Kmetijſke in rokodélſke noviz
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
Č.
N 48.
V ſrédo 27. Liſtopada.
1844
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zelo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
hlevi rediti; — ſaj bi je tudi ne mogli! Perva po-
treba tedaj je: sa obilno klajo ſkerbeti, po-
tem bo ſhe le mogozhe, hlevno rejo shivine vpeljati
in s vezhjim dobizhkam jo rediti. Po planinah pa,
kjer tezhne klaje dovelj raſte, ni nikakor hlevne
reje priporozhevati, sakaj velike planine na gorah,
kamor zhes poletje vaſi ſvojo shivino v zhredo dajo,
ſo she od ſtvarnika ſamó sa paſho odlozhene,
takih paſhinj tedaj ne gré rasdeliti; tudi
ne ſvetvamo, de bi kaj drugiga s njimi pozheli,
kér na njih doſti dobre paſhe sraſte; naj tedaj oſta-
nejo sató, sa kar ſo. Tiſtim pa, kteri vſak dan ſvojo
shivino na paſhnjo gonijo, njive pa ſlabo gnojijo,
moramo rezhi, de ſo obzhinſke paſhnje grosno ve-
liki sadershki poboljſhanja naſhih kmetij.
S.
Vſedanjim zhaſu naj bo nar vezhi ſkerb kme-
Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki,
tovavzov, de jim semlja nar vezh, ko je mogozhe,
obrodi. Zhe ſi ſvoj del, kteri ti je na obzhinſki
de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi
paſhnji odlozhen, tako obdelaſh, kakor je prav ,
ſe ti nar bolj odverniti dali?
ti bo sa tvojo shivino vezh shivesha obrodil, kakor
(Konez.)
ti ga je poprej puſta trava dajala. Zhe ti ravno na
Zhe pa mi naſhe drage kmetovavze nagovar-
tiſtim proſtoru, kteriga ſi popred le ſamo popáſel,
jamo, de bi shivino v hlevih redili, ne gre miſliti,
deteljo ſejeſh, boſh 12krat vezh kerme perdelal,
de bi to she sdaj vſak kmetovavez ſtoriti mogel.
kakor je popred puſte trave sraſtlo. Potem takim boſh
Neumno bi bilo to od vſakiga tirjati! Reja shivine
ſvojo shivino bolj redil, kakor popred, ko ſi jo v
v hlevih prineſe kmetovavzam toliko dobizhkov, de
zhredo gonil; vezh in boljiga gnoja boſh pridelal, njive
ſo ſe jo vſi umni kmetovavzi ſploh poprijeli, ki imajo
klaje sa shivino dovelj. Kterim pa te pomanj- lahko bolj gnojil, in vezh perdelanja boſh imel. Ni
kuje, bi ne bilo ſvetovati, ſvojo shivino v ſe treba bati, de bi pitana shivina v hlevu boléhala.
Še ena vabi tiho k sebi
Sramožljiva cvétlica,
V listke ličnost skriva tebi;
Vjol'ca mila je letá.
Cveti kakor roža, dvica!
Čistost hrani lilije,
Prosta bod' ko vijolčica:
Vredna hči boš Slavije!
lej na limbar! v pertu snéžnim
Vid' nedolžna se krotkost,
V truplu nad vse cvétje nježnim
Je 'z nebés peršel ta gost.
Tam v lepôti roža sluje,
Svéti v rôsi biserni,
Zjutrej vabno se vzdiguje,
Tvoj pogled za-njo hlepi.
Tri cvetlice.
(Poleg českiga od Vlastimile Ružičkove.)
190
Morebiti bom tudi še kako drugo predico na česki
Le ſnashiti moraſh jáſli in vſe to drugo okoli nje;
kolovrat presti navadil in Jim še kaj več skupiti
sakaj ſnaga je zhloveku in shivini pred vſim nar-
dal. Povem Jim pa tudi, de se bo sleherna žen-
potrebniſhi. Kér ſe shivina dvakrat ali po trikrat na
ska, ktera bo v našo komisijsko ječo vtak-
dan napaja, ſe tudi ſprehodi in israzhí, to je sa
njena, českiga kolovrata vaditi mogla.
Naj tudi moje tovarše na tako ravnanje
potrebno shivinſko sdravje sadoſti. — V hlevu pi-
opomnijo.“
tane krave gredo raji po plemenu, kakor une, ki ſe
Ta sklep častitljiviga komisarja je gotovo vse
po paſhnjiku ſèm ter tje prepletajo. Pri toliki shi-
hvale vreden, in ko bi ga vsi njegovi tovarši po-
vini, ki jo na paſho goniſh, zhe jo boſh v hlevu
snemati hotli, bi se po ti poti predenje na českih
kolovratih po deželi nar hitreji razširilo.
redil, ti ne bo vezh poſlov potréba. Zhe boſh gmajno
Brez učenja pa ne more nobeno rokodelstvo
sdelal, in tiſto pridno obdeloval, ſe ti bo shivina
prav od rok iti: zato je tudi tu potreba, de vsa-
pomnoshila in delo; zhe bi ti morebiti pa ſhe ka-
ka predica saj enkrat vidi, kako se mora
kiga ſlushabnika vezh treba bilo, nizh ne maraj, ſaj
z češkim kolovratam v caker hoditi. K
boſh tudi vezh perhodkov imel. V ſedanjih mernih
temu podučenju pa umna predica k večimo eno
uro potrebuje. Prava štorkla mora biti, ktera se v
zhaſih ne bo ſlushabnikov, ne delovzov permanjkalo.
tem času po česko presti ne nauči; taka naj gre
Şkerbite, de bote ſvoje otroke koj od mladiga k prid-
raji krave pasti. Neúmno pa bi bilo tirjati brez
noſti napeljevali, odraſhenim pohajazhem, lenuham
podučenja na česki kolovrat presti znati; saj se je
mogla sleherna predica tudi na krajnskiga presti
in nepotrebnim berazhem pa ne potuhe dajali.
učiti!
Reſniza tega, kar tukaj povémo , ſe ſprizhuje
Samo to je uzrok, de predenje na českim ko-
is pergodeb v nemſhkih deshélah, kjer ſo ſkorej
lovratu nekterim od rok ne gre, kakor bi imelo biti,
vſe obzhinſke paſhnje she rasdeljene, de vſak s ſvojim
in de jih zavoljo tega tudi še nekteri grajajo. Vsa
delam (partam) ſtorí, kar hozhe, to je, de ga tako
čast in hvala gre českim kolovratam; kteri
pa tega ne verjamejo, naj se z svojimi očmi v ta-
obdeluje, kakor miſli in previdi, de bi mu nar vezh
kih hišah prepričajo, kjer se že davnej česki ko-
vergel; pa tudi ſe je tam shivinſka reja pomnoshila
lovrat verti, postavim: pri gosp. dohtarju Orlu,
in poshlahtila; gnoja pol vezh napravijo, kakor po-
gosp. Ferd. Šmidu, gosp. Gregelnu, pri Štro-
bachu, v hiši na Poljanah Nr. 21, pri meni in še
pred, ko ſo shivino na sanikerne paſhnje gonili;
v več druzih hišah. Tistim pa, ki pravijo: krajn-
dobro gnojijo ſvoje njive, in polje imajo lepſhi, od
sko predivo ni za česki kolovrat, po stor-
tiſtiga zhaſa, kar ſo jeli shivino v ſhtali rediti, vſiga
jenih mnogih skušnjah odgovorimo, de je to le prazna
vezh perdelujejo.—
zabavljica, in de ravno toliko veljá, ko bi kdo rekel,
de krajnsko seno ni za hrovaške konje, ali de
De bi ſe pa kmetje rasdelitve obzhinſkih pa-
štajerske buče niso za ogerske prešice, i. t. d.
ſhinj s vezhjim veſeljem poprijeli in de bi jim ras-
H koncu tega nagovora moramo še to le pri-
delene semljiſha vezh dobizhka prineſle, zeſarſki
staviti: Česki kolovrati niso nobena nova znajdba,
ukas od 5. Liſtopada 1768 sapové, de sa take
ampak staro in skoz dolge skušnje poterjeno orodje
Čehov, kteri nar bolji platno izdeljujejo. Napravite
njive in ſenosheti, ki ſo is obzhinſkih
si tedaj, ljube Slovenke, českih kolovratov; preden
páſhinj napravljene bile, 10 let ne gré
jih boste pa v roke vzele, glejte, de boste vi-
nizh davka, 30 let pa ne deſetine plazhati.
dile, kako se na-nje prede! Tudi pri meni
Miſlimo, de je ta vikſhi ukas vſe hvale vreden in de
na velkimu tergu Nr. 260 se vam bo to z veseljem
bi le njih laſtni dobizhek bil, ako bi naſhi kmetje
pokazalo.
Dr. Bleiweis.
hiteli, ledine v rodovitne semljiſha predelovati. Urno,
urno tedaj, dragi kmetovavzi! k temu delu, in ne
odlagajte na jutro, kar daneſ samorete ſtoriti.*)
Leſkoviz.
Eno je pri českih kolovratih potrebno.
Ta somenj so ljudje v Ljubljani veliko českih
kolovratov pokupili. Prav zlo nas je nasledni kranj-
ski dopis komisarja neke dolénske komisije razve-
selil, v kterimu smo to le brali: „Veliko je že bilo
v Novicah od českih kolovratov govorjeniga, in že
delgo sim ga tudi jest želel imeti; tode samec sim
še bil in treba mi ga ni bilo. Zdaj pa je moja
gospa kuharco vdinjala in ta mora na česki kolov-
rat presti, kakor Njih: de bi pač tako umno gla-
vico imela, kakor Čilika! Naj mi tedaj po možu,
ki jim leta list podá, en kolovrat česke baže pošlejo.
*) Prav slo bo kmetijſko drushbo veſelilo, ſliſhati, de gré ras-
delitva obzhinſkih paſhinj, kjerkoli je mogozhe, urno od rok;
savoljo tega tudi prav lepo proſimo, de bi nam naſhi bravzi
po isgledu goſpoda Shumarja vſe paſhnje osnaniti hotli,
ktere bodo prihodnjizh rasdeljene.
Vredniſhtvo.
Popis obertniske razstave v Ljubljani.
(Na dalje.)
Fužine kneza Švarcenberga v zgornjim
Estrajhu so ravno tako, kakor fužine žlahtnikov
od Rosthorn na Koróškim svoje staro dobro imé
zopet pri ti razstavi poterdile. — Tudi Miklavž
Hofman, nožar v Ljubljani se je z svojo mno-
goverstno nožarijo dobro obnesel. — Lesena podoba
Jezusa Kristusa (Ecce homo), ki jo je Juri Tau-
čer, podobar iz Idrije, izrezal, je bila precej do-
ber izdelik samouka. — Ponarejene cvetlice Ma-
tilde Matezovke iz Gradca in žametaste cerk-
vene blazine F. Cergolla, sedlarja iz Ljubljane,
so ogledovavcam dopadle; še bolj pa mnogoverstni
izdelki jetnikov iz Ljubljanske ječe na Gradu,
namreč: razne platna, mizni perti, dvojšarti, ena
srajca in ene možke spodnje hlače brez šiva,
tabačnica z umetno izrezanimi svetimi podobami in
papirnata skrinica.— Od cerkveniga orodja Jož. Šul-
ca, pasárja in srebrárja v Ljubljani in K. Krei-
nerja iz Celovca nimamo nič posebniga povedati.
— Perstena posoda J. L. Halbbärtha iz Gradca
191
ni bila posebne hvale vredna. — Fortunat Kur-
nik, kolar v Teržiču, je z podobo noviga va-
ljaka za perilo (monge) zopet pokazal, de ima
za umetno rokodelstvo bistro glavo. — Ferlanove
pinje nam ni treba na dolgo in široko hvaliti, ker
je našim bravcam že davnej znana. — Risane po-
dobe Ant. Karingerja, 14 let stariga učenca
tergovine v Ljubljani so umno glavico tega ſan-
tiča razodele. — Mende boljših in lepših pil ni,
kakor so J. Fišerjeve, vlastnika pilarske fa-
brike v Hainfeldu na gornim Estrajhu.— Blagó
za ženske kitlje Jan. Besentheinerja, fabrikan-
ta iz Celovca, ni bila slaba roba. — Kôci K.
Floriana, ſabrikanta v Krajnju imajo dobro imé:
zakaj pa nam ni v razstavo lepši robe poslal? En kos
sukna za oljotiskarije,je bil posebne hvale vreden.
— Bukvovezarski izdelki Ed. Hohna iz Ljublja-
ne, so bili prav lični izdelki. — Umetno izdelaniga
orla iz prevoz smo od Ant. Steinhauerja, mo-
tozarja iz Linca, od Jan. Stadlerja, pasarja
ravno od ondod pa podobo nadvojvoda Joana na
lepimu pozlačenimu stojalu vidili. — Jan. Grili-
mayer in FrancHonauer, fabrikanta iz Linca,
sta volnato blago v razstavo poslala, ktero niso
sodnjiki zavoljo lepote, ampak zavoljo majhne cene,
in posebno zató pohvalili, kér té dve fabriki veliko
stó delovcam vsakdajni živež dajate. — Krasni sveč-
nik Jož. Eisenbüchlerja, pasarja iz Radgo-
na, so neki dobrotniki za cerkvico na cvetličním
potoku (Rosenbach) poleg Ljubljane kupili, kjer
ga je prav lepo viditi. — Lepó blago je bila svin-
čena beloba zlahtniga P. F. Herberta iz Celov-
ca. — Fužina iz Ošberga na Koróškim nam je
razne izdelke za železno cesto v razstavo dala, kteri
so bili v resnici zlate svetinje vredni. Ta ſužina
se šteje k nar večjim fužinam, podela na leto čez
enkrat sto in petdeset tavžent centov rude, in ima
vseskozi 800 delovcov. — Tudi ſužina kneza Au-
ersperga v Dvoru poleg Žužemberga je slavno
imé z svojimi iz vlitiga železa narejenimi izdelki,
zopet poterdila: okoli deset tavžent centov železa
podela na leto. — Dobro blagó so bili žeblji Fran-
ca Šulerja iz Krope na Gorenskim. — Janez
Vurnik, podobar iz Radolce, je dve leseni člo-
veški podobi v razstavo dal, ktere ste zopet po-
kazale, de imajo naši rokodelci umne glave za
podobarske izdelke, če bi si hotli le prizadevati, se
podobarskiga rokodelstva popolnama naučiti. Tode
do zdaj imamo komaj eniga na celi krajnski de-
želi, kteri se v temu rokodelstvu mojstrovskimu delu
zlo bliža in ta je Matevž Tomic, podobar v Šent-
Vidu pri Ljubljani. Kako bi se pa naši rokodelci
tega dela poprijeti imeli, jim je gospod fajmošter
Bl. Potočnik v 10. 11. in 12. listu lanskiga leta
v naših novicah pod naslovam „cerkve na Krajn-
skim“ povedal.
(Dalje sledí.)
Otrók nikar plaſhiti!
Uzhitelj ſvojim uzhenzam.
Matevsh! Mersí ſe mi, te viditi, issad meſ-
nize proti Mihelnovi Zéniki puhniti, vſtraſhit jo.
De moraſh tok obléden biti! Pojdi na nje dom jo
glédat, kako blédo in trepetaje ſirota na poſteljzi
ſedí. Bojim ſe, de bi tvoja ſhala vtegnila britko ſe
konzhati, in de bi kasen te ne sadela. Oj! koliko
neſrézh je she is takih norzhij vſtalo; mnogoteri je
she po njih sdravje, in zlo shivljenje sgubil.
Poſluſhajte prigodbo is ſoſeſke Belovodſke
fare:
Pretezheno jeſen paſe neki paſtir ovze po nji-
vi, in sraven njega dva hlapza ſnopje na gare (dva-
kolnik) nalagata, in miſh ispod kôpe ſplaſhita.
Manjſhi hlapez poſkozhi sa-njo in jo vjame; ta
vézhji pa prime dvanajſt lét ſtariga ovzharja, in
norzhaje ga ſilita, miſh pojéſti. Fantè ſe hlapzu is
rok vije, krizhí in proſi, de naj ga ſpuſti, kér mu
ni mozh te naſnage jeſti. Şporni hlapez mu pa le
merzheſ h uſtam dershí: naj jo zelo poshre, ali ras-
grise; pojéſti jo mora. Terpenez omolkne, hudobne-
sha mu odjenjata in — joj! — ſeſéde ſe firotek njima
k nogam. Preſtraſhena gerdesha ga tréſeta in kli-
zheta — zhes dolgo ſhe le ſe mu oterpnjene ozhi
odpro: mersle ſrage mu po blédimu obrasu ſtoje,
le poredkama diha; roke in noge ſo oterpnjene in
jesik ga nima govora vezh. Oſtraſhena hlapza ga
na gare nabaſheta in ga perpéleta, k nar vezhji sha-
loſti ſtarſhem, domú.
Néke tédne ſo ga osdravljali, tode trétji meſez
ſhe le mu je umnoſt naſhiga komiſijſkiga sdrav-
nika goſpoda Jurja Şrebreta beſedo dala in ga
na noge poſtavila.
Koliko je revesh terpéti mogel! Ni ſe prito-
shiti mogel, kaj ga bolí, ne proſiti, kar ſi shelí:
ne hoditi, ne shlize k uſtam noſiti. — Pa de bi vam
ljubi moji uzhenzi! tudi shaloſtno ſerze ljubih ſtari-
ſhev odpréti mogel, de bi njih shaloſt vidili,
kadar otrozi naſhe nar vézhi veſelje in podpora
naſhe ſtaroſti — bolésen ali kaki drugi slég terpijo.
Radi réſ vſe sa vaſ ſtorimo, kar potrebujete; tode
pomiſlite! sdravila in sdravnika plazhevati, vam
ſtrezhi in vezhkrat poſle sanemarati, to nam veliko
potroſhkov napravi.
Ljubi otrozi! Bog daj, de bi ſe vam nikoli ſhe
manjſhi nadloga, in zlo po nemarſhini ne perpetila.
Ogibajte ſe pa tudi vſiga, kar bi vaſhim bratizam,
ſeſtrizam ali drugim ljudem ſtrah, shaloſt ali neſre-
zho perpraviti vtégnilo. Otrozhizhev ne drashite! Kar
jim ni dati, in kar jim nozhete dati, jim ne kasajte! Ako
ſe jokajo, popraſhajte, sakaj ſe jokajo; in lepo jih
potolashite. Zoperniz, môre in takih ſnag ni; ſmert
in duhovi ne hodijo po ſvéti. Otrokam ne gre takih
smiſhljenih in babjih kvant zhenzhati. Stergarji (dim-
nikarji) in piſkrovési ſo rokodélzi, ki ſe v dimni-
kih in per lonzih ozhernijo; dédzi in babize, ki s
koſhmí in s beſagami od hiſhe do hiſhe milodárov
proſijo, ſo uboshni ljudje. Ne plaſhite otrozhizhev
s njimi. Pokashite in povejte jim vſako rézh, kaj,
in kako je; pa ne drugazhi. Ne ſtraſhite jih sa-
lesljivo, kakor daneſ Matevsh Mihelnovo Zéno;
ne delajte jim svezher grose s praſkanjem po du-
rih ali po ſténi, ne ropotajte in ne roshljajte s verigo.
*) Orozi, ki v ſtrahi in s ſerzhno teſnoto ſpati gre-
Prav lépo ſo goſpod Muſsy v prizhijozhim nagovoru uzhenze
poduzhili in jih k lepimu sadershanju med ſeboj nagovar-
jali; in prav bi bilo, de bi ta lép podúk vſi ſtariſhi ſvojim
otrokam bralí, in jim ga prav globoko v ſerze vtiſnili. Kér
ſe pa ravno sdej ſveti Miklavsh priblishuje, moramo tudi
mi eno proſhnjo do ſtarſhev v meſiih in na desheli poſlati: Ne
pripuſtite ſvojih otrozhizhev s parkeljnam pla-
ſhiti! Koliko bolesen je she to neumno plaſhenje nedolsh-
nim otrozhizham nakluzhilo! Kolikrat je she huda boshjaſt
revzhikam v ude ſtopila, ki ſo jih s Miklavsham in parkelj-
nam ſtraſhili! Naſhi otrozhizhi ne potrebujejo taziga ſiraho-
vanja, sakaj oni ſo nedolshini in nebeſhkimu Ozhetu bolj
dopadljivi, kakor mi. Zhe ne vbogajo, poduzhimo jih — zhe
pa dobre beſede ne pomagajo, nam je tudi oblaſt dana, jih
s pametjo kasnovati, nikoli pa jih neumno ſtraſhiti, in jih
na sdravju poſhkodvati. To je greh, kakor ubijanje! —
Rasun tega pa ſe ſhe v temu zhaſu drugih neſramnoſt
vezh sgodí, ktere tudi odraſheno mladoſt, poſébno shenſkiga
ſpola pohujſhajo. Marſiktero nedolshnoſt je she neſramni par-
193
dó, nemerno ſpijo; lahko jih tudi boshjaſt prime
ali ſe jim kaki drugi slég perpikne.
Glejte, ljubi uzhenzi! koliko hudiga ſkosi ne-
umſhine, ki ſim jih pravil, per otrozhizhih perpra-
viti snaſte, pa tudi odverniti, in otrozhizhe sgodaj
sbrihtati, ako ſe ljubesnjivo s njimi pajdaſhite. Uzhite
ſe she v pervi mladoſti reſnizo govoriti, in blish-
njimu nizh ſtoriti, kar nozhete, de bi ſe vam na-
Peter Muſsy.
klonilo.
Poslavljenje.
Naš presvitli Cesar so po nar vikšimu sklepu
od 12. Kozoperska tega leta trém Ljubljanskim
mestnikam, to je: gosp. Luku Šušniku, gosp.
Ign. Bernbacherju in Ant. Zamasu zlate
svetinje zavoljo njih velikih zaslug za občinstvo,
podeljili. — To cesarsko poslavljenje bo gotovo ime-
novane mestnike prav razveselilo, posebno pa ne-
vtrudljiviga Antona Zamasa, kteriga že v mla-
dosti (36 let je še le star) cesarska svetinja oven-
čuje.
reč; uni dan jo je neki dunajski mokar clo v Novi-
cah z velikimi čerkami napovedal in oznanil,
de se pri njemu funt te bele sorte po 10 kr. te
černe pa po 6 kr. dobiva.
(V Kini se keršanska vera vsesko-
zi razširjuje). Po novicah „Ami de la Reli-
gion“ jih je bilo pretečeno leto v enimu sa-
mimu apostoljskimu vikarijatu (Su-Ciuen) 22292
nevernikov keršenih.
(Vodstvo c. k. železne ceste) jemlje od
perviga dneva tega mesca tudi razno blago na
svoje vozovlake, za ktero se, kakoršno je, od Gradca
do Dunaja od centa po 33 3/, ali 35 1/5, ali 37 1/5
ali 43 ali pa 45 krajcerjev plačuje.
(Iz Marburga) nam od 10. tega mesca pi-
šejo: „Pri nas je vsako jesen lepa navada, de po
dokončanim poljskim delu Bogu čast in hvalo damo.
Ravno danes nas je glas zvonov k temu svetimu
opravilu v cerkev klical, kjer je bila velka zahvalna
maša. Z veselim in hvaležnim sercam smo to ob-
hajilo opravili, kér nas je posébno letas milost
božja blagodarila".
Domazha poveſt.
12. dan tega meſza ſmo na Libergi, podrush-
nizi Shmartinſke ſare prav redko, pa lepo ve-
ſelizo obhajali. Anton Jenoh in Maria njegova
shena ſta bila po petdeſetih v ſ. sakonu preshiv-
ljenih letih drugizh porozhena. Ako ravno je bil tiſti
dan velik vihar in desh, je bila prasnizhno oſna-
shena zerkev vunder prav polna poboshnih ljudí.
Şin novoporozheniga ozheta in matere, kaplan v
Şhentjurju ſo ſ. maſho peli, Şhmartinſki gosp.
dehant pa ju porozhili. Şolse mnogih obzhutlejev
ſo prizhijozhim v ozheh igrale, ko ſta ſi zhaſtitljiva
shenina s ſvojimi otrozi in vnuki obdana v roke
ſegla in ſvojo pred 50 letmi ſtorjeno saveso poter-
dila. Po konzhanim obhajilu ſmo v hiſhi novih
sheninov obedvali in bili prav dobre volje do terde
nozhi. Ozhe in mati ſta ſhe terdna in sdrava, in
zhe Bog kaj poſebniga zhes-nju ne poſhlje, vteg-
neta k naſhimu veſelju ſhe dolgo shiveti. Bog ju
ohrani!
Urno, kaj je noviga?
(Hude kuge)) v več krajih Estrajha, na
Českim in Marskim živino morijo; nar strašnejši
med njimi je pa goveja kuga ali devetogob-
nica (Rinderpest), ki so jo poljski vôli po Mar-
skim in po Estrajhu zatrosili. Zavoljo tega je na
bavarski meji straža postavljena, de nič goveje
živine v to deželo ne pride.
(Cvetje vinske terte) so po novi znajdbi
dohtarja Reizingerja, učenika naravoslavja v
Peštu, za enako rabo, kakor kineski čaj (chine-
sischer Thee), kteriga Europejci veliko popijejo.
(Dva centa težko deklico) kaže ravno
sedaj za denar neki kmet na Francozkim v Droms-
ki okolici, ktera je še le šest let stara, razun
tega je pa takó močna, de z stegnjeno roko 60
ſuntov teže vzdigne.
(Ves pridelek kofeta) v pretečenim letu
je znesel 459 milionov funtov. — Ne bo jih še ne-
konec koſetopivk! —
(Ajdova moka) je na Dunaju prav redka
kelj ta zhaſ v ſvoje parklje vjel! Miſlimo, de bi to sadoſti
bilo, previditi, kako gerda in ſhkodljiva je ta ſhega!
Vredniſhtvo.
Napoved novih bukev.
Gospod dohtar J. P. Jordan, učenik slavi-
janskih jezikov in slovstva na visoki šoli v Lipnici
na Saksonskim je ravno zdaj pervi del novih knjig
na svetlo dal, pod naslovam : Die slawischen Sprach-
dialekte in kurzer Grammatik, Chrestomathie und
dem nöthigen Wörterverzeichniss. Erster Theil:
Die polnishe Sprache. Leipzig, 1845. Ta
knjiga velja 1 goldinar v srebru in je pervi del
imenovanih občnoslavijanskih bukev, kterimu bo
slavni dohtar Jordan poredama podučenje česki-
ga, lužičkiga, slovenskiga, ilirskiga,
serbskiga, bugarskiga in rusovskiga pis-
menstva vverstil. Mislimo de bodo te bukve vsi
prijatli slavijanskiga pismenstva z velikim veseljem
sprejeli, in de nam jih ni treba našim Slovencam po-
sebno priporočevati.
Gospod fajmošter Juri Jonke je drugi po-
pravljen in pomnožen natis „Krajnskiga čbelar-
čika“ na svetlo dal. 30 kr. veljá.
Osnanilo.
Vishe sa druge bukvize ſvetih peſem od Bl. Po-
tozhnika, zhveteroglaſno v note poſtavljene od Gr.
Riharja, pri Egerji v Ljubljani na kamnu natiſ-
njene, ſo priſhle na ſvetlo; ſe dobé vesane pri buk-
varji Lercherji in bukvovesu Kremsharji, in veljajo
2 goldinarja 30 krajzerjev.
V Ljubljani
V Krajnju
SRitni kup.
23. Liſtopada.
18. Liſtopada
fl.
kr.
fl.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
Turſhize
˛Sorſhize -
Rèshi
Jezhmena .
Proſa . .
Ajde . .
Ovſa
.
1
1
19
21
53
22
50
56
45
1
„
53
—
32
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.