POROČILA PRAZGODOVINSKA SELIŠČNA NAJDBA V ZREČAH Stanko Pahič Poleti leta 1954 je M irko Zupančič na parceli št. 649/6 (k. o. Z gornje Zreče) kopal tem elje za svojo stanovanjsko hišo in pri kopanju ja rk a za kletn i zid v globini 1,2 m naletel na rdečkasto opečeno ilovko, pomešano s koščki razpada­ jočega oglja, ki so delali v n je j tem ne lise. P ri skrbnejšem odkopavanju tega mesta, ležečega v jugozahodnem vogalu bodoče stavbe, je km alu naletel tudi na črepinje razbitih glinastih posod, ki jih je zbral in predal P o krajinskem u m u­ zeju v M ariboru. K er strokovno odkopavanje in opazovanje ni bilo mogoče, izvirajo vsi podatki in skice od n ajd ite lja in so vsekakor dokaz njegovega spod­ budnega razum evanja arheoloških n ajd b (sl. 1—2). N ajdišče je ležalo v eni izm ed v rh n jih naplavinskih plasti, k i pokrivajo starejše naplavine mimo tekoče D ravinje, ob k ateri leži na levem bregu tod do 150 m široka rahlo poševna ravnica. V ilnato-peščeni naplavinski plasti, pokriti z 1,2 m debelim i plastm i naplavin stranskih hudournikov, je zavzem alo področje ožgane ilovke vzdolž zahodnega zidu do 2 m dolg in 0,5 m širok prostor, k i se je verjetno širil še v n o tran jo st neodkopane okolice izven kleti. P last te ilovke je bila debela 10—25 cm, po vsem njenem obsegu raztresene črep in je p a so tvorile skupno z ogljem in koscem kam nitne sek ire enotno k u ltu rn o plast. Niti ob straneh niti pod n jo ni bilo kakršnihkoli kam nov ali lepa. N ajdeni predm eti so naslednji: 1. Fragm ent sekire iz lisastozelenega porfirita. O hranjen spodnji del ob­ robja tik nad rezilom . S transki rob je pretežno ravno obrušen in tvori s širšo stranico oster rob. V elikost fragm enta 5 X 4,3 cm. Inv. št. A 1397. T. r. 16. 2. D el ostenja večje posode neznane oblike iz rjavkastosivo pečene gline, pom ešane z drobnim peskom in sljudo. N eenakom erno izglajena površina svetlo- rjav e barve je okrašena s plitkim i prstnim i odtisi. D ebelina stene 9 mm. Inv. št. A 1398. T. r. 8 a, b. 3. Fragm ent neznane posode iz izredno prečiščene, in rum enkasto pečene gline z dobro izglajeno črno površino, ki je okrašena na o hranjenem kosu z vrezano črto, pod k atero poteka pas k lin asto vdolbenih jam ic. D ebelina stene 4 mm. Inv. št. A 1399. T. r. 9. 4. Fragm ent docela enake posode s trem i vrezanim i črtam i na ohranjenem kosu. D ebelina stene 3 mm. Inv. št. A 1400. T. r. 10. 5. Fragm ent oboda neznane posode iz enake gline. D obro izglajena črna površina je okrašena z navpičnim i plitko vrezanim i tekočim i in pikčastim i črtam i, ki se na obodu končujejo. D ebelina stene 4—5 mm. Inv. št. A 1401. T. r. 6 a, b. 6. Fragm ent oboda podobne posode iz enake gline. O kras tvorijo le preproste navpično vrezane črte. D ebelina stene 3—5 mm. Inv. št. A 1402. T. r. 7 a, b. 7. Fragm ent ravno odrezanega navpičnega roba neznane posode, verjetn o skodele, iz črno pečene, z drobnim peskom m ešane gline. Sploščena bunčica sega na ohranjenem koncu prav do roba. D ebelina stene 6—8 mm. Inv. št. A 1403. T. r. 1 a, b. 8 9 1 0 1 1 8. F ragm ent ravno odrezanega navpičnega roba neznane posode iz črno pečene, z drobnim peskom m ešane gline. Izg lajen a površina je svetlorjave barve. D ebelina stene 5—7 mm. Inv. št. A 1404. T. r. 2. 9. F ragm ent ravno odrezanega navpičnega roba neznane posode, v erjetn o skodele, iz črnikasto pečene, z drobnim peskom m ešane gline. Izglajena površina je rjav e barve. D ebelina stene 6—7 mm. Inv. št. A 1405. T. r. 3. 10. D el roba in ostenja konične skodele z ravno odrezanim navpičnim robom iz črno pečene, z drobnim peskom m ešane gline. Na ohranjenem delu ostenja je na prehodu roba v spodnji del skodele vodoravno iztegnjena bradavica. Po­ vršina je izglajena in sivorjavkaste b arv e. D ebelina stene večidel 6 mm. Inv. št. A 1406. T. r. 5. 11. D el roba in ostenja konične skodele z ravno odrezanim navpičnim robom iz izredno prečiščene gline, ki je v sredini črno, n a obeh robovih p a sivo žgana. Izglajena površina je črne barve. Stena se od 7 mm na robu na p reh o d u v rahlo usločeni spodnji del n a jp re j odebeli, nato p a stan jša proti dnu n a 4 mm. Inv. št. A 1407. T. r. 4. 12. F ragm entiran do 3,7 em širok tra k a st ročaj iz izredno prečiščene, svetlo- sivo pečene gline. Skrbno izglajena površina je črne barve. Y rh n ji del ima širok ploščat prehod v rob neznane posode. D ebelina do 10 mm. Inv. št. A 1408. T. r. 12 a, b. 13. F ragm ent enakega, 2,7 cm širokega in do 8 mm debelega trak asteg a ročaja iz prav take gline. V rhnji del kaže soroden prehod v rob neznane posode. Inv. št. A 1409. T. r. 11 a, b. Sl. 2. Profil najdišča: 1 — humus, 2 — groba naplavina, 3 — p last čistejše naplavine, 4 — ilnato- peščena naplavinska plast, 5 — zid stavbe, 6 — ognjišče 14. N ekaj fragm entov ravnega nepoudarjenega dna neznane posode iz črno pečene, z drobnim peskom m ešane gline. Slabše ohranjena površina je svetlo- rjav e barve. D ebelina dna 7 in oh ran jen eg a dela tanjšajočih se sten 5 mm. Inv. št. A 1410. T. r. 15. 15. F ragm ent rahlega vbočenega dna neznane posode iz prečiščene, svetlo- rjavo pečene gline z izglajenim črnikastim ostenjem . D ebelina dna 4, ohranjene stene 6 mm. Inv. št. A 1411. T. r. 13. 16. F ragm ent ravnega dna neznane posodice iz izredno prečiščene, sivo pečene gline, z dobro izglajeno površino črne barve. D ebelina dna 3—4 mm. Inv. št. A 1412-, T. r. 14. 17. N ekaj fragm entov sten različnih posod, ki so bile povečini izdelane iz ali izredno prečiščene, sivo pečene gline ali pa iz s peskom m ešane gline, ki je bila črnikasto ali rjav k asto pečena. Izg lajen a površina je p ri drobnih črepi- njicali črne, p ri večjih pa svetior jave b a rv e in na n ekaj kosih neke posode rahlo porozna. En sam fragm ent iz s peskom m ešane črno pečene gline ima črno n o tran jo in rdečkasto zunanjo površino. Kot je bilo mogoče razb rati iz podatkov in kasnejšega ogleda najdišča, pripada najdba ognjiščnem u delu preproste, m orebiti nekoliko v zem ljo vglob- ljene kolibe, od k a te re pa ni znanih dru g ih sledov. P risojna ravnica na levem bregu D ravinje, zavarovana p ro ti severu z obrobnim i pohorskim i obronki, je očitno p red stav ljala ugoden prostor za b iv an je, saj se D rav in ja kom aj tu izvije iz ozke globeli, v svojem n adaljnjem toku pa teče preko širše, delom a zam oč­ v irjen e in poplavam izpostavljene doline. Po opustitvi je bil ta prostor v teku časa ob rednih n ap lav ljan jih izm ed obronkov prih ajajo čeg a potočka vzdignjen do današnje površine. Ni znano, ali gre tu za osam ljen objekt, ali p a za naselje, vendar je treb a pripom niti, da p ri k o p an ju tem eljev za številne nove zidave v tem k ra ju doslej niso bili opaženi in m orebiti tudi ne najdeni sledovi podobnih ostalin. K eram ični fragm enti pripadajo posodam, k i so bile izdelane iz izredno čiste ali pa rahlo z drobnim peskom m ešane gline, k i im a v obeh prim erih prim esi sljude. Iz prečiščene gline z lepo izglajeno črno površino so izdelane predvsem m anjše posode (T. r. 6, 7, 9, 10, 14), a tudi n ek a te re večje, k ak o r so skodele T. r. 4 in posodi, ki jim a prip ad ata oba ro čaja (T. r. 11, 12). Tudi ostale posode so imele še dokaj čisto glino, le velika posoda T. r. 8 je im ela debelejše peščene prim esi. Površina je bila v večini prim erov skrbno obdelana. K olikor je iz bornih fragm entov mogoče razbrati, pripadajo n ajd en e čre­ pinje v petih p rim erih skodelam z navpičnim robom, m ed katerim i im ata dve (T. r. 4, 5) konične in nekoliko konkavne stene. Fragm ent T. r. 8 p rip ad a v erjetn o grobem u loncu, oba ročaja pa m orebiti vrčem ali podobnim posodam. Z vreza­ nim a črtam a okrašena fragm enta T. r. 6, 7 sta del bikoničnih posodic neznane oblike, m edtem ko sta ostala dva okrašena fragm enta T. r. 9, 10 docela rav n a in prem ajhna, da bi bilo mogoče iz njih ugotoviti obliko ali vrsto posode. D na prip ad ajo m orebiti skodelam ali skupno z drugim i neopredeljivim i črepinjam i loncem različne velikosti in oblik. D asi je obravnavano zreško gradivo za p reso jan je k u ltu rn e in časovne pripadnosti mnogo preskopo, bi ga bilo mogoče prisoditi tistem u obdobju m lajše kam ene (ali po P ittio n iju keram ične) dobe, k i nam na področju vzhodne in severne Slovenije šele v zadnjem času p rih a ja pred oči. K er razen V inom era,1 A jdovske jam e2 in Zbelovega3 doslej ni znanih drugih pom em bnejših najdišč, so možnosti p rim e rja v zelo om ejene. Skodele z navpičnim robom in delom a kon­ kavno oblikovanim i stenam i im ajo n ajb liž je p rim erjav e predvsem n a obeh po­ slednjih najdiščih.4 Zlasti na Zbelovem k ažejo nek atere skodele močno istovetne oblike, k ar je spričo bližine obeh najdišč v D rav in jsk i dolini tudi razum ljivo. Pač pa se siva in črnikasta zreška k eram ik a po gradivu in pečenju nekoliko loči od najdb rum enkaste k eram ik e n a Zbelovem. Z navedenim a najdiščem a se ujem a tu d i ornam entika, ki sicer sam a zase časovno ni izrecno značilna. Z vrezanim i črtam i, ki v pasovih p o krivajo v rh n je dele posod, je okrašena vrsta fragm entov iz A jdovske jam e,5 p rik az u jejo pa se tudi na nek aterih posodah ornam entalno sicer revnih zbelovskih najd b . Isto velja za pikčaste ali jam ičaste črte, ki v teh prim erih dopolnjujejo okras. Tudi način izdelovanja je zelo preprost. Č rte so bile vrezane z ostrejšim predm etom edinole pri fragm entu T. r. 10, v ostalih tre h prim erih pa so bile topo izvlečene, 1 R .L ožar: N eolitske stanovanjske jam e na V inom eru, G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo XXII, L ju b ljan a 1941, str. 125 in dalje. 2 J. Korošec: K u ltu rn e ostaline v A jdovski jam i pri Nemški vasi, R azprave SAZU III, L ju b ljan a 1953, str. 45 in dalje. 3 Izkopavanja P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru leta 1954. Poročilo v p ri­ pravi. 4 J. Korošec: prav tam , T. I, 4, 7; XII, 3, 5, 7. 5 P rav tam, T. Y—"Vili. tako da delajo p re j plitk e žlebiče kot p rav e vrezane črte. M edtem ko so pike fragm enta T. r. 6 n a re jen e z vbodi zelo tan k e konice, so jam ice na fragm entu T. r. 9 delo debelejšega ošiljenega predm eta. Poleg tek so bile črep in je po­ sode T. r. 8 okrašene s plitvim i prstnim i odtisi, kakršnih n a navedenih najdiščih ni. Iz okvira teh n ajd b izstopata oba širo k o trak asta ročaja T. r. 11, 12, ki sta pripadala izvrstno izdelanim posodam neznanih oblik. Vezala sta v rh n ji rob posode z neznanim delom ostenja in sta tako m orebiti b ila del vrčev. Med ročaji na Zbelovem je bilo ugotovljenih nekaj podobnih prim erov, v en d ar pa brez v rhnjega zaključka, k a r zlasti glede na tip posode izključuje podrobnejše p ri­ m erjave. Bržčas p red sta v lja ta m ed doslej znano slovensko poznoneolitsko k e ra ­ m iko tiste elem ente, ki bi mogli biti odsev zapletenih k u ltu rn ih tokov tega obdobja, o katerih pa doslej še nim am o sk o raj nobenih podatkov.6 Po n ak lju čju o d k rita n ajdba v Z rečah pom eni skrom no pom nožitev doslej kom aj znanih seliščnih najdb iz poznega neolitskega časa. Ker izvira s prostora, ugodnega za naselitev, bi bilo upravičeno pričakovati n a tem m estu še m ore­ bitnih novih najdb, ki bi poleg vseh dru g ih nejasnosti pojasnile tu d i to, ali je bilo v Zrečah že v tem času kakršnokoli naselje. ZUSAMMENFASSUNG Urgeschichtliche Fundstelle in Zreče A nlässlich der B auarbeiten w urde im Som m er 1954 in Zreče, auf d er P arzelle Nr. 649/6, in der T iefe 1,2 m eine urgeschichtliche F undstelle entdeckt, die aus einer bis 25 cm dicken K ulturschicht m it gebranntem Ton, K ohlenresten, Scherben und einem B ruchstück eines Steinbeiles bestand. Es handelt sich w ahrscheinlich um einen Teil des W ohnraum es, d er nicht eingehender u n tersu ch t w erden konnte. D ie Funde w urden von dicken Ü berschw em m ungsschichten überdeckt. Auf dem sonnigen U fer des Flüsschens D ra v in ja gelegen, w erden sie w ahrscheinlich einen Hinweis au f eine günstige S iedlungsstätte vom unbekannten U m fange darstellen. D ie gefundenen Scherben gehören m eistens zu den sorgfältig ausgearbeiteten Gefässen aus feingeschläm m tem Ton m it ein er gut geglätteten schw ärzlichen oder grauen O berfläche. E inige Fragm ente lassen sich den Schalen m it senkrechtem oder leicht eingezogenem Rand (T. 1—5), sow ie verschiedenen an d e ren weniger erfassbaren kleineren (T. 6, 7, 9, 10, 14) u n d gröberen (T. 8) G efässen zuteilen. D ie V erzierung d er oberen T eile der k lein eren G efässe besteht aus leicht ein­ geritzten vertikalen oder schrägen parallelen Linien, die auch m it pun k tierten Linien verbunden sin d (T. 6, 7, 9, 10). D ie Scherbe T. 8 ist jedoch m it seichten F m gereindrücken verziert. D a das V ergleichsm aterial aus dem slow enischen N achbargebiet nicht zahl­ reich ist, lässt sich zurzeit die F rag e stellen, ob die F u n d e von Zreče dem späten N eolithikum oder vielleicht auch d e r frü h en B ronzezeit angehören und zusamm en m it den F unden a u s Vinomer, A jdovska ja m a und Zbelovo in einen annähernd gleichen Zeitraum zu setzen sind. Die P arallele n aus diesen F undorten treffen besonders für die Schalen und die O rn am en tik zu. D ie b reiten B andhenkel T. 11, 12 fallen a b e r aus diesen T ypen etw as herau s und w erden m öglicherw eise den K rügen m it ebenrandigen H enkeln angehören, die je n e A rt d er slow enischen spätneolithischen K eram ik bilden, deren K lärung erst im ihren A nfängen ist. 6 Prim . R. Ložar: Študije o L jubljanski keram iki, Glasnik M uzejskega društva za Slovenijo XXII, L ju b ljan a 1941, str. 30 in dalje, sl. 8 in 10. T. L