Po pošti prajeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , . 6 „ 60 , mesec , 2 ,20, V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naro6nina in inserata sprejema upravnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, uefrankovana piana n« »sprejemajo. Uredništvo je v Sems-nifikih ulicah it. 8,1.. 17 Izhaja vsak dan, iivieinii nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 41. V Ljubljani, v torek 19. februvarija 1901. Letnik XXIX. Zagovor Robiča in Ploja. Priobčili smo včeraj doslovno zagovorni spis dvornega svetnika Ploja. Znano je, da je najboljši sodnik redkokedaj dober odvetnik — zato je tudi zagovor dr. Plojev zelo slaboten. Je pa tudi težko, zagovarjati pred katoliškimi volivci postopanje Ploja in Robiča. Ne bodemo se pečali s c e 1 o vsebino Plojevega zagovora. Predaleč bi to vodilo, akoravno je vabljivo, popravljati vse dejanske neresnice, koje je dvorni svetnik Ploj v svojem spisu deloma v s l e d nevednosti, deloma pa v e d o m a navedel. Nepotrebno je zlasti, pečati se z dogodki let 1891 in 1897, ki za presojo današnjega slučaja niso čisto nič merodajni. Držimo se dejstev iz leta 1901, kajti za ta se gre! Pred vsem konstatujemo iz Plojevega Bpisa neovrgljivo dejstvo, da R o b i č in Ploj samo zaradi tega nista hotela v »Slovanski centrum«, ker so se izključili iz istega kranjski liberalci. Pač pa sta Robič in Ploj brez pomisleka pridružila se izključenim kranjskim liberalcem in ž njimi v družbi zasnovala -IIr-vatsko-slovenski klub". Te dve suhi dejstvi si treba zapomniti in zadostno upoštevati. Kajti zgolj ti dejstvi sta merodajni za presojo Robič - Plojevega postopanja in njunega pravega političnega mišljenja To tudi imenovana gospoda dobro čutita, zato se prizadevata, odločilna suha fakta pokrivati z raznimi po stranskimi okoliščinami, ki nimajo niti najmanjšega pomena, z malenkostnimi osebnostmi in — last not least — s citati iz svetega pisma! Naravnost gnjusno je pobožno zavijanje cči, ki odseva iz nekaterih odstavkov Plojevega zagovornega spisa — vse samo zato, da bi zakril ali vsaj zmedel resnico in se utihotapil v dobroverna srca dobromislečih krogov 1 Če bi se pri celi zadevi šlo samo za osebi Robiča in Ploja, ali sploh le za osebe, bi molčali. Toda, žal, gre se za veliko več. Gresezato, da se kranjski liberalizem po ovinkih vtihotapi n a S t a j e r s k e m kot vodilna politična s t r u j a. Na Kranjskem si ta liberalizem ni mogel priboriti merodajne pozicije — ne na t hotapski način, ne potom javnega brezozirnega boja. Ljudstvo ostalo je trdno kot skala ob strani katoliško-narodne struje. Zato so kranjski liberalci Bklenili, prvo od ločitev prenesti na teren, ki se jim je zdel ugodneji: ra Primorsko in Štajersko. Na Primorskem se jim jo poskus v prvem naskoku dosti dobro posrečil. Priborili so v odkritem boju goriški mandat kmetskih občin, v Istri je katoliško - zavedni odvetnik dr. Laginja padel — liberalni duhov-n i k Spinee pa je itak od nekdaj simpati-zoval z ustanovitelji ljubljanske »hiše na predka.« Drugače na Štajerskem. Tam poskusili so najpred utihotapiti Drago-t i n a Hribarja kot kandidata pete skupine. V ta namen hoteli so potisniti Z i č-k a r j a v četrto skupino in skartirati viteza B e r k s a. Vse to je še v živem spominu vseh prizadetih oseb. Ko se to ni posrečilo, pričeli bo v peti skupini odkriti boj za Hribarja proti Žičkarju. Vse, kar je liberalno v slovenskem Štajerju, bilo je javno ali tajno (kajti uspeh je bil dvomljiv, torej potrebna previdnost!) na delu za Hribarja. Toda ta boj končal je s porazom »li beralne misli« na Štajerskem. Tako torej ni šlo. Zato se je liberalizem poprijel za Štajersko zopet svoje stare tihotapske taktike. Kot orodje te taktike pa sta se izbrala gospoda Robič in Ploj — ki sta bila oba izvoljena na program: »Vse za vero, dom cesarja!" Pričeli so se na Dunaju »neobvezni« razgovori na krščanski program voljenih slovenskih poslancev. Robič in Ploj sta v bistvu argumentirala sledeče: J e d i n o s t mora biti — sprejeti se morajo tudi liberalci, za to, da bode klub močnejši. Ako se cepimo, smo oslabljeni 1 Dobro ! Dokler sta Robič in Ploj imela nado, da je sploh mogočo, vse slo-vecske poslance spraviti pod jeden klobuk, imel je ta argument nekaj za-se. Vsaj vabljiv je bil s splošnega narodnega stališča. Tudi jima sigurno prizadevanje za »jedmost« mej katoliško narodnimi in liberalnimi kranjskimi poslanci niti s stališča katoliško-narodne stranke Bame ni bilo v zlo šteti, ker sta kranjskim razmeram več ali manj tuja in torej nista mogla imeti pravega razuma za prepad, ki loči kranjski stranki, ali bolje rečneo, za prepad, ki loči kranjske liberalce od ogromne mase slovenskega naroda. Vsaj je v tem Stadiju zadtve tudi vitez Berks zastopal isto stališče. Bistveno be je pa položaj spremenil, ko je postalo jasno, da je ločitev kranjskih strank nespremenljivo dejstvo. Katoliško-narodni poslanci so povedali u^roke, ki jim to ločitev apodiktično narekujejo. Tudi so ti uzroki za vsakega, ki ni popolnoma slep za pojave našega javnega življenja, itik jasni, ko beli dan! Na eni strani zvestoba do vere naših očetov in prepričanje, dale v pozitivno-krščanskem mišljenju in življenju je najti nravno moč in napredek človeštva in posebe še rešitev našo narodne individu alnosti, tem bolj, ker cela naša narodna orga mzacija, v kolikor je v resnici kaj vredna, sloni na naši duhovščini, — na drugi strani pa frivolno zaničevanje naukov in hierarhije naše cerkve in divja gonja proti duhovskemu stanu, do najvišjih dostojanstvenikov. — Na eni strani pošteno, po žrtvovalno pozitivno delo za blagor in napredek ljudstva, osobito kmetskegastanu, organizacija kmeta v zadrugah — na drugi strani pa divja, podla gonja zoper mlado gospodarsko organizacijo, ki ima edini smoter, osvoboditi krni ta raznih kmetskih pijavk in mu pripomoči do g o spodarske sa m o s t a 1 n o b t i, ki je tudi jeden najvažnejih predpogojev za narodno značajnost. — Na eni strani demokratična struja, delujoča za organizacijo ljudskih pravic, za splošno in enako v o-livno pravico, za razrušitev spon, v koje je vkovala birokracija ljudsko živ- ljenje — na drugi strani fosilna struja naslanjajoč se na našemu narodnemu življenju tako sovražno birokracijo, Blruja, sovražna vsakemu svobodnemu razvoju ljudskega življenja, sovražna razširjenju judskih pravic, zagovornica vseh krivic sedanjega volivnega reda in sovražnica splošne in enake volivne pravice — s kratka, sovražnica ljudstva! Ti dve struji sta se mej slovenskimi državnimi poslanci ločili. Katoliškonarodni poslanci so točno in definitivno izjavili, da s kranjskimi liberalci ne gredo v jeden klub. To je bila njihova pravica, katere jim nihče kratiti ne sme, ker imajo svobodo odločitve o tem, s kom da gredo v en klub in s kom ne! Isto svobodno odločitev bo imeli tudi drugi poBlanci. Vsakdo so je smel odločiti, li hoče stopiti na stran krščanske, ljudstvu prijazno — ali pa na stran protikrščanske, ljudstvu sovražne struje. In kako so se odločili v teh razmerah štajerski poslanci? Berks in Žičkar stopila sta brez ovinkov na stran ljudstvu prijazne krščanske — Ploj in Robič pa na Btran liberalne, prctikrščanBke, ljudstvu sovražne struje. Izgovor, da treba jedinosti vseh slovenskih poslancev, je za to početje Ploja in Robiča naravnost smešno. Ali sta s tem služila edinosti, ako sta se ločila od svojih rojakov Berks in Zičkar in so priklopila kranjskim liberalcem? Ravno nasprotno: S tem svojim činom raztrgala sta doslej pod geslom »Vera, dom in cesar« jedino Štajersko v dva tabora. Ona, Robič in Ploj, sta grobokopa štajerske sloge. Ona sta se izneverila programu, na ko jega sta bila voljena. Kdo je torej rušil slogo; tisti, ki je zvest ostal programu, na kojega je bil voljen — ali pa tisti, ki so je temu programu izneveril in se pridružil popolnoma tuji struji, ki je zastrupila vso javno življenje na Slovenskem? To je treba pred očmi imeti: Vsi štajarski poslanci so se trudili, zaprečiti ločitev kranjskih Btrank na Dunaju. Njih prizadevanje pa je bilo brez uspeha. Ločitev LISTEK. Navihan snubač. (Predpustna.) »Kadar se ženi, ima hišo in malen, potlej pa vsega po malem," je eden izmed ogromnega kupa pregovorov, na katerih je tako bogat slovenski jezik in ki so tako pristen izraz duhovitosti in dovtipnosti našega izvrstnega preprostega ljudstva. Kako resničen je zgoraj navedeni izrek: „Kadar se ženi, ima hišo in malen, potlej pa vsega po malem." Mladenič, ki bi rad dobil izvoljenko svojega srca, pa se mu razni zadržki stavijo na pot, na vse načine dolba in vrta, kako bi se prikopal do zaželenega cilja. Svoje ubo-štvo prikriva, kar so da, o dolgovih molči, kakor tat v kašči, svoje pičlo premoženjče pa bahato hvalisa in povzdiguje, kakor bi bil s samim Rothschildom v žlahti. Ko je zaroka sklenjena in poroka ekončana, pridejo na dan laži in zvijače, mladi zakonšček pa bo zadovoljno smeje v pest, da je tasta srečno zvodil na led in dobil nevesto, po kateri mu je koprnelo srce. S tako zvijačo pa vendar ni šo nikoh nobeden vjel svojega tasta, kakor se pripoveduje o zdravniku Ljubiču. Zagledal se je bil v cvetoči obrazček hčerko bogatega trgovca Grošlja, in Roziko dobiti za tovaršico pozemeljskega romanja, je bila njegova prva in zadnja misel vsakega dneva. Vedel je sicer, da ne pojde prav gladko, ker je bil Grošelj zelo petičen mož in je vse na svetu razven groša cenil prav malo. Misliti je bilo tedaj že naprej, da bo trgovec nerad dal svojo hčer človeku, ki nima tisočakov pod palcem. Zaljubljeni Lju-bič pa ni imel drugega kot navadne prihodke od svojih pacijentov. Poskusiti pa jo le hotel svojo srečo, naj so izide tako ali tako. Imel je zvestega prijatelja Kljukca, ki jo bil poln muh in zvijač in ga jo že večkrat potegnil iz zagate. Tega prosi, naj mu pomaga v tej reči in snubi zanj pri Grošlju. Kljukec je bil jezični doktor in presejan, da nič takih. Precej so vda in obljubi storiti za Ljubiča, kar bo v njegovi moči. Naravnost jo ubere k trgovcu in mu razloži v prelepih besedah srčno željo mladega zdravnika. Prvo vprašanje trgovčevo je bilo: „Ima li Ljubič kaj premoženja?" Kljukec pravi, da mu to v tem trenutku ni natanko znano, da gre pa precej poizve-det in se bo vrnil s točnim poročilom. Kljukec se v resnici oglasi pri zdravniku in pove, kako je opravil: prihodnji tast hočo najpoprej vedeti, koliko ima lastnega imetja. Ljubič potrtega srca izjavi, da ničesar nima razven dohodkov zdravniške prakse. „Hm, hm, to je že križ," šepeče Kljukec sam pri sebi, zamišljen hodi po sobi gori in doli in sega v lase, kakor bi hotel izpuliti pametno misel iz glave. Kmalu pa se mu razvedri obličje, tleskno z rokama in vesel vzklikne: »Jo že imam; duša, šlo bo, — da, na ta način bo šlo. Ali bi si ti pustil nos odrezati za sto tisoč kron?" „Ali se ti je v glavi zmešalo ? Za ves svet ne l" „Potemtakem upam, da se ti bo želja izpolnila. Čestitam srečnemu ženinu in povabim se na svatbo." Še tisti dan obiščo Kljukec bogatega trgovca in mu razodene, da Ljubič sicer nima premoženja v gotovini, pač pa hrani dragocenost, ki je nima za 100.000 kron na prodaj. „Kaj utegne to biti?" radovedno Grošelj povprašuje. »Tega noče pred časom razodeti, pač pa vam bo skrivnost razkril na dan pc-roke." Trgovec privoli v ženitev. Imel jo več hčera in Bi je mislil: Ženi sinovo, kedar hočeš, hčere pa, kedar moreš. Vedel je tudi, da je Ljubič izvrsten zdravnik in Roziki jako všeč. Ljubiča jo ta novica tako iznenadila, da je skoraj znak padel, ko jo slišal iz prijateljevih ust neizmerno srečo. Čez mesec dni so jo vršila poroka. Svatba jo bila imenitna in Kljukec je plesal, da se je vse kadilo, tako vesel je bil svojega vspeha. Še mej svatbo vzame tast svojega zeta pod pazduho, ga pelje v stransko sobico in vpraša po skrivnostnem zakladu. Ljubič obledi in molči nekaj časa, potem pa brez ovinkov razkrije zvijačo doktorjevo. Grošelj je bil prvi hip srdit, da nikoli tega, toda vpričo toliko gostov si ni upal pokazati nejovolje. Sčasoma pa se mu je kri ohladila in potolažil sc jo popolnoma, ko je videl, da so poročenca srčno ljubita in Ljubič zaradi svoje spretnosti in značajnosti uživa splošno spoštovanje. Rekel je: „Saj sem vedel, prav pravi Btari Kranjec : zotzna vzet', ne dat." ae je proti volji Štajarcev izvršila. Štajarci I torej niso imeli druge poti, nego pridružiti se eni ali drugi kranjskih strank — ali pa izolirati se. Poslednje je bilo nepraktično, ker bi tako mala skupina, broječa samo 4 člane, ne imela v zbornici nikakega po mena. Torej je preostajala le še odločitev mej obema strankama. In — Berks in Žičkar sta se odločila za krščansko, Robid in Ploj pa za protikrščansko stranko, akoravno je Ploj pri neobveznih pogovorih še patttično povdarjal, da so vsi štajarski poslanci voljeni na program »Vse za vero, dom in cesarja"! In ta program hoče dvorni svetnik doktor Ploj izvrševati ob strani dr. Ivana Tavčarja, kojemu so cerkve po našihgri-čih in dolih sama znamenja naše suinosti. In kljub temu se najdejo menda nekateri duhovniki na Štajarskem, ki zagovarjajo postopanje Ro-biča in Ploja? Facta lccjuuntur! Dejstva govore. Ta dejstva so za vsacega, ki ni popolnoma slep, zadosti jasna. Teh dejstev se je držati, ako se sodi postopanje Robiča in Ploja — ne pa malenkostnih postranskih okolnosti, osobnosti itd., ki so za stvar samo popolnoma brez vsacega pomena. Dr. Ploj pravi sam v svojem zagovornem spisu: Mi smo hoteli klub, ki bi bil pristopem vsem slovenskem poslancem — ker pa tega nismo dosegli, smo šli s kranjskimi liberalci. To je jedro vseh Plo-jevih izvajanj — »der langen Rede kurzer Sinn«. In tega se je treba držati. Toda kranjski liberalci so vsi po vrsti izjavili, da spoštujejo vero, da so kristjani — in podpisali so še celo »krščansko podlago«. Torej so dobri kristijani, tedaj se jih ne sme iz krščanskega kluba izključiti. Tako nekako modruje dr. Ploj. Zares krasna komedija! Tudi židovsko-liberalni poslanec Noske je nekoč na nekem shodu izjavil, da je dober kristijan, da, dober katolik — a kljub temu bi se cel svet smejal, če bi ga na podlagi te izjave dr. Lueger ali dr. Kathrein sprejel v svoj klub. Ljudje se sodijo po dejanjih, ne pa po besedah. In ravno tako bo sodijo politične stranke. Sklicevanje na zadevno izjavo liberalnih poslancev zdi se nam ravno tako, kakor če bi sodišče tatu, kojemu je tatvina brezdvomno dokazana, zaradi tega oprostilo, ker je tat izjavil in morebiti tudi podpisal, da ni tat, temveč poštenjak od nog do glave. Kedo bi se takim sodnikom ne smejal ? In ravno tako se smeje vsak pameten človek dr. Plojevim argumentom — osob.to se pa na tihem smejejo liberalci, ki so v njem dobili tako dobro orodje, da se vtihotapijo v zeleno Štajarsko. Mi tukaj na Kranjskem poznamo našo liberalno stranko po njenih delih in sadovih. Torej zamoremo tudi le mi sami izrekati o njej zanesljivo sodbo. Mi vemo, kaj je ta stranka pri nas vse razdrla, mi vemo, kako je tam, koder je zamogla dobiti kaj upljiva, ljudstvo poživinila, mi vemo, da če se to najpodlejšo i z m e j vseh strank, kar jih je v Avstriji, ne pobija brezozirno na celi črti — utegne ista nam pokončati vse narodno življenje, ker podira stebre, na kojib sloni naša narodnost. To mi vemo in zato je kratko-malo nemogoče, da bi s to stranko sodelovali — zamoremo jo le pobijati, povsodi, pri vsaki priliki, v najboljšo korist našemu narodu. Kedor pa podpira to stranko, ta je vede ali nevede grobokop našega naroda. Če to stori kdo nevedo, mu ni zameriti — če pa to delata dvorni svetnik in star izkušen politik, potem se mora soditi, da vesta, kaj delata, da je torej njiju prepričanje na isti stopinji, kakor ono dr. Tavčarja ali Malovrha. — Smešno je, ako bo našim poslancem priporoča »krščanska ljubezen« — češ, svojim nasprotnikom morate odpustiti. Vemo, da ga ni mej našimi poslanci, ki bi gojil kako osebno sovraštvo proti kateremukoli liberalnemu poslancu — in ki bi ne odpustil vsake hudobije v istem trenotju, ko mu je bila prizadeta. To pa nima s politiko nič opraviti. Iz krščanske ljubezni vendar ne bodemo podpirali liberalizma. Iz same krščanske ljubezni do Tavčarja naj ustavimo obrambo zoper njegovo gonjo — naj celo Se podpiramo njegovo bogoskrunsko strem Ijenje i To naj razume, kduf more! Kedof pa o krščanski ljubezni nekoliko več razume, ve, da nam baš ta ljubezen veleva na j odločnejši boj zoper politični upliv mož, ki spodkopavajo verske temelje našemu narodu,ki skrunijo naše cerkve, ki bo škodljivci ljudskihkoristi in ljudskih pravic! Tako je, gospod Spinčič! Če pa temu ni tako — potem ne izprevidimo, zakaj da iz krščanske ljubezni ne idete v en klub z Vašimi italijanskimi sodeželani? Zakaj jim nasprotujete, zakaj jih pobijate neizprosno v ze-maljskem saboru in v državnem zboru ? Kje pa je Vaša »krščanska ljubezen«?! Več kot mučno je, ako se katoliškim narodnim poslancem očita kršenje krščanske ljubezni radi tega, ker se ne marajo združiti s stranko bordela in bogoskrunstva. Toda navaja se za Ploj Robičevo postopanje še en stvaren argument. Hrvati in z njimi Robič in Ploj — poslednji pač šele p o Ilobičevem prihodu na Dunaj — so se izrekli zoper občeslovanski klub in zagovarjali zgolj jugoslovanski odnosno hrvatsko - slovenski klub. Ne more se tajiti, da ima ta misel za podlago važen političen princip. O tem načelu se da diskutirati. Toda — to načelo ni bilo merodajnoneza Hrvate in ne za Robiča in Ploja. To se zopet konstatuje iz Plojevega zago-vornega spisa samega. Res, da se je osnoval »hrvateko-slovenski« klub. Ali ta hrvatsko-sIovenBki klub je že naznanil »Slovanskemu centru«, da bi se rad žnjim fuzijoniral. V »Slovanskem centru« pa je 12 severnih Slovanov: Rusinov, Poljakov in čehov. V hrvatsko slovenskem klubu zbrani poslanci so torej vendarle pripravljeni odstopiti od načela gole »hrvatsko-slovenske individualnosti« — a njih pogoj je in ostane: K r an j s k i 1 i b e r a 1 ci m o r a j o tudi v skupni slovanski klub. To je „conditio sine qua non". Ali sprejmete tudi kranjske liberalce v skupni klub — ali pa ostanemo razdvojeni in se mi Hrvatje, Robič in Ploj držimo kranjskih liberalcev. Kaj se to pravi z drugimi besedami? To se pravi: Naj se zgodi karkoli, naj se razvijejo stvari kakorkoli — mi dva, Robič in Ploj, se drživa kranjskih liberalcev. Aut — aut! Seveda je jasno, da je na ta način fuzija popolnoma onemogočena, kajti katoliškonarodni poslanci ne morejo kar naenkrat — zaradi tega, ker se je osnoval klub, kojega predsednik je Ivčevič in podpredsednik Ploj — spremeniti svojega stališča, izdati vseh ljudskih koristi, v kojih obrambo so poklicani, in mimo sesti poleg Tavčarja v en klub! Naravnost otročje je že, na kaj takega misliti. Če bi bilo kaj tacega mogoče — potem bi sploh dveh klubov ne imeli. To tudi Ploj in Robič dobro vesta, zato je pa tudi njuno kričanje po fuziji le pesek v oči njunim volivcem. S „pogajanji o fuziji" hočejo pomiriti razburjeno javno mnenje in rešiti sebe na obalo boljše bodočnosti. O fuziji obeh klubov govoriti je n e z m i -sel, dokler kranjski liberalci sede v „hr-vatsko-slovenskem klubu"- Da pa ti liberalci tam sedijo, je izključno zasluga Robiča in Ploja. Tako sta ta dva gospoda onemogočila, da bi se bil zasnoval močan slovanski klub, v k o j e m bi bili vodilno ulogo i m e 1 i b1 o vens k i in hr v at s k i poslanci. In onemogočila sta to — in to je treba vedno in vedno povdarjati — samo zaradi tega, ker se nista hotela ločiti od kranjskih liberalcev. Ljubezen do 1 i b e r a I i z m a ju je torej vodila — ne pa ljubezen do .sloge", kakor tako rada povdarjata. Saj sta razdirala, ne pa zidala. Saj sta p o -ostrila razpor in ga prenesla na štajarska tla. Vprašajmo le „Cui prodest* ? Komu je koristilo postopanje Robiča in Ploja ? Koristilo je d v e m a: prvič našim narodnim nasprotnikom, ker sta zaprečila ustanovitev mogočnega slovanskega kluba — drugič pa kranjskim liberalcem, ki so bili s tem obvarovani popolnega izoliranja v zbornici. In da je poslednje — zaprečiti izoliranje kranjskih liberalcev — bil glavni smoter Robiča in Ploja, to se v Plojevetn zagovornem spisu povrh še izrecno po-v d ar j a. Ali sta pa Robič in Ploj s svojim postopanjem koristila svojim volivcem in slovenskemu narodu? Ali sta koristila zlasti svoji ožji domovini? O tem si lahko vsak razsoden čitatelj napravi Bam svojo sodbo. Držali smo se v predležečem le dejstev, nepodbojnih dejstev, ki so jasno priznana v Plojevem zagovornem spisu. Ta spis, akoravno prikrojen v Robičevo in Plojevo korist, obsega torej najhujšo obsodbo onih, koje naj zagovarja. Treba je le izluščiti suha dejstva — potem druga sodba ni mogoča. S tem bi lahko svojo razpravo zaključili. Toda nočemo se izogniti odgovoru na glavni del Plojevega zagovora. Dr. Ploj je namreč svoj zigovor zasukal tako, da se bere kot — obtožnica proti dr. Šusteršiču. To je star „knift" — ki spominja na tistega tatu, ki je uro ukradel in, zasledovan od okradenega, na vso moč kričal: „P r i m i t e g a, u r o j e ukradel.* Zato so ljudje, ki so mu prišli nasproti in ki bi ga imeli prijeti — vedno le gledali naprej, da bi ujeli dozdevnega tatu, p r a v i tat se je pa srečno izgubil. »Dr. Šusteršič ni b pravim taktom nastopal.« To je jedro Plojevo obtožnice — in ravno to kaže gospoda dvornega svetnika v vsej njegovi malenkosti. Recimo, da bi dr. Šusteršič res netaktno postopal — ali je to vzrok za polnoletnega narodnega zastopnika dvornega svetnika Ploja in za še bolj polnoletnega starega parlamentarca in prof Robiča — da se pridružita liberalcem? Kje pa je značaj teh dveh gospodov, ako je odvisen od pravega takta tega ali onega človeka? Doslej smo mislili, da taki prigodki uplivajo samo na značaj — histeričnih žensk in majhnih otrok, odslej pa vemo, da so tudi profesorji in dvorni svetniki temu podvrženi. S cer pa je vse ono argumentiranje dr. Ploja zgolj nepotrebno, prav po znanem »liberalnem« načinu iz trte izvito žaljenje dr. Šusteršiča, ki ne more imeti druzega efekta, nego da morebiti osobno žali — kajti da vse postopanje dr. Šusteršiča, če se še tako „liberalno" zavija, vendar ni prav nič uplji valo na korak Robiča in Ploja — to potrjuje zagovorni spis Plojev sam, ki vedno in vedno povdarja z vso jasnostjo: „Mi n i-nismo šli v .Slovanski centru m", ker tam kranjskih liberalcev niso hoteli sprejeti — a zasnovali smo hrvatsko-slovenski klub, da so kranjski liberalci prišli pod streho.« To je vedno ponavljajoči se refren Plojeve pesni. Čemu se torej zaletava v dr. Šusteršiča? Ali je dr. Šusteršič mogel izpre-meniti sklep Robičev in Plojev, da se na VBak način, tako ali tako, pridružita liberalcem? Kaj torej zasleduje mladi dvorni svetnik Ploj korak za korakom osebo dr. Šusteršiča in kritikuje prav po nepotrebnem vsako besedo in vsako stopinjo istega? Kaj žali po nepotrebnem moža, ki je zaupnik cele kranjske dežele, kar je sijajno dokazal 12. gruden! Od kod jemlje mali dvorni svetnik pravico, zaletavati se v moža, kojemu ni bilo nikdar postlano z rožami v tem življenju, ki si je v trdem boju za vsakdanji kruh priboril samostalnost in ki je vso svojo individualnost, vse svoje duševne, fizične in gmotne sile postavil v službo slovenskega ljudstva? Več kot sto cvetočih gospodarskih zavodov v slovenskih pokrajinah in tudi v hrvatski Istri ve povedati o njegovem požrtvovalnem delovanju, o njegovi nesebični ljubezni do naroda. Katol.-narodna stranka pa ga je odbrala za svojega načelnika in voditelja. Kaj pa ste Vi, gos p. dvorni svetnik, storili doslej za svoj narod? Na Dunaju opravljate že kakih 15 let svojo državno službo in vlečete za to svojo službo mastno plačo. In ko z vsem tem še niste zadovoljni bili, hrepeneli ste še po časti poslanstva. Nikdar ni Vaše ljudstvo od Vas nič imelo — 15 let se niti zmenili niste zanje. Posrečilo aeVam je, dobiti mandat, ker ste obljubili, da bo-dete zastavili vse sile za „vero, dom in ceBarja"! In komaj ste bili izvoljeni, jeli Bte podirati, kar so izkušeni možje zidali in — skupno s politiki M alo v r h - T n vcar-jevega kalibra hočete delovati za — „vero, dom in ceBarja!" Kje jemljete Vi pogum, zaletavati se v osebo dr. Šusteršiča?! Glejte, da bodete enkrat eno deseti n k o tega storili za svoj narod, kar je Bto-ril Šusteršič — potem se magari vsedito na visokega konja kritike! Zares smešno, v čem vse najde dr. Ploj »netaktnost«. Dr. Šusteršič je vabil nekatere poslance k neobveznim pogovorom — in to je bila »breztaktnost«, kajti dr. Šusteršič je za to premlad. Dr. Šusteršič je sploh preveč stal v ospredju, on bi bil moral lepo skromno stati v ozadju — dokler bi ga bili starejši, (znabiti dr. Tavčar ali Malovrh?) poklicali v ospredje. Dr. Ploj, kot popoln novinec v političnem življenju, menda prav nič ne ve, kedo je dr. Šusteršič. On menda ne ve, da je dr. Šusteršič voditelj katoliško - narodne stranke, ki je najmočnejša izmej vseh slovenskih strank, in da je kot tak povabil poslance na sestanek. Dr. Ploj tudi ne ve, da je dr. Šusteršič že bil državni poslanec in da je bil do tistega hipa, ko je prostovoljno odložil mandat, voditelj oelo-mpne slovenske delegacije. Dr. Šusteršič je torej gotovo bil poklican, da vzame snovanje kluba v svoje roke. Tega pa nikakor ni storil samovlastno. Prvič je ravnal po na-ogu svoje stranke. Drugič je, predno je sestanek sklical, stopil z merodajnimi osebami v dotiko. Obiskal je celo dr. Ploja v njegovi pisarni na Dunaju in ga vprašal, če se strinja se nameravanim sestankom brez 1 i b e]-ralcev — in dr. Ploj je pritrdil temu naklepu. Peljal se je dr. Šusteršič v Gradec k Robiču — in isti je ravno tako pritrdil dr. Šusteršičevemu načrtu in prevzel še celo nalog, v »Narodnem domu« v Mariboru — kjer je bil takrat nameravan prvi se-trnek slovenskih poslancev brez liberalcev — preskrbeti pripravno sobo. Da si je Robič stvar čez noč premislil in to, kar je prejšnji večer z dr. Šusteršičem dogovoril, drugo jutro preklical, — ta doslednost gre menda na Robičev in ne na Šusteršičev račun. Dr. Šusteršič se je peljal tudi v Trst k dvornemu svetniku Vukoviču in tudi ž njim stopil v dotiko. Vukovič je o tem po-setu pismeno poročal Ivčeviču — Biankiniju pa je pisal dr. Šusteršič. Čas ni več dopuščal, da bi bil dr. Šusteršič imenovana gospoda v Dalmaciji obiskal. Tako je dr. Šusteršič povsodi najpred poprašal in ko se je prepričal o splosnjem ugodnem razpoloženju, uprizoril je sestanek na Dunaju. Vsakdo ima pravico vabiti — vsakdo ima na drugi strani pravico, vabilu odzvati se ali ne. Vabilu dr. Šusteršiča so se odzvali vsi, ki so bili vabljeni. Dr. Šusteršič je a tem dal priliko, da se je takoj ob početku ustvaril jasen položaj. Povedal je zbranim gospodom v imenu katoliškonarodne stranke, da katoliškonarodni poslanci pod nobenim pogojem ne stopijo v jeden klub s kranjskimi liberalci — da so pa radi pripravljeni, z vsemi drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci stopiti v skupen klub. Dal je b tem takoj s početka slovenskim in hrvatskim poslancem ugodnost, računati zjasnim položajem — odločiti se na levo ali desno. Da nekaterim gospodom nikakor ni šlo v glavo — in jim menda še daneB ne gre — da katoliškonarodni poslanci ne sedejo skupaj s klevetniki sv. vere in ljudskih pravic, — zato vendar dr. Šusteršič nič ne more. In da so nekateri hoteli katoliško-na-rodne poslance terorizirati, da se morajo zvezati s kranjskimi liberalci — to je bila breztaktnost drugih, ne pa dr. Šusteršiča. Breztaktno je, če se resnim izjavam zrelih mož absolutno noče verjeti. Vrhu tega so katoliškonarodni poslanoi navedli še druge za vsacega poštenjaka merodajne uzroke, zakaj da z dr. Tavčarjem ne sedejo k eni mizi. Nečuvena breztaktnost dr. Ploja, je torej bila, da se je drznil kljub temu vabiti dr. Šusteršiča in druge katol. narodne poslance, naj se še takoj isti dan vsedejo k eni mizi z dr. Tavčarjem. Taktni ljudje ravnajo nekoliko drugače, gospod dvorni svetnik! Toda pustimo te malenkostne osebnosti. Krivda dr. Ploja je, da smo zašli na to polje! Poglavitna točka, ki se očita dr. Šuster šiču, je, da jo samolastno, meni nič tebi nič, zasnoval »Slovanski centrum« in baje klical: »Podpišite, ali pa pojdite«! Vsa ta trditev dr. Ploja je laž. Nekoliko huda beseda za dvornega svetnika — ali resnična. Pri drugem neobveznem sestanku, v torek dno 29. januvarija, bilo je dogovor jeno, naj se po odseku, obstoječem iz gg. Biankini, Gregorčič, Ploj in Šusteršič sestavijo pravila za »Slovanski centrum«. Ta odbor je pravila sestavil — Šusteršič je prinesel načrt, ki se je deloma premenil (po nasvetih dr. Ploja!) in tako predelani operat se je soglasno odobril. Ali imate pogum, to tajiti, gospod dvorni svetnik? Pri tretjem sestanku, 30. januvarija, pa se je konečno sklenilo — enoglasno — naj se prihodnji sestanek vrši drugi dan (31. januvarija) ob 10. dopoldan in dr. Šu-steršiču se je izrecno naročilo, naj prinese seboj navedena pravila »slovanskega centrum a«. Pri tem sestanku — 30. januvarija je tudi bilo, ko so vsi navzoči dalmatinski Hrvatje soglasno izjavili: »Mi se ne vmešavamo v kranjski prepir — ako so vsi Slovenci skupaj, stopimo i mi ž njimi v skupni klub, — ako pa se stranki ločita, so ne pridružimo ne eni in ne drugi temveč osnujemo svoj lastni hrvatski klub. To izjavo je dr. Ploj v svojem zago-vornem spisu namenoma zamolčal — in vendar je bas ta izjava Hrvatov za presojo tedajnega položaja največje važnosti. Hrvatje so se v očigled razporu mej Slovenci umaknili s skupnega pozorisča — ostali so Slovenci sami in dogovorili, kot smo že zgoraj povedali, zo petni sestanek za drugi dan Prišel je nadepolni 31. januvar. Dr. Šusteršič je prinesel seboj pravila »Slovanskega centruma«, kakor mu jo bilo naročeno. Prišli so skoro vsi slovenski poslanci, izvzemši nepovabljene liberalce. Dr. Šusteršič prečita pravila dobesedno kakor so bila sestavljena s sodelovanjem dr. Ploja. Robič in Spinčič sta vstiajala pri svojem stališču, da naj se osnuje hrvatsko-slovenski klub z liberalci vred. Ker je to bilo, kakor smo že neštetokrat povedali, za ka-toliško-narodne poslance popolnoma izključeno — zato zanje ni bilo nikakega povoda več, odlašati sestavo kluba, ti m manj, ko se je v nekaterih minutah imela vršiti že prva zbornična seja. Izvršilo se je na to ono provizorično konstituiranje »Slovanskega centra». Izrecno se je sklenilo, da je to konstituiranje strogo provizorno. Zato se tudi ni volil noben načelnik — temveč skupen pooblaščenec v osebi dr. Su steršiča, z nalogom, da se pogaja s poslanci sorodnega mišljenja radi pristopa. Konstitu iranje se je odložilo na poznejši čas, ko se formacija kluba po priglašenih pr stopih po polnoma razjasni. Mej tem je bilo vse le začasno. Tudi pravila, ime kluba itd.— vse je bilo odprto transakcijam. Provizorno konstituiranje je imelo samo namen, olajšati pogajanja, ne pa otežko-čiti. To je vedel tudi dr. Ploj, ki-je bil prisoten, a n i p r a v nič ugovarjal, te muč na uljudno vprašanje dr. Šusteršiča, li hoče tudi on podpisati, izjavil, d a si bode stvar še par dni premislil. Rekel je tudi, da bode pravila p o k a z a l liberalcem — ter si jih je v ta namen prepisal. Tako se je končal sestanek 31. januvarija. Vse so je vršilo strogo korektno po parlamentarnem običiju. Takoj po te tri sestanku je naznanil dr. Šusteršič provizorno konstituiranje »Slovenskega centra« dr. Ivčeviču in Biankini j u — prvemu za narodno, drugemu za pravaško hrvatsko stranko. Opozoril ju je izrecno, da je to le p r o v i z o r i j, da je pripravljen s hrvatskima stran kam;t pogajati se z a I u z i j o, da ni no bena točka programa in tudi ne ime kluba nespremenljivo — in da se bode konstitu-ranje kluba izvršilo šele po zaželjeni fuziji s Hrvati. Ivčevič in Biankini sta odgovorila, da se bodejo Hrvati skupno posvetovali o položaju. Tudi tega dejstva ni najti v dr. P 1 o j e v e m spisu! Hrvatje niso dr. Šusteršiču dali n o-b e n e g a odgovora. Dr. Šusteršič je nalašč čakal s konstituiranjem „Slovanskega centra" — Ploj, Robič in H.-vatje pa so z liberalci vred hiteli, konstituirati se kot »hrvatsko-slovenski klub«. Oficijelno naznanilo o konstituiranju tega kluba je bil edini odgovor, kojega je prejel dr. Šusteršič od Hrvatov. Potem šele se je konstituiral tudi »Slovanski centrum«. Položaj je torej ravno nasproten, nego ga slikata Robič in Ploj. N a j p r e d so se konstituirali Hrvatje in liberalci z Robičem iu Plojem — potem šele se je konst.tuiral ■ Slovanski centrum«. Konstituiranje hrvatsko • slovenskega kluba z liberalci je ustvarilo nepremostljiv prepad in z a p r e č i 1 o osnovanje močnega slovanskega kluba. To je resnica in nič drugega! Kedor kaj druzega trdi, ta z a v i j a, 1 a ž e — ali pa je v obžalovanja vredni zmoti. Succus vsega je: Robič in Ploj nista imela pred očmi sloge in jedinosti slovenskih poslancev — ker potem bi šla tje, kjer je večina Slovencev in kjer sta tudi ostala dva štajerska Slovenca. Imela sta marveč pred očmi jedini smoter: pomagati liberalnim mestnim poslancem iz Kranjske. Ali so ju njuni kmetski volivci zaradi tega poslali na Dunaj? Ali so se duhovniki radi tega borili za ta dva gospoda, da pomagata dr. T a v č a r j u iz zagate ? Da rešita Tavčarja politične onemoglosti? Mi smo s tem izpolnili svojo časnikarsko dolžnost. Naslikali smo stvari, kakoršne so. Pri nas na Kranjskem vlada popolna jasnost. Ni ga človeka, ki je oddal svoj glas za katoliško - narodnega kandidata — ki bi ne odobraval postopanja naših poslancev. Še več: Gorje našim poslancem, če bi bili drugače postopali. Nikdar več bi se ne smeli pokazati mej našim narodom. Zadela bi jih najostreja ljudska obsodba. Ljudstvo bi jih imelo za i z d a j i c e in bi ž njimi — obračunalo. Za k r a n j s k i narod nam ni trebalo v zadevi pisati niti črtice več. Storili smo to 1« kot jedini vseslovenski katoliški dnevnik. Usoda izven kranjskih Slovencev nas ravno tako zanima kakor naša lastna stvar. Glasilo celokupnega katoliškega slovenskega ljudstva f>mo — zato smo pisali ta članek za izven kranjsko slovensko javnost, v kolikor je krščanskega mišljenja Razmere so popolnoma razjasnjene — nihče ne more več biti v dvomu, zakajdasegre. Caveant consules! šlo od jednega »najzaslužnejših spoduje-štajerskih Sloven-c e v.« Izjavljam, da je cela ta vest ravno tako zlagana,kakor ona glede imenovanja profesorja Profta, k o j o sem zavrnil v svoji izjavi z dne 14 t. m Resnica je, da jaz nisem z dr. Koerber-jem nikdar niti besedice govoril o Končniku ali pa o kakem „Narodovem' članku. Onega „odličnega moža" pa (ako sploh ekaislira!), ki je baje od „Naroda" navedeni „faktum" slišal iz ust dr. Koerberja, poziv-Ijem, da naj se oglasi, ker mu potem povem v obraz, da je čisto na v a d c n podel lažnik! Ravno ta-cega navadnega 1 a ž n j i v e g a li beralca imenujem tudi tistega „najzaslužnejšega spodnješta-j e r s k e g a Slovenca", ki je to novo tendenčno laž poslal „Slov. Narodu" — če si je ni „Slovenski Narod" po stari navadi sam izmislil. V ravno istem članku pripoveduje „SI. Narod", da je minister Härtel opravičeval imenovanje Profta s tem, „ d a s s Proft gerade von slove nischer Seite als bewährter Schulmann, der sich in Laibach allgemeiner Beliebtheit erfreut, empfohlen wurde," in sumniči mene, da sem s to „slovenische Seite" v kaki dotiki ali celo ž njo identičen. Meni je znano, da se je minister Härtel res na tak način opravičeval in s*cer v pismu, katero je pisal poslancu vitezu Burkau, kateri je to pismo izroči! odličnim Celjanom, če Be ne motim, dr. Deč kotu in dr. Sernecu. Izvedel sem pa tudi, da je ona „slovenische Seite" neki štajerski gospod, kojega jaz osebno ne poznam, ki pa je, kakor se mi pripoveduje, v prijateljskih odnošajih s poslancem Robičem. Iz predstoječih novih slučajev naj štajerski somišljeniki zopet sprevidijo, da njihovi liberalci niso niti za las boljši, nego naši kranjski übe ralni sodeželani. V Ljubljani, dne 19. svečana 1901. Ur. Ivan Šusteršič. „Senzacijonelno razkritje." Prejeli smo sledeči dopis : Včerajšnji »Slov. Nor.« prinaša pod naslovom „nepotrebna i n d i g n a c i j a" na uvodnem me-tu sledečo novico: »Ko je bil g. P. Končnik imenovan dež. šolskim nadzornikom za Kranjsko in je vsled tega zavladalo veliko ogorčenje, kateremu je -SI. Narod« dal opravičeno izraz, kajti to je pra vo zasmehovanje Slovencev, da so dali moža, ki je ves čas delal zoper Slovence, celo v njih središče, tedaj je dr. Šusteršič ob priliki svojega lažen j a okoli dr. Koerberja istemu pravil, daje »Narodov« članek prazna stvar in da med Slovenci ni ogorčenja r a d i K o n č -n i k o v e g a imenovanja. — To je faktum in t o j e č u 1 i z u h t d r. K o e r -b o r j a samega neki j a k o odličen m o ž." »Slov. Narod« imenuje to novico „sen-zacijonelno razkritje" in pravi, da mu je do- Nemiri v Španiji. Vsi listi so polni poročil o nemirih po španskih mestih. Množice razsajajo po ulicah, napadajo samostane — v prvi vrsti jezuitske in uredništva katoliških listov. Nekatere sa mostane so morali menihi že zapustiti in druhal je zapuščena poslopja zažgala. Poli cija si sicer prizadeva delati mir in red, pa se jej slabo sponaša, ker nima pravega poguma, oziroma ker nima od zgoraj povelja bolj odločno nastopati. Kaj pa je dalo povod tem nemirom in napadom? Povod so s trte zvili in je po pisanju listov tale : Neka ženska po imenu Adela Ubao je Btnpila v samostan »služabnic pro-svetega Srca Jezusovega«. Njeni stariši s tem niso bili zadovoljni, zahtevali ho od nje, naj se vrne nazaj v domačo hišo. Ker jim Adela ni storila po volji, so stariši napeli tožbo proti samostanu, da naj izroči Adelo nazaj v roke stanšev. V prvi in drugi in stanci so stariši propadli s svojo zahtevo, ker so bili sodniki tega mnen|a, da si sme taka ženska poljubno izbirati poklic a pri najvišjem sodnem dvoril so je stvar zasukala. Advokat Salmerov jc bil tako srečen, da je sodnike prepričal, da stopiti v sam stan ni nikakoršen poklic, zato smejo stariši opra vičeno dekle zahtevati nazaj. Kasacijski dvor je to mnenje sprejel za svoje in razsodil, da se mora Adela vrniti nazaj v domačo hišo. Jeli ta razsodba vtemeljena v španskem pravu ali ne, o tem ne govorimo ; s splošno človeškega «tališča sc ne da zagovarjati, vendar jo po razglašenju te razsodbe zagnalo liberalno časopisi« po vsem svetu strašen krik o groznem nasilstvu, katero trpi ljudstvo od cerkve in njenih organov. Kdo dela silo? Adele ni nikdo silil, naj stopi v samostan in naj si izvoli redovni poklic; storila je ta korak v polni starosti — Adela ima že 24 let, in po dolgem hladnem prevdarku. Po naturnem in božjem pravu pa je vsak človek popolnoma prost in neodvisen pri zbiranju svojega poklica zato, ker je na tem, če si izbere pravi poklic, ležeča vsa sreča za njegovo časno in večno življenje. Cerkvi no pravo, ki sicer varuje človeka pred vsakim nepremišljenim korakom v važnih zadevah, je tudi redovnih obljub veljavnost navezalo na razne pogoje, kakor na pr. da mora imeti oseba vsaj ld let, da mora vsaj eno leto biti na poskušnji ali v nov cijatu ; da med tem časom sme, kadar hočt, prosta vrniti se na svoj dom in vse, ker je prinesla seboj v samostan, se jej mora povrniti brez ugovora. Tako so zavezani samostanski predstojniki pod ostrimi cerkvenimi kaznimi. Kakor pa cerkev varuje človekovo prostost nasproti redu in samostanu, tako jo brani tudi nasproti svetu. Pri izbiranju svojega poklica je vsak človek neodvisen ; prav je sicer, da posluša svete svojih starišev ali predstojnikov, vendar pa ni dolžan jih spolniti. Kdorkoli človeka moti pri tem delu, so pregreši zoper naturno in božje pravo, zato so španski sodniki v 1. in 2. instanci čisto prav sodili ko so zahtevo starišev odbili ; oni sodniki v zadnji instanci pa so šli na hm nekemu zvitemu advokatu, ki meni, da »redovni poklic« ni »noben poklic«. Kaj pa jezuiti? Jezuiti so prišli slučajno v zvezo s to pravdo. Imeli so mieijon in k misijonskim pridigam je hodila tudi Adela. Kakor skoro vsi udeleženci misijona je tudi ona opravila dolgo spoved pri enem misijonarju, kateri jej je povedal isto, kar bi bil storil vsak drug spovednik, da jo pri izbiranju svojega poklica neodvisna, ako čuti v sebi poklic za redovni stan, temu poklicu slediti brez ozira na želje starišev. Seveda liberalni listi to vse zavijajo po svoje, ker spovednik ne more vsled spovedne molčečnosti ničesar popraviti ; da to dopušča državna oblast v Španiji in drugod, je žalostno znamenje da no spoznajo ali nočejo spoznati eminentne važnosti te božje ustanove. Zato torej, ker je bila Adela na jezu vitskem tnisijonu, gre vihar zoper jezuite v prvi vrsti. Vendar je bil to le prvi stadij teh nemirov, zdaj dobivajo že odločno republikanski značaj. Zakaj se pa liberalci tako potegujejo za to Adelo? Pravijo, da je silno bogata, in so nevo-šljivi, da bi kaj dala za dobre namene. Ko bi so bila zapisala k prostozidarjem in za »humanitarne namene« dala ves svoj denar in še povrh zastavila svoje obleke, bi bila pa pametna in hvalo bi jej peli vai ti brjtja po celem svetu. Po li ličili predle,*!. V Ljubljani, 19. lebruvarija. Poslanska zbornica. Jutri je v jiarlamentu kritičen dan prve vrste. Na dnevnem redu je predvsem vpra šanje o nenemških vlogah in cenzurni pravici predsednika. Prvi del je pri predsed-ništvu že nekako rešen, ne tako pa drugi. Predsednik zahteva, da se o tej stvari sploh več ne razpravlja in naj z drugo besedo ostane pri volji predsednika. Temu bo gotovo ugovarjala velika večina poslancev, ker če ostane pri prosti odločitvi predsednika, bodo interpelacije vedno pristrižene in so ničesar ne bo moglo več spraviti v javnost. Konečno so pa na vrsti nujni predlogi in vladno predloge. Volitev v Parizu. V nedeljo se je vršila dopolnilna volitev v prvem pariškem okraju. Voliti je bilo jednega člana v poslansko zbornico mesto ministra za javna dela, Btudina, ki je odložil mandat. Vršila se je sedaj prav za prav ožja volitev mej ant semitom Maks Regisom in Bocijalistom Allemanejem. Ta jo dobil 4Ž55, prvi pa 3347 glasov. Izvoljen je torej socijalist. Kako neodvisen je ta soeijalistiški poslanec, je najbolji dokaz to, da je zanj deloval ves židovski aparat, od največjega kapitalista do zadnjega krošnjarja. Veselje v židovskem taboru je sedaj nepopisno in pra vi jo, da je s tem poražena „Ligue de la pa-trie irangaise", katero vodila Lnnaitre in Frangois Copper, Seveda je ravno nasprotno resnica, ker ta okraj tudi dosedaj ni bil v rokah antisemitov, obratno je pa sedaj, kakor je razvidno iz števila glasov, znatno napredovala antisemitska stvar. JRiizmere t> Španiji so se nakrat izredno poostr le. Sedanja Azcarragova \lada je popolno br>.z moči, ker nima na svoji strani niti višjega vojaštva, in torej ni čudno, če se bo umaknila drugim močem. Sprva protijozuvitsko gibanje se je premenilo v republikansko. Celi državni ustroj je v \chki nevarnosti, ako ne pride na krmilo državne ladije močna vlada. Proti poroki asturske princezinje se oglaša vedno več krogov, ker je sklenila nekak morgahatičen zakon, a se ni ob jednem odpovedala prestolu, do katerega ima ob eventuvalni smrti mladega kralja izključno pravico. Mej vojaštvom je b^je na čelu republikanskemu giban|u znani general WeyU r, ki je sedaj postal guverner mesta Madrida. Ta naravnost obsoja dosedanje vladno po stopanje in je mej drugim posebno odločen nasprotnik razglašenega obsednega stanja. Kako se stvari pozneje razvijo, seveda nihče ne more napovedati. Gotovo je le to, da se mora umakniti sedanja vlada in da bo poskušal svojo srečo bivši ministerski pre-sednik Silvcla. Položaj v Južni Afriki. je sedaj precej nejasen. Večji del burske armade se nahaja že v kapski koloniji in so se mnogi posamni oddelki že združili z Dewetom, ki se nahaja sedaj v bližini važne železniške zveze pri De Aaru. Iz korakov, ki jih je storil lord Kitchener, je posneti, da smatrajo Angleži Dewetov poskus za zelo nevaren, ker ako se pravočasno združijo vsi burski oddelki v kapski koloniji, bo nastala armada, kateri Angleži ne bodo zlepa kos. Umevno je torej, da si Angleži na vso moč prizadevajo, onemogočiti burski načrt in osamiti ter ujeti Deweta z njegovim oddelkom. Bojev je imel Dewet v kapski koloniji že precej, a se je vselej srečno izognil nastavljeni pasti. Vedno mu pa bržkone to ne bo mogoče, ker prihajajo s severa nove angleške čete. „Daily Mail" ve že poročati iz gotovega vira, da se Dewet nahaja v škripcih, iz katerih se ne more več rešiti. Po tem poročilu bi bil Dewet torej že obkoljen. Ako se to uresniči, bo seveda burska stvar na jugu dokaj trpela, a zboljšale bi se objednem razmere na severozahodu, kjer razpolagajo Buri še z veliko močjo. Zatorej še tudi ni misliti, da bi bila z Dewetovim padcem končana angleško-burska vojska. S Prema 17. febr. Lažnjivi „Slov. Nar." je priobčil v 36. št. neosnovan napad na gg. duhovnika naše župnije. Kako je dopis lažnjiv, je najboljši dokaz to, da se gdčna poštna upraviteljica zabave niti ni udeležila, ker je bila pri svojem poslu. Sicer pa najbolj odgovarja sledeča izjava: Na surovi, skozi in skozi lažnjivi, in za našo občino skrajno žaljivi dopis, ki polni predale „Narodove" v št. 36, v katerem sta na podli način poleg druzih spoštovanja vrednih oseb napadena tudi vzorna naša duhovnika č. gg. župnik in kaplan, odgovarjamo podpisani občinski možje samo sledeče: Dokler bodo naše duhovnike blatili v „Narodu" taki možje, kakoršni so naročniki in bralci „Naroda" in „Rodoljuba" v vaseh naše župnije, bo to vedno dobro znamenje, da so oni pravi, za vsako resnico vneti duhovniki. — Bog ne daj, da bi le enega hvalili v „Narodu" — ker duhovnik, ki bi malomarno dopustil, da vi enako volkovom begate in trgate neizkušene ovčice, kakor-šnega zahtevate vi, ne bi bil pravi pastir, ampak nevredni najemnik. Mi pa, ko vidimo, da imamo v našej sredini duhovne, ki z besedo in dejanjem delajo za naš časni in večni blagor, smo Bogu in prezv. g. knezo- škofu za nje hvaležni, in neomajano je naše spoštovanje do njih. To pa peče vas, ki ste na potu v brez verstvo! Boli vas poraz pri vseh volitvah, zato si v svoji zmedenosti in poparjenosti niste vedeli pomagati drugače, kakor da očitate nam in našim duhovnikom to, kar ste v svoji samopašnosti in objestnosti delali sami. — Dokažite nam, „Narodov" zapisnik, kdaj so naši duhovniki prirejali plese in sami plesali; dokažite nam, kdaj je poštna upraviteljica, ki je vedno točna v svojem poklicu, plesala z duhovniki; dokažite, pred katerimi volitvami se je molil v cerkvi sv. križev pot in kdaj se je raz prižnice nedostojno agitiralo. — Dokažite dalje, kdo je pri namišljeni molitvi za srečen izid volitve v cerkvi omedlel. — Dokler tega ne storite, kličemo vam pred celim svetom, da ste podli lažnjivec!! Da pogoreli ste vi, ki ste z malo peščico nas vrednih pristašev hoteli strahovati nas ogromno večino. Zvito ste razpredli zanjke in mreže, porabili najpodlejša sredstva — saj so nam vsa znana — in že ste se radovali v svesti si gotove zmage, da vam ni vlč. g. kaplan z dostojno odločnostjo v pravem času prekrižal računov. Zato sedaj surovo napadate g. kaplana, ko vendar pri nas vsak otrok vč, da je -njegovo obnašanje bilo vedno dostojno in je splošno znana njegova gorečnost za vse dobro. Da, slovesno izjavljamo, da takega duhovnika, kakor je on, je ravno v sedanjih časih potrebovala naša župnija, zato smo pa sklenili v imenu cele fare prositi mil. g. knezoškofa, da naj ga poleg velezaslužnega g. župnika pusti še nadalje pri nas. To bo primeren odgovor na vaše podle napade na njegovo osebo. Dobro vemo, kdo se skriva za tistim „jednim v imenu mnogih"; .njemu pa tu ne odgovarjamo, ker stvarni odgovor bo dobil kmalo na primernem mestu, saj tako vemo, do prej pri nas reda in miru ne bo. Prem, 16. febr. 1901. Janez Cvetan, župan obč. Smerje. Anton Šprohar, svetovalec, Janez D o v g a n, župan premski, Janez Frank, Janez Valenčič, Anton Frank, svetovalci, Janez Š i r c e 1, J o ž. Gerl, odbornika. Iz Postojne, 8. febr. »To pa Vbiidur ni bilo pričakovati, da bodo ti ljudjo še toliko nesramni in odgovarjali na popis svečanega pogreba v bolnici umrlega reveža, ko imajo oni ravno največ vzroka lepo tiho biti, da se njih umazana, »krščanska usmilje nost« do revežev še bolj v javnost ne spravlja«, tako jadikuje »Narodov« sotruduik iz Postojno v »SI. Narodu« od 5. t. m. Torej varali ste se! Menili ste, da imate Vi pravico laži trositi med svet, a da no sm< nihče Vaših lažij dokazati pred svetom. To presenečenje Vam vznemirja živce! No, 1< potolažite se, sčasoma se boste že tudi tega privadili. Po Vaših dopisih soditi se dokaj z-vze mate za reveže, pa le za m r t v e. G. dopisnik, m r t v i reveži so že preskrbljeni Oni ne potrebuiejo nič več Vašega uai.:i ljenja, razun molitve, če hočete kaj moliti za-nje. Kaj pa živi reveži, ali Vam nišo ti kar nič pri srcu? Stopite, stopite med nje in poslušajte, čez koga se oni pritožujejo, ali čez umazano »usmiljenost« dt.kanovo, ali pa čj-z nekega druzega, ki jim zadržuje milo ščino, koja je shranjena v blagajni in jim je bilo objavljeno, da se jim izplača v je seni i Za te so potegnite, da Vam bodo hvaležni. «Vsakemu je predobro znana njih požrešna usmiljenost; v prvi vrsti je denar, potem pride šele pobožne st„ seveda dobro plačana, zastonj ne store ti gospodje nobenega koraka«. Gosp. dopisnik ta stavek str*, gotovo večkrat brali v »Narodu«, pa ste si ga zapomnili. Ali mar mislite, da pride vsak čevelj na vsako nogo prav? Tudi čevlji na kveder morajo biti ukrojeni po nogi. — Odkar je sedanji dekan v Postojni, se jo tu obhajala le ena izredna p o b o ž n o s t, namreč sv. misijon, od 29. sept,. do 7. okt. 1900. Kako ste jo plačali V Dekan ni prosil za to pobožnost niti vinarja, ni pustil ludi s škrabljico po cerkvi poberati, da še celo toliko »požrešen« jo b-1 da ni sprejel daru, ki so mu ga na skrivaj ponujali. Ali ni to res strahovito umazana požrešnost? Gosp. dopisnik, ako dokažete, tla je vsa tista »ne pregledna« množica, ki je spremljevala Vašega junaka k večnemu počitku, zložila le n sam vin ar, ter ga oddala dekanu v )okriije stroškov za sv. misijon , potem smete pisati o dobro plačani pobož-noeti. Dotlej pa ste in ostanete nesramni ilevetnik III. kongres slov. novinarjev. Češki permanentni odbor za obdrža-vanje kongresa slovanskih novinarjev v habsburški monarhiji zaključil je. d* so bo to leto, o Veliki, noči, dne 8. aprila in sledečih dnij obdrži val III. kongres slovanskih novinarjev v mestu Dubrovniku. Na pokorno podpisanega pala je po odredbi II. kongresa obdržavanega v Kra-kovu 1. 1899 — težita naloga, da uredi vse, kar je potrebno za seziv III. kongresa Na kongres imajo pristop vsi novinarji, ko j i aktivno sodelujejo v kaki redakciji slovanskih politiskih časopisom v monarhiji. Naznanilo, da prist/ jiijo kakor udelež-niki, naj so javi podpisanemu najkasneje do 8. marca t. 1. Oni člani uredništev, koji žele na kongresu govoriti o kaki resoluciji, naj izvolijo z naznanilom resolucije, prijaviti so najkasneje do 15. marca. Učinjeni so koraki, da člani kongresa dobijo brezplačne vozne karte na parobrodu, od Reke do Dubrovnika in nazaj Brezplačne Biute za vožnjo na železnici ima poskrbeti vsako uredništvo za svoje člane. Določen je odhod iz Roko na dan 5. aprila ob pol 10 uri dopoludne s parobro-dorn »Ugarsko-hrvatskega par, brodarskega družtva«, a prihod v Dubrovnik 6. aprila ob pol 8. uri dopoludne. Odhod iz Dubrovnika je določen dan 10. aprila ob 8. uri na večer, na Reko 11. aprila ob pol 4. uri dopoludne. Po želji češkega odbora sprejet je predlog, da se, v deželah zakonom dupuščenim, pripuste, s posebnimi vstopnicami, kot. gosti na kongres tudi člani, koji niso novinarji, ugledne osebnosti, koje so politiški, literarno alt urugačo v javnem življenju odlikujejo neizključivši ni gospe ni gospo-dičine. Sklicatelji III. kongresa slovanskih novinarjev habsburške monarhije goje čvr.sto nado, da bodo III. kongres dostojen onega stališča, kateremu so poverjene tuli odlične naloge v poiitiškern in v socijalnem življenju naroda. V Zagrebu, meseca f:br. 190!. D i. M a z z u r a. na po v rate k Dnevne uoviee. V L. jubl J a »i, 19 februvarija. Vodstvo katol -narodne stranke je v svoji s i n o č n i seji s o g 1 a sn o izjavilo, d a v s t r a j a j o č pri sklepu od 26 j a n u v a r i j a t. I. p o j) o 1 n o m a soglaša s post o p a-n j e m katoliško -narodne delegacije v d r ž a v tt e m c b o r u ter p r i č a k u j e, d h bo n a lišču v s t r a j a tt e m i s t e rn s ta-a tudi z a n a p r e j. Hkrati izreka v o d s t v o s t r a n k c, z ogorčenostjo z a v r a č u j o č ostudne napade na osebo na č o 1 n i k a »S 1 o v a n s k e g a c e n t r a« g. dr. 1. Š u s t e r š i č a, le-te mu svojo zahvalo in popolno zaupanje. Naši poslanci. Politično društvo »Sava« je v svoji seji v nedeljo dne !7. svečana sklenilo resolucijo, v kateri obžaluje rszpor m -d državriozborskimi poslanci na Dunaju in o d o b r a v s postopanje poslancev Z i č k a r j a in viteza B e r k s a , ker sta stopila v »Slo- vanski centru m«. Etbin Kristan obsojen. Včeraj se je Etbinu Kristanu slaba godila. Sodišče je razpravljalo o znanem njegovem govoru proti g. Gutmanu, inšpektorju tukajšnje južne železnice. O tem govoru smo poročali tudi mi, zato se nam nepotrebno zdi še jedenkrat ponavljati vse psovke, katere je Kristan na-mestu dokazov nagromadil g. Gutmanu. Včeraj je Kristan večkrat dejal, da bi bilo neumno, ko bi rabil take izraze, pravil je, da tako nelogično ne govori. Na vsak način je hotel, da bi priče imele stenograflčni zapisnik nje- govega govora. Priče so se kljub temu dobro spominjale vseh psovk, in nato je izjavil Kristan, da mu je nemogoče se braniti in nemogoče dokazati resnico. Ker je torej Kristan neresnico govoril, bil je v pouk, da se bo vprihodnje ogibal psovk v svojih govorih, obsojen na 80 K globe oziroma 8 dni zapora. Napadi na osebo dr. Šustersiča so sedaj tisto orožje, s katerim se bore libe ralci. To je stara liberalna zvijača. Če zoper načela ne morejo ruti, pa napadajo osebe. Če pa s kakim podtikanjem ne prodro, so pa tudi toliko pošteni, da ga krepko utaje. Dr. Susteršič je dal v .Slovencu" izjavo, da to ni res, kar s.i na Štajerskem trosi, da je on ministerskemu predsedniku rekel glede imenovanja Proltovega : „Slovenci se bodo že pomirili." Liberalci so takoj, ko so videli, da s tem podtikanjem več ne gre, v „Narodu" izjavili, da tega niso podtikali, ampak da si je dr. Susteršič to le izmislil, ter seveda pristavili psovke: „Susteršič vedno komedijant", „komedijantska natura", „volilci analfabeti", „nesmrtno blamiral", „trivijalen komedijant" itd., kakor je navada pri liberalcih A mi smo poučeni, da so „Narodove«" res s tem podtikanjem delovali. in da je še celo dr. Dečko na zaupnem shodu v Mariboru ponovil isto očitanje. Ali je to dostojno? Ali je to poštena po litika ? Proti takim mahinacijam se morajo boriti naši poslanci! Iz brežiškega okraja. V št. 39. z dne 1H t. m. je „Slovenec" naznanil, da je dovoljeno izvažati živino iz brežiškega okraja, kar do zdaj ni bilo dovoljeno. Ta stvar potrebuje sledečega pojasnila. Ne živino sploh, temveč le svinje je bilo prepovedano izva-ževati iz brežiškega okrajnega glavarstva v Trst in Primorje, akoravno že od meseca marca 1900 ni bilo zaslediti nijednega slučaja, da je kakšna svinja zbolela za kugo v tem okraju. To je bil hud, a nepotreben udarec za ves okraj! Zato jo izročil poslanec gospod J. Zičkar ministerskemu predsedniku prošnjo, naj se prepoved odpravi. Dr. Korber je v dveh dneh ugodil tej prošnji. Odlikovanje. Kapit ljski kor novomeški je te dni doletelo izvanredno odlikovanje, ki zadene v prvi vrsti mil. g. prošta dr Elbiirta, kor na vso moč skrbi za kor kapiteljske cerkve, pa tudi g. Igu. Hiadnika, pevovodja kapiteljskega kora, ki vodi potjo in glasbo z veliko vnemo in spretnostjo. — C. kr. dvorni kapelnik Rudolf Bibl kompo-tural jo v spomin rajne cesarice Elizabete instrumentalen »R quiem«. C. kr. min. za nauk in bogoča -tj 1 je potom deželno vlade poslalo k šk, ordinarijatu dva iztisa tega »Requiema«, nakupljena iz osebnega zaklada Nj. Veličanstva, ki naj se podarita cerkvam, kater h pevski in instrumentalni zbor jo zmožen ta ^Requie«i' proizvajati. Enega teh dveh iztisov jo ku. $k ordinarijat naklonil koru kapiteljske cerkve v Novem mestu, ki je zares dostikrat pokazal svojo zmožnost s proizvajanjem najlepših in najtežjih glasbenih proizvodov. K lor na veruje, pridi se prepričat! Javno predavanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma« bode prihodnji četrtek dne 21. februvarija toča o ob '/*8 uri. Pre dava! bode č. g. Plečnik o spiritizmu in magnetizmu. Vstop je dovoljen vsakemu. Umrl v Trstu nagle smrti urednik uradnega lista »Osservatore triestino« gospod Fran P a g a n i. Bil jo nekaj časa tudi urednik -Mattina«. —- V Trstu je umrla hčerka c kr. carinskega kontrolorja Frana Š t r e k 1 j a gdč. Olga Š t r o k e 1 j. Prebivalstva na Kranjskem je po najnovejšem št« tju 505.664 oseb. L 1890 jih je bilo 498.9o8 torej je naraščaj samo za 6706 oseb! Ker smo na Kranjskem prekoračili pol milijona, imamo pravico zahtevi.ti še jednega poslanca v peti skupini. Naj naši poslanci pravočasno na to mislijo! Hiš je na Kranjskem 87.284. Naši delavci pri delu. -Slovensko delavsko stavbinsko društvo« v Ljubljani stopi 3. marca pred svoje člane s poročilom o delovanju v preteklem tretjem poslovnem U tu. Naloga društva, ki nima na razpolago denarnih sredstev, ni bila lahka T da vkljub t' mu smemo na pretočeno leto zreti z ne-kakim ponosom. Lani je postavilo društvo i 21 hiš, katere je oddalo svojim članom v porabo. Društvo je dosedaj dozidalo vsega skupaj 56 hiš v vrednosti 254.000 kron. Poleg tega ima društvo dvoje prostornih stav-bišč, na katerih se bode lahko postavilo še mnogo hiš. Društvo je zidalo z malo izjemo v lastni upravi, s tem ae je omogočilo, postaviti hiše po izredno nizkih svctah. Denarna sredstva je dobivalo društvo pri domačih denarnih zavodih in pa po vplačilih članov. Deželni zbor je dovolil 470 K podpore za upravne stroške. Društvo šteje se daj 112 članov. Zanimanje za društvo vkljub vsej protiagitaciji vidno raste, ne le samo mej delavci, temveč tudi pri druzih stanovih. Iz zadružne bilance posnamemo sledeče številke. Prometa je imelo društvo 275.737 60 kron, pravo zadružno imetje ozir. inventar znaša 21.828 86 K, zadružne tirjatve 185 462 41 kron, naprej plačane obresti 3185'79 K, deleži rednih članov 9S1 58, vloge članov na hiše 8336-51, dolgovi 196 381 34, rezervni zaklad 7675 K. Razni obrtniki so zaslužili pri društvu 33.588 80 K, za zemljišče se je plačalo v minulem letu 20.747 24, za stavbeni materijal 47 712 K. Zasluženo priznanje. Deželna vlada kranjska je izrazila priznanje ravnatelju kmetijsko kemičnega poskuševališča g. dr. Ernst Kramarju za njegovo zaslužno strokovno delovanje. Ponesrečen ženin. -Fran Klopčič iz Aržiš je sel v Zabreznik po balo svoje neveste ter je vzel seboj dinamitno patrono, da jo mej potom izstreli. Patrcna se je mej potom vnela ter Klopčiču odtrgala dva prsta. Mariborsko županstvo je na mnoge „prošnje" vendar zopet prevzel bivši župan Aleksander Nagy. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru že pridno razpošilja „Drugi del" Razlage novega velikega katekizma, spisal in založil dr. Ivan Križanič, kanonik sen. la-vatinski, profesor pastirne. Letošnji vojaški nabori za celjski dopolnilni okraj št. 87 se vršijo sledeče dneve: Ptuj, (mesto) dne 18. sušca, ptujska okolica 19., 20., 21., 22., 23., 24, 25. in 26., Rogatec 27. in 28., Šmarje 29. in 30 sušca. Kozje 1., 2. in 3. aprila. Brežice 9. in 10. aprila. Celje (mesto) 13. aprila. Celjska okolica 14.-20. aprila. Marenberg 22. in 23. aprila. Slov. Gradec 24. in 25. aprila. Šoštanj 26. in 27. aprila, Ormož 29. in 30. aprila, Ljutomer 1. in 2. maja, Gor. Radgona 3. in 4. maja, Konjice 6. in 7., Vransko 8. in 9. maja, Mozirje 10. in 11. • Ljubljanske novice. Veroizpoved a n j a v Ljubljani. V Ljubljani je 36.547 ljudij katol. vere, 159 evangeljske augsburške konfesije, 77 evangeljske hel-vetske konfesije, 95 Izraelitov, 34 Grkov, 12 unijatov, 8 jih je brez vere, 1 Anglikanec, 1 Armenec unijat. — Nemško gledališče v Ljubljani bode tudi prihodnje leto vodil ravn. Wolf. — Srčna k a p je zadela danes zjutraj v hotelu „Lloyd" dr. Jacob i j a, bivšega zobozdravnika v Ljubljani in sedanjega posestnika v Radečah pri Zidanem mostu. G. Jacobi je bil takoj m r-t e v. G. dr. Jacobi je hotel vstopiti kot vo-lonter v tuk. dež. bolnico in potem prositi za službo zdravnika pri avstrijskem „Lloydu". — A r e t i r a n je bil včeraj v Ljubljani Franc Mehle iz Grosuplja. Zasleduje ga sodišče v Celovcu radi javnega nasilstva. — Hajlanje mu je pomagalo. Ljubljančan Fran Goltsch, obč. svetnik graški, je postal skriptor štajarske dež. knjižnice v Gradcu. — Kokoši bodo imele m i r. Kakor znano, si je nek zvit tat v Ljubljani letošnji predpust boljšal s tem, da je jako veliko kokoši pokradel. Zadnji svoj obisk je naredil pri Mekincu pod Golovcem. Policija je aretovala nekega Matija, znanega postopača, ker ve, da imajo živali v Ljubljani in okolici le tedaj mir, kadar Mali sedi pri ričetu. Potres O potresu minule sobote zve čer smo prejeli še poročila iz R e t e č pri Škofji Loki, z J a n č, kjer se je dvakrat hudo potreslo, dalje iz B o h. Bistrice, z Roba, kjer so je pojavil potres ob 9. uri 15 min., iz Tržiča (ob 910), iz V i šn j e-gore in sosednjih župnij, ter z V r a n-s k e g a. Tu se je v višjih prostorih 4—5 krat močno zazibalo in je trajal potreB 7 sekund, Smer mu je bila od jugozahoda proti severoizhodu. V S e 1 c a h pri Škofji Loki se je čutil zvečer ob 9. uri 2. min. valovit okoli 5. sekund trajajoč rahel potres. — V (amniku in okolici so čutili valovit, s podzemskim bobnenjem spremljan potres ob 9. uri 10 min. Iz Beljaka 16. febr. Zadnje tri dni smo imeli hud mraz: 13. zj. — 26.°, 14. — 20.°, 15.—25-« C; danes pa celo — 28-° C. Goriške novice. Državni poslanec dr. Gregorčič je v drž. zboru interpeliral radi kožje paše v Gorenji soški dolini na Primorskem. — Pesnik Simon Gregorčič jc v letošnji zimi hudo obolel, a po skrbi g. dr. Fr. Rojica iz Gorice zopet ozdravel. — Kislo grozdje je okusil Andrej G a b r š č e k. Pri volitvah v cestni odbor za goriško okolico je hotel v odbor spraviti svoje pristaše, pa je ostal s svojimi kandidati v precejšnji manjšini. — Pri „Obrtni zadrugi" v Gorici so se tekom 11 mesecev hranilne vloge za polovico skrčile. — Nagla smrt je doletela v Gorici 60 letno Rusinjo gospo Evge-nijo Maksinovič iz Petrograda. Prepeljala se je v Gorico iskat zdravja, a je že po preteku štirih ur umrla vsled srčne hibe. — Razdelitev obč. zemljišč Orehovskih na Cerkljanskem je na najvišjem mestu potrjena po predloženem načrtu zakona. — Trojčke povila je Marijana Mavri v Javoriščici Jesenici v ore-hovski duhovniji. — Umrla je v Kobaridu gospa Marija Mašera. — Hiša p o d r 1 a se je v Kneži. Domačini so pokanje začuli ob pravem času in zbežali na cesto, takoj potem pa se je hiša, ki je last Petra Kragelja, podrla z velikim ropotom. — Požar uničil je v Kacljah na Krasu 6 gospodarskih poslopij. Proti volitvam v Istri je došlo 13 protestov in sicer proti izvolitvi Benatija 6 protestov, proti izvolitvi Riz?ija pa 7 protestov. Ponesrečen vojak. Ime v vojaški telovadnici v Celovcu ponesrečenega vojaka je Alojzij Ž e 1 e z n i k. Pal je dva metra visoko in si tako pretreBel možgane, da je umrl. V dvoboju ustrelil je v Varaždinu poročnik Kaiser poročnika Stero Stan-k o v i č a Narodno gospodarstvo. Naše mlekarstvo. Da je gospodarsko stanje našega naroda žalostno, dandanes menda nihče ne taji Žito ima tako nizke cene, da kmet komaj stroške proizvajanja pokrije Za enkrat nam pa ni upati zboljšanja razmer, ko Amerika vedno več žita pridela, ki potiskuje cene, da našim ljudem ni mogoče konkurirati. Vsi, ki se zanimajo za narodno gospodarstvo, so žo davno spoznali, da se moramo poprijeti umne živinoreje, če si hočemo ustvariti boljšo prihodnost. To je vedno povdarjala tudi km. družba, ki se je za po vzdige živinoreje resnično pridobila mnogo aslug. Naša zemlja je pa premajhna in ljudje pregosto naseljeni, da bi mogli rediti živino le za pitanje in klanje, kakor se godi na Ogerskem in v Ameriki; naš poljedelec mora gledati, da mu živina, katere tako ne more posebno veliko imeti, prinese kar največ dobička, kar se v prvi vrsti zgodi s prodajo mleka in mlečnih izdelkov: surovega in kuhanega masla ter sira. Mleko je le na malokaterih krajih mogoče prodati, ker ga ima vsak kmet za domačo potrebo, druzih pa ni v bližini. Navadno domače surovo maslo pa sedaj še v poštev ne pride v trgovini, in če so proda, se dobi komaj polovica, kar bi se moglo dobiti za fino centrifugalno čajno maslo. Snovali so torej po naši domovini razne mlekarije in sirarske ¡'zadruge, ki so imele namen s skupnimi močmi in modernimi napravami povzdigniti to važno panogo na rodnega gospodarstva. Kakor znano, je župnik J, Mesar pri nas vpeljal sirarstvo, ki se je iz Bohinja razširilo po Kranjskem in ljudem prineslo mnogo dobička. To je bil mož, uzoren duhovnik, ki je žrtvoval v ta namen vse, čas, denar in zdravje. Tako so je nadaljevalo in sedaj imamo na mnogih krajih mlekarije in sirarne. Število raste, ne tako pa kvaliteta izdelkov. Ravno v zadnjem času trpi večina sirarn in mlekarij na hudi krizi. Sir se ne more prodati, ker tuji trgovci pravijo, da ne vgaja zahtevam trga, surovo maslo se proda z največjo težavo po primeroma nizki ceni; neka čudna stagnacija se čuti pri vseh teh društvih. Tudi liberalne mlekarije so menda od tega zadete, ker se po Notranjskem govori brez preklica, da imajo mlekarije v po-stonjskem okraju na tisoče zgubo. Le tam, kjer je razumnost in odločnost posameznikov postavila izdelovanje na moderno podlago, morejo še uhajati, povsod drugod so raz mere, ki mnrajo vzbuditi strah, kaj bo iz tega, če bo šlo tako naprej ? Kje so vzroki tem vznemirljivim poja vom? Sij imamo lepe dobre pašnike, lepe planine b sočno travo, kakor le malokje, imamo krmo, ki se celo na tujem hvali! Kje so torej vzroki? Nekaj so ljudje sami krivi. Premalo pazijo na snago in čejenje živine, dobro hlevo in tudi redno krmljenje. Razen tega po znajo še premalo moč gospodarskega združevanja. Žive in delajo, kakor so delali in živeli dedi pred sto in sto leti. Le tam se da kaj doseči, kjer se ljudem očividno pokaže, da bodo imeli precej dobiček, kar je pa težko pri večjih napravah.JManjka prave podjetnosti in prave požrtvovalnosti. Pa še v tacih krajih, kjer je ljudstvo spoznalo svojo korist, se v zadnjem času prav nič ne napreduje v mlekarstvu. Pravih vzrokov sedaj ne krize nam je torej iskati drugod. Ljudstvo se samo po sebi, brez zunanjega vpliva ne more izobraziti. Inteligenca, ki je izšla iz naroda, mora biti za narod, to se pravi, vse kar si je prisvojila v duševno last, mora posvetiti ljudstvu, vdihniti mu življenje in je tako peljati do pravega napredka in omike. Brez dobrega poduka in vzgoje ne more ljudstvo nikdar napredovati v nobeni stroki, tudi v gospodarstvu ne. Poduk pa, ki ga naj ljudstvo prejema od inteligence, mora biti res strokoven, ki ljudstvu pokaže pravo pot in ne le gole fraze; mora biti induktiven, ki ljudstvo praktično nauči potrebnega ravnanja. (Dalje prih) Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj, 19. febr. Včeraj in predvčerajšnjim je cesar sprejel v avdijenci min. predsednika Korberja. Dunal, 19. februar. Na dnevnem redu jutrajšnje seje so državnozborske volitve v štiri nove odseke iu pa prvo branje vladnih predlog glede investicij, proračuna, vojaških novincev, državne žganjarine, sirotinskih blagajn in krnet-skih zadrug. Vse te predloge so vele-važne, in oglasilo se je že do 100 govornikov. A ta teden ni mnog.» upanja, da bi se pričelo prvo branje teh predlog, ker je vloženih nad 20 nujnih predlogov. Ako bode vsak predlagatelj hotel utemeljevati svoj predlog po stari, ne naj boljši navadi, potem jo ta teden zopet zgubljen. Dunaj, 19. febr. Jutri bode politično kritičen dan za Avstrijo. Predsednik bo baje umaknil cenzuro, katero je napravil na neki interpelaciji soc. demokratov in pustil interpelacijo v popolni prvotni obliki. Dunaj, ltf. febr. Nemški listi pravijo, da bo vprašanje o čitanju nenem-ških vlog rešeno tako, da se bodo či-tale nemški in pa v jeziku, v katerem se bodo vložile, v zapisnik pa pridejo samo v nemškem jeziku. Dunaj, 19. febr. Delegacije se bodo sklicale meseca aprila. Fliberk, 19. febr. Ravnokar je pogorela Herbstova lekarna, nadaljno nevarnost za s škodljarni krito mesto preprečila debela snežena odej». Gradeo, 19. febr. Tukajšnji liberalni listi poročajo, da se utegne nekaj jezuitov s Francoskega naseliti na Koroškem. Bolzan, 19. febr. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi mesto barona Dipau-lija je bil s 134 glasovi izvoljen po sestnik Trafoier, somišljenik katol. ljudske stranke. Kršč. soc. župan Klotz jo dobil 72 glasov. Praga, 19. febr, „Prager Tagbl." javlja, da bo češki dež. zbor sklican na dan 14. aprila. Praga, 19. febr. Danes je bila pri dež. odboru deputacija v zadevi stavku- oČih članov češkega narodnega gleda-išča. Deputacija je zahtevala, da se gledališki konzorcij odstavi in upravo sprejme dežela. Konzorcij išče novih godcev. Praga, 19. febr. češki listi naštevajo dolgo vrsto nujnih predlogov, katere so vložili Čehi. Še le ko se konča razprava o teh predlogih, pride na vrsto morda prvo branje vladnih predlog, pri caterih bodo Cehi nastopili z y2 govorniki. Belgrad, IS), febr. Preosnova kabineta se je izvršila na ta način, da je ministerski predsednik zamenjal svoj portfelj za zunanje zadeve z justičnim, prvega pa je prevzel poslanik dr. V o -sič. Iz kabineta so ločijo Po p o vi c, minister za notranje, pravosodni minister A n t o n o v i c in trgovinski minister S p a s i č. Zofija, 19. febr. Pri zadnji ožji volitvi so prodrli trije somišljeniki Petrova in dva St->mbulovca. Zofija, 19. februvar. Pri ožji volitvi v Geliču je prišlo do boja mej kmeti in orožniki. Ubiti so trije kmetje, pet ranjenih, izmej orožnikov jeden ranjen. Kolonija. 19. febr. „Koln. Ztg." javlja iz Pekina, da namerava grof Wal-dersee novo ekspedicijo v pokrajino čili koncem februvarija, da se iz nje popolno preženo kitajski vojaki in pospeše mirovna pogajanja. Neapolj, 19. febr. Vezuv je pričel bljuvati 17. t. m. Madrid, 19. febr. Pri včerajšnjem ministerskem svetu se je sklenilo, da kabinet v petek poda ostavko. Vse povodom zadnjih nemirov prijete osebe so izpustili iz zapora. Umrli so: 16 februvarija. Itozalija Zavadlan, strojevodje hči, 13 let, Kritevnške ulice 9, epilepsia. — Leopoldina Novak, čuvaja hči, 3\4 leta, Dovozna cesta 2, croup. V h i r a 1 n i o i: 10. februvarija. Ivan Novak, gostaf, 91 let, osta-relost. V bolnišnici: 14. februvarija. Fran Seme, dninar, 70 let, osta-relost. 15. februvarija. Ivan Nemec, sladčičar, 57 let, hemiplegia dcxtra. — Anton Mesesnov, dninar, 39 let, jetika. — Valentin Pogačnik, dninar, 67 let, kap. Meteorologiöno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm. 1 5 Cm opazovanja Stanje barometra ▼ uiro. Temperatura po OUijo Vatrerl Nebo Iii 3«! 18| 9. *v»lC(lil d o b 6 se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti pov/.clju. 228 24 11—8 Na slanike vabi za jutri dne 20. februvarija g. Josip Lorber v svojo restavracijo „Bierhalle" v Ljubljani. Svirala bo godba slav pešjolka štev. 27 kralj Belgijcev. 161 l-l ■i Dobro namočeno 142 6 1 polenovko priporoča za c :li postni čas Rii£c> Q/)ipi (O ¿tG)0 f*® ^ « ® " ^ T* 471 ^ " „vniški cvet. Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precum in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (H. IVičman.) Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h. v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več. iinmiiun '"JaDu^ Gl i i lekarnarja Piccoli-ja v I_.jut>l.jmii se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pi_ra ¡n je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter se i kilo zaračuni s k 1 10, 100 kilogr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 34 St. 5244. Razglas. 162 2-1 Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1878 , 1879., 1880. in 1882., kateri stopijo letos v vojaško, odnosno črnovojniško dobo, naznarja: 1. da se bo 26. t. m. ob i), nri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32. vojnega zakonika I. del, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1880) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2. da so od 18. do 25. t. m. v uradnih urah imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu, v pisarni vojaškega referenta, vsakteremn na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj to pismeno ali u4no naznani tukajšnjemu uradu; 3. da so od 18. do 25. t. m., v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu, v pisarni vojaškega referenta, imeniki domačih in tujih, leta 1882. rojenih, z letošnjim letom v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustuo naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 10. februvarija 1901. Naznanilo in priporočilo. Podpisani naznanjam slav. p. n. občnstvu, da sem prevzel 8 1. svečanom t. 1. restavracijo ? „Narotlnem ion" ? Celju. Točil hodom vedno pristno, naravno vino in občo priljubljeno pivo iz narodne pivovarne g. S Kukeca iz Žalca Skrbel bodem za izvrstno kuhinjo m točno postrežbo. Na razpolago so tudi sobe za prenočišča po nizki ceni. Geslo vsakemu izvanceljskemu Slovencu, ako pride v Celje, bodi: v „Narodni dom Priporočujoč se za obilen obiak, bilježim z odličnim spoštovanjem Fran Lajovic. 111 3 3 priporoča raznovrstne vixitniee po nizki ceni. (SVo to^č; 6Yc56?c> < Za župnišče se išče 129 3-2 hlapec^ ki je vajen konj in sposeben voditi gospodarstvo — Nastop poljubno do 1. aprila. Naslov pove upravništvo „Slovenca". m m >N Gg. ženini > > ß ß in neveste! STIKA" Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne ^Itiloniu« in srebrnine v secesiji, posebno lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Gest ck) in najboljše šivalne stroje mso to po najnižjih cenah in z jamBtvom 28 12 Vabim na obi ni obisk in ogled z vsem spoštovanjem v Cudcn, urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplačno i n poštnine prosto '•M e* «1 M i «I ft mu registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po ms 40-1 4xjs odstotka brez odbitka, rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega liranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. 1> ii n a j 8 k a borz a. Dni 19. februarlja. Skupki državni doig v netah ... 98 40 Skupni driavni dolg v «rebra.....98-25 Avstrijska zlata renta 4°/„.......118-10 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . , 98'15 Ogerska zlata renta 4°/0........118 10 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 25 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1678 77 Kreditne delnice, 160 gld....... 670-50 London vista .......... 240-65 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dri. veh 117-42'/, 20 mark.............23-49 20 frankov (napoleondor) ....,,. 1910 Italijanski bankovci.........90-30 C. kr. cekini........................11"32 Dne 18. februarlja. 3-2u/0 državne srefike 1. 185-i. 250 gld.. . . 182 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 168 2,i Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........203 25 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 60 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......141-40 Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . . 257-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 1 °/0 Prijoritetne obveznice državne leleznice > > južne leleznice 3°/0 > » južne železnice 6°/0 ? » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106-10 94-25 42H-50 345-— 124-25 99-50 392-— 370 -47-50 24 75 14 10 59— Salmove srečke, 40 gld........180-— St. Genois srečke, 40 gld........210 - VValdsteinove srečke, 20 gld.......391 50 Ljubljanske srečke .......... 57 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . , 273 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gt. it. v. . 6322- — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .... 825 — Akcije južne železnice, 200 gld. er. . . . 106,— Splošna avstrijska atavbinska družba . . . 148.— Montanska družba avstr. plan...... 434 — Trboveljska premogarska aruiba, 70 gld. . 460 — Papirnih rubljev 100 ......... 253-25 __Nakup ln prodaja °ltXh vsakovrstnih državnih paplrjov, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promose za vsako žrebanje. Kolanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnibna delnisKa družba „M K It C U It" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila TMK v vseh gospodarskih in finančnih atvarofc, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednotita papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti StdT naloionih (; 1 n v 11 i o.