STROKOVNA REVIJA Gozdarski v~tslntk SLOWENISCBE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNA L OF FORESTRY LETO 1987 e LETN IK XLV e ŠTEVILKA 1 Ljubljana. januar 1987 VSEBINlt - INHALT - CONTENTS 4 12 17 22 30 39 45 50 53 54 59 Zaključke m ugotovitve semmarja o sečno­ sprav!lnem načrtovanju v zasebmh gozdo- Vlh ter nekatere referate Dr. fzlok Winkler: Specifičnost zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na orga- ruzactjo proizvodnje v zasebnih gozdovih Dr. Edvard Rebu la. Sečnospravtlno načrtova­ nJe v zasebmh gozdovth Dipl. inž. gozd. Silvo Prilrimk: SečnJam spra- vilo lesa na TOK Gozdarstvo. Radlje Dr . Slavka Kavčič. · KalkulacJju stontcv, oprav- ljemh v gozdov1h zasebnega sektorja v Sio- vemjt O!pl. in ž. gozd. Cveto Vefjkonja: Porazdelitev prodajne vrednost! gozdnih lesnih sortt- mentov zasebnih gozdov D1pl. inž, gozd. IgnaCJJ P1šlar: PrehoJena pot podr užbl janJa proizvodnje v zasebmh goz- dovih SGG To lmin Dipl in2. gozd. )oži:J Papež: Ekološka 1n sestoj- na predstavllev pogorja Mtja. 01pl. mž. gozd. Vladimn Cenčič. Specifičnost gospodarjenJa in načrtovanja v zasebnih gozdovih OE Gonca D1pl. mž gozd. Zdene Otrin . Sečnospravilno načrtovanJe v zasebnih gozdovih D1pl. wž gozd Marko janež: Pustopi k bla· govn1 protzvodnjt v zasebnih gozdovth Ugotovitve m sklept republiškega seminarJa »Gozdne učne po tl v SR SloveruJI« Slika r.a naslovm strani: Jelka počasi, toda zanesljivo um1ra. foto: F. Habe T1sk : '~i~;ka rna 'fone Tomšič. LjublJana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsedmk dr. Janez Božič Mitja Cimperšek jože Čermelj Franc Furlan Ma.rko Kmecl Janez Košlr Bons Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boštjan Anka dr Janez Božič Marko Kmecl dr Dušan Mimšek dr. Marjan Lipog lavšek mag. Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredn1~tvo m uprava Editors' address YU 61000 LjublJam Erjavčeva cesta 15 Žt::o račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva l5 50 1 o l-678. 48407 Letno lL. ide iO števtlk lO 1ssues per year Letna mdividualna naročnina 1800 din za OZD m TOZD 7000 din za dljoke m šrudente 700 din za inozemstvo SO DM posamezna števtlk:a 450 din Ustanov1teljtei reviJe sta Zveza društev inžemiJev in tehnikov gozdarstva in iesarstvi'l Slovemje ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenqe Poleg njiju denarno podpira 1zhajan1e reVlje tud1 Rt:1Z!skov a lna skupnost Sloven ije Po mnenju republiškega sekretanata za prosveto in kulturo (št. 42 J -1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV n1 treba plačati temelJnega davka od prometa protz·Jodov OXf.: 923.4:311 22. in 23. oktobra 1986 je bil v Kobaridu seminar o sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih (SSN-ZG). Seminar so priredili Splošno združenje gozdarstva Slovenije, VTOZD za gozdarstvo Bio- tehniške fakultete, Zadružna zveza Slovenije in Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin. Objavljamo: Zaključke in ugotovitve seminarja o sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih ter nekatere referate: Prvi dan seminarja so udeleženci iz vseh gozdnogospodarskih organizacij Slovenije poslušali referate: Prof dr I. WINKLER: Specifi8nosti za- sebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proizvodnje v za- sebnih gozdovih. I. PJŠLAR, dipl. inž.: Prehojena pot po- družbljanja proizvodnje v zasebnih goz- dovih SGG Tolmin. Mag. F. AVSEC: Varstvo pri delu kot kmetova pravica in obveznost. Prof dr. S. KAVČIČ: Kalkulacija stori- tev opravljenih v gozdovih zasebnega sektorja v Sloveniji. C. VELIKONJA, dipl. inž.: Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov zasebnih gozdov. T. BOŽIČ, dipl. eoc.: Ugotavljanje stroš- kov gospodarjenja iz podatkov leta 1985. Prof dr E. REBULA: Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih. M JANEŽ, dipl. inž.: Pristopi k blagovni proizvodnji v zasebnih gozdovih. F. KOTNIK, dipl. inž.: Problematika, rešitve in rezultati pri izvajanju odkupa na panju v TOK Cerknica. S. P RITRŽNIK, dipl. inž.: Sečnja in spra- vilo lesa na TOK gozdarstvo Radlje. Mag. Z. OTRIN: Sečnospravilno načr­ tovanje pri GG Ljubljana. V. CENCIČ, dipl. inž.: Specifičnost gospodarjenja in načrtovanja v zasebnih gozdovih OE Nova Gorica. O vseh referatih in podani problema- tiki je bila živahna diskusija. Drugi dan so strokovnjaki Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin (mag. J. PAPEŽ, M. JANEŽ in R. PAGON) najprej podali problematiko revirja MIJE, obraz- ložili in prikazali stanje gozdov in gojitve- na izhodišča ter gozdnogojitveno in seč­ nospravilno načrtovanje. Pokazali so iz- vajanje del oziroma realizacijo GGN in SSN ter uspehe 6 letnega dela, ki so posledica temeljitega dela gozdarjev in sodelovanja (sofinanciranja) lesne indu- strije. V nadaljevanju so udeleženci semi- narja izdelali sečnospravilni načrt za iz- ločeno načrtov alno površino in izračuna­ li vse potrebne prvine za sestavo letnih planov in sklenitev potrebnih dogovorov in pogodb z lastniki gozdov. Iz referatov in diskusije, ki je zajela šir- šo problematiko gospodarjenja z zaseb- nimi gozdovi kot je. bila tema seminarja, so udeleženci seminarja povzeli nasled- nJe. Zaključke in ugotovitve: Seminar je bil namenjen spodbuditvi sečnospravilnega načrtovanja v zaseb- nih gozdovih. Ponudil je nove postopke za olajšanje strokovnega dela v zaseb- nem sektorju. Pri tem je ravno podrobno načrtovanje najpomembnejše strokovno udejstvovanje. Pri gospodarjenju in organizaciji dela v zasebnem gozdu je treba upoštevati posebnosti zasebnega sektorja, celovi- tost gospodarjenja na kmetiji in social- noekonomske razmere lastnikov gozdov oziroma njihovo pestrost. Razdrobljenost zasebnih gozdov v Slo- veniji se je povečala. Podrobnejša anali- za kaže, da se je število posestnikov po- večalo v kategoriji najmanjše posesti (do 5 ha). Povečala pa se je posest v katego- riji srednje velike in velike gozdne po- sesti, kar je ugoden trend. Zasebne lastnike gozdov je treba še naprej vključevati v delo pri gospodar- jenju z gozdovi. Največje rezerve obsta- jajo pri srednji in veliki posesti ter pri čis­ tih in deloma mešanih tipih kmetij. Treba je še naprej računati na prispevek po- sestnika v proizvodnji. Mora pa biti ust- rezno organiziran. Pri tem je pomembna uveljavitev t. i. oddelčnega gospodarje - nja tudi na tehnološkem področju na podlagi ekonomskih prednosti in intere- sov, ki se morajo pokazati tudi v večjem prihodku lastnika gozda. Blagovna proizvodnja je odvisna tudi od proizvodnje v organizaciji TOK. Vključevanje TOK v organizirano delo v gozdu in prevzem lesa na panju je toliko bolj potrebno, kolikor bolj razdrobljena je posest in čim slabši (manj vredni) so sortimenti. Način vključevanja TOK v pridobiva- nje sorti.mentov je različen in prilagojen okoliščinam. Dela lahko opravi TOK s svojimi delavci, delavci TOZD gozdar- stva ali proizvodnimi kooperanti. Delo proizvodnih kooperantov ima številne prednosti kot so: večanje gospo- darske moči TOK in kooperantov, zaus- tavitev deagrarizacije, kar je v nekaterih območjih (mejni, višinski, odročni) zelo pomembno. Delo kooperantov zagotav- lja njihovo socialno varnost, omogoča ko- ristno izrabo njihovih sredstev (strojev) in prostega časa. Delo v gozdu se dopo- lnjuje z delom na kmetiji. Mrtva sezona na kmetiji se ujema z najugodnejšim ča­ som dela v gozdu v pogledu škod na tleh in drevju (zima, drevje brez soka). Zaradi teh prednosti kaže pospeševati delo kooperantov v drugih gozdovih. Tok pa mora zagotavljati njihovo učinko- 2 v1tost s pomočjo pri nabavi opreme, skrbjo za ustrezno izobrazbo, dodatnim usposabljanjem in skrbjo za varnost pri delu. Delovanje temeljnih organizacij mora biti gospodarno. K temu lahko prispeva- jo storitve s kooperanti za drugo TO. Pri temu pa ne sme zanemariti dejavnosti na svojem področju. Spremenil se je zakon o varstvu pri delu. Večjo skrb je potrebno posvetiti varstvu kmeta pri delu v gozdu. Čeprav je krnet sam odgovoren za varstvo pri delu, bo treba s pogodbami opredeliti obveznosti kmeta in TOK. Ta bo moral prevzeti tudi več dolžnosti za varno delo. To naj bi bila v začetku skrb za izobra- ževanje, periodične preglede, opreme in njeno izboljšanje, za osebna varovalna sredstva ipd. Vsi stroški gospodarjenja morajo po- speševati racionalno proizvodnjo v za- sebnih gozdovih in zagotoviti zadosten dohodek oziroma ekonomski interes lastnika. Vse dejavnosti TOK naj prispe- vajo k pokrivanju splošnih stroškov in akumulacije. Zajemanje in prikazovanje stroškov pri posameznih TOK v Sloveniji je zelo pestro. Morali bi se dogovoriti za enotno metodiko zajemanja stroškov in enoten način prikazovanja, da bi bili med seboj primerljivi. Precejšen del tako imenovanih stroš- kov gospodarjenja predstavljajo stroški zagotavljanja javne gozdarske službe in zagotavljanje funkcioniranja nelesnih (socialnih in kulturnih) funkcij gozda, ki jih krije jo lastniki gozdov. Danes nihče ne ve, kolikšni so ti stroški. Zato bi bilo po- trebno izdelati ustrezno metodiko in ugo- tavljati te stroške. SSN, ki izhaja iz GGN, je sredstvo za racionalno doseganje ciljev gozdnega gospodarstva med katerimi je tudi pri- dobivanje sortirnentov in blagovna proiz- vodnja. Zato moramo izdelovati SSN za vse ukrepe v gozdu. Smotrno izvedeno SSN-ZG lahko poveča blagovno proiz- vodnjo. SSN-ZG ne more biti samo sebi na- men. Zagotovljena mora biti tudi njegova realizacija. Nanj pa vpliva vrsta dejavni- kov. od povsem ekonomskih. do primar- ne in še zlasti sekundarne odprtosti goz- da, sposobnosti in opremljenosti lastni- kov, organiziranosti TOK in njegovih ci- ljev itd. SSN-ZG se bistveno razlikuje od po- dobnih opravil v družbenih gozdovih. Razlike nastajajo zaradi upoštevanja last- ništva ter pravic, potreb in želj lastnikov. SSN-ZG mora poleg običajnih opravil načrtovanja v družbenih gozdovih v smislu priprave dela, dati še vse potreb- ne podatke za sklepanje dogovorov oz. pogodb o izvajanju del in medsebojni ob- račun. SSN-ZG mora biti prilagojeno okolišči­ nam. Pri iskanju najboljših rešitev mora izhajati iz omejitev, ki jih predstavlja us- posobljenost in opremljenost 1zvajalcev. V zaostrenih pogojih mnogociljnega gospodarjenja in sušenja gozdov je pri- dobivanje sortimentov zahtevnejše. Zato je SSN toliko bolj nujno in strokovno za- htevno. Za to so potrebni kadri. Zlasti je to prisotno v ZG, kjer je načrtovanje za- mudnejše zaradi sodelovanja lastnika. SSN- ZG mora tudi upoštevati določene pristojnosti in postopke, zato je to načrto­ vanje zahtevnejše kot v družbenih goz- dovih. Kakovost SSN se pokaže ob njegovem izvajanju. Pogoj za uspešno izvedbo je zaupanje in sodelovanje lastnikov goz- dov. Zlasti je to pomembno ob oddelč­ nem (medparcelnem) gospodarjenju, ko je osnova za medsebojni obtačn (delitev cene) površina. Tak način je lažje izvesti v hornogen.ih sestoji.h. Najboljša rešitev je, če dela izvede lastnik sam. Ta je naj- bolj motiviran za kakovostno delo v vsa- kem pogledu. Edina pomanjkljivost take- ga dela je, da dinamiko dela odreja raz- položljivi čas lastnika. Najslabša rešitev je, če dela izvedejo neorganizirano last- niki gozdov v medsebojnem dogovoru. Ena najpomembnejših nalog SSN-ZG je zagotavljanje primernih koncentracij lesne mase in trasiranje ter izgradnja se- kundarnih prometnic (vlake, linije žičnih žerjavov). !zgrajen sistem sekundarnih promet- nic mora gozd odpirati dolgoročno. Izbi- ra sistema in njegovo trasiranje je za- htevno, odgovorno strokovno delo, nje- gova izgradnja pa draga. Zato ta opravi- la na morejo biti prepuščena izključno srednje strokovnemu kadru. Pri SSN- ZG in izvedbi de~ se kaže vr- sta odprtih vprašanj, ki vplivajo na obseg in kakovost SSN-ZG pa tudi na gospo- darjenje z zasebnimi gozdovi nasploh. Najpomembnejši so: - Intenziviranje gospodarjenja v ZG je pogojeno z odprtostjo. Trenutno ni ure- jen sistem zbiranja sredstev za primarno in sekundarno odpiranje zasebnih goz- dov. - Posebno oteženo je gospodarjenje z rnalodonosnimi gozdovi. Tu je cena na panju največkrat negativna. Kljub temu lastnik mora dobiti nek znesek za svoj les. Trenutno je ta cena 1500 do 2000 din/m3. - Odprto je vprašanje soudeležbe lastnikov gozdov v kri~u neposrednih stroškov odpiranja gozdov in njihove ob- veze po odpiranju gozdov. - Na kakovost SSN-ZG in izvajanje del v veliki meri vpliva organiziranost TOK, TOZD in njihovo sodelovanje. - Načrtovanje v gozdu mora biti nujno dolgoročno . Zaradi gospodrske situacije so nekateri TOK prisiljeni iskati in se rav- nati po kratkoročnih koristih. - Opazna je težnja solidarnosti, ko za- nemarjarno razlike v pogojih gospodar- jenja in pogojih dela v posameznih pre- delih. To se kaže v enakih cenah ob pre- vzemu na cesti in celo enakih cenah za ·prevzem na panju. Stroške gospodarjenja in gozdnobio- loške reprodukcije pokrivajo sedaj le lastniki, ki sekajo, največkrat pa le bla- govni proizvajalci. Teh pa je razmeroma malo. Stanje se dodatno zaostruje tudi za - radi gospodarskega stanja lesne indu- strije. 3 OXF.: 923.4 Specifičnost zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proizvodnje v zasebnih gozdovih Iztok Winkler* Winkler, 1.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proiz- vodnje v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik 45, 1987, 1 str. 4. V slovenščini, lit. 1 l . Razdrobljenost zasebne gozdne posesti, različen socialnoekonom- ski položaj gozdnih posestnikov, različen delež blagovne proizvodnje v skupru sečnji, različno vključevanje gozdruh posestnikov v gozdno proiz- vodnjo in druge posebnosti zasebnega sektorja gozdarstva pomembno vplivajo na organizacijo dela v zasebni gozdni proizvodnji ter spreminjajo vlogo in naloge organizatorja take proizvodnje. Vloga organizatorja postaja preavsem usmerjeval- na in izobraževalna. Optimalne ekonomske in teh- nološke rešitve pa tudi v zasebe1em sektorju goz- darstva že zahtevajo združeno delo večjega števila proizvajalcev in primerno družbeno organizacijo proizvodnje. Winkler: 1.: Characteristics of private forestry sector and ils influence on organization of produc- tion in privately owned forests. Gozdarskl vesnik, 45, 19B7, 1, pag. 4 in Slovene, ref. 11. D1spers10n of privately owned torests, dlfferent social-economical standing of forest owners, diffe- rent part of timber production in collective cutting, different cooperation in forest production of forest owners and other specific characteristics of priva- te forestry sector influence importantly on organJ- zation of timber production in private sector and change organizator's part and task. The organiza- tor should mainly orientate ond educale. Optimal economical and technological results in private fo- restry sector already require collective work of a number of foresters and proper social organiza- tion of timber production. *Dr. I. W., redni profesor, Biotehniška fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 4 O. UVOD Tudi v zasebnem sektorju gozdarstva moramo zagotoviti trajnost gozdov, dono- sov in vseh splošnokoristnih funkcij. Zato je treba optimalno izkoristiti vse proiz- vodne možnosti (postavljene etate) in omogočiti čimvečjo blagovno proizvod- njo qozdnih lesnih sortimentov. številne posebnosti zasebnega sektor- ja gozdarstva odlo~ilno vplivajo na orga- nizacijo proizvodnje v zasebnih gozdo- vih. Organizacija proizvodnje v zasebnih gozdovih mora biti tudi v funkciji družbe- noekonomskega razvoja zasebnega sek- torja gozdarstva. Gozdne posestnike mo- ramo v čimvečji meri vključiti v gozdno delo v njihovem in drugem zasebnem gozdu. Naš organizacijski pristop pa mo- ra upoštevati socialnoekonomski položaj (status) gozdnih posestnikov in velikost zasebne gozdne posesti. l. RAZDROBLJENOST ZASEBNE GOZDNE POSESTI IN PESTRA SOCIALNOEKONOMSKA STRUKTURA GOZDNIH POSESTNIKOV Zasebni gozdovi v SR Sloveniji so last 249.0 lO gozdnih posestnikov. Med njimi je 60% kmetov in 40% nekmetov. Zaseb- na gozdna posest je v Sloveniji zelo raz- Tabela l STRUKTURA ZASCBNE GOZDNE POSESTI V SLOVENIJI v% Velikostna skupina v ha Gozdni posestniki Zasebna gozdna površina do 0,5 34,7 3,6 0,5 do 1 16,1 4,4 1 do 3 25,4 17,4 3 do 5 9,2 85,4 13,2 38,6 5 do lO 8,9 22,6 10 do IS 2,8 11.7 12,3 34,9 15 do 20 1,3 8,0 20 do 30 1,0 2,3 8,3 16,3 30 do 50 0,5 7,2 nad 50 0,1 0,6 3,0 10,2 Skupaj 100,0 100,0 Tabela 2 SOCIALNOEKONOMSKE SKUPINE ZASEBNIH GOZDNIH POSESTNIKOV Socialno- ekonomske. skupina Zasebna gozdna posest skupaj do S ha 5-15 ha nad 15 ha a) po številu posestnikov Vsi posestniki 100 lO O 8S 100 12. lO O 3 100 K melje 100 60 80 56 16 82 4 92 - kooperan!l 100 7 40 4 39 26 21 56 - nekooperanti 100 53 85 52 13 56 2 36 Nekmetje 100 40 94 44 5 18 1 8 b) po površini gozdov x-posest v ha Skupaj 100 39 Kmetje 78 25 - kooperanti 28 3 - nekooperanti 50 22 Nekmetje 22 14 drobljena. Povprečna velikost posesti je 2,74 ha, ,,elikostna struktura pa je na- slednja: Gozdni posestniki imajo praviloma tu- di več prostorsko ločenih parcel, kar še povečuje dejansko razdrobljenost. Po- vprečno imajo 3,8 gozdne parcele (kmetje 4,4; nekmetje 2,5) oziroma 2,4 za- okrožena gozdna kompleksa (kmetje 2 ,6; nekmetje l ,6). Oblike zasebne gozdne posesti so mnogokrat neustrezne za sodobno ven- dar individualHo gozdno proizvodnjo. Najbolj se proizvodni pogoji približujejo optimalnim na celkih, najbolj pa otežuje proizvodnjo posest v dolgih in ozkih pro- gah. Dol9e in ozke parcele otežujejo zlasti spravilo lesa. Gozdni posestniki imajo različen so- cialnoekonomski položaj. Ta skupaj z ve- 35 26 2,71 29 24 3.57 lO 15 10,14 19 9 2.62 6 2 1.47 likostjo posesti opredeljuje tudi stopnjo na vezanosti na gozd in stvar ne možnosti za bolj ah manj intenzivno gospodarje- nje*. Ta položaj lahko analiziramo že z gro- bo delitvijo gozdnih posestnikov na kme- te in nekmete in znotraj kategorije kme- tov še na kooperante in nekooperante. Te kategorije imajo zelo različen delež v skupnem številu zasebnih gozdnih po- sestnikov in v skupni zasebni gozdni po- vršini. *Družbenoekonomski položaj zasebnega sek- torja gozdarstva je že vrsto let predmet naših raz- iskovanj (primerjaj WiNKLER 1969. 1970, 1974. 1976, 1983). Kvantitativne odnose smo doslej pod- robno analizirali zlasti na podlagi ankete o zaseb- nih gozdovih leta 1969; v letu 1984 smo anketo po- novlii, da bi ugotovili novejša gibanja in trende. Za- radi počasnega odziva nekaterih gozdnogospo- darskih organizaciJ smo anketo lahko zaključili ze- lo pozno. 5 SHEMATIČEN PRIKAZ SOCIOEKONOMSKEGA POLOŽAJA GOZDNIH POSESTNI- KOV IN UKREPOV PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI TIPI KMETIJ ČlS'IE POTENCIALNO ČlS'IE PRAVE MEŠANE MALA do 5 ha predvsem les za doma- čo porabo; skromna bla- govna proizvodnja; mož- na vključitev v gozdno proizvodnjo v svojem in drugem gozdu; donosi iz gozda majhni, a nujni predvsem les za doma- čo porabo; zanemarjena tržna proizvodnja; vklju- čevanje v gozdno proiz- vodnjo le v svojem goz- du GOZDNA POSEST SREDNJA 5-15 ha pomembna tudi blagov- na proizvodnJa, možna tudi vključitev v gozdno proizvodnjo v drugem gozdu; delo v svojem gozdu o pra vi sam; dono- si iz gozda, tudi denarni, so dopolnilni vir dohod- ka kmetije VELIKA nad 15 ha pomemben tržni proiz- vajalec; delo v gozdu opravi sam; denarni do- nosi so pomemben ali prevladujoči vir dohod-. ka rezerve v blagovni proizvodnji, potrebni spodbuje- valni ukrepi za vključevanje v gozdno proizvodnjo in ustvarjanje pogojev za prehod na Čisto kmetijo DOPOLNILNE predvsem les za doma- blagovna proizvodnja prepuščena pretežno TOK; čo uporabo; delo v goz- vključevanje v gozdno proizvodnjo skromno mie ob- du le za les za domačo časno porabo; blagovna proiz- vodnja nepomembna OSTARELE gozdno proizvodnjo, tudi oskrbo za domačo porabo, prevzamejo v celoti TOK: v perspelctivi odkup gozdov in zagotavljanje trajnih nadomestnih virov za življe- nje lastnikov NEK:v!ETI JSKE gozdno proizvodnjo prevzemajo v celoti TOK; odkup gozdov nad zem1jiškim maksim umom Tabelarni prikaz opozarja zlasti, kje so še možnosti za intenzivnejšo gozdno pro- izvodnjo in hitrejšo preobrazbo zasebne- ga sektorja gozdarstva. Rezerve za raz- voj in okrepitev kooperantskih odnosov so zlasti v vrstah kmetov - gozdnih po- sestnikov z gozdno posestjo nad 5 ha (28% zasebne gozdne posesti in 8 %vseh zasebnih gozdnih posestnikov). Podatki opozarjajo tudi na še vedno nerešen sta- tus nekmetov- gozdnih posestnikov; nji- hov delež v srednji in veliki zasebni gozdni posesti je relativno velik, 17 oziro- ma 7 % zasebne gozdne površine te ka- tegorije posesti. Za opredelitev nadai]njih ukrepov pri gospodarjenju z gozdovi je treba grobo delitev na socialnoekonomske kategori- je še nekoliko razčleniti in na tej podlagi tudi ·diferencirati potrebne ukrepe (glej shematični prikaz). 6 2. PROIZVODNI POTENCIAL ZASEBNIH GOZDOV JE SLABŠE IZKORIŠČEN KOT DRUŽBENIH Hektarska lesna zaloga lesnoproiz- vodnih gozdov je v zasebnem sektorju 172m3, v družbenem pa 228m]. Podob- no je s prirastkom, ki znaša v zasebnih gozdovih 4,6 m 3 /ha, v družbenih pa 5,6 m3 /ha. Skladno s tem je tudi načrtova­ ni letni etat za obdobje 1981-1990 v za- sebnih lesnoproizvcdn.ih gozdovih znat- no nižji (3,17 m3/ha) kot v družbenih (4,96 m3/ha). Tudi struktura. lesne zaloge je v zaseb- nih gozdovih neustrezna, saj preveč pre- vladujejo mladi in srednjedobni sestoji (razmerje med razširjenirni debelinskimi razredi 56 : 39 : 5). Posledica tega je tudi manjša koncentracija sečnje na enoto po- vršine, ki je pogojena tudi z vsako letnimi sečnjami lesa za domačo porabo. Tabela 3 BLAGOVNA IN NEBLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Skupaj Kmetje Nekmetje skupaj koop. nekoop. Blagovna proizvodnja v m1 / ha Neblagovna proizvodnja v m1/ha Gozdna proizvodnja v m3/ha Blagovna proizvodnja v m3 na posestnika Neblagovna proizvodnja v m3 na posestnika Gozdna proizvodnja v m3 na posestnii<:a 3. POSEBNA NARAVA PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Gozdru lesni sortirnenti iz zasebnih gozdov so namenjeni za domačo porabo gozdnega posestnika in za trg (blagovna proizvodnja). Razmerja med obema se odvisna od mnogih dejavnikov, zlasti od socialnoekonomskega položaja posest- nika in velikosti posesti. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov predstavlja povprečno 68% celotne gozdne proizvodnje, večji je njen delež pri gozdnih posestnikih - kmetih, zlasti pri kooperantih, nekoliko nižji pa pri nekmetih. Kmetje dajejo 85 % gozdne proizvod- nje zasebnega sektorja (tako blagovne kot neblagovne), med njimi so pomemb- ni zlasti kooperanti, ki dajejo kar 51 %ce- lotne blagovne proizvodnje gozdnih les- nih sortimentov zasebnega sektorja. Nekmetje niso pomembni gozdni proiz- vajalci. Z vidika vključitve v gozdno proizvod- njo oziroma aktivnega sodelovanja v za- Tabela 4 1,56 1,71 2,77 1,11 0,98 0,72 0,78 0,76 0,78 0,50 2.28 2,49 3,53 1,89 1,48 4,26 6,15 28,55 2,91 1,41 1,96 2,79 7,88 2,05 0,71 6,22 8,94 36,43 4,96 2,12 sebni gozdni proizvodnji nastopa široka paleta možnosti: - gozdni posestnik dela sam v svojem gozdu, vse faze ali samo nekatere, - gozdno proizvodnjo opravljajo de- lavci TOK, vse faze ali samo nekatere, - gozdni posestnik se vključuje tudi v delo v drugem zasebnem gozdu, - proizvodnjo v zasebnem sektorju (vse faze ah samo nekatere) opravljajo delavci tozdov družbenega sektorja. Stopnjo stvarne vključitve zasebnih gozdnih posestnikov kažejo naslednji podatki o prevzemu gozdnih lesnih sor- timentov iz zasebnih gozdov. Nekoliko se povečuje prevzem lesa na pan ju (leta 1971-4 %), hkrati pa moč­ no raste tudi delež prevzema lesa na ka- mionski cesti (leta 1971 - 65 %). Zmanjšal pa se je prevzem lesa na skladiščih (leta 1971 - 30 %). To pomeni, da prihaja med gozdnimi posestniki glede dela v gozdu do nekakšne diferenciacije, ki bo sicer zmanjšala število gozdnih posestnikov - aktivnih delavcev v gozdu, vendar pa bo njihovo vključevanje v gozdno delo in- STRUKTURA PREVZEMA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IZ ZASEBNlH GOZDOV Vsi Kmeqe - kooperanti - nekooperanti Nekme~e skupaj 100 100 100 100 100 na panju 8,6 7.2 4,8 10,7 18,4 Kraj prevzema ob panju l,4 1,1 1,2 0,9 3,4 na kamionski cesti 80,1 81,7 85,0 77,1 69,2 v% na skladišču 9,9 10,0 9,1 11.3 9,1 7 tenz1vnejše. Glede na sodobno Lehnolo- gijo prevoza lesa je zmanjšanje prevze- ma lesa na skladiščih razumljivo in tudi v prihodnje ni pričakovati intenzivnejšega vključevanja gozdnih posestnikov v to fa- zo gozdne proizvodnje. Ta gibanja mora- jo jasno oblikovati tudi naš odnos do gozdnega posestnika kot gozdnega de- lavca. Izkoristiti in dopolniti moramo nje- govo znanje in izkušnje ter ga intenzivne- je vključiti v gozdno delo v njegovem ali drugem zasebnem gozdu. Gozdno delo zaposluje gozdnega po- sestnika zelo malo, povprečno manj kot 4 dni na leto, izjema pri tem so le večji gozdni posestniki. Zato bi morali priča­ kovati, da bo rast števila zaposlenih v TOK oslabila in ne bo dosegla načrtova­ ne v letu 1985. Tabela S ŠTEVILO GOZDNIH DELAVCEV V TOK Leto Gozdni delavci Traktoristi Vozniki 1977 1979 1982 1985 plan 267 472 48S 637 l 1 i 29 64 4. POSEBNOSTI PROIZVODNIH SREDSTEV V ZASEBNI GOZDNI PROIZVODNJI 8 17 22 29 Gozdni posestniki so sorazmerno pri- merno opremljeni za gozdno delo. O tem priča veliko število motornih žag (ok. 58.000) in traktorjev (ok. 34-35.000). Gozdni posestniki praviloma uporab- ljajo delovna sredstva, ki so bila ob naba- vi sodobna, zaradi dolge uporabe pa so tehnološko večinoma že zastarela. Slabo so opremljeni z dopolnilno (pomožno) opremo za sečnjo, traktorskimi priključ­ ki, vitli, zaščitnimi deskami, cepilniki za drva itd. Izkoriščenost proizvodnih sredstev je razmeroma majhna. Nekatere stroje je na posesti sploh neracionalno uporablja- ti, ker so premalo izkoriščeni. Nepro- duktivni čas teh strojev je večji od obra- tovalnega. 8 5. PRODUKTIVNOST DELA INDIVIDUALNEGA ZASEBNEGA PROIZVAJALCA Produktivnost dela individualnega za- sebnega gozdnega proizvajalca je pra- viloma nižja od produktivnosti delavcev družbenega sektorja. Nižja produktiv- nost je deloma posledica slabše. tehnične opremljenosti, deloma pa slabše tehnike dela in neustrezne izrabe delovnega ča­ sa. Nižja produktivnost je tudi posledica tako imenovanih načetih dni. Načeti dne- vi nastajajo na majhni gozdni posesti, ko kljub najboljšemu načrtovanju in delovni disciplini delavci opravijo določeno delo pred koncem delovnika ali pa, ko jim ostane za naslednji dan le še malenkost. 6. SPECIFIČNE NALOGE ORGANIZATORJA PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH Vloga organizatorja proizvodnje je v · pogojih, ko delrljo gozdni posestniki sa- mi, predvsem usmerjevalna in izobraže- valna. Organizator proizvodnje mora gozdnega posestnika seznaniti s pravil- nim načinom proizvodnje in predvsem svojo pozornost usmeriti v izobraževanje gozdnih posestnikov. Proizvodno izobra- ževanje (o uporabi strojev, tehniki dela itd.) je treba povezati z drugim strokov- nim in' splošnim izobraževanjem gozdnih posestnikov. Izobraževanje gozdnih po- sestnikov naj bo enoten in celovit proces. Delo organizatorja proizvodnje posta- ne zahtevnejše in bolj zapleteno takrat, ko gozdno proizvodnjo v zasebnih goz- dovih kombinirano opravljajo gozdni po- sestniki sami in delavci TOK ali takrat, ko je proizvodnja že v celoti prepuščena detavcem TOK. Priprava dela v takih pogojih vključu­ je nekaj dodatnih opravil, med njimi: - poprejšnji pogovor z gozdnim po- sestnikorn, namen tega razgovora je do- biti informacije o nameravani sečnji, ka- tere faze bo posestnik opravil sam, in op- redeliti okvirne časovne roke, - definitivni dogovor z gozdnim po- sestnikom in sklepanje pogodb o oprav- ljanju dela. Ta dogovor sklepamo ko iz- delamo načrt in v njem definitivno opre- delimo obveznosti gozdnega posestnika glede obsega proizvodnje, faz dela in ro- kov. Vse to upoštevamo v sečno-tran­ soortnem elaboratu. " Največje težave pa nastajajo pri ča­ sovnem uskiajevanju proizvodnje. Pri tem je treba čimveč časovnih rokov op- redeliti z dogovori z gozdnimi posestniki, sicer pa načrtovati časovno elastično ~· z ustreznimi časovnimi rezervami med proizvodnimi fazami. To je še posebno pomembno za načrtovanje prevoza lesa. Organizator proizvodnje v zasebnih gozdovih mora biti c:lodatno usposobljen za to delo. Potrebuje zlasti več znanja iz komuniciranja z ljudmi in psihologije. 7. PRESEGANJE SLABOSTI INDIVIDUALNE ZASEBNE GOZDNE P-ROIZVODNJE - PREHOD NA ODDELČNO GOSPODARJENJE Optimalne ekonomske in tehnološke rešitve tudi v gozdarstvu že zahtevajo združene delo večjega števila proizva- jalcev in primerno družbeno organizaci- jo proizvodnje. Razvoj proizvajalnih sil je tudi drobno blagovno proizvodnjo v goz- darstvu pripeljal do stanja, ko sama ne more več obstajati in jo sili v povezovanje in združevanje. V sedanji fazi organiziranega gospo- darjenja z zasebnimi gozdovi smo v za- dnjih letih dosegli: - strokovno in organizacijsko skladno gospodarjenje z družbenimi in zasebni- mi gozdovi v okviru območne gozdno- gospodarske delovne organizacije, - gozdni posestniki so obdržali status lastnika, kot aktivni delavci pa se lahko vključujejo v gozdno proizvodnjo v svo- jem in drugem gozdu, - kmetje - lastniki gozdov sodelujejo polnopravno pri upravljanju gozdnogo- spodarskih organizacij, lahko pa so vključeni v take, - blagovni promet z gozdnimi proiz- vodi iz zasebnih gozdov opravlja gozd- nogospodarska organizacija, - vse gospodq_rjenje, obračun dohod- ka in izdatkov izhaja iz individualne last- nine na parcelnem principu. V naslednji fazi podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje bomo vse bolj uve- ljavili oddelčno gospodarjenje z goz- dom.* Prehod na oddclčno gospodarje- nje je prvi pogoj za poenostavitev in po- cenitev vseh faz gozdne proizvodnje, saj je uporaba sodobnih tehničnih sredstev mogoča in gospodarna samo na zaokro- ženih površinah. V pogojih oddelčnega izvrševanja po- Qameznih faz gozdne proizvodnje mora gozdnogospodarska organizacija ves proizvodni proces načrtovati, organizira- ti in mehanizirati. V organizirani proiz- vodnji ni več mesta za zastarele proiz- vodne postopke in sredstva, ki jih sedaj gozdni posestniki še uporabljajo, zahte- va pa tudi stalnega in kvalificiranega gozdnega delavca. Z oddelčnim gospodarjenjem želimo: - delovno - v gozdnogojitvenem in tehnološkem smislu- preseči lastninske meje, upoštevati pa jih še naprej v prav- nem in ekonomskem smislu, - omogočiti cenejše in strokovno bolj kvalitetno delo, - uveljaviti proizvodno načrtovanje tudi v tokih, - vključiti lastnike gozdov v organizi- rano gozdno proizvodnjo. Namen tega povezovanja je uvajanje modernega procesa. Proizvodnja bo v tehnološkem smislu podružbljena, lastni- na pa se bo čedaije bolj izkazovala ne- posredno v denarni renti. S tem bodo po- stopoma dozoreli pogoji za izenačitev gospodarjenja z družbenimi in zasebni- mi gozdovi. * Termin »oddelčno gospodarjenje« ni povsem ustrezen, saj v bistvu ne gre nujno za gospodarje- nje z vsemi parcelami v oddelku, ampak zaenkrat le z zasebnimi. Pa tudi pri gospodarjenju z zaseb- mm:i parcelami ne bi smeli vztrajati vedno na celot- nem oddelku, pogosto bo mogoče povezati le sku- pino parcel. Zato je v tej fazi morda ustreznejši na- ziv »medparcelno gospodarjenje«. Prehod na oddelčno gospodarjenje mora biti diferenciran in mora upoštevati socialno-ekonomske razmere in naveza- nost gozdnih posestnikov na gozd. Veli- ka gozna posest- npr. celek je sama po sebi dovolj velika enota in je ni treba po- sebej vključevati v oddelčno gospodar- jenje. V oddelčno gospodarjenje vklju- čujemo predvsem gozdne posestnike s podobno stopnjo materialne navezanosti na gozd. V tem procesu je pomembno, da ne gledamo izolirano samo na gospodarje- nje z zasebnimi gozdovi, ampak upošte- vamo in sodelujemo pri reševanju celote problemov kmečkega gospodarstva, posebej še tam, kjer je delež gozdarstva velik. Ta vidik je pomemben tudi pri presoji nekaterih ekonomsko-organiza- cijskih problemov v gozdni proizvodnji v zasebnih gozdovih kot npr. pri presoji gospodarske smotrnosti uporabe adap- tirane kmetijske mehanizacije za delo v gozdu, ali pri taki časovni razporeditvi gozdne proizvodnje, ki ustreza vsem de- javnostim kmetije itd. 8. ZAKLJUČEK V zasebnem sektorju gozdarstva so še znatne proizvodne rezerve. Razvoj za- sebnega sektorja gozdarstva in njegovo družbeno-ekonomsko preobrazbo mo- ramo v prvi vrsti graditi na nadaljnjem podružbljanju zasebne gozdne proiz- vodnje. Proces podružbljanja predpo- stavlja še naprej aktivni prispevek gozd- nega posestnika kot delavca v svojem in drugem gozdu. Za to delo pa ga je treba bolje strokovno usposobiti. Treba je in- tenzivirati tudi napore za vključevanje gozdnih posestnikov kot kooperantov v TOK, na tehnološkem področju pa hitre- je uveljaviti oddelčno gospodarjenje. Prehod na oddelčno gospodarjenje mo- ra temeljiti na predočenju ekonomskih in tehnoloških prednosti takega načina gospodarjenja. Njegov sestavni del je tu- di ustrezna priprava in načrtovanje pro- izvodnje. 10 Tehnična sredstva za delo v zr.~sebni gozdni proizvodnji je treba še naprej razvijati v kombinaciji z delovnimi sred- stvi za kmetijstvo, zagotoviti pa hkrati tu- di več primernih priključkov za gozdno delo. 9. UPORABLJENI VIRI l. Janež. M., Prispevek k proučevanju sečnje in spravila lesa s proizvodnimi kooperanti, Gozdars1a vestnik 40, 1982, S 2. Jeromel, J., Kmetije v reviJju Razbor in njihova opremljenost za delo v gozdu, Ljubljana 1986. diplomsko delo 3. Kravanja, B., Možnosti uvajanja kompleksnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na primeru SGG Tolmin , Ljubjana 1..985, diplomsko delo 4. Remic, C., Stanje mehanizaCIJe v izkoriščanju gozdov SR Slovenije, ob koncu leta 1984, Ljubljana 1985 5. Urleb, F., Analiza stanja in potrebe po strokov- nih kadrih v gozdarstvu Slovenije, Ljubljana 1982 6. Winkler, I., Ekonomski položaj kmečkih gozd- nih posestnikov v Sloveniji, Ljubljana 1969 7. Winkler, 1., Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonomski problem, Ljubljana 1970 8. Winkler, I., Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza ln~lnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike, Ljubljana 1974, disertacija 9. Winkler, I., Sedanje stanje in temeljni proble- mi gospodarjenJa z zasebnimi gozdovi v SR Slove- niji, Zbornik gozdarstva in lesarstva 14, 1976. 2 10. Winkler, I.. Temeljne značilnosti dosedanje- ga razvoja skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Zbornik gozdar- stva in lesarstva 23, 1983 ll . Winkler, I., Organizacija dela v gozdni pro- izvodnji (repetitorij) , Ljubljana 1983 SPECIFIČNOSTI ZASEBNEGA SEKTORJA GOZDARSTVA IN NJIHOV VPLIV NA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE V ZASEBNIH GOZDOVIH (povzetek) Razdrobljenost zasebne gozdne posesti, razli- čen socialnoekonomski položaj gozdnih posestni- kov. različen delež blagovne proizvodnje v skupni sečnji, različno vključevanje gozdnih posestnikov v gozdno proizvodnjo in druge posebnosti zasebne- ga sektorja gozdarstva, pomembno vplivajo na or- ganizacijo dela v zasebni gozdni proizvodnji ter spreminjajo vlogo in naloge organizatorja take pro- izvodnje. Vloga organizatorja postaja predvsem usmerjevalna in izobraževalna. Optimalne ekonomske in tehnološke rešitve tudi v zasebnem sektorju gozdarstva že zahtevajo zdru- ženo delo večjega števila proizvajalce·" in primer- no družbeno organizacijo proizvodnje. Razvoj pro- izvajalnih sil je tud1 drobno gozdno blagovno pro- izvodnjo pripeljal do stopnje. ko sama r..e more več obslajati in jo sili v povezovanje in združevanje. Na- men tega povezovanja je tudi uvajanje modernega pro1zvodnega procesa. Proizvodnja bo v tetmološ- kem smislu podružbljena, lastnina pa se bo čedalje bolj izkazovala neposredno v denarni renti. Proces podružbljanje zasebne gozdne proizvod- me pa predpostavlja še naprej ak:tivn~ prispevek g-ozdnega posestnika kot delavca v svojem in dru- gem gozdu. Za to delo ga je treba bolje strokovno usposobiti . Treba je intenzivirati tudi napore za vključevanje gozdnih posestnikov kot članov v nji- Plan tehnološkega razvoja ho vo združeno organizacijo- temeljno organizacijo kooperantov, na tehnološkem področju pa hitreje uveljaviti oddelčno gospodarjenje. Z oddelčnim gospodarjenjem moramo tudi v tehnološkem smi- slu preseči parcelne meje in omogočiti cenejše in strokovno bolj kvalitetno delo. Prehod na oddelčno gospodarjenje mora temeljiti na predočenju eko- nomskih in tehnoloških prednosti takega načina gospodarjenja. Njihov sestavni del je tudi ustrezna priprava in načrtovanje proizvodnje. Tehnična sredstva za delo v zasebni gozdni pro- izvodnji je treba še naprej razvijati v kombinaciji z delovnimi sredstvi za kmetijstvo, zagotoviti pa hkrati tudi več primernih priključkov za gozdno delo. ~~ .. --. ll OXF.: 923.4:311 Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih Edvard Rebula* Rebula, E.: Sečnospravilno načrtovanJe v zaseb- nih gozdovih, Gozdarski vestnik 45, 1987/ l, str. 12. V slovenščini . Sečnospravilno načrtovanje v zaseb- nih g:Jzdovih zajema vse postopke od zbiranja pri- jav za sečnjo do sklenitve dogovora o izvajanju del. Upoštevati mora pravice, obveznosti .in možnosti lastnika gozda ter zagotoviti doseganje gozdno- gospodarskih ciljev na najbolj smotrni način. Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdo- vih mora zagotoviti potrebne podatke za vse kal- kulacije in izračune za izvajanje del in prevzem gozdnih lesnih sortimentov. Rebula, E.: Cutting and logging of timber plan- ning in privately owned forests, Gozdarski vestnik 45. 1987, 1, pag. 12 in Slovene. Cutting and Jogging of timber planning in privately owned forests inc- ludes all phases from collecting requests for cut- ting to conclusion of agreeement about production. All of rights, obligations and possibility of forest owner should be considered. Reaching forest eco- nomic aims in proper manner should be also assu- red. Necessary data for calculations and calcula - tions of production should be also assured by the cutting and logging of tlmber planning. * Dr. E. P .. , :;~redni profesor, Biotehni~ka fakulte- ta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 12 l. UVOD Zasebni gozdovi zavzemajo 2/3 slo- venskih gozdov. V njih posečemo preko polovice gozdnih lesnih sortimentov in prispevajo 45% blagovne proizvodnje iz slovenskih gozdov. Zasebni gozdovi so, v primerjavi z družbenimi. v povprečju na boljših rastiščih, v ugodnejših legah in lažjemu svetu za izvajanje del v gozdu in transport lesa. Dajejo pa na enoti površi- ne manjše pridelke, v njih težje dosega- mo gozdnogospodarske cilje in povzro- čajo mnogo skrbi in dela pri gospodarje- nju z njimi na vseh nivojih od revirja do republike. Predpogoj uspešnega reševanja pro- blem.ahke v zasebnih gozdovih je solidno načrtovanj~. na vseh nivojih gozdnogo- spodarskega načrtovanja. Za doseganje gozdnogospodarskih ciljev pa je nujno gojitvene in sečnospravilno načrtovanje. Gojitvene in zlasti še sečnospravilno načrtovanje je poleg drugega tudi ne- posredna priprava dela. To še prav po- sebej velja v zasebnih gozdovih, kjer mo- ra načrtovanje poleg običajnih proble- mov priprave dela, rešiti še vrsto poseb- nih problemov. · Ti izhajajo iz zasebne lastnine nad gozdovi in iz ustavne ter za- konske ureditve lastništva in gospodar- jenja z zasebnimi gozdovi. Obdelali bomo posebnosti in razčistili nejasnosti pri sečnospravilnem načrto­ vanju v zasebnih gozdovih in dejavnike, ki na to vplivajo. Določili bomo vse po- stopke tega načrtovanja in vse ustn~zne pripomočke. Cilj seminarja je olajšati in tako pospe- šiti gojitveno\in sečnospravilno načrtova­ nJe v zasebnih gozdovih. S sečnospravilnim načrtovanjem v za- sebnih gozdovih (naprej SSN-ZG) misli- mo vse postopke (samoupravne, pisar- niške, terenske, dogovarjanje, sklenitev dogovora ipd.), ki so potrebni za izdela- vo sečnospravilnega načrta in njegovo izvedbo. Začetek postopka je običajno zbiranje prijav za sečnjo ali načrtovanje sečenj (ukrepov) v določenem predelu. Zaključek SSN-ZG pa je sklenitev dogo- vora (pogodbe) o izvedbi del z lastniki gozdov. Cilj SSN-ZG je zagotoviti najbolj racio- nalno izvedbo sečnje in transporta lesa v okviru postavljenih gozdnogospodar- skih ciljev. Mislim, da je tukaj nepotrebno raz- pravljati o potrebi in namenu SSN-ZG. Iz- vajamo ga zaradi doseganja gozdnogos- podarskih ciljev in to vseh, med katerimi je tudi blagovna proizvodnja. Iz tega, iz- haja, da SSN-ZG ni vezano na prevzem lesa, zlasti ne le na panju. Res je, da smo- trno SSN-ZG lahko poveča blagovno proizvodnjo, ni pa nujno. Zato moramo načrtovati povsod, tudi tam, kjer je le sečnja za domačo rabo. S stališča organizacije dela je najzah- tevnejše SSN-ZG tam kjer seče in sprav- lJa sort1mente TOK (prevzem na panju), zlasti še, če je to za več lastnikov skupaj (oddelčno, medparcelno gospodarje- nje). Zato bomo na temu seminarju obde- lali tak slučaj . 2. IZHODIŠČA Za SSN-ZG veljajo isti principi in izhaja iz istih izhodišč kot v družbenih gozdovih in so poznani iz smernic za gojitvene in sečnospravilno načrtovanje. Ce jih našte- jemo: l. Gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje sta sestavna dela ene celote. 2. Gozdnogojitveni in sečnospravilni načrti so trajen pripomoček za sleherno delo v gozdu. Izdelani so na osnovi gozd- nogospodarskih načrtov. Izdelamo jih na vsak poseg v gozd. 3. Gozdnogojitveni in SSN so podlaga za izdelavo letnih planov. 4. Postavljanje ciljev je v pristojnosti visoko usposobljenih kadrov. 5. Izhodišče za SSN je gozdnogojitveni načrt s svojimi cilji in ukrepi. 6. Izbrani način spravila ima trajno obeležje. Zato praviloma ni odvisen od razvojne stopnje sestaja. 7. Prometnice načrtujemo in gradimo v skladu z dolgoročnimi cilji gospodarje- nja z gozdovi in v skladu s trajno izbra- nim načinom transporta. 8. Delovno polje je temeljna enota pri- prave delovišča. Služi predvsem organi- zaciji dela. SSN-ZG pa mora upoštevati in vgraditi še nekaj posebnosti, ki so značilne za de- lo v zasebnih gozdovih. Od prilagoditve razmeram v zasebnih gozdovih je v veli- ki meri odvisen uspeh načrtovanja. Te posebnosti so: - zasebna lastnina in posestne meje, - tipi posesti, običaji, navezanost na gozd, - stopnja podružbljanja gozdne proiz- vodnje v SRS in revirju, - sposobnost lastnikov za delo v goz- du in njihova opremljenost za to delo, - izvajalec del (lastnik, drugi koope- rant, delavci TOK), - predpisani postopki, - odprtost zasebnih gozdov, Zaradi tega je SSN-ZG bistveno dru- gačno, običajno zahtevnejše, od onega v družbenih gozdovih. Razli~ je v: - postopkih sestave SSN {načinu, ob- segu in vrsti opravil), - trajanju (rokih) SSN-ZG, - izvajanju SSN-ZG. 3. IZVEDBA NAČRTOV ANJA Zasebna lastnina je zajamčena z usta- vo. Pravice, ki izhajajo iz lastništva so urejene z zakonom. Odraz vsega je po- 13 sestna, parcelna meja. Načrtovalec jo mora upoševati. Mora se s tem sprijazniti, podobno kot s skalo sredi predvidene vlake. Z določenimi postopki, (dogo- varjanje, prepričevanje, samoupravni sklepi ipd.) lahko ublažimo vp1iv lastnine in parcelnih mej. S stališča izvajanja del, tudi če ta dela izvajajo lastniki sami ali kooperanti, je najbolje, če vpliv meje čim bolj ublažimo. To je toliko bolj potrebno kolikor bolj razdrobljena je posest in ko- likor bolj intenzivno je poseganje TOK-a v gozdno proizvodnjo. SSN-ZG mora upoštevati velikost po- sesti in s tem razmerje domača poraba - blagovna proizvodnja oziroma vsakolet- na sečnja ali možne koncentracije v po- sameznih parcelah. Upoštevati mora ob- ičaje (sečnja drv »med mašami«) spo- sobnost lastnika in njegovo opremo za iz- vajanje del. Poznati mora izvajalca in teh- nologijo in temu ustrezno prilagoditi SSN-ZG. Zelo različno je odkazilo in od- piranje gozda ter napadli sortimenti, če npr. lastnik seka sam in vsako leto v svoji parceli in spravlja ročno ali pa če »odku- pimo na panjU<< in z žičnim žerjavom spravimo za celo obhodnjico. Zakon o gozdovih in razni sporazumi znotraj TOK-ov natančno opredeljujejo razmerja in razmeroma točno določajo razne postopke (roki, instance, pristoj- nosti ipd.). Vse to postavlja načrtovalca v zasebnih gozdovih v položaj, da mora po- leg gozda in tehnologij poznati in upošte- vati še lastnika in vse njegove želje, po- trebe in pravice. To je drugačno področ­ je dela. Neko liko nam je tuje. Za tako de- lo smo premalo usposobljeni. Za obvladovanje vseh teh vplivov je nujna postopnost in urejenost postopkov. Npr. ne moremo sklepati dogovora o prevzemu sorti.mentov brez posameznih stroškov in količine sortimentov. Teh pa ne poznamo, dokler ne poznamo pogo- jev dela (odkazila, tehnologije, izvajalca). Ta pa je odvisna od tega ali bomo npr. odkupili le v eni parceli ali cel kompleks (npr. pobočje, gravitacijo, oddelek). Do- ločeni so postopki kdaj in kako lahko se- čemo tudi brez soglasja lastnika. 14 Načrtovalec mora biti v nenehnem sti- ku z lastniki in poznati mora gozd. Tako je nekakšen povezovalec, ki usklajuje, usmerja ter po potrebi dopolnjuje želje lastnika s cilji gospodarjenja. SSN-ZG je tako najbolj učinkovit pripomoček za us- pešno realizacijo določenih ciljev. Upoštevanje in vgrajevanje vsega na- štetega v SSN-ZG pa zahteva veliko poti in časa. Zato je SSN-ZG zamudnejše -tra- ja dalj časa. Pravočasen, dovolj zgodni, začetek načrtovanja je predpogoj za nje- govo uspešno izvedbo in doseganje ci- ljev. Najpomembnejše opravilo SSN je izbi- ra načina spravila in načrtovanje ter iz- gradnja prometnic za tako spravilo. V za- sebnih gozdovih je to še pomembnejše. Pri temu izhajamo iz naslednjih dejstev: - Večina kmetov seka vsako leto. To pogojuje majhne koncentracije in zahte- va stalno odprtost. Temu najbolj ustreza primerno omrežje vlak. - Kmetje imajo v Sloveniji že okoli 80.000 traktorjev. Večji kmetje imajo celo 2-3 traktorje. Traktorji so čedalje bolje opremljeni za delo v gozdu (kabine, vitli, kolesne verige). V takih razmerah je se- kundarno odpiranje (izgradnja vlak) in s tem omogočanje pristopa v gozd, za kmeta (pa tudi sicer) zanimivejše, mu po- meni več, mu bolj olajša delo, kot pa majhno skrajševanje spravilne razdalje z gostitvijo omrežja cest. - Zaradi slabše usposobljenosti kme- tov in slabše opremljenosti traktorjev morajo biti vlake boljše. Biti morajo manj strme in z boljšim voziščem kot v družbe- nih gozdovih. - Omrežje vlak je običajno (zlasti v težjih terenskih razmerah, ko vlake gra- dimo) trajno. Zato je njihovo trasiranje in gradnja zahtevno in odgovorno delo. Os- nova zanj je razčiščen (točno strokovno utemeljen) koncept transporta lesa in s tem primarno odpiranje gozda. Trasira- nje vlak ne more biti v celoti prepuščeno revirnemu gozdarju. - Z vlakami odpiramo površino (predel, pobočje, gravitacijo). Le redko se to ujema s posestnimi mejami. Zato je predpogoj solidnemu sekundarnemu odpiranju izločitev (omejitev) vpliva po- sestne meje. - V Sloveniji sta se izoblikovala dva ti- pa omrežja vlak: a) Kraški - vlake so gostejše ( ll O do 130 m/ha) in po potrebi strmejše - do zmogljivosti strojev. Z vitli spravljamo od pan ja. b) Alpskl - vlake so redkejše (do l OO m/ha) in položnejše (do največ 20% vzponov). Spravilo je kombinacija krat- kega predspravila (ročno spravilo) in spravila s traktorji. Tipa vlak nista vezana na kras ali Al- pe. Bolj označujeta značilnosti površine. Kraški tip ustreza kraškemu (apnen- častemu) svetu z veliko površinsko kam- ni tostjo in skalovitostjo, z razmeroma kratkimi in poličastimi pobočji. Tu je roč­ no (pred)spravilo skoraj nemogoče. Po- vršinska erozija je majtma. Alpski tip ustreza gladkim pobočjem . Ročno spravilo je tu tradicionalno. Ob- 1čajno je tu velika nevarnost erozije vlak. Ta tip ustreza tudi flišnemu terenu in gri- čevju vzhodne Slovenije. - Za enak učinek rabimo najmanj vlak na enoti površine, če so vzporedne. Štu- dij terena in karte nam omogoč'a pravil- no izbiro, usmeritev in položaj tipa om- režja vlak in vsake vlake posebej. Pri- hranki so tu lahko ogromni (prek 50 %). Poleg v stroških gradnje vlak, se ti pri- hranki kažejo v izgledu gozda in škodah v gozdu. - Spravilo z žičnicami je v zasebnih gozdovi manj primerno. Izvedljivo je pri večjih pose stih in kjer ne seka vsako leto. - -Kmetje že imajo preproste žične na- prave in so ob ustrezni pomoči (nasveti, trasiranje, oprema) sposobni izvesti žič­ no spravilo. - Izračuni kažejo, da je ob upošteva- nju vseh stroškov (vlake, škode) na krat- kih razdaljah najcenejše spravilo s konji. To še posebej velja za spravilo v zaseb- nih gozdovih. SSN-ZG izvajamo za načrtovalno povr- šino. To je prqviloma oddelek. Obdela- mo vso površino brez ozira na čas in na- čin izvedbe posameznih opravil. Na po- vršini oblikujemo de1ovna polja. Največji vpliv na njihovo oblikovanje ima izvaja- lec del. Če so izvajalci sami lastniki, je vsaka parcela svoje delovno polje. Ce pa izvajajo dela delavci TOK (proizvodni kooperanti) pa lahko združujemo v de- lovno polje več parcel, podobno kot v družbenih gozdovih. Poleg posestne me- je so v teh primerih dejavniki, ki vplivajo na izločevanje delovnih polj še gravitaci- ja in vrsta spravila ter čas sečnje. V vsa- kem slučaju je odločilni dejavnik za ob- likovanje delovnih polj način obračuna z lastniki. Od tega je odvisen tudi prevzem in izmera sortimentov (npr. na panju, ob panju, na cesti). S stališča organizacije (priprave) dela je tudi odkazilo y bistvu del priprave dela, zato mora biti prilago- jeno izvajanju del. Opravljeno mora biti pravočasno in dati mora take podatke kot jih rabimo za sklenitev dogovora o delu, izvedbo del in medsebojni obra- čun. Če opravi vsa dela lastnik sam in gre obračun na osnovi prevzema sorti- metnov, zadostuje, če pri odkazilu zbere- mo le običajne podatke za evidenco se- čenj. Če pa je odkazilo osnova za sestavo kalkulacij in medsebojni obračW1 mora- mo pri odkazilu zbrati za to ustrezne podatke. Zaključek SSN-ZG so ustrezni dogovo- ri o izvedbi del z lastniki gozdov. So lah- ko pismeni ali ustni, individualni ali sku- pinski. Dogovori se razlikujejo po izvajal- cih del in intenzivnosti sodelovanja ter mestu in načinu, kjer in kako TOK pre- vzame sortimente od lastnikov. 4. ZAKLJUČEK SSN-ZG se bistveno razlikuje od po- clobnih opravil v družbenih gozdovih. Razlike nastajajo zaradi upoštevanja last- ništva ter želja, potreb in pravic lastnika. SSN-ZG mora poleg običajnih opravil načrtovanja, v smislu priprave dela za njegovo uspešno izvedbo, dati še vse po- trebne podatke za sklepanje dogovorov in pogodb o izvajanju dela in medseboj- nem obračunu. 15 SEČNOSPRA VILNO NAČRTOV.ANJE V ZASEBNIH GOZDOVIH (povzetek) Zasebni gozdovi v Sloveniji predstavljajo po- memben delež na vseh področjih gospodarJenja z gozdovi. V njih težje dosegama gozdnogospodar- ske cilje kot v družbenih gozdovih. Predpogoj uspešnega doseganja ciljev gospo- darjenja z gozdovi je solidno načrtovanje na vseh nivojih gozdarskega načrtovanja. Gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje konkretizira gozd- nogospodarske cilje in predvsem določa ukrepe za njihovo realizacijo. Tako je gozdnogojitveno in še zlasti sečnospravilno načrtovanje v bistvu tudi priprava dela in tako sestavni del organizacije de- la. Zasebno lastnino določa ustava. Pravice in obve- ze lastnikov gozdov so urejene z zakonom o gozdo- vih in z drugimi internimi akti (dogovori) v temelj- 16 nih organizactjah kooperantov (TOK). To mora upoštevati sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih. Poleg tega mora upoštevati navade, že- lje in možnosti lastnika, njegovo usposobljenost in opremljenost za delo. Zato je to načrtovanje zahtev- nejše kot v družbenih gozdovih. Najpomembnejši del sečnospravilnega načrto­ vanja je izbira načina spravila in trasiranje ter iz- gradnja prometnic. To je ukrep z dolgoročnimi po- sledicami in mora biti usldajen z dolgoročnimi cilji gozdnega gospodarstva ter izveden strokovno. Zaldjuček sečnospravilnega načrtovanja v za - sebnih gozdovih je dogovor z lasmiki gozda o iz- vedbi del. Vsa dela lahko izvede lastnik sam ali pa jih za račun lastnika 1zvede TOK s svojimi delavci ali kooperanti. Sečnospravilno načrtovanje v za- sebnih gozdovih mora zagotoviti vse potrebne podatke za potrebne kalkulacije in izračune za sklenitev dogovorov oziroma pogodb o izvajanju del in prevzemu gozdnih lesnih sortimentov. OXF .. 923.4:319:(497.12 Radlje) Sečnja in spravilo lesa na TOK Gozdarstvo Radlje Silvo Pritržmk* Pritržnik, S.: Se~nja in spravilo lesa na TOK Goz- darstvo Radlje, Gozdarski vestnik 45, 1987, 1, str. v slovenščini. Lit. 4. Sestavek prikazuje raz- mere pri se·=nji in spravilu na območju, kjer gospo- dan z gozdovi TOK Gozdarstvo Radlje, in vpliv gozdarjev na izvajanje teh faz proizvodnega proce- sa pridobivanja lesa. Pri tržnik, S.: Cutting and logging of timber o TOK Forestry Radlje, Gozdarski vestnik. 45, 1987, l, pag 17 m Slovene, ref. 4. Conditions of cutting and log- gmg of timber on the area where TOK (basical cooperant organization) Forestry Radlje manages with the forest are described in this article. The m- O uence of foresters on execution of cutting and log- 1Jing of timber is also mentioned here. l. UVOD Gozd je na območju Pohorja in Kozjaka pomemben nosilec napredka in obstoja kmečkih gospodarstev. Zaokrožena kmečka posest v povprečju z relativno precej veliko gozdno površino omogoča, da se kmetijska in gozdarska proizvod- nja dopolnjujeta. Na območju, kjer d~l).lje TOK Gozdarstvo Radlje, lahko kmečka posestva razdelimo v dva različna pre- dela: - nižinske kmetije v ožjem območju Dravske doline, - hribovske kmetije - celki Pohorja in Kozjaka. Za kmetijo v nižinskem predelu je zna- čilna gospodarska razgibanost (indu- strija, obrt, trgovina), avtarkičnost kmetij ni jasno izražena, pogoji za kmetovanje so ugodnejši v primerjavi s hribovitimi kmetijami, kjer so naravne značilnosti pogojevale, da bi nastalo strnjeno nase- lje, temveč med seboj ločene kmetije, obdane z večjimi gozdnimi kompleksi, ki tvorijo zaokrožene celote - celke. Gozd je na teh kmetijah dominanten nosilec razvoja in napredka kmečkega gospo- darstva. 2. PREDSTAVITEV OBMOČJA 2.1 Površina gozdov S katerimi gospodari TOK Gozdarstvo *s. P., dipl. inž .. LESNA Slovenj Gradec, TOK Radlje (deluje v okviru »LESNE« Slovenj Gozdarstvo Radlje Gradec), znaša 7760 ha. Med drevesnimi 17 vrstami prevladujejo: smreka (SI %), jel- ka (21 %) in bukev ( 13 %). Razmerje med iglavci in listavci je 81 : 19. Povprečna lesna zaloga je 260 m 3 /ha. Letna proiz- vodnja znaša 34 .000 m3 lesa, od tega je 30.000 m3 tržne proizvodnje, preostalih 4000 m3 pa uporabljajo lastniki gozdov za lastne potrebe. 2.2 Odprtost področja s prometnicami Na področju TOK je zgrajenih 390 km gozdnih cest, ki so last TOK in TOZD Gozdarstvo Radlje. Gostota cestnega omrežja je 32 m/ha. Večina gozdnih cest ni zgrajena le za potrebe gozdarstva, temveč imajo še vrsto drugih funkcij. Po- sebno pomembno vlogo imajo pri pove- zovanju kmetij z dolino ter tako omogo- čajo obstoj in napredek kmetij v hribovi- tih predelih. V letih 1960-1980 je bila intenziteta gradenj na območju največja . Sredstva za gradnjo so večinoma prispevali kmet- je s samoprispevki od posekanega lesa. Danes so vse kmetije cestno povezane z dolino. VeJi.ka intenziteta gradenj je . hkrati onemogočala kvalitetno gradnjo. Vzdrževanje gozdnih cest je ob tej gosto- ti in nekakovostni gradnji omrežja zelo zahtevno in drago. Ob intenzivnem razvi- janju cestnega omrežja je bila zapostav- ljena gradnja vlak. Njihova gostota znaša od 20 do 35 m/ha (različno po revirjih). Pri odpiranju področja s prometnica- mi je naš cilj izboljšati kvaliteto obstoje- čih gozdnih cest z večjim poudarkom na vzdrževanju in izvajanju rekonstrukcij ter načrtno odpirati gozdove s primarni- mi traktorskimi vlakami. 3. TOK GOZDARSTVO RADLJE Površina gozdov, s katero gospodari- mo, je razdeljena na šest revirjev s pov- prečno velikostjo 1300 ha. Revirni goz- dar je člen, ki povezuje relacija gozd - gozdni posestnik, pozna razmere na te- renu, ter je v najtesnejšem stiku s kme- tom. 18 V od enje TOK je organizirano »team- ska«. Referent za gojenje deluje na gozd- no-biološkem področju, referent za pri- dobivanje na tehničnem področju, za ekonomsko plat gospodarjenja in koor- dinacijo skrbi vodja TOK. Referenta koordinirata ter neposredno vodita vsa dela na gozdnogojitvenem oziroma teh- ničnem področju. S takšno organizira- nostjo smo dosegli realni pregled nad stanjem na celotnem področju delovanja TOK, koordinacijo del med posameznimi revirji, zato so tudi dela, ki jih)zv_a]amo za doseganje gozdno-gospodarskih ciljev, realnejša in pravilneje usmerjena. Osnovna načela in usmeritve TOK so: - n8ga gozda, - nega krajine, - nega človeka. Vsa tri načela so med seboj tesno po- vezana, se dopolnjujejo in jih razvijamo hkrati. Gozdar deluje kot strokovnjak na gozdarskem področju. je oblikovalec krajine ter vzgaja gozdnega posestnika- . kmeta, z njim sodeluje ter mu pomaga reševati različne probleme . Naša osnovna naloga je negovati gozd, to pomeni spremljati razvoj gozda ter s strokovnimi ukrepi uravnavati njegove razvojne silnice v trajno splošno korist družbe. Gozdovi zavzemajo na našem področ­ ju 65 % vsega prostora, zato imamo goz- darji odločujoči vpliv na videz krajine. Stremimo za čim bolj uravnoteženo kra- jino, prirodnimi gozdovi, za pestrost kmetijskih površin in skladnost med od- nosom človek-narava . Izvajanje načel nege gozda in nege krajine ni mogoče, oziroma ni uspešno brez sodelovanja človeka, ki živi sredi te hribovite pokrajine, zato si prizadevamo pridobiti njegovo zaupanje. Pomagamo mu širiti obzorje, želimo ga izobraziti v najširšem smislu. Tako bomo z njim tudi lažje sodelovali na strokovnem področju. Naše delovanje je razširjeno tudi na pod- ročja zunaj gozdarstva: - organiziramo predavanja, tečaje, ekskurzije s področja kmetijstva, ureje- SHEMA ORGANIZIRANOSTI DELA NA TOK VODENJE 'TOK ~sko~ REFERENT ZA GOJENJE REFERENT ZA PRIDOBIVANJE (gozdnobiološko področje) --------- (tehnično področje) 1 1 DELOVODJE REVlRNi GOZDAR GOZDNI POSESTNIK VODJA ODPREME DELOVODJE SKLADIŠČNIK vanja okolja in hiš, o negi krajine, o go- spodinjskih delih ... ; - načrtujemo in organiziramo gradnjo prometnic na celotnem kmečkem po- sestvu; - sodelujemo pri gradnji vodovodnih m električnih napeljav, pri izgradnji tele- fonskega omrežja; - nudimo pomoč pri gradnji stano- v.anjskih in gospodarskih kmečkih poslo- PIJ; - gozdnega posestniko.-kmeta tudi vključujemo na kulturnem in rekreativ- nem področju. S temi dejavnostmi pomagamo osve- stiti ljudi v hribovitih predelih, pridobiva- mo pa tudi kmetovo zaupanje. 4. SEČNJA IN SPRA VILO LESA MEHANIK za delo v gozdu. Z motornimi žagami je opremljenih 93% gozdnih posestnikov. Prevladujejo znamke Husquarna (80 %), Stihl ( 12 % ), J onsereds ( 4 o/o). O pr emlje- nost z ostalo opremo za sečnjo in izdela- vo ter osebnimi varovalnimi sredstvi je še dokaj slaba. Tako je le 8 % gozdnih posestnikov dobro opremljenih z osnov- no opremo za sečnjo in spravilo ter le 5 % izvajalcev sečnje uporablja osnovna za- ščitna sredstva za delo v gozdu. Traktorje, ki jih uporabljajo tudi za spravilo lesa, ima 72% gozdnih posestni- kov. Prevladujejo manjši in srednje težki traktorji znamke IMT 33 %, FIAT 19 %, ZETOR 9 %, DEUTZ 8 %. Z vitlom je op- remljenih 34 o/o traktorjev. Najpogostejši so enobobenski vitli, ki se namestijo na tritočkovni sistem hidravlike in jih je možno hitro ter enostavno montirati in demontirati. Konje za spravilo lesa upo- Značilnost zasebnega sektorja je, da rablja 30 % gozdnih posestnikov. del proizvodnega procesa pridobivanja Na področju TOK sicer prevladuje lesa - posek in spravilo - večinoma op- mehanizirana spravilo, je pa še vedno vi- ravljajo lastniki gozdov sami, medtem ko sok odstotek ročnega spravila. sta prevoz in predelava lesa v glavnem Tabela 2 domena družbene proizvodnje. NA CIN SPRA VILA PO POVRŠINAH Kmetje sami posekajo na našem pod- ročju 80 %lesa (25.000 m 3 blagovne pro- . GOZDOV izvodnje), TOK pa z lastnimi delavci le 2,5 o/o (800m3 blagovne proizvodnje se odkupi na panju), ostalih 17,5% (5000 m3) posekajo kmetje s pomočjo privatno us- lužnostne dejavnosti. Podobno razmerje velja tudi za spravilo. Temu primerna je tudi opremljenost Odstotek površine Način spravila % mehanizirane (traktorsko) 46 ročno 44 animalno lO Največje probleme imamo pri nado- meščanju ročnega spravila z mehanizi- 19 ranim, predvsem z uvajanjem spravila z večbobenskimi motornimi vitli. Tak na- čin spravila je za gozdnega posestnika težko sprejemljiv, predvsem zaradi viso- kih stroškov. Poleg tega pri tem načinu spravila odpremo gozd le začasno, med- tem ko gozdni posestnik zaradi potreb po stranskih gozdnih proizvodih teži k prometnicam, ki so stalnega značaja. Gradnja vlak je na teh terenili navadno neprimerna, težavna in draga. Na TOK si prizadevamo, da vključimo čim več gozdnih posestnikov v izvajanje sečnje in spravila. Menimo, da je lastnik gozda- kmet v svojem gozdu najprimer- nejši izvajalec del in ima prednosti pred drugimi izvajalci zato, ker: a) sodeluje z gozdarjem pri - gozdnogojitvenem načrtovanju, - načrtovanju, trasiranju in izgradnji prometnic, - odkazilu. V vseh teh fazah se gozdni posestnik pripravlja na izvajanje sečnje in spravila lesa; b) dobro pozna svoj gozd tako v bio- loškem pogledu kot z vidika spravilnili možnosti. Za področje je značilna tradici- ja dela v gozdu. Izkušnje se prenašajo iz roda v rod podobno kot v kmetijski pro- izvodnji; c) je zainteresiran, da dela čim bolj racionalno in ima pri tem minimalne stroške; d) gozd je njegova lastnina. Zaveda se, da se bo vanj vračal vsako leto, zato je dolgoročno usmerjen in zainteresiran, da ohranja trajnost vseh funkcij gozda; e) opravlja obe fazi- sečnjo in spravi- lo - in že pri poseku misli na spravilo (usmerjeno podiranje); f) je zainteresiran, da maksimalno ov- rednoti posekana drevje. Da sta sečnja in spravilo čim bolj stro- kovno in kvalitetno opravljena, si priza- devamo, da gozdnega posestnika pri de- lu v gozdu usmerjamo, usposobimo in mu nudimo strokovno pomoč. Zato orga- niziramo in izvajamo naslednje dejavno- sti: a) organiziramo in pripravljamo raz- 20 lične oblike izobraževanja (predavanja, pogovori, demonstracije) iz: - varstva pri delu, - poteka in tehnike dela pri sečnji in izdelavi ter spravilu, - krojenja gozdnih lesnih proizvodov, - uporabe in vzdrževanja orodij, na- prav in strojev za sečnjo in spravilo, - demonstracij različnih načinov spravila; b) izdelujemo načrte spravila lesa. Gozdna posestva združujemo v načrto­ valne enote, v njih predvidim o najpri- mernejši način spravila in izločimo spra- vilna polja. Vrišemo obstoječo in optimal- no mrežo primarnih in sekundarnih pro- metnic. Cilj izdelave načrtov je: - načrtno in sistematično odpiranje gozdov, - usmerjati gozdnega posestnika k najprimernejšemu načinu spravila lesa, - gozdnemu posestniku nakazati, ka- ko naj se opremi za spravilo lesa, - da skupaj z gozdnogojitvenim načr­ tom dobimo celosten pregled nad goz- dom posameznega posestnika (stanje in cilji). Na osnovi teh načrtov lociramo pro- izvodnjo in tam izvedemo odkazilo ter določimo prioriteto odpiranja gozdov; c) vključujemo gozdnega posestnika pri gozdnogojitvenem načrtovanju, pri načrtovanju spravilnih možnosti in trasi- ranju ter gradnjah gozdnih prometnic in odkazilu. Sodelovanje je nujno, ker se gozdni posestnik s svojimi izkušnjami in poznavanjem terena ter gozdar s stro- kovnim znanjem dopolnjujeta pri iskanju optimalnih rešitev; d) gozdnim posestnikom nudimo po- moč pri nabavi delovnih naprav in stro- jev za delo v gozdu (nabava motornih žag, traktorjev, vitlov); e) imamo organizirano servisno de- javnost za motorne žage in traktorje;, .. f) nudimo jim opremo za sečnjo LI iz_-, dela vo ter spravilo (klini, avtomatski me~· . rilni trakovi, vzvodi za naganjanje, vrvi, verige, drsniki, škripci); g) gozdnim posestnikom, ki imajo manjše površine gozdov .in nabava pri- ključkov in opreme za spravilo lesa iz ekonomskega vidika ni opravičljiva, nu- dimo: - izposojo traktorskega vitJa in - izposojo prenosnega vitla; i) izdelujemo detajlne sečno-spravil­ ne načrte v primerih, ko lastnik gozda prepusti secnjo in spravilo TOK. Na drugi strani pa želimo, da v prime- rih, ko lastnik gozda ne izvaja sečnje in spravila sam (20% blagovne proizvod- nje), ta dela prevzame TOK. Privatno us- lužnostno dejavnost največkrat spremlja nestrokovno delo, stremljenje za zasluž- kom in pomanjkanje občutka za gozd, za- to v gozdni proizvodnji ni zaželeno. Ta dela želimo opraviti z gozdnimi posestni- ki-kmeti, ki so pripravljeni v skupni pro- izvodnji trajneje sodelovati. V ta namen jih bomo ustrezno izobrazili in opremili za delo v gozdu podobno kot delavce TOK. 5. ZAKLJUČEK Kmetje so v hribovskih predelih moč­ no navezani na gozd. Tradicija dela v gozdu se prenaša iz roda v rod. Gozdni posestnik v svojem gozdu vsakokrat op- ravlja dela v istem delovišču, si pridobi- va izkušnje in spoznava svoj gozd, je us- merjen k racionalnemu delu, stremi k č1m večjemu ovrednotenju posekanega drevja in je zainteresiran za trajne do- hodke tz gozda. Delo v gozdu si prostor- sko in časovno sam organizira in ga do- polnjuje z ostalimi deli na kmetiji, kar se odraža v letni proizvodni dinamiki odku- pa lesa na TOK. Iz teh razlogov smo za- interesirani, da je gozdni posestnik vklju- čen v izvajanje gozdno-gojitvenih in seč­ no-spravilnih del v svojem gozdu. Gozdarji si prizadevamo, da z gozd- mm posestnikom sodelujemo pri izdelavi ~· \zd'nogojitvenih načrtov, pri odpiranju gozdov in odkazilu. Naša naloga je us- merjati gozdnega posestnika pri delu v gozdu, uvajati novo tehnologijo in tehnič­ na sredstva ter najprimernejšo opremo za sečnjc in spravilo, da strokovno odpi- ramo gozdove in da organiziramo sečnjo in spravilo za tiste gozdne posestnike, ki tega ne zmorejo sami. Pomembno je, da vsako novost, ki jo poskušamo vpeljati v proizvodni proces, dobro premislimo in pripravimo ter da smo pri uvajanju dosledni in vztrajni. Vsako noviteto je dobro prej preizkusiti _v praksi na manjšem področju in šele kasneje, ko je uspeh že viden, razširiti na celotno območje. S tem se bomo izognili zmedi na terenu in nezaupanju v naše ideje, ker so kme~e pri uvajanju katerih- koli sprememb dokaj previdni, navadno jih zelo realno ocenijo ter proučijo posle- dice. Stare navade so v njih globoko za- koreninjene in ne smemo pričakovati, da bomo od danes do jutri dosegli svoje ci- lje. 6. LITERATURA l . KRTVEC A.: Organizacija dela v gozdni proiz- vodnji, Ljubljana 1974 2. MODIC T.: Oblikovanje krajine kot področje dela gozdarstva, Radlje 1976 3. KRAJNC Z.: Gospodarjenje na TOK Radlje ob Dravi po načelih nege (strokovna naloga), Radlje 1986 4. PRITRžNIK S.: Stanje in perspektivni razvoj pridobivanJa lesa na TOK Gozdarstvo Radlje (strokovna naloga), Radlje 1984. 21 ·oxr.: 923.4:66 Kalkulacija storitev, opravljenih v gozdovih zasebnega sektorja v Sloveniji Slavka Kavčič* Kavčič, S.: Kalkulacija storitev opravljenih v goz- dovih zasebnega sektorja v Sloveniji, Gozdarski vestnik 45, 1987, l. str. 22. cit. lit. 10. Avtorica poka- že v sestavku omejitve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju cen storitev v gozdovih zasebnega sektorja pri proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov (določene cene lesa do kupca :_n določena najnižja cena lesa za kmeta). Meni, da je treba pri določa­ nju cen upoštevati cilje, ki jih ima TOK pri gospo- darjenju z gozdovi zasebnega sektorja. Med cilje sodi tudi realizacija blagovne prmzvodnje, na kar vpli·.ra med drugim tudi cena, ki jo gozdnogospo- darski TOK zaračunajo kmetom za opravljene sto- ritve. Da bi zagotovili čim večjo racionalnost, pred- laga, da se v kalkulaciji upoštevajo realni standar- dni stroški in da se kalkulacija pripravi po metodi neposrednih stroškov. Za odlo::itev o tem, ali je za TOK storitev ekonomsko zanimiva, predlaga zože- no in razširjeno prodajno ceno storitve. Storitev je za TOK ekonomsko zanimiva, če je dosežena pro- dajna cena večja od planirane zožene prodajne ce- ne. Kavčič, S.: Calculation of production completed in privately owned forest in Slovenia, Gozdarski vestnik, 45, 1987, l. pag. 22 in Slovene. ref. 10. Limi- tations in formation of production prices in private forests are explained in this article (determined fi- nal price of timber and determined the lowest pri- ce of timber bought by peasant) . It is of opinion !hat aims of the TOK (basical cooperant organization) in forest management with pri'Jate forest should be considered in formation of production prices. One of the aims is also the produ.ction realization inf- luenced also by price which forest enterprise TO Ks put to account for production costs. Conside- ring real standard costs and direct costs calcnla - tion method in tendency of better rationalily is sug- gested. Restricted and unrestricted selling pro- du:::tion price is suggested because of easier de- cision whelher the production is economically inte- resting for the TOK or not. li the reached selling pnce is higher than the planned restricted selling pnce the production is interesting for the TOK. *Dr. S. K., dipl. oec., izredna profesorica, Bioteh- niSke fakultete, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 83, YU 22 I. OPREDElJTEV IN UTEMELJITEV PROBLEMA Gozdovi, ki so v zasebni lasti, zavze- majo v celotnih gozdovih Slovenije po- memben delež pa naj ga prikazujemo s površino, zalogo lesa ali z blagovno pro- izvodnjo. Kateremu podatku o vplivnosti gozdov zasebnega sektorja na gospo- darjenje z gozdovi v Sloveniji dajemo prednost, je odvisno od namena prouče­ vanja. Naš namen je analizirati nekatere dejavnike, ki vplivajo na realizacijo bla- govne proizvodnje v gozdovih zasebne- ga sektorja lastništva, zato ocenjujemo pomembnost teh gozdov z vidika bla- govne proizvodnje. Pri tem se omejuje- mo na tiste dejavni~e. ki jih lahko regu- lirama s politiko cen, in sicer tako imeno- vanih »odkupnih« cen lesa in cen storitev v primeru, ko lastniki gozdov ne opravijo vseh faz dela sami. To pomeni, da ne od- dajo lesa na skladišču, ampak v drugih proizvodnih fazah, to je na panju, pri pa- nju in na kamionski cesti. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je mogoče razbrati, da se proizvodnja v zasebnem sektorju že dalj časa ne odvija v želenih mejah. Tako je v zaključnem poročilu o območnih gozdnogospo- darskih načrtih v Sloveniji napisano, da je v preteklem desetletnem obdobju (1970-1980) v zasebnih gozdovih, absu- lutno gledano, razmeroma dobro uresni- čen etat iglavcev, zelo slabo pa etat li- stavcev.1 Iz istega vira tudi lahko povza- memo, da je predpisan etat za obdobje 1981-1990 skupaj v gozdovih zasebnega sektorja 19.827.900 kubičnih metrov lesa (od tega iglavcev 10.644.985 in listavcev 9.182.915). V obdobju 1981-1985 je bilo realizirano le 9.656.876 kubičnih metrov lesa ah 48 odstotkov desetletnega etata. Negativni trend realizacije listavcev v zasebnem sektorju iz prejšnjega deset- letnega obdobja se nadaljuje tudi v to obdobje. V prvih petih letih, to je v obdo- bju 1981-1985, je bilo realiziranega le 46,4 odstoka desetletnega etata listav- cev. Iz tega izhaja, da bo treba v nasled- njih petih letih ( 1986-1990), če bomo ho- teli doseči zastavljen cilj in blagovno proizvodnjo realizirati v planiranem ob- segu in načrtovani strukturi, pod vzeti vr- sto ukrepov, ki bodo spodbudili zasebne lastnike za večji posek lesa v njihovem gozdu. Zavedamo se, da vzroka za neust- rezno realizacijo blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju ni mogoče iskati sa- mo v neustreznih cenah lesa, saj na njo vplivajo tudi drugi dejavniki . Vendar menimo, da bi ravnali hudo napak, če bi -pri obravnavanju vzrokov za nezadosten obseg blagovne proizvodnje zanemarili dohodkovni vidik. Pri dohodkovnem vidiku je najpo- membneje rešiti vprašanje, koliko naj bo kmet udeležen v prodajni ceni lesa, če tega odda na skladišču. Torej bi morali primarno obravnavati kalkulacijo tistih stroškov, ki pomenijo odbitno postavko prodajne cene, da dobimo »odkupno ce- no« za kmeta na fazi skladišče. Med te stroške sodijo: i . Prispevki za biološka vlaganja, ki so tem večji, čim večji obseg gozdnogo- ]itvenih del je potreben v gozdovih za- sebnega sektorja in čim višja je cena za gojitvena dela; 2. Prispevki za delovanje delovne skupnosti skupnih služb ter za splošne stroške in akumulacije toka. Mimogrede bi opozorila na napačno razlago nekaterih, da v zasebnem sek- torju lastništva omogoča zadostna vlaga- nja v gozdove le nizka prodajna cena go- Jitvenih del. Pri določenih prispevkih je sicer res, da njihova nizka cena, to je tista, ki ne vsebuje poleg neposrednih stro- škov tudi alikvotni del splošnih stroškov in akumulacije, omogoča večji količinski obseg vlaganja v gozdove. Vendar pa ne upoštevaJO, da je treba splošne stroške v zasebnem sektorju v celoti pokriti. Ce cena gojitvenih del ni oblikovana ustrez- no, je treba več splošnih stroškov pora- čunati iz dejavnosti proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Zaradi podcenjenosti gojitvenih del, kmetje ne dobijo večjega nadomestila za les, saj se tisti del sploš- nih stroškov, ki bi jih sicer pokrili iz de- javnosti vlaganj v gozdove (sredstva za biološko reprodukcijo gozdov), pokrije iz prodajne cene gozdnih lesnih sorti- mentov. Torej je celoten delež, ki ga iz prodajne cene gozdnih lesnih sortimen- tov kmetje plačajo gozdnogospodarske- mu TOK, enak. Struktura porabe pa je odvisna od politike oblikovanja prodaj- nih cen gojitvenih del. Kmet, lastnik goz- da želi za svoj les dobiti čimveč, zato so mu bolj pomembni ukrepi za racionaliza- cijo proizvodnje, kot pa to, kako se prika- zujejo potrebni stroški. Tako je v odnosu do kmeta. Drugače pa je v odnosu do posamez- nih temeljnih organizacij kooperantov. Te imajo v strukturi prihodkov različen delež prihodkov posameznih dejavnosti. Ene imajo več gojitvenih del, druge pa več proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. Ce so gojitvena dela podcenje- na, imajo vse tiste organizcije, pri katerih je v celotni dejavnosti večji delež gojitve- nih del, manjše možnosti za pridobivanje dohodka. Možnosti za pridobivanje do- hodka pa so eden izmed bistvenih dejav- nikov takrat, ko se organizacije odločajo o tem, kateri dejavnosti bodo dale pred- nost. Prednost bodo dale tisti, ki je do- hodkovno zanimivejša, zlasti če za pokri- vanje izpadlega dohodka nimajo drugih virov, obseg osebnih dohodkov in skla- dov pa je odvisen le od dohodka. Menim, da je ta vidik pri kalkulaciji prodajnih cen gojitvenih del in drugih storitev v gozdnogospodarskih organizacijah (zla- sti nekaterih) premalo prisoten. To so tudi vzroki, da bi morali primar- no obravnavati kalkulacijo gojitvenih del in natančno analizirati vrste stroškov, ki jih kmetje prispevajo gozdnogospodar- skemu toku. Vendar ta naloga presega okvir našega sestavka. To problematiko bo treba analizirati posebej v okviru znanstveno raziskovalnega dela. Treba je namreč skrbno in posebej analizirati stroške, ki nastopajo v gozdnogospodar- skih tokih zaradi gozda kot gospodar- skega objekta, posebej tiste, ki nastopajo zato, ker ima gozd tudi splošno koristne funkcije! in posebej tiste, ki nastanejo za- to, da bo imel kmet lastnik gozda cenejšo proizvodnjo v prihodnje (npr. gradnja gozdnih cest, itd.). Delež kmeta v prodajni ceni gozdnih lesnih sortimentov ugotovimo tako, da odštejemo dogovorjene prispevke za vlaganja v gozdove (sredstva za gozdno biološko reprodukcijo po novem zakonu o gozdovih) in stroške gospodarjenja to- ka. Iz tega izhaja, da je nadomestilo kme- tom (delež kmeta v prodajni ceni) izho- diščno določeno na fazi skladišče. Dejan- sko pa kmetje oddajajo les v različnih . proizvodnih fazah. Podatki kažejo, da je največji delež lesa prevzetega na ka- mionski cesti (podatki v sestavku dr. Winklerja), povečuje pa se tudi delež prevzema na panju, medtem ko se delež prevzema na skladišču zmanjšuje. Vzrok za zmanjšanje prevzema na skladišču in povečanje prevzema na kamionski cesti je treba med drugim iskati tudi v politiki prevzema lesa od kmetov v posameznih gozdnogospodarskih organizacijah. Ce- pra v je bila svojčas faza skladišče tista proizvodna faza, v kateri je bila eviden- tirana in tudi določena odkupna cena, je danes precej gozdnogospodarskih or- ganizacij, ki prevzema na skladišču ni- majo več. Odkupno ceno določajo in evi- dentirajo le na kamionski cesti. V tej fazi je za sortiment enake kvalitete enaka od- kupna cena ne glede na to, da so dejan- ske prevozne razdalje različne . Torej imajo pri zadnji proizvodni fazi v nekate- rih gozdnih gospodarstvih že vgrajeno za kmete medsebojno solidarnost. Vsi kmetje plačajo za prevo;; lesa enako ce- 24 no ne glede na to, kolikšna je prevozna razdalja. Ker se delež prevzema lesa na skla- dišču v celotnem prevzemu lesa iz goz- dov v zasebni lasti zmanjšuje, bo treba bolj pozorno določati cene storitve, ki jo toki opravijo in zaračunajo kmetom. Na- men tega sestavka je analizirati: 1. možne politike oblikovanja prodaj- nih cen storitev opravljenih lastnikom gozdov, če ti ne oddajo lesa v zadnji pro- izvodni fazi, 2. kalkulacije prodajne cene storitve, v okviru tega zlasti metodo kalkuliranja, vrste stroškov, ki jih bomo upoštevali pri kal.kulaciji in druge pomembne dejavni- ke, ki jili je treba upoštevati pri kalkula- cijah cen proizvodov oziroma storitev, kjer poleg maksimizacije dobička zasle- dujemo tudi druge cilje. II. OMEJITVE PRI DOLOČANJU PRODAJNE CENE STORITVE Pri določanju prodajnih cen storitev, ki jih gozdnogospodarski toki opravljajo pri proizvodnji gozdnih lesnih sortirnen- tov v gozdovih, ki so v privatni lasti, se pojav~ajo nekatere omejitve. Te izhajajo iz naslednjega: l . Večina gozdnih lesenih sortimentov sodi med tiste proizvode, ki so pod druž- beno kontrolo cen. Za prodajno ceno mo- raJO dati soglasje ustrezni L;Vezni organi. V zadnjem času smo priča izjemno re- striktivnemu obravnavanju povečevanja prodajnih cen. To je tudi vzrok, da se ce- ne gozdnim lesnim sortimentom dalj ča­ sa niso povečale in so relativno nizke. Tudi sicer se cene gozdnim lesnim sor- timentom iz zasebnega sektorja ne obli- kujejo >>po načelu zidanja cen« (ki je na splošno ocenjen kot inflacijski), to je tako, da bi se v naprej določeni prodajni ceni lesa na pan ju, ki jo mora dobiti kmet, pri- števali stroški naslednjih proizvodnih faz. Tak način oblikovanja cen bi imel za kmeta in za gozdnogospodarski tok pozi- tivne posledice. Pri oblikovanju cen sto- ritev ne bi bili omejeni na eni strani z mi- nimalno ceno lesa na panju, ki jo za kme- ta oziroma lastnika gozda določa zakon, na drugi strani pa s prodajno ceno lesa, ki jo določajo zvezni organi. Tako pa ce- ne storitev za posamezne proizvodne fa- ze, splošni stroški in akumulacija lahko znašajo največ toliko, da z minimalno ce- no lesa na panju vred ne presežejo v na- prej določene prodajne cene gozdnih lesnih sorti.mentov. Če seštevek stroškov to preseže, odloči o proizvodnji ali gozd- nogospodarska organizacija ali kmet. Kmet odloči ali bo prodal les po nižji ce-. ni, gozdnogospodarska organizacija pa ali bo prevzela les, s katerim ne bo pri- dobila ustreznega dohodka. 2. Temeljne organizacije kooperantov morajo zato, da lahko oblikujejo (pri- dobijo) zadosten obseg dohodka pri do- ločenih prodajnih cenah, realizirati dolo- čen obseg proizvodnje. V teonji namreč poznamo dvoje vrst stroškov, na katere bistveno vpliva obseg proizvodnje. To so tako imenovani spremenljivi stroški, ki so )3onavadi stalni (fiksni) po enoti proizvo- da in spremenljivi v masi, ter stalne stroš- ke (fiksne), ki so stalni v masi m spre- menljivi po enoti proizvoda. Čeprav je definicija stalnih in spremenljivih stro- škov odvisna od dolžine časovnega ob- dobja, v katerem stroške obravnavamo, pa vendar uvrščamo med stalne stroške stroške skupnih služb in stroške, ki v po- samezni TOZD ali TOK ne nastajajo ne- posredno v proizvodnji. Ob za.:)etku leta, ko planiramo proizvodnjo, tudi ugotovi- mo, kolikšen bo pri posameznih proizvo- dih prispevek za stalne stroške in skla- de. Oziroma obratno, ugotovimo kolik- šen mora biti obseg proizvodnje, da bo ob danih prodajnih cenah in danih ne- posrednih stroških celotni prihodek za- doščAl za pokrivanje stalnih stroškov m programiranih skladov. Ce je pri drugih nespremenjenih pogojih obseg proiz- vodnje večji od načrtovanega, oblikuje- mo več dobička kot smo načrtovali. Ce je obseg proizvodnje manjši kot smo na čr­ tovali, lahko prigospodarimo celo izgu- bo. Dejstvo, da moramo v gozdarstvu realizirati planirano proizvodnjo, nare- kuje v pogojih, ko vedno več proizvodnih faz namesto kmeta opravijo delavci gozdnega gospodarstva, oblikovanje prodajnih cen storitev kmetom tako, da bo cena lesa na panju ali na drugih pro- izvodnih fazah za kmeta stimulativna. Si- cer lesa ne bo oddal gozdnemu gospo- darstvu na nobeni proizvodni fazi, am- pak pustil rasti v gozdu, ali pa prodal na črno. Če kmet ne bo gozdnogospodarski or- ganizaciji oddal planirane proizvodnje, ta ne bo dosegla planiranega celotnega prihodka in tudi ne ustreznega dohodka. Zal smo v zadnjem času priča za ostajanju proizvodnje v gozdovih zasebnega sek- torja, kar je gotovo tudi posledica ne- ustrezne politike določanja prodajnih cen gozdnim lesnim sortimentom, zlasti tistega njenega dela, ki pripada lastni- kom gozdov. III. KALKULACIJE PRODAJNE CENE STORITVE Kadar govorimo o kalkulaciji, mislimo predvsem »na proces zbiranja urejanja začetnega obdelovanja in prikazovanja podatkov o stroških in druigh elementih, ki v svoji celoti in medsebojni poveza- nosti opredeljujejo ceno določenega po- slovnega dogodka ali poslovnega pro- cesa oziroma rezultata omenjenega pro- cesa. V vsakem primeru pa je predmet kalkulacije cena določenega poslovne- ga dogodka ali poslovnega procesa«. 2 Glede na poslovni dogodek, ki ga imamo v mislih, lahko rečemo, da je to kalkula- cija prodajne cene storitve po času, v ka- terem oblikujemo kalkulacijo, glede na poslovni proces pa lahko rečemo, da je to planska kalkulacija. Sestavljanje kal- kulacij pa ni samo sebi namen. Nobena organizacija, torej tudi TOK, se ne more pojaviti na trgu, ne more oblikovati pri- merne prodajne cene niti zase niti za kupca, če ne pozna stroškov, ki se pojav- ljajo hkrati z nastajanjem poslovnega učinka kot predmeta prodaje. Kljub po- membnosti kalkulacij in pomembnosti 25 analize stroškov pa v gozdarstvu te ni- majo prevelike domovinske pravice. Vzrok je verjetno v tem, da v preteklosti ni bilo toliko pomembno, po čem se pro- izvaja, ampak koliko se proizvaja. Prav tako organizacije niso (kot morajo sedaj) povečanja prodajnih cen gozdnim les- nim sortimentom utemeljevale s kalkula- cijami. Sedanje zaostrene gospodarske razmere in omejitveni ukrepi na vseh področjih pa vedno bolj vnašajo tudi v gozdnogospodarske organizacije tiste prvine analize, ki jim drugod po svetu pa tudi v drugih dejavnostih pri nas posve- čajo izjemno pozornost. Če hočemo napraviti kalkulacije cene storitev, moramo najprej opredeliti: l. ali želimo s ceno storitve pokriti le neposredne stroške. ki nastajajo v zvezi z opravljanjem storitve, ali tudi glede na izbrano osnovo alikvotni del splošnih stroškov in programiranih skladov; 2. katere vrste stroškov bomo v kal- kulaciji upoštevali: dejanske, ocenjene ali standardne stroške, 3. kakšno metodo kalkuliranja bomo uporabili in kakšna bo shema kalkulaci- je. Odgovor na prvo vprašanje je odvisen od tega, kakšen je smoter poslovnega procesa: ali le pridobiti čim večji dobi- ček ali doseči tudi druge cilje. Za delo- vanje poslovnega procesa potrebujemo prvine poslovnega procesa. Gre za de- lovna sredstva, predmete dela, storitve in delovno silo. V poslovnem procesu se te trošijo oziroma prehajajo v nov učinek, v našem primeru v storitev. Ce potroše- ne dobrine pomnožimo z njihovimi cena- mi, dobimo stroškovno vrednost oziroma tako imenovano lastno ceno proizvoda ali storitve. Vendar smoter poslovnega procesa v večini primerov ni dosežen, če lahko iz prihodka, ki ga dobimo s pro- dajo poslovnega učinka, pokrijemo zgolj porabljene prvine poslovnega procesa. Zato tudi pravimo, da je organizacija po- slovala uspešno le, če je mogoče iz pri- hodkov nadomestiti vse stroške, ki izha- jajo iz prenesene vrednosti, in doseči tu- di tolikšen dohodek, da z njim lahko po- 26 krijemo vse družbeno dogovorjene ob- veznosti, družbeno dogovorjene osebne dohodke in oblikujemo določeno aku- mulacije. Prodajna cena mora biti za to postavljena primerno visoko, »kajti nihče ne more dolgoročno prod~ati blaga po nižji ceni kot njega stane«.3 Ce ugotovitev o primerni velikosti prodajne cene pre- vedemo na stroške obravnavane z vidi- ka njihove reagibilnosti, je praviloma tre- ba prodajno ceno oblikovati tako, da bo iz nje poleg spremenljivih stroškov mo- goče pokriti tudi del fiksnih stroškov ali kot temu pravimo v računovodski teoriji tako, da bo vsebovala tudi prispevek za stalne stroške in sklade. Kaj je pri opravljanju storitev v gozdo- vih zasebnega sektorja gozdnogospo- darski organizaciji kooperantov glavni smoter: oblikovanje dobička ali zagotav- ljanje planirane blagovne proizvodnje. Če TOK planira pokrivanje vseh splošnih stroškov in tudi skladov z razli- ko med prodajno ceno lesa, doseženo pri kupcu in ceno lesa za kmeta na skla- dišču, je primarni vzrok za opravljanje storitve v privatnih gozdovih realiziranje planirane proizvodnje. S prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov ustvari toliko celotnega prihodka, da lahko pokrije vse stroške, ki izhajajo iz prenesene vrednosti, in zadosten obseg dohodka za oseb:1e dohodke, obveznosti iz dohodka in akumulacije. V tem primeru ima tok pokrite vse stalne stroške in programira- ne sklade, zato lahko prodajno ceno sto- ritve določa po mejnih stroških (mimogrede povedano: mejni stroški so tisti stroški, ki jih povzroči dodatna enota proizvodnje, ponavadi so to le spremen- ljivi stroški). Vsaka prodajna cena, ki bo višja od mejnih stroškov, bo organizaciji prinašala dodatni dobiček, pod pogojem seveda, da višja prodajna cena ne bo og- rožala doseganja planirane proizvodnje izkoriščanja gozdov v zasebnem sektor- ju. Drugače pa je takrat, ko gozdarski tok planira pridobivanje dohodka tako, da vse dejavnosti glede na dogovorjeno os- novo enako prispevajo za stalne stroške i..n sklade. OblikovAnje prodajne cene storitev tedaj ne more temeljiti na mejnih stroških, saj te cene ne prinašajo zadost- nega dohodka. Zadosten dohodek prina- šajo le prodajne cene, iz katerih je mogo- če kriti mejne stroške in alikvotni del splošnih stroškov in skladov. Da bomo našli ustrezen odgovor na vprašanje, katere stroške upoštevati v kalkulaciji, moramo anahztrati značilno­ sti posamezne vrste stroškov, njihov vpliv na racionalnost poslovanja in real- no prikazovanje potroškov prvin poslov- nega procesa, ki nastopajo zaradi nasta- janja novega učinka. Po splošni oprede- litvi so stroški zmnožki med potroški pr- vin poslovnega procesa in ustreznimi ce- nami teh potroškov. Pomeni, da je manjše stroške mogoče doseči z zmanjšanjem količine potroškov njihove cene, ali obo- jega. Pri kalkulaciji prodajne cene stori- tev je treba stroške obravnavati v naj- širšem smislu, zato zajemamo med nje poleg materialnih in amortizacijskih stroškov tudi prvine dohodka tako tiste- ga, ki ga bomo ob predvidenem uspehu porabili za kritje splošnih in družbenih potreb, kot tudi čistega dohodka. Po takšni opredelitvi sodi med (kalkulativne) stroške tudi pričakovana akumulacija. Stroški pa so lahko dejanski, ocenjeni ali standardni. Dejanski stroški so tisti in tolikšni, ki in kolikršni so v proučevanem obdobju v resnici nastali. Ocenjene stroške imenujemo tiste stroške, ki jih lahko pričakujemo glede na dejanske stroške v preteklosti in glede na razme- re v prihodnosti. Za obe vrsti stroškov je značilno. da so odsev resničnosti. Druga- če pa je s standardnimi stroški, >>ki so re- zultat znanstvenih raziskav o potrebnosti potroškov in utemeljenosti cen. Standar- dni stroški so tisti stroški, ki so v prikaza- ni višini znanstveno utemeljeni«. 4 V teoriji razlikujemo: - temeljne standardne stroške, - tekoče standardne stroške, - idealne standardne stroške, - normalne standarne stroške, - realne standardne stroške. Temeljni standardni stroški so postav- ljeni za daljše časovno obdobje ne glede na konkretne razmere, v katerih dela or- ganizacija v krajšem obdobju. Tekoči standarni stroški so postavljeni skladno s konkretnimi razmerami, zato so tudi sproti dosegljivi. Idealni standardni stroški so opredeljeni na podlagi ideal- nih razmer, ne da bi upoštevali tudi ne- gativne pojave in ovire, ki se v posamez- nem obdobju pojavljajo. Značilnost nor- malnih standardnih stroškov je, da so ti postavljeni na podlagi realnih razmer, ki jih je mogoče obravnavati kot normalne. Ponavadi se normalne razmere ugotav- ljajo iz razmer v preteklosti, zato jih lahko primerjamo z ocenjenimi stroški, čeprav je med njimi tudi razlika (pri ocenjenih iz- hajamo iz podatkov v preteklosti, pri standardih pa iz razmer v preteklosti). Realni standardni stroški so tisti, pri op- redeljevanju katerih upoštevamo v ob- dobju, za katero so veljavni, tudi negativ- ne pojave in ovire, ki jih lahko pričakuje­ mo. Razmere v preteklosti popravljamo z okoliščinami v prihodnosti v takšni meri, da so resnično objektivni. Zaradi značilnosti, ki jih imajo realni standardni stroški, menimo, da je treba izdelati kalkulacije cene storitve na pod- lagi realnih standardnih stroškov. Le vključevanje teh v obračun, pomeni vzpostavljanje tudi objektivnega sodila, ki je nujno pri načrtovanju, analizi in nad- zoru poslovanja. V dejanskih stroških in ocenjenih stroških se utegnejo skrivati razne nesmotrnosti, ki so lahko resna ovi- ra za doseganje postavljenih ciljev. če­ prav je odločitev o uvajanju standardnih stroškov v kalkulacije storitev razmero- ma enostavna, pa določanje teh ni eno- stavno. Menimo pa, da je v sedanjih go- spodarskih razmerah treba težiti k racio- nalni proizvodnji. To pa bomo dosegli le, če bomo za posamezne poslovne učinke želene kvalitete porabili toliko prvin po- slovnega procesa, kot je objektivno nuj- no. To pa omogočajo realni standardni stroški. Med pomembnimi vprašanji, ki jih mo- ramo rešiti, preden lahko določimo pro- 27 dajno ceno storitve, je tudi metoda kalku- liranja in shema kalkulacije. Iz teorije po- znamo, da je mogoče lastno ceno posa- rneznega proizvoda in tudi prodajno ce- no ugotoviti z različnimi metodami kalku- liranja. Izbira posamezne metode je od- visna od organizacije proizvodnje, tehno- loškega procesa, števila raznovrstnih proizvodov, medsebojne odvisnosti pro- izvodov v proizvodnem procesu, itd. V gozdarski praksi je najbolj poznana dodatna kalkulacija, in sicer ponekod sumarna dodatna kalkulacija, ponekod pa diferencialna dodatna kalkulacija. Glede na to, kar smo povedali v drugem poglavju tega sestavka, menimo, da je za kalkulacije storitev, ki jih opravljajo gozdnogospodarski toki, v zasebnih goz- dovih najprimernejša kalkulacija po spremenljivih stroških (direct costing). Pri tej metodi stalne stroške ne porazde- ljujemo na posamezne poslovne učinke, ampak jih zajamemo v pokritju. Za. organizacijo je najbolj donosen tisti proizvod, ki ima največjo stopnjo pokrit- ja. Ker se ta metoda uporablja predvsem takrat, kadar imamo dane.ptodajne cene in se odločamo o proizvodnji posamez- nega proizvoda, izračunamo stopnjo po- kritja tako, da razliko med prodajno ceno in neposrednimi stroški primerjamo s prodajno ceno. V našem konkretnem primeru pa iščemo prodajno ceno. Zato borno kalkulacije po neposrednili stroš- kih upoštevali tako, da bomo ugotavljali, koliko prispevka za stalne stroške in sklade lahko zaračunamo v ceni storitve, da bomo dosegli postavljen gospodarski smoter. To metodo predlagamo, da se iz- ognemo neobjektivnosti, ki jo velikokrat vnašajo osnove za razporejanje stalnih stroškov na stroškovne nosilce v preso- janje o tem, kateri proizvod se izplača proizvajati in katerega ne, oziroma kateri proizvod je najrentabilnejši. Shema kalkulacije, ki je naslednja po- membna prvina za odločitev o primerni prodajni ceni storitve, bi ob upoštevanju vsega dosedaj povedanega lahko izgle- dala takole: Kal.kulacija prodaJne cene storitve 28 l. Neposredni stroški: a) materialni stroški, b) amortizacija, c) drugi poslovni stroški, d) osebni dohodki, e) prispevki in davki vezani na po- stavko d. 2. Prodajna cena I ( a+b+c+d+e) 3. Pokritje (prispevek za stalne stro- ške in sklade) 4. Prodajna cena II. Prodajna cena Ije tista prodajna cena, pri kateri organizacija nima niti izgube niti dobička. Vendar je sprejemljiva sa- mo v primeru, če so vsi stalni stroški .in skladi pokriti iz drugih dejavnosti. Ta ce- na torej ni sprejemljiva) če v organizaciji obravnavajo vse dejavnosti enako, kar pomeni, da morajo učinki vsake dejav- nosti prispevati s svojo prodajno ceno tu- di za pokrivanje stalnih stroškov in skla- dov. Kolikšna je prodajna cena II, pa je od- visno od tega, pri kolikšni prodajni ceni dosežemo postavljeni smoter· poslovne- ga procesa. Verjetno pa je opravljanje storitev v zasebnem sektorju lastništva s stališča temeljne organizacije kooperantov smi- selno vedno, kadar je dejanska prodajna cena storitve večja od prodajne cene I. IV. ZAKLJUČEK V sestavku smo poskušali na kratko prikazati, kakšna naj bo politika določa­ nja prodajnih cen storitvam, opravljenim v gozdovih zasebnega sektorja na pod- . ročju proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov. V opredelitvah smo izhajali iz dejstva, da so tisti stroški poslovanja to- ka, ki se pokrivajo na. tak ali drugačen način iz prodajne cene lesa, analizirani in objektivno utemeljeni, kar sicer v praksi zmeraj ne drži. Analiza kaže, da nastopa pri obliko va- nju cen storitvam v zasebnih gozdovih več omejitev, med katerimi sta najpo- membnejši določena prodajna cena lesa do kupca in minimalna cena lesa na pa- nju za kmeta, če ne sodeluje tudi v pro- izvodnem procesu. Prav tako smo ugotovili, da je obliko- vanje prodajnih cen mogoče zasnovati samo na realnih standardnih stroških, saj v nasprotnem primeru lahko skriva ta tu- di določene neracionalnosti. Prav t3l)vzame« gozdnogospodarski tok. OPOMBE: 1 Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozdno- gospodarskih načrtih Slovemje, Ljub;jana 1986 2 Turk, L Kalkulacija zbirni obračun proizvodnje m zbirni obračun realizacije v dohodkovnem Siste- mu, Ekonomski zbornik, VII. letnik, Ljubljana 1965 1 Černe, F.: Obračun stroskov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965, Ljubljana 4 Turk. L: Sodobne metode v stroškovnem raču ­ novodstvu in kalknlnr:ija v dohodkovnem sistemu. Ekonomska revija 3-4/1965, Ljubljana LITERATURA: l. Černe, F.: Obračun stroškov in cene, Ekonom- ska revija št. 3-4/1965. Ljubljana 2. Kavčič, S.: Standardizacija osebnih dohodkov v naših razmerah, Zbornik XIII. simpozija o sodob- nih metodah v računovodstvu in poslovnih finan- cah, ZES ZFRDS, Ljubljana 1981 3. Kavčič, S.: Metode razporejanja vračunanega dohodka na stroškovne nosilce, Zbornik XIV. sim- poZiJa o sodobruh metodah v računovodstvu in po- slovnih financah, ZES in ZFRDS, Ljubjana 1982 4. Kavčič, S.: Dohodek iz izjemnih ugodnosti, Zveza društev finančnih in računovodskih delav- cev, Ljubljana 1984 S. Melavc, D.: Upravljalna ekonomika, Univerza v Mariboru, Maribor 1977 6. Turk, 1.: Kalkulacija zbirni obračun proizvod- nje in zbirni obračun realizacije v dohodkovnem sistemu, Ekonomski zbornik, VIL letnik, Ljubljana 1965 7. Turk, l.: Sodobne metode v stroškovnem raču­ novodstvu m kalkulacija v dohodkovnem sistemu, Ekonomska revija 3-4/l965 .. Ljubljana 8. Turk, 1.: Temelji kalkulacije stroškov v dohod- kovnem sistemu, Center za samoupravno norma- tivno dejavnost, Ljubljana 1982 9. Turk, I.: Uvod v ekonomiko temeljne organiza- cije združenega dela, Moderna organizacija, Kranj 1982 1 O. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zaključno poročilo o območnih gozd- nogospodarskih načrtih Slovenije, Ljubjlana 1986 29 OXF.: 923,4:667 Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortirnentov zasebnih gozdov Cveto Velikonja* l. UVOD Skupno gospodarjenje z vsemi gozdo- vi ne glede na lastništvo je v SR Sloveniji sistemsko urejeno. Zato moramo pri de- litvi prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov poleg postavk, ki jih predpi- suje zakon o gozdovih, upoštevati tudi vse komponente, ki nastopajo tako pri pridobivanju lesa kot pri vseh vlaganjih v gozdove, ki iz tega sledijo in so med se- boj povezane. Poleg tega moramo v za- sebnih gozdovih upoštevati še pravice lastnikov gozdov do dela prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov (renta) in pravice do plačila vloženega osebnega deln ter vloženih delovnih sredstev. Temeljne organizacije kooperantov, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, prido- bivajo dohodek od prodaje lesnih gozd- nih sortimentov, od izvajanja gozdnogojit- venih del in drugih virov. Pretežni del celotnega prihodka predstavlja prodaj- na vrednost lesnih gozdnih sortimentov. Pomemben pa je tudi prihodek od pro- daje storitev iz gozdnogojitvenih del, manj pomembni pa so drugi prihodki, iz- jemoma v nekaterih primerih, kjer imajo večje storitve drugim in jih knjižijo pod to postavko. V tem sestavku bomo razčlenili tisti * C. V., clipi. inž. gozd., Zadružna zveza Slovenije. 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4 YU 30 del celotnega prihodka, ki ga predstav- lja prodajna vrednost lesnih gozdnih sor- timentov. To je tistega dela celotnega prihodka, na katerem so v temeljnih or- ganizacijah kooperantov udeleženi tudi blagovni proizvajalci - lastniki gozdov. 2. STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH . SORTIMENTOV ZASEBNIH GOZDOV Struktmo prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov postavimo že s spreje- mom proizvodno-finančnih planov. Os- novni parametri pri sestavi letnih proiz- vodno-finančnih planov so po eni strani planirani dotok sredstev od prodaje gozdnih lesnih sortimentov, od storitev gozdnogojitvenih del in drugih prihod- kov, po drugi strani pa delitev oziroma poraba teh sredstev. To so predvsem: - sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo, - sredstva za izgradnjo gozdnih cest, - stroški gospodarjenja in - nadomestilo lastnikom gozdov za oddane gozdne lesne sortimente - od- kupne cene. V letu 1986 so gozdnogospodarske or- ganizacije v SR Sloveniji za zasebne goz- dove planirale naslednjo porazdelitev prodajne vrednosti lesnih gozdnih sorti- mentov: Tabela l Gozdno- Prodajna Sredstva za gospodarska vrednost gozdno bio- organizacija gozdnih les- loško repro- nih sortimen- dukcijo tav o/o o/o \_ Tolmin 100 16 2. Bled 100 15 3. Kranj 100 18 4. Ljubljana 100 14 5. Postojna 100 13 6. Kočevje 100 14 7. Novo mesto 100 17 8. Brežice \OO 18 9. Celje 100 16 lO. Nazarje 100 16 Il. Slov. Gradec lO O 17 12. Maribor lO O 16 13. GLG M. Sobota 100 15 G. Radgona 100 13 14. Sežana 100 13 2.1. Prodajna vrednost gozdnih lesnih sortimentov Obseg vrednosti od prodanih gozdnih lesnih sortimentov je odvisen od proda- ne količine, kvalitete in od iztržene cene za posamezni sortiment. Količine so okvirno določene z letnimi proizvodnimi plani, le-ti pa izhajajo iz predpisanih etatov, sprejetih z gozdno- gospodarskimi načrti. Kvaliteta gozdnih lesnih scrtimentov je odvisna predvsem od kvalirete gozdnega drevja (tehnični, prostorninski les - prirodne danosti), ki je po posameznih gozdnogospodarskih območjih različna, pa tudi od same izde- lave le-teh. V glavnem so bile glede na to tudi v letu 1985 dosežene različne pro- dajne cene, in sicer od 8622 do 12.414 din za m3 povprečno za ves les. Ker so cene gozdnih lesnih sortimentov pod družbe- no kontrolo cen, se iztržene cene za po- samezni sortiment v letu 1985 po posa- meznih gozdnogospodarskih organizaci- jah razlikujejo le v manjši meri. Relativno velike razlike doseženih povprečnih cen izhajajo pred vsem iz razmerja med ob- segom tehničnega in prostorninskega le- sa, pridobljenega v posameznem gozd- nogospodarskem območju, in njune fi- nančne realizacije. Sredstva za Stroški gos- Odkupna 1zgradnjo podarjenja cena gozdnih cest % % % 6 13 65 6 9 70 6 9 67 2 16 69 8 12,5 66,5 8 Il 67 2 li 70 2 14 66 4.5 Il.S 68 6 12 66 7,3 10,3 65,4 s 14 65 2,5 13 69,5 5 9 73 2 8 77 2.2. Sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo Po zakonu o gozdovih se za opravlja- nje dejavnosti posebnega družbenega pomena obvezno oblikujejo sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo. Obseg teh sredstev mora biti tolikšen, da se traj- no zagotavlja izvajanje vseh dejavnosti posebnega družbernega pomena v ob- segu in dinamiki, kot je to določeno s planskimi akti, vendar obseg teh sred- stev ne sme biti manjši od 13 o/o prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Del sredstev za gozdnobiološko re- produkcijo v višini, ki ne sme biti manjša od lO% od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov v posameznem letu, se uporablja na gozdnogospodarskem območju za varstvo, gojenje in urejanje gozdov v skladu s planskimi akti gozdno- gospodarske delovne organizacije ter območne skupnosti. Ta del sredstev združujejo delavci in združeni kmetje pri gozdnogospodarski delovni organizaciji na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v gozdnogospodarsko delov- no organizacijo. Torej se sredstva za te namene združujejo iz družbenih gozdov in iz gozdov, na katerih je lastninska pra- vica, porabljajo pa na osnovi planskih ak- 31 tov ne glede na lastništvo gozdov, za raz- liko od prejšnjega zakona, ko so se ta sredstva ločeno zbirala in tudi ločeno vlagala nazaj v gozdove. DeJ sredstev za gozdnobiološko re- produkcijo se uporablja za izvajanje skupnega programa melioracij in po- gozdovanja v SR Sloveniji ter za sofinan- ciranje izvajanja dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozd- nogospodarskem območju . Obseg tega dela sredstev ne sme blti manjši od 3 % prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov v gozdnogospodarskem območ­ ju v posameznem letu, določi pa se v sa- moupravnem sporazumu o temeljih pla- na republiške skupnosti. Ta del sredstev združujejo gozdnogospodarske organi- zacije pri republiški skupnosti. Postavlja pa se vprašanje, ali bo teh 13 z zakonom določenih odstotkov zadosto- valo za vse zakonsko predpisane obvez- nosti ob dejstvu, da imamo že 50 o/o regist- riranih umirajočih gozdov, glede na to je pričakovati, da bodo sečnje predvsem kvaliletnega lesa vse manjše. Zakon tudi namreč izrecno določa, da temeljne organizacije kooperantov zago- tavljajo sredstva za gozdnobiološko re- produkcijo v ceni gozdnih lesnih sorti- mentov in se obračunavajo v breme ce- lotnega prihodka temeljne organizacije kooperantov v višini najmanj 13 % od , prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- : mentov, pridobljenih v posameznem letu . v gozdnogospodarskem območju. Prav · tako obračunavajo tudi sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo od lesa za neposredno domačo porabo in od lesa, ki ga lastnik ni pridobil v skladu z zako- nom. Sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo, ki so jih planirale gozdnogospo- darske organizacije za leto 1986, so raz- vidna iz tabele l o delitvi dela skupnega prihodka od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Iz navedene tabele je razvidno, da sta le dve organizaciji pla- nirali minimalni predpisani obseg sred- stev za gozdnobiološko reprodukcijo, dočim so ostale organizacije propordo- 32 nalno planirnle bistveno večje obsAge, nekatere celo 17 in 18 % od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Iz tega lahko sklepamo, da so posamezne gozdnogospodarske organizacije z gozdnogospodarskimi načrti, ki so stro- kovna podlaga za izdelavo planskih ak- tov, ugotovile, da so pač take potrebe za zagotavljanje izvajanja vseh dejavnosti posebnega družbenega pomena v goz- dovih. Povečevanje sredstev za gozdnobio- loško reprodukcijo s strani gozdnogos- podarskih organizacij si lahko razlaga- mo iz dveh vidikov, in sicer, po eni strani vedno večje potrebe po teh sredstvih za- radi umiranja gozdov. Statistični podatki namreč kažejo, da v zadnjih letih zelo na- raščajo postavke za varstvo gozdov. Po drugi strani pa umikanje drugih virov sredstev. V preteklem planskem obdo- bju so del sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo prispevali tudi porabniki lesa na osnovi prejšnjega zakona o goz- dovih. Po določilih sedanjega zakona o gozdovih pa teh srec:istev po sili zakona ne bo več. Njihova višina bo predvsem odvisna od dogovorov med porabniki le- sa in gozdnogospodarskimi organizaci- jami v posameznem območju. Glede na težave Iesnopredelovalne industrije pa je težko pričakovati dosedanjo višino nji- hovih sredstev za te namene, nikakor pa ne gre pričakovati večjih sredstev. Prav tako je novi zakon o gozdovih del obvez- nosti za sofinanciranje izvajanja dejav- nosti splošnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območ­ ju prenesel iz proračuna republike in občin na tem območju na gozdnogospo- darske organizacije in s tem za zasebne gozdove posredno tudi na lastnike goz- dov. Zato so gozdnogospodarske organi- zacije že za leto 1986 planirale višja last- na sredstva. Novi zakon o gozdovih sicer močno­ za razliko od prejšnjega - poudarja splošno koristne funkcije gozdov, hkrati pa zožuje krog tistih, ki bi morali zagotav- ljati materialno osnovo ))za trajno zago- tavljanje izvajanja vseh dejavnosti po- sebnega družbenega pomena v gozdo- vih«. Zožuje Jih torej na organizacije, ki gospodarijo z gozdov), in na lastnike goz- dov, medtem ko je delež porabnikov od- visen zgolj od njihovega komercialnega interesa. 2.3 Sredstva za izgradnjo gozdnih cest Za hitrejše odpiranje gozdov z gozdni- mi cestami združujejo gozdnogospodar- ske organizacije združenega dela iz de- la dohodka, gozdnogospodarske temelj- ne orgaruzacije kooperantov i2 dela pro- dajne cene za gozdne lesne sortimente, ki gre prav tako iz dohodka, in porabniki gozdnih lesnih sortimentov. Sredstva za izgradnjo gozdnih cest se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosri v območju. Del teh sredstev pa območne skupnosti na osnovi samo- upravnega sporazuma o temeljih plana republiške skupnosti združujejo pri re- publiški skupnosti za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami. Prav tako kakor za sredstva za gozd- nobio1oško reprodukcijo zavezuje zakon o gozdovih lastnike gozdov, da poravna- jo stroške za plačilo sredstev za odpira- nje gozdov z gozdrumi cestami tudi od gozdmh lesnih sortimentov, ki so jih dobi- li za neposredno domačo porabo in od sortlinentov, ki jih niso pridobili v skladu z zakonom. Poleg lastnih sredstev za izgradnjo gozdnih cest temeljnih organizacij ko- operantov se na podlagi zakona na osno- vi samoupravnega sporazuma združuje- JO tudi sredstva porabnikov lesa. V pre- teklem obdobju so porabniki lesa zdru- ževali sredstva za vlaganja v gozdove na osnovi zakona, poleg tega pa še na pod- lagi samoupravnih sporazumov. Ta sredstva so predstavljala pomemben delež. V obdobju 1987-1985 so porabni- ki lesa prispevali 19 % dd vseh vloženih sredstev v gozdove. Zaradi slabšanja ekonomskega položaja lesnopredelo- valne industrije pa v prihodnje ni priča- kovati teh sredstev v takem obsegu. Del sredstev za izgradnjo gozdruh cest se zbira tudi od tako imenovanega ben- cinskega dinarja. Na osnovi zakona o gozdovih se republiški skupnosti plaču­ je povračilo za uporabo cest, vsebovano v ceni goriva, ki je bilo porabljeno z vozili gozdnogospodarskih organizacij na nji- hovih cestah oziroma je bilo porabljeno z orugo njihovo mehanizacijo. Obseg sredstev se določi sporazumno med re- publiško skupnostjo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ceste. Za izgradnjo gozdnih cest se oblikuje- jo sredstva tudi iz amortizacije osnovnih sredstev in akumulacije temeljnih orga- nizacij kooperantov. Zakon o gozdovih sicer uporablja ter- min gozdne ceste za odpiranje gozdov, vendar se vzporedno z gozdnimi cestami gradijo tudi gozdne vlake, ki se financi- rajo v glavnem iz istih virov sredstev in predstavljajo okrog eno tretjino vseh sredstev. Po podatkih republiške skup- nosti so gozdnogospodarske temeljne organizacije kooperantov v letu 1985 vložile v izgradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak 32 o/o od vseh vloženih sred- stev za odpiranje gozdov. V manjši meri pa se gradijo, zlasti rekonstruirajo, vlake tudi na račun stroškov proizvodnje in se prikazujejo le materialni stroški. Prejšnji zakon o gozdovih je namreč varstvo, go- jenje in urejanje gozdov opredeljeval kot dejavnosti posebnega družbenega po- mena, dočim je gradnjo in vzdrževanje gozdruh prometnic štel k pridobivanju gozdnih sortimentov. Zato so gozdnogo- spodarske organizacije v preteklem ob- dobju sredstva za gradnjo in vzdrževa- nje gozdnih cest obravnavale kot strošek gospodarjenja. Novi zakon o gozdovih pa je poleg varstva, gojenja in urejanja goz- dov opredelil tudi odpiranje gozdov z gozdnimi cestami kot dejavnost splošne- ga družbenega pomena. Določil je tudi, da se sredstva za izgradnjo gozdnih cest oblikujejo iz prodajne cene gozdnih les- nih sortimentov, ki pa se knjigovodsko ne štejejo kot porabljena sredstva. Izkazuje- jo se v dohodku in nato v akumulaciji, iz 33 katere se uporabljajo za izgradnjo gozd- nih cest. Obseg teh sredstev določajo gozdnogospodarske organizacije s svoji- mi planskimi akti. Iz tega sledi, da sred- stva ·za izgradnjo cest dejansko spadajo k stroškom gospodarjenja, čeprav jih iz- kazujemo ločeno. V letu 1986 so posamezne gozdnogo- spodarske organizacije za zasebne goz- dove planirale za izgradnjo gozdnih cest od 2 do 8% sredstev od prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov. Razli- čen obseg planiranih sredstev za te na- mene si lahko razlagamo predvsem iz dveh vidikov. Po eni strani gre za odraz potreb, ki so povezane s stopnjo odprto- sti gozdov v posameznem območju, po drugi strani pa odraz možnosti oblikova- nja potrebnih sredstev. Značilno je, da tista območja, ki imajo že sedaj gozdove dokaj odprte, planirajo večji delež sred- stev za izgradnjo gozdnih cest, to so eko- nomsko močnejša območja in obratno, ekonomsko šibkejša planirajo manjši de- lež od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. To velja za vse gozdove. V zasebnih gozdov .ih pa se tu pridružuje še vpliv združen.ih kmetov lastnikov goz- dov. V ekonomsko močnejših območjih je običajno gozdna posest večja, lastniki gozdov so pretežno kmetje in tam tudi ži- vijo. Stopnja navezanosti le-teh je na sta- len vir dohodka iz gozda sorazmerno ve- lika. Zaradi tega je na teh območjih veli- ka zainteresiranost lastnikov gozdov za vsa vlaganja v gozdove, zlasti pa v gozd- ne ceste in gozdne vlake, ker se z grad- njo gozdnih cest v zasebnih gozdovih od- pirajo in tudi povezujejo posamezne kmetije in zaselki, je zainteresiranost za gradnjo gozdn.ih cest tu še večja. Vse to vpliva na politiko delitve prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov in s tem tudi na politiko odkupnih cen. Tu se združeni kme~e zavestno odločajo za večja sredstva za izgradnjo gozdnih cest, čeprav gre to na račun odkupnih cen. Ravno obratno pa je na ekonomsko šib- kejših območjih, kjer je običajno razpar- celiranost sorazmerno velika, velik de- lež lastn.ikov gozdov je nekmetov, nave- 34 zanost na gozd je mala. Lastn.iki gozdov vidijo v gozdu le trenutne koristi. Posle- dica tega so veliki pritiski za čim večje odkupne cene gozdnih lesnih sortimen- tov, s tem pa se znižujejo sredstva za vla- ganja v gozdove zgolj na predpisano mi- nimalno mejo, občutno pa se skrčijo sredstva za gradnjo gozdnih cest. Razko- rak odprtosti gozdov se med nekaterimi gozdnogospodarskimi območji prav za- radi teh dejstev vedno bolj povečuje. 2.4 Stroški gospodarjenja K stroškom gospodarjenja štej emo ti- ste stroške, ki jih gozdnogospodarske organ.izacije poleg sredstev za biološko gozdnobiološko reprodukcijo, sredstev za izgradnjo gozdnih cest in nadomestila lastnikom gozdov za oddane lesne gozd- ne sortimente krijejo iz prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortimentov. To je zbir vseh stroškov, ki nastajajo pri oprav- ljanju vseh del pri gospodarjenju z za- sebnimi gozdovi, vključno s splošnimi stroški gozdnogospodarske organizaci- je. Višina stroškov gospodarjenja je spe- cifična za vsako gozdnog0spodarsko or- ganizacijo in je odvisna od številnih de- javnikov, predvsem pa .od deleža zaseb- nih gozdov, deleža blagovne proizvod- nje in poslovne ter samoupravne organi- ziranosti. V se nastale stroške gospodarjenja gozdnogospodarske organizacije razde- lijo proporcionalno na posamezne dejav- nosti, ki so z realizacijo opravljenih del prispevale k skupnemu prihodku, in si- cer: na del prihodka od prodajne vred- nosti gozdnih lesnih sortirnentov in na del prihodka od storitev območnim skup- nostim za opravljena dela, ki se krijejo iz sredstev za gozdnobiološko reprodukci- jo. Del skupnega prihodka, ki je knjižen pod drugimi prihodki, je v večjem delu organizacij neznaten, zato ga tudi zane- marijo. V tistih organizacijah, ki pa op- ravljajo večji obseg del kot storitve dru- gim v okviru gozdnogospodarske orga- nizacije ali pa celo izven gozdnogospo- darske organizacije, ta dela tudi planira- jo, finančno realizacijo v skupnem pri- hod ku pa izkazujejo pod drugimi prihod- ki. V teh primerih porazdelijo del stroš- kov gospodarjenja proporcionalno tudi na ta del skupnega prihodka. V tabeli 2 je prikazana struktura pro- dajne vrednosti gozdnih lesnih sortimen- tov, v tabeli 3 pa struktura stroškov go- spodarjenja, ki odpadejo na ta del skup- nega prihodka. Iz navedenih tabel je raz- vidno, da so stroški gospodarjenja pri gozdnem gospodarstvu Ljubljana v letu 1985 znašali 14,8% od prodajne vredno- sti gozdnih lesnih sortimentov. Po posa- meznih gozdnih gospodarstvih se ti stroški gibljejo od 8 do 15 %. Tako razli- čen odstotek teh stroškov ne izhaja samo iz specifičnosti pogojev gospodarjenja po posameznih gozdnogospodarskih or- ganizacijah, ampak tudi zaradi različne­ ga, včasih tudi napačnega knjiženja in prikazovanja posameznih postavk. Zara- di tega je vsaka primerjava med posa- meznimi gozdnogospodarskimi orgam- ·zacijami nemogoča. STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN STRUKTURA STROŠKOV GOSPODAR- JENJA PRJ GOZDNEM GOSPODAR- STVU V LETU 1985 Tabela 2 STRUKTURA PRODAJNE VREDNOSTI GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Tabela 3 STRUKTURA STROŠKOV GOSPODARJENJA Stroški gospodarjenja sku- paj - materialni stroški - amortizacija od osnovnih sredstev - za DSSS - obveznosti iz dohodka - za kritje sredstev za gozdnobiološko reproduk- cijo za domačo porabo kmetov - OD delavcev v TOK - skupna poraba delavcev TOK - skupna poraba kmetov - akumulacija v 000 din 370.065 34.677 12.321 34.310 50.191 38.021 113.352 17.886 13.400 55.906 % 14,80 1,39 0.49 1,37 2,0l 1,52 4,53 0,71 0,54 2,23 stroškov, cestni delež amortizacije od os- novnih sredstev in pretežni del akumula- cije, ki se uporabljajo kot sredstva za iz- gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest; - na del za kritje splošnih stroškov gozdnogospodarske organizacije. če bi podrobneje razčlenjevali splošne stroš- ke, bi lahko ugotovili, da so tu zajeti do- ločeni stroški, ki nA spadajo 1< tem stroš- kom. Tako imajo nekatere gozdnogospo- darske organizacije v okviru skupnih služb oddelek za projektiranje gozdnih cest. Stroške projektiranja bi morali po- krivati ali vsaj prikazovati v sredstvih za izgradnjo gozdnih cest, če jih že ločeno prikazujemo. Verjetno bi še marsikaj od- krili, če bi podrobneje analizirali splošne stroške po posameznih gozdnogospo- v 000 din % darskih organizacijah. Predvsem vpraš- ---------------- ljivo pa je, ali stroški, ki nastajajo za op-Prodajna vrednost gozdnih lesnih sortimentov 2,5C·l.959 100 - sredstva za gozdno bio- loško reprodukcijo 314.694 12,5 - sredstva zn izgradnjo gozdnih cest 72.011 2,9 - stroški gospodarjenja 370.065 14,8 - nadomestilo za oddane gozdne lesne sortimente (odkupna cena) 1,745.189 69,8 Obravnavane stroške gospodarjenja, prikazane v tabeli 3, lahko v grobem raz- vrstimo na tri dele, in sicer: - na del stroškov, ki" ·se nanašajo na vlaganja v gozdove, to je del materialnih ravljanje javne službe izven okvira gozd- nogospodarske organizacije, sploh spa- dajo v stroške gozdnogospodarskih or- ganizacij in s tem v stroške gospodarje- nja; - na del. ki je namenjen združenim kmetom lastnikom gozdov za kritje skup- nih potreb. Obseg teh sredstev je po po- sameznih delovnih gozdnogospodarskih organizacijah in pa tudi po posameznih temeljnih organizacijah kooperantov do- kaj različen. Odvisen je predvsem od možnosti in potreb ter stopnje družbe- 35 neekonomskih odnosov med združenimi kmeti in delavc1 v gozdnogospodarskih organizacijah. V glavnem v vseh temelj- nih organizacijah kooperantov oblikujejo sklad skupne porabe kmetov lastnikov gozdov. Sredstva, ki so namenjena kme- tom lastnikom gozdov iz stroškov gospo- darjenja, se uporabljajo zlasti za izobra- ževanje (skupni izleti, razni tečaji) , za po- krivanje dela prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov (117. člen zakona SPIZ), za obli- kovanje rizičnih skladov. ki jih ponavadi oblikujejo skupaj s kmetijskimi zadruga- mi, za oblikovanje skladov za stanovanj- ska posojila združenim kmetom in za druge skupne namene. Stroški gospodarjenja so sicer navi- dezno visoki, vendar z ugotovitvijo, v kakšne namene se uporabljajo, so tudi utemeljeni. Iz grobe razvrstitve stroškov, ki nastajajo pri gospodarjenju z zasebni- mi gozdovi in jih opredeljujemo kot stroš- ke gospodarjenja, ne predstavljajo samo tako imenovanih režijskih stroškov, kot jih nekateri nepoučeni poimenujejo ali pa celo enačijo z maržami v trgovskem smislu. 2.5 Nadomestilo lastnikom gozdov za oddane gozdne lesne sortimen te - odkupne cene Udeležba lastnikov gozdov nn rleležu dosežene prodajne vrednosti (cene) gozdnih lesnih sortimentov se izkazuje v. dveh oblikah, in sicer neposredno v ob- liki odkupnih cen, posredno pa iz skup- nega dohodka oziroma iz stroškov gos- podarjenja za skupne namene združenih kmetov. Po določilih zakona o gozdovih je. na- domestilo lastnikom gozdov za oddan les oziroma odkupna cena gozdnih lesnih sortimentov sestavljena iz dveh delov, in sicer: - iz dela, ki izvira iz lastništva gozdov (renta), - iz dela, ki izhaja iz osebnega dela in vloženih delovnih sredstev. 36 Odkupne cene za gozdne lesne sorti- mente iz zasebnih gozdov so odvisne od: - doseženih prodajnih cen za gozdne lesne sortimente iz zasebnih gozdov, - obsega sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo (biološka amortizacija), - obsega sredstev za izgradnjo gozd- nih cest, - stroškov gospodarjenja gozdnogos- podarske organizacije, - stopnje vključitve lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo pri pridobivanju lesa. Vključevanje lastnikov gozdov v gozd- . no proizvodnjo pri pridobivanju lesa je dokaj različno . Vključujejo se predvsem v posek in izdelavo ter spravilo do ka- mionske ceste. Transport do končnega potrošnika pa v glavnem opravlJajo gozdnogospodarske organizacije. Del te proizvodnje pa lastniki gozdov v celoti prepuščajo gozdnogospodarskim orga- nizacijam. V letu 1985 so lastniki gozdov vključno z oddajo lesa na kamionski cesti in franko skladišče po posameznih gozd- nogospodarskih organizacijah realizirali od 64 do 99 % blagovne proizvodnje, v povprečju po 84 %. Ostalih 16 % blagov- ne proizvodnje pa so izvršile gozdnogos- podarske organizacije v lastni proizvod- nji s prevzemom lesa na panju in ob pa- nJU. Odkupne cene so vsekakor odvisne od doseženih prodajnih cen gozdnih les- nih sortimentov. Medtem ko so v doseže- ni prodajni ceni med posameznimi gozd- nogospodarskimi organizacijami občut­ no velike razlike, pred vsem zaradi raz- lične kvalitete lesa, so razlike odkupnih · cen bistveno manjše na račun drugih po- stavk (vlaganja) pri delitvi prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Razlike odkupnih cen nastanejo tudi za- radi tega, ker gozdnogospodarske orga- nizacije pri prikazovanju le-teh v celoti ne upoštevajo stopnje vključevanja last- nikov gozdov v proizvodnjo, delno pa tu- di zaradi različnega izračunavanja posa- meznih faz proizvodnje. Lastniki gozdov oddajajo les v nasled- njih fazah proizvodnje: na panju, ob pa- nju, na kamionski cesti in na skladišču. Pri določanju odkupnih cen gozdnih les- nih sortimentov se upoštevajo vse faze proizvodnje. Kolikor lastnik gozda odda les na skladišču, se mu pri odkupni ceni upoštevajo stroški vseh faz proizvodnje. Ce pa katerokoli od teh faz prevzame gozdnogospodarska organizacija, se strošek te faze šteje kot odbitna postav- ka. Stroški posamezne faze proizvodnje (poseki, izdelava, spravilo) se obračuna­ vajo po sprejetih normativih, ki se po po- sameznih gozdnogospodarskih organi- zacijah bistveno ne razlikujejo. Razlikuje- jo pa se stroški kamionskih prevozov za- radi različnega obravnavanja le-teh v posameznih gozdnogospodarskih orga- nizacijah. Nekatere namreč obračunava­ jo povprečno ceno prevozov ne glede na različne razdalje (solidarno pokrivanje stroškov), druge pa po dejanskih stroš- kih, ki izhajajo iz različnih razdalj. Tako pridemo do različnih odkupnih cen. V nekaterih gozdnogospodarskih organi- zacijah (običajno ekonomsko revnejše -območje) se dogovorijo še za solidarno prelivanje odkupnih cen med posamez- nimi gozdnimi lesnimi sortimenti. Tako prihaja do tega, da so v istem kraju na mejah območij za enake sortimente ena- kih kvalitet različne odkupne cene. Pri prikazovanju in primerjanju deleža od prodajne cene lesa, ki pripada lastni- kom gozdov (odkupne cene) z drugimi deleži (sredstva za biološko reprodukci- JO, sredstva za ceste in stroški gospodar- Jenja) gozdnogospodarske organizacije običajno izkazujejo v skupnem znesku, in to kot prevzem lesa na kamionski cesti, kljub temu, da dejansko nastopajo različ­ ne faze prevzema lesa. Po o:::::eni se po posameznih gozdnogospodarskih orga- nizacijah realizira od 50 do 90 % blagov- ne proizvodnje s prevzemom lesa na ka- mionski cesti, ostale količine pa v drugih fazah proizvodnje. Tako je v primeru Gozdnega gospodarstva Ljubljana (ta- bela 2) prikazan delež od prodajne vrednosti lesa, ki so ga prejeli lastniki gozdov v fazi prevzema na kamionski cesti, čeprav drugi podatki kažejo, da je bilo 11 o/o ·od celotne blagovne proizvod- nje realizirane v fazi prevzema lesa na pan ju. Pretežni delež blagovne proizvodnje predstavlja prevzem lesa na kamionski cesti, prevzemi oziroma oddaja na skla- dišču in ob panju pa ne predstavljata večjih količin, zato bi jih eventualno lah- ko zanemarili. Ne moremo pa zanemariti prevzema lesa na panju, ker predstavlja pomemben delež od celome blagovne proizvodnje in je v posameznih gozdno- gospodarskih organizacijah dokaj razli- čen (v letu 1985 od 1 do 46 %). Pomemb- no je tudi to, da z oddajo lesa na panju lastniki gozdov v proizvodnji sploh ne so- delujejo in jim pripada le del prodajne cene lesa, ki izvira iz lastništva (renta). Po oceni znaša ta del od 5 do 20 o/o. Koli- kor so lastniki gozdov udeleženi v vseh fazah proizvodnje, pa prejmejo 65 do 70 % od prodajne vrednosti gozdnih les- nih sortimentov. Prikazovanje povpreč­ nih vrednosti nam zato sliko popolnoma zamegli. Primerjava med posameznimi gozdnogospodarskimi organizacijami pa je sploh nemogoča, še zlasti zato, ker se pojavljajo različni obsegi prevzema lesa na panju. Primerjava deleža stroškov gospodar- jenja z deležem odkupne cene lesa od prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorti- mentov je zaradi različnega zajemanja in izračunavanja tako odkupnih cen kot tu- di stroškov gospodarjenja že v sami or- ganizaciji ne daje prave slike. Primerja- va med posameznimi organizacijami pa je sploh nemogoča. Zato bi bilo nujno po- enotenje zajemanja in spremljanja ter prikazovanja podatkov tako za stroške gospodarjenja kot tudi za odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov. 3. ZAKLJUČEK Namen tega prispevka je bil prikazati delitev tistega dela celotnega prihodka v TOK ki ga predstavlja prodajna vred- nost gozdnih lesnih sortimentov zasebnih gozdov. Zbrali smo podatke za nekaj 37 gozdnogospodarskih organizacij, da bi jih medsebojno primerjali. Ker pa zaradi različne metodologije zajemanja in pri- kazovanja posameznih vrst stroškov tako o višini sredstev za gozdnogospodarsko reprodukcijo, sredstev za odpiranje goz- dov in stroškov gospodarjenja kot posle- dica Le-teh tudi nadomestilo lastnikom gozdov za oddan les med gozdnogospo- darskimi organizscijami niso primerljivi, je v tem sestavku prikazana in analizira- na le planirana porazdelitev navedenih postavk po gozdnogospodarskih organi- zacijah za leto 1987. Dejanska porazdeli- tev ustvarjenega dela prihodka od pro- dajne vrednosti gozdnih lesnih sortimen- tov v letu 1985 pa samo za eno gozdno gospodarstvo (GG Ljubljana). Porazdeli- tev in primerjava vseh stroškov je prika- zana v smislu zakona o gozdovih in ne po predpisanih knjigovodskih določilih. Predpostavljamo, da raznolikosti in posebnosti, ki obstajajo zlasti pri gospo- darjenju z zasebnimi gozdovi, prav goto- vo vplivajo kot posledica za neenotno za- jemanje in prikazovanje posameznih podatkov. Kljub temu predlagamo, da bi za zasebni del gozdarstva v SR Sloveniji sprejeli enotno metodologijo spremljanja stroškov. Ta metodologija ·naj bi bila podlaga za dogovor za enotno shemo kalkulacije in enako vsebino posamez- nih postavk kalkulacije. Predlagamo tudi, da bi zaradi primer- ljivosti strukture prodajne vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, dosežene pri kupcu, med gozdnogospodarskimi or- ganizacijami zajemali naslednje postav- ke: - sredstva za gozdnobiološko repro- dukcijo (biološka amortizacija), - sredstva za odpiranje gozdov, - stroški gospodarjenja, - nadomestilo lastnikom gozdov za oddan les (odkupna cena), - faza skladišča, - faza prevzema lesa na panju. 38 4. VIRI l. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 61-810174, 2. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18-870/ 85. 3. Winkler, I.: Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonomski problem, Ljubljana 1970. 4. Anketa gozdnogospodarskih organizacij SR Slovenije 1986. S. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Poslovno po- ročilo za leto 1985. 6. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slo- venije: Dosežene prodajne cene franko predelo- valni obrat za obdobje od l. l. do 31. 12. 1985 (računalniška obdelava) 7. Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interes- ne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdo- bje 1981-1985, v letu 1985 in za celotno plansko ob- dobje 1981-1985, Ljubljana 1986 8. Zadružna zveza Slovenije, XIV. redni občni zbor, Ljubljana 1986: Letno poročilo 1985 OXF. 923.4:(497.12 Tolminsko) Prehojena pot podružbljanja proizvodnje v zasebnih gozdo~ih SGG Tolmin IgnaciJ Pišlar* Več blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti- mentov v organizaciji TOK Gozdarstvo pomeni viš- jo stopnjo podružbljanja proizvodnje v zasebnih gozdovih. Pod pojmom »V organizaciji TOK gozdarstva« razumemo: a) pripravo dela, b) izvedbe dela. Pregled odstotnega deleža odkupa na panju za 10 let nazaj je pri TOK Gozdarstvo Idrija naslednji: 1976 19,6% 1977 28,2% 1978 31,5 % 1979 42,7% 1980 45,6% 1981 51,0% 1982 39J% 1983 43,7% 1984 49A % 1985 43,9% V letu 1986 pričakujemo okrog SO% proizvodnje v organizacijJ TOK. Od leta 1978. še bolj pa od leta 1 ~'18, Je viden porast deleža proizvcdnje v odkupu na panju, saj je pri razmeroma konstantnem odku- pu lesa na kamionski cesti močneje porastla proiz- vodnja TOK in je od skupne pr01zvodnje leta 1976 (62.934 m3) prišla v letu 1979 že na 82.000 m3. Manjša nihanja 1980-1985 so deloma posledica vremenskih razmer, ekonomike in deloma tudi prehodnih zalog. Prav tako niha odkup na kamion- ski cesti med 50.000 mJ leta 1976 in 1983 ter 40.000 m3 leta 1981. Vsekakor pa se zadnja leta ni- kakor ne povečuje odkup na kamionski cesti in ni- kakor ne prispeva k dvigu blagovne proizvodnje TOK v zadnjem desetletju. Ravno narobe, čutiti je upadanje. ki bo posebno izrazito letos, in to zlasti v enotah z razdrobljeno poses~o in slabim sortiment- nim sestavam. Brez proizvodnje v organizaciji TOK bi potemta- kem prOlzvodnja v letošnjem letu znašala komaj polovico načrtovane. Da bi zadovoljevali družbene potrebe po lesu vsaj približno v skladu s proizvod- nimi možnostmi naših gozdov v zasebni lasti, je to- rej vključevanje TOK v podružbljanje gozdne pro- izvodnje v zasebnih gozdovih več kot nujno. Kakšno pot smo torej prehodili na TOK od leta 1980, ko je bil na našem območju, v Nemškem Rutu republiški seminar o isti temi. Za lažje razumevanje navajam le nekaj osnovnih podatkov za TOK Idrija za leto 1985, povzetih po poslovnem poročilu. Podatki so razčlenjeni na štiri organizacijske enote TOK po občinah Idrija, Aj- dovščina. Nova Gorica in Tolmin. OE Povr. štev. štev. Povpr. Povpr. Odkup Odkup Skupaj gozdov last- gozd- velik. velik. na kami- na panju v ha nikov nih pose s. pare. enski gozdov pare. ha ha cesti Idrija 17.446 3.6~0 16.230 4,73 1.08 18.277 9.953 28.230 Ajdovščina 11.219 9.264 24.496 1.21 0,46 8.961 4.231 13.192 Gorica 16.375 16.366 44.707 l. OO 0,37 7.572 9.380 16.952 Tolmin 20.571 8.024 29.227 2,56 0,70 12.253 13.?03 25.456 Skupaj TOK 65.61} 37.344 114.659 1,76 0,57 47.063 36.767 83.830 Struktura blagovne proizvodnje TOK za leto *I. P., dipl. inž. gozd., TOK Gozdarstvo idrija, 1985 nam še pove, da je od 37.344 lastnikov gozdov 65280 Idrija, Trg svobode 2, YU sodelovalo v blagovni proizvodnji le 2714 ali komaj 39 7.3 %, ostali pa niso sodeloval! in jim pravimo »glu- hi« lastniki gozdov. V odkupu na pan ju 36.767 m3 so delavci TOK po- sekali 11,6 %, kooperanti pa 88.4% lesa. Pri spravilu so delavci TOK sodelovali z Il%, kooperanti s 85% ter obrtniki s 4 %. Težak traktor je spravil 10% lesa, srednji in la- hek 78 %, motorni vitel 3 %, ročne spravilo 5 %, noš- nja in vlačenje s konji 4 %. Domača poraba lesa je znašala neto 25.400 mJ, to je slaba tretjina blagovne proizvodnje. Od tega je bilo 80% drv za kurjavo. Odkup iz negozdnih površin je znašal okrog 8000 m 3 in se iz leta v leto giblje okrog 1 O% blagov- ne proizvodnje TOK. V TOK je včlanjenih ?51 lastnikov gozdov, od te- ga jih je 137 zavarovanih zdravstveno. pokojninsko in invalidsko. Delavcev ima TOK 90, od tega jih 44 dela v neposredni proizvodnji. drugi pa so pred- vsem tehnično strokovni kader. I. SAMOUPRAVNA IN FUNKCIONALNA ORGANIZIRANOST TOK Samoupravljanje in osveščeno sodelovanje v TOK se je dalo doseči pri večini članov, torej pri večini tistih, ki jim gozd pomeni pomemben vir za preživljanje. Prek samoupravnih organov, zadruž- nega sveta in odborov teče del odločanja . Zelo pa so obiskani zbori članov TOK, kjer se obravnavata dve bistveni zadevi: zaključni račun in plan za na- slednje leto. Tudi obveščanje je dokaj urejeno zlas- ti za tiste, ki so člani odborov in zadružnega sveta ter za IPZ zavarovane kmete. Pomembno pri tem je tudi konkretno sodelovanje s krajevnimi skupnost- ml na podeželju pri izboljševanju življenjskih raz- mer. Velikanska večina lastnikov gozdov pa zaradi nepomembnosti dohodka iz gozda in nezanimanja ni včlanjena v TOK. Pri tem pa je zlasti pri mestnem prebivalstvu opazen špekulativen odnos do svoje- ga gozda, kar povzroča kar precej težav. S širje- nJem osveščenosti, pridobivanjem zaupanja in šir - jenjem vsebinske misli samoupravljanja si torej upamo zagotoviti pnmeren razvoj tudi vnaprej, kot smo si ga zagotavljali do dane~ . Brez zaupanja pri kmetu, lastniku gozda, pač ne gre. Operativna organiztranost TOK Je po našem mnenju primerna. TOK ima 4 operativne centre, or- gamzacijske enote, ki uspešno operativno pokriva- jo teren Nadalje se deli v revirje, ki so glede na in- tenzivnost gospodarjenja lahko različno veliki. PrejšnJO organizacijo dveh tehllikov v enem revir]u, enega, Id načrtuje, in drugega, ki to izvaja, ki smo jo delno imeli, smo spremenili in zdaj imamo manj- še revirje, kjer en revtrni gozdar prevzema celo- kupno skrb m odgovornost nad revirjem glede prOizvodnje in nege gozdov ter tudi drobnih opra- vil v revirju. Tako ima boljši pregled nad dogaja- njem v revirju m tudi poti se ne podvajajo toliko. Tak je bil naš razvoj v operativni organizaciji, zdaj pa stremll11o k temu, da pridobimo nekaj grad- 40 benih tehnikov, ki bi razbremeniti v tem pogledu naše rev1rne, saj le-ti vsekakor premalo rrusliju rJo gozd, na pravo delo gozdarja v gozdu, vse preveč pa na buldožer. mlmranje itd. Od tega si obetamo, da bomo pridobili nekaj na kvaliteti dela v gozdu, ki smo jo morda malo preveč zanemarili. II. PORAST ŠTEVILA PROIZVODNIH KOOPERANTOV število tako imenovanih proizvodnih kooperan- tov, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavaro- vanih, torej kmetov, katerih pretežni del dohodka izvira iz dela v gozdu, se je stalno povečevalo. Leto število 1977 4 1978 51 1979 61 1980 74 1981 97 1982 106 1983 125 1984 131 1985 137 Ti kooperanti poleg del v kmetijstvu opravijo še vse delo v svojem gozdu ter precej tudi v gozdu drugega. To je človeški, kadrovski potencial TOK, ki je s tem, da se je številčno toliko okrepil, tudi omogočil, da so se dela v takem obsegu tudi izvr- ševala. Od minulega seminarja v Rutu se je to šte- vilo skoraj podvojilo, predvsem se je povečalo šte- vilo kooperantov na Idrijskem. S sprejemom pred- pisov o zavarovanju združenih kmetov v začetku leta 1984 se k TOK ni prijavilo veliko novih zavaro- vancev, saj smo vse potencialne kmete, lastnike gozdov, bili že prej zavarovali . Večina novih se je tedaj zavarovala pri kmetijskih zadrugah. Obseg odkupov na panju se seveda ni propor - cionalno povečal s porastom šrevila proizvodnih kooperantov, delno zaradi storitev v letih 1983, 1984 posebno veliko, delno pa zato, ker so vsi ve- čmoma veliki kmetje in imajo sami doma zelo veli- ko dela. Dogaja se tudi to, da nekateri premalo naredijo v gozdu. Z novim letom bomo začeli sklepati letne pogodbe, kjer bodo kooperanti prejeli letne obve- ze za delo v gozdu, ki bodo seveda odvisne od ob- sega kmetijskih de!. Kolikor obveze. ne bodo izpol- njene in zato ne bo objektivnih razlogov, bo prene- hal zanje razlog biti zavarovan pri TOK gozdar- stvo. Kooperant, ki je pravi kooperant, ima doma tudi kmetijo. Kot kmet ima največ dela prav poleti. Po- leti, ko je čas za sečnJo najmanj primeren, ga torej ni v gozdu. To je v pogledu sezonskega dela v goz- du zelo ugodno. Kot onentacijo navajam povprečni zaslužek pro- Izvodnega kooperanta v letu 1985. Ta je znašal 404.955 din. povprečno izplačano nadomestilo za delovna sredstva in prihod na delo pa 368.972 din. skupaj torej 766.600 din. Toliko denarJa Je torej pri- teklo v povprečju na kooperanta v lanskem letu. kar je bil vsekakor pomemben prispevek za so- clalno varnost kmečkih družin. Z gotovostjo lahko rečemo. da so tako unenovani proizvodni kooperanti udarna sila TOK. ki je prek ostalih v nadaljevanju referata naštetih vzvodov sposobna vsak hip izvršiti svoje delovne naloge. JII. INVESTIRANJE TOK V ODPIRANJE GOZDOV S CEST A:MI IN VLAKAMI lN ZA OPREMO Brez investiranja v izgradnjo cest in vlak je po naših izkušnjah nemogoče vzdržati s tako proiz- vodnjo vnaprej. Če bi prenehali z vlc.ganji v odpi- ranje gozdov, bl morali vsekakor drastično znižati blagovno proizvodnjo. Obseg vlaganj v odpiranje gozdov je v letu 1985 bil zelo velik, najbrž realno največji v zadnjem desetletju. V r.eloti je TOK inves- tiral v letu 1985 sledeča sredstva: a) Investicije v izgradnjo cest b) Oprema c) Anuitete d) Za vlake iz dohodka e) iz 6% SkupaJ 81.102.442 din 11.380.211 din 3.863.563 din 40.998.930 din 59.293.216 din 196.638.362 din Pri prodajni vrednosti lesa skupaj 737.950.000 din znašajo vložena sredstva kar celih 26,6 %. torej več kot četrtino. Za ta denar smo na novo zgradili ali primerno rekonstruirali 19,6 km gozdruh cest, 16,7 km mehkih cest, 83,0 km primarnih vlak in 14.4 km sekundarnih vlak, skupaj torej 134 km no- vih in rekonstruiranih gozdnih prometnic. V letu 1384 je odnos investira nih sredstev v od- piranje gozdov nasproti celotni vrednosti lesa zna- šal 21.8 o/o, leta 1983 pa je bil tudi zelo visok in je znašal 26,3 %. V omenjenih ugodnih letih, ko je TOK po dolgem tasu, predvsem po zaslugi sporazuma z območno lesno industrijo. lahko resnitno veliko vlagal v od- piranje gozdov, se je tudi proizvodnja TOK povz- pela zelo visoko in se je na teh relativno visokih šte- VIlkah nekaj let tudi zadrževala. Slaba odprtost gozdov na Tolminskem, še zlasti pa gozdov v zasebni lasti (tolminski zasebni gozd 1ma odprtost komaj 8,3 m ceste na 1 ha) bo še na- dalje terjala nadaljnje pospešeno odpiranje goz- dov. Ce temu ne bo tako, se bo proizvodnja lesa prav gotovo morala zmanjšati. V strukcuri sredstev za odpiranje gozdov je na primer v letu 1985 bilo polovico, na:ančneje 49 o/o namenjenih za invesllcije in opremo, 51% pa za iz- gradnjo kapil'ar (vlak), ki so kratkoročno za proiz- vodnjo odJočilnega pomena. Sem spadajo tudi še nujna vzdrževalna dela, ki so prav tako zelo po- memnna~Slabo polovico sredstev (49 %) pa smo to- rej vlagali dolgoročneje v izgradnjo gozdnih cest. Kljub vsem naporom pa nam na primer ostajajo še neodprti oziroma povsem nedostopni tako veliki gozdm kompleksi, kot je Porezen v Baški grapi. Poudarjam, da je odpiranje gozdov med najpo- membneJši!Tlj vzvodi. ki zagotavljajo realizacijo bla- govne proizvodnje v zasebnih gozdovih pri nas in najbrž tudi drugod. IV. KREDITIRANJE NABAVE OPREME ZA DELO V GOZDU PROIZVODNIM KOOPERANTOM IN DRUGIM ČLANOM TOK Da bi proizvodnja mogla teči pri tako visoki ude- ležbi kooperantov v delovnem procesu poseka in spravila lesa, je bilo predvsem nujno tega koope- ranta za delo tudi primerno opremiti. Zanimanje je pokazal predvsem on sam. Le v nekaj primerih smo ga morali pregovarjati. Tu gre predvsem za nabavo primernega traktorja in villa za spravilo le- sa ter varnostne kabine. Le izjemoma in v zadnjem času so kooperanti nabavil i nekaj Mpri'lv za spra- vilo lesa po žici. Čutiti je tendenco, da pri novih na- bavah želijo kupiti nekoliko močnejše stroje, kot so jih imeli doslej. Ker nov traktor, opremljen z vitlom. stane veliko, je bllo logično treba poiskati vire za najem posojila. Glavni vir so pri nas HKS, katerih soustanovitelj je tudi TOK, saj ves odkup lesa teče prek njihovega računa. HKS kreditirajo kooperan- te same ali pa dajo kredit TOK. katerega gospo- darski odbor po lastni uvidevnosti dodeljuje poso- jila potencialnim blagovnim proizvajalcem lesa. Tu ne delamo razlik, ali Je to tako imenovani proizvod- ni kooperant ali ne. Merilo nam je le bodoča bla- govna proizvodnja. Posojila so pri različnih HKS z nekoliko različniml pogoji. kar nekoliko moti. Naj- ugodnejše pogoje ta trenutek nudi HKS Tolmin, ki posoja sredstva na 4 leta po 35 %obrestni meri. Za- radi močnih podražitev traktorjev in vitlov v zad- njih nekaj letih, ko se. kot pravijo, les draži počas­ neje od železa, smo pričakovali nekaj manj interesa za nakup. Vendar interes ne poneha, kar je vseka- kor dobro. Letos smo na pnmer že najeli in oddali naprej 4 stare milijarde posojil. Do konca leta bomo najbrž razdelili vsaj še eno staro milijardo. Nekaj posojil je b1lo danih na naše priporočilo tudi narav- nost prek HKS. ki ima enake vračilne pogoje. kot so pri nas. Pri najemanju in dajanju posojil v proizvod- ne namene ne iščemo nikakršnega zaslužka, ima- mo pa s tem sorazmerno veliko dela. V letu 1985 je bilo skupaj razdaljeno 4,8 stare milijarde posojil, okrog 200 starih milijonov pa je po posebno ugod- nih pogojih dala Zavawvalna skupnost za nakup in montažo varnostnih kabin. Čeprav imamo za vsak primer odprta vrata za posojila tudi pri Ljubljanski banki, zadnjih nekaj let nismo koristili njihovih sred- stev, ker nam zaenkrat povsem zadostujejo sred- stva HKS. Denimo, da bodo ta sredstva znašala le- tos okrog 7 starih milijard (direktno in prek TOK), to pomeni 35 traktorjev s po 200 milijonov posojil, kar je za naše razmere dokaj v redu. 41 Opaziti je močnejši pritisk na cene spravila pri novo nabavljeni opremi , kar je posledica inflacije. Z vračanjem posojil v glavnem ni težav. Več dela pomeni spremljanje posojil ob neprestanem spre- minjanju obrestnih mer. Za·Jedamo pa se globoko, da brez tega pač ne bi imeli prave osnove za delo in kreditna pohtika bo še nadalje pomemben vzvod za pospeševanje blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih. V. IZOBRAŽEVANJE KOOPERANTOV Ce bi pogledali v poslovno poročilo za leto 1985, bi videli. da smo v tem letu ime:i naslednja izobra- ževanja: a) 10-dnevm tečaj za delo z motorno žago (4 de- lavci) b) 6-dnevm tečaj za delo z motorno žago (li kooperantov) c) 14-dnevni tečaj za delo z žičnim žerjavom (8 delavcev in kooperantov) d) l-dnevni tečaj za varno delo pri spravilu lesa s traktorjem, tehniko dela pri spravilu s traktorjem in osnove vzdrževanja traktorja (165 članov TOK) e) 2 ekskurziji, Radgona in Krško-Gorjanci. Za- grebški velesejem (100 udeležencev). Iz naštetega se da razbrati, daje slab za izobra- ževanje kooperantov precejšnja. Sodimo, da naj ne bi noben mlajši kmečki sin. ki ima gozd. smel manj- kati na tečaju za motorno žago. Tam dobi osnove za varno delo, pa tudi tehniko dela spozna, kar je vse- kakor velikega pomena. Ker se zdi, da je izobraževanje gozdnih delav- cev-gozdarjev nekoliko v krizi, bo tukaj na razpo- lago vsaj deloma izšolana in deloma priučena de- lovfla sila, ki je avtohtona, ima korenine na našem podeželju in je voljna delati. To je rezerva, ki jo je vsekakor vredno upoštevati. Poleg tega pa je izob- raževanje nasploh vsekakor neka višja kvaliteta odnosov v TOK. saj bi samo odkup lesa na kamion- ski cesti pomenil skrajni minimum vsakršnih odno- sov v TOK. V izobraževanju kmetov lastnikov gozdov s po· udarkom na varnem delu vtdimo torej v našem TOK pomembno torišče dela, ki se bo prej ali slej obrestovalo. Tudi ekskurzije. ogledi sejmov in po· dobno delujejo izredno pozitivno, saj se novosti od drugod hitreje uveljavijo v naših hribovskih in ne- koliko odmaknjenih krajih. V času od leta 1980 do danes se je zvrstilo veliko število raznih tečajev. V zadnjem času več LZobražujemo tudi za delo na žič ­ nih žerjavih, ker vidimo v tem neko pArspektivo tehnološkega razvoJa. VI. SKRB ZA V ARNO DELO Zadnje čase se ob pripravi novih predpisov ok- rog varstva pri delu veliko govori tudi o varovanju člana TOPK pri delu v gozdu. Opazni sta dve skraj- nosti, ena. ki hoče slehernega kooperanta v gozdu 42 tako zavarovati kot delavca, kar je seveda zelo drago in vprašljivo, all je to sploh moč izpeljati ali ne. Druga skrajnost je seveda prepustiti varstvo pn delu stiluj1 in nič poskrbeti za varno delo kmeta v gozdu. Resnica Je verjetno nekje na sredini. TOK Idrija že leta skrbi za varno delo v gozdu. Posebno skrb posveča proizvodnim kooperantom. Ti vsekakor delajo v gozdu največ . Le-ti imajo pravico do brez- plačnih osebnih zaščitnih sredstev, po delovnem nalogu so jih dolžni tudi uporabljati. Ta osebna var- stvena sredstva imajo rok trajanja izražen v norma urah. Proizvodni kooperanti opravljajo redno tudi teoretični in praktični preizkus znanja. še prej pa so seveda opravili tečaj za delo pri poseku lesa. Tukaj seveda manjka prav tečaj za delo s traktor- jem, kar pa mislimo v bodoče nadoknaditi v dogo- voru s centrom v Postojni, kjer bl se dogovoriti za skrajšan program. Ostali člani TOK dobijo čelade in poduk o var- nem delu. Kadar pride do kalamHet - ledo!oma, na primer organiziramo priložnostne tečaje, kjer last- nike posebej o pozor iuio na prežeče nevo.rnof;ti. Vpeljano imamo tudi kolektivno zavarovanje pri zavarovalni skupnosti za primere invalidnosti ali nezgodne smrti . Za proizvodne kooperante je tako zavarovanje obvezno. Polovico letne premije krije sklad skupne porabe, polovico pa zavarovanec sam. Veliko delamo tudi na varnostnih kabinah. Proizvodni kooperant ne sme delati, če nima var- nostne kabine. Zelo ugodno tudi kreditiramo naba- vo 10 montaže varnostnih kabm v naši delavnici na Poljubinu. Pn delih, kjer je več izvajalcev, sestavljamo var- nosten elaborat. Sodimo, da je varstvo pri delu pomemben ele- ment v odnosu do našega članstva . Mislimo, da je relativno malo nesreč v gozdu do neke mere tudi zasluga takšne usmeritve. Smo za povečanje skrbi za varno delo članov TOK v gozdu. vendar vse v okviru naših ekonomskih zmogljivosti. VII. STORITVE ZNOTRAJ DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZUNAJ NJE Analiza, narejena pod strokovnim vodstvom Tat- jane Božič. ki odpira vprašanje, ali je odstotek od cene lesa, v našem primeru 12.79%. dovolj za po- krivanje stroškov gospodarjenja TOK, je pokazala, da nam usluge prinesejo toliko, za kolikor bi sicer moral biti procent večji, da bi pokrili stroške gos- podarjenja. Pobiranje tako visokega odstotka za stroške gospodarjenja bi nam vsekakor prineslo rekord med slovenskimi gozdnogospodarskiiTU or- ganizacijami in tudi rekord v najnižji odkupni ceni. Ta drugod prislužen.i odstotek je torej zelo dra- gocen in je v letu 1985 znašal 4,1 %. Lani je bila vrednost vseh storitev TOK 87.287.156 din. Ta je v primerjavi z vrednostjo bla- govne proizvodnje lesa 737.950.233 din 11,8 %. Ta znesek je seveda še totiko pomembnejši, ker vse- buje manj stroškov kot redna proizvodnja lesa. Za- rimive so predvsem zadnje čase interne storitve za TOZD gozdarstva družbenega sektorja. Tu se rea- hzuajo interno dogovorjene cene, ki veliko prispe- vajo h kritju režije TOK. Po zakonu o gozdovih mora znotraj gozdnogos- podarskega območja biti organizirano gospodar- Jenje z dru~benimi gozdovi in tudi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Oba torej morata obstajati in zato morata imeti tudi pozitivne zaključne račune . Kadar TOK zaradi silno razdrobljene posesti, predvsem pa zaradi zelo slabega sortimentnega sestava pride na rob obstoja, je po na~em prepri- čanju najbolj prav, da si manjkajoči dohodek pri- s luži sam, z delom svojih članov , tudi v storitvah. Kadar se storitve realizirajo v družbenem sektorju gozdarstva, se del njegovega prihodka prenese na TOK, tako da TOK lahko preživi. Kadar pa so sto- ntve eksterne (Soške elektrarne, drugi GG), pa se 1Jstvarja realizacija zunaj podjetja. V zadnjem času draga delavčeva ura predstavlja oviro pri iskanju dela drugod, vendar se kljub temu uspevamo an· gažirati marsikje, saj smo poznani kot delovna or- ganizacija, ki svoje delovne zadolžitve jemlje do- volj resno. Nenadno prenehanje opravljanja storitev bi TOK prizadejala hude ekonomske preglavice. Po drugi strani pa bi premočno angažiranje TOK za storitve v TOK ne koristilo. Njegova prva in poglavitna na- loga je gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v ob- .rnočju. Če bi TOK v to prisilila ekonomska nuja. bi bilo povsem jasno, da gre za sistemsko napako pri financiranju TOK. Pravzaprav že danes lahko o tem razmišljamo. Samo ob svoji redni dejavnosti, iz- ključno znotraj svoje delovne organizacije, pri takih naravnih in socialnih razmerah, kakr~e imamo pri nas, TOK ldrlja že danes ne bi mogel več pozitivno poslovati. Vsi našteti vzvodi: organiziranost TOK. proizvod- nt kooperanti., investiranje v odpiranje gozdov, kre- ditiranje nabave opreme, izobražev3Jlje. skrb za varno delo ter iskanje dodatnega zaslužka drugod so več ali manj zadeva notranjega razvoja TOK, ki se skuša obdržati na površju kljub zaostrenim raz- meram gospodarjenja, seveda v danih okvirih, ki jth narekuje naša zakonodaja. Mislim, da je bil na tem področju dosežen nek napredek, ki je deloma zgrajen na temeljih priza- devanj pionirjev tako imenovane proizvodne ko- operacije ter na nekih širših pogledih na pomen TOK. Pri razmišljanju o razvoJU TOK pa ne moremo mi- mo tega, da ne bi omenili nekaterih zunanjih vpli- vov, ki so vsekakor odločujoči, pravzaprav bolj za nadaljnji razvoj TOK kot pa za dosedanji razvoj TOK. l. Spremembe predpisov Omenjam predvsem nov zakon o gozdovih, ki ne jamči v dovoljni meri združevanje sredstev za iz- gradnjo gozdnih cest. TOK brez izdatnih vlaganj v odpiranje gozdov ne bo zmogel dosegati doseda- nje proizvodnje. Moral jo bo zmanjšati. To pa bo po- tegnilo za seboj še mnogo drugih stvari. ki bodo peljale v ekstenzifikacijo proizvodnje, ki pa si je za- enkrat nobeden ne želi. 2. Energetska laiza Pri dragih gorivih, elektriki, premogu in nafti in občasnem pomanjkanju le-teh so drva, kljub temu da jih dražim o, v splošnem prehitevanju cen vedno znova najcenejša. To se pri TOK Idrija, ki ima v svo- ji blagovni proizvodnji skoraj polovico lega sorti- menta, kaže tako, da je zaradi nizke odkupne cene, ki znaša komaj slabo polovico tržne vrednosti drv. skoraj v celoti zaostal odkup drv na kamionski. ces- ti. Odkup drv je praktično samo še v odkupu na pa- nju. To je na primer za OE Gorica, ki ima v svojem sortimentnem sestavu 82 %drv, od sile neugodno. Ta enota bi praktično 82 % morala svojo hlagnvno proizvodnjo napajati iz odkupa na panju, za kar pa ima premalo kadrov in tudi številne možnosti za odkup na panju so pri prevladujoči drobni posesti že dodobra izčrpane . Ker bo energetska kriza še trajala, bo povečan pritisk na domačo rabo drv, kar bo v bodoče zmanjševalo blagovnost v teh gozdoVIh. Pri določenem izobilju m poceni gorivih pred le- ti marsikdo ni računal na svoj gozd in ga je bil za nekaj drobiža pripravljen dati v sečnjo . Danes ni več tako. Vsak vidi v svojem gozdu zalogo drv za slabše čase m dogovor z lastniki je iz dneva v dan težji. Poleg tega obstaja črPi trg za drva in celo do se- daj najlojalnejši lastniki gozdov podlegajo vablji- vim cenam. Pri vseh naporih, ki so potrebni, da se v hribih pripravi nekaj metrov drv in se jih spravi na cesto, je težko lti se strogega policaja. Danes si policaj z izkaznico in značko, jutri pa moraš k iste- mu kmetu, lastniku gozda, da bi se dogovoril za blagovno proizvodnjo lesa. Ta dvojna vloga gaz- darja se zdi dokaj problematična . 3. Zadrege lesne industrije Lesna industrija se je zadnje čase znašla v ne- ugodnem položaju. To se bo hočeš nočeš odražalo tudi pri nas. če nič drugega, so resno ogrožena sredstva za izgradnjo gozdnih cest. Čutiti pa je tudi že resne težave pri iverki, kjer zadnje čase kljub močnejši inflaciji nikakor ni moč doseči bistvenega povečanja cen drv za izdelavo ivernih plošč . 4. Ekonomska in socialna slika podeželja To je lahko Je bežen zapis grobih opazovanj pro- cesov, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. Ta sli- ka se v zadnjih nekaj letih ni bistveno spremenila. 43 Proces deagrarizacije se je dodobra zausiavil in kmečko prebivalstvo se je v vseh občinah naše re- gije ustalilo na nekaj manj kot lO%. Kljub temu se kmetijska proizvodnja drži na dokaj visoki ravni, kar je posledica povišanja produktivnosti dela tudi v kmetijstvu. Avtobusne zveze in Izgradnja infra- sturkture na podeželju je naredila svoje in zausta- vila proces deagrarizacije. To stanje se na TOK od- raža tako , da je večina ljudi prezaposlena s službo in kmetovanjem in jim za gozd ostaja kaj malo časa. V nekaterih predelih, na primer na Cerkljanskem, se je očitno izoblikovala močnejša skupina proiz- vodnih kooperantov, ki postori veliko gozdarskih del tudi drugim, s čimer se večina lastnikov goz- dov tudi strinja. Zaradi zaposlitve in dodatnega vira dohodka iz kmetijstva večinoma ni večje ekonomske potrebe za sečnjo v gozdu. Zato je trebe. lastnike gozdov po- večini le nagovarjati in prepričevati . Izdelava drv in odkupna cena le-teh pa v le malo zahtevnejših spravilnih razmerah omogoča tako klavrn zaslu- žek, da se lastniki za to delo vse bolj poredkoma odbčajo. ZAKLJUČKI I Zdi se, da smo ta trenurek primerno samo- upravno in operativno-funkcionalno organizirani. Zahtevnost priprave dela bi terjala gostejše polai- vanje terena s strokovnimi kadri. Da bi se lahko 44 bolj posvetili gozdu, bi tehnični kader morali raz- bremeniti del v zvezi z gradnjami prometnic. II. Tehnološko smo obvladali motorno žago in spravilo s traktorjem. Zaradi visokih stroškov smo se izogibali spravilo s konji (vlačenje m nošnja). Za- radi visokih stroškov in tudi za to, ker nismo imeli dovolj izvežbanih ljudi, smo se izogibali tud1 spra- vilu z žičnimi žerjavi. Zadnja leta pa smo izšolali ne- kaj dobrih žičničarjev. V spravilu z žičnimi žerjavi vidimo določen telmološki napredek (saj ne more- mo povsod in v največjih strminah graditi vlak) po- leg tega pa bomo pridobili odkupe na panju tam, kjer kmet ne more sam, ker take naprave nima. Ko- nja bomo uporabili za nošnjo drv iz prvih redčenj, ko bomo le-ta izvajali s pomočjo sredstev za razšir- jeno reprodukcijo republiške SIS za gozdarstvo. S tem bomo v gozdovih opravili zelo koristen gojitve- ni ukrep. III. TOK se v zapirajočih se kleščah ekonomike vedno težje prebija naprej. Živeti od slabega sor- timenta in imeti pri tem skrajno zamudno in zato drago pripravo dela mora nerninovno pripeljati v težave. Vršenje uslug znoiiC!j i.n zunaj delovne or- ganizacije samo oddaljuje ta trenutek. Najbrž se boste strinjali z ugotovitvijo, da če bi že kdaj TOK šli na boben, najbrž ne bi šli vsi hkrati. pač pa eden prvi in eden zadnji. Idnja zaradi svoje žilavosti ob tako neugodnih naravnih in socialnih razmerah in pri takih ekonomskih trendih danes še posluje po- zitivno. Kaj lahko pa se zgodi, da kar naenkrat to ne bo več mogoče. OXF.: 622:(497.12 Tolminsko) Ekološka in sestojna predstavitev pogorja Mija Jože Papež* l . UVOD Pogorje ivfijP. RP. nahaja na desnem bregu reke Nadiže. Preko Mije poteka jugoslovansko-italijan- ska meja tako, da je na jugoslovanski strani le se- verna stran Mije. Celoten predel obsega 927 ha gozdov, zaraščenih senožeti in planin ter nad Robi- čem neprehodnega skalovja in rnelišč. Na Miji sta bili nekoč dve planini, na katerih se Je okoli l. 1932, ko je bila planina obnovljena. paslo 300 glav goveje živine. Med Il. svetovno vojno so pašo na planini opustili. Po vojni so v manjšem ob- segu pasli vse do leta 196}. ko so planino dokonč­ no opustili. Sedaj Je planina popolnoma zaraščena z bujnim leskovim grmovjem. Za gozdarje je bila Mija že od nekdaj zanimiva, saj so v njene gozdove močno posegli že Italijani. Na}močnejše sečnje so bile okoli leta 1932, ko so lesni trgovci na centralni planoti Mije zgradili raz- vejani sistem gozdne železnice, ki je bil povezan z gozdno žičnico , po kateri so spuščali les do Ro biča . Gospodarjenje je bilo skrajno ekstenzivno, saj so ves les izdelovali v drva. Lastniki so trgovcem pro- dali les na panju, potem pa so jim ga Udi posekali, izdelali v drva, ročno spravili do železnice in ga nato po vagončkih potiskali do žičnice. Odkazila ni bilo, sekati so sami puščali redko debelo drevje za semenjake. Posledica takega načina gospodarje- nja so sedanji pretežno panjevski gozdovi. Mija je za gozdarje postala ponovno zanimiva z izgradnjo tovarne ivernih plošč v Novi Gorici ter po potresu 2 razširitvijo ceste Borjana-Podbela in na novo zgrajeno cesto Podbela-Robedišče. Dosedanja cesta Breginj-Logje-Robedišče je bil:~. za gozdar- stvo praktično neuporabna , s cestno povezavo Ro- oedišča s Podbelo pa se je nenadorr~a odprlo ca. 200 ha gozdov, ki gravitirajo na to cesto. Hkrati smo si gozdarJi in iveraši zastavili vprašanje: AJi je na Jvliji res toliko bukovine, da se splača zgraditi cesto ~ .. Mag. J. P., dipl. inž. gozd ., Soško gozdno gospo- darstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 23, YU nanjo? Zato smo l. 1978 pristopili k načrtnernu raz- iskovanju in ugotavljanju proizvodnih zmogljivosti rastišč in sestojev. Povzetek elaborata Ekološka, sestojna in sečno-spravilna analiza pogorja Mija je podan v tem prispevku. 2. OROGRAFSKE IN RELI.EFNE RAZMERE Pogorje Mi ja se dviga od 270-300 m nadmorske višine pri Nadiži in doseže višino 1188 m. Samo se- verno pobočje se strmo dviga do približno 600-700 m nadmorske višine, strmina pa znaša 30-50 · . Nato se izravnav blago nagnjeno in valo- vito pobočje s pop rečnim nagibom l 0-30 ·.ki se tik pod vrhom ponovno strmo dviga. Vzhodno poboč­ je pa so zelo siTme in nekje tudi prepadne stene, ki se končajo z melišči nad Nadižo. 3. GEOLOŠKE IN PEDOLOŠKE RAZMERE Spodnje plasti Mije predstavlja dachteinski ap- nenec, ki proti vzhodnemu delu pogorja prehaja v dolomitiziran apnenec. Od Ljubije do nekako polo- vice Mije pa so v spodnjem delu morenski nanosi. ki poleg apnenega vsebujejo tudi flišni drobrr . Večji strnjeni nanos rdečkastih skrilavcev je na za- hodni strani pobočja, drugače pa se pojavlja le tu in tam v manjših ali večjih krpah. Zgornji del Mije predstavljajo jurski apnenci, v katerih so se že raz- vili kraški pojavi. V tem pasu se pod vrhom Mije in v območju opuščene planine pojavljajo tudi apnen- ci z roženci. Področje dachteinskega in jurskega apnenca je bilo vedno pod go:idom, v flišnih pre- delih in nekje tudi na apnencih z roženci pa je bil gozd izkrčen v kmetijske namene. Te povrŠine se sedaj zaraščajo s pionirsko vegetacijo. Na apneni podlagi so na pobocjih razvite v glav- nem rendzine (organogena in organomineralna rendzina) in le v manjši meri rjava pokarbonatna tla. V zgornjem delu, kjer so razvih kraški pojavi, 45 pa prevladujejo rjava pokarbonatna tla. Na bazič­ mh rdečkastih skrilavcil1 so razvita srednjeglobo- ka do globoka rjava Ila, ki so zelo plodna. Na mo- renah, kJer se meša ta apnenec in fliš, pa so razvite rendzine in plitva do srednjegloboka rjava tla. 4. KLIMATSKE RAZMERE Podatki Hidrometeorološkega zavoda SRS v Ljubljani o padavinah za postaJO v BreginJU, ki je na nadmorski višini 557 m, kažejo, da znašA za obdo- bje 1937-1958 letno poprečje 2477 mm padavin. Pojavljata se dva izrazita maksimuma. Prvi je junija z 276 mm in drugi oktobra in :1ovembra z 267 mm padavin. Podatkov o poprečnih letnih temperatu- rah za Breginj ni na razpolago. Zaradi submedite- ranskega vpliva, ki prihaja po reki Nadiži navzgor, so zime v sami dolini mile in brez velikih snežnih padavin. V okoliških hribih, posebno v severnih le- gah, pa se klima z večjo nadmorsko višino zaostru- je in ~e že pozna vpliv alpskega sveta. Ker je na mi- neralno bogatih tleh v ugodnih toplotnih razmerah dovolj padavin, je vegetacija zlasti na flišu zelo buj- na. S. FITOCENOLOŠKE RAZMERE Pogorje Mija poraščajo sestoji naslednjih gozd- nih združb: - Enneaphyllo-Fagetum var. Anemone trifolia, - Luzulo albidae-F'agetum submediterranewn, - Ostryo-Fagetum. 5.1 Enneaphyllo-Fagetum geogr . var. Anemone trifolia (Predalpski gorski bukov gozd}, Kosir 1971 Predalpski gorski bukov gozd se pojavlja v pasu 300-11 OO m nadmorske višine in porašča str ma enakomerno nagnjena pobočja. Klimatski ekstremi so zaradl submecliteranskega vpliva močno omilje- n i. Prevladujoči talni substrat so apnenci, pojavlJa pe. se tudi na dolomiUZJ.ranib apnendh z roženci . Razvita so rjava pokarbonatna tla in organomine- ralna rendzma. Velika višinska razlika, pobočna razgibanost in tudi različnost petrografskega sub- strata so povzročili izoblikovanje naslednjih glav · mh subasociacij: - typicum na rjavih pokarbonatnih tleh rahlo vrtačastega svetu - F'estucetosum silvaticae na skalovitih legah z organomineralno rendzino - aceretosum v vlažnih ulekninah na pobočju - luzuletosum albidae na napetih hrbtih, kjer je zaradi skalovitosti povečana sušnost in oviran raz- k!'oj organskih snovi. Zgradba združbe je stabilna in v normalnih po- gojih poteka razvoj prek bukve, kateri so normalno primešani če~nja, g. javor, v. jesen in č. gaber. Pri 46 premočnin sečnjah pa se odvtsno od nadmorske višine močno poveča delež spremljajočih dreves- nih vrst 5.2 Luzulo albidae-Fagetum subrnediterraneurn (Primorski bukov gozd z belkasto bekico), Košir 1974 n. n. Primorski bukov gozd z belkasto bekico je azo- nalna združba, ki se pojavlja v vseh legah in to na zmerno nagnjenih pobočjih . ki so razbrazdana z erozijskirru jarki. Prevladujoči petrografski sub- strat tvorijo bazični eocenski fliši in rdečkasti skn- lavct Razvita so kisla rjava tla, v razponu od sred- njegloboklh do plitvih skeletnih tal, ki so sveža do suha. Pobočna razgibanost in razbrazdanost z erozij- skimi. jarki ter različne lege in nagibi povzročajo , da so se izoblikovale naslednje subasociacije: - luzuletosurn na zmerno nagnjenih pobočjih - athyrietosum v ulekninah in erozijskih jarkih - calamagrostidetosum na sušnih južnih legah. Primorskemu bukovemu gozdu z belkasto beki- co so normalno primešani li pak, graden in veliki je- sen. Zgradba združbe je labilna. Pri premočnih sečnjah se na severnih legah močno poveča delež velikega Jesena. na južnih pa termofi!nih listavcev. Na opuščenih senožetih severnih leg poteka suk- cesivni razvoj vegetacije prek naslednjih stadijev: - opuščene senožeti se zaraste jo z visokostebe\- no brezkolenko (Molinia altissima) - drugi stadij predstavlja zaraščanje s črno jelšo - v tretjem stadiju se pod strojenimi krošnjami črne jelše prične pojavljati veliki jesen - stadijev z jesenovim debeljakom še ni , zato o nadaljnjem razvoju lahko samo ugibamo, vendar predvidevamo pričetek pomlajevanja bukve. 5.3 Stadij Alnetum incaneae (stadij s sivo jelšo) Razvojno stopnjo nekdanjega aceretalnega bu- kovega gozda na ledeniških morenah, v katerih se mešala apneni drobir in fliš, predstavlja stadij s si- vo jelšo. Sestojem sive jelše, na plitvih do srednjeg- lobokih rjavih tleh, so primešam v. jesen, g. javor. maklen, č. jelša in bukev. Posamezno in šopasto mladje bukve nakazuje nadaljnji razvoj v smeri bu- kovega gozda. 5.4 Ostryo--Fageturn (Termofilni bukov gozd), Wraber 1954 Termof1lni bukov gozd je azonalna gozdna združba. Pojavlja se na južnih, toplih in strmih po- bočjih . Petrogra[ski substrat tvorijo dolomiti in do- lomJtizirani apnenci. na katerih so razvita tla tipa rendzine. Zgradba termofilnega bukovega gozda je labi!- na. V normalnih razmerah poteka razv·:>j prek buk- ve, pn pn::l!Oočnih sečnjah pa se močno poveča de- lež črnega gabra in malega jesena. Ta gozdna združba ima izrazit varovalni značaj. 6. OPIS SESTOJEV Kot posledica intenzivnega človek:ovega udej- stvovanja se na Miji pojavljajo različne vrste sesto- jev, od ohro.njenih do sestojev v nastajanju, ki se po- Javljajo na opuščenih kmetijskih površinah. Različ­ no!}! sestojnih oblik pa narekuje različne cilje in po- ti za njihovo doseganje. Osnovne značilnosti gospo- darskih razredov so prikazane v tabeli 1 Gozdni fondi in v tabeli 2 Predvtdena gojitvena dela ter v nadaljnJem tekstu. 6.1 Enneaphyllo-Fagetum, ohranjeni sestoji Ohranjeni bukov1 debeljaki in drogovnjaki se razprostirc.jo na severnem pobočju pod centralno planoto v nadmorski višlni 350-380 m. Poleg buk- ve se posamezno pojavljajo še g. javor, v. jesen in češnja. Odvisno od potreb lastnikov ;e bilo v pre- teklosti uveljavljeno posamično prebiranje in za- storno gospodarjenje. Kvaliteta sestojev je dobra do odlična, v desetletju 1980-1989 pa smo predvi- del! redčenje Ln uvajanje pomlajevanja v progah, da bi tako zastavili bodoče gospodarjenje z robni- tni sečnjami. Predvidena intenziteta sečnje naj bi znašala 19% od lesne zaloge in 92% od prirastka. Gojitveruh del nismo predvideli. 6.2 Enneaphyllo-Fagetum, degradirani sestoji Degraduani bukovi drogovnjaki in debeljaki se razprostirajo v glavnem na centralnem platoju Mi- Je, kjer so bile pred II. svetovno vojno izredno moč­ ne sečnje. Drevje je -pretežno panjevskega porek- la. Sestojem so posamezno primešani bukovi koši (nekdanji semenjaki). primes plemenitih listavcev pa znaša 5-10 %. Ker so sestoji pretežno panjev- skega porekla. smo se odločili za direktno preme- no na ca. 60 %površine. Na preostalih površinah je zaradi skalovitosti poudarjena varovalna vloga sestojev ali pa je sestojna zasnova tako bogata, da se sestoje splača negovati. V prvem desetletju smo predvideli premeno na 138 ha in t0ssmrekoin ma- cesnom. Na ostali površini pa smo predvideli red- čenje in nasemenitvene sečnje. Predvidena intenzi- teta scčnje je 57% od lesne zaloge ir. 228 %od pri- rastka. 6.3 Enneaphyllo-Fageturn, varovalni gozdovi Bukovi drogovnjaki s poudarjeno funkcijo se raz- prostirajo na strmem skalovitem svetu nad Nadižo In pod samim vrhom Mije. Predstavljajo degrada- cijski stadij v razvoju bukovega gozda. saj je pri· mer b . gabra in v. jesena v spodnjem delu in g. ja- vorja in č gabra v 7.gornjern delu le posledica pre- tiranih sečenj v bližnji pretPItanja gozda je ne- mogoče -opraviti s ceste ali pa celo iz avtomob1la. Preveč Je v gozdu JJObiskov« in premalo strokovne- ga poglobljenega dela. Kljub naštetim nekaterim objektivnim in subjek- tivnim težavam pri sečnospravilnem načrtovanju v zasebnih gozdovih smo v ljubljanskem obmoeju dosegU nekaJ uspehov na tem področju. Obseg sečnospravilnega načrtovanja je v posa- mezmh TOK precej različen : od 5 % do 22 % bla- qovne proizvodnJe. To je obenem tudi delež lastne proizvodnje v zasebnem sektorju. V primerih, ko kmetje opravljajo dela v svojem gozdu, ne načrtujemo . Menim, da to ni povsem opravičljivo in bomo v bodoče vsaj večjim gozdnim posestnikom ponudili tovrstne strokovne mforma- cije. Tudi v primeru lastne proizvodnje izvajamo seč­ nospravilno načrtovanje v enostavnejši obliki, kot za družbene gozdove. Osnova so normativi za seč­ njo. spravilo, nakladanje in prevoz. Iz teh podatkov izračunamo posamezne m skupne stroške proiz- vodnje po veljavnih cenikih. Na osnovi odkazila predvidlmo sorlimentacijo in prodajno ceno. To je tudi osnova za ponudbo usluge gozdnemu posest- niku. Ce lastnik soglaša s ponudbo za izvajanje del, Je to dokončni znesek ne glede na realizirane stroške. V primeru, da nastanejo višji stroški, jih po- kriva TOK. Prodajna cena je praviloma dokončna ob oddaji S3 lesa kupca. Pri oddaji imamo doba vnice, na katerih je poleg generalij Iash1ika razvidna tudi sortimen- tacija in stroški za posamezna dela. Dobavnice ob- račWlavamo dekadno. V nekaterih TOK, kjer imajo lastno mehanizacijo in lastno delovno silo, ima sečnospravilno načrto­ vanje kompleksnejši pomen. Zajema poleg norma- tivnega dela tudi dinamiko del. Pri tem se večkrat pojavljaJo težave zaradi tega, ker se nekateri kmet- je odločijo za uslugo šele v zadnjem trenutku in ta- ko TOK preostane za načrtovanje izredno malo ča ­ sa. V takih primerih želi kmet v č:im krajšem času zvedeli ponudeno ceno oziroma stroške za uslugo. OXF.: 923.4 Ker je ta izračun večkrat precej dolgotrajen, si bo- mo v bodoče pomagi'lli s terminalom na TOK in z njegovo pomočjo prišli lažje in v krajšem času do informacij. V organizacijski obliki podružbljanja proizvod- nje smo v našem območju usmerjeni v lastno delov- no silo in mehanizacijo. Kooperantski odnosi v ve- čini pnmerov niso dali načrtovanih rezultatov. Ob zaključku tega razmišljanja želim poudariti, da smo v našem območju pri sečnospravilnem na- črtovanju še precej na začetku in da mu bomo v prihodnosti morali posvetiti veliko več pozornosti. Pristopi k blagovni proizvodnji v zasebnih gozdovih Marko Janež* l. UVOD Slovenija je dežela z močno razvito lesnoprede- lovalno industrijo, ki za svoje delovanje potrebuje več lesne surovine, kol jo trenutno dajejo naši goz- dovi. Viri preskrbe z drugih področji so dražji, pa tudi nezanesljivi. Zato so vsa družbena prizadeva- nja usmerjena v čim boljšo izkoriščenost domačih naravnih virov . Pri iskanju notranjih rezerv in iska- nju možnosti za večjo proizvodnjo v naših gozdovih pa analize kažejo na veliko razliko glede na last- ništvo gozdov. V dručbenih gozdovih se etati rea - lizirajo ali celo presegajo. Zato se možnosti za večjo sečnjo iščejo edino v zasebnih gozdovih. ki jih je nad polovico površine, etati pa se že vrsto let ne realizirajo. Na nekaterih območjih se zaradi tega dejstva še bolj obremenjuje družbene gozdove, da se izpolnjujejo skupne zadolžitve, kar pa že ogroža načelo trajnosti v družbenih gozdovih. Te ugotovit- ve niso nove. Vendar to dejstvo postavlja pred od- govorno nnlogo gozdarje. ki gospodarijo z zaseb- nimi gozdovi in jih navaja k vedno novim razmišlja- njem, kako v sklopu današnje zakonodaje in druž- benoekonomskega položaja iskati nove rešitve za izboljšanja stanja. V svojem prispevku bom :1avedel nekatera raz - mišljanja in praktično izvajanje ukrepov pri TOK * M. J., dipl. inž. gozd .. Soško gozdno gospodar- stvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 23, YU 54 Gozdarstva Idrija, ki go~podari z zasebnimi gozdo- vi v tolminskem gozdnogospodarskem območju. Nekateri problemi in njihovo reševanje so zelo podobni kot v drugih delih Slovenije, zato bo po- udarek na naših specifičnih rešitvah. Največja teža bo dana odkupu lesa na panju. v sklopu tega pa na- črtnemu kompleksnemu gospodarjenju z zasebni- mi gozdovt. 2. OBLIKE REALIZACIJE BLAGOVNE PROIZVODNJE Z vidika različne stopnje aktivne vloge gozdno- gospodarske organizacije pri realizaciji blagovne proizvodnje lahko na grobo ločimo dve obliki od- kupa lesa od lastnikov: a) odkup lesa na kamionski cesti. b) odkup lesa na panju. 2.1 . Odkup lesa na kamionski cesti Za to obliko blagovne proizvodnje je značilno zlasti to, da lastnik gozda sam izvrši ali pa organi- zira fazi sečnje in spravila lesa do kamionske ceste. Temeljna organizacija od njega odkupi les in izvrši samo od kazilo in eventualno načrtovanje in izgrad- njo potrebnih gozdnih prometnic. Ta način realiza- cije blagovne proizvodnje trenutno v Sloveniji da- leč prevladuje in je za gozdarje tudi najbolj zaže- len, ker zahteva najmanj dela. Pogoj zanj pa je eko- nomska zainteresiranost lastnika za sečnjo, fizična m tehnična usposobljenost lastnika za delo v goz- du. Zato ta način prevladuje na območjih. kjer so uqodne odkupne cene lesa, kjer je zaradi kvalitete g;zdov ugodna sortimentna struktura lesa, kjer so gozdov! zadovoljivo odprti z gozdnimi komunikaci- Jami in kjer med lastniki gozdov prevladujejo krnet- je. Le-ti so običajno bolje opremljeni za dela v goz- du, poleg tega pa so rudi bolj vezani na trajni do- hodek iz g:nda. Kjer gre za večje gozdne posest- nike, je smotrno, da TOK lastniku naredi gozdnogo- )ltveni načrt in vsaJ poenostavljeno obliko sečnosp­ ravJlnega načrta, ki vsebuje načrt izgradnje gozd- nih prometnic, vrste spravila in dinamiko sečnje. Pn tem nabnu dela pa je razmeroma zahtevna na- loga za TOK-e, da imajo tehnično opremljene in za delo v gozdu usposobljene lastnike gozdov, zato moraJO precejšnjo pozornost posvetit!. kreditiranju nabave op~ eme in izobraževanju lastnikov gozdov. Kot posebna oblika, ki pa se ne pojavlja v veli- kem obsegu, je tudi odkup lesa na skladišču . Pri tem na6in~,;. lastnik gozda poleg sečnje in spravila opravi tudi tretjo fazo, to je prevoz do skladišča. Po- javlja se tam, kJer gozdovi niso veliko oddaljeni od žagarskih obratov ali mehaniziranih skladišč . Pri TOK Gozdarstva Idrija je žal združenih veči­ na pogojev, ki negativno vplivajo na to obliko bla- govne proizvodnje. Imamo slabo vrednostno struk- turo lesnih sortimentov, razmeroma zaprte gozdo- ye, veliko število parcel in lastnikov in neugodno strukturo lastnikov (majhen delež kmečkega pre- bivalstva). Ce bi naša blagovna prolZ'Jodnja slone- la le na tej obliki, bi dosegali polovično proizvodnjo od sedanje in s tem zelo slabo realizacijo etatov, za- to smo toliko bolj prisiljeni razmišljati in posluževati se drugih pristopov za povečanje proizvodnje. 2.2. Odkup lesa na panju Za odkup lesa na pan ju je značilno, da TOK Goz- darstva opravi vse fa?:e gozdnP. proizvodnje, seč­ njo, spravilo do kamionske ceste in prevoz lesa. Lastnik gczda ne nastopa kol aktivni dejavnik v prOlzvodn_;i, od gozda dobi le vrednost posekane- ga lesa na panju oziroma rente. Ta način blagovne pr01zvodn)e pomeni najbolj skrajno obliko po- družbl]anja gozdne proizvodnje. Le-ta je že po- vsem podobna tisti v družbenih gozdovih, s tem da Je sama pnprava dela dosti bolj dolgotrajna in za- htevna. Poleg same priprave dela za izvedbo pro- Izvodnega procesa je najbolj zahteven del spora- zumevanje z lastnikom gozda glede samega kon- cepta ukrepa v gozdu, termina sečnje in višine vrednosti lesa na panju, ki ga bo dobil lastnik. KdaJ se prične postopek načrtovanja višine od- kupa lesa na panju? Začne se pri sestavi letnega plana za naslednje leto. Podlaga je sečni predlog, s ka tenm se uskladi razmerje med etati na eni stra- m ter domačo porabo in blagovno proizvodnjo na drugi strani. Tedaj je treba predvidevati, kako bo- mo na nivoju nekega TOK dosegli skupne zadol- žitve, katerim so podlaga določila gozdnogospo- darskih enot in srednjeročnih planov. Koliko bo vi- šina odkupa lesa na kamionski cesti, lahko predvi- devamo na osnovi obsega prijav za sečnjo in višini od kazila v tekočem letu, dober pokazatelj pa je do- sežena višina odkupa na kamionski cesti, ki je bil realiziran v tekočem in predhodnih letih. Pri tem je lahko stanje po posameznih revirjih znotraj TOK-a zelo različno . Razliko med predvidenim odkupom lesa na kamionski cesti in želeno višino celotne bla- govne proizvodnje lahko nadoknadimo le z odku- pom lesa na panju. Za sestavo kvalitetnega plana moramo imeti tudi podatke o sečiščih, kjer se bo iz- vajal odkup lesa na panju, da lahko planiramo stroške proizvodnje. Po izgradnji potrebnih gozdnih prometnic se pri- stopi k realizaciji proizvodnega procesa. Le-ta se izvaja na različne načine: s kmeti kooperanti TOK, z gozdnimi delavci TOK ali z gozdnimi delavci TOZD Gozdarstva ali TOZD, ki se v okviru gozdno- gospodarske organizacije ukvarja z mehanizira- nim spravilom lesa. Stanje po posameznih gozdnih gospodarstvih je glede tega zelo različno. Pri TOK Gozdarstva Idrija močno prevladuje prvi način, to je izvajanje sečnje in spravila lesa s kmeti-koope- ranti, ki so invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovani. Zaradi drobne gozdne posesti ne mo- rejo ustvariti dovolj dohodka iz lastnega gozda in delajo zato preko TOK še v proizvodnji pri odkupu lesa na panju od drugih lastnikov gozdov. Kjer gre za ročno spravilo in spravilo lesa s traktorji prak- tično opravijo vse~ dela . 'l'n ohlika se je v praksi iz- kazala kot najbolj racionalna. Z delavci TOK in TOZD Gozdne gradnje in mehanizacije opravljamo le težje oblike spravila, ki zahtevajo večjo usposob- ljenost in specializacijo, zlasti se nanaša to na spra- vilo z večbobensk:imi vitJi in žičnimi žerjavi. V veliki večini primerov prepusti lastnik gozda TOK izvedbo tako sečnje kot spravila lesa, vendar nastopajo tudi razne kombinacije. Ena izmed njih je 1. i. odkup lesa pri panju, ko lastnik les sam poseka, TOK pa izvede le spravilo lesa. Zlasti je to pojav pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi ali s konjem, saj last- niki gozdov le redko razpolagajo s temi spravilnim1 sredstvi. Sama izvedba odkupa lesa na panju je povsem tehnični problem in se malo razlikuje po svoji pro- blematiki od proizvodnje v družbenih gozdovih. Dosti bolj zahtevni, specifični so vsi tisti postopki pn pripravi dela, ki so potrebni, da do izvedbe sploh pride. Večina težav, ki pri tem nastaja pa po svoji vsebini izhaja iz lasmištva gozda, čeprav za- konodaja prepušča gospodaqenje z zasebnim goz- dom gozndogospodarski organizaciji. Sečnospravilno načrtovanje je potrebno izvajati povsod, le oblike načrta so nekoliko različne. V praksi nastopajo razne kombinacije, saj v nekem oddelku izvajajo proizvodnjo običajno tako lastniki gozdov kot TOK Gozdarstva. Sečnospravilni načrt je potreben tudi v primeru, ko lastniki sami izvajajo sečnjo in spravilo lesa,le da sta oblikam obseg na- črta v tem primeru temu prilagojena. ':'ud1 glede izmere lesa in ·::Jbračuna do lastnika parcele so možni razni načini izvedbe: _ _ - obračun po oddaji lesa - vsakemu !astnJku IZ- vršimo ločeno odkaz1lo po parcelah, na osnovi te- ga pa vse sestavne dele _načrta . PLačilo za Les na pa:1ju dobi lastnik po zaključku prOizvodnega pro~ cesa, na osnovi tzmere lesa pn oddaJI, na osnovi katere se dobi točna sortimentna struktura. Tak na- čir. je najbolj enostaven. obr_~čun pa čist. ~zvaja se pri odkupu na pan ju na večJm parcelah,kJ_er se vr - ši proizvodnja ločeno na vsaki parcelt, 1ZVaJalec sečnje in spravtla pa je isti; . . . - obračun po izmeri lesa pn panJU- po 1zvedb1 faze sečnje se sortimente po posameznih parcelah izmen pri panju, kar je osnova za obračun do last- nika. Po spravilu in odvozu lesa se še prekontrolira oddane in izmerjene količine pri panju in izravna eventualna odstopanja. Tak način dela pride v po- štev. kjer se spravlja les na cesto z več pare~! na tsto mesto. Nujen je tudi tam, kjer Je zelo različna sortirnentna struktura po parcelah. Zlasti se upo- rablja pn izdelavi prostorninskegaie~a in iznos~s konjem, pa tudi pri sprav1lu lesa z ž1čmm1 žeqav1 m večbobenskimi villi: - obračun na osnovi odkazila - ta načm je manJ nctančen. ker se neto masa, ki napade pri proiz- vodnJi. ne ujema povsem z odkazilom. poleg tega je težko ocentti sortimenlno strukturo lesa. Ta na čm v glavnem uporabljamo, k~ odl2 t)U 108 Književnost Slika na naslovn i stranr D1vji petelin (Tetrao urogallus) bo š.e vedno pel, aii bo umrl z gozdov t? Tisk: Tiskarna Tone Tomštč. L~ubljana Gozdarski vestnil( izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slov enije Uredniški svet nBg. Zdenko Otrm, predsednik dr. janez Božič MtiJa CliTiperšek Jože Cermel J Frcmc rurlan Marko Kmecl janez Košu Bons Krasnov Jo že Kovačlč Tone Modic TDne Sepec Manan 'Trebežnik Uredniški odbor dr BoSIJan Anko dr. J am~;;: Božič Marko Kmecl dr Dušan M lmsek dr M arJan Ltpoglavšek mag Zdenko Otnn Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž . gozd. llredmš tvo m uprav(l J::d!lcrs· acid re~s YU 61000 LJublJana ErJa vč.:evc( cesta 15 Ziro račun - Cur ac.c ZDiT (;l, SloveniJe Ljub ljana. ErJavčeva 15 50101 -678-48407 Letno tztde lO .števiL' 10 ISSUCS per yeat Le na u~dlvtdualna naro- ntna 1800 ciin za OZIJ tn TOZD 7000 dt r1 za dt]ake 111 štud ente 700 dm za tnozemstvo SO DM posamezna ste•Jtlka 450 dm Usta r! OVJ elJlCI r ev iJe sta Zveza društev mžeru r ]ev ;n te hntkov qozdarstva 1 ~ iesars lva SllWE:i<~ Je ter Smnoupravnn mterP.sna skupnos t zti gozdars ve; S~ovent)e Poleg n):Jll d enarno pod pt rn !ZhcqanJe re ·v1J e tudi Raz1sk ovalna skupnost SioveruJe Po mnenju republlškega sekretanakt za prosveto ln kulturo (š1. 42 1- l /7 1! z dne 13 3 1974) za GV ni ireba plačat1 temelJn ega davka od prometa pr01zvoc!ov OXF.: 624 Večnivojsko načrtovanje v gozdarstvu janez Pogačnik* Pogačnik, ]. : Večnivojsko načrtovanje v gozdar- stvu, Gozdarski vestnik, 4SL 1987, 2, str. 61. V slovenščini. cit. lit. 8. Avtor navaJa na osnovi izho- dišč in nalog gozdnogospodarskega načrtovanja, kako se le-w vsebinsko medsebojno povezuje. Podaja glavna težišča za uveljavljen sistem gozd- nogospodarskega načrtovanja na nivoju gozdno- gospodarskega območja in gozdnogospodarske enote. V sistem pa vključuje tudi načrtovanje na ni- voju republike in gozdnogojitveno in sečnospravil­ no načrtovanje. Nakaže nekatere povezave plani- ranJe-načrtovanje. Pogačnik, J.: Multilevel planning in the forestry. Gozdarski vestnik, '15, 1987, 2, p. 61 in Slovene ref. 8. The htked relationship between different planning in the forest management is quo ted based on starting-points and tasks of the forest manage· ment. Main tendencies for the system of forest ma- nagement planning in forest enterprise area and forest enterprise unit are also quoted by the aut- hor. This system includes also republic forest ma- nagement planning and also silvicu\tu:-a\, cutting and timber logging planning. *mag. J P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38, 61000 Ljub- lJana, YU. O. UVOD Gozdarstvo Slovenije se ponaša s tra- dicijo gozdnogospodarskega načrtova­ nja. V zadnjem desetletju pa so se na- sprotja v gozdarstvu zaostrovala tudi na področju gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Še vedno nam ni uspelo strniti vrst, da bi dosegli hitrejši napredek in kvali- tetnejše delo na tem področju. Stanje na- ših gozdov pa zahteva, da se prav delo pri načrtovanju v gozdu intenzivira in po- veže v celovit sistem. Tega moramo vpe- ljati enotno prek zakonodaje, izobraže- valnega in raziskovalnega dela, pri izde- lavi načrtov, potrjevanju, izvajanju ter kontroli le-teh. Problematika s področja načrtovanja je zelo obsežna in ključnega pomena za gospodarjenje z gozdovi. V prispevku sem se opredelil do pomembnejših vprašanj v zvezi z večnivojskim načrto­ vanjem v gozdarstvu, tako kot ga doje- mam in uveljavljam pri delu. Želim, da bi spodbudil h kritičnemu razmišljanju in s tem delno prispeval k hitrejšemu reše- vanju te tematike. l. IZHODIŠČA IN NALOGE GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOV ANJA Gospodarjenje z gozdovi je osnovano na načelu trajnosti vseh funkcij gozdov. To pa mora biti strokovno usmerjeno z 61 gozdnogospodarskimi načrti tako, da bodo gozdovi optimalno izpolnjevali vse funkcije v družbi in prostoru. Zato je nuj- na stalna povezava in usklajevanje goz- darstva s predelavo lesa, problematiko lovstva, kmetijstva, rekreacije itd. Stalno je treba upoštevati ekološke, biološke, prostorske, tetmološke in ekonomske dejavnike ter z načrtovanjem doseči strokovne osnove (tudi variantne), da je v procesu planiranja zagotovljena opti- malna usklajenost med njimi. Pri tem mo- ramo upoštevati osnovne kriterije: - dopustnost na področju ekoloških in bioloških dejavnikov, - dovršenost tetmoloških rešitev na tehnološkem področju, - ekonomske učinkovitosti pri eko- nomskih dejavnikih. Gozdnogospodarsko načrtovanje je obvezna strokovna osnova za družbeno planiranje, saj mora sočasno in kontinui- rano nuditi osnovo vsem nosilcem plani- ranja v gozdarstvu (SIS, TOZD, TOK) in pri vključevanju v širši družbeni prostor (SRS, SO). Vse večja obremenjenost gozdov za- hteva, da se pri gospodarjenju z gozdovi naslanjamo na negovan naravni gozd, ki lahko prevzema primarno varovalno vlogo, zagotavlja pestrost in s tem stabil- nost in racionalnost vzdrževanja pri gozdnem gospodarjenju. Zato moramo dodobra spoznati razvojno dinamiko gozdnih biocenoz in z načrtovanjem vna- šati usmerjanje naravnih procesov in kontrolo doseženih rezultatov. Splošno koristne funkcije gozdov je mogoče vrednotiti le iz širšega prostorskega vi- dika. Te je treba ohraniti in krepiti v sis- temu gozdnega gospodarjenja v gozdu, kakor vzdrževati ravnotežje med goz- dom in med drugimi naravnimi in antro- pogenimi sistemi. Zato mora biti zlasti gozdnogospodarsko načrtovanje na rav- ni območja zasnovano na prostorskih vi- dikih, in to: s temeljito inventarizacijo, analizo in valorizacija funkcij gozdov, ta- ko da bi se vključili v ohranitev in vzdr- ževanje ekološkega in biološkega ravno- vesja v prostoru. Tako načrtovanje za- 62 hteva celosten in interdisciplinarni pri- stop. Večnamensko gospodarjenje z goz- dom lahko usmerjamo le s celostnim si- stemom načrtovanja, ki bo glede na ra- ven načrtovanja vključeval ustrezne in jasne metode: analize stanja, oblikovanja ciljev in načrtovanje najrazličnejših ukre- pov ter kontrolo gospodarjenja z gozdo- vi. Zato potrebujemo zgrajen ustrezen in- formacijski sistem, ki bo zagotavljal za- dosten obseg večnamensko uporabnih in kakovostnih podatkov. Gozdnogospo- darsko načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi mora zato postati ustvarjalen proces, ki sloni na mobilizaciji in inven- tivnosti kadrov, ki bo dajal realne in praktične rešitve pri reševanju osnovnih problemov in pri usmerjanju dolgoroč­ nega razvoja gozdov in gozdarstva. 2. NIVOJI NAČRTOV ANJA ~ Za uvajanje v načrtovano usmerjanje dinamičnih procesov v skladu z večna­ mensko vlogo gozdov in gozdarstva v družbi in prostoru je treba v gozdarstvu razviti celostne oblike načrtovanja za razne nivoje, in to: republiko, območje, gospodarsko enoto in za najnižjo načrto­ valno površino. Pri tem je nujno treba do- seči medsebojno sodelovanje in poveza- nost tako glede nivoja načrtovanja kot med posameznimi gozdarskimi dejav- nostmi. Enakomerno moramo razvijati vsebino in obliko načrtovanja na vseh ni- vojih in področjih, vendar je nujno treba upoštevati določeno hierarhijo. Težišče mora le biti na celostnem načrtovanju v območju in v gozdnogospodarskih eno- tah, na katerem sloni podrobno načrto­ vanje, ki imna sicer ključno vlogo in po- men za končno uveljavitev nekaterih os- novnih strategij, usmeritev in ciljev. 2.1 Načrtovanje na nivoju republike Načrtovanje na nivoju republike ni po- sebej organizirano za gozdarstvo, ven- dar se le-to uveljavlja prek načrtov za gozdnogospodarsko območje. Zato mora biti napravljena temeljita analiza nekate- rih dodatnih elementov, ki se nanašajo na vso dejavnost gozdarstva in gozdov v Sloveniji, ki izhajajo iz širših družbenove- riflciranih ciljev in usmeritev (ustava, za- kon o gozdovih, dolgoročni, srednjeročni plani SRS itd.). Istočasno pa je treba op- raviti temeljito sintezo qozdnogospodar- skih načrtov območij, da bi le-ta dala te- meljne osnove razvoja gozdarstva v SR Sloveniji. To pa pomeni izdelati strokov- ne podlage za uveljavitev temeljnih na- čel gozdnogospodarske politike v Slove- niji, ki jo izvajamo prek družbenih planov samoupravne interesne skupnosti za aozdarstvo Slovenije in je vodilo za kon- kretizacija načrtovanja po gozdnogospo- darskih območjih . S strokovnimi podlagami za nivo Slo- venije bi morali omogočiti, da se SlS za gozdarstvo Slovenije vključi kot nosilec planiranja pri sestavljanju dolgoročnih planov in srednjeročnih planov za SR Slo'venijo posebno še pri prostorski ses- tavini plana in pri izvedbenih aktih, ko se načrtuje večje posege v prostor Sloveni- je (kar izhaja iz zakona o urejanju prosto- ra), saj le tako bo gozdarstvo lahko vklju- čeno v aktivno varstvo okolja. To po mo- jem mnenju zahteva tudi dopolnitev goz- darske zakonodaje, če se hočemo vklju- čiti vsebinsko v dopolnjen sistem druž- benega planiranja, ki naj bi vključevalo določbe novega zakona o urejanju pro- stora. 2.2 Načrtovanje v gozdno- gospodarskem območju Po novem zakonu o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85) je treba z gozdnogospo- darskimi načrti območij opredeliti stro- kovne cilje in ukrepe tako, da se upošte- vajo biološke zakonitosti razvoja gozdov. »Gozdove je treba uporabljati in z njimi gospodariti pod pogoji, ki zagotavljajo nj ihovo smotrno izkoriščanje ter ohrani- tev in krepitev njihovih splošno koristnih funkcij.« Osnovni pogoji, ki jih je potreb- no v posameznih GGO strokovno usmer- jati z načrti, so : - trajnost gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in donosov, - medsebojna usklajenost gojenja in izkoriščanja, - trajna racionalna regeneracija goz- dov, - najustreznejše izkoriščanje zmoglji- vosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. Načrti območij morajo pokazati tudi strokovne opredelitve, kako dani narav- ni in ekonomski pogoji v območju lahko trajno zagotavljajo: - prostorsko in časovno usklajenost izkoriŠčanja in regeneracije gozdov; - potrebna sredstva za gozdnobiološ- ko reprodukcijo, za neprekinjen proces gozdne reprodukcije in izboljšanje izko- riščanja donosnih sposobnosti rastišč; - usmerjanje sredstev za gozdnobio- loško reprodukcijo po enotnih vidikih; - oblikovanje in usmerjanje sredstev za načrtno in usklajeno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami. Težišče dela pri načrtovanju v območ­ ju je na opredeljevanju ciljev in ukrepov kot strateških usmeritvah za razvoj goz- darstva in gozdov v območju. To pa je mogoče in celovito napraviti le, če ima- mo opravljeno temeljito analizo stanja na- ravnih, organizacijsko tehničnih in druž- benoekonomskih dejavnikov. Pri tej ana- lizi mora upoštevati tesno medsebojno povezanost vseh teh dejavnikov ter dina- miko v teh odnosih. Določeno stanje pa nam bo razumljivo le, če ga bomo pove- zali z vzroki in posledicami v preteklosti (vzročna analiza). Procese v preteklosti in sedanjosti moramo povezovati v dolo- čeni časovni in prostorski opredelitvi, le tako pridemo do zanesljivejših informa- cij, do jasno opredeljenih problemov v območju, ki nam bodo omogočili samo načrtovanje za prihodnje. To pa se zrcali prav v ciljih in usmeritvah. Tudi trajnost gozdov v širšem razširjenem smislu, ki vključuje trajnost donosov po količini in vrednosti ter trajnosti vseh splošno ko- 63 ristnih funkcij in preverjanje le-te, je mo- goče le z dobro opredeljenim stanjem vseh dejavnikov in dobro postavljenimi gozdnogospodarskimi in dolgoročnimi gozdnogojitvenimi cilji. Trajnost bo dose- žena, če bodo celovito zagotovljeni dolo- čeni reprodukcijski pogoji gospodar- skega gozda jn gozdnega gospodarstva kot celote. Pomembna naloga območnega načr­ tovanja je zato prav preverjanje trajnosti po združenih gospodarskih razredih (sistemih gospodarjenja) ali tudi po ob- močnih razredih. Oblikovanje ciljev v območju je najzahtevnejše opravilo. Več­ namembnost gozda in gozdnega gospo- darstva je mogoče doseči le z dobro op- redeljenimi in usklajenimi cilji. Omogoči­ ti morajo skladni razvoj posameznih de- javnosti znotraj gozdnega gospodarstva, kot je gojenje in varstvo gozdov, pridobi- vanje lesa, gradnja gozdnih prometnic, razvoj tehnologije, organizacija kadrov itd., hkrati pa dati povezavo z vsemi po- membnimi mejnimi področji (npr. kmetij- stvo, turizem itd.) ali z dejavnostmi, ki za- htevajo sočasnost gozdnega prostora (lovstvo, rekreacija itd.). V ta namen je potrebno opredeliti za območje gozdno- gospodarske cilje in strokovne cilje za posamezna področja. Gozdnogospodar- ske cilje v območju opredelimo kot sin- tezo med splošno družbenim, gozdno- gospodarski.m.i in naravnimi proizvodni- mi de ja vniki. Ločeno obravnavamo družbeni in za- sebni sektor. Zasebni sektor v območju praviloma zahteva ločeno obravnav.o tu- di po določenih kategorijah, ki jih nare- kujejo družbene in gozdnogospodarske razmere, ki se odražajo v stanju gozdov. Gozdnogospodarski cilji v območju so definiram in tudi podrobneje utemeljeni, da jih je mogoče vključiti v strokovne ci- lje in da zadostijo zakonskim zahtevam, ki so bile uvodoma navedene. Tako ima gozdnogospodarski cilj v območju zajete elemente proizvodne, infrastrukturne in ekonomske narave. Razmerje med posa- meznimi cilji je težko ugotoviti. Poslužuje- mo se metode intersektorske primerja- 64 ve, ki nam pokaže relativne odnose. Lah- ko pa bi po isti metodi primerjali po- membnost vseh funkcij gozdov. S tem do- bijo posamezne dejavnosti v gozdnem gospodarstvu svoje posebne naloge. Ta- ko je mogoče opredeliti druge cilje in usmeritve na strokovnem področju. 2.2.1 Prostorsko področje Omeniti je treba, da moramo prav na nivoju območja opraviti temeljito analizo vseh funkcij gozda kot eno prednostnih nalog, še predno oblikujemo gospodar- ske razrede in opredelimo dolgoročne gozdnogojitvene cilje. Analiza in valori- . zacija funkcij nam služi že za opredelitev gozdnogospodarskih ciljev. Zato mora- mo opraviti: - ustrezno inventarizacijo in valoriza- cija funkcij gozdov (pomembnost in ran- ljivost), - ugotoviti, kje lahko pričakujemo močnejše poseganje v gozdni prostor, - kje nastopijo tako močna nasprolja (konflikti), ki omejujejo ali vplivajo na gozdno gospodarjenje, - kje, kako in v kakšnem obsegu je treba obravnavati in usklajevati odnose z drugimi interesi v prostoru itd. Predvi- deti moramo osnovne cilje, omejitve, do- pustnosti in usmeritve, kako zagotoviti ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov in oblikovane kulturne krajine. 2.2.2 Gozdnogojitveno področje Osnovno vodilo pri načrtovanju so do- bro opredeljeni realni dolgoročni gozd- nogojitveni cilji po gospodarskih razre- dih. S temi cilji uveljavljamo določeno strategijo razvoja gozdov v območju. Z njo je potrebno zagotoviti, da se čim bolje izrabijo rastiščni in sestojni potenciali, doseže čim večja stabilizacija in sanacija sestojev, usmeri razvoj gozdov k uravno- teženemu stanju med razvojnimi fazami, kakor tudi poišče najboljša pota k racio- nalizaciji dela in vlaganj. Pri tem moramo upoštevati tiste značilnosti gozda, ki oz- načujejo njegovo ekosistemsko naravo. Na ta način moramo opredeliti cilje in us- meritve za izvajanje premen, kakor tudi postaviti cilje in usmeritve za opravljanje nege in obnove in varstvo gozdov. Vse pomembne odločitve na področju goje- nja gozdov so istočasno tudi odločitve, ki v največji meri odločajo: - o trajnosti donosov po količini in kv ah teti, - o stopnji intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi s posamezno kategorijo goz- dov (GR), - o prostorski razporeditvi dela in sredstev za gozdnobiološko reproduk- cijo, - o trajnosti in pomembnosti vseh splošno koristnih funkcij gozdov, - o uravnavanju odnosov gozd- div- jad oziroma drugih interesov v gozdu. Tako za vsak gospodarski razred v območju opredelimo dolgoročni gozd- nogojitveni cilj (s katerim je definirana oblika in mešanost sestaja, kvaliteta, pro- izvodna doba, optimalna ali normalna lesna zaloga, pomladitveno razdobje in izravnalna doba), gozdnogojitveni cilj (navedemo, kateri so tist{ cilji, ki vodijo v srednjeročnem obdobju k DGC) in ukre- pe (npr. sistem gospodarjenja, kako uravnavati obnovo, nego, varstvo in dru- ge ukrepe na telmičnem področju). 2.2.3 Področje usklajevanja gozd-divjad Dolgoročna usmerjenost gozdarstva in lovstva je v sonaravnem gospodarje- nju. Zato moramo na strokovnih osnovah opredeliti: - vrsto in število ter strukturo avtohto- ne divjadi glede na stanje gozdov; - merila ali kriterije, ki bi kazali usk- lajenost glede na opredeljene go.zdno- gospodarske in gozdnogojitvene cilje, in to: za divjaa (telesna teža, zdravstveno stanje itd.) in za okolje (stopnja objede- nosti, trendi itd.); - rajonizacijo za divjad, ki dela naj- večjo škodo; - omejitve ali varovanje za določene vrste divjadi; - ukrepe, ki jih morajo opraviti goz- darji in lovci za preprečevanje in za sa- nacijo škod. 2.2.4 Tehnološko področje in odpiranje gozdov Za usklajeno gospodarjenje je nujno, da obdelamo tudi razvoj tehnološkega področja, ki mora upoštevati širši razvoj in naravne danosti območja. Celovit pre- gled nad dejavniki (kategorizacija tere- na glede na spravilna sredstva) v ob- močju, vključno s prognoziranim razvo- jem tehnologije in organizacije dela ter kadrov, omogoča in pogojuje tudi per- spektivno načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami. Pri tem morajo biti že vrisane na karti idejne trase (ne samo kazalci odprtosti) po transportno gravitacijskih območjih . Transportno gravitacijska območja pa morajo imeti navezavo na območje gozdnogospodar- ske enote. 2.3 Načrtovanje na nivoju gozdnogospodarske enote Strategijo območja izvajamo tako, da le-to neposredno prenašamo z bolj pod- robnimi in prostorsko jasno opredeljeni- mi cilji in ukrepi na območje gozdnogos- podarske enote. Težišče načrtovanja je načrtovanje področij gojenja in donosov ter izbira tehnologije za pridobivanje. V povezavi z območni.mi GR se oblikujejo GR za gozdnogospodarske enote, ki omogočajo upoštevati posebnosti gozd- negospodarskih razmer in dosedanjih iz- kušenj pri gospodarjenju z gozdovi (podrobnejše vzorčne analize). V ta na- . men podrobneje dehniramo stanje vsa- kega gospodarskega razreda (rastišče in stopnjo njegove izkoriščenosti. struk- turo po razvojnih fazah, lesno zalogo in 65 ---~~-- prirastek po strukturi in kakovosti, stanje pomlajevanja in negovanosti ter škode). Vodilo so prilagojeni dolgoročni cilji. Na osnovi stanja in ciljev pa jasne, nepo- sredne in podrobne določbe glede ob- nove, nege in varstva gozdov in s tem tu- di obseg in lokacijo predvidenih sečenj in gojitvenih deL Tako opredeljene osno- ve za gospodarjenje z gozdovi na nivoju GR v gozdnogospodarskih enotah se usklajuje tudi na osnovi stanja in potreb po negi v oddelku oziroma odseku, ki sestavljajo ta razred. Tako dobimo pro- storsko porazmestitev potrebnih ukre- pov in obseg donosov, katerim je potreb- no prilagoditi ustrezno organizacijo, teh- nologijo itd., vendar samo do podrobnos- ti, ki jo omogoča opredeljena usmeritev in dolgoročni gozdnogojitveni cilji v GR. Pri heterogenih gospodarskih razredih (kar velja posebno za zasebni sektor) bo potrebno v .osnovni enoti (oddelku) obli- kovati več prilagojenih dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev. Vendar v gozdnogospodarskem načrtovanju mo- ramo težiti, da bodo osnovne popisne enote čim bolj homogene (po moji oceni je to že v pretežni meri mogoče za druž- beni sektor), kar bo omogočilo bolj učin­ kovito gozdnogospodarsko načrtovanje in tudi kontrolo gospodarjenja na osnovi dobro oblikovanega informacijskega sistema. 2.4 Načrtovanje na nivoju najnižje načrtovalne površine Podrobno načrtovanje na gozdnogojit- venem in sečnospra vi ln ern področju na določenem objektu ne more biti učinko­ vito, če se le-to ne navezuje in povezuje s predpisanim sistemom gozdnogospo- darskega načrtl.l.. Zato moramo tudi ta ni- vo načrtovanja enotno vključiti v zakono- dajo in ga v ustrezni obliki uveljaviti v praksi za vse posege v gozdove. Kot iz- vedbeni načrti so sedaj predvideni v Pravilniku o gozdnem redu (Ur. list SRS, št. 7 /86) le za s pravilno področje. V predlogu smernic za gozdnogojitveno in 66 sečnospravilno načrtovanje je po mojem mnenju pomembna dopolnitev prav v tem, da se v osnovnem delu gozdnogojit- venega načrta navedejo tudi vse tiste os- novne opredelitve cilja in usmeritev iz GR gozdnogospodarske enote, ki služijo kot dobro in obvezno vodilo pri obliko- vanju sestojev konkretnim razmeram s prilagojenimi dolgoročnimi gozdnogojit- venimi cilji in ukrepi na določenem načr­ tovalnem objektu. Z gozdnogojitvenim načrtom se moramo prilagoditi detajlu na terenu. To velja posebno v procesih obnove ali sanacije sestojev (tudi preme- ne). Z njimi moramo doseči maksimalno stopnjo diferenciacije in prilagoditve v času in prostoru. Z njim dobimo vse po- trebne kvantifikacije, ki jih rabimo za iz- vedbo dela in za spremljavo in kontrolo gospodarjenja. Na ta način prav s pod- robnim načrtovanjem omogočimo konč­ no uveljavitev vseh kreativnih hotenj na- črtovanja iz višjih nivojev. S podrobnim načrtovanjem je mogoče le do določene mere dopolnjevati in terensko razmeje- vati (zaradi povratnih informacij) npr .: dolgoročne gozdnogojitvene cilje, po- membnost funkcij ali perspektivno od- piranje gozdov z gozdnimi cestami. 3. NAČRTOVANJE IN PLANIRANJE Gozdnogospodarski načrti so osnova za družbene plane (dolgoročne, sred- njeročne in letne). Zato mora imeti gozd- nogospodarsko načrtovanje tako vsebi- no, da se z njim lahko vključujemo v družbeno planiranje. Gozdnogospodar- ski načrti kot obvezna strokovna osnova morajo dati elemente vsem nosilcem družbenega planiranja v skladu z načeh sočasnosti in kontinuiranosti. Območni načrti morajo dati predvsem osnove za vključevanje v prostorsko na- črtovanje pri izdelavi dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov tako za nivo Slovenije kot za družbenopolitične skupnosti oziroma za nivo delovne orga- nizacije. Gozdnogospodarski načrti enot pa služijo v prvi vrsti s svojimi osnovami za vključevanje v družbeno planiranje na nivoju TOZD in TOK in za namene urba- nističnega in krajinskega načrtovanja. Vse bolj pa se kaže potreba, da goz- darstvo razvija tudi interdisciplinarno načrtovanje (metodološko), ki bi bilo kot strokovna osnova pri usklajevanju različ­ P..ih interesov v prostoru, služilo pri vseh navedenih nivojih in še posebno pri iz- vedbenih aktih, ki posegajo v gozdni prostor. 4. ZAKLJUČEK V prispevku sem izpostavil samo ne- katera vsebinska težišča, ki jih zahteva sodoben sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, ter navedel, kje se mora razširiti i.n povezati v enoten sistem od republike, območja, enote do najnižje na- črtovalne enote pri gozdnogojitvenem in sečnospravilnem načrtovanju. Uveljaviti mora učinkovito, povezano strokovno delo, ki ima priznano in odgovorno mesto v delovni organizaciji ter je zaupano stro- kovno in delovno usposobljenim delav- cem. Le tako se bo &ozdarstvo lahko učinkovito vključevalo v sistem družbe- nega planiranja. Prav v procesu planira- nja bo moralo hitreje uveljaviti ustrezne pogoje dela in sredstva, da bo gozdar- stvo pri gospodarjenju z gozdovi izpol- njevalo osnovno obveznost, tj. trajno ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov in varstvo okolja nasploh. Za to pa so potrebne prepričljive in ustrezne strokovne podlage. VIRI l. GG Kranj: Območni gozdnogospodarski nacrt za obdobje 1981-1990, Kranj 1984 · 2. dr. Gašperšič, F.: Gozdnogospodarsko nal:r- tovanje na načellh dmamitnega usmerjanja proce- ~uv, Gozdnogospodarsko načrtovanje, integralni del družbenega planiranja, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1979 3. dr. Gašperšič, F.: Preobrazba gozdnogospo- darsk~a načrtovanja in zbiranje, analiza ter upo- raba mformacij; Zbornik gozdarstva in lesarstva .št 23. BF, Ljubljrma 1983 4. dr. Gašperšič, f .: Oblikovanje optimalnih ob- močnih gozdnogojitvenih strategij; Zbornik gozdar- stva in lesarstva št. 23, BF, Ljubljana 1983 S. dr. Winkler, I.: Družbenoekonomska izhocM- ča za sodoben koncept gozdnogospodarskega na- črtovanja; Gozdnogospodarsko načrtovanje, integ- ralni del družbenega planiranja, SlS za gozdarstvo SRS, Ljubljana 1979 6. Smernice za gozdnogojitveno in sečnospravil­ no načrtovanje, SZG, Ljubljana 1985 (predlog- tip- kopis) 7. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18/1985 8. Zakon o urejanju prostora, Ur. list SRS, št. 18/1984 OXF.: 461 Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu Emilijan Trafela* Trafela, E.: Vpliv izgradnje g-:Jzdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu, Gozdarski vestmk, 45, 1987, 2, str. 68. V slovenščini , ::::it. lit. 25. Sesta- vek obravnava vpliv izgradnje ceste m vlake na zmanj§evanje gozdne proizvodnje zaradi izgube rastne površme. Analiza je izvedena v gorskih goz- dovih smreke, v pogorju mariborskega dela Po- horja. Traiela, M.: The influence of roads construction on timber production, Gozdarski vestnik, 45, 1987, 2, p. 68 in Slovene ref. 25. The influence of roads and logging roads construclion on decrease of tim- ber production, in consequence of lost green area, is discussed in this article. The analysis has taken place in mountain pine-tree forests in Pohorje near Maribor. * mcg. E. T .. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Maribor, TOZD za gradnje in mehanizaciJo, 62000 \1aribor, Kosarjeva 4, YU 68 l. UVOD Gospodarjenje z gozdovi je IzpolnJe- vanje in doseganje ciljev, ki jih postavlja družba do gozdov. Za izpolnjevanje teh ciljev pa ni dovolj, da ima gozd samo pri- merno sestavo po drevesnih vrstah, sta- rosti, debelini in kakovosti, temveč mora biti tudi primerno odprt. Kolikšna naj bo odprtost gozdov, je odvisno od gozdno- gospodarskih ciljev oziroma funkcij goz- da. Poleg funkcij gozda ter terena pa vpliva na odprtost gozda tudi stanje in vrsta tehnologije pri izpolnjevanju proiz- vodnih funkcij gozda. Z izgradnjo pro- metnic povečujemo lesnopredelovalno funkcijo gozda, saj z njimi omogočamo in pocenimo pridobivanje lesa, na drugi strani pa zmanjšujemo proizvodno povr- šino gozda. V raziskavi smo podrobneje obravnavali vpliv izgradnje in gostote cest ter vlak na zmanjševanje gozdne proizvodnje. 2. PREDMET RAZISKAVE Raziskavo smo izvedli v smrekovih gozdovih Pohorja, s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Maribor. Analizi- rani sestoji so na nadmorski višini 924 do 1303 metrov, geološka podlaga je tonalit. Fitocenoze obravnavanih sestojev so uvrščene v združbi Savensi-Fagetum ter Dryopterido-Abietetum. Starost sestojev je 60 do l25let in so v razvojni fazi debe- lejšega drogovnjaka. 3. METODA DELA Vpliv cest in vlak na prirastek oziroma lesno proizvodnjo smo ugotavljali s po- močjo metode vzorčenja . Pri ugotavlja- nju učinka ceste na prirastek sest o ja smo postavili skupno 35 vzorčnih ploskev ve- likosti 30 x 30 metrov. Zgornji rob plosk- ve je predstavljala stičnica nasipne bre- žine s terenom, če je bila ploskev pod cesto. Če pa je bila ploskev nad cesto, je bil spodnji rob ploskve na stičnici od- kopne brežine s terenom. Ploskev smo razdelili na tri desetmetrske pasove, ki so potekali vzporedno s stičnico brežine. Pri preučevanju vpliva izgradnje vlak na prirastek smo položili 22 ploskev veli- kosti 40 x 30 metrov, in sicer tako, da je potekala krajša stranica tega pravokot- nika približno vzporedno z osjo vlake. To ploskev smo razdelili na pasove, in sicer na osrednji pas širine 20 metrov, v kate- rem je bila tudi vlaka, in dva stranska pa- sova, ki sta imela širino po lO metrov. Ploskve smo izbirali ob tistih cestah in vlakah, kjer je poteklo od časa izgradnje ceste (poseka trase) pa do časa analize 6 let (šest vegetacijskih dob); izjema je le ena cesta, ki je bila zgrajena pred petimi Jeti. 4. REZULTATI ANALIZE Takšna postavitev ploskev nam je omogočila izvrednotenje kazalcev veli- kosti prirastka po metodi parov in to v dveh smereh. Prvo vrsto parov pred- stavljajo pasovi znotraj iste ploskve, dru- go vrsto parov pa vrednost znaka- v na- šem primeru temeljničnega prirastka -v šestletnem obdobju pred izgradnjo pro- metnice ter v šestletnem obdobju po iz- gradnji prometnice. Raziskava in rezultat analize nas vodi k naslednjim sklepom: Pri ugotavljanju vpliva ceste na tekoči temeljnični prirastek sestoja nismo ugo- tovili nikakršnih statistično značilnih raz- lik med prvimi tremi desetmetrskimi pa- sovi gozda ob cesti. Šest let po izgradnji ceste nimajo drevesa v prvem desetme- trskem pasu nič večji prirastek kot pa drevesa v . naslednjih dveh desetmetr- skih pasovih proti notranjosti sestaja. Na eni izmed cest je v prvem pasu ob. cesti prirastek celo manjši (s tveganjem a~O,lO), in to zaradi precej nižje lesne zaloge stoječega sestoja. Na tej cesti je bilo med njeno gradnjo poškodovano ve- liko dreves zaradi miniranja in odriva materiala z buldožerjem. Kolikor pa predpostavimo, da imamo v vseh treh pasovih enake višine lesne zaloge, so verjetnosti, da so razlike v priraščanju, izredno majhne. Na tej osnovi lahko skle- pamo, da drevesa v desetmetrskem pa.- su ob cestnem telesu ne povečajo pri- rastka zaradi povečane svetlobe. To si razlagamo s tem, da svetloba v gorskih predelih (nad 900 metrov nadmorske vi- šine) ni faktor minimuma, ampak hranil- ne snovi in toplota oziroma dolžina vege- tacijske dobe. Domnevamo, da drevesa v tem prvem desetmetrskem pasu ne dobijo več hranilnih snovi kot drevesa v naslednjih pasovih, ki so bolj oddaljeni od ceste, in to zaradi tega, ker ne morejo razviti korenin v cestno telo. Zato sklepa- mo, da je izguba lesne proizvodnje v ses- toju proporcionalna izgubi rastne površi- ne v sestoju; ta pa je enaka površini cest- nega telesa. To gotovo velja za tisto ge- neracijo sestaja, v kateri je bila cesta zgrajena. V naslednjih generacijah se lahko izguba zmanjša, in sicer za tisti del nasipne brežine, ki ga bo porasla nova generacija sestaja. Ugotavljamo, da šest let po izgradnji ceste ni razlik v velikosti krošnje tistih dreves, ki rastejo v prvem desetmetrskem pasu ob cesti, ter dre- ves, ki rastejo v naslednjih dveh deset- metrskih pasovih v notranjosti sestoja. Z analizo smo ugotovili, da znaša širina cestnega telesa, to je širina planuma. po- večana za širino nasipne in odkopne brežine pri cestah na Pohorju od 8,32 do 11,62 metra pri povprečnih naklonih od 21 do 29°. V povprečju lahko vzamemo, 69 da znaša širina cestnega telesa približno lO metrov, zato je izguba pri lesni proiz- vodnft ob domnevi, da znaša gostota cest 25/ha, kar 2,5 %. Tej izgubi pa se lahko pridruži še izguba zmanjšanja prirastka zaradi poškodb drevja zaradi miniranja pri gradnji ceste. V ekstremnih primerih nam te poškodbe (seveda, .:e so tolikšne, da je treba drevo posekati) zmanjšajo lesno proizvodnjo za 30%. To zmanjšanje je le v tisti generaciji sestoja, v kateri smo cesto zgradili. Pri analizi poškodb dre- ves, ki so ostala po izgradnji ceste, smo ugotovili, da je v 30-metrskem pasu ob cesti poškodovanih 5,8 do 31 ,9 % dreves. Pretežni del močno poškodovanega drev)a je v prvem desetmetrskem pasu ob cesti (75 %). Velik razmik pri obsegu poškodb nam dokazuje, da lahko z nači­ nom gradnje odločilno vplivamo na ob- seg poškodb. Pri ugotavljanju vpliva izgradnje vlake na temeljnični tekoči prirastek sestoja ugotavljamo, da ni razlik v priraščanju med pasom, znotraj katerega poteka vla- ka, in pasom sestoja, ki je od osi vlake od- daljen lO do 20 m. Zato sklepamo, da v smrekovih gozdovih Pohorja vlake nima- jo pomembnejšega vpliva na količinski prirastek sestoja. To velja za vlake s ši- rino 2,80 do 3,50 m. To razlagamo s tem, da deluje vlaka oziroma posek dreves zaradi izgradnje vlake tako kot geomet- rično redčenje. Drevesa ob vlaki pre- vzamejo prirastek tistih dreves, ki bi rastla na vlaki, in to predvsem zato, ker lahko delno razvijejo korenine v prostor, kjer poteka vlaka, delno pa zato, ker se z vlake izpirajo hranilne snovi v korenin- ski prostor obrobnih dreves. Poškodovanost drevja ob vlakah zara- di njihove gradnje (miniranja) je precej manjša kot pri cestah. Poškodovanega je manj drevja pa tudi sama velikost po- škodb je mnogo manjša. Ob predpostav- ki, da znaša gostota cest 25m/ha in pro- izvodna doba smrekovih sestojev 140 let, znašajo izgube pri lesni proizvodnji pri · naklonih terena 20 % 17 m3 /ha oziroma · pri naklonu 50% kar 28,8 m3/ha. V ana- liziranih sestojih znaša povprečna proiz- 70 vodna sposobnost 6,8 m3/ha na leto (ugotovljeno s pomočjo zgornjih višin in site indexa). 5. ZAKLJUČKI Ugotovitve raziskave lahko strnemo na koncu v naslednjih osem točk: l. Z izgradnjo ceste odvzamemo go- zdu trajno iz gozdne proizvodnje tolik- šen delež, kot ga ima površina cestnega telesa nasproti celotni površini gozda. Ta delež se nekoliko zmanjša, kolikor dre- vesa porastejo nasipno brežino. 2. Poškodbe zaradi izgradnje gozdnih cest so opazne na oddaljenosti do 30 metrov, vendar pa so po številu in obse- gu omeJene do oddaljenosti lO metrov. 3. Pri primerne~ načinu gradnje so te poškodbe minimalne (neopazne), zato moramo težiti za tem, da jih odpravimo. V ekstremnih primerih pa se je lesna pro- izvodnja zaradi velike poškodovanosti zmanjšala do 30 % v desetmetrskem pa- su ob cesti. Te poškodbe zmanjšujejo vrednost gozdne proizvodnje do obnove sestoja. 4. Zaradi izgradnje vlak širine 2,8 do 3,S metra na osrednjem delu Pohorja ne prihaja do trajnega zmanjšanja gozdne proizvodnje. S. Poškodbe drevja v okolici zaradi gradnje vlak nastopajo, vendar so po ob- segu na en tekoči meter vlake manjše kot pri cestah. Ob upoštevanju dejstva, da je gostota vlak celo do desetkrat več­ ja kot gostota cest, so vrednosti zaradi poškodb na ha večje pri vlakah kot pri cestah. 6. Površina cestnega telesa naglo na- rašča s strmino terena, zato so v strmih terenih izgube na lesni proizvodnji pri enaki gostoti cest mnogo večje . 7. Gozdne prometnice naj bi gradili do 50 o/o naklona terena, v izjemnih pri- merih največ 70 o/o naklona, odvisno od sestavine hribine. Večje naklone naj bi premagovali z žičnicami. 8. Gradnja gozdnih prometnic naj bo tempirana v mlajših razvojnih fazah gozdnih sestojev, ker se ti sestoji hitreje adaptirajo v obcestnih površinah. Teh ugmovitev pa ne moremo posplo- šiti na vse slovenske gozdove. Raziskavo smo izvedli le pri smreki, in to v gorskih gozdovih, ki so podobna rastiščem, kjer smo izvedli raziskavo. Te ugotovitve bo potrebno še preskusi ti v nižinskih gozdo- vih ter pri ostalih drevesnih vrstah. Šele potem bomo dobili celotno predstavo o vplivu izgradnje cest in vlak na gozdno proizvodnjo v slovenskih gozdovih. 6. LITERATURA l . Agren, A .: Produktionsfarluster till foljd ov vir- kes-transport i gallringsskog. Stockholm 1968 2. Anderson, S. 0 .: Hur paverkas produktio- nen av korodorgallring? Medd fran statens skog- sforskningsinst, 1968 3. Anko, B. Izbrana poglavja iz krajinske ekolo- gije. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1968 4. Assmann, E.: Waldertragskunde. BLV Ver- lagsgesellschaft, Munchen, Bonn, Wien 1961 5. Dobre, A.: Oblikovanje cestnega telesa in oze- lenitev brežin pri gradnji gozdrtih cest. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana l978 . 6. Kotar, M.: Statistične metode r., IL. HI. Izbrana poglavja za študij gozdarstva. Biotehniška fakulte- ta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1977 7. Kolar, M.: Prirastoslovje. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1979 , 8. Kotar, M.: Rast smreke na njenih naravnih ras- tiščih Slovenije. Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo. Strokovna in znanstvena dela št. 67, Ljub- ljana 1980 9. Kotar, M.: Ugotavljanje proizvodnih sposob- nosti gozdnih rastišč in njenih izkoriščečlosti. Goz- darski vestnik št. 3, Ljubljana 1984 lO. Krame:-, H.: Wegebreite und Zuwc.chs im an- grenzenden Bestand, A11gemeine Forstzeitschrift, 1978/6 11 . Lienert, G. A.: Biostatistik, Verlag Anton Ha in, Meisenheim am Gian, 1973 12. Rebu1a, E.: Prispevek k opredeljevanju opti· maine gostote omrežja gozdnih cest. Gozdarski vestnik št. 9, Ljubljana 1980 13. Snedecor, D., Cochran, W .: Statistični metodi, »Vuk Karadžjc«, Beograd 1971 14. Snedecor, D., Cochran, W.: Statistical met- hods, Arnes Iowa. State University Press USA, 1961 15. EAFV: Ertragstafel fiir die Fichte, Zurich 1968 16. vet avtorjev: Gozdnogospodarski natrt gos- podarske enote Josipdol (1985-94); Gozdnogospo- darski načrt gospodarske enote Osankarica ( 1984-93); Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Močnik-Planina ( l981-90) 17. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Kladje, 1978 18. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Baigot, 1978 19. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Go- sak-Petelinovka, 1978 20. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Lesja- kov mlin-Adrtovo, 1978 2l. vet avtorjev: Projekt za gozdno cesto Lu- že-Brv, 1979 22. več avTOrjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas I. 1979 23. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas II, 1980 24. več avtorjev: Projekt za gozdno cesto Leder- gas III, 1981 25. več avtorjev: Smernice za sestavo in projek- tiranje gozdnih cest, 1983 71 -- OXF.: 232.328.1 :176.1 Castanea sativa MiH. Vegetativno razmnoževanje pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) Lado Eleršek, Dušan Jurc, Jože Grzm* Eleršek, L., Jurc, 0 ., Grzin, J.: Vegetativno raz- množevanje pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), Gozdarski vestnik, 45, 1987, 2. str. 72. V slovenščini, ci t. lit. 8. Pravi kostanj je pri nas ogro- žena drevesna vrsta. V sestav ku je opisana tehnika uspešnega zakorerunjanja z zelenimi potaknjenci, kar je pomembno pri nadaljnjem raziskovalnem delu za preživetje te drevesne vrste. Eleršek, L., Jurc. 0 .. Grzin,J.: The vegetative pro- pagation of Castanea sativa Mili., Gozdarski vest- nik, 45, 1987, 2, p. 72 in Slovene ref. B. Castanea sativa is considered to be a menaced tree species . A successful technics of rooting green cuttings has been described in this article. This technics is very important for survive of this tree species. *L. E., dipL inž. gozd., D. J., dipl. inž. gozd., J. G., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Večna pot 3, 61000 Ljubljana, YU. 72 l. UVOD Pravi kostanj je pomembna gozdna drevesna vrsta, ne le zaradi obstojnosti lesa, ampak tudi zaradi plodov. Propa- danje kostanja zaradi kostanjevega raka (Endothia parasitica /Murr./ P. J. Ander- son et H. W. Anderson) je pri nas prisot- no že več kot 30 let, zaradi česar se je ta drevesna vrsta v naših gozdovih že moč- . no razredčila. V dolgoročnem razisko- valnem delu ne čakamo le na naravne procese ozdravitve kostanja pri nas. Po- jav in možna uporaba hipovirulence pri glivi Endothia parasitica nam vliva real- no upanje za preživetje pravega kosta- nja, s tem pa bi ta drevesna vrsta lahko postala v naših gozdovih ponovno zaže- lena, gospodarsko pomembna in per- spektivna. številni kostanjevi biotopi, ki so jih izselekdonirali predvsem v Italiji, so zanimivi tudi za našo gozdarsko ope- rativo. Avtovegetativni način razmnože- vanja pa nam omogoča hitro razmnože- vanje kakovostnih osebkov. 2. UPORABLJEN MATERIAL IN 1\t!ETODA DELA PRI POSKUSNEM ZAKORENINJANJU Material. Zelene potaknjence pravega kostanja smo nabrali 13. 6 .. 1986 iz enolet- nih panjevskih odganjkov na Rožniku pri Ljubljani. Panj je nastal z zimskim pose- kom štiridesetletnega kostanja. Nabrali smo terminalne in vmesne potaknjence dolžine 13 cm. Spodnje liste smo odreza- li, zgornje pa prirezati tako, da se je nji- hova površina zmanjšala na tretjino. Isti dan, ko smo potaknjence nabrali, smo jih tudi potaknili v substrat. Substrat. Pri prvi varianti smo uporab- ljali mešanico kremenčevega peska in šote v razmerju 1:; 1, pri-drugi varianti pa le-kr-emenčev pesek. Uporabljen kre- menčev pesek je imel premer 3-5 mm. Raslni hormoni. Uporabljali smo na- slednje hormonske pripravke v prahu: 2 % IMK, 1 % IMK, 0,5 % IMK in 0,25 % IOK. Hormonske pripravke v prahu srn<;> na- redili tako, da smo kemijsko čiste rastlin- ske hormone (IMK = beta-indolil-3~mas­ lena kislina, lOK= beta-indolilocetna kis- lina, proizvajalec Fluka) raztopili v ace- tonu in zmešali s smukcem v homogeno pasto. Le-to smo večkrat temeljito pre- mešali in ko je aceton pri sobni tempera- turi izhlapel, so bili pripravki narejeni. Režim v plastenjaku. Potaknjence smo zakoreninjali v plastenjaku 4 mesece v plastičnih zabojih v mešanici šote in kre- menčevega peska ter v čistem kremen- čevem pesku. Na vrtne gredice smo jih presadili 22. lO. 1986. Temperatura zraka v plastenjaku se je v dopoldanskem času v sončnem vre- menu zelo hitro dvigala, ker plastenjak ni opremljen s sistemom za senčenje . Nad potaknjenci smo uredili le provizorično zasenčenje. Zrak se je v plastenjaku naj- bolj segrel 19. S., 30. 7., 4. 8. in 11. 8., ko je dosegel40 oc. V mesecu juliju pa je tem- peratura zraka kar 18-krat presegla 35 oc. Temperatura substrata je narastla na 23 ·c (redko tudi več) 3-krat v juliju, Poskusne variante. Uporabljali smo naslednje poskusne variante; Rastni hormon Substrat 8-krat v avgustu in 4-krat v septembru. Razumljivo je, da so maksimalne talne temperature precej nižje od maksimal- nih zračnih temperatur in da se javljajo vsaj mesec dni kasneje. Za zaščito potaknjencev pred glivič­ nimi boleznimi smo uporabili benomil WP-50 (Zorka Šabac) v koncentraciji 0,07 %, captan 50 (Pinus Rače) v koncen- traciji 0,25 %, pi.nulin (Pinus Rače) v kon- centraciji O, 15 % in kupropin (Pinus Ra- če) v koncentraciji 0,5 %, v razmiku 7 do lO dni. 3. REZULTATI Ob izkopu panjevcev iz substrata 22 . 10. 1986 smo prešteli zakoreninjene po- taknjence, odgnane korenine na posa- meznem potaknjencu, ki so bile daljše od l cm, potaknjence, pri katerih se je obli- koval kalus, ter odmrle potaknjence. Us- peh zakoreninjanja prikazujeta tabela in grafikon. Med poskusnimi variantami izstopa v pozitivnem smislu varianta, pri kateri smo terminalne poganjke potikali v me- šanico kremenčevega peska in šote in pri tem uporabljali rastni hormon 0,25% lOK Teh potaknjencev se je zakoreninil o več kot polovico. Najslabše so se zakore- ninjali vmesni potaknjenci, katere smo potikali v čist kremenčev pesek. 4. DISKUSIJA Pravi kostanj velja za drevesno vrsto, ki se težko zakoreninja, kar je tudi razlog, da o njegovem avtovegetativnem raz- množevanju ni veliko znanega. Glede na Vrsta potaknjenca o 0,25% TOK 0,5% !MK l %IMK 2%JMK kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota kremenčev pesek + šota terminalni potakrijenec terrninalni potaknjenec terminalni potaknjenec terminalni potak!ljenec terminalni potaknjenec terminalni potaknjenec terminalni potaknjenec 1 %!MK 2% lMK 1 %IMK kremenčev pesek kremenčev pesek kremenčev pesek vmesni potaknjenec 73 ZAKORENINJANJE POT AKNJENCEV DOMAČEGA KOST ANJA Potaknjenci število korenin na prijet Uporabljen hormon in substrat Pesek+ šota 0,25 JOK O,S IMK 1,0 IMK 2,0 IMK o poprečno Pesek 2,0 IMK 1,0 IMK I,OIMK poprečno vrsta Uporabljen hormon: IMK T T T T T v v T uporabljeni suhi lO 2 lO 3 10 s lO 5 lO 4 21 li 21 4 21 6 N (%) s kalusom s korenino potaknjenec 1 (lO%) 7 (70 %) 5,0 2 (20 %) 5 (50%) 2,2 o 5 (50%) 4,2 1 (lO%) 4 (40 %) 4,0 l oo%) ~ (50%) 2,6 1 (10 %) 5,2 (52%) 3,6 9 (43 %) l (s%) 1,0 17(81%) o o 12 (57 %) 3 (14 %) 2.7 12,7 (60 %) 1,33 ( 6 %) 1,8 Uporabljen substrat Vrsta Število Poprečno število Stopnja korenin, računano potaknjenca potaknjencev na vse potaknjence tveganja pesek+ ~ota pesek pesek Opomba: T - terminalni potaknjenec, V - vmesni potaknjenec T 30 T 21 v 42 * -statistično značilna. razlika pri s. t. S-1,1 % 1,60 * 0,43 *** 0,02 *** - statistično značilna razlika pri s. t. O, 1 %in manj uspehe pri zakoreninjanju drugih listav- cev smo se odločili, da bomo dorriaci kostanj poskusno zakoreninjali z zeleni- mi potaknjenci. Kleinschrn.it, Witte, Kli- metzek ( 1975) navajajo, da sta se graden in dob najbolje zakoreninjala, če so ju po- tikali meseca junija, slab~e julija. Potika- nje v ostalih mesecih pa je vodilo v glav- nem le do tvorbe kalusa. Kobert (1980) je dosegel najboljše uspehe pri večini lis- tavcev s potikanjem v mesecu juniju in juliju, deloma tudi v maju. Markovic in Mančic ( 1986) sta zakoreninjala o lesene- le potakn.jence domačega kostanja 6. ja- nuarja. Pri zakoreninjanju sta uporabljala dve talni temperaturi in dva hormonska pripravka: Seradix in Murphy. V začetku septembra se je zakoreninila pri najbolj- ši varianti, to je s hermonom Seradix in talnim gretjem 6,3 % potaknjencev, brez talnega gretja pa se potaknjenci niso za- koreniniti. 74 Za razliko od olesenelih potaknjencev so se zeleni potaknjenci v našem prime- ru dobro zakoreninjali. V povprečju so se zakoreninjali v zmesi kremenčevega peska in šote 52 % in so pognali 3,6 kore- nine (samo kalus jih je tvorile lO%). Ko smo uporabljali kot substrat le kremen- čev pesek, pa se je zakoreninila 14% ter- minalnih potaknjencev, ki so pognali po 2,7 korenine (81 % potaknjencev je n~ne­ dilo le kalus). Največ odgnanih korenin smo dobili pri naslednjih poskusnih va- riantah: substrat kremenčev pesek in šo- ta, rastni hormoni lOK 0,25% (5,0 koreni- ne), IMK 1% (4,2 korenine) in IMK 2% ( 4,0 korenine). Relativno dobro zakoreninjanje doma- čega kostanja v našem poskusu pomeni le, da je problem vegetativtlega razmno- ževanja te drevesne vrste uspešno raz- rešen šele v prvi fazi. Pri prezimovanju zakoreninjenih zelenih potaknjencev ; \'i\i\- .... ·',.,('o' 1 • ', .~ '1 .. •' % prijema- manja wu 90 80 70 60 50 IJO 30 20 lO Uspeh zakorenin j anja domače3a kostanja pri različnih r astnih hormonih , substratih in vrstah pokan j nencev N št.korenin pri pott· 5 različni l\ hormoni 1 \ 1 \ 1 \ \ ----Ir različni substrati ,... .... """oN 1 1 \ \ \ \ \ \ 1 \ \ 1 1 \ Zakoreninjeni potaknjenci pravega kostanja (Foto: L. E.) --H--- različne ______, vrste potaknjencev --- 0\ \ \ \ \ \ \ \ wesni. p . 75 '/ 1 (druga faza) pa prihaja večkrat do ob- čutnih izpadov (Kobert 1980), na kar lah- ko računamo tudi pri pravem kostanju. Ti izpadi so predvsem odvisni od dre- vesne vrste, nadaljnje zaščite in zimskih vremenskih razmer. Že od leta 1950 uničuje pravi kostanj pri nas zajedalska gliva Endothia parasi- tica, ki povzroča kostanjevega raka. Nekdaj pogosto drevo naših gozdov, po- membno in koristno v mnogih pogledih, je po številu in razširjenosti močno naza- dovalo. V endar je bil v zadnjem času od- krit pojav hipovirulence in uporaba tega pojava lahko privede do biološke meto- de zatiranja kostanjevega raka (Jurc, 1985). Hipovirulentni soji glive Endothia parasitica ne povzročajo kostanjevega raka v tipični, za drevo smrtni obliki, am- pak le malo škodijo drevesu. Hipoviru- lenco povzročajo virusi in je nalezljiva - virulentno podgobje se ob stiku s hipovi- rulentnim spremeni v hipovirulentnega, nenevarnega za drevo. Preden bo mo- goče uporabiti biološko metodo zatira- nja kostanjevega raka v gozdovih, bo po- trebno opraviti še obsežno raziskovalno delo, vendar nam že pojav hipovirulence vliva realno upanje, da bo pravi kostanj spet postal gospodarsko pomembna in perspektivna drevesna vrsta. Raziskovalci v Italiji so odbrali več biotipov pravega kostanja. Nekatere so selekcionirali za pridobivanje plodov, druge za kakovostne lesne sortimente. Lastnosti teh klanov bomo preizkusili tu- di v naših razmerah. Vegetativno raz- množevanje nam pri preizkušanju in kas- nejšem širjenju najuspešnejših klonov predstavlja primerno metodo. VIRI l. Eleršek, L., Hočevar, M ., Jurc, D., 1984: Raz- množevanje smreke in metasekvoje s potaknjenci . Gozdarski vestnik, Ljubljana, 42, 3: 100-l 07. 2. Eleršek, L., 1986: Vegetativno razmnoževanje in njegova vloga pri žlahtnjenju gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 44, 2: 49-55 3. Hočevar, M., 1984: Vegetativno razmnoževa- nje gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 76 42, 5: 198-210. 4. Jurc, D., 1985: Zatiranje kostanjevega raka - z boleznijo nad bolezen. Zbornik referatov X. posve- tovanja o sodobnem čebelarstvu, Ljubljana, str . 17-22. 5. Kleinschmit, J., Witte, R., Klimetzek, D., 1975: Moglichkeiten der zuchterischen Verbesserung von Stiel- und Traubeneichen (Quercus robur und Quercus petrea). Allgem. Forst- und Jagdzeitung, Freiburg i Br. , Gottingen, 176, 10: 179-186. 6. Kobert, H., 1980: Vegetative Vermehrung von Waldbaumen durch Triebstecklinge. Der Garten- bau, ·t: 312-317. 7. Markovic, L., Mančic, A., 1986: Investigation of the possibihties of production of chestnut (Castanea sativa Mill.) by vegetative reproduction. Institut za .šumarstvo in drvno industriju, Beograd, Poster , IUFRO kongres, Ljubljana 7.-2l. 9. 1986. 8. Weisgerber, H., 1983: Forstpflanzenzuchtung. Mitteilung Hessischen Landesforstverwaltung, Frankfurt am Main, Band 19, 104 str. Obvestilo o XVIII. kongresu IUGB Z jagielonske univerze v Krakowu na Poljskem je prišlo prvo obvestilo o XVIII. kongresu IUGB (International Union of Game Biologists), ki bo od 24. do 30. avgusta 1987 v Krakowu. V obvestilu je dan generalni program kon- gresa, ki bo, z eno celodnevno ekskurzijo vred, trajal od ponedeljka do so- bote. Obvestilu je priložen tudi formular za prijavo (v angleščini), ki ga intere- senti po želji lahko dobe pri podpisanem. Pač pa so v njem navedene sek- cije, predvidene- mirno plenarnih zasedanj- za sestanke po specialnih pod- ročjih, in sicer: l. Globalno o ekološki teoriji in gojitvi divjadi 2. Metode in tehnika raziskovanja na področju divjadi 3. Biologija reprodukcije 4. Bioenergetika 5. Izbira hrane in strategija hranjenja 6. Dinamika in regulacija populacij divjadi 7. Divjad in problem po lucije 8. Bolezni in paraziti divjadi 9. Gojitev divjadi na farmah in v oborih 10. Ponovna naselitev divjadi · 11. Socialna struktura in vedenje 12. Vloga vrst divjadi v različnih ekosistemih 13. Lovstvo in socioekonomika 14. Prilagajanje vrst divjadi na po človeku spremenjeno okolje 15. Izvrednotenje stanišč divjadi 16. Sistemi modeliranja pokrajine in gojitev divjadi Referati, ki jih bo organizator razporedil po teh sekcijah, seveda, če jih bo· do kandidati prijavili, pa so predvideni v naslednjih simpozijih: l. Ekologija in gospodarjenje z velikimi plenilci 2. Vloga feromonov v biologiji divjadi 3. Gospodarjenje z divjadjo v narodnih parkih 4. Gospodarjenje z malo divjadjo v gozdnih biotopih 5. Gospodarjenje z malo divjadjo v poljskih biotopih 6. Gospodarjenje z veliko divjadjo v raznih biotopih 7. Migracije vodne perjadi 8. Razvoj rogovja 9. Vzroki in posledice regulacije populacij pri mali in veliki divjadi Organizatorji kongresa vabijo interesente, da se le-tega udeležijo in pa, da dajo morebitne svoje sugestije glede gornjega okvirnega programa, oboje čimprej. S. Valentinčič liaison (zvezru) officer za Jugoslavijo 61000 Ljubljana, Gerbičeva 60 OXF.: 323.1:304 Varnost dela in globina zase ka Dr. Marjan Lipoglavšek je v Gozdar- skem vestniku št. 6/7-1986 objavil raz- pravo z naslovom »Globina zaseka pri podiranju drevja«. V njej dokazuje, hkra- ti pa tudi predlaga, naj bi bila globina za- seka pri podiranju drevesa enotna, in si- cer 1/5 premera drevesa na pan ju, ne glede na debeline, nagib in način po- diranja. Pravilnost svoje trditve je pod- krepil z navajanjem vrste avtorjev in s sklicevanjem na njihova dela. Med dru- gimi .navaja tudi svoje delo Gozdni pro- izvodi (učbenik za študij gozdarstva, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdar- stvo, Ljubljana 1980, v nadaljevanju L-I). Ne omenja še enega svojega dela z ena- kim naslovom, ki ga je napisal za zaseb- ne lastnike gozdov in je izšlo v zbirki Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Ljubljana 1982 (v nadaljevanju L-II). Obeh njegovih del ne bi bilo treba toliko poudariti, če mi dr. Lipoglavšek ne bi očital nedoslednosti pri navajanju globi- ne zaseka v mojih delih. Nekateri avtorji {n med njimi tudi jaz navajamo razpon v globinah zaseka od l/3 do 116 premera na panju. Res navajam različne globine, toda nikoli na račun varnosti, kar mi skuša dr. Lipoglavšek podtakniti. Ned- vomno je dr. Lipoglavšek bolj dosleden. V obeh svojih delih namreč navaja popo- lnoma enake strokovne netočnosti, kate- rih ni težko dokazati. Vsebujeta vrsto ne- jasnosti in vnašata zmedo v gozdarsko prakso, zlasti tudi v zvezi z gozdarsko strokovno terminologijo. O vseh spornih 78 vprašanjih bi bil potreben med nama vsaj odkrit in pošten dialog, do kater_ega pa kljub mojemu predlogu ni prišlo. Cu til je celo za potrebno, da na koncu svoje razprave pozove vso slovensko gozdar- sko javnost, naj vendar kaj reče, da ne bo Ude zavajal strokovnjakov v praksi z na- vodili » ... ki v pogledih na majhno pod- robnost tehnike dela pri pridobivanju le- sa nimajo samo teoretičnega pomena, ampak tudi praktične posledice za vsak- danje delo, njegovo učinkovitost in var- nost« (podčrtal Ude). Problem moramo razčistiti v vseh ozi- rih, tudi terminološko. Govorimo o tehniki podiranja pokonč­ nega drevesa (menim sicer, da bi bil boljši termin navpično drevo, ker bolj fnatančno pove, da gre za drevo, pri ka- terem je projekcija težišča drevesa pri- bližno v sredini pa nja; nagnjeno. drevo je namreč tudi - pokončno!). Poznamo tudi tehniko podiranja nagnjenih dreves na- prej (v smer težišča), nazaj (v nasprotno stran od težišča) in na stran (vstran). Te tehnike podiranja imenujemo tudi načini podiranja. V Navodilih za varno delo pri podira- nju dreves in izdelavi sortimentov nava- jam, da je globina zaseka odvisna od na- čina podiranja. Iz nadaljnjih določil je ta- koj jasno, da je pri tem mišljen način podžagovanja. Ta pa je, kot vemo (in se- veda tudi globina zaseka), sestavni del tehnike - načina podiranja. Naprej (v smer nagnjenosti oz. težišča) lahko po- drema drevo brez vbodnega reza (kot načina žaganja). Seveda je varnejši zače­ tek podžagovanja in s tem varnejša teh- nika podiranja z vbodnim rezom, kar je v nadaljevanju tudi navedeno. če podira- mo drevo brez vbodnega reza, je varnej- ši globo~ zasek (tudi 1 /3) ne glede na to, ali podžagujemo z motorno ali ročno ža- go. Seveda je to pomembnejše pri pod- žagovanju z ročno žago, ni pa tudi na- pačno pri podžagovanju z motorno žago brez uporabe vhodnega reza. Zaradi te- ga ne navajam nekih zastarelih določil, čeravno z ročno žago danes v gozdu ne delamo več ... Jasno pa je in ni treba do- kazovati, da je dovolj globok zasek le 1/5 premera, vendar pod pogojem, da bo- mo začeli podžagovati drevo z vhodnim rezom. To se pravi, da je globina zaseka odvisna od načina podžagovanja oz. šir- še rečeno od načina oziroma tehnike podiranja, kar pa dr. Lipoglavšek odloč­ no zanika in dokazuje napačnost mojih tr- ditev. Seveda se pojavi vprašanje globine zase'ka pri drobnejših drevesih. Pojavi se vprašanje varne tehnike podiranja v ce- loti. Pri takih drevesih včasih zasek sploh ni potreben (tudi 1/5 ne!). Če te tehnike ne poznamo, je spet varneje, če naredi- mo zasek globok 1/3 premera pri dre- vesu, ki ga podiramo naprej. Tudi če bi naredili zasek globo k le predlagano in »dokazano« 1/5, bi za varnejše podiranje (in sodobnejša tehniko?) z vhodnim re- zom lahko ostalo premalo lesa. Ali naj ta- kega drevesa sploh ne podremo? Ne, podrli borno tudi drobnejše drevo z globljim zasekom in podžagovanjem brez vhodnega reza. Pri tem pa moramo upoštevati še stopnjo nagnjenosti in tudi cepljivost lesa drevesa, ki ga podiramo. Po mnenju dr. Lipoglavška naj dela- vec vedno naredi zasek, globok l/5 pre- mera drevesa na panju. To globino pa mora delavec dosledno upoštevati (podčrtal Ude),» ... seveda z natančnost­ jo, ki jo je z motorno žago in samo z oku- larno oceno merjenja globine mogoče doseči pri praktičnem delu«. Globina zaseka je le ena od ključnih varnostnih točk pri njegovi izdelavi in res le podrobnost pri vsej vnrni tehniki po- diranja. Pri tem je pomembna pravilna globina zaseka v centimetrih glede na premer drevesa, ki ga podiramo. Če ti centimetri predstavljajo l/3 do 1/6 pre- mera (pri čemer je seveda upoštevana tudi predlagana 1/5 premera), je po- membno, vendar manj kot nekatera dru- ga določila v zvezi z izdelavo zaseka. Med drugim je pomembnejše določilo, da se morata obe ploskvi stikati v vrhu zaseka in da ta leži pravokotne na izbra- no smer podiranja. To določilo velja za vse debeline in tehnike podiranja. V svo- jih delih dr. Lipoglavšek trdi: >>Spodnja ploskev - dno zaseka mora biti 2-5 cm niže od podžagovanja, .. . «in dalje »Dno zaseka podčrtal Ude) mora biti pravo- kotno na smer podiranja« . In še nekaj stavkov naprej: »Če je smer napačna, dno zaseka popravimo in poravnamo (L-I str. 132 in L-II str. 93). Če nič druge- ga, je očitno, da je avtor teh določil maj- čkeno skregan z gozdarsko strokovno terminologijo. Samo še en citat, kjer avtor pravi do- besedno takole (L-I str. 135 in L-II str. 96): Če se nam ne posreči podiranje na- zaj, obrnemo smer podiranja in naredi- mo zasek na drugi strani in nazaj proti prvotnemu zaseku odžagamo ščetino (podčrtal Ude). Tega njegovega »varne- ga« načina v učbeniku raje ne komenti- ram. Citat iz razprave v Gozdarskem vest- niku: »Taka podrobna navodila, kako je globina zaseka odvisna od nagiba dre- vesa, so tudi za poučevanje (podčrtal Ude) delavcev o pravilni delovni tehniki manj uporabna.« S tem v zvezi tole: Navodila niso name- njena poučevanju. Ko bi bila navodila na- mer~ena poučevanju, kot meni dr. Lipo- glavšek, bi morala biti obšimejša. V se- danjih Navodilih, razen te »moje netoč­ nosti« o globini zaseka, manjka še veliko drugih določil, ki bi bila pomembnejša. V endar sem jih izpustil, ker navodila niso učbenik. Očitno je, da bi morala biti zanj navodila obširnejša. Tisti, ki poučuje (ne 79 glede na to ali poučuje navadne gozdar- je ali na visoki šoli), bi moral iz navodil (vse tako kaže) videti, kako lahko varno podremo drevo. ne glede v katero smer. Prav gotovo ne na način, kot ga opisuje dr. Lipoglavšek v svojem učbeniku. Nova navodila, ki jih pripravljam, bodo obšimejša. Samo še en citat iz razprave: »Poleg tega z globokim zasekom pošk:odujemo tudi večji del prvega vrednega sorti- menta drevesa (podčrtal Ude), kar v na- ših razmerah, ko imamo opravka tucli z debelim drevjem, ne bi smelo biti nepo- membno.« če pomeni predlagana globina zase- ka (razen večje varnosti seveda!) tudi prihranek na lesu, sem za to, da to dva- krat podkrepljene trditev vpeljemo v prakso. Vendar tista toliko »nevarna« globina 1/3 premera, ki jo omenjam jaz, pride v poštev le redko. Prav gotovo pa pride v poštev pri podiranju drevesa, debelejšega od dvakratne dolžine mo- torkine letve. Če hočemo podirati tako drevo, moramo narediti globok in bolj odprt zasek. Če tega ne naredimo, dre- vesa enostavno ne bomo mogli podreti (razen seveda, če za tako drevo posebej prinesemo močnejšo motorno žago z dol- go letvijo, ki bo omogočala normalno podiranje brez srčnega vbodnega reza skozi zasek). Žal moramo žrtvovati nekaj tistega »vrednega« dela lesa, ki skrbi dr. Lipoglavška. Pri tem seveda nastane vprašanje, ali je tisti del glede na razra- ščenost korenovca in s tem spremenjeno notranjo zgradbo res »vreden« les. Če bo prvi sortiment nad panjem res vre- den, je stvar nadaljnjega krojen ja. V časih dobimo res vreden prvi sortiment nad panjem šele s tem, da korenovec odža- gamo, ko je drevo podrto. Zares, veliko »vrednega« lesa smo izgubili! Več vrednega lesa kot surovine bomo izkoristili, če bomo podirali drevesa čim niže (v pravilniku o gozdnem redu je do- ločena višina panja največ l/3 premera, kar je po mojem mnenju preveč; lahko bi obdržali l/4, kakor smo včasih že imeli). Več lesa bomo izkoristili z res sodobno 80 tehnologijo pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov, s kontrolo izvajanja in izob- raževanjem na vseh ravneh. Predlagana enotna globina zaseka l/5 premera je prav gotovo poenostavitev, »tudi pri poučevanju«, toda neumestna. V naši skrbi za gozdove smo v preteklo- sti že uvedli poenostavitve, ki pa jih da- nes čutimo, npr. pomanjkljivo zlaganje vej in lupljenje panjev iglavcev in to vse -zaradi večje učinkovitosti. K večji učin­ kovitosti naj bi prispevala tudi predlaga- na enotna globina zaseka. Če dr. Lipoglavšek v svoji skrbi za večjo delovno varnost, učinkovitost in iz- koristek lesa ne vidi drugih problemov, mi je žal. Jemej Ude Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki uresničujemo svobod- no menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju usmer- jenega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v Izobraževalni skupnosti gozdarstva sklepamo na podlagi 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobra- ževanja (Uradni list SRS, št. l/80) Samoupravni sporazum o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 I. VZGOJNOIZOBRAžEV ALNI PROGRAMI l. člen Udeleženci, združeni v Izobraževalni skupnosti gozdarstva (v nadaljnjem besedi- lu: posebna izobraževalna skupnost), bomo v obdobju 1986-1990 izvajali naslednje vzgojnoizobraževalne programe: Usmerit ev: GOZDARSKA Vrsta vzgojnoizobraževalnega programa a) pred vstopom v delo SR - program srednjega izobraževanja VS, VIS - program za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe b) ostali USO - program za usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost SR - program srednjega izobraževanja IZS MAG - program za izpopolnjevanje, ki omogoča pridobiti naslov specialist - program za pridobitev magisterija Naziv vzgojnoizobraževalnega programa - naziv smeri GOZDAR -gozdar - gozdarski tehnik ZELO IN VISOKO ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdarski inženir - diplorrurani gozdarski inženir MANJ ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdni delavec: sekač, drevesničar gojitelj, voznik s konjsko vprego, vzdrževalec gozdnih prometnic, skladiščnik GOZDAR - gozdar traktorist - gozdar žičničar - gozdar drevesničar - specializacija v gozdarstvu z gozdnogojitvenega področja - specializacija v gozdarstvu z gozdnotehni~ega področja - specializacija v gozdarstvu s področja gozdnogospodarskega načrtovanja in ekonomilce - specializacija v gozdarstvu s področja nege krajine in okolja - magisterij gozdarstva 8l 2. člen Da bi zadovoljili svoje in celotne družbene potrebe po kadrih, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih iz l. člena, bomo zagotovili pogoje, da se bo vključilo v l. letnike omenjenih programov, oziroma jih zaključilo, naslednje število učencev in študentov: Tabela 1 ŠTEVILO UČENCEV IN ŠTUDENTOV, VPISANIH V l. LETNIKE, TER ŠTEVILO UČENCEV IN ŠTUDENTOV, KI BODO ZAKLJUČILI IZOBRAŽEVANJE V OBDOBJU 1986-1990 (izobraževanje PRED VSTOPOM v delo) Usmeritev Srednje izobraževanje Višje in visoko izobraževanje Leto število na število učencev, ki število na novo število študentov, ki novo vpisanih bodo izobraževanje vpisanih študentov bodo izobraževanje učencev zaključili zaključili IH v VI vu VI VII GOZDARSKA 1986 120 55 55 30 30 20 20 1987 120 55 55 30 30 20 20 1988 120 55 55 30 30 20 20 1989 120 55 55 30 30 20 20 1990 120 55 55 30 30 20 20 Skupaj 600 275 275 150 150 100 100 3. člen Z namenom, da pospešimo tehnološko preobrazbo ter dosežemo hitrejšo gospo- darsko rast in rast družbene produktivnosti dela, ki je podlaga za povečevanje do- hodka, bomo udeleženci skupaj z drugimi družbenimi dejavniki spodbujali aktivno- sti za pripravo celovite koncepcije izobraževanja odraslih, temelječega na sistemu permanentnega izobraževanja v združenem delu. Zavzemali se bomo za čimprejšnjo uveljavitev takega sistema zagotavljanja sred- stev, ki bo omogočal združevanje in uporabo sredstev za izobraževanje odraslih, predvsem pa za podiplomski in specialistični študij, kar vse bo pospešilo raciona- lizacijo dodiplomskih vzgojnoizobraževalnih programov. Na osnovi razvojnih programov organizacij združenega dela uporabnikov in nji- hovih asociacij ter z namenom, da izboljšamo izobrazbeno strukturo že zaposlenih delavcev, bomo v izobraževanju po vzgojnoizobraževalnih programih iz l. člena vključevali naslednje število že zaposlenih delavcev: Tabela 2 VPIS UČENCEV IN ŠTUDENTOV V l. LETNIKE V OBDOBJU 1986-1990 (izobraževanje ob delu in iz dela) Usmeritev Srednje izobraževanje Višje in visoko izobraževanje (program) Leto število na novo vpisanih Mevilo na novo vpisanih učencev študentov GOZDARSKA 1986 20 1987 20 30 1988 20 1989 20 30 1990 20 Skupaj 100 60 4. člen Vzgojnoizobraževalne programe iz l. člena bodo izvajale naslednje vzgojnoizob- raževalne organizacije: Tabela 3 Usmeritev: GOZDARSKA V zgojnoizobraževalni program -smer GOZDAR -gozdar - gozdarski tehnik GOZDAR - gozdar traktorist - gozdar žičničar - gozdar drevesničar ZELO IN VISOKO ZAHTEVNA DELA V GOZDARSTVU - gozdarski inženir - diplomirani gozdarski inženir SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU Z GOZDNOGOJITVENEGA PODROČJA SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU Z GOZDNOTEHNTČNEGA PODROČJA SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU S PODROČJA GOZDNOGOSPODARSKEGA Ni\ČRTOV ANJA IN EKONOMIKE SPECIALIZACIJA V GOZDARSTVU S PODROČJA NEGE KRAJINE IN OKOLJA MAGISTERIJ GOZDARSTVA V zgojnoizobraževalna organizacija Gozdarski šolski. center Gozdarski šolski center Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo 5. člen Naslov VID Postojna Postojna Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe iz l. člena, lahko izjemoma, glede na utemeljene potrebe uporabnikov in po predhod- nem soglasju skupščine posebne izobraževalne skupnosti, izvajajo del teh progra- mov izven svojega sedeža v dislociranih enotah v sestavi svoje ali druge organizacije združenega dela. 6. člen Praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso v okviru vzgojnoizobraževalnih programov iz l. člena bodo izvajale vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji in vse vzgojnoizobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne progra- me gozdarske usmeritve. 7. člen Višino nagrade učencem in študentom, udeležencem praktičnega pouka, proiz- vodnega dela in delovne prakse določajo OZD uporabnikov v skladu z določili druž- benega dogovora o skupnih ognovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. (Prilagoditi razmeram oziroma že uveljavljeni praksi v posebni izobraževalni skupnosti.) 8. člen Izvajalci so dolžni izvajati vzgojnoizobraževalne programe v skladu s standardi in normativi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Izvajalci lahko izvajajo določene vzgojnoizobraževalne programe nad standardom oziroma pod normativom v primerih, ko za to zainteresirani uporabniki prevzamejo dodatne obveznosti za pokritje tako povečanih stroškov izobraževanja (27. člen za- kona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja) na učenca ozi- roma študenta. 9. člen Višino povračil za izvajanje programov storitev udeleženci ugotavljamo s pomočjo meril za vrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih storitev. Ta merila so prilo- žena sporazumu in so njegov sestavni del. Izvajalci so upravičeni do povračila iz sredstev, združenih v izobraževalni skup- nosti po tem samoupravnem sporazumu, za opravljene programe storitev, oprede- ljene s planom posebne izobraževalne skupnosti. Povračila za druge programe vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma za posamič­ ne vzgojnoizobraževalne in druge storitve pridobivajo izvajalci v svobodni menjavi dela v neposrednih odnosih z uporabniki in s prispevkom učencev oziroma študen- tov in drugih občanov, ki se izobražujejo. Skupščina posebne izobraževalne skupnosti določa pogoje in merila za prispevke učencev oziroma študentov in drugih občanov, ki se izobražujejo. Pri tem se smiselno uporabljajo merila iz prvega odstavka tega člena. 10. člen Skupna vrednost programov vzgojnoizobraževalnih storitev, ki jih bodo v obsegu, opredeljenem v 2. členu, ter ob upoštevanju standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti izvajale vzgojnoizobraževalne organizacije iz 4. čle­ na, znaša po merilih iz 8. člena: Tabela 4 VREDNOST PROGRAMOV VZGOJNOIZOBRAŽEV .ALNIH STORITEV V OBDOBJU 1986-1990 Leto Skupna vrednost programov storitev Srednjo izobraževanje Višje in visoko 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj II. NALOGE V PIS in domovi 89 98 106 109 110 512 izobraževanje 75 81 82 83 85 406 11. člen Skupaj 164 179 188 192 195 918 Za izvedbo nalog, ki so pomembne za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v usmeritvi, ki se uresničujejo v posebni izobraževalni skupnosti, bomo uporabniki združili naslednja sredstva: 84 v 000 din cene leta 1985 Leto 1986 1987 1988 1989 1990 6.000 6.200 6.400 6.600 6.900 Konkretno letno višino povračil za posamezno nalogo v PIS bo skupščina posebne izobraževalne skupnosti opredelila v letnih pianih. v letne zneske so všteti tudi stro- ški plačilnega prometa. 12. člen Za izboljšanje materialnih pogojev izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti bomo uporabniki združevali sred- stva za: a) GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER V POSTOJN1: - oprema strojne postaje - ureditev okolice Gozdarskega šolskega centra v 000 din - vgradnja toplotnih črpalk za izboljšanje delovanja toplovodnega omrežja - izgradnja kurilnice na trda goriva - opremljanje kabineta za računalništvo - prenova šolske stavbe b) BIOTEHNIŠKA FAKULTETA- VTOZD za gozdarstvo v Ljubljani: cene leta 1985 5.000 1.500 6.000 49.000 13.000 1.500 SKUPAJ 76.000 - dograditev računalniškega centra 22.000 - ureditev okolice VTOZD za gozdarstvo 8.000 - nabava učne opreme 20.000 SKUP AJ 50.000 v 000 din cene leta 1985 Leto 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj Gozdarski šolski center 6.000 30.000 20.000 10.000 10.000 76.000 BF - VTOZD za gozdarstvo 30.000 5.000 5.000 5.000 5.000 50.000 Skupaj 36.000 35.000 25.000 15.000 15.000 126.000 III. NALOGE SKUPNEGA POMENA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE 13. člen Naloge skupnega pomena, s katerimi bomo pospeševali ra~voj usmerjenega iz- obraževanja, izenačevali možnosti za izobraževanje in omogočali mladini vsestranski razvoj, uresničevali pa jih bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, so: - izvajanje programov naravoslovno-matematične usmeritve in usmeritve oseb- nih storitev, - programi podiplomskega izobraževanja in specializacij za potrebe kadrovske reprodukcije usmerjenega izobraževanja, - raziskovalno in razvojno delo v zvezi s skupnimi razvojnimi problemi usmerje- nega izobraževanja, - računalništvo in informatika v visokošolskem izobraževalnem sistemu, - knjižnična in informacijsko-dokumentacijska dejavnost univerzitetnih knjižnic, - sofinanciranje izdaje učbenikov za potrebe visokošolskega študija po progra- mu, ki bo usklajen v Izobraževalru skupnosti Slovenije, - dejavnost študentskih domov (znižanje cen nastanitve in interesn~ dejavnosti), 8S - nezgodno in invalidsko zavarovanje učencev na proizvodnem delu-in delovni praksi, - nadaljnje načrtno opremljanje vzgojnoizobraževalnih organizacij na osnovi let- nih natečajev. 14. člen Za naloge, ki so skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje, bomo uporabniki v vseh posebnih izobraževalnih skupnostih po načelu vzajemnosti združevali sred- stva, in sicer po enotni stopnji iz dohodka uporabnikov, združenih v posebno izob- raževalno skupnost, ki bo določena z letnimi plani skupnosti. IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 15. člen Uporabniki bomo v posebni izobraževalni skupnosti združevali sredstva v višini 60 % vrednosti programov storitev iz 1 O. člena tega sporazuma, preostalih 40 % te vrednosti pa bodo zagotavljali uporabniki v drugih posebnih izobraževalnih skup- nostih glede na to, da navedeni programi storitev zadovoljujejo tudi del njihovih kad- rovsko izobraževalnih potreb. Poleg tega bomo uporabniki v posebni izobraževalni skupnosti združevali vsa sredstva, potrebna za izvedbo nalog iz l. člena tega sporazuma. Glede na to, da uporabniki zadovoljujemo del svojih kadrovsko izobraževalnih po- treb tudi s programi vzgojnoizobraževalnih storitev, ki se izvajajo v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih, bomo vzajemno z uporabniki v drugih posebnih izobra- ževalnih skupnostih združevali sredstva za 40% vrednosti vseh usklajenih progra- mov vzgojnoizobraževalnih storitev usmerjenega izobraževanja. Uporabniki bomo v posebni izobraževalni skupnosti združevali in prek nje zago- tavljali Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva za naloge skupnega pomena za področje usmerjenega izobraževanja iz 13. člena tega sporazuma. Sredstva po določbah tega člena bomo uporabniki združevali iz dohodka po pri- spevni stopnji na svoj ustvarjeni dohodek. Pri tem bo skupna prispevna stopnja sestavljena: - iz prispevne stopnje, ki ustreza višini obveznosti iz prvega in drugega odstavka ter ustvarjenemu dohodku vseh uporabnikov v posebni izobraževalni skupnosti, - iz prispevne stopnje, ki ustreza višini obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka ter ustvarjenemu dohodku vseh uporabnikov v vseh posebnih izobraževalnih skup- nostih. Potrebna sredstva iz 12. člena bomo udeleženci zagotavljali iz čistega dohodka, namenjenega za razširjeno reprodukcijo (poslovni sklad). Osnova za delitev obvez- nosti iz 12. člena na posameznega udeleženca tega sporazuma za tekoče leto je ista, kot je sprejeta za druge slične obveznosti v Splošnem združenju gozdarstva Slove- nije na podlagi sklepa izvršilnega odbora tega združenja. Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo zaradi upoštevanja in uveljavlja- nja solidarnostnih in vzajcmnostnih načel ter omogočanja medsebojnega izpolnjeva- nja obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela gozdarstva in temelj- nimi organizacijami združenega dela kooperantov, zbirali in odvajali sredstva na ravni delovne organizacije v okviru določil samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Organizacije združenega dela v gozdarstvu so dolžne ob sprejemu zaključnega računa za preteklo leto in letnega plana za tekoče leto obveznosti iz 12. člena tega sporazuma upoštevati, obračunati in vplačati najkasneje do 10. marca tekočega leta. 86 Finančna sredstva iz 12. člena tega sporazuma bomo udeleženci zagotavljali v pri- meru, da se realni dohodek in čisti dohodek organizacij združenega dela v posamez- nih letih srednjeročnega obdobja 1986-1990 ne bo bistveno zmanjšal v primerjavi z doseženim dohodkom in čistim dohodkom v letu 1985. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Nominalno višino sredstev za posamezne naloge, opredeljene s tem sporazumom, bomo ugotavljali ali opredeljevali z letnimi planskimi akti v skladu s 84. členom Do- govora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990, tako da bomo: - v povračilu vračunana sredstva za osebne dohodke izvajalcev in sklade skupne porabe valorizirah skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji, - ostale elemente v cenah programov storitev povečevali skladno z rastjo cen na drobno, - revalorizirali programe storitev med letom ob periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnih računih . Pri tem bomo upoštevali materialne okvire, letno opredeljene na osnovi bilance združevanja in porabe sredstev na področju usmerjenega izobraževanja. 17. člen Po svojih de lega tih v skupščini posebne izobrf3.ževalne skupnosti bomo spremljali uresničevanje tega sporazuma in enkrat letno analizirali njegovo uresničevanje. 18. člen če se izkaže, da ni mogoče uresničevati planskih nalog in da motenj ne more pre- prečiti skupščina posebne izobraževalne skupnosti s svojimi ukrepi, skupščina za- čne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če : l. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja odbor za sa- moupravni nadzor posebne izobraževalne skupnosti. Odbor iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: - skladnost s planom posebne izobraževalne skupnosti z določbami tega spora- zuma, - uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog, - spoštovanje standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne de- javnosti, - spoštovanje meril za vrednotenje programov storitev, - združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom do- ločenih planskih ciljev in nalog. 20. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo organi upravljanja najmanj dveh tretjin organizacij združenega dela in skupnosti uporabnikov ter najmanj dveh tretjin or- ganizacij združenega dela in delovnih skupnosti izvajalcev v posebni izobraževalni skupnosti. 87 Priloga k 9. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH STORITEV l . člen Programe vzgojnoizobraževalnih storitev bomo v svobodni menjavi dela vredno- tili tako, da povračilo zn program storitev, opravljen v dogovorjenem obsegu in s predvidenim rezultatom, vzgojnoizobraževalni organizaciji zagotavlja prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko: l. pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev; 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev; 3. ustvarijo dohodek, ki je potreben za: a) poravnavo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter drugih določenih obveznosti in izdatkov iz dohodka, ustvarjenega s povračilom, b) oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udele- ženih pri opravljanju storitev, v družbeno dogovorjeni višini, c) oblikovanje sredstev rezerv v višini, predpisani z zakonom. 2. člen Potrebni materialni stroški se priznajo v povračilo za opravljeni program storitev na podlagi normativov potroškov in drugih normativov za materialne stroške, upo- števajoč povprečne tržne cene normiranih materialov in storitev v preteklem letu in splošna cenovna gibanja v tekočem letu. Potrebni amortizacijski stroški se priznajo v povračilo za opravljeni program sto- ritev po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah na vrednost osnovnih sredstev, ki jo izkazuje knjigovodstvo temeljne organizacije združenega dela izvajalcev na dan 31 . decembra preteklega leta. V osnovnih sredstvih upoštevamo le tisto opremo, stroje in nepremičnine, ki so po- trebni za izvajanje programa storitev. Ce temeljna organizacija uporablja iste ne- premičnine za izvajanje dveh ali več programov vzgojnoizobraževalnih storitev ali drugih dejavnosti, vračunamo amortizacijo opreme, strojev in nepremičnin v posa- mezen program v tolikšnem delu, kot ustreza deležu vrednosti tega programa v skupni realizaciji vseh programov in drugih dejavnosti. 3. člen Izhodišče za vrednotenje vloženega dela za izvedbo programov vzgojnoizobraže- valnih storitev je družbeno dogovorjena vrednost enote enostavnega dela. Pri tem se zahtevnost potrebnega dela množi s količniki, ki jih za zahtevnejša dela določajo samoupravni sporazumi o razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, če s temi količniki soglaša skupščina Skupnosti. V primeru, da skupščina Skupnosti ne soglaša s količniki iz samoupravnih sporazumov, delegati v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev uskladijo druge količnike. Na teh izhodiščih se v povračilo za opravljeni program vzgojnoizobraževalnih sto- ritev priznajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, potrebnih za izvedbo programa storitev, na podlagi standardov in normativov, upoštevajoč tudi 88 izhodišče, da povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega delavca v vzgoj- noizobraževalnih organizacijah ne sme biti bistveno nižji in ne bistveno višji od druž- beno dogovorjene višine. 4. člen Obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona krije jo iz dohodka, upoštevamo v višini povprečnih stopenj prispevkov v SRS za tekoče leto. Sredstva rezerv vračunamo v višini od vračunanega dohodka, določeni z zako- nom. 5. člen Za program storitev, ki je opravljen v dogovorjenem obsegu, toda z boljšim rezul- tatom, je povračilo ustrezno višje. Za program storitev, ki je opravljen v manjšem obsegu od samoupravno dogovor- jenega ali s slabšim rezultatom od predvidenega, je povračilo ustrezno nižje. Obseg in kakovost opravljenih programov storitev ugotavljamo na podlagi analize učinkovitosti dela, ki so jo sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij dolžni predložiti vsako leto in mora biti izdelana po merilih, določenih v skladu z zakonom. Kakovost rezultatov opravljenih programov storitev se vrednoti nq podlagi ocen pedagoške službe oziroma univerze na način, ki je usklajen v Izobraževalni skup- nosti Slovenije. V SPOMIN Elici Justin, dipl. inž. gozdarstva Komaj nekaj let je minilo, odkar je kolegica Elica Justin odšla v za- služeni pokoj, pa je ni več med nami, kar je zelo prizadelo gozdarsko stroko, še posebej pa njene kolege. Vse njeno žjvljenjsko delo je bilo posvečeno oblikovanju in večanju zelenih pljuč Ljubljane. in sicer v času, ko pojmi o zaščiti človekovega okolja še niso bili vsakdanji Kot hči zavedne slovenske družine se ni mogla šolati med okupa- cijo. V maju 1943 je vstopila v organizacijo slovenske mladine, zatem pa je vztrajno sodelovala z mariborskimi aktivisti in ilegalci. Zlasti je zbirala sanitetni in propagan- dni material, ki ga je posredovala aktivistom. V januarju 1944 je bila mladinska organizacija izdana, nakar je bila večina mladih aktiv1stov aretirana. Tudi Elica Justin je okusila grenkobo mariborskih okupatorjevih zaporov, kjer je preživela čas do meseca marca 1944, nakar je bila internirana v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, od koder so jo odpeljali v taborišče Buchenwald, kjer je dočakala osvoboditev. Po osvoboditvi se je vključila v tečajno gimnazijo v Mariboru, da bi pridobila vsaj nekaj zamu- jenili študijskih let. Po opravljeni maturi v letu 1947 se je vpisala na gozdarsko fakulteto v Zagrebu na biološko smer. Bila je vzoren študent in izreden tovariš. S svojim vedrim vedenjem je bila zelo priljubljena med kolegi, zlasti med bivšimi mariborskimi sorolci. Vključila se je v delo mladinske organizacije na fakulteti, kjer je delovala do konca študija. Po opravljeni diplomi leta 1953 se je zaposlila v Ljubljani na upravi takratnega zelenega pasu Na tem delovnem mestu je projektirala, urejala in vzgajala gozdno rastlinstvo na širšem in ožjem območju ljubljanskih varovalnih gozdov. Iste naloge je opravljala tudi v podjetju RAST, ki je nasledila naloge bivšega zelenega pasu. Pri opravljanju svojih nalog je b1la zelo vestna, saj je živela z naravo in je želela ljubljanskim zelenim površinam doprinesti čim lepši in trajnejši videz. Po upokojitvi jo je zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala iz naših vrst in iz vrst hortikulture. Med vsemi slovenskimi gozdarji in še posebej med sošolci, bo ostaJa v trajnem spominu, kot vedno nasmejan, izredno optimističen in iskren tovariš. Lado Simončič dipl. inž.. gozdarstva 89 OXF.: 305:375.4 Na katerih osnovah graditi sistem nagrajevanja za gospodarno delo s traktorji l. METODOLOGIJA PRISTOPA l.l Obrazložitev problema Spravilo lesa iz gozda je ena izmed najtežjih in najdražjih faz gozdne proiz- vodnje. Temu je vzrok predvsem to, da se les še vedno pretežno vlači po zem- ljišču. Stroj (traktor) mora zaradi tega po- leg teže tovora premagovati še silo tre- nja in sile razgibanosti terena. Prav zara- di tega v gozdarstvu pri proučevanju de- la veliko pozornosti namenjamo prav spravilu lesa. Največji del proučevanja seveda namenjamo iskanju boljših tehno- loških in organizacijskih rešitev. V spra- vilo lesa uvajamo vse močnejše in giblji- vejše stroje. Veliko pozornosti posveča­ mo izgradnji gozdnih vlak in ustrezni pri- pravi delovišč . Uvajanje novih in močnej­ ših strojev pa seveda pogojuje večja vla- ganja tako v nakup strojev kot tudi v vzdrževanje in porabo energije. Gospodarski položaj, v katerem smo se znašli kot celotno gospodarstvo, tudi gozdarsko dejavnost sili v iskanje re- zerv. Med te prav gotovo sodi gospodar- no ravnanje z delovnimi sredstvi. Gospo- darno ravnanje z delovnimi sredstvi pa lahko dosežemo le tako, da bomo draga delovna sredstva dali v upravljanje za to najbolj usposobljenim ljudem in da bomo te ljudi za gospodarno delo tudi ustrezno motivirali. Res je sicer, da v gozdarski dejavnosti na tem področju nismo čisto 90 na začetku poti. je pa tudi res, da rešitve iščemo še vedno zaprto v okvir posa- meznih gozdnogospodarskih organiza- cij. 1.2 Izhodišča za analizo Pri obravnavanju vprašanja gospo- darnosti dela s traktorji seveda ne more- mo mimo tistih elementov, ki pri traktorju povzročajo vrednostno porabo. Ti ele- menti so energija (gorivo, mazivo), mate- rial za delovno opremo traktorja (plašči, kolesne verige, žične vrvi, zanke, drsni- ki) in material ter vloženo delo za vzdr- ževanje traktorja. Največji strošek je vzdrževanje traktorja in poraba energi- je. Za oblikovanje nagrajevalnega siste- ma pa seveda ni zadosti, če vemo, kaj vse povzroča vrednostno porabo, am- pak moramo poznati tudi določene sood- visnosti med pogoji delovnega okolja in to porabo. Le tako je namreč možno, da se dokopljemo do najbolj objektivnih kri- terijev, po katerih bomo nagrajevali de- lavce za gospodarno delo. To pa seveda terja poglobljene analize. Pri iskanju ust- reznega sistema nagrajevanja za gospo- darno delo s traktorjem so se mi zastavi- la predvsem naslednja vprašanja: - Koliko različni delovni pogoji (terenske značilnosti) po posameznih te- meljnih organizacijah vplivajo na vred- nostno porabo? - Katera merska enota (m3, obratoval- na ura, norma ura) v največji meri odraža odvisnost vrednostne porabe glede na količino dela? traktorjev. Svojo analizo sem usmeril v najštevilnejše skupino IMT 560, ki šteje 64 traktorjev. Zbirna tabela podatkov je naslednja: Količina Obratovalnih Norma Poraba Stroški TOZD spravila goriva vzdrževanja (ml) ur Postojna 26.193 7.589 Bukovje 23.882 8.386 Knežak 27.010 8.163 Cerknica 16.4l3 5.098 Il . Bistrica 17.117 11.947 Snežnik 26.028 8.184 TOK Cerknica 5.891 2.482 142.534 51.849 - Koliko struktura drevesnih vrst (iglavci, listavci) v posekanih količinah vpliva na vrednostno porabo? - V kolikšni meri starost traktorja vpliva na vrednostno porabo? - V kakšni soodvisnosti je dosežena delovna doba traktorista s to vrednostno porabo? - V kakšni soodvisnosti je pogostost menjave strojnika na traktorju z vred- nostno porabo? Da bi se dokopal do odgovorov na za- stavljena vprašanja, sem statistično ob- delal vse razpoložljive podatke o delu s traktorji na GG Postojna v obdobju ene- ga leta. Proučevanja sem usmeril v stroš- ke za vzdrževanje traktorjev in porabo energije, in to predvsem zaradi njihove teže v celotnih stroških dela s traktorji. 1.3 Viri podatkov V delovni organizaciji GG Postojna za spravilo lesa uporabljamo traktorje IMT 558, IMT 560, zgibne traktorje Tim- berjack, zgibne traktorje Belt, zgibne traktorje LKT. Za vse traktorje se vodi redno meseč­ na evidenca porabe materiala (kolesnih verig, žičnih vrvi, zank, drsnikov, pnev- matik), porabe goriva (nafte, olja), stroš- kov popravil (ure popravil, stroški dela, stroški materiala), količinska realizacija spravila (m3, obratovalne ure, norma ure). V delovni organizaciji imamo 78 ur Oitrov) v din 9.608 18.693 3.482.227 10.849 17.864 3.872.387 18.125 1.252.016 6.070 11.255 2.770.180 10.808 21.312 7.966.192 19.252 5.193.380 2.592 5.375 1.231.867 111.876 26.767.919 1.4 Obdelava podatkov Podatke sem statistično obdelal dvo- stopenjsko. V prvi stopnji so me zanimali osnovni statistični parametri, vključno s korelacijskimi odvisnostmi. V drugi stop- nji pa sem se skušal na osnovi analize va- riance dokopati do globljih odnosov med , proučevanimi grupami (TOZD, starost traktorjev, doseganje učinka, število me- njav strojnikov, delovna doba, delež li- stavcev). V statistično izračunavanje sem vklju- čil naslednje spremenljivke: y 1 - poraba goriva y2 - stroški vzdrževanja xl - količina spravila v m3 x2 - obratovalne ure x3 - norma ure x4 - starost traktorja x5 - menjava stlojn.ikov x6 - doseganje učinka x7 - delovna doba traktorista Pri statističnem izračuna vanju kor ela- cijskih odvisnosti sem uporabil ekspo- nentno funkcijo tipa (b-m) y=ax(l-n) kjer oznaka » 1-n« pomeni vrstni red vključenih spremenljivk in oznaka »b-m« vrstni red smernih koeficientov spremenljivk. Pri analizi variance sem se posluževal naslednje splošne tabele: 91 Izvor Vsota kvadratov variacije odklonov Stopnje Povprečje Testiranje Kritična prostosti kvadratov vrednosti po vrednost odklon o v })F« distribuci~ Faktor (g) (Ix)2 (I:Ex)2 g(grupe)-1 2 Kg (1) Kg== I ------ Sg =--1 Qj n N Slučajni vplivi (e) Ke= K-Kg N-g (~~x)2 Skupaj K="I:Ix2 ---- N-l N Testiral sem tudi razlike med grupami proučevanega faktorja po izrazih: Sxi- xj = ~ S~ C-1.- + - 1.-) m nJ Xi- xj t (test)= ~ ta; N-g. SXi- xj kjer posamezne oznake pomenijo: - grupa, ki jo primerjamo - grupa, h kateri jo primerjamo n - število enot grupe S! - pojasnjena varianca iz vzorca N - število enot vseh grup Vplivni faktor g- ~ ~ sa ...... :::3 2 Ke - ~ ~ Se=-- F=-g- ~ ~ -~ N-g s2 ~ .... e ",.[) -~ "'dP. OlJ.. 2. REZULTATI ANAIJZE STROŠKOV VZDRŽEVANJA TRAKTORJEV IN PORABE GORIVA PRI DELU S TRAKTORJI 2.1 Analiza korelacijskih odvisnosti Izračunavanje osnovnih statističnih pa- rametrov in korelacijskih odvisnosti je bilo opravljeno po utečenih statističnih programih na računalniku. Vrednost sta- tističnih parametrov je podana v tabeli »Vrednost statističnih parametrov pro- učevanih faktorjev« . 2.2 Analiza variance stroškov vzdrževanja in porabe goriva po vplivnih faktorjih in med grupami v okviru posameznih faktorjev V analizo variance sem tako pri stro- ških vzdrževanja kot pri porabi goriva vključeval že v uvodu omenjene vplivne faktorje z naslednjimi grupami: Grupa -TOZD Postojna; Bukovje; Knežak; rt. Bistrica: Cerknica; Snežnik; TOK Cerknica - delež listavcev do 15 % od 16 do 20 % nad 20 % - delovna doba do lO let od 11 do 16 let od 17 do 25 let; nad 25 let - menjava strojnika 1-laat 2-krat 3-krat - starost traktorja do 2 Jet od 3 do 5 let nad 5 let - doseganje učinka (indeks) do 100 od 101 do 115 od 116 do IJO; nad 130 Analiza variance stroškov vzdrževa- nja po navedenih faktorjih in med grupa- mi teh faktorjev je dala tele rezultate: 92 Izvor variacije Vrednost testa po »F« distribuciji Kritična vrednost pri riziku u = O,OS -TOZD - delež listavcev - delovna doba - menjava strojnika - starost strcjnika - doseganje učinka Analiza variance porabe goriva po na- vedenih faktorjih in med grupami tGh faktorjev je dala tele rezultate: 13,33 23,56 1,24 3,25 4,93 1,96 2,14 3,18 2,79 3,18 3,18 2,79 Izvor variacije Vrednost testa po »F « distribuciji Kritična vrednost pri riziku o: = 0,05 -TOZD - delež listavcev - delovna doba - menjava strojnika - ~taru~t Llakturja - doseganje učinka 2.3 Ugotovitve analize stroškov vzdrževanja in porabe goriva pri spravilu lesa s traktorji Analiza stroškov vzdrževanja in pora- be· goriva pri spravilu lesa s traktorji podaja naslednje ugotovitve: - Indeksi korelacije iz primerjave po- rabe goriva in stroškov vzdrževanja ter evidentiranimi merskimi enotami (m3 , norma ure, obratovalne ure) kažejo na to, da največja stopnja odvisnosti obstaja ta- ko pri porabi goriva kot pri stroških vzdrževanja, če ti dve količini primerja- mo na norma uro. To potrjuje postavljeno domnevo, da norma ura kot merska eno- ta v največji meri kompenzira vse vplive različnih pogojev delovnega okolja pri spravilu lesa. - Korelacijskih odvisnosti porabe go- riva in stroškov vzdrževanja z vidika drevesnih vrst nisem posebej ugotavljal. To vprašanje sem skušal razčistiti z ana- lizo variance. Rezultati analize variance kažejo na to, da so tako poraba goriva kot stroški vzdrževanja bistveno večji pri spravilu listavcev kot pri spravilu iglav- cev. - Pomemben vplivni faktor je starost traktorja, nekoliko manj glede na porabo goriva in zelo. močno glede stroškov 1,13 6,01 1,55 2,37 6,25 4,21 2,84 2,84 2,56 2,74 2,74 2,56 vzdrževanja. To dokazuje tako indeks korelacije kot tudi rezultati analize va- riance med grupami v okviru tega fak- torja. V zvezi s porabo goriva je tudi po- membna ugotovitev, da se poraba gori- va ne giblje premosorazmerno s starost- jo traktorja. Najmanjšo porabo je zaznati v obdobju 3-5 let. Ta pojav si lahko raz- lagamo z oceno, da se je motor traktorja pri tej starosti nekako utekel. - Analiza kaže na to, da delovna doba z vidika porabe goriva in stroškov vzdr- ževanja ni pomemben faktor. Glede na osnovni namen celotne analize nas takš- na ugotovitev tudi zadovoljuje. Če bi to vprašanje obravnavali s kadrovskega vidika, pa bi seveda to terjalo nekoliko bolj poglobljeno analizo. - Iz organizacijskega vidika se kot pomemben faktor pojavlja menjava stroj- nikov na istem traktorju. Ta faktor je si- cer nekoliko manj vpliven glede na po- rabo goriva. Pomemben pa je glede na stroške vzdrževanja. Kaže, da stalnost razpolaganja z nekim delovnim sred- stvom povečuje tudi odgovornost do te- ga delovnega sredstva. - Tako z organizacijskega kot kad- rovskega vidika je pomemben tudi fak- tor doseganja učinka. 93' VREDNOST ST ATI STIČNIH PARAMETROV PROUČEV ANIH FAKTORJEV Naziv Oznaka Število število Povprečna Vrednost Kritična Vrednost Kritična enot enot vrednost vrednost spremen- spremen- vrednost-· Max. Mm. cr Ixyl testa za pri Ixy2 testa :.::a pri l~vke lfivke vzorca vzorca x(Y) Ixyl Ixy2 po yl po y2 cx= 0,05 cx= 0,05 poraba goriva (l) yl 64 - 1663 626,03 -- stroški vzdrževanja (din) y2 53 393.710 903.660 34.968 210.850 količina spr. (m3) xl 64 53 2.161 5.255 363 1.071 0,767 9,343 2,00 0,408 3,094 2,02 obratov. ur x2 64 53 999 2.600 94 602 0,907 16,788 2,00 0,497 3,966 2,02 norma ur x3 47 35 614 1.854 229 539 0,943 18,799 2,00 0,560 3,704 2,04 starost trakt. (let) x4 64 35 5,5 15 ) 3,8 0,214 1,715 2,00 0,382 2,265 2,04 ~tevilo menjav s trajnika x S - 35 1,7 5 1 1,02 - - - 0,261 l,48l 2,04 doseganje učinka x6 - 35 1,25 1,79 0,77 0,22 - - - 0,129 0,710 2,04 delovna doba trakt. (let) x7 33 35 19,0 34,0 7,0 6,9 0,016 <0,301 2,00 0,089 0,487 2,02 3. PRAKTIČNA UPORABA UGOTOVITEV ANALIZE Ne glede na to, da je bil osnovni na- men analize dokopati se do čimbolj mer- ljivih kriterijev za nagrajevanje gospo- darnega dela s traktorji, pa bom uporab- nost ugotovitev analize skušal nakazati v treh smereh, in to: - k oblikovanju ustreznega nagraje- valnega sistema za gospodarno delo s traktorji, - k oblikovanju ustreznih kadrovskih odločitev pri razporejanju delavcev na spravilo lesa s traktorji, - k oblikovanju ustreznih organiza- cijskih rešitev pri spravilu lesa. stroškov pojavljata dve vrednostni pora- bi, ki ju seveda ni moč združiti v enovit nagrajevalni sistem. Smiselno je obliko- vati dva nagrajevalna sistema, in sicer enega, ki normativno opredeljuje čisto materialno porabo, v katero pri traktor- jih uvrščamo porabo goriva, pogonskih gum, kolesnih verig, žičnih vrvi in veriž- nih zank. Drugi sistem pa bi se nanašal na stroške vzdrževanja traktorja. Skozi njih se posredno odražajo vsi izpadi trak- torjev iz redne proizvodnje. Kot možna nagrajevalna sistema sta nakazana v: - tabeli normativov materialne pora- be za traktorje IMT 560, - tabeli za premijsko nagrajevanje glede na stroške vzdrževanja. TABELA NORMATIVOV MA'rERIALNE PORABE ZA TRAKTORJE IMT 560 Vrsta porabe starost drevesna gorivo poganske gume kolesne verige žične vrvi verižne zanke traktorja vrsta 1/Nh do 2 let ig!. 2,22 list. 2.46 od3 do S let ig!. 1,99 list. 2,22 nad S let ig!. 2,67 list. 2,97 3.1 Oblikovanje ustreznega nagrajevalnega sistema Nh/ kom 1301 910 1301 910 1301 910 V strukturi osebnega dohodka delav- ca pri spravilu lesa predstavlja nagrada za gospodarno delo manjši del osebne- ga dohodka. V največji meri je ta odvisen od vrednosti naloge in opravljene količi­ ne dela. Ta ugotovitev mora služiti tudi kot izhodišče za oblikovanje sistema za nagrajevanje gospodarnosti. Sistem mo- ra biti enostaven in vezan na čim eno- stavnejše evidenco podatkov. Toda tudi če gre za manjše zneske, ki jih delavec dobi kot nagrado za dobro opravljeno delo, je prav, da so te nagrade res v čim večji meri rezultat dobrega dela. To pa bomo dosegli le v primeru, če bomo iz- brali najustreznejše kriterije za ugotav- ljanje gospodarnega dela. Tu si seveda lahko pomagamo z izsledki analize. Pri spravilu lesa s traktorji se z vidika Nh/kom Nh/komplet Nh/ komplet 1626 364 1138 255 1626 364 1138 255 1626 364 1138 255 3.1 .1 Postopek prem1jskega obračunavanja gospodarnosti 770 539 770 539 'J'iO 539 Na podlagi spremljave materialne kartoteke traktorjev je potrebno eviden- tirati dogodke, ki jih vsebuje tabela (navedeno število norma ur in stroške). Opredeliti je treba težo okvare. Pri tem oznake. v tabeli pod rubrik o »teža o kva- re« pomenijo: O - brez okvare M- mala okvara- če kumulativni stro- . ški popravil znašajo največ 10% na- bavne vrednosti traktorja S - srednja okvara - če se kumulativni stroški popravil gibljejo v razponu od Il do 25 o/o nabavne vrednosti traktorja V - velika okvara - če se kumulativni stroški popravil gibljejo v razponu od 26 do 35 % nabavne vrednosti traktorja 95 gs TABELA ZA PREMIJSKO NAGRAJEVANJE GOSPODARNEGA DELA S TRAKTORJI IMT 560 Doseženo Nh 150 300 450 600 750 900 1050 1200 1400 in več Starost Teža Višina premije v % od nabavne vrednosti traktorja . traktorja okvare Drevesna vrsta ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. ig l. list. igl. list. ig l. list. ig l . list. ig l. list. do 2 let o 1 1.5 2 3 3 4,5 4 6 5 7,5 6 9 7 10,5 8 12 9 14,5 -- M 0,6 0,9 1.2 1.8 1,8 2,7 2.4 3,6 3,0 4,5 3,6 5,4 4,2 6,3 4,8 7,2 5,4 8,7 - s 0,3 0,4 0,6 0,9 0,9 1,3 1,2 1,8 1,5 2,2 1,8 2,7 2,1 3,1 2.4 3,6 2,7 4,3 - v o o o o o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1.2 1,2 l,S 1,5 1,8 1,8 2.1 -- od 3 do 5 let o l. S 2 3 4 4,5 6 6 8 7,5 lO 9 12 10,5 14 12 16 14,5 18 -- M 0,9 1,2 1,8 2.4 2,7 3,6 3,6 4,8 4,5 6,0 5,4 7,2 6,3 8,4 7,2 9,6 8,7 10,8 s 0,4 0,6 0,9 1,2 1,3 1,8 1,8 2,4 2,2 3,0 2,7 3,6 3,1 4,2 3,6 4,8 4,3 5,4 - v o o o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1,2 1,8 l,S 1,5 1,8 1.8 2,1 2,1 2,4 -- nad 5 let o 2 3 4 6 6 9 8 12 10 15 12 18 14 21 16 24 lB 27 -- M 1,2 1.8 2,4 3,6 3,6 5,4 4,8 7,2 6,0 9,0 7,2 10,8 8,4 12,6 9,6 14,4 10,8 16,2 - s 0,6 0,9 1.2 1.8 1,8 2,7 2,4 3.6 3,0 4,5 3,6 5,4 4,2 6,3 4,B 7,2 5,4 8,1 --v o 0,3 0,3 0,6 0,6 0,9 0,9 1,2 1.2 1,5 1,5 LB 1.8 2,1 2,1 2,4 2,4 3.6 Če so kumulativni stroški popravil večji od 36%, traktorist ni upravičen do premije. Nabavna vrednost traktorja vključuje ceno traktorja, ceno nadgradnje in ceno vgrajenih vitlov. Glede na obdobje upo- _rabe traktorja je potrebno tako pri opre- ' delitvi teže okvare kot pri izračunu pre- mije upoštevati tekočo letno nabavno vrednost. 3.1.2 Postopek obračunavanja gospodarnosti iz naslova materialne porabe Obračunavanje gospodarnosti iz ma- terialne porabe mora potekati v dveh lo- čenih časovnih obdobjih. Gospodarnost glede na porabo goriva se lahko obra- čunava ob vsakomesečnem obračunu OD, in sicer tako, da se na osnovi reali- ziranih norma ur in normativov ugotovi dovoljena poraba. V prrrneru, da je de- janska poraba goriva manjša od dovolje- ne, je nagrada za gospodarnost enaka zmnožku razlike v porabi in tekoče cene goriva. V primeru, da je poraba večja od dovoljene, pa se dovoljuje odstopanje do višine lO%. Poraba nad tem pa se obra- čuna kot odtegljaj v osebnem dohodku tekočega dela. Pri obračunavanju gospodarnosti gle- de na ostale materialne postavke pa je potrebno upoštevati obdobje, opredelje- no z norma urami. Prihranki pri porabi teh materialnih posra v k so nakazani v razliki dovoljenih in dejansko realizira- nih norma ur, izraženi v procentih. Na- grada za gospodarnost je enaka zrnnož- ku nabavne vrednosti materialne po- stavke in ugotovljenega odstotka pri- hranka. 3.2 Oblikovanje ustreznih kadrovskih odločitev pri razporejanju delavcev na spravilo lesa s traktorji V gozdarski proizvodnji je traktor kot delovno sredstvo dokaj velika vrednost. Tu ne gre samo za njegovo nabavno vrednost, ampak tudi za vse druge stroš- ke, ki jih pogojuje njegovo delovanje. Pri tem igra še posebno pomembno vlogo doseganje optimalne življenjske dobe njegovega delovanja. Vse to moramo imeti pred očmi tudi takrat, ko se odloča­ mo o razporeditvi delavca na spravilo lesa s traktorjem. Na traktor moramo razporediti delavca, za katerega smo prepričani, da bo z njim dosegal največ­ je možne učinke z najmanjšimi možnimi stroški. Vodja del v temeljni organizaciji mora zato razpolagati z vsemi tistimi in- formacijami o delavcu, ki le-tega v zado- stni meri okarakterizirajo kot sposobne- ga za opravljanje konkretnega dela. Kar- toteka delavca, ki jo vodi personalna služba, mora poleg standardnih podat- kov vsebovati tudi podatke o uspešnem delu delavca (doseganje učinka, kvalite- ta dela, nagrade, prekrški itd.). Le če bo kadrovska odločitev slonela na takšni evidenci, bo ta odločitev lahko uspešna. 3.3 Oblikovanje ustreznih odločitev za pravilno organizacijo dela za spravilo lesa s traktorji Pretežni del odprtih vprašanj v zvezi z ustrezno organizacijo dela je treba raz- rešiti že takrat, ko se v delovni organiza- ciji oblikujejo tehnični normativi za ugo- tavljanje učinkovitosti dela. V pričujoči analizi sem kot vplivni faktor obravnaval tudi pogostost menjave strojnikov na is- tem traktorju. Vpliv faktorja je značilen pri porabi goriva. Značilnost pa sem ugotovil tudi pri stroških vzdrževanja, ko sem testiral primerjave med grupami. Pogostost menjav strojnika pa je seveda pogojena s konkretno organizacijo dela. V GG Postojna je ta pojav pogojen z delom v skupini. Za takšno obliko dela smo se odločili, da bi dosegli večjo us- klajenost posameznih faz dela in pa se- veda tudi zato, da bi ublažili pojav inva- lidnosti. V skupinskem delu se delavci menjavajo pri rokovanju z različnimi de- lovnimi sredstvi (traktor, motorna žaga), s čimer se zmanjša škodljivi vpliv delo- vanja delovnega sredstva. 97 4. ZAKLJUČEK Pričujoča analiza je osvetlila nekaj po- membnih zakonitosti v zvezi z delom pri spravilu !esa s traktorji. Te zakonitosti so nam lahko dobra osnova za oblikovanje nagrajevalnega sistema za gospodarno delo s traktorji. Za konkretno uporabo nagrajevalnih sistemov, nakazanih v tem sestavku, bi bilo seveda potrebno izvršiti še nekaj dodatnih meritev. V gozdarskih delovnih organizacijah pa seveda v pro- izvodnji ne uporab~amo samo traktorjev. KNJIŽEVNOST Tu so še kamioni, buldožerji itd. S podob- nim pristopom, kot je nakazan za traktor- je, pa lahko razrešujemo vprašanje go- spodarnega dela tudi teh strojev. UPORABLJENA LITERATURA Franci Furlan: Ugotavljanje nekaterih elementov za vrednotenje strojnega del2 s traktorjem IMT 558, GV št. 3, leto 1977. Jože Debevc Izšla je knjiga o idrijskih gozdovih Ob koncu lanskega leta je 1zšla knjiga avtoqa dr. Franja Kord.iša z naslovom: Idrijski gozdovi skozi stoletja. Ideja za pričujočo edicijo je sicer nastala ob pripravah za svetovni gozdarski kongres v Ljubljani. vendar je avtor knjigo posvetil pričako­ vanemu dogodku, skorajšnji 500-lem.ici Idrije, naj- starejšega rudarskega mesta na Slovenskem. Knjiga je dejansko monografija idrijskih gozdov. Velja omeniti, da avtor obravnava seveda le nek- danje rudniške gozdove, to je predvsem gozdove ob zgornjem toku Idrijce in Belce, Pevc in druge gozdove v dveh gozdnogospodarskih enotah Idrija I in {drija II. Teh gozdov je dobrih 7000 ha, vseh družbenih gozdov na Idrijskem pa je seveda več. okrog 1 1 .000 ha. Avtor na začetku izčrpno opredeli biološke in ekološke značtlnosli teh gozdov. Globokemu zna- nju na tem strokovnem področju dodaja še svoje 40-letne izkušnje lastnega dela v teh gozdovih. V drugem delu obravnava posestne razmere m ugotovi marsikaj novega. do sedaj nepoznanega. Vsebinsko jedro dela pa vsekakor predstavlja zgodovinska analiza človekovega gospodarjenja v teh gozdovih skozi stoletja. Ob množici podatkov imamo s to knjigo pred seboj zares analitičen pre- gled načinov gospodarjenja z gozdom, črpanje eta- tov. gojitvenih ukrepov ter vseh občudovanja vred- nih prizadevanj za trajno, zato torej že zgodaj tudi načrtno gospodarjenje z idrijskimi 9ozdovi. Poglavje o porabi lesa nam pojasnjuje, zakaj ves ta trud za trajnost donosov. 98 V nadaljevanju knjige je še nekaj poglavij. ki še z drugih lJidikov dopolnjujejo dragocen zapis o id- rijskih gozdovih. To je na primer poglavje o lovu in nbolovu, k1 sta svoj čas spadala v pristojnost gozd- ne uprave. Omenim naj še, da se le redko kakšen gozdni kompleks na Slovenskem lahko pohvali s takšno monografijo. Dr. Mlinšek v predgovoru k monografiji pravi naslednJe: »Monografija o idrijskih gozdovlh nam tudi spo- roča, kakšno neprecenljivo vrednost ima za goz- darstvo zgodovinski način razmišljanja. To delo pomeni hkrati izpolnitev moralnih obvez - zahvalo vsem tistim, ki so s tem gozdom gospo- darili in omogočili , da je idrijski gozd danes tudi mnogostranski učni in raziskovalni objekt, pomem- ben ne le za Slovenijo, temveč za vse gozdarstvo, ki mu je sonaravno gospodarjenje z gozdom zakon . S tem lepim delom ni dano le priznanje dobri goz- darski preteklosti in njenim ustvarjalcem. Bolj kol zahvala je pomembna obveza sedanjega in bodo- čih gospodarjev idrijskega gozda, da bi s pomočjo poučne preteklosti in z njim še naprej po pameti gospodariti.« Mislim, da smo avtorju dolžni zahvalo za njegov velik trud. Tako temeljito delo zahteva tolikanj tru- da in vzame toliko časa, da se ga brez velikanske zavzetosti in volje, ki jo avtor, dr. Franjo Kordiš ima, ne bi dalo opraviti. Nace Pišlar OXf.: 156.2:148.2 Tetrao urogallus L. Divji petelin in lovsko sprenevedanje V 12. številki LOVCA lahko beremo zanimivo ugotovitev lovske konference jugovzhodnega alpskega prostora, ki je obravnavala ohranitev divjega petelina: »Divji petelin je kot živalska vrsta in kot divjad v jugovzhodnem alpskem prosto- ru resno ogrožen . . . «. Konferenca, ki so se je udeležili poleg slovenskih lovskih predstavnikov tudi italijanski in avstrij- ski, priporoča naslednje ukrepe: · »l. V ne prizadetih, še zdravih gozdo- vih, ki po svojih kvalitetah še predstavlja- jo primerne pogoje za obstoj divjega pe- telina, zagotoviti maksimalne varovalne ukrepe.. . . 2. Večino teh ukrepov zagotovi goz- darstvo, . . . 3. Tudi mi lovci moramo za ohranitev divjega petelina dati svoj prispevek in skrajno omejiti lov ... « V pojasnjevalnem delu članka avtor pojasni, da sta se soočali dve stališči: po- polna opustitev lova vsaj za določeno ob- dobje in zmeren odstrel. Na koncu se je našel kompromis, ki smo ga spoznali v zgoraj citiranih ukrepih: skrajno omejiti lov. V naslednjem članku M. Adamič ugo- tavlja, da je število petelinov po letu 1980 rahlo naraslo. Ni Pf- pojasnjeno, da je v tem času slovensko lovstvo omejilo lov (popolnoma). Dokaz o škodljivosti lova se nam sam ponuja. Naj mi ne zamerijo prizadeti, če jih spomnim na mednarodno konvencijo o varstvu ptic ( 1950 - Pariz), ki je bila ra- tificirana leta 1973 v Jugoslaviji (Ur. list SFRJ, št. 6/73). Drugi člen· zahteva, da morajo biti zaščitene vse ptice v času razmnoževanja, zlasti od marca do julija. Mi bomo velikega petelina lovili v maju! Tudi naš republiški lovski zakon pre- poveduje v ll. členu nižanje divjadi do take mere, ki predstavlja nevarnost za njen obstoj. Kaj bo storilo gozdarstvo? Bo delalo rezervate za lov na poslednje peteline? Metoda razmnoževanja s puško je dovolj razumljiva, zlasti letos, ko lovci ugotavlja- mo očitne neuspehe zaradi skokovitega znižanja števila pomembnejših vrst divja- di, o tem LOVEC še ni utegnil zvedeti. Mislim, da gozdarji nismo tako naivni, kot pričakujejo lovci, in da bomo od lovcev najprej zahtevali spoštovanje konvencije in zakona. Iz te zmešnjave bi bilo realno pričako­ vati rešitev iz pisarne republiškega sek- retarja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano po členu 15 lovskega zakona, ki lahko trajno prepove lov posameznih vrst divjadi. Ivan Veber GG Bled 99 1 1 1! ...... OXF.: 902:( 497.1 Srbija) Prispevek k poznavanju gozdarske zakonodaje v Srbiji v 19. stoletju Ilija Mihajlovic* PREDGOVOR Srbija je bila več stoletij pod turško oblastjo. Osvobodila se je, sicer z določe­ nimi omejitvami pravic, leta 1815 po dru- gi srbski vstaji. Pod turško oblastjo je bila Srbija v vsakem pogledu zelo zaostala dežela, tako v gospodarskem kot v kul- turnem pogledu. Na nekem mestu je na- vedeno, da se je na 1000 ljudi komaj na- šel kdo, ki je znal nekoliko brati in pisati. Z osvoboditvijo so nastale korenite spre- membe v razvoju Srbije. Ta razvoj je bil v prvem obdobju skoraj izključno zasno- van na gozdovih. Kajti s kr čenjem gozdov so pridobivali orne površine, gradbeni les, les za obr1no in drugo dejavnost, les za potrebe rudnikov, za kurjavo, za pri- dobivanje pepelike, za prodajo itd. Goz- dovi so dajali žir za svinjerejo, sredstva za strojenje kož in podobno. V začetku so bili gozdovi skupna, splošnodružbena dobrina, ki jo ima pravico uživati ves na- rod. Nihče ni imel pravice ljudstvo pri *Dr. Ilija Mihajlovic, dipl. inž. gozd .. Zaječar (1900), YU. Dr. Ilija Mihajlovic je znan srbskt gozdar. ki je skoraj celotno strokovno aktivnost posvetil gozdar- stvu vzhodne Srbije. Kot odličen poznavalec goz- darskih razmer v tem delu Srbije se je po upoko- ji.tvi z vso ene~gijo)otil raziskave zgod_ovine goz- darstva. S študijo >>SUMARSTVO TIMOCKE KRAJI- NE OD ~833 DO 1979 GODINE« je ~eta 1982 dokto- riral na Gozdarski fakulteti v Beogradu. Dr. I. Mihajlov((; uspešno nadaljuje z raziskova- njem zgodovine gozdarstva v SrbijL Plod tega dela je sestavek. ki ga je posebej pnredil za slovenske gozda rje. 100 tem kratiti: »Niti ministrstvo, niti kateri koli starešina, uradnik, trgovec, vaščan, niti katerikoli Srb nima pravice ograje- vati gozdove ali prepovedati Srbom iz drugih vasi in okrožij, da bi jih uživali« [ 1]. Te pravice so se s časom menjale. Pravni predpisi, ki so regulirali odnos človeka do gozda in njegovo varstvo kot gospodarske dobrine, so se v 19. stoletju razvijali skladno s splošnimi družbeno- ekonomskimi spremembami v Srbiji. Kot se je katero vprašanje pojavilo, tako se je s pravnim aktom tudi reševalo. Razvoj je bil hiter, pravno dojemanje pa specifič­ no. V začetku, tj. po osvoboditvi, so bili prvi pravni akti, ki so se nanašali na gozd, »povelja« in »naredbe« kneza Mi- loša, vodje druge srbske vstaje. Ko ga je ljudske skupščina potrdila za »nasledne- ga kneza«, je tudi prisegla, »da ga bo po- slušala«, s čimer je bil pooblaščen, da upravlja deželo in jo ureja po svoji pre- soji in znanju« [2]. Po Miloševem odhodu z oblasti je pravne predpise izdajal knez na temelju soglasja državnega sveta in skupščine. Ti pravni predpisi so se imenovali »Gozdne ·uredbe«, »Pravila«, »Navodila« in šele proti koncu 19. stoletja- »Zakon o gozdovih« v pravem pomenu besede. Mnogi predpisi o gozdovih, vse do izdaje pomožnih zakonov in uredb, so bili izde- lani skupaj z drugo materijo. Predpisov, ki so se nanašali na gozdo- ve, je zelo veliko, okrog 90. Zaradi ame- je nega prostora jih ne morem na vesti niti pojasniti. Namen tega sestavka je spoznati slo-. venske gozdarje z razvojem pravnega dojemanja države o gozdovih kot sploš- no družbenoekonomskem objektu. Iz omenjenih razlag je možno oblikovati razne sklepe in predpostavke, hkrati pa spodbuditi nova raziskovanja. l. POVELIA, OKROŽNICE IN . PRIPOROCILA KOT PRAVNI AKTI Prvi pravni akt, ki se nanaša na gozd, je povelje kneza Miloša iz l . decembra 1820. leta. V tem povelju se med drugim nalaga »knezom in županom, da nikomur ne dovolijo sekati gozdov za kakršnekoli potrebe, razen za gradnjo, in to s soglas- jem vaškega župana, kajti, če bi tudi v prihodnje dopuščali gozdove sekati, bi ostali brez žira, od katerega imamo na- jvečjo korist«. Dalje knez Miloš nalaga županom, naj prav tako dobro pazijo, da se pozimi gozdovi za živino ne sekajo in ne klestijo veje, kogar se zaloti, da to po- čenja, se zaradi kaznovanja odpelje h glavnemu knezu [3]. Petnajst let pozneje, tj. 3. junija l835.le- ta, knez Miloš uredi tudi vprašanje paše živine na področju drugih vasi in občin. Kajti »poleg tega, da so s tem povzročali tujim vasem škodo, so povzročali prebi- valcem teh vasi in občin tudi direktno škodo na posestvih s podiranjem ograj, pobijanjem živine in z raznimi zlobnimi postopki«. Knez Miloš ukaže, da vsak pa- se svojo živino v območju svoje vasi, in le na temelju pogodbe na območju druge vasi in občine, v puščah (gmajnah), ki ne pripadajo nobeni občini, pa tako, kakor bo določil državni svet [4]. Na enak nč:l.čin je knez Miloš z uredbo iz ll. januarja 1836. leta uredil tudi vpra- šanje oskrbe z lesom tistih vasi, ki niso imele gozda (5]. Istega leta, 26. januarja, je knez Miloš, ko je potoval iz Kragujevca v Be0grad, »Z ne malim negodovanjem opazil, da ljudje zelo sekajo gozdove in da so ti na veliko že uničeni, izkrčeni in preredčeni«, zato ukaže, >>da se najstrožje vsakemu prepo- ve dotakniti žirorodnih gozdov, a kaj šele jih na vsesplo~no škodo sekati« [6). Da bi se te odredbe uveljavile v življe- nju, je knez Miloš 26. januarja istega leta ukazal, da se v vsakem okraju, kjer so gozdovi, postavijo gozdarji, hkrati jim je predpisal tudi dolžnosti [7]. Ko so bili gozdarji postavljeni, je že na- slednje leto, 8. januarja 1937, državni svet sporočil okrajnim glavarjem, da je knez Miloš ukazal, da se gozdarji ukinejo, ker bodo njihova opravila prevzeli ekonomi. Ti naj bi pazili na vsa poljska opravila in tako tudi na gozdove [8]. Toda, le nekaj mesecev kasneje, tj. 13. 9. 1837. leta, knez Miloš ukine tudi ekono- me, ker je na potovanju iz Požarevca v Svilanjac uvidel, »da ljudstvo ne kaže no- benih uspehov v Ekonomiji, niti se ne po- korava ukazom ekonomov« [9]. 2. UREDBE, UKAZI, PRA VILA, NAVODILA Prvega ju.rllja 1839. leta se je zaključilo prvo obdobje vladavine kneza Miloša. V naslednjem obdobju je zakonodajne akte izdajal oziroma obravnaval s soglasjem državnega sveta in skupščine sam knez. Ti zakonodajni akti so bili različne ured- be, ukazi, pravila, navodila:Do leta 1891, ko je izdan prvi zakon o gozdovih, je iz- dano več uredb in drugih pravnih aktov s številnimi spremembami in dopolnitva- mi. Med njimi navajam naslednje: 22. 7. 1839 je izdana prva uredba o sečnji gozdov z namenom, »da bi se pre- prečila neprizanesljiva in neutemeljena sečnja gozdov po celi domovini in vsake- mu postavile meje, kako postopati pri sečnji v gozdu, da se gozdovi kot sploš- noljudska in splošnokoristna dobrina ne bi več uničevali, ampak nasprotno, da bi se skladno z zmerno porabo gojili in po- vsod vzdrževali v dobrem stanju«. S to uredbo je med ostalim predpisano: da se za drva za kurjavo lahko seka le suho in nerodno drevje, tam pa, kjer tega ni, se drva pridobi z redčenjem v gostih goz- 101 dovih; nadalje, da se gradbeni les lahko seka le v gostih gozdovih »in to ne kar od kraja, ampak tu in tam, tako da bi se s tem gozd bolj gojil in razvijal«; da se les za kurjavo in za druge potrebe lahko se- ka tudi v žirorodnem gozdu, če se je ta pričel sušiti in ne rodi več žira, ter da se za gradbeni les lahko seka tudi žirorod- no drevje, če je neobhodno potrebno, vendar le toliko, kot je dovoljeno, in to z največjo štednjo. Nadalje je predpisano, da si je prizadevati, da bi v preredčenih (močno izsekanih) gozdovih »vzgojili mlade gozdove, s čimer bi nadoknadili izkoriščene odrasle gozdove«. Z uredbo je prepovedana sečnja lipovih dreves (verjetno iz vojaških razlogov). Dovolje7 nje za sečnjo je izdajal načelnik, ki je bil dolžan na to dobrino dobro paziti, da da- je dovoljenje le tam, kjer je lipe veliko ter v gostih gozdovih, ki so potrebni redče­ nja. Predpisano je bilo, da se za dovolje- nje plača taksa v višini >> 1 čaršijskega groša«. Z uredbo je predpisan tudi način kleščenja hstnika; predpisane so tudi kazni, da bi »vsakdo, ki si drzne brez do- voljenja pristojne oblasti v katerem koli primeru sekati gozd, podlegel odgovor- nosti in kazni, ustrezno povzročeni ško- di« [ l 0). Ta pravni akt je bil vsebinsko ze- lo urejen in obsežen. V naslednjih letih je bila ta uredba večkrat dopolnjevana, bodisi zaradi do- ločenih nejasnosti ali pa zaradi potreb po vnašanju novega. Navajam neke bistvene dopolnitve uredbe iz 22. 7. 1839. leta: - l. aprila 1840. leta je uredba v ka- zenskih določbah dopolnjena s tem, »da se prestopnik kaznuje telesno, za po- vzročeno škodo pa tudi denarno, in sicer v višini enega dvajsetaka za vsako pose- kano drevo. Denar gre v vladno blagaj- no« (ll]. - Z dopolnitvijo uredbe z 28. 3. 1843. leta je odobreno, da se tam, kjer ni žiro- rednih gozdov ali pa polsuhih dreves, lahko seka tudi v žirorodrrih gozdovih. Okrajni načelniki so s soglasjem župa- nov pooblaščeni, da revnim ljudem do- volijo na določenih mestih krčenje gozda za njive in travnike ali pa jim za to dolo- čijo že izkrčene, vendar zagrmovljene površine [12]. - Z dopolnitvijo uredbe od 23. l. 1845. leta je določeno, da »župani enkrat te- densko obidejo gozdove in posebno pa- zijo, da kozarji in ovčarji za brst ne seka jo in uničujejo mladja in da se brez poseb- nega dovoljenja ne seka rodno drevje«. Ponovno je ukazano, da se lipova dre- vesa ne seka jo in da se s kurjen jem ognja ne povzročajo požari. Za tistega, ki se ne pokorava predpisani uredbi, je bilo predvideno, da plača denarno kazen, hkrati pa je podvržen tudi telesni kazni, in to od 10 do 30 udarcev s palico. Za župane je bila predvidena nagrada za njihov trud, pa tudi kazen, tj. da se od- stavi z mesta župana in mora plačati ka- zen, kakršna je odmerjena za storilca prekrška v gozdu. Prav tako je predpi- sana kazen tudi za okrajnega načelnika, če ne bi bil skrben pri svojem delu, in to s prepovedjo izplačila plače od l do 3 mesecev, ali pa da se postavi pred so- dišče . Hkrati je ukazano, da se samovolj- ne prisvojitve razderejo. »Kjerkoli bi se pa pokazala nuja in potreba po zemlji, da okrajni načelnik z župani določi in označi na licu mesta, če to gozdovi dovoljujejo« [ 13]. - 19. aprila l847.leta je izdelan sklep, s katerim se, verjetno iz političnih razlo- gov, ukinja kaznovanje po predhodni do- polnitvi, in to »tako tistim, katerim so kaz- ni že izrečene, kot tistim, ki jim bodo ob- sodbe izrečene, in ne gle de na to ali gre za denarno ali pa za telesno kazen, ter vse dotlej, dokler se ne spremeni obsto- ječa gozdna uredba«. S takšnim sklepom 27. avgusta istega leta sporoči knez, da uredba s 23. januar- ja 1845. leta ustreza postavljenemu cilju, razen v primeru, kjer bi na prestopnika, zaradi večje količine posekanega lesa, odpadla denarna kazen bila tako visoka, »da bi prehudo prizadela njego- vo imetje in imetje njegove družine«. S takšnim zaključkom je ta del uredbe spremenjen. Opisana so naslednja pravi- la, ki naj se jih sodišča držijo pri izreka- nju kazni: Predpisana je največja kazen za na domestilo škode po prestopku v višini 100 dvajsetakov, vendar le v primeru, ko ima prestopnik poleg hiše, pohištva, zemlje, dveh volov ali pa dveh konj, po- ljedelskega orodja še drugo posest, ki bi omogočala plačilo kazni. V nasprotnem primeru »se kazen ne zaračunava, tudi ne v vrednosti pod l OO dvajsetakov, prav tako se ne posega v prej obrazloženo po- sest«. Presežek ocenjene škode, tj. znesek prek l OO dvajsetakov, je zamenjan s te- lesno kaznijo v obliki pretepanja ali pa z obsodbo na težko ječo do treh mesecev. Z dopolnitvijo uredbe je pr!poročeno mi- nistrstvu za notranje zadeve, ki je bilo pristojno za vprašanje gozdarstva, da se dovoli krčenje gozdov le v velikih gozd- nih masivih, kot so Miročke in Hamoljske planine ter podobno, kjer ni žirorodnih gozdov in bi imeli večjo korist od polj [ 14]. - Ker se je pokazala potreba po ure- ditvi vprašanja sečnje lesa za potrebe obrti, so 28. 8. 1848 izdana Pravila o seč­ nji lesa za domačo porabo, obrt, trgovino in ladjedelništvo. Tujcem so prepovedali nakup gozdov in gradbenega lesa. Predvidena je bila tudi carina za izvoz le- sa. Po teh pravilih je bil vsakemu dovo- ljen posek lesa za domačo porabo in obrt (kolarstvo, sodarstvo itd.), seveda, ko do- bi dovoljenje in plača takso. Takse niso plačevali tisti, ki so grad- beni les in obrtniške proizvode iz lesa iz- važali v inozemstvo, morali so pa plačati carino po veljavni tarifi. S to dopolnitvijo Uredbe je tujcem prepovedana sleher- na trgovina z lesom [15]. - Ker so kraji zunaj tedanje Srbije bili še vedno pod turško oblastjo, so mnoge srbske družine prosile za zatočišče na ozemlju osvobojene Srbije. Vsiljevala se je potreba pripraviti pogoje za njihov sprejem, nastanitev in življenje. Tako so 14. ll. 1850 z dopolnitvijo Uredbe spre- jeta Pravila o dodelitvi zemlje siromaš- nim priseljenim družinam. S temi pravili je predpisano, »da se revnim ljudem da- je ledina, kjer je te dovolj, sicer se jim da- jejo površine pod gozdom'<. - Z dopolnitvijo Uredbe so se 16. 12. 1860. leta kazenske določbe za sečnjo li- pe izenačile s kazenskimi določbami, predvidenimi za sečnjo žirorodnih goz- dov, tj. da se poleg telesne kazni obsodi- jo tudi na plačilo odškodnine [18]. - In končno so z dopolnitvijo Uredbe 15. 3. 1852. leta predpisali pravila o raz- žagovanju lesa v gozdu na deske, ki jih Uredba ni vsebovala. S temi Pravili je do- voljeno razžagovanje lesa v deske, če se dobi dovoljenje za sečnjo in na podlagi plačane takse za žage. Taksa za razža- govanje je znašala: za razžagovanje na vodni žagi 5 tolarjev, za ročno razžaga- vanje pa 2,6 tolarja. Dovoljenje za razža- govanje tesa v deske se izdaja le za predele, kjer je gozda dovolj, dovoljenje pa se obnavlja vsako leto po enakem po- stopku [ 19]. Leta 1857,26. jW1ija, je bila izdana nova Gozdna uredba o sečnji v gozdu s ciljem kot ona iz leta 1839, da se normativno re- gulira vprašanje sečnje v gozdovih, da se »kot splošnodružbena in splošnoko- ristna dobrina ne bi uničevali<,, vendar ta Uredba ni vnesla kakih bistvenih novosti. V njej so pojasnjeni vsi doslej izdani in tu našteti predpisi. Novosti so v glavnem naslednje: Predpisan je nov cenik za gozdno ta- kso, tako za posekan les za domačo po- rabo kakor tudi za prodajo. Določeno je, da se za domačo porabo in manjšo pro- dajo lahko seka v >>manjših gozdovih,<, medtem ko se za trgovino lahko seka le v »velikih gozdovih<' (v uredbi ni pojas- njeno, kaj so to mali in kaj veliki gozdovi); dovoljen je posek lesa za ograjevanje hi- še in dvorišča; uveden je termin »prepo- vedan neroden gozd«, ki pomeni lipo, brest, jesen, javor, brezo, medvedjo les- ko ter bor in jelko med iglavci. Za vse vr- ste gozdov so predpisani pogoji za seč­ njo in višina gozdne takse. Novost te uredbe je tudi to, da predpisuje, da se prestopniki kaznujejo po določilih ka- zenskega zakonika (izdanem leta 1860). Predpisana je gozdnoodškodninska tak- 103 sa in določeno, komu ta pripada. Z ured- bo so precizirane podlage za podel jeva- nje zemlje, ledine in gozdov za krčitve, ponovljena je potreba po normalnem ob- navljanju gozdov, tako da se gosti gozdo- vi najprej >>preredčijo, s čimer se omogo- či vzgoja in razvoj mladega gozda«. Tudi ta uredba ni nudila gozdovom nobenega pravnega varstva. Za nekate- re odredbe so sodili, da niso dovolj jas- ne, druge da so spet nepopolne in stro- ge, pa so zelo predrugačene, nekatere pa celo ukinjene. Le nekoliko mesecev kasneje, tj. 15. 3. 1858. leta so izdane spremembe in dopolnitve omenjene Uredbe. S spre- membami in dopolnitvami je prvič reče­ no, da se predpisi »gozdne uredbe« na- našajo tudi na privatne gozdove, da se za les iz teh gozdov, ki je namenjen trgovini, plača gozdna taksa in s tem pogojuje sečno dovoljenje. Nadalje je ukazano ob- činam, da ogradijo svoje področje, pre- cizirano je, kaj naj se razume pod termi- nom »občinsko področje«; predpisan je način sečnje v zelo preredčenih gozdo- vih, kakor tudi čas sečnje (perioda de- cember-februar) in čas spravila lesa iz sečišča (do konca marca); nadalje je predpisano, da se pri sečnji puščajo se- menjaki in sečišče ogradi ter prepove pašo živine ))tako, da bi po tej poti najus- pešneje osnovah mlad gozd«. Z dopolnit- vijo Uredbe so navedene odredbe, s ka- terimi za sečnjo za državne potrebe ni treba plačati gozdne takse, plačila gozd- ne takse so oproščene tudi siromašne osebe, ko gre za les za domačo porabo. Navedene so tudi planine (gozdni masi- vi), ki se smatrajo kot »velike«, in to: mi- ročke, hornoljske, krivovirske, radgor- ske, Jastrebac, Čemerno, užičke planine proti Bosni in Boranja. Predpisano je ob- vezno postavljanje gozdarjev, ki bi po- magali županom, da bi ti lažje izvajali do- lžnosti, predpisane s to uredbo. Priznane so vse prisvojitve splošnoljudske imovi- ne, ako je bila ta spremenjena v obdelo- valne površine [21]. - l. 4. 1859 so Uredbo spremenili s tem, da zemljo siromašnim osebam ne 104 dodeljujejo komisije, ampak okrajni na- čelniki, »ki naj bi sporazumno z župani in občinami za konkretno osebo presojali« in pri tem upoštevali naslednje: koliko orne površine že ima ta oseba, število družinskih članov itd. [22]. Ker se je Gozdna uredba iz leta 1857 z navedenimi dopolnitvami pokazala kot nepopolna, a v mnogočem tudi neprak- tična, je 4. 4. 1861. leta zamenjana z novo Gozdno uredbo. Ta Uredba je bila zelo obsežna (imela je 76 paragrafov), pa je zato imenovana tudi zakon o gozdovih. Toda tudi ta uredba se kot vse predhod- ne ukvarja samo z vprašanjem sečnje za domačo porabo in trgovino v rodnih in nerodnih gozdovih, z vprašanjem paše, žiropadom, pašo trgovske živine, s kle- ščenjem listnikov in dodeljevanjem zem- lje revnim osebam, ukvarja se torej z istimi vprašanji, s katerimi so se ukvarja- le tudi predhodne uredbe oziroma njiho- ve dopolnitve. V uredbi ni ničesar stor- jenega za napredek v organizaciji goz- darske službe in strokovnega dela v gozdovih. Okrožnim in okrajnim načelni­ kom je priporočeno, da poduče župane, vsi ti pa vaščane, kako naj »varčno rav- najo z gozdovi, dokler ne izide posebna uredba o gojenju in osnovanju gozdov«, kako naj gozdove najbolj racionalno se- kajo in da naj jih nerazumno ne uničujejo itd. Županom in okrajnim načelnikom je še dalje prepuščeno, da določajo sečiš­ ča in označujejo drevje za sečnjo. Novos- ti, ki jih ta uredba vendarle prinaša, so naslednje: izvedena je razdelitev gozdov po lastništvu (lastništvo se je tekom de- setletij zdiferenciralo in ga je bilo treba tudi pravno urediti) na: državne, sploš- noljudske, občinske in privatne gozdove. Podana je obrazložitev, kateri so ti goz- dovi, kdo skrbi zanje itd. S to uredbo so ponovno predpisane kazni za gozdne prekrške. ki so bile, kot je· bilo že nave- deno, v rr-lS'tOJnosti kazenskega zakona [23]. - Novost v tej uredbi je nastala z njeno dopolnitvijo z 9. lO. 1872. leta, kjer je go- vor o »gojenju in osnovanju gozdov«. Pr- vič je s pravnim aktom priznano, da ob- stajajo gole razgozdene površine in predpisano, da jih je treba pogozditi. O tem je v dopolnitvi rečeno: »kjerkoli nad- zorna ali občinska oblast smatra za nuj- no, da se osnujejo gozdovi, posebno še na prepadnih in kamenitih hribih in po- bočjih, iz katerih stekajoča voda uničuje ceste, zasipa s kamenjem 1n peskom plodna zemljišča, bodo to po zasliševa- nju občinskega zbora predložili v odob- ritev ministru za fmance« . Ko minister za finance tak predlog odobri, je dolžnost občine ali vasi, na katerih področju so te gole in razgozdene površine, da jih na svoje stroške pogozdi, zagradi in varuje. Čim se to ukrene, preneha pravica paše živine, ki jo imajo na tem zemljišču, dolo- čenem za pogozdovanje, sosednje vasi oziroma občine [21]. Poleg omenjenih pravnih predpisov, ki urejujejo odnos posameznika do goz- da, je izdano več drugih pravnih aktov, ki dopolnjujejo posamezne odredbe že iz- danih aktov ali pa urejajo nova vpraša- nja. Navedel bom le nekatere: · Predpisi· o pravdah za njive, travnike, lPridobivanje gozdnih proizvodov« za poklic »gozdarski tehnik«; - sodelovali smo v delu raznih institu- cij na republiški ravni (Izobraževalna skupnost gozdarstva, Izobraževalna skupnost Slovenije, Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje). Računalništvo je postalo nepogrešljiv vir informacij in hitre obdelave podatkov tako v delovnih organizacijah kot na re- publiškem nivoju. Poseben poudarek je bil dan v preteklem letu: - razvoju informacijskega sistema v gozdarstvu. O tej problematiki je raz- pravljal tudi izvršilni odbor združenja, poseben koordinacijski odbor za ta na- men pa je razpisal zbiranje ponudb za iz- delavo načrta in to nalogo poveril Inštitu- tu za gozdno in lesno gospodarstvo Slo- venije; - pristojni odbor za računalništvo pa je na svojih sejah obravnaval, koordiniral in usmerjal delo na izdelavi programov za obdelavo gozdnogospodarskih načr­ tov, proučil je predlog za izpopolnitev računalniške opreme na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in Bioteh- niški fakulteti, VTOZD gozdarstvo v te- kočem srednjeročnem obdobju. Prav ta- ko pa je odbor obravnaval tudi načrte posameznih delovnih organizacij goz- darstva za nabavo nove računalniške opreme. Obravnaval je tudi potrebo po zbiranju in računalniškem spremljanju podatkov o vlaganjih v melioracije goz- dov in pogozdovanja. Tudi odbor za zasebne gozdove, ki je v preteklem letu, podobno kot doslej, tesno sodeloval s podobnim odborom pri Zadružni zvezi Slovenije, je skupaj z njim razreševal številne probleme. Tež- ko pričakovana študija o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi greh kraju in priča­ kujemo, da bo gotova v prvi polovici leta. Na skupnih sejah obeh odborov so ob- ravnavali osnutek in predloge podza- konskih izvršilnih predpisov zakona o gozdovih ter načine in oblike izvajanja, prav tako pa tudi določila novo sprejete- ga zakona o varnem delu, ki zlasti zade- vajo združene kmete v takih. Pripravljen je bil tudi osnutek pogodbe, ki naj bi jo uporabljale vse gozdarske in kmetijske organizacije združenega dela. Med drugim je bil za člane odbora or- ganiziran strokovni ogled gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na področju Gozd- nega gospodarstva Nazarje, ki je bil za vse člane odbora koristen. Na zaključku poročila ocenjujemo, da bodo delegati lahko presojali o dejav- nosti združenja v preteklem letu o dosež- kih in rezultatih dela ter izvajanjih začr­ tane usmeritve oziroma politike združe- nja, kakor tudi o pomanjkljivostih, ki so pri našem delu tudi bile prisotne. Želimo si kritične presoje prehojene poti, da bi v bodoče lahko bili še uspešnejši. V po- ročilu pa se nismo spuščali v manj po- membne dejavnosti in nekatere utečene in redne aktivnosti, katerih pa ni bilo ma- lo in v dobršni meri zaposlujejo tako de- lavce združenja kot tudi strokovne odbo- re in telesa združenja. S tem v zvezi tudi ne gre pozabiti na pomembno vlogo združenja do izpeljave nekaterih nalog ter njihovega financira- nja, ki so skupnega pomena za celotno stroko. Zaradi visoke stopnje solidarno- sti, ki je prisotna v naših delovnih or- ganizacijah, je uspelo v preteklem letu reševati rrmogotera težka finančna vpra- šanja v strokovnih organizacijah pa tudi zunaj njih. Najpomembnejše bomo našte- li: - znanstvenoraziskovalna dejavnost; - prenova gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri; - IUFRO kongres; - letne in zimske tekme gozdnih de- lavcev; - investicije v Gozdarskem šolskem centru Postojna in Biotehniški fakulteti, V TOZD gozdarstvo (dograditev doma za učence in stavbe za računalniški cen- ter); - filmi iz gozdarske tematike; - pešpoti E6 in E7; - pokrivanje izrednih materialnih stroškov pri izvajanju izobraževalnega procesa ter za izboljšanje osebnih do- hodkov učite~ev; - sofinanciranje skupnih geodetskih del, ipd. Za Baštete solidarnostne izdatke, za katere smo se dogovorili na izvršilnem odboru, so članice združenja prispevale 115 v preteklem letu po naši evidenci prek 450,000.000 din. To je brez dvoma za njih in njihove delavce dokaj velika obreme- nitev, če upoštevamo še njihove nepo- sredne podobne izdatke v okvrru lastne- ga območja, ki prav gotovo tudi niso majhni. Na koncu naj poudarimo še dobre in neposredne stike, ki jih goji združenje do vseh svojih članov, kakor tudi do naših sorodnih združenj, lesarskega in celuloz- ne oziroma papirne industrije, republiš- kega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarske zbornice Slo- venije, republiškega odbora sindikata gozdnih in lesnih delavcev, Zadružne zveze Slovenije itd. Dobro sodelovanje z naštetimi organizacijami je že tradicio- nalno in obojestransko koristno. Predsednik skupščine: Jože Petrič, dipl. inž. Novi organi združenja Na skupščini združenja, ki je bila 27. 2. 1987, so bili izvoljeni naslednji organi in funkcionarji Splošnega združenja goz- darstva Slovenije. Mandat je 4 leta. I. SKUPŠČINA SPLOŠNEGA ZDRUŽE- NJA GOZDARSTVA: Predsednik: Roman Celarc. GG Ljublja- na Podpredsednik: Slavko Preložnik, GG Kočevje II. IZVRŠILNI ODBOR SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA: Predsednik: Milan Kolar, GG Celje Podpredsednik: Dušan Novak, GG Bled Člani: Ferdo Papič, SGG Tolmin, Miloš Martinovič, GG Kranj, Jurij Markoja, GG Ljubljana, Janez Sedej, GG Postojna, Slav- ko Preložnik, GG Kočevje. ]ože Petrič, GG Novo mesto, Teodor Oršanič, GG Brežice, ]ože Kumer, GG Nazarje, Hu- bert Dolinšek, Lesna Slovenj Gradec, Srečko Dobljekar, Gg Maribor, Julij Kle- pec, ABC Pomurka, Murska Sobota, Franc Prelec, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana 116 III. ORGANIZACIJSKO KADROVSKA KOMISIJA ZDRUŽENJA: Predsednik: Milan Kolar, GG Celje Člani: ]ože Petrič, GG Novo mesto, Hu- bert Dolinšek, Lesna Slovenj Gradec, Ro- man Celarc, GG Ljubljana, Slavko Pre- lažnik, GG Kočevje, Dušan Novak, GG Bled, Ciril Remic, sekretar združenja IV. NADZORNI ODBOR ZDRUŽENJA: Predsednik: Tone Gregorič, GG Kočevje Člani: Ivan Božič, SGG Tolmin, Janez Po- nikvar, GG Kranj, Anton Križ, Snežnik Ko- čevska Reka, Anton Hribar, GG Brežice V. DELEGAT ZA SKUPŠČINO GOSPO- DARSKE ZBORNICE SLOVENIJE: Roman Celarc, predsednik skupščine združenja VI. DELEGATI V KO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVEN1JE: . Marija Abramovic- KO za gospodarski sistem in ekonomsko politiko, Ferdo Pa- pič - KO za ekonomske odnose s tujino, Branko Breznik - KO za razvoj Predsednik organizacijsko kadrovske komisije: Jože Petrič, dipl. ini. OXF.: 946.1 Program dela Splošnega združenja gozdarstva Slovenije za leto 1987 Temeljne programske naloge Združe- nja izhajajo iz programske usmeritve de- la, sprejete na ustanovni skupščini Zdru- ženja marca 1979. leta, iz tekočih delov- nih usmeritev organov Združenja, delov- nih dogovorov z drugimi institucijami in zadolžitev v okviru sprejetega srednje- ročnega družbenega plana. V letu 1987 bi bilo treba posvetiti po- sebno skrb predvsem naslednjim najpo- membnejšim nalogam: l. izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz srednjeročnega plana razvoja z goz- dovi. Te so opredeljene v SaS SlS za goz- darstvo Slovenije in temelftjo na izdela- nih in sprejetih območnih gozdnogospo- darskih načrtih. Pomembno je, da se do- seže skladnost uresničevanja nalog med vsemi dejavnostmi, tako na področju pri- dobivanja gozdnih sortimentov kakor tu- di na področju gozdnogojitvenih del.in odpiranja gozdov z gozdnimi prometni- canu. Posebno pozornost bo treba v tem letu posvetiti melioracijam gozdov in v ta na- men izkoristiti vse možne denarne vire, predvsem še namenska sredstva papir- ne industrije. Pri strategiji gospodarjenja z gozdovi bo treba upoštevati spremenjene razme- re v gozdovih, ki zaradi vse pogostejših naravnih ujm in pa vse večjega onesna- ževanja okolja že terjajo sanacijske ukre- pe in v vse večji meri podreditev gospo- darjenja tem razmeram. Povečana aktivnost bo potrebna tudi na področju varstva gozdov, ker zaradi oslabelosti sestojev, predvsem še igla- stega drevja, pretijo kalamitete v razvoju sekundarnih škodljivcev. 2. Še vedno smo v fazi uveljavljanja novega zakona o gozdovih v prakso. V tem letu morajo biti izdelani in sprejeti tudi vsi podzakonski predpisi, ki po- drobneje urejajo posamezna področja, in tem predpisom prilagojeni tudi sa- moupravni akti delovnih organizacij. Po- trebno bo aktivno sodelovanje pri nasta- janju in oblikovanju teh predpisov z na- menom, da se dosežejo takšne rešitve, ki bodo ob zagotavljanju vseh širših druž- benih interesov pri gospodarjenju z goz- dovi omogočile kar najbolj enostavno in učinkovito delo pri tem gospodarjenju. 3. Vse težje gospodarske razmere, ki se v tej fazi razvoja neposredno in po- udarjeno odražajo v lesnopredelovalni industriji, bodo terjale tesno sodelovanje s porabniki lesa. S skupnimi napori bo treba deficitno lesno surovino usmerjati v tisto predelavo, ki perspektivno daje največje učinke, in pri tem posebej skr- beti za izvozno usmerjene predelovalce. To je pomembno tudi zaradi dejstva, ker bodo v bodoče zaradi spremenjenih raz- mer v gozdovih potrebna vse večja vla- ganja, sredstva za to pa so dosegljiva le prek čim bolje ovrednotenega lesa. 4. Skoraj pred iztekom je desetleqe 1981-90, ko se iztečejo sedaj veljavni ob- močni gozdnogospodarski načrti, zato bo že v tem letu treba pristopiti k pripra- vam za njihovo obnovo. Da bi lahko dobi- li čim bolj kvalitetne elaborate, ki pred- stavljajo temeljno strokovno podlago za strategijo gospodarjenja v gozdnogospo- 117 darski.h območjih in z njihovo sintezo tudi v SR Sloveniji, je treba k temu delu pri- stopiti čim bolj organizirano in povezano z vsemi republiškimi institucijami in gozdnimi gospodarstvi. Delo bi morali organizirati tako, da bi se to sodelovanje pričelo že v fazi pri- prav na obnovo načrtov in da bi z učin­ kovitim medsebojnim usklajenim delom pomenila potrditev načrta le še formalen zaključek skupaj opravljenega dela. V ta namen bo treba v vseh sredinah, kjer bo delo potekalo, zagotoviti ustrez- ne organizacijske, kadrovske in eko- ·nomske pogoje. 5. Nadaljevati bo treba z aktivnostmi na področju organiziranosti in dokončno izoblikovati Družbeni dogovor za orga- niziranje gozdnogospodarskih TOZD in TOK, kar je predpogoj za racionalno in učinkovito organiziranje gozdarstva v SR Sloveniji. V ta namen bo treba pospešiti delo v komisiji za pripravo tega dogovo- ra, v katerem naj se iz bogatih prispev- kov javne razprave upoštevajo tista izho- dišča, ki nudijo na sedaj doseženi stopnji razvoja družbenokoristnih odnosov naj- bolj racionalne rešitve. Zavlačevanje na tem področju ne vpliva motivacijsko na izboljševanje ravni kulture dela. 6. V preteklem letu je bil v naši re- publiki organiziran XVIII. svetovni kon- gres IUFRO, ki je v pripravah nanj spodbudil povečano aktivnost na pod- ročju popularizacije gozdov in gozdar- stva. Izkušnje kažejo, da je treba tudi v pokongresnem obdobju zadržati dolo- čen obseg in še izbpljšati kvaliteto preto- ka informacij o najbolj aktualnih proble- mih pri gospodarjenju z gozdovi. Stanje gozdov in njihov razvoj ter zagotavljanje pogojev za uspešno gospodarjenje ne sme ostati zaprto v mejah stroke, temveč mora postati skrb slehernega človeka, ker je od zdravega in gospodarsko čvrs­ tega gozda neposredno odvisna tudi kvaliteta našega bodočega življenja. V ta namen bo treba zagotoviti ustrez- no organiziranost za to delo in ustrezna sredstva. 7. Uspešno delo, posebej še v zaostre- 118 nih gospodarskih razmerah je v veliki meri odvisnosti od dobro usposobljenih .kadrov. Dober gozdni delavec in uspe- šen visoko izobraženi raziskovalec sta predpogoj napredka in solidnega dela. Zato bomo tudi v tem letu zagotavljali ustrezne pogoje za čim bolj učinkovito iz- obraževanje na vseh ravneh. Še naprej bo v ospredju usmerjanje pri vpisu učencev in študentov, izvajanje dolgo- ročnega plana izobrazbenega prestruk- turiranja v gozdarstvu, pomoč pri izvaja- nju usposabljanja že ~aposlenih delav- cev ter pri organiziranju in izvajanju pri- pravniškega staža. Kot posebej obsežna in zahtevna naloga se kaže v tem letu do- končanje prenove srednješolskega vzgojnoizobraževalnega programa v gozdarski usmeritvi. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi razvoju znanstvenoraziskovalnega dela. V tem letu bi bilo treba doseči bistvene premike v vsebinskem, kakovostnem in organizacijskem pogledu, skladno s sprejetimi izhodišči v sprejetem srednje- ročnem planu znanstvenoraziskovalne- ga dela in glede na potrebe in zahteve aktualne problematike slovenskih goz- dov in gozdarstva. 8. Tudi v tem letu je treba nadaljevati z ažurnim spremljanjem ekonomskega položaja gozdarstva. S pomočjo analitič­ nih raziskav razvojnih trendov tako v gozdarstvu kot tudi drugih vejah gospo- darstva, posebej še tistih v reproverigi, bo treba iskati najbolj primerne gospo- darske rešitve za zagotovitev ustrezne- ga materialnega razvoja. Posebej je važ- na povečana aktivnost na tem področju zaradi vse težjih gospodarskih razmer, katerih posledice se iz lesnopredeloval- ne industrije postopoma prenašajo in od- ražajo v gozdarstvu. Gozdarstvo pa ne nastopa le kot proizvajalec potrebne su- rovine za industrijo, temveč tudi in pred- vsem kot dejavnik, ki je strokovno odgo- voren, da ohranja in krepi vse tiste funk- cije gozda, ki celostno tvorijo človeku ustrezne življenjske pogoje. Zato ni pomemben le ekonomski polo- žaj gozdarstva, temveč tudi ekonomski položaj delavca v gozdarstvu. Temu bo zlasti v letošnjem letu potrebno posvetiti več pozornosti kot doslej. Ne samo zato, ker se je ta v zadnjih dveh letih precej poslabšal, temveč tudi zato, ker se pri- pravljajo spremembe na področju raz- porejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Glede na dopolnitve in spremembe zveznega in republiškega dogovora o skupnih osnovah in merilih pri pridobivanju in delitvi dohodka bo potrebno temeljito dopolniti, spremeniti in uskladiti naš panožni sporazum ter iz- peljati vse potrebno za njihovo uveljavi- tev. 9. Več kot v· preteklih letih se bo Splošno združenje angažirala za naloge s področja družbenoekonomskih odno- sov. Spremembe temeljne zakonodaje s tega področja so, kot je znano, tako ob- sežne in med seboj tako prepletene, da posegajo tudi na področja specialnih za- konov in vseh ostalih normativnih aktov. To bo terjalo ogromno strokovnega dela od vseh resornih organov, strokovnih in- stitucij in gozdnogospodarskih organiza- cij po vsej verjetnosti tudi v nekaj nasled- njih letih. 10. Vsa strokovna vprašanja in dile- me, ki se javljajo na različnih področjih dela, bodo obravnavani na strokovnih odborih in komisijah združenja. Delo teh odborov je učinkovito, ker se ob zastopa- nosti strokovnjakov vseh članov odprto obravnavajo strokovni problemi~ ki se javljajo v posameznih območjih S skup- nim analiziranjem vzrokov in iskanjem najustreznejši.h rešitev je mogoče najti najbolj optimalne rešitve in jih poenotena uporabljati v posameznih območjih. 119 OXF.: 375.5 Poraba goriva pri prevozu gozdnih sortimentov Jože Kure* l. UVOD V strukturi cene nekega proizvoda so transportni stroški spričo današnje ener- getske krize čedalje pomembnejši ele- ment. V gozdarstvu je med transportnimi stroški zelo pomemben prevoz lesa, v njem pa seveda tudi gorivo. Gorivo (plinsko ol]e) predstavlja v strukturi ce- ne prevoza lesa (brez nakladanja in raz- kladanja) 20 do 25-odstotni delež [2]. Ker spada gorivo kot energija v skupi- no osnovnih svetovnih strateških elemen- tov, poznavanje porabe goriva pri pre- vozu in prekladanju lesa s kamioni ni ne- pomembna zadeva. Z namenom pozna- vanja porabe te vrste energije pri prevo- zu in prekladanju lesa v gozdarstvu je bi- la torej zastavljena raziskovalna naloga: Poraba goriva pri prevozu in preklada- nju gozdnih lesnih sortimentov. 2. NAMEN NALOGE Namen naloge je: a) ugotoviti porabo goriva pri prevo- zu gozdnih lesnih sortimentov glede na vpliv ceste, človeka- voznika in prevoz- nega sredstva - kamiona; * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo No- vo mesto, Gubčeva 1 S, 68000 Novo mesto, YU. 120 b) ugotoviti porabo goriva pri prekla- danju lesa glede na nakladalnik, sorti- ment, premikanje in obračanje vozila itd. 3. METODIKA DELA Izdelani so bili posebni snemalni listi za beleženje podatkov porabe goriva pri vožnji po času in kilometru, glede na kvaliteto in kategorijo ceste. Izdelani so bili tudi posebni snemalni listi za beleženje podatkov porabe gori- va pri prekladanju lesa (nakladanje - razkladanje). Za merjenje porabe goriva je bil vgra- jen v kamion poseben pre točni numerič­ ni merilec porabe gorjva znamke »Kien- zle« . Časovne vrednosti je po ničelni meto- di ugotavljal in beležil v snemalne liste za to usposobljeni snemalec. Le-ta se je vozil v kabini kamiona, za katerega smo ugotavljali porabo goriva. Isti snemalec je v procesu snemanja porabe goriva ugotavljal in beležil v snemalni list tudi nekatere druge podatke, kot so: vrsta sortimenta, število obratov motorja itd. Podatke snemanja smo obdelali in do- stavljali v računalniško obdelavo na BF, VTOZD za gozdarstvo Ljubljana. Porabo goriva smo ugotavljali na sed- mih kamionih firme Magirus-Deutz, in si- cer na dveh tipa 256M 26 F AK 6x6, na treh tipa 270 D 26 F AK 6xB in dveh tipa 31 O D 26 FK 6x4. V sem kamion om je bila priključena 2-osna pol prikolica in je tako znašala skupna neto nosilnost kompozici- je 22 ton. Kamioni so bili last GG Postojna in Novo mesto. Za prekladanje lesa so bili vsi kamioni opremljeni z nakladalniki LIV-9 ali Jon- sereds E-1 O. 4. UGOTOVITVE Iz dosedanje obdelave podatkov po- rabe goriva snemanih tipov Magirusovih vozil (naloga je namreč še v obdelavi) povzemam naslednje najvažnejše ugoto- vitve (glej priloženo tabelo 1). Le-te so bile posredovane tudi udeležencem se- minarja »Ergonomika in racionalizacija prevoza lesa« v Straži pri Novem mestu 8. 7. 1986. - Na porabo goriva močno vpliva kvaliteta in kategorija ceste (makadam, asfalt, vzpon, padec, gozdna, javna ipd.). - Povprečna poraba goriva pri praz- ni in polni vožnji skupaj znaša za vse sne- mane tipe oziroma kompozicije zaokro- ženo 22 litrov /uro in 0,67 litra/km oziro- ma 67 litrov /1 OO km. - Pri prazni vožnji znaša povprečna poraba za vse tipe zaokroženo 27 lit- rov/uro in 77 litrov/100 km. - Pri polni vožnji znaša povprečna po- raba za vse tipe zaokroženo 17 lit- rov /uro in 57 litrov /1 OO km. Razlika med prazno in polno vožnjo v porabi goriva na uro znaša v povprečju za vse snemane tipe 9,75litra oziroma za- okroženo lO litrov/uro. Drugače pove- dano, je poraba goriva na uro pri prazni vožnji za 56 %večja od porabe goriva pri polni vožnji. - Razlika v porabi goriva na km med prazno in polno vožnjo znaša za vse sne- mane tipe kamionov 0,20 litra/km oziro- ma 20 litrov /l OO km. Drugače povedano, je poraba goriva na krn oziroma na l OO km pri prazni vožnji večja za 35 % od porabe goriva pri polni vožnji . - Poraba goriva se, kot vidimo, pri prazni in polni vožnji med seboj močno razlikuje, bodisi da gt~ za porabo goriva na uro bodisi na krn. Pri prazni vožnji je večja tako pri posamezni vožnji, tipu ka- miona in v povprečju pri vseh snemanih tipih kamionov. To si je moč razlagati s premagovanjem vzponov pri vračanju praznih kamionov v gozd oziroma vožnji polnih kamionov oziroma kompozicij pretežno navzdol. Pri vožnji navzdol mo- tor kamiona zaradi delovanja sile gravi- tacije dela z minimalno močjo oziroma velikokrat celo zavira, kar ima za posle- dico zelo majhno porabo goriva. - Dosedanja analiza porabe goriva proučevanih vozil je tudi pokazala, da obstajajo razlike v porabi goriva med posameznimi tipi vozil (glej tabelo 1). Ta razlika niti ni tako nepomembna, saj zna- ša npr. razlika v porabi goriva na uro pri prazni in polni vožnji skupaj med tipom MAG 266 M 26 F AK 6x6 in tipom MAG Ročni traktor z gumijastimi gosemcami je zlasti za spravilo lesa iz drogovnjakov hvaležen pripomo- ček 121 Tabela 1 POVPREtNA PORABA GORIVA PO TIPIH KAMIONOV MAGIRUS DEUTZ Z 2-0S- NO POLPRIJCOIJCO. Neto 22 t glede na kakovost ceste 1-8 Tip Povprečna poraba goriva Zap. Kakovost ~- kamiona Operacija ceste razlika razlika in dvigala Vh ]/km pr.v.-p.v. % pr.v.-p.v. % l. MAG 256 prazna v. l-8 26,08 4,8 23 0,70 0,04 6 256M 26 FAK 6x6 polna v. l-8 21,23 0,66 J.lV-9 prazna in polna v. 1-8 23,50 0,68 2. MAG prazna v. 1-8 28,42 13,6 92 0,85 0,36 74 270 D 26 FAK 6x6 polna v. 1-8 14,79 0,49 IN-9 prazna in polna v. 1-8 21,13 0,67 3. MAG prazna v. 1-8 26,06 10,6 69 0,74 0,22 42 310 D 29 FK 6x4 polna v. 1-8 15,43 0,52 jon. E-10 prazna in polna v. 1-8 19,90 0,62 Povprečno prazna v. 1-8 27,07 9,75 56 0,77 0,20 35 vsi tipi polna v. 1-8 17,32 0,57 prazna in polna v. l-8 21,78 0,67 Opomba: Glede na kakovost ima lahko neka cesta oziroma del ceste, po kateri vozimo, več kakovosti, od l do 8. 310 D 26 FK 6x4 kar 18,1 % (23,50/19,90 x 100 = 118,1 %). Kaj vse je vzrok tako veliki razliki in če je upravi- čena, bo treba~ ugotoviti. S. ZAKLJUČEK V pričujočem sestavku je podano le nekaj najvažnejših ugotovitev o porabi goriva pri prevozu lesa. Sicer pa je ta del naloge, kot tudi del naloge, ki obravnava porabo goriva pri prekladanju lesa, re v obdelavi. VIRI l. Biotehni!ka fakulteta, VTOZD gozdarstvo Ljubljana: Računalni~a obdelava podatkov sne- 122 manja porabe goriva pri GG Postojna in GG Novo mesto, Ljubljana 1986 2. Jože Kure: Primerjava ekonomičnosti prevoza lesa z različnimi kamioni in sestavami kamionov s polprikolicami. Zbornik Gozdarstvo in lesarstvo, §t. 20, Ljubljana 1982 - ospodarjenje s prihranjenci hrasta ]ože Kovačič* Kovačič, J.: Gospodarjenje s prihranjenci hrasta, Gozdarski ves.tnik, 45, 19B7, 3, stran 123, v sloven- ščini . V prispevku je obravnavan pomen gospo- darjenja s prihranjenci hrasta v nižinskih mešanih gozdovih- rastišče Robori Carpinetwn. Vrednost- ni prirastek se bistveno zvišuje z daljšo obhodnjo, kakor jo imajo drugi l.istavci in smreka. Na daljšo o.bhodnjo moramo hrast pripravljati že . ., stadiju de- beljaka. Ob popolni sprostitvi mora imeti hrast do- bro razvit koreničnik in močno krošnjo. Pri popolni sprostitvi krošnje mora že biti prisotna gošča, ki deblo čimprej obvaruje pred adventivnimi po- g~mjki. Kovačič, J.: Management with hold-over oak trees, Gozdarski vestnik. 45, 1987, 3, p. 123. ln Slo- vene. Signifi.cation of hold-over oak trees manage- ment in Iowland mixed forests- forest sites Robori Carpinetum is discussed in this article. Valuable addition in growth increases with longer produc- tion period, as it is in case of other broadleaf trees and spruces. Oak tree should be prepared on lan- ger production period soon when it reaches 7 cm i..r1 diameter. Oak tree must have well formed crown and low er part of the trunk when the condi- tiones for free growth of crown are obtained. * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ma- ribor, Tyrševa 15, 62000 Maribor, YU. l. UVOD Mešani listnati gozdovi sedaj slabo -kvalitetno priraščajo. Predvsem to velja za plemenite listavce in hrast, ki jih pra- viloma posekama prezgodaj. Vemo, da je to zgodovinsko pogojeno z veliko od- visnosljo majhnega lastnika. Možnosti za dvig izrabe rastišč so ugodnejše in manj zahtevne, kakor pa za kvalitetno prira- ščanje. To zadnje zahteva več znanja o potrebah in prilaga jan ju posameznih drevesnih vrst in tudi več vzgoje lastni- kov gozdov. Vendar je vrednostno izbolj- šanje v družbenih gozdovih le nekoliko hitrejše. Osnovni vzrok so pomanjkljive izkušnje in lagodnejše površinsko gos- podarjenje. 2. ST ANJE IN PRISTOP K DELU Na praktičnem primeru v GGE Lenart, k. o. Benedikt, odd. 468 skušam prikazati način dela in rezultate dela v razdobju 19 let. Nadmorska višina je okrog 250 m. Blago nagnjen spodnji del zapadnega pobočja, ki prehaja v ozko poljedelsko povr:šino. Tla ilovnata, sveža. Geološka podlaga miocenski peski. Rastišče Ro bo- ri - Carpinetum. Takoj po vojni je z gozdom gospodari- la kmetijska zadruga. Za posek so izbira- li le takšna drevesa, ki so jim ustrezala. Na delu površine so gozdarji izločili se- menski sestoj doba - okrog 50 arov. Do- 123 bri spra vilni pogoji so dodatno pomagali, da so gozd razvrednotili in mestoma tudi pomladili. V letu 1967/68 srno izsekali iz go.šče in mladja listavce - gaber, lipo, bukev in smreko- to kar je ostalo iz prej- šnjih sečenj. Sestoj je bil takrat v fazi po- ·mlajenca iz srednjega in sovladajočega sloja Ostalo je 25-30 hrastovih dreves s premerom nad 40 cm. Od tega smo jih devet izbrali za gnojilni poskus, devet pa za primerjavo. V letu l968 smo jih torej devet pognojili z NPK lO: 10: 10 v kolo- barjih 7-8 mod debla. Količina gnojila je bila 27 kg po drevesu. Pognojili smo sa- mo drevesa z močno in dobro razvito krošnjo. Ker je bila že prisotna gošča, je bil vpliv gnojila najbrž neznaten. Ostalih devet dreves je imelo srednje razvito kro§njo, nekatere so bile delno stisnjene od strani. Analizo smo po 19 letih naredili zato, ker je dva hrasta z močnimi krošnjami, v letu 1986, poškodovala strela. Odločili smo se, da ne glede na gnojilni poskus, spremljamo primerjavo vitalnosti, debe- linskega in vrednostnega prirastka med tema dvema skupinama dreves. Osnova za primerjavo je bila krašnja, njena raz- vitost in kasnejše obnašanje. 2.1 Vitalnost Krošnje so se začele po popolni spro- stitvi obliti, tako da je težko ugotoviti vo- dilni vrh. V razdobju 19 let nismo pri sku- pini z močnimi kro&ljami ugotovili spre- membe vitalnosti. Res je, da so vsa dre- vesa pognala adventivne poganjke, ici so dosegli dolžino do dveh metrov. Do se- daj so že bdmrli, ker je drevesa že obdal letvenjak, oziroma mlaj.ši drogovnjak. Skupina s srednje razvitimi krošnjami pa je pokazala bistveno zmanjšanje vitalno- sti. Poleg adventivnih poganjkov, ki so gostejši in daljši, so se v krošnji začeli su- šiti posamezni vrhovi. Adventivni po- ganjki tudi do sedaj še niso popolnoma odmrli Zasenčitev debel od strani še ni popolna. 2.2 Novi sestoj pod hrasti Bistvenega pomena je, da je pred po- polno sprostitvijo krošnje namenjen ~ prihranjence že novo nastajajoči sestoj in to vsaj v stadiju gošče. Pri skupinsko po- PREREZI V RAZLIČNIH VIŠINAH DEBEL- DEB. PRIRASTKI r v nf~n 60 so 30 20 \0 124 \lO PREREZ NA PA NJU II PREREZ v VIš. 4·46 n III PREREZ VVIS . 9.58"' IV PREREZVVIS . 1J . 2401 100 90 Graf. 1 ... ~ ... 80 1 o 60 so 30 20 \0 o leta - Prerez na pan'ju - detajl, Foto: Peter Pinterič stopnem gospodarjenju in dobrih spra- vilnih možnostih je to razumlfiv način de- la. Nagnjenost hrasta, da razvija adven- tivne poganjke lahko ovirama samo za zaščito debla. Hiter in kvaliteten zaščitni plašč sestav.J.jajo gaber, lipa, smreka. Bu- kev in drugi listavci naredijo redkejši plašč. Zaščitni plašč omogoča ohranjen je vitalnosti in vrednostni prirastek debla pod krošnjo. 2.3 Koreničnik Pri popolni in še hitri sprostitvi krošenj smo ugotovili, da najprej in na hitro dre- vo poskrbi za svojo lastno. stojnost. Naj- večkrat na to pri določanju dreves za prihranjence pozabimo. Koreručnik se v primerjavi z ostalimi deli drevesa hitro debeli. Posebno negativen vpliv ima to na vitalnost krošnje. ŠOk, ki ga doživijo ne pripravljena drevesa, je tako velik, da nas vedno znova preseneti. V mešanih sestojih, kjer je hrast primešan manj za- htevnim vrstam po svetlobi, ga moramo za daljšo obhodnjo pripravljati že v de- beljaku, tako da je razmerje med stoj- nostjo in krošnjo najbolj ugodno. Hrast ima v debeljaku že zelo velike zahteve po dolžini in širini krošnje. Če spremlja- mo hrast v mešanih sestofih od mladja do debeljaka, opazimo naslednje: hrastu je do začetka mlajšega drogovnjaka po- trebna pri negi pomoč. Višinski prira- stek le s težavo dohiteva prirastke dru- gih drevesnih vrst. V drogovnjaku se že uspešno bori, vendar ostaja krašnja so- razmerno kratka in stisnjena. V debelja- ku pa je zopet potrebna pomoč pri sproščanju krošenj. Hrast mora priti v fa- zo pomlajenca z dolgo krošnjo, v samem pomlajencu pa mora imeti možnost širit- ve krošnje. Od takšnih dreves lahko pri- čakujemo optimalni vrednostni priras- tek. 2.4 Debelinski prirastki Debelinski prirastek v pomlajencu in kasneje pri prihranjencih je v tesni pove- 125 DEBELINSKI PRIRASTKI V PRSNI VISINI PRI OBEH SKUPINAH DREVES Graf . 2 m/m 40 35 30 MOČNO RAZVITE KROSNJE 2S II SREDNJE RAZVITE KROŠNJE 20 15 10 5 40 35 30 25 20 15 10 o z avi z vitalnostjo krošnje. Hitro povečanje nje hrasta. Izračunana prehodna doba za prirastka lahko pričakujemo po sprostit- devetnajst let je za skupino z močnimi vi le v koreničniku, ki po določeni dobi krošnjami 7,2 leti; s srednje razvitimi pojenja. V ostalih delih debla je to pove- krošnjami pa 11,2 leti. Življenjska doba čanje zmerno, vendar dolgotrajno. Pove- hrasta je dolga. Na svojih rastiščih ne po- čanje je pri skupini dreves z močno kroš- meni 160 in več let fizične zrelosti. Meša- njo večje za več kot tretjino od skupine s ni gozdovi v nižini in gričevnatem svetu srednje razvitimi krošnjami. Najpo- imajo sorazmerno kratko obhodnjo membnejša lastnost hrasta je, da debe- (jesen, javor, češnja, kostanj, smreka, del- linski prirastek v zelo dolgem razdobju no tudi bukev). Prilagoditev primešane- ne pojenja, kar opravičuje dolge obhod- ga kvalitetnega hrasta nizki obhodnji po- Tabela l PREHODNE DOBE Prva skupina dreves - mo6ne kroonje Druga skupina dreves - srednje krošnje Zap .. št leto Zap. š1 . leto Hrast 1968 \986 2r Preh. doba Hrast 1968 \986 2r Preh. doba 0 0 v cm leta 0 0 v cm leta 1 42 58 16 6·.o 1 40 52 12 7,9 2 43 54 11 8,6 2 46 54 8 11,8 3 45 55 10 9,5 3 46 56 10 9,5 4 45 60 15 6,3 4 46 57 11 8,6 s 48 62 14 6,8 5 47 54 7 13,6 6 51 64 13 7,3 6 50 64 14 6,8 7 56 67 13 7,3 7 54 60 6 15,8 8 62 73 ll 8,6 8 56 63 7 13,6 9 66 84 22 4,5 9 57 64 7 13,6 126 meni razvrednotenje strokovnega dela. 2.5 Vrednostni prirastki Vlaganja v gozdove zahtevajo povrni- tev strokovnih prizadevanj v povečani vrednosti. Na vrednost mora bolj vplivati več kvalitetnejše hlodovine, kakor sama lesna zaloga. To pa je upoštevanje rast- nih sposobnosti pri visoki stabilnosti. Ne- verjetno je, koliko si sedaj privoščimo varstvenih del pri sedaj še dobri vital- nosti mešanih gozdov. Večina teh stroš- Tabela 2 b) Procent beljave se zmanjšuje od panja navzgor. c) Procent lubja je manjši od po- vprečja . d) Ugodne vrednosti za črnjavo. e) Spodnja tretjina prirašča v furnir- sko hlodovina. Pri analizi podrtih dreves (močne krošnje) smo ugotovili sledeče vrednosti po JUS-u za dobljene sortimente: furnir- ska hlodovina, hlodovina za žag ovce II. in III. vrsta in prostorninski les. Tu pride do veljave ugotovitev, da moramo imeti ob deblu hiter zaščitni pas letvenjaka, oziro- DEBELINA LUBJA, BELJA VE IN ČRNJA VE PRI RAZLIČNIH PREREZIH Primer l Prere?. v 0.20 m Prerez v \.30m r cm % cm % lubje 2.4 9 2.2 13 beljava 6,6 24 3.1 16 črnjava 41.1 67 28.4 71 skupaj 50,1 100 33.7 100 Primer 2 Prerez v 0.17m Prerez v l,30m r r cm % CT.1 % lubje 2,4 9 2,2 13 beljava 5,7 21 2,7 IS črn java 41,6 70 28,2 72 skupaj 49,7 100 32,1 100 kov je delo majhnega znanja, kjer plod- nost rastišča in želeno mešanost stlačimo v nekaj modelov. Pri prerezih smo ugo- tovili vzpodbudna dogajanja pri priraš- čanju debel pod krošnjo. a) Priraščanje v debelina je večje, ka- kor povprečne vrednosti za drevo. Tabela 3 DOBLJENJ SORTIMENTI PO JUS Primer 1 Primer 2 Dendrometrijski podatki Premer v viš. 1.30 m 67,4 cm 64,3 cm Višina 29,80 m 27,76 m Deblo brez krošnje 10,10 m 9.47 m Krašnja 19,70 m 18,29 m Prerez v 3,95 m Prerez v 9.30 m Prerez v 16.55 m r r r cm % cm % cm % 1,9 12 1,9 12 1,8 17 2,4 14 1,9 Il 1.8 15 26,9 74 26,9 77 16,8 68 31,2 100 30,7 100 20,4 100 Prerez v 5.07 m Prerez v 9.86 m Prerez v 17,93 m r cm % cm 96 cm % 1,9 13 1.9 13 2,0 19 2,2 14 2,3 17 1,9 16 24,4 73 21,8 70 16,2 65 28,5 100 26,0 100 20,1 100 ma mlajšega drogovnjaka (Prehod fur- nirske hlodovine v l. vrsto žagovcev). Priprava dreves za gospodarjenje s prihranjenci od debeljaka naprej zago- tavlja zelo enakomerno strukturo prira- ščanja. Primer 1 Primer 2 Sortimenti F 2,23 m3 1,88 m 1 II 0,97 m3 0,75m1 III 0,40 m 1 0,36 m3 pr. les 1,30 (z lubjem) 0,65 (z lubjem) Skupaj 4,90 m3 3,64 m3 Opomba: Pri primeru l dvojni vrh v začetku krošnje 127 Pogled v strukturo priraščanja, Prerez v višini 9,86 m, Foto: Peter Pinterič. 3.0 ZAKLJUČEK Za gospodarjenje s prihranjenci je po- trebna že priprava v debeljaku (izo- blikovani vrednostni kazalci). Vedno znova se pojavlja vprašanje, kako dolgo pa pustiti prihranjence? Ali je tu odločil­ na starost ali prsni premer. Najugodnej- ša je dvojna obhodnja sestaja s prihra- njenci, ker izostanejo vsa Jalova jedra. Vendar se zavedamo, da je to težko do- seči, posebno v zasebnem sektorju. Tu nastopa tretja dimenzija - gozd kot re- zerva. Za starost smo že ugotovili, da ni ovira. V eč je debeline pri dobrih spravil- nih možnostih danes tudi ne. Glavno vo- dilo je. da vrednost z debelina narašča, posebno v spodnji tretjini. Odnos med beljavo in črnjavo je vedno ugodnejši v korist črnjave . Za načrtovalce gozdne proizvodnje pa velja: Upoštevanje rast- nih sposobnosti različnih drevesnih vrst. Manj hitrih in že dolgo ustaljenih togih re- šitev. Pri načrtovanju upoštevanje lastnih in tujih izkušenj. 128 OXF.: 839.82 Nekatere novosti v ogrevalni tehniki na domačem tržišču Lojze Žgajnar* Znana in že neštetokrat potrjena stara modrost, da ima vsaka medalja dve plati, se uresničuje tudi na področju energeti- ke. Energijska kriza v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, z vsemi politič­ nimi, gospodarskimi, socialnimi in eko- loškimi posledicami, nas je namreč do- končno prisilila k streznitvi in spoznanju, da je obdobje energijskega blagostanja mimo in da je varčevanje z energijo na vseh področjih imperativ, s katerim se moramo sprijazniti. Če že nočemo tega dejstva sprejeti zavestno, nas bo v to za- gotovo prisililo vse globlje poseganje v družinski in družbeni proračun. Prizadevanja za nadomestitev drago- cene uvožene nafte z domačimi klasični­ mi kurivi, na katera smo v »zlati« dobi na- fte domala že pozabili, se odraža jo UJ. di v naglem razvoju nove ogrevalne tehillke, ki je pred naftno krizo bolj ali manj stag- nirala. Udobje kurjenja in druge pred- nosti ogrevanja z naftnimi derivati so nadomestile nove tehnološke rešitve in izboljšave pri napravah za ogrevanje s trdimi kurivi. Tehnološki napredek pri tovrstnili napravah, ki se v zadnjem de- setletju v razvitem svetu spet množično pojavljajo na tržišču, je opazen zlasti v na- slednjem: - V uporabi kakovostnejših materia- lov, ki močno podaljšajo trajanje peči in kotlov. * L. ž., dipl. inž. gozd., ln§titut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. - V boljši izolaciji naprave, ki prepre- čuje toplotne izgube. - V optimizaciji procesa izgorevanja, ki ga omogoča kontroliran dovod zraka v kurišče s pomočjo ventilatorja. - Dolgi dimni kanali omogočajo boljši izkoristek toplote vročih plinov. - Omogočena je uporaba različnih vrst kuriv (kombinirano kurjenje). - Velika vrata in volumen kurišča omogočata kurjenje z večjimi kosi kuriva (manj dela pri pripravi kuriva!) ter manj pogosto polnjenje naprave. - Možnost uporabe različnih organ- skih ostankov in odpadkov. - Visoki izkoristki in manjše onesna- ževanje okolja. - Avtomatska regulacija gorenja in varovanja naprav. - Kakovostna izdelava in estetski vi- dez naprav. Z že običajnim, nekajletnim tehnološ- kim zaostankom, se v ta prizadevanja vključujejo tudi naši domači proizvajalci ogrevalne tehnike. Dokaz za to so tudi nekatere novosti, ki so jih prikazali na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju. Ker so drva v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj uporabljane kurivo, si oglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih naprav. Kovinska industrija Vransko nam je v svojem programu predstavila peč za toplozračno ogrevanje prostorov, pod nazivom Energetik To je zanimiva in učinkovita ogrevalna naprava, ki ima 129 ~ fPI~~ g \ IVlStUH lnlr\\.\Cf 7 -11 J l~mru 1 14 ~~lliJk~ LM~\A\. 1 flo~ . ~~ l.lJI.HP I~Al;IAT IPOL'f(;r .. FA6U~ _-,: 1~ 1~ ~~~~ ;~ ~ R [] ~ :; \() 1 .. 1 ::{1~ Iq A. PIC.E"' ln ::J 1~ 1~ "11: 1,.:: i ::l )'. Ae>IES ,.. 1:" liL (!] Slika 4. Pelodni diagram gozdnih tal pod Blegošem pionirji bor, smreka, leska zelo jasno ka- že na za gozd škodljive antropogene po- Slovenska imena pomembnejših rastlin, ki. so za- stopane v pelodnem diagrarnu: Fagus =bukev Picea = smreka Abies =jelka Pinus =bor Betula = breza Ain us= jelša Corylus = leska Carpinus = gaber Ostrya =črni gaber Quercus =hrast Ulm us =brest Acer =javor Fraxinus =jesen Salix =vrba Rhamnus = krhlika · Castanea = kostanj ]uglans = oreh Vitis =trta Gramineae = trave Compositae = košarnice A.rtemisia = pelini Cbenopodiaceae = lobodike Plantago = tropotec Cerealia=žita Fagopyrum =ajda sege (gl. Loški razgledi, št. 27, 1980). Se prepričljivejše so nedavno oprav- ljene analize gozdnih tal na zahodnem Pohorju, v območju Radelj (gl. Gozdarski vestnik 1986, št 5). Navedeni primeri so le za ilustracijo, kaj vse nam povedo pelodne analize. Je- zerski in močvirski sedimenti., pa tudi gozdna tla, so pravi pravcati botanični arhivi, ki nam ne le v najbolj avtentični obliki ohranjajo zgodovino gozdov, tem- več nam povedo še marsikaj o tem, kako je človek v preteklosti z njimi gospodaril, kakšne katastrofe so jih prizadevale, v kakšnem podnebju so rasli . .. Najbolj obetavne profile gozdnega hu- musa bomo našli v odročnib, vlažnih, na sever eksponiranih in položnih legah, kjer je bilo v preteklosti čim manj sečenj ali drugih gozdnogospodarskih pose- gov. Čim debelejši je profil, tem dalj v preteklost bo profil segal ali pa bo vsaj dal toliko nadrobnejšo sliko mlajše gozd- ne zgodovine. Od profilov gozdnih tal pa nikakor ne pričakujmo tisočletne zgodo- 143 vine, temveč bomo dobili navadno le ne- kaj stoletij (doslej največ 700 let v Cen- tralnih Alpah). Veliko ugodnejši je hu- mus v iglavskem gozdu, kajti biodegra- dacijski procesi so tam mnogo počasnej­ ši in manj intenzivni kot v listavskem. Toda ti seclimenti so dokument le toli- ko časa, dokler so nedotaknjeni. Vsakr- šen poseg·vanje za vselej uniči »zapise« v njih. Več o tem gl. Gozdarski študijski dnevi 1985! Zatorej od vsakogar, ki upravlja z goz- dovi povsem upravičeno pričakujemo, da bo temu ustrezno tudi ravnal, ko se mu ti »arhivi« v bližnjem močvirju, jezer- cu, kalu, surov em humusu, že sami od se- be ponujajo. Predvsem pa je v interesu gozdarske stroke, da tovrstne naravne ·spomenike ohranijo zanamcem. Kako ravnati s takimi objekti, da ne bo očitkov o nepopravljivi škodi? Najvarnej- ši bodo, če bodo stali nedotaknjeni. Tudi arheološki objekti so že tisočle~a najbolj varno sprav ljeni v zemlji. In kako jih naša zakonodaja ščiti: Na mestu, o katerem se le sumi, da je tam arheološko najdišče, zakon ne dovoljuje nikakršnili posegov. Dovoljenje izda pristojna arheološka us- tanova šele potem, ko je lokacija - na stroške investitorja - zaščitena. Teh botaničnih spomenikov Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine si- cer še ne ščiti. Zato pa naj bi jih ščitila vi- soka zavest gozdarjev, saj imajo prav za- nje največji pomen. Aufgrund einiger Beispiele der Pollenanalyse von Waldboden und Mooren werden den Forst- leuten die Vorteile dargelegt. die die Kenntnis der Entwicklungsgeschichte des Waldes ihnen anbie- tet. Es wird darauf aufmerksam gemacht, dass die Pollen enthaltende Schichten (Torfe, Moore, TUm- pel, Rohhumsboden) sehr empfindliche »hotani- sche Archive« sind, und darwn empfiehlt es sich, sie als »Naturdenkrnaler« unberiihrt fur kUnft:ige Generationen zu bewahren. Die Forstverwalter werden g~beten, alle solche Objekte, elie sich in ihren Waldern befinden, genau zu lokalisieren und uber sie kurze Protokolle auf- zunehrnen. 144 LITERATURA Blaznik, P., et at 1970: Gospodarslca in družbena zgodovina Slovencev. Ljubljana. Culiberg, M., 1985. Pelod in palinologija Proteus 47, st s, 3~10. Ljubljana. Culiberg, M., A. šerce!~ 1985. Palinologija - zgo- dovina gozdov. Pomen zgodovinsk:e perspektive v gozdarstvu. Gozdarski Studijsld. dnevi 1985. 131-138. Ljubljana. Culiberg, M., A. šercel~ 1986. Pelodne analize gozdnih tal severnega Pohorja Gozdarski vestnik. Ljubljana. šercelj, A., 1980. Anttopogeni vplivi na gozdove v območju BlegOO.a. LOOici razgl.edi, 27, 193-198. Ljubljana. OXF.: 903 Gozdarstvo danes in jutri Za nami je 18. IUFRO kongres, ki smo ga izvedli po mnenju večine zelo uspeš- no. Domačih aktivnih udeležencev je bilo več kot 500, kar kaže na velik interes do- mačih znanstvenih in strokovnih delav- cev. Srečali so se stari znanci in prijatelji, mnogo pa je bilo sklenjenih tudi novih poznanstev med udeleženci iz celega sveta. Eden od ciljev je bil s tem dosežen, saj je bilo veliko izmenjav mnenj, obe- nem pa se je panoga popularizirala. Prispevki so bili po vsebini in znan- stveno strokovni strani zelo različni, kar potrjujejo ocene poslušalcev. Kot na vseh takih prireditvah so bili tudi tu ne- kateri prispevki, ki nimajo nič skupnega z znanstvenimi raziskavami. Znanstvene raziskave niso torej domena samih razi- skovalnih ustanov ali pa pedagoških de- lavcev, temveč lahko dobi takšno oceno vsaka raziskava, ki ima primerno vsebi- no in težo. To potrjuje tudi dejstvo, da znanost in znanstvene raziskave niso sa- me sebi namen, ampak naj služijo člo­ veštvu in stroki ter obratno. Le tako se bodo porajale v življenju in družbi res- nične potrebe po njih. Kongres nam je torej omogočil pred- stavitev znanstveno-raziskovalnega pod- ročja v gozdarstvu. Ugotovili smo stvarno stanje, obenem pa je bil tudi spodbuda za nadaljnje delo. Še pred nekaj leti smo poznali v goz- darstvu v bistvu le gozdno-gojitvene in tehnično-tehnološko področje dela. Eko- nomika in organizacija sta se le počasi vklapljali v naše delo. Tudi povezava med biološkim in tehnično-tehnološkim področjem je bila zelo sporna. Eni so smatrali, da morata biti popolnoma loče­ ni, drugi pa, da morata biti med seboj po- vezani. Prepričan sem, da obe področji dela morata služiti gozdu in s tem tudi družbi. Ocenjujem, da danes le prevla · duje mnenje, da morata biti obe dejav- nosti povezani, saj si sledita in se med se- boj dopolnjujeta. Mislim, da tako mnenje med gozdarji prevladuje, razen pri ne- katerih prenapetih posameznikih. Upoštevati pa moramo aksiom- traj- nost gozdov, humanizacijo dela in ne na- zadnje ekonomiko. Zakon o gozdovih določa, da gospoda- rijo z gozdovi gozdarji. To pa je zelo ši- roko področje dela in zlahka lahko ugo- tovimo, da presega naše aktivnosti. Funkcije gozda so zelo različne in temu primerno bomo morali organizirati naše delo. Zadnji čas je že, da pristopimo k de- lu interdisciplinarno. Optimalne rezulta- te lahko pričakujemo le v teamskem de- lu. Če ni tako, ni povezovanja in usklaje- vanja med disciplinami. Po mojem mne- nju bi moral voditi team gozdar širokega profila. V teamu bi morali sodelovati znanstveniki in raziskovalci vseh discip- lin. Sproti bi morali ugotavljati interakcije rezultatov posameznih raziskav. Prepri- čan sem, da v naše vrste vključujemo premalo strokovnjakov in znanstvenikov ostalih panog, saj so v naših vrstah pre- težno gozdarji, ki so se specializirali. To v bodoče ne bi smelo biti več pravilo. V gozdarstvu smo delovali do sedaj pre- več »zaprto«, zaverovani same vase in smo verjetno tudi zaradi tega tehnološko 145 zelo zaostali v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami. Ugotavljamo, da so gozdna tla sposob- na proizvesti znatno večji prirastek kot ga imajo sedanji gozdovi. Z boljšim treti- ranjem gozdov naj bi torej povečali do- nose. Pri tem pa je zagotovo premalo upoštevano odmiranje jelke ter pr opa- danje gozdov zaradi ozračja. Tudi ta pri- mer potrjuje mnenje, da bomo morali raziskovati resnično interdisciplinarno. V tem prispevku nisem želel samo kri- tizirati, ampak le analizirati stanje v goz- darstvu. Rezultati kažejo, da smo v goz- darstvu kljub temu precej naredili. Če iz- ločim le del, ki zadeva nagrajevanje, lah- ko rečem, da smo skušali uveljaviti nače­ lo »plačila po rezultatih dela«. To smo uveljavili tudi za strokovni kader. Ne tr- dim, da smo to naredili idealno. Med na- mi je tudi veliko nasprotnih mnenj, pa vendar sem prepričan, da je to v tej si- tuaciji optimalno. Pojem norme je že sam po sebi nesimpatičen, saj za večino predstavlja količino dela, ki se mora opraviti. Seveda pa pod tem pojmom ra- zumemo tudi koliko lahko naredi pov- prečno sposoben delavec. To pa pomeni tudi primerjavo med rezultati dela posa- meznih delavcev. Tako razmišljanje · je vsekakor bolj primerno, saj nikomur ni vseeno, če dobi sodelavec enak preje- mek ne glede na to, če dela, ali ne. Nekateri so mnenja, da norma omejuje strokovne delavce pri kreativnem delu. Osebno menim, da tako stališče nima os- nove. Ne vidim nobene razlike med re- virnim vodjem, ki ni normiran in mora na svojem revir ju opraviti vsa dela, ki jih do- loča elaborat, in med revirnim vodjem, ki ima določen obseg del na revirju, ki je določen na osnovi norm. V obeh prime- rih mora opraviti vsa predvidena dela in ne razumem, zakaj naj bi bil v prvem pri- meru oviran, v drugem pa ne. Norma naj bo predvsem merilo za enakomerno po- razdelitev del med strokovnimi delavci. Drugo vprašanje pa je, če so norme res- nično pravične. Zagotovo jih bomo mora- li še spreminjati in dopolnjevati. Ne sme- mo pozabiti tudi na to, da z normami lah- 146 ko izenačujemo deleže potrebnega dela med gozdnimi gospodarstvi. Tako sku- šamo zagotoviti potrebna dela za celo Slovenijo, ki jih zahteva gozd in ne koli- kor jih hoče ali zmore posamezno gozd- no gospodarstvo. Gospodarjenje z gozdovi zahteva veli- ka vlaganja. Trend naraščanja stroškov je izredno velik O akumulaciji v gozdar- stvu lahko le še razmišljamo. Vprašljiva je še enostavna reprodukcija, da o raz- širjeni sploh ne govorim. V si pa vemo, da brez razširjene reprodukcije ni napred- ka. To pa pomeni, da je pojem ekonomi- ke in ekonomičnosti tudi v gozdarstvu zelo pomemben. Časi, ko smo v gozdar- stvo vlagali ne glede na ekonomske učinkovitosti vlaganj, so mirno. Tudi mi moramo stopiti trdno na tla in ugotoviti, kaj moramo in kaj zmoremo. Zavedati se moramo, da je naša proizvodnja precej omejena in je ne moremo povečevati, kot jo lahko v nekaterih drugih panogah. Vsekakor pa je od nas samih odvisno področje dviganja produktivnosti, opti- malne organiziranosti in na splošno ra- cionalnega poslovanja. Prav na teh pod- ročjih bomo morali strniti vrste in storiti v celi panogi več kot smo do sedaj. Splošne funkcije gozda so vse bolj v ospredju. To je posledica slabšanja sta- nja gozdov in vse večje osveščenosti ve- čine ljudi v družbi. To pa pomeni, da je to interes celotne družbe in ne samo goz- darske panoge. Razumljivo je, da bo mo- ral vlagati sredstva za izboljšanje gozdov tisti, ki je zainteresiran, to pa je celotna družba. Samo gozdarstvo tega več ne zmore, niti ne more odpraviti vseh vzro- kov propadanja gozdov. Vprašam se, ali je torej res, da človek s svojim razumom gozdove in svet izbolj- šuje, obenem jih tudi z razvojem tehnolo- gije uničuje. Vsekakor pa gre na koncu koncev le za preživetje. Mag. Zdenko Otrin OXF.: 902.1 NAŠI NESTORJI V letu 1987 se spominjamo jubileje v gozdarskih strokovnjakov, ki so s svojim delom pri- pomogli k razvoju slovenskega gozdarstva. Prav je, da se jih spomnimo in]i'h predstavimo. Spominjamo se iSO-letnice rojstva Mavricija Scheyerja, avtorja prve slovenske gozdar- ske knjige, ter 1 SO-letnice rojstva janka Pukmeistra-Vijanskega. Spominjamo se tudi 130-letnice rojstva svetovno priznanega gozdarskega strokovnjaka, ki je deloval tudi na naših tleh, Leopolda Hufnagla. Letos mineva llOlet od rojstva janka Urbasa, kije mnogo prispeval k vzgoji slovenskega gozdarskega kadra, ter josipa C. Oblaka, ki je kot negozdar že zelo zgodaj razmišljal o us- tanovitvi slovenske gozdarske fakultete. Pred 100 Jeti sta se rodila Vojko Koprivnik in Robert Premerštajn, slovenska gozdarska strokovnjaka in vneta lovca. Letos bosta praznovala BO-letnico rojstva še vedno aktivna in za razvoj gozdarstva na Slo- venskem zaslužna gozdarska strokovnjaka Martin Čokl in Lojze Funkl. Istočasno se spomi- njamo BO-letnice rojstva le pokojnih Franca Skalarja in Evgena Zavodnika . V letu 1987 se spominjamo tudi 70-letnice rojstva še vedno aktivnega Rudolfa Cividinija in pokojnega Gvida Srabotnika. Z li v ljenjem in delom omenjenih strokovnjakov vas bomo seznanili v člankih, ki bodo ob- jar.:ljeni v posameznih številkah Gozdarskega vestnika v letu 19B7. Mavricij Scheyer Mavricij Scheyer se je rodil 14. februarja 1837 v Kutni gori na češkem. Tam je končal osnovno šolo in dva razreda realke, nato pa je služboval pri knezu Windischgratzu v Vi.n- tifovu tri leta kot gozdarski pripravnik in tri leta kot gozdarski pristav na knezovem po- sestvu v Jemništu. Konec leta 1858 je postal revimi gozdar na graščinskem posestvu Hasberg kneza Windischgratza pri Planini na Notranjskem. Kljub pomanjkljivi šolski izobrazbi je leta 1859 v Ljubljani naredil izpit za gozdno var- stvo in telmično pomožno službo ter čez štiri leta v Gradcu izpit za samostojno gozdno gospodarstvo. Leta 1868 je bil Scheyer nad- gozdar v Idriji pri upravi državnih gozdov. že po štirih letih pa je prestopil v zasebno služ- bo. Zaposlil se je kot nad upravitelj gozdnega veleposestva dunajskega lastnika Morica Lowenfelda v Radečah pri Zidanem mostu. Tam je 29. novembra 1894 tudi umrl. Cvetka Koler Mavricij Scheyer je bil dober gospodar- stvenik. V gozdnem predelu »Jatna« je po- gozdil 400 ha goličav. Kot odbornik krškega okrajnega cestnega odbora je dosegel. da so zgradili cesto iz Radeč na Brunk. Gradbena dela na cesti je vodil sam. NapiSal je nekaj praktičnih brošur za go- spodarjenje z gozdom, namenjenih kmetom, ki so delali v gozdovih. Leta 1869 je v nemšči­ ni napisal »Navod, kako naj ravnajo posa- mezni krne~e in cele soseske z gozdom«, v slovenščino pa je delo prevedel Ivan Tomšič. To je prva slovenska gozdarska knjiga. Leta 1872 je izdal še »Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta«. Izdal je tudi letak »Kako se seje se- me boršt nih dreves« ( 1883), v Kmetijskih no- vicah pa je leta 1871 objavil članek »Posest- nikom gozda« in spis »Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne«. 147 OXF.: 907.1 Spreminjanje krajine Fotokontrolna metoda je zelo po- membna za vse strokovnjake, ki se uk- varjajo z urejanjem prostora. Na tak na- čin lahko v določenih periodah ugotovijo napake, ki so jih naredili pri urejanju prostora, in tudi ukrepe za odpravo le- teh. Tudi gozdarji smo močno soudeleženi pri urejanju prostora, naši ukrep~ pa tudi napake pa so lepo vidni na takih posnet- kih. Primer spreminjanja prostora na tem primeru je sinteza posegov urbanistov, kmetijcev, gozdarjev in pa - narave. Na fotografiji je tolminska kotlina, po- sneta iz pobočja nad vasjo Poljubinj (snemano proti SZ). Avtor prve fotografi- je in čas snemanja sta neznana, iz same fotografije pa je mogoče po obstoječih zgradbah ugotoviti leto snemanja- okoli 1947. Novej~i posnetek je sneman junija 1986 ob ll. uri zjutraj v poloblačnem vre- menu (približno isti pogoji snemanja, kot na starem posnetku). Nastale razlike: Sprememba urbanega okolja je pri- sotna praktično v vsem srednjem planu (v kotlini), saj je že močno pozidana. Moč­ no se je razširil sam kraj Tolmin, vasica Poljubinj, med njima pa je zrasla »cona industriale«, ki je skoncentrirana na po- ljubinjskem polju. Na preostalih kmetijskih površinah je opazno intenzivno gospodarjenje s stroji, izginili so obmejki in osamele jablane, ki so na stari fotografiji vizualni odraz stare- ga načina gospodarjenja. V sprednjem, srednjem in zadnjem planu je močno prisotno zaraščanje po- vršin. V sprednjem planu so ekstrernna rastišča prekrile pionirske rastline (predvsem črni bor, ki se opazi že na sta- rem posnetku). Povsod drugje je prišel gozd do hiš oziroma obdelanih površin. Tudi narava ni prizanesla krajini, kar je najbolj opazno v sprednjem planu. Le- vo pobočje se je utrgalo, približno deset- metrski stolp, na katerega so italijanski alpincinabili kline, se je prav pred nekaj leti podrl- kar pa je ostalo, je zarastlo gr- movje. Vprašanje, kdo je najbolje gospodaril s tem prostorom, pa puščam odprto. Edo Kozorog, absolvent gozdarstva Tolmin IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Težave v gozdarstvu- kriza kadrov Cilji: Čist zrak in nove ideje za uporabo lesa. Posebno poročilo za »Holz-Kurier« Trajno zmanjševanje lesne zaloge zaradi nastaja- jočih gozdnih škod, vplivi vremenskih katastrof- ujme, je spodbudilo 1000 gozdarjev, da so se zbrali septembra na zasedanju »Nemškega gozdarskega društva«. Nastajajoče razpoloženje se očitno pojav- lja iz splošnega obupa, ki ga povzročajo nepred- V1dljive težave za obvladovanje težav in pa vse iz zaupanja v zakone tržnega gospodarjenja. Razpra- va se je oprijela upanja, da bo mogoče zeleno bar- ko prekrmariti skozi težke viharje. Zasedanje društva je imelo vodilo: »Gozd v krizi- ravnodu.šje ali upanje?«. Iz tega so se izločili še sledeči cilji: l . Napredovanje gozda in varstvo pred vodami, tla, klima, rastlinski in živalski svet z enostavnimi in naravnimi sredstvi. 2. Vzdrževanje naravnih eko-sistemov. 3. Prostor za sproščanje človeške družbe v naj- bolj zdravem okolju. 4. Trajna proizvodnja mnogo lesa najboljše kva- litete. Jasno je bila postavljena zahteva za zmanjšanje onesnaževanja zraka, predvsem kar zadeva žvep- lov dioksid in dušikove okside. Gozdarstvo, da ni- ma lastnih zdravilnih sredstev, skuša le dvigniti vi- talnost gozdov. Onesnaževanje gozda je nujno zmanjšati na stanje iz let 1950/60. Vendar je to cilj, ki smo od njega že zelo oddaljeni. Doseči ga pa tu- di ne bo mogoče brez bolečih prijemov v gospo- darstvu. Postavljena je bila zahteva, naj: - inštitut Max Planck preučuje gozdne škodljiv- ce in škode, - zakonsko je treba urediti odškodninske pravi- ce in zahtevke gozdnim posestnikom, ki trpe na iz- gubi dohodka in premoženja, - devizni pojavi v zveznem merilu pri izvozu in uvozu lesa, kakor tudi izravnave pri Evropski go- spodarski skupnosti za nezadostni učinek zakona za izravnavo gozdnih škod, - zvezni program za razvoj gozdarstva, ne gle- de na razvoj kmetijstva. ZA PRAVILNO VREDNOTENJE GOZDA IN LESA Donosnost je mogoče resnično uveljaviti izključ­ no le tako. da se proizvedem gozdarstva oblikujejo ISO cene na popolnoma liberaliziranem trgu na svetov- nem tržišču. Pri nazadovanju povpraševanja za prodajo lesa morajo rešitev dati raziskave in propaganda za no- va področja porabe lesa. Le na ta način bo mogoče povečati rabo lesa. Pri dosedanjih metodah in na- menih ni računati na večjo porabo lesa. Za sedanje pravilno vrednotenje oblovine pripo- ročajo spremembo sortiranja (po avstrijskem nači­ nu). Rast stroškov za delo- plače karakteriz.irajo::; tem, da so leta 1953 računali 49 ur na 1 J m) lesa, le- ta 1982 pa le še 4 ure. Gozdarstvo tudi v prihodnje ne bo moglo povsem obiti plače v industriji. Pripo- ročajo, da bi naredili analizo storilnosti v gozdar- stvu in kakšen pomen ima gozdarstvo v družbeno- političnem opredeljevanju ciljev. LASTNIŠKA PROBLEMA TIKA V GOZDARSTVU Nadalje zaključujejo, da gozdarstvo kot pra- proizvodnja ne more slediti pogojem industrije in da more zato živeti le z javnimi- družbenimi sred- stvi. Če bo gozdu vse bolj priznan družbeni pomen, zasebni gozd ne bo več mogoč, niti z vidika finan- ciranja. Tak razvoj v sedanjem družbenem sistemu pa pri tem. da zasebni sektor mora obstajati, ni za- želen. S tem pa bi bilo potrebno z družbenimi sred- stvi izravnavati vzdrževalne stroške za privatne gozdove. Le s takimi sredstvi bi mogli zagotoviti prihodnost zasebnega gozdarstva. S področja gozda in divjadi pa so še odprta vprašanja neporavnanih stroškov in škode v goz- du. Na področjih jelenjadi, posebno v mlajših se- slojih, nastajajo škode zaradi luplif>ni~ rlnnPS ~()O" 60 nemških mark na hek1ar. Tudi v revirjih srniadi so stroški 30 nemških mark na hektar. Takole menijo: »Prenašati neznosne stroške, ki jih povzroča divjad, ni kavalirstvo, temveč veliko kršenje osnovnega gozdnega zakona o trajnosti gozdov.« Dolžnost biotopsko pravilne nege gozdov je iz- polnjena le, če se glavne drevesne vrste pomlaju- jejo brez posebnih varovalnih ukrepov. KVAIJTETNI LES- CILJ GOZDARJA Svojih kupcev ne smemo siliti k nakupu nepri- mernih sortimentov. V tem poslovanju moramo uveljaviti ne plansko, temveč moderno tržno poslo- vanJe. S takim nc.govorom je opozoril prof dr. Gero Becker z univerze v Freiburgu poslušalce nem- škega gozdarskega zasedanja na relikte nekdanje- ga prodajnega trga. Po njegovem mnogi gozdarji še danes visijo na taki prodaji. Danes še vedno niž- je ocenjujejo prenizko sortimente močnih dimenzij proti srednjim in drobnejšim sortimentom. Tudi po- vojni način merskih številk, ki procentualno dajejo usmeritev na trgu, ne odgovarja več! (Nemci tako klasifikacijo še vedno uporabljajo - op. prev.). Sorumenti :nočnih dimenzij so problem kvalitete. IN MEMORIAM Aleksander Kostnapfel Utrnilo se je življenje, življenje ustvarjalca in človekoljuba prof. dr. inž. Aleksandra Kostnapfla. Zabolelo nas je pri srcu, težko smo dojeli to žalostno novico. Zadnjikrat srno se poslovili od njega na ljubljanskih Žalah 16. februarja 1987, samo nekaj dni pred njegovo 65-letnico. Prof. Kostnapfel se je rodil v Ljubljani 20. 2. 1922 v zavedni družini. Vse šole je končal v Tudi pri enem samem kosu mora gozdar določiti in opredelil:! dejansko kvaliteto, da bi se izognil var- ljivim povprečjem. Tudi ne moremo sprejeti deset- letja trajajoče pionirsko delo pri odpiranju gozdov, ki ima za posledico prek 30 %poškodovanega pre- ostalega sestaja. Tu ne more obveljati kratkotrajen efekt štednje pri proizvodnih stroških. Ne moremo siliti kupca, da bo poleti kupoval s skladišča slabšo rabo za enako ceno kot »Zimsko kvaliteto«. O proizvodnji kvalitete ne smemo le govoriti, temveč res vzgajati sestoje, čiste sortimente, obve- jevanje drevja, omejevanje škode od spravila in ne- govanje posekanega lesa in sortimentov. Ljubljani. Telmika in stroji so ga privlačevali že od mladih let, ljubezen do te dejavnosti mu je bila prirojena. Vpisal se je na strojno fa- kulteto, vendar je njegov študij prekinila voj- na. Vedel je, kje je njegovo mesto. Skupaj z bratom Jankom sta se vključila v dejavnost OF. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, oku- patorske oblasti so ga internirrue v Gonarsu in Trevisu. Po zlomu Italije se je vrnil v Ljub- ljano, vendar so ga tudi potem zapirali do- mobranci. Po vojni se je vključil v obnovitvena dela, študij je dokončeval paralelno. V letu 1950 je diplomiral na fakulteti za strojništvo. Studioz- nost je bila njegova osebna kvaliteta. V letu 1973 je predložil odmevno disertacijo in si pridobil naslov doktorja znanosti iz področja strojniških ved. Zaposlil se je že v začetku leta 1948, ko je bil še absolvent strojništva. Njegovo prvo mesto je bilo na Ministrstvu za lesno indust- rijo v Ljubljani, kjer je na gozdnotehničnem oddelku prevzel posle projektive za žičnice in gozdarsko mehanizacijo. Postala sva tesna sodelavca. Tov. Kostnapfel je že na začetku vzbujal pozornost zaradi svojih originalnih zamisli. Inventivnost je bila prav tako njegova odlika. Pri tem pa je vedno imel občutek za pragrnatične in enostavne rešitve. Gozdar- ske pa tudi osebne žičnice so postale njegov konjiček, žičnicam je posvečal veliko časa in znanja prav do konca življenja. Leta 1950 je bilo v Ljubljani ustanovljeno podje~e· •Žičnica«, kjer je tov. Kostnapfel lSl prevzel mesto tehničnega direktorja. Vzpo- redno je še delal pri Poslovnem združenju za kmetijsko mehanizacijo ter pri Poslovnem združenju »A vtomacija«. V letu 1964 se je ustanovil pri Biotehnični fakulteti oddelek za lesarstvo. Tov. Kostnap- fel je prevzel katedro za strojništvo. Na tem položaju je tudi zaključil svojo življenjsko pot. Tov. Kostnapfel je bil nemiren in. delaven človek. Poleg svojega rednega dela si je vedno našel čas za aktivno udeJstvovanje pri reševanju strokovnih problemc;v na področ­ ju strojništva, gozdarstva, kmetijstva, lesne in- dustrije in na področju osebnih in smučar­ skih žičnic. Doma in po svetu je vzbudila veliko pozor- nost njegova disertacija z naslovom »Optimi- zacija vlečnih in trdo vpetih nosilnih vrvi pri žičnicah s posebno aplikacijo za gozdarske žičnice in obdelavo ustreznega napenjalne- ga in merilnega sistema«. To znanstveno delo izžareva izumiteljski duh, njegovo nagnjenje k iskanju novih poti na področju teorije in prakse. Vsa dotedanja teorija in praksa je poznala samo stabilne žičnice, pri katerih so bile no- silne vrvi na spodnji postaji obtežene z utež- mi, visečimi nad jaš ki. Pri potovanju tovora po vrvi so se uteži dvigale in spuščale, osna sila v vrvi je ostajala vedno ista, računsko defini- rana. Takšne žičnice so se uporabljale pred- vsem v rudarstvu, bile so vedno na istem mestu. V gozdarstvu pa so žičnice prenosne, za komplicirane postaje ni ne časa ne denar- ja. Nosilne vrvi so privezane na zgornji in spodnji postaji. Pri prometu prihaja do varia- cij osne sile v vrvi. Tov. Kostnapfel je zaoral ledino, posveW se je proučevanju osnih, pa tudi prečnih sil in povesov pri ftksno vpetih vrveh. Vzporedno je tudi izumil jahajoči me- rilec osnih sil. Instrument se z dvema nosilce- ma pritrdi na vrv, med njima pa se napeto vrv z vijakom približa vzdolžni prečki. Odpor vr- vi se odčita s posebnim indeksom na skali. To je bistvena poenostavitev. Prej so morali za- radi merjenja napetosti uporabljati natezo- valno škripčevje in dinamometre. S tem in- strumentom pa se lahko izmeri napetost v vr- vt .kJerkoli z minimalnim naporom. S pedagoško in publicistično dejavnostjo se je bavil ves čas. V petdesetih letih smo or- ganizirali tri tečaje za gozdne žičnice za gez- darje SFRJ. Tov. Kostnapfel je predaval teo- rijo žičnic. V šestdesetih letih je Gospodar- ska zbornica Jugoslavije objavila najino knji- go o gozdnih žičnicah, kjer je tov. Kostnapfel 152 obdelal teoretski del. Pred kratkim je bila objavljena njegova »Transport v industriji«. Njegova dejavnost je segala tudi izven me- ja naše ožje domovine. Leta 1958 je imel teh- ten referat o žičnicah v Firencah, leta 1968 na tečaju F AO v Aeschiju v Švici, leta 1969 v Av- striji, leta 1971 na simpoziju FAO v Krasnoda- ru na Kavkazu. F AO ga je imenoval za eks- perta za transport lesa v hribovitih predelih. Na področju žičničarstva je izdelal okoli 20 več ali manj originalnih konstrukcij, med ka- terimi posebej izstopajo: - na nosilne vrvi obešene postaje samo- težnih žičnic, skrajšan je čas montaže, - žični žerjav KS-1 in KS-2, - prižemke za osebne krožne žičnice, - jahajoči merilnik osnih sil v vrveh. V lanskem letu je sestavil načrte za dva no- va teledirigirana žerjavska vozička, izdelal je računalniški model za izmero povesa nosil- nih vrvi. Veliko duhovitih rešitev je vložil v konstrukcijo prve osebne žičnice na Krva- vec, uporabil je hidravliko za napenjanje vr- vi. Izdelal je traktorski nakladač čeljustnik za nakladanje hlodovine. Na področju lesne in- dustrije je skonstruiral visokoturni rezkalni stroj, merilno napravo za merjenje moči viso- kotumih elektromotorjev, rešil je nekatere probleme v tovarni koles Rog, v Iskri Nova Gorica, v tovarni TIKI v Ljubljani itd. Priznanih ima 5 patentov v Jugoslaviji, 2 v Švici in l v Avstriji. Zamejska industrija bi ga z veseljem sprejela, vendar je ostal do kraja zvest svoji domovini.. Za svoje požrtvovalno in izumiteljsko delo je dobil priznanja: - nagrado in novatorsko spričevalo za žič- ni žerjav, - red dela ITI. stopnje, - nagrado sklada Borisa Kidriča leta 1971. Po svojem značaju je bil tov. Kostnapfel iz- jemno skromen, odkrit in prijateljski. S svojo komunikativnostjo je sklepal številna prija- teljstva. Ni pa trpel sprenevedanja. Prihajalo je tudi do osebnih nasprotij, ker je brez okle- vanja kritiziral kakršnekoli netovariške ali pa neznanstvene pojave. Tov. Kostnapfel sicer ni bil iz naše stroke, vendar se ga bomo gozdarji vedno spominja- li. Hvaležni smo mu za vso njegovo požrtvo- valno in izumiteljsko zavzetost, posebno v pr- vih 20 pionirskih letih po vojni, ko smo iz nič ustvarjali sedanja delovna sredstva in današ- njo gozdarsko organizacijo. dr. Viktor Klanjšček KNJIŽEVNOST Z gozdarsko genetiko proti umiranju gozda? Scholz, F ~ Luftverunreinigunq - ein Umwelt- faktor, der Forstgenetik und Forstpflanzenzi.ich- tung vor neue Aufgaben stellt (Onesnažen zrak - faktor okolja. ki postavlja gozdarsko genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja pred nove naloge). Allg. Forstz., Mli.nchen. 1986, No. 51152, stran 1288-1295. Cela številka tega uglednega gozdarskega ča­ sopisa je posvečena gozdarski genetiki in žlahtnje- nju gozdnega drevja. O zelo aktualni temi, to je o gozdarski genetiki v zvezi z urmran)em gozda, go- vori prispevek F. Scholza. Avtorja že poznamo s kongresa IUFRO v Ljubljani, kjer je imel odličen re- ferat o siromašenju dednostne raznolikosti v gozdu zaradi onesnaženega zraka. Onesnažen zrak, kot ga imamo v zadnjih letih, po- meni za gozd močno spremembo okolja, kateri se očitno ne more prilagajati. Kot pravi avtor, je zaradi sprememb okolja v zemeljski zgodovini izumrla marsikatera drevesna vrsta. Ce vzamemo za pri- mer ledeno dobo, vidimo, da ni prišla nenadoma in presenetila gozd, ampak se je polagoma priprav- ljala v teku tisočletij . To je dalo tudi drevesnim vr- stam nekaj možnosti za dednostno prilagoditev in dovolj časa za umik v toplejše južnejše kraje ter za kasnejši povratek. Današnje onesnaženje zraka je prišlo tako rekoč nenadoma in nepričakovano. Pred nekaj desetletji si današnjih težav z onesnaženim zrakom sploh ni- smo mogli predstavljati. O umiranju gozda pa go- vorimo oole nekaj zadnjih let. Gozd je nekdaj rabil cela tisočle~a za prilagajanje spremembam okolja. Poleg tega so naravne obremenitve gozda, kot so npr. podnebni in vremenski faktorji, čisto nekaj drugega, kot obremenitve z onesnaženim zrakom. Onesnažen zrak ima različne strupene primesi, o katerih še mnogo premalo vemo. Njihov sestav se od kraja do kraja, pa tudi v teku časa zelo menja. Močno nihajo tudi koncentracije strupov v zraku, od razmeroma nizkih in kroničnih do občasnih zelo visokih . Neprestnni Tn7.voj inciustri~ in promP.ta prina~a nove in drugačne načine onesnaženja. Pri tem je za menjavo drevesne generacije v gozdu potrebno skoraj sto let Na desetine generacij je potrebno, da sploh lahko govorimo o kak~em pri- lagajanju dednostn.ih zasnov gozda. V časih v gozdu res vidimo, da posamezna dre- vesa onesnažen zrak razmeroma dobro prenašajo. Toda malo je verjetno, da gre pri tem za dedno po- gojeno večjo odpornost Prej lahko računamo z nr~- ključnimi vplivi, kot je ugodnejše mi..krorastišče, za- vetna lega ipd. Ko v laboratorijskih poskusih zapli- njamo mlada drevesa, se pokaže, da nekateri osebki zaplinjanje bolje prenašajo. Toda to še ne pomeni, da se taki osebki obnesejo tudi, ko jih pre- sadimo na teren. Brezupno je zanašanje na izbrana drevesa, ki bi dobro rasla v onesnaženem zraku. Za rešitev goz- da je pomembno predvsem, da ohranimo vso nje- govo prilagojenost naravnim biotskim in abiotskim obremenitvam, ki se je oblikovala skozi dolga ti- sočletja. Gozd, ki prenese brez večjih škod rudi hu- de suše in mraze. se bo še naJbolj upiral tudi one- snaženemu zraku, pa čeprav bo še vedno močno prizadet Pogoj za to razmeroma dobro zdravje in odpornost gozda je velika raznolikost dednostnih zasnov. V rezervi moramo imeti številne dednostne zasnove in različke, ki se utegnejo dobro izkazati v takih ali drugačnih obremenitvah okolja. Z njimi po- leg tega povečujemo število možnih dednostnih kombinacij in s tem rudi prilagodljivost prihodnjih drevesnih generacij. Raznolikost dednostnih za- snov je dragocena dediščina narave. ki se je dobro ohranila v naravnih gozdovih, močno osiromašena pa je v raznih umetnih drevesnih nasadih. Tragično je, da je ta toliko potrebna raznolikost dednostnih zasnov danes hudo ogrožena. Onesna- žen zrak ovira ali celo preprečuje cvetenje in se- menjenje, in sicer ne pri vseh drevesnih vrstah enako. To že pomeni svojevrstno izbiro drevesnih vrst in siromašenje gozda. Onesnažen zrak dalje pomeni selekcijski pritisk na gozdno mladje. }z- treblja na strupe v zraku manj odporne genotipe dreves, čeprav ti utegnejo imeti mnoge odlične dednostne lstnosti. Ostajajo genotipi, ki utegnejo dobro prenašati zastrupljenost zraka, toda ne dru- gih obremenitev. Tako postaja gozd vedno siro- mašnejši ne ~amo glede drevesnih vrst, ampak tudi glede zastopanosti različnih genetipov pri eni dre- vesni vrsti. Ze izguba enega samega genskega raz- lička (alela) pomeni drastično zmanjšanje možnih kombinacij dednostnih zasnov. Kot ukrepanje proti temu siromašenju avtor predlaga povečanje števila semenskih sestojev, posebno v najbolj ogroženih območjih. Dalje pred- laga shranjevanje in skladiščenje semena za slab- še čase, ko ga bo težje dobiti in ko bo manj kvali- tP.tno. Cim bolj je treba povP.čati raznolikost gozda tudi z različnimi drevesnimi vrstami, eksotami, raz- nimi drevesnimi križanci itn. Misliti je treba celo na evakuiranje najbolj občutljivih drevesnih vrst v manj ogrožene kraje (npr. osnovanje sestojev sred- njeevropske jelke v južnoevropskih gorovjih). Ra- bimo tako imenovane genske banke. Izpopolniti moramo razne načine vegetativnega razmnoževa- nja. Danes lahko še marsikaj rešimo, kar utegne biti kasneje za vedno izgubljeno. 153 Pri velikih pričakovanjih, ki jih postavljamo na genetiko in ki že spominjajo na znanstveno fantas- tiko, nas avtor postavlja na trdna stvarna tla. Name- sto drage, zamudne in sploh negotove umetne vzgoje dednostnih različkov je bolje, da izrabimo tisto, kar nam zaenkrat ~e ponuja narava sama. Marjan Zupančič Pogozdovanje Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zlirich, Verlag Paul Haupt. 88 str. Knjiga, ki jo je napisal poznan gozdarski •klasike, je namenjena tako širšemu krogu bralcev, kakor tudi poklicnim gozdarjem. Pod izrazom :.pogozdovanje« danes več ne oz- načujemo sajenja v gozdu, temveč pomeni snova- nje novega gozda na negozdnih (opuščenih kmetij- skih) tleh. Glavne naloge pri pogzdovanju so: pri- prava površin za pogozdovanje, izbira drevesnih vrst in provenienc in smotrni pristop k izvedbi. Medtem ko so še na začetku stole~a obravnavali pogozdovanje bolj s tehnične strani, pa je v Švici Emil Hess že leta 1936 namenil velik poudarek ra- stiščnemu in gozdnosociolo.škemu vidiku. Avtor je razporedil snov v devetih poglavjih, za- vestno pa se je izognil nekaterih že obdelanih pod- ročij. l. NAMEN POGOZDOVANJA Za pogozdovanje se odločimo iz različnih nagi- bov in namenov, kot so: - zaščita tal pred odplavljanjem, odpihanjem in dr senjem, - izravnava vodnega odtoka, - za.ščita izvirov in podtalnice, - zaščita pred snežnimi plazovi, - za~čita naselij, komunikacij ali kmetijskih kul- tur pred· vetrom, - pridelovanje gozdnih proizvodov (les, smola, lubje, lis~e. plodovi, seme in drugo), - polepšanje krajine, - ustvarjanje rekreacijskega prostora, - ~6enje in izboljšanje sestave zraka, - porazdelitev in razčlenitev pokrajine, - povečanje naravne pestrosti, - maskiranje vojaških objektov. 2. EKOLOrorn LASTNOSTI POVRŠIN NAMENJENlli ZA PO GOZDOV ANJE Rastni pogoji na izvengozdnih zemljiščih se raz- likujejo od pogojev na gozdnih zemljjMih Zaradi odprtosti je klima manj ugodna (veter, večji tempe- raturni maksimumi, hitrejše temperaturne spre- membe). Na takih rastišči.h pa se najbolje obnesejo pionirske drevesne vrste. 3. POTEK NARAVNE OGOZDITVE Na golih površinah zunaj gozda se slej ko prej na primernem rastišču pojavi v večjih ali man~ih sku- pinah gozdno drevje. Dejavniki za vir anja so drseči sneg, erozija tal. s~nost tal, požari, zrmzali, suša, paša divjadi in govedi ter razne bolezni V takih po- gojih so najuspešnejše pionirske drevesne vrste, vendar na rastiščih, ki pripadajo kon.kurenčnejšim drevesnim vrstam predstavljajo pionirske dreves- ne vrste le prvo naselitveno fazo. Razvoj pelje kas- neje preko različnih naselitvenih etap do klimatsko pogojenega končnega gozda. 4. UKREPI ZA PRIPRAVO PO GOZDOV ALNIH POVRŠIN 4.1 Zaščita pred erozijo tal Ta zaščita je še celo nujna v alpskem prostoru. Naiboljša za~čita je sklenjena vegetacijska odeja. Obnesejo se tudi različne zaščite z izkopanim.i te- rasami. 4.2 Ukrepi za izboljšanje tal Med te ukrepe štejemo izboljšanje vodnega re- žima, izboljšanje fizikalnih lastnosti tal, izboljšanje kemijskih lastnosti tal in zmanjševanje (odstra- njevanje) škodljive talne vegetacije in njene kore- ninske konkurence. Vodna kapaciteta gozdnih tal je večja kot izvengozdnih tal. Za biološko meliora- cijo so najprimernejše vrste, katerih listje se hitro razgradi ter ima veliko pepela, du~a in visoko pH vrednost (jelša, lipa, brest, robinija, javor, gaber. češnja, leska). Tla lahko popravimo tudi z gnoje- njem. Ločimo površinsko gnojenje in gnojenje v ja- mice ter po drugi strani gnojenje na zalogo in štart- no gnojenje. Pretirano gnojenje je škodljivo: poganj- ki ne ozelenijo, poveča se bolezenska neodpor- nost, moten je razvoj mikoriznih gliv. Na tleh, ki so po nastanku mlajša, gnojenje na splošno ni potreb- no, na tistih, ki so po nastanku starejša, pa je navad- no štartno gnojenje koristno. Vprašanje je tudi, kdaj je koristno okuženje z določenimi bakterijami in mi- koriznimi glivarnL še najbolje je dodati mikorizne glive (po potrebi) že v tla v drevesnici S. VLOGA PIONIRSKEGA GOZDA OZIROMA PIONIRSKEGA NASADA Ta gozd učinkuje predvsem na: - izboljšanje klime, - izboljšanje vsebnosti vode in zraka v tleh, - spreminjanje talne vegetacije v tleh, - izravnava vsebnosti in odliva vode iz gozda, - morebitna pridelava lesnih sortimentov. Pionirski nasad (prejšnji nasad) osnujemo obi- čajno z večjimi razmiki, zato so stroški osnovanja nižj~ zmanjšana je nevarnost snegoloma, rast dr ev- ja je hitrejša. Snovanje pionirskega nasada pripo- ročajo pri dobrih pogojih in na dobrih tleh, kjer lah- ko nato brez odloga osnujemo sekundarni nasad. Ta raste nato rutreje, je bolj zdrav in ga manj ogro- žajo suša, sneg in mraz. 6. BOLEZNI NASADOV Med bolezni šteje avtor tudi pomanjkanje hran- l~vlh elementov, ki se odražajo na barvi listja in ig- lic: pri duroku- bledo zelena do rumenkasta bar- va, pri kaliju- rdeče rja vo obarvanje listnih robov in konic iglic, pri magneziju rdeče pike na listih in rumeno obarvanje iglic, pri fosforju se pojavi vijo- ličasto obarvanje. Medtem ko pomanjkanje hranil v tleh takoj vidi- mo, so posledice okužbe korenin s patogenimi gli- vami (Armillariella mellea. Heterobasidion anno- sum) opazne večkrat šele po kulminaciji vitinske- ga prirastka. Monokulture tudi večlaat ogrožajo razni insekti, zato je primernejše osnovanje meša- nih nasadov. 1. PROjEKTIRANJE IN IZVEDBA POGOZDOV ANJ 7.1 Skupni projekt Poleg skupnega (generalnega) projekta mora- mo izdelati tudi detajlni projekt V projektu morajo biti obravnavane rastiščne pomembnosti, razlage krajevnih potreb za pogozdovanje in gospodarska dejstva. 7.2 Pogozdovalne enote V pogozdovalne enote so združene površine, na katerih zaradi enotnega rastišča, gospodarskih in krajinskih interesov izberemo iste drevesne vrste. Enak je tudi način pogozdovanja ter nadaljn~ za- ščitni in gojitveni interes. 7.3 Izbira drevesnih vrst in provenienc V prvi vrsti moramo pri izbiri drevesnih vrst upoštevati biološke vidike, kar pomeni, da bomo dali prednost drevesnim vrstam in proveniencam, ki naravno uspevajo na teh ras~čih . Zelo pomemb- m za izbiro drevesne vrste so tudi gospodarski vi- diki. kot so majhni pogozdovalni in negovalni stro- ški, man~ zaščita pred divjadjo, predčasni donosi in podobno. Praviloma moramo pri izbiri drevesne vrste upoštevati tudi izgled krajine. Kadar ocenjujemo primernost rastišča za dolo- čeno clrevesno vrsto, moramo upoštevati pred- vsem njegove naslednje značilnosti : - trajanje vegetacijskega časa, - zgodnji in pozni mraz, - količina razporeditve padavin, - ekstremne vrednosti temperatur in padavin, - pH vrednosti, hranljive snovi in flzikalne last- nosti tal. 7.4 Preskrba s saclikam.i Pri pogozdovanju uporabljamo sadike iz dreves- nic, redkeje pa sadike iz naravnega pomladka ali pa lesene oziroma koreninske potaknjence. Avtor meni, da je racionalno vzgajati sadike ločeno: se- menice v kraju, kjer je dovolj delovne sile. presa- jenke pa v bližini pogozdovalnega objekta. 7.5 Izvedba pogozdovanja Pri izvedbi pogozdovanja se moramo odločiti za: - najugodnejši čas sajenja, - najugodnejši razmik pri sajenju, - najugodnejši način sajenja. čas sajenja izbiramo glede na drevesno vrsto, krajevno klimo in tla. Pri zimzelenih iglavcih, brezi in trepetliki imamo navadno največ uspeha pri spomladanskem sajenju neposredno pred odga- njanjem. Listavce in macesen pa sadimo praviloma prav tako uspešno jeseni Koreninska rast se pri- čne več tednov pred odganjanjem sadik. Pri brezi, boru in smreki se začne koreninska rast. ko doseže temperatura tal 6 ·c. Poleg časa in načina sajenja vpliva na uspeh sajenja tudi kvaliteta sadik. Tršate sadike (h : d =nižja vrednost) bolje prirašča jo po sajenju. Avtor podaja okvirna .števila sadik na hektar pri pogozdovanju s širširni in z ožjimi razmiki. Razmilci med sadikami so lahko tudi neenakomerni. Že v prejšnjem stoletju je Frankhauser p:riporočal sku- pinsko sajenje ( l 0-20 sadik v skupini z manjšimi razmiki). Tako razporeditev najdemo tudi v naravi - boljša zMčita pred drsečim snegom, izsušitvijo, plevelom. vetrom in objedanjem. Razmiki med sa- dikami pa so lahko večj~ če računamo na naraven pomladek. Pri manjših sadikah in rahlih tleh lahko uporab- ljamo različne načine sajenja, pri velikih sadikah in težkih tleh pa je najprimernejše skrbno sajenje v ja- rnice. 8. NEGA POGOZDENIH PO~IN Splošna pravila, ki veljajo za nego gozda, veljajo tudi za pogozdene površine. Sadike moramo ščititi predvsem pred divjadjo. pleveli. pred insekti, pa- togenimi glivami in pred požari. 9. NEKA TER! PRIMERI POGOZDOV ANJ 9.1 Pogozdovanje na »fliml« Za to švicarsko območje, ki je povsem drugačno od našega fliša, so značilna težka, vezana drseča lSS tla, s hladno klimo, veliko padavinami, z veliko sne- ga in z meglo. Velik del teh površin pripada planin- skim pašnikom. Ker je v tem območju okoli 1 OO hu- dournikov, tu precej pogozdujejo, kar pomeni za- sčito pred i.zpiranjem in drsenjem. 9.2 Pogozdovanje na njivah, travnikih in opuščenih kmetijskih površinah Razpoložljive površine za pogozdovanje so v gorskem svetu, navadno so tla revna s humusom in hranljivimi elementi, zaradi česar Je večkrat pri- merno osnovati »predkulturo«. Vendar na teh po- vr~inah pogozdujemo zaradi donosov. 9.3 Pogozdovanje na območju subrnediteranskega kostanjevega gozda Te površine so že več kot 2000 let intenzivno iz- koriščene (koze, krave, ~evilna divjad, steljarjenje, penjevsko gospodarjenje). Tla so kisla, izčrpana in po rastla z reso. Po letu 1904, ko je iz Amerike prišel v Evropo kostanjev rak, se je stanje ~ poslabšalo. Te površine so bolj primerne za sajenje listavcev kot za sajenje iglavcev. 9.4 Pogozdovanje atlantskih resišč To je področje z obilnimi padavinami in dokaj hladnim poletjem. Tla so kisla in siromašna, potreb- na melioracije. Cilj pogozdovanja ni pridobivanje lesa, ampak so v ospredju socialne funkcije gozda. 9.5 Pogozdovanje sipin Sipine ob morski obali so slane in predstavljajo slaba rastišča, sipine na celini pa so nekoliko bolj- ša rastišča . Za sajenje je primeren rdeči bor, črni bor in robinija. 9.6 Pogozdovanje krasa Nastanek krasa je pogojen geološko-petrograf- sko in klimatsko, toda ogolitev je povzročil človek z uničenjem gozda. Pogozdovanja se izvajajo raz- lično v različnih višinskih pasovih. ki se razprosti- rajo od O m do 1500 m ( 1800 m na južnih pobočjih). Pogozdovanje krasa spada med na~ežje gozdno- gojitvene naloge. ZAKLJUČEK Vseh gozdov na zemlji je približno 4 miljarde lan2, le 2/3 od teh je sklenjenih in uporabnih goz- dov in le na l/2 od slednjih se gospodari v trajnem smislu. Del svetovne preskrbe z lesom sloni na ro- panju in uničevanju gozdov. Tako se veliko površin po sečnji ne posadi ter se spreminjajo v nerodovit- ne povr~ne, zaradi česar se poslab~uje celotna preskrba z vodo. Po drugi strani pa se je tudi v tem stole~u in še celo po zadnji svetovni vojni vel:iko po- vršin pogozdilo. S pogozdovanji moremo izboljšati bodoče potrebe po lesu ter po ostalih splošno ko- ristnih danostih, kamor ~tejemo varovalne, hidrolo- ške, klimatske, zdravstvene, rekreacijske, poučne, raziskovalne in estetske koristi gozdov. Lado Eleršek STROKOVNA REVIJA Gozdarski vcslntk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ITEVJLKA 4 Ljubljana, april 1987 VSEBINA - INBALT - CONTENTS 157 Dip!. inž. geodeZije Milan juvančič: Metodološki pristop za izdelavo sistema gozdarsklh kart 167 Dipl. inž. gozd. Zdravko Turk: Pomembnost izobrazbe organizatorjev in izvajalcev mehaniziranega gozdnega dela za obvarovanje gozdov pred škodo 174 Dr. Branko Kraljic: Kntlčen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovemje 179 Anah·za gospodarjenja s srnadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 201 Iz domače in tuje prakse 203 Urruranje gozdov 205 Iztok Winkler: LoJze Funk! - osemdesetletnik 206 Naši nestorji S!tka na naslovni stram: Smrekov gozd T isk : T isk arna Tone Tomšič, L)ubljana Gozdarski v e stnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški s vet mag. Zdenko Olnn, predse-dnik dr. janez Bož C: M i tJa Crrnperšek J( že Cermel1 F'ranc F'url2n Marko Kmecl janez Košir Bou s K (c~ ;;t!uv joze Kov č1 č: Tone Modtc Tone Sepec !Vl::JrJi'l '1 Trebežnik Uredniški odbor dr Boš tJa n Ank:o d r j anez Bož:č: Marko Kmecl dr Dušan Mi !!1šek d r Marpn Li pogla všek rnag Zdenko O tn n Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredm~;tvo 1n uprava Cd nor ·· addr ess Yl 6 l 000 Ljub! Jan E:l j av č:ev i'l ces l<-1 Z.1ro račun - Cur. nec ZD!T GL SloventJe LjublJana. Erjn. v (;E:;v <~ i 5 SO J0!-678 ·48407 Letno tL:tcie 1 O števti k ! O 1ssues per vec.! Letna md;v1dualna n aroč:nma 180() dm ::a OZD lrl TOZD 7000 cl n: z.a d J)ake m študentE.: 700 dm za u10zemstvo SO )M posarnezm;; štev ilka 450 dm UstanovnetJICi reVlJe sta Zve-za društev 111Z8il!l ]ev m tehmkov 0ozdarstva 111 lesarstva SiovemJe rer Sa oupr.~ vn~1 mteresna skupno t za t-;JOzdarst' o SlovenJ]t:· Poleq nJ IJU denarne, podp tra tZhaJanJe rev i]P llLCL Razislwva lm'l skupnost SJovemw. Po mnentu repub liškega sek re >napihovati« rezerve pri načrto­ vanju, se je treba pri omenjenili normal- nih zneskih spomniti socialistične etike, povečati odgovornost organov samo- upravljanja in poslovanja (zlasti direktor- jev) in zagotoviti družbeno kontrolo (komisije gozdarskih ekonomistov in SDK). Glede na to, da gospodarimo v naših razmerah za sedaj ob visoki stopnji infla- cije - spremembe cen in moči dinarja gospodarstvu ne more izravnavati drža- va (kot nekoč), ampak mora to »prebavi- ti« samoupravna gospodarska organiza- cija sama, tako da poveča proizvodnjo, realizacijo, produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost Zaradi tega je treba dolo- čati rente z računanjem dejanskih cen (povprečnih) v načrtovanem obračun­ skem obdobju za: realizacijo, vložena sredstva, obveznosti ter povprečno vlo- žena poslovna (osnovna in obratna) sredstva (zaradi okrepitve normalne akumulacije). Ob dejanski organizaciji gozdarstva v temeljne organizacije združenega dela pa se bodo tozdi gozdarstva ukvarjali z naslednjimi dejavnostmi: enostavno gozdnobiološko proizvodnjo, razširjeno gozdnobiološko proizvodnjo, izkorišča- 175 njem gozdov, transportom lesa, popravi- lom gozdarske opreme (motornih žag, gozdarskih transportnih sredstev idr.), gozdno gradnjo (zgradbe, prometne po- ti, urejanje hudournikov idr.), lovom, gos- tinstvom, turizmom idr. V saka od teh dejavnosti ima svoje skupne prihodke (tržne vrednosti reali- zacije) in ustrezajoče svoje »cene proiz- vodnje«, izračunane induktivno glede na normalna uporabljena sredstva, obvez- nosti, osebne dohodke in sredstva skup- ne porabe- akumulacije- po dejanskih (v povprečju načrtovanega obračunske­ ga obdobja) cenah in vrednosti denarja. Razlike med tema dvema komponenta- ma računanja predstavljajo iskane - ren- te. Če ima kctk tozd poleg glavne dejav- nosti še eno, dve ab več vzporednih de- javnosti, morajo njegovi skupni prihodki zajeti seštevke skupnih prihodkov vseh zajetih posameznih dejavnosti tozda. Če npr. gozdarski tozd obsega poleg izko- riščanja gozdov še enostavno in razširje- no reprodukcijo - in to je vsakdanji pri- mer v SR Sloveniji - tedaj gozdarski skupni prihodek obsega realizacijo pro- danih proizvodov od izkoriščanja goz- dov, »skupni dohodek« (nadomestilo) enostavne in »sku pni dohodek« (nadomestilo) razširjene gozdnobiološ- ke reprodukcije. Zadnja seveda zajema nadomestila, zagotovljena za to dejav- nost, tako lastna kakor tudi prejeta v ta namen od drugih soplačnikov . Če tako dosledno izvedemo izračuna­ vanje -v primeru, ko kak gozdarski tozd obsega dve ali več dejavnosti -ni treba posebej skrbeti za njihove medsebojne usluge (materiali. usluge, delavci idr.). Vsaka dejavnost namreč sama skrbi za svoj celotni skupni prihodek in za svoje normalne »cene« proizvodnje ( izračuna­ ne po dejanskih cenah in vrednosti di- narja). Da bi komisije gozdarskih ekonomis- tov in strokovnjakov SDK mogle izvajati družbeno kontrolo zaračunanih normal- nih »cen proizvodnjec(, s katerimi lahko razpolagajo posamezni tozdi in njihovi 176 delovni kolektivi (za to so ti subjektivno zelo zainteresirani), smo predlagali po- seben postopek preverjanja objektiv- nosti zaračunane normalne stopnje »cen proizvodnje« za posamezne dejavnosti v tozdih (glej v literaturi točke 1, 2, 3, 4). Ta je naslednji Omenjeni skupni prihodki se računajo tudi tukaj po dejanski višini cen in dinarja - kakor je to prej omenjeno. »Cene proizvodnje« pa se izračunajo za posamezne dejavnosti takole: vzamejo se knjigovodski obračunski zneski kot vsota porabljenih sredstev, obveznost~ osebnih dohodkov in sredstev za skupno potrošnjo, a normalna akumulacija. Nato se od tako izračunanih »cen pro- izvodnje« odbijejo oziroma se jim dodajo razlike, nastale zaradi subjektivnega gospodarjenja: - zaradi porabljenih količin sredstev glede na njihove normalne zneske; - zaradi osebnih dohodkov in sred- stev za skupno porabo pri storilnosti de- lavcev v primerjavi z njeno normalno stopnjo; - zaradi dejanskih stroškov glede na »koeficient subjektivne izrabe objektiv- no načrtovanega (samoupravno dogo- vorjenega) obsega«. Ta verifikacija zaračunane normalne stopnje »izračunanih normalnih« cen proizvodnje je precej za.motana. zato jo bodo uporabili v dvomljivih primerih za to določeni strokovnjaki. Da bi bila naša navodila v tem Uvodu bolj razumljiva, opozarjamo bralce na naše delo, ki obsega to problematiko za tako imenovano teritorialno organizacijo gozdarstva in t. i. funkcionalno organiza- cijo gozdarstva ( 4 ). Gozdarstvo SR Slove- nije ima t. i. teritorialno organizacijo goz- darstva (kakor jo je imela SR Hrvaška (glej v literaturi točko ll ). o načinu do- ločanja rente v gozdarstvu v tej organi- zaciji smo govorili v Uvodu tega našega dela (glej v literaturi točko 4). Bralec bo lahko opazil, da smo v njem našo prej ob- javljeno metodo poskušali čimbolj po- enostaviti a tudi izpopolniti. Obdelava Na temelju vsega, kar smo navedli v Uvodu tega dela, obsega naš kritični po- gled na začasno metodo določanja rent v gozdarstvu SR Slovenije ugovore, ki se nanašajo na neupoštevanje subjektivne- ga gospodarjenja, pozitivnega in nega- tivnega, pri določanju rent v gozdarstvu. če delovni kolektiv tozda porabi gle- de na normative prevelike količine sredstev, a se mu to razsipanje dovoljuje in za toliko zmanjša znesek rente; če po- rabi manjše količine sredstev od norma- tivnih in se mu za to dviguje rentni zne- sek, je to pravi »atentat« na stimulativ- nost!! Če delovni kolektiv tozda posluje ob »koeficientu subjektivnega izkoriščanja objektivno načrtovanega obsega«, ki je večji od 1,0, se mu prihranki pri dejan- skih stroških ne puščajo kot povišanje normalne akumulacije, ampak se mu odvzamejo s povečanjem zneska rente. Če pa posluje ob omenjenem koeficien- tu, kije manjši od 1,0, mu presežek dejan- skih stroškov ne zmanjša vsote normalne akumulacije, ampak se mu to nadomesti z za ta presežek manjšo rento. To je nad- aljnji »atentat« na stimulativnost!! Od tod brez dvoma izhaja, daje pred- lagana začasna rešitev določanja rent v gozdarstvu v SR Sloveniji popolnoma nestimulati.vno in kot tako neuporabno za naš sistem socialističnega samoupravlja- nja. Ta rešitev namreč prav kliče po znanstveno utemeljenih finančnih stirrm- lansih, ki ga bodo stalno intenzivno spod- bujali k čim boljšemu gospodarjenju - poslovanju delovnega kolektiva. Poleg omenjenih ugovorov se lahko doda jo še tile: - V l. in 2. odstavku 92. člena zakona o gozdovih SR Slovenije ( 1 O) se omenja »povprečna akumulacija« v gospodar- stvu SR Slovenije. Treba je izvzeti tiste vrste »gospodarstva«, ki temeljijo na na- ravno omejenem zemljišču, tj. poljedel- stvo, gozdarstvo, gradbeništvo ipd. (primerjaj osnove politične ekonomije, li- teraturo v točkah 8, 9 in S). Ker ne gre za absolutni znesek »povprečne akumula- cije«, bi bilo treba navesti, katera njena stopnja pride v poštev- »skupni prihod- ki«, »skupni stroški« ali »povprečno vlo- žena poslovna sredstva«. V zadnjem pri- meru bi bilo treba navesti, ah ta poslovna sredstva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa poslovna sred- stva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa tudi specifična, lj. osnovno živo lesnogozdno zalogo in (eventualno) gozdno zemljišče. če obse- gajo tudi omenjena specifična sredstva, bi bilo treba navesti, po kakšnih cenah se bo izračunavala. - V prvem odstavku 92 . člena zakona o gozdovih SR Slovenije (lO) se kot odbit- na postavka ob povprečni >>akumulaciji« navajajo tudi >>sredstva za rezerve«. Me- nimo, da to ni prav, ker so ta sredstva za- gotovljena s povprečno akumulacije (pri blagovni proizvodnji tako v kapitalizmu kot v socializmu). Sicer pa ima zakon o gozdovih SR Slo- venije glede na to problematiko v pri- merjavi s predpisi zakona o gozdovih SR Hrvaške tudi svoje prednosti, npr.: - nadomestila za enostavno gozdno- biološko reprodukcijo in razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo (slednjo brez soplačnikov zunaj gozdarstva) predpisuje podobno kot zakon o gozdo- vih SR Hrvaške, vendar kot minimalna (33. člen); za to so si zaman prizadevali gozdarski strokovnjaki gozdne gospo- darske organizacije >>Slavonski gozd« Vinkovci; - če znesek od realizacije lesnih sor- timentov ne zadošča za kritje stroškov obračunskih »cen proizvodnje«, ima tozd pravico nadomestila do višine ugotovlje- nega primanjkljaja drugih gozdnogospo- darskih tozdov istega gozdnogospodar- skega področja od dela dohodka, ki je rezultat posebno ugodnih pogojev gos- podarjenja (92. člen, tretji odstavek); s tem se dejansko posredno zagotavlja utrjevanje rente na višini celotnega gozdnogospodarskega področja. kar smo odločno predlagali v vseh naših to- vrstnih delih; 177 - priporoča se, da se rente v gozdar- stvu izračunavajo začenši z realizacijo, tj. skupnim prihodkom, to pa pomeni po omenjeni definiciji K. Marxa, a tudi po vseh naših tovrstnih delih; s tem se izog- nemo mnogim napakam, ki so diskredi- tirale druge načine predlaganih izraču­ nov, a tudi načine, predpisane z zakonom o gozdovih SR Hrvaške (glej naše kritič­ ne poglede v literaturi v točkah 5 in 6); a ker ne misli na subjektivno gospodarje- nje, so vse ugodne priložnosti, vedeli smo naprej, zamujene! Zato predlagamo, da se dosedanji predpisi o določanju rente v gozdarstvu spremenijo v smislu naših načinov določanja rent v gozdar- stvu! LITERATURA l . Kral~c. B.: Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, pre- vod, Gozdarski inštitut Jastrebarsko, Radovi 56, Za- greb, 1983, str. 1-64. Ofset tisk 2. Kral~(:, B.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu .o gozdovih SR Slovenije, Gozdarstvo in predelava drevja, 10-12, Sarajevo 1984, str. 335-346 3. Kraljic, B.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, 178 Gozdarski inštitut Jastrebarsko, Radovi 63, XID de- lo v študiji, disertacija, Zagreb 1984, objavljeno 1985, str. l-25 +Summary 22-24, ofset tisk 4. Kraljic, B.: Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski list 1- 2, Zagreb 1986, str. 15--28 5. Kraljic, B.: Kritičen pogled na dolotanje ren1, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Glasnik za gozdarske poskuse Gozdarske fakulte- te, univerze v Zagrebu ob 125-letnici gozdarskega pouka v Hrvaški, Zagreb 1985, str. l-15, napisano s pisalnim strojem, v tisku 6. Kraljic, B.: Kritičen pogled na dolotanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski list, Zagreb 1986, str. 1-15, napisano s pisalnim strojem. V tisku. 7. Marx, K.: Kapital I-m, Beograd - Zagreb 1947-1948 8. Mezei, S.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, Zagreb 1978, str. 111-123. 9. Mezei, S.: Kritičen pogled na dolotanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 1811985. lO. Mezei, S.: Kritičen pogled na določanje renl predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb. v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 54/1983. li . Meze~ S.: Kritičen pogled na določanje rent. predpisanih v zakonu o gozdovih .SR Slovenije, Ekonomski inštitut Zagreb, v: Posvetovanje v Opa- tiji 1977, št. 4/1986. Oxf.: 156.2:149,6 Capreolus capreotus Analiza gospodarjenja s srnjadjo v Trnovsken1 gozdu v obdobju 1965-1984 LO UVOD Tako kot v celi Sloveniji, se tudi v Tr- novskem gozdu številčnost rastlinojede divjadi povečuje. Razlog je v izboljšanih bivalnih in prehrambenih pogojih, ki .so posledica zaraščanja opuščenih kmetij- skih površin, zaradi sušen ja jelke močne­ je· razvitega zeliščnega sloja v presvet- ljenih jelovo-bukovih gozdovih in umetne obnove propadajočih jelovih sestojev. Kljub izbo1jšanim življenjskim pogojem pa kvaliteta srnjadi, ki je najpomembnej- ša vrsta divjadi, ni najboljša. Nekateri starejši lovci so celo mnenja, da je bilo nekoč več in boljše srnjadi in da je za sla- bo kvaliteto kriv predvsem nepravilen odstrel srn. Ker ima LD Trnovski qozd na razpolago prilično dobro ohranjen arhiv, smo se odločili, da bomo skušali ugotovi- ti vzrok za stagnacije ali celo padec kva- litete srnjadi. 2.0 PREDSTAVITEV LOVIŠČA LD Trnovski gozd je ena največjih lov- skih družin na območju ZLD Gorica, saj znaša površina lovišča kar 10.475 ha. Lo- višče se razprostira na visoki kraški pla- · noti in v celoti obsega gozdnogospodar- ski enoti Trnovo in Predmeja, v kateri so vključeni družbeni gozdovi in del gozd- nogospodarske enote Gorica, v kateri prevladujejo zasebni gozdovi. Gozdov je 9570 ha, kmetijskih površin 851 ham ne- lovne površine 54 ha. 2.1 Reliefne, geološke in pedološke razmere Lovišče se razprostira na Trnovski planoti, v nadmorski višini 700-1495 m, le v prepadnih Govcih se spusti do nad- morske višine 530 m. Jugozahodni rob planote tvorijo kredni apnenci, osrednji večinski del predstavljajo jurski apnen- ci, katerim so mestoma primešani rožen- ci, vzhodni del pa tvori jurski dolomit. Mikroreliefno se pojavljajo vse lege, sa- ma planota pa je nagnjena proti jugoza- hodu. Prevladujejo tla tipa rendzine in srednjegloboka rjava pokarbonatna tla. Na koluvialnih nanosih pleistocenske ilo- vice s primesjo netopnih ostankov rožen- cev pa so se razvila kisla rjava podzolje- na tla. 2.2 Klimatske razmere Za podnebje visokega krasa je značil­ no, da je veliko padavin, ki so posledica bariernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase genovsko-jadranskih cikla- nov, ki prihajajo od morja. Letno po- 179 vprečje padavin znaša 2000 do 3000 mm, višina pada vin pa raste z nadmorsko vi- šino od roba nad Vipavsko dolino proti Goljakom, kjer ob najvišjih vrhovih (Mali Goljak 1495 m) celo presegajo 3000 mm letno. Padavine so ugodno razporejene, saj v vegetacijskem obdobju od aprila do septembra pade ca. 1160 mm pada- vin. Največ padavin je v oktobru in no- vembru, najmanj pa v juliju in avgustu. Srednja letna temperatura se v Tr- novskem gozdu giblje pod 5 oc. Vendar je temperatura na južnem robu nad Vi- pavsko dolino višja in se proti severu naglo znižuje, posebej še z višjo nadmor- sko višino. Zaradi velike razgibanosti te- rena prihaja do velikih lokalnih razlik v klimi, precej pogosta pa so mrazišča, v katerih je velika nevarnost pozeb na za- četku in proti koncu vegetacijske dobe. Tipična večja mrazišča so Smrečje, Ve- lika in Mala Lazna ter Smrekova, Majska in Mrzla draga. 2.3 Fitocenološke razmere V Trnovskem gozdu se po podatkih fi- tocenološki.h elaboratov, ki sta jih izdela- la Slovenska akademija znanosti in umet- nosti in Biro za gozdarsko načrtovanje iz Ljubljane, pojavljajo naslednje združbe: - primorski bukov gozd (Seslerio au- turnnalis-Fagetum) - dinarski jelovo-bukov gozd (Abi eti- -Fagetum dinaricum) - gorski bukov gozd (Enneaphyllo- Fagetwn) - visokogorski bukov gozd (Adeno- stylo glabrae-Fagetum) - mraziščni smrekov gozd (Luzulo al- bidae-Piceeturn) V vseh navedenih gozdnih združbah se pojavljajo različne subasociacije, v razponu od sušnih do vlažnih. 3.0 METODE DELA 3.1 Izločitev habitatov Pri našem delu smo izhajali iz predpo- 180 stavke, da so bivalni in prehrambeni po- goji na razgibani Trnovski planoti zelo različni in da ne moremo celega lovišča obravnavati enotno. Posamezne gozdne združbe v kombinaciji z različnimi dre- vesnimi vrstami in različnimi razvojnimi fazami sestojev nudijo srnjadi bistveno različne bivalne in prehrambene pogoje. To je bil glavni kriterij pri izločanju habi- tatov (bivalnih in prehrambenih okoli- šev), poleg tega pa smo upoštevali tudi: reliefne značilnosti, nadmorsko višino, starostne razrede gozdov, dosedanje gospodarjenje, delež kmetijskih površin in javne ter gozdne ceste. Na podlagi vseh navedenih kriterijev smo izločili 9 habitatov, ki so prikazani v tabeli št. l, nji- hove bistvene značilnosti pa so nasled- nje: - Habitat 1 se razprostira v višinskem pasu 700-900 m, značilno zanj pa je, da se mozaične prepletajo gozdovi z obi- ljem podrasti, grmišča in obdelane kme- tijske površine. - Habitat 2 predstavlja valovit vrta- čast svet v nadmorski višini 800-1000 m, ki ga porašča jo močno presvetljeni jelovi gozdovi s polnilnim slojem bukve in obi- ljem zelišč, v zadnjih 10 letih pa se je pri- čelo s pospešeno umetno obnovo s smreko. - Habitat 3 se razprostira v nadmorski višini 900-11 OO m, značilni zanj so čisti bukovi gozdovi brez podrasti in dolg gozdni rob z obdelanimi kmetijskimi po- vršinami. - Habitat 4 predstavljajo strnjeni me- šani gozdovi v nadmorski viširu l 000-1400 m, grm ovni sloj je slabo razvit, trave pa prevladujejo nad zelišči . - Habitat S predstavlja razgiban svet z dominantnimi vrhovi in globokimi doli- nami v nadmorski višini 1100-1400 m, ki ga poraščajo hukovi in smrekovi gozdo- vi, trave pa prevladujejo nad zelišči. - Habitat 6 zajema gorski hrbet Gola- kov v nadmorski višini 1200-1495 m, po- raščajo ga pretežno stari bukovi gozdo- vi, zelišča in trave pa so približno enako zastopani. - Habitat 7 se razprostira v nadmorski višini 1000-1200 m, poraščajo ga mešani gozdovi bukve, jelke in smreke, trave pa prevladujejo nad zelišči. - Habitat 8 predstavljajo čisti bukovi gozdovi v nadmorski višini 1100-1300 m, prevladujejo pa sušna rastišča s travami. - Habitat 9 je tipičen za gamsa gošar- ja, strme prepadne stene nad dolino Tre- buše v nadmorski višini 530-1200 m, na zgornji in spodnji meji pa se pojavljajo tu- di srnj11d. - Za celo lovišče je značilno, da se po- seke zarasejo z malino in jerebiko. 3.2 Obdelava podatkov Evidenca gospodarja o izvršenem od- strelu je bila na razpolago za obdobje 1965-1984, nepopolni podatki pa so bili le za leti 1967 in 1975, za l. 1968 pa sploh ni bilo podatkov. Ker se je v evidenci od- strela poleg podatkov o spolu, telesni te- ži, teži trofej in starosti skoraj vedno vpi- salo tudi krajevno ime uplenitve, smo zl9-hka razvrstili podatke po habitatih. Podatki o težah trofej so bili na razpolago samo za obdobje 1975-1984 s tem, da ni bilo podatkov za l. 1977. Za 2806 kosov uplenjene srnjadi, za katero je bil znan kraj uplenitve, smo v l. 1985 statistično obdelali razlike med po- sameznimi habitati, računalniško obdela- vo podatkov pa sta izvršila Iztok Koren, dipl. inž. gozdarstva, in Boris Laharnar, profesor matematike, ki vodi oddelek za AOP pri SGG Tolmin. 4.0 REZULTATI 4.1 Gibanje odstrela Podatki o izvršenem odstrelu v lovišču (vključno najdena divjad) so prikazani v grafikonih št. 1-9 in tabelah št. 2 in 3. Iz grafičnih prikazov in tabel lahko zaklju- čimo naslednje: - Po relativno nizkem odstrelu v l. 1965 in 1966 se je v l. 1971 odstrel dvignil na 185 kosov in je bil na približno enaki višini vse do l. 1983, ko se je pričel pove- čevati. - Težišče odstrela je va leta v habita- tih l, 2, 3 in 7, kjer so najboljši življenjski pogoji. - V zadnjih desetih letih je znašal od- strel v habitatu 1 2,2-5,0 kosov/100 ha, v habitatu 2 1,8-4,6 kosov/100 ha, v habita- tu 3 l ,5-3, 1 kosov 11 OO ha, v habitatu 7 1,5-2,6 kosov 1 1 OO ha, v habitatih 4, 5 in 8 se je gibal od 0,6-1,8 kosov/ 100 ha, v ha- bitatu 6 0,2-0,8 kosov 11 OO ha, v lovišču kot celoti pa je znašal 1,4-2,2 kosov/ 100 ha. - Odstrel trofejnih srnjakov je bil že l. 197 O skoraj tako visok kot l. 1983, ko je bi- lo uplenjeno 60 kosov. . - Do l. 1975 je bil odstre] srn bistveno večji od odstrela mladičev, pa tem letu pa se je zmanjšal odstrel srn in povečal odstrel mladičev. - V dvajsetih letih smo iz populacije srnjadi odstranili 52 % osebkov moškega spola in 48 % osebkov ženskega spola. - če doseženo strukturo odstrela pri- merjamo s sedaj veljavnimi smernicami za gojitev srnjadi, vidimo, da smo preveč posegli v razred trofejnih srnjakov in premalo v razred lanščakov. - Opazne so razlike med posamezni- mi habitati, saj smo v habitatih l, 3 in 5 up- lenili precej več srnjakov kot srn, v habi- tatih 2 in 7 pa je struktura odstrela ravno obratna. Kot kaže, je energetska kriza preus- merila realizacijo odstrela v habitate l, 2, 3 in 7, v katerili smo v l. 1984 realizirali 80 o/o odstrela trofejnih srnjakov, 85% od- strela lanščakov, 61% odstrela srn in 79 % odstrela mladičev. Tako praktično skoraj ne izvajamo lova na 4523 ha ali 43% vse površine, ki je primerna za sr- njad. 4.2 Povprečna telesna teža uplenjene srnjadi Podatki o povprečni telesni teži uple- njene srnjadi so prikazani v tabeli št. 4 in grafikonu št. lO. Primerjava med habitati je pokazala naslednje: 181 - Razlike pri telesnih težah uplenjenih večletnih srnjakov so po habitatih značil­ ne, saj obstaja le 3 °/oo tveganje. - Pri telesnih težah uplenjenih lanšča­ kov so po habitatih ravno tako visoke značilne razlike, saj je tveganje le 2 °1 oo. - Pri srnah in mladičih razlik med ha- bitati ni. - Najtežji večletni srnjaki so v habita- tih 6, l in 3, najlažji pa v habitatih 2, 4, S in 7. - Najtežji lanščaki so v habitatih 3 in 5, najlažji pa v habitatih l, 2, 4 in 7. Mogoče se bodo pri nekaterih poro di- li dvomi, da se na zabeležene teže uple- njene srnjadi ni mogoče zanesti, ker se je enkrat vpisovalo težo z g1avo, drugič brez, da se pri divjačini, ki jo lovci odku- pijo zase, vpišejo nižje teže, itd. Pri razli- kah med habitati ti pomisleki odpadejo, saj so statistično izločeni. Če pregleda- mo grafikon 10, vidimo, da je padec pov- prečnih tež pri trofejnih srnjakih v letih 1970-1976, da je v letih 1966-1971 močan padec povprečnih tež pri lanščakih, da pri srnah telesna teža z leti raste in da pri mladičih ni razlik. Razlike izvirajo iz vre- menskih razmer v pretekli zimi, realiza- cije odstrela v predhodnem letu, izvaja- nju lova po habitatih, možnih napak pri evidentiranju tež, napačnega odstrela srn, itd. Točnega vzroka pa se ne da ugo- toviti. Lažje je utemeljiti razlike med habitati, ki smo jih ugotovili pri povprečnih teles- nih težah uplenjenih srnjakov. Razlogi za ugotovljene razlike so naslednji: - Znano je, da ostro življenjsko okolje selekcionira in da prežive le najmočnej­ ši. Zato so v habitatu 6 najtežji večletni sr- njaki. - V okolju, ki nudi dovolj hrane, so te- lesne teže ravno tako visoke, kar se kaže v habitatih l in 3. - V prehrambeno dobrem okolju, ki je prenaseljeno s srnjadjo, je velika va- riabilnost, ker je zaradi milih zim narav- na selekcija manjša. Lep dokaz za to so najnižje telesne teže lanščakov v habita- tih 1 in 2, kjer so prehrambeni pogoji naj- boljši. 182 Odvisnosti telesne teže od starosti pri statisti~ni obdelavi nismo ugotovili, zato je ne obravnavamo. 4.3 Odvisnost telesne teže od meseca uplenitve Podatki o odvisnosti telesne teže od meseca uplenitve so prikazani v grafiko- nu št. ll. Pri krivuljah, ki smo jih upora- bili, ni tveganja, da ne bi držale, vendar so korelacijske odvisnosti zelo ohlapne. Kljub temu je nakazana, da pri trofejnih srnjakih pada telesna teža z mesecem uplenitve, pri lanščakih, srnah in mladi- čih pa narašča. Na prvi pogled prese- netljiv podatek, ki pa ne preseneča, ker se je še pred nekaj leti večino srnjakov odstrelilo v prsku in po njem. Tako lahko zaključimo, da je skrajševanje lovne -~o­ be na trofejne srnjake verjetno škodlJIVO iz treh razlogov: - Pravičen odstrel je možen le, ko div- jad redno izstopa in se jo da oceniti po obarvanosti. - Ce glavnino odstrela opravimo v pr- sku, smo zaradi nižjih tež finančno priza- deti. - Z zamikom pričetka lova na trofejne srnjake na julij in avgust obstaja velika verjetnost, da se plana ne izpolni. 4.4 Povprečne teže trofej Podatki o povprečnih težah trofej up- lenjenih srnjakov so prikazani v tabelah št. 4 in 5. Iz tabel lahko zaključimo nasled- nje: - Med habitati ni značilnih razlik v teži trofej večletnih srnjakov. - Razlike pri teži trofej lanščakov so po habitatih visoko značilne, saj je tvega- nje le 3 °/oo. - Statistično značilnih razlik v teži tro- fej večletnih srnjakov po posameznih le- tih ni. - Povprečna teža trofej lanščakov v zadnjih letih pada. - Najlažje trofeje lanščakov so v habi- tatih 1 in 2. - Najmanjša variabilnost teže trofej lanščakov je v habitatili l, 2 in 6. - V habitatu 6 je nizka variabilnost za- radi naravne selekcije in manjše poselje- nosti s srnjadjo, v habitatih l in 2 pa zara- di prevelike številčnosti srnjadi, ko so vsi lanščaki preganjani in utesnjeni. Teža trofej večletnih srnjakov se z leti ne spreminja, teža trofej lanščakov pa v zadnjih letih pada. V se to so znaki, da je številčnost srnjadi previsoka in da bo po- trebno povečati odstrel, če hočemo iz- boljšati kvaliteto srnjadi. 4.5 Odvisnost teže trofej od starosti Odvisnost teže trofej od starosti po ha- bitatih je prikazana v grafikonu št. 12. Za celotno lovsko družino in habitate l, 3 in 7 je ugotovljena parabolična odvisnost, v habitatih 2 in 4 je linearna odvisnost, v ha- bitatih 5, 6, 8 in 9 pa nismo ugotovili od- visnosti teže trofej od starosti. Korelacije niso močne, saj je z njimi pojasnjeno le 1.0-32% variabilnosti teže trofej. Z grafičnim prikazom odstrela in sta- rosti uplenjenih srnjakov, grafikon št 13, si lahko razložimo linearno odvisnost v habitatih 2 in 4 in odsotnost vsake odvis- nosti teže trofej od starosti v habitatih 5, 6 in 8. Razlogi so verjetno naslednji: - V izrazito gozdnatih predelih z malo ali nič kmetijskih površin je manjša pose- ljenost s srnjadjo. - V gozdovih so te~itorji srnjakov več­ ji, zato je težje izvajanje lova in večja ver- jetnost, da srnjad dočaka višjo starost. - Pomanjkanju hrane se srnjad prila- godi tako, da v prvih letih življenja pora- bi razpoložljivo hrano predvsem za te- lesni razvoj in šele kasneje tudi za razvoj rogovJa. - Ker izrazito gozdnate predele pose- ljujejo predvsem starejši vitalni srnjaki, je velika verjetnost, da so njihove trofeje močnejše od trofej enako starih srnjakov iz okolja s precejšnim deležem kmetij- skih zemljišč. - Posledica navedenega je lahko li- nearna odvisnost ali sploh odsotnost od- visnosti teže trofeje od starosti. Kljub temu, da je ugotavljanje starosti po obrabljenosti zob zelo vprašljivo, je to vendar eden od glavnih kriterijev za ugotavljanje starosti. Za Trnovski gozd tako lahko predpostavljamo, da so po- vprečne trofeje najtežje pri 5-6 letih, da pa so posamezne močne trofeje možne že od tretjega leta starosti dalje. Pri tem veljajo podobne zakonitosti za habitate 1, 3 in 7, hnbitata 2 in 4 ter hnbitata 5 in 8. Odvisnosti v habitatih 6 in 9 se ni dalo iz- računati zaradi premalo podatkov. 4.6 Odvisnost teže trofej od telesne teže Odvisnost teže trofej od telesne teže je izračunana le za celo lovišče in je prika- zana v grafikonu št. 14. Pri večletnih sr- njakih je korelacija še kar velika, pri lan- ščaki.h šibka, v obeh primerih pa linear- na. Tako pri večletnih srnjakih lahko pri- čakujemo, da bodo telesno močni srnjaki imeli tudi težko trofejo, pri lanščakih pa to ni obvezno. To pomeni, da moramo vedno odstreljevati le telesno šibkejše živali, saj je velika verjetnost, da se bo iz krepkega lanščaka razvil telesno močan srnjak z lepo trofejo. 4. 7 Odvisnost teže trofej od telesne teže in starosti V večini habitatov je odvisnost teže trofej od telesne teže in starosti precej močna, s tem pa je pojasnjen tudi precej- šen del variabilnosti rogovja. Odvisnosti po habitatili so prikazane v tabeli št. 7, za celotno lovišče pa v grafikonih št. 15 in 16. Stanje po posameznih habitatih je na- slednje: l) V habitatu l, v katerem so najboljši življenjski pogoji za srnjad in v katerem odstrelimo največ srnjadi, ni odvisnosti teže trofej od telesne teže in starosti. Na podlagi tega lahko sklepamo, da lahko pričakujemo močno ali šibko trofejo pri vsaki starosti in telesni teži. Temu pa je 183 vzrok verjetno prevelika številčnost sr- nja di. 2) V habitatu 2, v katerem so ravno ta- ko dobri pogoji za srnjad, je z odvisnostjo teže trofej od telesne teže in starosti raz- jasnjena 43 %variabilnosti, s tem da je te- ža trofeje odvisna predvsem od telesne teže in manj od starosti. 3) V habitatu 3, v katerem so zaradi dolgega gozdnega roba ravno tako ugodni življenjski pogoji za srnjad, je z odvisnostjo teže trofej od telesne teže in starosti razjasnjena 55 % variabilnosti. Teža trofeje pa je v glavnem odvisna od starosti. 4) V habitatu 4, v katerem kmetijskih površin praktično ni, je z odvisnosDo teže trofej od telesne teže in starosti pojasnje- no 62 % variabilnosti. Teža trofeje pa je enako odvisna od telesne teže in starosti. 5) Vhabitatu 7, v katerem prevladuje- jo smrekovi in jelovi gozdovi, je z odvis- nosDo teže trofej od telesne teže in sta- rosti pojasnjeno samo 29 % variabilnosti, teža trofeje pa je odvisna predvsem od starosti. 6) V habitatu 8, v katerem prevladuje - jo čisti bukovi gozdovi z malo podrasti, je z odvisnostjo teže trofeje od telesne teže in starosti pojasnjeno 63% variabilnosti, teža trofeje pa je odvisna predvsem od starosti. 7) V habitatih 5, 6 in 9 ni ugotovljena odvisnost teže trofeje od telesne teže in starosti in to predvsem zaradi nizkega odstrela in s tem premajhnega števila podatkov za obdelavo. 8) Za celotno lovišče, ki ga predstav- ljajo predvsem gozdovi nad 900 m nad- morske višine, je ugotovljeno, da je z od- visnostjo teže trofeje od telesne teže in starosti pojasnjeno 64 % variabilnosti, te- ža trofeje pa je odvisna predvsem od sta- rosti. Tako lahko zaključimo, da je v tipično gozdnih okoljih teža trofeje odvisna predvsem od starosti. Ker se srnjad slab- šim življenjskim pogojem prilagodi s tem, da v prvih letih življenja porabi raz- položljivo hrano predvsem za telesni razvoj in šele kasneje tudi za razvoj ro- 184 govja, je razwnljivo, da se močnejše tro- feje pojavijo šele pri 5--7 letih. V okolju z obiljem hrane pa lahko pričakujemo močne trofeje že po 2. letu starosti, ven- dar predvsem pri telesno močnih srnja- kih, in to pod pogojem, da številčnost sr~ njadi ni prevelika. 5.0 ZAKLJUČKI Analiza je pokazala, da je kvaliteta sr- njadi enaka kot pred 20 leti. Ker je kva- liteta uplenjene srnjadi odraz bivalnih in prehrambenih pogojev v posameznih habitati.h ter naših posegov v populacijo srnjadi, si poglejmo možne vzroke seda- njega stanja. V se do l. 1983 je bila višina odstrela na približno enaki ravni ( 1,5 do 1,8 kosov/100 ha). Več kot 70% odstrela se je realiziralo v lahko dostopnih habi- tatih 1, 2, 3 in 7, v katerih so tudi najboljši življenjski pogoji za srnjad. Pri tem se je spremljalo le skupno višino in strukturo odstrela za celotno lovišče, doseženi vi- šini in strukturi odstrela v posameznih delih lovišča pa se ni posvečalo dovolj pozornosti. Posledica tega je dejstvo, da se je v habitatih l in 3 upJenilo dosti več srnjakov kot srn, v habitatih 2 in 7 pa je struktura odstrela ravno obratna. Posle- dice nepravilnega odstrela v prehram- beno najbogatejših okoljih so: - V habitatih l in 2 smo ugotovili naj- nižjo povprečno telesno težo ( l 0,0 kg) in največjo variabilnost telesnih tež ( ± 2,4 do ± 2,6 kg) uplenjenih lanščakov. - Najlažje trofeje uplenjenih lanšča­ kov ( 40,9-39,9 g) in poleg habitata 6 naj- manjšo variabilnost tež trofej ( ± 12,6 do ± 14,0 g) uplenjenih lanščakov smo ravno tako ugotovili v habitatih l in 2. - V habitatih 1 in 2 se je uplenilo naj- več lanščakov - gumbarjev in mlacli- čev-srnjačkov. Pojavljanje gumbarjev, nizke telesne teže in teže trofej lanščakov ter verjet- nost, da sme v habitatih l in 2 polegajo več srnjačkov kot srnic, vse to so tipični znaki prenaseljenosti, ki so posledica Tabela 1 PREGLED IN OPIS HABITATOV Habi1a11 PoVJ:l.ina ha mladja in Lesna Škode Konlcurenti smj r~ 0,41• • r·032 4 "' r -0.57 u r·0.49u r~0,49""' r ... Q,43"" 3 "-------.---r----.-----.-.....---.--~~ starost 1 et 2 3 4 5 G 7 8 lovišča!). - Raziskave v g. g. e. Trnovo (Mervič M., 1982) so pokazale, da jelke višje od 15 cm praktično ni več (samo 220 oseb- kov /ha!), da je objedeno 32 %mladja viš- jega od l S cm, da je poškodovano 23 % vsega mladja in da se v tej enoti že pri- bližujejo škodam, ugotovljenim na Po- stojnskem leta 1981. 196 - Raziskave v g. g. e . Predmeja (Du rjava D. 1983) so pokazale, da je v og- raji 4 x več jelovega mladja kot na neog- rajenih vzorčnih ploskvah, da je objede- no 64% mladja višjega od lS cm, da je objedeno 35% vsega mladja in da so gozdovi enako ogroženi kot .n.a)Po$t.ojn- skem leta 1981. Primerjava naših rezultatov z izsledki Grafikon Št.13: Vi5.1na odstrela in starost uplenjenih ~rnjakov kom 4o 3o S tev it o up le njenih srnjakov 2o 3 1o /\ / \ / \ '/ \ 2 7 \ 2 drugih je samo potrdila prvotno ugotovi- tev, da je za slabo kvaliteto srnjadi v Tr- novskem gozdu kriva predvsem preve- lika številčnost rastlinojede divjadi. Če hočemo imeti vitalno srnjad v zdravem gozdu, moramo povečevati odstrel rast- linojede divjadi toliko časa, dokler se ne bo povečala telesna teža srnjadi in kva- liteta trofej in dokler se s kontrolnimi po- \ 4 5 6 7 pisi na vzorčnih ploskvah ne bo ugotovi- lo, dn je stopnja objedanja v dopustnih mejah. Samo povečanje odstrela pa mo- rajo spremljati ustrezni biotelmični ukre- pi, ki izboljšujejo naravne pogoje za pre- hrano rastlinojede divjadi, hkrati pa mo- ramo preprečiti pretirano vznemirjanje po ljudeh. 197 Grafikon Št. 14: Odvisnost teže rogov ja od telesne teže tem 9 24<> 22o 2oo 18o lo 7.0 VIRI l . Adamič M~ Kotar M .. : Analiza gibanja telesne teže rogovja pri ielenjadi in srnjadi v lo~ču »Je- lenc Snežnik v letih 197~1980, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 22, 1983. 2. Durjava D.: Vpliv dijvadi na obnovo gozdov v g. g . e. Predme~ (strokovna naloga). 1983. 3. Kotah M.. Strumbelj C.: Prispevek k poznava- nju srnjadi na Visokem Krasu v Slovenij~ Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, l 6, 1978. 4. Mervič M.: Vpliv divjadi na obnovo gozdov v g. g . e. Trnovo (Strokovna naloga), 1982. 5. Mikuletič V.: Škoda od srnjadi - pereč pro- blem, Gozdarski vestnik 1957. 6. Papež J., Koren I.: Razlike v pomladitvenem potencialu med Trnovsko in Cmovrško planoto in vpliv objedanja divjad~ Gozdarski vestnik 1984. 7. Simonič A.: Srnjad, 1976. 198 Grafikon Št .15 Odvisnost teže rogovjo. (t gr) večletnih srnjakov od telesne te2e. (T kg) in starosti IS let) Teza rt~~ovja gr 26o 24o 22o 2oo 16o 14o 12o 1oo tg r·-46,063+ ~65 B T + 371333 S - 31181 s 1 [l ... 0,631' 111111 6lct S let 41eta 2 leti ~.--......,.............,-...,......---,.-"T"""""--r----r-..------...--.........--~TeleSil(l teža 1o 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2o 21 22 kq 199 Grafikon Št .16 : Odvisnost teže rogovja (t gr}vEiletnlh Teza rogov ja gr 26o 24o 22o 2oo 18o 16o 14o 12o 1oo Bo srnjakov od telesne teže (Trg) in starosh (S let) lgr~46P63t-0,658 f+ 37,3335- 31,81s2. R ·Op37 "'• • ·-1 2 . 3 4 s 6 7 8 OXF.: 904(436): (048.1) IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Ekonomska in ekološka situacija avstrijskega gozdarstva v začetku leta 1987 Predsed.nil< avstrijske Zveze kmetijskih in gozdarskih obratov Heinrich Orsini - Rosen- berg je na novinarski konferenci predstavil njeno letno bilanco za leto 1986 in napoved za leto 1987. Opozoril je na skrb zbujajoča polna sklad.išča gozdarskih obratov, zahteval od nove Zvezne vlade vrnitev h konformni goz- darski davčni in gospodarski politiki ter po- zval k nujni omejitvi onesnaževanja okolja. l. Ekonomska situacija Po napovedi gospodarskega raziskoval- nega inštituta bosta gospodarska rast in izvoz Avstrije v letu 1987 nazadovala. Izvoz žaga- nega lesa bo nižji predvsem zaradi iz leta 1986 izvirajočega 22 o/o-nega padca izvoza v vzhodno Sredozemlje in severno Afriko, na- jvečjo neznanko pa predstavlja nedvomno Bližnji vzhod. Cene žaganega lesa so bile v letu 1986 za okrog 6% nižje od cen v pred- hodnem letu. Trgovanje z drobno oblovino izqleda bolj optimistično, saj so se njene cene v zadnjih mesecih leta 1986 rahlo dvignile in tudi pro- daja papirja in lepenke v lanskem letu izka- zuje rastočo tendenco, kar omogoča pozitiv- ne napovedi za letošnje leto. Cene hlodovine iglavcev so bile decem- bra 1986 za okrog 13% nižje od cen decem- bra 1981, stroški gospodarjenja pa so v tem obdobju precej porasli. Pomemben je tudi podatek, da so se v tem obdobju povišale plače za 26 %, stroški dela pa predstavljajo 75% vseh stroškov. Nazornejša postane predstava obremenitve gozdnih obratov v konkretnem primeru. Za nakup traktorja PS 100 je moral obrat v decembru 1981 od- dati 430m3 smrekove hlodovine, v decem- bru 1986 pa že 575m3. Prof. dr. Frauendorfer z dunajske Univerze za kulturo tal ugotavlja, da je leta 1985 vsak posekan m3 lesa, gozdarskemu obratu po- vzročil ll šilingov izgube, v letu 1986 naj bi ta izguba porasla na 44 šilingov/m3 poseka- nega lesa, v letu 1987 pa napovedujejo izgu- bo 50 šilingov /rn3 pose kan ega lesa. Prvič se je izguba pojavila leta 1982. Zveza gozdar- skih obratov Avstrije se je zaradi manjšega popraševanja žag in zaradi težnje po stabili- zaciji tržišča odločila zmanjšati sečnjo lesa, predvsem iglavcev. V prvih devetih mesecih leta 1986 se je celotni posek lesa zmanjšal za l %, posek debelega tehničnega lesa celo za 5,3 %. Premisleka vredno pri tem je dejstvo, da je 30,5% celotnega poseka predstavljal slučajni pripadek poškodovanega lesa, kar kaže na velik delež vetrolomov in snegolo- mov na eni ter širjenje propadanja gozdov zaradi onesnaženja na drugi strani. V držav- nih gozdovih so kljub prevladujočim tren- dom po zmanjšanem poseku posekali okrog 9,6 % več lesa kot prejšnja leta. Obremenitve gozdarstva Umiranje gozdov bo v naslednjih letih glavni problem gozdarstva, čeprav so tudi gospodarske težave izredno velike. Gre predvsem za razhajanja med rastjo cen in rastjo stroškov. Državna gospodarska in davčna politika pa nimata razumevanja za gozdarske obrate in njihove težave. Samo v zadnjih desetih letih so bile nove obremenit- ve gozdarstva naslednje: - zvišanje premoženjskega davka v letu 1977 za okoli 33 %, - zvišanje enotne vrednosti gozda v letu 1979 za 28% in v letu 1983 za 5%, čemur sledi avtomatsko zvišanje premoženjskega davka, 201 osnovnega davka in nekaterih dajatev iz so- cialnega zavarovanja za 33%, - znižanje gozdnega kredita leta 1986 s SO milij. šilingov na 30 milij. šilingov na leto. Zahteve gozdarstva Gozdarstvo po vsem tem pričakuje od no- ve vlade vrnitev k prejšnji gozdarski davčni in gospodarski politiki z naslednjimi tež:išči: - oprostiti odplačevanja premoženjskih davkov tiste gozdarske obrate, ki lahko z uradnim dokazilorn dokažejo, da je umiranje gozdov zajelo vsaj SO % njihovih gozdnih po- vršin, - odtegnitev premoženjskega davka od davkov na dohodek, - prilagoditev gozdnih vrednosti na de- jansko danost, - kredite vrniti na prejšnjo raven 50 milij. šilingov letno, - izenačitev izvoza in uvoza surovega le- sa. 2. EKOLOŠKA SITUACIJA Umiranje gozdov v Avstriji zastrašujoče napreduje, zajelo je tudi že listnate gozdove, sadno drevje in vinograde. Pred tridesetimi d? šti~idesetirni leti sta atrnosfera in vegeta- CIJa bili sposobni razgraditi strupene spojine do neškodljivih oblik, danes pa sta spričo ne- nehnih emisij strupenih plinov to sposobnost izgubili. S tlemi se dogaja podobno in posle- dica tega bo, da bodo nahajališča pitne vode kmalu postala redkost. To dokazuje, da umi- ranje gozdov ni izolirani gozdarski problem, temveč drastični simptom za zahrbtno zastru- pitev celotnega človekovega okolja. Dr. Grossmann je v raziskovalnem projek- ~ ~osalia to povezavo sistemov jasno pouda- nl rn dokazal, da je za rešitev avstrijskih goz- dov potrebno v desetih letih očistiti zrak vseh strupenih plinov. Iz gozdne inventure iz leta 1986 je razvid- no, da so se v Avstriji lesne zaloge v obdob- ju 1961-1985 povečale z 234 rnJ/ha na 274 mJ/ha, gozdatost s 43 %na 46%, lesni pri- rastek pa s 6, l na 6,7 m3/ha in leto. Pri tem so pomembna spoznanja, da je l/4 varovalnih gozdov v začetni fazi umiranja, 3,S %varoval- nih gozdov pa je že v fazi razpadanja. 202 Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja okolja Promet povzroča polovico vseh strupenih emisij v Avstriji, zato se je Zveza gozdarskih obratov Avstrije odločila za sodelovanje z avstrijskimi avto-moto klubi ter Zvezama last- nikov gozdov Nemčije in Švice. Namen tega sodelovanja je doseči vgraditev katalizator- jev tako v nove kot v rabljene avtomobile, pri čemer bi bila nujna zakonska odločba o uvedbi katalizatorjev v vse dvotaktne motor- je. Z raznimi akcijami obveščajo voznike o prednostih avtomobilov z vgrajenimi katali- zatorji. Veliko emisij ogljikovodikov nastaja tudi pri proizvodnji lakov na osnovi mineralnih olj in njihovi uporabi, zato Zveza gozdarskih ob- ratov zahteva od vseh proizvajalcev lakov, da jim ne dodajajo raznih strupenih dodatkov v obliki konzervansov ipd. Zveza gozdarskih obratov že dolgo časa pripisuje zmanjšanju porabe ogljikovodikov ključno vlogo pri zmanjšanju onesnaževanja okolja, medtem ko tega državni industrijski obrati v svojem potratnem 50 milijard šilin- gov obsegajočem programu zaščite okolja sploh ne omenjajo. Bistveni element prihodnje politike o oko- lju mora biti prostorsko planiranje. Za vse ve- like projekte je treba najprej oceniti njihov vpliv na okolje in prostor in šele po vključitvi posebnih nadzorovalnih (stražnih) sistemov za okolje v projekt lahko izdajo dovoljenje za take objekte. Prizadeti sosedi, mejaši načrto­ vanih avtocest, tovarn etc. pa morajo sprožiti enostavni in kratek postopek za povračilo škode, nastale s postavitvijo takšnega ob- jekta. iz »lnternationaler Holzmarkt« Dunaj, S/2-1987, št. 3, str. 1-4 prevedla in priredila: Cvetka Koler, dipl. ing. gozd. OXF.: 48 : 425.1 : 425.3 UMIRANJE GOZDOV Sauter, J. J.; Voss, J. U.: Opazovanja struk- turne degredacije epistomatalnih voskov pri smreki z vrstičnim elektronskim mikros- kopom in morebitna vloga tega pojava pri }JUmiranju smrek« (Eur. J. For. Path. 16, 1986, 408-423) V povrhnjico smrekovih iglic so listne reže globoko ugreznjene, ležijo na dnu vdolbin, ki jih imenujemo nadrežne (epistomatalne) kamrice. Vsako nadrežno kamrico zapolnju- jejo voski v kristalom podobnih paličastih ali cevkasbh strukturah. Te verjetno zmanjšuje- jo izgubo 'Jode skozi listne reže in so zato bistvenega pomena pri gospodarjenju dre- vesa z vodo. V 7-14 letni živlJenjski dobi smrekove ig lice se zamotano grajene vos- kaste strukture zlepljajo v amorfne zamaške, ki iglici preprečujejo normalno delovanje, to je· izmenjavo plinov. Zato iglica odmre. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom sta avtorja pregledala več tisoč listnih rež. Poiz- kušala sta ugotoviti spremembe zgradbe nadrežnih voskov pri različno starih iglicah m razliko v hitrosti propadanja voskastih struk- tur med smrekami v onesnaženem in ne ones- naženem področju . Ugotovila sta, da je po- stopno propadanje zgradbe nadrežnih vos- kov opazno že pol leta po izoblikovanju iglic in da ig lice odmrejo, ko ima 80-90 % rež ok- varjene epistomatalne voskaste strukture . V onesnaženem ozračju poteka ta proces mno- go hitreje in to je vzrok za krajšo življenjsko dobo iglic smrek v onesnaženih področjih. Na osnovi teh opazovanj postavljata avtor- ja novo teorijo o vzrokih propadanja smrek. Voskasti zamaški v nadrežnih kamricah pre- prečujejo iglicam izmenjavo plinov, zato je ovirana transpiracija in fotosinteza. Zaradi zmanjšanega oddajanja vode je zmanjšan do- tok mineralnih snovi iz tal v iglice. Najprej zmanjka iglici elementov, ki jih je v tleh na- jmanj, npr. kalcija in magnezija, če rastejo smreke na kislih, podzoliranih ali granitnih tleh. V propadajočih smrekah pogosto zasle- dijo pomanjkanje magnezija. V endar ta ele- ment navadno ni v premajhnih količinah v enoletnih iglicah, ki še nimajo bistveno okvar- jenih epistomatalnih struktur, pomanjkanje pa je znatno v starejših iglicah. Druge teorije propadanja gozda razlagajo pomanjkanje magnezija z njegovim izpiranjem iz iglic, z iz- piranjern iz tal ali zaradi okvarjenega sistema mikorize, v tej teoriji pa je pomanjkanje pripi- sano zmanjšani transpiraciji. Po njej je razlož- ljiv tudi pojav umiranja smrek na rastiščih, ki so bogata z magnezijem. Pomanjkanje mag- nezija ne vpliva le na izgled iglic (te so rume- ne, klorotične) ampak se okvari tudi zgradba celičnih sten, koloidna struktura celic, ribo- somi, predvsem pa so motene številne en- cimske reakcije. V skladu s to novo teorijo niso ugotovili v umirajo6ih smrekah zmanjšan vodni poten- cial, še celo nasprotno: v primeri z zdravimi drevesi so bila umirajoča bistveno bolje os- krbljena z vodo. Pomanjkanje vode bi v hira- jočih drevesih pričakovali v skladu z ostalimi teorijami, po katerih so poškodovane listne reže stalno odprte (npr. zaradi toksičnosti aluminija, direktnega vpliva polutantov, suš- nih obdobij ali slabe oskrbljenosti z asimilati). Pri propadajočih jelkah pogosto opazijo »mokro srce«, to je z vodo prepojen srednji del debla. Tudi ta pojav razlagata avtorja kot posledico zmanjšane transpiracije zaradi za- cepljenih rež. Transpiracijski vlek vode sko- zi ig lice naj ne bi dosegel dovolj visoke vred- nosti, da b1 izsrkal vodo iz lesa v notranjosti debla. Tudi številni sekundarru poganjki 1z debel propadajočih jelk nakazujejo prej do- bro oskrbljenost drevja z vodo kot pomanj- kanje vode. Poleg zmanjšane transpiracije pa je zaradi zamašenih rež ig lici ovir ano tudi sprejemanje ogljikovega dioksida, zato se zmanjša fotosin- teza. To povzroči pomanJkanje asimilatov za normalno debelinsko in višinsko rast dreve- sa, za normalno rast korenin, predvsem pa se zmanjša preskrba mik:oriznih gliv s hranivi. Manjši prirast stranskih vej povzroči njihovo zmanjšano mehansko trdnost in posledica je >>lameta sindrom«. Zmanjšana fotosinteza in motnje v delovanju encimov zaradi pomanj- 203 kanja magnezija povzročijo splošni stres dre- vesa, ki se kaže tudi v honnonalnih motnjah. Aktivnosti giberelinov upadajo, poveča se aktivnost inhibitorjev, abscizinske kisline in etilena, vse to pa pospeši staranje in odpada- nje iglic. Avtorja navajata tri dejstva, ki niso razlož- ljiva z dosedanjimi teorijami propadanja goz- da: poškodbe niso opazne na enoletnih igli- cah, gozdovi v močno onesnaženih naseljenih področjih niso bistveno bolj prizadeti kot tisti v čistejših predelih, lišaji ne propadajo po- vsod, kjer propada drevje. Ta opažanja ka- žep, da direktni vplivi škodljivih polutantov Zapleti pri bioindikaciji čistoče zraka z epifitskirni lišaji Pojav propadanja gozdov je tako specifi- čen v različnih podnebnih in prostorskih pri- likah, da posplošitve razlag niso mogoče. Tu- di vrednost posameznih bioindikatorjev, ki jih uporabljamo za ugotavljanje prisotnosti po- sameznih polutantov v zraku se spreminja. V zadnjem času se v tuji, predvsem nemški li- teraturi, pojavljajo vesti o propadlih gozdo- vih, kjer pa je na drevju (smreka) še dokaj bujna lišajska vegetacija. To postavlja lišaje kot kazalce čistega zraka v dokaj čudno luč, kajti navajeni smo, da te rastline zginejo med prvimi, ko koncentracija škodljivih snovi v zraku preseže določeno mejo. To nejasnost so nekateri nemški razisko- valci (WIRTH 1983, VOLKER & DURKHEIM 1986) uspeli do neke mere pojasniti. Ugotovi- li so, da lišajska vegetacija na propadajočih smrekah še zdaleč ni bujna, ampak da je v teh primerih v določeni fazi propadanja goz- da bujno razvita in številčna le določena vr- sta lišajev, največkrat je to lišaj Hypogymnia physodes. To je vrsta, ki spada gotovo med najbolj odporne, kisloljubne listaste lišaje in se povsod, ko doseže obremenitev ozračja s kislimi depoziti določeno vrednost, močno razmnoži na račun propada občutljivejših vr- st. V krajih, kjer so pomembni zračni onesna- ževalci oksidanti (ozon, PAN itd.), ki pri višjih rastlinah hitro poškodujejo listne reže in s tem povzroče na njih poškodbe in pripada- nje, ima ta lišajska vrsta v območju določenih koncentracij spet večjo možnost preživetja. 204 niso najpomembnejši vzrok spremenjenih fi- zioloških procesov v rastlinah in zato imajo lahko le manjšo vlogo v teorijah o vzrokih propadanja gozda. Epistomatalni voski pa lahko predstavljajo specifično tarčo za polu- tante, ·njihova okvara povzroči številne flZio- loške spremembe, ki se na zunaj kažejo kot propad drevesa. Dušan JURC Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF 61000 LJUBLJANA Večna pot 2 Njena steljka je brez rež in dokler koncentra- cija oksidantov ni prevelika in ne traja pred- olgo, jo skorja zlepljenih hif, ki ima tu vlogo povrhnjice, bolj varuje pred vdorom polutan- ta, kot pa liste višjih rastlin občutljiv sistem listnih rež. To potrjuje tudi dejstvo, da na teh mestih hitro propadajo lišaji, katerih steljke imajo razvit sistem cifel ali pseudocifel, to je raz- pok v skorji, ki imajo vlogo listnih rež. To raz- lago potrjujejo tudi poskusi NASH-a li. (1976) in NASH-a in SIGAL-a (1979), ki sta z zaplinjevalnimi poskusi z ozonom in dušikovi- mi oksidi ugotovila, da nastopijo poškodbe pri visokih koncentracijah teh polutantov kasneje pri lišajih kot pa pri višjih rastlinah. Do podobnih sklepov sta prišla tudi DE- RUELLE in PETIT (1984), ko sta opazovala vpliv izpušnih plinov avtomobilov na velikost fotosinteze različnih lišajev. Fotosinteza se je pri vrstah pseudocifelami (Parrnelia sulcata, in P. ca per ata) dosti bolj in prej znižala kot pri vrsti Hypogymia physodes, ki je brez teh struktur. Pri nas v Sloveniji do sedaj še nismo opa- zili, da bi se na od emisij močno poškodova- nem drevju masovno pojavljali listasti lišaji. Opažamo pa spremembe v sestavi in po- kvarnosti epifitske lišajske vegetacije okrog vseh večjih virov emisij (Šo~tanj, Zasavje, Ljubljana). Vpliv kislih depozitov je očiten v širjenju kisloljubnih vrst (Hypogymnia ph- ysodes, Ce tra ria pinastr~ in vrste iz rodu Per- meliopsis), ki se z iglavcev širijo na listavce in na njih sestavljajo vrstno obubožane združ- be. Ta sprememba je najbolj oi':itna na bukvi zaradi tipa krošnje, kasneje pa tudi na drugih listavcih. Ravno obratne so spremembe ob cestah in večjih kmetijskih kompleksih, kjer vpliv eutrofikacije najprej uniči k.islo-ljubne vrste. Iz vsega naštetega je razvidno, da lišaji ni- so izgubili na svoji bioindikatorski vrednosti, pač pa ne smemo njihove vloge v bioindika- ciji poenostavljati in posploševati. Treba je dobro poznati posamezne vrste, njihovo bio- logijo in ekologijo. franc Batič: OXF.: 902.1 LITERATURA DERUELLE, S., PETIT, P. S. X., l983: Preliminary studies on the net photosynthesis and respiration responses of some lichens to automobile pollution Cryptogamie 4 (3),: 269-278 NASH III., T., H., 1976: Sensitivity of lichens to nit- regen dioxide fumigations. Bryologist 79 ( l ): 103-106 NASH ID., T. H .. SIGAL, L. L .. l979: Gross pho- tosynthetic response of lichens to short time ozone fumigations. Bryo1ogist 82 (2): 280-285 VOLKER. J., DURKHEIM. B., 1986: Tate Balime und lebende Flechten - ein Phonomen der neuar- tigen Waldschaden. AFZ, l/2: 15-16 WIRTH, V., 1983: Zum Nachweis ver Ozon- wirkung durch Flechten. AFZ: 204-205. Lojze Funkl - osemdesetletnik Letos praznuje osemdeset let plodnega življenja Lojze Funkl, dipl. inž. gozd. Rojen je bil 9. maja 1907 v Grižah pri Celju v kmečki družini Leta 1926 je končal klasično girrmazi- jo v Mariboru, na kmetijsko-gozdarski fakul- teti v Zagrebu pa je diplomiral leta 1931. Gozdarske dolžnosti so ga najprej vodile na delo pri varstvu gozdov v Olovo v Bosni, na odsek za taksacijo Direkcije gozdov v Ljub- ljani, na veleposestvo Retnavn pri Mariboru in na okrajni gozdarski referat v Mariboru. Od leta 1934 je delal na odseku za urejanje hudournikov pri Banski upravi v Ljubljani, od leta 1942 do osvoboditve pa je bil gozdarski referent v Logatcu. Med vojno je bil i':lan te- renskega odbora OF gozdarjev na bivši ban- ski upravi. Po osvoboditvi je opravljal razlii':ne dolž- nosti v republiških qozdarskih organih, od le- ta 1954-60 je bil direktor Uprave za gozdar- stvo LRS, nato pomočnik republiškega sek- retarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pomočnik direktorja Zavoda za gospo~ darsko planiranje SRS. Leta 1967 je prišel na Biotehniška fakulteto kot višji predavatelj za predmet Ekonomika gozdarstva in lesarstva. Tam je ostal deset let, do upokojitve. Funklovo strokovno delo je tesno poveza- no s povojnim razvojem slovenskega gozdar- stva. Aktivno je bil vkljui':en v iskanje novih, sodobnejših konceptov gospodarjenja z goz- dovi, sam je neposredno vodil in usmerjal številne etape tega razvoja. Ko pregleduje- mo naš povojni gozdarski razvoj, najdemo Funklovo ime skoraj povsod; pri pripravi po- vojne gozdarske zakonodaje, pri planiranju razvoja gozdarstva, pri oblikovanju zasnove gozdnogospodarskega načrtovanja, pri iska- nju rešitev za financiranje gozdne reproduk- cije ter pri zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj gozdarskega šolstva in raziskoval- nega dela. Te napore je lepo strnila v uteme- ljitvi tudi Biotehniška fakulteta, ko mu je ob 70-letnici življenja podelila Jesenko vo prizna- nje za »pomemben prispevek k oblikovanju družbenogospodarske politike pri gospo- darjenju z gozdovi v SR Sloveniji, za razvoj in uveljavitev sodobnih konceptov gozdnogos- podarskega načrtovanja, za širšo družbeno afirmacija stroke, za izreden posluh in skrb za mlajše strokovne kadre«. Ob zahtevnem strokovnem delu, obreme- njenim z dnevnimi vprašanji in problemi, je Funkl ves čas tudi razmeroma veliko pisal, 205 pretežno seveda dnevno-informativne pri- spevke, pojasnila in mobilizacije, pa tudi stro- kovno poglobljene p rispevke. Iz tega časa Je nedvomno najpomembnejši nje9ov delež pri oblikovanju slovenskega prispevka za vse ju- goslovansko posvetovanje o ekonomsko fi- nančnih problemih gozdarstva ( 1956). Ti pri- spevki so še danes vredni strokovne pozor- nosti. Več časa za poglobljeno strokovno de - lo je imel po prihodu na fakulteto, čeprav se je moral najprej lotiti oblikovanja sodobnejše zasnove predmeta Ekonomika gozdarstva in lesarstva. Tudi po upokojitvi ni končal s stro- kovnim delom. Sodeluje na strokovnih sreča­ njih, tudi z referati, piše strokovne prispevke, velik del našega bremena je prevzel pri ob- likovanju prispevkov za novo izdajo Gozdar- ske enciklopedije. Funklovi strokovni pri- spevki so tudi zanimiva obeležja določenega razvojnega trenutka slovenskega gozdar- stva, nekateri med njimi pa bodo imeli traj- nejšo vrednost prav zaradi sinteze dolgolet- nih avtoritetnih izkušenj. Lojze Funk! je ves čas tudi aktiven in za- vzet družbeni delavec. Sodi med tiste stro- kovnjake, ki nikoli ne odkloni jo nobene nalo- ge, pa tudi med tiste -ne preveč številne - NAŠI NESTORJI OXF.: 902.! ki se vsake naloge lotevajo načrtno, natantno in prizadevno. Ob ožjem strokovnem delu je velik del svojega časa posvetil tudi delu v stanovskem društvu, nekaj let je bil tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Slovenije. Lojze Fllilkl pridobiva simpatije svojih so- delavcev in vseh slovenskih gozdarjev z osebno skromnost jo in neposrednostjo pa tu- di s široko splošno in strokovno razgleda- nostjo in pripravljenostjo vključiti se v vsako aktivnost, ki prispeva k napredku našega gozdarstva pa tudi širše družbene skupnosti. Za svoje požrtvovalno delo je dobil tudi širša družbena priznanja, med njimi red dela z rdečo zastavo in red zaslug za narod s sre- brno zvezdo. Je tudi častni član Zveze inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ju- goslavije in zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. LoJze Funk! nam ostaja zgled gozdarskega strokovnjaka, ki je svojo življenjsko moč us- meril na reševanje ključnih vprašanj našega gozdarstva in videl položaj in vlogo gozdar- stva tudi v širših družbenih dimenzijah. lztok Winkler Janko Pukmeister- Vijanski Janko Pukmeister-Vijanski se je rodi120. ju- nija 1837 v Vinjah pri Nov1 cerkvi blizu Celja. Psevrlomm ViJrm::>ki Je rlohil po rojstnem kra- ju. Leta 1851 se je vpisal na celjsko gimnazijo. Bil je odličen dijak, vendar je zaradi bolezni redni študij opustil in najel privatnega učite­ lja. Leta 1858 se je, potem ko je zaključil študij na gimnaziji, pisal v dveletno gozdarsko šolo v Mariabrunnu na Avstrijskem. Po dveh letih uspešnega študija se je zaposlil na Vrhniki 206 kot gozdarski adjunkt pri upravi gozdov kne- za Windischgratza. 7.e v gimnnzijskih letih je začel pisati pes- mi, povesti, anekdote, opisoval je domače in tuje ljudske šege, znane domače kraje. Spi- sal je tudi dva gozdarska članka . Svoja dela je objavljal v raznih glasilih in tako širil slo- vensko besedo in ljudske običaje med ljud- mi. Leta 1861 je izdal vsebinsko pester alma- nah z naslovom Nanos. Umrl je 25. maja 1862 v Laškem. Leopold Hufnagl Leopold Hufnagl se je rodil 31. decembra 1857 v Trautendorfu v Avstriji. Realko je kon- čal v St. Poltenu leta 1877. Odločil se je za štu- dij na Visoki šoli za kulturo tal na Dunaju, ki ga je zak1jučilleta 1881. Do leta 1884 je de- loval v avstrijski državni službi, nato pa je po- stal upravitelj posestva K. Auersperga v Av- striji. Leta 1890 je prišel v Soteska na Kranj- sko kot upravitelj posesti istega veleposest- nika, naslednje leto pa je postal upravitelj v Kočevju. Leta 1893 je postal centralni direk- tor vse Auerspergove posesti (okrog 31.000 ha) s sedežem v Vlašimu na Češkem . Tam se je leta 1937 upokojil in 20. jan.uo.rjo. 1942 umrl. Hufnagl je bil gozdarski strokovnjak sve- tovnega slovesa ter izredno ploden pisec. Za vsa Auerspergova posestva je sestavil go- spodarske načrte in pozneje njihove revizij- ske operate. Na Kočevskem je zgradil dve veliki parni žagi, v Vlašimu pa žago, pivovar- no in elektrarno. Za naše prostrane gozdove kočevskega krasa so posebno pomembne Hufnaglove študije o prebiralnem gozdu. Pri urejanju teh gozdov je leta 1892 sestavil lokalne tablice za kubiciranje bukovih, smrekovih in jelovih debel. Izdelal je posebno kontrolno metodo za urejanje prebiralnih gozdov. Za njegove zasluge in aktivnost na mnogih področjih (član avstrijskega zavarovalnega sveta, kmetijskega sveta, gozdarskih društev raznih dežel itd.) mu je Visoka šola za kulturo tal na Dunaju leta 1913 podelila naziv častne­ ga doktorja. Napisal je mnogo strokovnih knjig v nem- ščini. nekaj jih je prevedenih v srbohrvašči­ ne. Pomembne so zlasti naslednje: Lehrbuch der Forsteinrichtung ( 1938), Praktische Ein- leitung zur Wald-Wertrechnung (1934), Die Betriebseinrichtung in kleinen Waldern, be- sonders in Gemeinde- und Genossenschafts- waldem (1898). Objavil je tudi mnoge strokovne razprave v nemških strokovnih časopisih in društvenih revijah. Janko Urbas Janko Urbas se je rodil 10. maja 1877 kot kmečki sin v Lovrencu na Pohorju. Maturiral je v Novem mestu, diplomiral pa leta 1903 na gozdarskem oddelku Visoke šole za kulturo tal na Dunaju. Ob jubilejni 50. obletnici diplo- me je prejel zlato diplomo Visoke šole za kul- turo tal na Dunaju. Najprej se je zaposlil kot asistent pri gra- ščinskem gozdnem uradu v Gornjem gradu, nato pa je bil okrajni gozdarski inšpektor v Logatcu, Novem mestu in Mariboru. Po l . svetovni vojni je bil gozdarski refe- rent v Mariboru. Leta 1922 je dal pobudo za ustanovitev Podravske podružnice gozdar- skega društva v Mariboru, ki je bila kasneje vključena v ljubljansko podružnico Jugoslo- vanskega gozdarskega društva. Istega leta je osnoval gozdno drevesnico v Slivnici pri Mariboru, ki je bila kasneje prestavljena v Rače. Kot gozdarski strokovnjak je mnogo pri- speval k vzgoji gozdarskega kadra in k na- predku gozdnega okraja Maribor. Med kmečkim prebivalstvom je imel mnogo us- pešnih predavanj. Razne gozdarske pred- mete je kot okrajni inšpektor v Novem mestu poučeval na kmetijski šoli na Grmu. Leta 1931 je v Mariboru organiziral eno- in dvolet- no gozdarsko šolo, kjer je do leta 1935 tudi predaval. Po letu 1935 je do upokojitve leta 1939 deloval pri banski upravi v Ljubljani. Po osvoboditvi se je Janko Urbas ponovno aktivno vključil v gozdarsko stroko. Imeno- van je bil za vodjo vseh drevesnic maribor- skega okrožja in hkrati za predavatelja pred- metov varstvo gozdov in lovstvo na gozdar- ski šoli v Mariboru. Leta 1948 je bil imenovan za sodelavca gozdarskega inštituta za pro- učevanje eksot Slovenije, leto kasneje pa za zaupnika za varstvo prirode. Aktivno je sode- loval tudi v društvu gozdarskih inženirjev in tehnikov, ki ga je proglasilo za svojega čast­ nega člana. Janko Urbas je bil od leta 1908 član lovske - ga društva. Z dr. Lavričem in inž. Šušteršičem je leta 1951 izdal učbenik »Lovstvo«. Lovska zveza LRS ga je leta 1953 odlikovala za zaslu- ge za lovstvo, Lovska družina Podvelka pa ga je izvolila za častnega člana . 207 Svoje strokovne članke in razprave je Jan- ko Urbss objavljal v Kmetovalcu, Sumnr- skem listu, Gozdarskem vestniku in lovskem glasilu. Leta 1925 je za takratno mariborsko oblast izdelal »Izkaz političnih in katastralnih občin s pregledno karto gozdov za gozdno statistiko« kot prvi tak elaborat v Sloveniji. Kasneje je izdelal številne gozdnogospodar- ske načrte za razna posestva, ki so bih prva podlaga za načrtno gospodarjenje v Sloveni- ji. Ob 50. obletnici zagrebške gozdarske fa- kultete je v knjigi »Pola stoljeca šumarstva<< napisal prispevek o eksotah na Pohorju. Po- leg učbenika »Lovstvo« je izdal tudi učbenik »Varstvo gozdov«, ki je izšel leta 1958. Janko Urbas je umrl 20. januarja 1968 v Ma- riboru. S svojo strokovno zavzetostjo in teme- ljitostjo je mnogo prispeval k vzgajanju mla- dih strokovnih kadrov po vsej Sloveniji. Z vnašanjem in proučevanjem prilagodljivosti eksot na Pohorju je nakazal možnosti uvajanja novih gospodarsko zanimivih drevesnih vrst, ki so bile do takrat poznane le kot okrasne drevesne vrste. Josip Ciril Oblak Josip Ciril Oblak je bil rojen lO. decembra 1877 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v rojst- nem kraju, pravne študije pa na dunajski in graški univerzi. V letih od 1906 do 191 O je služboval pri sodišču v Celovcu, nato pa je bil do svoje smrti odvetnik v Ljubljani. Bil je velik ljubitelj narave. V es svoj prosti čas je posvetil popotovanju in planinarjenju. Prepotoval je mnoge tuje dežele ter preple- zaJ neštete gorske vrhove, svoja doživetja pa je opisoval v raznih dnevnikih, največ v Pla- ninskem vestniku. Bil je častni član Sloven- skega planinskega društva. Josip C. Oblak je izginil v triglavskem po- gorju 27. septembra 1951. Pokopali so ga 19. avgusta 1953, potem ko so ga slučajno na~li v zasneženi globeli na pobočju Kredarice. Za slovensko gozdarstvo je postal pomem- ben s svojo oporoko iz leta 1926, s katero je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski uni- verzi in Slovenskemu planinskemu društvu. Svoj 26 ha obsegajoči gozd na Brezovici pri Ljubljani je dodelil gozdarski fakulteti, ki naj bi jo, po njegovi zamisli, ustanovili v Ljubljani. Gozd naj bi ji služil v poučne in raziskovalne namene. 208 Presenetljivo je dejstvo, da je napredni slo- venski intelektualec, ljubljanski odvetnik, že leta 1926 spoznal potrebo po poglobljenem strokovnem pristopu h gospodarjenju z goz- dovi in videl potrebo za ustanovitev sloven- ske gozdarske fakultete, k čemur je tudi pri- .speval svoj delež. Svoje oporoke ni spreme- nil niti v kriznih letih agrarne reforme, ko mu je od 26 ha gozda ostalo le borih 5 ha, niti v le- tu 1949, ko je bil v okviru takratne Agronom- ske fakultete v Ljubljani ustanovljen gozdar- ski oddelek, kateremu so bile v znanstveno- raziskovalne namene dodeljene velike povr- šine gozdov. Vojko Koprivnik Vojko Koprivnik se je rodil 11. julija 1887 v Mariboru. Obiskoval je gimnazijo v Mariboru in maturiral leta 1906. Sprva se je odločil za študij gozdarstva na Visoki ~oli za kulturo tal na Dunaju, ki jo je leta 1911 uspešno zaključil . Že naslednje leto se je vpisal še na pravno fa- kulteto na dunajski univerzi in leta 1917 dip- lomiro.l. Znanje, pridobljeno na obeh fakulte- tah, je združil v svojem delu. Od leta 1919 do 1932 je služboval na Mini- strstvu za gozdove in rudnike v Beogradu. Med tem je bil v letih od 1928/29 direktor gozdne direkcije v Sarajevu, v letih od 1924 do 1936 pa je honorarno predaval na kmetij- sko-gozdarski fakulteti beograjske univerze. Vojko Koprivnik je bil vnet lovec in aktivni član raznih rlru~tev . Bil je podpredsednik Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhi- tektov v Beogradu, od leta 1928 pa podpred- sednik uprave Osrednje zveze lovskih druš- tev v Beogradu in član raznih strokovnih kor- poracij. Med drugo svetovno vojno je bil dolgo ča­ sa vojni ujetnik v Nemčiji. Po vrnitvi v Beo- grad je zaradi posledic ujetništva 28. ll. 1949 umrl. Vojko Koprivnik je napisal več obsežnih razprav in člankov za Šumarski list, Tehnični list. Jugoslovanski šumar, Gozdarski vestnik, kot zavzet lovec pa je dopisoval tudi v mnoga lovska glasila. Spisal je tudi knjigo Jugoslo- vanski lovčevi zapiski. ki je izšla leta 1936 v Mariboru, ter Tri razprave k zakonu o šuma- ma, izdano leta 1937 v Beogradu. STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA S Ljubljana, maj 1987 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 209 Prcf dr. MarJan Kolar. Proizvodna doba in njen pomen pri načrtovanju v gozdarstvu 223 Dipl. mi. gozd. Franci Furlan·Razvoj spravila lesa in proizvodnost prilagojenih traktoqev na TOZD gozdarstvo Snežmk 234 Dipl. inž. gozd. janez Titovšek: Prispevek k poznavanju pršic štškaric (Eriophyidae) na gozdnem drevju v Slovemji 242 Mag. dipl. inž. gozd. Boštjan Košir : Nabavna cena kot kazalec stroška•; delovne ure stroja pn sprav ilu les~1 249 Mirko Medved, jernej Ude· Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva -Kranj '87 253 [z domače in tuje prakse: Namesto gozdarske kronike 257 UmiranJe gozdov: Virusi okužuje)O gozdno drevje 260 Naši nestorji 261 Književnost 262 V1d Miku/it: Uvajanja osebnega računalmka ·; gozdarstvu SlJka na naslovnj stram: Renovirana žaga v T rubarJevem gaJU (foto: Črtomir Vilhar) Tisk: Tiskarna Tone Tomsic. LjublJana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in les arstva Slovenije Uredniški svet nag. Zdenko Otnn, predsedmk dr . Jo.nez Boilč MHJa Cimperšek ]ože Cerrne l) Franc Furlan Marko Kmecl janez Košir Bous K1asnov Jože Kovači č: Tone Modtc Tone šepec MarJan Trebežntk Uredniški odbo r dr. Boš ip.n J\..;."l ko dr. Janez Božič Mar ko Kmecl dr. Dušan lvl.lm šek dr MarJan Ll pogi:Jvsek 1 ag Zdenko Otnn Odgovorni urednil< Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipL inž. gozd. IJ r ed mšiVO In uprav<) Ec!Itors· add ress YU 61000 Ljubljana ErJa vceva cesta 15 ~.Jr\. ratun - Cur. acc ZD!T G!J SloveniJe LJublJana. Ena r če va 15 50101 ·678 - 48 /i07 Letno IZide 10 štev t!k lO t.SS\leS p<-:r vew etr.a mdiVIdlla lna na ročmna 1800 d m za OZD m TOZD 7000 dm za d1_12 ke m študente 700 dlll za tnozemstvo 50 DM p osamezna številka 450 dtn Usianovt te iJICJ revi JE: sta Zv za društev m.žemrr:v in tehmkov gozdars ·.;a m lesarstv <:1 Slovemre ter s ··moupravna mte esna skupnost ~ča r:;ozdnrstvo SloveniJe Poieg nJIJU denarno podp tm tzha]an1e rcV1J8 udi Ra · Iskov dna doba omogoča optimalno izkori- š~anje rastiščnih in sestojnih posebnosti, istočasno pa omogoča potreben časovni red, ki je eden od pogojev trajnosti. Kotar, M.: Production time and its significance in forestry planning. Gozdarski vestnik, 45, 1987, S, pp. 209, in Slovene, ref. 13. Signifi.cance of production time in forestry plan- nings is discussed in this article. A rotation was substitued by the production time. The rotation was too rigid and was based only on timber func- tion of forests. The production time enables optima! consideration of site and composition particulari- ties and also enables required time order which is one of the durability condit.ions. * Prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakul- teta. VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. l. PROIZVODNA DOBA KOT PRIPOMOČEK PRI NAČRTOVANJU Proizvodna doba, ki je nadomestila nekdanjo obhodnjo, je še vedno eden iz- med nepogrešljivih pripomočkov načr­ tovanja v gozdarstvu. Da bomo razumeli njen pomen, moramo najprej spoznati obhodnjo. Ta je definirana, kot v letih iz- ražena srednja vrednost, ki je potrebna od osnovanja pa do končnega poseka sestaja v danem obratovalnem razredu. V primeru, da tvori sestoje nekega obra- tovalnega razreda več drevesnih vrst, se obhodnja lahko nanaša na posamične, najpogosteje pa se ravna po glavni dre- vesni vrsti. Obhodnja se uporablja v tistih sistemih gospodarjenja, ki temeljijo na oblikovanju starostnih razredov, torej si- stemih, kjer je vzpostavljen precej strog prostorski in časovni red oblikovanja in koriščenja sestojev. Vendar pa je po- trebno še posebej poudariti, da pred- stavlja obhodnja le srednjo vrednost »zrelosti a ~ b cv v v vv o a b na mera (nasprotno pa je letna zemljiška renta tem večja, čim večja je ta obrestna mera), - čim večji je končni donos (Au), - čim večji so vmesni donosi (N + D), - čim manjši so stroški osnovanja in nege sestaja, - čim manjši so stroški upravljanja. Vrednost donosa zemljišča se spremi- nja glede na vrednosti elementov, ki so v matematičnem izrazu št. 5. Za gozdarstvo je bila pomembna predvsem maksimal- na vrednost donosa rastišča; tista starost sestaja, pri kateri je ta dosežena, se ime- nuje sečna zrelost sestaja glede na mak- simalno zemljiško rento, oziroma glede na maksimalni čisti zemljiški donos. Kul- rninacija Bu je močno odvisna od obrest- q q u v u let A u starost v letih ne mere p. Čim večja je obrestna mera, tem hitreje doseže Bu največjo vrednost. Podobno pride do hitrejše kulminacije z manjšanjem stroškov osnovan ja in vzgoje novega sestaja, s povečevanjem deleža redčenj ter z izvajanjem redčenj v čim manjši starosti sestaja. Podobno prihaja do zgodnejše kulminacije, če se razlike v vrednosti sortimentov, ki napadejo z dalj- šanjem obhodnje, manjšajo. (To je ob degresivni rasti cene sortimentov, ki na- padejo ob daljši obhodnji.) Prvi, ki je izpeljal obrazec za maksi- malno vrednost donosa zemljišča in to že leta 1849, je bil Faustmann v Allgemeine Forst und Jagdzeitung (Nenadic, 1922). Prave temelje tej smeri v gozdarstvu pa je dal M. R. Pressler (1815-1886), profe- sor na gozdarski akademiji v Tharandtu. Pressler in njegovi pristaši so uporabljali kot obrestno mero 3 %. Vloženi kapital se je moral obrestovati s 3 %, zato so to ob- restno mero imenovali gospodarsko ob- restno mero (kalkulativne) in je bila do- ločena vnaprej. Kot vidimo, je ideja maksimalne zem- lji~ke rente upo~evala vrednostno proiz- vodnjo, in to celo preveč, tako da so po- zabili na omejitve rastišča. V težnji, da bi čimbolj dvignili rento, so snovali čiste . smrekove sestoje, ker je imela le-ta naj- večjo količinsko in vrednostno proizvod- njo. Ker pa je bilo nadvse pomembno, da niso imeli nikoli golih površin, so prešli na obnovo s pogozdovanjem. Danes vidi- mo samo negativne posledice te šole, to so obsežne monokulture smreke, ki so labilne in ne dajejo tistih donosov, kot so pričakovali in to predvsem zato, ker so ti sestoji vrzelasti in ker so marsikje po- vzročili degradacijo rastišča. Na drugi strani pa so ravno posledice te šole po- spešile raziskave na področju ekologije ter uzakonile pri gospodarjenju z gozdo- vi spoštovanje rastišča ter spoštovanje zakonitosti razvoja sestojev. ~ri določanjll: _obho~e n~ o~ovi m~­ kslffialne zemlJiške re'n!e izhaJamo 12 predpostavke, da imamo obratovalni razred s površino u-hektarjev, kjer je vzpostavljen -model normalnega gozda, torej u sestojev po 1 ha, ki si sledijo od prvega, ki je star 1 leto, do zadnjega, ki je ~ar- u - let. Pri določanju obhodnje na osnovi naj- večje zemljiške rente nam služi nasled- nja zveza: ·- Au + l: D - ( c + u v) - O ,O p L Hm u == razredu (to vrednost lahko dobimo in- duktivno ali pa deduktivno) Finančna obhodnJa predpostavlja, da imamo največje obresti od sredstev vlo- ženih v zemljišče. Obrestna mera pri iz- računu obresti od vrednosti sestojev (sestojna renta) se je obračunavala po t. i. gozdni obrestni meri to je 3 %. V bist- vu pri iskanju finančne obhodnje iščemo maksimum razlike med gozdno in sestoj- no rento. Vrednost sestojev v obratovalnem razredu lahko izračunamo po nasled- njem obrazcu: :EH Au+ l:D- (c + uv) m = OO - U. Bu 1 p (8) Povprečna sedanja vrednost enega sestaja pa je LHm Au - :ED - ( c + uv) Hm = -- = - Bu(9) u u. 0,0 p Obhodnje na osnovi maksimalne zem- ljiške rente so bile izredno kratke. Kot primer naj navedemo veljavne dolžine teh obhodenj za smreko leta 1899 v državnih gozdovih v Nemčiji v po- krajini Sachsen (Endres, 1923). Na 11 % gozdne površine je bila ob- hodnja 55--65 let. ·'Na 67 % gozdne površine je bila_.,-ob- hodnja 65-80 let. Na 18 % gozdne površine je bila ob- hodnja 80-90 let. Na 4% gozdne površine je bila obhod- nja 90-105 let. V primeru, da v obratovalnem ra?-Ie- du ni vzpostavljen normalen razpored starostnih razredov, so izračunali obhod- njo kot srednjo vrednost sečnih zrelosti posameznih sestojev v obratovalnem 0,0 p Bu ~Max. (?) razredu. Au == končni donos (zmanjšan za stroške pridobivanja) sestaja, ki je star u let LD = donos iz redčenj (zmanjšan za stroške pridobivanja) v vseh sestojih ob- ratovalnega razreda v enem letu rHm :::vrednost sestojev v obratovalnem 2.6 Obhodnja in sečna zrelost največje rentabilnosti Pri določanju dolžine te obhodnje stre- mimo, da dosežemo najvišjo možno ob- 215 re~? mero (p*) za sredstva, ki smo jih vlož1h v gozdno zemljišče in gozdni se- stoj. Dobimo jo z naslednjo zvezo: & + :ED - (c + uv) li (Bu +Hm) . lQO = = p* ~Max. (lO) Ta obhodnja je običajno nekoliko dalj- ša kot finančna obhodnja. V bistvu sta obe obhodnji rezultat teženj, kako čim­ b?lj obresto~ati kapital in ne težnje po čl!TI popolneJšemu izkoriščanju gozdnih rastišč. Zagovorniki obeh teh obhodenj so se v bistvu obnašali kot bančniki in ne kot gospodarji dobrine splošnodružbe- nega pomena. 2.7 Obhodnja in sečna zrelost največje produktivnosti Ta obhodnja temelji na maksimalnem prispevku gozdov k družbenemu proiz- vodu. Zato je potrebno, da najprej ugoto- vimo novoustvarjeno vrednost v obrato- valnem razredu (W). To dobimo: W=:ES+A~+:ED* -(Am+ Ar+ Aa) (11) W = novoustvarjena vrednost At= bruto vrednost končnega donosa :ED*= bruto vrednost redčenj v obrato- valnem razredu v enem letu :ES= neproizvodni učinki gozda Am = porabljen material Ar = tuje storitve (stroški) ~ = odpisi (amortizacija itd.) Pri obhodnji največje produktivnosti ločimo dve različici, in sicer: a) obhodnjo največje produktivnosti po površini w -~Max. u (12) b) obhodnjo največje produktivnosti po delu w T~Max. 216 (13) kjer pomeni: u = obhodnja T =volumen dela (število vloženih delov- nih dni v celotni obhodnji). Ta obhodnja že upošteva splošne ko- risti družbe. Vendar pa je pri obhodnji nevarnost, da rastiščni potencial ne bo v celoti izkoriščen in to, ali zaradi premajh- nega vlaganja sredstev v gozdno proiz- vodnjo (a različica), ali zaradi premajh- nega vlaganja dela v gozdno proizvod- njo (b različica). 2.8 Obhodnja in sečna zrelost največje gozdne rente (ekonomska obhodnja) To je obhodnja največjega čistega do- nosa. Pri tej obhodnji dosežemo največje presežke dohodkov nad stroški gozdne pro.izvodnje, zato imenujemo to obhodnjo tudi ekonomsko obhodnjo. Dobimo jo iz naslednjega izraza: & + :ED - (c + uv) ______ .:._ ~ Max. (14) u Ta obhodnja zaradi zagotavljanja pre- sežkov omogoča vlaganja, s katerimi po- večujemo in izboljšujemo gozdno proiz- vodnjo. Ne zagota~lja pa ta obhodnja maksimalnega izkoriščanja gozdnega potenciala. Te obhodnje so razmeroma dolge. Ta obhodnja teži le k maksimalne- mu čistemu donosu, kar pa ni vedno cilj gospodarjenja. Z zniževanjem stroškov sicer lahko povečujemo čisti donos, obi- čajno pa s tem znižujemo tudi proizvod- njo (ustvarjeno vrednost) (Čokl, 1968). Ker je maksimalna gozdna ren ta pove- zana z zemljiško rento, saj je slednja tudi sestavni del gozdne rente, nas zanima, kakšna je razlika pri gospodarjenju, kjer imamo finančno, oziroma kjer imamo ekonomsko obhodnjo. Vzemimo, da imamo popolnoma ena- ko rastišče in isto drevesne vrsto ter ena- ko površino. Tam, kjer imamo finančno obhodnjo, bomo trajno prejemali največji čisti donos glede na vložena sredstva (kapital, to je vrednost zemljišča in vred- nost lesnih zalog). Tam, kjer gospodarimo z ekonomsko obhodnjo, pa bomo trajno prejemali naj- višji čisti donos na enoto površine, ven- dar ob znatno večjih vloženih sredstvih (višja vrednost lesnih zalog) . 2.9 Ob hodnja. in sečna zrelost največjega bruto lesnega donosa To je obhodnja, pri kateri ustvarjajo gozdovi s svojo lesno proizvodnjo naj- večje bruto donose, ne oziraje se na stroške proizvodnje. Dobimo jo z maksi- miranjem naslednjega izraza: At+ :ED* . ---- = lv,MAX ~Max. (15) u A~ = bruto vrednost končnega donosa :LD* =bruto vrednost donosa iz redčenj iv.MAX =povprečni vrednostni prirastek v času njeg-ove kulminacije. Iz obrazca 15 je razvidno, da s to ob- hodnjo dosegama maksimalno vrednost- no proizvodnjo, torej z njo maksimalno iz- koriščamo rastiščni potencial. Njena sla- ba stran je, da ne upošteva stroškov go- spodarjenja in, da dopušča tudi slabo or- ganizacijo. Ta obhodnja ima približno is- to dolžino kot ekonomska obhodnja in je precej daljša kot absolutna obhodnja. V teoriji pomlajevanja gozdov se dolžina te obhodnje sklada s starostjo sestaja, kjer pričnemo sestoj pomlajevati. Ta obhod- n)a zagotavlja skupnosti največje dohod- ke. 2.10 Obhodnja in sečna zrelost največjih koristi gozda Pri tej obhod nji vplivajo na njeno dolži- no poleg vrednosti lesne proizvodnje tu- di v denarju izražene posredne koristi gozdov CE S). Njeno vrednost dobimo iz naslednjega izraza: A~+ LD* + LS ------ ---? Max. u (16) Ta obhodnja upošteva vse zahteve, ki jih ima družba do gozda. Njeno izračuna­ vanje pa je zelo težko, ker težko ovred- notimo posredne (ne lesne) koristi gozda. 3. DOLOČANJE DOLŽINE PROIZVODNE DOBE Sodobno gospodarjenje z gozdovi oz- načuje njihova večnamenska vloga. Les- na funkcija , na kateri je temeljila določi­ tev obhodnje -je sicer zelo pomembna, vendar pa postajajo enako pomembne tudi okoljetvorne in kulturno pogojene funkcije gozda. Zahteve po vseh teh funkcijah izražamo s sistemom gozdno- gospodarskih ciljev. Nekdanje maksimi- ranje lesnoproizvodnih ciljev je zamenja- lo opti.miranje, to je kar najboljše izpol- njevanje vseh ciljev hkrati. V tej luči pri- stopamo tudi k določanju proizvodne do- be. Proizvodno dobo postavljamo za posa- mezni gospodarski razred, ki združuje sestoje iste drevesne vrste ali sestoje s podobnim drevesnim sestavam, ki imajo podobno razvojno dinamiko. Poleg teh opredeljujočih pogojev, običajno še za- htevamo: podobnost rastišč in podobno vlogo v strategiji doseganja ciljev. Pri ta- ko postavljenih gospodarskih razredih lahko tudi določimo, kolikšne naj bodo proizvodne dobe, da bodo cilji optimalno doseženi. Izraz za ugotavljanje dolžine proizvod- ne dobe je v bistvu enak obrazcu ( 16), kjer smo ugotavljali obhodnjo največjih koristi. gozda, le da smo obhodnjo nado- mestili s proizvodno dobo (a) L:S + A-: + ~D* ------ ---? Max. a (17) Maksimirarno vse konsll gozda m to celostno. Teoretično je ugotavljanje pro- izvodne dobe na ta način zelo enosta,mo, v praksi pa največkrat nemogoče in to zaradi tega, ker je težko ali pa nomogoče ovrednotiti posredne (vse nelesne) funk- cije gozda. Zato določimo najprej dolžino proizvodne dobe glede na zahteve po 217 tistih funkcijah, ki jih lahko ovrednotimo, potem pa tako dobljena proizvodno do- bo povečamo ali pa zmanjšamo glede na tiste funkcije, ki jih ne moremo ovredno- titi. Moramo pa v tem primeru vedeti, ali pospe~evanje teh funkcij, ki jih ne more- mo ovrednotiti, zahteva krajše ali daljše proizvodne dobe. Vedeti moramo, ali za- hteva pospeševanje neke funkcije daljšo proizvodno dobo ali krajšo. Največkrat imamo primer, ko lahko ovrednotimo samo lesno funkcijo. Zato bomo najprej ugotovili potrebno dolžino proizvodne dobe pri največjem bruto lesnem donosu (največja vrednostna proizvodnja) potem pa bomo to dobo ko- rigirali glede na zahteve in poudarjenost ostalih funkcij A~ + I,D* ----~Max. a (L:S) + a ~ akor (18) (.LS) =zahteva po daljšanju ali skrajševa- nju proizvodne dobe zaradi nelesnih funkcij gozda (izraženo v letih) akor = korigirana proizvodna doba glede na poudarjenost nelesnih funkcij gozda. Večja je poudarjenost nelesnih funkcij, bolj se bomo s proizvodno dobo odmak- nili v tisto smer, kot jo zahtevajo te funk- cije. Kot primer vzemimo gozd (gospo- darski razred), kjer je poleg lesne funk- cije močno poudarjena tudi rekreativna vloga. Z obrazcem 18 smo ugotovili, da naj znaša proizvodna doba 120 let (glede na lesno funkcijo). Rekreativna vloga gozdov npr. pa je večja tam. kjer imamo velik delež debeljakov oziroma drevesa z velikimi pre meri in višinami. Zato bomo proizvodno dobo podaljšali na 150 let. Ugotovili smo, da povečevanje proizvod- ne dobe iznad 150 let ni dopustno, ker po tem letu že nastopi pešanje 'Jitalnosti po- sameznih osebkov. Kot drugi primer pa vzemimo, da ima- mo gozd, kjer je poleg njegove lesne funkcije poudarjena še funkcija prehra- ne za rastlinoJedo divjad. Bogato zasto- panost grmovnega in zeliščnega sloja 218 imamo v mladju, gošči in pomlajencih. Delež teh razvojnih faz, s tem pa tudi več­ ja ponudba hrane - bo večji, če bomo proizvodno dobo skrajšali (izpod vred- nosti, - ki jo dobimo po obrazcu 18). Skrajševanje proizvodne dobe pa pome- ni uveljavitev intenzivnejših redčenj . Se- veda mora biti to skrajševanje v razum- nih mejah, tako da bo vsota skupnih učin­ kov maksimalna, njihova struktura pa op- timalna. Dolžino proizvodne dobe po obrazcu 18 določimo na osnovi povprečne rodo- vitnosti rastišč, ki so zajeta v gospodar- skem razredu, ter na osnovi povprečne kakovosti sestojev tega gospodarskega razreda. Na osnovi tako ugotovljene pro- izvodne dobe postavimo optimalno (uravnoteženo) razmerje razvojnih faz. Odstopanje dejanskega razmerja od op- timalnega nam služi kot osnova politiki· pomlajevanja. že pri sestavi načrtov za gozdnogos- podarske enote pa potem za vse dozore- vajoče sestoje ugotovimo sečno zrelost. Odvisno od razlik v rodovitnosti, razlik v kakovosti in razlik v ohranjenosti sesto- jev (znotraj istega gospodarskega razre- da) bo sečna zrelost sestaja višja ali pa nižja od proizv. dobe. Vendar je potreb- no pri teh odmikih le upoštevati, da mora biti povprečje teh sečnih zrelosti (upoštevajoč kot ponder površino sesto- jev) približno enako proizvodni dobi. Pri detajlnem načrtovanju pa ugotavljamo sečne zrelosti za posamezne dele sesta- ja. Tudi tukaj so lahko razlike precejšnje, posebno tam, kjer gospodarimo z dolgi- mi pomladitvenimi dobami. Vendar pa ni vse prepuščeno izdelovalcu detajlnega načrta. Tudi tukaj je potrebno upoštevati vlogo sestoja, ki jo ima ta v gospodar- skem razredu in vlogo gospodarskega razreda, ki jo ima ta v gozdnogospodar- ski enoti in v območju. Pri tako pojmova- nem upoštevanju proizvodne dobe je še zagotovljen tisti minimalen prostorski in časovni red, ki zagotavlja trajno racional- nost, na drugi strani pa je zagotovljeno še zadostno izkor~~čanje vseh rastiščnih in sestojnih posebnosti. Prostora za inven- tivnost je dovolj in to na vseh nivojih na- črtovanja. Dolžina proizvodne dobe je močno od- visna od rastišča in drevesne vrste; velik vpliv nanjo pa imajo tudi cilji gospodar- jenja. Ker so ti postavljeni dolgoročno, je neumestno, da dolžine proizvodnih dob spreminjamo, posebno še v kakšne špe- kulativne namene, da bi kratkoročno po- večali etate. Dana dolžina proizvodne dobe narekuje določen režim red če nj, in ko so sestoji enkrat z določeno intenzite- to preredčeni, ima spreminjanje proiz- vodne dobe za posledico slabše dosega- nje ciljev. Čeprav je proizvodna doba odvisna od gozdnogospodarskih ciljev, rastišča in drevesne vrste, pa je nujno, kot smo že spoznali v lem poglavju, da najprej ugo- tovimo tisto proizvodno dobo, ki zagotav- lja največji bruto donos iz lesa. Šele po- tem jo prilagajamo glede na zahteve os- talih potreb do gozda. Zato je nujno, da usmerimo naše raziskave v ugotavljanje tega kazalca, to pa pomeni, da je potreb- nb ugotoviti čas kulminacije vrednostne- gs prirastka naših drevesnih vrst na po- sameznih rastiščnih enotah in to v kako- vostno najboljših sestojih. Tako ugotov- ljena proizvodna doba nam bo izhodišče za določitev proizvodne dobe pri danih sestojih nekega gospodarskega razreda in pri danih gozdnogospodarskih ciljih. Pri določanju dolžine proizvodne do- be obstaja še en problem in sicer: raz- mejitev, kdaj se konča eno in kdaj se za- čne drugo proizvodno obdobje. Pri gos- podarjenju z golosečnjarni je bila ta raz- mejitev jasna; pri današnjem gospodar- jenju pa ta razmejitev ni tako očitna, ker se razvojne faze prekrivajo (Kotar, 1984). Razjasniti je potrebno, kako določimo in razmejimo proizvodno dobo pri zastor- nem gospodarjenju. Zakonitosti zastor- nega gospodarjenja, glede proizvodne dobe, veljajo tudi za skupinsko postopno gospodarjenje (Holm, 1984), kakor tudi za gospodarjenje, ki temelji na sproščeni tehniki gojenja gozdov. Za lažje razumevanje si oglejmo na- slednji primer (Kotar, 1984): a) Vz_emimo čisti smrekov sestoj, kjer smo v preteklosti gospodarili s sečnjo na golo. Obhodnja je znašala 120 let (glede na največji bruto donos). Golosečne po- vršine smo takoj pogozdili s smreko. V tem primeru je razmejitev jasna, po po- seku se prične druga obhodnja in to zo- pet z dolžino 120 let. b) Zaradi novih spoznanj smo prešli na pomlajevanje pod zastorom (zaradi večje stabilnosti, boljše kakovosti itd.) . Ugotovili smo, da je potrebna dolžina po- mladitvene dobe 40 let (gorski pas), zato bodo drevesa, ki jih bomo odstranili kot zadnja, stara že 160 let ( 120 + 40). Pod te- mi zadnjimi drevesi pa bo takrat že mladje in gošča, ki ima tolikšno višino, kot jo ima mladje, ki je rastlo brez zastora (pri sistemu z golosečnjami) pri starosti 20 let, čeprav so najstarejši osebki tega mladovja stari že 40 let. To mladovje se- daj potrebuje še l OO let, da bo v isti raz- vojni fazi (kulminacija vrednostnega pri- rastka), kot je bilo pri sistemu z goloseč­ njami pri 120 letih. Dejansko pa bodo tak- rat posamezna drevesa stara že 140 let (40 + 100). Tu zopet pričnemo s pomlaje- vanjem, ki bo trajalo 40 let. Na koncu po- mladitvene dobe bodo posamezna dre- vesa stara že celo 180 let (40 + 100 + 40), razvojno pa samo 160. Ta ciklus se po- tem ponovi. Od ene pomladitve do druge preteče ravno 140 let, zato je dolžina proizvodne dobe 140 let Čeprav kulminira vred- nostni prirastek pri 120 letih, je proizvod- na doba dolga 140 let, ker toliko let po- trebuje sestoj za zamenjavo generacij. S proizvodnimi dobami moramo prekriti vsa leta življenja sestojev, ker vsa ta leta sestoji tudi proizvajajo - proizvodnja ni nikoli prekinjena. c) V primeru, da bi zastrtost starega sestaja vplivala na novonastajajoči sestoj v tolikšni meri, da bi imelo mladje pri 40 letih enako višino, kot jo ima mladje, ki ni bilo zastrto pri 1 O letih, potem bi moral ta novonastojoči sestoj rasti še 11 O let, da bi dosegel razvojno starost 120 let (kulminacijo vredn. prir.). Proizvodna doba bi znašala v tem primeru 150 let 219 (40 + 110). To so bili izjemni primeri, ker imamo običajno krajše pomladitvene dobe in, ker je učinek zastara na višinsko rast mladja manjši. d) Pri istem primeru vzemimo enako pomladitveno dobo, le mladje naj ima na koncu pomladitvene dobe višino, kot jo ima mladje na prostem pri 30 letih. Zato bomo pustili sestoj še 90 let, da bo dose- gel razvojno starost 120 let. Proizvodna doba bo v tem primeru znašala 130 let (40 + 90). Pri večini drevesnih vrst bo znašala na naših rastiščih pomladitvena doba 20 let (izjema so visokogorske lege). Negativni učinek zastara na razvoj pa znaša eno četrtino do eno polovico pomladitvene dobe; zato bo pomladitvena doba podalj- šala proizvodno dobo iznad starosti, pri kateri kulminira vrednostni prirastek 5 oziroma lO let. Dolžino proizvodne dobe ugotovimo z naslednjim obrazcem: ~ej 8.sk = a + b ( 1 - h) (20) b = dolžina pomladitvene dobe 8.s1< = skupna dolžina proizvodne dobe a = dolžina proizvodne dobe, pri kateri so optimalno doseženi cilji gospodarje- nja (brez upoštevanja pomlajevanja) ~ei =dejanska višina mladovja pod za- storom na koncu pomladitvene dobe h = višina mladovja, ki se razvije na pro- stem pri starosti, ki je enaka dolžini po- mladitvene dobe. V primeru, da med mladjem na pro- stem in mladjem pod zastor om ni razlike, je ask = a. Z dolžino proizvodne dobe je nepo- sredno povezan delež razvojnih faz. Za izračun teh deležev moramo ugotoviti starosti (razvojne), pri katerih nastopijo meje med razvojnimi fazami . Večkrat se vprašamo, kam naj uvrstimo površino, na kateri je novonastajajoči sestoj, nad njim pa ostanki starega sestoja. Tu izvajamo že nego mladja in nego gošče ter posek posameznih dreves starega sestaja. Me- 220 nim, da moramo te površine uvrstiti v po- mlajen ce, v mladovje pa šele takrat, ko posekama zadnje drevo starega sestaja. Izjema je gospodarjenje s prehranjenci, kjer ohranimo posamezna drevesa sta- rega sestaja dve proizvodni dobi. V tem primeru pa te površine uvrstimo v mia- dovje takrat. ko na površini ostanejo sa- mo še prihranjenci in novo mladovje. V nekem gospodarskem razredu, ki ima uravnoteženo razmerje razvojnih faz (kar pa ni pogoj za doseganje trajnosti, ker gospodarski razred je samo pripo- moček, s katerim lažje dosegama posa- mezne elemente trajnosti na višjih nivo- jih) in, ki se pomlajuje v dolgi pomladit- veni dobi, bomo imeli majhen delež mla- dovja in velik delež pomlajenca. Delež mladovja bo proporcionalen številu let, ki ga potrebuje mladje (eventualno goš- ča), da preraste od konca pomladitvene dobe v drogovnjak. V tem primeru smo letvenjak uvrstili še v mladovje. Za lažje razumevanje bomo uporabili prejšnji primer, ko je bila dolžina skupne proizvodne dobe 140 let in dolžina po- mladitvene dobe 40 let. Na koncn pomla- ditvene dobe je imelo mladovje razvojno starost 20 let. S šteljem letnic smo ugoto- vili~ da letvenjak preide v drogovnjak pri razvojni starosti 40 let. Uravnotežen de- lež mladovja bo v tem primeru 14,3 % [( 40-20)/ 140 . 1 OO= 14~3] in delež pomla- jencev 28,5% (40/140. 100 = 28,5). V primeru, ko ima mladovje ob koncu 40-letne pomladitvene dobe razvojno starost 30 let, pa znaša uravnotežen de- lež mladovja samo še 7,'7% [(40-30)/130 = 7,7] in delež pomlajenca kar 30,8% ( 40/130 . 1 00). V tem drugem primeru se je proizvodna doba skrajšala na 130 let, ker je zaradi zastrtosti starega sestoja iz- guba na mladju samo lO let višinske ras- ti . Pri ugotavljanju starosti razvojnih faz in sestoje v je nujno, da uporabljamo razvoj- no starost. Nemogoče je med seboj pri- merjati sicer enako stare sestoje, ki pa so se v mladosti razvijali povsem različno. Vzemimo samo sestoj, ki je nastal v 40- letni pomladi tveru dobi in sestoj, ki je na- stal na golosečni površini. Nemogoča je tu primerjava ob uporabi fizične starosti Enako uporabljamo razvojno starost, ka- dar delamo primerjave z donosnimi tab- licami. Razvojno starost ugotavljamo v mladovju, kar z doseženo višino mladja, v starejših razvojnih fazah pa z zgornjo vi- šino ter širino letnic v prvih desetletjih rasti teh osebkov. 4. UPORABA PROIZVODNIH DOB V PRAKSI V Sloveni~ smo problemu proizvodnih dob dosedaj posvečali le malo pozornos- ti. Po vojni smo velik del gozdov uvrstili v prebiralno gospodarjenje, zato je v teh gozdovih ta načrtov alni inslrwnent odpa- del. V tistih gozdovih, kjer smo ohranili sistem gospodarjenja s starostni mi razre- di, pa smo uporabili obhodnje. kakršne so bile v veljavi v Avstriji in Nemčiji. Te obhodnje smo prevzeli precej nekritič­ no, ker niso upoštevale naša rastišča in r~voj naših sestojev. Kasneje, ko se je pričelo uveljavljati detajlno gozdnogojit- veno načrtovanje, pa so obhodnje izgubi- le še tisto malo veljave, ki so jo imele do takrat Trdno smo bili prepričani, da je obhodnja samo ovira modernemu goje- nju gozdov. Stremeli smo k največjim učinkom in smo zato ohranjali vsak del sestoja toliko časa, dokler je bila njegova vrednostna proizvodnja visoka. To je si- cer načeloma pravilno, vendar nas pa lahko dosledno spoštovanje tega načela zapelje v velike težave. To nas lahko pri- pelje do velikih neskladij v deležih raz- vojnih faz s tem pa do velikih nihanj v do- nosili, kar pa ima za posledico tudi veli- ke motnje v vlaganjih. Na koncu se lahko pretirana težnja za kar največjim dose- ganjem gospodarskih učinkov na majh- nih površinicah, izkaže za neracionalno. Drug vzrok, ki lahko vodi v neracional- nost pri takšnem gledanju je, da pri pod- robnem načrtovanju, ki ni vpeto v načr­ tovanje na višjem nivoju (tudi s proizvod- no dobo), izhajamo samo iz stanja v ses- toju in ne iz stanja vseh sestojev v gospo- darskern razredu in ne iz vloge, ki jo ima gospodarski razred v ureditveni enoti in gozdnogospodarskem območju. Gotovo pa je, da moramo nekdanjo obhodnjo spremeniti v bolj elastičen instrument, to pa je proizvodna doba. Močan argillllent, ki potrjuje pomemb- nost proizvodne dobe in to takšne, ki bo odsev razvoja sestoja, rastišča in ciljev je v tem, da pri podrobnem načrtovanju le redko ugotavljamo parametre razvoja sestoja, kot sta zaloga in prirastek Ti ka- zalci pa so osnova določitvi sečne zrelo- sti sestaja in njegovih delov. Če postavi- mo, da predstavlja proizvodna doba po- vprečno sečno zrelost vseh sestojev znotraj gospodarskega razreda, oziroma sečno zrelost povprečnega sestoja v tem razredu, potem lahko razmeroma dobro, in to na nivoju načrtovanja v gozdnogos- podarski enoti, posta v imo za posamezne sestoje (odseke) sečne zrelosti. V kako- vostno nadpovprečnih in bolj ohranjenih sestojih bo sečna zrelost višja, kot pa je proizvodna doba in obratno, v kakovost- no podpovprečnih ter vrzelastih bo ta zrelost nižja od proizvodne dobe. Pri podrobnem načrtovanju, ko zelo natančno analiziramo posamezne dele sestoja in to glede kakovosti, vitalnosti, ohranjenosti in podobno, pa določimo sečne zrelosti posameznih delov sestaja in to odvisno od vrednosti teh kazalcev. Določitev sečnih zrelosti posameznih de- lov pa ne pomeni nič drugega, kot načrt obnove t. j. prostorski in časovni potek pom la je vanja. Kot vidimo, je proizvodna doba po- memben instrument načrtovanja in gos- podarjenja z gozdovi. Zato zasluži, da pri- stopimo k njenemu določanju z vso res- nos~o . V posameznih predelih Slovenije smo že pristopili k ugotavljanju starosti, ko pričnemo s pomlajevanjem, to pa je os- nova, ki nam služi za določitev proizvod- ne dobe. Tako je Čokl (Cokl. 1965) ugo- tovil, da je najprimernejša obhodnja v smrekovih gozdovih Jelovice 1 SO let. Le- ta 1969 (Čokl, 1969) je isti avtor ugotovil, da so v smrekovih gozdovih nazarskega 221 območja umestne naslednje dolžine pro- izvodnih dob: - redki sestoji l OO let, - srednje gosti sestoji ll 0-120 let, - gosti sestoji 120-130 let. Do nekoliko drugačnih rezultatov pa smo prišli, ko smo raziskovali gorske srnrekove gozdove Slovenije (Kotar, 1980). V sestojih najboljše kakovosti in ob naravni gostoti dreves, je znašala dolžina proizvodne dobe 160-220 let in to pri po- goju, da bo imela polovica lesne mase končnega sestaja sortirnente, ki bodo imeli srednji premer iznad 50 cm. Po- udariti moramo, da so to proizvodne do- be smrekovih gozdov, ki rastejo nad 1200 m nadmorske višine oziroma v iz- razitih mraziščih. Ce primerjamo rezulta- te novejših raziskav glede dolžine proiz- vodne dobe z dobami, ki so bile v gozd- negospodarskih načrtih - te pa so bile povzete po tuji literaturi ali pa so bile po- stavljene bolj na osnovi občutkov- vidi- mo, da so le-te premalo upoštevale ras- tišča. Razlike med proizvodnimi dobami pri isti drevesni vrsti, vendar na različnih rastiščih, so mnogo večje, kot pa smo do- mnevali, torej moramo proizvodne dobe bolj diferencirati. V povprečju pa se bo- do morale naše proizvodne dobe neko- liko dvigniti, če bomo hoteli izkoristiti proizvodno sposobnost rastišč. Nekako pred 130 leti je veljalo, da so visoke obhodnje izraz blagostanja v goz- darstvu; potem so obhodnje zniževali (finančna obhodnja), ker je veljalo, da so nizke obhodnje odsev rentabilnega gos- podarjenja. Danes pa mora biti proizvod- na doba odsev razumnega gospodarje- nja, to pa je gospodarjenja, ki upošteva zakonitosti razvoja drevesnih vrst, da- nosti in omejitve rastišča, zahtev družbe do gozda in ne nazadnje, tudi ekonomiko. 5. LITERATURA l. COKL, M: 1965, Optimalna obhod nja za smreko- ve sestoje na Jelovici. Elaborat rn~titut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana 1965 2. COKL, M.: 1968, Obhodnja v enodobnih smre- kovih gozdovih, ter vpliv ekonomsko-tehničnih po- 222 gajev nanjo. Elaborat, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. 1968 3. COKL, M.: 1969, Zrelost smrekovih sestojev v nazarskem območju. Elaborat Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1969 4. ENDRES, M.: 1923, Lehrbuch der Waldwertrechung und Forststatik. Varlag von Ju- lius Springer, Berlin 1923 S. GAŠPERŠIČ, F.: 1982, Gozdnogospodarsko načrtovanje, študijsko gradivo za vi~ješolski ~tudij gozdarstva, VTOZD za gozd., Bioteh. fak. Ljubljana, 1982 6. HOLM, M.: 1984 Gadanken zur Anwedung der Begriffe Umtriebszeit Normalvorrat und Zielvorrat im naturgemass bewirtschafteten Waldern. Allg. Forst. u. J. ZTG. !;; Jg. T. 7. KLEPAC, D.: 1965 Uredjivanje šuma. Nakladni izvod Znanje SveučiMte u Zagrebu 1965 8. KOTAR, M.: 1980 Rast smreke na njenih narav- nih rasti~ih v Sloveniji. fnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Strokovna in znanstvena dela 67. Ljubljana 1980 9. KOTAR, M : 1984 Prirastoslovne osnovto kol pripomoček pri načrtovanju gospodarjenja z goz- dovi, Zbornik gozd. in lesarstva, 24 (1984) s. 83-102, VTOZD za gozdarstvo in lnst. za gozd. in les. gos- podarstvo 1984 1 O. NENADIC, G.: 1922, Računanje vrijednosti šuma in Surnska stati.ka. Naklada hrvatskog šumar- skog društva Zagreb 1922 11. SPEIDEL, G.: 1967 FOTstliche Betriebs- wirtschaftslehre, Verlag P. Parey, Hamburgu. Ber- lin 1967 12. SPEIDEL. G.: 1972 Planmmg im Forstbetrieb, Verlag P. Parey, Hamburgu Berlin 1972 13. Winlder. 1.: 1986 Ekonomika gozdarstva, Biot. fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1986 -- OXF.: 375.4 Razvoj spravila lesa in proizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD gozdarstvo Snežnik Franci Furlan* Furlan, F.: Razvoj spravila lesa m proizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD Gozdarstvo Snež- nik. Gozdarski vestnik, 45, 1987, S, str. 223, v sloven- ~čini, cit. lit. 11 . Spravilo lesa je danes v celoti mehanizirana. Ča­ sovno obdobje, potrebno za prehod iz animalnega v mehanizirana spravilo, je v obravnavanem pri- meru 20 let 2/3 spravila opravimo s prilagojenimi traktorji, l/3 pa z zgibniki . Trenutno pri spravilu ne uporabljamo niti konj, niti žičnih naprav. Raziskava v obravnavanem obdobju kaže padanje letne ča­ sovne izrabljenosti prilagojenih traktorjev, ki je v glavnem posledica slabše organizacije in vodenja proizvodnje. Kljub temu letni učinki in 1:1činki v ob- ratovalni uri naraščajo, predvsem na račun gostit- ve prometnic. Furlan, F.: Development of timber Jogging and special wheeled tractors productivity m BOAL F'o- restry Snežnik. Gozdarski vestnik, 45. 1987. 5, pp. 223, in Slovene, ref. Il . The timber Jogging is comp letel y mechanised nowadays. 20 years was required for passing from animal to mechanical timber Jogging. Two third of timber Jogging was done by special wheeJed trac- tors while one third by timber jacks. Actually neit- her horses nor power cable Jogging are used . A decreasing of special tractors use in this period because of bad production organization and mana- gement was shown in this research. In spite of that fact the productivity increases because of higher roads density. * F. F., dipl., inž . gozd . Gozdno gospodarstvo Po- stojna, TOZD Gozdarstvo Snežnik, 6} 386 Stari trg pri Ložu 113, YU. l. UVOD Raziskava je narejena za območje TOZD Gozdarstvo Snežnik pri GG Po- stojna. Zajema razvoj načinov spravila v obdobju od leta 1969-1985. Začetek ob- ravnavanega obdobja karakterizira uvedba težjih prilagojenih kmetijskih traktorjev v spravilo lesa. Namen raziskave načina spravila v obravnavanem obdobju je, ugotoviti po- trebno časovno obdobje za prehod iz pretežno animalnega v popolnoma me- hanizirana spravilo. Poizkuša tudi odgo- voriti na vprašanje, zakaj so bili posa- mezni načini spravila lesa izločeni, če­ prav za njihovo uporabo obstajajo objek- tivni pogoji. To sta uporaba žičnih na- prav in konj pri spravilu lesa. Raziskava v nadaljevanju ugotavlja razmerje med deležem spravila s prilagojenimi kmetij- skimi traktorji in zgibniki. Drugi del raziskave obravnava le pri- lagojene kmetijske traktorje. V obdelavo je zajetih 19 traktorjev IMT 5!38 in IMT 560. Devet od njih še obratuje. Obdelani so časovni in količinski podatki ter po- datki o porabljenem gorivu. Namen je ugotoviti letno časovno izrabljenost ter proizvodnost traktorjev, na podlagi. do- bljenih rezultatov pa opredeliti ukrepe za izboljšanje ugotovljenega stanja. Z ob- 223 delavo podatkov o porabljenem gorivu smo želeli dobiti zanesljivejšo podlago za izdelavo kalkulacije ekonomičnosti dela s prilagojenim traktorjem. Celotna raziskava temelji na doku- mentaciji TOZD in na podatkih zbranih za namen te raziskave. 2. RAZISKAVA NAČINOV SPRAVILA ZA OBDOBJE 1969-1986 Delež mehaniziranega spravila lesa narašča v SR Sloveniji iz leta v leto. Pri- čujoča raziskava izkazuje za obravnava- no območje popolno mehanizi.ranost spravila v družbenih gozdovih od leta 1981 naprej. Od leta 1975 dalje spravlja- mo s spravilnimi sredstvi TOZD tudi v za- sebnih gozdovih. Delež spravila s temi sredstvi dosega v zadnjih petih letih 40-50 % blagovne proizvodnje. To je za- dnjih nekaj let edini način, ki omogoča doseganje plana blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih. Celotno mehaniziranost spravila dose- gamo danes s prilagojenimi kmetijskimi traktorji tipa IMT 558 in 660 opremljeni- Tabela 1 mi z dvobobenskimi mehaničnimi, v zad- njem času pa hidravličnimi vitli domače proizvodnje in pa zgibnimi gozdarskimi traktorji. V preteklem obdobju so se za spravilo lesa uporabljala tudi druga spravilna sredstva in načini: ročno spravilo, spravi- lo s konji in spravilo z žičnimi napravami. Poudariti moram, da se je tudi traktor kot spravilno in prevozno sredstvo upo- rabljal pri nas že pred letom 1969. To so bili traktorji IMT 535, torej ravno. tako kmetijski traktorji, vendar manjše moči in zmogljivosti. Pri GG Postojna smo jih upo- rabljali od leta 1960 dalje, v začetku predvsem za prevoze različnih vrst ma- teriala, zlasti gramoza za vzdrževanje gozdnih kamionskih cest in poti. Kollči.ne spravila po spravilnih sred- stvih in letih so prikazane v tabeli l . Po- datki za to tabelo so zbrani iz poročila o storilnosti, ki je sestavljeno za vsak me- sec in TOZD (pred letom 197 4 gozdni obrat). Poročilo zajema podatke o storil- nosti pri pridobivanju gozdnih lesnih sor- timentov v družbenih in zasebnih gozdo- vih; torej podatke o sečnji, spravilu in od- vozu. DOSEŽENE KOLIČINE POSAMEZNIH NAČINOV SPRA VILA V DRUŽBENIH GOZDOVIH ZA OBDOBJE 1969-1985 v 000 mJ Sprav1lno sredstvo SkupaJ Leto konJ+ pni ž1cne konJ pril lrakt trakt. zgibmk naprave rn-' m-' ml ml mJ m-' 1969 28,0 11,2 39,2 1970 26,9 5,5 6,5 38,9 1971 21,1 3,7 11,4 1,8 38,0 1972 15,6 5,4 19,5 5,4 0,3 46,2 1973 13,7 5,0 24,6 5,0 48,3 1974 5,6 1,1 24,4 5.4 1,4 37,9 1975 4,1 0,1 21,8 8.4 0,8 35,2 1976 2,5 1,3 15,8 7,0 0,8 27,4 1977 2,0 0,6 17,6 9,0 29,8 1978 0,8 0,4 15,1 5,7 22,0 1979 0,8 l,l 15.9 4,2 22,0 1980 0,3 0,1 13,4 8,8 22,6 1981 16,6 12,7 29,3 1982 17,9 13,7 31,6 1983 25,1 10.7 35,8 1984 17,0 11,9 28,9 1985 24,5 11.7 36,2 224 DIAGrlAH 1 : Dosežem del a~i posameznih naC:inov spravila v drufb~nih go-zdovih za obdobje 19&9 - 1985 9Jo 1oo -.==rnnr-'"?r~r'<'T"--r<"""'<'"...,.....".......,....._~ <""'"'<""'<"""<'"""<""""<""""'<""..._..,......,...............,. 8o bO 2o Tabela l je dopolnjena z diagramom l, kjer so grafično prikazani deleži posa- meznih načinov spravila v obdobju ~969-1985. V letu 1969 smo za spravilo lesa po traktorski vlaki do kamionske ceste začeli uporabljati prilagojene kmetij- ske traktorje IMT 558 s priključki za pripenjanje lesa: traktorski drog in ja- rem. Od leta 1969 do 1972 smo s traktorji in traktorskimi polprikolicami opravljali prevoze lesa od pomožnih skladišč ob kamionski cesti ali traktorski poti do ža- garskega obrata. V tabeli te količine niso prikazane posebej. Nahajajo se v vsoti kolone kombiniranega spravila (konj +prilagojeni traktor). Po letu 1972 traktorje nismo več uporabljali za pre- voz lesa. V letu 1969 smo torej traktorje pri spravilu lesa uporabljali le za vlačenje. Od celotne letne količine smo s traktorji po vlaki do kamionske ceste spravili, kot je razvidno iz tabele, 28,5 % lesa, vse os- talo pa s konji: 58,2 % vlačenje in 13,3 % iznos prostorninskega lesa. V letu 1970 in naprej pa se je ta struktura izredno hitro spreminjala v korist traktorjev. Namreč ~KONJ GKONJ ~ P111LTRAK1.(KOH8 .) [[l] PRILAGOJENI TRAKTOR ~ ZGIBNI TRAKTOfl D žItNE NAPRAVE 1970. leta smo na naši TOZD začeli upo- rabljati traktorske vitle SR, montirane na zadnjem delu traktorja. Ti so omogočali zbiranje lesa od panja do traktorske vla- ke in vlačenje po traktorski vlaki z istim strojem, brez prepenjanja lesa. V letu 1973 so bili z njimi in IGLAND villi op- remljeni še vsi traktorji. Tako je bil delež spravila s traktorji od panja do kamion- ske ceste že v prvem, 1970. ietu, 16,7 %, leta 1973 pa že 50,9% letnega spravila lesa. Pri tem moram poudariti še naslednje: S sprednjirni traktorskimi vi tli so bili trak- torji Ferguson Fe-35 opremljeni že prej (Krivec, 3). Vendar je bil njihov namen predvsem v premagovanju vzponov pri polni ali prazni vožnji in le izjemoma zbi- ranje lesa od panja do kamionske ceste. V 1972. letu začne pri nas obratovati tudi prvi zgibni gozdarski traktor tim- berjack. Z uvedbo tega traktorja so pri naših terenskih pogojih in današnji tehno- logiji dela, ob jasno da, uporabi prilago- jenega kmetijskega traktorja z vitlom, dokončno nastopili pogoji za prenehanje uporabe konj in ceio žičnih naprav pri spravilu lesa. Uvedba oziroma uporaba traktorske- 225 ga vitla, poenostavljeno rečeno, je omo- gočila, da od leta 1981 celotno zbiranje in spravilo lesa izvršimo s prilagojenirni kmetijskimi in zgilinimi traktorji. Zastav- lja se vprašanje, glede na to, da so bili ti pogoji izpolnjeni že leta 1973, zakaj se je do leta 1980 spravilo s konji še vršilo? Uvedba vitla kot traktorskega pri- ključka sama po sebi ne more v trenutku spremeniti tehnologije dela. Razlogov za to je več. Eden med njimi je vsekakor ce- na obeh načinov dela - konkurenčnost. Star način.- spravilo s konji, poznan, je cenejši, nov način dela- zbiranje in vla- čenje je, vsaj v začetku, dražji. Po določe­ nem času se odnos obrne. Star način je izločen. Ostali razg1ogi pa so še: - sprememba v načinu priprave dela, ki jo nova tehnologija zahteva; - potreben je določen čas za spozna- vanje zmogljivosti različnih traktorjev; - tradicija dela voznikov in konj, ki kljub temu, da se jim območje dela oža, ostane v delovnem razmerju. Končno os- tane zaposlen samo voznik. Iz navedenega lahko zaključimo, da so pogoji za prenehanje spravila s konji na- stopili vsaj v letu 1975. Vendar se je ta način spravila obdržal vse do leta 1980. V letu 1975 smo namreč imeli na spravilu še 5 konj samcev. Kmalu zatem so ostali le trije. Dejansko je spoznanje, da spravi- la ni več, prišlo tudi do voznikov. Interes za delo je močno padel, nižali so se učin­ ki. Soglasja, da delo na spravilu lesa s ko- nji prenehamo, ni bilo težko doseči, ko Tabela 2 smo voznikom ponudili zaposlitev na drugih delih. Pri dokončni odločitvi o prenehanju spravila s konji torej ni odlo- čal ekonomski učinek njihovega dela. Ta je pravzaprav odločal že v tistem tre- nutku, ko se je v gozd traktor začel uva- jati. Vsaj v okviru predvidevanj območ­ nega načrta (tabela 2) bi bilo njiliovo de- lo verjetno še gospodarno. Vendar je ta obseg tako majhen, da se v primerjavi z organizacijskimi problemi. ki nastopajo pri delu s konji bolj splača pripravo in spravilo izvršiti s sredstvi, ki prevladuje- jo. To so traktorji. Zgoraj omenjeno ugotovitev lahko do določene mere posplošimo. Pripravo dela je možno izvršiti tako, da določeno spravilno sredstvo močno pospešujemo, drugo pa popolnoma izločimo. Do izloča­ nja pride pri tistih spravilnih sredstvih, ki se le občasno pojavljajo kot potreben na- čin spravila. Za ilustracijo navajam dele- že spravila predvidene z območnim na- črtom GG Postojna za obdobje 1981-1990, ki so prikazani v tabeli 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je za območ­ je naše TOZD predvideno 98,7 %traktor- skega spravila, 1,3 % pa odpade na roč­ no spravilo, spravilo s konji in spravilo z žičnimi napravami. Delež slednjih nači­ nov spravila ( 1,3 %) je tako nizek, da z go- tovosijo lahko napovem, seveda ob da- našnjem načinu dela in predpisih, vključ­ no s kompleksnim konceptom gospodar- jenja, njihovo prenehanje. Poleg traktor- skega, bo verjetno ostal kot način spravi- la, ročno spravilo. To ne zahteva nobene DELEŽl NAČINOV SPRAVJLA ZA GGO IN TOZD SNEŽNIK V OBDOBJU 1981-1990 v% Sektor Pnl. 'l.g!b- Zične Območje lastni!;tva Rotno Kon~ trakt. ruki naprave Družb. gozd. 0,6 0,7 68,2 30,1 0,4 GGO Zaseb. gozd. 2,3 2,2 82.9 10,7 1,9 SA 1.4 1.4 74,6 21.7 0,9 TOZD Družb. gozd. 0,1 0,5 57,0" 41,3 1,1 SNEŽNIK Zaseb. gozd. 71,3 28,7 SA 0,1 0,4 59,7 39,0 0,8 posebne priprave dela, niti dodatnih de- lovnih sredstev. Podobno ugotovitev, kot pri spravilu s konji, lahko izvedemo tudi glede žičnih naprav. Ce bi spravili vse predvidene količine za spravilo z žičnirni napravami v družbenih in zasebnih gozdovih, bi to pri letni blagovni proizvodnji območja . 228.000 m3 znašalo komaj 2.050 m3. Koli- čina pomeni obseg dela 1,5 žične napra- ve (Košir, 2) v okviru območja. Delež spravila 0,9 %je torej vsekakor prenizek, da bi žične naprave, celo v okviru ob- močja obdržali kot trajen način spravila. Namreč, ko potreba po omenjenem spravilu nastopi, iščemo že danes izva- jalce izven gozdnega gospodarstva. Območje dela žičnih naprav in konj so torej zasedli traktorji. Temu je prilagoje- na priprava dela, s katero se gradijo po- bočne vlake, v skrajnih primerih pa si pomagamo z ročnim spravilom do ob- močja zbiranja traktorja. Kot je razvidno iz tabele 1 in diagrama l, smo v obravnavanem obdobju prešli iz animalnega na mehanizirana spravilo. Obdobje, potrebno za ta prehod, je traja- lo 20 let (1960 uvedli IMT 535 do leta 1981). Objektivno bi ga bilo možno skraj- šati za največ 5-7 let. Mehanizirana spravljamo torej v celoti od leta 1981 da- lje. Uporabljamo prilagojene traktorje z danes že v pretežni meri hidravličnimi dvobobenskimi vitJi in zgibne traktorje. Ob zgibnih traktorjev smo najprej začeli uporabljati TIMBERJAC":;K. Zaradi omeJe- vanja uvoza smo poiskušali nadomesti- tev iskati s češkimi LKT -81. Cenovno so sicer bili konkurenčni, problematični pa po kvaliteti in nabavi z rezervnimi deli. Nabavljeni so bili v letu 1982 in 1983, da- nes pa ne obratujejo več . Izrinil jih je do- mači zgibni traktor GV -50. Po sedanjih iz- kušnjah in podatkih je to traktor, ki zaradi cene, kv ali tete in območja dela lahko trajno nadomesti ostale zgibne traktorje. Poudarjam še primerjavo razmerja spravila med prilagojenimi in zgibnirni traktorji od 1981-1985 s predvidevanji območnega načrta (tabela 2). Prilagojeni traktorji so v tem obdobju v družbenih in zasebnihgozdovihspravili 124.195 m3 ali 66,2 o/o, zgibniki pa 63.475 m3 ali 33,8 %, to- rej skupaj 187.670 m3. Ker z zgibnimi traktorji izvršimo v zasebnih gozdovih komaj 10-16% spravila (od deleža, ki ga izvršimo mi - ~· 40-50 % blagovne proiz- vodnje), ostalo pa s prila gojenimi, lahko ugotovimo, da so bila predvidevanja ob- močnega načrta dokaj natančna. Takšno je bilo stanje in okoliščine pri razvoju spravila lesa na TOZD Gozdar- stvo Snežnik. Vendar danes dokončno prenehanje uporabe konj pri spravilu le- sa, lahko označimo kot telmološko napa- ko. Konj se danes v gozd spet vrača tudi v tehnološko najnaprednejših državah. Ekologija dobiva vse večji poudarek, in znotraj tega konj pra v gotovo ima svoje mesto. Podobna, če ne ista ugotovitev, velja tudi za uporabo žičnih naprav. 3. RAZISKAVA LETNE ČASOVNE IZRABE IN PROIZVODNOST PRILAGOJENIH TRAKTORJEV ZA OBDOBJE 1969-1985 Raziskava je v nadaljevanju omejena le na prilagojene traktorje. Podatki so zbrani iz evidenčnih karto- nov strojev, v katere se mesečno vpisu- jejo podatki iz strojnih in obračunskih lis- tov, računov popravil in goriva in ostalih evidenc in dokumentov, ki se nanašajo na stroj. Tako dobimo podatke o mesečni in letni izrabi strojev, njihovi proizvod- nosti, trajanju in vrednosti popravil ter porabi goriva in maziva. Podatki, tako časovni kot količinski, so zbrani v tabeli 3, grafično pa prikazani z diagrami 2, 3 in 4. Iz obdelave so dosled- no izločeni traktorji v prvem in zadnjem letu obratovanja, ker lahko zgolj slučajno obratujejo celo leto. Podatki o učinkih traktorjev pomenijo vsoto spravila od panja do kamionske ceste, traktorske vlake do kamionske ceste in prevoze le- sa s traktorskimi polprikolicami. Tabela 3 PRIKAZ ČASOVNE IZRABLJENOSTI IN KOLIČINSKE UCINKOVITOSTI PRILAGOJENIH TRAKTORJEV ZA OBDOBJE 1970-1985 Leto Štev. Porabljen čas Uti nek trakt. pripL :)brat popra- stroJa ure vila kom ur ur ur 1970 4 716 6.697 1.078 1971 4 662 5.621 1.375 1972 6 991 7.466 2.057 1973 6 1.088 7.787 1.679 1974 7 1.083 7.773 1.435 1975 7 1.162 7.730 1.803 1976 7 1.122 7.450 817 1977 5 900 5.743 816 1978 6 770 5.621 1.358 1979 6 850 5.994 1.076 1980 5 703 5.179 643 1981 4 673 4.881 627 1982 4 631 4.503 787 1983 7 1.131 7.665 1.073 1984 6 834 5.280 835 1985 7 1.125 6.988 979 SA 14.441 102.378 18.438 3.1 Raziskava letne časovne izrabe Tako iz tabele 2, kot diagrama 2 izhaja, da se v obravnavanem obdobju manjša število obratovalnih ur in se veča delež časa, ko traktor ne obratuje. Naraščata zlasti deleža ostalih in vremenskih zasto- jev. Med ostale zastoje štejemo dopuste, bolniške, vojaške vaje in druge odsotno- sti traktorista. Dejstvo je, da zaradi zlasti krajših odsotnosti traktorista traktor naj- večkrat stoji. Vse manj se na proste trak- torje razporejajo drugi traktoristi. Razlo- gov za omenjeno dejstvo ni. Nadomestnih strojnikov je toliko, da se normalen izpad lahko vedno nadomesti. Problem je iz- ključno organizacijski, torej subjektiven in rešljiv. Pogosto se ga v naši TOZD pri- kazuje kot administrativen, bodisi zaradi obračuna jzvršenega dela, bodisi zaradi načina nagrajevanja po gospodarnosti. Vremenski zastoji v celotnem obdobju znašajo 10,4% skupnega časa. Tudi ta delež se povečuje in v letu 1984 doseže celo 24,4 % skupnega časa. V letu 1969 in 1970 so bili vremenski zastoji beležem med ostale zastoje. Kot 228 vrem ostali na obr. zaslOJl zastoji skupaJ skupni uro ur ur ur ml ml 1.304 9.795 11.266 1,68 207 158 8.023 10.400 1,85 275 219 11.008 17.475 2,34 321 465 11.340 18.167 2,33 407 864 11.562 20.027 2.58 898 2.445 14.038 22.727 2,94 1.241 2.307 12.937 16.749 2,25 799 2.021 10.279 13.384 2,33 1.323 3.670 12.742 !4.532 2,59 1.299 3.689 12.908 17.822 2,15 1.904 2.038 10.467 15.875 3,06 1.743 839 8.763 12.439 2,55 1.036 1.669 8.626 11.846 2,63 1.372 4.146 15.387 25.314 3,30 3.118 2.743 12.810 16.776 3,18 3.346 2.795 15.233 21.751 3,11 19.289 31 .372 185.918 266.550 2,60 posebna postavka jih v· strojnih listih vo- dima šele od leta 1971. Tudi po tem letu je bil delež vremenskih zastojev nizek. Nadomestilo za slabo vreme se je na- mreč izračunaval o v deležu na doseženi učinek. Delež je bil določen za vsak me- sec posebej. Čim večji je bil učinek, več­ je je bilo nadomestilo. Ce učinka ni bilo, potem ni bilo tudi nadomestila za slabo vreme. V zadnjih desetih letih je na- domestilo za slabo vreme določeno z de- ležem urne postavke. Delež popravil, poleg deležCJ. obrato- valnih ur, izkazuje upadanje. Predvsem gre to na račun večjega znanja traktoris- tov pri upravljanju s traktorji, kot meha- nikov pri odpravljanju okvar. Dejstvo je tudi, da vse manj delov popravljamo in vse več zamenjujemo. Popravilo delov se izvrši kasneje, in če je možno, ponovno uporabi. Iz podatkov za celotno obdobje je razvidno, da za vsakih 5,6 obratovalnih ur potrebujemo eno uro za popravila. Priprava stroja se sicer z rahlim pad- cem izkazuje kot konstanta. Dejstvo je, da jo danes traktoristi ne izvajajo več in je le administrativno vodena. Dejansko v tem času vlačijo, torej dosegajo učinek. --- DIAGRAM 2. Pril<11- o..r:: L.. o ~~ 200.000 100oOOQ • - y = J , J 6 A + 22 284 --=---=~...., y = 2 A + 2982 (SI-\MSET 1985) 10.000 50.000 Nabavna cena stroja A (1000 din) Purchase price Diagram l 10 .ooo Odvisnost stroškov strojnega dela (din./8 ur) od nabavne cene stroja (din, januar 1987) Diagram l Relation between machine working costs (din/8 ur) and purchase price of the rnachine (dinl]anuary 1987) 244 30oOOQ 20.000 ...... c: -1... ~ :) o ..c Q) ....... '- c :l 10.000 -o 11) .._... c: > . o ... 111 11) o -o u 11) .::L. c Xll o ..c L.. u ..., ltJ t/) ::1: Diagram 2 Zi čni žerjavi .,.,.".".,. ""' Ca ble cranes "' .", ,.,.. " ..,o / / .;-'.".",. / ..",... / .;--" / ..; / / / / ~~ / ./ / / / ? / / / / / / 11/ / / / ' 1 / 1 1 '/ 1 1 J 1 " / 1 1 1 ' J 1 + 1 1 + o Traktorji Tractors 10.000 50.000 Nabavna cena stroja A (100 din) Pu rchase pri ce " "... / .". / 100.000 1 + 3 1 + 2 1 + 1 Odvisnost stroškov delovne ure od stroškov nabavne cene stroja, upoštevajoč različne orga~ nizacijske oblike dela (januar 1987) Diagram 2 Relation between machine working hours and machine purchase price of the equipment, taking into account a variety of organisational forms of work (January, 1987). 245 la 1 + l od nabavne cene stroja, se za Q =učinki nekega stroja skupino strojev, ki jih danes najčešče z' = 0.8621 + 0.00001859 . A uporabljamo pri spravilu lesa v Sloveniji O= 12.93 + 0.0002789 · A glasi: y = 7879 + 0.1465 x A (A = 1000 din) (R = 0.9671, cx < 0.00 l) Iz te enačbe na preprost način izpelje~ mo odvisnost, ki prikazuje nara~čanje količnika: stroški delovne ure nekega stroja stroški delovne ure IMT 588-560 = 8280 din v odvisnosti od nabavne cene stroja: y' = 0.8621+0.00001859.A (A=lOOO din) 4. ODVISNOST POTREBNIH UČINKOV SPRAVILA LESA OD NABAVNE CENE STROJA Opazovanje zgolj odvisnosti stroškov od nabavne cene ni zanimivo brez raz- misleka o učinkih posameznega stroja, ki pa zagotovo tudi nakazujejo neko odvis- nost od nabavne cene, čeprav je ta moč­ neje podvržena vplivom, ki izhajajo iz na- ravnih delovnih razmer ter razmer v or- ganizaciji dela in gospodarjenja z gozdo- vi. Ne povsem teoretičnega značaja pa je lahko tudi tale razmislek če naj bodo stroški na enoto učinka (m3 = t) enaki, po- tem morajo tudi učinki naraščati z nabav- no ceno stroja na enak način kot stroški delovne ure. Po deduktivnem postopku torej lahko odkrijemo enačb o odvisnosti potrebnih učinkov od prodajne cene stroja, če predpostavimo, da so povpreč­ ni učinki traktorjev IMT 558-560 okoli 15m3/dan: Pogoji: y'/z' = 1, y' =z' y' =odvisnost indeksa stroškov delovne ure nekega stroja in IMT 558-560 od nabavne ce- ne stroja z'= indeks-učinek nekega stroja: učinek 1MT 558-560 246 Ta odvisnost torej ponazarja idealno odvisnost dnevnih učinkov od nabavne cene stroja ob pogoj, da bi bili stro~ki na enoto učinka enaki pri vseh delovnih sredstvih. Tako izračunani »potrebni« učinki bi za obravnavane stroje bili: V tabeli so prikazani »dejanski stro- ški« v dinlm3, ki so izračunani iz dejan- skih kalkulacij (brez splošnih stroškov) in v tabeli prikazanih učinkov strojev, ki smo jih izračunali po opisani enačbi. Raz- lika med »dejanskimi stroški« ter stroški, ki jih dobimo s pomočjo regresijske od- visnosti stroškov delovne ure do nabav- ne cene stroja, predstavlja odnos stroš- kov dela posameznega stroja do nekega pričakovanega povprečja. To pomeni, da so boljši in primernejši tisti stroji, pri katerih je ta razlika blizu O ali pozitivna. Največji pozitivni odklon je pri Tirnberja- cku, največji negativni odklon pa pri Mini Urusu. Ponovno naj opozorimo, da so v opisa- nih primerjavah upoštevani le stroški spravila. Stroškov sekundarnih promet- nic- vlak ter postavljanja in razstavljanja žičnic nismo upoštevali predvsem zato, ker bi zameglili odvisnosti. med stroški strojnega dela in nabavno ceno naprave, saj vpliva na stroške sekundarnih pro- metnic cela vrsta dejavnikov (vrsta pod- lage, koncentracija lesa, sestojne značil­ nosti), ki nimajo zveze z nabavno ceno stroja V tabeli 1 izračunane povprečne učin­ ke bi morali jemati kot povprečne celo~ letne učinke, v katerih so upoštevani tudi zastoji na delu in izkoriščenost delovne- ga časa. če bi primerjali torej dejanske učinke, ki jih ti stroji dosegajo v gozdni proizvod- nji, bi dobili drugačno sliko gospodar- nosti spravila s posamezno vrsto stroja, vendar je to že predmet druge razprave. Tabela l UČINKI IN STROŠKI STROJEV PRJ SPRA VILU LESA, IZRAČUNAi\TI KOT ODVISNOST OD NABAVNE CENE STROJA Table 1 EXPENSES ANO DAILY EFFECTS FOR SKIDDING TUvffiER, CALCULATED ASA RELA TION TO THE PURCHASE OF THE EQUIPMENT Stro.ški din/m3 Učinek na dan E:xpenses StrO] Daily effecls dejansko po enatbi razlika Mac hine ml actually by equalion difierence IMT SSO 15 441€ IMTS61 16.35 4595 BELT 17.64 4831 LKT 17.62 5096 TIMBERJACK 23.60 4019 FIAT 15.80 4645 INGLAND TELESKOP 17.50 4273 MINI URUS 23.15 5488 URUS 43.91 4340 KLASICNl ž. ž. 19.75 4813 S. ZAKLJUČKI Nabavna cena je dober pokazatelj končnih stroškov delovne ure ali delov- nega dne stroja. V ozkem območju je od- visnost stroškov strojnega dela (brez osebnih stroškov, stroškov predstavlja- nja in gradnje vlak) delovnega dne od nabavne cene, pri strojih za spravilo lesa (traktorji in žičnice), ki jih danes največ uporabljamo v SR Sloveniji, dokaj pri- merljiva z ugotovitvami SAMSET A (SAMSET 1985). Pri zelo dragih strojih pa se odvisnosti precej razlikujeta. Odvisnost primerjalne cene delovne ure pri organizacijski obliki I + l (tu so vključeni tudi osebni stroški) od nabav- ne cene stroja smo izrazili v obliki linear- ne regresije. Odvisp.ost je zelo tesna, ~j je tveganje napake manjše od 0.00 l. Ce opazujemo navedeno odvisnost posebej za skupini traktorjev in žičnic, potem opazimo, da prva skupina v celoti leži pod drugo, obe meglici točk pa nakazu- jeta rahlo in neizrazito ukrivljenost. Ta 4874 458 4733 138 4696 -135 4695 -401 4571 552 4753 108 4701 428 4578 -910 4400 60 4165 -648 ukrivljenost daje slutiti, da dražji sqoji vnašajo v proizvodnjo vrsto sprememb, ki vplivajo na zmanjševanje stroškov (npr. večji izkoristek časa zaradi manjše- ga števila okvar, večja varstvena in ergo- nomska prilagojenost itd.). Ob predpostavki, da so stroški dela nekega stroja enaki stroškom spravila lesa s prilagojenim traktorjem IMT 558-560, smo izračunali tudi odvisnost potrebnih dnevnih učinkov od nabavne cene stroja. Ti učinki so dosegljivi z vse.: mi obravnavanimi stroji, vendar so v praksi zaradi slabega izkoriščanja de- lovnega časa povečini nižji, kar pomeni tudi dražje delo glede na primerjane de- lovno sredstvo. Prikazane analize so zanimive pred- vsem kot primer uporabe kalkulacij pri- merjalne cene delovne ure (dne) strojev pri spravilu lesa. Posredno smo pokazali tudi na nujnost kalkulacij kot pripomoč- 'ka pri izbiri in uvajanju novih strojev v gozdno proizvodnjo, ali pri razporejanju razpolo~ljivih strojnih kapacitet. 247 6. POVZETEK lzračunali smo kalkulacije stroškov strojnega dela pri spravilu lesa s traktorji IMT 558-560, BELT GV-50, LKT 81, Timberjack 225, FIAT 665, in žični­ cami Ingland teleskop, Mini Urus, Urus MIII in kla- sičnim žičnim žerjavom. Primerjali smo jih z nabav- no ceno teh strojev in ugotovili tesne linearne od- visnosti. Formula, ki jo uporablja SAMSET, je v na- ših razmerah dokaj uporabna pri skupini traktor- jev, pri večjih nabavnih cenah pa daje previsoke rezultate. Izračunali smo tudi teoretične dnevne učinke obravnavanih strojev ob predpostavki, da bi bili stroški enaki stroškom spravila s prilagoje- nim traktorjem IMT 558-560. Ugotovili smo, da so ti učinki dosegljivi, vendar jih povprečni učinki v praksi večidel ne dosegajo. 7. SUMMARY We calculated the equipment costs of machine work in skidding timber dith tractors IMT 558-560, BELT GV-50, LKT 81. Timberjack 225, FIAT 665, ae- rial cableways lngland teleskop, Mini Urus. Urus M 111 and classical skyline crane. We compared them with the purchase price of the machines and ascertained. the narrow linear relation. The formu- la which was used for SAMSET is very suitable in Vabilo k sodelovanju our circumstances for the group of tractors but a higher purchase price gave too high results. We also calculated the theoretical daily results of the machines dealt with, on the assumption that they would skid the same quantity as adapted IMT 558-560 tractors. We ascertained that these results are possible although average results in practice do not achie- ve these levels. 8. LITERATURA IN VIRI l. KOŠIR B.: (1985): Vpliv postavljanja in razstav- ljanja žičnih žerjavov s stolpi na stro~ke spravila le- sana primeru iz Trnovskega gozda; IGLG, Strok. in znan. dela 78, Ljubljana. 2. KOŠIR B.: (1986): Vrste žičnic in trendi upora- be žičnih naprav, Seminar v Delnicah. 3. SAMSET I.: ( 1985) Winch and Cab1e Systems: Martinus Nijhoff 1 Dr. W. Junk Pub!., Dordrecht, Netherland , 4. SUNDBERG U., (1986) fuel Better Than Time as Indicator of True. 5. SVANQUIST N.: Madline Costs 18th IUFRO World Congress, Division 3, Ljubljana. 6. TURK Z. (1975): Metod.i.ka kalkulacij ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu, IGLG, Stro- kovna in znanstvena dela 44, Ljubljana. Znanje je na..ša moč in prihodnost. Vabimo k sodelovanju rnlaj§e gozdarske strokov- njake, ki jih veseli pedagoško in raziskovalno delo in letijo svoje znanje obogatiti tu- di na podiplomskem študiju. IAčemo kandidate za pedagoAko in raziskovalno delo pri študijskih predmetih Tehnologija gozdne proizvodnje, Organizacija dela v gozd- ni proizvodnji in Ekonomika gozdarstva. Kandidati naj se pismeno ali ustno obrnejo na gozdnotehniško enoto VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana, Večna pot 83. 248 OXF.: 945 .2~ Mednarodni sejem gozdar tva in kmetijstva Kranj '87 Letošnji sejem je bil dva dneva daljši kot lanski, zato pa je bil verjetno »krajši« pri tujih razstavljalcih, ki jih je bilo l ,4% neposredno sodelujočih in 9,6 % preko domačih predstavništev. Med domačimi razstavljalci pa je bilo le 31 % takih, ki so prikazovali kmetijsko in gozdarsko op- remo. Ta kratka statistika Kranja '87 nam pove največ, kako zelo mednarodni in gozdarsko-kmetijski je ta sejem po števi- lu razstavljalcev. Sejem je spremljala bo- gata posvetovalna dejavnost s sodelova- njem strokovnjakov različnih področij, ki je morda nekoliko prekrila bledico raz- stavnih prostorov. Gozdarje in vse lastnike gozdov, ki se ukvarjajo z delom v gozdu, je predvsem zanimalo, kakšno orodje in opremo za delo v gozdu nam bodo ponudili različni proizvajalci. Sejem je bil v pogledu sodobne goz- darske opreme odraz dejanskega stanja in to je: ni mogoče dobiti sodobnih delov- nih pripomočkov za delo v gozdu. Videti je, da se proizvajalci sodobnih delovnih pripomočkov še ne zavedajo, kako po- membna je vsaka malenkost. ki označuje orodje za sodobno. Velika izbira raznih motornih žag in njihova uporaba v gozdu še ne pomenita, da res tudi delamo so- dobno. Za delo v gozdu so potrebne še druge vrste orodja in pripomočkov - na ročni pogon. Izbira je bila kaj pičla. Kovač Matevž Krmelj iz Loga v Poljan- ski ,dolini je razstavil nekaj svojih izdel- kov· (sekiri, cepina, cepilni bat, cepilni klin lupilnik, vejnik). Trgovsko podje~e Ntetalka je razstavila sekire in cepilne bate tovarne Jeklo iz Ruš. Medsebojna pnmerjava orodij teh dveh proizvajalcev pokaže, da kovač Krmelj posveča več pozornosti ličnosti izdelka, kar je prav. Zal nima na sekirah vtisnjene teže, ki jo vsaka sodobna sekira mora imeti. Pri ruških sekirah preseneča groba povr- šinska obdelava in neprimerna črna bar- va. Sama oblika orodja kot sekire ne po- meni tudi sodobnosti sekire. Kako je z obliko in dimenzijami toporišč, bi bilo treba še posebej ugotoviti (pravilnost dolžine glede na težo sekire, primernost zakrivljenosti toporišča) . Takoj pa lahko opazimo, da so toporišča dolga in da imajo predolg vrat glede na dognanja v tujini. Malenkosti, ki pa so tudi znak so- dobnosti in so v zvezi z ergonomskimi za- htevami. Očitno bo pot do znaka kvalitete (preizkušeno, varno) zelo dolga. Odpra- viti bo treba vse pomanjkljivosti. Najde- mo jih že pri sekirah, kje pa je še ostalo orodje in pripomočki za delo v gozdu, zlasti tudi na gojitvenem področju. Vloga Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije bo moraJa biti pri posodablja- nju gozdarske opreme večja. Intertrade je razstavil osebna varoval- Ha sredstva (čelado, delovno obleko, za- ščitne dežne hlače, termos posodo, štiri vrste delovne obutve in dve vrsti delov- nih rokavic). Pri tem gre seveda za funk- cionalnost in zlasti tudi za kvaliteto mate- riala. Zanimivo bi bilo na primer testira- nje delovne obleke, izdelka tovarne Pre- vent iz Sl. Gradca in primerjava z izsled- 249 Razstaviščm prostor IGLG z gozdarskim bivakom IMV Zaščitna deska Riko ZD 50 250 ki testiranja podobnih gozdarskih oblek tujih proizvajalcev. Preizkusi v letu 1985/86 na Švedskem so pokazali, da že po trikratnem pranju obleke lahko zelo pade zaščitna sposobnost všite varoval~ ne podloge v hlačah. Kaže, da si kakšnih takih raziskav pri nas ne moremo privo~ ščiti . Vemo pa tudi, da marsikatera gozd- nogospodarska organizacija ne nabavlja Preventovih oblek, ampak raje obleke drugih proizvajalcev. Te že v pogledu barve ne ustrezajo gozdarski delovni obleki, kaj šele v pogledu kvalitete ma~ teriala. Če hočemo doseči, da bodo naši gozdarji sodobno opremljeni, moramo poenotiti naša glednja. Ta pa se močno razlikujejo, zlasti kar zadeva obleko in obutev. Zanimivo bi bilo izvedeti za iz- kušnje s podobnimi deli osebne varoval- ne opreme iz uvoza (Češka, Italija, Šved- ska). Imeli smo tudi priložnosti videti Mer- kurjevo razstavo gozdarske opreme pri- znane švedske firme Sandvik. Med dru- gim smo razen nekaterih znanih in tudi prt nas razširjenih pripomočkov (gozdarski pas, gozdarski meter. naga- njalni vzvod) videli tudi tako imenovane švedske klešče in kljuko, ki ju ima dela- vec obešena za pasom. Seveda pride ta- ka opremljenost v poštev le za droben les, za debelejšega ne. Pri nas bi koristila podobna kovinska premerka pri kroje- nju drogov, ki bi jih lahko krojih z gozdar- skim metrom sproti in ne od vrha proti panju kot še danes nekateri priporočajo. Videli smo tudi skandinavsko »lačno« sekiro za čLščenje. Pripomoček je koris- ten za drobna drevesca (nekaj centimet- rov). Rezilno klino, vpeta v lok, zamenja- mo, ko se rezilo skrha. Pripomoček spa- da med gojitvene orodje, pri nas neznano v praksi. IMV je razstavil gozdarsko zavetišče oziroma po prospektu t. i. gozdarski bi- vak. Zamisel je stara že nekaj let in konč ­ no je prišlo do realizacije. Podobna zave- tišča so že dolgo časa znana v tujini. V delovišče jih pripeljejo prej, preden pri- dejo tja delavci. Zavetišče ni namenjeno prenočevanju, ampak res le kot zatoči- šče v primeru mraza ali slabega vre- mena. Je na tradicionalnem IMV pod- vozju. Stene so debele 31 mm (25 mm sti- ropora in na vsaki strani 3 mm debela vezana plošča), tla pa imajo 8 mm debeli vezant plošči in 34 mm stiropora kot po- lnila. V notranjosti je bivalni prostor 2,45 x 1,85 m z mizo 153 x 60 cm in na obeh straneh klopi 153 x 40 cm. Pod obema klopema je prostor za shranjeva- nje. Klopi zapira sedežna deska. Stene so na zunanji strani trikrat premazane z bel- topom. Nad manjšo pečico, levo od vho- da, je obešalnik za sušenje obleke, desno pa police. Nekaj izboljšav je tovarna IMV že izvedla po ogledu komisije in pripo- mbah njenih članov. Celo zavetišče bo treba seveda preizkusiti. Na zadnji strani ima zavetišče od bivalnega prostora lo- čen prostor za orodje z delovnim pultom in pričvrščenim primežem za manjša po- pravila. Vrata, ki se odpirajo navzgor, so odprta hkrati streha. Zaradi naše znane poštenosti pa bo očitno treba močno oja- čiti okovje za zapiranje vrat. Prav bi bilo. da taka zavetišča uvedemo. Gotovo bo- do velik prispevek k humanizaciji gozd- nega dela. Proizvajalci opreme za spravilo lesa so preko raznih zastopstev ali samostoj- no predstavljali svoje artikle. Prvič so se celovito predstavili s svojim gozdarskim proizvodnim programom Črnogorci (3. januar - Bijelo polje) in ponujali dva tipa gozdarskih zgibnih traktorjev, ki sta si- cer potomca čeških LKT-jev in dve raz- lični nakladalni napravi . Izdelujejo tudi majhen samohodni vitel s potezno silo 20 kN, dva tipa mobilnih terenskih delav- nic in tudi zgibne polprikolice. Trenutno dve že delata na terenu, njihova nosilnost pa je 8 ton. Njihov manjši zgibnik RDS-81 je bil tudi razstavljen na sejmu. Po po- datkih zastopnika tovarne že l 000 lakih velikanov dela v gozdovih, prodajo pa jih približno 120 na leto. Da je tak stroj pri- meren tudi za zasebnike, pove podatek, da jih ima v sosednji republiki samo en lastnik osem. V neposredni bližini je svo- je zastopstvo imela tovarna LIV iz Postoj- ne, ki je razstav ljala oba svoja dvoboben- 251 Škripec Ln zagozda za na konec vlačilne vrvi, proizvoda obrtnika Oblaka - ska hidravlična vitla (SO in 80 kN) in ka- mion s svojo nakladalno napravo. Na- sproti kamiona pa sta samevala gozdar- ska traktorja IMT-561 brez vsaY"-..ršnih na- josnovnejših informacij. Agrotehnika - Gruda je razstavljala več različnih vitlov proizvajalcev RJKO iz Ribnice, Tajfun iz Planine pri Sevnici ter Bratstvo i jedin- stvo Puca re vo. Manjši vitti, s tritočkovnim sistemom montaže, so praviloma cenejši in tudi zaradi hitre priključitve na traktor primernejši za lastnike gozdov. Podobne vitle je predstavila tudi Mega iz Žalca, ki proizvaja dva tipa kot priključka na trak- torje fomo Vinkovič . Za te traktorje vitle izdeluje tudi obrtnik iz Primskovega pri Kranju. RIKO je prikazal tudi novo nalet- no desko z montiranimi usmerjevalnirni škripci namesto sistema valjčkov. Razne spravilne pripomočke: škripec, zagozde in kavlje je prikazal obrtnik Ob- lak iz Šentjošta pri Horjulu. Zelo zanimi va je samozatezna zagozda, ki jo montiram o na koncu vlačtlne vrvi in tako lahko na- domesti vozel, ki ga sicer največ uporab- ljamo. Ogrevalna prevleko za traktorske sedeže in sedeže na nakladalruh nap ra- vah, imenovano »Grelko«, je razstavila obrtrlica Jožica Štirn iz Hras~a pri Kranju. Zastopniki avstrijske firme Kohl- brat + Bunz so prodajali poznane vitle za 252 priključitev na motorne žage KBF. Zadnji dan sejma, ko je bil na sporedu dan goz- darjev, žal ni bilo nikogar več na sejmu, ki bi dal kakšne informacije o vit lu, niti ni- so predvajali zanimivega video posnet- ka o njegovi uporabnosti. Ob dnevu gozdarjev so se sestali tudi različni odbori Splošnega združenja goz- darstva Slovenije. Organizirano je bilo predavanje z naslovom »Sodobna opre- ma delavca- kooperanta v gozdarstvu in s tem povezana varnost pri delu«, ki sta ga pripravila Vinko Kejžar - GG Kranj in Jernej Ude - IGLG Ljubljana. Posebno gozdarsko razstavo in dia- projekcijo je postavil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v sodelovanju z GG Kranj in Semesadike Mengeš. Generalna pripomba organizatorjem sejma ostaja še vedno enaka lanski, saj tudi letos niso uspeli na združenem pro- storu predstaviti proizvajalcev gozdar- ske opreme, niti organizirati informacij- ske službe tistim, ki na sejmu največ ku- pujejo, to je kmetom in tudi ostalim po- sestnikom, ki se ukvarjajo z delom v goz- du. Mirko Medved. Jernej Ude oxr.: 902 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Namesto gozdarske kronike ))Dežela slovenska ima mnogo Jep1h in ro- dovitnejših krajev nego je laški; vendar, ko bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi b1lo dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan, ne volil bi si drugega rojstnega kraja.(( josip Stritar V kraju, ki ga je s tako spoštljivirni beseda- mi označil slovenski umetnik, ima sedež TOZD Gozdarstvo Lašče. To je eden izmed najmanjših osnovnih tozdov gozdarstva v Slo- veniji z 2868 ha gozdov in s SO zaposlenimi delavci. S prispevkom želim predstaviti de- javnost laškega kolektiva, ki mu je splet pri- čakG>vanih in nepričakovanih okoliščin v pre- teklem letu naložil zahtevno in težko breme. OpravlJeno je bilo veliko dela, žal pa breme- nu zavoljo najrazličnejših težav nismo bili kos. ŽLED ... Vraževernežem v potrditev, da je število 13 res nesrečno, se je 13. novembra lSBS.leta zgodila naravna katastrofa, ki gozdarjem po- vzroča neljube preizkušnje. Meteorološke okoliščine so povzročile nastanek žleda na več območjih slovenskih gozdov in tudi la- škim gozdovom ni bilo prizaneseno. Žled in sočasno žledolom je katastrofalno m celo grozljivo gospodaril v naših gozdovih. Sprva smo drug drugega optimistično prepričevali , da le ne gre za tolikšno katastrofo, kot se je izkazalo kasneje. Drugega nam ni preostalo, kakor da smo se lotili pospravljanja podrte- ga drevja. O sanaciji smo na ravni DO nmogo govorili, a premalo naredili, saj nam je samo v Laščah za letos ostalo dobrih 20.000 m3 neizdelanega lesa, ki ga je podrl žled. To nam povzroča vedno nove skrbi tudi letos. Potem, ko smo odstranili s cest podrto drevje , smo se lotili ocenjevanja oziroma odkazova- nja v sestojih, ki jih je poškodoval žled. Med napornim in predvsem nevarnim de- lom se je gozdarjem prikazal marsikateri umetniški prizor, kot npr. cvetoča bukev na posnetku. Kljub nedvomni lepoti pričujočega prizora in številnih drugih, ki nas še čakajo v gozdovih, je pogled nanje predvsem z očmi gozdarja, skrajno žalosten. Ne morem in ne smem prikriti resnice, da so taki prizori sta- rejšemu kolegu zasolzili oči, ko sva hodila po gozdu. In kako tudi ne, če s ))svojim« gozdom spoštljivo gospodariš, ali bolje rečeno z njim živiš nad 35 let. S pomočjo drugih TOZD GG Kočevje (Rog, Draga, Jelenov žleb in Pugled) smo v druž- benih gozdovih pospravili nad 69.000 neto m3 ali 5,75 letnega eta ta ( 12.000 m3) . V letošnjem letu ocenjujemo, da bo potrebno izdelati še 22.000 m3 žledoloma. Skupno bo žledoloma kar 7,5 letnega etata, od tega nad 60.000 m3 iglavcev. Ob dejstvu, daje v sestojihostalo še rrmogo fiziološko oslabelega drevja (zlomljeni vrhovi), nam ob ugodnih vremen- skih razmerah preti naslednja možna katast- rofa - lubadar. Celotno delo je bilo opravljeno s klasični­ mi gozdarskimi stroji in pripomočki, posebej pa gre omeniti spravilo lesa s konji. Z njihovo pomočjo smo spravili iz gozda blizu 18.000 m3 oblovine in 4.500 prm drv. Spominjam se članka v eni od sobotnih pri- log Dela, v katerem ugleden strokovnjak tr- di, da je dandanes konjsko delo v gozdu ne- znatno. Upam si trditi, da bi v nasprotnem pri- meru omenjene količine lesa ostale tam, od koder so jih privlekli ali prinesli ravno konji. Tja, kamor ne more stroj s preko 60 KM, gre prav gotovo najlažje ~furmanc z eno ali nekaj konjskimi močmi. Menim, da so omenjeni podatki zgovorno potrdilo, da se v gozdar- stvu ne smemo z vsemi štirimi otepati neka- terih tradicionalnih gozdarskih področnih dejavnosti, med katere sodi tudi »šlajšanjee: oziroma konjsko spravilo. 253 Cvetoča bukev (foto: Črtomir Vilhar) IUFRO ... Jeseni 1985 smo se intenzivneje začeli pri- pravljati na IUFRO kongres. Ena izmed eks- kurzij (gospodarjenje z zasebnimi gozdovi) je bila predvidena tudi po našem območju, kar nas je obvezovale, da pripravimo objekte na terenu ter vse, kar sodi zraven. Z delom na terenu smo bili praktično goto- vi in v predalih so nas čakali papirji, popisani z najrazličnejšimi podatki. Medtem pa je žle- dolom opravil svoje. Na pomlad in deloma že pozimi smo se vsega lotili znova. Z delom smo bili do pričetka ekskurzij gotovi, nakljub ne- zavzetosti vodilnih in operativnih delavcev, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi, ki pa jo razumemo, saj so imeli obilo dela z žle- dom ... O poteku priprav in vsebini ekskurzije pa jim je bilo neznano pojasnjeno med samo iz- vedbo. Vzdušje med ekskurzijo je bilo prijet- no, med uživanjem kulinaričnih dobrot pri »Kuklju« v Velikih Laščah si še nismo vsega povedali, ko so morali gostje že nadaljevati pot k sosednjim kolegom. 264 V takih okoliščinah je delo sila težavno in nevarno (foto: Janez Konečnik) V potrditev te uspešno pripravljene in iz- vedene ekskurzije je tudi odlična končna ocena pristojnega (prof. Kotarja) na zaključ­ nem srečanju slovenskih gozdarjev, ki so so- delovali pri izvedbi IUFRO kongresa. E 7 YU ... V preteklem letu nas je doletela tudi obve- za oziroma prijetna dolžnost v zvezi z evrop- skim popotništvom. Gozdarji smo evropski del pešpoti št. 7 (od Atlantika do Črnega morja) posvetili tudi XIII. IUFRO kongresu. Poleg trasiranja in rnarkiranja čez 27 km dol- ge poti po območju bivšega laškega obrata smo na Mačkovcu postavili obeležje ter v lo- garnici uredili prenočišča. V Selu na Mač­ kovcu se namreč prečkata pešpoti E 6 inE 7. Umetniški pnspevek k obeležju je podaril že pokojni Carl Herman- kipar, rezbar in re- stavrator - pobudnik za nastajanje popotniš- kih poti v Avstriji in velik prijatelj naših popo- tnikov in popotništva na naših tleh. Otvoritve obeležja, za kar je skrb prevzel TOZD Goz- Del udeležencev IUFRO kongres v Jalli'-lah (foto: Črtomir Vilhar) darstvo Lašče, se je udeležilo tudi mnogo udeležencev IUFRO kongresa, predvsem iz Azije. TRUBAR ... Turli priprave na praznovanje 400-letnice Trubarjeve smrti so zapolnjevale naš delovni čas. Na Rašici pri Velikih Laščah je stara Tru- barjeva domačija, katere renoviranJe in ure- ditev so prevzele različne delovne organiza- cije. Seveda smo na pomoč priskočili 1udi laški gozdarji. Od štirih objektov, ki so bih potrebni temeljite obnove, smo se IoWi dela na stari žagi na vodni pogon. Čeprav zahtevno in te- žavno, nam je bilo delo neke vrste zadovolj- stvo, morda celo veselje, posebej ob misli, da bo šel kakšen kubik za lastne potrebe čez star venecijanski jarem kar tako. Naj nam in- špektorji tega ne zam~rijo, saj gre le za ohra\ njanje kulturno-tehničru~_qa zgodovinskega izročila. Za vsak primer pa bomo poskrbeli tudi za žigosanje hlodovine. Za uspešen po- gon venecijanke, katere delovanje smo ob proslavi tudi demonstrirali, smo porabili 122 delovnih dni ter mnogo lesa in drugega ma- teriala, ki smo ga morali obdelati ročno, da smo čim bolj vemo nadomestili dotrajane re- či na žagi. PA ŠE TO ... Na področju bivšega gozdnega obrata Ve- like Lašče je bilo zgrajenih nad 15 km novih in rekonstruiranih dobre 3 km starih cest. Z lastnimi delavci smo zgradili skoraj 8 km no- vih vlak ter vzdrževali obstoječe komunika- cije, ki so bile zaradi obsežnosti del pri odst- ranjevanju posledic žledoloma izredno obre- menjene. Pri omenjenih delih se je nemalo- krat izkazala nesmiselnost ločevanja »držav- nega« in »privatnega«, kajti cesta je pač ce- sta in nesprejemljivo je, da so na cestiščih po- leg občinskih mej zelo lahko ugotovljive tudi lastniške. Vsaj to bi gozdarji z enostavnejšo organiziranostjo lahko preprečili. Lansko leto je naš stari gozdarski tehnik 255 Med otvoritvijo križpotja E 6-E 7 na Mačkovcu (Foto: Janez Konečnik) Renovirana žaga v Trubarjevem gaju (foto: Črtomir Vilhar) Franc Oberstar-Seljan po 60 letih ugasnil petrolejke, ker je tudi do njegovega zaselka nad Ribnico prišla elektrika. Njena pot je bila dolga, z dvema delovnima akcijama celotne- ga kolektiva. smo jo pomagali pripeljati do za- selka pod Sv. Ano. Posekali smo l ,5 km dolgo in 20m široko teraso, na kateri sedaj stoji električna napeljava. Gozdarski tehnik Anton Žagar pred odho- dom v zasluženi pokoj skrbi tudi za okolje v Laščah. Poskrbel je za posek dotrajanega divjega kostanja, ki je nad 100 let s svojo mo- gočno krošnjo krasil in senčil laški trg. Na- 256 mesto kostanja je prizadevni gozdar posadil lipo, uredili pa bomo tudi njeno okolico in to s klopmi, kjer naj bi bilo prijetno mesto za kramljanje Laščanov in mirnoidočili. Prijetno vzdušje v kolektivu, dobra organi- ziranost ter uspešno poslovanje tega malega kolektiva je nedvomno zasluga vodje TOZD, dipl. inž gozdarstva, sicer Ribničana Pavleta Tr dana. Dobrodošli v Velikih Laščah in med laški- mi gozdarji. Črtomir Vilhar OXF.: 425.1 : 425.3 : 48 UMIRANJE GOZDOV Virusi okužujejo gozdno drevje Nova spoznanja o odmiranju gozdov Dozdajšnje pomanjkljive raziskave o gozdovih V zadnjih letih so na voljo »zanesljive« teo- rije, ki razlagajo hiranje nemških gozdov. Kljub živahnosti v laboratorijih in na tiskovnih konferencah pa ameriški raziskovalci goz- dov očitajo nemškim pomanjkljivo znanstve- nost. Tako ni, po mnenju biologa S. B. Mc- Laughlina iz državnega laboratorija v Oak Ridgu, središču za raziskave okolja v Zdru- ženih državah Amerike, poročilo o gozdnih škodah v Zvezni republiki Nemčiji nikakršen znanstveno biološki pregled, temveč politič­ no orodje. Svetovno znani strokovnjak za bo- lezni gozdov Paul Manion iz Državne univer- ze v New Yorku očita nemškim strokovnja- kom, da so v lovu za raziskovalnimi denarji in javnim ugledom namenoma zanemarili skrb- no diagnozo različnih poškodb v gozdovih. Dozdaj so postavljali nemški raziskovalci škod v gozdovih (in ne samo nemški, op. J. M.) zelo enostranska vprašonja. Raziskovali so vpliv strupenih snovi v zraku na rastline in gozdno drevje, kajti za to se sorazmerno hitro dobi denar za raziskave. Toda hitre ugotovit- ve prezgodnjega staranja našega gozdnega drevja se z navadnimi modeli o vzrokih in nji-· hovem delovanju ne morejo doseči. »Da bi odkrili vzroke propadanja živega sistema, ki je tako mnogoplasten kot gozd, je treba po- staviti diferencira na vprašanja in nanje odgo- voriti,« pravi Manion. Tudi nemški fitopatologi kritizirajo dile- tantsko ugotavljanje škod v njihovih gozdo- vih. Niti ni ugotovljen potek bolezni posamez- nih dreves, niti niso izdelali časovnih in pro- storskih pregledov o razširjenosti posamez- nih bolezenskih slik. Nemška inventura po- škodb v gozdovih meče preprosto vse redke drevesne krošnje, iznakažene rastne oblike kot tudi rumeno in rjav o listje in iglice v en lo- nec, kritizira profesor Franz Nienhaus, fitopa- tolog iz Inštituta za rastlinske bolezni univer- ze v Bonnu. Kot koordinator vodi raziskovalni projekt o vlogi virusov in primitivnih bakterij pri pro- padanju gozdov, ki ga financira Zvezno mini- strstvo za raziskave in tehnologijo. Z delom so začeli poleti 1984. Pri projektu sodeluje veli- ka raziskovalna skupina iz Bonna, nadalje so- delavci W1iverz v Dusseldorfu. Freiburgu, Gottingenu in Hohenheirnu, Zvezne biološke ustanove za kmetijstvo in gozdarstvo iz Dossenheima in Max Planckovega inštituta za biokemija iz Martinsrieda pri Mi.inchenu. Profesor Nienhaus je zdaj odkril v bolnih bukovih gozdovih v Porenju virus, ki je bil že znan kot povzročitelj bolezni na češnjah in hruškah v Evropi ter na brestih v Severni Ameriki - virus zvijanja češnjevih listov. Ker se ta virus prenaša s semenom, zdaj razisku- jejo v Bonnu, če se prenaša tudi z bukovim žirom. To bi pomenilo, da se virus lahko širi zelo hitro, ker se bukev razmnožuje gene- rativno. Nadaljnji virus so bonski raziskovalci od- krili v obolelih bukvah v bližini Kalna. Ta vi- rus je močno soroden z virusom, ki povzroča mozaik na stoklasi in je po vsem svetu znan kot parazit trav. Prenašajo pa ga ogorčice (nematode). Razen tega kažejo raziskave sto- ječih in tekočih voda v gozdnih območjih po- gorja Eifel močno onesnaženost z virusi, ki so patogeni za rastline. Bonski raziskovalci sku- šajo zdaj ugotoviti, če ti virusi, podobno kot povzročitelj mozaika na stoklas~ lahko okuži- jo tudi gozdno drevje. Življenjska združba gozd je izpostavljena številnim napadom. Posebno zahrbtne so okužbe z bakte_rijami in virusi. Prav te pa so 257 doslej pri raziskavah poškodb v gozdovih mnogo premalo upoštevali. Zdi se, da za gozdarje povzročitelji škod, ki so manjši kot lubadarji in drevesne gobe, sploh ne obstajajo. Koga naj to čudi? Elek- tronski mikroskop in molekularno biološke tehnike še sedaj ne spadajo med osnovno iz- obrazbo, ki jo nudijo gozdarske fakultete. Razen tega nima nobena od treh nemških gozdarskih fakultet stolice (katedre) za bo- lezni gozdnega drevja (gozdno fitopatolog]- jo) (kaj bi šele lahko rekli za Slovenijo, ki ima le enega polno zaposlenega gozdnega fito- patologa, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete pa sploh nobenega, op. ]. M.). Tudi znanstveni gozdarski podmladek, se zdi, da je bolj naklonjen mimi nadgozdarski idili, kot raziskavam neznanih drevesnih pa- razitov. Tako mladi gozdarski raziskovalci doslej sploh niso pokazali nobenega zanima- nja za štipendije, ki jih od leta 1984, zaenkrat v neomejenem številu, daje ustanova Volks- wagenwerk za raziskovanje povzročiteljev bolezni gozdnega drevja. Med sedanjimi pe- tirni štipendisti ni gozdarjev, čeprav so v za- dnjih 19 letih odkrili povsem nove in skrajno zahrbtne povzročitelje bolezni gozdnega drevja. V gojenih in samoniklih rastlinah so odkrili raziskovalci dozdaj več kot tisoč virusov s številnimi različki - sevi. Večina teh mini-pa- razitov povzroča težke bolezni z znatnim zmanjšanjem pridelkov. Tako se zaradi nekega seva krompirjevega virusa Y, ki ga prenašajo listne uši, topoli prehitro starajo. Hrasti v porenskem Skrilastem pogorju (Schiefergebirge) in v Kaliforniji so precej okuženi z virusi iz skupine virusov tobaka- vega mozaika, ki jih prenaša gliva, povzro- čiteljica hrastove pepelaste plesni (Microsphaera alphitoides). Bolne bukve v Angliji imajo v sebi viruse paradižnikove čr­ ne obročkavosti, ki jih prenašajo ogorčice . V Nemčiji so bonski raziskovalci ugotovili v bolnih bukvah celo tri različne tipe virusov. Razen tega so raziskovalci dozdaj določili več kot 250 že dolgo znanih, vendar nedolo- čeno kot »virozetc imenovanih rastlinskih bo- lezni, kot okužbe, ki jih povzročajo mikoplaz- me ali riketsije. Med njimi je 15 bolezni gozd- nega drevja, npr. tudi rumenica brestov, za katero je že od začetka tega stoletja znano, da jo prenašajo škržati (cikade). Ti zahrbtni mikroorganizmi, ki nimajo trdne celične o pne kot druge bakterije, živijo v vodovodnih in si- tastih ceveh .številnih rastlin in jim s tem ško- 258 dijo. Mikoplazme povzročajo odmiranje palm, znano že 25 let. Z riketsijami so okuženi macesni v Porenju in Harzu, bolezen je znana kot metiičavost in povzroči hitro propadanje dreves. Riketsije so mini-bakterije, ki parazitirajo kot virusi in mikoplazrne v notranjost celic in napadejo tu- di prevodne cevi. Znane so na macesnu, vin- ski trti, breskvah, slivah, hrastih, brestih in platanah. V zadnjem letu so bonski raziskovalci ugo- tovili, da je tudi drevje v nemških gozdovih precej okužena z virusi. Približno polovica vseh preiskanih smrek in hrastov iz Porenja in Bavarske je močno okuženih z virusi. Tret- jina bukovih, smrekovih in borovih sestoje v je v koreninskem območju in v tleh močno oku- žena z virusi. V več kot polovici macesnov parazitirajo poleg riketsij tudi virusi. Izredno pomembno pa je v zvezi z odmira- njem gozdov tole: virusi, miko plazme in rik:et- sije niso, v nasprotju s številnimi glivicami in žuželkami, paraziti ~ibkosti. Ne naseljuje po- škodovanih, oslabljenih dreves, da bi jim nato zadali smrtni sunek. Ti najmanjši med vsemi paraziti potrebujejo za svoje razmnoževanje mlade in vitalne organizme, da se v njihovih celicah lahko množijo. Dokler so optimalne rastne razmere, lahko mlado drevo brez ško- de »odstopi« več kot 1 O odstotkov svojih ce- ličnih gradnikov - beljakovin in nukleinskih kislin - za presnovo teh »prisklednikov«. Ti znotrajcelični (intracelulami) paraziti škodujejo zelnatim rastlinam izraziteje vidno . neposredno po okužbi. Pri lesnatih rastlinah traja dalj, da vidno obolijo. Najprej nastanejo poškodbe na ce ličnih opnah, ki precej motijo urejeno presnovo v celicah in med celicami: asimilacija in dihanje ne zadostujeta, izhlape- vanje skozi liste in iglice se ustavlja. Napo- sled drevo ne more oblikovati več dovolj ce- ličnih gradnikov in regulacijskih snovi. Od- mrle celice v prevodnih ceveh in v koreninah oviJajo pretok vode in hranilnih snovi. Toda šele vse te škode skupaj vodijo k propada- nju. Listi in iglice rumenijo in sčasoma odpa- dejo. S tem se zmanjša storilnost fotosinteze. Drevo s tem izgubi sposobnost regeneracije in svojo naravno obrambno sposobnost. Ta- kemu, prezgodaj postaranemu drevesu ško- dijo mrazovi, daljše suše, moča ali škodljive snovi v zraku mnogo bolj kot mlademu dre- vesu. Načini okužbe z virusi pri gozdnem drevju, razen topolov in brestov, sploh še niso razis- kani. Znanstveniki si zato za zdaj pomagajo s primerjavami s kmetijsko rabljenim drevjem in drugimi lesna timi rastlinami. Virologi za sa- dno drevje in vinsko trto pa vedo že dolgo, da lahko virusne okužbe ostanejo nevidne skozi dolga obdobja. Bonskim raziskovalcem je uspelo prenesti na zelnate rastline viruse z bolnih bukev, hrastov in smrek. Toda doslej ni uspelo umet- no okužiti zdravega gozdnega drevja. S tem železno pravilo nauka o okužbah- Kochovi postulati- ni izpolnjeno. Robert Koch, nemški zdravnik nobelovec. ki je odkril bacil tuberkuloze in je zelo po- memben za mikrobiološko laboratorijsko tehniko, je ob koncu prejšnjega stoletja po- stavil pravilo, da lahko nekega ponročitelja šele tedaj ~tejemo za resnični vzrok izbruha bolezni, če so izpolnjene tri eksperimentalne zahteve: · Prvič: povzročitelja moramo izolirati iz bol- nega organizma (rastline ali živali). Drugič: bolezen mora izbruhniti, če smo povzročitelja prenesli na zdrav organizem. Tretjič: iz tega, na novo okuženega orga- nizma moramo zopet izolirati istega povzroči­ telja. Kochovega drugega in tretjega postulata v bolnem gozdu ne moremo izpolniti. Pred podobno težavo so pred dvajsetimi leti bili veterinarji. Moderna množična reja ži- vali ni spremenila le kmetije, temveč tudi bo- lezensko dogajanje v hlevu. Kmetje, agrono- mi in veterinarji so bili najprej brez moči pred novim tipom bolezni, ki se zdaj v žival- skem zdravstvu imenuje polifaktorska kužna bolezen. Minila so leta, da so živinorejci in veterinar- ji razumeli načelo pohfaktorske kužne bolez- ni in so se jo naučili zatirati, kajti Kochovi po- stulati se pri faktorskih boleznih ne morejo iz- polniti. Faktorska bolezen izbruhne šele te- daj, če hkrati nastopi več negativruh vplivov in žival tako zelo oslabijo, da se bolezenskih povzročiteljev ne more ubraniti Tudi stanje v odmirajočih gozdovih je pod- obno polifaktorskim boleznim. Če so bole- zenske klice zanesene v gozd, lahko pri mno- žični okužbi s povzročiteljem zadošča že prav majhna nadaljnja motnja, da se pokažejo poškodbe. Pri hujši izčrpanosti lahko že malo povzročiteljev izzove izbruh faktorske boJ ez- ru. Naposled bo potrebno življenjsko združbo gozda temeljito raziskati, kajti le tedaj bo mo- goče spoznati infekcijske verige npr. od lista do lista. ali prek žuželk. ogorčic ali gliv; prav tako prenos kužnih klic od ene drevesne ge- neracije na drugo s cvetnim prahom ali s se- menom. Tudi samoniklim rastlinam, gozdni podrasti, bo potrebno posvečati večjo pozor- nost. Ker dozdaj ni na voljo nobenih učinkovi­ tih sredstev proti virusom sploh, pa četudi bi bila, jih pri gozdnem drevju ne bi mogli upo- rabiti, bo moralo gozdarstvo posvetiti izbiri brezvirusnega semena in sadik veliko pozor- nost, podobno kot so to že doslej delali vsa- djarstvu in vinogradništvu. Sedanje kalamitete v gozdovih ne bo mo- goče tako kot tisto iz prve polovice tega sto- letja preživeti tako, da so jo presedeli. Da bo- do gozdarji bolezenske viruse in druge mini parazite v gozdovih lahko zatirali, bodo mo- rali spremeniti ~ljenje, da je gozd a priori zdrav ekosistem in da prihajajo motnje le od zunaj, predvsem pa bodo morali osvojiti zna- nje in tehnike za to veliko sekularno opravilo. Po Die Zeit 3511986, str. 52 priredil prof. dr. Jože Maček 259 NAŠI NESTORJI Gvido Sra·botnik _ Gvido Srabotnik se je rodil leta 1917 v Smarjah pri Jelšah. Že v gimnazijskih letih je opravljal prakso pri takratni upravi gozdov grofa Attemsa. Odločil se je za študij prava, ki pa ga je kasneje zaradi navdušenja za spoznavanje narave in delo v njej opustil ter se posvetil gozdarstvu. Po drugi svetovni vojni, katere del je pre- živel v celjskih zaporih, je diplomiral na goz- darski fakulteti v Zagrebu. Prvo zaposlitev je dobil pri Okrajni zadruž- ni zvezi v Mariboru. Kot dober poznavalec kmečkega življenja je opravljal dolžnost re- ferent~ za gozdarstvo, zavzemal pa se je tudi za organiziranje strokovne gozdarske službe pri zadrugah. Kasneje je služboval na Okrajni upravi za gozdarstvo na Ptuju, pri Gozdnem gospodarstvu Maribor, pri Tehnogradnjah v Mariboru ter pri železnici v okviru Podjetja za impregnacije lesa v Hočah . Zaradi bolezni se je Gvido Srabotnik pred- časno invalidsko upokojil. Umrl je leta 1972 Robert Premerštajn Robert Premerštajn se je rodil 5. junija 1887 v Tolminu. Osnovno šolo je zaključil v rojstnem kraju, realko pa v Idriji. Strokovne izobrazbo je pridobil v državni gozdarski šoli v Idriji. V letih od 1909 do 1912 je služboval pri ok- rajnem gozdnem nadzorništvu v Pazinu v Ist- ~ ·, nato kratek čas pri okrajnem gozdnem la varstvu v Puli, nato pa do odhoda v vojsko eta 191 S na otoku Krku. Po prvi svetovni voj- ni je najprej vodil lesno skladišče pri Narod- nem svetu v Kranju, februarja 1919.leta paje bil imenovan za okrajnega gozdarja pri Gozdnem nadzorništvu v Mariboru. Po enem letu je bil premeščen k načelstvu sreza Bre- žice, kjer je služboval šest let, nato pa bil pre- meščen na državno gozdno nadzorovalno 260 postajo v Radečah, kjer je služil do leta 1941. V času okupacije je bil oskrbnik posestva na .Rudi. Po osvoboditvi je najprej služboval pri. okrajnem ljudskem odboru v Laškem, nato pa na Državnem gozdnem oskrbništvu v Ra- dečah. V letih od 1946 do 1952, ko se je upo- kojil, je bil referent za varstvo in vzgojo goz- dov v Celju. Nekaj let je tudi oskrboval gozd- ne drevesnice v Prešniku, Pečovniku, Rade- čah in Panovičah. Bil je tudi navdušen lovec. Robert Premerštajn je umrl lO. februarja 1962. France Skalar France Skalar se je rodil 12. februarja 1907 v Ljubljani v uradniški družini. Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Ljubljani. V pisal se je na tehnično sr etin jo šolo, oddelek za lesno industrijo, v Sarajevu, ki jo je leta 1926 uspeš- no zaključil. Prvo zaposlitev je dobil v Tovarni upognje- nega pohištva v Duplici pri Kamniku, kjer je opravljal predvsem kalkulacijske posle. Le- ta 1923 je prekinil zaposlitev in se odločil za strokovno izpopolnjevanje na gozdarski fa- kulteti v Pragi Zaradi pomanjkanja sredstev je študij usklajeval z občasnimi zaposlitvarni, kar mu ga je podaljšalo. Leta 1940 se je zaradi okupacije in ukinitve univerze vrnil v Ljubljano. Tu je kratek čas opravljal dela pri rastlinskem maskiranju, nato pa zaradi zdravstvenih razlogov sprejel zaposlitev pri pošti v Ljubljani, kjer je preži- vel čas okupacije. Leta 1946 se je vrnil v Pra- go, kjer je leta 1949 diplomiral na visoki šoli. gozdarskega inženirstva. Zaposlil se je ko1 planer in evidentičar pri gozdni upravi Ko· ~tany in na upravi Dubi. Kasneje je postal re· ferent za delo in kontrolor normiranja. Leta 1957 se je vrnil v domovino in se ko• referent za plan in statistiko zaposlil na Gozd· .1em gospodarstvu Kranj. Umrl je lO. marca 1963 v Kranju. OXF.: 64(048.1) KNJIŽEVNOST Nov učbenik iz ekonomike gozdarstva Rudolf SABADI, Ekonomika šumarstva, učbenik in priročnik; izdala Gozdarska fa- kulteta v Zagrebu, Zagreb 1986, 374 strani. Učbeniki iz ekonomike gozdarstva so pri nas relativno redki in zato smo toliko bolj ve- seli novega, ki ga je za študente gozdarstva in kot priročnik za prakso napisal dr. Rudolf Sabadi, redni profesor Gozdarske fakultete v Zagrebu. Učbenik je razumljivo prilagojen potre- bam predmeta Ekonomika gozdarstva na Gozdarski fakulteti v Zagrebu, zato ne obrav- nava celovito vse ekonomske problematike gozdarstva. Omejuje se na temeljna vpraša- nja, pri čemer pa povezuje makro in mikro- ekonomsko raven. Avtor sam pravi v uvodu v učbenik, da je treba upoštevati, da je delo napisal ekonomist-gozdar, ki obravnava goz- darstvo kot integralni del narodnega gospo- darstva. Upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz biotehničnih dejavnikov pa išče optimalne rešitve. Povezovanje makro - in mikroeko- nomske ravni je izvedeno vsebinsko logično, vendar pa pri nekaterih poglavjih čutimo omejitve, ki izhajajo iz omejenega obsega štu- dijskega predmeta in so na škodo celovitosti pa tudi jasnosti obravnave. Celotno gradivo je razdeljeno na sedem poglavij, v katerih obravnava proizvodne de- javnike, proizvodni proces in proizvode goz- darstva, računanje vrednosti gozdov, uspeš- nost gospodarjenja, stroške, investicije, plani- ranje in menjavo gozdnih proizvodov. Najob- sežnejše in zlasti tudi za gozdnogospodarsko prakso najbolj zanimivo poglavje je posveče­ no računanju vrednosti gozdov. Poleg teore- tičnih izhodišč daje tudi konkretne podlage za računanje vrednosti gozdnih zemljišč in sestojev pa tudi gozdnih škod. Zanimivo je tu- di poglavje o naložbah v gozdarstvu, ki je v celoti posvečeno specifičnostim naložb v gozdarstvu, zlasti v gozdnobiološko repro- dukcijo in v izgradnjo gozdnih cest. Za celotno delo je značilno uvodoma po- stavljeno izhodišče, ki gospodarjenje z goz- dovi postavlja v okvire narodnega gospodar- stva in znotraj tega išče posebnosti in speci- fične izpeljave. Zato je tudi bolj ali manj do- sledno izpeljano prikazovanje problemov od makroekonomskega k mikroekonomskemu vidiku. Sočasnost makro in mikroekonomsYe obravnave v ekonomskih učbenikih ni tako pogosta. Avtorju tega učbenika se je v glav- nem posrečila, v nekaterih poglavjih pa je prehod nekoliko nenaraven. Očitno je, da sta se tudi v gozdarstvu makro- in mikroekonom- ska raven že tako razvejati in razširili, da je sočasno obravnavanje marsikdaj zelo oteže- no. V endar pa je gotovo pomembno, da ima študent vedno pred očmi celoto problemati- ke. Ta cilj je avtor v svojem učbeniku ned- vomno dosegel. Delo tudi v metodološkern pristopu izraža svoj namen - biti učbenik. Teoretičnim ob-. razložitvam in utemeljitvam sledijo vedno tu- di praktične ponazoritve in primeri, izdelani pregledno in ilustrativno. Iztok Winkler 261 Uvajanje osebnega računalnika v gozdarstvu Obravnavanje podatkov je delen sistem in- formacijskega sistema, v katerem so vključe ne vse tiste sestavine poslovnega sistema, ki so povezane z zbiranjem, obdelovanjem, hra- njenjem in prenašanjem podatkov. V poslov- nem sistemu obstajata delni sistem neraču­ nalniškega in računalniškega obravnavanja podatkov (2). Z uvedbo osebnih računalni­ kov se povečuje delež računalniškega ob- ravnavanja podatkov, saj se je računalniška obravnava podatkov razširila na obdelavo tekstov, preglednic in poslovne grafike. Izraz osebni računalnik (PC-personal com- puter) se navezuje na izraz mikro računalnik (microcomputer). Medtem ko je z izrazom mikro računalnik poudarjena tehnologija, je z izrazom osebni računalnik poudarjena upo- raba. Ker je za nas uporabnike pomembnej- ša uporaba od tehnologije, bom v nadaljeva- nju uporabljal izraz osebni računalnik. Pri osebnem računalniku so poudarjene nas led- nje osnovne potrebe osebnega koriščenja računalniških sestavin pri obravnavi podat- kov (11, 13): - lastna aritrnetična enota, - lasten notranji in zunanji pomnilnik, - lasten tiskalnik, - lastne zbirke podatkov, - možnost poveza ve z drugimi računalniki ali med seboj, - veliko število programov za upravljanje s podatki, za statistična in analitska dela, za urejanje besedil, za prenašanje sporočil, za projektiranje in še kaj. Ena od značilnosti osebnega računalnika naj bi bila, da ga je mogoče takoj po priklju- čitvi uspešno koristiti ( 12). Na prvi pogled bi sodili, da uvajanje oseb- nega računalnika ne povzroča posebnih or- ganizacijskih težav. Izkušnje v organizacijah, ki osebne računalnike že v večji meri upo- rabljajo, pa kažejo, da je z njihovo uporabo povezanih tudi precej tveganj in težav. S tem prispevkom bi želel opozoriti pred- vsem na smernice pri uvajanju osebnih raču- 262 nalnikov v gozdarstvu. Iz podatkov ankete pri gozdnih gospodarstvih (14) je razvidno, da je uvajanje osebnih računalnikov pri gozdnih gospodarstvih šele na začetku, saj sta v uporabi samo dva osebna računalnika in dva v planili za nakup v letu 1987. Po ob- segu proizvodnje in prodaje osebnih raču­ nalnikov pa je mogoče sklepati, da se bodo v večji meri začeli uporabljati tudi v gozdar- stvu. Preden se podrobneje seznanimo s smer- nicami uvajanja osebnih računalnikov, si og- lejmo nekatere težave in priložnosti, ki jih pri- n~ uporaba osebnih računalnikov. Enostaven nakup in sorazmerno enostavna uporaba osebnega računalnika na široko od· pirata vrata njihovemu uvajanju. Osebni ra- čunalniki pa se hitro spreminjajo, kar je hkra- ti dobro in slabo. Dobro je, da lahko dobimo vedno bolj~. zmogljivejše, zanesljivejše in cenejše računalnike. Slabo pa je, da pogoste spremembe povzročajo zmedo in negoto- vost Veliko število proizvajalcev osebnih ra- čunalnikov in temeljnih programov in hitro iz- popolnjevanje opreme in programja povzro- _ča precejšno neskladnost (nekompatibilnost) med računalniki in programi. Dokumentacija, priročniki in navodila za delo z računalni­ kom. ki so vgrajeni v programe (imenovane •HELPc), so običajno v tujem jeziku (lO), medtem ko so prevodi nepopolni in v izraz- oslovju šibki. Uporabniki so pogosto nezado- voljni, ker morajo veliko svojega časa posve- titi oblikovanju in vzpostavljanju lastne dobre zbirke podatkov, preden lahko začnejo te podatke uporabljati (6). Z uvedbo osebnih računalnikov se srečamo z najosnovnejšim problemom zagotovitve celovitosti, dostop- nosti in varnosti podatkov (3). Omejene veli- kosti pomnilnikov osebnega računalnika onemogočajo računalniško obravnavo veli- kega števila podatkov (5, 13). Uporaba osebnih računalnikov prinaša tu- di številne priložnosti na področju obravna- vanja podatkov. Uporabniki lahko uporablja- jo osebni računalnik skladno s svojimi potre- bami in sposobnostmi. precej neodvisno od specialistov. Uporaba osebnega računalnika spodbudi posameznika k inovativnosti, večji skrbi in odgovornosti za podatke in njihovo obdelovanje na osebnih računalnikih in dru- gih večjih računalnikih ( 1, 4, 5). Za načnno uvajanje osebnih računalnikov, ki bo v največji možni meri prinašalo koristi, je koristno upoštevati tele smernice (2, 6, 7, 8, 9, 10): l. Treba je oblikovati smernice za nakup osebnih računalnikov ter pri tem upoštevati problematiko zagotavljanja opreme, progra- mov, usposabljanja in celovitosti podatkov pa tudi dosedanje izkušnje pri računalniški ob- ravnavi podatkov. 2. Uvajanje osebnih računalnikov mora bi- ti sestavina celovite zasnove dolgoročnega razvoja tehnologije v informacijskem sistemu. 3. Načrtovati je treba uporabo opreme, nakup programov in izdelavo programov do- ma, usposabljanje strokovnjakov in uporab- nikov, ter povezovanje osebnih računalnikov med seboj in z osrednim računalnikom. 4. Pri načrtovanju uporabe osebnih raču­ nalnikov morajo sodelovati uporabniki in de- lqvci sektorja za AOP. 5. Uporabo osebnih računalnikov je po- trebno uvajati od zgoraj navzdol in jo mora spodbujati poslovodni organ. 6. Sektor za AOP naj poleg drugih nalog prevzame tudi usklajevanje (ne nadziranje) in uvajanje osebnih računalnikov. 7. V sektorju za AOP je potrebno zagotoviti šolanje in pomoč pri uporabi osebnega raču­ nalnika. 8. Treba je opredeliti in razmejiti pristoj- nosti in odgovornosti v zvezi s skrbništvom podatkov v gozdnem gospodarstvu ter spod- bujati večkratno uporabo podatkov z razšir- janjem uporabe osebnih računalnikov. 9. Zagotoviti je treba celovitost, dostopnost in zaščito opreme, programov in podatkov. lO. Pred nakupom je potrebno ugotoviti potrebe, opredeliti zahteve in izvršiti preiz- kus. ll. Razvijati in uveljaviti je treba načelo ekonomik:e uporabe osebnih računalnikov. Uvajanje osebnega računalnika mora biti sestavina dolgoročnega procesa, v katerem bodo neposredni uporabniki prevzeli odlo- čujoče vlogo pri uporabi računalnikov v pro- cesu obravnavanja podatkov. Uvajanje oseb- nih računalnikov naj ne bo prepuščeno na- ključnim in neusklajenim odločitvam, zato je potrebno v gozdnih gospodarstvih pristoj- nosti in odgovornosti za izbiro in nakup oseb- nih računalnikov ter za usposabljanje za delo na osebnih računalnikih vnaprej opredeliti. Predvsem pa je pomembno, da zagotovimo celovitost, dostopnost in zaščito podatkov. Na Inštitutu za gozdarstvo smo pričeli na- črtno uvajati osebne računalnike v razisko- valno delo leta 1986. V etiko časa smo posve- tili izbiri programov. Sedaj uporabljamo na- slednje programe: - za urejanje besedil WORDSTAR, - za upravljanje s podatki DBASEID PLUS, - za poslovno grafiko CHART, - za statistično obdelavo SPSSPC. Za raziskovalce in telulično osebje našega i.n§tituta srno orga.niz:i.rali seminarje o uporabi osebnega računalnika. Za izvedbo seminarja smo pripravili posebej prirejeno učno gradi- vo. Osebne računalnike želimo povezati z ra- čunalnikom CYBER. FACOM in računalniki pri gozdnih gospodarstvih, zato dopolniuje- mo našo programsko opremo z ustrezno ko- munikacijsko opremo. V letošnjem letu bomo razvijali programe za prostorsko predstavi- tev podatkov o gozdovih. Na željo uporabnikov pri gozdnih gospo- darstvih lahko organiziramo predstavitev delovanja osebnih računalnikov različnih proizvajalcev in nudimo pomoč pri izbiri in uvajanju osebnih računalnikov. Vid Mikulič IJ TERA TURA: l. Gričar J.: Uporaba osebnP.ga računalnika, IKS, Ljubljana 1984 2. Gričar J.: Ekonomika račW1alniškega obravna- vanja podatkov, Zveza društev račW1ovodskih in fi- nančnih delavcev Slovenije. Ljubljana 1986 3. KovačičA.: Nove možnosti izgradnje računal­ niško zasnovanih informacijskih sistemov, magi- strsko delo, Ljubljana 1985 4. Nemec M., Zajc J., Zorko Z.: Računalništvo da- nes in jutri, Ljubljana 1985 5. Tomanič S.: Utjecaj rnilcrokompjutera na sistem planiranja i organizacije u šumarstvu, referat na simpoziju CAD/CAM, Zagreb 1986 6. Autornatizacija ureda dalje se razvija, CDI ma- nual Upravljanje elektroničkom obradom padata- ka 3/1986. 7. Budučnost personalnih kompjutera, CDI re- port 4-5/83. 8. Evolucija mikroinformatike znači revoluciju za koristnika, CDl report 6/85. 263 9. Kako cdabrati osobni lcompjuter, CDI repcrter 6/85. 10. Mila01ačt.mar i njegovo uvodjeflje na ~e u Švicarskoj, CDI report 6/85. 11. Osnivanje infonnacionog centra, podsetnik. Intertrade IC, Radovljica 1985. Novi organi zveze V petek, 15. maja 1987, je bila v dvorcu Ze- mono pri Vipavi 4. volilna skupščina Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je pregledala delo Zveze preteklih dveh let, izvolila nove člane organov zveze in imenovala glavne in odgo- vorne urednike revij in založb. Za predsednika zveze je bil izvoljen Bran- ko štampar (GG Maribor), za tajnico pa Ma- rija Tavčar (GG Ljubljana). Člani odbora za gozdarstvo so: Karel Čahuk - Kočevje, Sil- vester Čehovin -Sežana, Slavko Klančičar - Novo mesto, Mirko Maljkovič- Brežice, Ma- tija Nastran -Nazarje, mag. Zdenko Otrin - Ljubljana, Janez Petkoš- Bled, Ignacij Pišlar - Tolmin, Jakov Šink -Kranj, Danijel Šoster - Celje, Dolfe Trebec- Postojna. Člani odbora za lesarstvo so: Franc Dobi- da - DIT Gorenjske, Janez Eizencopf - DIT Primorske, Bine Kladnik - Kamnik, Marija Leve- Slovenj Gradec, Janez Malovrh- Jelo- vica, Vlado Mihelič - Kočevje, mag. Franc Merzelj - Ljubljana, Zmago Novak - Novo mesto, Branko Posega - DIT Primorske, Zo- ran Trošt- Ljubljana, Borut Veselko- Mari- bor. V odbor za samoupravno delavsko kontro- lo so izvolili: Alojza Leba, mag. Janeza Pogač­ nika in dr. Mirka Tratnika. Opravičilo 12. Osebni računari danas. CDI reporter 6/85. 13. Prodor osobnih kompjutera, ORG reporter 5~/84. 14. Vprašalnik o uporabi h.išnih in osebnih raču­ nalnikov v gozdnih gospodarstvih, december 1986. Samoupravno sodišče sestavljajo: Bojan Arh, Ljuba Čeh-Leskovec, Ivan Marolt, Sreč­ ko Smole in Nevenka Turk. V disciplinski komisiji so: Franc Cafnik, Leon Marolt in Stane Mesar. Za stalnega člana SIT ŠIPDJ je bil izvoljen mag. Janez Pogačnik. Za glavnega in odgovornega urednika re- vi)e Les je bil imenovan dr. Jože Kovač, revije Gozdarski vestnik pa Zmago Zakrajšek. Za urednika založniške dejavnosti za gozdar- stvo je bil imenovan Marko Kmecl, za lesar- stvo pa Bojan Kern, za predsednika gozdar- ske terminološke komisije Marko Kmecl, za lesarsko pa dr. Niko Torelli. Ob tej priložnosti so podelili diplome čast­ nega člana Zveze naslednjim: prof. Niku Kra- lju, Dušanu Novaku in Maksu Skrlovniku; diplome zaslužnega člana Zveze pa Janezu Ahačiču, Antonu Boldinu, Janezu Eizencopfu, Dragu Hurharju, Janezu Koširju. mag. Janezu Pogačniku, Branku Posegu, Jožetu Skumav- cu, Bojanu Vovku, Vladu Vrtačni.ku in Dragu Zagorcu. Pred skupščino so si delegati ogledali to- varno pohištva LIPA v Ajdovščini, naslednji dan, to je 16. maja, pa je bilo posvetovanje s temo Možnosti razvoja žagarstva v Sloveniji. z. z. V 4. številki Gozdarskega vestnika je prišlo do neljube pomote. Članek Analiza gospodarjenj~ s srnjadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 je objavljen brez avtorja. Clanek je namreč napisal mag. Jože Papež, dipl. inž. gozd., iz SGG Tolmin. Hkrati pa naslovna slika, ki jo je posnel Janez Čop, opozarja na omenjeni članek. Za napaki se avtorjema in bralcem iskreno opravičujemo . Uredništvo 264 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vtJslnlk SLOWENJSCBE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij 1987 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 265 Prof. dr. Franc Gašper~ič: Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrtovanja 277 Dipl. inž. gozd. Mitja Cimperšek: Skupinsko delo v gozdni proizvodnji 285 A ktualne raziskave - Še o kvalitell gozdnih sadik 292 Prof dr. Dušan Mlinšek: Bodoče raziskovalno delo v gozdarstvu 299 Lado Eler šek: Gozdna arhi tektura in ornamentika 305 Miha Marenče: Obveščanje ja vnosu o gozdnem delu 307 Umiran je. gozdov - Dr. Jože Maček: Nova domneva o vzrokih odnuranja gozdov 308 Iz domače m tuje prakse - Igor Dakskobler: Bukvam gre pa na smeh 309 Dr. Sonja Hor vat-Marolt: Uspela prired itev d iplomantov in študentov na 18. !UFRO kongr esu v Ljubljani 1986 311 Naši nestorji- Lojze Funke l: Franjo Jurhar Sl1ka na n as lovm strani : Tudi' markacije evropske pešpott nas popelJejo v gozdove 'T'i k: Tiskarna Tone Tomši č. Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdars tva in lesarstva Slovenije Uredniški s vet mag. Zdenko Otn n, predsed mk d r. Janez Božič Mltja Cimpe r~5ek ]ože Č:errr.e i ! Franc F'mlan M arko Krneci Janez Košir Bons Krasnov jože Kovači č Tone M od1c Tone šepec MarJa n Trebežmk Uredniški odbor dr. Bosl)an A Eko dr. anez Bož ič Ma rko Kmec l :.l 1. Duš n M linšek dr. Mar jan Lipoglavšek mag. Zden ~o Otu n Odgovoini urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m upr ava Ed. itor ::; dddress YU 61 000 LJUblJana El]u v čevc; cesra 1:::> Z1 ro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slov eniJe L jubljana. Erja včeva i 5 50 101-6?8 -48407 Let o lZlde O številk lO tssues per year Letna indPildtwlna naročmna !800 dm za O ZD m TO ZD 7000 dm ZC3 d ijake !11 StUd en t-. 700 d!ll za mozemst vo 50 OM posamezna štev tlka 450 dm Ustanovi le JICI revl)e sta Zveza društev m?.en irJev m tehniko <;ozd ar tva m lesarstva Sloveni je ier Samoupravna mteresna skupnost za gozdarstvo SiOV8i l) " PoJeg nJIJU denarno oodp1 ra Izha ]U.nJe re··nJe tu di Raziskovalna skupnost Slov-,mje. Po mnenJu republi škega sek reta•: •ata za prosveto m kul turo (šl. 421 - l /74 z dne 13. 3 l974) za GV nt treb a placan temel1nega davk e. od p rometa p rOIZVOdov . OXF.: 6111 Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrtovanja Franc Gašperšič* Gašperšič, F.: Temeljni principi polifunkcional- nega gozdnogospodarskega načrtovanja . Gozdar- ski vestnik, 45, 1987, 6. v slovenščin i, str . 265 ci t. lit. 3. Avtor v razpravi našteva argumente, ki v Slove- niji narekujejo uveljavitev polifunkcionalnega go- spodarjenja z gozdovi. Obrazložena so temeljna načela in grobo prikazan proces polifunkcionalne- ga gozdnogospcdarskega načrtovanja . Gašperšič, F.: Fundamental principles o~ multi- functional forest management planning. Gozdarski vestnik, 45 , 1987. 6. in Slovene, pag. 265, ref 3. · In the article are treated arguments which in fo- rests of Slovenia dictate the introduction of multi- functional management. The aulhor gi ves explana- tion about fundamental principles and proces of multifunktional forest management planning. * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulte- ta , V1'0ZD Gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljub- ljana, YU. I. OD DEKLARATIVNOSTI K STV ARNEMU VEČCILJNEMU GOSPODARJENJU Z GOZDOVI Urejanje gozdov je najstarejša gozdar- ska strokovna disciplina. Že ob samem začetku načrtnega gospodarjenja z goz- dovi je imelo urejanje gozdov nalogo or- ganizirati racionalne oblike gospodarje- nja z gozdovi na podlagi dolgoročnih ci- ljev. Značaj urejanja gozdov, cilji ter vse- bina in krog nalog so se v teku njegove- ga 200-letnega razvoja malo spreminjali. Celoten mehanizem urejanja gozdov je prirejen enostransko le za potrebe načrtovanja proizvodnje lesa . Pod vpli- vom urbanizacije, industrializacije in na- raščanja življenjske ravni je v zadnjih ne- kaj desetletjih izredno narastla potreba po številnih splošno koristnih funkcijah gozdov. Večstranski pomen gozdov je bil že daleč nazaj v preteklost poznan. Ne glede na to pa je bilo gospodarjenje z gozdovi naravnano na edino funkcijo - proizvodnjo lesa. Kar se v sedanjem ča­ su spreminja, je drugačen odnos do res- nične večnamenske rabe gozdov. Izred- no so se spremenile (povečale) potrebe po številnih splošno koristnih funkcijah gozdov, ki jih obstoječi način gospodar- 26S jenja, orientiran le na proizvodnjo lesa, ne more zagotoviti v potrebni (zahtevani) kvaliteti, in zato prihaja vedno pogosteje do konfliktov. Značilnost tega prehodne- ga obdobja je naspro~e med naraščajo­ čimi potrebami po splošno koristnih funkcijah in možnostmi za njihovo uresni- čevanje pri obstoječem načinu gospo- darjenja z gozdovi. Z družbenim razvojem postajajo vezi med družbo (družbenim razvojem) in naravo (gozdom) vedno bolj intenzivne in vsestranske, hkrati pa tudi bolj občut­ ljive in zato tudi konfliktne. Naloga so- dobnega gozdnogospodarskega načrto­ vanja je usmerjati te odnose, t. j. organizi- rati gospodarjenje z gozdovi v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami. Da bi dobro dojeli funkcijo gozdno- gospodarskega načrtovanja, moramo te- meljito razmisliti o njegovem položaju in vlogi v sedanjih razmerah gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Vzemimo kot izho- dišče splošni cilj gospodarjenja z gozdo- vi v Sloveniji. ki ga grobo lahko takole opredelimo: »Racionalna proizvodnja čim večje ko- ličine kvalitetnega lesa, ob hkratni kre- pitvi vseh reprodukcijskih mehanizmov, s katerimi vpliva gozd na bioekološko stabilnost v prostoru in na kvaliteto živ- ljenjskega okolja, ki sta nepogrešljivi pr- vini za celovit in skladen gospodarski in družbeni razvoj v Sloveniji.« Skladno s tem ciljem ima gozdnogo- ::>podarsko naČliovanje naslednjo nalo- go: >>Organizirati gospodarjenje z gozdo- vi z gozdnogospodarskimi ukrepi v goz- du v skladu z večstranskimi družbenimi potrebami.« V bistvu gre za usklajeva- nje medsebojnih odnosov med družbo (družbeno reprodukcijo) in naravo goz- da (specifičnimi zakonitostrni naravne reprodukcije v gozdu). Dolgoročnost gozdne proizvodnje in zapleten biološki proizvodni proces sta temeljni razlog, ki zahteva za uravnava- nje odnosov med družbo in naravo goz- da poseben mehanizem načrtovanja - »gozdnogospodarsko načrtovanje«. 266 V razmišljanjih o sodobnem konceptu gozdnogospodarskega načrtovanja se je nujno najprej poglobiti v temeljna iz- hodišča večciljnega (polifunkcional- nega) gospodarjenja z gozdovi. Gre za kvalitetno novo vsebino v konkretni praksi gospodarjenja z gozdovi, gre celo za drugačen način razmišljevanja, ki ga moramo brezpogojno osvojiti. Za dejan- sko uresničitev večnamenskosti v kon- kretni praksi gospodarjenja z gozdovi so nujne posebne metode gozdnogospo- darskega načrtovanja, drugačne od tis- tih, ki jih sedaj uporabljamo. Nov zakon o gozdovih že v temeljnem 3. členu zahteva uveljavitev večnamen­ skosti pri gospodarjenju z gozdovi in po- sebej poudarja, da se to zagotavlja z gozdnogospodarskimi načrti. Prehod na resnično večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi zahteva v bist- vu globoke spremembe (»reorganiza- cijo«) v vsebini gospodarjenja z gozdovi, globlje kot si jih navadno predstavljamo. Zato bo ta proces vsebinskega preus- merjanja potreboval čas že pri gozdno- gospodarskem načrtovanju, tem bolj pa v praktičnem gospodarjenju z gozdovi. Konflikti pri gospodarjenju z gozdovi se bodo naglo stopnjevali, zato je nujno čimprej uveljaviti polifunkcionalno gozd- nogospodarsko načrtovanje. To je ne- dvomno naloga, kjer ne smemo več za- vlačevati . II. PREHOD NA VEČCILJNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI JE OBJEKTIVNO POGOJEN Objektivna zakonitost v razvoju vsake družbe je težnja po dvigu življenjske rav- ni. S tem je pogojena tudi zahteva po pre- hodu na večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi. S težnjo po dvi- gu življenjske ravni, se razširja krog in povečuje obseg številnih m~terialnih, pa tudi nematerialnih potreb družbe. Za za- dovoljitev teh potreb si družba v svojem razvoju postavlja vedno številnejše in za- htevnejše cilje. Uresničitev teh ciljev po- vratno vpliva na razširitev družbenih po- treb, te so pa izhodišče za nov (razširjen) sistem ciljev. V skladu s to splošno zako- nitos~o v razvoju družbe prilagaja člo­ vek svojim potrebam in ciljem tudi gozd oziroma gospodarjenje z gozdom. Za prehod na večciljno gospodarjenje z gozdovi sta značilni dve etapi: V prvi etapi je večciljnost (poli- funkcionalnost) priznana le deklara- tivno, medtem ko se gospodarjenje z gozdovi odvija po starem za edino funk- cijo ali cilj, proizvodnjo lesa. Številne os- tale funkcije oziroma cilje dosegama (ali pa ne) ob proizvodnji lesa kot »dar nara- ve«. Na tej stopnji razvoja smo seveda tu- di pri. nas. Čeprav je polifunkcionalnost gozdov deklarirana že v ustavi, zakonu o gozdovih in celo institucionalizirana v sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo, se gospodarjenje z gozdovi v praksi odvija več ali manj po starem, za edino funkcijo (cilj) - proizvodnjo lesa. Še več, v tej stari in enostranski vlogi je tudi gozdnogospodarsko načrtovanje, čeprav je njegova temeljna naloga prav organizacija gospodarjenja z gozdovi v skladu z večstranskimi družbenimi po- trebami. Družbeni razvoj v vsaki deželi pa prej ali slej pripelje do druge etape, ko po- trebe po določenih splošno koristnih funkcijah narastejo do take stopnje, da je njihovo normalno uresničevanje z eno stransko orientiranimi ukrepi pri gospo- darjenju z gozdovi nemogoče, ali vsaj bistveno prizadeto. Bistvo tega prehoda je v tem, da moramo z medsebojno do- bro usklajenimi ukrepi v gozdu poskr- beti za ustrezno reprodukcijo vseh funk- cij gozdov, ki prihajajo konkretno v po- štev. Gre za potrebo po notranji vsebin- ski reorganizacJj'i in medsebojni uskla- ditvi v celotnem sistemu gozdnogospo- darskih ukrepov v gozdu, ki omogočajo hkratno uresničevanje več ciljev (funkcij) na isti gozdni površini. Sistem potreb, sistem ciljev in sistem gozdno- gospodarskih ukrepov so v medsebojni dialektični povezanosti in soodvisnosti. Zgovoren dokaz tega je celoten zgodo- vinski razvoj gozdarstva kot stroke in gospodarske panoge. Gozdarstvo je v zgodovinskem razvoju nastalo v stiski, ko so postale ogrožene družbene potrebe v odnosu do gozdov, takrat zlasti potrebe po lesu. S podobno logiko si lahko razla- gamo tudi »sedanjo stisko« po ustreznej- šem zagotavljanju številnih splošno ko- ristnih funkcij gozdov v industrializira- nem in urbaniziranem prostoru. Rešitev je ustrezno reorganiziranem oziroma notranje usklajenem celotnem sistemu gozdnogospodarskih ukrepov v gozdu. Zmotno je prepričanje, da se ob proiz- vodnji lesa vedno in v zadostni meri po- spešuje tudi reprodukcijo ostalili funkcij (učinkov) gozdov. Takšno gledanje po- meni v bistvu trmasto vztrajanje na starih pozicijah gospodarjenja z gozdovi. Zara- di najrazličnejših vzrokov porušena bio- loška ravnovesja v gozdnih ekosistemih so dodaten razlog, ki ob naglo narašča­ jočih potrebah po določenih funkcijah dikti.rajo uporabo notranje temeljito us- klajenih gozdnogospodarskih ukrepov. V gozdnih ekosistemih, kjer je na najraz- ličnejše načine omajana njihova notranja (homeostatična oziroma avtoregulacij- ska) stabilnost, prihaja, podobno kot pri obolelem organizmu, zaradi slabe med- sebojne usklajenosti različnih gozdno- gospodarskih ukrepov v gozdu in slabe prilagojenosti konkretnim razmeram hit- reje do ogroženosti posameznih funkcij gozdov. Drugače povedano, da bi v prizadetih gozdovih obdržali reproduktivne spo- sobnosti za posamezne funkcije na ust- rezni ravni, jih moramo pri gozdnogos- podarskem ukrepanju (mišljen je celo- ten sistem gozdnogospodarskih ukre- pov) toliko bolj skrbno obravnavati. Z že dotrajanirn strojem npr. le dober mojster doseže ustrezne rezultate. Tako ali dru- gače prizadetih gozdov, ki zahtevajo v tem smislu >>skrbnejšo obravnavo«, je v Sloveniji razmeroma veliko. Čim bolj je nek gozd v bioekološkem smislu priza- det, tem skrbnejšo obravnavo potrebuje. 267 III. ZAKAJ JE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V SLOVENIJI NUJNO UVEL JA VITI POLIFUNKCIONALNOST Značilnost Slovenije je hribovit in gorat svet z zelo razgibanim reliefom. Večina slovenskih gozdov je na strmih terenih, 8800 km2 ozemlja Slovenije je podvrže- nega eroziji, 4000 m2 je nestabilnih ob- močij, 1500 km2 je ogroženih po plazovih. V se to zgovorno priča o pomenu varo- valne funkcije gozdov. Gozdovi varujejo kmetijska zemljišča, prometno in drugo infrastrukturo, naselja itd. Za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj je značilna nagla rast porabe vo- de in pri tem še posebej pitne vode. Za- loge uporabne vode se naglo manjšajo tudi zaradi onesnaževanja. številna ob- močja v Sloveniji so že sedaj ogrožena zaradi slabe oskrbe z vodo. Policentrični prostorski razvoj Slovenije s konceptom disperzne urbanizacije pomeni poveča­ no porabo vode na celem območju Slo- venije in ne le v večjih industrijskih in ur- banih centrih. Načrtovalci predvidevajo, da bodo v Sloveniji že takoj po letu 2000 angažirani vsi viri pitne in tehnološke vo- de in je zato treba že sedaj posvetiti vso skrb zaščiti vodnih virov. Pretežni del vodnih virov prihaja namreč neposred- no ali pa posredno iz gozdov, zato je pri gospodarjenju z gozdovi v prihodnosti zelo pomembna skrb za kvaliteto vode. Pod kvaliteto vodnih virov moramo ra- zumeti enakomeren odtok vode in čistost vode. Na oboje ima gozd izreden vpliv. Skozi Slovenijo se bo zelo povečal mednarodni blagovni, potniški in turistič­ ni promet. Pred videna modernizacija obstoječega cestnega in železniškega prometa, izgradnja sistema magistralnih cest in modernega cestnega omrežja z visoko prepustnostjo bo povezala urba- na središča v Sloveniji v homogen poli- centrični sistem. Nedvomno bo ta infra- struktura zelo preobrazila podobo Slo- venije, pospešila policentrični prostorski razvoj in močno prevrednotila (razširila 268 in povečala) pomen najrazličnejših splošno koristnih funkcij gozdov. Upoštevaje policentričnost v seda- njem in prihodnjem razvoju Slovenije se zelo poveča pomen rekreativne dejav- nosti in vseh funkcij gozdov, ki so s to po- vezane (krajinsko-estetske, higienskozd- ravstvene, psihoemocionalne). Delež gozdov v ožjem in širšem okolju naselje- nih centrov je že sedaj razmeroma velik. Nad polovico slovenskih gozdov je v takem prostoru, kjer se intenzivno pre- pletajo naselja, urbane površine, razna infrastruktura, kmetijske površine in gozdovi. Upoštevaje policentričnost v prostorskem razvoju Slovenije je jasno, da bodo v tej kategoriji gozdov v prihodnosti zelo naraščale zahteve po raznih funkcijah gozdov (varovalni, hid- rološki, krajinskoestetski, turistično-rek-. reativni, narodno-obrambni). Usklajevanje odnosov »gozd- divjad<< terja resno upoštevanje živalske kompo- nente pri gospodarjenju z gozdovi. Vse našteto odločno narekuje uvelja- vitev principov polifunkcionalnosti pri gospodarjenju z gozdovi, s1cer bo priha- jalo do vedno težjih konfliktov. Da v tej orientaciji očitno zaostajamo, nam lahko služijo naslednji podatki za gozdove I. in II. grupe v Sovjetski zvezi. Gozdovi I. gru- . pe predstavljajo 236 mio ha, ali 20 %vseh gozdov, tu so ob proizvodnji lesa močno poudarjene splošno koristne funkcije. Gozdovi II. grupe predtavljajo 82 mio ha ali 7 %. To so gozdovi v predelih z zelo malo gozdnatostjo, kar jim daje seveda poseben pomen. Torej, kar na 318 mio ha ali 27 % vseh gozdov in gozdnib površin je že z navodili za urejanje gozdov pred- videno gospodarjenje na principih poli- funkcionalnosti. To je zelo veliko, če upoštevamo, da se njihove glavne gozdne površine naha- jajo v velikih, slabo naseljenih prostran- stvih Sibirije in Daljnega vzhoda. Pomeni, da je večina gozdov v evropskem delu SZ takih, ki zahtevajo večciljnost pri go- spodarjenju in to že upoštevajo pri izde- lavi načrtov. IV. MOŽNOSTI ZA PREHOD NA POLIFUNKCIONALNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI .. ----- Za uveljavitev polifunkcionalnega koncepta pri gospodarjenju z gozdovi imamo v Sloveniji podane naslednje ugodne pogoje oziroma možnosti: - Območni koncept gospodarjenja z gozdovi ter koncept skupnega gospo- darjE:mja z družbenimi in zasebnimi goz- dovi. - Skupni gozdnogospodarski načrti, ki zajemajo gozdove vseh lastniških kate- gorij. - Institucijo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. - Ustrezne rešitve za polifunkciona1- no gospodarjenje z gozdovi v gozdarski zakonodaji (predvsem v zakonu o goz- dovih). - Dovolj strokovnih kadrov. V. TENIELJNA NAČELA P.OLIFUNKCIONALNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Usklajeno usmerjanje zapletenih ter vedno bolj intenzivnih in vsestranskih od- nosov med družbo (družbeno reproduk- cijo) in naravo gozda je temeljna naloga gozdnogospodarskega načrtovanja. Posamezne funkcije gozdov, ki so v bistvu cilj gospodarjenja, so med- sebojno nedeljive, uresničljive so sočasno, v prav tako nedeljivem in skladnem proizvodnem procesu v goz- du. Pod proizvodnim procesom v gozdu je mišljen celovit biološki proces pride- lave lesa in tehnološki proces pridobi- vanja lesa v širšem smislu besede. Bio- loški proces v gozdu je tesno povezan z delovnim procesom. Koristi (funkcije) od gozdov kot so: les, ostali gozdni proizvodi in številne sploš- no koristne funkcije niso same po sebi, vedno, povsod ter v ustreznem obsegu in kakovosti dane, ampak so rezultat do- ločenega proizvodnega procesa v goz- du, točneje, so rezultat povsem določe- no usmerjanega proizvodnega procesa v gozdu. Večnamenskost družbenih po- treb v odnosu do gozdov zahteva uskla- jeno in k določenemu številu ciljev kon- kretno usmerjeno gospodarjenje z goz- dovi. Koordiniranje več različmh ciljev pri gospodarjenju z gozdovi predstavlja razmeroma zapleteno in zahtevno nalo- go. Za usmerjanje takega gospodarjenja z gozdovi so pri gozdnogospodarskem na- črtovanju potrebni posebni prijemi in metode. V ta namen je nujno najprej os- vojiti temeljne principe polifunkcional- nega gospodarjenja z gozdovi: l . Temeljno izhodišče pri razvijanju večciljnega (polifunkcionalnega) gospo- darjenja z gozdovi so zakonitosti repro- dukcije posameznih funkcij gozdov. V saka funkcija gozda (npr. proizvodnja lesa, varovalna funkcija, lov, oziroma div- jad, krajinskoestetska funkcija, rekreaci- ja, itd.) ima specifičn-e zakonitosti svoje reprodukc1je. Težava je v tem, ker so za- konitosti reprodukcije nekaterih funkcij manj spoznane in pri gospodarjenju z gozdovi upoštevane (priznane). V splošnem je trajnost (reprodukcija) vseh funkcij gozdov odvisna od nasled- njih skupin dejavnikov: - od stanja relevantnih proizvodnih dejavnikov (naravnih, gospodarskih, splošno družbenih); - od vplivov iz okolja (npr. negativnih vplivov emisij, ki se kažejo v obliki pro- cesa umiranja gozdov); - od značaja in medsebojne usklaje- nosti številnih gozdnogospodarskih uk- repov v gozdu. 2. Les in številne splošno koristne funkcije gozdov niso le proizvod narave (gra tis naravnih si1), ampak tudi dela, t. j. točno usmerjene človekove dejavnosti v gozdu. Proces naravne reprodukcije se prepleta z delovnim procesom v goz- du v obliki sistema (celostne množice) nujno medsebojno povezanih in usklaje- nih ukrepov (gojenje in varstvo gozdov, sečnja in izdelava, spravilo lesa, gozdne gradnje, lovnogojitveni ukrepi itd.). Neprestano širjenje potreb po lesu in 269 splošno koristnih funkcijah gozdov dikti- ra gospodarjenje z gozdovi na večciljni podlagi. Večciljno (polifunkcionalno) gospodarjenje z gozdovi ne pomeni le razširjeni krog koristi oziroma funkcij gozdov, ampak tudi zagotovitev ustrezne ravni reprodukcije (razširjene repro- dukcije) vsake od njih. Novo je v tem, da so (bodo) potrebe po določenih splošno koristnih funkcijah tako narastle, da jih z obstoječim, več ali manj monofunkcional- no usmerjenim načinom gospodarjenja ne moremo zagotoviti in moramo zato posebej poskrbetJ' za ustrezno repro- dukcijo vsake od v poštev prihajajočih funkcij. To lahko povemo tudi drugače: naraščanje potreb po določenih sploš- no koristnih funkcijah gozdov bistveno spreminja (komplicira) pogoje, v kate- rih bo treba pridelovati les. To pa nika- kor ne pomeni zmanjšan pomen lesa kot proizvoda (kot si pogosto napačno razla- gamo), saj potrebe po lesu neprestano rastejo. 3. Temeljno izhodišče pri razvijanju polifunkcionalnega gospodarjenja z goz- dovi je sistem večnamensko oblikova- nih gozdnogospodarskih ciljev. Sistem gozdnogospodarskih ciljev sloni na dveh elementarnih izhodiščih: - na strukturi družbenih potreb do gozdov; - na gozdnogospodarskih možnostih za uresničitev (zadovoljitev) posameznih potreb. V procesu sinteze pri oblikovanju si- stema gozdnogospodarskih ciljev nam struktura potreb opredeljuje ciljne sme- ri (vrste ciljev, s katerimi moramo hkrati računati. pri gospodarjenju z gozdovi), gozdnogospodarske možnosti (celotno stanje proizvodnih dejavnikov) pa dolo- čajo realne meje (dimenzije, dosegljive vrednosti) posameznim ciljem. Nakazan miselni proces sinteze mora- mo uporabiti pri opredeljevanju sleher- nega cilja. Še tako visoke potrebe po le- su se ne morejo izraziti v visoko postav- ljeni vrednosti cilja-proizvodnji lesa, če imamo npr. opravka s slabimi rastišči, kjer take proizvodnje preprosto ne mo- 270 remo uresničiti. Podobno, npr. zelo viso- ke potrebe po rekreac1ji ne morejo enostransko diktirati visoko vrednost te- ga cilja, če imamo opravka z gozdovi, ki so v krajinskoestetskem, higiensko- zdravstvenem, klimatskem in psihoemo- cionalnem pogledu na dnu lestvice (npr. termofilni grmičav gozd črnega gabra in malega jesena na kraškem svetu). Pro- blematični gozdovi s težavami pri narav- nem obnavljanju pomenijo poleg ostale- ga tudi zmanjšane možnosti za uresniče­ vanje cilja lov - divjad, kar moramo upoštevati pri opredeljevanju tega cilja. Dejansko gre za sistem in ne enostavno množico gozdnogospodarskih ciljev, kaj- ti gozdnogospodarski cii~ so medseboj- no povezani in soodvisni. Med posamez- nimi cilji gre celo za konkurentne odno- se. Uresničitev posameznih ciljev v siste- mu ne moremo in ne smemo obravnavati izolirano, ampak le povezano v organizi- rano, vzajemno odvisno množico (sistem) ciljev, saj so cilji medsebojno pogojeni z dopustnimi ukrepi pri njihovem dosega- nju. Beseda sistem je pojmovno v tem primeru nadomestek za celovitost in notranjo uravnovešenost (usklajenost) gospodarjenja z gozdovi. V tem je bistvo nove miselnosti, ki jo moramo uveljaviti pri gospodarjenju z gozdovi. 4. Čim imamo opravka z množico (sistemom) medsebojno povezanih in soodvisnih ciljev na isti gozdni površini, se takoj pojavi vprašanje relativnega pomena ali hierarhije posameznih ciljev v sistemu. Relativni pomen vsakega cilja v sistemu sledi na temelju presoje (sinteze) pomena (teže) potreb, kakor tu- di možnosti za njeno uresničitev. Za dolo- čitev relativnega pomena je zelo primer- na metoda intersektorskih parnih pri- merjav. Relativni pomen oziroma hierarhični položaj cilja v sistemu je treba ločiti od pojma - dosegljive vrednosti (realne meje) cilja. Relativni pomen (hierarhični položaj) posameznih ciljev zavzema naj- različnejše vrednosti. V praksi imamo opravka z najrazličnejšimi situacijami, s >>klaviature« različnih nians, kjer se kon- tinuirano spreminja relativni pomen (hierarhijski položaj) posameznih ciljev v sistemu v mejah od popolne dominacije, do popolne nepomembnosti. Ekstrem- ne vrednosti praviloma ne prihajajo v po- štev, zato je razvrščanje gozdov npr. na rekreacijske gozdove, vodne rezervate, nacionalne parke, lesnoproizvodne goz- dove in podobno v bistvu negiranje prin- cipa polifunkcionalnosti.. Če že uporab- ljamo takšne in podobne kategorizacije gozdov, jih moramo vsaj pravilno ra- zumeti. 5. Splošna rešitev za večciljno rabo is- te gozdne površine ni v maksimiran ju ka- teregakoli cilja, ampak v maksimiranju skupnega učinka vseh ciljev v sistemu ob upoštevanju hierarhije med cilji. V bistvu gre za princip optimiranja vsake- ga cilja, kjer upoštevamo njegov hierar- hijski položaj in v načelu računamo z maksimalnim sumarnim efektom vseh ci- ljev v sistemu. 6. Struktura družbenih potreb v odno- su do gozdov in gozdnogospodarske mqžnosti. se v času in prostoru spremi- njajo, kar ima za posledjco spreminjanje (dinamiko) gozdnogospodarskih ciljev po njihovi vsebini (vrstah) in hierarhični strukturi (položaju v sistemu). To dejstvo zahteva: - ustrezno diferenciacijo (prilagaja- nje) pri opredeljevanju gozdnogospo- darskih ciljev za posamezne prostorske kategorije gozdov, ter - aktualizaojo (prilagajanje) ciljev gle de na spremembe, ki jih prinaša čas (razvoj v času). 7. Regulacija odnosov med družbeno reprodukCljo (predstavlja jo struktura potreb v odnosu do gozdov, eksplicitno pa opredeljeni gozdnogospodarski cilji) in naravno reprodukcijo (naravo gozda in gozdne proizvodnje) je možna le s si- stemom medsebojno usklajenih gozd- nogospodarskih ukrepov v gozdu. Gre za sistem potrebnih ukrepov za repro- dukcijo vseh funkcij gozdov, na katere se konkretno nanašajo gozdnogospodarski cilji. Beseda sistem v tem primeru pome- ni temelji' to medsebojno usklajenost po- sameznih ukrepov v gozdu in njihovo prilagojenost konkretnim razmeram, ta- ko da omogočajo hkratno in harmonično doseganje zahtevanih gozdnogospodar- skih ciljev. Medsebojna usklajenost raz- ličnih gozdnogospodarskih ukrepov v gozdu je bistvo in kvalitetno nova vsebi- na, s katero se odlikuje večciljno (poli- funkcionalno) gospodarjenje z gozdovi v primerjavi s tradicionalnim, monofunk- cionalnirn gospodarjenjem. Tu gre za omejitve, ki jih pri posameznih ukrepih ne smemo prekoračiti. Pri večciljnem gospodarjenju z gozdovi morajo biti torej medsebojno usklajeni tako cilji, kakor tu- di sredstva, t. j. ukrepi za njihovo dosego. 8. Čim številnejša je množica (sistem) ciljev, ki jih medsebojno kombiniramo na isti gozdni površini, tem bolj medsebojno usklajeni morajo biti različni gozdnogo- spodarski ukrepi v gozdu (gojenje in varstvo gozdov, sečnja in izdelava, spra- vilo lesa, gradnja cest in vlak, lovnogojit- veni in drugi ukrepi v gozdu), da bi te ci- lje hkrati in harmonično uresničili. Har- monije več ciljev na isti. gozdni površini zahteva razumem kompromis v obliki medsebojno temeljito usklajenega siste- ma gozdnogospodarskih ukrepov v goz- du (Mojsejev, 1980). Do konfliktnih situa- cij pri uporabi (izkoriščanju) posameznih funkcij gozdov ne prihaja zato, ker jo je na sploh prepovedano izkoriščati., am- pak zato, ker je ni dovoljeno izkoriščati z neustreznimi ukrepi glede na kvalitetno novo vlogo gozda, ker gre to na škodo drugih funkcij oziroma ciljev gozda (Murahtanov, 1983). Poudarjanje pomena splošno koristnih funkcij kot ciljev gospodarjenja z gozdo- vi smo večkrat zelo vulgarno razumeli, kot da gre tu za zamenjavo za tradicio- nalno funkcijo- proizvodnjo lesa, v bist- vu pa gre le za višjo razvojno stopnjo >>kulture gospodarjenja z gozdovi«, ki hkrati ob proizvodnji lesa omogoča har- monično uresničevanje splošno koristnih funkcij. Ključnega pomena za harmonično 271 uresničevanje ciljev je medsebojna us- klajenost ukrepov pri gojenju gozdov in pri pridobivanju lesa (sečnja in izdelava, spravilo lesa). Medsebojna uskladitev vključuje seveda tudi izbor ustreznih strojev in delovnih tehnologij. 9. Značaj in struktura gozdnogospo- darskih ukrepov je odvisna: - od strukture (vrste) in relativnega pomena (hierarhije) posameznih ciljev v sistemu; - od konkretnih (lokalnih) gozdnogo- spodarskih možnosti (proizvodna zmog- ljivost rastišč, odprtosti gozdov itd.) Zaostanek ali pa neusklajenost kate- regakoli, sicer potrebnega ukrepa v si- stemu, prizadene celovitost pri uresni- čevanju ciljev, ki jih medsebojno kom- biniramo. Narava sistema gozdnogospo- darskih ukrepov je zelo odvisna tudi od tega, kje je težišče v sistemu (kom- binaciji) gozdnogospodarskih ciljev. Ci- lji, ki so v težišču, nekako diktirajo dolo- čene omejitve (dopustnost) za različne ukrepe. V primeru, da so določene splošno ko- ristne funkcije kot cilji gospodarjenja z gozdovi v ospredju (pred ciljem proiz- vodnje lesa), to nikakor ne pomeni zmanjšan pomen lesa kot proizvoda, am- pak menja le značaj različnih gozdnogos- podarskih ukrepov v gozdu, in to do take mere, da zagotovimo uresničevanje ci- ljev, ki so po svojem relativnem pomenu izpred cilja - proizvodnja lesa. 10. Glede na različnost gozdnogospo- darskih ciljev in gozdnogospodarskih pogojev za njihovo uresničevanje v pro- storu, je nujno, da ima sistem gozdnogo- spodarskih ukrepov določen lokalni zna- čaj. Prilagoditev sistema ukrepov kon- kretnim gozdnogospodarskim možno- stim v prostoru (do detajla) je osrednja naloga dobro organiziranega gozdno- gospodarskega načrtovanja (vključno z detajlnim gozdnogojitvenim in sečno­ sprevilnim načrtovanjem). 11. Z družbenim razvojem prihaja do neprestanih sprememb v strukturi po- treb (zahtev) do gozdov, in prav tako tudi 272 v gozdnogospodarskih možnostih. S tem prihaja do sprememb v strukturi in rela- tivnem pomenu (hierarhiji) v sistemu ci- ljev. Nov cilj pomeni zahtevo - osigurati novo funkcijo, nov učinek gozda. Z druž- benim razvojem prihaja torej do stalnega prestrukturiranja v relativnem pomenu (hierarhij1) ciljev. Sprememba v hierar- hičnem položaju ciljev ima za posledico spremembo v sistemu gozdnogospodar- skih ukrepov. Med sistemom ciljev in sistemom ukrepov gre za dialektični od- nos (dinamika sistema ciljev in ukrepov). V primeru, da pride npr. oddih in rek- reacija po svojem relativnem pomenu v ospredje, je, med ostalim, ta cilj možno ustrezno uresničiti s povečanjem estet- skih in drugih karakteristik gozdov, kar nedvomno zahteva precejšnje spre- membe v strukturi gozdnogospodarskih ukrepov pri gojenju gozdov, pridobiva- nju lesa (npr. popoln gozdni red, skrbno izbiro časa izvedbe posameznih del v gozdu itd.), gozdnih gradnjah. 12. Harmonično in sočasno doseganje več ciljev je uresničljivo le v pogojih relativno intenzivnega gospodarjenja z gozdovi, kajti visoka stopnja medseboj- ne usklajenosti gozdnogospodarskih uk- repov je navsezadnje sinonim (drugi iz- raz) za intenzivnost gospodarjenja z gozdovi. Proces razvijanja večciljnega gospo- darjenja z gozdovi in njegovo inten- ziviranje sta torej paralelna in komple- mentarna (med seboj dopolnjujoča se) procesa. Prehod na večciljno gospodar- jenje z gozdovi pomeni že samo po sebi intenziviranje. 13. Ekonomsko neuspešno gospodar- jenje z gozdovi že apriori ne more biti in- tenzivno in zato tudi ne pravilno večna­ mensko usmerjeno. Doseganje določe­ nega dohodka pri gospodarjenju z goz- dovi je gonilna sila, ki šele omogoča ust- rezno raven reprodukcije pri gospodar- jenju z gozdovi in s tem tudi skladnost (nekontliktnost) pri uresničevanju posa- meznih ciljev. Gospodarjenje z gozdovi na principih polifun.kcionalnosti ne smemo že v na- prej enostransko razumeti kot dražje. Vi- soka stopnja notranje harmonije v siste- mu gozdnogospodarskih ukrepov je pravzaprav intenzivnost, za intenzivnost pa vemo, da se mora, vsaj dolgoročno, pokazati v obliki materialnih učinkov pri gospodarjenju z gozdovi. 14. Prehod od monofunkcionalnega k polifunkcionalnemu (večciljnemu) gospodarjenju z gozdovi zahteva višjo razvojno stopnjo gospodarjenja z goz- dovi, ali kot nekateri (Mojsejev, 1980; Murahtanov, 1983) temu pravijo - višjo raven »kulture gospodarjenja z gozdo- vi«. Pogoj za to je bogastvo obllk pri gos- podarjenju, ne pa uniformnost. Večciljnost zelo poveča zahtevo po diferenciranosti gospodarjenja z gozdo- vi (Popescu -Zuletin, 1974). Vsaka ciljna kombinacija s specifično hierarhijo ciljev zahteva temu ustrezno prilagojeno gos- podarjenje, tj. specifičen sistem gozdno- gospodarskih ukrepov. VL GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE KOT KURATOR IN MODERATOR VEČCILJNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Organizacija večciljnega gospodarje- nja z gozdovi je izredno aktualna naloga gozdnogospodarskega načrtovanja, s katero ni mogoče odlašati. Vedeti mora- mo, da je dosedanje urejanje gozdov z iz- kušnjami na tem področju zelo revno. Več kot 200-letni razvoj te discipline je bil posvečen skoraj izključno le usmerja- nju (»organizaciji«) proizvodnje lesa (Mojsejev, 1980). Ostale funkcije gozdov se je sicer priznavale kot pomembne, neobhodne, nezamenljive itd., vendar urejanje gozdov, tako v teoriji kot v prak- si, ni bilo posebej naravnano za hkratno in harmonično usmerjanje reprodukcije· številnih ostalih funkcij gozdov (Murahtanov, 1983). · V zahtevah družbe do gozdov se je ogromno spremenilo. Temu ni mogoče ustreči s starimi metodami gozdnogo- spodarskega načrtovanja . Prehod od monofunkcionalnosti k polifunkcional- nosti zahteva globoke vsebinske spre- membe v gozdnogospodarskem načrto­ vanju. Glede na osrednji pomen gozdno- gospodarskega načrtovanja pri usmer- janju gospodarjenja z gozdovi bi njegova stagnacija lahko postala usodna zavora za hitrejši razvoj stroke in gospodarjenja z gozdovi sploh. Gozdnogospodarsko načrtovanje se mora postaviti na čelo prizadevanj pri organizaciji večciljnega gospodarjenja z gozdovi. Sovjetska av- torja Mojsejev in Murahtanov ta .korak utemeljeno označujeta kar z novo epoho v razvoju urejanja gozdov. Zakaj in v čem predstavlja ta korak v bistvu novo epoho v razvoju gozdnogo- spodarskega načrtovanja? Funkcija gozdnogospodarskega načr­ tovanja je regulacija odnosov med družbeno reprodukcijo (strukturo po- treb, ki jih prinaša družbeni razvoj) in naravno reprodukcijo v gozdu, torej re- gulacija odnosov med družbo in naravo gozda. Gozdnogospodarsko načrtovanje je temeljna podlaga planiranju. Njegova domneva je usmerjanje specifičnih pro- cesov v naravi gozda in gospodarjenja z gozdovi. Gre za organizacijo racionalne rabe vseh virov (funkcij) gozdov z name- nom čim popolnejše zadovoljitve druž- benih potreb po lesu, ostalih produktih in splošno koristnih funkcijah. Gozdnogo- spodarsko načrtovanje je tu v vlogi kuratorja in moderatorja načela trajnosti vseh funkcij gozdov. Harmoniranje več ciljev pri gospodarjenju z gozdovi po- stavlja načrtovanju zelo zahtevno nalogo, ki se je dovolj ne zavedamo. Prehod na polifunkcionalnost v gozdnogospodar- skem načrtovanju zahteva korenite spremembe v celotni metodologiji na- črtovanja . Za uresničitev večnamen­ skosti pri gospodarjenju z gozdovi mora gozdnogospodarsko načrtovanje poskr- beti za organizacijo bolj dovršenih oblik gospodarjenja. Povedano z drugimi be- sedami, poskrbeti mora za višjo stopnjo »kulture gospodarjenja z gozdovi«. Breme preteklosti (stari pristopi in metode v gozdnogospodarskem načrto- 273 vanju) bo še dolgo prisilni jopič oziroma dominantna ideja, ki jo bo treba obvlada- ti. Togost in dogrnatičnost v načinu raz- mišljanja sta temeljna ovira za izvirno preusmeritev v praksi gozdnogospo- darskega načrtovanja. Potreben je revo- lucionarni zasuk že v načinu razmišljanja in ne le neke male korekcije v dosedanji metodologiji načrtovanja. Znajti se je tre- ba v novi vlogi, v novih in bistveno razšir- jenih nalogah, osamosvojiti se je treba od sedanjega adaptivnega načina mišljenja. Ideja večciljnega gospodarjenja z goz- dovi mora biti integrirana v celoten me- hanizem gozdnogospodarskega načr­ tovanja. Če na tej podlagi definiramo na- logo gozdnogospodarskega načrtova­ nja, je ta v naslednjem: - večnamensko (večstransko) analizi- rati in diagnosticirati stanje gozdov in gospodarjenja z gozdovi; - opredelitev sistema ciljev; - opredelitev sistema gozdnogospo- darskih ukrepov. Gre torej za zahtevo po temeljili pre- obrazbi v celotnem procesu gozdnogo- spodarskega načrtovanja, tj. pri analiziranju stanja, opredeljevanju ci- ljev, oblikovanju ukrepov in celo pri kontroli gospodarjenja z gozdovi. Vsaj kratko je treba pojasniti novo vsebino na- štetih faz v procesu gozdnogospodar- skega načrtovanja: l. Analiza stanja gozdov, gospodarje- nja z gozdovi ter pomembnih vplivov iz okolja na gozd in gospodarjenje z gozdo- vi je izhodišče gozdnogospodarskega načrtovanja. Z analizo družbenega okolja spozna- mo eno elementarnih izhodišč za poli- funkcionalno gozdnogospodarsko načr­ tovanje - strukturo družbenih potreb oziroma zahtev do gozdov. To je eno nujno potrebnih izhodišč za oblikovanje sistema gozdnogospodarskih ciljev. Uveljavitev polifunkcionalnosti v gozdnogospodarskem načrtovanju terja korenito preobrazbo in dodatne zahteve pri ugotavljanju stanja gozdov in analizi gospodarjenja z gozdovi. Največja spre- memba in novost je v tem, da se za vsako 274 popisno (inventurno) enoto gozda, lj. od- sek ali pa njegov del, zahteva večstransko oceno stanja tega gozda, f.j. oceno njegove pn·mernosti za vsako od pomembnejših funkcij. Dosedanje ugo- tavljanje stanja gozdov je bilo omejeno na edino funkcijo - proizvodnjo lesa. Takšna, večstranska ocena gozdov daje drugo izhodišče za opredelitev sis- tema gozdnogospodarskih ciljev in pri- oritetnega (hierarhičnega) položaja po- sameznih ciljev v sistemu. Sleherni cilj v sistemu (kombinaciji) definiramo s sinte- zo dveh elementarnih izhodišč: - potrebe po tej funkciji (lesu ali kate- rikoli splošno koristni funkciji), - dejanske možnosti (primernosti) za to funkcijo. Kadar gre za opredelitev cilja -proiz- vodnjo lesa, nam je povsem jasno, da je ta cilj opredeljen na eni strani - s potrebami po lesu in na drugi strani . - z realnimi možnostmi za uresniči.:. tev teh potreb, ki jih bolj ali manj skrbno ugotovimo z zbiranjem informacij o pro- izvodni zmogljivosti rastišč, sestojnih za- snovah, višinah lesnih zalog in prirastkov, odprtosti gozdov itd. Tu ima klasično urejanje gozdov tako rekoč do podrob- nosti izdelane metode ugotavljanja sta- nja. Za večino ostalih ciljev pa doslej pri ugotavljanju stanja nismo posebej oce- njevali dejanskih možnosti za njihovo uresničevanje . Cilje, ki jih predstavljajo razne splošno koristne funkcije, oprede- limo na podlagi sinteze istih elementar- nih izhodišč: potreb po določeni funkciji in dejanskih možnostih za njeno uresni- čevanje. Vzemimo oddih in rekreacijo kot funk- cijo oziroma cilj gospodarjenja, in to v prostoru, kjer so potrebe po tej funkciji močno izražene. Ne glede na izražene potrebe po tej funkciji je ustrezna vred- nost (dimenzija) tega cilja odvisna tudi od dejanskih možnosti za uresničitev te funkcije oziroma cilja. Te možnosti se ka- žejo v dostopnosti, nadalje v krajinsko es- tetskih, higiensko-zdravstvenih, psiho- emocionalnih in drugih karakteristikah gozdov in gozdna te krajine. Ne glede na visoke potrebe po tej funkciji (cilju) goz- dov se ta ne more izraziti niti v visoko ocenjeni vrednosti tega cilja niti v hierar- hični prednosti v odnosu na ostale cilje, če gre npr. za gozdove, ki so izrazito neprimerni za oddih in rekreacijo. V primeru cilja -lov-divjad, da bi bilo celo v interesu gozdarstva ugotoviti real- ne možnosti posameznih kategorij goz- dov za lov oziroma divjad kot enega od ciljev gospodarjenja z gozdovi. V neka- terih deželah imajo že izdelane metode ocenjevanja možnosti (primernosti) goz- dov za uresničevanje posameznih ciljev oziroma funkcij. Te ocene se skupaj z os- talimi podatki vnašajo v popisne obrazce ob o piso vanju sestoje v. Analizo stanja gozdov moramo v raz- širjene~ smislu pojmovati kot večstran­ sko oceno. t. j. oceno možnosti za vsako ftmkcijo, ki prihaja v poštev, sicer analiza stanja gozdov ni ustrezno izhodišče za opredelitev sistema ciljev in sistema uk- repov. .Analiza gospodarjenja z gozdovi mo- ra biti usmerjena v kritično presojo (kontrolo) ustrezn-Osti-~:: vseh gozdnogo- spodarskih ukrepov 'V gozdU' za hkratno in harmonično uresničevanje v poštev prihajajočih ciljev oziroma funkcij goz- dov, in v definiranje problemov (naspro- tij , neskladij), ki od tu izvirajo. 2. Polifunkcionalnost v gozdnogospo- darskem načrtovanju terja korenito pre- obrazbo pri oblikovanju ciljev. Kot izho- dišče potrebujemo sistem gozdnogo- spodarskih ciljev z dobro opredeljenimi realnimi možnostmi za vsak cilj in hierar- hično razporeditvijo ciljev po rela ti vnem pomenu. Gozdnogospodarski cilji so podlaga za ustrezno izpeljavo vseh ope- rativnih ciljev na posameznih področjih in ravneh načrtovanja. 3. Polifunkcionalnost vnaša bistvene spremembe v načrtovanje ukrepov. Ko smo ugotovili, katere >>funkcije gozdov« prihajajo konkretno v poštev, in realne možnosti za njihovo uresničevanje ter na tej podlagi oblikovali sistem gozdno- gospodarslo.h ciljev, je treba predvideti vse potrebne ukrepe v gozdovih za uresničitev teh ciljev. Bistvo je v tem, da posameznih ciljev ne moremo obravna- vati izolirano. Potrebno je doseči ustrez- no medsebojno usklajenost med vsemi pomembnimi ukrepi v gozdu (ukrepi pri gojenju in varstvu gozdov, sečnji in izde- lavi, spravilu, gozdnih gradnjah, lovno- gojitveni ukrepi). Gre za sistem medse- bojno usklajenih gozdnogospodarskih ukrepov. Poleg sistema gozdnogospo- darskih ciljev je sistem medsebojno usklajenih gozdnogospodarskih ukre- pov osrednji pojem v polifunkcionalnem gozdnogospodarskem načrtovanju. Uresničitev principa polifunkcionalnosti v gozdnogospodarskem načrtovanju ter- ja razširitev načrtovanja na vse po- membne dejavnosti v gozdu. Le tako je možno doseči nujno potrebno usklaje- nost med ukrepi teh dejavnosti v gozdu. Sedanje urejanje gozdov je omejeno sko- raj izključno le na ukrepe gojenja goz- dov. Ni ga področja, ki je bolj poklicano in usposobljeno za takšno usklajevanje znotraj gospodarjenja z gozdovi, kot je ravno gozdnogospodarsko načrtovanje . Takšno stopnjo pregleda nad celoto (sintezo) lahko uresniči le gozdnogospo- darsko načrtovanje, ki je zasnovano na prej obrazloženih načelih. Prihodnost za- hteva torej gozdnogospodarsko načrto­ vanje, ki naj kompleksno usmerja vse dejavnosti v gozdu. Staro, monofunkcionalno gozdnogo- spodarsko načrtovanje (celoten mehani- zem je tak) preprosto ni mogoče adapti- rati za reševanje kompleksnih nalog v pogojih polifunkcionalnega gospodarje- nja z gozdovi. Ne gre torej le za določene popravke in posodobitve v načrtovalnih metodah, ampak za zahtevo po globokih spremembah in temeljnih miselnih pre- usmeritvah. V ta namen sta gozdnogos- podarskemu načrtovanju potrebni so- dobna teoretska podlaga in bistvena razširitev nekaterih temeljnih principov. Polifunkcionalno gozdnogospodarsko načrtovanje pomeni zahtevo po visoki stopnji interdisciplinarnega sporazu- mevanja. 275 VIL VIRI l. Mojsejev, N. A.: Vosproizvodstvo lesnih resur- sov, Lesnaja promišljenost Moskva, 1980 2. Murahtanov, E. S. in soavtorji: Lesoustrojstvo, Lesnaja promišljenost, Moskva, 1983 3. Popescu - Zuletin, ].: Grundsatze der po- lyfunktionalen Forsteinrichtung, Mitteilungen der Forstlichen Billldes - Versuchsanstalt, Wien 1974/108 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev obli.kovnega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. VSEBINA GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih popročij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahtevam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, va- rovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vse- binske prvotnosti. JEZIK GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. Ce imamo slovensko besedo in če je ta po- vrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in izrazoslovno popravita (korektura), ker s tem zagotavljata izrazno enotnost revije. TEHNIČNI POGOJI Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki, ki je za tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticamj mora biti dovolj širok za morebitno korekturo '(3Q vrstic na eni strani). Stevilo fotografij, skic, grafikonov ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini sestavka primerno. Fotogrc.fije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično dovršena izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus papirju. Tabele in skice, grafikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v ve- likosti GV. Lahko so tudi večji, vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. Stirikracne povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno fotografijo v revifi pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni diapozitiv; najbolje 6 x 6 cm, lahko pa je tudi leica format. Dobro je, če je zaradi tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporab- ljajte slabih filmov. Iz slabih diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. Urednik lahko da grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, da so oblikovno neprimerne, na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. GV izide praviloma 20. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega lO. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej, torej 37 dni pred izidom.) Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšeL Vrs1ni red določa odgovorni urednik v skladu z ure~ko politiko revije. 276 OXf.: 311 Skupinsko delo v gozdni proizvodnji Mi~a Cimperšek* Comperšek, M.: Skupinsko delo v gozdni proiz-, vodnji, gozdarski vestnik, 45, 1987, 6, str. 277 v slo- venščini, cit. lit. l Izhod iz tehnološke stagnacije v pridobivanju gozdnih sorti.mentov je v skupinskem delu. Bistvo take organizacije je v medsebojni usklajenosti vseh postopkov od sečnje do priprave proizvodov za odvoz. Prehod na višjo tehnološko raven pa je dol- gotrajen in sestavljen iz sklopa malih izboljšav, ki v končnem seštevku prinesejo razvoj in večjo pro- duktivnost. Timsko delo predstavlja dolgoročni iz- ziv za nenehno izboljševanje dela v smeri večje produktivnosti, poslovne uspešnosti in zadovolje- vanja potreb delavcev. Cimperšek, M: Dte Gruppenarbeit in die Forst produktion, Gozdarski vestnik, 45, 1987,6, pag. 277. Jn slovenischer Sprache, ref. 1 In der Gewinnung der Forstsortiment, ist die Gruppenarbeit der Ausgang aus der technolo- gi.schen Stagnation. Das Wesen einer solcher Or- ganisation liegt in der gegenseitigen iibereinstim- mung aller Handlungsweisen, angefangen beim Holzfhllen bis zur Vorbereitung der Produkte zur Abfuhr. Der Ubergang zu einem hoheren technolo-- g1schen Niveau ist aber langwierig und aus einem Gefiige kleinerer V erbesserungen aneinanderge- reiht. die in der Endsumme die Entwicklung und grc5ssere Produktivitat nacbbringen. Die Teamar- beit stelli eine langfristige Herausforderung an unaufhorliche Arbeitsverbesserung im Sinne der grčsseren Schaffenslust, der Ergieb)gkeit, des Gesch.aftserlolges und der Zufriedenstellung am A.Ibeiterbedarl dar. * M C~ dipl. inž. gozd. TOZD Boč Rogaška Sla- tina, GG Celje ill.l4. div. 19, 63250 Rogaška Slatina, YU. 1.0 UVOD Gozdarstvo je delovno intenzivna pa- noga, ki uporablja tehnološko in kapital~ no manj zahtevno opremo. Kljub temu prehod iz industrijske v inforrnatično družbo gozdarstva ni povsem obšel. V zadnjih nekaj desetle~ih smo doživeli ve- like spremembe. Te sicer niso bile tako eksplozivne kot v ostalih dejavnostih, vendar so postopoma popolnoma spre- menile tehnologijo pridobivanja lesa. Mehaniziranost v sečnji, izdelavi, na- kladanju in razkladanju gozdnih sorti- mentov in uvedba traktorjev pri spravilu lesa, so v kratkem obdobju prekinili ti- sočletno tradicijo ročnega in animalnega dela v gozdovih. Nova tehnologija je pri- nesla tudi nova znanja, drugačne vred- note, bistveno višjo produktivnost in nor- me industrijsko razvitih družb. Prvemu navdušenju pa so kmalu sledila tudi grenka spoznanja. Motorne žage so veči­ no takratnih delavcev zdravstveno peha- bile, težki traktorji pa so povzročali veli- ke škode v gozdovih. Postopoma so se žage sicer izboljšale, toda še vedno ne- varno ogrožajo slušne organe. Tudi zgib- nike smo se naučili umneje uporabljati. Opustili smo debelno metodo in njihovo gibanje omejili na vlake. Tu pa se je raz- voj ustavil. Še vnaprej smo tradicionalno ohranjali razsekan proizvodni proces, pri katerem vsak opravlja samo določen postopek. Med postopki je vladala veli- 277 ka disharmonija, ki je ovirala razvoj in ve- čala energetsko entropijo. Izhod iz te stagnacije smo videli v sku- pinskem delu. Leta 1979 smo prvikrat uvedli poskusno delo ene skupine, ki je bila za vse faze od poseka do spravila in dodelave nagrajena z enotno količino iz- delanih sortimentov. Ta poskus pa nam je razkril vrsto objektivnih in subjektiv- nih pomanjkljivosti, katere je bilo potreb- no razrešiti. Takemu sistemu so naspro- tovali tudi sekači. To je bilo razumljivo, saj so morali prodiranje drevja opravljati tako, da je zbiranje potekalo s čim manj zastoji. Dela niso mogli več opravljati sa- mo rutinsko, temveč so morali razmišljati. Tega pa niso bili vajeni. Za razreševanje ugotovljenih pomanj- kljivosti smo si zastavili posebno razvoj- no strategijo, katero smo v predhodnem srednjeročnem obdobju uspešno pre- brodili. Izhajali smo iz sledečih danosti: - TOZD Boč Rog. Slatina je ena od TO Gozdnega gospodarstva Celje, ki gospo- dari z družbenimi gozdovi v občinah Šmarje/]. in ŠenDur pri Celju, - splošna ekonomska zaostalost pod- ročja se je odražala v slabi strukturi goz- dov (velik delež malodonosnih gozdov) in nizki tehnični opremljenosti s komuni- kacijami in stroji, - na površini 4200 ha prevladujejo bukovi gozdovi z BO % deležem kar še dodatno zmanjšuje ekonomičnost poslo- vanja, - podedovali smo veliko invalidnih delavcev, s slabo izobrazbeno strukturo. 2.0 RAZREŠEVANJE OVIR ZA UČINKOVITo" UVELJAVITEV EKIPNEGA DELA 2.1 Transportna oprema Na Gozdnem obratu Rogaška Slatina smo že leta 1973 preizkusili zgibnik Tim- berjack, ki se je v neugodnih terenskih pogojih pri delu s težkimi bukovimi debli izkazal kot najustreznejši stroj .. Nizka 278 akumulativnost nam ni omogočala naba- vo novih strojev, zato smo se oskrbeli z obnov ljenimi, rabljenimi zgib niki. Za področje iglavcev pa smo kupili nov traktor z dvobobensko vitlo. Pri izboru tovrstne »grešne« opreme so nas vodile nekatere odlike, ki jih pri drugih traktor- jih ne zasledimo. To so zanesljivost obra- tovanja, visoka kakovost in robustnost. Pri skupinskem delu je zaneslpvost da- leč najpomembnejši proizvodni tvorec. V saka okvara namreč povsem ohromi ekipno delo. Timberjacki so kakovostni stroji pri katerih stroški popravil ne na- raščajo s staros~o tako hitro kot pri osta- lih, zlasti adaptiranih traktorjih. Njihova življenjska doba je od 15 do 20 let, kar je za današnji čas, ko ti stroji praktično niso več dostopni, še posebna prednost. Niz- ka nabavna vrednost in starost strojev sta razloga, zaradi katerih temeljna orga- nizacija ni obremenjena z visoko amorti- zacijo teh naprav. Za izvlako 16.000 m3 etata in storitve drugim zadoščajo štirje taki stroji. Za prevoz lesa po slabih, krivenčastih cestah uporabljamo dva troosna kamio- na tipa Magirus 260. K čim večji uniformnosti smo težiti tudi pri osebnih vozilih. Vsaka ekipa ima na voljo varno in vzdržljivo vozilo, s katerim se lahko pripelje od doma do delovišča. Za te namene so se izkazali T AM-ovi kombibusi, v katerih je še dovolj prosto- ra za opremo in gorivo. Vozila nudijo to- pel prostor med malico in zave~e pred slabim vremenom. Tovrstna vozila niso samo veliko prispevala k humanizaciji, temveč imajo vse obeležje delovnih stro- jev. 2.2. Vzdrževanje strojne opreme V delovni organizaciji imamo sicer skupno mehanično delavnico, ki pa je od naših gozdov oddaljena od 50 do 70 km, zato vzdrževanje vedno večjega števila strojne opreme ni več zadovoljevalo na- ših zahtev. Slaba usposobljenost mehani- kov za popravila specialnih strojev in ne- motiviranost za čim hitrejše odstranjeva- nje okvar, so narekovati gradnjo lastne delavnice in zaposlitev kakovostnega mehanika. Novozgrajena delavnica je opremljena tako, da lahko mehanik op- ravi ob pomoči voznika vse preventivne preglede, čiščenje, mazanje, pranje, is- kanje in odstranjevanje slabih mest in po- manjkljivosti, kontrolne preglede, manj- ša popravila in pripravo vozil za tehnič­ ne preglede. V objektu so uskladiščeni najnujnejši rezervni deli, v posebnem kontejnerju pa je zaloga rezervnih koli- čin naftnih derivatov za premostitev ob- časnih pomanjkanj. 2.3. Radijska povezava Kljub dobremu preventivnemu vzdr- ževanju se lahko pojavijo nepričakovane okvare, ki povzročijo motnje v tehnološ- kem procesu. Zastoj traktorja vodi v po- poln razpad skupinskega dela, zato mo- ra biti vzdrževanje o teh motnjah hitro obveščeno, da lahko nemudoma ukrepa. Uspešen informacijski sistem smo vzpo- stavili z radijsko mrežo, ki povezuje vse proizvodne enote (vse skupine, kamione, delavnico, pisarno idr.). Radijsko omrež- je sestavljajo UKV aparature RIZ 8000: - 4 stacionarni primopredajniki, - 9 mobilnih aparatur v vozilih in - 2 žepna enosmerna pozivnika (»pager«) za posebne razmere. Radijska mreža je vključena v širši ob- činski samozaščitni sistem in služi za hit- ro ukrepanje v slučaju gozdnih požarov. Na posebnem kanalu pa potekajo proiz- vodne informacije. 2.4. Računalniški informacijski sistem Z razpadom cen računalniših čipov po letu 1979, so se v kratkem času eksplo- INFORMACIJSKI TOKOV! MED GLAVNIMI PROIZVODNIMI TVORCl zivno razširili mikroračunalniki in zaradi svoje cenenosti povzročili v vseh dejav- nostih decentralizacijo velikih in dragih računalniških sistemov. Na našem obratu smo že od leta 1978 uporabljali programski kalkulator Hawlet-Packard 67, katerega smo leta 1985 nadomestili z IBM kompatibilnežem PC-1 O Commodore. Konfiguracijo še do- graj ujemo in jo danes poleg osnovne enote sestavlja še lO Mb trdi disk, Epso- nov tiskalnik LQ 1500 in risalnik iste znamke HI 80. Z računalnikom opravimo v sklopu priprave delovišč obračun od- kazanega lesa, sortimentacijo, izračun optimalne velikosti skupine ter vse po- datke potrebne za izračun izdelavnih ča­ sov. Na koncu se izpiše delovni nalog z vsemi delovnimi in varstvenimi napotili. Panožni sporazum je na tovrstno skupin- sko delo slabo naravnan, zato nam je pre~ajanje modela iz Visokega Krasa povzročilo velike težave, ki jih bomo še morali dodelati. Neprimerni vhodi na- mreč ne dajejo objektivno natančnega iz- računa, ki bi za enako delo zagotavljal tudi enako plačilo. Računalnik pa ne uporaljamo samo za izračun normativov, temveč ga vključu­ jemo tudi za ostala gozdarska opravila. Še učinkovitejše pa bomo lahko delali z račW1alnikom, ko bo vzpostavljena ter- minalska povezava z osrednjim računal­ ni!>om na sedežu GG Celje. 2.5 Izobraževanje kadrov Za celovito obvladovanje skupinskega dela so potrebni vsestransko izobraženi kadri. Racionalizacija skupinskega dela se prične z gojitvenim in sečno-spravilnim načrtovanjem, ki se oplaja v timskem pri- stopu. Vsi naši strokovni delavci obvla- dajo načrt ovalno tehniko in osnove raču­ nalniške abecede. Poleg strokovnih delavcev pa potre- bujemo za skupinsko tehniko dela dobro usposobljene delavce, ki morajo obvla- dati čim večje število delovnih postop- kov, da se lahko izmenjujejo in nadomeš- čajo odsotne delavce. Z odhodom starej- ših, invalidnih delavcev, smo v razmero- ma kratkem času pornladili sestav in vseskozi vztrajali na doslednem izobra- ževanju. Vsak novo zaposleni delavec mora opraviti v našem Izobraževalnem centru (dislocirani oddelek GŠC Postoj- na) pridobitveni in gojitveni ciklus. Veli- ko delavcev pa je opravilo tudi splošni deL Delavce, ki so primerni za delo s I Z O 8 R A Z 8 E N I S E S T A V Leto vs s s VK PK NK 280 1950 1986 traktorji izobražujemo tudi za voznike ko kot je to napredno uveljavljeno v no- zgibnikov. Naš izobrazbeni cilj je vse- vem učnem programu gozdarskega šol- stransko usposobljen gozdni delavec, ta- stva. G A A D N J A km 25.9 21.~ 18.0 15.0 12.0 9.0 s.e 3.0 H.0 0.0 3.0 6.0 12.0 15.0 18.0 21.0 2s.e m/he 1950 1955 21.2 21.6 K O M U N I K A C I J Ceste NX>& x xx x ;<, 19-68 19-65 1979 1975 19BB 1985 23.6 25.3 27.2 33.8 4t3.2 56.4 281 Višja raven tehnološkega postopka zahteva bolj izobražene delavce. Nova tehnologija, ki je bila v sedemdesetih le- tih še močan generator razvoja, se v pri- hodnosti ne bo veliko spreminjala. Mo- torna žaga in traktorji bodo osnovni nosil- ci gozdarske proizvodnje. Pri teh napra- vah ne moremo pričakovati večjih spre- memb, temveč samo še manjše izboljša- ve. Napredek je možen samo z več zna- nja in to ne le na tehničnem področju, temveč tudi širše v družbi, organizaciji in upravljanju. Tu pa naletimo na YU-sin- drom, kjer je znanje podcenjen o in vsako naprezanje v tej smeri v kali razvredno- teno. Gozdarstvo ima sicer dobro organi- zirano šolstvo, toda nima vgrajenega permanentnega izobraževanja, še slab- še pa je urejeno strokovno napredova- nje. Izboljšave iščemo v občasnih izobra- ževalnih tečajih, ki jih prirejamo za različ­ ne postopke in vanje vpletamo načela, ki jih poznamo iz japonskih krožkov kvalite- te. Žal pa ugotavljamo, da smo preveč obremenjeni z vsemogočim administri- ranjem in za tako pomembne naloge vedno zmanjkuje časa. še hujše pa je spoznanje, da motiviranosti za boljše de- lo ni mogoče obuditi dokler niso zadovo- ljene osnovne življenjske potrebe. 2.6. Gozdne komunikacije Skupinsko delo se lahko uveljavi samo tam, kjer je optimalno razvito omrežje gozdnih cest in vlak. Povsem slučajno so naše želje po povečanih vlaganjih v ko- munikacije sovpadale z izboljšanjem ekonomskega po loža ja gozdarstva. To obdobje je nastopilo po letu 1978, ko je s precejšnjo zamudo privihrala v Ju- goslavijo surovinska in energetska kriza. Trajalo je nekako do leta 1985, ko so se začeli nad našo lesno industrijo kopičiti črni oblaki in so se posledice splošne ekonomske laize gospodarskega siste- ma pričele odražati tudi v gozdarstvu. V relativno kratkem obdobju, smo izkori- stili »svojih pet minut« in zgradili več ko- munikacij kot v vsem povojnem obdobju. 282 3.0. PREDNOSTI SKUPINSKEGA DELA Za celovito in uspešno uvajanje sku- pinskega dela morajo biti izpolnjeni sle- deči pogoji: - vsestransko usposobljeni delavci, - računalniško podprt načrtovalni pristop, - razmeram prilagojena kakovostna tehnična oprema, - podrobna odprtost z gozdnimi ko- munikacijami, - učinkovita vzdrževalna služba in - dober informacijski sistem. Srž skupinskega dela je v sinhroni po- vezavi vseh postopkov, od priprave dela do odvoza gozdnih sortimentov. če so vse faze medsebojno dobro usklajene v smeri skupnega cilja, potem dosežemo s skupinskim delom sledeče prednosti: 3.1. Metoda skupinskega dela skrajša potrebne izdelavne čase pri pridobiva- nju lesa in omogoča brez dodatnega vložka energije povečanje produktiv- nosti. Zaradi pogostih ujm v zadnjih letih, ko smo tudi do 30 %odstopali od norma- tivovo, prihranek ni bil tako izražen. Po navedbah Tomičica pa se izdelavni čas lahko zmanjša celo za 44 % v primerjavi s klasično metodo dela. 3.2. Povezanost med sekači in trakto- risti lahko prispeva k bistvenemu zniža- nju vzdrževalnih stroškov in potrošnji drobnega materiala (zanke, vrvi idr.). Pri dobro usmerjenih drevesih je poraba energije manjša, kot pri Ikomercialnega gozdarstva« in neprimerne zakonodaje ni dovoljeno posredovanje znanstvenih resnic. Ne znanost, pač pa vlade so tiste, ki odločajo o bodočih vplivih na gozd. Zato je dolž- nost gozd~rske znanosti in gozdarskega 294 šolstva, da razvijata učinkovite metode komuniciranja s politiki, z namenom raz- ložiti, kako težavno je priklicati v življenje gozd. Znanstvena laž je trditev, da goz- dovi hitro rastejo. Pri tem gre za poglavje o odgovornosti, ki mu moramo v bodoče posvetiti vso pozornost RAZISKOVALNO DELO V GOZDARSTVU IN ODGOVORNOST Od nekdaj je Clovek »eksploatiral« gozdove in jim ni poskušal vrniti njihove naravne rodovitnosti. Izkoriščanje goz- dov preko mere in prenašanje energije iz gozda na druga mesta je postalo pra- vilo. Stopnja ropanja energije v gozdovih je različna; odvisna od lokalnih razmer. Intenzivnost ropanja pa se je povečala skladno z razvojem gospodarstva. Po- šasten obseg pa je dosegel ta vzpon s pojavitvijo industrijskih tehnologij; še po- sebej pa s tehnologijami, ki onesnažujejo ozračje. Škode v gozdovih, povzročene z nesnago v zraku, predstavljajo najbolj prekanjena metodo eksploatiranja goz- dov, ki si jo je človek doslej izmislil. Za- kaj? Ceno za industrijske odpadke, ki jih nočejo ali pa ki jih ne morejo reciklirati, plačujejo gozdovi - gozdni sestoji in gozdna tla. Prispevek gozdov k nižji ceni industrijskih proizvodov so: izgubljena rodovitnost gozdnih tal in zmanjšanje pri- rastka v sestojih na ničlo. Če je tako, po- tem ni potrebno nobeno dodatno komen- tiranje, razen morda vprašanja: ali naj gozdarstvo še prisega na industrijske metode, če so gozdovi ogroženi? Odgo- vor je jasen- NE! Gozdarstvo mora po- iskati svojo lastno pot in to z vso odgovor- nostjo. V vseh naših industrijsko naravna- nih metodah dela z gozdom se skriva ne- varna doza »černobilske in Three Mile islandske« mentalitete -le da se tega ne zavedamo dovolj. Rečeno na splošno, na obzorju se nakazujejo tri nevarnosti, ki ogrožajo resničen gozdarski duh. Atom, bioinženirstvo in moderne metode ko- municiranja. Mi jih moramo akceptirati. Toda istočasno jih kaže odklanjati. Naša naloga je povleči koristi in izkušnje od to- vrstnih tehnologij in odkloniti nevarnosti, ki jih prav te tehnologije prinašajo. Gre za pot med Scilo in Karibd o. Da bi bili pri tem uspešni, moramo ohraniti trajen in »intimen« stik z resnično naravo gozda. To omenjam še posebej zaradi nevarnih trendov, ko gozdar izgublja stik z dreve- som in z gozdom. Ni naloga gozdarske znanosti, da od- kri va ponovno kolo. Nismo zato, da bi razvijali raziskovalno delo zato, da bi krasiti spominska drevesa z gozdarskimi uradniki - birokrati. Razvijati moramo metode za opazovanje gozdov in ravnati z gozdom kot z instrumentom, ki opozarja na zdravstveno stanje človeka. Ne sme- mo le govoriti o »pripovedujočih gozdo- vih<< in o »pripovedujočem drevju«. Več, mi se moramo pogovarjati z njimi in to ne le na komercialni način. Opustiti moramo iluzije, da smo spo- sobni nadomestiti gozdove, ki smo jih na neprimeren način odstranili, zgolj s sa- ditvijo. Gozdovi in gozdarstvo so žrtve teh- nokracije, človeške požrešnosti, držav- nih planov in človekovega značaja, ki ga je lepo seciral E. FROMM. Gozdarska znanost mora osredotočiti zato vse svoje napore za rehabilitacijo podobe gozdar- stva in gozdarskega kodeksa. Gozdar- ska znanost se mora pri prenašanju zna- nja izogibati v bodoče vseh zvodniških poti. Kmetje sprašujejo vse bolj po dolgo- ročnih rešitvah problemov in so vse manj zadovoljni z nasveti zgolj za jutrišnje pre- živetje. V tem izrazito zmaterializiranem svetu ni težko srečati tudi takšnih razis- kovalcev, ki so brez čuta odgovornosti. To ni bila navada pri gozdarstvu v pre- teklosti in ne sme postati naša praksa tu- di ne v bodoče. Zato pozivam vse raz- iskovalne skupine, da temeljito razprav- ljajo na svojih sejah o raziskovalčevi od- govornosti. Odgovornost naj postane na- še geslo. IN KAJ O GRENKIH EVROPSKIH IZKUŠNJAH IZ ZGODOVINE? Omenjena svarila imajo svoje koreni- ne v evropski gozdarski zgodovini. Evro- pa nam lahko pove mnogo več o svojih napakah v gozdarstvu iz preteklosti. Vse napake pa se ponavljajo dandanes na drugih kontinentih in ničesar se nismo iz preteklosti naučili. Gozdni ekosistemi so dolgoživeči sistemi. Zato je potrebno več časa, da bi razumeli človekove narobe korake pri delu z gozdom. Če pomislimo na dolgoletne izkušnje v Evropi, potem lahko le svarimo. Najboljša potrditev o resnosti teh svaril so sedanje katastrofe na različnih kontinentih. In ni ga denarja za raziskovanje, ki bi prineslo več koristi kot pa ga prinašajo zgodovinske izkuš- nje. Evropa je eden od kontinentov, kjer lahko z izkušnjami obogatimo rezultate raziskovalnega dela. Povezano s tem ve- lja omeniti eno od najpomembnejših dol- žnosti v gozdarstvu: povezovanje varo- valne funkcije gozda s pridelavo lesa. Naj ponovim: gozdarstvo je dandanes ena od izjemnih dejavnosti človeka, kjer smo se naučili, kako povezovati ekologi- jo in ekonomijo. Nauk iz preteklosti nas je naučil, kako poiskati sprejemljive poti pri delu z gozdom. Lahko smo ponosni, da smo odkrili takšne metode dela z na- ravo. Toda istočasno smo dovolj nerodni, da ne znamo dovolj propagirati teh me- tod in jih bogatiti z novimi znanstvenimi izsledki. Za to delo potrebujemo več raz- iskav v naravnih gozdovih. In kar še po- trebujemo, je nova filozofska usmeritev. Zavzemati se moramo ne le za zdrav gozd, temveč za zdravo gozdnato kraji- no. Preteklost nas je poučila, da ni na- predka v gozdarstvu brez blatnih škor- njev. Gozdarji v raziskovalnem delu in gozdarji v praksi bežijo iz gozda, ker se bojijo resničnih problemov v gozdu sa- mem. Zato so potrebne temeljite spre- membe, če hočemo resnično rešiti goz- dove. RAZISKOVALNI CILJI- RAZISKOVALNE METODE V GOZDARSTVU IN NJIH MEDSEBOJNO OPLAJANJE Spremenjenemu času in spremenje- nim razmeram primerno bo potrebno prilagoditi raziskovalne cilje in razisko- valne metode. Kot svetovna zveza se mo- ramo zavedati velike pestrosti, različnih pogojev in različnih možnosti za razisko- valno delo širom po svetu. Temu primer- no kaže tudi razviti našo raziskovalno po- litiko. Zavedati se moramo, da ne sme biti uniformiranosti v raziskovalnem delu - pač zaradi nesprejemljivega homogeni- ziranja naših gozdov. Velja nekaj sploš- nih pravil v gozdarskem raziskovanju, ki jih kaže spoštovati: Nazaj h gozdu v gozdarskih raziskavah Raziskave o gozdovih so lahko uspeš- ne le, če slone na dolgoročnih opazova- njih. Gre za preizkušeno ugotovitev, ki pa jo premalo upoštevamo. Razumljivo, da je drago in utrujajoče operirati z mno- gimi opazovalnimi ploskvami. Toda goz- dove z njihovimi fluktuacijami in z njiho- vim spreminjajočim okoljem bomo spoz- nali le, če jih bomo opazovali trajno in si- stematično. Posebno pozornost je zato treba posvetiti opazovalnim metodam, ki naj slo ne na človekovih prirojenih spo- sobnostih za opazovanje. Vem, da mnoge institucije nimajo denarja za drago labo- ratorijsko opremo. Nasprotno pa je mož- no dobiti skromna sredstva za opazova- nje v naravi; seveda z dovoljno mero do- miselnosti. Trajno opazovanje v naravi povezano s temeljnimi raziskavami v laboratorijih Ko govorimo o temeljnih raziskavah, kaže biti previden. V posameznih prime- rih, ko paktira temeljna znanost s politiki, je prišlo do razočaranja. Ljudje so izgubi- li zaupanje. Dogaja se, da se znanost bori 296 proti naravi. Prav zaradi tega so mnogi znanstveni izsledki dokaj kmalu obrab- ljeni. Gozdarska znanost se tu še ni spo- zabila; pa tudi ohraniti moramo doqro ime še za naprej. Izboljšano razmerje gozd- javnost je zagotovilo za boljši gozd in za boljši pridelek na vseh kontinentih V tej povezavi se nakazuiejo v gozdar- ski znanosti nove dolžnosti. Zeleli bi imeti zdrav gozd in zdravega prebivalca hkrati. Ce hočemo to doseči, moramo približati gozd človeku in obratno. Okrepiti moramo splošen pozitiven odnos do gozdov pri prebivalstvu. Toda to kar počnemo, je ravno obratno. Po- vsem hočemo zamenjati človeka v gozdu s strojem. S tem ne bomo dosegli zdrave- ga razmerja med človekom in naravo. Zato bo potrebno temeljito premisliti, ka- ko razvijati raziskave o gozdnem delu, ki jih bo potrebno povzdigniti na interdis- ciplinarno, predvsem pa na višjo stopnjo. V korist dežel v razvoju in razvitih dežel bo potrebno razvijati primerjalne raziskave Temeljito kaže proučiti neprimeren tok znanja od razvitih dežel v dežele v razvoju. Pri tem je potrebno najprej pod- čr tati, da je težko, gledano z gozdarske- ga vidika, razlikovati, kaj je razvita deže- la in kaj je dežela v razvoju. Nadalje je treba ugotoviti, da je pripeljal prenos tehnologij iz razvitih dežel v dežele v raz- voju te dežele v težke gospodarske raz- mere. Da bi se temu izognili, je potrebno pripraviti dolgoročne raziskovalne pro- grame s skupnimi cilji in raziskovalnimi metodami na podlagi resnične želje, po- magati deželam v razvoju. Primerjalne raziskave na skupnih raziskovalnih te- mah, toda na različnih mestih, lahko rodi- jo obojestransko odlične raziskovalne dosežke, odlične raziskovalne metode in izboljšane delovne navade, kjer so vsi raziskovalci enako cenjeni. IUFRO lahko pri tem mnogo prispeva kot povezoval- na organizacija med raziskovalnimi or- ganizacijami in donorji. Znanstveni razvoj energijsko varčnih tehnologij v gozdarstvu mora postati postulat v gozdarskih raziskavah Večina dežel z gozdarstvom ni spo- sobna pospešiti gozdarstva s pomočjo tehnologij, ki zahtevajo mnogo energije. Energijsko potratne tehnologije so pri- vlačne, ker so pač moderne; to pa je tudi vse. Strahoten razkorak med skromnim pogozdovanjem in naglim izginevanjem gozda narekuje izdelavo uspešnih teh- nologij, ki ne zahtevajo mnogo energije nasploh. Želel bi skleniti svoje razmišljanje. Gozdovi rastejo stoletja. Toda mi razisku- jemo, kako jih posekati v delčku njihove življenjske dobe. Mnogi od nas smo pri- če te žalostne resnice. V gozdarskem raziskovanju vedno poskušamo spreme- niti značaj gozda. Tega ne smemo poče­ njati. Ohraniti moramo resnični karakter gozda. Lahko ga le rahlo prilagodimo na- šim željam in vendar le v mejah narav- nosti . V nasprotnem primeru bomo pora- ženi. Na nas je, da spremenimo naš zna- čaj in ga prilagodimo naravi gozda- ti- stega gozda, ki mu naj služimo, če hoče­ mo rešiti sami sebe. Moramo nazaj k dre- vesu. Spoštovati ga moramo, ker je krea- OXF.: 971:972.121UFRO tor naravne rodovitnosti tal. Spremeniti moramo naše filozofske poglede, spre- meniti naše gledanje in opustiti naš in- dustrijski način razmišljanja - tisti, ki je tako močno prizadel naše gozdove po- vsod po svetu. Smo na razpotju, od koder moramo nadaljevati po naši lastni goz- darski poti, ustvarjati nove gozdove in ohranjati ostanke obstoječih gozdov. To je sveta dolžnost gozdarstva in gozdar- ske znanosti še posebej. Dežele, ki so že na tem razpo~u. so že zakoračile v novo smer, na kateri ponovno odkrivajo nek- danje izvirne stike človeka z naravo. Ka- dar govorimo o odgovornosti gozdar- stva, imamo hkrati v mislih plemenito ob- delavo lesa, ki mora zamenjati brezčutne manipuliranje s to plemenito surovino. Ni boljše bodočnosti za gozdarstvo brez sk- rbnejše predelave lesa. Toda to je že druga tema. Spoštovani zbor! Vem, med nami so nekateri, ki se ne strinjajo povsem z mojo razlago. To je naravno. V naravi lahko najdemo različne poti razvoja; vendar naravine poti za temeljito uničevanje živ- ljenja ne poznam. Med nami so tudi gran- domani. Morda se bodo priglasili k be- sedi ta teden. Zagotavljam pa vam, da so ti ljudje odmev pretekle dobe. IUFRO je mednarodna raziskovalna unija, ki mora razvijati svojo strokovno politiko glede na čas, ki prihaja. Hkrati pa mora spošto- vati veliko raznolikost dežel, v katerih razvijajo gozdarsko znanost. In ta kon- gres naj prispeva svoj del k tej nalogi. IUFRO 18. svetovni kongres, Ljubljana, Jugoslavija 1986 Izjava Gozdarska znanost v službi človeštva Premisleki Preživetje in blaginja človeštva je od- visna od ohranitve dreves in gozdov, kot tudi od oskrbe s proizvodi gozda in od ugodnih vplivov gozdov na človekovo življenjsko okolje. Kaj bi pomenila izguba tega naravne- ga bogastva za človeško družbo in člo­ vekovo življenjsko okolje, javnost in tudi 297 znanstveniki še niso mogli dovolj razu- meti. Gozdovi naglo izginevajo v tropskih deželah. Posledica tega je erozija in izgi- njanje rodovitnih tal. Vzrok takemu raz- voju je krčenje gozdov za nove kmetijske površine, za širjenje industrije in urbani- zacije, pa tudi roparsko gospodarjenje z gozdovi, vedno večje potrebe po drveh in po drugih gozdnih proizvodih. Naglo množeče so prebivalstvo, negotovosti glede posedovanja zemlje in pomanjka- nje socialne varnosti pomenijo težko reš- lji ve gospodarske in kulturne probleme in odločitve. Prav tako resen je položaj v zmernem podnebnem pasu, kjer gozdovi vedno bolj propadajo zaradi onesnaženja zra- ka, vode in tal, ki ga povzročajo industri- ja, promet in ogrevanje stanovanj. Pove- zanost vzrokov in posledic še ni popolno- ma jasna, toda znanost ve o tem dovolj, da lahko predlaga najnujnejše ukrepanje. Veliko nevarnost predstavljajo tudi gozdni požari. Pomen raziskovanj pri reševanju teh problemov ni dovolj priznaiL Raziskoval- ni napori so pogosto preskromni, nimajo jasnega cilja. Spoznanja raziskav se po- gosto ne uveljavljajo v praksi zaradi po- manjkanja denarja in strokovnih moči kot tudi zaradi neprimernega načina njiho- vega prenašanja v prakso. PRIPOROČILA Ob vsem pomenu gozda in dreves za človeško družbo in življenjsko okolje naj, vlade in organizacije za pospeševanje razvoja zagotovijo sredstva za raziskova- nje, razvoj in uporabo primernih siste- mov trajnega gospodarjenja z gozdovi. Nujno je treba ponovno premisliti vse so- cia Ine, politične in gospodarske posledi- ce uničevanja gozdov in onesnaževanja okolja. Ob vsej kompleksnosti povezav med gozdovi, okoljem in narodnim gospodar- stvom in blaginjo naj gozdarske službe in gozdarji ocenijo potrebe po najnujnejših raziskovanjih, posebno glede propada- 298 nja gozdov v tropih in glede onesnaževa- nja okolja v zmernem podnebnem pasu. Skupaj z raziskovalci naj gozdarski izve- denci uveljavijo in pospešijo prenos znanstvenih spoznanj v prakso in tako doprinesejo k reševanju socialno-eko- nomskih problemov in problemov ones- naževanja okolja. Ob omejenih možnostih naj gozdarske raziskovalne in izobraževalne ustanove razvijajo metode za ocenjevanje dosež- kov raziskovanj. Določijo naj prednostne raziskave. Raziskovalcem pa naj nudijo možnosti za izobraževanje in napredek. Jasno je treba povedati, da se gozdarski raziskovalni programi prav tako ukvar- jajo z največjim izzivom današnjemu člo­ veštvu, to je s pokrivanjem vedno večjih potreb po hrani, lesu, energiji in z izbolj- šanjem človekovega življenjskega oko- lja. IUFRO, ki ve, kakšno nevarnost pome- ni za človeštvo izginjanje gozdov in ones- naževanje okolja, naj razširi svoj posebni program za dežele v razvoju in hkrati postavi interdisciplinarni program o vzrokih, posledicah in skupnih ukrepih za obvladovanje problema onesnaženja življenjskega okolja. Nove in obstoječe delovne skupine v IUFRO naj v sodelovanju z drugimi raz- iskovalnimi organizacijami zbirajo in urejajo obstoječe informacije, razvijajo standardizirane metode za spremljanje stanja gozdov, iščejo učinkovite ukrepe za hitro zaustavitev propadanja gozdov, pa tudi razvijajo dolgoročne raziskoval- ne projekte o vzrokih in posledicah pro- padanja gozdov. Pravočasno naj opozar- jajo na nevarnost propadanja gozdov tis- te dežele, kjer se ti problemi zaenkrat še ne kažejo. Povsod je treba o tem obve- ščati vlade, njihove uprave in javnost. OXF.: 907.1 Gozdna arhitektura in ornamentika Lado Eleršek* ' Usklajena mestna arhitektura prispe- va, da je bivanje v mestu prijetno. Svojo oblikovno izraznost pa premore tudi gozd, z njo nas čustveno zasvoji, prevza- me, le redko pa odbija. Ta izraznost pa v gospodarskem gozdu le ni samo narav- na danost, saj človek s svojim delova- njem gozd oblikuje. Beseda »arhitektura, arhitekt« je gr- škega izvora in pomeni graditelj. V naj- širšem smislu pomeni umetnost grajenja zaradi snovanja organiziranih prostorov za človeško bivanje ali pa za različne na- mene in potrebe. Arhitekt pa je nosilec estetskega dela te gradnje. In če je gozd tudi naš občasni bivalni prostor ima torej tudi svojo arhitekturo s katero nas lahko navdušuje. Naši predniki so hodili v gozd pred- vsem po les, gozdne plodove, po divjači­ na ali pa so se v njem skrivalil pred sov- ražnikom. Danes pa cenimo pri gozdu poleg že naštetih kvalitet tudi še varoval- ne, hidrološke, klimatske, zdravstvene, rekreacijske, poučne, raziskovalne. in estetske koristi gozdov. Estetika zadovo- ljuje naše kulturne potrebe ter nas boga- ti in dviga na višji nivo. Potreba po tovr- stni kulturi se odraža pri nas npr. v šte- vilnih slikarskih razstavah, vendar najde- mo med temi deli (tudi po mnenju mojih sogovornikov) kar preveč zmazkov, ki nas ne ogrejejo. Že od nekdaj pa so umetniki uporabljali gozdno naravo, nje- gove elemente in prebivalce. Prav po- gosto posegajo v gozd pri risanju tudi ot- roci in otroški ilustratorji. Očitno je dobil navdih v gozdu tudi »veliki antični arhi- tekt<<, saj je grški steber, element te kul- ture, pravzaprav le kopija drevesnega debla. Veliko podobnost z drevesnim deblom najdemo kasneje tudi v musli- manskem minaretu. Vsak človek doživlja gozd in naravo po svoje, zato so tudi merila za lepoto gozda različna, kar izhaja iz različnih praktičnih interesov ljudi, njihovih na- gnenj, izobrazbe, vzgoje, kulture in sta- rosti. V zgodnjem srednjem veku, ko je bilo v Evropi še dovolj gozda je bilo splošno mišljenje naklonjeno krčenju gozdov in negozdu. Kasneje se je pove- čalo razumevanje za lepoto narave in so gozd tudi bolj cenili. Večstoletne vaške lipe so dokaz, da so kme~e znali ceniti drevo kot del prvobitne gozdne narave. Thomassius meni, da določata lepoto vsebina in oblika skupaj. Smatra, da smrekove monokulture te enotnosti ni- majo in zato niso lepe. V naspro~u s tem pa so lepi smreko vi gozdovi' v gorovju, ki se dobro spojijo z okoljem. Estetska funkcija gozda pride do iz- raza tako, če smo v gozdu ali pa zunaj njega. V prvem primeru deluje gozd z raznoterostjo oblik, barv, ornamentiko in mogočnosqo posamezih dreves, med- tem, ko ga zaznamo v drugem primeru kot krajinski element. Gozdarji, ki z goz- dom gospodarimo ne smemo prezreti 299 V gozd ne prihajamo le po kubike - rolo: Lado Eleršek njegovih estetskih funkcij. Te funkcije lahko tudi laepimo, npr. tako, da ne oh- ranjamo le izredno debelo drevje, tem- več tudl nenavadne drevesne primerke. Gozdarski »klasik« Leibundgut npr. pi- še, da je lahko namen pogozdovanja tudi polepšanje krajine in povečanje naravne pestrosti. Zato moramo praviloma že pri izbiri drevesnih vrst upoštevati tudi iz- gled krajine. Najvažnejše blagodejnosti gozda so predvsem vplivi na okolje in oblikovanje podobe krajine ter primer- nost gozda za oddih. Mestni gozd Frank- furta, ki je velik 5000 ha, obišče dnevno 20 - 30.000 ljudi ( 4 - 6/ha), v gozdu pri Mannheimu so našteli dnevno 3- ll lju- di/ha in v gozdu pri Heidelbergu l - 4 ljudi/ha. V mestni gozd Kyoto, ki je velik le 60 ha pa zaide letno okoli 5 milionov obiskovalcev. Na drugi strani pa naj bi bil gozdar propagandist. Narava, (ki ji sicer pripa- damo tudi mi) in tudi gozdna narava je bogata z lepoto, ki je žal za nekatere po- vsem odmaknjena. To so npr. nekateri člani mestnih množic, pripadniki beton- 300 skih silosov, ujetniki enoličnosti- tovarniš- kih trakov, pisarniški škrici in potrošniki zastrupljenega mestnega ozračja . Prav te lahko v prvi vrsti povabimo v gozd s primerno besedo, dobro fotografijo, ali pa kar z gozdnim eksponatom. Da bi pri- bližali naš gozd čim širšemu krogu pre- bivalstva in še celo mladini, smo v Slove- . ni ji odprli številne poučne in izletniške gozdne poti. Skozi gozd nas popeljejo prav tako tudi planinske transverzale, čeprav le-te niso bile markirane z name- nom, da bi seznanjale obiskovalce z goz- dom. V vse bolj industrializirani družbi pridobiva gozd (ki je poleg morja najbolj uravnovešen naravni sistem) vse bolj na pomenu prav zaradi svojih splošnoko- ristnih funkcij, kamor spadajo tudi njego- ve kulturno pogojene funkcije. Razvese- ljivo je, da se seznanja z gozdom že os- novnošolska mladina in to ne le iz knjig, temveč tudi s sprehodi po učnih in osta- lih gozdnih poteh in gozdnem brezpotju od koder prinašajo v učilnice storže, veje ter gozdno zelenje in cveqe za herbarije. Na koncu naj navedem še enkrat ne- Značilna »arhitektura« malodonosnih gozdov- Foto: Lado Eleršek 301 ~. Veje v zraku - Foto: Lado Eleršek Veje v snegu- l -Foto: Lado Eleršek 302 Veje v vodi- Foto: Lado Eleršek Veje v snegu- 2 - Foto: Lado Eler~ek Veje v snegu- 3- Fo_to: Lado Eleršek Pravi kostanj v »pravi« zimi- Foto: Lado Eleršek Hypogymnia physodes (L.) Nyl. - Foto: Kris~an Jazernik 303 Gozdna krajina- Foto: Lado Eleršek kaj misli o pomenu estetskih danosti goz- dov in odnosu gozdarjev do njih: - oblikovno bogastvo je v gozdu tako- rekoč neomejeno. Čisto naravno se nam zdi, da se raje sprehajamo po gozdu kot po smetišču. Zadovoljstvo gozdnih spre- hajalcev potrjuje, da ima gozd tudi estet- sko vrednost, - gozd je lahko prehodno tudi člove­ kov bivalni prostor in ima torej tudi svojo arhitekturo, - za razliko od upodabljajoče »umet- nosti« gozd ne premore zmazkov, - obstaja obojestranska povezava: človekov vpliv na gozd ter vpliv gozda na človeka, ~ na estetsko funkcijo gozdov naj bi opozarjali tudi gozdarji, - vsi obiskovalci gozda, ki si bodo og- ledali zanimivost gozdne »arhitekture«, bodo pri tem deležni tudi njegove re- kreacijske koristi, - pri gospodarjenju z gozdom mora- mo upoštevati tudi estetsko funkcijo goz- da. VIRI Anko. B., 1985: Perspektive našega razvoja na področju splošno koristnih funkcij gozda. Spomin- 304 ski zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 26:19-30 Leibundgut, H., 1985: Der Wald in der Kultur- 1andschaft. Verlag Paul Haupt Bern und Stuttgart, 206 s. Thomasius, H., 1972: Asthetische Wirkungen des Waldes und ihnen zugrunde liegende Gesetzm}LEPOTA DREVESA IN GOZDA« Da bi spodbudili razmišljanje o le- pem v našem vsakodnevnem okolju, va- bimo k sodelovanju vse dijake, študente in delavce v gozdarstvu. V sak udeleženec lahko pred loži na- jveč tri prispevke v naslednjih katego- rijah: l. Črno bela fotografija 2. Barvna fotografija 3. Diapozitiv Najbiljši prispevki bodo nagrajeni, prireditelj pa si pridržuje tudi pravico do odkupa. Izbor iz prispevkov bo v ča­ su seminarja razstavljen oz. predvajan. Šifrira ne prispevke z naslovom avtor- ja v zaprti kuverti pošljite najkasneje do 15. X. 1987 na uredništvo Gozdarsk ega vestnika z oznako »za ftografski nate- čaj« . Vsa nadaljnja pojasnila dajejo: Boštjan Anko in Aleksander Golob - VTOZD za gozdarstvo (tel. 0611271 161), Igor Smolej- IGLG (tel. 061/268 963) ter uredništvo Gozdarske- ga vestnika (teL 061/211 442). OXF.: 902.1 NAŠI NESTORJI Franjo Jurhar ( 16. ll. 190 l - ·21. 9. 1986) Zadnja leta, skoraj do svojega 85. rojstnega dneva, je ob ponedeljkih še vedno prihajal iz Kranja v Ljubljano, urejat gozdarske radijske oddaje, televizijske »Zrno do zrna«, organizi- ral ekskurzije gozdarskih veteranov in de ba- tirat s tovariši. Toda v nedeljo 21. septembra 1986 se je končala njegova bogata življenjska pot. Življenjska pot tovariša Franje Jurharja se je začela 16. 11. 190 l. v Migojnicah pri Grižah v Savinjski dolini. Tik pred začetkom prve svetovne vojne, še v bivši Avstro-Ogrski, se je vpisal na državno gimnazijo v Celju, matu- rirttl pa že v novi državi- Jugoslavijileta 1921 in diplomiral za inženirja gozdarstva v Zagre- bu leta 1925. Nameščen je bil kot pripravnik na direkciji gozdov v Skopju, kasneje imeno- van za šefa okrožne gozdne uprave v Kičevu v Makedoniji, od tam je bil premeščen v tak- sacijo direkcije gozdov v Bjelovaru in nato kot šef gozdne uprave v Lendavi, od tam pa kot okrajni gozdarsld referent v Kranj za ok- raje Kranj, Radovljica in Škofja Loka. Na ve- likem posvetovanju o gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije v Ljubljani februarja in marca 1941, je aktivno sodeloval zlasti pri obravnavanju pereče problematike kmeč­ kih gozdov, ki so takrat zajemali čez 76% vseh gozdov v Sloveniji. Zanje je skrbelo le 34 gozdarskih strokovnjakov iz upravno-nad- zorne službe, medtem ko je za preostalih 25% veleposestniških in državnih gozdov sk- rbelo kar 330 gozdarskih strokovnjakov. Re- šitev tega vprašanja je bila mogoča šele po osvoboditvi. Po osvoboditvi je opravljal zahtevne stro- kovne naloge na okrožju v Ljubljani, na okra- ju Kranj, največ pa na republiških upravnih organih za gozdarstsvo, nazadnje na Repub- liškem sekretariatu za kmetijstvo in gozdar- stvo, kjer je bil leta 1967 upokojen. Še po upo- kojitvi je do leta 1981 nadaljeval s pogodbe- nim delom pri splošnem združenju gozdar- stva v Ljubljani kot strokovni svetovalec za področja gojenja, varstva in urejanja gozdov, znanstveno-raziskovalnega dela ter propa- gandne in publicistične dejavnosti. V svoji dolgoletni praksi je Franjo Jurhar uspešno deloval na mnogih strokovnih pod- ročjih. Znan je kot izreden poznavalec ne le slovenskega temveč tudi jugoslovanskega gozdarstva. Še posebno pozornost pa je po- svečal ter si pridobil največ izkušenj in stro- kovnega znanja na področju gojenja in var- stva gozdov. Bil je eden od pobudnikov in or- ganizatorjev prvih prernen in melioracij sla- bodonosnih gozdov na škofjeloškem območ­ ju ter se je akcija uspešno širila naprej. Red- no je spremljal vse strokovne novosti in jih s pridom prenašal v prakso. · Posluh in skrb za mlajše strokovne kadre je od 1968. do 1980. leta izkazoval kot tajnik, mentor in izpraševalec v republiški komisiji za strokovne izpite za gozdarske inženirje in tehnike. Dal je pobudo in več kot deset let or- ganiziralo. strokovne ekskurzije upokojenih gozdarjev in lesarjev po naših gozdnogospo- darskih območjih. Od leta 1941. naprej je napisal in ob ja vil v Gozdarskem vestniku 64 strokovnih, poučnih in propagandnih člankov o gojenju in varstvu gozdov. o domačih in tujih vrstah gozdnega drevja, o kadrih v gozdarstvu v zvezi z inten- zivnostjo gospodarjenja, o strokovnih izpitih v gozdarstvu, o akcijah pogozdovanja s šolsko mladino v Sloveniji. Čez 50 člankov pa je ob- javil še v glasilih in revijah Delo, Dnevnik, Varstvo narave, Koledar izseljenske matice, Moj mali svet, Sodobno kmetijstvo, Proteus, Lovec, Pionir, Kmetijski priročnik, v publika- cijah Tehniškega muzeja Slovenije. še leta 1985 je v Kranjskem zborniku objavil širšo 311 razpravo »Gozdarstvo pri nas, nekdaj in da- nes«. Skupaj torej čez 100 objavljenih član­ kov, to pa je bera, ki je dana le redko katere- mu izmed nas. Dolga življenjska doba Franje Jurharja je bila vseskozi povezana z nesebičnim in zglednim prizadevanjem za rast naših goz- dov in naše stroke. Za njegovo delo sta se mu skušala oddolžiti Zveza IT gozdarstva in le- sarstva Slovenije s podelitvijo častnega član­ stva ter Biotehniška fakulteta v Ljubljani s podelitvijo svojega najvišjega odlikovanja- »]esenkovega priznanja« LoJze Funkel Evgen Zavodnik Evgen Zavodnik se je rodil leta 1907 v Ve- hkih Laščah. Otroštvo je preživel v Kranjski Gori. Študiral je v Kočevju in Zagrebu, kjer je leta 1935 diplomiral na gozdarski fakulteti. Prvih 1 O let je služboval pri gozdno-indust- rijskem podjetju »ŠIP AD« v raznih krajih do- movine. Sprva je bil taksator v Bosanski kra- jini, leta 1937 pa se je zaposlil na žagarskem obratu v Dobrljinu. Tam se je specializiral v lesni industriji. Od leta 1939 do 1942 je delal na največjem žagarskem obratu v tedanji Ju- goslaviji, v Drvarju. Nato je do leta 1945 op- ravljal podobna dela v Zavidovičih. Pn vseh omenjenih delih si je pridobil mnogo izkušenj in novih spoznanj iz žagarstva. Leta 1945 se je zaposlil pri Ministrstvu za gozdarstvo Slovenije, po dveh letih pa je bil premeščen na zvezno ministrstvo za gozdar- stvo. Deloval je v planskern sektorju na pod- ročjih planiranja žagarske in predelovalne mdustrije, sestavljanja katastra gozdnih obra- tov FLXJ _nna področju normiran ja. Leta 1950 se je vrnil v Ljubljano na Generalno direkcijo za lesno industrijo v biro za napredek proiz- vodnje. Delal je na področju organizacije de- la v lesni industriji in sestavljal investicijski program novogradnje v Kočevju. Še istega leta je postal vodja lesno-industrijskega od- seka Tehniške srednje šole v Ljubljani. Kot 312 sposoben strokovnjak z mnogimi izkušnjami in dober pedagog je vzgajal mlad strokovni kader. Uspešno je sodeloval z raznimi stro- kovnjaki pri izgradnji novih lesnih kombina- tov. Dopisoval je v razna strokovna glasila in s tem svoje znanje in izkušnje nud1l širokemu krogu gozdarskih strokovnjakov. Evgen Zavodnik je umrl leta 1951 kot žrtev delovne nesreče na šolski ekskurziji na žagi v Kočevju. STROKOVNA REVIJA Gozdarski vustnik SLOWENlSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, julij-avgust 1987 VSEBINA- INHALT - C ONTENTS 313 Poroč1lo o uresmčevanju sčl rn c:Jpravnega sporazuma o ~emeijlh plana SlS za gozdar- stvo Slovemje za obdob Je 1886 - 1990 v letu 188G 361 Sklep o dodel1tv1 sredstev udeležencem raz- PISu ZQ ~ofmanc1ra nje mEll c·raCtJ gozdo'' m pogozdcvanJ ter odp1r nJe gozdov z go7.d - nnm cestam! za leto 1987 362 ObrazlozHev k sk lepu o dodell t'/J smdstev u dele:!.r~ncen r azp1sa za sofina nc1 ra rlle mel ~o r acl J gozdov 111 pogozdovan] ter odpi- ranJe gozdo v z gozdnm1 1 cesta :-111 363 Sklep c· zago ov1tV1 sreds ev za ofmanc1ran]e deja'n os 1 posebnegR družber_eg a porne- na na kraškem qozdnoqospodarskem ob- močlu za leto 1987 364 Poroč ilo o zahtevku Za vocJn za po•;:pzdovan e m me!Imaci!O Krasa. Sdana za dodelne·v ~; redstev SlS za gozd o.r sivo SlovemJe za se· fl nar.cnan]e de;av nosn posebneg8 družbe- nega pomena na kraškem gozdnogospo d a r~kem obmo -JU 366 Zakl)učnJ r ačur; sarn upravne i nt r esne s /upnosti za gozda rstv0 Sle ven iJe za leto 1986 367 Sk lep 369 Prof. dr Slavka Kavčič. Osebn1 dohodki •;;ozd - nogo::;podarskJh orgamzuClJ. ugotovl]em na podlagi rnere uspešnost! It: slovenskega družbeneg urnirn - nJe gozdov« Sl ika na n.:=.slovni s t r an i: Z aščll a s~;chk s p lasLčnc fo l!Jo Tisk: Tiskama Ton e Tomšič, Ljub ljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag Zdenko Otnn. preclsedmk eh Janez Boz1č MitJe C:m:peršek j ože CermeiJ F'rnnc Fur lan Marko Kmec:l janez Košn 13·.AlS Krasnov joze ~ovabč: Tone t·.tlodtc Tone Sepec Maqan T rebe žmk Uredniški odbor d r. Boš t)an ft..nk:o dr. J.:.nez Božtč: Marko Kmecl dr Dušan Mlmšek dr. Marpn L! oogia v.šek 1 .a9 Zden' ~o Otrrr Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž . gozd. Ured ~ll :'it vo 111 Dp !·ava Ed!lcrs· address YU 6:ooo LJublJana I jL1\/ Čeva c e r-: ta 1~1 Zlro acun ·-Cm C'.t CC ZDI'l' GL Sloveni; ~:: !.Jjubl ]ana. Et 1a v č:ev a l ::. 50!0 i -6'!8-4840 7 l..~e l no JZJde 10 šte,rt l · ! O 1ssues per yea1 Letna mclllndua!na naro(::nma 1800 dlll ;:n OZD m TOZD 700L d 1c ld d iJ3ke m ~tudentr: '700 dir 7.a tnozemstvo SD DM posamezna štev !kA ·1~)0 dl:-• Ustanov1telpc1 r eVIJE' · :1 Zveza d ruštev mženn J2V In tehmkov :;J OZdcrsrva m ies2rsrva SJover;IJe ter Sarnoupra vn " 1nter esna skupno:; t zr. gozdarstvo :·Joven!JE Poleq n11Ju d enarno podpna tzha)Cm ]e rev1 je tud1 1 az i skova!n:~ skupnost SloveniJe Po nme!l :~u 1 epl;bliskega sekre tanatFI za p rosveto m kul lu ro (š! 421- 1174 z dne 13 3 ~974 ) za GV l1l treba plaČ'A"l ti teme Jn ega da v ka od prrnlP.la prr!zvod :::-v. OXF: 903(497.12) SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE Poročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1986 Pripravam srednjAročnih plan~kih ak- tov na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za obdobje 1986-1990 se je pristopilo v letu 1984 in so potekale vzporedno in usklajevalno s pripravami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 in dogovora o teme- ljih .družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990. Družbeni plan SR ·Slo veruje za obdobje 1986-1990 je spre- jela Skupščina SR Slovenije decembra 1985, dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 pa je bil podpisan julija 1986. Med pod- pisniki dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990, poglavje VII. Gozdarstvo in oskrba z lesom, je tudi Samoupravna in- teresna skupnost za gozdarstvo Sloveni- je (republiška skupnost za gozdarstvo) . Samoupravni sporazum o temeljih pla- na Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje l986-1990 (samoupravni sporaum 1986-1990) in srednjeročni plan Sa- moupravne interesne skupnosti za goz- darstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (srednjeročni plan 1986-1990) bi na pod- lagi predhodnih priprav, analiz in uskla- jevanja ter v skladu s sklepi, sprejetimi junija 1984, morala biti kot osnutka pred- ložena v obravnavo in sklepanje skup- ščini republiške skupnosti za gozdarstvo že v letu 1985. Iz znanih razlogov (novi zakon o gozdovih, verifikacija gozdno- gospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990) pa to ni bilo mogo- če, tako da so na dnevni red zasedanja skupščine republiške skupnosti za goz- darstvo junija 1985 bile lahko uvrščene le teze za pripravo samoupravnega spo- razuma 1986-1990. Tako samoupravni sporazum 1986-1990 kot srednjeročni plan 1986-1990 sta kot podloga v končni vsebini in obliki bila pripravljena v prvi polovici leta 1986. Srednjeročni plan 1986-1990 je sprejela skupščina repub- liške skupnosti za gozdarstvo na svojem zasedanju junija 1986, istega meseca pa je z več kot dvetretjinsko večino njegovih podpisnikov bil sklenjen tudi samoup- rav ni sporazum 1986-1990. Udeleženci samoupravnega sporazu- ma 1986-1990 so samoupravne interes- ne skupnosti za gozdarstvo gozdnogo- spodarskih območij (območne skupnosti za gozdarstvo) ter temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizaci- je koopP.rantov v okviru gozdnogospo- darskih organizacij, temeljne organizaci- je združenega dela, ki niso gozdnogo- spodarske organizacije, pa gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini in temeljne organizacije združenega dela na pod- ročju predelave ali drugačne porabe le- sa in prometa z lesom - porabniki gozd- 313 nih lesnih sortimentov, ki so ustanovile in se združujejo v območnih skupnostih za gozdarstvo, njegovi neposredni podpis- nib pa so območne skupnosti za gozdar- stvo ter t~rneljne organizacije združene- ga dela JJ .:meljne organizacije koope- rantov v ok nru gozdnogospodarskih or- ganizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 so v letu 1986 podpisale vse območne skupnosti za gozdartvo ter vse temeljne organizac1je združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organizacij, to je - 14 ali l OO % območnih skupnosti za gozdarstvo, - 57 ali 100 o/o temeljnih organizacij združenega dela v okviru gozdnogospo- darskih organizacij in - 41 ali 100% temeljnih organizacij kooperantov v okviru gozdnogospodar- skih organizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 je temeljni planski akt na področju gospo- darjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za sedanje srednjeročno obdobje, v okviru katerega in v skladu z njim so območne skupnosti za gozdarstvo v letu 1986 sprejele samoupravne sporazume o te- meljih svojih planov za obdobje l986-l9SO. Na podlagi in v skladu z opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990 se planski cilji in naloge na področju gospo- darjenja z gozdovi in oskrbe z le~orn za posamezno leto v obdobju 1986-1990 določijo z letnimi plani republiške skup- nosti za gozdarstvo. Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slove- nije za leto 1986 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svo- jem zasedanju junija 1986. Blagovna proizvodnja gozdnih lesruh sortimentov -· 1glaci - listavci 314 \ tE. , , poročilu prikazano uresničeva­ nje del in nalog na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z le- som in lesnobilančnih razmerij v letu 1986 temelji na podatkih temeljih organi- zacij v gozdarstvu in predelavi lesa, sta- tistike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je po- dana v pruimerjavi z ustreznimi postav- kami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1986 in samouprav- nem sporazumu 1986-1990 ter doseženo realizacijo v letu 1985. Podatki razčlenjeni po gozdnogospo- darskih območjih oziroma gozdnogospo- darskih organizacijah ali drugače raz- členjeni podatki iz tega poročila so pri- kazani v priloženih tabelah št. l-12. l. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1986 znašala 2.625.000 m3 (iglavci 1.704.000 m3, listav- ci 921.000 m3), od tega v družbenih goz- dovih 1.424.000 m3 ali 54 o/o (iglavci 911.000 m3 ali 53%, listavci 513.000 mJ ali 56 o/o) m v zasebnih gozdovih 1.201.000 rn3 ali 46 o/o (iglavci 793.000 m 3 ali 47 %, listavci 408.000 m3 ali 44 %). Ta proizvodnja je bila v letu 1986 nasproti letu 1985 manjša za 55.000 m 3 ali 2 o/o (v iglavcih večja za 42.000 m3 ali 3 o/o in v lis- tavcih manjša za 97.000 m3 ali lO%), od tega v družbenih gozdovih manjša za 30.000 m3 ali 2 o/o (v iglavcih večja za 45.000 m3 ali 5% in v listavcih manjša za 75.000 m 3 ali 13 %) in v zasebnih gozdo- vih manj za 25.000 m3 ali 2 % (v iglavcih za 3.000 m3 in v listavcih za 22.000 m3 ali S%). V odnosu do poprečnih letih obsegov določenih s samoupravnim sporazumom Družbeni gozdovi 106% lJI% 98% Zasebni gozdovi 104% ilO% 94,% Vsi gozdovi 105% Ili% 96% 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990 je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1986 odstotno dosežena takole: V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1986 je bila ta proiz- vodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 104% (iglavci 109 %, lista v ci 94 %), pri tem v družbenih gozdovih 106% (iglavci 112 %, listavci 96 %) in v zasebnih gozdov!.h 10 l % (iglavci 107%, listavci 92 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortirnentov dosegli ai presegli v vseh gozdnogo- spodarskih območjih . V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih les- nih sortimentov dosegli oziroma presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih so ga realizirali med 91% in 95 o/o in v dveh območjih 88% ozi- roma 86 % (tabele št. 1.1 in 1.2.1-1 . 2.3). 2. ·Lesnobilančna razmerja Bilanca lesa v letu 1986 (tabela št. 2) zajema tako kot letne bilance lesa v pre- teklem srednjeročnem obdobju vso po- rabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih les- nih sortimentov (tehnični les za druge na- mene in drva). Podatki o porabljenem le- su v mehanski predelavi lesa, v proiz- vodnji celuloz in lesovine in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drv ocenjeni na pod- lagi podatkov statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilan- ca lesa obravnava izključno le nepo- sredno porabo gozdnih lesnih sortimen- tov in lesnih ostankov in ne zajema po- datkov o uvoženih ali v drugih republi- kah nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih go- spodinjstvih in gospodarstvih. ker te ko- ličine ne sodijo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih os- tankov, pri čemer pa so zaradi prehod- nih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske pora- be lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine podatkovno upoštevana dejanska pora- ba gozdnih lesnih sortimentov po name- nu predelave ali uporabe ne glede na njihovo siceršnjo stanc!ardno asortimen- tacijo. Skupna poraba lesne surovine ]e v SR Sloveniji po bilanci lesa v letu 1986 zna- šala 3.853.000 m3, od tega 2.358.000 m~ iglavcev in 1.495.000 m3 listavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1.650.000 m3 (iglavcev 1.130.000 m3 in 520.000 m3 listavcev), v pr01zvodnj1 celuloze in lesovine 966.000 m3 (737.000 m3 iglavcev in listavcev 229.000 m3), v proizvodnji lesnih plošč 691 .000 m 3 (iglavcev 262.000 m3 m listavcev 429.000 m3). tehničnega lesa za druge namene 296.000 rn 3 (iglavcev 229.000 m3 in listavcev 67.000 ml) in lesa listavcev za drva 250.000 m3. V primerjavi z letom 1985 je skupna poraba lesa bila lani manjša za 2 o/o (v iglavcih za lo/o in v hstav- cih za 3 %). Pri tem je bila v protzvodnji celuloze in lesovine za l o/o večja kot leta 1985 (v iglavcih za 1 o/o in v listavcih za 2 %), v vseh ostalih področjih porabe le- sa pa manjša, in to v mehanski predelavi lesa za 3% (v iglavcih večja za 3% in v listavcih manjša za 12 %), v proizvodnji lesnih plošč za 3% (v iglavci.h manjša za 12 o/o in v listavcih večja za 2 %), v tehnič­ nem lesu za druge namene za 1% (v ig- lavcih manjša za 7 % in v listavcih večja za 29 %) in v drvih za 2%. V odnosu na plan za leto 1986 pa je realizacija lanskoletne porabe lesa bila naslednja: vsa poraba skupaj 101% (iglavci l 05%, lista v ci 94 %), poraba lesa v mehanski predelavi 101 o/o (iglavci ll O%, lista v ci 86 %), poraba lesa v proiz- vodnji celuloze in lesovine in v proizvod- 315 nji lesnih plošč ter poraba tehničnega le- sa za dru:Je namene skupaj 98 o/o (iglavci lO l %, lista v ci 92 o/o) in poraba lesa listav- cev za drva 125 %. Skupna poraba lesa v obsegu 3.853.000 m3 je bila v letu l98E pokrita z lesno surovino iz SR slovenije 76 o/o (z gozdnimi sortimenti 68 % in z lesnimi os- tanki 8 o/o), z dobavami lesa iz drugih re- publik 16 % in iz uvoza 8 %. Po posamez- nih področjih porabe lesa so se lesnobi- lančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila pora- ba lesa v obsegu 1.650.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slovenije 91 %, iz drugih republik 7 %in iz uvoza 2 %. Pri tem je bila poraba lesa iglavcev v celoti pokrita z gozdnimi sortimenti iz SR Slove- nije, poraba lesa listavcev pa je bila po- krita iz SR Slovenije 71 %, iz drugih re- publik 23% in iz uvoza 6 %. Dobave hlo- dovine listavcev iz drugih republik so bi- le lani n3 približno enaki ravni kot leta 1985, močno pa je upadel uvoz hlodovine tropskih listavcev. in sicer od 46.000 m 3 v letu 1985 na 30.000 m 3 v letu 1986 ah za 35%. - V proizvodnji celuloze in lesovine je bila poraba lesne surovine v obsegu 966.000 m3 pokrita z dobavami iz SR Slo- venije 49 o/o (z gozdnimi sortimenti 40 o/o in z lesnimi ostanki 9 %). iz drugih republik 25 o/o in iz uvoza 26 o/o. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz SR Slovenije 56 o/o (z gozdnimi sortimenti 44 % in z lesnimi os- tanki 12 %), iz drugih republik lO % in iz uvoza 34 o/o ter v listavcih iz SR. Slovenije 27 o/o in iz drugih republik 73 o/o. V pri- mer javi z letom 1985 beležimo lani v pro- izvodnji celulo~e in lesovine zaznavno povečanje pokritja porabe lesa iz SR Slo- venije in drugih republik ter zmanjšanje uvoza lesa. Tako so bile dobave gozdnih sortimentov iz SR Slovenije lani v primer- javi z letom 1985 večje za 26.000 m3 ali 7% (v iglavcih večje za 41.000 m3 ali 15% in v listavcih manjše za l S.OOO m3 ali 19 %) in dobave lesne surovine iz drugih republik večje za 86.000 m3 ali 56 o/o (v ig- lavcih za 25.000 m3 ali 52% in v listavcih za 61.000 m3 ati 58%), medtem ko je uvoz 316 upadel za 103.000 m3 ali 29% (v iglavcih za 62.000 ali 20 % in v listavcih za 41.000 m3 ali 1 OO%). - V proizvodnji lesnih plošč je bila po- raba 1 esne surovine v obsegu 691.000 m 3 pokrita z dobavami iz SR Slovenije 60% (z gozdnimi sortimenti 29 o/o in z lesnimi ostanki 31 %) in iz drugih republik 40 %. Uvoza lesa za lesne plošče v letu 1986 ni bilo. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz SR Slovenije 81 % (z gozdnimi sorti- menti 12% in z lesnimi ostanki 69 %) in iz drugih republik 19 %ter v listavcih iz SR Slovenije 4 7 o/o (z gozdnimi sortimenti 40 % in z lesnimi ostanki 7 o/o) in iz drugih republik 53 o/o. V primerjavi z letom 1985 so bile dobave lesne surovine za proiz- vodnjo lesnih plošč iz SR Slovenije lani manjše za 55.000 mJ ali 12% (iglavcev za 27.000 m3 ali 11 % in listavcev za 28.000 m·1 ah 12 %), v tem gozdnih sorti- mentov za 49.000 m 3 ali 19 o/o (iglavcev za 12.000 m 3 ali 28% in listavcev za 37.000 m3 ali 18 %) in lesnih ostankov za 6000 m 3 ali 3%. Dobave gozdnih sorti- mentov in lesnih ostankov iz drugih re- publik za proizvodnjo lesnih plo.šč so bi- le lani nasproti leh1 1985 večje za 36.000 m1 ali 15% (v iglavcih manjše za 8000 m3 ali 14 % in v listavcih večje za 44.000 m.l ali 24 %). - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 296.000 m3 je bila 97 o/o pokrita iz SR Slovenije in 3 o/o iz uvoza in pora hA drv v obsegu 250.000 m3 v celoti iz SR Slovenije. 3. Obnova, nega in varstvo gozdov V obnovi gozdov so bila dela v letu 1986 opravljena na površini 5.258 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.299 ha in v zasebnih gozdovih na 2.959 ha. Njihova razčlenitev je naslednja (glej tabelo na str. 317): Obseg opravljenih del v obnovi goz- dov je bil lani v primerjavi z letom 1985 v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj praktično enak, pri tem v družbenih goz- dovih manjši za 253 ha ali lO %in v zaseb- nih gozdovih večji za ·298 ali 11 %. - Obnova gozdov - ha - priprava tal - priprava sestaJa - sajenje - podsajc.nje - setev - spopolnjevanje - gnojenje - ostalo V odnosu do poprečnih letnih obse- gov, do~očenih s samoupravnim spora- zumom 1986-1990 in srednjeročnim pla- Obnova gozdov V odnosu na pian za leto 1986 so bila dela v obnovi gozdov lani izvršena v družbenih gozdovih 87 % in v zasebnih gozdovih 97 o/o, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 92 %. V družbe- nih gozdovih so svoj planirani :etni obseg del v obnovi gozdov dosegli oziroma ·preseg h v šestih gozdnogospodarskih območji_"', v osmih območjih pa so ga rea- lizirali rr_ed 69 o/o in 97 %V zasebnih goz- dovih je bil letni plan obnove gozdov do- Nega gozdo. --ha - obžetev - ČiščenjE - uravnavanje zmes1 - prvo redčenJe - drugo r2dčen1e - obžagovanje vej - ostaio V pri!7lerjavi z letom 1985 je bil lani ob- seg opravljenih del v negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj manjši za 503 ha ali 2 %, od tega v druž- benih gozdovih manjši za 576 ha ali 4% in v zasebmh gozdovih večji za 73 ha ali 1%. Nega gozd ov Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 2.299 2,959 5,258 750 1.032 1.782 359 561 920 848 1.040 1.888 8 8 25 111 136 162 87 249 137 128 265 lO 10 nom 1986-1990, so bila dela v obnovi gozdov v letu 1986 odstotno dosežena ta- kole: Družbeni gozdovi 83% Zasebni gozdovi 106% Vsi gozdovi 94% sežen oziroma presežen v devetih gozd- nogospodarskih območjih, v štirih ob- močjih so ga realizirali med 63 % in 93 % in v enem območju izpod 50 % (tabela št. 3). V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 23.654 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.228 ha in v zasebnih gozdovih na 11.426 ha. Nji- hova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi 12.228 l 1.426 23.654 4.026 3.968 7.994 4.097 4.619 8.716 290 330 620 2.557 1.650 4.207 1.061 843 1.904 147 4 151 50 12 62 V odnosu do poprečnih letnih obse- gov določenih s samoupravnim sporazu- mom 1986-1990 in srednjeročnim pla- nom 1986--1990 so bila dela v negi goz- dov v letu 1986 odstotno dosežena tako- le: Družbeni gozdovi 91% Zasebni gozdovi 91% Vsi gozdov1 91 % 317 Glede na planirani letni obseg je rea- lizacija del v negi gozdov lani znašala v družbenih gozdovih 88 o/o in v zasebnih gozdovih 92 %, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 90 o/o. V družbe- ruh gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli oziroma pre- segli v treh gozdnogospodarskih ob- Melioracije gozdov - direktna premena - mdirektna prernena močjih, v desetih območjih so ga realizi- rali med 73% in 97% in v enem obnočju izpod 50 %. V zasebnih gozdovih je bil letni plar. nege gozdov dosežen oziroma presežen v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizi- rali med 51 % in 93 % in v enem območju izpod 50 o/o (tabela št. 4). Dela v varstvu gozdov je zaradi njiho- ve narave in različnosti možno na skup- nem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1986 porabljeno 898.436.000 dm, od tega v družbenih gozdovih 641.655.000 din in v zasebnih gozdovih 256.78l.COO din. 4. Melioracije gozdov in pogozdovanje V letu 1986 je bilo meliorirano 3.726 ha malo donosnih gozdov, od tega v družbe- nih gozdovih 1.660 ha in v zasebnih goz- dovih 2.066 ha. Z direktno premeno Je bi- lo meliorirano 1.201 ha (družbeni gozdo- vi 507 ha, zasebni gozdovi 694 ha) in z in- direktno premeno 2.525 ha (družbeni gozdovi 1.153 ha, zasebni gozdovi 1.372 ha). V letu 1986 je bilo meliorirano za 2.170 ha ali 139 % več malodonosnih gozdov kot leta 1985 (z direktno preme- no za 218 ha ali 22 % in z indirektno pre- .rneno za 1.952 ha ali 341 %), in to v druž- benih gozdovioh za 1.240 ha ali 295 % več kot leta 1985 (z direktno premeno za 228 ha aJi 82 % in z indirektno premeno za 1012 ha ali 718 %) in v zasebnih goz- dovih za 930 ha· ali 82 % več kot leta 1985 (z direktno premeno za lO ha ali 1 %manj 318 in z indirektno premeno za 940 ha ali 218% več). V odnosu do poprečnih letnih obse- gov določenih s samoupravnim sporazu- mom 1984-1990 in srednjeročnim pla- nom 1986-1990 je bilo melioriranje malo- donosnih gozdov v letu 1986 odstotno do- seženo takole: Družb em Zasebm Vsi gozdOVI gozdovi gozdovi 119% 61% 77% 187% 117 o/o 139% 102% 49% 64% Plan melioracij rnalodonosnih gozdov je bil v letu 1986 realiziran 106 o/o (direktna prem ena 128 %, in direktna premena 97 %), pri tem v družbenih goz- dovih 130 % (direktna prem ena 187 %, in- direktna premena 11 S %) in v zasebnih gozdovih 92 % (direktna prem ena l 04 %, indirektna premena 87 %). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodonosnih gozdov v lan- skem letu dosegli ali presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih, v treh območjih so ga realizirali med 79% in 96% in v dveh območjih izpod 50%. V gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov v družbenem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan melioracij malodonosnih gozdov lani do- segli oziroma presegli v treh gozdnogos- podarskih območjih, v devetih območjih pa so ga realizirali med 50 o/o in 96 o/o. V gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov v zasebnem sektorju niso planirali, prav tako tudi ne v območju Bled, kjer pa so v letu 1986 z direktno premeno meliori- rali 9 ha malodonosnih gozdov (tabel\~ št. 5.1.1.-5.1.3). Plan za leto 1986 je predvideval po- gozditev 72 ha negozdnih zemljišč, po- gozdeno pa je bilo lani 52 ha in to v druž- benem sektorju 37 ha in v zasebnem sektorju 15 ha. Leta 1985 je bilo pogoz- deno 29 ha negozdnih zemljišč. Poprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč določen s samoupravnim spora- zumom 1986-1990 znaša 62 h~ (ta be le št. 5.2.1-5.2.3). Med neposredne naloge pri meliora- cijah gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1986 op- ravljena na površini 6.243 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.800 ha in v za- sebnih gozdovih na 3.443 ha. Plan vzdr- ževanja nasadov za leto 1986 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 145% in v zasebnih gozdovih 86 o/o, oziro- ma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 105 o/o (tabele št. 5.2.1-5.2.3). 5. Zunajgozdna namenska pridelava le- sa Zunajgm:dna. namenska pridelava le- sa sicer ni predmet obravnave in skle- Osnovanje Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdno gospodarstvo Brežice Gozdno in lesno gospod. Murska Sobota Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestva Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1986 porabljeno 70.017.000 din (lastna sredstva l9.3ll.OOC din, sredstva SOZD >>Slovenija papir« 50.706.000 din), od tega za osno- vanje nasadov 31.6 19.000 din (lastna sredstva 12.241.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 19.278.000 din) in za vzdrževanje nasadov 38.498.000 din (lastna sredstva 7.070.000 din, sredsta SOZD »Slovenija papir« 31.428.000 din). Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcijJ. 6. Gradnja gozdnih cest V letu 1986 je bilo zgrajeno ali rekon- struirano 307 km gozdnih cest, od tega 160 km v družbenih gozdovih in 147 km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je panja v okviru samoupravnega sporazu- ma 1986-1990, je pa to področje obrav- navano in opredeljeno v srednjeročnem planu 1986-1990, kar je narekovaJa po eni strani zahteva celotnosti prikaza pri- delave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročna obdobja. V okviru programa zunajgozdne na- menske pridelave lesa je bilo v letu 1986 osnovano 38 ha topolovih nasadov in op- ravljena vzdrževalna dela v že osnova- nih topolovih nasadih na površini 468 ha. V si ti to polovi nasadi se nahajajo na zem- ljiščih družbenega sektorja lastništva. To plove nasade so v letu l 986 osnova- le in izvajale vzdrževalna dela v že osno- v anih topolovih nasadih naslednje orga- nizacije: Vzdrževanje ha 4 20 9 5 Nasadov ha 391 37 40 bilo lani zgrajeno za 99 krn ali 24 % manj gozdnih cest kot leta 1985, in to v družbe- nih gozdovih za 23 km ali 13% in v zaseb- nih gozdovih za 76 km ali 34% manj kot leta 1985. V odnosu do poprečnih letnih obse- gov, določenih s samoupravnim spora- zumom 1986-1990 in srednjeročnim pla- nom 1986-1990, je bila gradja gozdnih cest v letu 1986 odstotno dosežena tako- le: Družbem Zasebni V st gozdovi gozdovi gozdov! JOS% 85% 94% 97% 80% 88% 128% 107% 118% Letni plan novogradenj in rekonstruk- cij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 90 o/o, pri tem v družbenih gozdov 1 OS % in v zasebnih gozdovih 78%. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozd- 319 nih cest dosegli oziroma presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v sed- mih območjih so ga realizirali med 61 % in 97 % in v dveh območjih izpod 50 %. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih so ga realizia- li med 50% in 76 o/o in v preostalih petih območjih izpod SO o/o (tabele št. 6.1-6.3). 7. Izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju Na podlagi in v skladu z 20. in 33. čle­ nom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za goz- darstvo zagotavljajo sredstva in sofinan- cira izvajanje naslednjih dejavnosti po- sebnega družbenega pomena na kra- škem gozdnogospodarskem območju : varstvo gozdov pred boleznimi in škod- ljivci, gradnja in vzdrževanje protipožar- nih zidov in presek, obnova gozdov na pogoriščih in odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj po- membnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozd- nogospodarskem območju je bilo v letu 1986 vloženo 226.906.000 din, od tega 4.718.000 etin lastnih sredstev Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Seža- na in 222.188.000 din združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo. Ta sredstva so bila porabljena za ( 1) var- stvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 3.736.000 din (družbeni gozdovi 2.477.000 din, zasebni gozdovi 1.259.000 din), (2) gradnjo in vzdrževanje protipo- žarnih zidov in presek 84.036.000 din (družbeni gozdovi 43.080.000 din, zaseb- ni gozdovi 40.956.000 din), (3) obnovo gozdov na pogoriščih 7.288.000 din (družbeni gozdovi 2.801.000 din, zasebni gozdovi 4.487.000 din) in (4) odkazilo drevja za posek 59.493.000 din (družbeni gozdovi 12.248.000 din, zasebni gozdovi 47.245.000 din) ter urejanje gozdov 72.353.000 din (zasebni gozdovi). 320 8. Mladinske delovne akcije V letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu -v obdobju 1986-1990, katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. V skladu s tem dogovorom in na njegovi osnovi sklenjenim samou p- ravnim sporazumom o medsebojnih ob- veznostih ter načinu združevanja dela in sredstev in koriščanja sredstev za pri- pravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1986, je repub- liška skupnost za gozdarstvo prispevala 3.950.000 din za sofinanciranje mladin- skih delovnih akcij v lanskm letu. 9. Raziskave in publikacije Republiška skupnost za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sa- da sklenila pogodbo za obdobje 1982-1987 o sofinanciranju znanstveno ·raziskovalnih projektov (l) Pospeševa- nje proizvodnje in predelave hitrorasto- čih listavcev - topolov in vrb in (2) Te- stiranje novovzgojenih klo nov in hibridov topolov in vrb na območju SR Slovenije. V ta namen porabljena sredstva repub- liške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1986 znašala 7.066.000 din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1986 publicirala gradivo z jugoslo- vanskega posvetovanja na temo »Gozd inokolje-FOREN 1986«, kije bilo v Ljub- ljani maja 1986. Izdaja tega gradiva je ve- ljala 2.980.000 din. Tako kot v prejšnjih le- tih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1986 sofinancirala izdajanje strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, in to revije Gozdarski vestnik v znesku 4.432.000 din in revije Les v znesku 2.300.000 din. 1 O. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove V tem poročilu so v kompleksu vla- ganj v gozdove všteti obnova, nega· in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z direktno preme- no in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in osta- la poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaga- nja v gozdove so bila v letu 1986 financi- rana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, sred- stva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okviru sozd »Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo in krediti bank ter ostali viri. Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v le- tu 1986 porabljeno 12.086.3ll.OOO din, od tega 9.106.675.000 din ali 75,3 % lastnih sredstev gozdnogospodarskjh Drganiza- cij, 1.119.226.000 din ali 9,3% sredstev porabnikov lesa, 1.425.969.000 din 254.720.000 din 2,1% kreditov bank in l 79.721.000 din ali ll ,8 o/o sredstev re- publiške skupnodti za gozdarstvo, ali 1,5% ostalih sredstev. Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednosti obseg v lanskem letu nasled- nji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljeno 4.588.381.000 din ali 38,0% od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 95,7 %, sredstva porabnikov lesa 2, 1 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 2, 1 % in ostala sredstva 0,2 %). - za melioracijo gozdov in pogozdo- vanje (vključno z vzdrževanjem že osno- vanih nasadov) je bilo porabljeno 1.502.679.000 din ali 12,4 % od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd- nogospodarskih organizacij 7,8 %, sred- stva porabnikov lesa 15,1 o/o, sredstva re- publiške skupnosti za gozdrstvo 77,1 %), - za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostalo porabo-sred- stev za GBR je bilo porabljeno 2.767.570.000 din ali 22,9% od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd- nogospodarskih organizacij 94,6 %, sred- stva porabnikov lesa 0,3 %, sredstva re- publiške skupnosti za gozdarstvo 4,8% in ostala sredstva 0,3 %), - za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljeno 3.227.681.000 din ali 26,7% od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozd- nogospodarskih organizacij 61,4 %, sred- stva porabnikov lesa 24,4 %, sredstva re- publiške skupnosti za gozdarstvo l ,3 %, krediti bank 7,9 %, ostala sredstva 5,0 %. Razčlenitev vrednostnega obsega vla- ganj v gozdove v letu 1986 po gozdno- gospodarskih območjih oziroma gozdno- gospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih fil)anciranja je podana v tabelah št. 7 .l-7 .3, 8.1-8.3, 9.1-9.3 in l 0.1-10.3. Od skupne vrednosti blagovne proiz- vodnje gozdnih lesnih sortimentov, ki je v letu 1986 znašala 50.786.981.000 din (družbeni gozdovi 26.152.082.000 din, za- sebni gozdovi 24.634.899.000 din), je de- lež sredstev za obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal 23,8 %. Razčlenitev tega deleža po posameznih virih sred- stev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdnogospodarskih or- ganizacij 17,9 %, sredstva porabnikov le- sa 2,2 o/o, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 2,8 %, krediti bank 0,5 %, ostala sredstva 0,4 %. V preteklem sred- njeročnem obdobju v vrednostrrem pri- kazu vlaganj v gozdove ni bilo všteta od- kazovanJe drevja za posek, urejanje goz- dov in ostala poraba sredstev za GBR. Zato moramo za primerjavo med letoma 1986 in 1985 v tem pogledu od vrednost- nega obsega vlaganj v gozdove v letu. 1986 odšteli porabljena sredstva za od- kazovanje drevja za posek, urejanje goz- dov in ostalo porabo sredstev za GBR ter prišteti porabljena sredstva za osnova- nje in vzdrževanje topolovih nasadov in tako dobimo znesek 9.388.758.000 din, katerega delež v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v letu 1986 znaša 18,5 %. Na enak način izračunan delež sredstev za 321 vlaganja v gozdove v odnosu do vred- flOSti blagcvne proizvodnje gozdnih les- nib sortimentov je v letu 1985 znašal 15,9 %. Poleg obravnavanih vlaganj v gozdo- ve porabijo gozdnogospodarske organi- zacije znatna sredstva tudi za vzdrževa- nje gozdnih cest in gradnjo gozdnih vlak. V letu 1986 je bilo porabljeno za vzdrže- vanje gozdnih cest 1.999.116.000 din, od tega 1.561.884.000 din za redno vzdrže- vanje in 437.232.000 din za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo v lanskem letu porabljeno 2.044.063.COO din. Zgrajeno je bilo 1.871 km qozdnih vlak, od tega 920 km v družbenih gozdovih in 951 km v zaseb- nih gozdo'Jih (tabeli št. 11 in 12). 11. Ocena uspešnosti uresničevanja samoupravnega sporazuma 1986-1990 v letu 1986 Planski cilji in naloge na področju go- spodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom so bili za leto 1986 določeni na podlagi in v skladu s smernicami in opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990, pri čemer so bile upoštevane danosti in po- goji za njihovo realizacijo v tem letu. Po- datki o izvršenih delih v gozdovih, lesno- bilančnih razmerjih, porabljenih sred- stvih za vlaganja v gozdove in druge in- formacije kažejo, da so bili tako postav- ljeni planski cilji in naloge v letu 1986 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni in preseženi v blagovni proizvodnji gozd- nih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom ter melioracijah gozdov, vtem ko so v ob- novi in negi gozdov ter gradnji gozdnih cest bili realizirani za okoli 1 O % izpod planirane ravni. V odnosu do poprečnih letnih obsegov določenih s samouprav- nim sporazumom 1986-1990 je realizaci- ja v letu 1986 globalno vzeto bila doseže- na in presežena v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z le- som, na vseh področjih vlaganj v gozdo- ve pa v tej primerjavi beležimo zaostaja- nja. 322 Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v lanskem letu znašala 2.625.000 m3, tako da je bil plan za leto 1986 dosežen 104% in s samoupravnim sporazumom 1986-1990 določen obseg te proizvodnje 105 %. Blagovna proiz- vodnja gozdnih lesnih sortimentov je v le- tu 1986 sicer bila za 3% manjša od dose- ženega letnega poprečja te proizvodnje v obdobju 1981-1985, vendar količinsko bližja obsegom planiranim in doseženim v preteklem srednjeročnem obdobju kot pa obsegom planiranim za obdobje 1986-1990. V iglavcih je bila ta proizvod- nja v letu 1986 celo za 3% večja od letnih poprečij preteklega srednjeročnega ob- dobja in v listavcih temu ustrezno manjša. Tako kot v preteklih letih tudi za leto 1986 velja ugotovitev o zaznavnem raz- hajanju med planiranimi in realiziranimi razmerji med iglavci in listavci v blagov- ni proizvodnji gozdnih lesnih sortimen- tov. Tako so ta razmerja med iglavci in lista v ci s planom za leto 1986 in s sa- moupravnirn sporazumom 1986-1990 bi- la predvidena 62 : 38, realizirana v letu 1986 pa so bila 65: 35. Na takšno razmer- je med iglavci in listavci ter celoten ob- seg in strukturo blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti.mentov v letu 1986 so nesporno vplivali tudi sanacijski poseki v sestojih prizadetih po ujmah ter sana- cijski pose ki zaradi propadanja in umira- nja gozdov. Najmanj 400.000 m3 lesa je bilo lani posekana zaradi vetrolomov in žledolomov. Ocenjuje se, da od vseh po- sekov v naši republiki že ena tretjina in v nekaterih predelih celo do 90% odpa- de na poseke hirajočega ali odmrlega drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja prizadetega po ujmah in tudi gozdnih škodljivcih. Skupna poraba lesa je v lanskem letu znašala 3.853.000 m3 (iglavci 2.358.000 m3, listavci 1.495.000 m3), kar je 98% v odnosu na obseg te porabe plani- rane s samoupravnim sporazumom 1986-1990 (iglavci 100%, listavci 95 %) in lO l % v odnosu na plan za leto 1986 (iglavci l 05 %, lista v ci 94 %). Pokritje te skupne porabe v lanskem letu je bilo v odnosu na samoupravni sporazum 1986-1990 uresničeno z dobavami gozd- nih lesnih sortimentov iz SR Slovenije 105 o/o (iglavci lll %, lista v ci 96 o/o) in les- nimi ostanki iz SR Slovenije 76 % (iglavci 7 4 %, lista v ci 1 OO %). V odnosu na plan za leto 1986 pa je bilo pokritje te sku pne po- rabe lesa v lanskem letu uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz SR Slovenije l 04% (iglavci 109 %, lista v ci 94 %) in lesnih ostankov iz SR Slovenije 82 o/o (iglavci 80%, listavci 100 %). Kar za- deva oskrbo z gozdnimi lesnimi sorti- menti v letu 1986 iz SR Slovenije, je izpo- staviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sorti- menti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovine, ki je lani bila največja v zad- njih letih. Oskrba z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesa- vine iz SR Slovenije je že vsa pretekla le- ta v stalnem porastu od 172.000 m3 v letu 1981 do 281.000 m2 v letu 1985 in 322.000 m3 v letu 1986. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti za proizvodnjo celuloze in lesovine so v do- ločeni meri odraz cenovnih razmerij, predvsem pa rezultat angažiranja in- dustrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir«, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čimboljšo trajno oskrbo z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, ni bil v letu 1986 globalno vzeto v celoti do- sežen ne na področju gojenja gozdov (obnova in nega gozdov, melioracije goz- dov in pogozdovanje) ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva pod- ročje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdobje 1986-1990 določe­ ni na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je ome- niti, da so za obdobje 1986-1990 planira- ni znatno večji poprečni letni obsegi v melioracijah gozdov kot v obdobju 1981-1985, in sicer za l. 760 ha ali 85 %, od tega z direktno premeno za 646 ha ali 43 % manj in z indirektno premeno za 2.406 ha ali 156% več, kot tudi, da je rea- lizacija planiranih melioracij gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju bila dosežena vsega 58 % (direktna premena 69%, indirektna premena 48 %). Kar za- deva gradnjo gozdnih cest je njen obseg za obdobje 1986-1990 bil planiran v ok- viru realnih danosti in možnosti, tj. pred- vsem razpoložljivih sredstev za te name- ne, kar velja tudi za plan in njegovo rea- lizacijo v letu 1986. Primerjavo s pretek- lim srednjeročnim obdobjem pa mora- mo v tem pogledu jemati s pridržkom, kajti obdobje 1981-1986 je bilo glede na realiziran poprečni letni obseg gradnje gozdnih cest 440 km izjemno v vsem po- vojnem razdobju. Za vlaganja v gozdove je bilo lani po- rabljeno 12.086.311.000 din. Po namenu so bila ta sredstva porabljena 73,3 % za gojenje, varstvo in urejanje gozdov ter 26,7 o/o za gradnjo gozdnih cest. Po virih pokritja teh sredstev za vlaganja v goz- dove v letu 1986 je bila sestava porablje- nih sredstev za gojenje, varstvo in ureja- nje gozdov v znesku 8.858.630.000 din na- slednja: lastna sredstva gozdnogospo- darskih organizacij 80,5 %, sredstva po- rabnikov lesa 3,7 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 15,6 o/o in ostala sredstva 0,2 % ter sestava porabljenih sredstev za gradnjo gozdnih cest v zne- sku 3.227.681.000 din naslednja: lastna sredstva gozdnogospodarskih organiza- cij 61,4 %, sredstva porabnikov lesa 24.4 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarastvo 1,3 %, krediti bank 7,9% in ostala sredstva 5,0 %. V skladu z določ­ bami in opredelitvami zakona o gozdo- vih iz leta 1985 je lani v primerjavi s pre- teklim srednjeročnim obdobjem v se- stavi sredstev za gojenje, varstvo in ure- janje gozdov znatno porastel ter hkrati v sestavi sredstev za gradnjo gozdnih cest padel delež sredstev republiške skup- nosti za gozdarstvo. Pripomniti je, da je pokritje vlaganj v gozdove na področju gojenja, varstva in urejanja gozdov iz združenih sredstev pri republiški skup- nosti za gozdarstvo bilo v letu 1986 rela- tivno zadovoljivo tudi zato, ker so ta sred- 323 stva lani poleg tekočega priliva sredstev za GBP bila pokrita tudi s tonamenskimi sredstvi iz leta 1985. Posebno pozornost republiške in ob- močnih skupnosti za gozdarstvo ter gozdnogospodarskih organizacij in nji- hovih asociacij je bila v lanskem letu na- menjena problematiki propadanja in umiranja gozdov. Ugotavljale so vpliv imisij škodljivih snovi v gozdove ter spremljale stanje in trende propadanja in umiranja gozdov zaradi teh imisij. Na to tematiko je bilo v Ljubljani maja 1986 jugoslovansko posvetovanje in razstava »Gozd in okolje - FOREN 1986«, obrav- nave tega perečega vprašanja pa so lani potekale tudi v skupščinski komisiji za varstvo okolja, v odborih Skupščine SR Slovenije, v komisiji za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije in po re- gijah. . Na· področju usklajevanja odnosov gozd - divjad je delo v lanskem letu po- tekalo v skladu s programom, začrtanem v planu za leto 1986. Območne skupnosti za gozdarstvo so obravnavale analize uresničevanja lovskogospodarskih na- črtov za obdobje 1981-1985. ki so jih pri- pravile lovske organizacije. Ob tem so območne skupnosti za gozdarstvo pred- vsem ugotavljale smeri raz\•oja odnosov gozd - divjad v svojem gozdnogospo- darskem območju, nakar so na podlagi teh ugotovitev pripravile mnenja k pred- logom lovskogospodarskih načrtov za srednjeročno obdobje 1986-1990. Re- publiška skupnost za gozdarstvo je v lan- skem letu opravila anaJizo sodelovanja območnih skupnosti za gozdarstvo pri usklajevanju lovskogospodarskih načr ­ tov za obdobje 1986-1990 z gozdnogo- spodarskimi načrti . Iz te analize je raz- vidno, da je bila večina območnih skup- nosti za gozdarstvo aktivno v kij učena v to nalogo in da so bili na njihove predlo- ge in zahteve korigirani m dopolnjeni lovskogospodarski načrti za gospodar- jenje z lovišči.lz poročil območnih skup- nosti za gozdarstvo je razvidno, da v letu 1986 večina gozdnogospodarskih orga- nizacij še ni vnašala svojih obeznosti v 324 gozdnogospodarske načrte enot v skla- du z začasnim navodilom republiškegn komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Te obveznosti so namreč dolo- čene v sprejetih družbenih dogovorih za lovskogojitvena območja, katerih pod- pisniki so tudi gozdnogospodarske or- ganizacije. Izkazalo se je, da zaradi nep- rimerne organiziranosti lovske organiza- . cije niso usposobljene za izdelavo stro- kovnih predlogov za vnašanje v gozdno- gospodarske načrte. Čeravno to ne sodi neposredno v po- ročilo o uresničevanju samoupravnega sporazuma 1986-1990 v letu 1986, pa med dogodki in dejavnostmi v lanskem letu, ki zadevajo gozdove in gozdarstvo, ne moremo, a da ne omenimo IUFRO kongresa, ki je bil septembra lani v Ljub· ljani. Kongres je bil vsestransko visoko ocenjen kot zelo uspešno priprav lj en in izpeljan, katerega tematika je po svoji razsežnosti in globini veliko prispevala k poglobljeni obravnavi in razreševanju vprašanj in problematike v zvezi z goz- dovi in gospodarjenjem z njimi tudi v na- šem prostoru. Z aktivno vključitvijo sred- stev javnega obveščanja je po zaslugi IUFRO kongresa bila tudi naša širša jav- nost seznanjena v širini in poglobljenosti kot še nikoli doslej z vprašanji, problemi in nalogami pri obravnavi gozdov in go- spodarjenju z njimi, ki so ali stojijo pred gozdarsko stroko in panogo ter družbo kot celoto. To poročilo je po sprejetju v organih republiške skupnosti za gozdarstvo po- slati podpisnilcom samoupravnega spo- razuma 1986-1990 s predlogom, da v ob- močnih skupnostih za gozdarstvo analizi- rajo uresničevanje planov zn leto 1986 v svojem gozdnogospodarskem območju in sprejmejo ustrezne ukrepe. , SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 1.1 BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNlH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 mJ DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI iglavci Iis tavci skupaj iglavci lis tavci skupaj ig1avci lista v ci skupaj l . Tolmin 59.46 1 70.599 130.060 29.781 55.425 85.206 89.242 126.024 215.266 2. Bled 75.458 9.010 84.468 55.948 1.023 56.971 131.406 10.033 141.439 3. Kranj 56.655 IOA44 67.099 105.233 23.358 128.591 161.888 33.802 195.690 4. LjublJana 63.459 29.304 92.763 157.242 77.379 234.621 220.701 106.683 327.384 5. PostoJna 132.526 31.700 164.226 63.887 11.220 75.107 196.413 42.920 239.333 6. Kočevje 113.550 76.895 190.445 50.221 11.421 61 .642 163.771 88.316 252.087 7. Novo mesto 60.094 82.751 142.845 15.102 51.988 67.090 75.196 134.739 209.935 8. Brežice 27.321 29.255 56.576 4.242 45.494 49.736 31.563 74.749 106.312 9. Celje 32.708 19.066 51.774 46.625 67.085 113.710 79.333 86.151 165.484 lO. Nazarje 41 .070 16.777 57.847 73.939 3.826 77 .765 115.009 20.603 135.612 11. Slovenj Gradec 95.471 10.146 105.617 112.198 2.215 114.413 207.669 12.361 220.030 12. Maribor 95.124 54.876 150.000 68.253 30.139 98.392 163.377 85.015 248.392 13. Maribor 6.750 25.035 3 1.785 4.917 2.305 7.222 11 .667 27.340 39.007 Radgona !.734 5.427 7.161 226 3.506 3.732 1.960 8.933 10.893 14. Kras 7.210 4.096 11 .306 5.111 21.466 26.577 12.321 25 562 37.883 SKUPAJ 1-14 868.591 475.381 1.343.972 792.925 407.850 1,200.775 1,661.516 883.231 2,544.747 Gozdov! pri drugih OZD 42.000 38.000 80.000 - - 42.000 38.000 80.000 w VSE SKUPAJ 910.591 513.38 1 1.423.972 792.925 407.850 1.200.775 1,703.516 921.231 2,624.747 N ()) ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE CJ) BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 Družbeni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 iglavci lista v ci skupaj ml mJ ml l. Tolmin 51.400 65.100 116.500 2. Bled 75.600 8.800 84.400 3. Kranj 47.900 19.400 67.300 4. Ljubljana 53.200 29.100 82.300 5. Postojna 115.600 31.700 147.300 6. Kočev;e 102.000 86.800 188.800 7. Novo mesto 53.400 85. 100 138.500 8. Brežice 12.200 37.300 49.500 9. Celje 24.200 22.200 46.400 10. Nazarje 39.200 15.800 55.000 l L Slovenj Gradec 93.600 12.000 105.600 12. Maribor 94.300 49.600 143.900 13. Murska Sobota 5.400 23.100 28.500 Radgona 1.900 5.400 7.300 14 . Kras 5.700 3.900 9.600 SKUPAJ l-14 775.600 495.300 1.270.900 Gozdovi pri drugth OZD 41.000 37.000 78.000 VSE SKUPAJ 816.600 532.300 1,348.900 --------.-- - mJ 59.461 75.458 56.655 63.459 132.526 113.550 60.094 27.321 32.708 41.070 95.471 95.124 6.750 1.734 7.210 868.591 42.000 910.591 TABELA ŠT. 1.2.1 REALIZACIJA V LETU 1986 iglavci lista v ci skupaj %do mJ %do mJ %do let. pi. let. pL let. pl. 116 70.599 108 130.060 112 100 9.010 102 84.468 100 118 10.444 54 67.099 100 119 29.304 101 92.763 113 ] 15 31.700 100 164.226 111 lll 76.895 89 190.445 lOJ 113 82.751 97 142.845 103 224 29.255 78 56.576 114 135 19.066 86 51.774 112 105 16.777 106 57.847 105 102 10.146 85 105.617 100 101 54.876 111 150.000 104 125 25.035 108 31.785 112 91 5.427 100 7.161 98 126 4.096 105 11.306 118 112 75.381 96 1.343.972 106 102 38.000 \03 80.000 103 112 513.381 96 1,423.972 106 w tv >-.,J SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV V LETU 1986 Zasebni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 iglavci listavci skupaj mJ ml mJ ml l. Tolmin 23.700 60.700 84.400 29.781 2. Bled 56.000 5.000 61.000 55.948 3. Kranj 72.900 30.200 103.100 105.233 4. Ljubljana 149.300 74.300 223.600 157.242 5. Postojna 61.000 12.000 73.000 63.887 6. Kočevje 39.300 21.300 60.600 50.221 7. Novo mesto 11.200 54.800 66.000 15.102 8. Brežice 3.500 42.700 46.200 4.242 9. Celje 44.900 67.300 112.200 46.625 10. Nazarje 79.500 6.300 85.800 73.939 11. Slovenj Gradec 114.400 5.600 120.000 112.198 12. Maribor 73.600 33.700 107.300 68.543 13. Murska Sobota 6.700 2.100 8.800 4.917 Radgona 400 3.200 3.600 226 14. Kras 7.400 23.500 30.900 5. 111 SKUPAJ 1-14 743.800 442.700 1.86.500 792.925 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 743.800 442.700 1,]86.500 792.925 TABELA ŠT. 1.2.2 REALIZACIJA V LETU 1986 ig1avci listavci skupaj %do mJ· %do mJ %do let. pl. let. pi. let. pi. 126 55.425 91 85.206 101 100 1.023 20 56.971 93 144 23.358 77 128.591 125 105 77.379 104 234.621 lOS 105 11.220 93 75.107 103 128 11.421 54 61.642 102 135 51.988 95 67.090 102 121 45.494 107 49.736 108 104 67.85 !OO 113.710 !Ol 93 3.826 61 77 .765 91 98 2.215 40 114.413 95 93 30.139 89 98.392 92 73 2.305 110 7.222 82 56 3.506 110 3.732 104 69 21.466 91 26.577 86 107 407.850 92 1,200.775 101 107 407.850 92 1,200.775 101 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE co BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESN1H SORTIMENTOV V LETU 1986 Vsi gozdovi PLAN ZA LETO 1986 Iglavci Listavci Skupaj m3 m3 mJ mJ l. Tolmin 57.100 125.800 200.900 89.242 2. Bled 131.600 13.800 145.400 131.406 3. Kranj 120.800 49.600 170.400 161.888 4. Ljubljana 202.500 103.400 305.900 220.710 5. Postojna 176.600 43.700 220.300 196.413 6. Kočevje 141.300 108.100 249.400 163.771 7. Novo mesto 64.600 139.900 204.500 75.196 8. Brežice 15.700 80.000 95.700 31.563 9. Celje 69.100 89.500 158.600 79.333 10. Nazarje 118.700 22.100 140.800 115.009 11 . Slovenj Gradec 208.000 17.600 225.600 207.669 12. Maribor 167.900 83.300 251.200 163.377 l 3. Murska Sobota 12.100 25.200 37.300 11.667 Radgona 2.300 8.600 10.900 1.960 14. Kras 13.100 27.400 40.500 12.321 SKUPAJ l-14 1.519.400 938.000 2,457.400 1,661.516 GozdoV1 pri drugih OZD 41.000 37.000 78.000 42.000 VSE SKUPAJ 1,560.400 975.000 2,535.400 1,703.516 TABELA ŠT. 1.2.3 REALIZACIJA V LETU 1986 lglavci Li stavci SkupaJ %do mJ %do m> % do let. pi. let. pi. let. pi. 119 126.024 100 215.266 107 100 10.033 73 141.439 97 134 33.802 68 195.690 115 109 106.683 103 327.384 107 111 42.920 98 239.333 109 116 88.316 82 252 087 101 116 134.739 96 209.935 103 201 74.749 93 106.312 Ili 115 86.151 96 165.484 104 97 20.603 93 135.612 96 100 12.361 70 220.030 98 97 85.015 102 248.392 99 96 27.340 108 39.007 105 85 8.933 104 10.893 100 94 25.562 93 37.883 94 109 883.231 94 2,544.747 104 102 38.000 103 80.000 103 109 921.231 94 2,624.747 104 SAMOUPRAVNA INTRESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVEN1JE TABELA ŠT. 2 BILANCA LESA V LETU 1986 Poraba POKRITJE PORABE LESA V LETU 1986 lesa v SR Slovenija Vrsta porabe lesa letu Gozdni lesni Druge 1986 sortimenti ostanki Skupaj republike 000 m 3 000m3 o/o 000m3 % 000 m3 % 000 m 3 % 000m3 % L LES ZA MEHANSKO PREDELA VO 1.650 1.500 91 - - 1.500 91 120 7 30 2 - iglavci 1.130 l.l30 100 - 1.130 100 - listavci 520 370 71 - - 370 71 120 23 30 6 II. LES ZA CELULOZO lN PLOŠČE TER TEHN. LES ZA DR. NAMENE 1.953 875 45 302 15 1.177 60 516 27 260 13 - iglavci 1.228 574 47 272 22 846 69 122 10 260 21 - listavci 725 301 42 30 4 331 46 394 54 l . LES ZA CELULOZO 966 384 40 90 9 474 49 240 25 252 26 - iglavci 737 322 44 90 12 412 56 73 10 252 34 - listavci 229 62 27 - 62 27 167 73 2. LES ZA PLOŠČE 691 203 29 212 31 415 60 276 40 - iglavci 252 31 12 182 69 213 81 49 19 - listavci 429 172 40 30 7 202 47 227 53 3 . TEHN1ČNI LES ZA DR. NAMENE 296 288 97 - - 288 97 - - 8 3 - iglavci 229 221 97 - 221 97 - 8 3 - listavci 67 67 100 - - 67 100 JII. DRVA- listavci 250 250 100 - 250 100 VSE SKUPAJ (l+Il+IH) 3.853 2.625 68 302 8 2.927 76 636 16 290 8 w - iglavci 2.358 1.704 72 272 12 1.976 84 122 5 260 Il N - listavci 1.495 921 62 30 2 951 64 514 34 30 2 CCl ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE o OBNOVA GOZDOV V LETU 1986 PLAN ZA LETO 1986 družbeni zasebni vsi gozdovi gozdovi gozdovi ha ha ha l. Tolmin 194 145 339 2. Bled 141 210 351 3. Kranj 130 482 612 4. Ljubljana 156 432 588 5. Postojna 601 575 1.176 6. Kočevje 223 57 280 7. Novo mesto 208 217 425 8. Brežice 46 45 91 9. Celje 72 167 239 lO. Nazarje 136 138 274 11. Slovenj Gradec 139 171 310 12. Maribor 235 274 509 13. Murska Sobota 69 ll 80 Radgona 54 26 80 14. Kras ll 100 111 SKUPAJl-14 2.415 3.050 5.465 Gozdovi pri drugih OZD 226 - 226 VSE SKUPAJ 2.641 3.050 5.691 TABELA ŠT. 3 REALIZACIJA V LETU 1986 družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi %do %do %do ha let. pi. ha let. pl. ha let. pi. 162 84 174 120 336 99 115 82 158 75 273 78 147 113 571 118 718 117 151 97 402 93 553 94 4lS 69 477 83 892 76 168 75 36 63 204 73 166 80 61 28 227 53 93 202 55 122 148 163 Bl 112 183 110 264 IlO 125 92 157 114 282 103 166 119 192 112 258 115 241 103 293 107 534 lOS 77 112 30 273 107 134 39 72 27 104 66 82 43 391 143 143 186 168 2.189 91 2.959 97 5.148 94 110 49 - 110 49 2.299 87 2.959 97 5.258 92 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 4 NEGA GOZDOV V LETU 1986 PLAN ZA LETO 1986 REALIZACIJA V LETU 1986 družbeni zasebni vsi družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi %do %do %do ha ha ha ha let. pi. ha let. pi. ha let. pi. l. Tolmin 960 687 1.647 757 79 721 lOS 1.478 90 2. Bled 823 661 1.484 794 96 429 65 1.223 82 3. Kranj 701 1.215 1.916 755 lOB 1.298 107 2.053 107 4. Ljubljana 1.068 2.073 3.141 1.029 96 1.839 89 2.868 91 S. Postojna 1.426 1.246 2.672 1.270 89 1.083 87 2.353 88 6. Kočevje l.045 413 1.458 858 82 209 SI 1.067 73 7. Novo mesto 1.993 1.184 3.177 1.459 73 609 SI 2.068 65 8. Brežice 696 436 l.l32 SlO 88 555 127 1.165 103 9. Celje 634 1.300 ).934 656 103 1.309 lOl 1.965 102 10. Nazarje 494 441 935 453 92 488 lll 941 101 li . Slovenj Gradec 1.005 932 1.937 890 89 l.l32 121 2.022 104 12. Maribor 1.541 1.489 3.030 1.497 97 l.524 102 3.021 100 13. Murska Sobota 400 . 129 529 463 116 111 86 574 109 Radgona 263 48 311 252 96 54 112 306 98 14. Kras 142 203 345 55 39 65 32 120 35 SKUPAJ 1-14 13.191 12.457 25.648 11.798 89 11.426 92 23.224 91 Gozdovi pri drugih OZD 655 - 655 430 66 - 430 66 VSE SKUPAJ 13.846 12.457 26.303 12.228 88 11.426 92 23.654 90 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE N MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1986 Družbeni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 direktna indirektna melioracije direktna premena prem ena prem ena skupaj %do ha ha ha ha let. pi. l . Tolmin 15 344 359 28 187 2. Bled l 5 6 1 100 3. Kranj 12 18 30 25 208 4. Ljubljana 22 - 22 6 27 S. Postojna 22 40 62 36 164 6. Kočevje 76 63 139 241 317 7. Novo mesto 19 26 45 29 153 8. Brežice 2 - 2 42 2100 9. Celje 38 38 44 116 lO. Nazarje 4 4 4 100 ll. Slovenj Gradec 12. Maribor l 5 6 9 900 13. Murska Sobota lO 80 90 12 120 Radgona 7 - 7 10 143 14. Kras 12 394 406 13 108 SKUPAJ 1-14 241 975 1.216 soo 207 Gozdovi pri drugih OZD 30 30 60 7 23 VSE SKUPAJ 271 1005 1.276 507 187 TABELA ŠT. S.l.l REALIZACIJA V LETU 1986 indirektna premena melloracije skupaj %do %do ha let. pL ha lel. pl. 497 144 525 146 - 1 17 25 83 6 27 13 32 49 79 32 51 273 196 14 54 43 96 - 42 2100 41 85 224 - 4 100 5 100 14 233 155 194 167 186 - 10 143 396 101 409 101 1153 118 1653 136 - 7 12 1153 115 1660 130 <:.V w w SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 19B6 Zasebni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 direktna indirektna melioracije direktna premena prem ena prem ena skupaj %do ha ha ha ha let. pi. l. Tolmin so 598 468 49 98 2. Bled - - 9 3. Kranj 68 85 153 62 91 4. Ljubljana 96 8 104 44 46 5. Postojna 38 72 IlO 25 66 6. Kočevje 17 55 72 42 247 7. Novo mesto 68 138 206 140 206 8. Brežice 177 150 327 148 84 9. Celje 44 64 108 45 102 10. Nazarje 15 - 15 12 80 ll. Slovenj Gradec 12. Maribor 19 79 98 19 100 13. Murska Sobota 18 100 1 !8 35 194 Radgona 5 3 8 10 200 14. Kras 52 234 286 54 104 SKUPAJ 1-14 667 1586 2253 694 104 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 667 1586 2253 694 104 ., TABELA ŠT. 5.1.2 REALIZACIJA V LETU 1986 indirektna premena melioracije skupaj %do %do ha let. pi. ha let. pi. 466 78 515 79 9 58 68 120 78 8 100 52 50 48 67 73 66 - 42 58 57 41 197 96 86 57 234 72 81 127 126 117 - 12 80 92 116 lll 113 68 68 103 87 2 67 12 ISO 406 174 460 161 1372 87 2066 92 1372 87 2066 92 w w ,::.. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 Vsi gozdovi PLAN ZA LETO 1986 direktna indirektna melioracije direktna premena prem ena prem ena skupaj %do ha ha ha ha let. pi. l. Tolmin 65 942 1007 77 118 2. Bled 1 s 6 lO 1000 3. Kranj 80 103 183 87 109 4. Ljubljana 118 8 126 50 42 S. PostoJna 60 112 172 61 102 6. Kočevje 93 118 211 283 304 7. Novo mesto 87 164 251 169 194 8. Brežice 179 150 329 190 106 9. Celje 82 64 146 89 109 10. Nazarje 19 - 19 16 84 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 20 84 104 28 140 13. Murska Sobota 28 180 208 47 168 Radgona 12 3 15 20 167 14. Kras 64 628 692 67 lOS SKUPAJ 1-14 908 2561 3469 1194 131 Gozdovi pri drug1h OZD 30 30 60 7 23 VSE SKUPAJ 938 2591 3529 1201 128 TABELA ŠT. 5.1.3 REALIZACIJA V LETU 1986 indirektna premena melioracije skupaj %do %do ha let pl ha let. p1. 963 102 1040 103 - - lO 167 58 56 145 79 8 100 58 46 61 54 122 71 32 27 315 149 71 43 240 96 86 57 3·76 84 122 191 211 145 16 84 97 115 125 120 223 124 270 130 2 67 22 147 802 128 869 126 2525 99 3.719 107 - 7 12 2525 97 3726 106 w w (J) SAMO VPRA VNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 Družbeni gozdovi PLAN ZA LETO 19Ho vzdrževanje pogozdovanje nasadov ha ha ha l. Tolmin 41 - 2. Bled 3. Kranj - 161 - 4. ljubljana - 41 - 5. Postojna - 151 - 6. Kočevje - 607 7. Novo mesto - 86 8. Brežice 8 51 9. Celje 3 253 4 JO. Nazarje - 20 - Il. Slovenj Gradec 12. Maribor 26 91 26 13. Murska Sobota 32 -- Radgona - 158 - 14. Kras - 83 - SKUPAJ l-14 37 1775 30 Gozdovi pri drugih OZD - 150 7 VSE SKUPAJ 37 1925 37 TABELA ŠT. 5.2.1 REALlZAClJA V LETU 1986 pogozdovanje vzdrževanje nasadov %do %do let. pl. ha let. pi. 41 100 149 93 75 183 340 225 696 115 523 608 - 147 288 133 266 lOS 10 50 100 170 187 36 112 170 108 83 100 81 2706 152 94 63 100 2800 145 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJJE o;. MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1986 Zasebni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 pogozdovanje vzdrževanje nasadov ha ha ha l. Tolmin 185 - 2. Bled 3 . Kranj lO 426 1 4 . Ljubljana - 168 5. Postojna 180 - 6. Kočevje - 130 - 7. Novo mesto - 305 - 8. Brežice 20 1533 9. Celje 4 297 5 10. Nazarje - 53 - 11 . Slovenj Gradec - 12 9 12. Maribor - 174 - 13. Murska Sobota - 60 - Radgona 1 20 14 . Kras 471 - SKUPAJ 1-14 35 4014 15 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 35 4014 15 ___ It __ TABELA ŠT. 5.2.2 REALIZACIJA V LETU 1986 pogozdovanje vzdrževanje nasadov %do %do let. pL ha let. pL 176 95 lO 411 96 336 200 261 145 149 115 581 190 - 683 45 125 225 76 28 53 18 150 175 101 63 105 21 lOS 316 67 43 3443 86 43 3443 86 w w ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1986 Vsi gozdovi PL./\N ZA LETO 1986 pogozdovanje vzdrževanje nasadov ha ha ha l . Tolmin - 226 2. Bled 3. Kranj lO 587 l 4. Ljubljana 209 - 5. Postojna - 331 6. KočevJe - 737 - 7. Novo mesto - 391 8. Brežice 28 1584 - 9. Celje 7 s so 9 lO. Nazarje - 73 Il . Slovenj Gradec - 12 9 12. Maribor 26 266 26 13. Murska Sobota - 92 - Radgona 1 178 14. Kras 554 - SKUPAJ l-14 72 5789 45 Gozdovi pri drugih OZD 150 7 SKUPAJ 1-14 72 5939 52 TABELA ŠT. 5.2.3 REALIZACIJA V LETU 1986 pogozdovanje vzdrževanje nasado\' %do %do let. pi. ha let. pL 217 96 10 560 95 411 197 601 !82 845 115 1104 282 - 830 52 129 491 89 38 52 18 150 lOO 345 130 99 108 191 107 399 72 62 6149 106 94 63 72 6243 lOS ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE co NOVOGRADNJA lN REKONSTRUKCIJA GOZDNIH CEST V LETU 1986 Družbeni gozdovi PLAN ZA LETO 1986 novo- rekon- skupaj gradnja strukcija km km km l. Tolmin 11.6 2,0 13,6 2. Bled 12,0 - 12.0 3. Kranj 6,2 1,1 7,3 4. Ljubljana 14,3 l,S 15,8 S. Postojna 10.0 - 10,0 6. Kočevje 14,1 0,3 14,4 7. Novo mesto 8,0 2,0 10,0 8. Brežice 3,6 5,0 8,6 9. Celje 12,0 4,0 16,0 1 O. Nazarje 9,8 0,8 10,6 11. Slovenj Gradec 12,7 2,2 14,9 12. Maribor 9,8 3,0 12,8 13. Murska Sobota - 1,5 1,5 Radgona 14. Kras 2,0 - 2,0 SKUPAJ 1-14 126,1 23.4 149.5 Gozdovi pri drugih OZD - 3,0 3,0 VSE SKUPAJ 126,1 26,4 152.5 TABELA ŠT. 6.1 RALIZACIJA V LETU 1986 novogradnja rekonstrukcija sku pa; %do %do %do km let. pi. km let. pL km let pi. 10,8 93 1,3 65 12,1 89 15,8 132 15,8 132 6,0 97 1,1 100 7, l 97 10,1 71 - - 10,1 64 7,4 74 0,2 7,6 76 16,4 116 1.4 467 17,8 124 5,9 74 4,5 225 10,4 104 1.7 47 2,0 40 3,7 43 4,0 33 5,7 142 9,7 61 9,9 101 9,9 93 13,5 106 16,8 764 30,3 203 6,3 64 4,7 157 ll,O 86 0,6 40 0,6 4C - - 3,9 3,9 19~ 107,8 85 42,2 180 150,0 100 6,7 3,3 110 10,0 33:) 114,5 91 45,5 172 160,0 105 - w SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 Zasebni gozdovi OBNOVA. NEGA lN VARSTVO GOZDOV obnova nega varstvo skupaj gozdov gozdov gozdov 1+2+3 l 2 3 4 l. Tolmin 47.716 94.566 3.623 145.905 2. Bled 44.644 38.660 17.148 100.452 3. KranJ 96.014 103.279 34.152 233.445 4. Ljubljana 109.854 245.777 15.775 371.406 5. Postojna 108.749 84.985 36.661 230.395 6. Kočevje 8.717 7.810 11.645 28.172 7. Novo mesto 26.523 65.770 12.744 105.037 8. Brežice 25.388 94.156 3.763 123.307 9. Celje 34.403 135.568 15.766 185.737 lO. Nazarje 43.860 45.943 5.874 95.677 ll. Slovenj Gradec 57.721 J !3.220 26.705 197.646 12. Maribor 55.776 146.200 20.784 222.760 13. Murska Sobota 7.941 2.882 456 11.279 Radgona 3.993 3.075 773 7.841 14. Kras 8.575 11.135 50.912 70.622 SKUPAJ 1-14 679.874 l.l93.026 256.781 2,129.681 Gozdovi pri drugth OZD VSE SKUPAJ 679.874 l, 193.026 256.781 2,129.681 TABELA ŠT. 7.2/l 000 din MELlORAC1JE GOZDOV IN POGOZDOVANJE m~liorscije gozdov direktna indirektna skupaj pogozdo- prem ena premena 5+6 vanje 5 6 7 8 27.394 58.626 86.020 2.837 - 2.837 18.623 4.993 23.616 267 27.324 1.440 28.764 17.293 3.736 21.029 16.846 16.846 69.144 8.603 77.747 88.997 10.672 99.669 17.909 15.910 33.819 1 03? 8.869 - 8.869 - - 5.388 10.927 15.151 26.078 24 .815 6.192 31 .007 6.352 259 6.611 27.789 38.855 66.644 ... -.- 365.119 164.437 529. 556 6.692 365.119 164.437 529.556 6.692 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE *"" PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 Zasebni gozdovi Melioracije in pogozdovanje Odkazovanje vzdrževanje skupaj drevja za nasadov 7+B+9 posek 9 lO 11 l . Tolmin 14.835 100.855 37.636 2. Bled - 2.837 15.583 3. Kranj 44.025 67.908 91.543 4. Ljubljana 34.305 63.069 145.590 5. Postojna 23.480 44.509 57.853 6. Kočevje 7.376 24.222 55.515 7. Novo mesto 70.109 147.856 95.140 8. Brežice 50.726 ] 50.395 6.935 9. Celje 17.631 52A87 56.568 10. Nazarje 2.364 11.233 85.540 li. Slovenj Gradec 1.692 7.080 76.311 12. Maribor 21.456 47.534 31.983 1 3. Murska Sobota 10.570 41.577 4.931 Radgona 7.051 13.662 3.850 14. Kras 39.282 105.926 47.245 SKUPAJ 1-14 344.902 881 .150 812.223 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 344 .902 881150 812.223 TABELA. ŠT. 7.2/2 000 din Ostala Gojenje, var- Gradnja Vsa Urejanje poraba stvo in urejan. gozdnih vlaganja gozdov sred. za GBR gozdov skupaj cest skupaj 14+15 4+10-tll+l2+13 12 13 14 15 16 22.304 13.733 320.433 92.331 412.764 33.842 19.001 171.715 163.338 335.053 75.783 35.244 503.923 178.747 682.670 44.606 41 .899 666.570 16!.245 827.815 6.593 518 339.868 148.620 488.488 29.849 - 137.758 241 .686 379.444 35.508 20.791 404.332 132.509 536.841 18.854 11.335 310.826 16.156 326.982 47.701 26.023 368.516 125.241 493.757 25.084 20.746 238.280 74.913 313.193 36.199 22.650 339.886 89.473 429.359 34.270 30.196 366.743 65.601 432.244 1.200 2.025 61.012 - 61.012 4.363 29.716 - 29.716 72.353 8.281 304.427 29.993 334.420 484.146 256.805 4,564.005 1.519.753 6,083.758 484.146 256.805 4,564.005 !,519.753 6,083.758 w ..p... (}) SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJ jE PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 Vsi gozdovi OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV obnova nega varstvo skupaj gozdov gozdov gozdov 1+2+3 2 3. 4 l. Tolmin 96.772 176.072 19.942 292.786 2. Bled 77.290 100.992 44.515 222.797 3. Kranj 123.091 165.412 84.339 372.842 4. Ljubljana 148.137 384.201 37.209 569.547 5. Postojna 196.574 188.599 187.036 572.209 6. Kočevje 50.961 86.782 33.692 171.435 7. Novo mesto 96.721 208.463 143.214 448.398 8. Brežice 6l.I30 178.057 38.308 277.495 9. Celje 48.001 201.688 29.394 279.083 10. Nazarje 80.110 86.440 17.696 184.246 Il. Slovenj Gradec 122.782 194.748 56.990 374.520 12. Maribor lll.756 299.652 75.946 487.354 13. Murska Sobota 39.647 43.131 6.607 89.385 Radgona 9.952 13.129 3.373 26.454 14. Kras 15.974 20.181 111.675 147.830 SKUPAJ 1-14 1,278.898 2,347.547 889.936 4,516.381 Gozdovi pri drugth OZD 18.SDO 45.000 8.500 72.000 VSE SKUPAJ 1,297.338 2,392.547 898.436 4,588.381 TABELA ŠT. 7.3/ 1 000 din MELlO RACIJE GOZDOV lN POGOZDOVANJE melioracije gozdov direktna in direktna ~k upaj pogozdo- premena premena 5+6 vanje s 6 7 8 60.002 121.620 181.622 3.004 - 3.004 24.388 4.993 29.381 267 31.433 1.440 32.873 39.676 5.433 45.109 77.530 3.473 81.003 83.283 10.835 94.118 118.532 10.672 129.204 32.958 20.166 53.124 1.886 11 .862 - 11.862 - S.388 13.348 15.831 29.179 8.840 35.318 24426 59.744 11740 259 11.999 33.177 88.794 121.971 576.251 307.942 884.193 16.381 1.437 1.437 1.942 557.688 307.942 885.630 18.323 UJ .,s::. m SAMOUPRAVNA INTSRESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE V LETU 1986 Vsi gozdovi Me lioracije in pogozdovanje Odkazovanje vzdrževanje skupaj drevja za nasadov 7+8+9 posek 9 lO ll l. Tolmin 18.561 200.183 60.543 2. Bled 3.004 23.344 3. Kranj 59.707 89.355 118.005 4. Ljubljana 43.328 76.201 170.148 5. Postojna 54.090 99.199 108.393 6. Kočevje 31.356 112.359 124.030 7. Novo mesto 140.736 234 .854 173.688 8. Brežice 63.434 192.638 25.209 9. Celje 41 .224 96.234 69.475 10. Nazarje 3.479 15341 126.800 li. Slovenj Gradec 1.692 7.080 116.264 12. Maribor 45.061 83.080 35.679 13. Murska Sobota 16.947 76.691 6.856 Radgona 22.206 34.205 4.750 14. Kras 48.642 170.613 59.493 SKUPAJ 1-14 590.462 1,491.037 1.222.678 Gozdovi pri drugih OZD 8.263 11.642 10.500 VSE SKUPAJ 598.726 1.502.679 1,233.178 TABELA ŠT. 7.312 000 din Ostala Gojenje, var- Gradnja Vs:1 lJrej;mje poraba stvo in urejan. gozdnih vlaqanja gozdov sred. za GBR gozdov skupaj cest skupaj 14+ 15 4+10-t-11+12+13 12 13 14 15 16 73.129 27.467 654.108 303.805 957.913 67.221 70.506 386.873 405.953 792.826 106.542 50.776 737.520 250.745 988.265 65.674 93.047 974.617 246.407 1,221 .024 16.753 4.585 801.139 297.240 1.098.379 134.852 63.942 606.618 432.770 1,039.368 69.779 63.624 990.343 231.459 1,221.802 30.590 26.869 552.801 26.856 579.657 62.710 36.163 543.665 207.717 751.382 38.531 33.138 398.056 190.257 588.313 65.341 44.299 607.504 336.248 943.752 60.589 107.122 773.824 189.797 963.621 2.901 8.875 184.708 4.742 189.450 5.263 70.672 - 70.672 72.353 12.251 462.540 34.624 497.164 866.965 647.927 8,744.988 3,158,620 11 ,903.608 10.300 9.200 113.442 69.061 182.703 877.265 657.127 8,858.630 3,227.681 12,086 .3~ 1 w ~ ......::1 SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE STRUKTURA PORABLJENlH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Družbeni gozdovi Sredstva porabnikov lesa Sredstva Lastna Območna SOZD srs za sredstva SIS za »Slovenija gozdarstvo Ostala G.G. org gozdarstvo papir« Slovenije sredstva l. Tolmin 234.347 - 26.789 72.539 2. Bled 215.158 - - 3. Kranj 202.756 16.196 - 14.645 4. Ljubljana 294.985 4.612 - 8.450 S. Postojna 406.581 - 14.026 40.664 - 6. Kočevje 406.792 - 6.852 45.680 9.536 7. Novo mesto 478.072 56.394 - 51.545 - 8. Brež1ce 199.920 - 42.055 - 9. Celje 133.969 - 4.647 36.533 - 10. Nazarje 147.313 8.847 3.616 - ll. Slovenj Gradec 267.618 - - 12. Maribor 370.634 24.995 11.452 13. Murska Sobota 82.167 32.763 8.766 Radgona 20.413 - 20.543 14. Kras 36.801 121.312 SKUPAJ 1-14 3,497.526 86.049 77.309 501.797 18.302 Gozdovi pri drugih OZD 107.210 - - 6.432 - VSE SKUPAJ 3,604.736 86.049 77.309 508.229 18.302 TABELA ŠT. 8.1 000 din Vsa sredstva skupaj 333.675 215.158 233.597 308.047 461.271 468.860 586.011 241.975 175.149 159.776 267.618 407.081 123.696 40.956 158.113 4,180.983 113.642 4,294.625 5;:: SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENlJE CX> STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Zasebni gozdovi Sredst•1a porabnikov lesa Sredstva Lastna Območna SOZD srs za sredstva SIS za >>Slovenija gozdarstvo Ostala G.G. org gozdarstvo papir« Slovenije sredstva l. Tolmin 219.578 - - 100.855 - 2. Bled 168.878 - - 2.837 - 3. Kranj 401.592 32.309 - 70.022 - 4. Ljubljana 603.501 18.151 - 44.918 5. Postojna 259.359 - 20.273 24.236 - 6. Kočevje 113.536 - - 24.222 - 1. Novo mesto 300.755 73.331 - 30.246 8. Brežice 161.721 - - 149.105 - 9. Celje 320.914 5.146 42.456 - 10. Nazarje 229.214 2.298 - 6.768 - Il. Slovenj Gradec 333.222 - 6.664 - 12. Maribor 302.611 16.598 47.534 - 1 3. Murska Sobota 19.435 - 41.571 - Radgona 16.054 - 13.662 - 14. Kras 35.026 - - 269.401 SKUPAJ 1-14 3,521.396 126.089 42.01J 874.503 - Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 3,521.396 126.089 42.017 874.503 - TABELA ŠT. 8.2 000 din Vsa sredst\'a skupaj 320.433 171.715 503.923 666.570 339.868 137.758 404.332 310.826 368.516 238.280 339.886 366.743 61.012 29.716 304.427 4,564.005 4,564.005 w ~ CD SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVEN1JE STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GOJENJE, VARSTVO JN UREJANJE GOZDOV PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Vsi gozdovi Sredstva porabnikov lesa Sredstva Lastna Območna SOZD srs za sredst\ra SIS za »Slovenija gozdarstvo Ostala G.G. org gozdarstvo papir« SloveniJe sredstva l. Tolmin 453.925 26.789 173.394 - 2. Bled 384.036 - 2.837 3. Kranj 604.348 48.505 84.667 - 4. Ljubljana 898.486 22.763 53.368 5. Postojna 701.940 - 34.299 64.900 6. Kočevje 520.328 - 6.852 69.902 9.536 7. Novo mesto 778.827 129.725 81.791 8. Brežice 361.64 t - 191 .160 9. CelJe 454.883 9.793 78.989 10. Nazarje 376.527 11 145 - 10.384 - ll. Slovenj Gradec 600.840 6.664 12. Maribor 673. 245 41.593 58.986 - 13. Murska Sobota l 01.602 74.340 8.766 Radgona 36.467 34.205 - 14. Kras 71 .827 390.713 SKUPAJ 1-14 7,018 922 212.138 119.326 1,376.300 18.302 Gozdov1 pri drugih OZD 107.2.10 - - 6.432 VSE SKUPAJ 7,126.132 212.138 ! l9.326 1,382.732 15.302 TABELA ŠT. 8.3 000 din - Vsa sredstva skupaJ 654.108 386.873 737.520 974.617 801.139 606.618 990.343 552.801 543.665 398.056 607.504 773.824 184.708 70.672 462.540 8,744.988 113642 8,858.630 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE o STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Družbeni gozdovi Sredstva porabnikov lesa Sredstva Lastna Območna SOZD SlS za sredstva SlS za »Slovenija gozdarstvo Krediti G.G. org. gozdarstvo papir« Slovenije bank l . Tolmin 76.501 61 .284 - - 18.500 2. Bled 242.615 - - - 3. Kranj 24.126 12.765 - 35.117 4. Ljubljana 58.962 - - 26.200 - S. Postojna 148.620 - - - - 6. Kočevje 174.936 16.148 - - - 7. Novo mesto 97.122 - 1.828 - 8. Brežice 10.700 - - - - 9. Celje 39.223 33.253 - - - 10. Nazarje 83.956 28.976 - - - 1 l . Slovenj Gradec 43.325 101.860 - - 64.590 12. Maribor 62.962 54 .814 - 6.520 - 13. Murska Sobota 2.043 - - 2.699 - Radgona 14. Kras 4.631 - - - - SKUPAJ 1-14 1,069.722 309.090 - 37.247 118.207 Gozdovi pri drugih OZD 67.425 - - - - VSE SKUPAJ l.l37.l47 309.090 37.247 118.207 TABELA ŠT. 9.1 000 din Vsa Ostala sredstva sredstva skupaj 55.189 211.474 - 242.615 - 71.998 - 85.162 - 148.620 - 191.084 - 98.950 - 10.700 10.000 82.476 2.412 115.344 37.000 246.775 - 124.296 - 4.742 - 4.631 104.601 1,638.867 1.636 69.061 106.237 1,707.928 w ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Zasebni gozdovi Sredstva porab:1ikov lesa Sredstva Lastna Območna SOZD SlS za sredstva SlS za »Slovenija gozdarstvo Krediti G.G. org. gozdarstvo papin< Slovenije bank l . Tolmin 27.352 - 5.990 31 .000 2. Bled 163.338 - - 3. Kranj - 73.634 27.600 - 77.513 4. Ljubljana 59.385 101.360 - - - 5. Postojna 148.620 - - - - 6. Kočevje 156.623 83.025 - - - 7. Novo mesto 132.509 - - - 8. Brež.ice 16.156 - - - - 9. Celje 60.529 61.712 - - 10. Nazarje 28.896 43.362 - - 11. Slovenj Gradec - 42.473 - - 28.000 12. Maribor 19.995 45.506 - - 13. Murska Sobota Radgona 14 . Kras 29.993 - - - SKUPAJ l-14 843.396 451.072 27.600 5.990 136.513 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 843.396 451.072 27.600 5.990 136.513 TABELA ŠT. 9.2 000 din Vsa Ostala sredstva sredstva skupaj 27.989 92.331 163.338 - 178.747 soo 161.245 - 148.620 2.038 241 .686 - 132.509 - 16.156 3.000 125.241 2.655 74.913 19.000 89.473 - 65,501 - 29.993 55.182 1,519.753 55.182 1,519.753 ~ SAMO UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE N STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA GRADNJO GOZDNIH CEST PO VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Vsi gozdovi Sredstva porabnikov lesa Sred st ve. Lastna Območna SOZD SlS ze. sredstva srs za ,>SloveniJa gozdarstvo Krediti GG. Or:J. gozdarstvo papir« Slovenije bank l. Tolmin 103.853 61.284 - 5.990 49.500 2. Bled 405.953 - - - - 3. Kranj 24.126 86.389 27.600 - 112.630 4. Ljubljana 118.347 101.360 - 26.200 S. Postojna 297.240 - - - - 6. Kočevje 331.559 99.173 - 7. Novo mesto 229.63} - - 1.828 8. Brežice 26.856 - - 9. Celje 99.752 94.965 - 10. Nazarje 112.852 72.338 - Il. Slovenj Gradec 43.325 144.333 92.590 12. Maribor 82.957 100.320 6.520 - 13. Murska Sobota 2043 2.699 - Radgona 14. Kras 34.624 - - SKUPAJ 1-14 1.913 l 18 760.162 27.600 43.237 254.720 Gozdovi pri drugih OZD 61.425 - - VSE SKUPAJ 1.980.543 760.162 27600 43.237 254.720 TABELA ŠT. 9.3 000 rim Vsa Ostala sredstva sredstva skupaj 83.178 303.805 405.953 - 250.745 soo 246.407 297.240 2.038 432.770 231.459 - 26.856 13.000 207.717 5.067 190.257 56.000 336.248 - 189.797 - 4.742 - 34.624 159.783 3,158.620 1.636 69.061 161.419 3,227,681 w (}) w SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.111 VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FlNANCfR.ANJA V LETU 1986 Družbeni gozdovi Viri financiranja Sredstva porabnikov lesa laslna srt!dslva območna SlS SOZD Vrsla vlaganj Vrednoslni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo »Slovenija papir« 000 din % o/o 000 din % % 000 din % % 000 din % % 1 2 3 l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4.294.625 72 lOD 3.604.736 76 84 86.049 22 2 77.309 100 l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2.458.700 41 100 2.360.727 50 96 29.788 8 1 14.602 19 - Obnova gozdov 611.524 lO 100 591.589 12 96 - - 14.602 19 - Nega gozdov 1.199.521 20 100 1.169.733 25 98 29.788 8 - Varstvo gozdov 641.655 11 100 599.405 13 93 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 621.529 lO 100 60.791 1 10 46.867 IZ 8 62.707 Bl 10 Metioracije gozdov 355.074 6 100 34.390 l lO 16.371 4 5 36.721 47 10 . direklna premena 212.569 4 100 33.521 l 16 14.139 4 7 35.024 45 16 i.ndirektna premeoa 143505 2 IDO 869 1 2.232 l 1.697 2 1 - Pogozdovanje 11.631 lOD 6.379 55 4.420 6 38 - Vzdrževanje nasadov 253.824 4 100 20.022 8 30.496 8 12 21.566 28 8 3. Odkazovanje drevja za posek 420.955 7 100 408 707 9 97 4. lJrejanje gozdov 393.119 7 IDO 393.119 8 100 5. o~~ala poraba sred. za GBR 400.322 7 !OO 38!.392 8 95 9.394 2 2 li. GRADNJA GOZDNIH CEST 1.707.928 2B 100 l.l37.147 24 67 309.090 78 18 SKUPAJ l.+ Il. 6,002.553 100 100 U41.8B3 !OO 79 395.139 100 7 77.309 100 ~ SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE ~ TABELA ŠT. 10.1/2 VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Družbeni gozdovi Viri financtranja sredstva SlS za gozdarstvo krediti ostala Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva oco din % % 000 din o/o % 000 din % % 000 din % % 5 6 l. GOJENJE. VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4,294.625 72 100 508.229 93 12 - - - 18.302 15 l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2.458.700 41 100 44.817 8 2 - - 8.766 7 - Obnova gozdov 617.524 10 100 2.567 - - - 8.766 1 - Nega gozdov 1,199.521 20 100 - Varstvo gozdov 64!.655 11 100 42.250 8 7 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 621.529 10 100 451.164 83 72 - Melioracije gozdov 356.074 8 100 268.592 49 75 . direktna prernena 212.569 4 100 129.885 24 61 . indirektna premena 143.505 2 100 138.707 25 97 - Pogozdovanje 11.631 100 832 1 - Vzdrževanje nasadov 253.824 4 100 181.740 34 72 3. Odkazovanje drevja za posek 420.955 7 100 12.248 2 3 4. Urejanje gozdov 393.119 7 100 5. Ostala poraba sred za GBR 400.322 7 100 - - - 9.536 8 U. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,707.928 28 100 37.247 1 2 118.207 100 7 106.237 85 SKUPAJ I. + O. 6,002.553 100 100 545.476 100 9 118.207 IDO 2 124.539 !OO UJ (}] (]] SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.2/l VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Zasebni gozdovi Viri financiranja Sredstva porabnikov lesa lastna sredstva območna SlS SOZD Vrsta vlaganj Vrednostni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo nSlovenija papir« OOOdin % % OOOdin % % OOOdin % % 000 din % % 3 4 l. GOfENJE. VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 4,564.005 75 100 3,52L396 81 71 126.089 22 3 42.017 60 l. Obnova, nega in varstvo gozdov 2,129.681 35 100 2,031.511 47 95 34.607 s 2 16.598 24 - Obnova gozdov 679.874 li 100 642.266 IS 95 15.000 3 2 16.598 24 - Nega gozdov 1.193.026 20 100 1,173.419 27 98 19.607 3 2 - Varstvo gozdov 256.781 4 100 215.826 s 84 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 881.150 15 100 56.308 1 7 91.482 16 JO 25.419 36 - Metioracije gozdov 529.556 9 100 3.570 l 47.501 8 9 6.609 9 . direktna premena 365.119 6 100 3.505 1 38.898 7 Il 2.673 . indirektna premena 164.437 3 100 65 8.603 1 5 3.736 - Pogozdovanje 6.692 100 1.453 22 - Vzdrževanje nasadov 344.902 s !OO 51.285 1 15 43.981 8 13 18.810 27 3. Odl::azovanje drevja za posek 812.223 13 100 764.979 18 94 4. Urejanje gozdov 4S4.146 8 100 411.793 9 85 5. Ostala poraba sred za GBR 256.805 4 100 256.805 6 100 Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,519.753 25 100 843.296 19 55 451.012 78 30 27.600 40 SKUPAJ!.+ ll. 5,083.758 100 100 064.792 100 72 517.161 100 10 69.617 100 w CJJ m SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.2/2 VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Zasebni gozdovi Viri fmanciranja sredstva SlS za gozdarstvo krediti ostala V rs ta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva 000 din % % 000 din % o/o 000 din % % ODO din o/o % 1 5 6 7 l. GOJENJE, VARSTVO !N UREJANJE GOZDOV 4,554.005 75 100 874.503 99 19 l. Obnova. nega in varstvo gozdov 2,129.681 35 100 46.955 5 2 - Obnova gozdov 679.874 11 100 6.010 1 1 - Nega gozdov 1.193.026 20 100 - Varstvo gozdov 256.781 4 100 40.955 4 16 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 881.150 15 100 707.941 81 80 - Melioracije gozdov 529.556 9 !OO 471.876 54 89 . direktna premena 365.119 6 lO O 319.843 37 87 . indirektna premena 164.437 3 100 152.033 17 93 - Pogozdovanje 6.692 l. OO 5.239 1 78 - Vzdrževanje nasadov 344.902 6 100 230.826 26 67 3. Odkazovanje drevja za posek 812.223 13 100 4 7.244 5 6 4. Urejanje gozdov 484.14~ 8 100 72.353 8 15 5. Ostala poraba sred. za GER Z56.805 4 100 Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 1,519.753 25 100 5.990 1 136.513 100 9 55.182 100 SKUPAJ L + U. 6,083.758 !OO 100 880.493 100 14 136.513 100 2 55.182 100 w (}] '-l SAMOUPRAVNA fNTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. 10.3/1 VREDNOSTNI OBSEG lN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1986 Vsi gozdovi Viri financiranja Sredstva porabnikov lesa lastna sredstva območna SlS SOZD Vrsla vlaganj Vrednostni obseg G.G. organizacij za gozdarstvo »Slovenija papirc< 000 din % % OOOclin % % 000 din % % OOOdin % % 2 l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 8,858.630 73 100 7,126.132 78 BI 212.138 22 2 119.326 81 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 4,588.381 38 100 4,392.238 48 96 64.395 7 l 3!.200 21 - Obnova gozdov 1.297.398 Il 100 j ,233.855 14 95 15.000 2 l 31.200 21 - Nega gozdov 2,392.547 20 100 2,343.152 55 98 49.395 5 - Varstvo gozdov 898.436 7 100 815.231 9 91 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje [,502.679 12 100 ll7.099 1 8 138.349 14 9 88.126 60 6 - Melioracije gozdov 885.630 7 100 37.960 4 63.872 6 7 43.330 30 5 . direktna premena 577.688 5 100 37.026 6 53.037 s 9 37.897 26 7 . indirektna premena 307.942 2 100 934 10.835 l 4 5.433 4 2 - Pogozdovanje 18.323 100 7.832 43 - 4.420 3 24 - Vzdrževanje nasadov 598.726 5 100 71.307 1 IZ 71.477 8 12 40.376 27 7 3. Odkazovanje drevja za posek 1.233.!78 10 100 1.173.686 13 95 4. Urejanje gozdov 877.265 1 100 804,912 9 92 5. Os!ala poraba sred za GBR 557.127 6 100 638.197 7 97 9.394 1 l Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 3,227.581 27 100 1,980.543 22 61 760.162 78 24 27.600 19 SKUPAJ l.+ Il 12.086.311 100 100 9,106.675 100 75 972.300 100 8 146.926 100 ~ SAMOV PRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO TABELA št. 10.3/2 ro VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VlRlli FINANCIRANJA V LETU 1986 Vsi gozdovi Viri financirauja sredstva SlS za gozdarstvo krediti ostala Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Slovenije bank sredstva 000 din o/o % ()().'Jelin % % OOOclin % % 000 din % % 1 5 6 l. GOJENJE, VARSTVO TN UREJANJE GOZDOV 8,858.630 73 100 1,382.732 97 16 - - - 18.302 10 l. Obnova. nega in varstvo gozdov 4,588.381 38 100 91.782 7 2 - - 8.766 s ·- Obnova gozdov 1,297.398 Il 100 8.571 1 1 - - 8.766 5 - Nega gozdov 2,392.547 20 100 - Varstvo gozdov 898.436 7 !OO 83.205 6 9 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 1,502.679 12 100 1,159.105 81 71 - Melioracije gozdov M5.630 1 100 740.468 52 84 . direktna premena 577.688 s 100 449.728 32 78 . indirektna premena 307.942 2 100 290.740 20 94 - Pogozdovanje 1&323 100 6.071 33 - Vzdrževanje nasadov 598.726 5 100 412.566 29 69 3. Odkazovanje drevja za posek 1,233.178 10 100 59.492 4 5 4. Urejanje gozdov 817.265 7 100 72.353 5 8 5. Oslala poraba sred. za GBR 657.127 6 100 - - - - - - 9.536 5 U. GRADNJA GOZDNIH CEST 3,227.681 27 100 43.237 3 1 254.720 100 8 161.419 90 SKUPAJ l + D 12,086.311 100 100 1,425.969 100 12 254.720 100 2 119.721 100 ---- SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE TABELA ŠT. ll PORABLJENA SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V LETU 1986 000 din DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno mv est. skupaj l. Tolmin 39.977 15.809 55.586 17.789 1.099 18.888 57.766 18.708 74.474 2. Bled 29.817 11.924 41.741 9.493 3.024 12.517 39.310 14.948 54.258 3. Kranj 20719 20.719 - - 20.719 - 20.719 4. Ljubljana 16.630 25.153 41.783 12.726 12.726 16.630 37.879 54.509 5. Postojna 145.999 145.999 61.378 - 61.378 207.377 - 207.377 6. Kočevje 148.564 - 118.564 23.250 - 23.250 171.814 - 171.814 7. Novo mesto 133.533 133.533 37.863 - 37.663 171.196 - 171.196 8. Brežice 26.352 3.319 29.671 2.473 - 2.473 28.825 3.319 32.144 9. Celje 36.332 13.209 49.541 44.336 15.044 59.380 80.668 28.253 108.921 10. Nazcuje 44.355 11.644 55.999 71.350 15.414 86.764 115.705 27.058 142.763 Il.. Slovenj Gradec ~ 144.907 98.108 243.015 105.189 210.959 316.148 250.096 309.067 559.163 12 Maribor 248.131 248.131 121.009 - 121.009 369.140 369.140 13. Murska Sobota 12.325 - 12,325 2.053 - 2.053 14 .378 14.378 Radgona 2.830 2.830 2.930 - 2.930 5.760 5.760 14. Kras - - 2.500 - 2.500 2.500 2.500 SKUPAJ 1-14 1,050.471 178.966 1.229.437 !:ill.413 258.266 759.679 1,551.885 437.232 1,989.116 Gozdovi pri drugih OZD 10.000 - 10.000 - - 10.000 - IQOOO w VSE SKUPAJ 1.000.47! 178.966 1.239.437 501.413 258.266 759.679 !,561.884 437.232 1,999.116 CJ) >Silvi:nontana« pa je - kompleks učnih gozdov v izrazito težkih delovnih raz- merah. 3. POSVETOV ANJE Na prireditvi se je v teh dneh zvrstilo ve- liko število govornikov. V središču je bil se- veda prof. Samset s teamom svojih socelav- cev, od katerih je vsak prispeval predstavi- tev svojega tekočega dela. Tudi iz zahodne Norveške sta se posvetovanja udeležila dva raziskovalca. ki sta podala problematiko pri- dobivanja lesa :ta tem zelo občutljivem pod- ročju. Gosta sta bila direktor raziskovalne orga- nizacije za gozcino tehniko Olle Berggrund iz Švedske in direktor danskega inštituta za gozdno tehniko Per Brenoe. Iz vseh prispevkov raziskovalcev je bilo čutiti odnos do razvoja kot sestavine bivanja v povsem drugačni obliki kot smo vajeni pri nas. Opazovalec je lahko dobil občutek. da je tu možno prav vse in z zavistjo je lahko opa- zoval, kako s ponosom kažejo tudi neuspele poskuse. ki so danes morda smešm, vendar so vodili do izboljšav ali celo čisto novih teh- nologij. Pri rem raziskovalci niso pozabili razvijat1 tudi področja, ki se zdiJo včas1h ob robu glav- nih problemov. Ergonomska miselnost je v Skandinaviji takorekoč doma m ima tudi na inštitutu ustrezno mesto. Svoje specialiste 1majo tudi področja mehanizacije za pripravo lal za saJriJU iiJ lllelioracijo zemljišč, prouče­ vanja dodatne opreme za traktorje, redčenje v mladih sestojih, vzdrževanje in gradnja gozdnih prometnic, ekonomika gozdnega dela ter procesorji in harvesterji. Zaključek prireditve je potekal v zname- nju diskusije in zadržanega optimizma, ko so se ozirali proti naslednjemu mejniku leta 2027. 4. PRlKAZ STROJEV IN OPREME Zanesljivo najzanimivejši del vse priredit- ve je bila rastava gospodarskih strojev blizu Asa. Na okoli 3 km dolgi pot1 skozi gozd so pokazali več deset strojev na 30 mestih. So- delovali so predvsem proizvajalci iz Norveš- ke, Švedske, Danske, Finske in ZR Nemčije. Namen razstave je bil predvsem domači publiki pokazati raznovrstnost gozdarske mehanizacije za najrazličnejše delovne raz- mere, ozirajoč se na nagib terena, prehod- nost, nos1lnost tal m starost sestaja. Demonstracije si je ogledalo zelo veliko število lJudi. Delo je potekalo gladko in brez zastojev. Ročno-strojno kleščenje se, kot kaže razvoj tehnologij, umika na prav težke tere- ne. kjer spravljajo les navzdol ali navzgor z žičnicami . Igland je svoj gravitacijski voz1ček še razvil in ga opremil z daljmskim vodenjem. Delavec v delovišču s posebnim signalom sproži čeljusti. ki primejo nosilno vrv. Zanuru- vost. ki bo morala SVOJO ekonomičnost še do- kazati. Variovis]n (variovitel) Je pokazal zam- miv univerzalm sistem z neskončno vlačilno­ povratno vrvjo, ki je deloval z navadnim lg- landovtm vozičkom . Ta voz1ček prihaja vse bolj v uporabo m zamm1vo Je, da ga je Jgland predvidel tudi na svoJem novem vitJu, ki je daljinsko upravljan (kabel ali signal) in delu- je kot traktorski priključek . V sestojih, kjer se po gozdu (vlaki) lahko giblje stroj, kleščenja z motorno žago skoraJ več ne poznajo. V sestojih, ki jih redčijo, upo- rabljajo vse bolj majhne procesorske glave 379 na hidravličnih ročicah (nakladalna napra- va), ki so montirane na kmetijski traktor . Red- keje spustijo v te sestoje tudi težje stroje, saj je opazen premik v smer lažje in cenejše me- hanizacije, ki je dostopna širokemu krogu gozdnih lastnikov. Kot najmanjši so bili prika- zani mali goseničarji z gumijastimi gosenica- mi in ročnirr. vodenjem, ki jih popularno ime- nujejo »jekleni konjiček«. Za delo z njimi mo- ra biti delavec dovolj izurjen, vendar Je up- ravljanje ze~o varno, pa tudi DJihovc. zmoglji- vost je kar precejšnja. Poleg zbiranja drob- nega lesa v redčenjib so uporabni tudi za prevoz raznega materiala (sadik) po brez- petju. Pri traktorskem spravilu smo srečali en sam zgibnik (timberjack 230 E), zato pa toliko več traktorjev z daljmsko vodeni.rr.i eno- in dvo-dobenskimi vitJi ter traktoqe opremljene z nakladaln~mi napravami in polprikolicami. Univerzalni kmetijski traktor so nasploh kaže kol vse uporabnejša enota v procesu pridobivanja lesa pri drobnem lesu, majhnth koncentracijah sečnje in v zasebnih gozdo- vih, kjer veliki stroji nimaJo svoje ekonomske utemeljenosti. Za to univerzalno enoto razvi- jajo množico priključkov: za podiranje in ob- delavo, za nakladanje, zbiranje, zbiranje in obdelavo, v~ačenje po tleh, za vlačenje z žič­ nico, vožnjo itd. '1.a lr~7.je priključevanje enos- tavnejših priključkov razvijajo dva sistema tnkotnih oz. štirikotmh okvirjev. M3lenkosti postajajo vse pomembnejše. proizvajalci pa vse bolj domiselni (pri štirikotnih okviriih se celo bidravlika samodejno priklJuči). Ce Je bil pred leti 1zrazit trend po uporabi vse bolj specializiranih gospodarskih strojev, je da- nes čullti vse bolj trend po izboljšavi univer- zalnega traktorja in dodatkov ter priključkov, ki ga usposobijo za opravljanje kateregakoh gozdnega dela. 5. SKLEP Po številu obiskovalcev sodeč, je bila ce- lotna prireditev precej odmevna. Organiza- cija demonstracij je imela v sebi tudi kot sen- zaciOnalnosti, saj smo videli tudi nekaj zelo velikih strojev in celo helikoptersko spravilo, vendar Je b\ia vzorna in je dosegla svoj na- men. Predstavniki proizvajalcev. ki so bili tri dni na razpolago pred prireditveno dvorano, so najbrž odšli dnmnv zadovoljni, saj so bili njihovi sedeži ves čas v središču zanimanja . Obletnica norveškega inštituta je bila dostoj- no proslavljena- pred nami je obletnica slo- venskega gozdarskega inštituta. 6. VIR[ KOŠIR 8.: (1986): Gozdarstvo v dežeh fjordov; Gozd;:uski vestnik 1, 2 KOŠIR B .. ( 1987). Report on Por est Operations Research No. 32; Norveški gozdC!rskl mštitut. As. Pregled virov s tematiko »umiranje gozdov« PripravlJa Marja ZORN VIRI - DOMAČIH AVTORJEV (DO VKLJUČNO LET0 -1986) 1. Alikalflc, f . 2. Alikalfic. F. ·3. Anko, 8. 4. Azarov, E. 380 ( 1986): Urn1ranje šuma pod utic ajem zagadjene životne sredine je i jugoslovanska stvarnost. Zaštita atmosfere, Sarajevo 14, 1, str. 13-14. (1986): 1 šume umiru u prekomjerno zagadjenoj životnoj sredini. Šumarstvo i prerada drveta, Sarajevo 40, 1- 3, str. 1-24. (1986): Gozd naše prihodnosti. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje - 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 33-55. ( 1975): Priraščanje sestoje v jelke pod Krimom in njeno umiranje. Gozdarski vestnik, Ljubljana 33, 3, str. l09-) !6. Se nadalJUJe STROKOVNA REVIJA Gozdarski vctslntk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XLV e ŠTEVILKA 9 Ljubljana, september 1987 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 381 Dr. Eovard Rebula . Cas sečnJe m obde lave iglavcev po rast i ŠČih 389 D1pl. inž. gozd. Marko Uo'ovič lJnwarl)e goz:ia na obmOČJU C3ozdnega gospodar- stva Ljubljana 395 Mag. kem . M e/anija Lešnjak: Pnmarn1 vzrok i za poJav urmranja gozdov 400 Deklaraclje 18. sve tovnega kongresa lUFRO 405 Dr DJšan Mlinšek: Prvo zasedanJe Izvršil- nega odhcra IUFRO po kongresu v Ljub- ljani 407 Dipl. mž. gozd. BoštJan Anko: Podiplomsko dor;rajevanJe g ozdarsk ih st robvnJakov 412 iz domačem tuje p rakse 420 V spo:nm DimliYIJU Bun 421 Naš t nestorJI 427 KnJIŽevnost 434 Mar.~c; Zorn · Pr egled -.n rov s ternatt ko »UmiranJe gozdov(( Sltka na naslovni str am: Pnn še negotovJ koraki v živlJE'n)e T1sk: Tiskarna Tone Tomšič, 1Jjubljan3 Gozdarski vestnik izdaja Zveza d r uš tev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet ma9. Zd enko Otn n, predsedni..l( d r Janez Božtč M itJa Cimperšek ]ože CermelJ F'r anc Fur lan Marko Kmecl Janez Koš11 B~ns Kr.:~snov jože KovaCt č: Tone M od1c Tone Sepec Ma l'_la:n Trebežnik Uredniški odbor d r Boštjan Anko dr. Ja ne z Božič Marko Kmed cir Duš2n M linšek dr Maqan L.ipoglavšek :-nag. Zdenko Otn n Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo tn p rava Edlto rs' address YU 61000 Ljub lJan. Enavč:eva ces ta lS Ž.1ro račun - C .1r 2cc. ZDIT GL SlovemJE:' Ljubljana. Eqav(;eva 15 5010 1 -678- 1·18407 Letno IZide ! 0 Š18Vl k 1 O 1ss Jes p<:r vea r Letna md lVldualna naročnur. -!800 rJtn Z (l OZD m TOZD 7000 dtn za cil jake iil štuci eme 700 dm za Inozemstvo SC D!v1 posar:1ezna števi lka 450 dm Ustanov ltelJiCl reviJe sia Zveza društev miemiJeV tn tehmkov gozdarstva In lesc rs l'' i'l SbvellJ8 rer Samou pravnR mteresna ~;kupnost za gvzuarstvo Slovel11J-· Po leg nJIJU denarn J podpun izh.:Jji:\!1 )0 re 1:1Je tucil H ZI ~ kovui na skupnost SloveniJe Po rnnenru repubi!.škega sekretan at(1 Zil p 10svetc in kulturo (št 421- 1,"74 z dne !3 3 1974) za GV n1 ireba plačan lemel]neg a davka o , prornetc proizvodov OXF.: 305/306:323 v Cas sečnje in obdelave iglavcev po rastiščih Edvard Rebula* Rebula, E. : Cas secnje in obdelave iglavcev po rastišbh, Gozdarski vestnik, 45, 1987. 8, str. 381, v slovenščini, cit lit. 2 Studija obravnAVi'! odvisnost delovnega časa. sečnje drevesa od značilnosti drevesa in rasti~a . Posebej smo proučevali vpliv krošnje in dolžine debla. Poleg kubature ali debeline drevesa vpliva na trajanje sečnje še dolžina in sestava krošnje. dolži- na debla in zlasti dolžina čistega debla. Ponekod vpliva tudi prehodnost sveta. Vse značilnosti drevesa pogojuje rastišče. Zato se čas"sečnje in izdelave drevesa razlikuje po po- sameznih rastiščih. Tako je rastišče dober kazalec časa sečnje. Rebula, E.: Cutting time and timber manufactur- ing of coniferous in view of forest sites, Gozdarski vestnik, 45. 1987, 8, pp. 381. in Slovene. ref. : 2. The relationship between cutting time, characte- ristics of the tree and forest sjte is described in this article. The influence of a crown and largness of a trunk is special!y studied. The e;ubature of a tree, the largness and compo- sition of a crown. the largness of a trunk and also configuration of a land influence on cutting dura- tion. All characteristics of a tree are conditioned by a forest site. The growing of the tree and cutting ti- me is different on different sites so the site is good indicator of cutting time. * Dr. prof. E. R.. dipl. inž .. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83. 6)000 Ljublja- na. YU. l. UVOD Sečnja in delna obdelava gozdnih sor- timentov z motorno žago pri panju je v naših pogojih gospodarjenja z gozdovi še vedno aktualna in bo tudi v bodoče. Nje- ni stroški, kljub mehanizirani obdelavi na centralnih mehaniziranih skladiščih, predstavljajo še vedno okoli 20% vseh stroškov prodobivanja sortimentov. Zato so še vedno potrebna in umestna priza- devanja za racionalizacijo tega dela. Zato smo v letih 1984 in 85 obsežno proučeva­ li sečnjo in izdelavo iglavcev in listavcev. Proučevali smo praktično v vsej Sloveniji in tako podatke iz GG Postojna dopolnili še s podatki iz GG Bled, Kranj, Novo mes- to, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec in Ma- ribor. Rezultati proučevanj so bili osnova za izdelavo normativov sečnje in izdela- ve v zvezi z Samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in nekaterih osno- vah za usmerjanje pri razporejanju do- hodka, čistega dohodka in delitve sred- stev za osebne dohodke in skupno pora- bo v gozdarstvu. Te raziskave, pri kate- rih smo posebej proučevali uporabnost rastišča kot kazalca potrebnega izdelo- valnega časa sečnje in obdelave, so od- krile nekatere zakonitosti, ki jih bomo podali v naslednjem. Z raziskavo (REBULA 1983) smo ugo- tovili, da je čas seč nje in obdelave drevja na raznih rastiščih zelo različen. Razlike nastajajo zaradi različnih vplivov značil- 381 nosti drevja in njegove okolice. Ugotovili smo tudi, da te razlike najbolje kaže rast- linska združba. Nismo pa ugotovili vzro- kov teh razlik. Da bi lahko to odkrili in ta- ko preverili primernost rastlinske združ- be kot kazalca delovnih pogojev, smo to raziskali. V nadaljevanju bomo podali glavne ugotovitve raziskave. Prikazali jih bomo na primeru sečnje in izdelave smreke in jelke brez lupljenja za 6 združb jelke m bukve na Dinaridih (združbe l-7), 1 združbe jelke in bukve alpskega gorskega gozda (združba 8) in 1 združbe smrekovega alpskega gozda (združba l 0). Združbe so: l - Abieti Fagetum mercurialetosum 2 - Abieti Fagetum omphalodetosum 3 - Abieti Fagetum festucetosum 4 - Alio V. - Fagetum 6 - Abieti Fagetum clematidetosum 7 - Abieti Fagetum lykopodietosum 8 - Anemone Fagetum lO - Abieti Fagetum .Prealpinodina- ricum V nadaljevanju bomo za označevanje združb uporabili le številke. 40 35 30 25 20 15 10 5 min/ drevo 2. ČAS SEČNJE IN OBDELAVE Produktivni čas glavnih postopkov sečnje in obdelave (izdelovalni čas) dre- vesa z ozirom na njihov prsni premer (z lubjem) so prikazani v diagramu l. Da bi lahko podali količinsko razmerje med časi za posamezne združbe, smo iz- računali površine pod krivuljami. Izraču­ nali smo integral regresijske funkcije krivulje časov, v mejah 20-60 cm prsne- ga premera. 60 F =- f(x)dx 20 Izračunali smo tudi regresije časov sečnje in izdelave drevesn v odvisnosti od kubature drevesa. Tudi za te regre- sije smo izračunali površino pod krivuljo (integral regresije). Oboji podatki so podani v razpredelnici l. Tu je prikazan še delež časa kleščenja v glavnem času sečnje in izdelave drevesa (podiranje, kleščenje, krojenje in prežagovanje). ,,,dO / / / ./ / / / ~s / / /2 / .... / deb.st. 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 1 PRODUKTIVNI ČASI GLAVNIH POSTOPKOV SEČNJE IN OBDELAVE DREVESA 382 Razpredelnica l _ POVRŠINE POD KRIVULJAMI CASOV SECNJE IN OBDELAVE IN NJIHOVA RAZMERJA TER O ELEZ CASA KLEŠCENJA Pcvrsma pod knvuiJHll\1 m deležt Delež Rastišče Osnovo prsnt prerr.er Osnova kubaluril kleSčenJčenja ± 1-2 % od povprečja . V razpredelnici l vidimo, da so razlike v času sečnje in izdelave zelo velike. So tudi v razmerju l : 2,5, če je osnova prsni premer in celo l : 2,7, če je osnova kuba- tura izdelanih sortimentov. Razlike so ve- liko večje, kot jih običajno upoštevamo. Razlike smo poskušali najprej pojasniti s časom kleščenja. Vidimo, da je delež kleščenja okoli 2/3 do 314 od časa seč- hvm 30 27 24 21 ~= dolžina debla 18 .-- ----15 10-- 12 9 6 3 nje in izdelave. Delež kleščenja je raz- meroma konstanten in je največji pri dre- vesih z ekstremnim (najdaljšim in naj- krajšim) časom sečnje in obdelave (združbe lO in 7) in najmanjši pri združ- bah s srednjim časom seč nje ( 4,6). Vidi- mo, da z deležem kleščenja ne moremo pojasniti razlik. Podatki kažejo, da se pod vplivom dejavnikov rastišča enakomer- - .. -·--··4 -.. - ri> cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57.5 Diagram 2 DOLŽINA DEBEL PO RASTIŠČ IH 383 no spreminjajo časi (podiranje, klešče­ nje, prežagovanje) sečnje in obdelaw~. Raziskali smo korelacijske zveze izde- lovalnih časov in značilnosti drevesa (prsrii premer, kubatura in dolžina deb- la, dolžina zelene in suhe krošnje, gostota in debelina vej). Z vsemi temi značilnost­ mi drevesa so i.zdelovalni časi v zelo tes- ni korelaciji. Značilnosti pa so tudi v zelo tesnih medsebojnih korelacijah. Zato pri- haja do pogostih in zapletenih interakcij in njihovih vplivov. Najboljša kazalca iz- delovalnega časa sečnje in obdelave sta prsni premer in kubatura debla. Celo za čas kleščenja je boljši (tesnejša korelaci- ja) kazalec prsni premer kot pa karakte- ristike krošnje (dolžina krošnje, gostota in debelina vej). 3. DOLŽINA DEBEL Na diagramu 2 smo prikazali dolžine debel (dolžine iz drevesa izdelanih sor- timentov). Vidimo, da so dolžine debel različne po rastiščih . Razlike so veliko manjše kot med izdeloval nimi časi. Skle- hvm 18 pamo lahko, da dolžina debel ne more pojasniti vseh razlik v izdelovalnih časih . Na diagramu 3 smo prikazali dolžine debel do zelenih vej krošnje (do prvega venca zelenih -živih- vej). Tu vidimo, da so razlike v dolžini debel do zelene kroš- nje zelo velike. So obratno sorazmerne izdelovalnim časom . Drevesa z najdaljši- mi čistimi debli imajo najkrajše izdelo- valne čase . Sklepamo lahko, da dolžina debla do zelenih vej v veliki meri pojasni razlike v izdelovalnih časih . Podobna ugotovitev velja tudi za dolži- no čistega debla do prvih suhih (mrtvih vej). 4. ZNAČILNOSTI KROŠNJE Ugotavljali smo dolžino okleščene zele- ne in suhe krošnje. Gostoto vencev vej . smo ugotavljali na 3m dolgemu delu debla, 6-3 m pred vrhom (koncem) deb- la. Cenili smo tudi povprečno debelino vej in jo podajali v štirih stopnjah: l. veje povprečne debeline do 2 cm 2. veje povprečne debeline 2-4 cm ------3 --~-- -- 16 - - ............... .,...,.-- .,..... ~ --·2 ,. ,."' -·- " 14 12 10 8 6 4 2 ~ ."."' --·- '7 / / -· "" / ..... -/ / ---------=~-1 -·-· 6 .--- . -- . / .","" / / y:"./ ---· .--··-··-8 ~ / .---·· /;/ . ............... ..".,.·---~---·· -··-'"-··- .. - .. _ 4 // .......... . ~·--··-·· /~·' ~- -. -'> . -7 ---. "';t' :;;.' .-:·· --- ~ _:;;.- .·-/ :;..." ".., .. .... . . :;..." .--·· ··"""" -· ./ --- --· -·-lo t/> v cm · 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 3 DOLŽINA DEBLA DO ZELENIH VEJ PO RASTIŠČIH 384 hvm /10 18 / 16 14 12 / ./8 / / / / 1 / 10 8 -- --3 6 -- 4 2 r/J v cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 4 DOLŽINA ZELENE KROŠNJE PO RASTIŠČIH hvm :lJ 27 ".- 10 ~· 24 ~ ~ 21 / / 18 / / 15 / ."".,_.. / ·"" 12 "",." / 9 6 3 r/J v cm 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 Diagram 5 DOLŽINA SUHE IN ZELENE KROŠNJE 385 3. veje povprečne debeline nad 4 cm 4. veje z odebelitvami ob deblu Na diagramu 4 prikazujemo dolžine okleščenih zelenih krošenj na posamez- nih rastiščih v odvisnosti od prsnega pre- mera drevesa. Na diagramu 5 je prikazano isto za skupno dolžino okleščene zelene in suhe krošnje. Iz obeh diagramov je razvidno, da so absolutne in relativne razlike v dolžini krošenj velike. Absolutne in še bolj rela- ti v ne razlike so večje pri dolžinah zelene krošnje. Za lažjo primerjavo smo tudi tu izra ču­ nali površine pod krivuljami dolžine krošnje. Prikazane so v razpredelnici 2. Tu so še podatki o povprečni gostoti vej (število vencev na 1 m dolžine debla) in njihovi debelini (v navedenih stopnjah) ter o prehodnosti terena. V razpredelnici 2 vidimo, da je raz- merje v dolžinah zelenih krošenj 1 :3,3. To razmerje je večje kot pri izdelovalnih ča- Razpredelnica 2 ZNAČILNOSTI KROŠNJE PO RASTIŠČ:IH Povr~ma pod knvu11o dolž:ne kro~nw Razpredelnica 3 KORELACIJA MED IZDELOVALNIMI CASI IN DOLŽINO KROSNJE KAZALE:C JZDEl..OVAL.NIH CASOV Dol2.1rlil krclŠllJt' zel lW suh< ~ m zeknC' korelaC!Jslt koeftct ro • c > Ti o 900 ·~ r-1 ~ o ~ P.,-M 800 700 2 04 eP 0 0 1 600 500 3 7 o o 400 300 200 100 100 200 8 8 o x 2 4 6 x x x x 3 x 400 500 7 x 10 o 10 x o - podatki za zeleno krošnjo x - podatki za zeleno in suho krošnjo 600 700 800 900 lCXX> x x 4 7 Powšina pod krivuljo dolžine krošenj Diagram 6 POVRŠINA POD KRIVULJO IZDELOVALNEGA ČASA V ODVISNOSTI OD POVRŠINE POD KRIVULJO DOLŽINE KROŠNJE 5. ·ZAKLJUČEK Na skici l smo poskušali ilustrirati vse obravnavane medsebojne zveze. Tu smo za vsako obravnavano rastlinsko združ- bo (rastišče) poskušali prikazati ramerja med: - dolžino okleščene zelene krošnje - dolžino okleščene suhe (mrtve) krošnje - dolžino debla - dolžino debla do prvih suhih vej - površino pod krivuljo izdelovalnih časov oziroma - izdelovalni čas sečnje in izdelave drevesa (podiranje, kleščenje in preža- govanje). Prikazani so podatki za drevo 10 deb. stopnje (prsni premer 47,5 cm). Na skid je razvidna vsa pestrost ka- rakteristik dreves v posameznih rastlin- skih združbah in z njimi povezanimi raz- likami v izdelovalnih časih. Vidimo, da iz- delovalni časi ne sledijo dosledno nobe- ni posamezni karakteristiki drevesa, pač pa neki njihovi kombinacijL na katero pa še dodatno vpliva prehodnost terena. Splošno poznano pa je, da so dolžine debel, dolžine krošenj, debelina in go- stota vej ipd. rastiščno pogojene. Strmina in kamenitost terena pa sami po sebi op- redeljujeta rastišče . Vse skupaj pa se odraža v rastlinski združbi, ki odraža specifične pogoje sestaja in terena. Zato je rastlinska združba dober kazalec oko- liščin, ki vplivajo na izdelovalne čase sečnje in izdelave drevesa. 6. POVZETEK V naših razmerah bomo še naprej ve- čino drevja posekali pri pan ju in obdelali ročno (z motorno žago). Zato bo tudi v na- prej pri sečnji zaposleno veliko delav- cev. Stroški sečnje in obdelave bodo še naprej visoki. Vse to zahteva proučeva­ nje seč:nje in njeno racionalizacijo. Sečnjo sem proučeval z namenom, da bi ugotovil, zakaj nastajajo razlike v času izdelave med posameznimi rastišči, ka- ko velike so te razlike in kaj jih povzroča. 387 18 14 10 6 2 2 6 10 14 18 O. zelena krošnja lJ suha krošnja o površina pod krivuljo izde- lovalnega časa 3 Skica 1 7 6 4 1 2 8 10 RAZMERJE MED DOLŽINO DEBLA, DOLŽINO ZELENE IN SUHE KROŠNJE TER POVRŠINA POD KRIVULJO IZDELOVALNEGA ČASA PO RASTIŠČIH Raziskava je omogočila naslednje ugoto- vitve: l. Razlike v izdelovalnih časih med posameznimi rastišči so preko 1 OO %. Razlike so večje, če je kazalec časa ku- bat ura drevja, kot če je kazalec časa de- belina drevja. 2. Razlike nastajajo zaradi različne dolžine debel, dolžine suhe in žive kroš- nje, gostote in debeline vej, prehodnosti sveta ipd. 3. Večino časa ( l/3-3/4) pri sečnji porabi sekač za kleščenje. Kljub temu je debelina drevja boljši kazalec potrebne- ga časa za kleščenje kot pa izmerjene značilnosti krošnje (dolžina krošnje, de- belina in gostota vej). Delež časa za kle- ščenje se malo razlikuje med posamezni- mi rastišči in je največji pri drevesih z največjo in najmanjšo krošnjo. Z razlikami v deležih časa kleščenja ne moremo pojasniti razlike v časih seč- 388 nje in obdelave med rastišči. Tudi z no- beno drugo posamezno značilnostjo ali mero drevesa ne moremo pojasniti vseh razlik v časih sečnje in obdelave. 4. Domnevati je možno, da na vsakem rastišču nastane neka specifična kombi- nacija posameznih značilnosti drevesa. Ta kombinacija je rastiščno pogojena in kot celota vpliva na izdelovalni čas seč­ nje in obdelave drevja. Zato je rastišče dober kazalec potrebnega izdelovalne- ga časa sečnje in obdelave drevja. 7. LITERATURA REBULA, E. 1983: Uporabnost značilnosti sestaja in rastišča za napovedovanJe izdelovalmh časov · sečnje in spravila, IGLG - Lljubljana 1983 REBULA, E. 1985: Abhangigkeit der Arbeitsze1t fi.ir die fallung und Bearbeitung der Nadelbawne von dem Standort, zbirka referatov 19. simpozija o mehanizaciji v gozdarstvu, Diemelstadt 1985. OXF.: 425.1:425.3:48:497.12 Umiranje gozda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana Marko Udovič* Udovič, M.: Umiranje gozda n~ območju Gozdne- ga gospodarstva Ljub1jana, Gozdarski vestnik, 45, 1987, 7-8, v sloven~i.ni. str. 389, cit. lit: 28. Studija obravnava rezultate popisa umiranja gozdov na območju Gozdnega gospodarstva (GG) Ljubljana. Na območju GG Ljubljana smo opazili na- jslabše zdravstveno stanje pri rdečem in črnem boru, jelki in smreki. Nasplošno je zdravstveno sta- nje iglavcev bistveno slabše od zdravstvenega sta- nja listavcev. Na območju GG Ljubljana je najinten- zivnejše umiranje gozda v Znsnvju in na Notranj- skem. Udovič, M .: forest extinction on the forest enterp- r ise area of Ljubljana, Gozdarski vestnik, 45, 1987. pp. 389, in Slovene, ref.; 28. Forest extinction on the forest enterprise area of Ljubljana is d.iscussed. It is discovered that red pine. Austrian pine, fir and spruce are in the worst state of health. Generally the state of health of coniferous trees is much worse then the state of health of broadleaf trees. The most intensive forest extinction is observed in Zasavje and Notranjska. * M U. dipl. inž. gozd, Gozdno gospodarstvo Ljublja- na, Tržaška 2, 61000 Ljubljana, YU Pojav umiranja gozda, na velikih povr- šinah daleč stran od emitentov strupenih snovi, je relativno mlad pojav. V sedem- desetih letih so nanj opozorili v Skandina- viji, v Srednji Evropi pa je ta problem po- stal pereč po letu 1980. Žal se mu tudi gozdovi v Sloveniji niso mogli izogniti. Dolgo časa smo se slepili, tako širša jav- nost kot gozdarji sami, da je umiranje gozda omejeno okrog posameznih in- dustrijskih središč (Mežica, Trbovlje, Je- senice, Celje .. . ). Poznano nam je bilo tu- di umiranje posameznih drevesnih vrst (jelka), (3, 4, 5, 7, 12), praktično nič pa ni- smo vedeli o zdravstvenem stanju gozda na širšem območju Slovenije. Zato je In- štitut za gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1985, s pomočjo gozdnih gospodar- stev izvedel popis gozdov, ki je dal sliko v kakšnem zdravstvenem stanju se naha- jajo naši gozdovi. Vzrok zakaj umirajo gozdovi je dokaj neraziskan, ker ne po- znamo samega delovanja vseh strupenih snovi, ki se jih emitira v zrak. Še manj je poznano vzajemno delovanje več strupe- nih snovi hkrati. Največkrat se umiranje gozda pripisuje delovanju kislega dežja, ki nastane pri raztapljanju žveplovega dioksida (S02) in vode (16, 17, 19), duši- kovim oksidom (23, 17), ozonu (3) in dru- gim strupenim snovem ( 17), čeprav še ni povsem izključena možnost virusnega obolenja (8). Slovenija spada v sam ev- 389 ropski vrh onesnaževalcev ozračja z žveplovim dioksidom. V letu 1980 je zna- šala emisija S02 8,2 tlkm 2 (9). Območje GG Ljubljana zavzema 12,6 % površine Slovenije. vendar se na njem emitira v zrak celo 32,3% vsega S02 nastalega v Sloveniji. To je leta 1980 zneslo 20,9 t S02/km2. Poleg tega poteka skozi območje izredno gost avtomobilski promet. Tako onesnaževanje ozračja mo- ra pustiti posledice na zdravstvenem stanju gozda. Popis gozdov je bil izveden po meto- dologiji, ki je bila že preizkušena v Sred- nji Evropi. Osnova je sistematično polo- žena mreža točk v razmaku 4 km. Tam, kjer je bilo v lesni zalogi več kot 40% ig- lavcev, je bila mreža v razmaku 4 km x 2 km (skica l ). V saka točka je na terenu vidno označena. Na vsaki točki smo popisali tiste znake, za katere je ugotovljeno, da so značilni za umiranje gozda v Srednji Evropi. Ti znaki so: tip rase smreke, osutost ig- lic pri jelki in smreki, porumenelost in odmiranje asimilacijskih organov pri vseh drevesnih vr~tah, igličavost - po- raščenost poganjkov z živimi iglicami pri borih, smolenje debla in prisotnost se- kundarnih poganjkov pri jeJki in smreki. Poleg tega smo evidentirali tudi prisot- nost lišajev, ki so zelo dobri indikatorji onesnaženosti ozračja ( 15). Evidentirali smo tudi prisotnost poškodb zaradi raz- nih škodljivcev in poškodb zaradi gospo- darjenja z gozdovi, da bi ugotovili, če le- ti niso vzrok za umiranje gozdov. Pri analizi dobljenih podatkov smo ob- močje GG Ljubljana, na podlagi geograf- skih koordinat. razdelili na 6 rastiščno in sestojno zaokroženih enot (glej skico l), zaradi lažje interpretacije zdravstvene- ga stanja gozdov znotraj samega območ­ Ja. Rezultate popisa lahko strnemo v ne- kaj naslednjih ugotovitev: L Najobčutljivejših - grmičastih liša- jev smo našli samo na 4% v popis zajetih točk. Torej so na območju GG Ljubljana praktično že izumrli. Na 24% točk nismo našli nobenih lišaje v, niti najbolj odpornih 390 skorjastih lišajev ne. To pomeni, da na 24% površinA območja prihaja do tako visokih koncentracij strupenih snovi v zraku, da onemogočajo rast tudi najod- pornejšim lišajem. 2. Porumenelost asimilacijskih orga- nov smo ocenjevali s šiframi od O (ni opazna) do 3 (močna). Nasplošno je pri iglavcih bistveno večja kot pri listavcih. Najvišjo stopnjo porumenelosti smo opa- zili pri črnem boru: 2,45, jelki: 1,03 iri smreki: 0,74. Med raziskovalnimi enota- mi znotraj območja smo največjo stopnjo porumenelosti zasledili v Zasavju in na Notranjskem, najmanjšo pa v kamniškem predelu. Pri iglavcih prevladuje notranji tip porumenelosti, zlasti pri smreki in rdečem boru. Pri listavcih prevladuje splošen tip porumenelosti. 3. Odmiranje asimilacijskih organov smo ocenjevali s šiframi od O (odmrlo manj kot lO% asimilacijskih organov) do 4 (odmrlo več kot 61 o/o asimilacijskih or- ganov skupaj z vrhom). Najvišjo stopnjo odmrlosti smo odkrili pri črnem boru: l ,55 in jel ki 1,4 7. Pri listavcih je stopnja odmrlosti asimilacijskih organov bistve- no manjša kot pri iglavcih. Med predeli je najvišja v Zasavju in na Notranjskem, najmanjša pa v Kamniškem predelu. Pri iglavcih prevladuje notranji tip odmira- nja zlasti pri smreki in rdečem boru; pri jelki ni izrazit noben tip odmiranja. Pri li- stavcih prevladuje kombiniran tip odmr- losti r1similacijskih organov. 4. Grivast tip smreke smo opazili pri 65 % s popisom zajetih smrek. Pojav te rase smreke, v tujini ga imenujejo LAME- TA SINDROM, velja po ugotovitvah iz ZR Nemčije, za začetek stadij umiranja smreke (28). 5. Osutost iglic pri smreki in jelki smo ocenjevali s šiframi od O (normalno gosta krašnja) do 4 (popolnoma osuta krošnja -sušica). V povprečju znaša osutost pri jelki: 1,97, pri smreki: 1,05. Med razisko- valnimi enotami ni bistvenih razlik in no- bena od regij bistveno ne odstopa od drugih. Pri smreki prevladuje notranji tip osutosti, saj smo ga opazili pri 83 % BKICA 1: SHEMATSKA RAZDELITEV OBMOČJA GG LJUBLJANA NA POSAMEZNE RAZISKOVALNE ENOTE Z vR'rŠANO MBEŽO POPISNIH TOČK ....... meja območja GG Ljubljana ------- meja upravnih občin meja raziskovalnih enot • o popisna točka SKICA 2: SHEMATSKI PRIKAZ UMIRANJA GOZDOV NA OBMOČJU GG LJUBLJANA PO POSAMEZNIH ...... RA.ZISKOV ALN.IB ENOT AK ( st anje 1985) intenzivno umiranje gozda 1~==3 srednje močno umiranje c:=J začetek umiranja gozda - meja območja GG Lj. ______ meja upravnih občin.~~J=~ ______ meja raziskovalnih enot smrek, pri jelki pa izrazitega tipa osutosti Dl. 6. Pri 76 %jelk smo ugotovili obstoj se- kundarnih poganjkov. Pojav teh pogani- kov velja, kar je dokazano z raziskavami doma in v tujini, za začeten znak umiranja jelke (7, 13). 7. Znano je, da normalno žive ig lice na borih 3-5 let (7). Z raziskavo smo ugoto- vili, da ima rdeči bor v povprečju žive ig- .lice na 1,69leta starih poganjkih, črni bor celo samo na 1.27 leta starih poganjkih. Najslabše stanje pri rdečem boru je na Notranjskem, kjer ima žive iglice v pov- prečju samo na 1,00 leta starih poganjkih, pri črnem boru pa v Zasavju, kjer ima ži- ve iglice na 1,22 leta starih poganjkih. 8. Suhe stranske veje, ki niso rezultat naravnega odmiranja, smo odkrili pri '82% črnega bora in 67% jelk. Pri ostalih drevesnih vrstah jih je bilo manj. 9. Popis poškodb zaradi bolezni gozdnega drevja, gozdnih škodljivcev in gospodarjenja z gozdovi je pokazal, da je obseg teh poškodb tako majhen, da nika- kor ne morejo biti vzrok za umiranje goz- da. 1 O. Zdravstveno stanje iglavcev je bistveno slabše od zdravstvenega stanja listavcev. čeprav tudi listavci kažejo pr- ve znake umiranja. Med iglavci kažejo najslabše zdravstveno stanje bori (črni in rdeči bor), sledi jelka in smreka. Zdrav- stveno stanje macesna je praktično ena- ko zdravstvenemu stanju listavcev. Zdravstveno stanje starejših razvojnih faz gozda je bistveno slabše od zdravstve- nega stanja mlajših razvojnih faz. Na podlagi zbranih podatkov je raz- vidno, da je umiranje gozda v Zasavju in na Notranjskem zelo intenzivno. V Pol- hograjskih Dolomitih in Dolenjskem predelu umiranje gozda ni tako intenziv- no, v Tuhinjsko-moravški dolini z okolico Litije in Kamniškem predelu pa se pojav- ljajo šele začetni znaki umiranja gozdov (skica 2). Umiranje gozda v Zasavju smo priča­ kovali. Prav tako smo pričakovali slabo zdravstveno stanje pri jelki. Presenetilo pa nas je stanje na Notranjskem in zdrav- 392 stveno stanje rdečega ter črnega bora, predvsem pa smreke. Z gospodarskega stališča rdeči bor, predvsem pa črni bor v območju GG Ljubljana nista pomembna, ker pred- stavljata majhen delež v lesni zalogi ob- močja. Povsem nekaj drugega pa je z jel- ko in smreko, ki sta glavni drevesni vrsti. Na notranjskem predstavljata tidve dre- vesni vrsti celo več kot 70 % celotne les- ne zaloge. Z biološkega stališča pa so vse drevesne vrste enakovredne, negle- de na delež v lesni zalogi. V javnosti prevladuje mnenje, pridru- žujejo se mu tudi številni gozdarji, da je smreka odpornejša od jelke, oziroma, da bo celo nadomestila jelko. Vendar je po- pis pokazal drugačno sliko. Upal bi si ce- lo trditi, da je smreka bolj ogrožena kot jelka, to pa zato, ker je smreka razširjena daleč izven svojega naravnega areala. Jelka se praktično nahaja v mejah svoje- ga areala. Poleg tega jelka tvori sekun- darne poganjke, ki se lahko razvijejo v sekundarno krošnjo, če naravna krašnja odmre. Pri smreki tega pojava nismo od- krili. Omenil sem že, da nas je presenetilo stanje na Notranjskem, vendar je stanje na tem predelu resnično kritično, kajti posek suhih in napol suhih dreves pred- stavlja 80% etata iglavcev na tem pre- delu (27). Tako stanje lako mirno imenu- jemo katastrofa. Ta predel predstavlja 22% celotne površine gozdov GG Ljubljana, ima celo 36% vse zaloge ig lav cev na območju. Predel zajema v celoti občini Logatec in Vrhnika, ter večji del občine Ljubljana Vič-Rudnik (skica 2). Na tem območju je izredno razvita lesna industrija, ki je živ- ljenjsko vezana na les s tega predela. Na osnovi tega si lahko vsak sam zaključi, kaj pomeni umiranje gozda za GG Ljub- ljana in ta predel. Pa ne samo to. Če bo gozd umrl, si lahko nekako predstavlja- mo škodo zaradi ustavitve lesne indust- rije, ker bi ji zmanjkalo surovine. Ne zna- mo pa si predstavljati, še manj pa izraču­ nati škodo zaradi prenehanja delovanja gozda kot regulatorja številnih funkcij, ki jih skrajšano imenujemo »socialne« funk- cije. Lahko samo predpostAvimo, da bi se z izumrtjem gozdov spremenila klima, številni izviri bi se posu šili, oskrba s pitno vodo bi bila onemogočena, sušam bi sle- dile poplave, erozija bi bila nemotena in še bi lahko našteval. Taki prihodnosti lahko mirno rečemo nacionalna katastro- fa. Torej umiranje gozda ni problem sa- mo gozdarjev, ampak problem družbe! Splošno znano Je, da gozdovi, ki umira- jo, slabše semenijo, torej jih je težko ob- navljati po naravni poti. Ker je na območ­ ju GG Ljubljana najintezivnejše umiranje gozdov z Zasavju in na Notranjskem, bo potrebno te sestoje v bližnji prihodnosti obnoviti. Zato bo vsako naravno mladje izredno dragoceno, da ostane nepoško- dovano, da lahko v bodočnosti upamo na odrasel gozd. Preštevilna parkljasta div- jad lahko taka prizadevanja onemogoči in prav na Notranjskem zaradi tega po- java že prihaja do konfliktne situacije, ko je naravna regeneracija gozda onemo- gočena (22). V javnih občilih je mogoče zaslediti različne podatke, da je zdravstveno sta- nje načeto pri tolikšnem odstotku dre- ves, toliko in toliko dreves je zdravih ali toliko odstotkov gozdov je bolnih, toliko odstotkov je zdravih. Jaz bi temu rekel drugače. Na območju GG Ljubljana smo popis izvršili na 14 7 točkah. Na vsaki toč­ ki smo opisali 24 dreves. Med vsemi temi točkami nismo našli niti ene, na kateri bi bila vsa v popis zajeta drevesa vsaj na vi- dez zdrava. Torej je načeto zdravstveno stanje gozdov na vsem območju, samo da nekje je, zaradi nam še ne povsem jasnih vzrokov, umiranje gozda zavzelo večji, nekje manjši obseg. Zato lahko govorimo o umiranju gozda in ne o umiranju posa- meznih dreves, ker je načeto zdravstve- no stanje gozda na velikih površinah. Razvoj gozda traja od semena do zre- lega drevesa sto in več let, zato smo goz- darji nemočni pri reševanju tega proble- ma. Mislim, da tudi ni izhod v iskanju dre- vesnih vrst, ki bi bile odpornejše na onesnažen zrak, ker ne vemo, kako bi te vrste reagirale na onesnaženo ozračje čez petdeset ali sto let. Edini izhod vidim le v radikalni spremembi odnosa celot- ne družbe do okolja, to je v radikalnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja okolja. Danes imamo še možnost, da na ta način pomagamo gozdu in sebi. Jutri bo morda že prepozno! LITERATURA IN VIRI l. karov, E.: Priraščanje sesloJeV jelke pod Kri- mom in njeno um1ranje, Gozdarski vestnik (GV), 1976, str. 109-16 2. Batič, F.: Lišajska karta Slovenije, Prirodoslov- no društvo Slovenije (PDS), Ljubljana. 1984 3. Bricelj, M.: Ozon, uničevalec žtvljenja, GV, 1977, str. 69-72 4. Brinar, M.: Življenjska kriza jelke na sloven- skem ozemlju v zvezi s klimatičnnni fluktuacijami. GV, 1964, ::;lr . 97-144 5. Brinar, M.: Propadanje jelke v zadnjem deset- letju s posebnim ozirom na ekološke razmere in Ouktuactjo klime, GV, 1975, str. 1-17 6. Brinar, M.: Propadanje jelke je še vedno v ospredju. GV, 1975, str. 117-22 7. Cimperšek, M.: Propadanje Jelovih gozdov v jugozahodnem delu panonskega obrobja, GV, 1985, str. 191-204 8. Davide, Z.: Rastlinsko fiziološki pogledi na umiranje gozdov, GV, 1985, str. 208-9 9. Guzelj, J.: Manj strupov za ljudi in gozdove, Delo, Ljubljana, 23. Il. 1985, str. 20 10. Kalan, J. in Zupančič, M.: Prehrana gozda v okoliščinah umiranja gozda, GV, 1985, str. 30-32 11. Likar. P.: Domovina si še kakor zdravje, GV, 1976, str. 204-10 12. Mlinšek, 0.: Sušenje jelke- prvi izsledki, GV, 1964, str. 145-59 13. Perko. F. m Rebula, E.: Prispevek k spozna- vanJU sušenja jelke, GV, 1970, str. 185-201 14. Remic, C.: Kako ustaviti umiranje gozdov, GV, 1985, str. 276-8 15. Skobrne, P.: Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje, GV, 1979, str. 15-23 16. Šolar, M.: Gozdne združbe kot osnova za do- ločanje kritične vrednosti koncentracije žveplove- ga dioksida (S02) v ozračju, GV, 1976, str. 93--103 17. Šolar, M.: Poškodbe gozdov zaradi onesna- ženega zraka, GV, 1982, str. 270-76 18. Šolar, M : Umiranje gozdov, GV, 1983, str. 442-3 19. Šolar. M.: Dvodnevno posvetovanje o vphvu kislega dežja na kmetijstvo in gozdarstvo, GV, 1983, str. 186-7 20. Šolar, M.: Mednarodna aktivnost na področju propadanja gozdov, GV, 1985, str. 28-30 21. Več avtorjev: Raziskovanje onesnaženosti zraka v Sloveni~. PDS, Ljubljana, 1984 22. Zabret. M.: Vpliv velikih rastlinojedov na ve- 393 getaCIJO Je:ovo-bukovlh gozdov v gojitvenem lovi- ščn »l,jubljanski vrh«, d1p!omsko delo, LjublJana, december. 1986 23 Zupančtč, M UmiranJe gozda, DV, l%0, str 84-5 24. Zupančič, M.: UmtranJe gozda -nepotreben preplah ali katastrofa brez pnmere, GV, 1984, str 193-7 25 Zupančič, M .. Prehrana gozdnega drevJa po- Poleg brezhibnega m ustreznega orodJa, imajo gczdni dela v ci v Avstriji ponekod še dnevne gozdarske b1vake. Dnevni gozdarski bivak na kolesih je na gozdarskih delov1ščih nepogrešljiv. V avstrijskih državnih gozdovih je s tako »hlšico na kolesih« opremljeno vsa- ko delovišče Bivak pripeljejo do deiovišča, kjer je do konca dela postavljen na kamion- skl cesti (običaJno na obračal1šču za ka mio ne ah večjem ovmku, kjer Je več prostora). OpremlJen je z zložlJivo mtz1co, klopema ob staneh, s policami na stem in obeš?lnikom. Vsa ta oprema je 12 masivnega lesa. V bivaku je tudi majhna železna peč za ogrevanje, za sušenJe mokrih oblačtl in obutve, ali za po- grevanje hrane. Bivak ne sl užt samo za to, da 394 membna dtsctplina gozdarske znanosti, GV, 1983. str. 83-5 26. Zumč, S: Kaj je z Jelko na novomeškem Rogu, GV, 1976, str 324-7 27 Razgovor z Vtdmar J., dtpl. inž. gozdar- stva 28. Pnpravijem seminar za popisovalce gozdov v anketi »UmiranJe gozdov«, Ljubljana, julij 1985 se delavci vanj umaknejo pred slabim vre- menam, ampak tudi za kulturno uživanJe hra- ne ali za malico Na mizi ne manjka niti šopka travrušklh rož, ki jih delavci nabereJO mimo- grede v bližini. Bivak pa ne služi samo delavcem, ampak tudi terenskemu gozdarskemu osebju, ker je lahko idealen prostor, v katerem gozdar na clP.lovtšču opravi z delavci sestanek. V biva- ku lahko gozdar kaj v mtru prebere, zabele- ži, nadzira. Gozdni delavci so se na bivak že tako navadili, da jih delovodja ali revtrni goz- dar po mallci kar s težavo spravttz njega na- zaj v gozd na delo. Dnevni gozdarski bivak za gozdne delavce danes na delovišču ni več noben luksus, ampak potreba za kulturo de- la. OXF.: 425.1:425.3:48 Primarni vzroki za pojav umiranja gozdov Melanija Lešnjak* Umiranje gozdov v Evropi in Severni Ameriki je danes že dobro dokumenti- ran pojav. Ceprav so bile doslej oprav- ljene številne raziskave tako v laborato- riju kot tudi v naravi, obstaja več razlag o vzrokih za umiranje gozdov. Vsem hi- potezam je skupna domneva, da je pri- manti vzrok odlaganje raznih snovi iz onesnaženega zraka. Insekti in drugi znani povzročitelji bolezni gozdov ter kli- matski faktorji (suša, mraz) imajo sekun- darno vlogo. V zadnjih petih letih se je razvilo šest glavnih hipotez, ki razlagajo vbgo one- snaženega zraka pri propadnju gozdov v Evropi. Te hipoteze so: l. stres kot posledica zmanjšanja tvor- be ogljikovih hidratov v listih zaradi kombinacije raznih strupenih snovi v zra- ku; 2. kislost zemlje- toksičnost aluminija; 3. poškodbe zaradi ozona in žveplo- vega d1oksida; 4. pomanjkanje magnezija; S. presežek dušika; 6. organske spojine, ki vplivajo na rast rastlin. Nobena od teh hipotez ne more razjas- nit~ vseh znakov poškodb, ki se pojavljajo pri umiranju gozdov. V tabeli 1 so opisa- ni simptomi in možni vzroki za spremem- be v rasti ter za umiranje drevja. Pobliže * M. L. , mag. kem .. Hidrometeorološki zavod SRS. Vojkova lb, 61000 Ljubljana. YU. si bomo ogledali, kako lahko posamezne kemijske snovi (ozon, žveplov dioksid, d ušikove spojine, organske substance, vodikov klorid, težke kovine) prispevajo k propadanju gozdov. Ozon in drugi fotokemijski oksidanti~· 2· 3 Ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN in vodikov peroksid) poško- dujejo mnoge rastline že po šestih urah pri koncentracijah l OO do 200 lJ,g/m·\ Ozon se tvori pri fotokemijski reakciji duškovih oksidov ali hlapnih ogljikovodi- kov s kisikom, posebno ob močnem ultravijoličnem žarčenju . V Ameriki sta dve obsežni študiji pokazali, da ozon di- rektno poškoduje listno tkivo. Celične membrane oslabijo in celično tkivo ne more zadržati dovolj hranljivih snovi. K spiranju hranljivih snovi, predvsem mag- nezija in kalcija, iz listov in iglic prispeva- jo dodatne kisle padavine in megla. Za- radi pomanjkanja magnezija, ki je sestav- ni del molekule klorofila, se kapaciteta rastline za fotosinteze zmanjša. Listje po- rumeni in prezgodaj odpade, letni pri- rastek je manjši . Da bi rastlina nadomes- tila izgube magnezija in kalcija v listju, pričnejo korenine intenzivneje črpati večje količine teh mineralov iz zemlje, pri čemer se kislost prsti poveča . Možno je, da ozon sam ne povzroči 395 umiranja drevesa, temveč ga le wliko os- I ahi, da je neodporno proti insektom, pa- togenim glivam in neugodnim klimat- skim razmeram. V Severni Ameriki pripisujejo ozonu glavno vlogo pri propadanju borovih gozdov v zadnjih dvajsetih letih. Meritve na več krajih na nadmorski višini nad l 000 m so pokazale, da so poprečne let- ne koncentracije ozona med 1 OO in 300 119/m3. V Centralni Evropi variira jo kon- centracije ozona med 50 in 250 J..lg/mJ; v ZRN so koncentracije 100 do 200 11glm 3 pogoste na širokih območjih, kjer so vid- ne poškodbe gozdov. Žveplov dioksid1· 4 Naravni viri emisije žveplovega di- oksida so vulkani in gozdni požari, med- tem ko so antropogeni viri S02 izgoreva- nje fosilnih goriv v termoelektrarnah in nekateri industrijski procesi. Žveplov di- oksid in dušikovi oksidi reagirajo v zra- ku s kisikom in vodno paro, pri čemer nastaja kisli dež. S02 poškoduje drevo tako, da vstopa skozi pore listov ali iglic, kjer reagira z vodo v žveplene kislino. Ta se nabira v tankem sloju na stenah ce- lic. Na listavcih so vidni znaki poškodb z S02 obledeti listi, medtem ko se pri ig1as- tem drevju obarvajo iglice rdeče rjava. Akutne poškodbe gozdov zaradi S02 so omejene na področje okrog glavnega točkastega onesnaževalca zraka. V ne- katerih primerih, v bližini industrije, ki emitira velike količine S02, je opazno po- polno opustošenje vegetacije v okolici. Klasičen primer je Inca kovinska topilni- ca v Kanadi, ki je največji emitent S02 na svetu (650.000 ton letno, kar je približno polovica emisije S02 v Jugoslaviji). Po- dobna opustošenja se pojavljajo v Evropi v bližini velikih emitentov žveplovega dioksida. Zanimivo je, da se v Zahodni Nemčiji, kjer je umiranje gozdov močno opazno, značilni simptomi, povezani z S02, ne po- javljajo (razen v bližini točkastih virov S02). Povprečne letne koncentracije S02 396 v poškodovanih gozdovih v Nemčiji so med 0,007 in 0,021 mg/m·\ kar je pod mejo, ki povzroča vidne poškodbe (0,040 mg/m 3) . Možno je, da so vzrok kroničnega stresa v gozdovih Srednje Evrope nizke koncentracije S02 v dolgem časovnem obdobju. Dušikove spojine1· 5 Dušik v obliki amonijevih soli in nitra- tov je najpomembnejša hranljiva snov za rastline. In njega se tvorijo amino kisline in proteini. Višek dušika v zemlji spodbuja inten- zivnejši razvoj rastline, pri čemer se po- veča potreba po drugih pomembnih hranljivih snoveh. predvsem po magne- ziju, kaliju, fosforju , boru in molibdenu. Ker se rezerve hran ljivih snovi v prsti hit- ro porabijo, pride do sprememb v meta- bolizmu rastline. Drevo reagira na po- manjkanje teh snovi v prsti tako, da zmanjša koreninski sistem, s tem pa po- stane neodporno proti suši, močnejšemu vetru in glivam ter insektom. Druga razlaga mehanizma propada- nja rastline zaradi dušikovih spojin je na- slednja. Prekomerna koncentracija duši- ka stimulira intenzivnejšo rast drevesa in podaljšuje obdobje njegove rasti. Drevo se tako ne more ustrezno pripraviti na zi- mo. Vidni simptomi poškodb na iglavcih so rdeče rjave iglice, ki spomladi odpade- jo. Takšne znake propadanja gozdov je opaziti v Srednji Evropi in na višje leže- čih področjih v ZDA. Največji delež dušika, ki ni naravnega izvora, pride v zemljo direktno z umetni- mi gnojili, preostalo pa prispeva onesna- žen zrak (izpušni plini vozil, termoelek- trarne, hlapenje umetnih gnojil) v obliki kislih padavin in suhih usedlin. V veli- kem delu Srednje Evrope in ZDA pride na zemljo v obliki suhih in mokrih usedlin okrog lO do 25 kg dušika na hektar, v višjih legah tudi do 40 kg na hektar letno. Na neonesnaženih področjih je dušika~ vih usedlin letno manj kot 2 kg na hektar. Dušik poškoduje koreninski sistem ne- katerih rastlinskih vrst že pri koncentra cijah, ki so lO % večje od običajnih v zem- lji. Po oceni švedskega znanstvenika Bengta Nihlgarda bo prišlo do nasičenja zemlje z dušikom pri hitrosti usedanja iz zraka 30 kg/ha/leto v 20 do 25 letih. Ve- lik del Evrope in višje ležeča področja v Ameriki se približujejo temu nivoju kon- centracij. Kisle usedline1• 6 H kislim usedlinam prispevajo največ S02 in dušikovi oksidi, nekoliko še vodi- kov klorid, fluorid in druge snovi, ki tvo- rijo razstopljene v vodnih kapljicah v zra- ku močne mineralne kisline. Te snovi pa- dejo na zemljo kot kisli dež, sneg, megla ali kot kisli trdni delci. Raziskave so pokazale, da lahko kisle usedline pri pH 2,3 do 5,0 spirajo iz listov in iglic kalij, kalcij in magnezij. Rastline skušajo kompenzirati pomanjkanJe v lis- tih z intenzivnejšim črpanjem teh ele- mentov iz zemlje. Če hranljivih snovi v zemlji ni dovolj, postane rastlina bolj ob- čutljiva na klimatske pogoje. Po drugi strani kisle usedline spremi- njajo tudi sestavo zemlje; pomembne hranljive snovi se spirajo, hkrati pa se mobilizira aluminij, ki uničujefine koreni- nice. Posebno velike količine aluminija in drugih težkih kovin se sprostijo ob spom- ladanskem topljenju kislega snega. ki prepoji zemljo. Vpliv kislega dežja na spremembe v sestavi prsti je odvisen od pufrske kapa- citete zemlje. Apnenec in peščenjak. ki vsebujeta veliko kalija in kalcija (veliki predeli v ZDA). nista toliko občutljiva na kisli dež kot zemlja na ledeniški ali gra- nitni podlagi (Skandinavija, Kanada, del Srednje Evrope). To je razlog, zakaj ameriški znanstveniki pripisujejo kisle- mu dežju pri umiranju gozdov dosti manjšo težo kot evropski raziskovalci. Zaradi velikih razlik v pufrski kapaciteti prsti se razlikujejo tudi f!"leje kritičnih koncentracij raztopljenega aluminija (l--2 mg/l do 80-160 mg/l), ki poškodu- jejo korenine. Težke kovine!. 7 Težke kovine v zraku izvirajo delno iz naravnih virov (slane kapljice z morja in drobni delci prsti), večji del pa prispeva človeška aktivnost. Pri sežigu fosilnih go- riv se sproščata predvsem vanadij in ni- kelj; različni metalurški procesi so glavni vir ostalih težkih kovm. Uporaba benci- na, ki vsebuje svinec, je prispevala naj- več k onesnaženju vrhnje plasti zemlje s to težko kovino na različnih krajih indust- rializiranega sveta. Težke kovine se useda JO na zemljo bo- disi s padavinami ali pa kot suhi trdni delci. Igličasti gozdovi imajo pri tem vlo- go ogromnih filtrov, ki prestrezajo suhe in mokre usedline. Z drevja se težke ko- vine spira jo v vrhnjo plast zemlje, kjer in- hibirajo biološko aktivnost encimo, (fosfataza, ureaza, amilaza) in s tem mi- kroorganizmov, predvsem gliv in bakte- rij. Ti zato počasneje razgrajujejo visoko- molekularne spojine (celulozo. škrob, lignin) na sestavine, ki predstavljajo za rastline osnovne hranljive snovi in nor- malni biogeokemijski krog je porušen. Biološka aktivnost in hitrost minerahzaci- , je v onesnaženi prsti se zmanjšata v pri- mer ja vi s podobno neonesnaženo zemljo. Študije so pokazale, da prizadenejo težke kovine rastline tudi direktno. Pri tem so mah in lišaji bolj občutljivi od vas- ku1arnih rastlin. Prvi namreč nimajo zu- nanje kutikule, ki bi jih varovala pred pe- netracija težkih kovin v tkivo. Vaskular- ne rastline (drevje, grmičevje, trava) imajo vrhnje dele zaščitene z epidermo ter voščeno površinsko plastjo in težke kovine vstopajo v rastline v glavnem sko- zi korenine, posebno v kisli zemlji. Znano je, da zemlja, onesnažena s težkimt kovi- nami, zavira normaJen razvoj korenin, kar rastlino oslabi. študije EPA (Environmetal Protection Agency, ZDA) kažejo, da je kritična kon- 397 centracija svinca, ki zavira normalen raz- voj korenin, 3 do lO 1-19/g zemlje. Pone- kod v Ameriki, kjer so opazne hude po- škodbe gozdov, je ta mejna vrednost presežena do desetkrat. V Zahodni Nemčiji so koncentracije svinca in dru- gih težkih kovin v zemlji na področjih močno poškodovanih gozdov pod fito- toksično mejo, kar ne izključuje možnosti, da ne prispevajo k poškodbam. V kom- binaciji z drugimi onesnaževalci lahko vodi kopičenje težkih kovin v zemlji do stresa gozdnega ekosistema. Organske substance1 V zemlji in zraku je veliko sintetskih organskih substanc, največ od teh je pe- sticidov in herbicidov. Raziskavam o nji- hovi vlogi pri propadanju gozdov je bilo doslej posvečeno še premalo pozornosti. Za določene organske substance, ki se pojavljajo v bližini kemijskih tovarn v večjih količinah, je dokazano, da uničuje- Tabela l jo dreVje v okolici, npr. anilin in etilen po- vzroča ta rjavenje in odpadanje listja ter iglic. Razvrščanje onesnaževalcev okolja glede na pomembnost pri uničevanju gozdov Čeprav se znanstveniki strinjajo, da sodt kemijsko onesnaževanje okolja med primarne faktorje, ki povzročajo škodo na gozdovih, se vrstna reda pomemb- nosti posameznih onesnaževalcev v Ev- ropi in Ameriki razlikujeta (glej tabelo 2). V Ameriki imata glavno vlogo ozon in dušikove spojine; v Evropi pripisujejo v vzhodnem delu, kjer prevladujejo kla- sični onesnaževalci zraka, glavni delež žveplovemu dioksidu, v Zahodni Evropi pa ozonu in kislemu dežju. To je le groba slika in vrstni red pomembnosti posa- meznih polutantov variira od področja do področja. Pri nas se sistematičnih raziskav o PRIMERJAVA SIMPTOMOV IN MOŽNIH VZROKOV ZA UMIRANJE GOZDOV V EVROPI IN SEVJ:::I'\N[ AMERIKI' Simptomi l. rumenenje listov od spodnjih proti zgornjim in od zunanjih proti no;ranjim delom vej: prvo je prizadeto stareJše tkivo 2 wmranje drevesa z vrha na- vzdol; prvo je prizadelo mla- do tkivo 3. povečana prosoJnost krone zaradi postopnega odpada- nja listja:Jisti so do vrha dre- vesa 4. zmanjšanje koreninske bla- mase in mikorize S. manjši pnrastek brez drug1h vidnih simptomov 6. manjši prirastek z drugtmi vidnimi simptomi: lahko po- vzroči s:nrt 7. umnanje podrasti v bližim prizadetih dreves 398 Možni vzrok spiranJe snovi tz lis- tov, ozon, suša naravni (biotični in abtotični) stres S02, insekti. suša gnojenje kroničm ozon, kro- nični so~ akutru ozon. akutni S02 težke kovine, or- ganske snovi Centralna Evropa bela jelka. norveška smreka: na višinah hrast. jesen: manj po- gosto na brez! m bukvi norveška smreka, bela jelka, ~kalski bor. macesen. bu- kev. breza. hrast. ja- vor, jesen, jelša bela jelka, norveška smreka, bukev ni opaženo norveška smreka, bela jelka, bukev smreka (na višinah). bukev (na srednjevi- sokih legah) Vzh. Severna Ame- rika bela Jelka in rdeča srn reka rdeča smreko.. Javor. hrast. jesen, breza kratk01gličasti bor. bukev rdeča smreka, breza kratkoiglič::asti bor. smolnati bor rdeča smreka, F'ra- serjeva jelka: na viši- nah ni opaženo vplivu posameznih onesnaževalcev na gozdove žaJ še nismo lotili. Podatkov o onesnaženosti zraka v Sloveniji in propa- danju gozdov se je nabralo dovolj, da so lahko izhodišče za nadaljnje etiološke raziskave. Čeprav dokončnega odgovo- ra o vseh vzrokih za umiranje gozdov v Tabela 2 industrializiranem svetu še ni, so nekate- ri primeri poškodb na gozdovih v bližini velikih emisijskih virov dovolj očitni in vzroki razjasnjeni. Stanje gozdov v Sloveniji je ponekod dovolj resno, da zahteva hitro ukrepanje. Pohitimo, gozdovi nas ne bodo čakali! VRSTNI RED POMEMBNOSTI ETIOLOŠKIH SUBSTANC' Severna Amerika gozdovi na niž:i nadmorski višini l . ozon 2. duš1kove spojine: suho m mokro usedanje plinastih, aerosol nih, raztopljemh ali suspendira· nih oblik No,-. HN01, NHJ, NH4+ 3. f1totoksični plini: NOx, S02, EF, perokstacetil nitrat (PAN), perokstpropil nitrat (PPN) 4. težke kovine: Pb, Cd. Zn, Cu 5. kationi in aniom. ki so hranljive snovi in vplivaJo na kislost suhih in mokrih usedlin: K+ . Na' . Mg2+. ·ca2+, H+. NOJ·, S042-. P04 1· , er 6. organske substance: etilen, anilin gozdovi na višji nadmorski višini 1. dušikove spojme 2. težke kovine 3. ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN, PPN) 4. kisle mokre in suhe usedline Zahodna Evropa l . ozon 2. kisle usedline, predvsem mokre 3. plmi: NOx, S02 4. d ušikove spojine 5. sintetske organske snovL Vzhodna Evropa l. plim: S02, NOx 2. ozon in drugi fotokemijski oksidanti (PAN. PPN) 3. kisle usedline. posebno molae 4. težke kovine LITERATURA 1. HINRICHSEN. D. ( 1986): Multiple Pollutants and Forest Decline, Amb10, Vol. 15, 258-265. 2. GRENNFELT, P., J. SCHJOLDAGER (1984): Photochemical Oxidants in the Troposphere: A Mounting Menace. Ambio, Vol. 13, 61-79. 3. ASHMORE. M.. N. BELL, J. RUTTER ( 1 S85): The Role ofOzone in Forest Damage in West Germany, Ambio, Vol. 14. 81-87. 4. Maximale lmmissions-Werte fiir Schwefel- dioxid, VDI 2310, Blatt 2 Entwurf, 1987. · 5. NIHLGARD. 8 (1985): The Ammonium Hypolhesis- A1 Additional Explanation to the Fo- rest Dieback in Europe, Ambio. Vol. 14. 2-8. 6. KRUG, E. C. , C.R. FRINK (1983) : Acid Rain on Acid Solid: A New Perspective, Science, Vol. 22 1, 520-525. 7. TYLER. G. (1984) : The Impact of Heavy Metal Pollution on Forests: A Case Study of Gusum, Sweden, Ambto, Vol. 13. 18-24 . 399 OXF.: 972.2 IUFRO Lahko bi rekli, da je IUFRO kongres, ki je bil lani septembra v Ljubljani, posredno povezan tudi s konferenco SZDL Ekologije, energija, varčevanje, ki je bila letos v maju, saj so stališča obeh zborov vsebovana v maksimi, da hočemo ljudje takšno okolje, v katerem bomo preživeli. Glede na aktualnost stališč IUFRO kongresa objavljamo deklaracije, ki so bile sprejete na kongresu. Deklaracije 18. svetovnega kongresa IUFRO ODDELEK 1 - GOZDNO OKOLJE IN GOJENJE GOZDOV Premisleki l. Tropski gozd predstavlJa biološko izredno bogat ekosistem, v katerem se nahaja skoraj polovica vseh poznanih rastlinskih in živalskih vrst na svetu. Ta gozd danes človek naglo uničuje, kot še nikoli v vsej dosedanji zgodovini. Če se bo izsekavanje gozda nadaljevalo v tem obsegu, bo do konca tega stoletja izginilo nadaljnih l 00.000.000 ha tropskega goz- da, to je desetina od približno 1,000.000.000 ha še obstoječega tropske- ga gozda. 2. Bolj kot kdajkoli je potrebno v sve- tovnem merilu reševati probleme racio- nalne izrabe in ohranitve gozdov. 3. Erozija, poplave in širjenje puščav postajajo vedno resnejši problemi naše- 400 ga okolja. Pogosto so neposredna posle- dica napačnega gospodarjenja z gozdo- VL 4. Drevesa v plantažah, s katerimi nadomestimo naravne gozdove, se od dreves v nekdanjem naravnem gozdu znatno razlikujejo. Priročila 1. Največji napori so potrebni, da bo- do našli načine za ohranitev obstoječega tropskega gozda. Posebno pozornost za- služijo raziskave v zvezi s trajnostjo do- nosov v tropskih gozdovih. Drevesne plantaže lahko do neke mere zmanjšajo pritisk na naravni tropski gozd. Prav tako je potrebno vključiti potrebe gozdarstva v programe za razvoj kmetijstva in go- spodarstva sploh. 2. Večji napori so potrebni za bolj na- tančno ugotovitev vzrokov propadanja gozdov. Tako skušamo doseči rešitve, ki bodo upoštevale dotakljive in nedotaklji- ve vrednote gozda, tehnološke, ekološke in socialno-ekonomske vidike gospodar- jenja z gozdovi in za njihove ohranitve. 3. V eč pozornosti zasluži gospodarje- nje z varovalnirni gozdovi v tropskih in subtropskih predelih z uveljavljanjem pogozdovalnili načrtov in z ohranitvijo obstoječega gozda, da bi se tako zmanj- šala erozija tal in naglo odtekanje pada- vinske vode. 4. Treba je razvijati sisteme dreves- nih plantaž, ki se bodo odlikovali s traj- nostjo donosov in ki bodo dajali les, kot ga ljudje potrebujejo in kot ga zahteva trg. ODDELEK II- GOZDNE RASTLINE IN VARSTVO GOZDOV Premislelti l . V mokrih in v suhih tropskih pre- <;ielih vedno več lesa zraste na industrij- skih plantažah. Te morajo dojeti vedno več proizvodov za potrebe družbe, hkrati morajo pomeniti ugoden vpliv na okolje in tako tudi izboljšanje rastišča . 2. V zmernem podnebnem pasu se donosnost gozdov zmanjšuje zaradi onesnaževanja okolja in tudi zaradi dru- gih vzrokov. To utegne imeti svoje posle- dice tudi za tropska področja . 3. V obeh podnebnih pasovih je plan- tažno gospodarstvo še naprej pomemb- no, obsega vedno večje število dreves- nih vrst, rastišč in načinov gospodarjenja, toda število genotipov pri posameznih vrstah se zmanjšuje. 4. Vedno večje število drevesnih plantaž po vsem svetu daje sicer več biomase, toda velike so nevarnosti za po- jav bolezni in škedlji v cev. S. Vedno bolj je potrebno, da prever- jamo sociološke posledice ter vpliv na okolje pri vseh delih v gozdu in pri goz- darsko kmetijski izrabi tal. Priporočila l. Nujno je treba raziskovati možnosti za večnamesko izrabo dreves, tako tudi njihovo taksonomijo, dednostno raznoli- kost, fiziologija rasti v čistih sestojih in v mešanih gozdno-kmetijskih nasadih (agroforestry), izbiro, vzrejo in probleme semena. Hkrati je treba več narediti za ohranitev značilnih področij naravne ve- getacije v vseh podnebnih pasovih, ki morajo biti dovolj velika, da je možen nji- hov nadaljnji razvoj. 2. Prednost zasluži raziskovanje fizio- loških učinkov, dednostnih posledic in ekoloških vplivov onesnaževanja okolja ter raziskovanje dednostne raznolikosti in občutljivosti. 3. Povečati je treba napore pri dolo- čanju najbolj optimalnega izvora semena za vse glavne rastiščne tipe, razvijati iz- boljšane genotipe, tako s klasično vzrejo kot z novo biotehnologija. Potrebujemo načine za zgodnje odkrivanje drevesnih genotipov, ki so odporni na škodljivce in bolezni. 4. Potrebno je stalno nadzorovanje in povečani napori raziskovanja glede bo- lezni in škodljivcev, tako pri posameznih populacijah dreves, kot pri celotnem gozdnem ekosistemu. S. Vse raziskovalne skupine naj tesno sodelujejo z enotami v drugih delovnih skupinah in oddelkih, da bi tako preučili medsebojne vplive njihovih prizadevanj, družbenih faktorjev in faktorjev okolja. ODDELEK III - DELO V GOZDU IN GOZDARSKA TEHNIKA Premisleki l. Izbira načinov izrabe gozda in na- črtovanje proizvodnje se mora zlasti ozi- rati na razmere, od katerih je odvisna. To so podnebne razmere, oblikovanost zemljišča in biološke posebnosti gozda. Pri tem je prav tako pomembno pozna- 401 vanje tržišča, socialno-ekonomskih raz- mer in institucionalnih faktorjev. 2. Delo v gozdu, posebno tisto v zelo odročnih krajih, ne glede na stanje gos- podarske razvitosti neke dežele, je na- porno in nevarno, malo je možnosti za normalno družinsko življenje. Neobvlad- ljive podnebne razmere zmanjšujejo tra- janje za delo primerne letne sezone. 3. Sedanje delo v gozdu in industrijski sistemi izdelave v gozdu pogosto ne do- voljujejo optimalne izrabe gozdne bio- mase, kljub vedno večjemu povpraševa- nju po gozdnih proizvodih. 4. Delo v gozdu je pogosto v spopadu s funkcijami gozda, kot je varstvo narave, rekreacija v gozdu in gozdna estetika. Priporočilo l. Raziskovanje, ki razvija boljše nači­ ne dela v gozdu, mora videti celo vrsto spremenljivih okoliščin v različnih goz- dovih sveta ter razmere, ki nanje vpliva- jo. Podnebne razmere v tropskih gozdo- vih in oblikovanost zemljišča v gorskih gozdovih predstavljajo posebno značil­ ne razmere, ki zahtevajo posebne razis- kovalne programe. Podobno, posestne razmere pogosto zahtevajo delo v gozdu na majhnih površinah in temu primerne posebne raziskovalne in razvojne pro- grame. 2. Nadaljevati je treba napore pri is- kanju delovnega sistema, ki optimizira storilnost ljudi in strojev na terenu. Cim več delovnih mest moramo prenesti v okolje, ki ga lahko nadzorujemo, da tako lažje postavimo sprejemljive in uresnič­ ljive ergonomske standarde. 3. Potrebujemo raziskave, ki bodo po- m gale najti tehnike dela v gozdu, ki bo v večji meri izrabila vse dele drevesa. Po- membni so izboljšani sistemi za nadzoro- vanje predelave, doslej neizrabljene biomase v tržne proizvode, pri čemer upoštevamo posebnosti drevesnih vrst, dimenzije debla, kvaliteto lesa in po- vpraševanje po teh proizvodih. 4. Potrebno je več skupnega razisko- vanja različnih strok, da bi tako izboljšali 402 dolgoročni razvoj gozda z uporabo za okolje neškodljivih sistemov dela v goz- du. ODDELEK IV- NAČRTOVANJE, EKONOMIKA, PRIRASTEK IN DONOS, VODENJE GOSPODARJENJA, GOZDARSKA POLITIKA Premisleki l. Osnovanje gozdov in gospodarje- nje z gozdovi, pregled nad proizvodnjo lesa v njih ter nad njihovimi socialnimi funkcijami in ocenjevanje njihovega de- narnega donosa je še vedno premalo raziskane področje . Ker imamo vedno manj naravnih gozdov in vedno več umetnih drevesnih nasadov, ker se delo v gozdu vedno bolj mehanizira, so ta raz- iskovanja še posebno nujna in pomemb- na. 2. Gozdno-poljsko gospodarjenje (shifting cultivation), krčenje gozdov, eksploatacija gozda brez pogozdovanj in onesnaževanje ozračja ogroža gozdne ekosisteme in gozdno bogastvo v mnogih delih sveta. 3. Raziskovanje je dosedaj močno za- nemarila socialne funckije gozdov in vlo- go gozdarstva v človeških družbah. Vedno večja potreba po zaščiti gozdov in po melioraciji opustošenih gozdnih rastišč, pogozditvi malo donosnih kmetij- skih površin in goljav terja boljše pozna- vanje socialnih in socialno-ekonomskih razmerij mestnih ter podeželskih člove­ ških družb z njihovim gozdnim bogast- vom. Priporočila l. Posebno prednost je treba dajati in- terdisciplinarnim raziskovalnim projek- tom o proizvodnosti, gospodarnosti in družbeni sprejemljivosti različnih nači­ nov gospodarjenja z gozdom. 2. Raziskovalne skupine, ki se ukvar- jajo z izmerami, inventurami in vodenjem gospodarjenja z gozdovi, naj razvijajo tehnike in informacijski sistem za sprem- ljanje in razumevanje napredujo·:::ih pro- cesov hi ranja in propadanja gozdov. Raz- iskovalne skupine, ki se ukvarjajo s pro- blemi ekonomike in politike, morajo najti metode, kako v tudi denarnih enotah ov- rednotiti posledice tega razvoja za člo­ veško družbo in za gozdove ter najti in- strumente za politično obravnavanje na- stalih problemov. 3. Intenzivirati je treba raziskovanje o sedanjem pomenu gozdarstva v različ­ nih človeških družbah s posebnim oziro- ma na medsebojne vplive med člove­ kom, drevesi in gozdovi. Več poudarka potrebuje vloga gozdarstva v deželah v razvoju. ODDELEK V - LESARSTVO Premislek.i Les je vsestransko uporaben material iz obnovljivega naravnega vira in ki ga vedno bolj rabimo za rastoče potrebe gospodinjstva in druge potrebe gospo- darskega razvoja in kvalitete življenja. O tem nam govori povprečna svetovna po- raba lesa 0,67 m3 na prebivalca jn dej- stvo, da so razmere za proizvodnjo lesa zelo različne. Učinkovita raba gozdnega bogastva je bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj dežel v razvoju. Sredstva in zmogljivosti za raziskova- nja na področju gozdnih proizvodov ne zadoščajo za polno uveljavitev znanosti in tehnologije in za bolj učinkovito izrabo tesnega bogastva. Plantaže hitro rastočih drevesnih vrst Jahko močno prispevajo k proizvodnji le- sa in zmanjšajo pritisk na naravne gozdo- ve, toda lastnosti lesa zraslega v planta- žah, so različne od lastnosti lesa istih dre- vesnih vrst, ki zrastejo v naravnih gozdo- vih. Polovica vsega svetovnega letnega poseka lesa se porabi za kurjavo, v de- želah v razvoju pa celo 80 %. Toda to še zdaleč ne more zadostiti vsem potre- bam. Obstoječi in načrtovani gozdovi ne bodo mogli pokrivati potreb po drveh, tehničnem in industrijskem lesu za naglo rastoče svetovno prebivalstvo. Učinkovtto svetovno preskrbo lesa v prihodnosti ogroža: l. napredujoče uničevanje tropskih gozdov, ki prizadene predvsem preskr- bo z lesom listavcev. 2. Onesnaženje okolja v zmernem podnebnem pasu, ki prizadene pred- vsem drevesne vrste iglavcev. 3. Neučinkovita raba tako lesa listav- cev in iglavcev. Zaradi pomanjkanja dobrih stikov raz- iskovalnih ustanov med seboj in z lesno industrijo se mnoga raziskovanja brez potrebe ponavljajo in rezultati razisko- vanj se premalo uporabljajo v praksi. Priporočila Pod pokroviteljstvom IUFRO naj njeni člani iščejo stike z vladami, lesno indu- strijo, poklicnimi organizacijami, domači­ mi in mednarodnimi denarnimi fondi in naj jih opozarjajo na pomen lesarske znanosti in tehnologije pri razvoju narod- nega gospodarstva in mednarodne trgo- vine z gozdnimi proizvodi. Pri tem naj si prizadevajo za znatno povečanje pomoči raziskovalnim ustanovam s področja le- sarstva. Potrebno je postaviti mrežo učinkovite povezanosti lesarskih raziskovalnih usta- nov v deželah v razvoju, in jih tudi pove- zati z uveljavljenimi ustanovami v razvi- tem svetu. To naj olajša izmenjavo infor- macij in osebja, pa tudi načrtovanje in iz- vedbo raziskav skupnega interesa. Gradbene lastnosti lesa drevesnih vrst in skupin drevesnih vrst naj bodo te- melj za razvoj uspešnih gradbenih za- misli in načinov graditve. Rabimo učinko­ vito zaščito lesa brez nevarnosti za oko- lJe, optimalno zanesljivost ob sprejemlji- vih stroških. Spoznati je treba lastnosti plantažnega lesa za vse pomembne genotipe in rast- ne pogoje. Posebno pozornost zasluži preučevanje priraščanja in rastnih pogo- JeV. 403 Okrepiti je treba raziskovanje o učin ­ koviti obdelavi lesa posameznih dreves- nih vrst in skupin drevesnih vrst. da bi ta- ko izboljšali izrabo lesa v različnih go- spodarskih in delovnih pogojih. Zelo močno je treba okrepiti raziskave o učinkovitosti rabe lesa za energijske namene. Te raziskave morajo zajeti vse možne rabe lesa od neposrednega kur- jenja z drvmi, pa do pretvorbe lesa v og- lje, tekoča in plinasta goriva. Anatomske spremembe v lesu in spremembe v priraščanju, ki nastanejo zaradi močne onesnaženosti zraka z in- dustrijskimi izpuhtinami, tudi potrebujejo intenzivna preučevanja. Razširiti in izpopolniti je treba sisteme razvrščanja lesa v razrede in sortiranje lesa za posamezne drevesne vrste in skupine drevesnih vrst v različnih kom- binacijah, da bi tako ustregli zahtevam končnih porabnikov. Posebno pozornost zasluži uporaba sodobne računalniške in informacijske tehnologije. Okrepiti je treba raziskovanje na pod- ročju lesne kemije in kemične pretvorbe lesa, da bi tako našli nove načine za predelavo lesa, zaščito lesa, izboljšanje lastnosti lesa in njegove trajnosti. ODDELEK VI.- SPLOŠNA STROKOVNA PODROČJA Premislek l . Raziskovanje na vseh področjih posta- ja vedno bolj kompleksno in zapleteno. Posameznik vedno težje obvladuje raz- lična strokovna področja, ki jih rabimo za uspešno izvedbo projektov. Potrebno je tesno sodelovanje z različnimi strokov- njaki v okviru gozdarstva in izven njega. Gozdarsko raziskovanje se poteguje za denarna sredstva v tekmovanju z razi- skovalnimi organizacijami na drugih področjih. 2. Razvoj v mnogih delih sveta kaže vedno večji pomen gozdov, ne samo za pridobivanje lesa, ampak tudi zaradi nji- hovega ugodnega pomena za vodno 404 gospodarstvo, za oddih prebivalstva in kot življenjski prostor za rastline in živali. 3. Imamo tri mednarodne bibliograf- ske centre, ki so pomembni za gozdar- stvo: CAB Abstracts, AGRIS in Agricola. 4. Za uspešno delo je pomembno jas- no razumevanje strokovnih terminov, ki jih izrazimo v različnih jezikih. 5. Raziskovalne ustanove vsako leto zberejo velike količine informacij, po- gosto brez predhodne analize o tem, kje ležijo pravi problemi in kje nam manjka znanja. Priporočila l. IUFRO mora podpirati dejavnosti - v vodenju raziskovanj - v izmenjavi informacij med njenimi člani - v osnov anju mreže raziskovanj o po- sebnih problemih - v rabi neoporečnih zamisli posku- sov - v prenašanju znanja k uporabmkom. 2. Vodje raziskovanja naj naredijo vse, da se okrepi raziskovanje v okolje- tvornih funkcijah gozda in o pomenu goz- da za prebivalstvo v njihovih deželah. 3. Avtorji in izdajatelji informacij v ok- viru CAB Abstracts, AGRIS in Agricola naj iščejo sredstva in načine za uskladi- tev njihovega dela z odpravljanjem ne- potrebnih ponavljanj. 4. IUFRO kot mednarodna organizaci- ja mora okrepiti in podpirati napore pri izdelavi gozdarskih terminologij v okviru mednarodnih standardov in z uporabo najboljše dosegljive tehnologije. 6. Vodje gozdarskega raziskovanja morajo upoštevati, da je glavni cilj razi- skovanja globje razumevanje vseh pro- cesov v gozdu in da moramo vedno vide- ti celoto (holistični pogled). Tudi zgodo- vinske analize so pogosto koristne. OXF.: 972.2 IUFRO Prvo zasedanje izvršilnega odbora IUFRO po kongresu v Ljubljani Dušan Mlinšek* Aprila se je sestal v novi zasedbi di- rektorij IUFRO, to pot v Brazavillu- Kon- go; v tej deželi zato, da podpre prizade- vanje gozdarjev pri njihovih težkih nalo- gah v deželah v razvoju tropskih in sub- tropskih dežel. Naloga direktorija je bila dati oceno kongresa v Ljubljani in začeti s pripravami 19. IUFRO kongresa, ki bo leta -1990 v Kanadi. Kongres v Ljubljani je bil visoko oce- njen. Udeleženci so odšli z najboljšimi vti- si, ne le s kongresa, temveč tudi iz večine ekskurzij. Nepotrebno motnjo je pred- stavljala le organizacija Putnik. Tudi o Ljubljani in o Cankarjevem domu so go- vorili le s pohvalnimi in izbranimi bese- dami. Poseben vtis so napravile na ude- ležence strokovne ekskurzije. Med dru- gim se je slovensko gozdarstvo z Ljublja- no zapisalo v mednarodne gozdarske strokovne in znanstvene anale z debelo natisnjenimi črkami. Podobno velja tudi za nekatere druge republike. Kongres- no poročilo, ki je te dni v tisku, z zanima- njem pričakujejo po vsem svetu. IUFRO priprave za bodoči konges so že stekle; skicirati bo potrebno še format kongresa v Kanadi. V kratkem pričaku­ jemo obisk iz Kanade. Organizatorji bi želeli izvedeti kaj več o naših izkušnjah. *Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd .. Biotehniška fakulte- ta, VTOZD gozdarstvo, Večna pod 83,61000 Ljub- ljana YU Menim, da je organizi;cija, ki je pravkar zaključila obsežno nalogo (svetovni kon- gres), nemudoma pričela s pripravami za nove naloge, resnično gozdarska aso- ciacija, ki ji gre za njeno požrtvovalnost vse priznanje. V mestu Pointe Noire na atlantski obali Konga, kjer je bilo zasedanje, je organi- zacijo gostila podružnica gozdarskega raziskovalnega inštituta iz Francije CTFT (Tehnični center za tropsko goz- darstvo v predmestju Pariza). Na zase- danju je bila posebej obravna_vana goz- darska problematika dežel v tropih, ki jo je možno v najkrajši verziji, po besedah generalnega direktorja takole skicirati: Afriko, pa tudi večino drugih podobnih kontinentov, tarejo - preveč ljudi, suše, problemi transporta, pomanjkanje ener- gije, vključno drv, problemi z vodo itd. Primankuje šol; nihče noče investirati v šolstvo. Hkrati domačini odklanjajo tuje učitelje; le ti nimajo prepotrebnih lokal- nih izkušenj. Domači učitelji so poman- kljivo izobraženi. Prav tako je veliko po- manjkanje raziskovalcev. Izobraževanje ostaja ključ za napredek in razvoj. Goz- darstvo stoji pred nepremagljivimi nalo- gami. Gre za revitalizacijo starih izkušenj pri delu z naravo. Če hoče gozdar uspeti, mora gledati svoje opravilo »skozi kuhi- njo«, ker so drva osrednji problem v pre- težnem delu teh dežel. Kljub prepričanju, da je potrebno na- 405 praviti preobrat v delu z obstoječimi gozdovi in vpeljati varstveno usmerjeno gozdarstvo, ostaja sadika in z njo pogoz- dovanje uničenega prostora pomemben pripomoček. Francoski kolegi so prika- zali 25.000 ha evkaliptusovih nasadov s sedemletno obhodnjo na razmeroma revnih peščenih polsavanskih tleh. To veliko gozdno posestvo so ustvarili v sla- bih 15 letih z velikim uspehom. Pri drugi obhodnji žele nadaljevati s panjevskim gozdom. Posamezni znaki pa kažejo, da 406 vitalnost pri evakliptusu peša - morda· zaradi nagle izčrpanosti tal. Zataknilo se je tudi pri predelavi; zmanjkalo je sred- stev za postavitev tovarne plošč in celu- loze. Tako odteka zdaj les v Evropo po razmeroma nizki ceni. Dežele v razvoju v tropih bodo ostale še dolgo naš skupni problem. Na eni strani moralna odgovor- nost za vse storjeno, na drugi strani pa poceni surovina kot konkurenca evrops- ki vse slabši kakovosti lesa iz umirajočih gozdov. To ni zapuščeno pokopališče. ampak naj- novejša metoda zaščite sadik s plastičnimi stebrički. Pogozdena površina ne izgleda na oko nič kaj lepo. V ozadju slike vidimo pre- ostale, še žive hraste, za katere gozdarji upa- jo, da bodo še vrgli seme. V ospredju slike so plastični stebri z dvojno steno (podobno, kot je valovita lepenka), v katerih so mlade hra- stove sadike. V sak stebriček je oprt s kolom in skrbno zasajen v zemljo. Prednost teh plastičnih stebričkov je v tem, da sadike šči­ tijo pred divjadjo, višja temperatura v notra- njosti stebrička spodbuja hitrejšo rast sadike, v dvojni steni stebrička se ustvarja kondenz vlage, ki po porah polzi proti zemlji ter nama- ka mlado sadika. Vse skupaj je verjetno us- pešno. vendar neestetsko. OXf.: 945.31 Podiplomsko dograjevanje gozdarskih strokovnjakov Boštjan Anko* Danes si verjetno težko predstavljamo sodobno, perspektivno podjetje, kamor bi nova znanja pritekala le z mladimi di- plomanti. Če v šoli pridobljeno znanje v resnici zastari v 1 O letih (ta številka je za različna področja verjetno zelo različna), je potem naravnost vznemirjujoča ugoto- vitev, da mladi strokovnjaki pričenjajo prevzemati odgovornejše vloge ravno v času, ko bi bilo njihovo v šoli pridobljeno znanje že potrebno temeljite obnove. _Strokovnjak je nikdar dograjena celo- ta; čim kakovostnejši je, tem bolj to drži. Zato upravičeno govorimo tudi o podi- plomskem dograjevanju gozdarskih strokovnjakov. Kot družba spoznavamo, da je znanje eden odločujočih dejavnikov, ki jamčijo obstoj in napredek. To spoznanje je tre- ba preliti v konkretna dejanja tudi zno- traj gozdarske stroke. V minulih letih je bilo sicer mnogo storjenega za količin­ sko in kakovostno rast gozdarskega stro- kovnega izobraževanja do diplome na visoki šoli. Nekoliko v ozadju pa je ostala načrtna skrb za podiplomsko dograjeva- nje gozdarskih strokovnjakov. Sem šteje- jo tri, pri nas že uveljavljene oblike dela in sicer: - pripravništvo, - svobodne oblike podiplomskega iz- obraževanja, - formalne oblike podiplomskega iz- obraževanja. Dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. V TOZD Gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana. YU. Pripravništvo je oblika priprave na delo, ki jo predvideva in ureja naša zako- nodaja. Pri tem morda ne upoštevamo dovolj, da je pripravništvo tudi izredno pomembna podaljšann oblika izobraže- vanja, ki mnogokrat lahko usodno vpliva na nadaljnjo strokovno pot mladega stro- kovnjaka. Ugotavljamo, da sta delovni program- še bolj pa izvedba- priprav- niškega leta po gozdnogospodarskih ob- močjih zelo različno zastavljena in izpe- ljana in da z njim vselej ne dosegama za- stavljenih ciljev. Zato bi ravno v zvezi s predvidenimi novimi spremembami v študijskem programu kazalo razmisliti o novih oblikah te pomembne in ne ravno cenene oblike podiplomskega izobraže- vanja. Pri tem bi se kazalo ozreti po de- želah s podobno tradicijo in stopnjo stro- kovne razvitosti. Zelo dobro so razmeroma v gozdar- · stvu razvite svobodne oblike podiplom- skega izobraževanja kot so na primer gozdarski študijski dnevi, seminarji in podobne oblike razširjanja novejšega (pa tudi temeljnega) znanja. Zadovoljiva je njihova številčnost, vsebinska plat pa tudi udeležba na njih. Tem oblikam izo- braževanja nikakor ne bi mogli očitati pomanjkanja aktualnosti- čeprav bi bilo morda pri njihovem izboru in načrtova­ nju želeti še močnejšo vlogo gozdnogo- spodarskih organizacij in strokovnih društev oz. ZIT. Pomembnega prispevka se je na tem področju nadeja ti tudi od no- voustanovljenih projektnih svetov. Edina resnejša pomanjkljivost te oblike je mor- 407 da le v njeni informativnosti oz. dejstvu, da udeleženci sprejemajo posredovano znanje z zelo različno intenzivnostjo. Formalne oblike podiplomskega štu- dija obsegajo specialistični, magistrski in doktorski študij. Njihov osnovni namen je vzgoja vrhunskih strokovnjakov - za po- samezna bolj ali manj ozko omejena pod- ročja dela in za obnovo ter rast razisko- valneqa in pedagoškega kadra. Medtem ko imata magistrski in doktor- ski študij na gozdarstvu že dolgo tradici- jo, smo prvo močnejšo generacijo speci- lizantov vpisali šele v šolskem letu 1985/86. Okvirne rezultate dosedanjega podi- plomskega študija (po podatkih kvestu- re BF) prikazuje naslednja tabela: Tabela 1 - uveljavitev načrtne politike pri kad- rovanju kandidatov za tovrstni podi- plomski študij; - podrobno, področna in časovno usklajeno načrtovanje potreb po tovrst- nih kadrih za vse gozdnogospodarske, upravne, raziskovalne in izobraževalne organizacije; - uveljavitev kakovostnih kriterijev za kadrovanje, ki jih je priporočil svet VTOZD za gozdarstvo 19. XII. 1986 (primerne izkušnje oz. uveljavljenost, znanje tujega jezika, ocena pri študiju, potrebe po takih kadrih); - uveljavitev tristranske odgovornosti za uspešnost študija na relaciji delovna organizacija- kandidat- izobraževalna organizacija; PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GOZDARSTVA 1966-1986 Področje Gojenje Gozdno-teh. Splošna smer Lesarstvo Razno (pedal., hudour.) Skupaj Trenutno je na podiplomskem študiju vpisanih 1 O specializantov, 1 1 magistran- tov, je pa še 15-20 magistrantov in spe- cialistov starejšega vpisa, za katere ob- stoja velika verjetnost, da bodo študij do- končali. Ugotavljamo, da podiplomski študij gozdarst\·a v zadnjem obdobju ni bil naj- uspešnejši, oziroma da diplomira vse manj kandidatov. Nekateri vzroki za tako stanje so očitni, potrebna pa bo njihova vsestranska analiza. Podiplomski študij je pomembna na- ložba. Od delovne organizacije zahteva določene posredne in neposredne mate- rialne žrtve, od posameznika nemajhne napore in odrekanja, za pedagoško sfero pa nove delovne obveznosti. Zato mora biti vse dogajanje na tem področju pre- mišljeno in skrbno planirano. Glavne po- stavke, ki jih bo za uspešno delo treba razčistiti so zlasti: 408 Vpisanih Magistriralo Doktoriralo 34 9 10 40 6 3 21 Vpisali v letu 1985 9 6 l 3 107 21 14 - uveljavitev pomena podiplomske izobrazbe za določena dela v operativi; racionalizacija nekaterih smeri pod- iplomskega študija z ustreznim časovnim razporedom; - vprašanje financiranja podiplom- skega študija (z upoštevanjem možnosti, ki jih nudi program »2000 novih razisko- valcev<<). Po sklepu 35. seje izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva 12. II. 1987 je komisija za podiplomski študij V TOZD za gozdarstvo BF v marcu in apri- lu izvedla anketo o potrebah po kadrih s podiplomsko izobrazbo. Anketiranih je bilo enaindvajset goz- darskih delovnih organizacij: poleg tri- najstih gozdnih gospodarstev in Zavoda za pogozdovanje Krasa so na vprašanja odgovarjali še: Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Splošno združenje gozdarstva SR Slove- nije, SlS za gozdarstvo SR Slovenije, Goz- darski šolski center v Postojni, IGLG in VTOZD za gozdarstvo BF. Namen ankete je bil dvojen: analiza potreb po teh kadrih naj bi gozdarskemu oddelku najprej služila za pregled prito- ka študentov podiplomcev po posamez- nih ravneh in smereh študija do leta 2000. S tem bi pripomogla tudi k racionalnejši organizaciji podiplomskega študija. Po drugi strani naj bi anketa v gozdarskih delovnih organizacijah spodbudila kad- rovsko načrtovanje in razmišljanja, kako uveljaviti znanje kot dejavnik razvoja tu- di v gozdarski stroki. Delež strokovnja- kov s podiplomsko izobrazbo je zlasti v gozdarski operativi odločno prenizek. Vprašani so za dve časovni razdobji (1987-1990 in 1991-2000) navedli potre- be po doktorjih, magistrih in specialistih. Za specializacijo je bilo na voljo devet usmeritev z možnostjo, da delovne or ga- nizacije navedejo še željo po novih vrstah specializacije, ki jih sedanji program ne vsebuje. Da bi bilo planiranje vsaj za pr- vd obdobje realnejše, je bilo treba kan- didate za čas 1978-1990 navesti poimen- sko. Sumarne potrebe po podiplomskih kadrih posameznih smeri prikazuje ta- bela št. 2. Tabela 2 Od dvaindvajset doktorjev jih le se- dem potrebujejo (žal le tri) gozdna gos- podarstva (Postojna, Kranj, Slovenj Gra- dec) - in to v drugem obdobju (1991-2000). Ostalih l S potrebujejo IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF in Pod- jetje za urejanje hudournikov. Do leta 2000 naj bi diplomiralo tudi 54 magistrantov, od tega 34 za potrebe gozdnih gospodarstev ( 14 v prvem in 20 v drugem obdobju). Poudarek, ki so ga gozdna gospodarstva dala temu profilu, je zelo različen. Medtem ko nekateri na- črtujejo predvsem ali celo samo potrebe po magistrantih, je kar 6 gozdnih gospo- darstev, ki menijo, da do leta 2000 ma- gistrantov ne potrebujejo. Enako menijo tudi na RK KGP in na republiški SlS za gozdarstvo. Izredno močno so nakazane potrebe po strokovnjakih specialistih. Glede na nekatere nedoslednosti bi zaslužile na- daljnjo podrobnejšo analizo. Do leta 2000 naj bi se specializiralo 99 gozdarskih strokovnjakov. Bolj kot velike razlike med izraženimi potrebami po speciali- stih preseneča dejstvo, da precej gozd- nih gospodarstev ne čuti niti potreb po specialistih določenih profilov, čeprav je povsem realno pričakovati, da bomo prej ali slej tudi pri nas za vodilna ali PREGLED NAČRTOVANIH KADROV S PODIPLOMSKLO IZOBRAZBO (1987-2000) -PODATKI ANKETE (marec - april 1987) število evidentiranih kandidatov Vrsta študija 1987-1990 1991-2000 SkupaJ A) Doktorat 8 14 22 B) Magisterij 24 30 54 C) Specializacija - ovrednotenJe gozd. rastišča 19 9 28 - teh. pridob. gozd. proizvodov s 16 21 - org. gozdne proizvodnje 2 8 lO - gozdne prometnice 4 5 9 - gozdna inventura s 5 10 - gospodarjenje z divjadJo 2 2 - gosp. z zasebnimi gozdovi 5 6 11 - urejanje gozd. krajine 5 2 7 - urejanje hudourniških območij 1 1 Skupaj vseh kandidatov 78 97 175 409 vodstvena mesta na določenih sektorjih motali zahtevati bolj poglobljeno izob- razbo. Tabela 3 prikazuje za dve obdobji po- trebe po specialistih kot jih je izrazilo vseh 21 vprašanih organizacij, zraven pa še število organizacij, ki potreb po dolo- čenih profilih sploh ne predvidevajo. Tabela 3 rih so vprašane organizacije napovedale potrebe po kadrih (tab. 4). Posredno ka- že tudi na kompleksnost kadrovskega načrtovanja. Razumljivo je, da nekatere upravne in pedagoško-raziskovalne ustanove ne potrebujejo specialistov. Teže je razloži- ti, zakaj se v vsakem obdobju pojavljajo POTREBE PO SPECIALISTIH POSAMEZNIH PROFILOV ZA OBDOBJE 1987-2000 Smer specializacije l . ovrednotenje gozd. rast. 2. teh. pridob. gozd. proiz. 3. gosp. z zaseb. gozdovi 4. gozdna inventura S. organiz. gozdne protzvodnje 6. gozdne prometnice 7. urejanje gozd. krajine 8. gosp. z div}adjo 9. urejanje hud območij (PUH) Tabela na svoj način prikazuje rangi- ranje problemskih področij, kot se jih gozdarska operativa zaveda danes. V pregled smo namreč vključili le podatke za organizacije iz operati\(e. Potrebe po (štirih) specialistih sta izrazila še GŠC v Postojni in RKKGP. Preseneča, da nihče od vprašanih - kljub posebnemu vpra- šanju- ni predlagal nobene nove smeri specializacije. Zanimiv je tudi pregled števila podro- čij specializacije za obe obdobji, na kate- Tabela 4 število kadrov 1987- 2000 27 19 li lO JO 9 6 2 1 št. GG, ki potreb po teh kadrih ne načrtujejo 2 4 6 6 8 7 8 12 13 kar po tri gozdna gospodarstva, ki meni- jo, da specialistov sploh ne potrebujejo. V zadnji tabeli (št. 5) so sumarno prika- zane potrebe anketiranih organizacij po podiplomcih. Tabela je posebej zanimi- va, ker na svoj način za ta trenutek prika- zuje projekcijo kvalitete kadrovske rasti za čas po letu 2000, o katerem pričenja­ mo razmišljati. Rezultatov ankete ne smemo obravna- vati kot dokončnih, ampak kot začetna iz- hodišča v kadrovskem načrtovanju za ŠTEVILO SPECIALISTIČNIH PODROČIJ, NA KATERIH VSEH 21 ANKETIRANIH DO PREDVIDEVA POTREBE PO KADRIH ZA OBDOBJE 1987-1990 IN 1991 - 2000. Št. področij o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 410 1987-1990 7 8 2 3 21 Število anketlranih DO, ki predvidevajo ustrezno število področij 1991-2000 lO i :i lO 2 2 2 21 Tabela S PREGLED POTREB PO KADRIH S PODIPLOMSKO IZOBRAZBO ZA OBDOBJE 1987-2000 (rezultati ankete) Delovna organizacija 1. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana S. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 10. GG Nazarje Il. Lesna Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. ABC Pomurka M. S. 14. Zavod za m. Sežana 15. GŠC Postcjna 16. 1GLG 17. SZG 18. srs za gozdarstvo 19. RKKGP 20. PUH 21. VTOZD za gozdarstvo Skupaj čas, ki bo tako pomemben za gozd in za stroko. Kljub očitnim pomanjkljivostim je an- keta dosegla svoj namen. Vsaj okvirno je gozdarskemu oddelku nakazala ritem dotoka študentov podiplomcev, kar bo vsekakor prispevalo k racionalizaciji pa tudi kvaliteti tega študija. Prav na osnovi rezultatov ankete je bila npr. sprejeta odločitev, da bomo zaradi manjšega šte- vila interesantov na študij magisterija vpisovali le vsako drugo leto. Zaenkrat je tudi potrdila utemeljenost izbranih specialističnih programov. Ce je za ne- katere programe manjše zanimanje, to namreč še ne pomeni, da stroki niso po- trebni- zlasti dolgoročno. Gre za t. i. rob- na področja (npr. lovstvo, hudourništva), kjer ima stroka strateški interes, da je močneje prisotna, oz. da zadrži matič­ most. Pogosto ugotavljamo, da je v gozdar- skih DO prenizek delež strokovnjakov s podiplomsko izobrazbo. V se kaže, da o načinih, kako stanje spremeniti, doslej nismo dosti razmišljali. Na to je kazal tudi način in potek izpolnjevanja anketnih ob- 1987-1990 3 l 4 5 5 4 1 5 3 9 ll 4 4 8 1 3 7 78 1991-2000 5 2 8 8 4 6 2 3 12 20 4 6 14 2 97 SkupaJ 8 3 12 5 13 8 7 7 6 21 31 4 10 4 22 2 1 3 8 175 razcev. Med optimistično napovedano potrebo po 31 podiplomcih do resignira- ne ugotovitve, da taki kadri sploh niso potrebni, je prevelik razpon. Težko je verjeti, da so take napovedi rezultat pre- mišljenega in realnega kadrovskega na- črtovanja. Mimo golih številk pa je anke- ta odprla tudi vprašanje mesta vrhunskih strokovnjakov v operativi. Enkrat bo tre- ba odgovoriti ali magisterij in doktorat v naši operativi predstavljata zgolj od- skočno desko na inštitut ali fakulteto, ali lahko zagotovita delo v razvoju stroke za široko, kreativno osebnost tudi v opera- tivi. V tem kritičnem času dilem pravza- prav ne bi smelo biti - pa vendar 13 gozdnih gospodarstev meni, da ne po- trebujejo doktorjev, šest pa, da tudi ma- gistrov ne - niti po letu 2000. Trenutno je VTOZD za gozdarstvo edini oddelek Biotehniške fakultete, ki organizira tudi specialistični študij. Ta relativna novost je bila sprejeta pri upo- rabnikih in izvajalcih z določenimi pri- držki. Dokončne sodbe o tem študiju ne bo mogoče dati vse dotlej, dokler prvi specialisti ne bodo diplomirali in se pre- 411 izkusili na ustreznih delovnih mestih. Vsekakor pa drži, da gre za sodobno ob- liko dopolnilnega izobraževanja, katere- ga nam na vseh področjih manjka. Upamo torej, da anketa ne predstavlja IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF'.: 304 zaključka, ampak začetek premišljeva- nja o gozdarskih kadrih, ki naj bi jih ča­ kala najzahtevnejša dela v času, ki kaže, da ne bo prelomen le za gozd, ampak tu- di gozdarsko stroko. Položaji telesa pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu Ergonomski simpozij v Kuopiu na Finskem Od 9. do 12. junija 1987 so v Kuopiu na Finskem tri mednarodne organizacije: komisija za kmetijstvo (CIGR), zveza me- dicine in zdravja v kmetijstvu (IAAMRH) in zveza gozdarskih raziskovalnih orga- nizacij (IUFRO), priredile ergonomski simpozij. Sodeč samo po naslovu: »Polo- žaji telesa pri delu v kmetijstvu in goz- darstvu«, je bila tematika zelo ozka, ven- dar so položaji telesa povezani z vsemi načini oblikovanja dela tako, da je simpo- zij obravnaval teme iz vseh področij er- gonomije oziroma varstva pri delu. Simpozij je pokazal, da imajo tri pano- ge: medicina dela, agronomija in gozdar- stvo številne .skupne probleme, ki jih je treba skupaj reševati in je zato sodelova- nje m·ed njimi potrebno in nujno. Medse- bojno spoznavanje metod raziskovalne- ga dela, rezultatov in njihove uporabe pri ergonomskem oblikovanju dela je bi- lo za raziskovalce vseh treh panog zelo koristno. Dobre rešitve lahko nastajajo le pri skupinskem delu. Na simpoziju je so- delovalo 63 udeležencev (skupaj z orga- nizatorji 65) iz desetih evropskih dežel, predvsem iz Skandinavije. Iz Jugoslavije sta se simpozija udeležila prof. dr. M. Mi- loševi(: z beograjske medicinske fakul- tete in prof. M. Lipoglavšek z Biotehniške 412 fakultete v Ljubljani. Na simpoziju je šti- rim uvodnim preglednim referatom sle- dilo 42 referatov s pestro raziskovalno tematiko. V uvodnih referatih sta dr. L. Sj6flot in dr. P. Harstela predstavila kme- tijstvo in gozdarstvo nordijskih dežel, J. Kuorinka in J. E. Hansson pa delovne po- ložaje in delovne razmere v kmetijstvu in gozdarstvu. Drugi referati so obravnava- li naslednje tematike: - težavnost dela-metode merjenja, re- zultati, zmanjševanje - delovni položaji telesa - dejavniki delovnega okolja - metode proučevanja delovnih polo- žajev in delovnih razmer - oblikovanje in razvoj delovnih sred- stev - standardi in priporočila za obliko- vanje delovnih sredstev - standardi in priporočila za obliko- vanje delovnih sredstev - skrb za zdravje delavcev in rP.hn hi- litacija - zdravstveno stanje in varnost pri de- lu Podrobneje kot druge teme so referati obravnavali naslednja področja : - ugotavljanje za oblikovanje dela po- membnih in pravih podatkov o antropo- metričnih lastnostih človeka - izbira najustreznejših metod ugotav- ljanja delovnih položajev - oblikovanje vstopa, kabin in ele- mentov za upravljanje na traktorjih - primeri izboljšanja delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu - zdravstveno varstvo in varstvo pri delu kmetov V referatih lahko najdemo vrsto zani- mivih, za nadaljni razvoj ergonomskega oblikovanja gozdarskega dela pomemb- nih ugotovitev in priporočil, ki sicer ve- ljajo predvsem v Skandinaviji, so pa upo- rabna tudi pri nas. Obremenitve seka- čev z motorno žago sestavljajo še vedno predvsem fizične dinamične in statične obremenitve, pomembno je tudi dvigo- vanje težkih bremen. Nova orodja, nove tehnike dela in vaje za sprostitev med delom izboljšujejo položaje telesa med delom sekačev. Skupne obremenitve (pulz) sekačev so enake kot pred dvaj- setimi leti. Vibracijska obolenja sekačev so se močno zmanjšala, čeprav lastnosti motark še vedno presegajo z ISO stan- dardi dolot::ene dopustne meje. Pri delu s težkimi stroji se povečujejo psihične obremenitve, neugodno je delovno oko- lje, odgovornost je zaradi zahtev gospo- darnosti dela vse večja. Avtomatizacija dela povečuje težavnost dela, saj je utrip srca med delom večji. Obrememtve z ro- potom se z zaprtimi kabinami strojev zmanjšujejo, tudi obremenitve zaradi za- sukanih položajev telesa pa tudi z vibra- cijami so pri delu z gozdarskimi stroji (zgibnimi polprikolicami) manjše kot pri delu s kmetijskimi traktorji v gozdu. Ker je uporaba le-teh vse širša, so egonom- ske izboljšave nujne. Trajanje delavnika je v gozdu še vedno dolgo, vendar de- lavci to delo IZberejo predvsem zaradi svobodnega oblikovanja ritma dela. Ob oblikovanju novih komand ob naslanja lih za roke, se zdravstvene težave strojni- kov v hrbtu in razmenih prenašajo na spodnje dele rok. Nekatere metode proučevanja polo- žajev telesa (npr. OWAS) so za gozdar- stvo manj primerne, vse bolj pa uporab- ljajo raziskovalci video snemanja. Kljub dosedanjim izboljšavam traktorjev, so za doseganje najugodnejših položajev tele- sa in zmanjšanje težavnosti dela potreb- ne še nadaljnje izboljšave. Pri tem hid- ravlika in elektronika lahko mnogo pri- spevata. Pomembna je prilagodljivost delovnega mesta individualnim razlikam in možnost spreminjanja delovnega polo- žaja. Za uspešne izboljšave strojev je po- trebno sodelovanje konstruktorjev, teh- nologov, medicincev in samih delavcev. Njihovo anketiranje je pri tem lahko ce- nena in uspešna metoda. Standardizacija oblike, zlasti namestitve posameznih ro- čic in pedalov, bi posameznemu delavcu lahko olajšala uporabo različnih strojev, oziroma prehajanje z enega na drug stroj. Prav tako lahko ustrezna o besa izo- liranih kabin in sprotne informacije o de- lovanju stroja, o predmetu dela in o sa- mem delu, zmanjšujejo težavnost in po- večajo učinkovitost dela s traktorji in stroji za izdelavo sortimentov. Neugodne položaje telesa pri delu, zlasti kmetje, pogosto prenašajo, ker trajajo le kratek čas v letu (malo lesa, menjavanje dela). Zato ne pnhaja do izboljšav strojev, ne- ugodni vplivi pa ostajajo. Rehabilitacija delavcev, ki vsebujejo zdravstveno re- habilitacijo in pouk novih tehnik dela, so potrebna in učinkovita dejavnost medici- ne dela in gozdarskega šolstva. Prosvet- ljevanje kmetov z obiski na kmetijah tudi zmanjšuje neugodne posledice dela. Po- trebno bi bilo spremeniti običajno evi- denco nezgod pri delu in za oceno ne- varnosti upoštevati še trajanje različnih del. Na simpoziju je bila prikazana tudi vr- sta konkretnih tehničnih in tehnoloških rešitev za izboljšanje položajev telesa ali delovnih razmer, npr. nov način pripe- njanja priključkov traktorja, nov molzni stroj in podobno. Zaključki simpozija še niso dokončni, nastali bodo kasneje in objavljeni bodo v strokovnih revijah v deželah, od koder so bili udeleženci. Skupina, ki pripravlja zaključke, je že na simpoziju ugotovila, da je sestanek načel probleme na štirih 413 področJih obravnave in deloma odgovo- ril na naslednja vprašanja: - kakšni so delovni položaji in delov- ne razmere v kmetijstvu in gozdarstvu; - katere metode ocene in merjenja delovnih položajev so uporabne; - kakšne so posledice obstoJečih de- lovnih položajev; - kateri ukrepi so potrebni za izbolj- šanje delovnih položajev in zmanjšanje težavnosti dela. Skupina je poskušala dati tudi nekaj odgovorov na ta vprašanja: - Pestrost dela v kmetijstvu in gozdar- stvu povzroča še vrsto neugodnih polo- žajev telesa, zlasti zasukanih in zvitih. Po- udarjeni so neugodni položaji hrbta, gla- ve in rok. Pravilni položaji naj bi bili udobni za človeka, naj ne bi povzročali nesreč, naj ne bi neugodno vplivali na potek dela. Pri tem je treba poleg teles- nega udobja upoštevati tudi take delov- ne razmere, ki so psihološko ugodne. O tem pa znanost še ne ve dovolj. - Metode ocene delovnih položajev so številne, vendar niso prilagojene delu na terenu. Pri izbiri ustreznih je treba upoštevati njihovo gospodarnost - anke- tiranje je lahko zelo uspešno. Brez pove- zave z medicino dela, metode ocene niso dovolj natančne. Poleg spoznanja po- gostnosti delovnih položajev, bi bilo tre- ba v bodoče proučiti tudi gibe pri delu in..njihovo ekonomičnost. - Posledice neugodnih položajev so rnedicinsko doslej le redko ugotovljene. Največ je povezav med težavami s križ- nim delom hrbtenice in neudobnimi de- lovnimi položaji. Nujno so potrebne nove medicinske in tehnološke (učinki dela) raziskave. - Najotipljivejši ukrepi za izboljšanje so nadaljnje izboljšave tehničnih delov- nih sredstev, zlasti traktorjev in delovnih strojev, čeprav so v zadnih desetletjih že vidne spremembe na bolje. Pri tem je še nejasna in nestandardizirana izbira krite- rijev ocene delovnih sredstev. Priporoči­ la so pogosto kompromisi, ki preveč upoštevajo tehnične možnosti proizvajal- cev, premalo pa človeka. Naloga razis- 414 koval cev je, da dajo čim več podatkov za oblikovanje standardov. Pogosto obsta- jajo tudi učinkovite preproste rešitve. Proizvajalci so za podatke in rešitve za- interesirani, vendar morajo imeti tudi ugodne ekonomske posledice na proda- jo takih izboljšanih sredstev. Največjo od- govornost za uveljavitev razultatov razis- kav imajo sami raziskovalci. Potrebna bi bila po nekaj letih tudi kontrola učinkov raziskav. Na enodnevni ekskurziji, ki je sledila simpoziju, je najprej raziskovalna postaja finskega raziskovalnega inštituta Suone- njoki, pokazala nekaj rezultatov svojih raziskav. Pokazali so, kako položaj ročic in naslonjala za hrbet ter tresenje, vpliva- jo na napetost hrbtnih mišic strojnika goz- darskega strojn. Pokazali so, da je OWAS metoda ocene položaja telesa pregroba npr. za oceno vpliva različnih obuval sekača na težavnost in varnost dela. Nadalje so pokazali razvoj in pred- nosti dela s kmetijskim traktorjem pri spravilu lesa, kadar ima vgrajen vrtljiv sedež in njemu prirejene ročice in peda- la, zadosten delovni prostor in vidljivost iz kabine. Prav tako so prikazali, kako je mogoče številne neudobne položaje te- lesa v drevesnici spremeniti z uvedbo transporterjev in dviganjem delovne vi- šine s tal na višino mize. Ekskurzija je obi- skala tudi vzorno, mehanizirana kmetijo za živinorejsko in gozdno proizvodnjo. Marjan Lipoglavšek OXF.: 979 XV. srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija '87 Ko mine en:) srečanje gozdarjev treh dežel iz zahodnega dela Madžarske, Gradiščan­ skega (Avstrija) in vzhodne Slovenije, se že veselimo naslednjega snidenja. Letošnje sre- čanje gozdarjev Panonske nižine je bilo no. Gradiščanskem v Avstriji tako kot je običaj­ no, zadnji tecien v maju, blizu glavnega me- steca Eisenstadta. Poleg štirih gozd:J.rjev iz Madžarske smo se tega srečanja udeležili še štirje Slovenci (dva iz DIT gozdarjev Murska Sobota in dva iz DIT gozdarjev Maribor). Kot vedno doslej, je tako tridnevno sreča­ nje pristno kolegialno, obarvano z nacionalno kulinarika in na zavidljivi strokovni ravni. Prvi dan nam je generalni direktor gozdar- stva (Hofrat Regierungsforstdirektor) dežele Burgenland, dipl. inž. Otto Herditsch, pred- stavil v besedi in z grafikoni gozdarstvo te male vzhodnoavstrijske in madžarsko obar- vane deželice, ki ima 119.000 ha gczdov in gozdnatost 30 %. Kot poseben problem je pri- kazal propadanje hrastovih gozdov. Problem je obsežen in občuten ter ga rešujejn n~ vse mogoče načine. Na terenu smo si ogledali propadajoče hrastovo drevje tako v sestojih. kakor na prostem. Pravega vzroka za suše- nje hrastovih dreves še ne poznajo. menijo pa tudi, da gre za nekakšno epidemijo (iz raznih vzrokov). Go~oseke, na katerih pustijo (za nji- hove razmere) po nekaj najlepših hrastovih dreves, pogozdujejo na različne načine. Kul- ture zaščitijo pred objedanjem divjadi z og- rajo, sadike s količki, uporabljajo premaze, plastične ščitnike za terminalne vršičke in podobno. Pri pogozdovanju uporabljajo za shrambo sadik velike ·:":rne plastične vreče. V te vreče uskladiščijo po nekaj sto sadik. to polno vre- čo tesno zvežejo in položijo v hladen, temen prostor, na primer v klet. S tako konzervira- nimi sadikami lahko pogozdujejo še pozno spomladi. Drugi dan smo si ogledali zasebne gozdo- ve v urbaniziranih skupnostih. Ti gozdni kom- pleksi so veliki od 300 do 400 ha, imajo okoli 1 OO lastnikov z različno velikimi gozdovi (deleži). Letno posekajo 4,0 ha na golo, les iz- delajo, gozdne proizvode (sortimente) pa oz- načijo s tekočimi številkami. Ko je ves les iz- delan, žrebajo in les razdelijo po deležih. Go- lo površino takoj naslednje leto pogozdiJO. Gozdni posestniki so zaradi sušen ja hrastovih dreves zelo zaskrbljeni. Zaradi tega tesno so- delujejo z S:JOZdarji pri iskanju najboljših nači­ nov za pomlajevanje gozdov. Zanimiv je bil ogled avstrijskih državnih gozdov (Bundesforste) in pregled vseh ne- govalnih ukrepov v mladih kulturah. Gozdar v teh gozdovih. dipL inž. Franz Ratz, nam je povedal precej zanimivega o učinkih seka- čev. Ve eni uri izdelajo od 1 do 3 rn3 gozdnih sortimentov bukve. Učinek so zvišali z boljšo organizacijo dela, z doslednim nadzorom in poučevanjem gozdnih delavcev! V Avstriji se vsi stalno izobražujejo. od gozdnega delavca pa do po položaju najvišjega diplomiranega gozdarskega inženirja. Tretji dan so nam avstrijski gozdarji poka- zali pred nekaj leti osnovane protivetrne drevesne pasove na kmetijskih zemljiščih . S temi pasovi želijo preprečiti vetrno erozijo njivske zemlje. Domov smo se vračali polni vtisov, Nepo- zabno Je bilo srečanje z gradiščanskimi Hr- vati - gozdnimi posestniki. Hoteli so nam po- kazati čimveč, za kosilo pa pripravili pojedi- no kot na gostiji. Strašno! Skoraj vseskozi z na- mi je bil okrajni glavar Mattersburga, pred- sednik občine, predstavniki vaških skupno- sti, podpredsednik deželne gozdarske zve- ze, baron Waldbott m gostitelji ter organiza- torji srečanja - sami deželni gozdarski inš- pektorji. Prihodnje srečanje v letu 1988 bo spet pri nas v Sloveniji. Besedilo: Branko štampar 415 OXF.: 36.377 Elmia 1987 Vsako drugo leto prirejajo Skandinavci v gozdu blizu Jonkopinga na Švedskem vseob- segajočo razstavo gozdarskih strojev in op- reme. Na Ejej prikažejo prav vso gozdarsko opremo, ki jo proizvajajo v nordijskih deže- lah, pa tudi proizvajalcev iz drugih evropskih dežel ne manjka. Zastopane so tudi posamez- ne tovarne iz prekomorskih dežel. Tako je bi- la tudi letošnja Elmia najboljši pregled tre- nutne proizvodnje gozdarske opreme in ved- no daje zelo dober vpogled v težnje nadalj- njega razvoja gozdarske tehnologije. Manj- kale so le naprave za žično spravilo lesa, čeprav je sosednja Norveška znana po njih. V razvoju strojne opreme lahko vidi:."Tlo, da se še naprej nadaljuje zmanjševanje njene zmogljivosti in s tem velikosti in neprilagod- ljivosti gozdu. Vse več je majhnih procesor- jev (strojev za izdelavo sortimentov) montira- nih ali na zadnjem delu zgibnika, ali še po- gosteje na roki nekladalnika. Številni so tudi priključki za izdelavo sortimentov, ki jih je mogoče priključiti celo na lažje kmetijske tr>harvesterjev« in »forvarderjev«. Seveda ni manjkalo samos- tojnih sekalnih strojev in raznih priključkov za traktorje, težkih gozdarskih kamionov za pre- voz, samostojnih nakladalnikov ali kot priklju- ček na vozilo. Med drobno opremo lahko iz- biraš med raznimi sadil niki in cevmi za zašči­ to sadik. Veliko je bilo tudi razstavljalcev varstvene opreme, vendar nič revolucionar- nega in popoinoma novega. Tudi med orod- jem in pripomočki za podiranje in obdelavo dreves -brez posebnosti. Zanimiv je bil pri- kaz majhnih jeklenih konjev, kot so poimeno- vali stroj na kolesih ali gosenicah, ki ga ne op- ravljaš z volanom, ampak hodiš pred njim in ga usmerjaš spredaj z nekakšnim ojesom. Nanj lahko naložiš les, da se z zadnjtm kon- cem vleče po tleh, ali pa prik:ljučiš manjšo prikolico in ga uporabiš za kakšen drug pre- voz. Več različnih je bilo videti. Med zanimivostmi naj omenim taksacijsko premerko z vgrajenim računalnikom. Novost so hidravlične škarje za odrezovanje pri tleh in hidravlično žago in škarje za odžagovanje vej na stoječem drevesu. Vtis je bil, da so hid- ravlične škarje kar uspešno nadomestilo za motorno čistilko s cirkularjem. Uporabnejše so na skalovitem terenu. Veje je možno s hid- ravlično žago ali škarjami odrezovati do viši- ne 6m. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da cela vrsta raznih proizvajalcev izdeluje zelo podobne stroje, ki se med seboJ razlikujejo v nekaterih tehničnih rešitvah, kaže pa, da vsi kar uspešno gospodarijo. V skandinavskih razmerah gre ves razvoj v gozdarjenju v smer mehanizacije vseh opravil, tudi na pod- ročju tako imenovanega »gojenja gozdov« oziroma če rabimo termin »primarna gozdna proizvodnja«. Pri vsem tem seveda ne sme- mo mimo pojma »skandinavske razmere« in v teh razmerah predstavljene mehanizacije ter naše razmere in naši napori pri posodab- ljanju in ekonomizacij! vsega gozdarjenja, zlasti na področju pridobivanja gozdnih pro- izvodov. Kaj so sploh »skandinavske razmere«, »skandinavska oprema«, »skandinavska teh- nika delacst, da so brez boja zajeli domobransko posadko v Ku- terevu pri Otočcu. Novembra 1942 (po dekretu iz junija) je bil premeščen kot taksator na Ravnateljstvo gozdov v Senju, odkoder je septembra 1943 skupaj z vrstnikom inž. Zianijem odšel na os- vobojeno ozemlje. Delal je v raznih narodno- osvobodilnih odborih v Liki, Kordunu, Baniji in Šibeniku pri organiziranju gozdarske služ- be in na področju pospeševanja proizvodnje, zlasti kmetijske. Ker je med vojno primanjko- valo gnojil, je po nalogu ZA VNOH z dne 17. 4. 1944 na osvobojenem ozemlju začel uspeš- no uvajati kalcifikacijo zemljišč, s katero je delal poizkuse že leta 1931 na Braču. Poroči­ lo o tem je oddal 22. 7. 1944 (glej »Melioracija kislih zemljišč«, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, 1946 -tiskano v Mariboru). Organiziral je tudi tečaje za gozdarsko in ža- garsko tehnično osebje . Novembra 1944 je Beltram z istim delovnim področjem prešel na oddelek za gozdarstvo ZA VNOH. Od ap- rila do 16. 6. 1945 je v Hrvatskem Primorju in v Istri pripr~vljal organizacijo gozdarske službe za čas po osvoboditvi. Po osvoboditvi je prešel na ministrstvo za gozdarstvo NRH v Zagrebu. Njegova družina pa je med tem preživljala težke čase v Senju ob pomanjka- nju vsega in ob stalnem bombardiranju Senja ter umikanju sovražnih vojsk. Julija 1945, ko je bil razrešen v Zagrebu, se je napotil v Slovenijo, enako kot še blizu 30 slovenskih gozdarjev, ki so med obema voj- nama službovali širom po Jugoslaviji. Ministr- stvo za gozdarstvo LRS ga je kot poznavalca 423 krasa dodelUo Poverjeništvu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko primorje v Ajdovščini kot šefa od- seka za gozdarstvo. Na potnem nalogu za službeno mesto v Ajdovščini. kjer se je moral »nemudoma« javiti, z dne 10. 7. 1945, je pod- pisan takratni šef kabinet ministra inž. Canjko Tugomir. Njegova želja in prepričanje. da se bo po končani vojni kot gozdar lahko vrnil v osvobojeno rodno Gorico, se je žal spremeni- la v veliko razočaranje. pa ne samo njegovo. Tu je k delu takoj pritegnil tamkajšnje pogoz- dovalce krasa inž. Maria Sebenika, Avgusta Kafola, Burnika (njegov), inž. Stanka Cveka, logarja Andrejašiča (ki je po naključju »od- kril«, da se da pogozdovati kras tudi s seja- njem) in druge in to navkljub temu, da smo vse sile usmerjali v obsežne sečnje . Kmetje pa so pogozdovanje odrivali na najbolj steril- na zemljišča, pričakujoč, da se bo živinoreja na krasu ponovno razmahnila. Decembra 1946 je bil poklican v Ministrstvo za kmetij- stvo in gozdarstvo v Ljubljano, kot šef odseka za tisk in propagando, njegovo mesto v Ajdovščini pa je prevzel inž. Mario Sebemk. Za vestno in marljivo strokovno delo v Slo- venskem primorju je minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (Janez Hribar) izdal Beltra- mu novembra 1946 naslednjo pismeno po- hvalo in nagrado· »S svojimi ugotovitvami in predlogi, ki so plod večletnega temeljitega znanstvenega dela, je dal pobudo za praktič­ no ostvaritev novih metod pri mehoraciji zemljišč in pogozdovanju golega krasa. Raz- en tega na vseh poljih gozdnega in lesnega gospodarstva daje pobude za odpravo vse- ga zaostalega in uvedbo naprednejšega gos- podarstva«. Tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ (dr. Vaso Čubrilovič) je ap- rila 1947 Beltramu podelil pismeno priznanje in nagrado »za njegovo delo pri kalcifikaciji zemljišč na raznih krajih Korduna in za izdajo brošure Melioracija kislih zemljišč, s čimer je prispeval k splošnemu izboljšanju kmetijske proizvodnje}Ime Vladislava Beltrama ima med pisci Gozdar- skega vestnika svoje posebno mesto. NJego- vi številni praktični sp1s1 so dvignili našemu gozdarstvu sonaravno usmeritev. Le-ta je po- zneje postala osnovna prvma koncepta go- spodaiJenja z našimi gozdovi. NJegovi spisi so dajalt Vestniku potrebno ideološko osno- 426 vo, pa tudi operativno prakttčnost.« Zapustil je dediščino okrog 140 bibliograf- skJh enot, od tega četrtino objavljenih v dru- gth republikah. Registrirane so najbolj popol- no v Sumarskih btbhografijah znanega prof. mž. A. Kaudersa, Zagreb, iz let 1947 in 1959, dalje v Bibligrafskih m drugih podatkih inž A Šivica, Ljubljana 1959/60, največ -okrog 110 naslovov Beltramov1h del pa v BibliografiJi Gozdarskega vestnika iz let 1979 m 1983. Mnogih podatkov pa tudi v blibliografi]ah n1 najll. NJegovi življenJSki sopotmci Ladi, roJ . Dorčic in hčerki V1d1, kt sta skrbno zbirali in hranili njegove spise m zapise- ne da b1 Vla- do za to vedel - gre zahvala, da Je ta posla- vilm ons osebnosti mž. Vladislava Beltrama lahko dopolnjen in osvetljen z več strani. Vlado Je do zadnjega budno spremljal do- gajanja okoli sebe, predvsem seveda v goz- darstvu. ZadnJIČ se je javno oglasil s člankom v »Delu« julija 1980. Nato so mu ostah le še dolgt vsakdanji sprehodi. poleti in pozimi. največ po stan LjublJam in na grad ob redkih srečanJih z znanci m tovariši. Na enem takth sprehodov Je omagal in po nekaj dnevih bor- be mu Je 20. decembra 1986 srce obstalo. Os- tala pa Je legenda. L. f' . l. Od gozdarstva do kmetijstva Iz Beltramove bibliografije. ki obsega nad 140 bibliografskih enot, objavljamo v izvleč­ ku nekaj značilnih tem po kronološkem redu, od začetkov Beltramovega publicističnega delovanja 1932 do 1982: Potrebe reorganizacije šumarstva u Dal- maciji, Šumarski list 1932.- O značenju i važ- nosti šuma, Hrvatski planinar, 4/ 1934.-Prilog rješavanju kraškog pi tanja na seljačkoj osno- vi, Šumarski list 1938. - Pogozdovanje krasa ni problem, Gozdarski vestnik št. 1 in 2/1946. - Melioracija kislih zemljišč, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, tiskano v Mari- boru 1946. Prevod gornje razprave: Polja- privredno izdavačko preduzeče, Beograd 194 8.- Krečnjak kao dubrivo, Knjižnica za na- rodno prosvecivanje, Kolarčev narodni uni- verzitet, Beograd, izdanja 1947, 1948 in 1949. - Putevi poboljšanja stočne krmne baze, Ve- terinarski glasnik, Beograd l949. - Šumski zaštitni pojasi i pošumljavanje na pruge, šu- marski list 1949. - Racionalizacija pogozdo- vanja, Gozdarski vestnik 1950. Apnenje v gozaarstvu, Ministrstvo za gozdarstvo LRS 1850. - Robinie und Gotterbaum in der Bauernaufforstung, Schweizerische Zeitsc- KNJIŽEVNOST OXF.: 0(033) .(048.1) Gozdarstvo v enciklopedijskih prikazih Z izidom 3. zvezka je zaokrožena II izdaja Gozdarske enciklopedije, ki jo je izdal Ju- goslovanski leksikografski zavod v Zagrebu. Prvič je Gozdarska enciklopedija izšla v dveh zvezkih v letih 1959 in 1963. Sedanja iz- daja- v treh zvezkih- je bistveno dopolnjena in razširjena tako v stvarnih kot v osebnih hrift fur Forstwesen 1951. - L'exploitation es- hvale de l'epicea, Extrait du »Journal fores- tier suisse« 1952.- Apnenje travnih površin, Živinorejec 1952. -Sečnja na suš, LES 1952. - Gewichtverluste des Holzes nach der Som- merfallung, Osterreichische Forst- und Holz- wirtschaft 1954. - V naših gozdovih manjka strokovnih delavcev, Slovenski poročevalec, 6. Il. 1954. - Obnova gozdov na slovenskem krasu, Gozdarski vestnik, št. 9-19/1954.- Ce- lulozni in jamski les- zadeva nege sestojev, ibid. št. 6-7/1956.- Sječa bukve krajem au- gusta, Narodni šumar 1961. - Unapredenje prirod nih ekonomskih šuma, Sumarstvo 1960. -Problematika našeg prebornog gospoda- renja, Narodni šumar 1962. - Njega šuma - krupan pri vredni zadatak, Šumarstvo 1963.- S ječa bukve i drugih listača krajem lje ta. bio- loški način sušenja drveta, Šumarski list 1963. - Za napredno gospodarjenje v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik, 1976. - Upošte- vajmo in preizkusimo koristna odkritja tudi neukih ljudi, ibid. 1978. - Bukev. posekana konec avgusta, je lažja in se neprimerno manj kv?ri, Delo li. 7. 1980. geslih. Uredniški odbor pod vodstvom prof. dr. Zvonirnira Potočica je odgovorno opravil veliko delo in kljub morebitnim pripombam zasluži pohvalo. V 3. zvezku je v celoti obdelana tudi Slove- nija. Poleg splošnega prikaza Slovenije vse- buje obširen prikaz zgodovine gozdarstva, organizacijo gozdarstva, gozdni fond in gozd- no proizvodnjo, kratek opis vseh gozdnogos- podarskih območij ter prikaz varstva narave. Posebna poglavja predstavljajo tudi sloven- sko lesno industrijo ter gozdarsko in lesarsko šolstvo in raziskovalno dejavnost. 427 Gozdarstvo dobiva svoje mesto tudi v dru- gih enciklopedijskih izdajah. Leta 1980 je bilo dogovorJeno, da bomo v Jugoslaviji izdali na·- vo izdajo Enciklopedije Jugoslavije. Prva iz- daja je izhajala v letih 1950-1971 v srbohr- vatskem jeziku-latinici. Sedanja izdaja Encik- lopedije Jugoslavije pa je skupni jugoslovan- ski projekt. Predvideno je, da bo izšlo 12 zvezkov, in sicer paralelna v srbohrvatskem jeziku (latinica in cirilica), slovenskem, make- donskem, madžarske· 1 in albanskem jeziku. Doslej so izšli štirje zve~ki v srbohrvatskern jeziku (latinica) ter po dva zvezka v srbohr- vatskem jeziku (cirilica), makedonskem, slo- venskem in albanskem jeziku ter prvi zvezek v madžarskem jeziku. Pri pripravi posamez- nih besedil sodelujejo strokovnjaki iz vseh našili republik in pokrajin, delo pa koordini- rajo in usmerjajo uredniški odbon v vseh re- publikah in pokrajinah ter centralni uredniš- ki odbor pri Jugoslovanskem leksikograf- skem zavodu v Zagrebu. V Sloveniji vodi OXF.: 0(033)--0 11 uredniški odbor dr. Avguštin Lah, področni urednik za gozdarstvo je dr. Iztok Winkler. V 'tej enciklopediji je dostojno zastopano tudi gozdarstvo, predvsem v okviru posebnega gesla Gozdarstvo ter v podrobnem prikazu vsake socialistične republike oziroma po- krajine. V enciklopediji bo dobilo mesto tudi li slovenskih gozdarskih strokovnjakov. V jeseni pričakujemo tudi izid l . zvezka Enciklopedije Slovenije. Skupaj bo predvi- doma izšlo 13 zvezkov. Enciklopedija Slove- nije bo v kratkih jedrnatJh besedilih predsta- vila slovensko zgodovino, politični in družbe- ni razvoj, kulturo, znanost. gospodarstvo, kra- jino, naselja ter ljudi in njihovo vlogo in po- men v življenju in ustvarjanju slovenskega naroda. Gozdarstvo ima v enciklopediji ust- rezno mesto. Priprave vodi uredniški odbor pod vodstvom Marjana Javorn(ka, področni urednik za gozdarstvo je dr. Dušan Mlinšek. Iztok Winkler Ob nastajanju novega gozdarskega slovarja Med vsemi problemi, ki jih moramo reše- vati gozdarji, je tudi vprašanje lepega stro- kovnega izrazja. Pri našem delu nas spremlja vsakodnevno. Vprašanje lepe in kolikor toli- ko poenotene gozdarske terminologije je vedno bolj pereče . Stroka se hitro razvija, zlasti na tehničnem področju. Na razpolago imamo gozdarski slovar iz leta 1970 in večje ­ Zlčni slovar s tehničnega področja iz leta 1980, sicer znana kot Brinarjev in Turkov slo- var. Vsak gozdarski strokovnjak, ki dc. kaj na slovenščino, čuti tudi potrebo po lepih stro- kovmh izrazih. Pri tem se velikokrat znajde v škripcih, kateri termin naj uporabi. Termin naj bi bil seveda slovenskim pomensko pra- vilen. To pa je včasih zelo težko. Z uvajanjem novih tehnologij in dognanj, predvsem v tujini. velikokrat sprejemamo tudi njihove termine. V časih obdržimo kar izvirne, včasih pa po- slovenimo samo pisavo (harvester, procesor. forvarder), včasih, pa kujemo nove in Hes« slovenske. Gre pa tudi za vprašanje, ali zara- 428 di hitrega razvoja stroke še naprej obdržimo termine, ki so kot pravimo uveljavljeni in raz- širjeni. Vsi pa tudi vemo, da že dolgo časa po- mensko niso več ustrezni in jih bo potrebno prej ali slej zamenjati z novim, ustrezne)širn in seveda boljšim. V sako pretiravanjP. ne bi bilo umestno: trmasto vztrajati na terminih samo zato, ker so v praksi razširjeni in uveljavljeni in seveda vsako nasilno zamenjevanje teh terminov z novimi. Ni čudno, da najdemo v raznih delih raznih avtorjev ah celo v raznih delih istega avtorja vrsto sinonimov. Kateri termin je najboljši in kateri so le ustrezni si- nonimi, kateri tennini pa so popolnoma na- pačni in jih bomo morali zavreči, pa četudi so v praksJ razširjeni? Terminološka komisija, ki pripravlja gradivo za novi gozdarski slovar je pred zelo nehvaležno nalogo. Ze v osnovni delitvi gozdne proizvodnje naletimo na težave. V osnovi navadno delimo vso gozdno proizvodnjo na dva dela: prvi del, ki ga na kratko imenujemo ))gojenje gozdov« in ki sloni na bioloških zahtevah in drugi del, ki smo ga včasih imenovali >>izkoriščanje goz- dov«, in ga danes zamenjujemo s pojmom »pndobivanje .. . «,ta pa sloni na tehničnih za- htevah. S tem v zvezi naj samo omenim pojma »primarna gozdna proizvodnja« in »sekun- darna gozdna proizvodnja«. »Primarna gozd- na proizvodnja<< naj bi pomenilo vse, kar da- nes razumemo pod pojmom »gojenje goz- dov« in »sekundarna gozdna proizvodnja« vse, kar smo razumeli pod pojmom »izkoriš- čanje gozdov<< oziroma »pridobivanje . .. «. Oba pojma je že pred več kot tridesetimi leti skušal uveljaviti norveški gozdarski strokov- njak Ivar Samset. Kot mi je znano. se v skan- dinaviji nista uveljavila. Glede na vse, kar se danes dogaja za našim okoljem-gozdom, se mi tako poimenovanje ne zdi nesprejemljivo. V časih iščemo pomoč v kmetijski proiz- vodnji. Ne samo pri nas. Tudi Nemci npr. po- znajo termin Holzernte, kar dobesedno po- meni žetev lesa. Od tod tudi izhaja pojem »žetvenik«, ki ga najdemo v Turkovem slo- varju s področJa pridobivanja gozdnih proiz- vodov. Žetvenik naj bi bil domač termin za »harvester - stroj za izkoriščanje gozdov«. Menim, da je prav, če opustimo pojem »izko- riščanje gozdov«, ne glede na to, da je še da- nes pri nas razširjen in ga poznajo tudi v ne- katerih drugih jezikih. To nas seveda ne sme motiti. Zanj imamo danes vrsto sinonimov kot so pridobivanje lesa, žetev lesa, pridobiva- nje gozdnih lesnih sortimentov, pridobivanje iesnih sortimentov, pridelovanje lesa, in pri- dobivanje gozdnih proizvodov. Menim. da je slednji najustreznejši (če odm1slimo termin »sekundarna gozdna proizvodnja«). Hkrati pa menim, da termin »žetvenik« ni najboljši. Pod pojmom »žeti« in »žetev« si le predstav- ljamo drugačno orodje, drugačno delovno tehniko in seveda drugačno okolje kot je gozd in drevo, ki naj bi ga »poželi« ročno ali strojno z »žetvenikom«. Lepo bi bilo, ko bi bil gozd njiva in bi vse napake lahko v enem letu popravili. Žal to ni in tudi sicer v gozdu ne moremo vsako leto »žeti« ali kako drugače pospraviti »poljščin« . Termin »sečnja in izdelava« je po mnenju mnogih nenadomestljiv. Menim pa, da ni ne- nadomestljiv. Tehnologija je zelo napredova- la, da že sekire. skoraj izginja iz gozda, posta- ja pomožno orodje, le izjemoma še kaj odse- kamo, ali sploh sekamo ali sečemo , sortimen- te redko dokončno izdelamo. »Sortimentna metoda pridobivanja« postaja ena od preži- velih oblik« sekundarne gozdne proizvod- nje«. Danes v gozdu navadno le obdelamo drevo do tiste stopnje, da bomo les lahko spravili od panja. »Dodelamo«(?) ga na dru- gem mestu včasih do rake stopnje, da na kon- cu govorimo o izdelanih sortimentih. Napač­ na pa je uporaba termina »izdelovanje dre- vesa«. Drevesa ne moremo »izdelati«, pač pa iz drevesa izdelamo sortimente. Termin »Podiranje in obdelava dreves« je vsebinsko bolj točen kot »sečnja in izdelava«. Slednjega bomo seveda še obdržali, vendar ko bomo opisovali tehnologijo nekoč in da- nes. Tako bomo na primer pisali: »Še pred štiridesetimi leti smo pri sečnJi in izdelavi uporabljali izključno ročno orodje, danes pa za podiranje in obdelavo dreves uporablja- mo razne stroje . .. «.Seveda pa se takoj vpra- šamo, kaj pa s termini kot so na primer čas sečnje, sečno spravilni načrt, sečnja na suš, sečišče , sekač, zasek in še nekateri. Menim, da bi jih bilo potrebno nadomestiti, vendar dokler nimamo ms ustreznega, je bolje, da uporabljamo te stare in razširjene izraze kot na primer termin »motožagar« za nadomesti- lo izraza sekač. Za druge mi nadomestila niso znana. V nekaterih delih zasledimo tudi na primer izraz »ročni prenosni stroji«, ki jih uporablja- mo pri >>sečnji in izdelavi« za razliko od »tež- kih strojev«. Tudi termin »ročni prenosni stro- ji« se mi ne zdi izbran posrečeno. Kajti, ko re- čem ročni stroj, takoj pomislim na stroj na roč­ ni pogon. Poznamo na primer ročni vitel in motorni vitel. Oba sta lahko prenosna. Motor- nega vitla ne moremo uvrstiti v skupino roč­ nih prenosnih strojev. V to skupino pa seveda tudi ne spada motorna žaga. Poznamo ročno žago in motorno žago, ročni lupilnik in motor- ni lupilnik ipd. Boljša bi bila delitev na pre- nosne stroje (motorna žaga, motorni lupilnik, motorni vitel), premične- mobilne, transport - ne (večina tako imenovanih večnamenskih strojev , za katere moramo najti ustreznejše izraze kot so harvester, procesor, forvarder, razni vitli za pogon žičnih žerjavov ipd.) ter težke neprernič:ne - stabilne, stacionarne (npr. težki lupilni stroji na CMS). Omejil sem se le na nekaj izrazov. Jih je pa še zelo veliko. Mogoče bo koga v praksi spodbudilo i11 se bo tudi oglasil ter pomagal terminološki komisiji pri iskanju tistih izrazov. ki bodo jasni, strokovno pomensko čim bolj točni in seveda, če se le da, tudi lepi sloven- ski. Sinonimom se ne bomo mogli izogniti, jih je pa treba čimbolj skrčiti , popolnoma neust- reznih v novi slovar pa sploh ne smemo vnes- ti. Jernej Ude 429 OXF.: 524 .1/425.3:48:(048.1) Novo delo slovenske ekološke literature Plut, Dušan: Slovenija- zelena dežela ali pustinja? Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije 43, Ljubljana 1987, 240 strani Bomo res životariti v zastrupljeni pustinji? Tako se lahko vprašamo, pa čeprav ne živi- mo recimo v Mežiški dolini, v Šaleški dolini, v Zasavju, na Žirovskem vrhu itn. Danes v ča­ su težke krize je tudi tisti prelomni čas, ki od- loča, ali bo Slovenija zelena dežela ali pusti- nja, ali se b:)mo rešili iz krize ali ne. O resnosti položaja nimamo prave predstave. Delo geografa in profesorja na ljubljanski univerzi, dr. Dušana Pluta, o naši ekološki krizi je zato več kot potrebno. V »Knjižnici revolucionarne teorije« (»Krt«) je že izšlo delo Huberta Požarnika: Alternati- ve. Poti in stranpoti napredka« (glej Gozdar- ski vestnik 1985, št. 10), Delo Dušana Pluta se v mnogočem navezuje na Požarnikovo delo in podaja z dokumentarnimi podatki dobro od- prto sliko ekološke krize v naši majhni Slove- niji. Najprej predstavi stanje onesnaženosti zraka in voda. Nato nam predstavi problem umiranja gozdov in sicer tako, da tudi kot gozdarji ne moremo kaj ugovarjati. Pred- vsem pa av tor obravnava energetsko pro- blematiko, ki daleč največ doprinese k vse- mu pustošenju in propadanju. Zelo obširno obravnava problem jedrskih elektrarn z vse- mi njegovimi vidiki. Kot da Černobila ni bilo, nam še vedno visi nad glavo graditev novih jedrskih elektrarn. Avtor temeljito obdela di- leme v naši energetski politiki, »trdo« ener- getsko sedanjost in zaželeno »mehko« pri- hodnost. Posebne poglavje je posvečeno problemu PBC v Beli krajini. Temu sledi pregled pro- storsko-ekološke problematike 'J zvezi z družbenim razvojem. Avtor podaja tudi ob- širneje družboslovne analize, ki se ne omeju- jejo samo na Slovenijo. Tako nas hudo zaskrbi ugotovitev, da so ravno socialistične države in z njimi tudi naša, na vrhu svetovne lestvice največjih onesna- ževalcev okolja. Se brezobzirnost do narave lepo ujema z brezobzimostjo do ljudi? 430 In kakšen naj bo izhod iz krize, ki tako tež- ko pritiska ravno na Slovenijo. Potrebna je jasna strategija in korenita sprememba vse- ga načina življenja. Namesto sanj o svetli pri- hodnosti v nekakšnem potrošniškem komu- nizmu in namesto razmetavanja, ki je tako značilno za nerazvitost, se moramo sprijazniti z urejeno skromnostjo. Vendar ta skromnost ne pomeni revščine, ampak višjo kvaliteto življenja, v bistvu lepše in bogatejše življenje. Predstave o industrijskem razvoju, kot smo jih imeli leta 1945, so že zdavnaj preživele, čeprav se še vedno uveljavljajo. Tako nas te- žijo bremena dolgoletnega zgrešenega raz- voja, kot so razni industrijski »mastodonti« (jeklarne, aluminijski kombinati itn.), ki v ve- likem slogu požirajo energijo, surovine, uni- cujejo naš življenjski prostor, nas silijo v uvoz surovin in energije. Bremeni nas nagla rast prebivalstva v mestih in s tem rast bede in revščine, koncentracija moči v rokah maloš- tevilnih. Rešitev lahko vidimo v čisto drugačnem razvoju, predvsem v manjših gospodarskih obratih, ki jih lahko postavljamo povsod po deželi. Tako ne rabimo ljudi siliti v bedo ve- likih mest, jim prihranimo mu čne in dolge poti do delovnega mesta, s tem zmanjšamo potre- bo po prevozih in sploh obremenjevanje oko- lja. Manjši obrati in delavnice so prilagodljivi, v njih dobro uspeva inovativnost in iznajdlji- vost, najbolje izrabljajo lokalne vire surovin in energije, uporabljajo »mehko« računalniš­ ko tehnologijo. Ljudje naj imajo vse blizu svo- jega bivališča, tako delovno mesto, kakor ze- leno naravo. Tako so medčloveški odnosi na- jmanj obremenjeni, lažje se odpovemo tudi avtomobilu, ki nas sicer posredno ali nepos- redno tako hudo obremenjuje. Po taki poti gre npr. Japonska, da o zahodnoevropskih državah ne govorimo. Potrebna je torej de- centralizacija proizvodnje, naseljenosti, poli- tične in gospodarske moči. Namesto samop- rispevkov za dvomljivo reševanje težav se mora uveljavljati načelo povzročitelja. Kdor je škodo povzročil, naj plačuje tudi pravično odškodnino, pa naj bo to neposredno, ah pa posredno npr. z večjimi davki na umazano gorivo, na avtomobil brez katalizatorja. To mora veljati za vse od gospodinjstev, od av- tomobilistov, pa do velikih tovarn, elektrarn na premog itn. Ce mora povzročitelj škodo v celoti plača­ ti, se bo takoj pojavilo veliko zanimanje za čis­ te tehnologije, za katalizatorje v avtomobilu, za kvalitetno in čisto gorivo itn. Le tako lahko uveljavljamo resnično samoupravljanje, odp- ravimo zlorabo narave in s tem tudi zlorabo ljudi. Težko industrijo v velikem slogu si lahko privoščijo le energetsko in ~urovinsko boga- te države, ki imajo poleg tega še dovolj red- ko naseljenega stepskega prostora, npr. Sov- jetska zveza. Minil je čas, ko smo gospodar- sko razvitost merili s tonami jekla, aluminija itn. Težka in umazana industrija v gosto nase- ljeni, energetsko in surovinsko revni deželi je znak nerazvitosti in gospodarske podreje- nosti. Pri razmeroma skromnem obsegu knjiga predstavlja pravo obilje misli, idej, argumen- tiranih podatkov, obširno bibliografija. V eli- ka zasluga avtorja je, da zna zapleteno snov predstaviti razumljivo in zanimivo. Zato je škoda, da je likovna oprema tako skromna. Knjigo lahko posebno priporočam mladini, od katere pričakujemo, da ne bo mirno pre našala vsega pogubnega razvoja, proti kate- remu starejši tako malo storimo. Marjan Zupančič Stališča do študijskega programa visokošolskega študija V letošnji 4. številki Gozdarskega vestnika je upokojeni profesor Zdravko Turk kritično ocenil študijski program VTOZD Gozdar- stvo,.predvsem tehnične predmete. V članku se med drugim profesor Zdrav- ko Turk obrača na strokovno javnost in Splošno združenje gozdarstva Slovenije, da spregovori o študijskem programu in ga kri- tično oceni. Zato je tudi odbor za pridobiva- nje gozdnih proizvodov pri Splošnem zdru- ženju gozdarstva Slovenije pred kratkim raz- pravljal o omenjenem članku in povzel na- slednja stališča: - da je sorazmerno malo diplomantov goz- darske fakultete, ki se želijo opredeliti za de- lo v tehničnem sektorju, ko se zaposlijo v de- lovnih organizacijah. Gojitvena smer je na fa- kulteti favorizirana, zato velika večina mladih strokovnjakov želi delati le na gojenju. Zaradi velikih potreb po tehnično usmerjenih mla- dih inženirjih prihaja do tega, da so se neka- teri kljub drugačnim željam primorani ukvar- jati tudi ali v celoti na tehničnem področju, pa potem sami ugotavljajo pomanjkljivo znanje, ki jim povzroča nevšečnosti in celo od por do takega dela; - večina diplomantov dobi prvo delovno mesto v delovni organizaciji na TOZD-u ali TOK-u, to je v neposredni proizvodnji. kjer se srečajo z realizacijo (pa tudi izdelavo) sečno spravilni.h načrtov. Kot največjo težavo ugo- tavljajo, da ne obvladajo vodenja in upravlja- nja tehnoloških procesov dela z gozdno me- hanizacijo. Prav tako se bojijo dela in komu- niciranja z ljudmi (manjka tudi psihologija de- la?), kar je verjetno tudi posledica pomanj- kljivega tehnično-tehnološkega znanja?; - posebej so v članku prof. Z. Turka ome- njene tudi škode v gozdovih, ki so posledica tehničnih posegov v gozd (gradnja cest in vlak, sečnja in spravilo). Te škode so pravi- loma kompromis med škodljivimi posledica- mi in koristmi, ki pa se ob pravilnem strokov- nem delu in znanju ter visoko strokovno za- vestjo ali gozdarsko etiko izvajalcev dajo omejiti na minimum, zlasti, če Je vodstveni ka- der zato usposobljen in dovolj avtoritativen, da uveljavlja strokovno izvajanje teh proce- sov. To paje tudi pomanjkljivost. omenjena že v prejšnji alinei; - pasiven odnos VTOZD gozdarstva do predmeta »Urejanje hudournikov« je tipičen dokaz zgrešene politike fakultete do tehnič­ nih predmetov. Neodpustljivo je, da se je te- žišče izobraževanja kadrov 2a to področje preneslo na gradbeno fakulteto. Vzrok za to ne bi smel iskati v osebi, ki je ta predmet predavala, saj bi se morala fakulteta kot ce- lota zavzemati za določen učni program, ne oziraje se na posamezne koristi ali interese. Tudi vsled tega obstaja v delovnih organiza- cijah določena bojazen nad usodo sedanjih 431 tehničnih predmetov. Clani odbora za pridobivanje gozdnih sor- tlmentov so v tem sm1slu dopolnjevali oziro- ma komentirali kritičen članek prof. Z. Turka, s katerim v načelu soglašajo in s tem priča­ kujejo od Biotehniške fakultete VTOZD goz- darstva, da te ugotovitve in sugestije upošte- va pri prvi reviziji učnega programa, ki bo po naši informaciji stekla v jeseni t.l . Pri tem so pa večkrat poudarili, da ni pomembno samo število ur za predavanja tehničnili predme- tov, temveč še bolj kot to, vsebina teh pre- davanj ter visok strokovni nivo in zadostna kadrovska zasedba ustreznih predavateljev. Pravljica o starem bukovem gozdu Nekoč je rastel star bukov gozd. Pot do njega ni bila ravno lahka, zato so si okoliški prebival cl drva in steljo rajši priskrbeli v do- ·stopnejših predelih. Gozd je bil prepuščen samemu sebi in izgledalo je, da je s tem kar zadovoljen. Drevesna debla so bila vitka, le tu in tam se je katero nekoliko raz potegnilo v širino in višino, tako kot je v revnih krajih ko~ maj kak bogatin med rrmožico siromakov. V krošnjah je bila precejšnja gneča in ko so s hribov zapihale sape je njihovo šelestenje spominjalo na klepet gospodinj v tesnih uli- cah obmorskih mest. Tudi gozdarji so ga puščali vnemar. Prvi izmed njih, ki ga je obiskal, je bil starejši, z gozdovi tesno zrasel mož. Ko ga je uzrl, mu je že malce opešane srce kar poskočilo od ve- selja. V veliko, debelo knjigo je o njem z okor- no, skoraj šolsko pravilno in s peresom izpi- sano pisavo napisal, da je to lep, mladosten, starejši bukov gozd. Potem so prišli čudni časi. Ljudje so bili ta- ko zaposleni s samimi seboj in preganjanjem drug drugega, da so se v gozdove zatekali le kadar so se pred korn skrivali ali pred čim bežali. Bukve so samo stnnele in se čudile, njihovemu klepetu v krošnjah ni imel nihče časa prisluhniti. Ker pa vse mine, je bilo tudi tistih čudnih časov enkrat konec. Ko so se ljudje nekoliko opomogli od preganjanja drug drugega so se ponovno spomnili starega bukovega goz- da. Gozdar, ki ga je obiskal, je bil drugačne­ ga kova ko1 njegov čuteči predhodnik. Vzga- jali so ga težki časi, zato je bilo v njem malo nežnosti, a veliko odločnosti in prepričanosti v svoj prav. Gozd je krstil za Fagetum sylvaticae. S svojimi pomočniki ga je 'po do- lgem in po čez premeril in narisal cel šop kri- 432 vulj. če bi bukve znale brati, bi v knjigi, ki pa ni bila več tako velika kot tista prva in v ka- teri je s peresom izpisane črke zamenjal tip- kopis, zase prebrale kaj žalostno usodo. Na njihovo srečo pa je bil gozd še preveč od- maknjen, ljudje pa so imeli polno drugih, po- membnejših skrbi. Izračuni in krivulje niso dobile svoje potrditve in naslednjega gaz- darja je na~ gozd pozdravil skoraj takšen kot prejšnja dva. (No ja, življenje je pač kruto in nekatera drevesa so veter, sneg in bolezni pognali v večna lovišča, toda ker ni nihče ne- nadomestljiv, so preostali vrzeli, ki so tako nastale, skrbno zapolnili). Ta tretji gozdar je bil še mlad, poln šolskega znanja in novih za- misli, ki so se ravno v tistem času začele širiti v gozdarski srenji. Gozd je prekrstil v Denta- rio-Fagetum. Namesto, da bi ga premeril po dolgem in po čez, kot njegov predhodnik, je potrpežljivo stopal od drevesa do drevesa in vsako poimenoval. Nekatera, tista, ki so se mu zdela najlepša, je označil z laskavirn ime- nom »nosilec funkcij«, druga za katera je so- dil, da motijo in nagajajo prvim je okregal s »konkurenti«, preostala, ki so bila kot »star razmajan kažipot na križišču cest, ki jih že dolgo ni več in ne koristijo, škodijo pa tudi ne« pa je označil za indiferentna. Potem je vse tri skupine seštel in z njimi delal čudne račune. Knjiga, ki jo je napisal je bila polna globokih misli in nasvetov, kaj bi morali! in kaJ je nujno postoriti. Ker naše bukve še ved- no niso znale brati, je odpadel hud prepir, ki bi se med njimi razvnel, ko bi v knjigi preči­ tale, da je nekaterim predpisan propad, dru- gim pa svetla bodočnost. Saj veste, kako je med sosedi: »Zakaj pa ravno jaz?« Vsemu napredku navkljub, naš gozd je bil še vedno preveč odmaknjen, pa čeprav so ... se mu vijugaste bele kače, ki so vedno po- gosteje rezale strma pobočja, naglo približe- vale. Zato je tudi četrtega gozdarja pričakal v stari, nam že znani podobi. Rekli boste, vsaj leta bi se mu pa že morala nekoliko poznati . Ampak to je tako kot pri ljudeh. Ce človeka spoznaš pri tridesetih in ga ponovno srečaš pri petdesetih, velikokrat osuplo vzklikneš: »]oj, kako si se postaral!«. Ko pa ga ponovno srečaš pri sedemdesetih, pa se ti zdi, da se še hudičevo dobro drži. Naš gozd se je tudi. Novi gozdar je prihajal ravno v času, ko se je po deželi veliko govorilo in pisalo, da je tre- ba prekiniti z voluntarizmom (čudna beseda, mar ne, jaz je ne razumem prav dobro, in če je tudi vi ne najbolje, jo kar preskoči te, saj ta- ko in tako ni pomembna) in da je odločno in brezkompromisno treba preiti od besed k dejanjem. Ideje so dobre, le praksa je slaba. Rešilo nas bo le dosledno spoštovanje zako- nov in predpisov, inovativnost in upoštevanje znanstvenih dognanj. Če bi bil starejši, v živ- ljenju preizkušen in gromečih kampanij va- jen, bi četrtemu gozdarju te besede pri enem ušesu šle notri, pri drugem pa ven. Ker pa je bil še mlad, so mu obležale v glavi in samo čakale, da v praksi dobe potrditev. Ta pa je prišla pri srečanju s starim bukovim gozdom. Dobro, najprej ga je bilo treba prekrstiti - zdaj se je imenoval Enneaphyllo-Fagetum Čudno, mar ne, pri ljudeh zadostuje en krst in eno ime (za celo življenje, če zanemarimo, da recimo Marija iz Maričke postane Mleka, gozd pa vsako desetletje dobi novo). Njegov opis je bil kratek in skop. Potem je četrti gozdar vzel v roko vse prejšnje tri knjige in dlje ko jih je prebiral, bolj je bil prepričan da ima pred seboj nič več in nič manj kot razrednega sovražnika. Poglejte! Ideje napisane v knjigah so bile do- bre (če iz vzamemo prvo knjigo, napisano še v nazadnjaških časih). Dejanja pa so izostala. Najprej je bil Fagetum sylvaticae potem Dentario-Fagetum, zdaj vemo da je En- neaphyllo-Fagetum, najprej so ga namerava- li prebirati, potem so ga hoteli redčiti, zdaj vemo, da ga moramo obnoviti. Računali so mu lesno zalogo, prirastek, vrednost, obhod- njo, proizvodno dobo, kubike, ki jih bodo iz njega dobili. Vsemu za pisanemu navkljub pa se on v teh desetleDih skoraj ni spremenil . Vsako pomlad ozeleni, včasih tudi cveti in obrodi, jeseni orumeni in odvržje listje. Na- slednjo pomlad pa vse znova. Naše globo- koumne besede in smeli načrti ga nič ne ga- nejc. S svojo življenjsko vitalnostjo, kot da se jim posmehuje. Da. da odločno in brezkom- promisno je treba preiti od besed k deja- njem. Fantje, na golo z njim! Tokrat našemu gozdu nobena dobra vila ni mogla več pomagati, kajti bela kača je bila že tik pod njim. Prišli so možje v oranžni.h kom- binezoni.h in rumenih čeladah in zabrnele so motorke. Bolj kot njihov hrup je tenkočutnirn domačinom paralo živce ječanje in stokanje krošenj in debel, ki je starejše med njimi spo- minjalo na že skoraj pozabljene grozote zad- nje vojne. · Potem so posadili smreko, na katero pa so kmalu pozabili in tam kjer je bil nekoč star, lep bukov gozd, se je bohotila neprehodna grmašča. Življenje pa je kot morje. S plirno in oseko, viharjem in spokojnostjo. Ko je prihajal peti gozdar so ljudje v deželi začeli spoznavati, da vse staro le ni slabo, da beseda konzer- vativen nima vedno negativnega prizvoka. Na novo so za če lil odkrivati pozabljene nava- de stare resnice in prebirati zaprašene knji- ge. Peti gozdar je bil seveda otrok svojega časa, zato je med vsemi štirimi knjigarni naj- prej v roke vzel prvo. Ko je prišel do strani, kjer je z okorno, a pravilno pisavo opisan star, lep bukov gozd, se je ustavil in zamislil. Ne- kaj pravljičnega je bilo v teh besedah. Spo- min mu je porom<'~l v mladost, raznežil se je in v hipu sklenil, da mora ta gozd poiskati. Vzel je pot pod noge in prehodil ves okoliš. Zman. Hodil je po domačijah in spraševal ljudi. Ni jim verjel. ko so mu pripovedovali o njego- vem žalostnem koncu. Iskal je naprej in še vedno išče ter sprašuje. Mu lahko kaj poma- gate? Igor Dakskobler 433 OXF.: 425.1:425.3:48 :(048.1) Pregled virov s tematiko »umiranje gozdov« Pripravila Marja ZORN VIRI - DOMAČIH AVTORJEV (DO VKLJUČNO LETO· l986) Nadaljevanje iz št. 7-8 5. Batič, F. 6. Batič, F. 7. Batič, F. 8. Batič, F. 9. * 1 O. Botulija, S. Velaševiš, V. Il. Božič, ]., Piskernik, M., Pavšer, M. 12. Brguljan, V. 13. Bricelj. M. 14. Brinar, M. 1 S. Brinar, M. 16. Botulija, S., V elaševic, V. 17. Ciglar, R. 18. Cimperšek, M. 434 ( 1986): Bioindication of polluted air by epiphytic hchens. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20 terenski poster; Radmirje 14.9. ( 1986): Epiphytic lichen vegetation in service of forest die-back studie. V : Proceeding l81h IUFRO World Congress, Ljubljana, Division 2, vol. II, Forest Plants and Forest Protection, Poster sessions No 206, str. 825. ( 1986): Stanje epifitske lišajske flore in pojav temperaturne inverzije v Ljubljanski kotlini. Biološki vestnik, Ljubljana, 34, 2, str. l-Il. ( 1985/ 1986): Zakaj umirajo gozdovi. Proteus, Ljubljana 48, 5, s. 168-173 (1986): Biotehniške raziskave z vidika ohranjanja okolja. Znanstveno-tehnološki posvet biotehniških ved }>Biotehniška znanost v službi človeka« (Brdo pri Kranju 22. in 23. aprila 1986). Raziskovalec, Ljubljana, 16, 1986, 12, str. 451-456. ( 1986): Kise le kiše kao činilac sušen ja šume. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 15-31. ( 1986): Gozdnogojitveni načrt za melioracijo po industrijskem dimu poškodovanih gozdov v vplivnem območju železarne v Ravnah. Ljubljana, IGLG, 20 str. (raz. naloga). ( 1985): Medjunarodni sistem zaštite kulturnih i prirodnih dobara, Zagreb-Beograd. (1977): Ozon, uničevalec življenja. Gozd. vestnik, Ljubjana 35, 2, str. 69-72. (1975): Propadanje jelke še vedno v ospredju. Gozd. vestnik, Ljubljana 33, 3, str. 117-122. (1964): Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi 11uktuacijarni. Ljubljana, IGLG, 47 str. (1986): Kisele kiše kao činilac sušenja šuma. Drvarski glasnik, Beograd, 34, 5, str. 1 in 6. (1986): Problems of emissions in Šalek valley Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Zavodnje 15. 9. ( 1985): Propadanje jelov ih gozdov v jugozahodnem delu panonskega obrobja. Gozd. vestnik, Lj. 43, 5, str. 191-204. 19. Čas, M. 20. Černe, F. 21. Čibej, L., Dakskobler, I., Hladnik, P. 22. * 23. Dolinšek, H. 24. Dretnik, K. 25. Druškovič, B. 26. Druškovič, B. 27. Druškovič, B. 28. * 29. Glavač, V. Koenies. H. Prpič, B. 30. Golob, I., Torelli, N., Čufar, K. 31. * 32. Hočevar, A., Kajfež-Bogataj, L. 33. Hočevar, M. ( 1986): Adaption of silvicultural measures in particular pollution condition of forest management. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1 986): Kratka informacija o predvidenih spremembah predpisov s področja varstva zraka. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubjana, str. 250-255. ( 1986): Umiranje gozdov je vse bolj pereče tudi za naše gozdnogospodarsko območje. Soški gozdar, Tolmin, 22. 1, slr. 40-48 (50). (l986): Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Lj., Zavod za družbeno planiranje, časopisni zavod Uradni list SR Slovenije. (1986): Examp1e of successful improvement of degraded forst. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, Preški vrh (Mežica) 16.9. ( 1985): Dolina smrti. Viharnik, Slovenj Gradec 18, 4, str. l-5. (1986): Cytogenetic and morphological changes to vegetation in the Meža valley. Ljubljana, 181h IUFRO Congress. Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. (1986} Cytogenetic research in the pollution radius of Šoštanj thermal power station. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster. Zavodnje 15.9. (1986): Vpliv onesnaževalcev na genetski material pri rastlinah in možnosti citogenetske bioindikacije. V: Gozd in okolje - FOREN 86, jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 224-228. (1986): Forest management, ecological and social consequences of severe pollution damage to forests. Ljubljana, 18111 IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. (1985): O unosu zračnih polutanata u bukove i bukovo-jelove šume Dinarskog gorja sjeverozapadne Jugoslavije. Šumarski list, Zagreb, 109, 9-10, str. 429-447. ( 1986): Primerjalna analiza rasti in prirastka jelk različnih stopenj prizadetosti. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 229-232 . (1986): Gozd in okolje- Faren 86, Jugoslovansko posvetovanje, 14. in 15. maj 1986, Ljubljana. (1985): Onesnaženje zraka nad Slovenijo in vzroki zanJ. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, · Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd., str. 58-67. ( 1985): Prvina smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, str. 75-91. 435 34. Hočevar, M. 35. Hrček, D. 36. Hrček, D. * 37. Jurc, D. 38. Jurc, D., Titovšek. J. 39. Jurc, D., Šolar, M. 40. Kalan, J. 4 l. Kalan, J. 42. Kalan, ]. 43. Kalan, ]. 44. Kalan, J. in sodelavci 45. Kirin, A. 46. Kolar, l. 47. Koselnik, M~ 48. Košutnik. D. 436 ( 1985): Ugotavljanje in spremljanje poškodb gozdnih sestojev. V: Stabilnost gozda v Sloveniji. Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd., str. 189-20 1. (1986): Pollution problems by the state border. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1986): Stanje onesnaženosti zraka v SR Sloveniji. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj Ljubljana, str. 99-114. (1975): Istraživanje uzroka i posljedica sušenja prirodni.h jelovih šuma u SR Hrvatskoj. Radovi Uastrebarsko), Zagreb, 163 str. ( 1986): Diseases and pest in inventory of die-back of forests. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Radmirje 14.9. (1986): Predhondo poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora na goriškem Krasu v letu 1986. Ljubljana, IGLG, 8 str. (tipkopis). ( 1986): Evaluation of inventory of dieback of forests. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Litija 17.9. (1986): Bodeneigenschaften auf dem Objekt Jožefov hrib. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Jožefov hrib (Celje) 16.9. ( 1983): Pedaloške razmere na območju Zgornje Mežiške doline. Ljubljana, IGLG, 67, str. (razisk. naloga) ( 1985): Stabilnost gozdnih tal in onesnaženo okolje. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Lj., VTOZD za gozd, Lj. str. 68-76. (1986): Sulfatbestimmung in Pflanzensubstanzen. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No 20, terenski poster, Radmirje 14.9. ( 1886): Letno poročilo koordinatorja o izvajanju raziskovalnega dela leta 1986. 2. Vpliv onesnaženega okolja na gozdove Slovenije ter stabilnost slovenskega gozda in prostora v luči pojave umiranja gozdov. Ljubljana, IGLG. ( l 886): Ekološka zavest in praksa različnih produkcijskih načinov. Teorija in praksa, Ljubljana št. 9-10. ( 1986): Large Scale Scorching in 1985. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Zavodnje 15.9. (1985): Prilagojeni gozdnogojitveni načrt za oddelek 175 v plinsko poškodovanem območju Zgornje Mežiške doline. Črna na Koroškem, Lesna. (1986): Emission and their compositior in the Celje are Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Celje 16.9. 49. Martinovic, S. 50. Medved, J. Mlinšek, D. 51. Mlinšek, D. 52. Mlinšek, D., Titovšek, J., Jurc, D., Nastran, Z. 53. Mooi, J. 54. Oderlap-Kranjc, I. 55. Paradiž, B. 56. Paradiž, B. 57. Paradiž, B. 58. Perko, F., Rebula, E. 59. Perman, J. 60. Petrle, A. 61 . Plut, D. 62. * 63. Pogačnik, J. 64. Popnikola, N., (1986): Smrt dolazi iz oblaka. Slavonska šuma, Vinkovci, 16, 203, str. 12 ( 1967): Mežiška dolina, Ljubljana, MK. 203 str. ( 1964): Sušenje jelke -prvi izsledki. Gozdarski vestnik, str. 145-159. ( 1984): Die Aufgaben der forstlichen Forschung in Europa zur Verrninderung der Waldschaden. V: Forstsyrnposium 1984, Sonderausgabe »Forderungsdienst«, Generalthema: Waldgefahrderung- die g1obale Herausforderung, Wien, Bundesministerium fur Land - und Forstwirtschaft in osterreichische Studien-geseUgehaft, str. 25-32. ( 1986): Poročilo strokovne komisije za ugotovitev vzrokov in posledic sušenja črnega bora na Kraškem gozdnogospodarskem območju . Ljubljana, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 3 str. (tipkopis). ( 1982): The influence of ozone on the growth of some Pop lar speci es. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 20, l, str. 69-76. (1984): Razvoj poškodb zaradi plina na gozdovih Zgornje Mežiške doline. Slovenj Gradec, Lesna - (str. naloga). ( 1986): Kako do čistejšega zraka v Sloveniji. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 131-146. ( 1985): Upotrebljivost i optimizacija metode odsumporavanja dimnih gasova termoelektrana u Sloveniji. Zaštita atmosfere, Sarajevo, 13, 2, str. 47-50. (1986): Zasavje pollution problerns today in the light of meteorological parameters and improvement measures, Ljubljana, l81h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Praprotno 17.9. (1970): Prispevek k spoznavanju sušenja jelke. Gozdarski vestnik, Ljubljana 28, str. 185-20 l. ( 1986): Gozd in promet V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 147-171. (1986): Nekateri dolgoročni vidiki umiranja gozdov. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje- 14. in 15. maj 1986, Ljubljana. str. 207-210. ( 1985): Za ekološko svetlejši jutri. Ljubljana, Zveza organ. za tehn. kulturo Slovenije. ( 1986): Podatki popisa o umiranju gozdov, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. (1986): Naloge samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in onesnaženo okolje. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 211-215. ( 1986): Selekcija na šumski vidovi drv ja otporni sprema 437 Simonovska, B. 65. * 66. * 67. * 68. Prpic, B. 69. Pulko, F., Šolar, M. 70. Rajh-Alatič, Z. 71 . Robnik, I. 72. Roca. Z. 72. Skoberne, P. 73. Skobr, j. 7 4. Slavič. F. 75. Smole, I. 76. Souvent, P. 77. * 78. Sušink, ]. Kalan, J. 79. Sušin, J., Kalan, ]. 438 aerozagaduvanjeto. Godišen zbornik, Skopje, 31, str. 101-120. ( 1986): Poročilo o delu za leto 1986, URP: Gozdarstvo, URP: C4-0S66-404-86 Ljubljana, IGLG. (1986): Proceeding 18th IUFRO World Congress, Ljubljana Division 2, vol. I, vol. II, Forest Plants and Forest Protection, str. l--434, 435-867. (1985): Propadanje (umiranje) gozdov v Sloveniji. Gozd. vestnik, Lj. 43, lO, str. 356-364. ( 1986): Sušenje šumskog drv eca u SR Hrvatskoj s posebnim osvrtom na optereč:enje šuma. Gorskog kotora kiselim kišama s teškim metalima. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 85-98. (1986): Regeneration of forests in environmenta1 conditions changed by pollution. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Jožefov hrib (Celje) 16.9. (1986): Primarni in sekundarni onesnaževalci atmosfere. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in l S. maj 1986, Ljubljana, str. 115-129. (1985): Stanje se slabša. Viharnik, Slovenj Gradec 18, lO, str. l. (1986): Ekološka dimenzija nerazvijenosti, posebno u svijetlu transnacionalizacije razvoja. Razvoj, br. l, Institut za zemlje u razvoju, Zagreb. (1979): Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 37, 1, str. 15-24. ( 1956): Škodljivi vplivi strupenih plinov v celjski okolici in obnova prizadetih gozdov. Gozd. vestnik, Lj. 14, str. 276-284. (1986): Termoelektrarna Šoštanj in problematika okolja. V: Gozd in okolje - FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 183-204. (1986): Inventur des Waldsterbens in Slowenien (Beschreibung der Methodologie). Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Črnivec 14.9. (1986): Ecological problems of lead smeting in Žerjav improvement. Ljubljana, l81h IUFRO Congress. Excursion No. 20, terenski poster, Mežica 15.9. ( 1973): Stanje v prostoru in razvoju težnje - dokumentacijsko gradivo Il. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. ( 1979): One čiščenje tal z žveplom v bližini tovarn. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 17, 2, str. 457-466. (1979): Onečiščenje tal s fluorjern v bližini tovarne aluminija in opekarne. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubjana, 17, 2, str. 449-456. 80. šertel, A. 81 . Šertel, A, 82. Šertel, A. 83. Šolar, M. 84 . Šolar, M. 85. Šolar, M. 86. Šolar, M. 87. Šolar, M. 88. Šolar, M. 89. Šolar, M 90. Šolar, M 91 . Šolar, M. 92. Šolar, M. 93. Šolar, M. 94. Šolar, M. 95. Šolar, M. 96. Šolar, M. ( 1986): Characteristics of the Upper Meža valley. Ljubljana, 18th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Javorje 15.9. ( 1985): Rumene sledi žvepla. Viharnik, Slovenj Gradec, 18, 7, str. 4. (1986): Varljivo zelenje. Viharnik, Slovenj Gradec, 19, 7, str. 1-2. ( 1986): Air pollution and forst decline in Slovenia. V: Proceeding 18th IUFRO World Congress, Ljubjana, Division 2. vol. I. Forest Plants and Forest Protection, str. 368-380. (1986): Chemical analysis of total sulphur content of plant material - methods and results. Ljubljana, J8th IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Radmirje 14.9. ( 1985): Destabilizacija slovenskega gozda zaradi onesnaženja zraka. V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozd. štud. dnevi Portorož 1984, Ljubljana, VTOZD za gozd., str. 43-57. ( 1972): Gozd in onesnaženo ozračje v Sloveniji. Gozd. vestnik, Lj. 30, str. 201-205. (1987): Gozdna ekološka raziskava na območju občin Radovljica in Jesenice. Ljubljana, IGLG, 34 str. (raz. naloga). ( 1976): Gozdne združbe kot osnova za določanje kritičnih vrednosti koncentracije žveplovega dioksida (S02) v ozračju . Gozd. vestnik, Lj. 34, 3, str. 93-103. ( 1980): Imisijski test Ljubečno, Ljubljana, IGLG, 14 str. (raz. naloga). (1986): Kaj vemo o umiranju gozda? V: Slovensko posvetovanje onesnaževanje in varstvo okolja, Ljubljana. Zavod za tehnično izobraževanje, str. 123-133. ( 1976): Obstoječa in potencialna možna obremenitev gozdov Šaleške doline z žveplovim dioksidom. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 14, 2, str. 210-220. (1980): Poškodbe gozdov zaradi onesnaženja zraka. Gozdarski vestnik, Lj. 40, 6, str. 270-276. (1977): Poškodbe vegetacije (gozdov) vsled onesnaženja zraka; l-7 zvezkov: Skupni uvodni in zaključni del, Zasavje, Celje, Mežiška dolina, Jesenice, ostala emisijska žarišča, karte. Ljubljana, IGLG, 22+19+85+71+28+36 str. (raz. naloga). ( 1986): Presentation of methods of estimating phenomen to die-back of forests in Slovenia, Ljubljana, 18°' IUFRO Congress, Excursion No 20, terenski poster, Črnivec 14.9. (1980): Problematika ozelenjevanja po industrijskem dimu nastalih goličav v celjski okolici. Ljubljana, IGLG, 64 str. (raz. naloga). ( 1985): Shema interdisciplinarne raziskave o umiranju gozdov v slovenskem prostoru. Bled, IGLG (študija). 439 ,, 97. Šolar, M. 98. Šolar, M. Hudnik, V., Bizjak, M .. Šobar. M. 100. Šolar, M., Jurc, D., Batič, F., Druškovič, B. 101. Šolar, M., Piskernik, M. l 02. Šolar, M. in sodelavci 103. Šolar, M. in sodelavci 104. Šolar, M. in sodelavci l 05. Šuntar, M. 106 .. Tavčar, M. 107. Tomšič, M., Dovč, M. 1 08. Torelli, N. 109. * 110. Vujanac-Borovnica, S. lll. Winkler. I. 112. Wraber, M. 113. Zagorc, K. l L4. Žonta, I. 440 ( 1986): Solving of forst pollution problems by the state border. Ljubljana, 18'h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Teber 15.9. ( 1986): Onesnaženje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 57-84. (1986): Onesnaženje zraka in umiranje gozdov v Sloveniji. V: Umiranje gozdov in raba lesa. Posvetovanje v Mariboru 25. oktobra 1986, Ljubljana, ZDIT gozd. in les. SRS, str. 21-45. (1987): Ugotovitev vzrokov poškodovanih gozdov v okolici rudnika urana Žirovski vrh. Ljubljana, IGLG, 37 str. (raz. naloga). (1986): Vegetation succession after partial improvement of the air. Ljubljana, l8lh IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Praprotno 17.9. (1983): Poročilo o delu v letu 1983 »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozdov« (UPR C4-0 184-404-83), Ljubljana, IGLG. (1984): Poročilo o delu za leto 1984. »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozdov« (URP C4-0 184-404), Ljubjana, IGLG. (1985): Poročilo o delu 1985. »Varstvo okolja in splošno koristnih funkcij gozda« (URP C4-0l84-404). Ljubljana, IGLG. ( 1986): Forest management and general characteristics of Zasavje pollution area. Ljubljana, 181h IUFRO Congress, Excursion No. 20, terenski poster, Celje 17.9. ( 1985): Za naftno krizo prihaja kriza gozdov. Življenje in tehnika, Ljubljana, 36, 4, str. 29-40. (1986): Alternative energetskega razvoja in varstva okolja. V: Gozd in okolje- FOREN 86, Jugoslovansko posvetovanje 14. in 15. maj 1986, Ljubljana, str. 173-182. ( 1986): Možne spremembe na lesu iglavcev z rastišč, ki jih je prizadela zračna polucija, na primeru jelke (Abies alba Mill.). V: Umiranje gozdov in raba lesa, Posvetovanje v Mariboru 25. oktobra 1986. Ljubljana, ZDIT gozd. in les. SRS, 1986, str. 47-63. ( 1986): Umiranje gozdov na Koroškem. Viharnik, Slovenj Gradec, 19, 5, str. l-2. ( 1985): Indikatori za pracenje kvaliteta vazduha. Zaščita atmosfere, Sarajevo, 13, l, str. 1-8. ( 1972): Ekonomsko vrednotenje škod. ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak. Gozd. vestnik, Lj. 30, str. 205-208. (1948): Vzroki hi.ranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti. Gozd. vestnik, Lj. 7. str. 201-203. (1985): Umiranje gozdov. Viharnik, Slovenj Gradec, 18, 1 O, str. 2-4. ( 1986): Sensitivity of Slovenia to die-back of forests. Ljubljana, l81h IUFRO Congress, 115. Žonta, I. 116. Žunič, S. 117. Žunič, S. Excursion No 20, terens.kL poster, Radmirje 14.9. ( 1986): Stimulacija posledic propadanja gozdov v Slovenskem prostoru. V: Slovensko posvetovanje onesnaževanje in varstvo okolja, Ljubljana. Zavod za telmično izobraževanje, str. 134-153. ( 1986): Drevesa umirajo. Dolenjski gozdar, Novo mesto, 23, 6, str. 57-58. ( 1975): Kaj je z jelko na novomeškem Rogu? Gozd. vestnik, 33, 6. str, 324-327. NOVEJŠI POMEMBNEŠI VIRI - TUJIH AVTORJEV UPORABLJENI PRI RAZISKA- V AH V SLOVENSKEM PROSTORU l. * 2. Ashmore. M.; Bell, N.; Rutter, J. 3. * 4. 'Ir 5. 6. Binns, W . O. ( 1985): Air Pollution by Photochemical Oxidants, Eco logi cal Studies vol. 52, Berlin, Springer-Verlag. (1985): The role of ozon in forest damage in West Germany. Ambio, 14, 2, str. 81-87. (1984): Baum-sterben-Ursachen der Wald-schaden und Gegenmassnahmen Bayrisches Staatsministeriu fi.ir Landesentwicklung W1d Umweltfragen, Mai. ( 1985): Der Bergwald stirbt. DA V e.V., Munchen. ( 1985): Bericht uber Zustand der Kartner W <':i.lder. Amt der Kartner Landesregierung, Abteilung lO F - Landesforstdirection; Marz. (1984): Acid rain and forestry. Forstry Commission Reaserch and Development Paper, 134. 7. Binns, W. 0.: Redfem, D. B.(l983): Acid rain and forest decline in W. Germany. 8. Bosshard, W. 9. Bosshard, W. Forestry Commission Research and Development Paper, 131. (1984): Beschleunigter Verlauf des Waldsterbens. Neue Zi.iricher Zeitung, 21.8. (1983): Die schweizerischen Waldbesitzer von der Bdrohung sterbender Walder. Referat SWf. W., Samen, lO. 10. Bucher, J.; Landolt, W.; (l984): Wa1d-schaden in der Schweiz I., Il., IIl . Zeitschrift fur Kaufmann, E.: Hoffmann. 0: Forstwessen, 135, 8/10, ll. Ind, B. ll. Cobb, J. R. L.; Parmeter, J. R. 12. * 13. * 14. * ( 1982): Effects of ozone on sporulation, spore gerrnination and growth of Fomes annosus. Phytopathology, 72, 9 s. 1205-1208. (1981): Einfluss von Luftverunreinigungen auf die Vegatation Tharandt, VEB Gustav Fischer Verlag Jena (1983): Farbbild-Heft der AFZ zum Erkennen von Immissions-Schaden an Waldbaumen. Forschungsinitiative gegen das Waldsterben. Bundesrninisterium fur Wissenschaft ung Forschung, Wien. 441 15. Glates, F: Smidt, S.; Drescher, A.; Majer, C.; Mutsch, F'. 16. Haiden, G. ( 1985): Hohneprofil Zillertal. Untersuchungen einiger Parameter zur ursachenfindung von Waldschaden. FBV A, Berichte, Wien, 9. (1985): Ergebnisse der Waldzustandsinventur 1985. AFZ, juni. 17. Hartmut, K.; Lichtenthaler, (1984): Beziehungen zwischen Photosinthese und K. ; Buchman, C. Baumsterben. AFC, 2. 18. * (1984): XIII. Internationale Arbeitstagung forstlicher 19. jager, H. J.; Klein, H. Rauchschaden- Sachsverstandiger (CZE) (1976): Modell-versuche zum Einfluss der Nahrstoffversorgung auf die S02 - Empfindlichkeit von Pflanzen. Eur.]. For. Path. 6, s. 347-354. 20. James, R. L.; Cobb, F. W., ( 1980): Effects of oxidant air pollution on susceptibility of pine Miller, P. R.; Parmeter, I. R. roots to fomes onnosus. Phytopathology 70, 6, s. 560-563. 21. Kenk, G., Unfried, P.; (1984): Dungung zur Minderung der neuartigen Evers, F'. H.; Hildebrand, E. Waldschaden-Auswertungen eines alten E. Di.ingugsversuchs zu F'ichte im Buntsandstein-Odenwald. 22. Knabe, W. 23. Kčnig, M. 24. * 25. Lang, K.].; Holdenrieder, O. 26. Larnmel, R. 27. Liss, B.; Blaschke, H.; Schutt, P. 28. Livingston, W. H.; Blaschke, H. · 29. Ow, L. 30. Pollanschutz, J. 31. * 32. Puxbaum et. al. 33. Raichert, G. 442 Forstwiss. Cbl. 103, s. 307--320. ( 1983): Technical Proposals for a European Surwey of air Pollution impact on Mountain Forest. Aquilo ser. botanica, Tom. 19, vol. I.-II.; Oulu. (1985): Untersuchungen liber Auswirkungen, Nutzen und Kosten von Waldflurbereinigungsver fahren. Freiburg im Breisgan, Forstwissenschaftlichen Fakultat der Albert-Indwings-Universitat Freiburg. ( 1985): Der Krankheitsverlauf bei den N adelbaumen hat sich 1984 verlangsamt. AFZ, \4 . (1985): Nekrotische Flecken am Nadeln von Picea abiesein Sympton des Fichtensterbe·ns? Eur. J. For. Path. 15, s. 52-58. · (1984): Endgultige Ergebnisse und bundesweite Kartierugn der Waldschadens-erhebung 1983. AFC. 14/15. (1984): Vergleichende Feinwurzelunter- suchungen an gesunden und erkrankten Altfichten auf zwei Standorten in Bayemein Beitrag zur Waldsterbenforschung. Eur. J. For. Path. 14, s. 90-102. (1984): Deterioratium of mycorrhizal short roots and occurence of Mycelium radicis atrovirens on declining Norway spruce in Bavaria. Eur. J. For. Path. 14, s. 340-348. ( 1984): Zum Waldsterben im Alpenraum. AFC, 2. (1984 ): Aufnahme schlussel fUr Osterreichische Waldzustandinventur nach B undesein-heitlichen Richtlinien. Forstliche Bundesversuchsanstalt. Wien, 6. (1984): Program zur Rettung des steirischen Waldes. (1984): Saure Niederschlage- Vorkommen und Auswirkungen. Osterreichische Chernie - Zeitschrift, 2, 84. ( 1984): Zur Frage des Zusammenhanges zwischen 34. Rehfuess, K. E.: Rodenkirchen, H. 35. Riemann, B. 36. * 37. * 38. Schopfer, W .: Hradetzky, J. 39. Skye, E. 40. Smidt. S. 41 . Smidt, S 42. * 43. * 44. Sternen, H.; Barckhausen, R.: Schaub, H.; Bauch, ]. 45. Steubing, L., Kirschbaum, U., Poos, F., Cornelius, R. 46. Stiiber, E. 47. Treshow, M. 48. Tributsch, H. 49. Turk, R. 50. * s l. * 52. * Waldschaden und ·dem Betrieb von Atomanlagen-vor1aufige Mitteilung. Forstwiss. Cbl. 103. s. 290-297. (1984): Uber die Nadelrote-Erkrankung der Fichte (Picea abies Karst.) in Suddeutschland. Forstwiss. Cbl. 103, s. 248-262. ( 1984 ): Luftverunreinigung und Waldsterben. AFC, l. ( 1983/84): Sana Silva. EAFU Birmensdorf. ( 1986): Sana Silva - Wa1dschadenbericht. Das Indizienbeweis: Luftverschmutzung Massgebliche Ursache der Wa1derkrankung. (1968): Lichens and air pollution. A study of crypto-gamic epiphytes and environment in the Stockholm region. Acta phytogeogr. Suec. 52, s. l-123. (1983): Untersuchungen uber das Auftreten von sauren Niederschlagen in Osterreich. Mitteilungen der Forstlichen Bundes-versuchsanstalt, Wien, 150. (1983): Uber das Auftreten von Ozon und Stickstoffoxiden im Waldgebieten 6sterreichs. Eur. J. For. Path. 13, s. 133-141 . (1983): Sonderheft: Wald-sterben. Information 1/83, Bayerische Staats-forstverwaltung. (1985): So stirbt der Wald, Munchen, BLV V erlagsgesellschaft ( 4 izd.). (1984): Mikroskopische und rontgenenergie- dispersive Untersuchungen an Feinwiirzeln gesunder und erkranter Fichte verschiedener Standorte. Forstwiss. Cbl. 103, s. 262-274. ( 1983): Monitoring mittels Bioindikatoren in Belastungsgebieten. Oekologie und Planung in Verdichtungsgebieten, Umlandverband Frankfurt am Main, s. l-177, UNESCO Man and Biosphere Project 11. Warum stirbt unser Wald . Institut fur okologie, Saizburg. (1984): Air Pollution and Plant Life, John Wiley and sons, Chichester. (l9Btl) : Die Wasser. Zugspannungs- Insuffiziens Hypothese zum Waldsterben. Eur. ]. For. Path. 15 s. 237-246. (1985): Befunde der Flechtenuntersuchtungen in den FIW-VersuchWi.chen Schoneben, Wurzealm, Judenburg und Ofenbach - Rosalia. IN Forschungsinitiative gegen das Waldsterben. Bericht Fohrer, E., ed., Universitat fur Bodenkultur Wien, s. 112-119. (1984): Umweltschutz in Hessen. Wald-sterben aktuell. Der Hessische minister fiir Landwirt-schaft, Forsten und Naturschutz, nov. (1985): Wald-schaden- Forstwirtschaft- Witterung (Ergebnisse eines AFZ Kolloquiums), AFZ, 38. (1984): Waldschaden in Gebiet der FAO Forestry Commission for Europe (EFC) Bundesministeruim BRD, Freiburg, 6. 443 53. * 54. * 55. * 56. Wentzel, K. F. ( 1984): Wald-schaden durch Luftverunreinigung. Auswertungs. und lnformations-dienst fiir Erna.hrung, Landwirtsdhaft und Forster AID; Bonn. (1984): Wald-sterben Argumente zur Diskusion. Deutscher Forstverein e. V. ( 1984): Das Wald-sterben. Eine Stunde der Wahrheit fur die Umwelt-Politik. V erein zum Schutz der Bergwelt, Jahrbuch 1984, Munchen. (1985): Hypothesen und Theorien zum Waldsterben. Forstarchiv 2. UMIRANJE GOZDOV (1987- april, maj) ALTWEGG-ARTZ, D. Bedeutung und Methoden einer Schaetzung der volks- wirtschaftlichen Kosten des Waldsterbens in alpinen Schutzwaeldern AFJZ 1987 158 4 57 62 * Ursachen de Waldniederganges in Ostereich. Bericht 1987 der FIW. l Teil OF 1987 S 24-27 * Bekaempfung der Waldschaeden und Plaene zur Walderneuruing in Niedersachen AFZ 1987-21 546-547 * ELMIA WOOD 1987 wieder mit bewaehrter Konzeption AFZ 1987 21 549 BODNER, J. Ergebnisse holz-und nadelanalytischer Untersuchungen in immissiongeschae- digten Waldbestaenden AFZ 1987 20 514-517 DEW1TZ, B. von Angesterbten Zustand des Waldes nicht in einer Generation Die Pirch 1987 39 10 4-5 FEDOROV A, J. K., ŠIŠKINA, N. G., NESTOROVA, L. A. Sastojanie drevesnyh rastenij v ra- jonah promyšlenogo zagrjaznenija Lesnoe Hozjastovo 1987- 4 67-68 FREER-SMITH, P. H., LUCAS, P. W. Application of a Polymeric Coating Can Protect Con- ferous Trees from Acute Polluhon Injury Forest Ecology and Management 1986 17 4 289-301 FRITSCHE, U. Neuartige Waldschaeden in Abhaengigkeit von Abtropfverhalten des Nie- dersch1ags AFZ 1987 - 18 467-468 GABOR. T. Nehany ritkabban emlegetett tenyezolehetseges scerepe az erdopusztulasbau Az erdo 1987 36 4 197-183 GROSS, J<;. Gaswechselrnessungen an jungen Fichten und Tannen waerend Begasun mit Ozon und Schwefeldioxid (alein und im Kombination) im Kleinphyototron AFJZ 1987 158 2-3 31-36 HEUS-PREISES, T. Die soziale Marktwirtschaft in der umweltpolitischen Be- waehrungsprobe AFZ 1987 22 561 * Zu den Schutzgebietsauswesungen zur Urnweltsorge AFZ 1987 22 563-564 HRČEK, D. Problemi varstva zraka v Sloveniji GV 1987 45 3 134-139 KAUPENJOHANN, M., ZECH, W ., HANTSCHEL, R., HORN, R. Egebnisse von Dungungsver- suchen mit Magnesiuman vermutlich immissionsgeschaedigten Fichten (Picea abies /L./- Karst.) im Fichtelgebirge Forsw. Cbl. 1987 106 2 84-92 KAUZLARIČ, K., BAD URINA, L. Štetan utjecaJ sumpomih oksida na šume u Hrvatskoj Zaštita atmosfere 1987 14 2 53-56 KELLER. W., IMHOF, P. Zum Einfluss der Durchforstung auf die Waldschaeden 2. Teil: Er- ste Ergebnisse von Waldschadenuntersuchungen in Plenterversuchsflaechen der EAFVSZF 1987 138 4 293-320 KLEIN, E. Fichtentypen und neuartige Waldschaeden AFZ 1987 16 16 429-432 KLEIN, R. M., PERKINS, T. D. Cascades of Causes and Effects of Forest Decline Ambio 1987 16 2-3 86--93 Nida!Jevanje slEdi 444 STROKOVNA REVIJA Gozda ski v.zslnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNIK XL V e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, decembe · 1987 VSEBINA - INHALT - CO NTENTS 446 J?.usseil Jim · Pn roma domače: ljudstva - skrbntki zemlJe 452 An ton Trslen]Ak. Gozd v1d1ka an:ropološkega 456 Dr. Manscur Kha!Jd: OkolJe m odgovorno:;! Qozdana 463 Lotsch. B .. KiOlzl. 8 Ctovek 1n P.vn li lCI Jr1 479 Lado E!eršek: Ali kaze pn n;::_ ~; sadi l ! tud1 rdeči hrast (Quercus rubra L.) '.J 485 D;p l. inž. g c-zd. !gor _!emian.· Pr• rnen gozdne h 1otehnolog1Je za gozdars1vo 489 Prof dr. ,_,rcu ko KraJnc: nticen pogled n ~ določanje ren t. p recip1san h ._, z<-)kCIIl l o gozdovih v SR Slovemjl 494 iz de rnače m 11.ne r rakse D! E. Nebul Leto.šnil se jem v Celovcu Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag Zdenko Otnr1. predsednu a r Janez Božič: MtiJa C1mperšeh: Jož& ;erme]J Franc Fu.rlan tvlarko Kme cl [LifH3"_ Koiilr Bons Krasnov jeze KovaC! c !'one Morl1c Tone &,pec MarJan Tr beimk Uredniški odbor c.r BoštJan !1n kc ci r ]Gnez 5oži( 11ar~o Kmeci ci! Dušan :\111ns!2k . r <:HJim Ldpoglavsek :n<."l q. -=:denk<') OtiH ' Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl . i nž. gozd. Urecirw;;rvo ·,n 11prnva .. dllor~~ adrlress YU 61 (JOG Ljubl]ues per year LetJII:l IncllVldua !tJ-3 nsrocnmCJ 18GC din 7,a OZU m '!'OZD 7(100 d lii 496 }eme} Ude: ~ :'J O!edenskt srud i]Skl Ob!sk na /,c1 dJ]ake m studeniE- 700 cim Nc rveške za InO?.emSIVQ su ulv1. SO! Celd etn:- vsebma T tsk· 'T'!ska rna Tone Tom i . Ljubijar.a i ·s\;,mcvJtclp c t r ·-nJe st;'.J 7.. ·.-::za rušt•.:-v J I I~en ! ! jev n tehmkov r:;ozoa;:-;lva Jn les.:-Hslva Slovenne ler St:1rnOUJ r,JV rk• ' W:re_.n'-:tr-mi'lli3 Zr prosvero ~ 11 ku! tu m (šl. 42 ! · l 174 ::. dne l 3 3 1974) ;·a GV !11 :reba p!aCat1 tFJmel _~nega davki:! .:,d pr '- rnet a prOIZV:J(l(A Srečno . v In uspesno novo leto 1988 želi uredništvo Gozdarskega vestnika IDFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 :UFRO Prvotna domača ljudstva skrbniki zemlje Russell, Jim* Eden od ključnih govorov na kon- gresu IUFRO v Ljubljani septembra 1986 predstavlja kulturo indijanskega naroda Y nkima v pacifiškem severozahodu ZDA, njihova prizadevanja za ohranitev samobitnosti in s tem tudi za ohranitev okolja in narave. Današnja ekološka kriza kaže, da znanost in tehnologija nista izpolnili velikih pričakovanj in ne zmoreta reševati vseh nakopičenih pro- blemov. Rešitev je treba iskati v drugi smeri, znotraj že znanih človeških izku- šenj, med ostalim tudi s poznavanjem kulture prvobitnih ljudstev, ki so znali živeti v naravnem okolju, ne da bi ga uničevali. Gospe in gospodje, cenjeni gosti, spo- štovani predstavniki različnih dežel, naj- prej se opravičujem, da govora nisem napisal, kar bi olajšalo delo prevajal-· cem. Izgleda, da je v moji naravi, da govorim iz srca. Upam, da boste razumeli prevajalce tako, kot jaz želim povedati. Težava je tudi v stalni zmedi, ali je moje ime Jim Russell ali Russell Jim. Navajer_ sem te zmede na železnicah, letališčih, hotelih. Zmedo so napravili pred mnogimi leti tisti, ki so morali sprejemati pritožbe in zahteve indijanskih domačinov. Niso * RUSSELL Jim. lndigenous people - caretakers of the earth. 446 mogli izgovarjati imen domačinov, kot je npr. moje ime Kee-Aux. Postavili so Indijance v vrsto in rekli: ti boš joe, ti boš Jim, ti boš George, ti boš Sam itd. In kasneje so ugotovili: ti moraš imeti dva imena, zaradi socialne varnosti, da se boš podpisoval na dokumentih, da boš dobival nekaj denarja, ki ti pripada od dohodka vaših naravnih bogastev, In tako smo dobili še eno ime, npr. Sam George, George Sam, Jim George. To je doletelo tudi mojega očeta, ki so ga imenovali Kiutus Jim. Želim se zahvaliti tistim, ki so mi omogočili, da sem prišel sem. Čutim se majhnega ob pogledu na predstavnike ne samo velike in zgodovinske Jugosla- vije, ampak na vse, ki ste prišli od daleč in poskušate nekaj storiti za ohranitev in za ozdravljenje okolja v katerem živimo. Tukaj stojim skromno kot kulturna oseba. Kulturno lahko opredelimo na več načinov. Ko sem hodil po vašem mestu, sem zelo visoko ocenil kulturo, ki se je ohranila skozi stoletja. Naravna živila in zdravilna zelišča, ki sem jih videl na trgu, so me opogumila, ker mi vedno znova govorijo, kako nas okolje in ekosistemi povezujejo med seboj, kako semo od okolja odvisni, da ga moramo z vso vnemo ohranjati in varo- vati za prihodnje rodove. Kot jaz veru- jem, je Stvarnik naredil svet, postavil vanj vodo nato ribe in nato je napravil prva bitja. O tem nas je poučilc izročilo, ki se je širilo iz roda v rod in sice1 že od prvih rodov na začetku časa. Prva živa bitja so bile živali in ko je mineval čas, je Stvarnik zapovedal tem prvim bitjem: »Naredil bom nekaj človeških bitij in hočem, da vi prva bitja, izpolnite svojo dol2nost in pomagate tem člove­ škim bitjem. Vaša prva dolžnost je, da spoznate, da imate obilje hrane vode in vsega ostalega potrebnega. In vi prva bitja, boste glavna hrana za ta človeška bitja, ki jih bom naredil.« Stvarmk je vzel zemljo iz krajev, kjer še vedno živimo v pacifiškem severozahodu Združenih držav, in je v teh krajih naredil pleme Yakima. Ta zemlja ima isto barvo kot moja koža. V teh laajih vidimo da ima človeška koža različne barvne odtenke, prav tako kot jih ima zemlja. Stvarnik je tudi naučil človeka obdelovati zemljo. Človek ni bil samo obremenjen s sla- bostmi, ampak je bil tudi določen za višje dolžnosti. Stvarnik ga je učil, kako naj bo dežela urejena, da bo ustrezala potrebam domačinov, ki bodo prišli va- njo. Na določenih delih dežele je posta- vil hrano in spomnil človeka ne. mnoge njegove p::estopke in prestopke njego- vega ljudstva. Imamo izročilo iz časa, ko sta bila tukajšnji svet in onostranski svet še eno. Takrat je bilo lahko potovati od tukaj v drugi svet, to je svet, za katerega se moramo prizadevati, da prideoo vanj, ko zapustimo tega. Lahko smo gotovi, da je to krc.sen svet. Pesmi, ki jih po jemo ob nedeljah in ob pogrebih, se pesmi, ki so jih prinesli iz drugega sveta tisti, ki so se vrnili od tam. Zagotavljali so nam, da ta velika dežela res obstoji in so tudi nam povedali zakaj so bili poslani nazaJ. In tako je človek, ki se je vrnil, ni prinesel s seboj samo pesem, ampak nas je tudi spomnil na prestopke, katerih ne smemo početi in nam dal zagotovilo o tej veliki deželi. Ta človek je tudi edini vedel, koliko časa mu je še dano živeti na tem svetu, toda zaradi tega ni bil v skrbeh, ker je poznal veliko deželo tam zgoraj in morda se mu je celo mudilo nazaj. Ko je nekoč tak človek potoval nazaj na ta svet, so mu dali vrečo in rekli, naj jo vzame s seboj, toda ne sme je odpreti. Ko je potoval v to deželo, je zaslišal prelepo glasbo in petje in je ugotovil, da to prihaja iz vreče. Hotel j_e pogledati vanjo pa se je spomnil navodi- la, da je ne sme odpreti. Zavihtel je vrečo preko ramen in nadaljeval pot. Toda nazadnje, ko je prišel v to deželo, je zaslišal še lepšo glasbo, ki je prihajala iz vreče. PrP.mRfavsvovsko pogod- bo« s človeško družbo? Upajmo, da bodo tehnologi in tisti, ki jih vodijo, pa tudi jaz in vi, prepnčali znanstvenike, naj iščejo neko notranjo rešitev. Dolgo časa se je znanost priza- devala priti stvarstvu do konc3.. To je bila »teorija velikega prodora«. Toda vrata so ostala zaprta. Mislim, da je sedaj čas in da ni samo moja skrb, ampak tudi vaša, da začne znanost raz- vijati notranje aspekte, ki zajemajo tudi kulturo narodov. In vsaka kultura rabi za svoj obstoj življenjski prostor, ki ne sme biti uničen. Tako je zgrešena miselnost, po kateri vode in ozračje služijo za razredčenje odpadke. Npr. v naših kra- jih mogočna Kolumbijska reka pomaga odplakovati onesnaženje. Upravičeno imamo pomisleke glede herbicidov, pasticidov, umetnih gnojil, ki jih sipajo po kmetijski zemlji, da bi imeli največji možni pridelek Tako pridobitniško mi- selnost zavračamo. Indijanski narod Ya- kima ima v svoji posesti 140,000 akrov zemlje, primerne za namakanje. Zakon o vodnih pravicah jim je prinesel mož- nost, da zemljo obdelujejo in namakajo, sicer pa pravico do izrabe zemlje in vode izgubijo. Odločati so se morali pod tem pritiskom. Toda domače prebival- stvo se ni moglo spremeniti od nablial- cev gozdnih sadežev v poljedelce. Samo štirje Indijanci so se kot farrnarji lotili poljedelstva in namakanja zemlje. Ostalo zemljo so prevzeli farmarji, ki niso Indi- janci. Tak način prinese marsikomu lep dohodek, toda na čigav račun? Farmar lahko po mili volji trosi herbicide, pesti- cide in umetno gnojilo in s tem onesna- žuje vodne vire. Kar·danes počnemo z zemljo, bo imelo jutri slabe posledice. Nekoč sem bral staro kenijsko modrost, ki me je pretresla in ki je tako podobna tistemu, kar so nam govorili naši predni- ki: »Nismo podedovali to zemljo in de- želo od naših prednikov, ampak so jo nam posodili naši otroci«, Kot veste, pravilno gospodarjenje z gozdovi ohranja vodotoke in ribe, ki so za našo kulturo najpomembnejša hrana. Ko pogrinjamo mizo ob nedeljah in pra- znikih, postavljamo nanJo najprej ribe, ker je Stvarnik od živih bitij najprej ustvaril ribe. Temu sledi divjačina in korenine, ki zrastejo na zemlji in nazad- nje pridejo na mtzo divje češnje in borovnice. Pred leti smo imeli še obilje rib. Tako je bilo od začetka, ko je Stvarnik določil živila. Indijanski narod Yakima kot kulturni narod porabi več rib iz Kolumbijske reke, kot kdorkoli drugi. Lahko si mislite, kakšne posle- dice ima in utegne imeti onesnaženje reke z raznimi kemikalijami ali celo z jedrskimi elektrarnami, kaj pomeni skla- diščenje radioaktivnih in drugih strupov 449 v oceanih za človeško prehrano in pre- hrambeno verigo. Krajina, ki je za večino družbe nezani- miva, skalnata, nepnmerna za kmetij- stvo, neproduktvina, nam še vedno daje nekaj naravnih živil in zdravilnih zelišč, tako npr. grenko koreninico, ki je za nas zelo pomembna. Te korenine olupirno in posušino na soncu in jih shranimo za zimski čas. Nekdaj smo številne pre- hrambene rastline sušili in shranjevali za zimo. Pozimi rastlin ne moremo nabi- rati, ostar_e nam le ribolov v rekah. V rezervatu imamo tudi veliko losov, ki so pomembni za našo prehrano in njihovi rogovi so uporabni za izdelavo različnih predmetov. Komercialna izraba gozda na 680.000 ctkrih, ki pripadajo indijanskemu narodu Yakima, žal ni ravno najboljša, čeprav imamo Indijanci največ dohodka od po- seka lesc. (90%). Toda želimo doseči bolj negovalno gospodarjenje z gozdom in raznodoben gozd. Načine gospodar- jenja z gozdom, kot jih imamo v Združe- nih državah, pogosto zelo ogrožajo eko- sistem in okolje. Za pravilno gospodarje- nje z gozdom moramo razwneti vrednost kulture tamkajšnjih prebivalcev in prav tako vrednost okolja in ekosistema. V raznodobnem naravnem gozdu imamo pogoje, da lahko uspevajo naše pre- hrambene rastline in da imajo tudi živali svoj prostor. Golosečno gospodarjenje nam pa vse to ruši. V rezervatu imamo črn madež, kjer sekajo na golo in sicer ljudje, ki niso Indijanci. Žalostno je to videti in upam, da jih bomo nekoč pre- pričali, da tako ne gre. Gozd, ki ga imamo, je kljub vsemu še ohranjen na- ravni gozd. Pri nas uspevajo najlepši borovi gozdovi (Pinus ponder8sa). Kot poseben rezervat, kjer se splon ne sme sekati, smo oddelili 30.000 akrov. Imamo velike težave, da o potrebnosti ohranitve gozda prepričamo tiste, ki se imajo za nekakšne pokrovitelje našega ljudstva. 450 Najbrž poznate tisti izrek »ti si to, kar ješ«. Ko je Stvarnik naredil Zemljo, ko je bilo vse lepo urejeno do najmanjšega mikrokozmosa in ko smo mi nabirali naravno hrano in zdravilna zelišča smo hrano predelali v naše telo in hrana je bila kot zdravilo, ki nas je poživljala. Tako smo se lahko spomnili, kdo smo, kaj smo, zakaj smo. Kot pravi irski pisa- telj Peter Farbe v svoji knjigi »Človekov vzpon v civilizacijo«, ljudje se zganejo ob mučenju živali, morda nastopijo proti mučenju ljudi; toda nihče se ne zgane, da bi preprečil mučenje celih kultur. Vsak od nas ima neko kulturo. Zelo cenim dosežke kulturne zgodovine v Evropi. Upam, da bomo spoznali, da je narava balzam, ki zdravi bolezni, ki so nastale zaradi zlorabe narave. Ko sem si ogledoval zgodovinske in naravne znamenitosti vaše dežele sem lahko marsikaj videl, tako pri Postojni, kjer so podzemeljske jame, onesnaženost voda z industrijskimi odpadki. Sprašujem se, kakšne so ribe, ki živijo v taki vodi. Užival sem lepoto narave in bistrost vode ob morski obali, toda ne bi si upal jesti morske školjke tam zaradi strahu pred okužbo. Bil sem v Kranjski gori, kjer so prelepi gorski kraji, toda pred Kranjsko goro je velika železarna bru- hala raznobarvne dime. Tudi tukaj v mestu Ljubljana avtomobili pred nami bruhajo strupene snovi v zrak V sako jutro se začne avtomobilsko hrumenje in bojim se, da ste se s tem že sprijaznih. Upam, da lahko nekaj storite, da se to popravi. Kajti videl sem, da nekatera drevesa že umirajo zaradi onesnaže- nega zraka. Tukaj vidite goro Mount Adams, ki jo mi imenujemo Pahto, ki je za nas sveta gora, iz katere prihaja življenje. Po tej gori priteka voda v nižje lege, na njej se topi led. To daje življenje potokom in vodam, pa tudi drevju in tudi posebni kulturi in veri ljudstva, kar je neločljivo povezano med seboj. Ko postajamo sta- rejši, smo podobni drevesu, ki si nabira ·letnice. Ko rastemo, ko si nabiramo znanje, imamo kot pri drevesu stržen, ki je naša kultura, naša vera in naše prizna- vanje pravil, ki jih je Stvarnik postavil zaradi nas. Na to sliko sem ponosen. Ta mali deček se imenuje Russell Kiutus Jim. To je moj sin. In svoje srednje ime si je vzel od svojega strica seveda z njegovim dovoljenjem. Upam, da boste vi udele- ženci kongresa pomagali ozdraviti našo mater Zemljo. Kajti Zemlja ne pripada Človeku, ampak Človek pripada Zemlji. Živimo v tkanini življenja in kar njej dodamo, dodamo nam samim. Otroci tega sveta so tako odvisni od nas. Naj- prej rabijo hrano, nato rabijo varnost in naše duhovno vodstvo. Zelo važna je varnost. Otrok se najbolj boji, da bi bil zapuščen. Kot sem že rekel so se mnogi mladi ljudje izgubili iz sovje poti, toda vrnili so se spet nanjo. Čuiijo duhovno potrebo v svoji notranjosti, kar se pokaže ta'ko ali drugače. Upam, da bomo spo- znali pomembnost otrok od katerih srno si izposodili to deželo. Imamo prisego, ki nas zc.vezuje, ko pri vsakodnevnih poslih zastopamo Y akimsko ljudstvo. Tako sme prisegli, da bomo ohranili in obvarovali našo deželo in njene. naravna bogastva za naše otroke, ki še niso rojeni. Pri tem ne mislimo samo na otroke, ki bodo rojeni v nasledr.jem letu, v naslednjih deset ali petdeset let. Mi- slimo na vse otroke do konca :Sasa. Odkar so prvotne prebivalce Združe- nih držav s pogodbami odrinili na dom- nevno revno ali pusto deželo, se na našem ozemlju nahaja najmanj 30% na- ravnih bogastev te dežele. In tako lahko pričakujemo pritisk na domače prebi- valstvo, ki bo imelo naravna bogastva še po letu 2000, ker hitro izginevajo gozdovi in naravna bogastva drugod po svetu. Tako, spoštovane dame in gospodje, zaključujem in prosim vašo veliko orga- nizacijo, da pomaga zdraviti rane, ki smo jih priz>drevo« . Z drevesi je človek krčil gozd in z drevesi je obdeloval polje. Prvotna kultura je bila lesena oziroma drevesna in ne kamena. Na žalost se je ohranil samo kamen, les pa je preperel in izginil. Gozd je bil od vsega začetka tudi gospodarsko povezan s človekom kot delovnim bitjem. Človek je lahko gospo- darsko bitje samo toliko, kolikor je lahko hkrati tudi delovno bitje. Med vsemi živimi bitji zmore to le človek in kot delovno bitje je ustvarjalec in nosilec kulture, in tako kulturno bitje. 3. Gospodarska izraba gozda je z na- predujočo industrializacije prešlo pola- 453 goma v tehnološko eksploatacijo; to po- meni samo prekomerno stopnjevanje gospodarskega odnosa do gozda. V svoji želji za napredkom se človek ni ustavil pri najboU nujnih življenjskih potrebah: kot duhovno bitje stalno raz- širja svoje potrebe preko tega, da bi dvignil svoj življenjski standard. žrtev tega prizadevanja je vedno znova gozd: motorizirane žage naznanjajo smrt go- zda. Začetek na tej poti tehnoloških pose- gov v gozd lahko opažamo že v predin- dustrijskem času, ko so brezobzirno po- sekali na golo cela gorovja in krajine. Tako je znano, da so piloti, na katerih stojijo Benetke, nič drugega kot kraški gozd spremenjen v pristaniško mesto. Brez tega zaledje Trsta nebi postalo tako pusto, golo in kamnito, kot je ostalo skoraj do danes. Prav te. primer jasno kaže, kam nas vodi brezobzirno izkoriščanje gozda; ze- lena in rodovitna krajina lahko postane tako pusta, da jo tudi z najsodobnejšimi sredstvi le težko spet ozelenimo. Kjer je porušeno nekdanje ravnotežje med ro- dovitnimi tlemi, njegovim rc.stjem in podnebjem, se da le s težavo kaj popra- viti, kjer erozija, nalivi, viharji, plazovi vedno znova preprečujejo tisto, za kar se človek trudi s svojo tehniko. ~e mnogo hujši postanejo tehnični posegi v gozd, če moderna industrija cele gore spremeni v kamnolome in asfaltne baze in tako dobesedno spre- meni obličje zemlje; poleg tega pa z dimom in odpadki zastruplja predvsem zrak in tc.ko uničuje in ogroža življenja na preostalih gozdnih površinah. Stojimo pred čudnim paradoksom: tehnika in industrija, ki naj bi predstav- ljale višek človeškega napredka v smeri večjega prilagajanja okolju oz. višjo stopnjo tega prilagajanja, že usodno ogrožata to ravnotežje. Tako zazija pred nami nevaren prE}- 454 pad med naravo in tehniko. oziroma med življenjem in tehniko. Življenje je v tem primeru gozd. Toko se začenja obratna pot: ne v gozd, ampak ven iz gozda, stran od gozda, torej pot, ki gre v nasprotni smeri prvotno začrtane biološke poti. Tehnika spreminja prvotno naravno pot razvoja. 4. Kot odziv na pretežno tehnološki odnos do gozda se v modernem človeku vedno bolj zbuja čisto psihološki odnos do gozda. Psihološki odnos do gozda je seveda tako star kot je staro človeštvo. Kako človek doživlja gozd, to je z gostim drevjem poraslo zemljišče, je odvisno do vsakokratnega pložaja zunaj v gozdu in v notranjosti samega človeka . Čim bolj mehanizacija človeka odda- ljuje od življenja v gozdu, do njegovega zelenja in osvežujočega zraka, tem bolj človek pogreša bližino gozda. Ravno zaradi nenaravne oddaljitve od gozda v smeri mehaniziranega načina življenja čuti današnji človek vedno bolj po- trebno za sožitje z gozdom in njegovo atmosfero. Vedno bolj se zavedamo dejstva: kjer so živa bitja, tam je atmosfera, tam dihamo. Ta temeljni pogoj življenja je izrazil že Goethe v klasični obliki. Tudi gozd diha in ustvarja atmosfero. Sodobni človek, izkoreninja iz nepo- srednega življenja, čuti vedno bolj, da ima tudi gozd dušo, ki diha, in da mu je potreben oživljajoč dih njegovega zele- nega listja. Samo v tem naravnem sožitju z go- zdom je človekovo življenje zdravo. Čim bolj jemlje gozdu njegovo dušo, tem bolj slabi tudi svojo dušo in življenjsko moč. Ta tako globoko zasidrana življenjska zveza med človekom in gozdom je v vseh časih izzvala močan odmev v nje- govi zavesti in ga spodbudila k ustvarjal- nosti na vseh področjih umetnosti. Gozd ne daje človeku samo svoje osvežujoče življenjske moči in gospodarske koristi, ki jih s tehnologijo še poveča, ampak mu nudi svojo posebno glasbo in poezi- jo, arhitekturo in lepoto in poleg- tega še skriva v sebi nerazrešljive skrivnosti. Zato je gozd že od nekdaj na,;dihoval človeka k mišljenju v simbolih i:1 slikah. Iz gozda so izhajali navdihi z .;;loboko izpolnjenimi čustvenimi doživetji. Skladnost življenja, ki naj bi napolnje- vala človeka, črpamo ne nazadnje ravno iz globine gozda; to je doživetje čudovite harmonije, ki vlada v gozdu med dreve- som in naravo, med zemljo in nebom. Gozd ne ponuja človeku samo svoje poezije in glasbe, ampak tudi svojo mistiko. Gozd je za človeka vedno skrivnosten in hkrati strašen. V gozdu za človeka ne rastejo samo drevesa ir. rastline v veliki skladnosti, za njega ~am živijo tudi živali, ki jih navadno ne vidimo, le izbranci jih včasih vidijo. V gozdu vladajo tudi gozdni duhovi, pravzaprav neke vrste bogovi, i>noter m ven<< , ampak za obnovitev in skladnost med term mzhnjJ.jočimi se smermi, to ]e med nc:::t ravo in tehniko. Ne gre več za vprašanje, v gozd ali ven 1z njega, ampak za večkratno dife- rencirani odnos, k1 se ga je v teku časa človeštvo ustvarilo v svojih odnosih do narave. Ne gre več za nasprotje med svetlobo in senco, ampak za združitev in uskladi- tev nasprotujoČlh se lastnost1, ki jih skri- vajo v sebi narava in tehnika, gozd in mesto, kajti ravno gozd ponuja senco, skozi katero prodirajo tudi sončni žarki. Civilizacija, ki je v tej dilemt ustvarila 455 drugi pol, to je tehniko je možna samo s spojitvijo obeh polov; samo tako more preživeti. Da zaključimo problem obnovljenega ravnotežja med naravo in tehniko, mo- ramo por_ovno poudariti: v svojem priza- devanju za življenjsko harmonijo je člo­ vek ustvarjalen le, če najde kamen mo- drih, to je zlato sredino, zlasti rez med gozdom in mestom, starim in novim, življenjem in tehniko, naravo in mehani- ko, med soncem in senco, torej sredino med skrajnostmi, kajti vse enostransko- sti so brez duše, nam otežujejo dihanje; samo sredina ima dušo, diha in oživlja. Drži pravilo : ko je bilo podrto prvo drevo, se je začela civilizacija in če bo padlo tudi zadnje drevo, bo to konec civilizacije. Prevedel: dr. M Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 IUFRO Okolje in odgovornost gozdarja Dr. Mansour Khalid Prinašam vam pozdrave od predsed- nice svetovne komisije za okolje in raz- voj, gospe Gro Harlem Brundtland, ki zelo obžaluje da kot glavni minister norveške vlade zaradi nujnih dolžnosti ni mogla priti, da bi vam danes tukaj govorila. Prosila me je naj kot podpred- sednik te komisije podam to gradivo. Z velikim veseljem sem sprejel to čast, še posebno, ker sedaj lahko vidim zname- nitosti Lj·Jbljane, o katerih mi je toliko pohvalnega povedal član naše komisije. dr. Janez Stanovnik Predvsem sem sre- čen, da se lahko udeležim kongresa, ki prispeva k našemu skupnemu cilju, to je gospodarjenje z našimi naravnimi bo- gastvi, po načelu trajnosti. Pri teh napo- rih so gozdarji v prvi črti obrambe in vaša organizacija, ena od najstarejših te 456 vrste, ki obstoja že več kot 100 let je pionir na tem področju. Ključni pomen gozdov in s tem goz- darskega raziskovanja smo vedno znova poudarjali pri delu Svetovne komisije za okolje in razvoj že vse od njenega začet­ ka. Naj izkoristim priložnost in vam po- vem nekaj več o našem delu. Komisija, ki je bila ustanovljena z resolucijo Splošne skupščine Združenih narodov, decembra 1983 je neodvisno telo. Generalni sekretar je izbral gospo Brundtland in mene kot predsednika in podpredsednika ter oba zastopava se- ver in jug in imenujeva člane komisije. Tako sva poiskala vodilne osebnosti v politiki, ekonomiji, znanosti, pravu in seveda tudi glede problema okolja in razvoja. Tako so zastopane vse celine, razvite države in države v razvoju, ne glede na geografske in ideološke ločnice. Z de- lom smo začeli jeseni 1084 in cd takrat smo imeli srečanja in javne razprave na raznih koncih sveta- Jakarta, Oslo, Ot- tawa in kmalu za tem Harare, Moskva, Tokio. Naš namen je, da na svež in ustvarja- len način obravnavamo kritični položaj glede okolja in razvoja na našem planetu in da pokažemo poti za izboljšanje med- narodnega sodelovanja glede teh pro- blemov. Zbrali smo najboljše dosegljive strokovnjake, da nam služijo kot sveto- valci na sestankih glede energije, indu- strije in prehrane. Kot je pričakovati, so nekateri naši svetovalci člani vaše orga- nizacije in so danes tukaj. Posvetovali smo se z oblastmi in vladami, z akadem- skimi skupnostmi, industrialci, bankirji, izvedenci za razvoj, z voditelji nadržav- nih organizacij in celo s privatnimi ose- bami. V nekaj naslednjih meseclh bomo dopolnjevc.li naše poročilo . Čez eno leto ga· bodo predstavili Splošni skupščini Združenih narodov. Zakaj je potrebno spet eno poročilo? Saj že dosti vemo o razsežnosti il nacionalno varnostjo«. Eden od članov našega posvetovalnega odbora je varnost takole opredelil: l> Var- nost lastnine ali dostopa do nje; narava bogastva ~n donosna dejavnost, vključno rezerve in dobroimetje, s katerimi se izognemo tveganjem, ublažimo udarce in premagujemo nepredvidljivost«. Nasprotno je največja nevarnost za današnji svet, da so med nami milijarde popolnom3 siromašnih ljudi. To ni samo moralno nesprejemljivo, je pogubno tudi za okolje katerega ti nesrečniki v svoji stiski slačijo do golega, ogroža politično stabilnost njihovih regij , pa tudi mir in stabilnost v vsem svetu. število revežev se zastrašujoče naglo povečuje ~n se bo povečevalo tako dol- go, dokler bodo ti reveži videli v veli- kem številu otrok svojo preskrbljenost v starosti in dokler ne bodo imeli možno- sti, da zapustijo svojo zemljo in živino svojim otrokom. Tako bodo uvideli, da je treba omejiti velikost družine. Vlaganje v reveže, da imajo tako oporo v svoji zemlji, da mobiliziramo nj ihove energije za obnovitev uničenega okolja, da jim pomagamo gospodariti z njihovimi naravnimi bogastvi po načelu trajnosti, vse to zna biti zelo hvaležno vlaganje. Tako lahko povečamo pridelo- vanje hrane, zagotovimo stalno oskrbo z drvmi, zaustavimo poplavo beguncev, ki silijo iz ekološko uničenega podeželja v mesta, zmanjšamo naraščanje prebi- valstva in izboljšamo narodna gospodar- stva. To je v resnici investiranje v nacio- nr=llno varnost Stroški take politike so neznatni v primerjavi s stroški napete in negotove varnosti v vedno hujši oboroževalni tek- mi. Da še rečem nekaj k temu, stroški so manjši kot 31 milijard dolarjev ki jih razvite države plačujejo svojim kmetom vsako leto kot posebne kmetijske sub- vencije, in tako povečujejo preobilje hrane na severu, ki ga zmanjšuje jug z udobnimi nakupi, ki veljajo kot pomoč ali posebno poceni uvoz. Ti poceni na- kupi pomenijo seveda škodo za domače kmetovalce, kar se nujno pokaže v zmanjšani domači pridelavi hrane, kar sklene začarani krog. Države, ki uživajo take ))ugodnosti«, s to subvencionirano pomočjo uvažajo brezposelnost in daro- valci imajo zagotovilo, da potreba po pomoči ne bo nikoli prenehala. In nazadnje naj programi pomoči predvidevajo vsote, ki naj bodo name- njene, da bodo domači proizvajalci lahko prodajali po ugodnejših cenah, kot tudi ostalo neposredno pomoč malim kmetom in pašniškim skupnostim. Preusmerjanje subvencij in pomoči za podpiranje cen, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v gozdarstvu, kar je odlo- 461 čilno za ohranjevanje tal, vode in pride- lavo hrane, ne bi terjalo večjih stroškov, toda bi zelo povečalo možne donose. V tej moderni in realistični opredelitvt nacionalne varnosti vidim velik izziv za gospodarske strokovnjake. Recimo na- črtovalci pri vladah držav v razvoju bodo potrebovali vaš nasvet o tem, kje je primerno gozd izrabljati za potrebe raz- voja in kje je treba gozd ohraniti zaradi pomembnih varovalnih vlog. Rabili bodo vaša raziskovanja pri predvideva- nju učinkov izkrčevanja posameznih gozdnih površin na posebnih lokacijah in vaš prispevek k uveljavljanju gozdno- poljedelskega gospodarjenja (agrofore- stry). Lahko pomagate pri napredku lesne industrije v deželah v zazvoju, ki sedaj izvaža za 7 milijard dolarjev lesa, toda uvaža za lO milijard dolarjev lesnih izdelkov. Gozdarstvo ima velike možnosti, da poveča donosnost gozdov z boljšimi na- čini obnove gozda, s tkivnimi kulturami, sestavo drevesnih vrst, z boljšo izrabo gozda in lesa itd. Toda za to bJ potreb- nih več raziskav v tistih delih sveta, kjer so potrebe velike, toda znanje je šele na začetku in raziskovalne možnosti so skromne. Lahko pomagate pri U$tanav- ljanju šol in inštitutov in pri vzgoji kBdrov zan)e. Gozdarstvo mora biti pripravljeno so- delovati z dmgimi panogami ir: razširjati svoja spoznanja. Prepogosto specialisti s področja okolja in razvoja delujejo v zvišeni lo-::enosti. Gozdarstvo je v resnici ključ do nacionalne varnosti in se mora slišati na zborih odločujočih in pokazati pomen gozdarstva za pridelovanje hrane in za zaposlovanje. Prav tako mo- rate razgibati volilce in podeželske proi- zvajalce. Sporočilo o medsebojni odvi- snosti ohranitve okolja in razvoja rabi vašo pomoč, da se bo slišalo dovolj daleč . Tisti do vas, ki delate v industriji tudi 462 lahko postanete glasniki tega sporočila in poudarjate odgovornost industrije pri financiranju raziskovalnih možnosti v Tretjem svetu. Tisti izmed vas, ki delate v akademskih krogih, morate opozarjati študente in raziskovalce na izzivajoče probleme gozdno-poljedelskega gospo- darstva (agroforestry), na krizo pre- skrbe z drvmi, na ohranjevanje rodovit- nih tal in vodnih virov v deželah, kjer usposobljenih gozdarjev zelo primanjku- je. Tisti izmed vas, k1 delate v vladah, lahko vplivate na preusmeritev subven- cij in pomoči ter na krepitev sporazumov in ustanov, kot so tiste v zvezi s tropskim lesom. Na kratko, kot rečeno, vi ste v prvi vrsti boja za izrabo okolja po načelu trajnosti in za razvoj, ki bo prinašal blagostanje. To je delo, na katerega ste lahko ponosni. Mi ostali računamo na vas! Prevedel: M. Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 OXF.: 972.2 IUFRO Človek in evolucija Lbtsch, B., Klbtzl, B. I. del Etološki pristop - Svet Konrada Lorenza - Za mirovno pogodbo z naravo II. del Ekološki pristop - Učenje od življenja Uvod B. Lčtscha k njegovemu ključnemu govoru na kongresu IDFRO v Ljubljani 1986 .Dobro se zavedam, da dolgujem to povabilo, ki ga visoko cenim, mojim tesnim odnosom s Konradom Lorenzom. Kot sem jaz razumel, je profesor Mlinšek zaprosil avstrijsko ministrstvo za zdravje in okolje, naj predlaga ključnega govor- nika iz dunajskega kroga Konrada Lo- renza. Čeprav se zelo zanimam za etologijo in čeprav sem veliko pridobil iz osebnih stikov s Konradom Lorenzom (ki je po- stal očetovski prijatelj in resnični zaščit­ nik našega ekološkega prizadevanja), jaz nisem etolog. Skupni boj za boljše okolje nas združuje že več kot dvanajst let. Inštitut za preučevanje okolja in nje- gove ohranitve pri avstrijski akademiji znanosti, ki mu pripadam, je aktiven v skoraj vseh spornih vprašanjij glede izrabe okolja, od problemov mestnega prometa pa do organskega kmetovanja, od vodnih elektrarn v Alpah in na Do- navi pa do zaščite gozdov ob rekah. Kot veste, je Konrad Lorenz doma na zelo širokem področju od psihologije do splošne ekologije in od filozofije pa do varstva narave. SVET KONRADA LORENZA Konrad Lorenz je bil rojen 7. novem- bra 1903 v Altenbergu blizu Dunaja kot drugi sin zelo poznanega kirurga orto- peda. Ko je dokončal študij medicine na Dunaju, se je popolnoma posvetil zoolo- giji in psihologiji in tako dosegel svoj drugi doktorat (1933). Že kot petletni deček je Konrad raziskoval pojav vtis- njenja pri racah, kar je tudi njega vtisni- lo. Skupaj s svojo tovarišico pri igranju in kasneje ženo Gretl je preživel nepo- zabna poletja, ko je opazoval race in njihove mladiče v naravnem paradižu bujnih obvodnih gozdov in v mrtvih vodnih rokavih blizu Altenberga. Ti obdonavski logovi so postali zi- belka zgodnje etologije, to je znanosti, ki se ukvarja s pojavi družabništva pri prosto živečih živalih 6 O'L,irorn nd. njihovo prirojeno obnašanje in zmožnost učenja. Ko je odkril pojav vtisnjenja pri novo zvaljenih račkah, to je sprejemanje vti- sov, ki se kasneje ne izbriše jo ali fiksira- nje v otroštvu, kot to imenuje psiho ana- liza, je mali Konrad odkril nekaj, kar bi lahko viC.el vsak kmečki otrok. Iz tega je razvil znanstveno metodo, ki nam je prinesla globji vpogled v naravo živali. »Raziskovanje je videti, kar lahko vidi vsak, toda misliti, kar nobeden ne misli<< je rekel Szent Gyorgyi, nobelov nagraje- nec in odkritelj vitamina C. V letih 1923 do 1929 je delal pionirska primerjalna opazovanja vedenjskih vzorcev tako di- vje kot domače race in gosi. Začenjal je razumeti »jezik« in socialna sporoČlla kavk, krokarjev in drugih vrst ptičev, hkrati je preučeval ribe in pse z navdu- šenjem oladega znanstvenika, ki si je pravkar odprl nova vrata. V letih 1959-1973 je bil Lorenzov inšti- tut za fiziologije vedenja pri Seewiesanu pri Milnchnu v središču pozornosti eto- logov z vsega sveta. Takrat je tudi obja- vil knjige »Evolucija in prilagoditve ob- našanja« (Harvard University Press 1961), »O napadalnosti« (1963, v angleš- čini 1966 Harcourt Brace Jovanovich), »Osem smrtnih grehov civiliziranega človeštva« (Harcourt Brace Jovanovich, Inc. 1974). Leta 1973 se je umaknil z inštituta Maxa Plancka in se je vrnil v svoj ljubljeni domači kraj Altenberg pri Dunaju, kjer je s pomočjo avstrijske akademije znanosti postavil raziskovalno postajo. Sem je vložil tudi velikansko vsoto svojega denarja, ki ga je istega leta prejel kot srečno presenečenje . Skoraj ravno na svoj sedemdeseti rojstni dan je prejel Nobelovo nagrado za fiziologija in medicino, skupaj s Kar- lom von Frisch, odkriteljem »jezika« če­ bel in skupaj s svojim genialnim prijate- ljem Nizozemcem Nikolaasom Tinber- gen. Javno priznanje in spoštovanje po vsem svetu, ki ga je deležen Nobelov nagrajenec, je Konradu Lorenzu pome- nilo izziv in obveznost, da se je vedno oglasil, kjer so potrebovali njegovo avto- riteto pri varovanju okolja in za boljše 464 razumevanje ekološke omejenosti, s ka- tero se človeštvo srečuje. Med tem je Konrad Lorenz, sivobrad, očetovski in blago hudomušen, postal najbolj poznan znanstvenik nemško go- vorečih dežel in eden od vodilnih evrop- skih osebnosti, ki so se znale z ekološko zavzetostjo približati vsem slojem prebi- valstva. Pri tem dramatično opozarja našo porabniško družbo, ki meče še uporabne stvari v odpadke, da spre- meni svoje samomorilsko gospodarje- nJe. V nekaj pomembnih razpravah o vprašanjih okolja, je imel Konrad Lorenz kot povabljeni govornik v sredstvih jav- nega obveščanja ali v avstrijskem parla- mentu, z malo, toda z močnimi beseda- mi, odločilen vpliv na tisoče do takrat še neodločnih državljanov. Tako je bilo pri javni razpravi o ener- giji, ekologiji in ekonomiji, ko je Lorenz s pretehtanimi argumenti podprl avstrij- ska protijedrska gibanja. To je bil demo- kratičen boj, ki se je končal z referendu- mom leta 1978. Z manjšo, toda jasno večino glasov se je prebivalstvo odloči­ lo, da zaprejo edino jedrsko centralo v državi, še preden je njen reaktor sploh začel delati. Centrala je bila ravno zgra- jena na 20 km oddaljenosti od Dunaja, v možnem potresnem območju. Tako je Avstrija prva dežela na svetu, kjer imajo model jedrske električne centrale v merilu l : l. Tak reaktor je gotovo najvarnejši na svetu. Skupine ekologov so predlagale, naj to jedrsko centralo spremenijo v muzej zastarelih tehnologij, ker pomeni veli- kanskega tehnozavra, obsojenega na izumrtje. Toda temeljna filozofija Loren- zovega kroga je preprečiti vse vrste nepopravljivih škod, ne samo okuženje okolja z radioaktivnostjo, ampak tudi nenadomestljivo dediščino biološkega razvoja (evolucije), ki se, ko je enkrat izgubljena, ne more nadomestiti niti z denarjem, niti s tehnologijo. Odkar je ogromna vodna elektrarna uničila nekdanje bujne logove v bližini njegovega domačega kraja, je Konrad Lorenz kot priča katastrofalnega uniče­ nja narave zaradi vodne zajezitve, silo- vito nasprotoval še eni taki zajezitvi Donave. Bila je politična volja avstr~ske vlade, da zgradi vodno elektrarno pri Hain- burgu v Spodnji Avstriji, in vsi politični argumenti so bili podrejeni tej voljL Toda politična volja se menja. kot se menja vlada. Toda vrednosti, k jih mo- ramo ohraniti, so dediščina milijonov let. Avstrija je demokratična dežela in tako je bilo možno, da je 55 biologov s 17 univerzitetnih inštitutov in muzejev izdalo resolucijo. V njej so ugotovili da bi nameravana vodna elektrarna uničila jedro predvidenega narodnega parka, da bi gradnja uničila sedem kvadratnih kilometrov biološkega rezervata. Nekdanji minister za zdravstv::::> in var- st~o okolj::1 je nekoč rekel Lorenzu: »Dragi profesor Lorenz, ne morete biti proti vsemu- najprej proti jedrski ener- giji, nato proti umazanem premogu in sedaj pa proti čisti vodni energiji ... «. Lorenz je odgovoril: »Naj vas spomnim, da mi ekol.:Jgi ne počnemo prav nič več, kot ste vi počeli dolga leta kot zdravnik, ki ga vodi etični kodeks zdravniškega poklica. Vi ste vodilni član treznostnega gibanja, torej ste proti pijanstvu. Potem ste začeli propagando proti kajenju in sedaj ste tudi proti mamilom. Ne morete biti proti vsemu ... Pa vendar ste lahko. Celo morate biti, ker naju oba veže Hipokratova prisega: primum nil nocere - predvsem ne povzročaj šk.:Jde. ln škodljivo je vsako povečanje porabe energije v našem omejenem in ranlji- vem ekosistemu zemlja, ki ima le en sam zakoniti energetski dohodek, to je sončna energija, katero bomo morali izrabljati tako, da ne bomo uničevali zadnjega ostanka bujnih obvodnih goz- dov.« Spopad se je stopnjeval, ko je elek- troenergetsko podjetje začelo sekati več kvadratnih kilometrov edinstvenih gozdov na mokrih tleh ob Donavi. Tisoči varstvenikov narave je zasedlo zemljiš- ča, kampirali so na zaledenelem močvir­ ju, se upirali policijskim silam, toda brez vsakega nasilja. Sledila je »miroljubna državljanska vojna«, ker sta v Avstriji ekološko in mirovno gibanje skoraj isto- vetni in oboji priznavajo ideal nenasilno- sti. Nazadnje, sredi zamrznjenega polo- žaja in v zamrznjenem gozdu (december 84-januar 85) je zvezni kancler proglasil »božični mir«. Znova so Lorenz in njegovi prijatelji začeli težavna pogajanja z vlado. Rezul- tat tega je bil zgodovinski mirovni pakt med Nobelovim nagrajencem in kan- clerjem in nam je bila dana možnost, da smo začeli iskati med alternativami, če­ prav so mogočni sindikalisti in indu- strialci še vedno hoteli graditi jez in potopib bujne logove. Tako je bilo odločeno , da se predvidi narodni park Toda narodni park ni združljiv s sedanjim tipom velikih zajezi- tev, ki odrežejo gozdove in logove na- ravnega od nihanja in utripanja reke, kar pomeni srčni utrip tega dragoce- nega ekosistema. Medtem je odločitev vrhovnega so- dišča, da je nameravana zajezitev v nasprotju z zemljiškim zakonom in da vpliv zajezitve na zaloge pitne vode ni dovolj razčiščen. Vendar za prihodnost ne moremo biti brez skrbi. Narodni park še ne more onemogočiti graditev vodne elektrarne kdaj kasneje, ker je narodni park zaen- krat izraz politične volje. Toda če bo zajezitev in elektrarna enkrat zgrajena. nam narodnega parka ne more vrniti noben denar in tudi ne najboljši politični nameni. 465 Zadnji argument Konrada Lorenza in njegovih svetovalcev, s kateri:n so pre- pričali avstrijsko javnost, je bolj učinko­ vita raba energije v družbi preobilja in porabništva. Čas je, da se tudi v razvitih državah pripravljenost za omejitev pri samem sebi. To ni potrebno samo zaradi ekoloških nevarnosti, ki nam grozijo, ampak tudi zaradi vedno širšega pre- pada med bogatimi in revnirm na našem ogroženem planetu. Lorenz vztraja na tem, da nekaterih vzrokov svetovne krize ne moremo od- praviti s tehnologijo, ampak jih moramo razumeti kot množično nevrozo. Po- novno spoštovanje starih človeških vred- not in čustvenih potreb, kakor tudi nov odnos do kulturnega izročila, n3j dopolni čisto številčni in analitični pristop pri iskanju poti nazaj oziroma naprej k pristni človečnosti. ETOLOŠKJ PRISTOP Za mirovno pogodbo z naravo Konrad Lorenz vidi ključ za razumeva- nje svetovne krize v sledečih vprašanjih: Kaj dela človeka uničevalca svojega življenjskega okolja? Kaj žene to visoko organizirano bitje, da žene svojo lastno vrsto na rob uničenja? Etologija je pokazala, da so :ako žival- sko kot človeško početje, kot tudi notra- nji vedenjski vzorci, ekološka prilagodi- tev in rezultat dolge evolucije, in jih lahko primerjamo s koristnimi morfolo- škimi ali fiziološkimi značilnostmi. Toda naša kultura je vedno zelo nasprotovala mišljenju, da ima človeško vedenje ži- valske korenine. Ko je nekoč žena nekega anghkan- skega škofa slišala, da se je človek morda razvil iz opice, je rekla: )) Upajmo, da to ni res. če je pa res, pa molimo, da se ne bo povsod razvedelo.« Življenje obstoja na zemlji že več kot 466 3,5 bilijonov let. V tem času se je razvila ogromna raznolikost vrst, pa vendar so si vsi organizmi nekako sorodni. Domne- vamo, da se je človek pojavil pred nekako 600.000 leti in je živel v manjših skupinah in plemenih kot nabiralec sa- dežev in lovec. Šele pred 3000 leti je prerastel to stopnjo razvoja. Toda šele približno 30 let nazaj ima človek navado, da gre po opravkih tako, da ima eno tono kovine okrog sebe. Od takrat se je začelo zemeljsko ozračje močno spremi- nja ti. Za zgodovino modrega planeta je to le kratka epizoda. Če si predstavljamo evolucijo življenja v merilu enega leta, bi ta najnovejša tehnološka civilizacija trajala le tretjino zadnje sekunde. Biolo- ško prilagoditev vrste Homo sapiens na industrijsko okolje lahko pričakujemo šele po 800 generacijah. To pomeni, da je potrebno najmanj 16.000 let evolucije, da selekcija izoblikuje eno samo dedno vedenjsko značilnost. Etologi so prepri- čani, da je vsak otrok, ki se danes rodi, še opremljen z vedenjskim repertoar- jem kamenodobneqa človeka. )) Kame- nodobni lovci v razkošnih avtomobilih« je Otto Koenig imenoval ta pojav. Pri kamenodobnem človeku so bili prirojeni vedenjski elementi nujno po- trebni za preživetja. Majhne skupine kamenodobnih ljudi so se morale braniti pred drugimi skupinami kamenodobnih ljudi, so se morale bojevati med seboj za omejene količine hrane v sovražnem okolju. Umrljivost je bila velika, toda oblaožala jih je na videz neizčrpna nara- va. Danes je položaj popolnoma druga- čen in prav ti nekdaj koristni vedenjski vzorci so nevarni za civiliziranega člove­ ka. Ta živi v anonimni množični družbi, je preobilno preskrbljen s hrano, ni se mu treba bati naravne selekcije. Toda pri tem ima uničevalni telmološki poten- cial, o katerem nekaj rodov nazaj še sanjati ne bi mogel. Evolucija je poskrbela za varovalne mehanizme, ki nadzirajo našo napadal- nost. To je naša zmožnost navezati prija- teljstvo in ljubezen, ali razorožujoč vpliv otroka, ker ščiti najslabotnejšega. Toda večina zavor za našo napadalnost deluje na temelju osebnega poznanstva oseb v skupini ali vsaj na temelju osebnega stika, seznanjanja z očmi, kretenj ali drugih zr:akov. Ta prirojeni čustveni mehanizem pa ne more preprečttt anommnega ubija- nJa, ko streljamo na >>neprijatelja«, ki ga ne vidimo ali ko pritisnem9 na gumb za sproženje atomske bombe. Življenje v veliki anonimni množici sodobnih mest tudi izziva napadalnost ali vsaj neke vrste brezbrižnost, ki je v glavnem prav tako nečloveška. Zaradi podobnih razlogov evolucija ni mogla dati prirojene a odpora proti onesnaževanju in uničevanju narave na veliko. To pač ni bil problem človeške vrste, ki je v glavnem rabila samo nekaj preprostih orodij. Nimamo nobenih pri- rojenih zavor, ko je treba ubijati Mater Zemljo ali Brata Drevo. Zato rabimo nove kulturne navade, nove vzgojne cilje, in s tem skoraj religiozni odnos do narave. Človek, ki se je v veliki meri zavaroval pred naravno selekcijo, se bo razmnoževal preko vseh ekoloških meja in poleg tega ga ogroža dednostna izro- ditev. Zato se moramo posebno varovati pred dodatnimi mutagenimi vplivi. Levičarski ideologi so Konrada Lo- renza pog-osto napačno razumeli ali raz- lagali. Sicer pa on nikoli ni zanikal izr ed- nega položaja človeka in pomembnosti učenja. Nikoli ni vztrajal na tem, da je napadalno vedenje človeka neizbežna usoda. Nikoli se ni skliceval na biološke vidike, in tako zagovarjal nasilje in krivi- ce. Toda prepričan je, da je treba spo- znati prirojene elemente našega obna- šanja, da jih tako uspešno obvladamo. Samo globje razumevanje »Človeka uničevalca<<, »Človeka nenasitneža«, »Človeka kot teritorialnega bitja« in »na- padalnega človeka((, pa tudi »Človeka kot nežnega socialnega bitja« nam bo omogočilo, da bomo svoje otroke pa- metno vzgajali in da bomo ustvarili so- cialne razmere in okolje, v katerem se bo dalo živeti z najmanjšo mero nevro- tičnih odzivov. Kdor pozna filogenetske korenine člo­ veka, se dobro zaveda pomembnosti učenja. Evolucija je napravila človeka tako, da se mora na gotovi stopnji mla- dostnega razvoja pridobivati kulturo in predvsem se naučiti jezika. Če te mož- nosti nima, zakrnijo organi, ki služijo za govorjenje in tak človek nikoli ne more postati pravi človek. nPo svoji najbolj pravi naravi je človek kulturno bitje« pravi Lorenz, ki je medtem dodal zna- meniti izrek, ki je napisan na kletki za opice v frankfurtskem zoološkem vrtu: »Dolgo iskani vezni člen med opico in pravim človeškim bitjem - to smo mi.<< Boljše poznavanje samega sebe bo vodilo človeštvo k človeškemu omejeva- nju ~o.rnega .sebe, ko.r narn je .sedaj lako zelo potrebno. Lorenzova knjiga »O na- padalnosti«, »Osem smrtnih grehov civi- liziranega človeštva« in ))Pred ogleda- lom«, nam kažejo, po kateri poti moramo iti. Hoimar von Ditfurth, zelo poznani znanstveni pisec, je k temu dodal še svojo izzivajoča misel, ki nam pomaga, da spoznamo sami sebe. Človek je torej edino bitje na tem planetu, ki ve, da ga čaka neizbežna smrt, in ga ta misel ne moti veliko. Človek je mojster zatiranja. In bitje, ki je zmožno zatreti misel na svojo lastno smrt, more zatreti tudi kaj drugega, npr. mtsel na umiranje naših gozdov, misel na možnost velikega eko- loškega ali atomskega uničenja. Vprašamo se, je zmožnost zatiranja, ki nam sicer utegne pomagati, na drugi strani ne zapečati naše obsodbe. Človek in evolucija II. Ekološki pristop Učenje od življenja Tri in pol bilijonov let je bilo potrebno, da je življenje na zemlji doseg-lo današ- njo raznolikost in popolnost. Tehnološki človek je rabil samo nekaj desetletij, da je resno ogrozil ravnotežje v naravi, kjer se prepleta dva milijona vrst živih bitij. Kot pravi projekt »GLOBAL 2000«, ki je najbolj obsežna študija o razvoju oko- lja do leta 2000, bo do konca tega tisočletja izginilo nekako 300.000 vrst živih bitij, če razvoj človeštva ne bo spremenil svoje smeri. Porušeno bo na- ravno ravnotežje, ki nam sicer daje zrak, ki ga dihamo, vodo, ki jo pijemo in hrano ki jo jemo. Kako naj se človek izogne uničenju narave in samega sebe? Narava sama daje najboljši odgovor: »globalna ekono- mija življenja« se je izpopolnjevala več kot tri in pol bilijonov let, ne da bi pri tem bankrotirala. Katera so pravila, ki so napravila življenje tako uspešno? Ali je ekologija dolgoročna ekoncmija? l. Konzervativnost Življenje je konzervativno v najbolj- šem porr_enu besede - ohranja dobre tradicije. Čeprav se igra z majhnimi inovacijami (spremembe v oblikovanju genov, mutacije), ne zavrže preskuša- nega samo preprosto zaradi :ega, ker je staro. Ni novo, kar izpodrine staro (kot izgleda to v današnjem kulturnem življenju), ampak boljše izpodrine do- bro. Dobro se pokaže v dolgem po- stopku preskušanja (poskus in napaka) - v nara'Jni izbiri. 99,99% teh mutacij narava zavrže, ker je možnost, da bi mutacija izboljšala vrsto, tako majhna, kot je majhno upanje, da bo tiskovna napaka izboljšala dobro sestavljeno pe- snitev. 468 Imamo mutacije, kjer posamezen kro- mosom kaže nepravilnosti ali je celo posamezni gen okvarjen. In vendar te določajo usodo otroka tako, da je otrok močno prizadet. če ima osebek v svojih celicah tri kromosome 21 namesto samo dveh, bo otrok postal duševno zaostal (Dawn-sindrom, trisomija -21). Toda tudi mnogo manjša, z mikroskopom neopa- zna napaka na enem samem genu, kar povzroča pomanjkanje enega encima, povzroča bolezni presnove, npr. fenilke- tonurija, in otrok je duševno prizadet. To opazimo šele šest mesecev po rojstvu. Če napako v presnovi hitro odkrijemo, stroga die ta še more preprečiti najhujše. Čeprav genetske napake kot take ne moremo odpraviti, lahko tak osebek živi normalno in more prispevati k povečani pogostnosti defektnega gena pri nasled- nji generaciji. Tudi druga z dednostjo povzročena bolezen presnove, slad- korna bolezen, ne zmanjšuje možnosti, da bi bolnik imel potomstvo. Tako nam znanost odpravlja naravno selekcijo in tako daje možnost za kopiče­ nje napak v skupnem genskem fondu civiliziranega človeštva. Prav ta zdravni- ški in človečanski napredek, kateremu nikakor nočemo oporekati, še povečuje nesorazmerje med vedno pogostejšimi dednostnimi napakami in zmanjšanim pritiskom naravne izbire. Zaradi tega tragičnega konflikta se bo poslabšalo dednostno zdravje prebivalstva m vedno več ljudi bo treba držati pri življenju z vedno bolj razširjeno zdrav- stveno službo. Civilizacija, ki nas uspe- šno ščiti pred mnogimi faktorji naravne izbire, mora hudo paziti, da se izogne dodatnim možnostim genskih mutacij (nevarne kemikalije, radioaktivnost). Mi smatramo, da je to najmočnejši argu- ment proti jedrski tehnologiji. V naravnih populacijah, v katerih de- luje naravna izbira, večja stopnja gen- skih mutacij samo pospeši njihov razvoj, celo poveča nJihovo poprečno vitalnost po nekaj sto generacijah. Dejstvo, da najdemo najbolj zdrave prebivalce v visokih gorskih krajih (okrožje HunzA, Kavkaz, Vilcabamba, Ecuador), lahko delno pojasnimo s povečanim naravnim žarčenjem, kateremu so ti ljudje izpo- stavljeni že skozi tisočletja njihove evo- lucije. Na drugi strani pa v tistih krajih naše zemlje, kjer je naravno žarčenje izredno visoko, kot npr. Kerala v Indiji z monazitkim peskom z veliko torija, opažamo povečano pogostnost kromo- somskih nepravilnosti pri ljudeh in štiri- krat več težkih duševnih zaostalosti ded- nostnega izvora, npr. Down-sinC.rom, kot je to sicer normalno. Ta epidemološka odkritja so še en močen opomin za tiste, ki mislijo, da mi lahko prenesemo dodatno radioaktivno žarčenje. Kljub svoji pripadnosti tradiciji je evo- lucija ustvarila najbolj zapletene letalne naprave pri živalih, radarje pri kitih, ultrazvočna tipala pri delfinih, televizij- sko kamero človeškega očesa in najbolj pripraven super-kompjuter čloVE::ških možganov. Lahko rečemo: pripadnost tradiciji ni ovira, ampak dober temelj za resnični napredek. 2. Zaključeni krogotoki Vsi iztrebki, vsako mrtvo telo postane temelj za obstoj drugih organizmov - to je popolna ponovna uporaba odpadkov v naravi. Ali je tako organizirano tudi naše gospodarstvo? Pravkar se je začela proizvodnja pijač v aluminijastih ploče­ vinkah in ~lastičnih steklenicah za en- kratno rab:), da bi tako dali zagon naši podržavljeni industriji. V Združenih državah razmišljajo o prepovedi take embalaže, ki je nastlana po vsej deželi. Obupane lokalne oblasti razpisujejo na- grade za pobiranje teh odpadkov. Za pobiranje aluminijastih pločevink upo- rabljajo celo šolane pse. Pločevinke, ki jih zavržemo, katerih proizvodnjo podpira vlada in ki poveču­ jejo gore odpadkov v Avstriji, rabijo za svojo izdelavo prav toliko energije, kot bi jo proizvedla vodna elektrarna v zgor- njeavstrijskih gorah, o kateri sedaj teče vroča razprava. Poleg tega bi investicija 70 milijonov avstrijskih šilingov ustvarila samo 30 dolgočasnih delovnih mest ob ogromnih strojih. 3. Varčevanje energije z učinkovito rabo Sonce je edini vir energije za vse živo na Zemlji. »Sončne celice« zelenih ras- tlin lovijo to energijo. V klorofilu v lamelah kloroplastov se kozmična energija spreminja v elek- trični potencial, ki razcepi vodo v vodik in kisik. Medtem, ko kisik odhaja v ozračje, vodik reducira ogljikov dioksid m tako nastaja organska snov. To je osnova za ekonomijo vodikovega goriva življenja na Zemlji, kjer rastline proizva- jajo organsko gorivo, večina ostalih živih bitij pa je odvisna od vodika, ki je uskladiščen v organski snovi. S ponovno združitvijo tega vodika s kisikom v ozračju, pri čemer ob procesu dihanja nastaja voda, živali in aerobni mikroor- ganizmi dobivajo svojo bioenergijo. Taka ekonomija vodikovega goriva je najpomembnejše energetsko upanje človeštva v prihodnosti. Že uporabljajo fotovoltne plošče za pridobivanje vodika iz vode. Vodik se je pokazal kot zelo primeren nosilec energije. Lahko ga transportiramo v naftovodnih ceveh iz od sonca požgamh puščavskih dežel, ah pa ga proizvajamo blizu mesta porabe. Vodik gori z najbolj vročim plamenom, ki ga poznamo, poganja stroje, služi za sintezo organskih snovi, daje elektriko v vodikovih gorilnih celicah. Pri izgore- vanju daje čisto vodo, kar je 1sti kemični proces kot pri biološkem celičnem diha- nju. Če s tehniko posnemamo vehko 469 vodikovo gonlno ekonomijo biosfere, ki jo poganja sončna svetloba, moramo rudi sprejeti njegove kozmične omejitve, to je količino razpoložljive sončne radia- cije (sol:1rno konstanta). Življenje, se je prilagodila temu ome- jenemu dotoku energije, tako da je raz- vijalo vedno bolj popolno izra:Oo te ener- gije. Organizem, ki se najbolje znajde v tej omejeni preskrbi, bo zmagovala v boju za obstoj. Že neznaten svetlobni signal drobne kresničke ima boljšo svetilne učunkovi­ tost, kot vse žarnice, ki jih naredi človek. In mitotondriji, energetski generatorji v celicah, delajo s 60% učinkovitostjo, kar je toliko, kot pri najboljših energetskih celicah, ki jih premore NASA. Najvišje oblike življenja, toplokrvne živali kot ptice, sesaJci in človek, zac:i'žijo svojo metabolično odpadlo toploto in tako osvajajo zaledenela področja zemlje ter ostanejo aktivni tudi v času, ko insekti in plazilci otrpnejo od mraza. Namesto, da bi se od tega kaj naučili, samozavestni energetski menežerji po- stavljajc eno zapravljivo termoelek- trarno poleg druge. Tako ena termoe- lektrarna porabi l milijon ton premoga vsako leto za proizvodnjo 700 MW elek- trike in pri tem 60% te dragocene ener- gije, ki bo proizvedeno ob znatnem obremenjevanju okolja, odplaknemo npr. v Donavo, ker ni blizu nobenih primernih porabnikov za to ogromno količino toplote. To je gigantski grelec reke, ki uniči 600.000 t premoga letno. S tem premogom bi lahko ogrevali naj- manj 100.000 stanovanj. Ali ne bi bilo, bolj pametno, da bi združili proizvodnjo elektrike in toplote v majhnem menlu, da bi s kurjenjem plina pridobivali tako elektriko kot to- ploto. In pri tem ni nič hudega, če je plin kot čistejše gorivo nekoliko dražji, saj je izraba proizvedene energije toliko boljša. 470 4. Omejitev samega sebe Narava pozna številne mehanizme, da ukroti neomejeno rast in eksplozijo populacije in sicer še preden je okolje uničeno (npr. konkurenca med vrstami, ovire v okviru vrste, stres zaradi prena- seljenosti, naraščanje epidemij, bolezni in naravnih sovražnikov s povečano go- stoto populacije). Svobodno tržno gospodarstvo ima ve- liko podobnosti z biološkim sistemom samodejnega uravnavanja (konkurenca, medsebojno vplivanje ponudbe in pov- praševanja), terja varnostne ukrepe, da bi zaščitila LJUDI pred socialnimi sti- skami in izkoriščanjem in zato imamo tako imenovano »Socialno tržno gospo- darstvo«. Tega moramo sedaj razširiti v »ekološko socialno tržno gospodarstvo«, da bomo obvarovali NARA VO pred usodno eksploatacijo. Samo od tržnih mehanizmov ne smemo pričakovati preveč, ker trg se pogosto obnaša iracionalno. Danes, to je leta 1986, nimamo večjih rezerv nafte v zemeljski skorji, kot leta 1973. Tako smo le 13 lel bližje popolnemu izčrpanju naftnih rezerv. Ne glede na to so se pred kratkim cene nafte znižale. Trg ni zmožen. da bi izražal omejenost zalog, kaže le kratkovidna igro ponudbe in povpraševanja. V našem življenju je naj- pomembnejše dobro zdravje in vse tiste naravne in kulturne vrednote, ki jih ne moremo primerno oceniti z denarjem. Da jih obvarujemo, moramo igri dodati pravila. Trg pozna ceno stvari, toda ne njihove vrednosti. Peto, nd.jbrž najbolj fascinira joče pra- vilo biološke evolucije je: 5. Polikulture namesto monokultur - raznolikost namesto enoličnosti To naravoslovno spoznanje velja tudi na področju poljedelstva, urbanistič­ nega načrtovanja in prav tako na po- dročju energetske, gospodarske in kuJ- turne politike. V gozdu stotine različnih antagonistov omejujejo število gozdnih bolezni in škodljivcev, npr. paraziti )n predatorji. Raznolikost vrst živih bitij zagotavlja ravnotežje, kjer se vrste med seboj nadzorujejo in imajo možnost, da preidejo od ene vrste prehrane na dru- go. Na drugi strani je ekosistem, ki je reven na številu vrst in je nastal kot monokultura ali kot posledica uporabe strupov in herbicidov, zelo občutljiv na razne bolezni in škodljivce (»pesticidni sindrom«). Življenjsko okolje je bolj odporno na krize, čimbolj so njegove ekološke niše zasedene. Tako je tudi gospodarski si- stem bolj varen pred laizo, če ima veliko raznovrstnost sektorjev, kjer se posamezni sektorji izogibajo konkurenci s specializacijo in kjer so tudi sektorji brez ozke specializacije in tako zelo prilagodljivi za potrebe trga! V tem je moč majhnih in srednjevelikih podjetij . V času, ko stagnira povpraševanje po gotovih vrstah množično proizvajanega olaga, smo lahko v Avstriji srečni, da nismo stavili vse na veliko podržavljeno industrijo, ki se stalno ubada z gospodar- skimi katastrofami. Imamo še množico obrtnih in malih podjetih. Od 12 avstrij- skih delavcev jih 10 dela v majhnih podjetjih. Od 40.000 podjetij, kolikor jih je registriranih v Spodnji Avstriji, jih ima 30.000 največ pet delavcev. Mala in srednjevelika avstrijska po- djetja zaposlujejo več delavcev, kot ve- lika industrijska podjetja, toda pri tem porabijo samo tretjino toliko elektrike. Kaj naj :Oi bilo danes bolj logično, ali delno intenzivna dejavnost, ki močno izčrpava naravna bogastva; ali pa poli- tika polne zaposlenosti ob čim manjši rabi energije, ob čim manjšem obreme- njevanju naravnih bogastev in okolja, in ki daje možnosti za obetajoča gospodar- sko aktivnost pri varovanju okolja? Primer: preusmerjanje gradbene in- dustrije od velikanskih energetskih objektov, predimenzioniranih cestnih projektov, od prefabriciranih betonskih hlokov v predmestjih, od bmtalnega zabetoniranja vodnih strug itn., k raz- novrstnim delom pri varčevanju energi- je, revitalizaciji mest, k razbremenjeva- nju okolja z urejanjem prometa, k obnovi umirajočega rastlinja v mestih, k bolj naravni regulaciji voda z več zelenja. Vlade, ki so glavni klienti gradbene industrije, naj bi opogurnljalc razvoj sta- bilnega in raznovrstnega narodnega go- spodarstva. Ko se uveljavlja na tujih tržiščih, si mora gospodarsko podjetje izdolbsti ali najti svoje »ekološke niše« in ne proizva- jati tistega, česar že drugi naredijo pre- več, npr. avtomobilov. General Motors California je odpustil vseh 4500 delavcev ene od svojih tovarn in to ravno v času, ko je Avstrija ponujala temu industrij - skemu gigantu bilijone šilingov, da zgradi veliko avtomobilsko tovarno pri Dunaju. Vlada je tudi dajala milijone, da je privabila tuje investitorje za tovarno sulfatne celuloze na najbolj onesnaženi reki na Štajerskem. Letna subvencija, ki jo je vlada obljubljala za to tovarno, je znašala toliko, kot predvideni stroški za plače delavcev. Tako bi lahko »razdelili denar med delavce in jim svetovali, naj gredo vrtnarit ali čebelarita. V naravi je eden od načinov prežive- tja in povečanja konkurenčnosti razširi- tev preko več ekoloških niš oziroma »poklicev<( v gospodarstvu narave. Ge- slo človeškega gospodarstva naj bi bilo: izogniti se konkurenci s pametnimi pro- izvodi, razen seveda če pametnega pro- izvoda sploh ne more biti. Ta izgovor si je i1.mislil knkšen funkcionar, da mu ne bi bilo treba priznati, da rabimo pa- metne iznajditelje in pametne investitor- je. Gospodarstvo mora vedno najti ali ustvariti nove potrebe. Resnične potrebe obstojajo v deželah 471 v razvoju. Treba jih je spoznatl m se prilagoditi posebnemu slogu življenja trgovinskih partnerjev, kot se organizem prilagodi posebnim simbiotičnim raz- merjem. Ekologija nam lahko da veliko idej. npr. dvokolo na pogon z električ­ nimi baterij::1mi, ki ne povzroča hrupa in smrada, ali tricikle za prevoz manjših tovorov v ozkih uličicah orientalskih mest in po mestnih kolesarskih stezah. Cilj razvoja mora biti čim manj hrupa, čim manj smrada, čim manj porabe prostora, čim manj porabe goriva name- sto zapleteEe, drage, nasilne visoke teh- nologije. Vrnimo se k načelu raznolikosti. Goz- darji že doigo vedo, da so mešani go- zdovi bolj stabilni, kot puste monokultu- re, katerih se prej lotijo razne bolezni in druge nadloge. Bogato razčlenjeno rečno obrežje ni samo lepše, ampak tudi bolj funkcionalno, kot mrtvo beton- sko rečno korito. Naravno rečno korito je boljše za gospodarjenje s talno vodo, za biološko samočistilno sposobnost vo- de, za ribištvo in rekreacijo. Kmetijstvo z mzličnimi kulturami je odpornejše na krize kot industrijska vzreja prašičev ali piščancev, katero podere ena sama epidemija ali majhna spremembe. cen na svetovnem trgu, Izredna gneča v hlevih in stres zaradi utesnjenosti je vzrok slabotnega zdravja piščancev v baterijah, zato rabijo več pomoči s kc.mikalijami. Tak način vzreje nasprotuje naravnim zakonom o uravna- vanju gostoze naseljenosti (glej: Omeji- tev samega sebe). Kmetje, ki imajo pripravljeno kakšno sobo za goste (>)mehki turizem«), bodo lažje preživeli krize, kot ogromni hoteli in gospodarske monokulture, ki so popolnoma odvisni od nihanja mednarodnega turizma. Razbitje mestnih področij v funkcijske monokulture, kot je poslovna in uradni- ška sredina mesta; puste spalne stolp- nice v predmestjih; veleblagovnice, ki 472 ubijajo ulične lokale; puste ceste z avto- mobilsko prometno monokulturo name- sto družabnih stikov na ulici, namesto kavarnic, ki se raztezajo na lllico in trgovinic: rekreacijske monokulture v obliki turistične industnje, kjer so počit­ nice bolj naporne kot vsakodnevno živ- ljenje -vse to so simptomi urbanistične krize zaradi izgube krajevne raznoliko- sti, zaradi izgube nekdanjih mnogona- menskih naselij in sosesk, kjer so se ljudje počutili doma in so zadovoljevali svoje potrebe, ne da bi jim bilo treba voziti se na velike razdalje. Razdelitev mesta na štiri monokulture, na stanovanjsko, delovno, rekreacijsko in transportno, je človeka razkosala, samo z vsakodnevnimi dolgimi vožnjami smo lahko še celi ljudje. Veliko časa, denarja m osebne energije nas stane, , da povezujemo ta ločena področja živ- ljenja med seboj. Naslednje načelo uspeha biološke evolucije je: 6. Regionalna diferenciacija Staro domače gradbeno izročilo predstavlja prilagoditev krajevnim raz- meram prav tako, kot stare sorte doma- čih živali ali kmetijskih rastlin. Plantažna >)jabolka skupnega trga« in enostranska genetska izbira v živinoreji potrebuje kemične podpore. Brezdušne kovinske in betonske kocke mednarodno izena- čene arhitekture povečuje porabo ener- gije zaradi izgub toplote, zaradi ravnih streh, ki puščajo vodo in zaradi klimat- skih naprav. »Morda danes imenujemo moderno to, kar ne zasluži, da bi postalo staro« je rekel Dante Alighieri že pred mnogimi stoletji, Cela generacija arhitektov, ki so na vAliko postavljAli takf~ em~rgetsko po- tratne stavbe, bi se morala sramovati ob novih spoznanjih o gradbeni ekologiji starih gradbenih mojstrov. Vzemimo za primer staro arabsko in perzijsko arhi- tekturo. Kupolasti oboki iz sušene ilov- nate opeke nad bazarji in javnimi pro- stori je najboljši način narediti streho brez lesa. S to tehniko obokanja je podnebje v notranjosti stavbe hladno kot v katedrali. Vroč zrak se dviga in se nabira pod kupolamt ljudje pa se naha- jajo v spodnji hladnejši plasti zraka. Okrog kupol kroži zrak in povzroča tako imenovani »Venturijev učinek«: zrak, ki kroži okrog zaobljene površine, pov- zroča podpritisk Ta pojav je dobro znan iz letalstva, in dAje letalom polovico njihovega vzgona. Tukaj pa Venturijev učinek sesa zrak in tako poganja »venti- lacijo« . Vroč zrak tako zapušča prostor pod kupolami, nadomesti ga hladnejši zrak, ki priteka iz zasenčenih dvorišč. Perzijska in arabska mesta imajo atr~­ ske hiše in zelo ozke uličice. Prometu žrtvujejo le malo prostora. Polno izrab- ljena dvorišča jim služijo kot regulatorji toplote, ker puščavsko podnebje pozna zelo velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo , ki znašajo tudi več kot 20 oc. Orientalski atrij se ponoči napolni s hladnim zrakom, ki ostane kot hladno jezerce do r:;opoldneva naslednjega dne in ga lahko primerjamo z odprtim zmrzo- valnikom. Taka je značilna mehka tehno- logija, ki ublažuje hude skrajnosti, ki jih moramo prenašati. Isto velja za spretne načine izrabe vlažnih površin, ker je hladilni učinek izhlapevanja največji v suhem puščav­ skem podnebju. V poraznih vodnih vrčih, v tako imenovanih »zeer« , smo namerili temperaturo vode 13 °C, med- tem ko je temperatura zraka v prostoru bila 28 oc. Vlažna površina poroznih vrčev in mokrega oglja v vetrnih stolpih Egipta, Iraka, Perzije zniža temperaturo v hiši za deset stopinj v primerjavi z zunanjo temperaturo m pn tem ne pora- bijo niti kilo'Jata elektrike. Arabska tradicionalna hiša je najbrž tako popolna prilagoditev puščavskemu podnebju, kot je kamela ali kaktus. ln oboje, kot kulturna in biološka pridobi- tev, je izšlo iz dolgega evolucijskega razvoja, ali kot pravi Hassan Fathy, egip- tovski arhitekt in ponovm odkritelj stare gradbene tehnike: »Te rešitve so se razvile po načelu poskusa in napake. Ni jih iznašel znanstvenik, ki sedi vsak dan v klimatiziranem laboratoriju, ampak človek, ki je čutil vročino na svoji koži« . Prav je, da ponovno odkrijemo do- sežke razvoja pred pojavom znanosti v sta.rih kulturah. Toda žal danes mlad arhitekt nadomesti 2000 let izkušenj s petimi leti univerze. Seveda ima na razpolago veliko literature, toda vsega tega ne more predelati. Najprej, »inter- nacionalne arhitekture« sploh ni! Arhi- tektura je lokalnega značaja, podobno kot rastlina, ki mora rasti v svojem okolju in se pravilno odzivati nanj. Ne morete saditi puščavskih palm v švicarskih Al- pah, prav tako ne morete graditi švicar- skih planinskih hiš v puščavi« (H. Fathy). Profesor Hassan Fathy je začel z naj- starejšim in najcenejšim gradbenim ma- terialom kmetov v dolini Nila, to so na zraku sušene opeke iz blata. Ročna izdelava z lesenimi kalupi je neverjetno hitra. Taka na zraku sušena opeka daje trikrat boljšo toplotno izolacijo, kot be- tonski zid iste debeline. Zaradi statike so stene iz te opeke do petkrat de be- lejše kot betonski zid in tako je toplotna izolacija 1.5-krat boljša kot v primerljivih betonskih hišah. Taka hiša tz blata de- luje kot klimatski blažilec. Primerjalne meritve neke mednarodne skupine štu- dentov so pokazale, da je pri nihanju dnevnih in nočnih zunanjih temperatur med 13 oc in 28,5 oc je bila temperatura v poskusni hiši iz blata vedno med »udobnimi(( 21 do 26 oc. V poskusni betonski hiši v istem kraju je bila popol- dne temperatura še celo višja kot zuna- nja temperatura, ponoči pa je bila ne- znosno nizka. Poskusi, ki jih je delal Hassan Fathy 473 z oboki iz tega sušenega blata, najprej niso uspeli. Čeprav je uporabil drage lesene opaže, so se ti oboki med gradi- tvijo vedno podrli. Šele v nubijski vasi blizu Asuana je Fathy končno našel mojstra, ki je še poznal staro tehniko graditve obokov. Presenetljivo preprosti prijemi so olajšali sestavljanje takih obo- kov in kupol tudi z razponom več me- trov. Lesa pri tem niso potrebovali razen deske, na kateri je sedel zidar. Genialno preprosta metoda, ki je ve- liko prerr_alo zapletena za možgane mo- dernih tehnologov, se je ohra:Jjala le v stiku med mojstrom in vajencem in do- mača delovna sila se tega lahko brez težav priuči. Vendar, če gre ta stara gradbena spretnost v pozabo, je za vedno izgubljena. Prav tako je izgub- ljena genetična informacija, če ena vrsta živega bJja izwnre. Tradicionalna teh- nika graditev z opeko iz blata daje možnost, da se v prihodnje domače prebivalstvo vključi v gradbeniško de- javnost, kar je zelo pomembno pri pre- bivalstvu, ki si ne more preskrbeti ener- gije in kjer stopnja zaposlenosti znaša samo 25%. V spodnjem Egiptu so nanosi takega finega blata tudi do 100m debeli in v globokih jamah ga lahko še vedno pri- dobivamo. Toda v srednjem in zgornjem Egiptu je nilsko blato postalo redkost, po tem ko je bil zgrajen Asuanski jez. Posledica tega je bila dramatična izraba rodovitnih tal za te namene. Tako so izdelavo opeke iz blata prepovedali. Kljub temu se je nekaj izdelave opeke iz blata še ohranilo, toda nezakonito! Iskanje nadomestila za fino lepljivo bla- to, ki bi bilo vezilno sredstvo za pesek in slamo, po možnosti brez velikega povečanja potreb po energiji, naj bo prednostni cilj tehnoloških raziskav. Puš- čavskega peska in rastlinskih vlaken je dovolj. Neznatne količine cementa, ap- na, pepela ali drugih vezilnih sredstev 474 naj bi omogočilo nadaljnjo uporabo teh- nike opek i.z blata, ki je dobro prilago- jena podnebnim, kulturnim in socialno- ekonomskim pogojem. Učiti se moramo od predindustrijske dobe, ko poceni energije še ni bilo, za post-industrijsko dobo, ko poceni ener- gije ne bo več . Take značilnosti regio- nalnih kultur, katere začenja razumevati tudi znanost. so nekaj, s čemer se lahko domačini poistovetijo, kar jim daje obču­ tek pripadnosti in kar je privlačna zani- mivost za tuje obiskovalce. Individual- nost in enkratnost sta bistveni, da nas nekdo ali nekaj pritegne. To velja za ljudi, krajino, mesta in kulture. Monokultura ni samo podvržena eko- loškim krizam, ampak ima v sebi seme razumniškega in duhovnega propada. Kdo more to lepše pokazati, kot preprost prebivalec vasi, ki sanja o imenitnosti Manhattana. Provincializem se najbolje izda s tem, da skuša zanikati svojo pro- vincialnost. Islaeno spoštovanje kulturne istovet- nosti drugih, ta pomembni cilj vzqoje, je tudi najboljše zagotovilo za uspešno in obzirno pomoč za razvoj , pa tudi naj- boljše varstvo proti nacionalističnim predsodkom in napadalnosti. Regionali- zem je bil res vedno glavna politična antiteza represivnim nacionalnim drža- vam, kot lahko tudi danes vidimo v številnih regionalnih gibanjih v različnih delih Evrope. Ta nova regionalna prebujenost je tudi korak proti večji človečnosti: terja udeleženost vseh določitev samega se- be, administrativno in gospodarsko de- centralizacijo z zmanjšanjem raznih stro- škov in sploh za človeške pojme obvlad- ljive enote od pridelovanja hrane do proizvodnje energije, od krajevnih šol do bolnic. »Tisti, ki še niso razumeli, da je pogla- vitno, kar moramo ohraniti tukaj v Evropi, so KULTURE in ne narodi, se lahko smatrajo kot fosili. ( .. . ) Naciona- listi so tipičen primer.« (Konrad Lorenz 1974). Majhno je lepo (Small is beautiful) Nekdanji mogočnež sveta, dinozaver, največja kopenska žival v zgodovini zemlje, je skrivnostno izumrl pred 65 milijoni leti. Bile so kozmične katastrofe in podnebne spremembe in ogromna telesCJ. niso imola ne kožuha in ne perja za zaščito proti mrazu. 40 do BO t težke pošasti so si vedno težje našle dnevni obrok eno tono hrane. Toda pomembno je, da so majhna, inteligentna, toplotno izolirana ~n gibčna bitja napredovala na stopnicah evolucije. Preprosti sesalci, veliki kot podgana, so se izkazali za uspešnejše, kot mogočne miši·:=:aste po- šasti z njihovimi skromnimi možgani. Ti so imeli svoj največji živčni center v medenični regiji in udarec njihovega repa je raztreščil gozdove, kot do dela danes težka eksploatacijska mašinerija tovarne VW v gozdovih Brazilije. Tehtali so toliko, kot petnajst slonov skupaj, so bili skoraj neranljivi, toda preveliki, preokorni, energetsko neučinkoviti in premalo inteligentni, da bi se prilagoje- vali spremenjenim razmeram. V kaj so se spremenili bolehni veli- kani daljne preteklosti? Kot pravijo vo- dilni ekonomisti, ima tudi naš čas svoje »bolne velikane« (Leopold Kotr). Zaradi tega je nemško-britanski ekonomist Ernst Friedrich Schumacher skoval po- srečeno geslo: »majhno je lepo« ())small is beautiful«), toda ne kot trenutni modni odpor proti gigantizmu prejšnjih dese- tletij, ampak kot prepričljivo spoznanje, ki si ga je pridobil kot gospodarski svetovalec britanske kraljeve vojske v Nemčiji, kot svetovalec Nac!onalnega premogovniškega direktorija in kot upo- števani svetovalec za države v razvoju. Imel sem srečo, da sem ga spoznal v Surreyu leta 1977. Po Schumacherju je marsikaj v našem ekonomskem. tehnološkem in admini- strativnem sistemu postalo preveč veli- ko, preveč zapleteno, terja preveč kapi- tala, je preveč nasilno. Ko je Henry Ford I. ustanovil svojo avtomobilsko tovarno s 125 delavci, je rabil 30.000 dolarjev gotovine. šest mesecev pozneje so že izdelali prvi avto. Če danes, 70 let po- zneje, Ford samo menja model, za to ni dosti šest mesecev, ampak je potrebno več let, ni dosti 30.000, ampak 59 bilijo- nov dolarjev. Zastrašujoče pri tem veli- kanu tekočega traku je, da mora ali preplaviti trg z ogromno količino svojih proizvodov, ali pa propasti. Prisiljeni proizvajati na veliko se manj ukvarjajo z inovacijami. Tak primer je bil tudi trmast odpor evropskih proizvajalcev avtomo- bilov proti strožjim ulaepom glede one- snaževanja zraka. Svoj čas sem se s Schumacherjem več razgovarjal o raznolikosti tropskega drevja v njegovem vrtu in v tej zvezi o boju proti širjenju puščav in lakote na svetu in posebno o možnosti, da bi preprečili uničevanje deževnega trop- skega gozda. Govedo, ki se pase na osiromašenih tleh iztrebljenega trop- skega deževnega gozda, daje okoli 50 kg mesa na hektar letno. Eno samo drevo brazilskega oreha daje 500 kg maščob in proteinov letno in iz njegovih plodov Indijanci delajo kvalitetno nado- mestilo za materino mleko. Tudi tukaj je Schumacher za cela desetletja pred svo- jim časom. Absurdno je misliti, da nadaljeval Schumacher, da bo velikopotezna teh- nologija, ki z avtomatizacijo odpravlja kar se da veliko človeškega dela, dolgo- ročno reševala problem brezposelnosti. l 000 največjih industrijskih družb v Združenih državah je prispevalo le l% k desetim milijonom delovnih mest, ki so se v Združenih državah odprla v sedemdesetih letih. Kljub temu pa vlada 475 še najprej tlači bilijone v velika podjetja. Čim večja je proizvaja1na enota, tem dražji je prevoz od proizvajalca do kup- cev, ki se razpršeni daleč naolaog. Ko je bila nafta poceni, to še ni bilo tako hudo. Danes, pravi Schumacher, si mo- ramo prizadevati, da so proizvajalne enote l. po možnosti čim manjše 2. da rabijo čim manj kapitala 3. da so čim manj nasilne »Mehke alternative(( naj bodo le ne- nevarne (benigne) novotvorbe v okolju, naj bodo človeške, obvladljive velikosti, bolj predvidljive glede njihovih dolgo- ročnih učinkov na okolje in človeško družbo, naj dopuščajo soodločanje vseh prizadetih namesto z diktata izveden- cev. Zato Schumacher terja tudi, 4. da noro zapletene strukture napra- vimo preprostejše. Nočemo se odreči elegantnim tehno- logijam. Prav nasprotno! Ni težko napra- viti nekaj zapletenega. To zmore vsak tretjerazredni inženir. Toda, da napra- vimo stva!i, preprostejše, rabimo že ne- kaj genialnosti. Kakšen napredek je to, če imajo vrata na ameri~kih podzemskih železnicah nič manj kot 1800 sestavnih delov; ali če pri popravilu rekatorja rabimo 2000 varil- cev, ki pri tem dobijo toliko radioaktiv- nega žarčenja, da potem eno leto niso več uporabni za delo na reaktorjih. Je napredek, če je poklicno izobraževanje vedno daljše in daljše in če rabimo milijone, da se odpre eno samo delovno mesto? Mehka energija V vsakem primeru so velike elek- trarne na fosi1no gorivo postali fosilni energetski objekti. Majhne enote so mnogo ekonomičnejše, ker se njihova omejena odpadla toplota lahko v bližini porabi brez velikih transportnih proble- mov. 476 Ameriška elektrogospodarska družba Tennessee Valley Authority (TVA), ki dobavlja več elektrike, kot celo avstrij- sko elektroenergetsko omrežje, se je nedavno začela ukvarjati z izolacijo hiš, z zamenjavo električnih bojlerjev in ne- primernih hladilnikov. Ljudi oskrbuje s sončnimi kolektorji, pomaga pri pasiv- nem sončnem ogrevanju in hlajenju hiš, svetuje glede odpadne toplote. Tako daje delo vedno večjemu številu maj- hnih in srednjevelikih podjetij. Prihranki pri energiji so na ta način hitro povrnili vložena sredstva. Danes TVA, kot servi- sni in finančni instrument za boljšo iz- rabo energije, dobro uspeva kljub manjši prodaji električne energije. Maj- hno je izvedljivo. Celo Avstrija in ZR Nemčija bi la.hko prihranili 40% njihove primarne energi- je, ne da bi se bilo treba odpovedati doseženemu konfortu. Pomanjkanje energije ni težava, pač pa pomanjkanje domiselnosti. >>Podobni smo tistemu, ki ne more obdržati tople vode v kopalni kadi, ker mu sproti odteka. Še vedno nam ponujajo večje vodne grelce, toda mi rabimo le zamašek za odprtino v ko- palni kadi. Kasneje se je pojavilo ne- kaj pametnih iznajditeljev zamaška. « (Arnory Lovins) Torej alternativna pot bi bila manj nasilna kot centralizirani jedrski pro- grami in kakor je ugotovila neka nemška študija: predelovalnica jedrskih odpad- kov ni potrebna za večjo energetsko učinkovitost hladilnikov; varčnejše in trajnejše avtomobile ne rabimo pokopa- vati v opuščenih rudnikih soli: in če se razleti trojno okensko steklo, zaradi tega ni treba evakuirati celega mesta. Tudi v gradbeni industriji veliki pro- jekti niso več gospodarsko zanimivi. Množica manjših revitalizacijskih del v mestnih središčih z izboljšanjem stano- vanjskih razmer in kultiviranjem zelenih površin izboljša ž1vljenjske razmere in privlačnost mestnih sosesk, ohranja kul- turne vrednote, rabi malo energije in materiala, ustvarJa človeško m hvaležno zaposlitev na več kot 28 področjih, kjer se ni treba bati, da bo povr::;raševanja premalo. Taka dejavnost ustvarja do petkrat več delovnih mest, kot jih daje ob enakih investicijah visoko mehanizi- rana graditev mestnih avtocest, graditev velikih energetskih objektov ali graditev montažnih betonskih stolpnic, ki požirajo zeleni pc_s mesta. Ekološka filozofija je danes zelo skep- tična glede centralizacije in gigantizma na mnogih področjih. S povečano veli- kostjo postane tudi upravljanje in vode- nje bolj zapleteno, marsikaj postane bolj nečloveško in drago, names~o, da bi bilo vse gospodarnejše, kot npr. veliki klinični centri z »zbiralno linijo za pa- ciente<< ic s »kompjutersk1m1 zdravniki«. Bodimo tudi pozorm na koncentracijo šolstva z baterijami učencev, ~>spričevalo o odlaganju« na vseh novih proizvodih naj bi povedalo, kako se proizvod obnaša, ko postane odpa- dek, ali je biološko razgradljiv, ali gori hre~ strupenega dima, ali se da upora- biti kot surovina za nove proizvode. Spet decentralizacija je ključna beseda. To pomeni sortiranje odpadkov že v doma- čem gospodinjstvu in organizirano vra- čanje rabljenih dobrin v proizvodnjo in trgovino. Po nemških cenitvah bi taka strategija ponovne uporabe koristila vsej industriji s povečanjem števila člo­ veka vrednih delovnih mest, namesto tisočev človeških klatežev, ki brskajo po gorah razpadajočih mestnih odpadkov. Uporabno moramo odkriti, še preden se izgubi v smeteh. Gotov denar za ničvredno šaro. Velike čistilne naprave za mestne odplake terjajo zbiranje odplak iz raz- drobljenih stanovanjskih območij. Zelo drag kanalizacijski sistem pobedre 60 do 90% vseh stroškov takega odlaganja odplak Mešanica domačih, industrijskih in cestnih odplak okužuje blato s strupe- nimi težk1mi kovinami in tako ni upo- rabno kot gnojilo. Pa tudi veliki stroški transporta tega blata na oddaljena polja onemogočajo recikliranje mestnih od- plak. Manjše lokalne čistilne naprave, kjer lahko še prepoznamo različne iz- vore odplak, kar omogoča krajšo pot od biološke obdelave odplak do njihove uporabe kot gnojilo v kmetijstvu. Take naprave je lažje zgraditi in vzdrževati. So tudi na videz prijetnejše, posebno če za biološko obdelavo odplak uporabimo močvirne rastline, kot je trstje in bičevje . Tudi ni potreben drag kanalizacijski zbiralni sistem in črpališče . Seveda pa potrebujemo več osebja, kar je pa vpra- šanje novih in drugačnih prednosti. Organsko kmetijstvo je najboljši pri- mer izpolnjevanja šestih uspešnih narav- nih načel, ki sem jih tukaj predstavil. Uporablja izkušnje in izročila, ki so pre- stajala dolgoletne preizkušnje, in je hkrati odprto za sodobno znanost ( 1). 477 Organsko kmetijstvo dela v sklenjenih krogotokih (2), zmanjšuje uporabo ener- gije na najmanjšo možno mero (3), Npr. samo umetna dušikova gnojila pri na- vadnem (konvencionalnem) kmetijstvu pomeni večje vlaganje energije na enoto površine, kot gorivo za pogon kmetijskih strojev. Z različnimi kultura- mi, kolobarjenjem, z varovanjem živih mej in koristnih prosto rastočih rastlin, z ekološko mnogovrstnostjo to kmetijstvo podpira tudi samouravnavanje življenj- skih združb. Da si zagotovi stabilnost in trajnost donosov, se tako kmetijstvo za- vestno odreče rekordnim pridelkom, kjer rabimo pomoč agrotehnične kemi- je. To je spoštovanje načela omejitve samega sebe (4). Z izbiro primernih sort in načinov kultiviranja priznava tudi na- čelo regionalne prilagoditve (6). Prav tako kot »mehki turizem« (kmečki turizem) in tisti sektorji trgovine in industrije, ki dajejo prednost kakovo- sti, bo tudi organsko kmetovanje še pred koncem tega stoletja pokazalo, da je ekologija najboljša dolgoročna ekono- mija. Ekonomija izgublja smisel, če pozab- ljene dolgoročne vidike obstoja člove­ štva, zato se bo morala prizadevati za uskladitev s temi resničnimi zakoni nara- ve. Kot je rekel Justus von Liebiq, če je znanost v nasprotju z življenjem, ima življenje vedno prav. Prevod: M. Zupančič IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986, IUFRO KONGRES 1986 478 OXF. : 2342.322 Ali kaže pri nas saditi tudi rdeči hrast ( Quercus rubra L.)? Lado Eleršek* lN OD Rod hrastov zajema 450 listopadnih in zimzelenih drevesnih in grmovnih vrst, ki uspevajo v glavnem v zmernem pasu severne poloble. Domovina rdečega hra- sta je Severna Amerika, kjer zraste tudi 45 m visoko in 2 m v debelino. Razširjen je v vzhodnem delu ZDA in jugovzhod- nem delu Kanade na rastiščih, kjer je povprečna letna količina padavin okoli 800 mm, uspeva pa do n. v. 1000 m. V Evropi, kamor je bil prinesen l. 1691, rdeči hrast dobro uspeva na rastiščih doba in gradna in tudi na slabših rastiščih, ki so lahko kisla, vendar ne mara apnenih ali suhih tal in stoječe vode. Izkušnje na apnencu pa niso enotne. Zivljenjska doba je krajša kot pri naših hrastih. Kot vse eksote so ga najprej sadili po parkih, zaradi svoje hitre rasti in kvalitetnega lesa pa je zašel tudi v gozdove. V zadnjem času se je npr. povečalo zanimanje za rdeči hrast v Zahodni Nemčiji. Ker mi je poznano, da dobro uspeva rdeči hrast tudi pri nas, sem zbral nekaj podatkov o njegovi. rasti in primernosti vnašanja. NEMŠKE IZKUŠNJE Rdeči hrast je v severozahodni Nemčiji najbolj sajen eksotični listavec. V ZR Nemčiji porabijo letno okoli 100 ton se- mena (tega iz 300 ha lastnih semenskih sestojev, večinoma pa ga uvozijo iz ZDA, Nizozemske, Belgije in PoljskA). DohTo uspeva tudi na relativno siromašnejših rastiščih (predvsem, če je dovolj pada- vin), slabše pa raste na suhih tleh, na zelo mokrih tleh in na apnenih tleh. V severo.- zahodni Nemčiji dobro uspeva do n. v. 350m, to je na območju vinske trte. Zna- čilne za to drevesno vrsto so globoke in močne korenine, ki preraščajo tudi več plasti tal (desetletni hrast je prerastel l m globoka peščena tla in pod temi l/2 m debela glinasta tla). V rasti presega do- mače hraste, razen na rastiščih z visoko podtalnico. Izrazito bolje prirašča na siro- mašnih tleh, kjer domači hrasti tudi več ne proizvajajo kvalitetnega lesa. Rdeči hrast ima širšo rastiščno amplltudo. Bukev prerašča v mladosti in deloma v srednji starosti, pri večji starosti pa ga bukev pogosto prehiti (9). Prav dobro rast te drevesne vrste so zabeležili v vzhodnem Holsteinu ob Bal- tiku (7). Za primer navajajo 83-letni nasad, ki ima 288 m3!ha lesne zaloge, srednjo višino 28 m in srednji prsni premer 4 7 cm, v dosedanjih redčenjih pa so posekali že 200 m3!ha. V spodnjem sloju tega nasada rastejo: bukev, beli gaber, macesen in rdeči hrast, ki skrbijo za kvaliteto gor- njega sloja. Iz območja severnega Rena 479 Oseminsedemdeserletni nasad rdečega hrasta v ZR NemČJji (IZ AFZ) (250 do 350 m n. v., 320 mm padavin v času vegetacijske dobe, območje vinske lrle) poročajo, da sadijo pri njih danes v državnih gozdovih okoli 5 % rdečega hra- sta. Nasadi. stari 70 let priraščajo letno z 8 m3!ha. Najbolj kvalitetna drevesa so v nasadih, kjer raste v spodnjem sloju bu- kev, kar upoštevajo tudi pri snovanju novih sestojev (2). V Heidelbergu je rdeči hrast v gozdovih že od srede 19. stoletja in danes porašča skoraj 2 % tamkajšnjih državnih gozdov. Poprečni skupinski pri- rastek je med 5 in 7 m3!ha (3). Tudi tu so kvalitetnejši mešani sestoji s pnmesjo senčnih drevesnih vrst, kot so bukev, beli gaber, domači kostanj in lipa. Funkcija 480 prirnešanih drevesnih vrst je pospeševa- nje višinske rasli rdečega hrasta, odmira- nje spodnjih vej, boljše oblikovanje debel, zasenčenje nastahh praznin, boljše verti- kalne razporeditve, boljše sestojne kllme in tudi lepšega izgleda nasada. I'vllade kulture ogroža parkljasta divjad z objedanjem in drgnjenjem, zato je nujna posamezna m skupinska zaščita. Bolezni in škodljivci ga manj ogrožajo kot ostale eksote in kot domače hraste. Je odporen proti pepelovki. V manjšem obsegu pa se javlja na mladih drevesih zajedavska gliva Ceratocystis fagacearum, na starej- ših pa Stereum rugoslliTI. Gliva C. faga- cearum povzroča začeljenje trahej in tra- heid s tilami. Bolezen je traheo:nikoza in jo pri nas prištevamo med karantenske. Gliva S. rugo.sum povzroča trohnenje lesa. Les rdečega hrasta je kvaliteten, kljub temu, da ima zaradi hitre rasti široke branike in manjši delež poznejšega lesa. Na dobrih rastiščih daje že pri 80 do l OO letih furnirsko hlodovina. Les je iskan tudi za izdelavo kvalitetnih stopnic, vrat in oken. Z rdečim hrastom je npr. blesteče opremljena velika dvorana nove filharmo- nije v Gasteigu pri Mtinchnu. Les rdečega hrasta je na tržišču iskan in dosega neko- liko nižje cene od domačega hrasta, a višje od bukve. V Zahodni Nemčiji z rdečim hrastom večkrat pogozdujejo opuščene kmetijske površine, včasih ga tudi sejejo. Za sajenje v gozdu uporabljajo navadno dvoletne sadike, katerim so po prvem letu rasti v drevesnici spodrezati korenine. Na obratu Cochem so ga sadili v razmiku 1,5 x 0,8 m (8300 sadik/ha). V tem razmiku je zajetih tudi 20% (1500 sadik/ha) prime- šanih sencoljubnih drevesnih vrst, kot so bukev, beli gaber in lipovec. Sadijo jeseni ali spomladi s laižno ravnico. Potrebna je zaščita pred divjadjo. Redčenje mora biti pogostejše (2-krat v lO letih), da ne bi na osvetljenih hrastih odganjali adventivni odganjk:i. RDEČI HRAST NA POSKUSNIH PLOSKVAH V SLOVENIJI V Sloveniji so znani starejši nasadi rdečega hrasta v Panovcu v Rožni dolini pri Novi Gorici, Palčju pri Pivki, Krakov- skem gozdu pri Kostanjevici na Dolenj- skem, Dobrovi pri Brežicah, Turiškem gradu pri Sevnici, Ravnem polju pri Ptuju, Navrškem vrhu pri Ravnah na Koroškem, pri Rušah in drugje (6), kjer ta hrast prav dobro uspeva. Da bi pa natančneje prou- čili njegovo rast ter podnebne, talne in fitocenološke razmere, smo v sedemde- setih letih pri nas izločili tri ploskve na O IOcm ~-------------~ Listi in piod rdečega hrasta, posneti v avgustu različnih območjih rastja in višinskih legah (4). Novejša proučevanja pa se nanašajo na mlajši nasad v bližini Krakovskega gozda. Rastiščni in dendrometrični podatki po- skusnih ploskev so zbrani v preglednici. Tu je razvidno, da se giblje poprečni starostni volumenski prirastek na hektar od 8,5 m3 (n. v. ploskve 600 m) do 10,3 m3 (n. v. ploskve 150m). V mlajšem nasadu Dobruška gmajna znaša letni debelinski prirastek 7, 7 m, tekoči letni volumenski prirastek pa je 12,5 m3/ha. Kvaliteta debel je dobra in so le redka poškodovana zaradi rmaza. Sa- dike za nasad so vzgojili iz semena seme- njakov Krakovskega gozda. Pred saje- njem so tla zrigolali, po sajenju pa so med vrstami tri leta zemljo obdelovali in gojili poljščine. Nasad se naravno obnavlja že od lO. leta starosti ( 4), kar je dosti prej, 481 Rdeči hrast iz drevoreda v Vikrčah pod Šmarno goro (Foto L. E.) kot navaja tuja literatura za to drevesno vrsto. Iz navedenih prirastnih podatkov je razvidno, da rdeči hrast upravičeno pri- števarno med hitro rastoče drevesne vrste. Medtem, ko pri isti starosti dosega (po Schv:apachu) graden in dob na I. bon. raz. le 29-74% lesne zaloge rdečega hrasta, tudi črna jelša, ki se odlikuje po hitri mladostni rasti, na najboljših tleh zaostaja v priraščanju celotne lesne mase. DISKUSIJA Medtem ko nasprotniki vnašanja tujih drevesnih vrst v imenu zaščite narave povsem nasprotujejo vnašanju >tujkov«, trde njihovi zagovorniki, da so številne eksote izginile iz naših gozdov v času ledene dobe, v sedanjih spremenjenih 482 Thdi v ljubljanskem Tivoliju rdeči hrast dobro uspeva (Foto L. E.) pogojih pa jim moremo zopet najti nji- hovo mesto. Srednjeevropski gozdovi so že tako revni z drevesnimi vrstami in jih lahko z eksotarni le obogatimo. O rasti rdečega hrasta in njegovih provenienc na različnih rastiščih pri nas vemo le malo, zato sajenje na večjih površinah ni smiselno. Smiselno pa bi ga bilo preizkusiti na »priporočenih« rastiščih, še posebej, če so ta na imisij- skih območjih, zaradi njegove večje od- pornosti na zastrupljeno ozračje. Po- trebna zaščita posajenih sadik pred div- jadjo pa pri nas vsekakor izključuje obsežnejše sajenje te drevesne vrste. Po drugi strani pa nas vseobsegajoče umiranje gozdov sili, da ne zavržemo nobene vitalne drevesne vrste, še celo, če se odlikuje z večjo odpomostjo na onesnažen zrak, hitro rastjo in kvalitet- nim lesom. Kot poročajo zahodnonemški ~ POSKUSNE PLOSKVE RDEČEGA HRASTA Leto zaje- manja po dat- kov 1972 1972 1972 1987 Poskusna ploskev Nahajališče Navrški vrh Ravne GG Slovenj Gradec Krakovski gozd Kostanjevica GG Brežice Ravno polje Ptuj GG Maribor Dobruška gmajna Šentjernej GG Brežice Po v. plo- skve ha l. O 0,2 0,06 0,04 Sta- ro st nas. N.v. let rn 57 600 68 150 so 240 27 170 ~ * Celotna lesna masa za I. bon. razr. (po Schwapachu) Morfološke in geološke razmere Rahlo valovito pobočje, kisle prod o mine Ravnina, nanos pritokov Krke Ravnina, prod Ravnine., nanos pritokov Kr er Tla Kisla rjava tla Pse udo glej Kisla rjava tla Pse udo glej Rastlin- s ke združbe Querco- Carpinet..un Querco- Carpinetum Querco- Carpinetum Querco- Carpinetum clsr hsr Niha cm m 345 34,8 29,9 335 41,0 28,8 683 27,7 20,9 soo 24,3 21.0 V/ha de be- ljad m3 478 (100%) 696 (100%) 452 (100%) 240 (100%) Pop. star. prir./ha m3 8,5 10,3 9,0 8,9 Dob, gra. den VIha" debe- lj ad m3 3.34 (74%) 473 (68%) 294 (6E-%) ?O (239%) RdeČl hrast v ljubljanskem Tivoliju (Foto L. E.) gozdarji, ima rdeči hrast med 20. in 70. letom lO do 20% večje prirastke kot domači hrasti (predvsem ga pa prekaša na siromašnih in plitvih tleh), vendar pa ga ne kaže saditi na najboljših rastiščih domačih hrastov (8). Glede zahteve po svetlobi spada med dob in bukev. Nje- gova značilna lastnost je, da se zaradi fototropizma pretirano razrašča in sloči . Zato ga moramo v mladosti vzgajati v gostem sklepu in v skupinah, ki so velike vsaj 0,25 ha. Če sadimo v majhnih skupinah ali posamezno, zraste nekvali- tetno drevje, kar je česta napaka naše prakse. Dobro prenaša nizke tempera- ture. Veter ga ne ruje in ne lomi, nevar- nost snegoloma obstaja le v pregostih nasadih. Sadi se za zaščito iglavcev pred vetrom. Odpadlo listje se hitro razgradi in vsebuje veliko hranilnih ele- mentov, zato deluje meliorativno. Tudi dejstvo, da pomenijo nasadi rdečega hrasta zaradi žive barve jesenskega list- ja popestritev krajine, kaže upoštevati. 484 Pa še to: blizu mest so menda rentabilne plantaže teh panjevcev za pridobivanje okrasnega zelenja. VIRI l. Bauer, F., 1987: Zur Roteiche 1987. AHg. Forstz., Munchen, 42, 3:35 2. D1etrich, p., 1987: Erfahrungen mit Rot- eichenkulturen. Allg. Forstz., Munchen, 42, 3:42-43 3. Erb, W .. 1987: Die Roteiche im Mi~cllbe­ stand. Allg. Forstz., Munchen, 42, 3:45-47 4. Erker, R., 1972: Eksote gozdnega drevja v Sloveniji. Rdeči hrast (Quercus borealiS Michx.). Ljubljana, elaborat IGLG 5. Jovanovic. B., 1982: Dendrologija. Beograd, I~RO »Privredno fmancijski vodič« 6. Jurhar, F.. 1966: Rdeči hrast - gospodarsko pomembno drevo. Gozd. v. , Ljubljana, 24, 10:290- 293 7. Liidemann, G., 1987: Roteichenanbau in Ost- holstein . .Allg. Forstz, Mi.inchen, 42, 3:37--39 8. Meyer, H., 1980: Waldbau auf sociologisch- okologischer Grui1dlage. Stuttgart, New York, Gu- stav Fischer Verlag 9. Stratmann, J.. 1987: Die Roteiche als Alterna- tive zu Eiche oder Buche in Nordwestdeutschland. Allg. Forstz .. MtJ.nchen, 42, 3:35 OXF.: 411 Pomen gozdne biotehnologije za gozdarstvo Igor Jerman* ]erman. I. : Pomen gozdne biotehnologije za gozdarstvo. Gozdarski vestnik, 45, 1987, str. 485, cit. ltl. li. Veliki prodori v biologiji so omogočili uči.':ilanek nove uporabne znanosti: biotehnologije. Ta pomeni nadzirane posege v živo stanje :Jrgani- zma. V čedalje večji meri se, zlasti prek tehnolo- gije tkivnih kulhrr, uveljavlja tudi pri rastlinah. Članek predsta·.rlja dosežke, pomen in perspek- tive gozdne bio:ehnologije. jerman, l. : Importance of the biotectnology in the.Forestry. Gozdarski vestmk, 45. 1987, pag. 485, ref. Il. The great achievements m biolcgy enabled the development of a new applicalive science: biotechnology. Its research fleld are controlled changes of the living state of an orga- nisrn. It is, mostly through the technology of tissue culture, steadely advancing into the re3lm of plants. The article di.scusses achievements, signi- ficance and perspectives of forest bio technology. *I. J., dipl. inž. gozd., Inštltut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 3, YU UVOD Kmalu po drugi svetovni vojni je bio- logija doživela svoj do takrat nesluten razcvet. Začela se je era molekularne biologije; znanstveniki so začeli spozna- vati mehanizme dedovanja in genet- skega nadzora fizioloških in razvojnih procesov. Odkrit je bil genetski kod, tj . način prenosa genetskega sporočila za izgradnjo beljakovin, povratno informa- cijski sistem genske ekspresije, in kar je še zlasti pomembno, z napornim in natančnim delom so spoznali detajlno zgradbo mnogih genov, zlasti bakterij- skih. Spoznanje molekularnih mehaniz- mov in zakonitosti delovanja žive celice je dalo osnovo za manipuliranje z njimi. Biologija je tako poleg čisto teoretičnih spoznanj prvič dobila tudi tehnološko-in- ženirske vidike. Rodila sta se genetski inženiring in z njim tesno povezana bio- tehnologija. Biotehnologija je tako postala nova aplikativna veja biologije, katere glavni no.mt=m je tehnološka uporaba biokemij- skih, fizioloških in genetskih procesov v živih celicah, tkivih ali organizmih. To največkrat pomeni možnost, da tako re- koč skonstruiramo, ustvarimo nov orga- nizem z zaželenimi lastnostmi, ki jih nato izkoriščamo v industrijsko tehnoloških 485 postopkih, v medicini ipd. Čeprav tovrstna dejavnost ni brez nevarnosti (saj še niso odstranjene vse tančice od slaivnosti življenja) in možnosti zlorab (npr. konstrukcija posebnega patoge- nega organizma za potrebe biološke vojne), so njeni humani vidiki vendarle zelo obetavni. Tu se odpirajo nove mož- nosti zdravljenja, vzreja novih, visoko- donosnih in malo-zahtevnih poljedelskih rastlin, nadzirana proizvodnja wnetno težko proizvedljivih organskih spojin prek ustrezno spremenjenih bakterij ali rastlin in še bi lahko naštevali. S svojimi velikimi zmožnostmi postaja biotehnologija mikavna tudi za gozdar- stvo, vsaj tista veja, ki temelji na tehno- logiji tkivnih kultur. Ker vse kaže, da bo v bodočnosti njen pomen za gozdarstvo še naraščal, se bomo poskušali v nada- ljevanju z njo nekoliko podrobneje se- znaniti. PODROČJE GOZDNE BIOTEHNOLOGIJE Biotehnologija lahko v splošnem defi- niramo kot umetne posege v živo stanje organizma, ki na kakršenkoli način iz- boljšujejo njegovo kvaliteto ali pa mu sprožijo razvoj v zaželeni smeri. Nače­ loma za dve vrsti vplivov: na usmerjeno spreminjanje lastnosti in na pospešeno reprodukcijo, pri čemer ponavadi ta dva vpliva med seboj kombiniramo. Od klasičnih postopkov žlahtnjenja in po- spešene reprodukcije se biotehnologija razlikuje v tem, da pri njej spreminjamo živo stanje organizma (npr. stanje dife- renciacije), medtem ko tega ne delamo pri klasičnih postopkih. V skladu s tem bi lahko gozdno biotehnologije definirali kot usmerjeno spreminjanje živega sta- nja oziroma njegovih lastnosti pri gozd- nih drevesnih vrstah, mikoriznih glivah in drugih za reprodukcijo gozda po- 486 membnih organizmih. Iz tega sledi, da lahko za najpreprostejše biotehnološke postopke pri gozdnih rastlinah štejemo že razvoj sadik iz potaknjencev. Že tu gre namreč za usmerjeno spremembo živega stanja veje v živo stanje celega, samostojnega organizma. Napredovanje biotehnologije v tej smeri pomeni razvi- janje in izpopolnjevanje metod za čim bolj nadzirano spreminjanje stadija veje v stadij odraslega organizma. Med osrednje bio tehnološke postopke pa ne- dvomno sodi tehnologija tkivnih kultur z vsem1 kar lahko s pomočjo nje naredi- mo. TKIVNE KULTURE Bistvo tehnologije tkivnih kultur je, da del tkiva ali organ v sterilnih razmerah prenesemo na hranilno in hormonsko ustrezno tretirane gojišče, kjer ga (od- visno od vrste tkiva, gojišča in namena) lahko naprej razmnožujemo, dediferen- ciramo ali ponovno diferenciramo. Tkivo lahko celo razbijemo na posamezne ce- lice, ki jih naprej gojimo; v takih prime- rih govorimo o celični kulturi. Beseda tkivne kulture se torej ne nanaša le na tkiva, temveč (vsaj v primeru rastlin) na vzgojo protoplastov (ti. golih celic), ce- lic, različno diferenciranih tkiv, organov in embrijev. Najbolje je ta tehnologija razvita pri zelnatih rastlinah, slabše pri lesnatih, pa tudi pri slednjih je znatno bolje razvita pri listavcih kot pri iglavcih. Tkivne kulture uporabljamo v sploš- nem na več načinov (glej tudi Neškovic, 1982). V najpreprostejšem primeru nam služijo za hitro in masovno klonsko re- produkcijo. Tu se največlaat poslužu- jemo kulture popkov, ki pri svojem raz- voju razvijejo nove popke. Te nato pre- sadimo na nova gojišča in postopek ponovimo. Razvite popke pustimo do konca diferencirati, tako da razvijejo poleg nadzemnega tudi podzemni del in jih damo v zemljo kot mlade rastlinice, ki se naprej normalno razvijajo v odrasle (glej Cesar in sod., 1982). Taka hitra reprodukcija »iz popka na popek« nam omogoča tudi razvoj brezvirusnih rastlin. Drugo področje uporabe tkivnih kul- tur je genetska manipulacija. Ta se je že precej razvila pri zelnatih rastlinah, in to v dveh različicah : kot genetski inženiring in kot somatska hibndizacija. Pri genetskem inženiringu poskušamo vnesti v tkivno kulturo tuj dedni material bodisi neposredno, bodisi prek poseb- nega prenašalca v obliki sicer pa tog ene bakterije Agrobacter tumefaciens. V slednjem primeru so npr. že uspeli skonstruirati zelnate rastline, ki so bile popolnoma odporne proti herbicidom, žuželčjim parazitom ipd. Pri somatski hibridizaciji izkoriščamo sposobnost ce- lic, da se pod določenimi pogoji med seboj združujejo podobno kot spolne celice ob spolni združitvi. Na ta način lahko združimo dve celici različnih podvrst, vrst ali celo rodov in jih posku- šamo nato razviti v stadij odraslega orga- nizma. Posebno mikavna pri somatski hibriclizaciji je uporaba haploidnih celic, npr. iz prašnikov. Če dve taki celici iz istega organizma med seboj združimo, dobimo povsem homozigoten diploiden organizem, to je tak, ki ima vse alelne gene enake. S kombiniranim križanjem haploidov iz iste ali različnih vrst pa lahko dobimo nove tipe diploidnih orga- nizmov. Vsekakor lahko mnogokrat tako dobljene hibride testiramo že na ravni tkivnih kultur in nam ni treba čakati na to, da rastl1na odraste. PERSPEKTIVE GOZDNE BIOTEHNOLOGIJE Uspehi biotehnologije na področjih, ki se po svoji naravi stikajo z gozdar- stvom (npr. sadjereja, poljedelstvo), predstavljajo slednjemu resen izziv. Po- nekod so temu izzivu že odgovorili z uvajanjem biotehnoloških raziskav in po- stopkov na področju gozdnih drevesnih vrst. Ker začenjamo s tovrstnimi raziska- vami tudi pri nas, v laboratoriju za gozd- no biologijo IGLG, si oglejmo, kakšne perspektive nam odpira gozdna bioteh- nologija (za poglobitev glej Bonga, Dur- zo.u, 1985 in Kolev0ka-Plelikapic, 1982). Eno od prvih uporabnih področji je nedvomno klanska mikropropagacija (glej Ahuja, 1986 a in Libby, 1986). Se- veda je s populacijsko genetskega sta- lišča napačno razmnoževati klone za neposredno gozdno reprodukcijo, saj to ne glede na njihovo siceršnjo kvaliteto pomeni siromašenje gozdnega genet- . skega bogastva. Je pa taka metoda ne- dvomno zelo dobrodošla pri vzgoji in izkoriščanju drevesnih nasadov, kjer se že itak dela s kloni. Sicer pa uporabljajo v svetu klansko milaopropagacijo za masovno produkcijo klo nov z visoko ka- kovostjo lesnih vlaken, za masovno pro- dukcijo klanov brez bolezni, kjer so pomembni zlasti kloni brez virusov in za produkcijo hitro in lepo rastočih klonov. Pri hitro rastočih klanih obstaja celo korelacija med hitrostjo rasti tkivne kul- ture in hitrostjo rasti osamosvojnega osebka. Tehnika zlitja golih celic (fuzije protoplastov), ki se pri gozdnih dreves- nih vrstah šele vpeljuje (zaenkrat uspeva ta metoda šele pri citroni, glej Ahuja, 1986 b), bo lahko znatno izboljšala žlaht- njenje, in to tako kakovostno kot količin­ sko. Ker bomo pri tem vedeli, katere celice zlivamo, bomo lahko proizvajali križance s precej določenimi genotipi. Te križance bomo lahko nato testirali vsaj za nekatere lastnosti že na ravni tkivnih kultur, s čimer se bomo izognili dolgotrajnemu čakanju, da drevo odra- ste. Z več takimi genetsko preverjenimi in kakovostnimi hibridi bi nato lahko 487 postavili semensko plantažo za pridobi- vanje kakovostnega semena (tako ali tako sestc.vlja semensko plantažo ·dolo- čeno štev1lo klonov). Prednost pred kla- sičnimi semenskimi plantažami bi bila ta, da imamo pri slednjih največkrat opraviti s cepljenimi drevesi, kar pome- ni, da posamezen osebek sestavljata dva genotipa (podlaga enega, cepič drugega, zaradi česar rado prihaja do nezaželenih interferenc, včasih pa celo do inkompatibilnosti), pri novih planta- žah pa bi imela drevesa enoten genotip. Eno od najbolj aktualnih področij upo- rabe gozdne biotehnologije pa je ne- dvomno področje umiranja gozdov. Že omenjena možnost. ki jo danes nudi gozdna biotehnologija, je vzgoja sadik brez virusov in drugih patogenih mi- kroorganizmov. Ker virusi nedvomno so- delujejo pri propadanju gozdov (neka- teri znanstveniki celo menijo, da so glavni povzročitelj, glej Maček, 1987), bi lahko z masovno produkcijo brezvirus- nih sadik pomembno prispevali k rege- neraciji gozda. Temeljno novo kakovost- no raven pri reševanju gozdov pa bi predstavljal genetski inženiring prek načrtnega spreminjanja genotipov v smislu večje odpornosti na škodljive vplive onesnaženega okolja, razne škod- ljivce ipd. Je pa genetski inženiring zaradi šibkega poznavanja genoma (dedne zasnove) gozdnih drevesnih vrst danes še vedno le vizija, čeprav ob- stajajo v tej smeri že prvi resni poskusi. Nedvomno bo, kar se tiče umiranja gozdov, potrebno še vedno vztrajati na radikalnem zmanjšanju škodljive emisi- je. Kot sklep lahko rečemo, da predstav- lja gozdna biotehnologija novo razsež- nost na področju gozdarstva. V svetu bomo v naslednjih letih nedvomno priča njenemu naglemu razvoju. Prav je, da jo razvijemo tudi pri nas, saj nam nudi hitrejšo in zanesljivejša pot do kakovost- 488 nih dreves oziroma klonov in večjo mož- nost doseganja zaželenih lastnosti, s tem pa tudi večjo gospodarsko učinkovitost. LITERATURA l. Ahuja, M R. ( 1986), Milaovegetatiwer- mehrung bei Forstbawnen, Allgemeine Forst Zeitschrift, Nr. 51/52, str. 1303-1306 2. Ahuja, M. R (i986), WM kan die Biotechno- logie der f'orstpflanzenztichtung bieten, Allge- meine Forst Zeitschrifi:, Nr. 51/62, str. 1307-1309 3. Bonga, J. M., Durzan, D. J ( 1985), Tissue Cu1ture in Forestry, Martinus Nijhoff/DR. W. Junk Pub1ishers, Dordrecht 4. Cesar, V., Berljak, J., Jelaska, S. (1982), Razvi- tak aksialnih pupova u in vitra kulturi crnog bora i križanca, Teorijski i praktični aspekti kulhrre tkiva i bilja, str. 122-123, Jugoslavensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 5. JelaBka, S. (1982) , Sustavi klonskog razmnoža- vanja biljaka u uvjetima in vitro, 'T'eorijski i prak- tični aspekti kulhrre tkiva i bilja, str. 39-50, Jugosla- vensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 6. Kolevska-P1etikapic, B. (1982), Promjena kul- ture tkiva u šwnarstvu, Teorijski i praktični aspekti kulture tkiva i bilja, str. ll0-121, Jugoslavensko društvo za flziologiju b1ljaka, Novi Sad 7. Libby, W. j. (1986), Clonal Propagation, Jour- nr~l of Forestry, Vol. 84, str. 37-38 8. Maček, ]. (1987), Virusi okužujejo gozdno drevje, Gozdarski vestnik, let. 4S, št. 5, str. 257-259 9. Martm, C. ( 1984), La culture des plantes en eprouvette, La recherche, Vol. 15, str. 1362-1371 10. Neškovic, M (1982), Značaj kulture tkiva i čelija u oplemenjivanju biljaka, Teorijski i prak- tični Mpekti kulture tkiva i bilja, str. 3-20, jugosla- vensko društvo za fiziologiju biljaka, Novi Sad 11 . Reinert, J., Yeoman, M. M. (1982) , Plant Celi and Tissue Culhue, Springer Verlag. Berlin OXF.: 651.2 : 931 Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije Branko Kraljic* Kraljic, B. : Kritičen pogled na dob:':anje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Gozdarski vestnik, 45, 1987, str. 489, cit. lit. 12. V 92. členu zakona o gozdovih SR Slovenije so navedeni, dokler ne bodo izdelana dokončna navodila za določanje dela dohodka zaradi poseb- nih ugodnosti, začasni napotki o dole-čanju tega dela dohodka v gozdarstvu. Določa se tako, da se od skupnega prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov odbijejo materialni stroški, sredstva za gozdnobiološko reprodukcijo, pred.pisaria mini- malna amortizacija osnovnih sredstev, obveznosti iz dohodka, sredstva 211 osebne dohodke in skupno porabo, povprečna akumu1acija in sredstva za rezerve. V delu avtor te začasne določbe kritizira v glavnem zaradi njihove nestimulativnosti, in sicer zaradi subjektivnega gospodarjenja s koli- čino porabljenih sredstev (lahko jih normiramo ), ki vpliva na njihove stroške; zaradi subjektivne storilnosti živega dela (lahko se normira), ki vpliva na osebne dohodke; ter zaradi subjektivnega izkorišpčanja objektivno planiranega obsega proi- zvodnje (ki se da urediti s samoupravnim dogovo- rom in njegova različna uresničitev povzroča raz- lične stalne stroške po enoti proizvodnje). ki vpliva na višino akumulacije. "'Prof. dr., dr. B. K., 41000 Zagreb, Miramarska 13c, YU Kraljic, B.: A cntical view on determination of rents, wh1ch lS prescribed by the SR of Slovenia forestry law. Gozdarski vestnik, 45, 1987, pag. 489, ref. 12. Temporary instructions for determination of the part of income due to special facilities in forestry are cited in 92nd article of the SR of Slovenia forestry law. This law will be in vigour until final instructions for determination ofthis part ofincorne are made. This part of income is determinated by deduction of material expences, expences for biological reproduction in forest, prescribed mini- mal redemption of basic means, income tax, founds for personal incomes and joint consum- ption, mean accumu1ation and reserve founds from the total income of sold timber products. These temporary instructions are criticized be- couse of their nonstimulativeness, that is: subjec- tive managing with amount of consumed means (may be standardized) which influences on expen- ces, subjective productiveness (may be standardi- zed) which influences on personal incomes, sub- jective exploitation of objectively planned produc- tion extent (may be regulated by self-managing agreement and its different realization is the reason for fiXed expences on production unt) which influences on accumulation founds. 489 l. UVOD Po K. Iv1arxu (7) se v kmetijstvu, goz- darstvu ipd. rente (posebni dohodki) ugotavljajo tako, da se od tržnih cen odbijejo individualne lastne cene (izra- čunane induktivno) konkretnega pro- izvajalca. Te rente so posledica bonitet zemljišča, in to zaradi rodovitnosti in položaja na tržišču, nastalih naravno (rente 1) ali z lastnim vlaganjem sredstev za izboljšanje naravne osnove (rente II). Pri tej proizvodnji se tržne cene pravilno ravnajo po t. i. ničelnem rastišču, tj. po najslabših proizvodnih razmerah, v kate- rih je treba proizvajati, da bi se pokrile celotne družbene potrebe po teh pro- izvodih v višini t. i. lažne socialne vred- nosti. Ker so bonitete rastišča naravno omejene, uresničujejo posamezni pro- izvajalci v primerjavi z omenjeno lažno socialno vrednostjo manjšo ali večjo ren- to, na najslabših rastiščih pa samo pov- prečen dobiček. Vendar se morajo za- hvaliti določenemu monopolu, ki je odvi- sen od naravno omejenih bonitet rasti- šča . Glede na to so po marksistični teoriji rente objektivne. To pomeni, da niso odvisne od subjektivnih dejavnikov go- spodarjenja konkretnega proizvajalca. če bi bile po kaki drugi ekonomistični šoli odvisne tudi od subjektivnega go- spodarjenja, v socialističnem samo- upravljanju in po veljavni ustavni določ­ bi, da rente ne morejo biti vir sredstev za osebne dohodke, bi bilo treba pose- bej določiti, da niso odvisne od subjek- tivnih dejavnikov gospodarjenja. Razlogi za to so na dlani! V zvezi s tem smo obdelali določanje rent v gozdarstvu v vrsti naših del (glej literaturo od l-6). Smisel naših sklepov je v tem: Za vsako dejavnost, s katero se ukvarja samoupravna delovna organiza- cija, je treba od celotnih prihodkov 490 dejavnosti (vrednosti tržne realizacije) odbiti normalne »cene proizvodnje«, iz- računane induktivno glede na kon- laetne pogoje. Za normalne imamo pri tem zneske, ki temeljijo na normiranju (po možnosti tehničnem) bodisi na planski osnovi, bodisi na dosedanjih izkušnjah dobrega gospodarjenja (glede na porabljena sredstva); oziroma na zakonskih predpi- sih, pravilnikih, družbenem dogovoru, samoupravnem sporazwnu ipd. (za ob- veznosti) oziroma pri akumulaciji - na produktu povprečno vloženih sredstev v konkretni samoupravni organizaciji in analogiji povprečne profitne stopnje (ki jo mi imenujemo »povprečna stopnja nadomestila za gospodarjenje«), ugotov- ljene za zadnje obračunsko obdobje za gospodarstvo v državi, a brez poljedel- stva, gozdarstva, gradbeništva ipd Ti normalni zneski so v povezavi s stalnimi stroški osnova za samoupravno dogovor- jen objektivno planirani obseg pro- izvodnje. To je zlasti pomembno pri določanju objektivnih ekstra dohodkov oziroma rent v industriji, a zlasti v žagar- stvu. Pri nas je namreč žagarstvo pravi- loma predimenzionirano glede na raz- položljivo domačo lesno surovino. Pri takih razmerah se je treba dogovoriti za realni temeljni obseg proizvodnje, da bi se po možnosti zaščitil tako delovni ko- lektiv predelave lesa kot tudi kolektiv gozdarstva (dobavitelj lesne surovine). Seveda, kakor se žagarstvu priznajo večji stroški po enoti proizvodnje zaradi neizkoriščene kapacitete, se gozdarstvu zniža prodajna cena žagarske hlodovine. Ker v zadnjih desetletjih nismo posve- tili dovolj pozornosti norrniranju, a smo se navadili »napihovati« rezerve pri pla- niranju, se je treba pri omenjenih nor- malnih zneskih spomniti socialistične etike, povečati odgovornost organov sa- moupravljanja in poslovanja (zlasti di- rektorjev) in zagotoviti družbeno kon- trolo (komisije gozdarskih ekonomistov in SDK). Glede na to, da gospodarimo v naših razmerah za sedaj ob visoki stopnji infla- cije - spremembe cen in moči dinarja gospodarstvu ne more izravnati država (kot nekoč), ampak mora to »prebaviti« samoupravna gospodarska organizacija sama, tako da poveča proizvodnjo, rea- lizacijo, produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Zaradi tega je treba dolo- čati rente z upoštevanjem dejanskih cen (povprečnih) v plansko-obračunskem obdobju za realizacijo, vložena sredstva, obveznosti ter povprečno vložena po- slovna (osnovna in obratna) sredstva (zaradi ugotavljanja normalne akumula- cije). Glede na konkretno organiziranost gozdarstva v temeljnih organizacijah združenega dela pa se bodo tozdi goz- darstva ukvarjali z naslednjimi dejavnos- tmi: enostavno gozdnobiološko pro- izvodnjo, razširjeno gozdnobiološko pro- i~vodnjo, izkoriščanjem gozdov, trans- portom lesa, popravilom gozdarske opreme (motornih žag, gozdarskih tran- sportnih sredstev idr.), gozdno gradnjo (zgradbe promei.~e poti, urejanje hu- dournikov idr.), lovom, gostinstvom, tu- rizmom idr. Vsaka od teh dejavnosti ima svoje skupne prihodke (vrednosti tržne reali- zacije) in ustrezajoče svoje »cene pro- izvodnje«, izračunane induktivno glede na normalna uporabljena sredstva, ob- veznosti, osebne dohodke, sredstva skupne porabe in akumulacije - po dejanskih (v povprečju plansko-obra- čunskega obdobja) cenah in vrednosti denarja. Razlike med tema dvema kom- ponentama računanja predstavljajo iskane - rente. Če ima kak tozd poleg glavne dejav- nosti še eno, dve ali več stranskih dejav- nosti, morajo njegovi skupni prihodki zajeti seštevke skupnih prihodkov vseh zajetih posameznih dejavnosti tozda. če npr. gozdarski tozd opravlja poleg izko- riščanja gozdov še enostavno in razšir- jeno reprodukcijo - in to je vsakdanji primer v SR Sloveniji - tedaj gozdarski skupni prihodek obsega realizacijo pro- danih proizvodov izkoriščanja gozdov, ))skupni prihodek« (nadomestilo) eno- stavne in ))skupni prihodek« (nadomesti- lo) razširjene gozdno biološke reproduk- cije. Zadnja seveda zajema vsa nadome- stila, zagotovljena za to dejavnost, tako lastna kakor tudi prejeta v ta namen od drugih soplačnikov. Če tako dosledno izvedemo izračuna­ vanje - v primeru, ko kak gozdarski tozd opravlja dve ali več dejavnosti- ni treba posebej skrbeti za njihove medsebojne usluge (materiali, usluge, delavci idr.). Vsaka dejavnost namreč pri obračunu upošteva svoj skupni prihodek in svoje normalne »cene« proizvodnje (izraču­ nane po dejanskih cenah in vrednosti dinarja). Da bi komisije gozdarskih ekonomi- stov in strokovnjakov SDK mogle izvajati družbeno kontrolo zaračunanih normal- nih »cen proizvodnje«, s katerimi lahko razpolagajo posamezni tozdi in njihovi delovni kolektivi (za to so ti subjektivno zelo zainteresirani), smo predlagali po- seben postopek preverjanja objektivno- sti zaračunane normalne stopnje »cen proizvodnje« za posamezne dejavnosti v tozdih (glej v literaturi točke 1, 2, 3, 4). Ta je naslednji: Navedeni skupni prihodki se računajo tudi tukaj po dejanski višini cen in di- narja - kakor je to prej omenjeno. »Cene proizvodnje« pa se kalkulirajo za posamezne dejavnosti takole: upošte- vajo se knjigovodski obračunski zneski kot vsota porabljenih sredstev, obvezno- sti, osebnih dohodkov in sredstev za skupno potrošnjo in normalna akumula- cija. Nato se od tako izračunanih »cen proizvodnje« odbijejo oziroma se Jlm 491 dodajo razlike, nastale zaradi subjektiv- nih dejavnikov gospodarjenja: - zaradi porabljenih količin sredstev glede na njihove normalne zneske; - zaradi osebnih dohodkov in sred- stev za skupno porabo glede na storil- nost živega dela v primerjavi z njeno normalno stopnjo; - zaradi stalnih stroškov glede na >lkoeficient subjektivne izrabe objek- tivno planiranega (samoupravno doga -· varjenega) obsega proizvodnje«. Ta veriftkacija zaračunane normalne stopnje »izračunanih normalnih« cen proizvodnje je precej zamotana, zato jo bodo uporabili v dvomljivih primerih za to določeni strokovnjaki. Da bi bila naša navodila v tem Uvodu bolj razumljiva, opozarjamo bralce na naše delo, ki obravnava to problematiko za tako imenovano teritorialno organiza- cijo gozdarstva in t. i. funkcionalno orga- nizacijo gozdarstva ( 4). Gozdarstvo SR Slovenije ima t. i. teritorialno organiza- cijo gozdarstva (kakor jo je 1mela SR Hrvaška pred novim zakonom o gozdo- vih (glej v literaturi točko 11). O načinu določanja rente v gozdarstvu v tej orga- nizaciji smo govorili v Uvodu tega na- šega prispevka (glej v literaturi točko 4). Bralec bo lahko opazil, da smo v njem našo prej objavljeno metodo po- skušali čim bolj poenostaviti a rudi izpo- polniti. Obdelava Na temelju vsega, kar smo navedli v Uvodu tega prispevka, obsega naš kri- tični pogled na začasno metodo določa­ nja rent v gozdarstvu SR Slovenije ugo- vore, ki se nanašajo na neupoštevanje subjektivnih dejavnikov gospodarjenja, pozitivnih in negativnih, pri določanju rent v gozdarstvu. Če delovni kolektiv tozda porabi - glede na normative - preveč sredstev, 492 a se mu to razsipanje dovoljuje in za toliko zmanjša renta; če porabi manj sredstev od normiranih in se mu 7.Fl toliko poveča renta, je to pravi »atentat« na stimulativnosti. Če delovni kolektiv tozda posluje s »koeficientom subjektivnega izkorišča­ nja objektivno planiranega obsega«, ki je večji od 1,0, se mu prihranki pri stalnih stroških ne puščajo kot povišanje normalne akumulacije, ampak se mu odvzamejo s povečanjem rente. Če pa posluje s koeficientom, ki je manjši od 1,0, mu presežek stalnih stroškov ne zmanjša vsote normalne akumulacije, ampak se mu to nadomesti iz rente. To je nadaljnji »atentat<< na stimulativnost! Odtod brez dvoma izhaja, da je pred- lagana začasna rešitev določanja rent v gozdarstvu v SR Sloveniji popolnoma nestimulativna in kot taka neuporabna za naš sistem socialističnega samo- upravljanja. Ta rešitev namreč prav kliče po znanstveno utemeljenih finan- čnih stimuJansih, ki ga bodo stalno inten- zivno spodbujali k čim boljšemu gospo- darjenju - poslovanju delovnega kolek- tiva. K omenjenim ugovorom se lahko do- dajo še tile : - V l. in 2. odstavku 92. člena zakona o gozdovih SR Slovenije (lO) se omenja »povprečna akumuJacija« v gospodar- stvu SR Slovenije. Treba je izvzeti tiste vrste »gospodarstva«, ki temeljijo na naravno omejenem zemljišču, tj. polje- delstvo, gozdarstvo, gradbeništvo ipd. (primerjaj osnove politične ekonomije, literaturo v točkah 8, 9 in 5). Ker ne gre za absolutni znesek »povprečne akwnu- lacije«, bi bilo treba navesti, katera njena stopnja pride v poštev - glede na >)skupne prihodke«, »skupne stroške« ali »povprečno vložena sredstva«. V zadnjem piirneru bi bilo treba navesti, ali ta poslovna sredstva obsegajo samo tipična osnovna in obratna sredstva ali pa tudi specifična, tj. osnovno živo lesno zalogo gozda in (eventualno) gozdno zemljišče. Če obsegajo tudi omenjena specifična sredstva, bi bilo treba nave- sti, po kakšnih cenah se bo izračuna vala. - V prvem odstavku 92. člena zakona o gozh SR Slovenije (10) se kot odbitna postavka poleg povprečne »akumulacije« štejejo tudi »sredstva za rezerve«. Menimo, da to ni prav, ker so ta sredstva zagotovljena s povprečno akumulacije (pri blagovni proizvodnji tako v kapitalizmu kot v socializmu). Sicer pa ima zakon o gozdovih SR Slovenije glede na to problematiko v primerjavi s predpisi zakona o gozdovih SR Hrvaške tudi svoje prednosti, npr.: nadom0stila za enostavno gozdno- biološko reprodukcijo in razsrr]eno gozdnobiološko reprodukcijo (slednjo brez soplačnikov zunaj gozdarstva) predpisuje podobno kot zakon o gozdo- vih SR Hrvaške, vendar kot minimalna (~3. člen); za to so si zaman prizadevali gozdarski strokovnjaki gozdne gospo- darske organizacije »Slavonski gozd« Vinkov ci; - če znesek tržne realizacije lesnih sortimentov ne zadošča za kritje stro- škov obračunskih »cen proizvodnje«, ima tozd pravico nadomestila do višine ugotovljenega primanjkljaja drugih gozdnogospodarskih tozdov istega goz- dnogospodarskega območja iz dela do- hodka, ki je rezultat posebno ugodnih pogojev gospodarjenja (92. člen, tretji odstavek); s tem se dejansko posredno zagotavlja ugotavljanje rente na ravni celotnega gozdnogospodarskega ob- močja, kar smo odločno predlagali v vseh naših tovrstnih delih; - priporoča se, da se rente v gozdar- stvu izračW1avajo začenši z realizacijo, tj. skupnim prihodkom, to pa pomeni po omenjeni definiciji K. Marxa, a tudi po vseh naših tovrstnih delih; s tem se izognemo mnogim napakam, ki so dis- kreditirale druge nacme predlaganih izračunov, a tudi načine, predpisane z zakonom o gozdovih SR Hrvaške (glej naše kritične poglede v literaturi v toč­ kah 5 in 6). Brez upoštevanja subjektiv- nih dejavnikov gospodarjenja so, kot smo videli, vse ugodne pričožnosti za- mujene. Zato predlagamo, da se dose- danji predpisi o določanju rente v go- zdarstvu spremenijo v smislu naših nači­ nov določanja rent v gozdarstvu! LITERATURA l. Kraljic, B.: »Odvajanje ekstradohodaka {ren- ta) u šumarstvu u uvjetima promjena cijena i intenzivne inflacije«, Šumarski institut jastrebar- sko, RADOVI 56, Zagreb 1983, s. l 61 2. Kraljic, B. : »Odvajanje rente u šumarstvu na temelju obračunskih, naknadno objek:tiviranih, ka1- kulacija pri sadašnjim uvjetima«, Šumarstvo i pre- rada drveta, 10-12, Sarajevo 1984, s. 335--346 3. Kraljič, B.: »Odvajanje ekstradohodaka, od- nosno renta, u šumarstvu pri sadašnjim uvjetima«, Šumarski institut Jastrebarsko, RADOVI 63, XIII v študiji »Teorijsko-metodološka istraživanja važmjih organizac~skih i ekonomskih elemenata privredji- van]a u šumarstvu (Organizacijski i ekonomski prilezi stabilizaciji šurnarstva)«, disertacija, Zagreb 1984, objavljeno 1985, str. 1-25 i Summary 22.--24 4. Kraljic, B.: »Odvajanje dijeia dohotka zbog izuzetnih pogod.nosti u šumarstvu i rasporedjivanje zajedničkog prihoda na biološku reprodukciju šuma - nakan izlaska novog Zakona o šumama SR Hrvatske«, ŠumarsY.J list, 1-2, Zagreb 1986, s. 15-28 S. Kraljic, B.: "Kriti čki osvrt na odvajanje ren ta, propisano u Zakonu o šumama SR Hrvatske«, Glasnik za šumske pokuse ~umarskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, u povodu 125-godišnjice šumarske nastave u HrvaYskoj, Zagreb 1985, s. 1-15 6. Kraljic, B. : »Krillčki osvrt na Uputstvo o načinu i postupku odvajanja dijela dohotka pri izuzetnim pogodnostima u šumarstvu«, Šumarski list, Zagreb 1986, s. 1-15 7. Marks, K.: »Kapital«, l-III, Beograd-Zagreb 1947-1948 8. Mezel, S.: >~Sintetski. pnkaz pojavljivanja i načina ustanov1jivanja zemljišne rente«, Ekonom- ski institut Zagreb, v »Problemi rente ka o doho- dovne kategorije u socijalizmu«, Posvetovanje v Opatiji 1977, Zagreb 1978, s. 111-123 9. Vrančic, l.: »Teoretske pretpostavke zemljiš- ne rente, poljoprivredne i nepo1joprivredne, u socijalizmu«, Ekonomski institut Zagreb, v »Pro- 493 blem1 rente kao dohodovne kategorije u socijali- zmu«, Posvetovanje v Opatiji 1977, Zagreb 1978, s. 23-52 10. »Zakon o gozdovih«, Ur. list SRS, št. 18/85 11. »Zakon o šumama«, Narodne novme SR Hrvatske, št. 54/83 12. »Uputstvo o načinu i postupku (metodologiji) za utvrdjivanje d.ijela dohotka koji je rezultat rada u izuzetno povolj:Jim prirodnim uvjetima ili rezultat IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF.: 36/37.945.24 pogodnosti na tržištu ili drugih izuzetnih pogodno- sti u stjecanju dohotka osnovne organizacije udru- ženog rada u djelatnosti šumarstva«, Narodne novine SR Hrvatske, št. 4/86 Opomba: Pričujoči članek smo že objavili, glede na to, da so biJe v prevodu večje pomanjkljivosti in napake, ga objavljamo ponovno. Avtorju in bralcem se 1skreno opravičujemo. Uredništvo. Letošnji lesni sejem v Celovcu E. Rebula* Letošnji celovški lesni sejem je bJ pri- bližno mesec dni pozneje kot običajno. Bil je tudi strogo specializiran. Prireditelji si od tega obetajo boljši uspeh, več je časa za poglobljeno delo na posvetovanjih. Prestavitev sejma so pri nas razlagali kot odraz težav pri organiziranju in nekateri celo napovedujejo skorajšnji konec. Organi- zatorji in častni gostje pa trdijo, da s presta- vitvijo sejma v september pride ta v primer- nejši čas in si tako obetajo boljši uspeh. Veliko govornikov je tudi naglasilo primerno lego Celovca, ki je na sredi med ZRN in Italijo, torej v sredi evropskega lesnega tržišča . Poudarjena je bila tudi njegova pri- merna lega glede na gibanje Alpe-Adria. Vse to naj bi zagotavljalo pespektivno bo- dočnost sejma. Sam sejem na gozdarskem področju ni pokazal revolucionarnih novosti. Kot vsako leto pa je pokazal vrsto drobnih izpopolnitev raznih strojev - zlasti žičnih žerjavov - ki kažejo smer razvoja. Kot vsako leto doslej je bil tudi le:os bogat prikaz strojev za »izdelavo drv« raznih oblik: od sekancev do polen. Letos je bil tu pravzaprav poudarek, saj je bila razstavljena množica kurilnih * Dr. E. R.. profesor, BiotehJuška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. 6l000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 494 naprav. To je bilo v povezavi s posebnim posvetovanjem o bioenergij i. Na tem posve- tovanju je bila podana pomembnost in mno- žičnost uporabe lesa za kurjavo. Tu Avstrijci razmišljajo celo približno takole: ponudba lesa. je lre11utno večja od povpraševanja. V razvitih in bogatih deželah lahko to traja dalj časa. Zato je nujno iskati možnosti nove rabe lesa za doseganje ugodnejših cen. V tem smislu so lahko ustrezne tudi primerne rešit- ve za energetsko izrabo lesa. Na tem posvetovanju je bila zlasti po udar- jena prednost lesa kot kuriva zaradi majh- nega obremenjevanja okolja s škodljivimi snovmi in ostanki. Podrobno pa so pnkazall, kako je ta količina odvisna od temperature v kurišču. To pa je odvisno od tehnične rešitve in izvedbe kurišča. Zaključili bi lah- ko, da je vsak les uporabno (tudi gospodar- no) kurivo, toda ne v vsakem kurišču . . Tradicionalni gozdarski simpozij je obrav- naval temo ))Gozdno in lesno gospodarstvo pred novimi tržnimi strukturami«. V okviru simpozija so bili poleg referata zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Josefa Riglerja, dipl. inž., še 4 referati in dve pripravljeni diskusiji. Name je naredil velik vtis nastop ministra. Govoril je o ohranjevanju gozdov in gozd- nem gospodarstvu, o dosedanjih težavah in predvidenih ukrepih. Kot poznavalec je ana- liziral stanje, ki ni rožnato, povedal je, kaj je njegovo mir:istrstvo do sedaj naredilo, kai pripravlja za bodoče. Pri tem je z veliko mero realnosti navajal, kaj bi bilo potrebno (povečati fonde za pokrivanje izgub gozdar- stvu zaradi umiranja gozdov, katastrof in slabe konjunkture, povečati sredstva za re- gresiranje gradnje gozdnih cest, za razisko- vanje ipd.), kaj je izvedljivo in do kdaj bo, ter kaj še ni možno in zakaj ni. Nič ni bilo odvečnih parol in frnz. Zdelo se mi je, kot da zelo odgovorno podaja obračun (poroči­ lo) svojega dela volivcev v pravem smislu tega medsebojnega razmerja. Človek nehote primerja tak ekspoze z razmerami pri nas. Zaključki take primer- jave niso razveseljivi. V okviru samega posvetovanja so refe- renti iz ZRN, Italije in Avstrije obravnavali prognoze porabe lesa, racionalizacijo nje- gove obdelave ter stanje in perspektive tržišča lesa in avstrijske primarne predelave lesa. Zanimiva je bila prognoza porabe lesa v razvitem svetu. Izhaja iz ugotovitve čemo­ grafov o bodočem upadanju števila prebi- valstva v razvitih deželah (npr. ZRN) in o njihovi čedalje višji življenjski ravni. Posle- dica je manjša poraba lesa za stavbno pohištvo in cenejše vrste pohištva, pač pa narašča poraba plemenitega lesa za razne obloge, lesene okraske ipd. Večino tega leta kupijo lastniki v primerno obdelani obliki (oskobljani in primerno profilirani) in ga sami tudi vgradijo. Od tod izhaja, da bo povečano povpraševanje po najboljšem in primerno obdelanem lesu. Ta les bo dose- gel visoke cene. Nasprotno pa bo čedalje manj povpraševanja po deskah povprečne kakovosti. Referent (dr. Jiirgen Schrader) meni, da prognoze F AO o porabi lesa držijo za dežele v razvoju, dočim bo v razvitem svetu poraba lesa stagnirala ali pa celo upadala. Pri tem je treba upoštevati po- nudbo iz povojnih nasadov in opuščenih zaraščenih kmetijskih površin. To lahke vodi v stanje, ko bo dolgoročno ponudbo vP.č:jo od povpraševanja z vsemi posledicami. Referenti so ugotavljali relativno zaostaja- nje avstrijske primarne predelave lesa. Per- spektivo vidijo v koncentraciji ( !) žagarstva. Kriza povzroča prestrukturiranje in zapira- nje majhnih obratov. Zanimivi so predvideni ukrepi za sanacijo stanja. Pn tem predvidevajo, da bo še vedno velika ponudba razmeroma cene- nega lesa povprečne kakovosti, standardnih mer in v dolgih nabavnih rokih iz ZDA. Kanade in Vzhoda. Zato vidijo rešitev v aktivnem trženju, kjer pa veljajo naslednji postulati: - trženje ni iskanje tržišča za svoje izdel- ke, pač pa prilagajanje proizvodnje potre- bam (povpraševanju) na tržišču . Temu naj bi se prilagodili tudi gozdarji. (Niso povedali kako. Osebno menim, da je namensko kro- jenje in sortiranje, ki ga omogočajo večje koncentracije, skoraj edina, toda tudi velika in realna možnost.) - Razdrobljene lesna industrija ne more pri trženju konkurirati proizvajalcem alter- nativnih proizvodov (industrija umetnih mas, kemijska industrija), ki je zelo koncentrirana in centralizirana ter lahko tako izdvaja ogromna sredstva za raziskave, razvoj in trženje. Relativno majhni lesnopredelovalni obrati bodo morali najti rešitev in združevati sredstva za trženje in razvojne raziskave. - Dosedanje tehnologije primarne pre- delave lesa, za katere so značilni majhni izkoristki lesa, razmeroma ohlapne (nena- tančne) mere izdelkov in njihova groba površina niso več konkurenčne, ne prina- šajo dovolj dohodka. - V svetu in zlasti v Evropi je zadnje čase vedno pozitivnejši odnos družbe do gozda. Manj so naklonjeni gozdarstvu oziroma gozdnemu gospodarstvu, ki nujno vključuje tudi sečnje z vsemi posledicami. Gibanja, ki gredo v smeri absolutnega varovanja (ohranjevan]a) gozda in ki obsojajo vsako sečnjo kot tako oziroma hvalijo vsako širje- nje gozda, nova pogozdovanja, zmanjšanje sečenj (pri nas npr. reklama Sladkogorske -oziroma neke vrste »bamby« efekt, kot je bil včasih in je še za nekatera divjad - op. pisca) bo treba preusmeriti s poudarjanjem prednosti lesa, njegove uporabnosti, pleme- nitosti v primerjavi s sintetiko, o njegovi vrednosti in o potrebnosti sečenj za zagotav- ljanje stabilnosti in trajnosti gozdov, gozdar- stva in predelave lesa. - Velike možnosti racionalizacij vidijo tudi v tesnejšem sodelovanju gozdarjev in lesarjev. V okvir simpozija sodijo tudi ekskurzije. Letos smo imeli možnost izbirati med dese- timi različnimi ekskurzijami. Vodile so v 495 različna območja Koroške. Vse so obravna- vale lesno predelavo in gozdarstvo. Obrav- navali so skupen problem značilen za dolo- čeno območje. V organizaciji sejma, simpozijev in eks- kurzij je precej novosti. Tudi ta, da so OXF. : 36.377 povečane kotizacije. Izgleda, da so uspešne. Udeležencev na prireditvah je bilo več kot lani, stekle pa so tudi vse ekskurzije. Med referenti letos ni bilo Slovenca. Ne vem vzroka. V se kakor pa to ni pohvalno. Enotedenski študijski obisk na Norveškem Jernej Ude Z Norveško in norveškim gozdarstvom sem se imel priložnost seznaniti dokaj dobro že pred 25 leti. Ponoven obisk mi je omogo- čila enotedenska štipendija norveškega zu- nanjega ministrstva. Obisk je bil seveda koristen in lahko primerjamo stanje prej in sedaj s stanjem pri nas. že pred leti je bila razlika, danes je razlika neprimerno večja. Program, ki so mi ga sestavili norveški kolegi, je bil bogat in natrpan. Žal ga je motilo slabo vreme. Sonca ves teden nismo videli, doživel pa sem tudi neurje, kakr- šnega Norvežani ne ponmijo. Ves teden je bolj ali manj deževalo, kar pa delavcev v gozdu ni motilo. Z najdražjimi stroji delajo celo v dveh izmenah. Le na enem delovišču delavci niso bili, ker tja niso mogli priti zaradi poplavljene ceste. Mi smo prišli s terenskim mercedesovim vozilom. Tudi mi ne bi prišli, pa je v navodilih o uporabi tega vozila pisalo, da tovarna ne priporoča vožnje po vodi, globlji od 60 cm in dalj časa kot eno uro. Mi smo se vozili le dobro minuto po vodi, globoki 30 cm. Ogledali smo si prototip Iglandovega žerjava, le ne v obra- tovanju. Norveški gozdarski raziskovalni inštitut ali kratko NISK, kot ga imenujejo, se je zelo razširil, zlasti oddelek za gozdno tehniko. Danes ima oddelek lastno poslopje v sklopu celega inštituta z moderno mehanično de- lavnico, laboratorijem in poligonom za razne preizkuse in meritve z vso potrebno opre- mo. Na oddelku je zaposleno 28 oseb, od 496 tega 12 ruziskovruccv. Pred 25 leti je bilo vseh na oddelku le 12. Oddelek že deset- letja vodi prof. Ivar Samest, ki ima največ zaslug za njegovo vsestransko dejavnost in razširitev. Raziskovalne teme oddelka zaje- majo področje proučevanja dela z ergono- mijo, gozdarsko mehanizacijo in študij teh- nologij, gradnjo in vzdrževanje gozdnih pro- metnic s planiranjem, terensko klasifikacijo in ekonomske kalkulacije. Ta oddelek je najmočnejši. Poleg tega oddelka ima NISK še 9 oddelkov, ki pokrivajo naslednja pod- ročja: - oddelek za gozdno ekologijo (kemične analize, problemi zamočvirjenih gozdnih po- vršin, problemi kislih padavin, ekološki učinki uporabe glifosata); - oddelek za varstvo gozdov (poškodbe, ki jih povzroča divjad, insekti in mikroorga- nizmi); - oddelek za obnovo gozdov (pomlajeva- nje, možnosti pogozd.itve severne Norveške, možnosti premen); - oddelek za gozdno proizvodnjo (boni ti- ranje, nega, redčenje, gnojenje, meho- racije); - oddelek za genetiko (provenienca, razne drevesne vrste, semenarstvo); - oddelek za lesno tehnologijo (kakovost lesa, skladiščenje, les in energija); - oddelek za taksacijo. Dislocirana sta še dva oddelka (v bližini Bergna), in sicer oddelek za biologijo in oddelek za gozdno proizvodnjo. Ukvarjata Državna gozdarska šola - S0NSTERUD se s p_roblemi v obmorskih razmerah ob zahodni norveški obali. Sploh imajo v načrtu tudi obsežHej.še raziskave na tehničnem področju. Zaradi toplega zalivskega toka pozimi tla ne zmrzne jo, nosilnost tal je zaradi zamočvirjenosti majhna, kar pa otežkoča pridobivanje lesnih sortimentov. Na vsem inštitutu je danes zaposleno 170 oseb, od tega 39 raziskovalcev. Lansko leto je NISK razpolagal "S skoraj SO mio NKr (po sedanjem tečaju ok. 6,5 milijarde din). Seda- njo organizacijsko obliko pa nameravajo spremeniti. Namesto sedanjih lO oddelkov predvidevajo 4 sekcije. Z združitvijo nekate- rih oddelkov naj bi poglobili sodelovanje strokovnjakov zaradi kompleksnosti raz- iskav. Rešiti pa morajo še vrsto vprašanj tehnične in ne nazadnje personalne narave. NISK je v kraju Aas, o k. 30 krn južno od Osla, v univerzitetnem naselju, kjer je tudi gozdar- ska visoka šola. Tudi terensko raziskovalno postajo v Hur- dalu sem imel priliko obiskati. Silvifuturwn, kot jo imenujejo, se je tudi močno razširil. Pred 25 leti je bilo tam le manjše poslopje, danes stoji zraven starega poslopja velika stavba z moderno učilnico in možnostjo nastanitve za 40 oseb. Objekt rabi za raz- iskave in terenske meritve, študentje visoke šole pa tudi opravijo del terenskih vaj. Postajo vodi upravitelj, ki slabi za nekaj nad 900 ha gozdov, kolikor jih Silvifuturum obse- ga. Te površine je dobil NISK v upravljanje leta 1959. Od takrat dalje tam gospodarijo po zamislih prof. Samseta. Zgradili so potrebne gozdne ceste, po- vršine pogozdijo s sadikami v medsebojni razdalji 1,4 m in v vrstah, ki so med seboj oddaljene 2,8 rn. Taka pogozditev naj bi olajšala strojno redčenje, seveda pa tudi končni posek. Vsak obiskovalec te postaje iz inozemstva posadi smrek.ico v nekakšnem spominskem gozdu. Kljub dežju sem se potrudil in uspel najti nekaj lepih dreves, ki so jih že pred leti tam posadili slovenski gozdarji. Ob vsa- kem drevescu je narmeč priimek in ime ter država na pločevinasti tablici. Najlepša je tista, ki jo je posadil Dušan Jug. Iz programa je izpadel ogled še ene raziskovalne postaje z nazivom Silvimontana v laaju Kviteseid. To raziskovalno postajo ima oddelek za gozdno tehniko od l. 1970 dalje. Nekaj čez 750 ha zajema predvsem 497 Raziskovalna postaja SiJvifuturum v Hurdalu težke hribovite terene (kar 60% te površine ima nagib nad 30% ). Postaja je namenjena predvsem proučevanju pridobivanja na tež- kih terenih predvsem z uporabo raznih gozdnih žičnih žerjavov. O gozdars}(em muzeju v Elverumu, kak- šnih 130 km severno od Osla in proti švedski meji, sem pred 25 leti le slišal. Letos pa sem ga imel tudi priliko videti. Vredno je bilo, le škoda, da je od Ljubljane tako oddaljen. Ustanovljen je bil leta 1954. V modernem poslopju sta poleg gozdarskega še lovski in ribiški muzej. Muzej je res muze) in obisko- valec se lahko natančno seznani z rc..zvojem gozdarstva v tej deželi z bogato gozdarsko tradicijo. Šte·vilni eksponati prikazujejo vso pestrost razvoja od prvih človekovih pose- gov v gozd. Poudarek je na opremi, ki so jo uporabljali v preteklosti. Od preprostih vrst orodja, zbranih z raznih območij, po- trebnega za podiranje in obdelavo dreves, preprostih vrvi, pletenih iz brezovega ličja ter preprostih spravilnih pripomočkov, raz- stava obiskovalca pripelje do prvih motor- nih žag in prvih traktorjev, kjer se zgodovina konča. Česar ne prikazujejo eksponati, je dopolnjeno s fotografijami. Seznaniš se s 498 socialnim položajem gozdnih delavcev in njihovim življenjem. Lep in vsebinsko bogat prikaz, vreden ogleda. Zanimiv je rudi lovski in ribiški del, katerega pa sem si zaradi pomanjkanja časa lahko le bežno ogledal. Kratek obisk je bil namenjen tudi šoli v Silnsterudu. Ta gozdarska šola ni edina. Imajo še štiri in poleg tega tri šole za gozdarske tehnike. Šola je bila ustanovljena l. 1946 in je največja. Na takratni poklicni šoti za gozdne delavce, kot se je imenovala, so začeli z organizacijo pet tedenskih teča­ jev, s čimer naj bi dvignili izobrazbeni nivo gozdnih delavcev. ŠOla je večlaat menjala ime in se danes imenuje Državna gozdarska šola. Težišče je danes na enoletnih in pollet- nih tečajih. Moderno šolsko poslopje je bilo zgrajeno l. 1962, razširjeno pa leta 1983. Skupno z učilnicami, delavmcarni, upravnimi prostori in interna tom ima 4000 m2. Med vsemi šo- lami ima najmodernejšo opremo: 2 zgibnika. 12 adaptiranih kolesnikov, 5 najmodernejših tovornih traktorjev (»forvarderjev«), 2 buldo- žerja za gradnjo cest, li kombijev za prevoz učencev na teren, 7 zavetišč - prikolic in 72 motornih žag - te zamenjajo vsako leto! Pred 26 leti je imela šola le 3 lanetijske adaptirane traktorje in l zgibnik. Šola leži 7 krn od trgovskega in upravnega centra Flisa. Gozdovi so v zasebni lasti. V teh gozdovih v radiusu 30 km imajo vse potrebne praktične vaje. Svojih gozdov šola nima. Internat ima 74 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. V vsaki sobi je tekoča voda. Internat ima skupno dnevno sobo in jedilnico. Za razvedrilo v prostem času imajo učenci na razpolago biljard, video in TV sobo, pripomočke za telesno razgibavanje, zračne puške, temnico in mehanično delav- nico. V bližini je osvetljena tekaška proga s streliščem. ŠOlanje je brezplačno, učenci morajo pla- čati le materialne stroške. Vsak učenec mora imeti svojo osebno varovalno opremo. Predpisana je čelada, zaščitne hlače, jopič, obutev in rokavice. Učencem na tečajih, ki trajajo dalj časa, prispeva šola znesek v višini 800 NKr za nakup opreme. Ta enkratni znesek predstavlja približno l/3 vsega zne- ska, potrebnega za nakup vseh sredstev (samo zaščitne hlače, ki so najdražje, lahko stanejo toliko, kar je odvisno od znamke in kvalitete). Za celotno oskrbo v internatu moraj~ učenci plačati 1200 NKr mesečno. Za izobraževanje lahko dobijo učenci pod ugodnimi pogoji državno posojilo ali štipen- dijo. Izobraževanje za gozdnega delavca traja dve leti, nameravajo pa ga podaljšati na tri leta. Po končani šoli za gozdne delavce se lahko kandidat vpiše na šolo za gozdarske tehnike, ki zopet traja dve leti. Pogoj za vpis na šolo je uspešno končana devetletna osnovna šola. Po vpisu na goz- darsko šolo obiskuje učenec prvi razred oziroma tečaj, kot pravijo (osnovni gozdarski tečaj), ki traja eno leto, od sredine avgusta do sredine junija. Vseh ur je 1330, od tega 30 % splošnih predmetov Uezik, telesna vzgoja, biologija, kemija in fizika ter geogra- fija) in 70 % strokovnih. Od ur, predvidenih za strokovne predmete, jih odpade na prak- tično delo 75 %. Tedensko je predvideno 3 dni praktičnega dela in 2 dni teorije. Izpit po tem prvem letu ni potreben, učenec dobi le potrdilo, da ga je obiskoval. Po končanem l. razredu oziroma tečaj;~ se lahko učenec vpiše v 2. razred oziroma gozdarski tečaj . ~tevilo ur je enako kot prvo leto, le delež predmetov je spremenjen. Od splošnih predmetov imajo učenci le jezik in telesno vzgojo, biologije, kemije in fizike ter geografije nimajo več. Imajo pa strokovno računstvo. če še računstvo smatramo za strokovni predmet (od 100 ur jih je kar 80 predvidenih za praktične izračune), odpade na splošna predmeta le 15% vseh ur, ostalo pa so strokovni predmeti. Delež praktičnih vaj pa je v obsegu teh ur nekaj manjši kot prvo leto (le okoli 55 % ). Praktične vaje i?:Vajajo ne glede na vremenske razmere. S sabo vozijo zavetišča . V vsakem zavetišču je prostora za 6 učencev. V ta drugi gozdar- ski tečaj se lahko vpišejo tudi učenci z drugih šol, ne da bi obiskovali osnovni enoletni tečaj. Pogoj pa je opravljen posebni polletni tečaj s 665 urami. Po drugem letu imajo učenci izpite in dobijo spričevalo. ŠOla organizira še druge tečaje, na primer tritedenskega za žičničarje, šesttedenskega za delo z motorno žago in še nekatere. Težav z učnim kadrom šola nima, imajo pa težave z učbeniki, ki jih primanjkuje. Vsak bralec teh bežnih vtisov naj sam primerja naš razvoj v petindvajsetih letih. 499 Nadaljevanje iz št. 9 KOHL, M. Gegenwaertiger Stand der Methoden zur Inventur uod Uberwachung gefaehr - deter Waelder AFZ 1987 22 573-577 KUBLIN, E. Statistiche Auswertungsmodelle fur Waldschadensinventuren- methodische Uberleg:mgen Forstw. Cbl. 1987 106 2 57-67 LOKV3NC, T. Vyber sadboveho materialu pro zalesnovani imisnich holin Lesnicka prace 1987 s 2-)4-208 MATIJAŠfČ, D. Umiranje gozdov z interpretacijo aeroposnetkov Rastje 1987 23 S 4-5 MAZURSKI, K. R The Destruction of Forest in the Polich Sudetes Moutains by Industrial Emission Forest Ecology and Management 1986 17 4 303-315 MEYER, F. H. Der V erzwcigungsindex ein Indikator fur Schaeden am Feinwurze1system Forsw. Cbl. 1987 106 2 84-92 * Die Immissionsresistenz- em Zusarnmenspiel von Eerbgut und Um welt AFZ 1987 21 54 7 NERL. W . Wald- Waldsterben- Wild Der Anblick 1987 6 219-222 * Die Sache mit der Wa1dluf: AFZ 1987 22 558-560 RABL, K. Waldschadenskongress Gmunden: Pessimismus uberall Holz Kurier 1987 42 20 15 ROHLE, H., SCHMIDT, J. Vergleichende Beurtei\ung von Schadstrukturen und Zu- wachsmerkmalen geschaedigter Fichtenbestaende anhand von terrestrischen Erhebungen und Luftbildaaufnnhmen AFZ 1987 15 382-386 SACHER, F., SACHER, U. Strukturoko1ogische Uber1egungen zum Wa1dsterben AFZ 1987 22 569-571 * Hofnung auf 1uftstickstoffbindende Nahrungspflanzen AFZ 1987 22 572 SCHMITT, U., RUETZE, M., LIESE, W. Rastere1ektronenmikroskopische Untersuchungen an Stom ata von Fichten- und Tannennade1n nach Begasung und saurer Beregnung EJF Pato1ogy 1987 17 2 118-124 SMIRNOV, I. A Gazovynoslivye derevja i kustarnikl Lesnoe hozjajstvo 1987 4 65-67 ŠERTEL, A. Umiranje gozdov Viharnik 1987 20 57 ULRICH, 8. Forschungscentru:n Waldokosysteme/ Waldsterben Der Porst- und Holzwird 1987 42 9 248 VOLK, H. Umweltsorge durch Waldbiotopkartierung AFZ 1987 22 565-568 ZABUKOVEC, I. Varujmo gozdove Rastje 1987 23 4 2-4 UMIRANJE GOZDOV (1987- junij) BRABAENDER, H. D. Wirtschaftliche Dimensionen der Wa1dschaeden in der Bundesre- publi.k Deutschland und Kosten von Sanierungsmassnahmen forstarhiv 1987 58 2 43-50 KOMLENOVIC, N., PEZDIRC, N. Koncentracija sumpora u lišču nekih vrsta drveca u lstn 1 Hrvatsk:om Pnmoqu ŠL 1987 111 l-2 S-17 METTENDORF, B., Holzapiel. W., SCHILLING. H. Gesundheitzustand au f , den Beobachtungsflaechen der F'VA Baden-Wurttemberg-Stand: Herbst 1986 AFZ 1987 15 366-368 * Zusammenwirken verschiedener Faktoren bei der Erkrankung vomn Hochlangen fich- ten AFZ 1987 15 378 POLLANSCHUTZ, J. Zur Kritik an der Waldzustandinventur Holz-Kurier 1987 41 13 l-3 PRPJC., B. Sušenje šumskog drv eca u SR Hrvatskoj s posebnim osvrtom na opterecenja Gor- skog kotara kiselim kišama s teškim metalima ŠL 1987 111 l-2 53-60 STRAVINSKENE, V. P. Izmenenie radialnogo prirosta derevev v zone dejstvija pro- myšlenogo zagrjaznenija Lesnoe Hozjajstvo 1987 5 34-36 500 Gozdar t v MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XLV USTANOVITELJICI sin k Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR SloveniJe in Samouprc:vna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije IZDALA Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdar.stvrJ in l~smstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. UREDNIŠKI ODBOR dr. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Marko Kmecl, dr. Marjan Lipoglavšek, mag. Zdenko Otnn, Zmago Zakrajšek TISK Tiskarna Tone Tomščič, Ljubljana Naklada 2000 izvcdov LJubljana 1987 Vsebina l. Gozdna ekologija in gozdnoprostorsko načrtovanje Ekološka ill sesto]na predstavitev pogorja Mija, jože Papež . .. .... ....................... . Specifične st gospodarjenja in načrtovanja v zasebnih gozdovih, OE Gorica. Vlad; mir Cenčič ... . Divji pete:in m lovsko sprenevedanje, Ivan Veler ...... .............. ..... ..... ... .. ... ... .. .. ............. . Problemi varstva zraka v Sloveniji, Dušan Hrček ................. ...... ..... . ... ... .. .. ..... ..... . .. ................ . Umiranje gozdov ...... ... .. .... .... ....... .......... ... ..... ... .. .. ........ .............. ... .... ............ ... .... ... ...... .. .. ............. ... ........ . Spreminjanje krajine, Edo Kozorog ·-··-··-·---...... ... .. ............ .... ............ ..... ..... .... . ... .... .... ... .... ... ... ........... . Metodološki pnstop za izdelavo s1stema gozdarskih kart. Milan juvančič .... .... .. ... ... ... ....... . Analiza gospodarjenja s srnjadjo v Trnovskem gozdu v obdobju 1965-1984 ...... ......... ..... ............. .. Prispevek k poznavanju pršic šiškaric (Erioplydae) na gozdnem drevju v SloveniJi, janez Tilo:_;šek .......... .. ..................... . ........................................................ ... .... ... ... ... .... ......... ......... . Virusi okužujejo gozdno drevje, jožE Maček ............................. ............. ....... ... .. ... ... .. .. ........................ . Temeljm principi polifunkcionalnegc. gozdnogospodarskega načrtovanja, Franc Gašperšič ...... . Gozdna arhitektura m ornamentika, Lado Eleršek .. . ..................... .... ... .. ... ............ . Nova domneva o vzrokih odmiranja gozdov ....................................................... ... .... ........... .. .... ........... . Umiranje gozda na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana, Marko Udovič .. ... .. .. ... ... .. .. ....... . . Primarni vzroki za pojav umiranja gozdov, Melamja Lešnjak .......................... .... . Mednarodno posvetovanje znanstvenikov o umiranju gozdov, Dušan MJmšek Pravljica o starem bukovem gozdu, !gor Dakskobler ............... .......... ... ..... .. Prvotna domača ljudstva skrbniki zemlje. jJm Russell Gozd z antropološkega vidika, Anton Trsten;ak ...... .. ........ .. ........ .. ..... .. ................. .. ................... . Okolje in odgovornost gozda rja, Man sur Khalid ................... .. ... .. ........... .... ... ..... .. .. 2. Genetika, drevesničarstvo in gojenje gozdov Vegetattvno razmnoževanje pravega kostanJa (Castanea sattva MilJ.). Lado Eleršek, Dušan jurc, 45 50 99 134 139 148 157 179 233 257 265 299 307 389 395 419 432 446 452 456 jože Grzin . .. ........ .. . . . . .. . ... . .. . ... ... ... . .. . .. . ... .. . . . . .. . .. . .. . . . . .. . . . . . . .. . .. ... ... ... . .. . . . . . . .. . .. . .. .. . .. . . .... . .. .. . . .. ..... .. . ... . .. .. .. .. ... .... ... 72 Gospodarjenje s pnhranjenct hrasta, jože Kovačič ........ ...... ..... .. ... ... ... .. ..... ... ...... ......... ... .. ................. .. 123 Pali.nologija in njen pomen za gozdarstvo, Meta Culiberg .. ... .... ... .... .. .... . .... .... ... ......... ... ... ... ... ... ... .... . 140 Proizvodna dobu in njen pomen pri nučrtovunju v gozdurstvu. Marjan Kolar ..... .. .. ....... .... ... .. ...... 209 še o kvaliteti gozdnih sadik, Marjan -Zupančič ........... ..... .......... ........ .. .. ... .. ... ..... ... ..... ... .. , .. , .. ,... .. ...... 285 Ali kaže pri nas saditi tudi rdeči hrast (Quercus rubra L.)?, Lado Eleršek ... .. .. ...... .. ... ..... ..... .. 479 Pomen gozdne biotehnologiJe za gozdarstvo. Igor jennan . ... ..... ... ... ... . ..... .. ... .. . 485 3. Izkoriščanje gozdov, gozdna mehanizacija 1n ergonomlJa Zaključkl m ugotovttve semmarja o sečnospravilnem načrtovanju v zasebmh gozdovih ter nekateri referati ...... .. .. ..... ........ .... ... ................. ... . .... .......... ... ... .......... .. .. ....... ............................ ..... ............. . 1 Sečnospravilno načrtovanje v zasebnih gozdovih, Edvard Rebula ...... ..... ... .. .. .... .. .......... .. . . .... .. .. 12 Sečnjč:l m spravtlo lesa na TOK Gozdarstvo Radlje, Silvo Pri tržnik .. . .. ... .. ..... .. ....... .. .... ..... .. . .... . ... .. . .. 17 SečnospraVJlno načrtovanje v zasebmh gozdovth, Zdenko Otrin ................................ ... ......... ..... ... ... . 53 Vphv izgradnje gozdnih prometnic Gl proizvodnjo v gozdu, Em!l1jan Tra! ela . . .. .... ..... ... ... .. . ... .... 68 Varnost dela in globina zaseka. jemej Ude ............................................... .................. ....... .. ... ... ...... .. ..... 78 Poraba gonva pn prevozu gozdnih sortimentov, jože Kure ......... ............. ................... 120 RazVOJ spravila lesa m prOizvodnost prilagojenih traktorjev na TOZD Gozdarstvo Snežnik, Franci Furlan ....... ............ ................................ ............................... ................................................................. 223 Skupinsko delo v gozdni prmzvodnji, Milja Cimperšek ................... ........... ... .................................... .. . 277 čas sečn]e in obdelave iglavcev po rastiščih, Edvard Rebula ................................................ ............ 381 Položaj telesa pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu. Ergonomski simpozij v KUOPIV na Finskem, Marjan Lipoglavšek ..................... .............. ...................................... ............ ......... 412 4. Ekonomika, organizacija in zgodovina Speciflčnoi3t zasebnega sektorja gozdarstva in njthov vpliv na orgamzactjo proizvodnJe v zasebmh gozdovih, !z tok Winkler ..................... ........................................... .................... ...................... .... ....... ....... .. . 4 Kalkulacije. stontev, opravljemh v gozdoVJh zasebnega sektorja v Sloveniji, Slavka Kavč1č ......... 22 Porazdelitev prodajne vrednosti gozdnih lesnih sorllmentov zasebnih gozdov, Cveto Velikonja 30 Prehojena pot podružbljanja proizvodnje v zasebmh gozdov1h SGG Tolmin. lgnac1j Pišlar 39 Pristopi k J::;lagovm proizvodnji v zasebnJh gozdovih, Marko janež ... ........... .. ... .... ...... .... .... ...... 54 Večnivojsko načrtovanje v gozdarstvu janez Pogačmk .... ..... .... .. ...... 61 Na katenh osnovah graditi sistem nagrajevanja za gospodarno delo s traktorji, jože Debevc ... 90 Prispevek k puZJia vanju gozdarske zakonodaje v SrbiJi v 19. stoletju, JiJ)a MJha]JovJt .................. 100 Poročilo o delu in problematiki Splošnega združenja gozdarstva Slovemje za leto 1986 .... ....... .. 109 Novi organi združenja .. .. ................ .... ...... . .. ....... .... ............. .. ...... .......... .. ........... 116 Program dela Splošnega združenja gozdarstva SloveniJe za leto 1987 .. ....... . .. ......... ................ ..... 117 Kritičen pogled na določanje rent, predpisanih v zakonu o gozdovih SR Slovenije, Branko Kral}JČ 174 Ekonomska m ekološka situacija avstr_jskega gozdarstva v začetku leta 1987 201 Nabavna cena kot kazalec stroškov delovne ure stroja pri spravilu lesa, Boštjan Kosir ..... ...... .. 242 Samoupravna mteresna sk.'Upnost za gozdarstvo Slovenije. PoroČllo o uresnicevanju samouprav- nega sporazuma o remeljih plana samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1986 .... .......................... ..... ... .. ........ 313 Samoupravr_a interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem razpiSa za sofinanciranje melioracJ) gozdov in pogozdovanJ ter odpiranja gozdov z gozdmmi cestami za leto 1987 ......... .. ... ......... .. ... ... ... ................ .. .......... ... .. .... .... . ....... .......... ..... ............ ................. 361 Obrazložitev k sklepu o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracJj gozdov in p:::Jgozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami ...... .......... ... .... . .... . .. . . .. . . . ... .. . . .. . . 362 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinan- ciranje dejavnosti posebnega družber_ega pomena na kraškem gozdnogospodarskem obmoČJU za leto 1987 ..... ..... .................. ......... ................. .. .... ........ .... ......... ....... ......... .. .... ......................... 363 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovemje. Poročilo o z2htevku Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa, Sežana. za C.odelitev sredstev SlS za gozdarstvo SloveniJe za sofinanci- ranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju 364 Samoupravna mteresna skupnost za qozdarstvo Slovenije. ZaklJučni račun za IP.tn 1986 366 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovemje. Sklep . .. . .. . . .. . .. .... .. .. ... . . . . .. . .. . . . . . . .. . .. . . . . . 367 Osebni dohodkt gozdnogospodarskih organizacij, ugotovljem na podlag1 mere uspešnosti IZ slo- venskega družbenega dogovora, Slavko Kavčič ... ..... .......... ....... . ........ ................. 369 Clovek m evo!uc1ja, B. Lotsch. B. KJotzl .... .. ...... .. . ....... ....... ..... ... ... ... .. ... .... ...................... 463 Kritičen po·;rled na določanje rent, predpisanih v zakonu SR Slovemje, Branko KraJjj(; 489 5. Kadri, izobraževanje, informacija Ugotovitve in sklepi republiškega sernmarja »Gozdne učne poti v SR Slovenij!« 59 Pri kovaštvu Divjak, Loč1ca l. G3313 Pulzelct lctl1k0 naročite ......... .. .. ..... ......... ...... ...... .. ......... 60 Obvestilo o XVIII. kongresu IUGB. S. Valenlmčič .. ....... ... .. ....... ........ ......... .. .. . ......... 77 Samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990 81 Nekatere novosti v ogrevalni tehniki na domačem tržišču, Lojze Žgajnar ....... 129 Gozdarstvo danes in jutn. Zdenko Olrin ... .... ... ................. ..... . ..... .. ..... 145 Našt·nestorji, Cveta Koler ......... .... ........ ........ ... .... .. .... ....... ..... ... .... ....... ... 147 Mavricij Scheyer .. ..... ........... .............. .. ........ ....... ............ ...... . ... ... ............ .... ........ .. ...... ....... 147 Težave v gozdarstvu - knza kadrov 150 Pomembnost izobrazbe orgamzatorjev Ln izvajalcev mehanizmmega gozdnega dela za obvarova- nje gozdov pred škodo, Zdravko TuTk 167 Janko Prneister-Vijanski ... .... .. ... .. .. ... ..... . ... .. .. ,. ........ .. ... .... 206 Leopold Hubegel . . . ..... .. .. .. .. ....... .... ... .. . ... ..... 207 Janko Urbas ... ............ .. .. .. . . .. .. .. ......... , .. ,... 207 ]osip Ciril Oblak ... ...... . .. .. .. .. .. .. ....... .. .. .......... .... . ..... ....... . ..... ....... ....... 208 Vojko Koprivnik ............. ........ .... ..... ... ....... ........ .. ... ....... .... . 208 Mednarodm sejem gozdarstva in kmetjstva - Kranj 87, Mirko Medved, jernej Ude 249 Namesto gozdarske krom ke, črtomir Vilhar ....... .... .. ...... ......... ......... ....... .... ......... .. ..... 253 Gvido Srebotnik .. . . . . .... . .. . .. . . . . . .. . . .. .. . . . . . . ... . .. . .. . . 260 Robert Premerštajn ... . ......... .. .. . .. .. ...... .. ... .... ... ........... ... .......... ...... .. .... .. . ........ ..... . 260 France Skala ........... .... ........ ........ ....... ........... .. ... .. ............ .... .... ........ .. .. ..... .... 260 UvajanJe osebnega račtmalmka v gozdarstvu, V1d MikuJj(: .. . . ..... .. ...... .... .. ... ... ... ....... .... ... ... 262 Opravičilo .......... .................... ..... .... .. ...... ,. ....... .. .... ... ......... ....................... 264 Propozictje gozdarskega vestmka ........ .. ...... .. . ....... ... ..... ... ................... 276 Vabtlo k sodelovanju ..................... . .. ... ..... .......... ...... . ..... ...... 284 Bodoče raziskovalno delo v oozdarstvu. Dušan Mlinšek ..... .. .. .. ..... .. .......... . .... .... ... ,. . ....... .... ....... 292 IUFRO 18. svetovni kongres,-Ljubljana, JugoslaVIJa 1986 . ......... .. ................... .. .. .. .. ..... 297 Obveščanje ~avnosti o gozdnem delu, M1ha Marenče ... .. ... ... .. ... ........... .. ..... .. .... ... ... ..... ... .. .. . 305 Bukvam gre pa na smeh. Igor Dakskobler . . . . .... .. . .. . .. .. .... 308 Franjo ]urhar (16. Il. 1901-21.9. 1986). Lojze FunkJ .... ... .. ........ ..... ........... ....... ... .. ......... ..... .. ........ 3!1 Evgen Zavodnik ................ .. .. .. ......... ... .. ........ ... ............ ............. .... ......... .... ............. .... ... . ... 312 Svet ljubljanskega regionalnega zavode. za varstvo narave m kuliurne dediščme. Razp1s 368 Deklaracije 18. svetovnega kongresa IUFRO ......................... ... ....... ... ... ........ .. ...... ........ ....... ......... .. ...... 400 Prvo zasedanje izvršilnega odbora !UFRO po kongresu v Ljubljani, Dušan Mlinšek ..... .. .... .. ....... 405 Pripis k sliki ..... ..... .... .. .... ....... ... ..... ....... .. ..... . .......... ... .. .......... ... .......... ... ... ................. .... 406 Boštjan Anko ...... ... .. ..... . .. ..................... .. .. .. ........... ..... .... ... ... ... .... ... ... ... .. .... ....... ......... ......... ........... ...... ... ..... . 407 Elmia 1987, Mar;an Lipoglavšek ............. ... ............... .. .. .... ............ .. .... ........... . ...... ... ..... ..... ... .. ....... .......... 416 Kaj so skandinavske in kaj naše razmere, jemej Ude ....... .. .... ... ....... .......... ................. .. ...... .. .. .. .. . 417 Vladislav Beltram, 1902-1986. Lojze Funld .. ... ........ ..... .... .... .. ....... ... ... ...... ... ...... .. ......... .. ............ .. .. 421 Stališča do študijskega programa VJsokošolskega študija ..... , .. .. .... .......... ...... .. ..... ... .. ............... ... 431 Letošnji lesni sejem v Celovcu, E. Rebul"'l .. ......... ....... ...... .... ..... .. .......... ......... ....... ...... .. ... .. ... ..... ... ...... 494 Enotedenski študiJSki obisk .na Norveškem, jernej Ude .. .. ....... . .. .... ........ . ... .... .... .. ........... ... .......... 496 6. Književnost Izšla je knjiga o idnjskih gozdovlh, Nace Pišlar .......... ... ........... .. ... .... .... .... ..... .. .. ..... ........ . .. ..... 98 Plavljenje lesa m splavarjenje po Dravi, SavinJi in Savi, Z. Turk .... ..... ...... ..... ......... ........... .... .. .. .... ... 108 Z gozdno genetiko proti umiranju gozda Marjan Zupančič . .... ... .... .. .......... .. ................ ............... ... 153 Pogozdovanje, Lado Eleršek .... ....... ........ ... .... ........... ..... ........... ...... ...... ... ... ... .................... .... ...... ... .. .......... 154 Nov učbenik iz ekonomike gozdarstva, Iztok Winkler ..... ... .... ,...... ...... .. .......... ... ..... . .... ... .... ... ... ....... 261 Pregled virov s tematiko »Umiranje gozdov«, Marja Zorn ......... ...... ... .. ........ ....... ........ ... ............... ... ... 380 Gozdarstvo v encikJopedt]skih pnkazih, !ztok Winkler ............ ... ,.. ....... ........ ........ ..... ... .. . . .................. 427 Ob nastajanju novega gozdarskega slovarja, jernej Ude .. ... .............. .... .. .. .... .. .. .. ..... .. ............. .... . . ... 428 Novo delo slo·venske ekološke literature. Marjan Zupančič ........ .... ............................... ..... ... 430 Pregled virov s tematiko »W1manja gozdov«, Marja Zorn .. ...... ....... .. ..... ..... ................... .............. .... ... 434 7. Društvene vesti V spomin Elici justin, dipl. inž. gozdarstva, Lado Simončič ..... .. .... .... .. ..... .... ... ...... ..... .. .. ...... .. ........ .... 89 In memoriam Aleksander Kostnapfel. V1ktor KlanJŠČek .. ....... ....... ........ .......... ......... ...... .. .. ... ..... 151 Lojze Funk\- osemdesetletnik, Iztok Winkler .. ................... .. ... . .. ... .. ........... .... 205 Novi organi zveze, Z. Z. . .. .. ... .. .. .. .. . .. .... ... .. .. . . .. . .. ... ... .. .. ... . . .. . .. ... . .. . .. .. . .. ... .. . . .. . . .. . .... .. .. ... .. . .. . .. . . ... ... .... . 264 Uspela prireditev diplomantov ID študentov na 18. IUFRO kongresu v Ljubljani, 1986, SonJa Horvat- lvlarolt ............ ....... .......... ..... ... ....... ... . .. .. ...... .. .. ................ ........ ..... .......... ............... .. ........... ........ 309 Razpis fotografskega natečaja ......... ...... .................. .... ............ ..... ........ ...... ..... .. .... ....... ...... ......... ...... 310 XV. srečanje •)ozdarjev treh dežel Panonija 87., Brankn .~IP.mpar .......... ....... ............ ...... ........ .. . .. , 415 V spomm DtmilriJu Buri. Lado Simončič .... ................ .... .. .......... .... . .. ..... ... .. ... .. 420