9. aprila - Leto XII. - Št. 14 (323) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk
V Velenju 11. maja štafeta mladosti volitve v rek Velenje
V četrtek, 1. maja, je krenila v Brčkem na dolgo pot po Jugoslaviji štafeta mladosti, s katero bodo mladi iz vseh krajev naše domovine znova izkazali svojo ljubezen tovarišu Titu. Ob navzočnosti več kot dvajset tisoč udeležencev proslav 30-let-nice mladinskih delovnih akcij je prva ponesla štafetno palico
Ana Pajič (na sliki), enaindvajsetletna tekstilna delavka iz tovarne Interplet v Brčkem.
Štafetno palico bodo mladi iz velenjske občine prevzeli od mladih iz Polzele. Na poti po Šaleški dolini ji bodo vsepovsod pripravili nadvse slovesen sprejem. (Posnetek: S. Vovk)
Minulo sredo, 7. aprila, so imeli v osmih temeljnih organizacijah združenega dela in skupnih službah REK Velenje volitve v samoupravne organe TOZD in DSSS ter delovne organizacije, katerim se je mandat iztekel konec marca letos.
PRIPRAVE NA NOV OBRAČUNSKI SISTEM SO BILE OBSEŽNE, VENDAR ŠE NE POVSOD DOVOLJ TEMELJITE
Potrebna je mobilizacija vseh
V sredo je bil v Celju posvet o sedanjih gospodarskih razmerah na širšem celjskem območju, ki ga je v soglasju z drugimi vodstvi medobčinskih družbenih organizacij in svetom občin sklical medobčinski svet ZKS Celje. Razen o stanju gospodarstva v celjski regiji so spregovorili tudi o pripravljenosti za čimhitrejše in nemoteno poslovanje po uveljavitvi obeh zadnjih novih zakonov, to je o ugotavljanju dohodka in zavarovanju plačil.
Uvodno pojasnilo o pripravah na uvedbo novih zakonov ter o stanju gospodarskih organizacij na (celjskem območju je podal direktor celjske podružnice Franček Knafelc. Kot je dejal, so z akcijo informiranja in seznanjanja začeli že ob koncu leta in ob začetku letošnjega leta, tako da so v večini primerov ta čas dobro izkoristili. Se-
veda pa povsod k stvari niso pristopili dovolj resno in v takih primerih so se zdaj znašli v resnem položaju.
Med podatki o poslovanju organizacij združenega dela v preteklem letu velja omeniti predvsem tisti del, kjer je govoril o OZD, ki so po podatkih iz zaključnih računov v težji fi-
SPET POPUST
V
VELEBLAGOVNICI
nama
Velenje
OD 9. APRILA 1976 DO 18. APRILA 1976
nudi	NA SPOMLADANSKEM
VELEBLAGOVNICA SEJMU


Nama Velenje
popust od 5 do 10%
V	RDEČI DVORANI
V	VELENJU in
V	VELEBLAGOVNICI NAMA
V	VELENJU
za nakup:
—	barvnih in črno-belih TV aparatov GORENJE,
—	večjih in manjših gospodinjskih aparatov GORENJE,
—	pohištva in šivalnih strojev,
—	radiatorjev EMO in GORENJE,
—	peči za centralno ogrevanje TAM,
—	mešalec betona in alu samokolnice,
—	izdelkov iz zlata.
Ta popust lahko izkoristile tudi pri nakupu na potrošniški kredit,
ki ga
VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE
odobrava v višini do 30.000,00 din.
nančni situaciji. Med 11 takimi (ponekod le posameznimi TOZD) jih je tudi nekaj iz velenjske in mozirske občine. V Velenju so v težjem stanju trije TOZD Gorenja: TOZD štedilniki je izkazoval izgubo, TOZD gradbeni elementi izgubo in problem pomanjkanja trajnih virov obratnih sredstev ter
Spet rekordni dosežek velenjskih rudarjev
V	mesecu marcu so velenjski rudarji nakopali 434.000 ton lignita. To je najvišja mesečna proizvodnja lignita doslej. Povprečni dnevni izkop lignita pa je prejšnji mesec znašal 16.074 ton, kar je tudi najvišji dnevni povpreček, dosežen v mesecu dni.
V	prvih treh mesecih letos (januar, februar in marec) so tako velenjski rudarji nakopali skupaj 1,185.000 ton lignita!
nizka stopnja rentabilnosti, TOZD servis in maloprodaja pa ima pomanjkanje obratnih sredstev ter visoke zaloge. V mozir-ski občini je izgubo izkazoval TOZD tovarne malih gospodinjskih aparatov in Izletnikov TOZD Golte.
O razpravi o prehodu na poslovanje v pogojih novih zakonov so na razpravi menili, daje sedaj potrebno vsestransko angažiranje. Odstopanj namreč ne sme in ne more biti. saj smo se za tak korak zavestno odločili. Jasno je, da bo prišlo do težav. Potrebno bo razmišljati in preusmeriti proizvodnje, o povezovanju, morda bo treba kdaj izplačati minimalne osebne dohodke, toda karkoli se bo zgodilo, vedno morajo biti delavci pravočasno seznanjeni, da ne bi prišlo do nepredvidenih zaplet-ljajev.
Precej razprave so posvetili tudi problemu pomanjkanja obratnih sredstev, s čimer se srečujemo tako v trgovini kot industriji. Pomanjkanje obratnih sredstev v trgovini povzroča manjše nakupe in zato se tam zaloge manjšajo, v predelovalni industriji pa večajo. S takim problemom se močno srečujejo tudi v Gorenju. Za to pa so v mnogih primerih krivi tudi trgovci, ki še ne zaupajo menicam, kot plačilnemu sredstvu in hočejo le čisti denar.
f. k.
komentar IIMIIUI
V časniku „Naš čas" smo že večkrat v priložnostnih uvodnih razmišljanjih opozorili, da je del sveta še vedno preobložen z miselnostjo, ki ni izraz resnice o našem času, o našem življenju. In smo opozarjali, da revolucija nekaj velja šele tedaj, ko se je sposobna braniti pred vsemi tistimi, ki na različne načine izkrivljajo podobo o naši zgodovini in da-našnjiku.
ODGOVOR
Koroški Slovenci v Avstriji še vedno nimajo tistih pravic, ki so zapisane v državni pogodbi. Zavedni župniki v Benečiji poučujejo slovenske otroke materinega jezika v hladnih cerkvah; za slovenščino ni prostora v italijanskih šolah. Tam se poučuje le v italijanskem jeziku.
Bolgari, kot kaže, poznajo dva obraza: uradnega, ki na ves glas zagotavlja Jugoslaviji, da si želi z nami najboljših odnosov in tistega, „strokovno zgodovinskega", kije statistično zbrisal iz Bolgarije vse Makedonce, naši narodnoosvobodilni vojni in
Volili niso le delavci rudniških TOZD in elektrostrojnih obratov; v temeljnih organizacijah RLV zato, ker so volili že 6. avgusta lani, v TOZD ESO pa zato, ker bodo volili po bližnjem preoblikovanju svoje sedanje TOZD na štiri nove TOZD.
Delavci so volili svoje delegate v delavski svet TOZD (oziroma DSSS), v komisijo TOZD (DSSS) za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, v komisijo TOZD (DSSS) za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih obveznosti, v komisijo samoupravne delavske kontrole TOZD (DSSS) ter v delavski svet delovne organizacije REK Velenje.
Za koordinacijo dela med volilnimi odbori na voliščih in potek volitev so skrbeli centralna volilna komisija in vodstva družbenopolitičnih organizacij;
člani organizacije mladih, ki so uredili volišča, so svoje delo dobro opravili - volitve so bile zares svečan dogodek.
Tudi skrbno izveden predvolilni postopek je veliko pripomogel, da so volitve opravili uspešno. Priprave nanje so se začele že pred enim mesecem. Kandidate za delegate so predvideli organi družbenopolitičnih organizacij, zatem pa so jih delavci obravnavali in potrjevali v sindikalnih skupinah.
To, da so bili izbrani delegati, ki jih delavci poznajo, je dokaj pomembno, saj vse izvoljene čaka velika obveznost in odgovornost; odgovornost do TOZD in delovne organizacije, do občanov in občine, do celotne družbe.
O samem poteku volitev in izidih glasovanja bomo še kasneje poročali!
Vinogradi so oživeli
V teh toplih pomladnih dneh so oživeli tudi vinogradi, ki jih je tudi v okolici Velenja, zlasti v Šentilju, kar precej. Zdaj je namreč čas, ko je treba vinograde okopati. Ker to kmečko delo danes v glavnem opravljajo še ročno, je seveda treba potrkati na veliko vrat preden lastnik vinograda dobi dovolj „kopačev". Lastnik vinograda na sliki — posnetek smo napravili v Lazah — pa je vendarle imel srečo. Kar štirinajst moških in žensk je pridno vihtelo motike in če lahko sodimo po njihovem pridnem delu, potem se lastniku tudi jeseni obeta prav tako dober vinček, kot je bil ta, ki nam gaje ob obisku ponudil.
revoluciji pa preprosto pravi odporniško gibanje, ki je bilo uspešno samo zato, ker so mu pomagale bolgarske osvobodilne vojske.
In še smo lahko prebrali, da so bolgarski vojaki srečevali pri „osvobodilnih" operacijah v Jugoslaviji le raztresene skupine odporniškega gibanja, ki so bile zvečine oborožene le z goijačami. Prav te dni pa so bolgarski zgodovinarji pogruntali še nekaj dosti bolj grotesknega: namreč, da sta bila odpornika proti okupatorjem Draža Mihajlovič in dr. Ivan Šubašič. Tudi pristavljajo, da si je Jugoslavija Makedonijo preprosto priključila.
Tako. To je nekaj dejstev. In še več jih je. Njihova provokativna narava nas sili, da jim damo dostojen odgovor.
Bolgarija je sklenila z nacistično Nemčijo prijateljski sporazum, ki ga je tudi izvajala. To je hotela tudi takratna jugoslovanska vlada, a so se ljudje pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije temu uprli. „Bolje rat, nego pakt". To ve pri nas že vsak petošolček. To ve ves svet, ki mu je ljuba resnica. Bolgarski „zgodovinarji" tega očitno ne vedo, če pa že, morajo tudi vedeti, da svoje zgodovine ne morejo povzdigniti na prestol resnice tako, da bi potlačili v blato jugoslovansko revolucijo.
Takšno dejanje je ne na koncu smešno in skregano z zdravo
pamet'°-	MILAN MEDEN
ZADNjEDNI PO SVETU...
•	Libanon: krhko premirje
Premirje, ki sta ga v Libanonu sklenili nasprotujoči si strani, namreč desnica in levica, se je izkazalo (kot že vsa dosedanja) kot zelo krhko.
Mrtvih je sicer za spoznanje manj (namesto ..običajnih" sto dnevno izgubi sedaj življenje „Ie" nekaj deset ljudi), toda nasprotja med sprtimi stranmi niso niti za dlako zmanjšana.
In še več: Sirija in Izrael, imata v pripravljenosti več tisoč vojakov, libanonskim obalam pa se približujejo tudi nekatere enote ameriškega Šestega ladjevja.
Položaj je torej skrajno eksploziven in nevaren, saj vsa dosedanja prizadevanja za trajno pomiritev sprtih nasprotnikov niso dala nikakršnih rezultatov.
•	Callaghan novi premier
Velika Britanija je dobila novega ministrskega predsednika, ki je zamenjal Harolda Wilsona: to je dosedanji zunanji minister James Callaghan.
Opazovalci menijo, da se z njegovim prihodom v rezidenco na Downing streetu številka 10 ne bo nič bistveno spremenilo v zunanji politiki Velike Britanije - še zlasti pa ne spričo dejstva, da bo moral novi premier vse svoje sile usmeriti v dve najbolj boleči točki britanske družbe: namreč v inflacijo in nezaposlenost.
Oboje je rakova rana britanskega gospodarstva, ki si nikakor ne more opomoči in še vedno krepko zaostaja za svojimi tekmeci v razvitem industrijskem svetu.
•	Demonstracije v Pekingu
Iz LR Kitajske so prišle presenetljive novice o demonstracijah in neredih na osrednjem trgu v Pekingu, za katere pa še vedno ni jasno, kdo jih je organiziral in celo ne proti komu so v vseh podrobnostih naperjene.
Za zdaj se je mogoče opreti le na skopa časnikarska poročila, da so demonstranti protestirali zaradi tega, ker so doslej še neznane osebnosti čez noč umaknile vse vence in cvetje, ki so ga na trg nosili prebivalci v spomin na umrlega premiera Ču
En Laja. Kdo je umaknil vence in zakaj, ni znano, znano pa je, da so med demonstracijami, ki so sledile, nekaj ljudi aretirali, več pa jih je bilo v spopadih z varnostnimi silami tudi ranjenih.
Neki mladenič je menda govoril proti soprogi Mao Ce Tunga, aretirali so ga šele čez nekaj časa, medtem pa je množica imela priložnost poslušati njegov govor. Prav tako so začeli po trgu krožiti nekakšni letaki gesli, ki naj bi bila uperjena tudi zoper Cu En Laja.
Poročila si precej nasprotujejo in jih je težko oceniti. Nedvomno je samo, da se je spopad med dvema smerema v kitajskem vodstvu (ta spopad je doslej potekal več ali manj le za kulisami) prenesel v vseh razsežnostih na ulice.
•	Sihanuk odstopil
Iz Phnom Penha pa je prišla novica, da je dosedanji šef kam-boške države princ Norodom Sihanuk odstopil in po nekaterih novicah tudi zapustil deželo. Zamenjal ga je Khieu Samphan, ki je v govoru po radiu (ta je sedaj praktično edini vir novic iz te dežele, v kateri oblasti ne dovolijo delovati nobenim tujim dopisnikom) dejal, da je princ Norodom Sihanuk odstopil prostovoljno in da bo imel 8000 dolarjev državne pokojnine.
Podrobnosti niso znane, verjetno pa je, da za princa No-rodoma Sihanuka, ki je sicer ves čas osvobodilne vojne uradno vodil nekdanjemu režimu nasprotne sile, ni bilo več položaja v vladi - in celo ne na že doslej v zadnjem času več ali manj zgolj formalnem položaju šefa države.
Ni mogoče povedati, če bo princ Norodom Sihanuk ostal v kambodži (ki se imenuje sedaj Kampučija) ali pa bo odšel v kako drugo državo. Opazovalci v prvih komentarjih menijo, da je mogoče sprejeti obe možnosti
#	Nemirna Portugalska
In tudi na Portugalskem se položaj nevarno zaostruje pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 25. aprila.
Poročajo o eksplozijah bomb, neredih in pretepih, pa še o sumljivih prometnih nesrečah, med katerimi je bilo poškodovanih več politikov.
.IN DOMOVINI
RUDNIK - Kakšna bo usoda rudnika Kanižarica, dokončno še ni znano, zanesljivo je le to, da v prihodnjih dveh letih ne bo mogel obratovati. Kakšna bo usoda vseh rudarjev, ki so v njem delali, tudi ne vemo. Po prvih razporeditvah, ki so nekaterim omogočile delo v različnih drugih rudnikih in v opekarni ali pa rešile vprašanje z upokojitvami in odhodi v JLA, še vedno ostanejo brez dela 104 rudarji. Iz gorenjske skupnosti za zaposlovanje je prišel predlog, da bi rudarje zaposlili v rudniku urana v Poljanski dolini. Vse TOZD Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje Trbovlje pa so izrazile pripravljenost sprejeti 89 delavcev rudnika Kanižarica.
STORITVE - Za predvideni razvoj PTT storitev bi do 1980. leta potrebovali 3,53 milijarde dinarjev ali letno okoli 700 milijonov dinarjev. Takšne finančne dinamike pa skoraj ne moremo pričakovati, ker je znano, da smo lani vložili v PTT promet le okoli 300 milijonov dinarjev. Pri vsej stvari je zanimivo tudi to, da je Slovenija predvidela najmanjši porast PTT storitev (poštne storitve za 3,5 odstotka, telefon za 11 odstotkov, teleprinterske zveze za 10 odstotkov). V vseh drugih republikah so „zajeli z večjo žlico", kar bo verjetno po preteku srednjeročnega obdobja imelo za rezultat, da predvidevanj zopet ne bomo izpolnili.
VLAK - Na sestanku predstavnikov 26 občin SR Slovenije in 29 občin SR Srbije v Sveto-zarevu so sklenili, da bo vlak »Bratstva in enotnosti 76" odpeljal 4. junija iz Kraljeva v Maribor. Imel bo približno 900 potnikov iz Srbije, članov družin, ki so med vojno sprejele izgnane Slovence. V vlaku bodo občinske delegacije, kulturno-prosvetna društva iz Cuprije, Kraljeva in Valjeva. Med obi-
skom bodo društva izvedla 10 koncertov. Vlak se bo vrnil iz Slovenije 8. junija. Pokrovitelj letošnje manifestacije bo zvezna konferenca SZDLJ.
FIČKO - Jubilejnega fič-ka s proizvodno številko 500.000. tovarna Crvena zastava iz Kragujevca ni prodala. Kupcu Zivku Milojeviču iz Svetozareva so dobavili zastavo 750 s proizvodno številko 500.001. Fičko z zaporedno številko 500.000 bo ostal v muzeju tovarne Crvena zastava.
LETALIŠČE - Pristojni upravni odbor Ljubljanske banke je odobril potrebno posojilo za začetek gradnje prve faze športno-turističnega letališča v Sečovljah pri Portorožu. Po načrtih naj bi v prvi fazi dosedanjo letališko stezo, ki je dolga 700 m in široka 20 m, podaljšali za skoraj 200 metrov in precej razširili Tako bodo lahko pristajala poleg zasebnih turističnih in športnih letal ter zračnih taksijev tudi tako imenovana STOL letala, ki lahko pripeljejo hkrati do 40 potnikov.
Obalni in mariborski letališki investitorji se že dogovarjajo, za nakup prvega takega letala, ki bi zagotovilo nagel prevoz potnikov, ki prispejo z zračnimi velikani na brniško, puljsko ali zagrebško letališče, v Portorož ali Maribor.
NAČRT - Načrt zakona o združenem delu natančno razčlenjuje položaj, ki pripelje do prekinitve delovnega razmerja. Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, če pismeno izjavi, da ne želi več delati, če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume o prekinitvi delovnega razmerja in če noče delati na delovnem mestu, ki mu je ponujeno, vendar ustreza njegovi strokovni izobrazbi in drugim sposobnostim.
• RFKLI SO TE DNI:
MITJA RIBIČIČ:
,,Zakon o združenem delu ne pomeni samo razčlenitve ustavnih določil, ampak daje okvir za urejanje celotnih odnosov, ki nastajajo na podlagi dela z družbenimi sredstvi.
JANEZ BARBORIČ:
,.Zakon o združenem delu ali kot ga nekateri ne povsem slučajno imenujejo „mala ustava" bo močno orožje v idejnopolitični bitki proti vsem oblikam odporov, s katerimi se srečujemo pri razvijanju samoupravljanja.
ROMAN ALBREHT:
..Pravica upravljanja je neodtujljivo povezana z delavcem. Te pravice mu ne more nihče odvzeti, tudi odreči se ji ne more. To pravico delavci uveljavljajo različno, z osebnim izrekanjem in preko delegacij in delegatov.
perborat special
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
Brčko, prijazno mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob desnem bregu Save, se je enaintridesetega marca in prvega aprila letos spremenilo v pravo prestolnico mladih, v prestolnico brigadiijev vseh starosti, v prestolnico prvih udarnikov ... V tem mestu, kjer se je začela delovna epopeja mladih pod pokroviteljstvom tovariša Tita, je bila prvega aprila velika proslava, s katero so obeležili tri desetletja skupnih delovnih akcij mladine Jugoslavije. Tega velikega slavja so se udeležile delegacije vseh republik in pokrajin, brigadirji dvanajstih brigad, katerim je na večer pred veliko proslavo predsednik ZSM Jugoslavije Azim Vlasi ^ izročil plakete Veljka Vlahoviča za izredne uspehe, dosežene na zveznih mladinskih delovnih akcijah, najlepši pa je bil pogled na brigadirje veterane, ki so pred tridesetimi leti — prvega maja leta 1946 začeli graditi progo Brčko—Banoviči in jo devet dni pred rokom, ki je bil določen za 29. november 1946, predali namenu. Na prsih mnogih veteranov so se bleščale udarniške značke, vendar ne le ena, dve, ali tri, ampak še več .. . Največ pozornosti je med mladimi bri-gaditji zbudil 48-letni veteran Selim Sejdič iz Tuzle. Na njegovih prsih smo našteli kar šestindvajset udarniških značk pa še vrsto drugih priznanj oziroma odlikovanj. Na delovnih akcijah je — kot je povedal — preživel kar pet let.
Srečanje brigadirjev veteranov je bilo nepopisno, mladi fantje in dekleta, ki se kljub šestnajstim, sedemnajstim letom Mnogi so si stisnili roko prvič po dolgih treh desetletjih. Takrat še mladi fantje in dekleta, ki se kljub šestnajstim, sedemnajstim ... letom niso ustrašili nobenega dela, pa čeprav je bilo izredno naporno, saj so bile njihovo glavno orodje žuljave roke, napete mišice, močna volja, kramp in lopata ter samokolnica in seveda ljubezen do domovine, se po dolgih treh desetletjih niso takoj spoznali. Vendar je bil potreben le dober pogled, vprašanje po imenu in že so si planili v močan objem, iz njihovih oči pa so pridrle solze sreče, veselja, radosti.
• ISKRENO TOVARIŠTVO
VIDA BRAČIČ iz Bračičeve 3, ki sedaj že osmo leto živi v Velenju, je bila leta 1946 zaposlena v tovarni Sava v Kranju kot delavka.
»Izredno sem se razveselila, ko so med mladimi določili tudi mene, da bom odšla na gradnjo proge Brčko-Banoviči, in to s prvo izmeno. Če se še dobro spominjam, smo na pot odšli 27. aprila, prvega maja pa smo že začeli delati. Zadnje noči pred odhodom v Bosno sploh nisem spala. Za na pot smo dobili posebne pakete, v katerih je bila tudi prava kava.
Milan Kretič, komandant brigade Bratstvo in enostnost elektro in elektronske industrije Jugoslaviji poroča predsedniku ZSMJ Azimu Alasimu, od katerega je zatem prejel plaketo Veljka Vlahoviča u izredne zasluge, dosežene na zvezni akciji Kozjansko 75.
vsebino zavitka. Prav premočna ^-
kava pa bi bila kmalu kriva, da bi bili skoraj ostali doma.
Naša Ljubljanska brigada je delala v Dolnjem Vitanoviču. Delovni pogoji so bili zelo težki. Vode v bližini ni bilo, ampak so nam jo vozili s cisterno. Tudi oblečeni smo bili bolj slabo, delali smo pač v tem, kar smo imeli s sabo. Sprva tudi orodja ni bilo dovolj.
Delovni čas smo si običajno sami podaljševali. Velikokrat se je zgodilo, da smo vstali že ob treh v želji, da bi tisti dan čimveč naredili in si priborili prehodno zastavico. Vsak večer
belilo za strojno in ročno pranje
Ker sva se s kolegico bali, da ne bi zjutraj zaspali, sva si zvečer kavo skuhali, nisva pa vedeli, da je dovolj le žlička, dve ali tri. ampak sva v lonec stresli vso
smo namreč imeli zbor brigade, na katerem so podelili prehodno zastavico četi, ki je bila tisti dan najboljša. Naša četa si je to zastavico največkrat zaslu-
Z roko v roki, veselih obrazov, s pesmijo Slovenci kremeniti... so korakali brigadiiji veterani ulicah Brčkega. Na sliki: veterani iz Slovenj Gradca

riga di rji birigade »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije, katere organizator je lani bila tovarniška Jnferenca ZSMS TGO Gorenje Velenje. Bili so med dvanajstimi brigadami, ki so v Brčkem prejele plaketo Veljka Vlahoviča.
Božena Pleterski: Že med vojno sem trosila razne letake, prenašala razno pošto, zato sem žutila dolžnost, da pomagam pri izgradnji naše domovine.
^ Vida Bračič je nato z izred-lim navdušienjem pripovedovala ) trdnem prijateljstvu in tova-ištvu, ki je bilo med njimi. „Ne pomnim se, da bi se bili kdaj kregali," je dejala.
Kaj mislite o akcijah danes?
„Prav tako so potrebne kot akrat, ko smo bili mi mladi. Še redno imamo veliko vasi, kra-ev, kjer ni elektrike, vode, cest. /se to bi lahko precej izboljšali : udarniškim delom. Seveda pa idarniške akcije niso po-nembne le zaradi materialnih raristi, ampak precej več. So udi pomemben prispevek h a-epitvi bratstva in enotnosti, >omemben prispevek k vzgoji nladih."
• V NAS JE BIL IZREDEN POLET, LJUBEZEN DO DOMOVINE
V avtobusu, ki je pripeljal brigadirje veterane iz celjskega območja na proslavo v Brčko, je bila tudi BOŽENA PLETERSKI iz Kraigherjeve 2 v Velenju, ki je bila s šestnajstimi leti na progi Brčko-Banoviči med najmlajšimi graditeljicami. Na akciji je bila od začetka septembra do 7. novembra 1946.
Kako ste sploh zmogli izredno naporno delo na progi, glede na vašo mladost?
„Resda je bilo delo zelo naporno. Delali smo v soncu, dežju, blatu, mrazu. Vendar zanos, ki je bil v vseh nas, ljubezen do domovine, želja, da pomagamo tem ljudem in da bogate premogovnike, ki so na tem območju,
Vida Bračič: Ne spomnim se, da bi se bili kdaj skregali
povežemo z drugimi kraji, so nas gnali, da nismo poznali nobene ovire pri delu. Veliko novih moči nam je vlil tovariš Tito ob obisku - mislim da 26. septembra. Ob obhodu cele trase nam je tovariš Tito izrekel priznanje za izredne napore na progi. Nekoliko trenutkov se je zadržal tudi pri naši celjski brigadi. Potem ko mu je naš komandant predal raport, nam je vsakemu posebej stisnil roko. Ko se je ustavil pri meni, me je pogledal v umazani obraz - do vode nismo mogli priti tako hitro, zato smo bili neurejeni — in mi dejal: Pozna se ti na karti-zerriljevidu (mislil je na obraz) da si iz Celja ... Resnično, obisk tovariša Tita je bil zame najsrečnejši najlepši dogodek na progi. Ko smo zvedeli,
da bo prišel, smo jokali od veselja."
Tudi Božena Pleterski se je izredno razveselila, ko je zvedela, da bo po tridesetih letih spet obiskala Brčko. „Sploh nisem pričakovala, da se bomo še kdaj videli. Noč pred proslavo smo prespali v Bijeljini, kjer so nas izredno prisrčno sprejeli. Vsakemu izmed nas so pripeli na prsi rdeč nagelj in njihove gostoljubnosti sploh ni bilo konca. Seveda smo z žalostjo ugotovili, da je nekaj nekdanjih brigadiijev iz naše brigade že urmlo. Zato smo se poklonili njihovemu spominu. Vsi udeleženci brigadirji Celjske brigade, ki smo se udeležili proslave, smo se podpisali na poseben trak, ki smo ga obesili na našo zastavo. Vsi veterani pa smo z veseljem sprejeli predlog našega komandanta, da se še letos, in to prav kmalu, še enkrat srečamo: na enodnevni delovni akciji na Kozjanskem, da pokažemo, kako smo takrat delali."
• BRIGADA -JUGOSLAVIJA V MALEM
Plaketa v rokah najmlajšega brigadirja brigade „Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije
Jugoslavije enajsdetnega Milana Nikoliča iz Niša.
Proslav ob 30-letnici delovnih akcij in začetka izgradnje proge Brčko—Banoviči so se udeležili tudi brigadirji brigade Bratstvo in enotnost elektro in elektronske industrije Jugoslavije, katere organizator je bila tovarniška konferenca ZSMS TGO Gorenje Velenje. Njen komandant je bil Milan Kretič, delavec iz TGO Gorenje:
„Naša brigada je bila prava Jugoslavija v malem. V njej so bili mladi delavci iz dvanajstih organizacij združenega dela elektro in elektronske industrije Jugoslavije. Od 10. do 31. avgusta smo lani na Kozjanskem gradili cesto Gradiščica—Leden-ščica. Od 47 brigadirjev jih je štirinajst dobilo udarniške značke, šestnajst pohvale komandanta akcije prav toliko pa pohvale komandanta brigade. Najbolj pa smo se razveselili obvestila, da smo bili proglašeni za najboljšo brigado na zvezni akciji ..Kozjansko 75" in da bomo na proslavi v Brčkem prejeli iz rok predsednika ZSM Jugoslavije Azima Vlasija plaketo Veljka Vlahoviča, priznanje konference ZSMJ. To veliko priznanje je za nas najlepše priznanje, da smo opravičili tradicijo brigade „Bratstvo in enotnost", ki je bila ustanovljena pred osmimi leti. Od takrat je bila brigada proglašena šestnajstkrat
kraj, kjer ste pustili del svoje mladosti?
„Tega se ne da z besedami povedati. Seveda je mesto danes povsem spremenjeno. Veliko novega je zgrajenega in prav vesela ter ponosna sem, da sem tudi sama prispevala delček k temu. Najprisrčnejše pa je bilo srečanje z brigadirji, s katerimi Smo dva meseca preživeli na progi. Pred odhodom sem bila zelo nestrpna, če bodo tudi drugi iz moje čete oziroma brigade sploh prišli na to veliko srečanje in ali se bomo še spoznali. Bilo je potrebnih le nekaj vprašanj - ali si ti? pogled v oči in že smo se z mislimi in besedami vrnili tri desetletja nazaj in pripovedovanja ter poizvedovanja sploh ni bilo konec. Eno izmed brigadirk sem spoznala zaradi njene hčerke, ki je pravo ogledalo mamice iz brigadirskih let."
za udarno in dobila številna druga priznanja. Posebno dragoceno je priznanje red dela, s katerim je predsednik Tito odlikoval brigado.
Letos bo naša brigada sodelovala na akciji „Kozara 76".
• NEPOZABNO SREČANJE Z VETERANI
Tatjana Praznik, delavka iz Gorenja, je z velikim navdušenjem govorila o proslavi v Brčkem, o izredni gostoljubnosti o nadvse prisrčnih srečanjih z brigadirji veterani:
TATJANA PRAZNIK: proslava 30-letnice zveznih mladinskih delovnih akcij v Brčkem je zame nepozabno doživetje. Ne le zato, ker smo se po sedmih mesecih brigadirji brigade »Bratstva in enotnosti" elektro in elektronske industrije Jugoslavije znova srečali; veliko bolj mi bo ostalo v spominu srečanju z brigadirji veterani, ki so prav v Brčkem začeli velike delovne zmage v državi. Obenem sem vesela, da se mi je lani ponudila priložnost, da sem sodelovala na zvezni brigadirski akciji na Kozjanskem in s tem šla skozi socialistično šolo vzgoje, skozi šolo tovarištva, prijateljstva ter bratstva in enot- a P™*1 veterana Selima Sejdiča se je bleščalo kar 26 udarniških nosti."	STANE VOVK znač'c- Zat° je bil prava paša za oči mladih brigadirjev
Tatjana Praznik
imaš roman
20
• HARRISON E. SALISBURY
Kočetov je vedel, da bi se vse to uresničilo tudi v Leningradu, če bi Nemci uspeli z napadom in zasedbo mesta.
V teh dneh je odkril še marsikaj drugega. Me^ svojimi kolegi novinarji in med ostalimi prebivalci je spoznal mnoge ljudi s povsem drugačnimi lastnostmi in obnašanjem, kot bi jih v takšnem položaju pričakoval. Videl je veliko bo-jazljivcev in ljudi, ki so bili do kraja zbegani in prestrašeurl, ljudi, ki so mislili le nase in na to, kako bi pobegnil,* iz železnega obroča. Izvedel je za novinarja, ki se je Vtihotapil v letalo, ki je bilo pripravljeno na polet, tam pa g i je v zadnjem trenutku cxlkril Maksim Gordon, starejši dontfnik lzvestij. Tudi dopisniki, ki jih je srečal v vili Aleksvia Tolstoja v Puškinovem, niso dajali najboljšega vtisa. V vili, ki je bila sedaj last Zveze pisateljev, je pred vojno živel in delal Pavel Luknicki.
Sicer pa je bilo tam še več pisateljev in vojnih dopisnikov. V lokalni tiskarni so tiskali divizijski časopis prve udarne enote, kajti po zavzetju Luge so v brezupnem begu čez moč-'viije, izgubili prenosno tiskarno. Uredništvo je bilo zdaj v Tolstojevi vili. Na robu mesta pa se je utaborilo okrog petsto preživelih iz prve udarne brigade. V bitkah so izgubili skoraj vso opremo in orožie ter dve tretjini moštva."
V PusKinovem je delal in živel tudi Vjačeslav Šiškov, avtor znanega romana Reka smrti, ki ga je vedno bolj preganjala misel, da bi se preselil v Leningrad. Aleksander Beljajev, vodilni sovjetski pisatelj znanstvene fantastike pa zaradi bolezni ni mogel odpotovati.
Kočetov in njegov prijatelj Mihaljev sta nekoč prenočila v Tolstojevi hiši. Drugih pisateljev in dopisnikov ni poznal. Povabili so ju na kozarec šampanjca, ki jim ga je podaril lokalni partijski komite. Ni jima bilo prijetno: ozračje je bilo napeto in ljudje so drug za drugim stopali k vratom in prisluškovali streljanju, ki se je vedno bolj bližalo. Kočetov jim ni zaupal.
Zjutraj se je sprehodil po okolici. Pri Katarinini palači je zagledal na stotine zabojev z dragocenostmi in zgodovinskimi spomeniki, ki so jih hoteli zavarovati pred sovražnikom. Obiskal je tudi Aleksandrovo palačo, kjer je živel poslednji ruski car Nikolar drugi. Ogledal si je njegovo delovno sobo, ki je bila bolj podobna uradu poslovnega človeka kot vladarja. V njegovi spalnici je bila stena polna ikon. V palači so imeli posebno telefonsko zvezo z glavnim vojaškim poveljstvom. Carica je lahko vsak trenutek poklicala moža in mu sporočila, kako je doma in hkrati nasvete »svetega moža" Rasputina, ki je povsem obvladal življenje v carski družini.
Kočetov je zapustil palačo in se sprehodil po parku, kjer so bili pokopani heroji revolucije. Sel je mimo Kitajskega gledališča, Lovskega dvorca in marmornega mavzoleja. Vse to so bili zgodovinski spomeniki preteklosti, mnoge med njimi ni videl nikoli več. Do prihoda sovražnika in do uničenja mesta je manjkalo le še nekaj ur. Iz mesta so odšli skozi Egipčanska vrata. Nemo so zrli na Puškinov spomenik iz granita in brona in vse do vasi Veliko Kuzmino jih je
spremljal pesnikov žalostni pogled.
k
STRAHOPETCI IN IZDAJALCI
Nemci so napadali tudi z lažno propagando in različnimi triki. Metali so strašilne in piskajoče bombe, otroške igrače, nalivna peresa in vžigalnike. Skupina študentov je nekega dne videla, kako se je nad Vrati Narve razpočila ogromna pisana žoga, iz nje pa so se razsuli nekakšni letaki. Fantje so našli na tleh sovjetske bankovce in živilske karte, ki so jih zbrali in oddali oblastem. Ljudje so poznali sovražnikove trike in so jim le redko nasedli.
KARNEVAL NAD KARNEVALI

Štiri dni so plesali
Med gosti karnevala prevladuje vedno bolj golota.
GVAPO, ŽE TBDEH DNI SVA 0,0 STA PRI HUHUPAHVAH. ZDAJ Ml JE lE DOLGČAS. ODPOTOVAL BOM!
BRAT NACE DE PRAG* GOST NA3 SE MALO POČAKA! DANES Bo VELIKA SVEČANOST!
ii skalne divji me je priSel
SAMOTMI VRAC KO30TOV«, HO-(SAVICA- OŽENIL- SE BO % M030 HČERKO, OČARLJIVO KOKOB3E-NO<30 TREPETLIKO. MOJ BODOČI 1ET MORA VSAK TRENUTEK •PRITI V MOJ ŠOTOR!
TO JE TOLOVAJ, ZARADI KATE< REGA BI KMALU UMRL! NAŠEMIL SE JE V SAMOTARSKEGA VRAČA I KI SE £ POROKO NAMERAVAL ZA NEKAJ ČASA SKRITI MED INDIJAMČI'. DAJTE Ml BRŽ KONJA! MORAM ZA NJIM--!
TO JE NAJBOLJŠI KONJ v PLEMENU! DOfllTEL BOS PREVARANTA, ZA ClgAR SKALP SE NAJTOPLEOE PRIPOROČAM, JAZ,"NIKOLI SEDECl BIK", POGLAVAR PLEMENA HUHU-PAHVA! HOVVGH!
KOMANDOSI BREZ BARETK
Nemški oficirji so nejeverno majali z glavami. Kaj takega niso še nikoli slišali in bili so močno v dvomih, če bi se taka akcija lahko posrečila.
Ura je bila že polnoč, ko je razpravo prekinil prihod nekega madžarskega častnika. Dejal je, da je osebni odposlanec admirala Hortyja in da je prišel z nalogo, da razčisti nekatere nesporazume.
Bilo je več kot očitno, da skušajo Madžari pridobiti na času. Hoteli so zavesti Nemce in jih odvrniti od sleherne akcije toliko časa, dokler ne bi bile sovjetske čete pripravljene, da udarijo prek fronte v skladu s premirjem, ki ga je razglasila madžarska vlada, oziroma Horty sam.
Nemci so sklenili, da se na videz podredijo tej igri. Začeli so se pogovarjati z madžarskim odposlancem in med pogovorom je Skorzeny zahteval od njega, naj v dokaz dobre volje omogoči vsaj odhod osebja nemškega veleposlaništva iz obkoljenega poslopja. Da pa bi se osebje lahko umaknilo, morajo Madžari najprej odstraniti mine z ulice, ki vodi na hrib. Nemci so vedeli, da so Madžari minirali vse dostope do dvorca in Skorzenyjev načrt bi lahko izvedli le pod pogojem, če bi bila ulica, po kateri so kanili „mirno" priti na vrh hriba in v dvorec, pravočasno očiščena min.
Hoteli so že prej pod takim ali drugačnim izgovorom zaprositi Madžare, naj odstranijo mine. (Nekdo se je spomnil, da bi nasprotnika naplahtali z lažjo, da je nemški poslanik resno zbolel in da ga morajo nujno prepeljati v mestno bolnišnico na operacijo žolčnih kamnov. To bi bil dovolj močan adut, so menili, da bi Madžari pristali na odstranitev min.) Sedaj se je ponudila priložnost sama od sebe, kajti odposlanec je zagotovil, da tx> skušal doseči pri svojih nadrejenih, da bodo dovolili umik nemškega osebja iz poslaništva - še prej pa, razumljivo, odstranili mine.
Predno je odposlanec odšel, so mu izročili neke vrste ultimat. Ce min in barikad ne bodo do šeste ure zjutraj
odstranili z ulice, po kateri se pride do nemškega poslaništva (to pa je pomenilo seveda tudi do dvorca, zakaj poslaništvo je bilo tik poleg Hortvjevega bilvališča), bodo Nemci začeli s splošnim napadom. Žrtve bodo na obeh straneh in temu se lahko izognejo le, če spustijo nemške diplomate na prostost.
Če jih bodo spustili, so dodali, se bo nemško poveljstvo na Madžarskem vzdržalo slehernih sovražnih akcij.
To je bila dobra vaba, zakaj trenutno zatišje je zelo ustrezalo Madžarom, ki so si krčevito prizadevali, da pridobijo na času... sovjetske čete bi potem lahko blikskovito udarile prek madžarskih položajev in brez odpora prodrle v zaledje ter planile po Panonski nižini
Odposlanec je odšel z obljubo, da bo storil vse, kar bo mogel, da osvobodi nemške diplomate - to pa je pomenilo, da si bo prizadeval, da njegovi odstranijo mine in barikade z ulice, ki je peljala na hrib.
Sedaj so se začeli Nemci mizlično pripravljati na uresničitev Skorzenyjeve zamisli.
Pol ure pred iztekom roka, do katerega bi morali Madžari očistiti dohod do nemškega poslaništva, so bili Skorzenyjevi ljudje že pripravljeni. Ukazali so jim, da nihče v nobenem primeru ne sme streljati - pa četudi bi nasprotniki streljali nanje. Ogenj lahko odprejo le na izrecen ukaz poveljujočega častnika in nikakor drugače. Vse varnostne zaklope na orožju so morali postaviti v zapet položaj.
Na čelu kolone je bil Skorzeny - to pot zopet v vsej uniformi. Stal je v odprtem vojaškem avtomobilu, za njim pa so bili štirje tanki tipa panter, ki so si jih sposodili pri nekem oklepnem bataljonu, namenjenem na vzhodno fronto. V Budimpešti so bili namreč v tistem trenutku, samo štirje nemški lahki tanki Skorzcny pa je vedel, da bo potreboval - če bi že prišlo do spopada - nekaj težjega.
Za tanki se je peljalo okoli sto komandosov iz Friedenthala po deset v vsakem tovornjaku.
• IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA
VOJNEGA STROJA_
Vse skupaj je bilo komaj dovolj za malo močnejšo izvidnico, nikakor pa ne za vdor v dvorec, ki ga je čuvalo okoli tri tisoč madžarskih vojakov s tanki, strojnicami in topovi.
Pet minut pred šesto je Skorzeny zamahnil z roko in njegova kolona se je premaknila. Usmerili so se naravnost navzgor in vsi so stiskali zobe, kajti nihče ni vedel, če so Madžari res odstranili mine in barikade, ali pa bodo zleteli naravnost v nebesa, ko bodo njihova vozila zapeljala na mine.
Skorzeny je stal v odprtem avtomobilu in še enkrat v. mislih preletel svoj načrt. Zdel se mu je dober - predvsem zato, ker je bil skorajda prepričan, da ni vojske na svetu, ki bi streljala na nasprotnika, ki prihaja k njim s puško prek ramena in pozdravom. Toda ... če se moti - potem bodo madžarske strojnice in topovi v hipu izrešetali njegove ljudi, lepo postrojene v paradnem redu, in jih še tople poslale v nebesa.
Kar bo, pa bo, si je mislil in se zastrmel v cesto pred seboj.
Za njim so hrumeli štirje panterji in še bolj zadaj v natančno predpisani razdalji — deset tovornjakov s komandosi, ki so sedeli na svojih klopeh negibno kot kipi. Iz vsakega tanka je vrh kupole molela glava komandirja, ki se je držal togo in zravnano, kot bi bil na paradi.
Prva preizkušnja jih je čakala na dolgi, položno se vzpenjajoči cesti, ki je vodila do tako imenovanih Dunajskih vrat - vhoda v prvi notranji splet poslopij na hribu.
Skorzeny je vedel, da so bile še ponoči pod to cesto mine in da so bije pred Dunajskimi vrati barikade. Ali so Madžari ubogali svojega odposlanca in oboje odstranili?
Meter za metrom seje nemška kolona v brezhibnem redu vzpenjala vedno višje proti vTatom. Skorzeny je stisnil zobe - vsak čas bi lahko njegov avto naletel na mino ... pa se ni nič zgodilo! Madžari so razminirali dohod do poslaništva!
Njegov avto je pripeljal do Dunajskih vrat. Na obeh straneji vrat sta bila bunkerja in pred njima žične ovire -toda sredi njih je bil nekaj metrov širok prehod - barikade so bile delno odstranjene!
Iz sence so na obeh straneh vrat stopili madžarski stražarji. Skorzenyju je zastalo srce - ali bodo streljali?
Brazilci pravijo: »Veliko kar nevalov je na svetu, toda sam«| naš je pravi!"
Ta karneval priredijo vsako[ leto v »najlepšem mestu na! svetu", v Rio de Janeiru. V karneval je zajeto vse mesto ii sleherni milimeter njegove po vršine. Najbolj veselo pa je naj aveniji predsednika Vargasa.
To je pravzaprav karneva sambe. V plesu sodeluje vei desettisočev plesalcev in godbe [ nikov, predstavnikov znanil plesnih šol pa tudi številni gost je iz drugih dežel. Karneval ji znan tudi po svojih dekoracijal in po živopisnih kostimih. Pred vsem pa'je znan po neverjetn zdržljivosti ljudi. Tujci veliko krat že od samega gledanja teg razgibanega mesta izgubijo za vest, medtem ko plesalci plešejo neprekinjeno štiri dni in noči Njihovi plesi so razgibani, tem peramentni, ženske so le na pol oblečene. V teh štirih dnel pozabijo ljudje v mestu na svoji vsakdanje opravke in skrbi. Si cer pa se Brazilci že nekaj me secev pred prireditvijo priprav ljajo, tako, da je zanje pravza prav skoraj vse leto priprava n veliko slavje, po karnevalu p nenehno pripovedovanje pij tudi žalost za tistimi, ki so t plesu umrli.
Karneval se začne s posebe za to pripravljeno predstavo največjem hotelu Južne A me
Domačini — vztrajni plesalci sambe.
rike »Nationalu". V njem a zberejo bogataši z vseh strani sveta v dragocenih oblačilih,! vendar iz leta v leto bolj prevlal duje golota. Skoraj vsako leti pridejo v tem času v Braziliji znane filmske zvezde, mei njimi sta bili letos Raque Welch in Vima Lisi, prejšnje leto pa je karneval obiskala tudi Gina Lollobrigida.
Po podatkih tujih agencij je letos med karnevalom umrla 118 ljudi, več kot 10.000 pa je bilo lažje in težje ranjenih. Nekatere plesalce so enostavno po hodili, nekaterim je odpovedalo srce ali so obnemogli zarai tropske vročine. Domači listi tem le malo pišejo, kajti v Rii de Janeiru je to povsem obt čajna zadeva. Novost letošnje; festivala so bile tribune 80.000 obiskovalcev. Za njb hovo izgradnjo so porabili veCf kot 4 milijone dolarjev. Tako js minil letošnji karneval in medtem ko se utrujeni gostje, ki soi še ostali po hotelih, hladijo v Atlantiku, se plesalci sambe žt pripravljajo na karneval prihodnjega leta.
RADIO VELENJE
#	UKV frekvenca 88,9 megahereov
•	oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC
• V MISLINJSKI DOLINI BODO S KRAJEVNIM SAMOPRISPEVKOM OBČANOV ZBRALI V 5 LETIH OKROG 28 MILIJONOV DINARJEV:_
Referendumski uspehi in naloge
Občinam na Slovenskem, kjer so se delovni ljudje in občani odločili, da s krajevnim samoprispevkom pospešijo ureditev perečih problemov šolstva, otroškega varstva in zdravstva ter komunalnih vprašanj, so se leta 1972 - kot je znano - pridružili tudi v Slovenj Gradcu. Že leto pred tem pa so se delovni kolektivi odločili za združevanje sredstev za negospodarske investicije.
PRIHODNJE LETO SE IZTEČE OBVEZNOST PLAČEVANJA PRVEGA SAMOPRISPEVKA
S krajevnim samoprispevkom so v letih 1972 - 1975 zbrali 15 milijonov dinarjev, letos se bo zbralo krajevnega samoprispevka okrog 8 milijonov dinarjev. Prihodnje leto, ko se izteče obveznost plačevanja, pa bodo zbrali še 5 milijonov dinarjev.
Ob glasovanju so predvideli, da bodo zbrali skupaj okrog 18 milijonov dinarjev krajevnega samoprispevka, zdaj pa ga bo, kot vse kaže, zbranega najmanj 28 milijonov dinarjev.
NAJVEČ REFERENDUMSKEGA DENARJA ZA UREDITEV CEST PO MISLINJSKI DOLINI
Skoraj tretjino vseh sredstev krajevnega samoprispevka bodo porabili za rekonstrukcijo in modernizacijo cest po Mislinjski dolini. Blizu 6 milijonov dinarjev je bilo porabljenih pri gradnji šolsega poslopja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, s sredstvi krajevnega samoprispevka pa so omogočili še adaptacijo podružnične osnovne šole v Smiklavžu ter sofinanciranje obnove internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter gradnjo
nove zdravstvene postaje v Mislinji. Elektrificirali so še naselje Plešivec.
Večji nalogi, ki jih morajo uresničiti, iz referendumskega programa, pa sta gradnja telovadnice pri osnovni šoli Mislinja ter modernizacija ceste proti Doliču.
POMOČ ZDRUŽENEGA DELA ZA NALOŽBE NA NEGOSPODARSKEM PODROČJU
Večino združenih , sredstev delovnih kolektivov iz Mislinjske doline pa so porabili za naložbe v šolstvu, in sicer za gradnjo novega poslopja za Šolski center Slovenj Gradec ter novih prostorov za osnovno šolo Šmartno pri Slovenj Gradcu, pa za naložbe v zdravstvu ter nujna in neodložljiva komunalna dela.
Prejšnji petek, 2. aprila, je bil na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu celodnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL, za predsednike krajevnih skupnosti ter za predsednike komisij in
člane izvršnega odbora Občinske konference SZDL Slovenj Gradec.
V dopoldanskem delu seminarja je Mitja Horvat, član Izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije, govoril o idejnopolitičnih te-
Milan Kučan V Slovenj Gradcu
Sekiretar Republiške konference SZDL Slovenije, Milan Kučan, se je 2. aprila mudil na obisku v Slovenj Gradcu. Dopoldne je obiskal Šolski center Slovenj Gradec, kjer je obširneje govoril o nalogah Socialistične zveze v procesu reforme usmerjenega izobraževanja ter o prilagajanju izobraževanja potrebam združenega dela. Med široko javno razpravo je treba ugotoviti, ali predloženi koncepti za razvoj us-meijenega izobraževanja zadoščajo potrebam združenega dela.
Po končanem obisku na Šolskem centru Slovenj Gradec je Milan Kučan dejal, da so sredstva, ki jih namenja družba za izobraževanja, dobro naložena. Tudi primer
Kurirčkova pošta
V torek, 13. aprila, bodo pionirji iz Pameč pri Jesen-ku prevzeli Kurirčkovo pošto od vrstnikov iz dravograjske občine. Ob 12. uri bo v Slovenj Gradcu pred grobnico herojev miting, od tod pa bo Kurirčkova pošta nadaljevala pot do Šmarnt-ega in Podgorja do Šmiklav-ža, kjer bo prenočila.
Drugi dan bo Kurirčkova pošta potovala od Šmiklavža do Mislinje in Doliča ter Paškega Kozjaka, kjer bo drugič na poti po Mislinjski dolini prenočila. V četrtek, 15. aprila, bodo pionirji iz Paškega Kozjaka odnesli Kurirčkovo pošto do Pake, kjer jo bodo predali pionirjem iz občine Velenje.
Slovenj Gradca kaže, da primerni pogoji za izobraževanja omogočajo tudi dober učni uspeh.
Popoldne pa je Milan Kučan govoril udeležencem seminarja v Turiški vasi za aktiviste Socialistične zveze in krajevnih skupnosti o delovanju Socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil.
meljih organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite, tajnik občinske izobraževalne skupnosti Mirko Krevh je spregovoril o dokumentu o usmerjenem izobraževanju, Mladen Mrmolja, sekretar komiteja Občinske konference ZKS Slovenj Gradec, pa je razpravljal o nekaterih aktualnih problemih samoupravnih interesnih skupnosti z vidika gradiva za sejo Republiške konference SZDL Slovenije.
Popoldan je udeležencem seminarja govoril Milan Kučan, sekretar Republiške konference SZDL Slovenije, o delovanju Socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil. Predsednik občisnkega izvršnega sveta dipl. inž. Peter Planinšec pa je seminaristom spregovoril o poteku priprav na sprejem srednjeročnega načrta občine Slovenj Gradec za obdobje 1976 - 1980.
•	Pogovori Janžiča s sekretarji 00 ZK
Med dvodnevnim obiskom v občinah koroške regije se je Vlado Janžič, namestnik sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZKS, 30. marca v Podgorju pri Slovenj Gradcu pogovarjal s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz Mislinjske doline o uresničevanju nalog ZK pri uveljavljanju družbene samozaščite in načel družbenega planiranja v krajevnih skupnostih.
•	Bojan Lubej se je sestal s političnim aktivom Koroške
Naš generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej se je prejšnji torek, 30. marca, pogovarjal v Slovenj Gradcu s političnim aktivom koroških občin o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo ter o položaju naše narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Bojan Lubej je med pogovorom še posebej opozoril na odločenost Slovencev na avstrijskem Koroškem, da se zoperstavijo vsem težnjam za ugotavljanje manjšine ter na vse pomembnejšo vlogo solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev.
Med pogovori je bila poudarjena nujnost po okrepitvi sodelovanja z našo narodnostno skupnostjo na avstrijskem Koroškem, kjer morajo z različnimi oblikami sodelovanja prednjačiti zlasti še obmejne občine.
•	Kmetovalci iz Gornjega Milanovca
To soboto, 10. aprila, obišče Mislinjsko dolino skupina 50 kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov iz pobratene občine Gornji Milanovac.
Gostje iz Gornjega Milanovca se bodo najprej seznanili z delom slovenjgraške kmetijske zadruge in obrata za kooperacijo, popoldan pa bodo obiskali pet kmetij v Mislinjski dolini, na katerih so preusmerili gospodarjenje.
V	nedeljo, 11. aprila, pa bodo goste iz Gornjega Milanovca popeljali na ogled gorskega turističnega centra Kope.
Kmetje in kmetijski strokovnjaki iz Mislinjske doline pa bodo, kot je dogovorjeno, obiskali Gornji Milanovac letošnjo jesen.
•	Srečanje oktetov lesne industrije Slovenije
V	soboto, 10. aprila, bo v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu že tradicionalno srečanje oktetov lesne industrije Slovenije. Nastopili bodo okteti Javor Pivka, Jelovica Škofja Loka, KLI Logatec, Marles Maribor, TRO Prevalje in TRISO Slovenj Gradec. Organizator srečanja, letošnje je že peto po vrsti, je Tovarna meril Slovenj Gradec.
Gostom, ki bodo prišli na srečanje, bodo razkazali nove proizvodne prostore Tovarne meril v Pamečah, popeljali pa jih bodo tudi na razstavo „MIR 75- 30 OZN" in na ogled Muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec.

• V GALERIJI VELENJSKE KNJIŽNICE ODPRTA		KULTURA		
1 l«|AiaAnn nI	m m a		i __t	r\_____■■
netrospel	11	iva ivi	laksima 1	Gasparija
■■■■■■■				
V knjižnici Kulturnega centra v Velenju je v petek zvečer podpredsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft odprl razstavo najstarejšega slovenskega slikarja Maksima Gasparija ob njegovi 93. obletnici. Slovesne otvoritve so se poleg velikega števila domačih obiskovalcev udeležili tudi mnogi gostje, med njimi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, akademska slikarja Božidar Jakac in Lojze Perko ter akademska kiparka Mara Kraljeva.
Razstavo, ki jo je pripravil Kulturni center Velenje, lahko imenujemo retrospektivo Gasparijevih del. Najstarejše delo ima letnico 1903, najmlajše pa 1973. Skratka, na razstavi so dela, ki so nastala v časovnem obdobju sederdesetih let.
O umetnikovem delu in njegovi življenjski poti je ob otvoritvi spregovoril dr. Stane Mikuž, umetnostni zgodovinar.
Slikar Maksim Gaspari, ki se je udeležil otvoritve razstave v Velenju, se podpisuje v katalog, ki so ga ob tej priložnosti izdali v Velenju.
Naša beseda 76
Letošnji teden klubskih večerov pod naslovom Naša beseda 76 poteka z obeležjem 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Sicer pa so to tradicionalne prireditve mladih, ki želijo z vsakoletnimi nastopi dokazati, da so pripravljeni delati na amaterskem področju in tako nuditi širokemu krogu ljudi kulturni užitek. Prireditev pa daje možnost nastopanja na medobčinski reviji pod istim naslovom, ki bo letos od 15. do 19. aprila v Laškem. Prepričani smo, da se bo iz bogatega programa naših skupin uspelo udeležiti tega tekmovanja vsej trem skupinam.
Prireditve v počastitev stoletnice Ivana Cankarja so se pričele že prejšnji teden. Danes zvečer ob 20. uri bo nastopilo prosvetno društvo Šmartno ob Paki s Kodrom plavih las in glasbeni ansambel Ave z naslovom Domovina v luči zgodovine.
Jutri ob 15. uri bo v osnovni šoli Paka gostovalo kulturno društvo gimnazije Velenje in kulturno društvo Anton Aškerc RŠC Velenje.
Istega dne ob 19. uri bo v Šentilju nastopilo PD Bevče s predstavo HOTEL PLAZA, PD Šentilj pa s predstavo NE KLlCl VRAGA. V nedeljo se bodo predstavili ob 15. uri v Topolšici prosvetno društvo Šmartno ob Paki, Amatersko gledališče Velenje in glasbeni ansambel Ave.
Naslednji teden v soboto pa se bosta v kulturnem domu v Šoštanju ob 18. uri predstavila društvo Ivan Cankar iz velenjske gimnazije in glasbeni ansambel AVE.
Gasparijeva slikarska dejavnost je zelo mnogostranska, je zapisal dr. Stane Mikuž v katalog, ki so ga ob otvoritvi izdali. Najljubši so mu motivi iz našega kmečkega življenja, katerega spremlja, kot je sam napisal, „od zibelke do groba". Mimo te snovi je upodabljal tudi krajine in portrete, izredno pomembno pa je njegovo ilustratorsko delo, kjer je s prirojenim pripovednim darom in hudomušnostjo ustvaril čudovito lepe in občutene stvaritve. Ob tem Gasparijevem ilustrativnem delu pa ne smemo pozabiti tudi številnih karikatur naših kulturnih in političnih delavcev.
Posebno poglavje slikarjevega dela
so njegove razglednice, ki so izhajale kot priložnostne ilustracije naših narodnih pesmi ali pa za praznične dni. Te drobne likovne lastovke so - kot je zapisal dr. Stane Mikuž -dosegle sleherni slovenski dom in s tem veliko doprinesle k umetnostni izobrazbi in propagandi med našimi ljudmi.
Razstavo sedemdesetih del tega velikega slovenskega slikarja je v galeriji knjižnice odprl podpredsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft. V govoru je med drugim dejal, da je otvoritev retrospektive Gasparijevih del ponoven dokaz, da je Velenje pomembno kulturno žarišče
•	Zanimiva predstava maturantov RŠC
Maturantje iz rudarskega šolskega centra so prejšnjo soboto gostovali v Šmartnem ob Paki z uprizoritvijo komedije Plešoči osliček. Predstava je izvenela precej prepričljivo in navdušila maloštevilne gledalce, predvsem zaradi zanimive interpretacije obeh razbojnikov.
Žal pa moram reči, da je osliček plesal skoraj samemu sebi, saj dvorana v Šmartnem ob Paki že dolgo ni bila tako prazna kot tokrat. Vsi, ki poznajo to prisrčno komedijo, vedo, da je namenjena predvsem otrokom in zato se sprašujemo, zakaj osnovna šola v Šmartnem ob Paki ni organizirala ogleda te predstave za vse učence, ali pa jim jo vsaj bolj priporočila. Naj bo kakorkoli že, vsaj tista peščica, ki je prireditev obiskala, je bila prav gotovo zadovoljna in prav bi bilo, da bi takih predstav v Šmartnem ob Paki bilo še več, seveda pred polno dvorano.
•	šaleška folklorna skupina v Francijo
Te dni je dobila Šaleška folklorna skupina povabilo za sodelovanje na 19. svetovnem festivalu folklore v francoskem mestu Confolens. Velenjčani bodo tja odpotovali 1., vrnili pa se bodo 16. avgusta. Poleg nastopov na festivalu bodo za francosko publiko priredili tudi pet samostojnih nastopov, na poti domov pa se bodo ustavili tudi v pobratenem mestu Vienne.
Na tem mednarodnem festivalu folklore, pod pokroviteljstvom UNI-CEFA, bodo poleg Šaleške folklorne skupine sodelovale še nekatere najbolj znane skupine iz različnih krajev sveta. Prav zato je to povabilo veliko priznanje za Šaleško folklorno skupino in mladi plesalci se tega zavedajo, saj že sedaj pridno vadijo, da bodo jugoslovansko folkloro predstavili kar najbolje.
Delavska univerza Velenje si prizadeva, da bi imeli vsi občani naše občine končano vsaj osnovno šolo. Prav zato organizirajo pouk za tiste, ki nimajo končanega sedmega in osmega razreda, kajti takšnih je največ. Osnovnošolsko šolanje je brezplačno.
Ko smo se prejšnji teden pogovarjali z direktorjem delavske univerze Velenje Jožetom Groznikom in ravnateljem osnovne šole Miha Pintar-Toledo Emilom Hartnerjem, na kateri so imeli kandidati pouk, smo izvedeli, da so z učnim uspehom zadovoljni. V osmi razred je hodilo 34 kandidatov, od katerih pa jih je kar 31 šolanje zaključilo v rednem roku. V sedmem razredu so rezultati nekoliko slabši. Od 29 jih je uspešno končalo 19, ostali pa bodo delali popravne izpite. Ravnatelj Emil Hartner je posebno pohvalil odlične učence, te je delavska univerza Velenje tudi nagradila s knjižnimi nagradami. V osmem razredu so bili odlični Majda Smolnikar, Olga Sot-ler, Gertruda Karot, Jožefa Damja-novič in Branko Amon, v sedmem razredu pa sta razred zaključila z odličnim uspehom Alojz Leskošek in Edvard Ocepek. Tudi z obiskom so zelo zadovoljni. Ob tem pa sta oba ravnatelja povedala, da nekatere delovne organizacije še vedno nimajo posluha za to, da bi se njihovi delavci vsaj osnovnošolsko izobrazili. Tako so nekateri izostajali od pouka, zaradi tega, ker so delali v več izmenah.
Ravnatelja sta pohvalila tudi požrtvovalnost pedagoških delavcev vseh treh velenjskih osnovnih šol, saj so naredili vse, da so delo kar najbolje opravili. Ti namreč niso bili le učitelji, temveč tudi vzgojitelji. Tudi sam način pouka vzgojno vpliva na učence, saj se v takšen način
izredno vključijo, in ko je šolanje zaključeno, so zelo dober team, ki pomaga drug drugemu v slabem in dobrem.
V pogovor smo pritegnili tudi učenko osmega razreda Olgo Sotler. Povedala je, da je z načinom pouka zelo zadovoljna, enako tudi njeni sošolci.
PETKOV KULTURNI VEČER
w
Spominu Lucijana Marije Skerjanca
V nocojšnjem Petkovem kulturnem večeru v knjižnici Velenje bodo nastopili so-pranistka Tatjana Kraljeva, pianistka Jelka Suhadolni-kova ter trio Lorenz. Večer je namenjen spominu Lucijana Marije Škeijanca.
Gosti na otvoritvi razstave Maksima Gasparija
• ŠOLA
ZA SLUŽBENE PSE
Klub za vzrejo športnih in službenih psov Velenje bo letos že tretjič organiziral šolo za službene pse. Šola se bo začela konec aprila in bo trajala do sredine oktobra z vmesnim enomesečnim presledkom.
V šoli se bodo psi usposabljali za službeno delo (vaje poslušnosti, napad in obramba, delo na sledi), ob koncu šole pa bodo delali ustrezen izpit.
Za šolanje je treba plačati
Credvidoma 800 dinarjev, psa pa ihko da v šolo vsakdo, pogoj je le, da je pes star približno eno do dve leti (rodovnik ni pogoj).
Prijave pošljite na naslov: klub za vzrejo športnih in službenih psov, Velenje, pp. 26. Podrobnejše informacije lahko dobite v klubski pisarni, kije na Šaleški 2/b (trgovina Standard), in to vsak dan od 16. do 18. ure.
PO POGOVORU KOMUNISTOV - SINDIKALNIH DELAVCEV:
Kadrovanju v sindikatih večjo pozornos
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je 25. marca sklical razgovor komunistov, ki delujejo v občinskih organih sindikatov in Zveze sindikatov. Uvodoma je predsednik Marcel Medved opozoril na nekatere slabosti pri delu in na poglavitne prihodnje naloge komunistov - sindikalnih delavcev,
Razprava je uvodne misli potrdila, istočasno pa dodala, da so sindikati v preteklem obdobju dosegli vidne uspehe pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja, na področju stabilizacije gospodarstva, posebej pa še pri novi organiziranosti v sindikatih. Ob tem pa je vendarle mogoče tudi ugotoviti, da komunisti - sindikalni delavci še zmeraj ne uresničujejo svoje vloge, to je, da bi z organizirano aktivnostjo delovali kot pobudniki, organizatorji in usmerjevalci politične aktivnosti delovnih ljudi v sindikatih. Tovrstni družbeni angažiranosti bodo morali zato komunisti, ki delajo v sindikatih, nameniti vso potrebno pozornost.
Eden od dogovorov posvetovanja
je, da se bodo člani Zveze komunistov v organih sindikatov in Zveze sindikatov v občini Velenje v prihodnje ob zahtevnejših oziroma pomembnejših nalogah sindikatov posebej sestajali, toda ločeno po posameznih organih. V naslednjih tednih se morajo sestati komunisti v okviru posameznih organov, da bi ocenili dosedanje delo članov Zveze komunistov v sindikatih in se dogovorili za prihodnje delo.
Storiti bo treba vse, da bo v prihodnje delo med osnovnimi organizacijami Zveze komunistov in osnovnimi organizacijami sindikata bolj usklajeno. Bolj usklajene pa morajo biti tudi pomembnejše akcije med izvršnigii organi Zveze komunistov in Zveze sindikatov.
hotel paka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
Od jutri,
sobote dalje bo ob jezeru
v Velenju odprt
MINIGOLF
Pridite tudi vi na partijo minigolfa!
velenie
POMLADANSKI SEJEM OD 9. DO 18. IV. V RDEČI DVORANI V VELENJU.
Pridite v Velenje na pomladanski sejem in poiščite nekaj zase in za svojo družino.
Izkoristite sejemski popust!
Jsm

INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Iskoristite ugodno priložnost!
Na letošnjem pomladanskem sejmu v Rdeči dvorani v Velenju bo sodelovala tudi Industrija usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanja.
Prodajali bomo usnejno, zelo kvalitetno konfekcijo (moško, žensko in otroško) po izredno znižanih cenah.
Izven sejma to konfekcijo že prodajajo v njihovi industrijski prodajalni v Šoštanju.
Večjo pozornost bodo v prihodnje namenili kadrovanju v sindikatih, posebej še v osnovnih organizacijah sindikata. Kar največ sindikalnih funkcionarjev mora biti članov Zveze komunistov.
Udeleženci razgovora so sklenili predlagati Občinski konferenci Zveze komunistov Velenje, da preveri, če so vse osnovne organizacije Zveze komunistov v občini obravnavale
aktivnost članov ZK v sindikatih na osnovi sklepov 5. seje Centralnega komiteja ZK Slovenije. Takšno oceno naj bi pripravile osnovne organizacije ZK enkrat letno, na primer v času letnih skupščin osnovnih organizacij sindikatov.
Komunistom v izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata pa je bilo predlagano, da se sestanejo ter ocenijo aktivnost članov ZK v sin-
dikatih, posebej pa uveljavljanje delegatskega sistema v samih sindikatih.
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje pa bo v prihodnje opozarjal na neaktivnost posameznih članov ZK v organih sindikatov in Zveze sindikatov tudi osnovne organizacije ZK, katerih člani so. Doslej so ta opozorila prejemale le osnovne organizacije sindikata.
KINO
REDNI KINO VELENJE
8.4. - četrtek ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni akcijski film PAZI, DA NE BO ZMEDE, režija: Marcelo Fondato. Igrata: Bud Spencer, Te-rence Hill
9.4. - petek ob 17.30 in 19.30, italijanski barvni akcijski film PAZI, DA NE BO ZMEDE
10.4. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film VELIKI VALČEK, režija: Andrew L. Stone. Igrata: Horst Bucholz, Mary Kosta 11.4. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film VELIKI VALČEK
12.4. - ponedeljek ob 17.30,
PRODAM
Prodam hišo na Polzeli slov v upravi lista.
111. Na-
Prodam škotskega ovčarja (rodovnik), star štiri mesece. Naslov v upravi lista.
SADIKE VRTNIC
Prodajam sadike vrtnic čajevk in
popenjalk v različnih barvah po 15 dinarjev. Bogomir Dolinšek, Bevče n.h. Velenje
PREKLICUJEM
Preklicujem avtobusno vozovnico od Izletnika Celje, št. 26, izdano na ime Milena Pepelnik, Pesje, ulica Janka Ulriha 38.
OPRAVIČILO
Zaradi pomote je prišlo do nepravilnega priimka in se opravičujem Danici Hrastnik, ki ni bila v trgovini in ni ostala dolžna. G.F.
GRADITELJI:
Okna, rolete, vse vrste vrat, obloge, iso-span lahko naročite na domu. Kličite, zahtevajte cenik in informacije po telefonu 061 811547 do 10 in od 18. ure dalje, ali na naslov Hribar. 61411, Izlake 70.
Vse izdelke dostavimo na dom.
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
ameriški barvni vestem DUŠA ČRNEGA CHARLEYA, režija: Larry G. Spangler, igra: Fred Wil-liamson
13.4. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni vestem BIVŠI PRIJATELJ KID, režija: Sam Peckin-pah, igrata: James Cuburn, Kris Kristofferson
14.4. - sreda ob 17.30 in 19.30, ameriško italijanski barvni vestem ČLOVEK IZ VZHODA, režija: E.B. Clicher, igrata: Terence Hill, Gre-gory Walcot
KINO ŠOŠTANJ
8.4. - četrtek ob 19.30 italijanski barvni film HEROJI V PEKLU, režija: Michael Wotruba, igrata: Lars Bloch, Mary Costa
9.4. - petek ob 19.30 ameriški barvni film VELIKI VALČEK, re žija: Andrevv L. Stone, igrata: Horst Bucholz, Mary Costa
10.4. - sobota ob 19.30, ameriška socialna drama ŠOLA ŽIVLJENJA, režija: Michael Scutz, igra: Glyn Truman
11.4. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriški barvni vestem DUŠA ČRNEGA CHARLEYA, režija: Larry G. Spangler, igra: Fred Wil-liamson
14.4. - sreda od 17.30 in 19.30, ameriško-italijanski barvni vestem ČLOVEK IZ VZHODA, režija: E. B. Clicher, igrata: Terence Hill, Gre-gory Walcot
15.4. - četrtek ob 19.30 ameriški barvni vestem BIVŠI PRIJATELJ KID, režija: Sam Peckinpah, igrata: James Cuburn, Kris Kristofferson
KINO-GLEDALIŠCE VELENJE
12.4. - ponedeljek ob 20. uri, ameriška socialna drama ŠOLA ŽIVLJENJA, režija: Michael Scutz, igra: Glyn Truman
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD gradbena industrija
objavljamo
prosta delovna mesta
1.	KOMERCIALNI REFERENT
2.	TEHNOLOG
POGOJ: pod 1 : srednja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter najmanj tri leta prakse. Vozniški izpit.
pod 2: strojni tehnik, tri leta prakse.
Za obe delovni mesti preizkusna doba 60 dni. Prošnje sprejema kadrovska služba 15 dni po izidu objave.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA. Tomšičeva 2
objavlja
prosto delovno mesto
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
ZA TOZD — VELEBLAGOVNICA Velenje
POGOJ: nedokončana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, osem dni po objavi.
Z A H V A I A
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage žene, mamice in hčerke
ŠTEFKE HRIBERŠEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom, njenim sodelavcem in vsem, ki ste jo počastili in pospremili na njeni zadnji poti ter zasuli njen prerani grob s cvetjem.
Posebna zahvala kolektivu TGO »Gorenje« za pomoč in poslovilne besede. Hvala vsem za pomoč in izražena sožalja. Prav lepa hvala č. g. duhovniku za pogrebni obred in poslovilni govor.
Žalujoči: mož Ivan. hči Dušica in sin Ivanček. mama. sestra in brat z družino ler ostalo sorodstvo.
Gimnazija je ena redkih šol v naši občini, ki se lahko pohvali s tem, da vsi njeni dijaki plavajo. Za neplavalce organiziramo vsako leto plavalni tečaj.
Tako se je tudi letos naučilo te veščine pod vodstvom Eke Hojan 10 dijakov. Tečaj so imeli v zimskem bazenu, trajal pa je deset dni.
Vsi, ki so se naučili plavati, so bili s tečajem zelo zadovoljni in se šele sedaj zavedajo, kako koristno, zdravo in seveda zabavno je plavanje.
Vsi ostali dijaki pa svoje znanje izboljšujejo pri urah telesne vzgoje.
D.B.
Šahovske vesti
V Celju je bilo področno moštveno prvenstvo v šahu za celjsko področje. Zmagali so Celjani s 44,5 točke pred Žalcem 42,5 in Velenjem 34,5.
Na medobčinskem prvenstvu v brzopoteznih igrah je zmagal Celjan Pešec z 10 točkami, Velenjčan Goršek je bil tretji s 7 točkami.
Na republiškem brzopo-teznem prvenstvu je Velenjčan Stropnik dosegel prvo mesto med III. kategoriki.
Na hitropoteznem šahovskem tekmovanju velenjskih šahistov za prehodni pokal za mesec april je zmagal Goršek z osmimi točkami, 2. Vedenik 8, 3. Gorjanc 8,
4.	Stropnik 6,5, 5. Kristan 6, 6. Pogorelčnik 5,5, 7. Alič 5,5 itd.
Vrstni red po štirih mesecih za prehodni pokal društva je naslednji: 1. Goršek 39 točk, 2, Gorjanc 29, 3. Stropnik 23, 4. Vedenik 21,
5.	Alič 18 itd.
Na pravkar končanem turnirju četrtokategorikov so tretjo kategorijo osvojili naslednji iigralci: Miha Pev-nik, Franc: Stropnik, Janko Kovač in Franc Nežmah.
Prepričljiva zmaga
Rokometaši Šoštanja so v nadaljevanju prvenstva Slovenske rokometne lige premagali igralce iz Izole z visokim rezultatom 20:12(12:3).
Domačini so že v prvem delu nadigrali goste, tako da v nadaljevanju zmaga ni bila več vprašanje.
Gole so dosegli: Jančič 6, Metličar 5, !. Vačovnik 3, Me-lanšek, Kompan in Lesjak po 2.
Lestvica po 13. kolu:
Jelovica
Minerva
Šoštanj
Jadran
Izola
Polet
Tržič
Brežice
Do bova
Radgona
Branik
Mlinotest
13 12 1 0 316:
13
13 13 13 13 13 13 13 13 13 13
8 2 3 320: 8 1 4 304: 7 3 3 313: 6 1 6 249:
5	2 6 312:
6	0 7 292: 5 0 8 323:
3	2 8 267:
4	0 9 282: 3 2 6 251 3 2 8 298
249 25 290 18 268 17 289 17 279 13 213 12 301 12 341 10 283 8 303 8 :276 8 :342 8
STRELJANJE
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
objavlja
naslednja prosta delovna mesta: I.Za nedoločen čas:
1.	EN SAMOSTOJNI REFERENT. VISOKA IZOBRAZBA PRAVNE SMERI. 4 LETA USTREZNI DELOVNIH IZKUŠENJ, OD DIN 5.600.
2.	VODJA EKSPOZITURE II. VlSJA IZOBRAZBA EKONOMSKE ALI PRAVNE SMERI. 4 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ. OD 5.000.
3.	DVA KONTROLORJA I. VIŠJA IZOBRAZBA EKONOMSKE. PRAVNE Ali UPRAVNE SMERI. 2 LETI USTREZNIH DELOVNIH IZKUŠENJ. OD 4.300,
4.	EN STATIK. SREDNJA IZOBRAZBA. ESS ALI GIMNAZIJA. 2 LETI USTREZNIH DELOVNIH IZKUŠENJ. OD 3.400 DIN.
5.	EN STROJEPISEC 1/a. DVOLETNA ADMINISTRATIVNA SOLA. IZPIT ZA STROJEPISCA 1/a IN 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ. OD DIN 3.300.
11. Za določen čas:
1. EN REFERENT V PRIPRAVI AOP. SREDNJA IZOBRAZBA (ESS. TSS. ALI GIMNAZIJA). DVE LETI USTREZNIH DELOVNIH IZKUŠENJ. OD DIN 3.200
Stanovanj ni.
Domsko prvenstvo
ATLETIKA
V telovadnici RŠC Velenje je bilo republiško prvenstvo domov Slovenije v streljanju.
Sodelovalo je osem najboljših ekip posameznih področij.
Največ uspeha so imeli strelci doma Rudarskega šolskega centra in osvojili naslov ekipnega prvaka in bili med najboljšimi tudi med posamezniki.
REZULTATI: ekipno - 1. RŠC dim II. Velenje 866, 2. Dom tehn. šol Ljubljana 834, 3. Dom Ivana Cankarja Ljubljana 785, 4. Dom Studenci Maribor 781.
POSAMEZNO: 1. Enes Šišič (RŠC) 179, 2. Mirko Junačko
(RŠC) 178, 3. I. Lesnik (Maribor), 4. Abdulah Arnautovič (RSC) 175, 10. Tbrahim Selimo-vič 170, 13. Mehmed Nurikič 166, 14. Cazar Puškič 164, 15. Cazar Srdič 163.
Na predhodnem področnem prvenstvu celjskega področja je bil vrstni red najboljših naslednji:
1. Dom II. RSC Velenje 812, 2. Dom steklarske šole Rogaška Slatina 611, 3. Dom Dušana Finžgarja Celje 536.
POSAMEZNO: 1. Ibrahim Selimovič 170, 2. Enes Šišič 168, 3. Mirko Junačko 160 (vsi RŠC Velenje).
Zmagale Velenjčanke
V trinajstem kolu slovenske rokometne lige za ženske so Velenjčanke premagale roko-metašice Borca iz Ljubljane z rezultatom 17:14(8:6).
Domačinke so zmagale predvsem po zaslugi metov, saj so iz kazenskega strela dosegle kar 12 golov.
Gole so dosegle Podpečanova 10, Dordevičeva in Pocajtova 2, po enega pa Bolha, Tkavec in Janova.
Lestvica	po	13. kolu:	
Alples	13 12 1		0 300:160 25
Slovan	13 110		2 263:193 22
Dobravlje	12	8 1	3 161:125 17
Šmartno	13	80	5 201:176 16
Brežice	13	7 1	5 192:173 15
Velenje	13	6 1	6 190:217 13
Kamnik	13	5 2	6 198:190 12
Izola	13	60	7 172:170 12
Sava	13	5 2	6 178:191 12
Iskra	13	1 2	9 151:238 4
Borec	13	0 3 10 180:262 3	
Usnjar	13	0 3 10 125:225 3	
NOGOMET
Derbi slovenske nogometne lige, ki je na igrišče v Šmartnem ob Paki privabil preko dva tisoč gledalcev, se je končal z minimalno zmago Maribora z 2:1, čeprav bi po priložnostih, ki so jih imeli, in po prikazani igri igralci Šmartnega zaslužili vsaj točko. Gostje so prišli v vodstvo že v 2. minuti, po napaki
Poraz z vodilnimi
domače obrambe. V tem delu igre so imeli gostje nekoliko več od igre, toda Šmarčani so kmalu uredili svoje vrste in pripravili so si nekaj izrednih priložnosti, potem ko so'pred mariborskega vratarja prišli sami najprej Prašnikar, nato pa še Že-leznik in Hribernik. Toda gostje so imeli več sreče in iz proti-
• ROKOMET
Rokometna sobota v Šoštanju
Atleti v Celju in N. Gorici
Velenjski atleti so preteklo nedeljo nastopili na dveh otvoritvenih tekmovanjih v Celju in Novi Gorici, kjer so sodelovali tekmovalci iz vseh slovenskih klubov. V Novi Gorici pa je bil velik mednarodni miting z najboljšimi jugoslovanskimi atleti.
Boljše uvrstitve in rezultati Velenjčanov:
V	Celju - 100 m - 2. Boris Režek 11,6; 1500 m - 1. Peter Anic 4:00,2, 2. Edo Hojan 4:03,5; 3000 m - 2. P. Anič 8:45,0, 4. Miran Čas 8:55,4; hoja 10 km 4. Lemež 57:40,3.
V	Novi Gorici - Milan Balek je v mednarodni konkurenci dosegel v teku na 5000 metrov 4. mesto s časom 14:53,9. Andreja Šverc je v teku na 1500 m osvojila 5. mesto s časom 4:38,9, Valohova pa je vrgla kopje 34,08 m.
Ob lepem sončnem vremenu so se že ob 16. uri zbrale na igrišču RK Šoštanj kar 4 ekipe pionirjev obeh pionirskih šol rokometnega kluba Šoštanj, ki delujeta v Velenju in Šoštanju. Pomerili so se med seboj, da bi tako pokazali, kaj so se v tem kratkem času naučili.
Zmagala je druga ekipa pionirske šole rokometa, ki deluje na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju pod vodstvom trenerja Franca Hribernika. Ce bo RK Šoštanj nadaljeval začeto delo s pionirji v obeh rokometnih šolah, potem nam prav gotovo v bodočnosti ne bo treba skrbeti za igralski kader, saj ga v dolini imamo dovolj, treba ga je le poiskati, vzgajati in pravilno usmerjati.
Ob 19. uri pa se je prvič v spomladanskem delu prvenstva začel boj tudi za točke v slovenski ligi na domačem igrišču.
Domačini so gostili ekipo Izole in jo uspeli premagati z visokim rezultatom 20:12 (12:3).
V	prvem delu so domačini prikazali eno od boljših iger, kar smo jih kdaj videli v Šoštanju, saj so igrali hitro, borbeno in kolektivno. Ekipi Izole niso dovolili celih 20 minut zatresti mreže odličnega domačega vratarja Slatinška.
V	drugem delu so se gostje nekoliko zbrali in poraz obla-žili. Za domačine so bili uspeš-
TUDI V VELENJU
Društvo prijateljev NK Hajduk
Na podlagi sodelovanja med pobratenimi občinami Split in Velenje so v Velenju prejšnji petek ustanovili društvo prijateljev kluba Hajduk, ki ima zdaj že okrog petdeset članov.
Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi podpredsednik Hajduka Milenko Šegvič in član upravnega odbora Jerko Obili-novič, poleg vnetih navijačev tega moštva iz Dalmacije pa tudi delegacija velenjskega Rudarja.
Na ustanovni skupščini so se člani obvezali, da si bodo prizadevali navezati kar najtesnejše stike s pobratenim mestom na vseh področjih, še zlasti na športnem področju, in izrekli prepričanje, da bo to sodelovanje novi prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi.
Seveda pa to velenjsko društvo ne bo sodelovalo le z NK Hajduk, ampak želi navezati prijateljske stike tudi z drugimi nogometnimi klubi na območju Splita ter z vsemi društvi — privrženci Hajduka. Njihova velika želja je, da bi tudi v Velenju organizirali splitsko „Belo noč".
ni: Jančič 6, Metličar 4, Vačovnik I. 3, Melanšek, Kompan in Lesjak po 2 ter Stvarnik 1.
Za goste pa Viler in Žager po 5 ter Smrdu in Slapernik po 1. Sodila sta Žibert in Jekuš iz Trbovelj.
A. VOHAR
napada povišali vodstvo. V drugem delu pa so domači nogometaši popolnoma gospodarili na igrišču in Železnik je vt.66. minuti znižal na 2:1. Šte^S|y, gledalci so nestrpno pričakovali' izenačenje, vendar domafi t)a-padalci niso več uspeli prema-* gati gostujočega vratarja. Tri ^minute pred koncem je sodnik liiiBo oškodoval igralce Šmart-\~nega, potem ko ni dosodil kla-, sične enajstmetrovke nad Železnikom. Neodločen rezultat bi prav gotovo bolj ustrezal dogodkom na igrišču in prinesel Šmartnemu zasluženo točko.
V predtekmi so mladinci Šmartnega premagali Steklar iz Rogaške slatine kar s 6:0.
ŠMARTNO: Filipovič, Pod-vratnik, Hanžekovič, G. Omla-dič, Kompan, Podgoršek, Železnik, Hribernik, Benetek, Prašnikar, Klamfer (Denžič, Poki ekaV
J. KRAJNC
Ob dragoceni točki
V prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva v Zahodni conski nogometni ligi so Velenjčani v Rogatcu izgubili srečanje z nogometaši Straže z rezultatom 1:0 (0:0).
Kljub temu, da so bili nogometaši Rudarja tehnično boljše moštvo, tega niso znali izraziti z zadetki. Domačini so bili bolj borbeni in zmagoviti gol dosegli po napaki Hudarina, ki je nesrečno poslal žogo v lastni gol.
Tako so Velenjčani že na začetku izgubili 2 pomembni točki, kar se bo močno poznalo v borbi z Branikom za prvo mesto.
Lestvica po 12. kolu:
1. Branik	12	9	2	1	30:10	20
2. Rudar	12	9	1	2	33:11	19
3. Nafta	12	8	2	2	26:11	18
4. Rakičan	12	6	2	4	16:13	14
5. Steklar	12	5	3	4	23:20	13
6. Aluminij	12	5	2	5	22:21	•12
7. Straža	12	5	2	5	13:31	12
8. Bakovci	12	3	3	6	17:21	9
9. Kovinar	12	3	3	6	16:20	9
10. Dravinja	12	2	5	5	16:23	9
11. Beltinka	12	2	1	9	19:34	5
12. Peca	12	2	0	10	9:35	4
Na ustanovni skupščini so izvolili tudi 9-članski upravni odbor. Tako je prvi predsednik velenjskega društ-
va prijateljev NK Hajduk Janez Pukl, podpredsednik Mladen Peša, tajnik pa Martin Slatinšek.
Janez Pukl in Martin Slatinšek predsednik in tajnik velenjskega društva prijateljev NK Hajduk
Ustanovne skupščine sta se udeležila tudi podpredsednik in član upravnega odbora NK Hajduk Milenko Šegvič in Jerko Obilinovič. Na sliki z leve proti desni: Franjo Kljun, predsednik IS skupščine občine Velenje, Milenko Šegvič in Jerko Obilinovič
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
- Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1 /72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
AKTIV GORENJA OCENIL GOSPODARSKI POLOŽAJ DELOVNE ORGANIZACIJE
Znak za preplah
V zadnjem času je vedno bolj zahtevno obdobje, saj se sproti srečujemo z gospodarskimi nalogami in obenem oblikujemo nov gospodarski sistem. Smo v času usklajevanja novih odnosov, ki temeljijo na interesih delovnega človeka in občana, in bomo morali zastaviti vse sile za dosego postavljenih lastnih ciljev. Zastaviti vse sile toliko bolj, ker je sedanji položaj izredno težaven.
Da je sedanji trenutek izredno težaven v kovinsko-predelo-valni industriji, so spoznali tudi v velenjskem Gorenju na nedavnem posvetu vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov TOZD in delovne organizacije. Ko so obravnavali delavci TOZD svoje končne račune za leto 1975 in jih potrdili, so upali na boljše. Vendar pa je šele podrobna analiza pokazala na resnost gospodarskega položaja tega 7000-članskega delovnega kolektiva.
Ko je bila na zasedanju aktiva predočena splošna slika gospodarjenja, ki kaže na vidno slabšanje, so bili razpravljalci mnenja, da to ni zgolj posledica tržnih razmer in novih odnosov v primarni delitvi dohodka,
temveč tudi manjše produktivnosti. Torej so opozorili na zunanje kot tudi na notranje činitelje, ki lahko vplivajo na spremenjeni tok gospodarjenja.
S tem so dali v Gorenju znak za preplah. Izmikati se in iskati krivce drugod - to ni bil njihov namen. Zadovoljevati se z improvizacijami - za to ni časa. Z vso resnostjo se je treba zavedati problemov in nakazati rešitve. Kajti kritizerstvo in lastno zadovoljstvo ne bo rešilo položaja.
Aktiv Gorenja se je razšel v zahtev, da je treba celotno problematiko predočiti vsem zaposlenim. Če bodo delavci pravilno spoznali gospodarski položaj, se bodo lažje borili proti težavam. Kajti volje in moči v Gorenju ni nikoli zmanjkalo in je tudi ne sme, ko so je najbolj potrebni /
V Gorenju so že lani sprejeli
akcijski program stabilizacije in varčevanja. Nosilci teh nalog so politični štabi v TOZD in delovni organizaciji. Te programe bodo sedaj pregledali in jih dopolnili z zaključki zadnjega sestanka političnega aktiva. Med temi zaključki lahko navedemo nekatere:
Na področju produktivnosti so sprejeli nalogo, da le-to povečajo za deset odstotkov. To bo mogoče doseči na več načinov, zlasti pa s premeščanjem delavcev v proizvodnjo tistih izdelkov, ki gredo dobro v prodajo, ustavili bodo nove zaposlitve z izjemo najnujnejših kadrov, izločili neproduktivne delavce ipd.
Poostrili bodo delovno disciplino in odgovornost, tako pri vodstvenih kot pri izvedbenih kadrih. Edini pogoj za povečanje osebnih dohodkov so postavili povečano produktivnost. Pospešiti morajo razvoj novih proizvodov, kajti v zadnjem času so se preveč ukvarjali s sprotnimi problemi. Med pomembne naloge sodi tud-skrb za še boljšo kvaliteto proizvodov. Pri tem bodo zelo pozorno spremljali tudi kakovost izdelkov svojih kooperantov.
Ob vseh teh nalogah, ki jih morajo opraviti v lastni hiši, so znova opozorili na zagotovitev enotnega sistema potrošniškega kreditiranja in izenačitev z ostalimi proizvajalci trajnih potrošnih dobrin. Od zu-
nanjih činiteljev bodo zahtevali pošteno razreševanje nastale tržne situacije.	H. J.
IZ TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA »SERVIS IN MALOPRODAJA«
TGO GORENJE VELENJE:__
Nove oblike zbora delavcev
Temeljna organizacija združenega dela „Servis in maloprodaja" Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje zaposluje več kot 1.100 delavcev v servisnih centrih, področjih, izpostavah in prodajalnah po vsej Jugoslaviji. Pogoji za samoupravno življenje in delo so, kar je razumljivo, svojstveni. Kljub temu pa zaznamujejo v zadnjem razdobju pomemben napredek v prizadevanjih, da utrdijo samoupravno organiziranost in poglobijo samoupravne odnose.
Ustava in kongresni dokumenti Zveze komunistov posebej poudarjajo vlogo zbora delavcev. V akcijskem programu Zveze komunistov za uveljavitev ustavne vsebine samoupravljanja so to nalogo še posebej poudarili. Ker so delavci temeljne organizacije združenega dela „Servis in maloprodaja" na1 delu po vsej Jugoslaviji, so se odločili za take oblike in vsebino dela zbora delavcev, ki naj omogočijo delavcem kar najbolj neposredno in učinkovito vključevanje v izmenjavo stališč, mišljenj in pogledov ter v oblikovanje in sprejem enotnih odločitev vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, ne glede na kraj zaposlitve.
Vlogo in delovno področje zbora delavcev so spremenili tako, da so odločanje o neodtujljivih pravicah delavcev prenesli na zbore delovnih skupin, ki jih sestavljajo delavci servisnih izpostav oziroma prodajaln.
V temeljni organizaciji združenega dela „Servis in maloprodaja"
velenjskega „Gorenja" sestavlja trenutno zbor delavcev 59 samoupravnih delovnih skupin. Na sestankih le-teh zaposleni odločajo predvsem o sprejemu splošnih aktov, sicer pa so po uveljavitvi nove vloge zbora delavcev na sestankih samoupravnih delovnih skupin sprejemali letni plan, statutarne spremembe, pa tudi interne normative za delo. Odločitve o neodtujljivih pravicah delavcev, to je o delitvi dohodka, sprejemu letnih načrtov, sprejemu samoupravnih sporazumov itd., so veljavne, ko jih sprejme nad polovica vseh zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela. Odločajo pa samoupravne delovne skupine tudi o dodeljevanju stanovanj.
O ustanavljanju in financiranju občinskih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo delavci v občini, v kateri žive oziroma je servisna izpostava oziroma prodajalna. Gre za tiste družbene dogovore oziroma samupravne sporazume, iz katerih izhajajo obveznosti iz kosmatih
osebnih dohodkov. O dohodku, kot rezultatu dela vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela, pa neposredno samoupravna delovna skupina sama ne more odločati.
Zdaj, ko so uveljavili nove oblike in vsebino dela zbora delavcev, si v temeljni organizaciji združenega dela „Servis in maloprodaja" Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje prizadevanjo, da bi povsod tam, kjer so v samoupravni delovni skupini možnosti za to, ustanovili osnovno organizacijo sindikata oziroma aktiv ali osnovno organizacijo Zveze komunistov. Prepričani so, da bo ustanovitev družbenopolitičnih organizacij še bolj razgibala samoupravno delo in življenje v okviru samoupravnih delovnih skupin.
In še to: v temeljni organizaciji združenega dela „Servis in maloprodaja" so že pred časom uvedli obračun po skupinah. Vsak mesec spremljajo gibanje stroškov, na katere lahko vplivajo delavci, podatke pa sproti posredujejo vsem skupinam oziroma zaposlenim.
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE:_
Ocena letnih skupščin in sej
Na zadnji seji, bila je 30. marca, je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje ocenilo priprave in izvedbo letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata ter letnih sej konferenc osnovnih organizacij sindikata.
Razpravljali so o osnovnih kazalcih gospodarskih gibanj v občini Velenje o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Ugotovljeno je bilo, da bo treba spričo neugodnih gospodarskih gibanj v preteklem letu ter uveljavljanja novih finančnih odnosov na vseh ravneh in v vseh sredinah nadaljevati, in to kar najbolj odločno, z akcijo za stabilizacijo in varčevanje, začeto preteklo leto.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na svoji zadnji seji sprejelo oceno obravnave zaključnih računov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za leto 1975 ter imenovalo 18-član-ski odbor, ki bo vodil priprave in izvedbo prvomajskega slavja v Šaleški dolini. Odboru predseduje Marcel Medved, predsednik občinskega sindikalnega sveta.

BEOGRAJSKI MEDNARODNI SEJEM AVTOMOBILOV
Na Beograjskem razstavišču je od 5. do 11. aprila XV. mednarodni salon avtomobilov. Na njem bodo avtomobile zadnjih modelov razstavljali proizvajalci osebnih, tovornih in lerenskih vozil iz Jugoslavije in tujine. Na letošnjem avtomobilskem sejmu je prvič organiziran tudi mednarodni salon navtičnega turizma. Na sliki: beograjsko ra/sla\isče.
Obiskali Gorenje
Konec minulega tedna si je tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje ogledalo 33 delavcev Elektronske industrije Niš - TOZD „Milan Blagojevič" iz Smedereva.
Smederevski proizvajalec štedilnikov na trda goriva, električnih in kombiniranih štedilnikov spada med tiste temeljne organizacije združenega dela, ki so se v združenem sistemu EI opredelili za specializirano proizvodnjo na področju ogrevalne tehnike, namenjene gospodinjstvom.
Tovarna štedilnikov „Milan Blagojevič" zaposluje nad 1100 delavcev. Tovarna je sodobno opremljena, saj so v zaporednih stopnjah rekonstrukcije modernizirali posamezne obrate, od stiskalnice, bru-silnicc do montaže, medtem pa so pridobili še novo proizvodno dvorano in v zadnji stopnji še dogradili eno najsodobnejših emajlirnic v Jugoslaviji.
Delavci te tovarne, ki se ponaša s proizvodi lastne konstrukcije, kakor tudi z licenco firme „Arthur Martin", so si z zanimanjem ogledali velenjsko Gorenje. V delegaciji so
bili delavci iz neposredne proizvodnje in strokovni delavci, odgovorni za pripravo in spremljanje proizvodnje. V Gorenju so si ogledali tovarne štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev. Videli so tudi novo galvaniko in sodoben servisni center Gorenja v Velenju.
To je bil že drugi večji obisk delavcev tovarne „Milan Blagojevič" v Gorenju. Tudi tokrat so bili lepo sprejeti Omeniti velja, da so dosedanji medsebojni odnosi pri skupnih nastopih izredno dobri in tovariški. Razgovori so minili v iskanju stičnih točk za morebitno sodelovanje med že izkušenima proizvajalcema ogrevalne tehnike. Sicer pa so bil-gostje presenečeni nud vsem, kar so videli. Gorenju so priznali visoko stopnjo tehnične, tehnološke in druge opremeljenosti posameznih obratov, priznali pa so tudi visoko intenzivnost dela.
H. J.
OŽIVITEV DELA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE PRI OBČINSKI KONFERENCI ZSMS VELENJE_
S pobratenimi mesti
Prejšnji teden se je v novi sestavi sestala komisija za mednarodne odnose pri OK ZSMS Velenje. Z delom komisije v prejšnjem letu ne moremo biti preveč zadovoljni. Ne bi pa se spuščali v to, kaj je bilo dobro in kaj slabo, ampak bi vam radi prikazali kratek koncept dela, ki si ga je komisija zastavila.
Za v.d. predsednika je določen Stane Borovnik, ki bo to funkcijo opravljal do jeseni, ko bo občinska konferenca ZSMS Velenje. Prva naloga, ki smo si jo zadali je takojšnja navezava stikov z pobratenimi mesti v tujini. Delo je razdeljeno tako, da je vsak član komisije zadolžen za eno mesto. Lani je bil prispevek, ki ga je moral posameznik plačati, če je hotel sodelovati v izmenjavi, prevelik, da bi ga lahko povprečen dijak, študent (gledano z materialnega stališča) plačal. Zato smo si zastavili nalogo, da bodo tisti mladinci, ki bodo. sprejeli mladince iz pobratenih mest na domu, lahko šli v izmenjavo brezplačno, ostali pa naj ne bi plačali več kot 1000 din. Da se bodo mladinci iz Vienne in Esslingena počutili kar se da domače, da bodo spoznali način našega življenja, jih bomo vzeli s sabo na taborjenje, na kak pohod po okoliških planinah, zaplesali z njimi, vključili bomo dejavnost OZN kluba itd. Komisija bo dosegla svoj namen, če bo pritegnila zraven čimveč mladih iz naše občine, kar bomo dosegli s sprotnim obveščanjem o njenem delu v NČ, radiu, glasilih DO in v mladinskih aktivih.	r p
Zgorel osebni avto
V noči 6. aprila okrog treh se je na parkirišču ob Šaleški cesti vnel osebni avtomobil renault 12 (na sliki) št. 715—79, last ing. Alojza Barboriča iz Šaleške 2. Voznik Barborič seje okrog druge ure pripeljal domov. Do požara je prišlo po vsej verjetnosti zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Škode na avtomobilu je za okoli 70.000 dinarjev. Poškodoval pa se je tudi avtomobil CE174-13, znamka zastava 101, last Boža Štefana, ki je bil parkiran ob Barboričevem. Na tem avtomobilu je škode za okoli 2.000 dinaijev.
• V STOJEČI AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila CE 835-02 Jože Meh je odpeljal s parkirnega prostora na Prešernovi cesti v Velenju. Ko je opazil, da pelje po tej cesti z neprimerno hitrostjo voznik kolesa s pomožnim motorjem Roman Zličajnik, je svoje vozilo ustavil. Iz neznanega vzroka pa je nekoliko pred stoječim avtomobilom Zbi-čajnik zadel ob cestišče, sam je odskočil, kolo pa je zadelo avtomobil. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilu
pa je za okoli 600 dinarjev škode.
• PREVELIKA HITROST
Voznik tovornega avtomobila RI 505-63 Jože Re-zar je peljal 25. marca iz Podgore proti Šmartnemu ob Paki. V Rečici ob Paki je majhen nepregleden ovinek. V tem ovinku mu je pripeljal iz nasprotne smeri s precejšnjo hitrostjo voznik osebnega avtomobila CE 673-85 Franc Ločičnik. Prišlo je do trčenja. Telesnih poškodb ni bilo, škode pa je za okoli 8.000 dinarjev.
NUDI NA SPOMLADANSKEM SEJMU OD 9. DO 18. APRILA V RDEČI DVORANI V VELENJU GOSPODINJSKE STROJE
PRIKAZ IN PRODAJA PO NAROČILU BRUŠENEGA KRISTALA STEKLARNE BORIS
KIDRIČ ROGAŠKA SLATINA • > KERAMIKA • POHIŠTVO • IZDELKI VITANJE • KMETIJSKI STROJI MUTA IN SIP
ŠEMPETER •
GORENJE
OD 5 DO 8% CENEJE