Primorski dnevnik
l\2aCel '2hajati V TrStU 3- maja 1945, njegov
Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» ^ Govcu pri Gorenji Trebu-T1* od 18. septembra '944 do 1. majćt 1945 v “Skarni «Slovenija» pod Voiskim pri Idriji, do 8. 'Paja 1945 pa v osvoboje-rjem Trstu, kjer je izSla zavoja številka. Bil je edini jjskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
m	dnevnik
O- 2 ^ a
O Q c ii
5 c
ni
X= r L -i
hr _ 2> -A Z ?_
!_
■V
>
"v
XSrrsa4rvn Cena 600 llr - Leto XLI. št. 87 (12.119)
Trst, petek, 26. aprila 198
O
Ob spomenikih in grobiščih nedolžnih žrtev nacifašističnega ti
Demokratična Italija je včeraj svečano proslavila 40-letnico splošne ljudske vstaje in osvoboditve
Poleg slavospevov o prehojeni poti tudi trezne presoje
Predsednik Pertini v Ardeatinskih jamah	(Telefoto AP)
RIM — Italija je vsaj za en dan obnovila enotnost tako v velikih mestih kot na podeželju ob včerajšnjem praznovanju 25. aprila, dneva splošne ljudske vstaje v Italiji. Vsepovsod so bile spominske svečanosti, komemoracije ob spomenikih, na grobiščih, kjer je toliko nedolžnih žrtev izgubilo življenje, da bi po dvajsetletnem fašističnem nasilju in nacistični okupaciji Italija ponovno zaživela v svobodi in demokraciji. Svečanosti so se udeležile najvišje osebnosti države, partizanske organizacije, preživeli borci in svojci padlih, mladina pa je imela ponovno priložnost, da se pobliže seznani z odporniškim gibanjem. Ta svetla stran italijanske zgodovine običajno prestopi šolski prag prav v dneh pred praznovanjem 25. aprila.
Predsednik republike Sandro Pertini, čigar ime so na raznih komemoracijah širom po Italiji povzdignili v živi simbol odporniškega gibanja, je položil venec na grob neznanega vo^ jaka. Kasneje se je v Ardeatinskih jamah poklonil spominu na žrtve nacističnega terorja. Crasi se je udeležil manifestacije v Milanu, kjer je
med drugim prisostvoval slovesnosti ob odkritju spomenika finančnim stražnikom, ki so sodelovali v odporniškem gibanju. In prav v lombardskem glavnem mestu je podpredsednik poslanske zbornice Amasi presenetljivo predlagal enotnost vseh treh partizanskih združenj:	AMPI,
FIAP in FVL, ker so po njegovem padli »od hladne vojne narekovani razlogi« za delitev teh partizanskih združenj. Potreba po enotnosti, po premostitvi zaprek, po enotnem nastopu za napredek in demokracijo, je prišla z marsikaterega odra, kot se je z marsikaterega odra čutilo, da so na pragu upravne volitve. V
skoraj splošnem slavospevu 40-letne demokracije pa je marsikdo trezno presodil, da se ne smemo skrivati pred priložnostnimi frazami in gojiti prazno samoljubje, saj se je treba za demokracijo boriti iz dneva v dan, ideali, za katere so tisoči izgubili življenje niso še uresničeni, na delu so še vedno sile, ki jim je demokracija tuja. To je v Milanu podčrtala predsednica parlamentarne komisije »P2« Anselmijeva, ki je med drugim navedla, da je treba odporništvo slaviti vsak dan z bojem za vsakodnevno svobodo, proti mafiji, terorizmu, čr-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V naših krajih številne proslave ob 40. obletnici osvoboditve
NA 4. IN 8. STRANI
De Mitove izjave niso pogodu drugim strankam vladne koalicije
Ob 1. maju sindikate teži neenotnost
RIM — CGIL - CISL - UIL bodo tudi letos ločeno praznovale delavski Praznik, 1. maj. To pa bi bilo lahko tudi zadnjič, saj bodo letos kongresi yseh treh sindikalnih organizacij, ki UUajo kot glavno temo dnevnega re-da prav delavsko in sindikalno cnot-Uost. Prihodnji 1. maj bo torej izvrsten pokazatelj, za preverjanje ne satu» želja sindikalnega vodstva temveč tudi delavstva na prvomajskih shodih in manifestacijah. Vsekakor pa P» večmesečnih polemikah lahko o-Pazimo v glasilih vseh treh sindikal-Uih organizacij, da jim neenotnost hudo teži in da so pripravljene na kon-struktiven dialog.
To so jasno povedali včeraj tako kama kot Carniti in Benvenuto. Želja Po enotnosti je torej splošna kljub še v’edno tlečim polemikam o referendu-Uhi. Po upravnih volitvah in razpletu v *vezi z referendumom pa bo mogoč Uadaljnji dialog. V njem pa ne bo ; »deloval generalni tajnik CGIL, saj to Lama včeraj nepreklicno potrdil Sv»j odstop tudi v primeru, da bi ga Ua kongresu ponovno izvolili.
RIM — Nedavni govor tajnika KD De Mite v Bariju ob zaključku praznika prijateljstva je še vedno v ospredju polemike med vladnimi strankami. Včeraj so se oglasili vsi zavezniki demokristjanov od socialistov do libualcev, od socialdemokratov do republikancev.
BANDUNG — Načela in priporočila prve konference 29. azijskih in a-frdških držav leta 1954 v Bandungu so tudi danes enako pomembni kot pred tremi desetletji, še posebej vprašanja in problemi gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ter vprašanja ki zadevajo krepitev mednarodnega sodelovanja. To je zapisano v včeraj sprejeti deklaraciji ob koncu dvodnevnega zasedanja delegacij držav in o-svobodilnih gibanj z obeh celin ob 30-letmci zgodovinske konference v indonezijskem mestu Bandungu.
Tajnik PSDI Longo meni, da politične polemike, sumničenja na račun tega ali onega zaveznika prav gotovo ne prispevajo k trdnosti vladne koalicije, temveč so vzrok njene šibkosti in zmanjšanja ugleda koalicije.
Namestnik tajnika PSI Martelli pa je v svojem govoru v Arezzu dejal,
Deklaracija nadalje poudarja, da je svA danes obremenjen s številnimi nevarnostmi, nasiljem in povečano negotovostjo. Različna stališča velikih sil povečujejo nevarnost jedrske vojne, oboroževalna tekma pa povzroča ogromno zaskrbljenost mednarodne skupnosti, ki je dolžna, da se s še večjo odgovornostjo sooči z vprašanjem miru in varnosti človeštva.
Dokument opozarja, da so gospodarski odnosi v svetu zašli v krizo in poziva razvite države, naj čimprej za-
da mora biti poglavitni cilj sedanje vladne koalicije posodobiti državo, dežele, občine, obnoviti in utrditi repu-bUkansbo demokracijo, zagotoviti gospodarski razvoj, boriti se za družbeno enakopravnost in pravico. Za to pa nihče ne potrebuje De Mitovih izpadov in polemik, temveč morajo vsi
čnejo pogovore za zagotovitev nove enakopravnejše strukture v mednarodnih denarnih razmerah, trgovini in industriji. Deklaracija posebej poudarja, da bandunška načela in dokumenti gibanja neuvrščenih pomenijo temelj za ustanovitev nove mednarodne gospodarske ureditve. Afriške in azijskle države so tudi tokrat podčrtale svojo privrženost ciljem in načelom listine OZN in poudarile, da je svetovna organizacija nenadomestljiv dejavnik pri reševanju najbolj zapletenih svetovnih vprašanj.
sprejeti nekatera bistvena načela političnih odnosov. Politični položaj trenutno je različen od takrat, ko je krščanska demokracija imela nesporni primat.
De Miti niso ostali dolžni niti liberalci niti republikanci. Zanone očita De Miti, da stalno vztraja pri potrebi po trdnosti znotraj petstrankarske koalicije, istočasno pa skuša na vsak način zaostriti notranja nasprotja. Če beremo De Mitove govore, pravi Zanone, bi skoraj rekli, da mora pet vladnih strank sodelovati samo za to, da bi se lahko bolj kregale. Zanone nadalje očita De Miti, da vidi italijansko politiko kot bojno polje, po katerem se gibata demokristjanski in komunistični bojni stroj. Manjše stranke pa bi morale paziti samo, da se ne znajdejo v kolesju teh dveh velikanov.
S svoje strani pa komunistično glasilo »Unità« zelo umirjeno ugotavlja, da so časi zreli za demokratično spremembo v vodstvu države, saj je prava demokracija prav v tem, da pride do zamenjave v vodstvu države, do alternativ.
KONČANO ZASEDANJE V BANDUNGU
Novinarji ne odstopajo
RIM — Včeraj je bila v Rimu skupščina sindikalnih predstavnikov italijanskih časopisov ter radijskih in televizijskih dnevnikov. Uvodoma je predsednica vsedržavnega sindikata novinarjev Miriam Mafai poudarila enotnost in strnjenost novinarjev v boju za obnovitev delovne pogodbe, nakar je tajnik FNSI Borsi orisal potek pogovorov na ministrstvu za delo. Redakcijski odbori so ocenili posredovalne predloge podtajnika Bonusa o glavnih nor-rnativnih točkah, kar zadeva posredovalni predlog o finančnem delu pogajanj, ki ga bo minister za delo De Michelis danes dal predstavnikom novinarjev in založnikov pa je konferenca sindikalnih predstavnikov časnikarjev podčrtala odločenost in pripravljenost kategorije, da nadaljuje že napovedane stavkovne akcije, seveda v primeru, da bi bilo Posredovanje ministra za delo nezadovoljivo.
Sindikalni predstavniki novinarjev so tudi potrdili, da je zahtevna platforma, ki so jo odobrili že pred časom, nezamenljiv inštrument za ovrednotenje profesionalnosti in ugleda novinarjev. Zato so tudi naložili članom delegacije, ki se pogaja z založniki, da jo podprejo z vso potrebno odločnostjo.
ITALIJANSKI PLAY-OFF
Simac v finalu
Znan je že prvi finalist italijanskega košarkarskega play-offa. Milanski Simac je namreč tudi v drugem srečanju odpravil Berloni (si-cdr z eno samo točko razlike).
Na drugega polfinahsta pa bo treba počakati do nedelje (ali pa bo morda znan že prej). Tekma med Scavolinijem in Indesitom se je sicer ob koncu regularnega dela končala z zmago igralcev iz Pesara (v prvi tekmi ja zmagal Indesit), samo 50 sekund pred krajem pa je prišlo do splošnega pretepa, katerega je vnel igralec Scavolinija Silvester, tako da je posegla policija in se je srečanje nadaljevalo šele po nekaj minutah. Zaradi silovitega udarca v brado pa je moral Oscar ostati na klopi. Možno je torej, da disciplinska komisija za zeleno mizo prisodi zmago Indesitu.
NA 10. STRANI
»Kamnita hiša« v Ljubljani
LJUBLJANA — »Kras je naša skupna dediščina in nanjo smo lahko vsi ponosni, še posebej pa smo ponosni, da smo v Ljubljani spoznali predstavnike mesta in se z njimi pogovarjali o sodelovanju v prihodnje,« je dejal včeraj popoldne v slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani predsednik Tržaške pokrajine Giovanni Marchio in v prisotnosti sodelavcev, predsednice skupščine mesta Ljubljane Tine Tomlje in drugih gostov odprl razstavo »Kamnita hiša«.
O pomenu in vrednotah kraške kamnite hiše sta spregovorila dr. Boris Kuhar, ravnatelj omenjenega muzeja in arhitekt Bušan Blaganje, predsednik Društva arhitektov Ljubljane. Dr. Kuhar je pristavil, da je razstava »Kamnita hiša« lahko opomin in izziv širši javnosti za zaščito arhitekturne dediščine, medtem ko je arhitekt Blaganje dodal, da ponuja razstava hkrati vabilo k pozornejšemu opazovanju lepot Krasa. Prevzeti od teh bomo nemara ohranili še kakšno kraško hišo več.
Lepote starih kraških domov ne poznamo dovolj. Zob časa jih je ponekod že pošteno
načel in brezbrižnost, ki povzroča marsikje veliko kulturno škodo. Zato je razstava »Kamnita hiša« toliko bolj pomembna, razkriva namreč del vse premalo znanega arhitekturnega bogastva sveta. Tudi hiše odsevajo življenje ljudi in pričajo o trdoživosti, prilagodljivosti tistih, ki so živeli na Krasu in gradili svoje domove iz kamna. Sledi stare kmečke bivalne civilizacije so še danes vidne pri mnogih domovih na Krasu. Pa tudi tem grozi, da bo želja po novem zbrisala staro.
Na razstavi »Kamnita hiša« je predstavljeno gradivo, ki je letos januarja vzbudilo veliko zanimanje v Trstu. Razstava, na kateri so izjemne fotografije Neve Gasparo, številni načrti in makete, je organizirala Tržaška pokrajina. Idejni pobudnik zanjo pa je bil znani beneški arhitekt Luciano Semerani. Pri razstavi v Ljubljani sodelujeta še Zveza društev arhitektov Slovenije in Društvo arhitektov Ljubljana, v slovenskem etnografskem muzeju pa bo odprta do konca maja.
DARINKA KLADNIK
Voditelji vzhodnoevropskih držav
Danes bodo podpisali nov varšavski dogovor
MOSKVA — Danes bodo v poljskem glavnem mestu podpisali nov »varšavski dogovor« držav članic vzhodnoevropske vojaške zveze. Nov sporazum bo po vesteh iz Moskve trajal kar 20 let. Sovjetski zvezi je torej uspelo z gospodarskimi koncesijami premostiti romunske pomisleke in u-govore o predolgem roku trajanja. Bukarešta je namreč kot znak razpoložljivosti do Zahoda predlagala, da bi novi sporazum trajal le 5 let.
Sovjetski predlog o 20-letnem trajanju zgovorno dokazuje prepričanje vzhodnega vojaškega zavezništva, da se ne bodo izboljšali odnosi z NATO, kar bi omogočilo premostitev obeh blokov. Varšavski pakt je namreč nastal pred 30 leti kot odgovor vzhodnoevropskih socialističnih držav, ker je Zvezna republika Nemčija postala polnopravni član NATO, a se je o-benem z enajstim členom obvezal, da bo vojaško zvezo razpustil, če bi v Evropi uresničili nov kolektivni varnostni sistem. V bistvu je Vzhod predlagal istočasno razpustitev obeh vo-
jaških zavezništev, varšavskega in atlantskega.
Bržkone bo tudi nov »varšavski dogovor« vseboval ta pomembni člen. Vsekakor pa lahko pričakujemo tudi spremembe predvsem glede prožnosti in hitrejšega odločanja. Vojaška strategija in tehnologija sta namreč tako napredovali, da so dosedanji posvetovalni mehanizmi prepočasni in okorni. Več o novem sporazumu pa bodo sporočili šele po njegovem podpisu.
Zahodni opazovalci obenem predvidevajo, da bodo z varšavske tribune prišli tudi precej jasni namigi za premostitev dosedanje medblokovske napetosti. Komaj zaključen prvi krog ženevskih razorožitvenih pogajanj, predlog sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova o zamrznitvi evro-izstrelkov in druga medblokovska dogovarjanja bodo gotovo predmet poglobljene razprave voditeljev držav in partij vzhodne vojaške zveze, da bo nedvomno jasnejša bodoča vzhodna medblokovska pohtika.
Blizu Rima aretiran vodja rdečih brigad
RIM — V okviru širše protiteroristične akcije so karabinjerji rimske legije ujeli in zaprli štiri rdeče briga-diste, med temi tudi Vittoria Antoni-nija, ki velja za vodjo t.i. rimske kolone in ki je bil že obsojen zaradi sodelovanja pri ugrabitvi ameriškega generala Doziera, sicer pa obtožen dolge vrste zločincev. Karabinjerji so ga zasačili v podstrešnem stanovanju v kraju San Vito Romano blizu Pale-strine, se pravi nekaj desetin kilometrov jugovzhodno od Rima. V mansardo so po daljšem zasledovanju vdrli že v torek, vest o aretacijah pa so objavili šele včeraj, da ne bi oškodo-vali poteka celotne operacije.
Vittorio Antonini z bojnim imenom »Alvaro« je star 29 let in doma iz 'Rima, protiteroristični oddelki policije pa so ga zaman zasledovali najmanj pet let. V rdečih brigadah je napravil hitro »kariero«, k čemur je prispevala tudi aretacija večjega števila teroristov leta 1980 v Rimu. Tedaj se je
nenadno povzpel v vodstvo rimske kolone in kmalu potem postal član vsedržavnega strateškega vodstva. Obtožen je dolge vrste zločinov, med drugim uboja policijskega agenta in komisarja, sodelovanja pri raznih atentatih in krajah. Kot že rečeno, je bil na procesu zaradi ugrabitve ameriškega generala Jamesa Doziera obsojen na 26 let zapora. Kaže, da so mu karabinjerji prišli na sled tudi s pomočjo informacij nekaterih skesanih teroristov. Potem ko so ga že prijeli, so agentje skriti v njegovem stanovanju pričakali še 24-letno študentko Antonello Venturo in 27 letnega nezaposlenega Pietra Varroneja, v Rimu pa so našli še lastnika stanovanja, 29-letnega bolničarja Gustava Salva-tija. Mansarda v San Vitu Romanu je bila prava teroristična baza. V njej so našli več ročnih bomb in pištol, predvsem pa arhiv, v katerem je kopica dokumentov, ki jih policijski izvedenci zdaj temeljito proučujejo.
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI
Piše Pavel Stranj
40 let krhkega miru
■z*,
Medtem ko mi praznujemo 40. obletnico konca vojne in relativnega miru, je prav, da se vsaj za hip ozremo nazaj in okrog sebe — po svetu. Žarišča napetosti stalno tlijo, tu so navedena le najbolj znana,
glede na državo, ki je bila v središču dogajanja. Na zemljevidu so pobarvane s črno barvo vse države, ki se jih je v teh štiridesetih letih dotaknila vojna vihra.
44-45 45	■
45 49
4.	45-48-
5.	46-54 -46-49 -46A7 -
1.
2.
3.
6.
7.
8. 46-54
9.
10.
11.
46-49
46
47
12.	47-48
13.	47-49
14.	48	-
15.	48	-
16.	48	-
17.	48-58 -
18.	48-49 -
19.	48-59 -
20.	49	-
21.	50-53 -
22.	51-52 -23 . 52-54 -
24.	52-56 -
25.	52-56 -
26.	54	-
27.	54-62 -
28.	55-58 -
29.	55	-
30.	55-59 -
31.	55-63 -
32.	55-75 -
33.	55-76 -
-	Grčija
-	Alžirija
-	Indonezija
-	Španija
-	Indokina
-	Grčija
-	Indija
-	Filipini
-	Kitajska
-	Iran Paragvaj
-	Madagaskar
-	Indija
-	Jemen
-	Kostarika
-	Burma
-	Kolumbija Izrael Malezija Bolivija Kareja
• Egipt Tunizija
-	Kenija Maroko Gvatemala
-	Alžirija Kitajska Kostarika Ciper Kamerun Vietnam Oman
34.	56
35.	56
36.	5659
37.	57-58
38.	58
39.	59
40.	59
41.	60
42.	61-75 ■
43.	61-62 ■
44.	61
45.	61
46.	61
47.	61-64
48.	61	-
49.	62	-
50.	62-70 -
51.	62	-
52.	62	-
53.	63-75 -
54.	63-80 -
55.	63-61 -
56.	63-67 -
57.	64-74 -
58.	65	-
59.	65	-
60.	65-70 -
61.	65-72 -
62.	67	-
63.	67	-
64.	67-70 -
65.	67-80 -
66.	68-84 -
-	Madžarska
-	Egipt
-	Kuba
-	Maroko
-	Libanon
-	Malawi
-	Tibet
-	Zaire
-	Angola
-	Nepal
-	Kuba
-	Tunizija
-	Eritreja
-	Kurdistan
-	Indija - Goa
•	N. Gvineja
-	Jemen
■	Indija - Kitajska Bruna
■	Malezija Ogaden Ciper
•	Kenija
-	Mozambik
•	Kašmir
S. Domingo
Kurdistan
Sudan
Bolivija
Izrael
Biafra
Zimbabve
Čad
67.	69
68.	70-75
69.	70-85
70.	70
71.	70-71
72.	71
73.	72
74.	72
75.	73
76.	75-85
77.	75
78.	75
79.	75-85
80.	75-85
81.	76-78
82.	77-85 -
83.	77-85 -
84.	77-79-
85.	78-85 -
86.	78-79 -
87.	79
88.	79	-
89.	79	-
90.	79-80-
91.	79-85 -
92.	80-85 -
93.	81	-
94.	81	-
95.	82-85 -
96.	82-85 -
97.	85	-
98.	82	-
99.	83	-
100. 84-85 -
-	S. Irska
-	Kampučija
-	Filipini
-	Gvineja
-	Jordanija
-	Pakistan
-	Burundi
-	Jemen
-	Izrael
-	Libanon
-	Timor
-	Kurdistan
-	Namibija
-	Zah. Sahara
-	Laos
-	Kampučija
-	Nikaragva
-	Kurdistan
-	Afganistan
-	Uganda
-	Iran
Ekv. Gvineja
-	S. Arabija
-	Sirija
-	Vietnam - Kit.
-	Iran - Irak Gambija Uganda
-	Peru
• Sudan Eritreja Falkland Grenada J. Afrika
Bejrut včeraj spet prizorišče
bojev med kristjani in muslimani
BEJRUT — Namestnika ameriškega državnega tajnika Richarda Mur-phyja, ki je dopotoval včeraj v Libanon je dočakala prav bitka med kri-stjanskimi in muslimanskimi oboroženimi silami. Spopadi so se začeli še v teku noči in so se nadaljevali tudi v teku včerajšnjega dne, sovpadajo pa z vestjo, da so v sredo zvečer v Damasku dosegli sporazum med sirskim podpredsednikom Halimom Kadamom ter poglavitnimi voditelji libanonskih mu-uslimanov. Po tem sporazumu je predsednik libanonske vlade Karame, ki je odstopil pred nekaj dnevi, izjavil, da umika svoj odstop in da bo sklical vlado, ki naj izdela »varnostni načrt«, s katerim bi preprečili nadaljnje spopade. Srditi spopadi, ki so sledili sporazumu dokazujejo, da Karamejeva naloga ne bo lahka.
Na sliki (telefoto AP): tank na ulicah Bejruta med včerajšnjo bitko med kristjani in muslimani.
• 40-letnica osvoboditve
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nemu prevratništvu in skriti oblasti tajne prostozidarske lože »P2«.
Predsednica poslanske zbornice Jot-tijeva pa je v Sieni načela še bolj kočljivo vprašanje italijanske demokracije, in sicer: moralno vprašanje, ki je bistvenega pomena za usodo demokracije.
O težavah italijanske stvarnosti je spregovoril tudi obrambni minister Spadolini, ki se je zavzel, da bi 40 let po osvoboditvi morah napeti vse sile in ne glede na napore pOnovno vzpostaviti tisto idealno ozračje, v katerem so se rojevale demokratične inštitucije. Spregovoril je tudi o krizi strank, o vse globljem prepadu, ki loči politiko od družbenih sil, o »zna-kaženi« sliki pohtičnega razreda in o moralnem vprašanju, ki je postalo glavno vprašanje demokracije in družbe.
Marsikje pa so prišle na dan tudi težave, ki jih preživlja italijansko gospodarstvo. Delavski razred mora še vedno budno paziti na svoje priborjene pravice. Ob 40 letnici svobode je treba še poostriti budnost, saj bi marsikdo hotel z geslom o višjih ci-
ljih in enotnosti izničiti dosedanje uspehe.
Vsekakor pa so se vsi strinjah, da predstavlja 25. aprii pravo prelomnico v novejši italijanski zgodovini, neke vrste drugi preporod, v katerem so ljudske množice rešile čast države, opravile s fašizmom in Italiji vrnile v svetu izgubljeni ugled. Prav zato so marsikje še bolj glasno odjeknili protesti preživelih udeležencev tistega upora, ki se zgražajo nad nesprejemljivim filmskim in televizijskim prikazovanjem dvajsetletne fašistične strahovlade in zadnjih dni pred osvoboditvijo. Še včeraj na novo napisana sramotilna fašistična gesla po raznih krajih Italije so obenem zgovoren dokaz, da je bilo storjenega vse premalo, da nove generacije ne vedo, kaj je bil fašizem, koliko gorja je povzročil tako Italiji kot tudi Evropi. Zgovorne so bil® torej besede ministra Granellija, ki je poudaril, da se je treba z vsemi si; lami upreti poskusom, da bi zaradi časovne odmaknjenosti in v imenu lažne sprave pozabili na tiste dni in v skupni koš spravili žrtve in krvnike.
Soglasje v
V Parizu sestanek sveta za interakcijo
PARIZ — V Parizu se je včeraj začel tridnevni sestanek sveta za interakcijo, v katerem je trideset nekdanjih predsednikov vlad iz številnih držav. Jugoslovanski predstavnik v tem telesu Mitja Ribičič se tudi udeležuje srečanja, (dd)
pogovorih med Jugoslavijo in EGS
BRUSELJ — Med dvodnevnimi pogovori delegacij Jugoslavije in EGS so, kot je povedal član ZIS dr. Ljubomir Baban, dosegli soglasje v večini vprašanj, treba pa bo seveda dogovore tudi uresničiti. Pogovarjali so se predvsem o nadaljnjem sodelovanju Jugoslavije in Evropske skupnosti.
V Bruslju so podprli sedanjo smer reševanja jugoslovanskih gospodarskih težav, pogovorili pa so se tudi o zaskrbljenosti Jugoslovanov zaradi posledic, ki jih utegneta prinesti vstopa Španije in Portugalske v EGS, ker imata omenjeni državi na nekaterih področjih enako proizvodnjo, bosta pa kot članici imeli prednost pred Jugoslavijo. Glede tega so predstavniki EGS jugoslovansko delegacijo potolažili, da je strah odveč, saj se tržišče za jugoslovanske izdelke celo povečuje in se izkušnje ob sprejemu Grčije ne bodo več ponovile.
Jugoslovanska stran je zahtevala tudi večjo prožnost pri uporabi zaščitnih klavzul v medsebojni menja-
vi, dogovorili pa so se tudi, da bodo pritožbam, zaradi katerih naj bi uvedli protidumpinške ukrepe najprej sledila posvetovanja prizadetih in šele nato drugi koraki. Slišati je bilo tudi obljube, češ da bodo preučili problem bojkota jugoslovanskih luk Reke in Kopra. Komisar Chewsson je obljubil podporo tudi v pogajanjih glede novega finančnega protokola, ki je za Jugoslavijo še posebno pomemben. Vsi ti dogovori so po Ba-banovem mnenju soliden temelj za bližnji sestanek na ministrski ravni, izrazil pa je tudi zadovoljstvo zaradi soglasja evropske komisije glede sklica posebne konference o možnostih skupnih proizvodnih vlaganj v Jugoslaviji, ki naj bi povečala izvoz in s tem tudi devizni priliv. Takšno konferenco naj bi sklicali konec leta v Jugoslaviji, že prihodnji teden pa se bosta sestali delovni skupini. Sredi junija se bosta v Luksemburgu sestala zunanji minister deseterice ter jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič. (dd)
Dovolj bencina v bližajoči se turistični sezoni
BEOGRAD — Na jugoslovanskih bencinskih servisih ho v glavni turistični sezoni dovolj goriva. Domače rafinerije so to nalogo prevzele na včerajšnjem sestanku v zvezni skupščini. E-dino gorivo za reaktivna letala bodo morah uvoziti.
Ob napovedih, da bo letos prišlo v Jugoslavijo za 20 odstotkov več tujih turistov kot lani, ni edini problem gorivo. Cariniki na mejnih prehodih prostih dni v glavni sezoni ne bodo poznali.
Številne svečanosti ob 25. aprilu pred spomeniki v vsej naši deželi
VIDEM — Lepo sončno vreme je Iia včerajšnji dan osvoboditve Ita-'I® omogočilo, da so številne složnosti v vsej deželi Furlaniji - Jurski krajini potekale v najlepšem r®du.
, Proslav je bilo več, tako v Vidmu, ^rstu, Gorici in Pordenonu. V videm-pokrajini sta bili posebno pomembni proslava v vasi blizu Vidma Uissignaccu in pa na Malgah di vorzus.
V Cussignaccu so položili vence na Ploščo, ki spominja na partizanske' komandirja Maria Foschianija. Slovesnosti je prisostvoval tudi pred ?®dnik pokrajinske ANPI Raimondi ^ladinska organizacija KD pa je pèeraj priredila pohod na Malge di ‘Orzus, kjer so se spomnili na pa-ole brigad Osoppo, Bolla in Deneia.
Pomembna proslava je bila tudi v Pordenonu in sicer na Trgu Enea filerò Dei Mille. Po polaganju ven-Cev je imel slavnostni govor posla-Pec Mario Bettoli.
Kot smo že zapisali so se uradno ^Pomnili dneva osvoboditve Italije mdi v Trstu in Gorici, o tem piše-P10 na straneh kronike.
Slavnostno vzdušje na spominskih
svečanostih se je potem spremenilo v bolj izletniško željo, saj so številni občani šli na sprehode ali krajše izlete. Pisanje o tem ne sodi sicer v članek o spominskih svečanostih, vendar je svoboda tudi to, da lahko mimo uživamo lep sončni dan, da gremo na izlete in v naravo brez strahu. Temni dnevi nacifaši-stičnega jarma so večkrat zameglili
še tako lepo sonce in še tako bujno zeleno naravo. Sprehod je bil hajka z vsemi smrtnimi nevarnostmi. Številne je pred soncem »zavaroval« zapor.
Z nekaterih »izletov« v taborišča si nisi več vrnil. Skratka, tudi sprehod v naravi ali sedanje v prijetni restavraciji dišita po svobodi, ki na žalost človeku ni v naprej dana.
Predstavitev raziskave o varstvu tržaškega in goriškega Krasa
BOLJUNEC — V gledališču France Prešeren v Boljuncu bodo danes ob 16. uri predstavili naravoslovno raziskavo o tržaškem in soriškem Krasu, ki jo je pripravila deželna uprava v sodelovanju z biološkim oddelkom tržaške univerze. To je pobuda, ki sodi v okvir naporov za boljšo zaščito narave v vseh njenih aspektih.
Spored današnje predstavitve obsega uvodna poročila podpredsednika deželne vlade in odbornika za proračun Zanfagninija, rektorja tržaške univerze Paola Fusarolija in podpredsednika odbora za zaščito okolja in teritorialno načrtovanje SR Slovenije Tomaža Vuge. Sledila bodo strokovna poročila izvedencev Roberta Barocchija, Livia Poldi-nija, Fabia Fortija, Fabia Perca, Alberta Hofmanna in svetovalca pri ravnateljstvu Inštituta za zaščito naravnega in kulturnega bogastva SR Slovenije Staneta Peterlina.
Osnovna šola iz Moene na obisku v devinsko-nabrežinski občini
Uprava devinsko-nabrežinske občine je prejšnji ponedeljek sprejela na županstvu učence petih razredov o-snovne šole »Emilia Chiocchetti« iz Moene (Trento), ki so v tem tednu gostje osnovne šole »Giovanni Pascoli« iz Ribiškega naselja v občini De vin-Nabrežina. Namen kulturne izme njave obeh šol je medsebojno spoznavanje občinskih stvarnosti, v Katerih
šoli delujeta.
V ta namen so učitelji osnovne šole v Ribiškem naselju skupno z ob čino Devin-Nabrežina sestavili izredno zanimiv program obiskov in ogledov v občini in izven nje. Devinsko nabrežinska občina je poleg tega dala na razpolago občinska šolabusa, rejekcijo in družbeni center v Seslja-nu za razne dejavnosti.
Sejem cvetja v portoroški marini
PORTOROŽ — Portoroško hortikulturno društvo bo tudi letos med 1. in 3. majem pripravilo tradicionalni 16. po vrsti sejem cvetja v veliki halihan-gerju portoroške marine, šlo bo za kakih 1.600 kv. metrov razstavne površine, kjer bodo tudi letos razstavili in prodajali najrazličnejše cvetje, sadike rož, lončnice, grmovnice, okrasna in sadna drevja, sadike vrtnin itd.
Sodelovali bodo tudi lončarji, svečarji, medičarji, izdelovalci suhe robe, vrtnih garnitur, orodja, seveda tudi gostinjci in drugi, ki sodijo na ta, zdaj že uveljavljen in dobro obiskan sejem.
Letos organizatorji pričakujejo podoben obisk, sejem pa bo vse tri dni odprt od 8. do 18. ure.	B. Š.
Vsedržavni kongres združenj krvodajalcev
LIGNANO — V Lignanu se danes začenja dvodnevni vsedržavni kongres Združenj italijanskih krvodajalcev FIDAS. Uvodno poročilo o prostovoljnem delu krvodajalcev pri transfuzijski službi bo imel predsednik združenja Sergio Rosa. Kongresa se bodo poleg deželnega odbornika za zdravstvo Ren-zullija udeležili predstavniki deželnih in pokrajinskih oblasti, zdravniki transfuzijskih centrov v Furlaniji-Julijski krajini in predsedniki Krajevnih zdravstvenih enot. Prisotne bodo tudi delegacije krvodajalcev iz Jugoslavije in Avstrije.
Slovesnosti ob 40-letnici
ustanovitve prve vlade
AJDOVŠČINA — Predstavniki Občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so v torek predstavili novinarjem povojni družbenogospodarski 'n ostali razvoj občine, pred bližnjimi slovesnostmi ob 40-letnici ustanovitve Prve slovenske narodne vlade. Ta je bila ustanovljena 5. maja leta, 1945, °b koncu zmagovitega narodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem, in je bila vlada vseh delov slovenskega ljudstva; tudi tistih rojakov, ki sedaj sodijo pod Itahjo oziroma Avstrijo.
Novinarjem so posredovali podatke in primerjave, ki kažejo, da se je občina gospodarsko precej razvila in da tudi v sedanjih zapletenih gospodarskih razmerah napreduje hitreje kot to velja poprečno za Slovenijo in tudi hitreje kot pa sosednje občine na Goriškem. Tovarne več denarja izločajo za nove naložbe in financiranje projektov za nadaljnji gospodarski Napredek, posojila, tudi tista tujim upnikom, pa redno vračajo. V tem po ročilu naj navedemo, da je bilo ob osvoboditvi v vsej občini le okoli ,100 delavcev oziroma zaposlenih, sedaj pa jih je približno 8 tisoč. Samo v tekstilni tovarni sedaj izdelajo še enkrat več blaga kot pa so ga pred deseti-uti leti, in to ob 300 manj zaposlenih delavcih. Župan Grozdan Šinigoj je dejal, ko je razmišljal o prihodnjem razvoju občine, da so še zmeraj zelo aktualne besede prvega predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča, ki je dejal, »da je mladim treba zagotoviti delo in srečo.« V občini sicer ni večje brezposelnosti, toda treba bo usposabljati strokovno zelo usposobljene de lavce, ker tudi v Vipavski dolini v proizvodnjo uvajajo računalnike m tudi robote (na primer v tovarni pohištva LIPA).
Letošnje slovesnosti v počastitev prve vlade bodo torej, kljub raznim težavam v slovenskem gospodarstvu, slovesne. Osrednji dogodek ho skupna slavnostna seja Občinske skupščine Ajdovščina in Izvršnega sveta (vlade) Slovenije, v nedeljo1, 5. maja, ob 10. uri v kinodvoram, v kateri je bila vlada ustanovljena. Uprizorih bodo kulturni program, ki naj bi predstavil vždušje in podrobnosti ob ustanovitvi vlade 5. maja leta 194-L slavnostni govomik pa bo predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. K a Seii bodo podelili tudi tradicionalne nagrade »5. maja«, domicil Komandi Soriškega vojnega področja ter izročili prapor Narodni zaščiti Primorske. Pdeleženci bodo zatem obiskah tekstilno tovarno, kjer so izvedb prenovo 'o modernizacijo tehnologije in ki bo na slavnostni dan odprta za občane, delavce tekstilne tovarne bo pozdravil predsednik vlade Dušan Šinigoj.
V Ajdovščini pripravljajo še razne druge slovesnosti. Tako bodo v li •oiiovi galeriji odprli razstavo dokumentov o prvi slovenski vladi, ki jo pn-Pravlja kustosinja Goriškega muzeja Slavica Plahuta. V torek so novinarje °bvestili, da bo na razstavi tudi več doslej neznanih dokumentov o prvi padi Slovenije. V jubilejnih dneh pa bo v športnem in rekreacijskem cen-'ru Police tudi razstava o dosežkih gospodarstva in obrti v občini Ajdov ^ci-na po osvoboditvi.
MARJAN DROBEZ
Po krajših ho jih v okolici mesta
Pred štiridesetimi leti partizani osvobodili Koper
Partizani v osvobojenem Kopru
KOPER — Po krajših bojih v okolici mesta so partizani 4. bataljona 18. brigade, 2. brigade KNOJ in Komande mesta Koper 30. aprila osvobodili Koper. Vdrli so tudi v zloglasne zapore, izpustili pohtične jetnike ter ujeli in razorožili 12 fašistov.
Osvoboditev Kopra, največjega fašističnega oporišča v Slovenski Istri, v katerem so se nad 20 let šopirile najbolj zagrizene fašistične škvadre, je pomenila velik uspeh narodnoosvobodilnega boja na tem področju. Koprska, pretežno italijanska malome-
ščanska družba, je že pred prvo svetovno vojno, še bolj pa po njej čutila, da jo resno ogroža revolucionarno gibanje malih slovenskih kmetov in kolonov in je seveda iskala oporo in se solidarizirala z italijanskim iredentizmom. Ker se je fašistična organizacija pod krinko zaščite italijan-stva poistovetila z zaščitnikom razrednih koristi vodilnih slojev, si je seveda pridobila precejšnjo podporo koprskega malomeščanstva. Narodnoosvobodilno gibanje se je začelo tu organizirano uveljavljati leta 1942,
podprli pa so ga predvsem napredni izobraženci, delavci in ribiči. Z osvoboditvijo se je končalo razdobje, ko je bil Koper tujek v istrski narodnostni in socialni sestavi.
Pri osvoboditvi mesta je imel pomembno vlogo tudi nekdanji obveščevalni oficir 4. bataljona 18. bazoviške brigade Ivan Dodič. Zdaj živi v Kopru in nam je rade volje povedal nekaj besed o dogodkih pred štiridesetimi leti:
»S pooblastilom štaba korpusa sem se tridesetega aprila odpeljal kolesom v Koper. Naš terenski obveščevalec Albert Lonzar mi je omogočil stike s tedanjim koprskim županom, ki je tudi pozval na poganja komandanta koprske divizije nemškega poročnika Trosla. Zakaj smo se pravzaprav pogajali, saj bi lahko mesto zavzeli z jurišem? Vzroki so bile trije: osvojiti mesto brez nepotrebnih žrtev, preprečiti Nemcem in italijanskim fašistom, da bi umorili pohtične jetnike ter preprečiti razstrehtev mesta. S Troslom sem se pogajal približno uro. Pristal je na predajo orožja in da ne bo razstrelil miniranih objektov, vendar je zahteval za svojo posadko prost odhod. Okrožni odbor je to ponudbo zavrnil in zahteval brezpogojno vdajo. Kljub vsemu se je stvar dobro končala. Nemška posadka se je umaknila po morju in ni razstrelila miniranih objektov. Še zdaj ni jasno, ali se je Trosi premislil, ali pa je razstrehtev preprečil avstrijski radiotelegrafist Wolfgang Mensa, ki naj bi zatajil ukaz višjega poveljstva.«
L. O.
FRAN MILČINSKI
Butalci
13.
Nič niso pomagali izgovori in si je nesrečni po-icaj izprosil samo to milost, da mu ne bo treba prej Okleniti Cefizlja, preden ga ne dobi v pest.
Prišel je tretji dan, tedaj so zanesle grozanskega razbojnika Cefizlja muhe zopet v Butale in se je to P°t resnično zgodilo, kar se je moralo zgoditi.
Sredi južine je bilo, ko je zaslišal župan strahovito kričanje onkraj potoka. Stopil je iz hiše. Razločil i® glas policaja: »župan, župan, pojdi semkaj! Ujel Sehi ga, Cefizlja, razbojnika grozanskega!«
Mu je odgovoril župan: »Ko si ga ujel, pripelji
semkaj ! «
Zakliče policaj: »Pripeljal bi ga, pa noče, da bi Sel! Ajte na pomoč!«	...
Je dejal župan: »Ne utegnem, sredi sem južine.
noče, pa ga pusti, naj pride po južini!« In se je 'thiaknil v hišo in jo zapahnil in zaklenil.
Je zastokal policaj: »Jaz bi ga že davno pustil, pa 0lt ne pusti mene!«
In pravijo, da je policaj iz svojega žepa obljubil ^efizlju tolar, če ga pusti, in ga je Cefizelj milostno Pustil in mu naročil, naj tolar nese županu, da ne bo °bčina čisto suha. Groš za nov Šparovec pa je kar iz tvojega primaknil Cefizelj, grozanski razbojnik.
SEMENJ V BUTALAH
Tepanjčani so imeli vsako leto o svetem Mihelu semenj, tako je bil imeniten, da so od daleč naokoli nanj prihajali berači in cigani, kupcev pa se je vsa-kikrat zbralo nič koliko.
Pa so dejali Butalci: »Mi tudi!« In niso odnehali, dokler jim ni gosposka takisto dovolila semnja. In so se zmenili, da mora vsaktera hiša v Butalah kaj prignati na semenj, da se bodo Butale postavile pred svetom bodo prevzetni Tepanjčani ponižani.
Pa se je zgodilo, da je prišel na butalski semenj radoveden Tepanjčan in je barai Butalca: »Oče, koliko pa cenite to svojo kravo?«
Mu odgovori Butalec: »Tole kravo? Ta krava ni na prodaj. Ta krava je le za semenj. Na prodaj imam tisto, ki sem jo pustil doma!«
ZGODBA O VEVERICI
V butalski hosti se je zgodilo še to:
Dva sta cepila drva, pa zagledata veverico, sukala se je drevesu okoli debla in si zvedavo ogledovala onadva. Vrže prvi sekiro od sebe in skoči za veverico na drevo, da jo ujame.
Mu zakliče drugi: »če jo ujameš, si jo bova spekla za malico!«
Veverici ni bilo kaj za obljubljeno to čast. Ročno je smukala z veje na vejo in se nagajivo ozirala: Kje si, ki me boš ujel? — Pa ko se ji je približala roka in segla po njej, že je bila na koncu veje in se pognala na drugo drevo.
Je zakričal Butalec: »čak me, tiča prebrisana, koj boš moja!«
Pa je bil Butalec pretežak za vejo in je lopnil dol in na zobe, da mu je kri zalila usta. Veverica pa se je izgubila v hosto — zbogom, srečno pot!
Praznih rok in s krvavo šobo se je vračal drvar k tovarišu.
Temu so se cedile sline, tako se je že veselil malice; iz suhih vej je bil zanetil ogenj in že je bil ušpičil raženj za pečenko. Pa je zagledal onega — brez veverice, pač pa okoli ust krvavega. Pa se je neznansko raztogotil: »Požeruh nevošljivi, mar se ti je tako mudilo, da si jo požrl kar surovo!« in mu je ogorčeno eno prisolil, da ni bila krvava malica brez soli.
ZALJUBLJENA ZGODBA ŽUPANOVEGA SINA
Butalski župan je imel sina, poznalo se je sinu, kakšnega je rodu. Ime mu je bilo vsak dan Jakec, ob nedeljah Jakopé.
Pa je bila nedelja in je šel Jakopé v sosednje Tepanj ce pokušat, kakšen kruh peko tamkaj. Sredi poti je stala graščina — hišam, ki so zidane v nadstropja, pravijo Butalci graščine, ljudje v graščinah so jim vsi vprek grofje. Pa je sedela pred graščino mlada grofica, lepa je bila kakor milijon petelinov in še ljubo sonce ni moglo drugače, nego je kar plamtelo od ljubezni, in je imela grofica razpet rdeč sončnik, da se je branila njegovih poljubov.
Kaj tako lepega Jakopé še ni videl vse žive dni in se je ob tem pogledu vnelo srce tudi njemu in ni odslej zamudil nobene nedelje, da ne bi prišel mimo, in še je dejal, tudi za naprej da je ne bo, razen če bi se usipala iz oblakov zabeljena kaša — zabeljena kaša preživo škoduje obleki.
V devinsko - nabrežinski občini so včeraj proslavili obletnico osvoboditve s svečanostjo, ki je bila na glavnem vaškem trgu v Nabrežini. Na njej sta sodelovala tudi moška zbora Igo Gruden in Fantje izpod Grmade (skupni nastop 'je vodil Ivo Kralj), ter nabrežinska godba na pihala. Med delegacijami, Id so se udeležile proslave, naj omenimo predstavnike pobratenih občin z Ilirske Bistrice in Buj (predsednika obeh občinskih skupščin sta tudi prinesla pozdrave) ter krajevne skupnosti iz Komna.
Kot je med svojim govorom naglasil devinsko - nabrežinski župan Pavel Fonda, doživljamo danes obletnico osvoboditve kot zmago nad nasiljem, nikakor pa je ne smemo praznovati kot zmago nad ljudmi. Spregovoril je tudi o vprašanju uzakonitve pravic slovenske narodnostne skupnosti, istega vprašanja pa so se med drugim dotaknili tudi ostali govorniki. Za podžupanom Vittorinom Caldijem je spregovoril občinski odbornik Brezigar, dejal je, da se po tolikih letih zopet srečujemo z istim sovražnikom, ki poleg dejstva, da podtika bombe na vlake in maže spomenike padlim odreka slovenski narodnostni manjšini to, kar v resnici je. Za njim je nato posegel še Alojz Markovič, ki je spregovoril v imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI.
V spominskem parku na Colu
V skoraj vseh naših vaseh tečejo priprave na 40-letnico osvoboditve
Proslava v Nabrežini V Skednju bo drevi okrogla miza
o aktualnih vprašanjih sožitja
Po vseh vaseh, po naših društvih in med drugimi organizacijami so v teh dneh v polnem teku priprave za prvomajske prireditve in za praznovanja 40-letnice osvoboditve. Skoraj vsa naša društva bodo v torek priredila tradicionalne kulturne prvomajske predvečere, isti večer pa bodo marsikje zagoreli kresovi na pobudo mladinskih krožkov in skupin.
Ena osrednjih prvomajskih prireditev bo v sredo ves dan v Križu v priredbi sekcije VZPI-ANPI in vseh ostalih vaških organizacij. V zgodnjih popoldanskih urah bodo nekdanji borci predali spomenik v varstvo in v oskrbo domačemu mladinskemu krožku, glavni del sporeda pa se bo odvijal na dvorišču Ljudskega doma in na nogometnem igrišču. Gost Križanov bo tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, med prireditvijo bo VZPI-ANPI podelila priznanja borcem 18. Bazoviške brigade, predsednik le te pa bo Križanom podelil častni domicil tega slavnega partizanskega odreda.
40-LETNICA OSVOBODITVE
V	SKEDNJU
KD Ivan Grbec priredi ob tej pri ložnosti danes v društvenih prostorih okroglo mizo o sožitju v naših krajih in v škedenjski skupnosti. Začetek ob
20.30.	Sodelujejo Jože Pirjevec, Giorgio Depangher, Stelio Spadaro, Pavel Fonda in Ruggero Paghi. Sodeloval bo tudi pripadnik italijanske skupnosti iz Pirana. Škedenjsko društvo prireja v nedeljo spominsko svečanost v Rižarni. Sprevod bo krenil izpred društva nih prostorov (Ul. Sorvola 124) ob 11. uri. V Rižarni bo pester kulturni spored z nastopom ženskega zbora, igralca Joška Lukeša, osnovne šole, zbora Tartini iz Pirana ter piranskih recitatorjev.
KAKO BO V ZGONIKU IN V DOLINI
V	zgoniški občini bo jutri tradicionalni pohod okoli spomenikov padlim borcem. V nedeljo zjutraj bo otroški pohod, popoldne ob 18. uri pg v zgoniškem kulturno-športnem centru nastop kulturnih delavcev iz Trbovelj. Program prireja KD Rdeča zvezda, v popoldanskih urah pa bo v Zgonik prispela štafeta bratstva in enotnosti.
Jutri bo v gledališču Prešeren v Boljuncu zborovski večer, na katerem bodo podelili Odličja prijateljstva.
Na prireditvi sodelujejo zbor šole S. Gregorčič, zbor Pod lipo iz Špe-tra Slovenov, mešani italijanski zbor Iz Umaga ter zbor iz Marzabotta.
Osrednja svečanost v dolinski občini pa bo v nedeljo ob 10. uri pred dolinskim spomenikom.
POČASTITEV SOVJETSKIH VOJAKOV
Tržaška sekcija združenja Italija -Sovjetska zveza in VZPI-ANPI prirejata jutri ob 10.30 na nekdanjem vojaškem pokopališču v Trstu
Včeraj dopoldne je pokrajinsko vodstvo ANPI-VZPI pripravilo krajšo slovesnost v Rižarni, ko je tja prispela štafeta iz kraja Sesto San Giovanni-Štafeto so organizirale borčevske, kulturne in športne organizacije tega kraja v počastitev 40. obletnice osvoboditve.
Ob tej priliki je pokrajinski predsednik ANPI-VZPI Calabria izročil borčevski organizaciji Sesta San Giovannija plaketo pokrajinske sekcije ANPI" VZPI z dvojezičnim napisom v italijanščini in slovenščni. Calabria je posebno zlato medaljo izročil tudi predstavnikom športnega društva Geas i* istega kraja za sodelovanje v štafeti. Na svečanosti je Dušan Košuta prisotnim gostom v slovenščini in italijanščini predstavil tu živečo slovensko manjšino.
Po končani slovesnosti so si gostje skupno z gostitelji ogledah Rižarno in z enominutnim molkom počastili spomin vseh žrtev.
V spominskem parku na Colu so se repentabrski občani in predstavniku krajevnih organizacij včeraj množično udeležili svečane proslave 40-letnice osvoboditve, ki jo je priredila tamkajšnja občinska uprava. Župan Pavel Colja se je v svojem nagovoru spomnil velikih žrtev našega naroda proti nacifašističnemu okupatorju. V repentabrski občini ni bilo družine, ki ni sodelovala v NOB. Od 70 borcev je 19 padlo_- 35 so deportirali v Nemčijo, trije pa so končali v Rižarno. Po strtju fašizma se je rodila republika z napredno ustavno listino, katere načela pa se, vsaj kar zadeva pravice naše narodnostne skupnosti, še danes ne izvajajo. Zato je izglasovanje globalnega zaščitnega zakona neodložljiva obveznost italijanske družbe. Treba se bo tudi še naprej vztrajno in enotno boriti za tvorno sožitje, medsebojno spoznavanje in spoštovanje med tu živečima narodoma, je zaključil Colja. V kulturnem programu so se lepo izkazali z recitacijami in zborovskim petjem osnovnošolci šole »Alojz Gradnik« na Colu in italijanske osnovne šole. Skupina mladih KD Kraški dom pa je občuteno prebrala nekaj odlomkov pretresljivih pričevanj preživelih iz uničevalnega taborišča v Rižarni. Pred proslavo so občinski svetovalci, šolarji in predstavniki društev in organizacij položili cvetje na grob komandanta bazoviške brigade Nemgarja, k spomeniku NOB v Repnu in k spomeniku na Colu, kjer so bili taborniki na častni straži.
B. S.
(UL della Pace) spominsko svečanost v čast padlih sovjetskih partizanov. Med boji za osvoboditev našega mesta proti nacističnim okupatorjem je, kot znano, padlo 29 sovjetskih vojakov.
V nedeljo pa bosta zgoraj omenjeni združenji priredili predvajanje filma »20 dni brez vojne«, v spomin na doprinos SZ v boju proti nacifašizmu. Predvajanje filma bo ob 11. uri v kinodvorani »Ariston«. (Drevored R. Gessi).
PROSLAVA
PRI SV. IVANU
Svetoivanski odbor za proslavo 40-letnice osvoboditve sporoča, da bo v nedeljo ob 11. uri pred Narodnim domom (Vrdelska 25) kot že običajno manifestacija v čast padlim. Po manifestaciji bodo polagali vence na ostala obeležja, ki predstavljajo odporništvo v tem rajonu. Vence bodo položili na pokopališču na Katinari, v Lonjerju, Podlonjerju in pri spomeniku Almi Vivodi.
Odbor vabi posameznike in organizacije, ki delujejo na območju rajona, da pristopijo k tej iniciativi in da se je polnoštevilno udeležijo.
PROSLAVA SLOVENSKE
SKUPNOSTI
Deželno vodstvo SSk prireja proslavo 40-letnice osvoboditve v nedeljo popoldne ob 16. uri v Mavhihjah. Na tej prireditvi se bodo somišljeniki in prijatelji te stranke spomni-
li tudi 10-letnice ustanovitve deželnega vodstva SSk. Govorili bodo Rafko Dolhar, Andrej Bratuž in Bojan Brezigar, sodelovala bosta zbora Fantje izpod Grmade ter nabrežinska godba na pihala.
SPORED PRIREDITEV
NA OPČINAH
Jutri bo v krožku Polet (Kon-konelska ul. 1) šahovski turnir. V ponedeljek, 29., ob obletnici začetka bojev za osvoboditev Opčin bo okrogla miza na temo »Razmišljanje ob 40-letnici osvoboditve«, na kateri bodo sodelovali Oskar Kjuder, Miran Košuta in Jože Pirjevec. Prireditelj je knjižnica »P. Tomažič in tovariši«, začetek ob 20.30 v Prosvetnem domu. V petek, 3. maja, bo v Prosvetnem domu srečanje s predsednikom domicila 18. Bazoviške brigade Ladom Trojarjem in - s predsednikom domicila Kosovelove briga-
Kaj so in kako delujejo »skupni investicijski skladi
«
Razcvet novih oblik vlaganja zasebnih prihrankov
Slovenci smo tradicionalni narod varčevalcev in tudi svetovni val porabništva v zadnjih desetletjih nas ni povsem odvrnil od te naše tradicije. Tudi- zadnji občni zbori slovenskih denarnih zavodov v Italiji sò to posplošeno ugotovitev potrdili, saj so naše banke in zlasti hranilnice povišale vsote denarja, ki jim ga v obliki prihrankov zaupajo varčevalci. Pa vendar tudi med nas prodira, čeprav z veliko zamudo, zavest o novih možnostih varčevanja oziroma vlaganja prihranjenega denarja, o oblikah, ki nudijo večjo donosnost s trudom privarčevanega denarja. O tem je bilo slišati tudi v razpravah na občnih zborih naših denarnih zavodov, ki morajo nujno upoštevati te nove možnosti in se vključevati vanje, če želijo tudi v prihodnje obdržati svojo klientelo.
Nove oblike vlaganja privarčevanega denarja pa ne prinašajo samo večji zaslužek vlagateljem, temveč imajo tudi širšo družbeno korist: o-mogočajo neposreden preliv denarja v proizvodnjo in torej pospešujejo razvoj gospodarstva za razliko od vlaganj v državne vrednostne papirje, ki služijo le za kritje vse večjega državnega primanjkljaja.
Na italijanskem finančnem tržišču so se nove oblike vlaganja .prihrankov pojavile sorazmerno pozno in brez ustrezne zakonske ureditve. V zadnjih dveh letih pa se je tudi na njem razbohotil pojav skupnih investicijskih skladov (fondi comuni di investimento), katerih število nenehno narašča in z njim obseg varčevalcev oziroma zaupanih denarnih sredstev. Medtem ko je žalostno propadel švicarski skupni nepremičninski sklad Europrogramme, italijanski skupni premičninski
skladi nadaljujejo svojo ekspanzijo: konec marca so dosegli že 220 tisoč klientov z več kot petimi tisoči milijard zaupanih sredstev.
Če se ustavimo pri tem podatku, je nujno razločevati med skupnimi skladi premičninske oziroma nepremičninske narave. Čeprav je bil tudi Europrogramme »skupni« sklad, pa ni imel dosti skupnega z njimi. Razlikoval se je po treh temeljnih značilnostih:	kot nepremičninski sklad
je vlagal v nepremičnine, se pravi v hiše, ki jih ni moč prodati v nekaj urah ali nekaj dneh; bil je odprt in torej izpostavljen razpoloženjem na tržišču; ocenjevanje vrednosti je bilo zaupano neodvisnim izvedencem, ki pa jih je izbirala družba sama.
Premičninski skladi, katerih nastanek sega v prejšnje stoletje, so bistveno drugačni: vlagajo v vrednotnice (obveznice, državne vrednotnice in v delnice), ki jih je moč nemudoma prodati na tržišču; njihovo vrednost določa borza ali monetarni trg, na katera skladi prav gotovo nimajo vpliva; ustrojeni pa so tako, da lahko brez večjih težav preživijo krizna obdobja na finančnih tržiščih. Seveda tudi ti skladi lahko doživijo hude pretrese, vendar pride do tega le v primeru slabega upravljanja in ne zaradi njihove narave same.
Ali se malemu in srednjemu varčevalcu splača izbrati alternativni način vlaganja svojih prihrankov tako, da jih zaupa izvedencem, ki jih bodo v njegovem imenu »obračali« s kupo-proda-jo in tako skušali izvleči čim višjo stopnjo zaslužka?
Če se ob teh alternativnih virih vlaganja u-
stavimo pri skupnih investicijskih skladih, ki so najbolj primerne oblike prav za drobne varčevalce, moramo bralce opozoriti na nekaj njihovih temeljnih značilnosti. V Italiji deluje trenutno 23 skupnih skladov, ki jih ureja državni zakon št. 77 iz leta 1983 in ki delujejo na načelu »prodaje na dom«. Tako kot banke tudi sklade nadzoruje osrednja Banca d’Italia, njihov prvotni namen pa je svetovanje in pomoč varčevalcem pri vlaganju njihovih prihrankov. Zasebnik namreč tako prepusti skladu upravljanje s svojim kapitalom, ki ostano izključno njegova last. Poprečna vloga, ki jo varčevalci zaupajo skladom, znaša 15 milijonov lir, lahko pa začnejo tudi z minimalno vsoto enega milijona. Vloga je ponavadi naravnana na srednje in dolgoročno obdobje, zato pri skladih ni smotrno vlagati prihrankov za manj kot enoletno obdobje. Lastnik vloženega kapitala ne more vplivati na izbiro investiranja, ki ga zanj izvaja sklad in ki ga vsake tri do šest mesecev ob,vešča, kako je vložil njegove prihranke. Skupni skladi si z diferenciranim načinom vlaganj (zaupani kapital razdelijo na različne vrste investicij) zagotovijo čim manjšo stopnjo tveganja, povrhu pa klientov ne bremenijo z davčnimi odtegljaji. Po zakonu morajo vrniti vložena sredstva v največ petnajstih dneh od prejema klientove zahteve. Če skupni sklad, kateremu smo zaupali svoje prihranke propade, nam banka, s katero je sklad pogodbeno vezan, izda vrednotnice v znesku, ki smo ga zaupali določenemu skladu.
Prihodnjič si bomo pobliže ogledali nekatere največje skupne investicijske sklade.
(vb)
v
Štafeta »Bratstva in enotnosti«
Mladinska štafeta »Bratstva in enotnosti« bo danes nadaljevala pot po spominskih obeležjih iz NOB v repetabrski občini. Štafeto, kot znano, sestavljajo člani raznih zamejskih mladinskih in športnih organizacij, ki si že od včeraj podajajo štafetno palico iz vasi do vasi. Na Colu jo danes zvečer pričakujejo ob 20. uri, ob 20.15 pa bi morala predvidoma prispeti v Repen. Kmalu za tem (ob 20.30) bo v okviru pobud ob prihodu štafete v repenski telovadnici kulturni večer. Na njem bo nastopil novo ustanovljeni mladinski mešani zbor Primorec - Tabor, ki ga vodi Vilma Radovan, poleg tega pa bo na sporedu še recital mladih iz sežanske občine.
Jutri bo štafeta »Bratstva in e-notnosti« krenila na pot po vaseh vzhodnega Krasa.
de Mirom Škapinom. Nastopil bo mešani zbor Tabor - Primorec.
V soboto, 4. maja, bo štafetni tek Opčine - Bazovica, na dvorišču Prosvetnega doma pa kotalkarska revija. Zvečer bo osrednja proslava s kulturnim programom, ki ga bo pripravil Drago Gorup.
SVEČANOSTI V BAZOVICI
Jutri ob 11.00 bo na osnovni šoli P-Trubar nastop domačih gojencev šole Glasbene matice. Ponovitev nastopa bo ob 20.30 v Bazoviškem domu. 30. t. m. bo v Bazoviškem domu odprtje likovne razstave učencev osnovne šole P. Trubar. Sledil bo kulturni program pri vaškem spomeniku padlim z nastopom zbora Lipa in osnovnošolskih otrok, nakar bo kresovanje »Pod orehi«. 1. maja bo ob 7. uri budnica z godbo na pihala Parma iz Trebč in polaganje venca na pokopališču. Na predvečer 1. maja bodo predstavili tudi brošuro o Bazovici, ki so jo sestavili domači otroci.
Majske upravne volitve so že na vratih
Slovenci moramo odbiti demagoški politični napad na okoliške občine
Majske upravne volitve bodo zelo 'tnenibna politična preizkušnja za dat •1)61 uPrav> ki so v pretekli man-.atni dobi vodile okoliške občine na-e pokrajine. Tudi zato, ker smo prav leh dneh ob običajnih in pričakova-Ui predvolilnih polemikah, ki sodijo d demokratično dialektiko, priča hu-eiuu demagoškemu napadu na okoli-^apredne uprave, ki ima za cilj ovitje »nevarnega rdečega obroča« aoli mestne skupnosti. Tarča te karanje sta v prvi vrsti miljska in de-. nsko - nabrežinska občina, kjer ho-,®lo nekatere konservativne in sremske siIe (z]astj KD in LpX) avt0.
alično »presaditi« tržaško koalicijo tamkajšnja občinska sveta in potis-llIh komuniste v opozicijo.
Volitve so zelo pomembne tudi za »vence, ki živijo od Milj do štivana, ,?J bo tudi od njihovih pravilnih iz-odvisno, ali bodo okoliške občine stale v rokah naprednih sil. Treba z0 zato odločno podpreti tiste sile, ki
in ustvarjalno opozicijo. V dolinski občini se letos prvič predstavlja LpT, ki je že v polemiki s KD in s PSDI za mesta v občinskem svetu.
Problem zase sta zgoniška in re-pentabrska občina, kjer bodo volitve po večinskem sistemu, čeprav igrajo tudi tukaj važno vlogo preferenčni glasovi. Napredni listi (sad sodelovanja med KPI, PSI in neodvisnimi)
imata tako v Zgoniku kot v repenta-brski občini zelo dobre možnosti, da bosta tudi nadaljnjih pet let vodili občini. Važno vlogo v obeh občinah igra tudi SSk, ki je doslej sicer vodila konstruktivno opozicijo do uprav, njena nadaljnja prisotnost v obeh občinskih svetih pa je važnega pomena za celotno našo narodnostno skupnost. (st)
»o
v svoje programe uvrstile uprav-
dobrobit posameznih krajevnih ‘varnosti, sožitje in boj za manjšin-pravice. Kot vedno pa bodo zelo azn0 vlogo igrale preference posa-ezf|im slovenskim kandidatom.
^ miljski občini je naklonjenost do '«vencev pokazala le napredna Li-*9 Frausin, ki je že v pretekli man-9tnj dobi stvarno izvajala obveznosti « naše tam živeče narodnostne skupiti. Vsak slovenski glas drugim U-‘am bi bil nepotreben in bi pomenil «zpršitev glasov. V občinskem sve-^ so doslej sedeli trije Slovenci, eden ?? teh, neodvisni Jurij Vodopivec, je ,Pet let tudi odbornik in se je izkazal kot pripravljen in vesten uprar v,‘elj. Na Listi Frausin poleg Vodopivca kandidira tudi predsednik Društva Slovencev miljske občine Kiljan Fer-JuSa, ki je že dolgo let duša in ak-‘er tamkajšnjega slovenskega kultur-{taga in družabnega življenja. Med candidati sta tudi Peter Viola in Ma-Dan Vatovec. Na občinskih volitvah Se ne predstavlja SSk, ki je leta 1980 Pozvala svoje somišljenike naj podpreta slovenske kandidate na Listi Frau-sin. Pričakovati je. da bo to storila Jadi sedaj, medtem ko je ta stranka le-,.°s Predstavila svojo listo le na vo-'‘vah za izvolitev rajonskega sveta v Štramarju.
Bolj kot v miljski občini pa je za-Pkten položaj v Devinu - Nabrežini, ‘ukaj imajo tam živeči Slovenci ves «teres, da se spet obnovi in po mož-««sti še okrepi koalicija med KPI, I *k in psi, ki je v preteklih petih «lih uresničila skoraj vse zastavlje-« programe. Ta koalicija nima stvar-Ui in verodostojnih političnih alter-, aliv. Tudi tukaj igrajo zelo pomem-n« vlogo preferenčni glasovi, kar j^Jia posebno za slovenske volilce J. I. ki morajo 12. in 13. maja odda-1 Preferenčni glas slovenskemu no-"«u liste Igorju Tuti.
V Dolini so komunisti in socialisti koaliciji zelo dobro upravljali obči-
0	'n nekatere pobude tamkajšnje u-Prave pri uveljavljanju kulture soži-la in zaščite narave so lahko za zgled s. "Ini tržaški skupnosti. KPI in PSI
1	zato zaslužita nadaljnje zaupanje jUcanov, kot tudi SSk, ki je v vseh «k letih vodila do uprave korektno
Volilni pobudi nabrežinske PSI in SSk
Devinsko - nabrežinska sekcija PSI prireja danes ob 18. uri v gostiM Gruden v Šempolaju slovenski socialistični praznik. Na srečanje so vabljeni predvsem vsi člani in kandidati PSI, kot tudi vsi krajevni prebivalci. V prostem razgovoru bodo člani sekcije predstavili kandidatno listo za bližnje volitve in podrobneje obravnavali razne točke iz socialističnega programa, zlasti kar zadeva slovensko narodnostno problematiko v občini in izven nje. Med srečanjem bo govor tudi o pretekli mandatni dobi in o vlogi socialistov pri upravljanju občine. Prisoten bo tudi dosedanji predstavnik slovenskih socialistov Srečko Colja, ki kot znano, ne kandidira več. Ob tej priložnosti mu bo stranila izrazila priznanje za njegovo delo in njegov trud na političnem področju v vseh teh letih. Prisotni bodo tudi predstavniki raznih občinskih socialističnih sekcij in vodstvo slovenske komisije iz Trsta. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek.
Drevi ob 20.30 pa bo devinsko - nabrežinska sekcija SSk predstavila somišljenikom in širši občinski javnosti rezultate ankete o upravnih in političnih vprašanjih občine, ki jo je pravkar izvedla in nato računalniško obdelala. Srečanje bo v čitalnici nabrežinske občinske knjižnice. Glavno poročilo bo imel Bojan Brezigar.
Včeraj odprt nov sedež krožka ARCI nad Barkovljami
Most sožitja med Slovenci in Italijani
»Datum odprtja prenovljenega sedeža ARCI v Rumeni hiši nad Barkovljami ni bil naključno izbran in sovpada s proslavami 40. obletnice osvoboditve,« je v uvodnem nagovoru dejal predsednik krožka ARCI — Rumena hiša Antonino Ingrao. V nadaljevanju je vse prisotne spomnil na pomen, ki ga je imela Rumena hiša za časa odpora za celotno mestno prebivalstvo in poudaril željo, da bi novoodprti sedež ARCI predstavljal most prijateljstva, ki bi združeval v medsebojnem sožitju Slovence in Italijane.
Slavnostni govor ob otvoritvi se-
Ohčni zbor Zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel
V dvorani na Proseku kmalu spet prireditve
Dvorana Kulturnega doma Prosek - Kontovel je povsem nared: pretekli petek si je prostor ogledala pokrajinska nadzorna komisija za javne lokale, ki je ugotovila, da dvorana v celoti odgovarja varnostnim predpisom, in zatem izdala dovoljenje za uporabo dvorane za prireditve.
To nadvse spodbudno vest je na ponedeljkovem občnem zboru Zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel sporočil članom predsednik upravnega odbora Milan Čuk. Z dovoljenjem za uporabo dvorane je tako kronan trud odbora, ki si je zadnja leta prizadeval predvsem za ureditev dvorane, s katero bo kulturno in družbeno življenje v obeh vaseh lahko končno spet zaživelo s polno paro.
Dovoljenje za uporabo dvorane je najpomembnejša vest, ki je izšla iz ponedeljkovega občnega zbora Zadruge, med rezultati delovanja v zadnjem letu pa gre gotovo omeniti dokončni zaključek kupoprodaje celotne stavbe Kulturnega doma. Postopek za nakup stavbe se je začel aprila 1980. leta, zaključil pa februarja letos.
Poleg teh pozitivnih točk, je predsednik Milan Čuk v svojem poročilu omenil tudi nekatera še odprta vprašanja. V prvi vrsti podporo v višini 145 milijonov lir, ki jo je Kraška gorska skupnost dodelila Kulturnemu domu Prosek - Kontovel kot protivrednost za razlaščena zemljišča. Zadruga je predložila KGS dokumentacijo, da bi dobila prvi del prispevka, še sedaj pa čaka na izplačilo, da bi z njim povrnila vsaj del posojil, s katerimi so člani omogočili zaključek del v dvorani.
Čuk se je obregnil še ob delikatno vprašanje govoric in natolcevanj o delu Zadruge po vasi. »Dela so se odvijala z nekoliko počasnim tempom iz več razlogov: čakali smo na dovoljenje za pokritje terase, da ne bi voda pronicala skozi teraso v vhod v dvorano, ta načrt pa je bil zavrnjen. Zato smo morali pokriti teraso s katranom, naknadno smo opravili še več popravil in zamenjali dotrajan napušč. Največ zaslug za to delo gre odborniku Danilu Kocmanu in podpredsedniku Alojzu Kapunu, ki sta tudi poskrbela, da je bilo ob pregledu komisije v dvorani vse urejeno,« je poudaril čuk. Dela bi bila lahko že prej dokončana, če ne bi zaradi hude zime v dvorani popokali grelci. Popravila so se zavlekla za dva meseca.
Blagajniško poročilo je nato podal Alojz Bukavec, poročilo nadzornega odbora pa Josip Starc.
Ob začetku občnega zbora so se člani spomnili preminulih članov Zadruge Bernarda Daneva in Franca Rupla ter sprejeli v Zadrugoi kot novega, 125. člana Aleksi ja Timeusa, potrdili pa so tudi sprejem Marija Čemjave v odbor, kjer bo zamenjal Justa Fabjana.
V razpravi, ki je »pretrpjela« tudi nekaj p»vsem neumestnih posameznih pjosegov, je bilo največ govora o upjorabi dvorane in zemljišča »na Balancu« ter o potrebi po srečanju med predstavniki Zadruge in predstavniki drugih kulturnih in športnih društev iz obeh vasi, da bi se skupno domenili o delovanju v sklopu Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Predsednik Čuk je v tej zvezi že napjovedal bližnji sestanek z drugimi vaškimi organizacijami.
Množična delegacija iz Postojne se je poklonila spominu padlih
, I	. ■— — ............. ...—---------
' Sredo se je mudila v Trstu množična delegacija nekdanjih borcev in pred-s‘avnikov družbenopolitičnih organizacij iz Postojne. Gostje so se poklonili spominu obešenih talcev v Ul. Ghega (nacisti so usmrtili tudi več Postojnčanov) ter ■jaložili venec na pokopališču pri Sv. Ani. Spremljali so jih predsednik in tajnik vZPl - ANPI Calabria in Košuta ter jugoslovanski konzul Marjan Banko. Udeležili so se tudi svečanosti v Rižarni
Na Proseku občni zbor članov Društvene gostilne
V soboto, 20. aprila, so se zbrali na rednem občnem zboru člani Društvene gostilne s Proseka. Od 118 vpisanih članov je bilo prisotnih kar 81, katere je v imenu upravnega odbora pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo predsednik društva Ivan Ban, ki je podal tudi poročilo u-pravnega odbora. Pred branjem poročila je Ban pozval vse prisotne, da se z enominutnim molkom oddolžijo spominu šestih članov, ki so umrli v teku leta. Odbor je v poslovnem letu imel 12 izrednih in 30 rednih sej, na katerih so odborniki obravnavali in reševali probleme društva. Odbor si je kot vedno prizadeval za nakup čimboljših vrst vina in tudi letos se je posebno uveljavila prodaja domačega vina. Nato se je Ban dotaknil malih običajnih popravil v gostinskem obratu kot tudi v kleti. Odbor je dodelil dvema članoma podporo za nasad 230 novih trt, obenem so bila podpore, kot običajno, deležna tudi domača društva, kot tudi člani, ki so bili v poslovnem letu na zdravljenju. V teku leta niso izključili nobenega člana, na novo pa je bilo sprejetih pet članov (Boris Pertot,
Egon Bukavec, Dario Kante, Josip Čuk, Stello Kermac). Ob koncu- svojega poročila se je Ban zahvalil še gostilničarkama Anici in Mariji in njunima soprogoma za plodno in požrtvovalno delo v gostinskem obratu.
Izčrpno blagajniško poročilo je podal blagajnik Silvester Umek, nakar je predsednik nadzornega odbora Bruno Rupel v svojem poročilu podčrtal, da je upravni odbor v najboljšem redu opravil svojo nalogo in zato je pozval prisotne, da odobrijo obračun. Občni zbor je enoglasno sprejel obračun za poslovno leto
1984.	(B.R.)
• Tržaška Trgovinska zbornica obvešča, da te dni razpošilja po pošti nakaznice za vplačilo letnih prispevkov
1985,	ki so jih dolžna nakazati vsa podjetja, družbe, ustanove in organizacije, ki se v tržaški pokrajini u-kvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Nakaznice so že izpolnjene tudi z zneski, ki jih morajo nakazati posamezna podjetja nepreklicno do 1. junija letos. Obveznost velja tudi za tista podjetja, ki so svojo dejavnost opustila po 1. januarju 1935.
deža je imela v slovenščini senatorka Jelka Gerbec. Poudarila je pomen odprtja tega sedeža, ki naj bi združeval tukajšnje prebivalstvo o-beh narodnosti in predvsem italijanski narodnosti nudil boljše poznavanje slovenskega naroda v Italiji, njegove zgodovine in vloge, ki so jo Slovenci odigrali v osvobodilnem gibanju. »Namen krožka mora biti tudi ta, da širi napredne ideje in si prizadeva za premagovanje tistih mračnih sil, ki jih slovenska prisotnost v teh krajih še vedno moti,« je nadaljevala Gerbčeva, ki se je v svojem posegu dotaknila tudi problemov v zvezi s sprejetjem zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Za čim hitrejši potek izglasovanja tega zakona si bo prizadeval tudi krožek ARCI, ki bo po volitvah tudi sprejet pri senatni komisiji v Rimu, ki obravnava to zadevo.
Senatorka Jelka Gerbec je nato v prisotnosti številnega občinstva prerezala trak in s tem tudi uradno odprla prenovljeni sedež ARCI.
Rock koncert v Cristallu
Rock koncert za odprtje novih javnih lokalov za mlade in njihova lidej-stvovanja — to je pobuda, ki jo bosta v nedeljo v gledališču Cristallo-izvedla Nenasilno združenje in koordinacijska skupina »II posto delle fra-gole«. Na koncertu bodo nastopili ansambli Backside, Crew ERA, Sense of fault ter — kot gostje — Gino D’Eliso, Witz orchestra in koprska rock skupina Deseti brat.
Prireditev so podprli tudi nekateri mladi tržaški glasbeniki in pevci (Angelo Baiguera, Alfredo Lacosegliaz, Graziella Rota, Gabriele Centis) ter skupina docentov tržaškega konservatorija Tartini.
Prošnje za suplence v občinskih vrtcih
Tržaška občina obvešča vzgojitelje, ki bi želeli poučevati kot su-plenti v tržaških občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1985/86, da lahko naslovijo svoje prošnje za supkn-ce na občino. Vse potrebne informacije nudi oddelek II - osebje, ob delavnikih od 8.15 do 12.30. Rok za predstavitev prošenj (na kolkovanem papirju) zapade ob 12. uri dne 21. maja letos. Prošnje sprejema urad za predložitev dokumentov (soba št. 32).
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Frančiške Regent
vd. Danev
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nosilcem krste, darovalcem cvetja, g. župniku in pevskemu zboru V. Mirk.
Žalujoče družine Danev Kontovel, 26. aprila 1985
26. 4. 1979
26. 4. 1985
Ob 6. obletnici smrti dragega
Pepija Jercoga
se ga spominjajo
žena Olga ter sinova Nevio in Aldo Dolina, 26. aprila 1985
Kako spreminjamo poitalijančene priimke v izvirno slovensko obliko?
Prejeli smo in rade volje objavljamo:
Spreminjanje poitalijančenih priimkov v izvirno slovensko obliko bi moralo vzbuditi veliko večjo pozornost v naši narodni skupnosti. V tem smislu je pred letom in pol odbor SKGZ dal pobudo, vendar je svoje delo premalo reklamiziral. Navodila, ki jih je lahko kdorkoli dobil na sedežu Kmečke zveze, ZSŠDI in SKGZ so bila pri enem postopku pomanjkljiva. Zato bi rad obnovil navodila za vse tiste, ki želijo menjati priimek v izvirno slovensko obliko in predvsem mladim ter študentom, ki imajo poleti nekaj več časa.
Sam sem se začel ukvarjati s tem opravilom junija ’84. Na žalost sem zaradi pomanjkljivih in napačnih informacij začel s postopkom na sodišču, ki ni odgovarjal »mojim potrebam«.
Razlikovati je namreč treba med dvema postopkoma:
a)	če je bil menjan priimek našemu predniku ali nam samim z dekretom, je potreben postopek na prefekturi (ripristino del cognome) ;
b)	če je bil menjan priimek zaradi nepazljivosti naših prednikov in malomarnosti uradnikov brez dekreta (d’ufficio) opravimo menjavo priimka na sodišču (rettifica cognome).
Zaradi tega se moramo najprej pozanimati, kateri je naš primer. To lahko storimo na anagrafskem uradu občine, v kateri se je rodila oseba, ki so ji menjali priimek. Tu izvemo številko in datum dekreta, če le-ta obstaja.
Če dekret obstaja nadaljujemo tako:
1.	Poiščemo dekret
a)	nekaj dekretov hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Ul. Petronio 4, umik:
8.00	- 13.00;
b)	nekaj dekretov hranijo V državnem arhivu, Ul. Lamarmora 17, umik: 8.30 - 13.30, tudi ob sobotah;
c)	nekaj dekretov je bilo natisnjenih v uradnem listu (Gazzetta ufficiale). Fotokopijo lista lahko dobimo v mestni Knjižnici (Biblioteca civica), Trg Hortis 4, urnik: 8.30 -
13.30	in 17.00 - 19.30, sobota samo zjutraj;
č) če v vseh teh krajih ne dobimo našega dekreta, se bo morala prefektura zadovoljiti s fotokopijo fotokopije, ki jo lahko dobimo direktno na anagrafskem uradu (leta ne bo overovljena).
Na anagrafskem uradu tržaške občine — Passo Costanzi 2 — vprašajmo po gospodu. Mirazu.
2.	Dobimo skupni anagrafski list (certificato cumulativo) osebe, ki želi menjati priimek. Ta dokument vsebuje družinski list, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o bivališču. Na navadnem papirju.
3.	Prošnja na kolkovanem papirju za 3.000 lir.
»Prefekturi v Trstu
Podpisani... anagrafski podatki..., poročen z... anagrafski podatki... in v imenu in interesu svojih mladoletnih otrok... anagrafski podatki... prosim za menjavo priimka v , izvirno slovensko obliko... (chiede il ripristino del cognome nella forma originaria), saj ga je fašistična oblast nasilno spremenila v obliko... (in guanto cambiato per ordine di autorità fascista).
Prošnji prilagam...
Lastnoročni podpis (moža in žene) * v
Za vsakega polnoletnega sina je treba predložiti prošnjo posebej (seveda tudi vse ostale dokumente v dvojni kopiji).
4.	Vsi ti dokumenti zadostujejo le
v primem, da je oseba, ki želi menjati priimek že zapisana na dekretu. Če pa so fašistične oblasti potujčile priimek enemu izmed naših prednikov, moramo dokazati potomstvo z zgodovinskim družinskim listom (stato di famiglia storico). Naročimo ga na anagrafskih uradih občine, v kateri je živel ah živi naš prednik. Dokument čakamo približno 20 dni in je tudi najdražji dokument: plačali bomo namreč 10.000 lir za vsako osebo, ki je na njem napisana (oče, mati in vsi sinovi, četudi so umrli kmalu po rojstvu).
5.	Če je izviren priimek vseboval strešico je ta na dekretu opuščena. Zato je dobro, da se predloži dokument, iz katerega je razvidna pravilna oblika priimka. Tak dokument je rojstni in krstni list (Copia integrale dell’atto di nascita e battesimo), ki ga dobimo v župnijskem uradu, kjer je bila oseba, ki so ji menjali priimek, krščena.
Vse te dokumente s prošnjo predložimo na prefekturi, II. nadstropje, soba 62, vsak dan razen sobote, od
9. do 11. ure. Postopek traja približno teden dni. V tem času pošlje prefektura dekret na občino, v kateri imamo stalno bivališče. Ko menjajo podatke v računalniku (3 do 5 dni) nam bo občinski sel prinesel dekret domov. Od tega trenutka lahko dobimo dokumente z novim priimkom. S fotokopijo dekreta (original hranimo!) poskrbimo, da se spremeni naš priimek v šoli, na delovnem mestu, pri vojakih itd.
Kot že rečeno, pa bomo postopah popolnoma drugače v primeru, da je bil priimek poitalijančen kar v uradu (d’ufficio).
1.	Najprej bo moral interesent poskrbeti za izpisek svojega rojstnega lista (Copia dell’atto integrale di nascita) .
2.	Da dobimo dokument pod točko 1. moramo nasloviti na Državno pravdništvo (Alla Procura della Repubblica di Trieste) sledečo prošnjo:
Podpisani... anagrafski podatki..., prosi za izpisek rojstnega lista za menjavo priimka (chiede il rilascio dell’atto integrale di nascita ad uso rettifica cognome).
Prošnjo napišemo na dva kolko-vana papirja za 3.000 lir in jo predložimo na sodnijo, drugo nadstropje, soba 302, gospa Castellano, urnik:
9.00	- 12.00, tudi ob sobotah. Čez 10 dni nam sodišče izda dovoljenje, s katerim naročimo izpisek rojstnega lista na anagrafskem uradu občine, v kateri smo se rodili. Dokument dobimo v približno 15 dneh.
3.	Predložiti moramo tudi rojstni list, iz katerega izhaja izvirna obli-
ka prumka. Po možnosti naj bi bil to rojstni list očeta ali deda ali strica (na vsak način ožjega sorodnika). Rojstni list dobimo brez težav v župnijskem uradu, kjer je bila oseba, ki so ji menjali priimek, krščena. Na ta dokument moramo prilepiti kolek za 3.000 lir.
4.	Ko imamo dokumenta pod točko 1 in 3., moramo nasloviti prošnjo za menjavo priimka na kolkovanem papirju za 700 lir (atti giudiziari) na sodišče.
Podpisani... anagrafski podatki..., prosi za vrnitev poitalijančenega priimka... v izvirno slovensko obliko... (chiede la rettifica dal proprio cognome errato... nella forma originaria...)
Prošnji dodamo še en bel kolko-van papir za 700 lir.
5.	Oba dokumenta in prošnjo predložimo na sodišču, drugo nadstropje, soba 241, gospod Rubini, umik:
9.00	- 12.00.
6.	Odločbo (sentenza di rettifica), ki jo izda sodnija po približno 3 mesecih nesemo (lahko tudi osebno) na anagrafski urad občine, v kateri smo se rodili. V teku 10 dni menjajo podatke v računalniku. Od takrat lahko dobimo dokumente z novim priimkom.
Kot vidite, ni menjava priimka tako zapleten posel kot mnogi mis-lijo. Mnogo bolj zapleten je bil zame, ko sem brez primernih informacij hodil iz urada v urad in zgubljal dragocen čas.
In ni bilo zaman!
A. S.
*05*. SLOVENSKO i ®nB?,STALNO „ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
Miroslav Košuta
Režija: Jože Babič
PREMIERA:
v torek, 30. aprila, ob 20.30
PONOVITVE:
v četrtek, 2. maja, ob 20.30 v torek, 7. maja, ob 16.00 v nedeljo, 12. maja, ob 16.00 Za abonma in izven
gledališča
VERDI
Danes, 26. t. m., ob 20. uri (reda B in F) druga predstava Janačkove opere »Jenufa«. Dirigent Julijan Kovatchev.
Jutri, 27. aprila, pa bo na sporedu deveta in zadnja predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Predstava bo ob 17. uri. Dirigent Aldo Tarchetti.
ROSSETTI
Danes skupina
vodi G. Bosetti, predstavila delo »Assassinio nella cattedrale« T. S. Eliota. Režiser G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek 9.
Jutri, 27. t. m., ponovitev ob 16. uri in 20.30. Predzadnja predstava.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	sredo, 8. maja, ob 20. uri: Tokijsko oratorijsko združenje - Koncert zbora in orkestra.
Mala dvorana
Danes, 26. aprila, ob 19. uri: Zbežite sence, vzidi čisti dan - Večer lirike upora. Večer v počastitev 40-letnice upora. Recitira Marijan Benedičič.
Okrogla dvorana
Še danes, 26. aprila: Kulturni teden ljubljanskih srednješolcev.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 26. t. m., ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«. Gostovanje v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju.
Danes, 26. t. m., ob 20. uri: M. Jesih »Pravopisna komisija«, gostovanje SLG iz Celja v gledališki dvorani v Solkanu.
TEATRO CRISTALLO
Jutri, 27. aprila, ob 20.30:	koncert
skupine Devii Claws »Heavy metal«.
V	nedeljo, 28. t. m., od 20.30 do 23.30: koncert z Blackside, Crew, Era, Sense of Fault (Glasbena oprema), G. D'Eliso, Witz orkester in ansambel Deseti brat iz Kopra.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
, 26., ob 20.30, red 2. petek, bo Cooperativa Teatro Mobile, ki jo
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini - Domjo priredi v okviru proslave 40. obletnice osvoboditve KONCERT MOŠKEGA ZBORA IZ MARZABOTTA v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju.
KD F. Venturini. »GLAS HARMONIKE« - II. obmejno srečanje godcev diatonične harmonike pri Domju bo 1. MAJA 1985 ob 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro. Odprta bo fotografska razstava harmonik.
KD L Grbec - skedenj priredi ob praznovanju 40-letnice osvoboditve danes, 26. t. m., ob 20.30 okroglo mizo na temo »SOŽITJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI V NAŠIH KRAJIH IN NAŠI RAJONSKI SKUPNOSTI«. Sodelujejo Giorgio Depangher, Pavel Fonda, Ruggero Pagi, Jože Pirjevec in Stello Spadaro.
KD L Grbec - Skedenj priredi ob praznovanju 40-letnice osvoboditve v nedeljo, 28. t. m., SPOMINSKO MANIFESTACIJO V RIŽARNI. Sprevod bo lum nil izpred društvenih prostorov (Ul. di Servola 124) ob 11. uri. Vabimo k masovni udeležbi!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V ponedeljek, 29. t. m. — ob obletnici začetka bojev za osvoboditev Opčin — ob
20.30	okrogla miza na temo »RAZMIŠLJANJE OB 40-LETNICI OSVOBODITVE«. Sodelujejo: Oskar Kjuder, Jože Pirjevec in Miran Košuta. Vabljeni!
Krožek za družbene in politične vede P. Tomažič v Trstu vabi jutri, 26. a-prila, ob 20.30 v prostore sekcije KPI E. Berlinguer na nabrežinskem trgu na SREČANJE S TOVARIŠI PRI TRIBUNI, ČASOPISU ZA KRITIKO ZNANOSTI IN KNJIŽNICI ZA REVOLUCIONARNO TEORIJO (KRT). Razgovor z uredniki bosta vodila tovariša Leo Šešerko in Walter škerk.
Ob prazniku 50-letnikov bo nastopilo v barkovljanskem društvu v nedeljo, 28. t. m., Ul. Cerreto 12, KD Pivka z veseloigro »ŽUPANOVA MICKA«. Peli bodo tudi otroci šole F. S. Finžgar. Začetek ob 17. uri.
V okviru 40-letnice osvoboditve in prihoda štafete bratstva in enotnosti v zgoniško občino organizira KD Rdeča zvezda v novem športno-kultumem domu nastop folklorne skupine in recitatorjev iz Trbovelj v nedeljo, 28. t. m., ob 18.00.
KD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi vaščane in mladino, da se v čim večjem številu udeležijo sestanka za POSTAVLJANJE MAJA, ki bo danes, 26. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. Danes, 26. aprila, ob 20.30 »Koncert za violončelo in klavir«. Nastopata Tomaž Sever in Hinko Haas. Na sporedu: Beethoven, Brahms in Šostakovič.
Ob 40-lctnici osvoboditve v ljudskem domu v Trebčah. - V torek, 30. aprila, ob 20.30 predvečer 1. maja: kres, sprejem štafete prijateljstva, družabnost z godbo. V četrtek, 9. maja, ob 20.30 otvoritev razstave fotografij Maria Magajne Osvoboditev Trsta in okolice, sodeluje mešani zbor Primorec - Tabor (vodi Vilma Padovan). V soboto, 11. maja, ob 9. uri pohod po partizanskih stezah; sodelujejo: učenci osnovnih šol P. Tomažič, Kajuh, P. Trubar. V četrtek, 16. maja, ob 20.30 otvoritev foto-grafske razstave o taboriščih s predvajanjem filma, sodeluje godba V. Parma.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
in Društvo zamejskih likovnikov
pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in miljske občine
prirejata
SKUPINSKO
RAZSTAVO
V BENEŠKI HIŠI V MILJAH OD 26. APRILA DO 2. MAJA
Otvoritev danes ob 18.30
Krožek za družbene in politične vede PINO TOMAŽIČ v Trstu
vabi
danes, 26. t. m., ob 20.30 v prostore sekcije KPI »E. Berlinguer« na nabrežinskem trgu na
Srečanje s tovariši pri Tribuni, časopisu za kritiko znanosti in Knjižnici za revolucionarno teorijo (KRT)
Razgovor z uredniki bosta vodila tovariša LEO ŠEŠERKO in WALTER ŠKERK
ŽUPNIJSKA SKUPNOST DEVIN FANTJE IZPOD GRMADE
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
prirejajo jutri, 27. t. m., ob 20.30 v župni cerkvi v Devinu
ORGELSKI
KONCERT
Skladbe J. S. Bacha bo izvajal organist
prof. HUBERT BERGANT
Vljudno vabljeni!
kino
Ariston 17.00 — 22.15 »Reuben, Reuben«. Komedija.
Eden 15.30 — 22.10 »Marina pim-pom«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.30 »Cotton club«. Režija: Francis Coppola. Richard Cere.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II mistero del cadavere scomparso«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Affamate di sesso caldo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Beverly Hills cop. - Un piedipiatti a Beverly Hills«. Ed-die Murphy.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »L'avventura degli Ewoks«.
Aurora 16.30 — 22.00 »2010, l’anno del contatto«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Brodway Danny Rose«. Woody Alien in Mia Farrow.
Lumiere 16.00 — 22.00 »1941, allarme a Hollywood«. John Belushi.
Alcione 16.00 — 22.00 »Taxi driver«. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Calde«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
mali oglasi
IŠČEMO hišno pomočnico za 4 ure dnevno v okolici Sesljana. Tel. št. 200-131 ali št. 200-862.
PRODAM opel ascono diesel, letnik ’79, v odličnem stanju. Tel. na št. 299-145 od 14. do 19. ure.
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu 44. Toči belo in črno vino.
PRODAM elektronske orgle, cena 300 tisoč lir. Tel. na št. 040/200-780 od
13.30	do 14.30.
PRODAM 10 stotov nebaliranega sena. Tel. na št. 040/227-411.
IŠČEM snažilko 2 uri tedensko. Tel. na št. 040/757-640.
PRODAM motor 125 honda pariš - dakar, letnik ’84 (junij), 5.000 km. Tel. na št. 422-777.
OSMICO je odprl Frandoli, Slivno. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO sposobno osebo za opremo in prodajo pohištva. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Sposoben«.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
OSMICO je odprl v Zagradcu št. 1 Zvonko Ostrouška. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Alojz Milič - Repen 49.
PRODAM dva položna in nezazidljiva terena različnih velikosti. Tel. na št. 040/824-294 v večernih urah.
PRODAM motorni kolesi peugeot 103 in tomos avtomatik. Tel. 040/226-113.
SLOVENSKA SKUPNOST priredi
v nedeljo, 28. t. m. ob 16. uri v Mavhinjah
PROSLAVO
ob 40-letnici osvoboditve in lO-letnici deželne Slovenske skupnosti
Govorili bodo:
Rafko Dolhar, Andrej Bratuž in Bojan Brezigar Pri kulturnem programu bosta sodelovala Godba na pihala Nabrežina in pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Prireditev bo ob vsakem vremenu
Novi odbor KD J. Rapotec
Občnemu zboru KD Jože Rapotec je 10. t. m. sledil sestanek, na katerem so si izvoljeni odborniki P°' razdelili funkcije. Tako je prevzel predsedniško mesto Damjan Loca-telii, namestnik predsednika je Mi' lan Kraljič, tajnik Mitja Rapotec, blagajnik Dorjan Žerjul in gospodarja Evgen Bandi ter Mirko Bandi. / novem odboru sodelujejo še Boris Bandi, Gabrijela Bandi, Stojan KO" cjančič, Geni Kozina in Dario Kraljič.
Društvo bo 18. maja organiziralo v sodelovanju s KD Primorsko li Mačkolj proslavo ob 40-letnici osvoboditve.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. aprila ZDESLAV
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.05 : — Dolžina dneva 14.05 — Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 1.38.
Jutri, SOBOTA, 27. aprila BISTRA
Vreme včeraj: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L Ul. del Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored D-(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1)-
razna obvestila
VZPI-ANPI prireja v sodelovanju z vaškimi organizacijami praznik 40-letnice osvoboditve v Križu. V torek, 30. aprila, kulturni predvečer v Domu A. Sirka ib kres; v sredo, 1. maja, prvomajsko slavje v Ljudskem domu in na nogometnem igrišču. Sodeluje TPPZ P. Tomažič. Začetek ob 15. uri pred vaškim spomenikom.
SKD Barkovlje, TPK Sirena, VZPI-ANPI, krožek ARCI Rumena hiša, sekcija KPI M. Matjašič vabijo vse na počastitev padlih na barkovljanskem pokopališču, ki bo v torek, 30. t. m., ob 17. uri. Nastopili bodo zbor M. Pertot, otroci šole F. S. Finžgar in Battisti^ ter recitator Joško Lukeš.
Mladinski mešani zbor Glasbene matice obvešča, da bo vaja danes, 26. t. m., ob 19.30 na Glasbeni matici.
V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 bo v Društvu slovenskih izobražencev srečanje s prevajalcem Francem Husu jem-Predstavila ga bo Fedora Ferluga Petronio.
prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Petra Gregoriča darujeta Dušan in Anamarija Kalc 25.000 lir za SKD Barkovlje in
25.000	Ur za SPK Sirena.
V	isti namen darujejo Enzo, Irma in Marino FaragUa 25.000 Ur za SKD Barkovlje in Mimi Kralj 25.000 Ur za SPK Sirena.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata daruje Gina z družino 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ludvika Starca daruje družina Kemperle 10.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na dragega Carmela Sed; maka ob 9. obletnici smrti v AvstraUji darujejo mama, sestra in brat 15.000 Ur za spomenik padUm v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. none darujejo Nadja, Boris in mama 50.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel,
50.000	Ur za dramsko skupino J. Štoka in 50.000 Ur za sklad M. čuka.
Namesto cvetja na grob Franca Rupla darujeta Vesela in Josip Starc 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na očeta Franca daruje Dario Rupel z družino 50.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Prispevajte za
Dijaško matico
Mi in prizadeti otroci [
V'
— Rubrika sklada »Mitja Cuk« —
Ko se otroci in mladostniki znajdejo v resnejših težavah
Kako gleda socialna delavka na mladinske in posebne primere.
V dolgem pogovoru, ki sva ga imeli s socialno delavko Sonjo Baiss, sva se dotaknili splošnih problemov mladine. Sonja je poudarila pomen urejene družine predvsem za čustveni razvoj otroka, prikazala problem osamljenosti pri mladostnikih in nakazala rešitve, ki se ji zdijo primerne. Pri tem je izrazila svoje prepričanje, da mladim najbolj primanjkuje prostor, v katerem bi svobodno izražali sami sebe, tudi s tem, da bi ničesar ne delali, kot to sedaj lahko počenjajo na vaškem trgu. Starši pa bi s tem, da bi bil tak prostor zagotovljen, vsaj vedeli, kje so njihovi otroci in se o-tresli nekaterih strahov.
Najin pogovor je nato zajel področje posebnih težav pri otrocih in mladostnikih. Pokazalo se je prepričanje, da bi se na tem področju moralo storiti mnogo več za starše otrok s težavami. Mnogokrat bi bila rešitev, po Prepričanju socialne delavke Sonje Baiss, v tem, da bi z zakonom priznali materi prizadetega otroka status »naravnega operaterja«, kar pomeni, da bi za to, da bi se sama ukvarjala s svojim otrokom, dobila ustrezno
finančno podporo. Na tak način bi dosegli, da bi bila z otrokom figura, ki bi mu mogla najustrezneje pomagati, mati pa ne bi bila podvržena kritikam, da izgublja čas, ker bi za to dobivala plačo in utrdila bi se ji tudi samozavest. Tako priznanje pa bi odprlo pot tudi večji avtonomiji pri razpolaganju s časom.
Govor je bil nato o pozitivnosti zakona o integraciji prizadetih otrok v šolo in družbo, v smislu, da je ta zakon kljub vsem svojim pomanjkljivostim povzročil, da so problemi prizadetih otrok prišli iz domov in zavodov v zavest širše družbe.
V tihem sončnem popoldnevu se slišijo Sonjine besede kot vedra želja za vse starše otrok, ki jih pri razvoju ovirajo takšne ali drugačne težave:
»Staršem bi torej morala biti zagotovljena svoboda do organizacije vzgoje, izobraževanja, zdravljenja svojega otroka, pa tudi do preživljanja prosti ga časa s svojim otrokom ob ustrezni ekonomski podpori. Na ta način bi starši lahko prišli tudi do alternative za svojega otroka.«
NADALJEVANJE PRIHODNJIČ
r
beležke
V	Kopru deluje v okviru Delavnice in Obalnega društva za pomoč prizadetih Planinski odsek, ki skrbi za to, da je življenje otrok s težavami čim bolj pestro. V okviru teh delovnih enot, ki za svoje planinarjenje organizirata različne izlete, se je porodila misel, da bi prišlo do srečanja med tistimi, ki imajo otroke s težavami onkraj meje in starši takih otrok pri nas. Srečanje bo odprto vsem, tudi tistim, ki takih težav nimajo osebno, pač pa jim je pri srcu ta problem.
O srečanju bomo še podrobneje poročali, vendar naj vam že vnaprej Povemo, da se bo odvijalo na Slavniku, v nedeljo, 9. junija letos. Dostop je mogoč peš ah z avtomobili. Vsem, ki jih to srečanje zanima bomo poslali podrobnejši program, če nam bodo posredovali svoj naslov. * * *
V	toreg, 23. tega meseca smo se srečali starši otrok s težavami in Predstavniki sklada »Mitja Čuk« na sestanku, da bi preliminarno govorili 0 organizaciji poletnega centra na Opčinah. Žal je bila udeležba skrom-
na iz razumljivega razloga, je bil že večer pred tem sestanek pri psi-hopedagoški ekipi. Vsi pa vemo, kako težko je razpolagati z več prostimi večeri v istem tednu. Med udeleženci je manjkal, žal, tudi povabljeni predstavnik psihopedagoške službe.
Ugotovili smo, da so starši čvrsto odločeni, da organizirajo tudi letos poletni center na Opčinah, da po možnosti odpravijo morebitne pomanjkljivosti in težijo k boljši izvedbi, predvsem kar se tiče prevozov. Predstavniki sklada »Mitja čuk« pa so se obvezah, da bodo nudili najširšo pomoč pri organizaciji centra: tako s finančne kot s praktične stram.
Za vse, ki vas zanima poletni center na Opčinah, sporočamo, da bo naslednji sestanek o tem načrtu v torek, 30. aprila ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabimo vas k čim številnejši udeležbi, da bi mogli kasneje pri organizaciji zajeti vse probleme, ki se lahko centra tičejo in jih ustrezno rešiti.
* * *
Sklad »Mitja Čuk«, Narodna ul. 79, p.p. 2046, 34016 OPČINE, tel. 212175.
Duševno prizadeti otroci
radioteleviziju
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Pri veliki skrbi za našo mladino, da bi se za življenje dobro usposobila, nikakor ne smemo pozabiti na tiste, ki potrebujejo prav posebno Pomoč in razumevanje. To so duševno prizadeti otroci. Srečujemo jih skoro vsak dan in večkrat vzbujajo s svojo zunanjostjo in vedenjem našo pozornost. Na igriščih plaho stojijo ob strani svojih vrstnikov, ki se nemoteno vključujejo v igro; dru-Sič opazimo, da se grobo vedejo s tistimi, ki so nebogljeni ah manjši; včasih srečamo tudi tistega, ki ga toati iz sramu skriva doma. Pa še 'n še bi lahko naštevah.
Kaj je pravzaprav duševna nerazvitost. Znanstveno imenujemo trajno okvaro možganov, ki je vzrok duševne nerazvitosti oligofrenija. Ta »bolezen« najbolj prizadene razum, vendar sta običajno motena tudi čustvovanje in volja. Duševno neraz-vitost delimo v lažjo, srednjo in težjo. Ne moremo je, žal, popolnoma odpraviti, vendar z zgodnjo diagnozo bi ranim urjenjem ter uravnavanjem Vseh otrokovih nagnjenj in sposob-nosti lahko negativne posledice defekta zmanjšamo.
Vzrokov za duševno prizadetost je Več in jih je pogosto težko ugotoviti. Potrebni so vztrajni pregledi zdravnikov, razgovori s starši in sorodniki, da se čim bolj približamo Pravim ugotovitvam. Veliko primerov duševne nerazvitosti je posledi ca vnetja možganov in možganskih toren, ki so večkrat posledica kužnih bolezni. V nekaterih primerih zasledimo duševno prizadete otroke, ki so svojo prizadetost podedovali po starših, posebno, če so si starši v bližnjem krvnem sorodstvu. Vzroki za duševno prizadetost so tudi spolna bolezen sifihs, rdečke v nosečnosti, težak porod, nepravilno
delovanje žlez ščitnic (čeprav se danes to ornih s pravilnimi zdravniškimi posegi) in še in še. . .
Kako opazimo, da je otrok »drugačen«? Najpogosteje opazijo drugačnost že same mame, predvsem, če imajo že izkušnje s prejšnjimi o-troki. Psihofizični razvoj je počasnejši in Se zelo razlikuje od normalnega. Najprej se zdi, da je otrok mirnejši, vendar, ko se nekateri značilni znaki normalnega razvoja ne pojavijo, moramo postati pozorni, da je nekaj narobe. Otrok se pozneje smehlja (če se), pozno se zaveda svoje okohce, predmeti v okolju ne vzbujajo njegovega zanimanja, le posebno izraziti dogodki ga vzbudijo iz otopelosti telesno je slaboten in nespreten. Pozneje so razhke še izrazitejše: zaostali govor, slabo prepoznavanje predmetov, zvokov, brez brižnost do igrač in nesposobnost privajanja na osebno čistočo.
Drugačnost onemogoča normalno vključitev v družbo, zato takih o-trok vrstniki po navadi nimajo radi, ker so ah pretopi ali preveč nemimi in se ne znajo pravilno vesti. Takim otrokom moramo priskočiti na pomoč čim bolj zgodaj teko doma, kot pozneje v predšolski in v šolski debi. Potrebujejo predvsem veliko potrpežljivost, nežnost, skrb in doslednost. Zelo pomembna je tudi vloga matere in vsega družinskega o-kolja v katerem otrok preživi največ svojega časa. Če so z družino povezane še vse strukture, ki imajo kakršen koli stik z otrokom in se metode njegovega vzgajanja pravilno a-(nalizdrajo, načrtujejo us/klajujejo med seboj, dopolnjujejo in redno preverjajo, se otrokova hiba gotovo zmanjša.
Uredila: Jelka Cvelbar
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? - opoldanski program z Raffaello Carrà
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - 3 minute o. . .
14.05	Pronto. . . Raffaella - zadnji poziv
14.15	Una vite difficile - film
/16.10 Primissima - kulturne zanimivosti
16.40	Risanke
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pomeridiana
18.05	Clap clap
18.50	Itaha sera - Dogodki in osebnosti
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Tribuna elettorale
21.25	Monica Vitti: »Passione mia -un omaggio al cinema« - 4. del
22.30	Dnevnik
22.40	Professione pericolo - TV film
23.35	Dnevnik in vremenske razmere
23.45	II beato Angelico - umetnost
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik - Kratke vesti
13.30	Tribuna elettorale - PRI -PSDI
13.50	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik - kratke vesti
Ljubljana
8.45, 10.35 Šolska TV
17.30	Poročila
17.35	Doživljaji mačka Toša - lutkovna nanizanka
17.35	Grizli Adams - nanizanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Podelitev priznanj OF - reportaža
19.10	Risanka
19.20	Cik-cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.05	Ko se korenin zavemo - dok. serija
21.00	Ne prezrite
21.15	Mike Hammer - nanizanka
22.10	Dnevnik in poročilo s seje CK ZKJ
22.50	Na zapadu nič novega - ameriški film
Koper
14.15	TV novice
14.20	YU made music - glasbena oddaja
15.00	Izvirna past. - TV nadaljevanka
15.00	Risanke
17.00	Delta - medicinska oddaja
17.55	TV novice
CANALE 5
11.30	Tuttinfamigha - kviz
12.10	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.45	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	11 selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Dynasty - TV film
21.30	Hotel - TV film
22.30	Lottery - TV film
23.30	Športna oddaja
RETEQUATTRO
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV fihn
11.15	Piume e paillettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brihante - novela
15.10	Batman - risanke
15.30	Flash Gordon - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All'ombra del grande cedro -TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e paillettes - novela
19.25	M’ama non m’ama - igra
20.30	W le donne
23.00	Mr. Hobbs va in vacanza -filmska komedija
ITALIA 1
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.30	Azzurro ’85 - spektakel
17.00	Bim Bum Barn - risanke
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
14.35	- 16.00 Tandem - aktualnosti -igre
16.00	Risanke
16.25	Tečaj angleškega jezika
16.55	Due e simpatia
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.30	športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Aboccaperte
21.50	Tuono blu - TV film
22.40	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Facce piene di pugni - zgodba boksarjev
23.45	Tuttocavalh - kronika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.10	Šola in vzgoja
15.40	Animali selvatici a Roma -vzgojna oddaja
16.10	Terni: kolesarstvo
17.05	Sto mest Italije
17.25	Galleria di dadaumpa
18.15	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
19.35	Egizi: uomini del passato futuro
20.05	Sistemi educativi a confronto -Japonska in Italija
20.30	La fuga del generale - nadaljevanka
21.50	Dnevnik
22.25	Le avventure del buon soldato Švejk - po romanu Jaroslava Hašeka
23.20	La Roma di Edmund Purdom
18.00	športna oddaja
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — TRŽIČ — Povzetek proslav ob 25. aprilu
TRST — Osrednja proslava dneva vstaje italijanskega naroda TRST — Skupni proglas slovenskih in itahjanskih organizacij ob 40-letnici osvoboditve
TRST — Spomenica Kmečke zveze Pertiniju o globalni zaščiti NABREŽINA — Prihod štafete prijateljstva
NABREŽINA — Proslava 25. aprila in 40-letnice osvoboditve na šoli »Igo Gruden«
GORICA — Občni zbor Kmečke banke
TRST — Zaključek predavanj Narodne in študijske knjižnice ŠPORT
GORICA — Turnir ženske odbojke TRST — Nogomet: Primorec - Kras
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Z nami pred kamero - rubrika
20.25	Mojzes - TV film
21.35	Iskalci zlata - TV film
22.25	TVD - Vse danes
19.00	Charlie’s angels - TV film
20.00	Lady Georgie - risanke
20.30	Azzurro ’85
23.00	I servizi speciali di Italia 1
23.30	Legittima difesa - film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.15	Luisana mia - TV film
15.45	Lacrime di gioia - TV film
16.15	Rubrika
16.30	Risanke
19.30	Adolescenza inquieta - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	La saga del Padrino - TV film
22.30	L’onorevole Capanna e gli e-lettori
23.00	Eurocalcio
24.00	Votare: si, ma per chi
TRIVENETA
14.00	Squadra speciale anticrimine
14.30	I diavoli rossi - film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
17.00	Le pazze storie di Dick Van Dyke - TV film
17 30 I pericoli del settimo continente - TV film
18.00	Brothers & Sisters - TV film
18.30	Garrison’s commando - TV film
19.30	Tom Horne - TV film
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Gh eroi di Khartoum - film
16.50	Risanke
17.30	Rassegna di tappeti orientali
18.30	Dokumentarec
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Fogolar
22.45	Telefriuli notte
23.05	Da qui ah’etemità - nadaljevanka
RADIO
RADIO TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
7.20	- 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica;
8.10	Na goriškem valu; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Glasbeni polputi; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Po poteh Ludwiga H., 12.20 Glasbeni potpuri; 13.20 15. mladinski pevski festival v Celju; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -Danes na valu Radia Koper, mladinska oddaja. Objave, EP, Pesem tedna; 15.00 Jeklotehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Studio ob 17.00: Enotni kulturni prostor;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Chiedetelo aha stilista; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Danes se govori; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 18.00 Beseda in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Tosca dei gatti; 11.32 Spomini Renza Montagnanija; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Glasbeni weekend; 13.30 Karavana; 13.36 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Ra-diouno za vsakogar; 16.00 II Pagino-ne; 17.30 Jazz; 18.30 Večerna glasba;
19.15	Svet motorjev; 19.25 Verska oddaja; 19.30 Na naših trgih; 20.00 La Fonit - Cetra predstavlja; 20.30 II magnifico Gabriele - komentar; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska priredba;
9.10	Discogame; 10.30 Radiodue 3131;
12.10	Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 I promessi sposi; 15.42 Omnibus; 17.32 Diventarono famosi; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Radiodue sera jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja, kronika; 7.20 Sprehodi po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ah poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na dnašnji dan;
12.10	Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
13.00	Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje;
14.05	Antonin Dvorak: Simfonične variacije; 14.30 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri, Obvestila; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP;
17.00	Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.00 Poročila;
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim po svetu;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno - Karel Destovnik - Kajuh: Okupacija; 00.05 -
4.30	Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Pred spomeniki so se naši ljudje oddolžili spominu padlih
Slovesna počastitev 40-letnice vstaje
V vseh naših krajih so zastopa niki borčevskih organizacij, kulturnih društev ter občin v teh dneh počastili spomin padlih borcev za svobodo. Svečanosti so vsako leto ob tem času, ob dnevu ko v vsej državi proslavljajo obletnico splošne vstaje proti nacistom in fašistom v Severni Italiji. Letos so svečanosti dobile še poseben pomen, kajti minilo je že 40 let od zmage nad fašizmom. Zaradi tega tudi toliko televizijskih in radijskih razprav ter objavljanja spominskih člankov v časopisju.
Pri nas so te manifestacije dobile še poseben pomen. Za nas Slovence je imela osvoboditev pred štiridesetimi leti še posebno važnost. Nismo
le dočakali osvoboditve, marveč smo pridobiU spet javno naše narodnostne pravice, ki nam jih je fašizem nasilno odvzel v začetku dvajsetih let.
Zastopniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter borčevskih sekcij ter mladinske organizacije so že v sredo zvečer položili vence na glavnem goriškem pokopališču ter na grajskem dvorišču, kjer je bilo streljanje talcev. Vence so domačini položili v sredo zvečer tudi v Pevmi. Včeraj zjutraj sta bili svečanosti v Podgori in v Štandrežu pred tamkajšnjima spomenikoma. V Podgori je govoril Ivan Bregant, pel je zbor Andrej Paglavec. V Števerjanu je govoril Stanko Marušič, recitirala
sta Erik Bensa in Dino Paulin, pel je zbor Oton Župančič.
V sovodenjski občini so se spominske slovesnosti pričele že v sredo zvečer v Gabrjah, kjer so se poleg 40. obletnice osvoboditve spomnili tudi 5. obletnice postavitve partizanskega spomenika. Pred spomenikom so peli zbori KD Skala, Sovodenjski nonet, dekliški zbor KD Slovenec iz Boršta in mešani zbor Oton Župančič. Na slovesnosti je govoril župan Vid Primožič, vence pred spomenik pa so položili predstavniki zveze borcev, KD Slovenec, občinske uprave in KD Skala. Včeraj dopoldne so bile podobne slovesnosti, s polaganjem vencev občinske uprave, VZPI - AN Pl in društev tudi na Vrhu, na Peči
in v Sovodnjah. Govoril je župan Primožič, peli so združeni zbori, v Sovodnjah pa so sodelovali tudi osnovnošolski otroci. V Doberdobu so bile komemoracije s polaganjem vencev pred spomeniki v vseh krajih te občine. Priložnostni program so oblikovali pevci zborov Jezero, Hrast in Dol - Poljane, na Poljanah, v Dolu in Jamljah pa tudi osnovnošolski otroci z recitacijami. Pred obeležji so govorili v Jamljah Silvano Semolič, v Dolu Mirko Peric, na Poljanah pa Zvonko Frandolič.
Tudi goriški župan je položil včeraj vence pred nekatere spomenike in obeležja. Večja svečanost je bila v Ločniku. Tam so sodelovali predvsem italijanski borci za svobodo.
Pomlajen in razširjen odbor goriške Kmečke banke
V našem včerajšnjem poročilu o 76. občnem zboru članov Kmečke banke nismo mogli, zaradi pozne ure, objaviti vseh podatkov o poteku občnega zbora. Člani so poročilo upravnega odbora, ki ga je prebral predsednik Ksaverij Leban, skupno z lanskoletno bilanco, soglasno odobrili, potem ko so čuli tudi poročilo nadzornikov, ki ga je podal Silvan Mesesnel. Sledile so volitve novega odbora, ki je, skladno s pravili, razširjen od prejšnjih pet na sedem članov. Odbor je tudi precej pomlajen, vanj so bili izvoljeni zastopniki raznih kategorij in tudi raznih krajev. V odbor so bili izvoljeni obrtnik Livio Antonič, arhitekt Jože Cej, kmetovalec Jožko Gravner, trgovec Andrej Kosič, trgovec Ksaverij Leban, univerzitetni profesor Vladimir Nanut (je tudi podpredsednik deželne finančne družbe Friulia) ter odvetnik Karlo Primožič. V nadzorni odbor so
bili izvoljeni kot predsednik Silvan Mesesnel, kot člana Štefan Bukovec in Mirko Hmeljak, kot namestnika pa Aleš Hoban in Veri Nanut. Odbor se je takoj sestal. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ksaverij Leban, za podpredsednika pa odv. Karlo Primožič.
DANES V NOVI GORICI
Slovesnost ob dnevu Osvobodilne fronte
V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo danes, ob 17.30 svečanost ob dnevu Osvobodilne fronte. Podelili bodo tudi priznanja OF, Zveze sindikatov in Zveze združenj borcev. Kulturni spored bodo oblikovali komorni mešani zbor Nova Gorica, pod vodstvom Štefana Mavrija, Goriški pihalni orkester ter člana PDG Mira Lampe in Milan Vodopivec.
Več kot sto udeležencev na ocenjevalni vožnji
Več kot sto predstavnikov naših društev, krožkov in organizacij se je včeraj udeležilo ocenjevalne avtomobilske vožnje, ki sta jo v okviru proslav ob 40-letniči osvoboditve pripravila TO Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Mladinski odbor SK
Pogovor z nosilcem liste SSk Hadrijanom Corsijem
v
V Števerjanu posvetiti pozornost gospodarskemu razvoju kraja
Hadrijan Corsi, trgovec, že dvajset let občinski svetovalec v Števerjanu in več kot deset član Briške gorske skupnosti, kjer je zadnjih pet let tudi predsednik, je nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti za občinske volitve v Števerjanu 12. in 13. maja. Za kandidaturo se je odločil potem ko je uvidel, da je treba dati mladim ljudem, ki se bodo v prihodnji mandatni dobi pričeli ukvarjati z upravljanjem občine, nekaj koristnih nasvetov kako se na tem področju dela. Eno je namreč biti aktiven na društvenem in na kulturnem področju, drugo pa biti aktivno soudeležen v javni upravi, kjer imaš vsak dan . opravka z najrazličnejšimi zakoni, ki jim moraš stalno slediti. Na listi Slovenske skupnosti, ki je doslej u-pravljala števerjansko občino, je namreč prišlo do precejšnje pomladitve kandidatov.
Zanimalo nas je najprej, kaj imajo kandidati SSk v načrtu glede javnih del v prihodnjem mandatnem obdobju. Corsi nam je odgovoril: »Veliko je bilo v preteklosti napravljenega. Nujno pa je dograditi vodovodno omrežje. Tega se je občina lotila v prejšnjih letih. Vsako poletje smo imeli precej nevšečnosti z dobavo vode. Usposobiti moramo vodo vod, da bo teh težav enkrat za vselej konec. Posodobiti moramo cestno omrežje. Naše ceste so bil» -ura-
di raznih del prekopane. Treba bo nanje položiti plast asfalta. Marsikje pa bomo morali omiliti ovinke ter razširiti naše občinske ceste. Prilagoditi jih moramo današnjemu prometu. Prizadevah si bomo, da bo Cesta vina in češenj pokrajinska ter da se enkrat za vselej uredi tudi vprašanje lastništva. Vrtec bomo morali na kak način povečati. Njegove kapacitete so danes premajhne za naše potrebe. Prilagoditi bomo morali staro šolsko poslopje za potrebe starih občanov, ki bodo lahko tu našli zatočišče.«
In že smo pri socialnem vprašanju. Corsi nam je o tem takole dejal: »Skrb za stare občane je nekaj važnega. Ne bomo uredili le prej omenjenega doma. Poskrbeti moramo za oskrbo starčkov na njihovem domu. To je bolj učinkovito kot da stare ljudi damo v razne domove in konec koncev občino to stane manj.«
Seveda zavzema v Brdih primarno važnost gospodarstvo. Nosilec liste SSk meni o tem takole: »Moramo se prilagoditi gospodarskemu položaju. V industriji ne bomo kar tako na lepem izšli iz krize. Ta zajema tudi naše specializirano kmetijstvo, naše
vinogradništvo. Ljudje, ki se za to odločajo morajo pridelovati kvalitetno vino, drugače bo po njih. Za pridelek bo treba iztržiti čimveč. Tudi to mora biti primarna skrb občinske uprave. Gledati pa moramo tudi na ražvoj kmečkega turizma in seveda opremiti naš kraj za sobotni in nedeljski turizem s kvalitetnimi gostilnami.«
Kar se tiče odnosov s sosednimi občinami je Hadrijan Corsi dejal, da je treba razviti določen odnos z Gorico, na katero so Števerianci navezani. Stalne stike je treba imeti z Novo Gorico, še zlasti z briškim področjem. Posebno pozornost je treba posvečati obmejnim furlanskim občinam. Dobre odnose pa je treba imeti z Briško gorsko skupnostjo, tudi v zvezi z raznimi konzorcialnimi uslugami in službami, s pokrajinsko upravo (ta naj zares in čimprej zgradi cesto Jazbine - Gradiškuta - Loč-nik) ter z deželno upravo. In še z vsemi slovenskimi občinami ter političnimi komponentami za dosego globalne zaščite. Najti pa bo treba tudi dobre stike s slovenskimi občinami na Koroškem, na kar se pri nas prerado pozablja.
GZ. Prireditev (končne rezultate bomo objavili v jutrišnji številki) je povsem uspela, saj se je tekmovanja u-deležilo 35 avtomobilskih posadk, ki so iz Jamelj prevozile skoraj 70 km dolgo progo do Travnika v Gorici. Med potjo so tekmovalci morali poznati spretnosti orientacije, odgovarjali so na vprašanja o naši polpretekli zgodovini ter naših organizacijah. K temu pa je treba dodati še posebno spretnostno vožnjo z avtomobili v Doberdobu, oziroma krajši poligon v Sovodnjah.
Med potjo so bile postavljene razne kontrolne postaje in med nalogami, Id so bile predvidene, je bilo treba tudi prečkati mejo. Skratka zanimiv prispevek našim praznovanjem 40-letnice.
Na sliki: udeleženci avtorelija pred odhodom v Jamljah.
V nedeljo odprti gostinski lokali
V tem in naslednjem tednu ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Tak ukrep je sprejelo goriško županstvo ob priložnosti državnih praznikov 25. aprila in 1. maja.
Z ozirom na nedeljski množični shod krvodajalcev pa bodo v nedeljo lahko izjemoma odprti tudj javni io-kali, ki so sicer ob nedeljah zaprti.
Iz bolnišnic«
Včerajšnja kolesarska dirka po poteh Goriške se je končala precej dramatično. V krminski bolnišnici je na zdravljenju, zaradi zloma leve noge in drugih poškodb, Ezio Verzegnassi. Ranil se je v prometni nesreči včeraj, okrog 16. ure, na cesti med Krminom in Plešivom. Verzegnassi je na motornem kolesu spremljal dirko, pri tem pa je trčil v avtomobil, ki je pripeljal z nasprotne smeri. Zdravil se bo predvidoma dva meseca.
Partizanski film v Kulturnem domu
V okviru pobude Skok v luno, ki jo pripravlja Kinoatelje, bo danes, 26. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu dokumentarni film Paola Gobettija »Le prime bande«, ki govori o nastanku partizanskega gibanja v Piemontu.
Gre za realistični prikaz dogodkov iz takratnih časov, pri katerih so sodelovali vidni predstavniki partizanskega gibanja. Sam režiser je sin Piera Gobettija, priznanega antifašista, ki je deloval z Gramscijem, Ros-sellijem in je avtor knjige »Rivoluzione liberale«.
Dramska skupina iz Standreža jutri v Parizu
Na povabilo Slovencev, ki žive v Parizu, gredo člani štandreške1 dramske skupine v francosko prestolnico, kjer bodo jutri, v soboto, 27. aprila, nastopili z igro Milijonarji v oblakih, ki jo je napisal Franc Povše. Igro so predstavili prvič v domačem domu letos januarja, ko so praznovali dvajsetletnico delovanja svoje dramske družine. Igro so ponovili doslej sedemkrat v raznih krajih in sicer v Gorici, v Doberdobu, v Ric-manjih, v Devinu, pri Sv. Ivanu in v Braniku.
V Fari predavanje o astronomiji
Ob desetletnici ustanovitve kulturno - astronomskega društva iz Fare so pripravili vrsto predavanj, ki pričajo o zadnjih iznajdbah, oziroma tehnikah pri opazovanju naše nebesne oble.
Prejšnji teden je profesor na tržaškem observatoriju dr. Mauro Messerotti predaval o radioastronomi ji: danes, v petek, pa bo o opazovanju z infrardečimi žarki govoril dr. Steno Ferluga, profesor na tržaški astra-nomski fakulteti. Zadnje predavanje (vse se odvijajo v kulturno - športnem središču v Fari) pa bo 10. maja, ko bo o poletih v vesolje govoril dr. Pierluigi Selvelli.
razna obvestila
kino
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Vsedržavno združenje partizanov Italije vabita na
PROSLAVO 40. OBLETNICE OSVOBODITVE
ki bo jutri, v soboto, 27. aprila 1985, ob 20. uri, v KULTURNEM DOMU V GORICI
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 28. t.m., voden izlet za osnovnošolske otroke in starše iz Ga-brij na Vrh z ogledom jamarskega doma. Odhod ob 9. uri s trga v Gabrjah, povratek, med 14.30 in 15. uro. Zelo zmerne hoje je za slabo uro v vsako smer. V primeru zelo slabega vremena izleta ne bo.
V pisarni delavske zbornice CGIL v Gorici in drugih krajih na Goriškem dajejo strokovno pomoč pri izpolnjevanju davčnih obrazcev 740.
Sekcija VZPI - ANPI za Dol in Jam-Ije priredi v nedeljo, 5. maja, ob 14. uri. piknik pri Legiši v Sabličih. Vabljeni člani, njihovi družinski člani, in prijatelji. Hrano naj prinese vsakdo s seboj iz nahrbtnika.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, 4, maja, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika bo razprava, izvobli bodo tudi nov odbor. Vabljeni vsi člani društva ter drugi upokojenci.
Ravnateljstvo goriškega plavalnega bazena javlja, da bo ta zaprt v soboto, 27. aprila, od 17. ure dalje. Na sporedu so namreč plavalne tekme.
Gorica
VERDI 17.15-22.00 »Urla del silenzio«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Ulla — la manicure in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Innamorarsi«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Uno scandalo perbene«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Prvaki postelje«.
SVOBODA 20.00 »Morilec z metroja«. Ob 22.00 »Mačji sindrom«.
DESKLE 19.30 »Lov na zeleni diamant«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontom & Bassi, Raštel 52, tel. 833-49.
BO plodnih let Milka Bambiča v znamenju likovnega dela
Naš tržaški slikar, umetnostni kri-ilustrator ter častni predsednik društva zamejskih likovnikov, bo da-fies, 26. aprila, slavil svojo 80-letnieo. Prav na ta dan bodo v obnovljeni ^neški palači v Miljah odprli skupinsko razstavo 24 umetnikov, včlanjenih v Društvo zamejskih likovnikov in med temi bo na razstavi s svojimi novimi slikami navzoč tudi naš tokratni slavljenec.
Vpr.: Kako se človek počuti, ko tako visok življenjski jubilej?
Odg.: Veste, 80 let ni malo in če nie kdo nanje še spomni s čestitkami, ali proslavljanjem, potem se naenkrat čutim star. Mnogo mojih prijateljev in znancev je že medtem pomrlo — jaz pa sem tukaj še živ ter se počutim mlad in poln novih idej in novih načrtov.
Vpr.: Torej drži za vas pregovor, ima človek toliko let, kolikor jih čuti?
. Odg.: Zame bo to držalo, kajti počutim se dobro, imam še veliko živ-‘jcnjske sile, vedno še kaj novega "Pogruntam« in to mi vliva pogum *n voljo do življenja.
Vpr.: 80 let je že takšna starost, da lahko človek napravi tudi nekak obračun nad svojim življenjem, nad tem, kaj je dobrega ustvaril. Na kaj te se na primer sedaj, ob najinem razgovoru, z veseljem spomnili?
Odg.: Veliko je bilo v mojem življenju lepih trenutkov. Rojen sem bil leta 1905, torej v času velikih prelomnic, tako na kulturnem, političnem, kot tudi znanstvenem področju. Kot deček sem vse to doživljal in vsrkaval vase. Kaj se v tem trenutku spomnim, ste me vprašali? Morda se boste nasmejali, če vam povem, da mi je ostal v neizbrisnem sporni nu tisti dan, pred tolikimi in tolikimi leti, ko sem na primer videl nad Žav-Ijami leteti slovenskega letalca 'Vidmarja.
Vpr.: Katere etape iz vašega življenja bi vi našteli kot najpomembnejše?
Odg.: Veste, jaz sem zelo mnogo-stranski človek. Lepo me je opisal naš Milče Škrap (njegova obletnica čojstva je bila tudi v teh dneh) v svoji knjigi »Upoma mladina«. Tam je opisal to moje stremljenje, to moje nagnenje za boj proti potujčevanju našega naroda. Spominjam se, da smo bili, še kot študentje v Idriji, tako pogumni, da smo, sicer v italijanski vojaški uniformi, prepevali slovenske uporne pesmi — in smo bili ^to tudi kaznovani.
Ker nisem nikoli ničesar počel izključno za denar, sem prišel tudi do
spoznanja, da potrebujejo naši ljudje nekaj takega, kar bo šlo v širino. Zato sem se posvetil ilustratorstvu in tu sem opravil toliko dela, kot ga na primer prej v desetletjih ni bilo storjenega.
Vpr.: To se pravi, da je vaše stanovanje natrpano z vsemi vašimi izdelki, slikami, risbami, načrti, itd ?
Odg.: Ja, mislim, da bi bil potreben vodič. Ogromno imam vsega. Skušam sicer nekaj uničiti, a še vedno je vsega veliko. Mogoče pa me bo neki dan prijelo, da bom vse zažgal in tako prištedil delo umetnostnim kritikom — je v šali še pristavil.
Vpr.: Delali ste z mladimi, za mlade. To pomeni, da imate mlade radi, da ste radi v njihovi družoi?
Odg.: Vidite, družba mladih me ohranja mladega. Danes, na žalost, nimam več veliko priložnosti, da bi delal z mladimi. Rad se spominjam na dobo, ko sem delal ilustracije za revijo »Galeb«. Zgodilo se je, da sem samo za eno številko pripravil kar 50 ilustracij in sam napravil tudi strip. Bil sem tu tudi prvi, ki sem uvedel barvni tisk, ker sem si želel, da bi imeli naši otroci v rokah kaj lepega, privlačnega. Poskrbel sem, da je izšla tudi šolska knjiga v barvah. To je bilo mogoče samo zato, Ker sem se zadovoljil z mmmalnim honorarjem. Pa mi ni žal.
Vpr.: Še vedno delate. Se je vaš odnos do slikarske umetnosti z leti kaj spremenil?
Odg.: Prof. Sergio Molesi je cb
moji razstavi v Miljah napisal, da sem bil toliko korekten in moralno pošten, da sem prenehal s slikanjem, ko sem začel pisati kritike.
Vpr.: Bi šli, torej po isti poti dalje? Ne bi ničesar spreminjali?
Odg.: Mislim, da ja. Morda bi bil nekoliko bolj radikalen in napadalen v svojih sodbah o drugih. Tisti, ki bodo videli dve moji sliki na miljski razstavi, bodo vedeli, kako danes mislim in kakšno je moje gledanje in ustvarjanje.
Vpr.:	Ste umetnostni kritik ter
spremljate dogajanje na tem področju. Kako gledate na naše mlade umetnike?
Odg.: Vedno sem si prizadeval, da bi dobili tudi mi čim več novega naraščaja. Kot kritik sem napisal okrog 2000 kritik v vašem dnevniku in to o slovenskih, pa tudi italijanskih u-metnikih. Mnoge moje kritike je objavilo tudi italijansko časopisje, kar smatram za še posebno pomembno in pohvalno. Med mladimi sem odkril marsikaterega novega umetnika, nekateri bodo tudi na tej skupinski razstavi v Miljah.
Vpr.: Naše želje, tovaiiš Bambič so ob tej vaši obletnici, da bi bili še veliko let čili in zdravi. Kakšne so pa vaše?
Odg.: V življenju sem dobil razna priznanja ter zlate plakete. Želel bi, da bi prišlo še kakšno priznanje od naših kulturnih instanc. Morda bom to še dočakal?!
NEVA LUKEŠ
Janačkova opera Jenufa zadnja premiera Verdija
Tržaško operno gledališče je za konec svoje operne sezone postavilo na oder Janačkovo opero »Jenufa«, ki je bila v Trstu sicer že uprizorjena pred kakimi dvajsetimi leti, ki pa je prav zaradi tolikšne časovne oddaljenosti pri nas malo znana in morda tudi zato manj vabljiva. To bi bilo mogoče sklepati po odsotnosti precejšnjega števila premierskega občinstva in po relativni hladnosti, s katero je bila sprejeta.
In vendar gre za opero, ki je na prelomu stoletja predstavljala prvovrsten dogodek predvsem zaradi svoje glasbene govorice, ki je vnesla _ v operni svet nov svež duh, ki je vnesla vanj življenje tako, kakršno v resnici lahko je in ki se prav zaradi tega oddaljuje od stereotipne italijanske melodrame »ottocento«, za katero je značilna uglajena romantična muzika, ki je sama sebi namen. Gre v bistvu za realistično opero, čeprav ji tudi ta vzdevek ne ustreza povsem, ker Janačkova muzika izrisuje skozi peto govorico tudi psihološke značilnosti njenih akterjev v luči trdega realizma podeželskega življenja, sicer še vedno uklonjenega v strasti in predsodke podedovanih tradicij, a že usmerjena v konkretnost socialne vsebine življenje. To seveda ne pomeni, da se Janačak v svoji Jenufi odreka melodiji kot vodilni niti tragične' zgodbe s pozitivnim koncem. Sploh ne; kot je po eni strani njegova muzika pisana na besede in njihov pravi pomen, tako se psihološki nagibi v njej izražajo skozi melodijo, ki nikakor ne more skriti (gotovo tudi noče) narodnega ljudskega moravskega melosa, ki daje v prefinjeni in mojstrski Janačkovi transpoziciji delu svojstven šarm.
Zgodba je povzeta iz proznega teksta Gabriele Preissiove, pisateljice resničnih družbenih in socialnih motivov in obravnava dramo mlade Jenufe, razpete med ljubeznijo do Steva (s katerim ima tudi otroka) in dvorjenjem njegovega polbrata Lace v spletu tragičnih odločitev mežnarice Buryje, da umori njenega otroka zato; da bila spet prosta oziroma osvobojena grešnega sadu svoje ljubezni do Steva, in da bi lahko vzela Laca, ki jo, za razliko od pijančevanju vdanega Steva, resnično ljubi brez predsodkov in želi popeljati v novo življenja. Zgodba so tako tudi konča, torej ne s tragično ali patetično smrtjo njenih nosilnih junakov, pač pa z optimistično noto, ki jo narekuje realizem življenja. Resnično torej ne melodrama, pač pa realistična zgodba z ustrezajočo muziko.
Glasbena postavitev Jenufe prav zato ni lahka in brez pomembnejših pridržkov je treba reči, da se je mladi dirigent Julijan Kovatchev (Kovačev) tega dobro zavedal, saj je njegovo muzikalno vodstvo slonelo na čvrstem obvladanju partiture, poznavanju Janačkove glasbene psihologije in melosa. To mu je omogočilo, da je orkestru z jasno razčlenjeno kretnjo posredoval svoje interpretativne nagibe in da je orkester tako v muzikalnem 'govoru kot v melodičnih pasažah dosegal lepe zvočne učinke, čeprav se seveda ni mogel do skrajnih podoživljanj vključiti v Janačkov muzilca-lični svet ljudskega melosa. Tudi za režijo Giulia Chazalettesa na sicer preprosti toda učinkoviti sceni Ulisseja Santichija, je mogoče reči, da je ustrezala in zlasti v množičnem prizoru v prvem dejanju zadovoljila.
Manj prepričljivi, z izjemo sopranistke Marie Luise Nave v vlogi mežnarice Buryje, katere spev v drugem dejanju je bil eden od umetniških vrhuncev celotne predstave so bili vokalni solisti. Carmen Lavani v naslovni vlogi Jenufe je bila glasovno preveč zadržana in njeni čustveni in psihološki poudarki so učinkovali ■ preveč zunanje. Tenorist Carlo Bini je bil glasovno medel Laca (igralsko je bilo vsekakor boljši), tenorist Valerio Grazioli, ki se mora glasovno še sprostiti, je pel Steva brez potrebne živ-Ijenskosti staro Buryjo je pela mezzosopranistka Mirna Pecile bolj z znanjem kot z lepoto glasu. V ostalih vlogah so nastopili še Francesco d’Artegna, Vito Susca, Cinzia De Mola, Gloria Scalchi, Marisa Zolfi, Fulvia Ciano, Liana Rotter (lepa pojava kot Jano) in Lidia Gastaldi.
Zbor je solidno uvežbal Andrea Giorgi, baletni vložek v prvem dejanju je izvajal gledališčni baletni zbor v skromni koreografiji Tuccia Rigana, (jk)
Uspehi mladih piranskih glasbenikov
Mladi piranski glasbeniki so se v minulih letih že večkrat izkazali kot izredno nadarjeni, saj na številnih tekmovanjih pogosto žanjejo nagrade. To se je pripetilo tudi na zadnjem zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe Jugoslavije, ki je bilo minuli petek, soboto in nedeljo v Skopju. V skupini od trinajstih do petnajstih let je edini prvo nagrado prejel 14-letni trobentar Andrej Jureš. Prav tako je v skupini od sedemnajst do devetnajst let edini prejel prvo nagrado 18-letni tubist Gorazd Grešak.
V skupini najmlajših je poleg štirih drugih, prvo nagrado prejela tudi 10-letna Renata Jureš, rogistka. Drugo nagrado pa na tem zveznem tekmo vanju je prejel tudi 14-letni trobentar Denis Bratovič.
Z 9. kongresa Zveze pisateljev Jugoslavije, ki je bil v Novem Sadu
Soočanja o družbenih in nacionalnih temah
Kongres, kakršnega smo pričakovali — kon-upanja — kongres razlik v enotnosti — kongres svobodnih razprav: to so najpoglavitnejše »ocene« 9. kongresa Zveze pisateljev Jugoslavije, ki je potekal od 18. do 20. aprila Y. Novem Sadu. Treba je povedati, da jo ve-C1na udeležencev, sodeč po njihovih sodbah in ceagiranjih ob njegovem izteku, z njih zado-Y0Jjna. Seveda so se slišali tudi manj pomirju-J°či glasovi, kot npr., komu je bil tak kongres, kot se je pokazal na koncu, sploh potreben — uria zdi se, da so ti glasovi vseeno ostali v Uianjšini. Sodijo k tistim, ki so pred začetkom u-Ta mnogoglasnega zbora napovedovali, če ne celo terjali, naj pisatelji na kongresu izpričajo v°'jo po enotnosti jugoslovanske kulture, oziro tma svojo pripadnost jugoslovanskemu patriotizmu postavijo pred svoje nacionalne »barve«.
To se ni zgodilo: velika večina udeležen-Y.eY Je dostojanstveno zavračala poskuse »uni-,'ciranja«, zabrisovanja razlik med kulturami jugoslovanskih narodov na račun nadnacional-Uega »jugoslavenstva«. Po drugi strani pa je fes, da nihče izmed nad 90 diskutantov v vseh treh dneh razprav ni postavljal pod vprašaje
ustavne ureditve jugoslovanske federacije niti političnega sistema. Pač, nekdo, kot bomo Povedali v nadaljevanju, je zahteval spremem-Po sistema, toda z vso svojo ideološko i'sme-ritvijo vred v avditoriju ni dobil podpore. Pač Pu je kongres sprejel več pomembnih predlo-g°v: rned njimi je najzanimivejša zahteva, Uuj se iz jugoslovanskega kazenskega zakoniku izloči člen, ki predvideva kazen za mnenjske »delikte«, pa tudi, naj v bodoče ob javnih azPisih ne bi več terjali od kandidata potreb-ue »moralno politične kvalifikacije«. Sprejel je Uui celo vrsto predlogov, ki se nanašajo na ?ures porazen položaj jugoslovanskega založni-
’a. zaradi katerega se knjig v Jugoslaviji iška čedalje manj, njihove cene pa vrtoglavo uaraščajo.
V posebnem »Glasilu javnosti« je kongres PCcgovoril tudi o 40-letnici osvoboditve in po-urinu boja za mir v svetu. Morda je zanimivo,
da je svojo skrb razširil tudi na ekološko problematiko, česa si najbrž še pred leti ne bi bilo mogoče zamišljati.
Uvodni referat je na kongresu prebral, dosedanji predsednik zveze pisateljev Jugosla vije, makedonski dramatik in romanopisec Ko le Čašule. Analizo aktualne družbene in politične, pa seveda književniške problematike se je lotil z vidiki izročil jugoslovanskega revolucionarnega boja, ki so ga bojevali vsi jugoslovanski narodi in ki je tem narodom prinesel nacionalno osvoboditev. Ostro je zavrnil vse tiste, ki dosežke tega boja »želijo razvrednotiti«, rešitve za izhod iz sedanje hude gospodarske in dužbene krize v državi pa vidijo na načela starojugoslovanske politike, torej k »eni naciji« in unitarni jugoslovanski kulturi. Obenem se je Čašule zavzel za popolno ustvarjalno svobodo, in požel buren aplavz, ko je rekel, da je »hudo za revolucijo, ki jo lahko spodkopuje ena pesem, ena gledališka pred stava ali eksces. . .« V nadaljevanju je ostro kritiziral dejstvo, da imajo v jugoslovanskih šolah vse manj mesta humanistični predmeti, zavrnil pa tudi znana »skupna jedra« za o-snovne šole, ki so jih v _ Sloveniji že lani zavrnili — pravi v vsej državi, saj bi pomenila uvajanje pouka predvsem srbohrvaške literature na račun nacionalne, v tem primeru slovenske književnosti.
Predsednik srbskega pisateljskega društva Miodrag Bulatovič je svoj referat zasnoval na povsem drugačnih izhodiščih: ironično, v njemu lastnem slogu je napadel in razvredno-toval samobitnost posameznih nacionalnih kultur v Jugoslaviji, pri čemer je potrebno po »imitarnosti« videl v razdrobljenosti jugoslovanskega gospodarstva in posameznih, v resnici komaj predstavljivih, »ekscesih« v posameznih nacionalnih okoljih. Dosleden svojim »vizijam« je tudi predlagal, da bi preoblikovali Zvezo pisateljev Jugoslavije v zvezo »e-nakopravnih članov, se pravd pisateljev«, kar pomeni, da naj ne bi več funkcionirala tako kot doslej, ko jo tvorijo posamezna društva iz
republik in oseb pokrajin: tudi zveza bi naj zadobila unitarnejši, »enotnejši« značaj — in ne bila več kopija delegatskega sistema, ki temelji na enakopravni zastopanosti narodov v pomembnih jugoslovanskih političnih telesih. Kajti Bulatovič je menil, da se mora spremeniti »tudi ta sistem«, ker da ne ustreza več času.
Res je njegov referat, ki je bil spisan duhovito in anekdotično, doživel mnogo ploskanja med samim branjem, (kaže, da je bilo na kongresu veliko udeležencev iz njegovega društva, pa tudi njihovih somišljenikov) — toda kmalu tudi zavračanje, kakršnega ni bil deležen noben kongresni tekst. Mogoče je zapisati, da njegove — in tudi nekaterih drugih, ki so mislili v podobni smeri — zamisli o potrebi po »unitarnosti« sploh niso naletele na pozitiven sprejem. Prvi je njegovo ironično stališče do »regionalnih literatur« zavrnil Ciril Zlobec, ki je (v slovenščini) govoril o nacionalni samobitnosti. Opozoril je, da je boljše povezovanje med kulturami mogoče le na podlagi spoznavanja in spoštovanja vsega tistega, kar sleherni narod ali narodnost v državi najbolj značilno in usodno opredeljuje, rekel pa je tudi, da zdaj mogoče ni ravno najbolj ugoden trenutek za strpno razpravo o teh rečeh, češ da smo preveč »napetih živcev«. Njegova misel o spoštovanju razlik med kulturami in pravicj do samobitnosti narodov je med mnogimi zbudila odobravanje med Makedonci pa zlasti njegova želja, da bi kdaj na podobno prireditev pripeljali makedonske pr satelje iz svojega zamejstva: tako kot so tri avtorje v svoji delegaciji v Novem Sadu imeli prav Slovenci.
Bulatoviča je naslednji dan ostro napadla predsednica hrvaškega pisateljskega društva Marija Peakovič - Mikuljan, vprašujoč se med drugim, kdo mu daje pravico do tega, da kot kakšen »nadgazda« blati jugoslovanske narode. Njegove tendence po »unifikaciji« so zavrnili še nekateri makedonski, pa tudi albanski in drugi avtorji.
Sicer pa se je druga polemika spletla o-krog talio imenovane »bele knjige«, ki jo je lani »izdelal« hrvaški CK ZK in v njej ostro napadel kritično misleče pisatelje iz vse države. Povedati velja, da so navzoči z veliko večino obsodili tako »belo knjigo« kot vsakršno etiketiranje, se pravi preganjanje kritičnega mišljenja in pisanja. Za večjo svobodo pri javnem obravnavanju aktualnih problemov so se jasno zavzeli tudi pisci s Kosova - Albanci, češ v isti državi mora biti stopnja svobode enaka za vse. Odgovarjali so nekateri srbski avtorji, opominjajoč jih, da je na Kosovu na delu »kontrarevolucija«, in terjali, naj se albanski pisci odločneje distancirajo od akterjev in klime v pokrajini, spričo katere se Srbi še naprej selijo na sever.
Skratka, razprava je bila več kot živahna, brezkompromisna, ni zaobšla domala nobene kočljive teme, toda ostala vendarle na intelektualni ravni. Svoboda mnenj je pri tem prihajala do izraza kot še nikoli doslej. Sicer pa je bil zadnji pisateljski kongres — leta 1975 v Beogradu.	«
Slovenska delegacija je na kongresu imela zelo vidno vlogo: podporo so dobila stališča, ki jih je Društvo slovenskih pisateljev nekako zagovarjalo že med pripravami na kongres. Zanimanje je zbudilo tudi dejstvo, da so v tej delegaciji (15 članov) bili trije avtorji iz »zamejstva«: dva iz Trsta (Ivanka Hergold, Miroslav Košuta) in eden iz Celovca (Valentin Polanšek). Poleg Cirila Zlobca so v slovenščini podajali svoje referate še Miloš Milken, Tone Partljič in Veno Taufer, razpravljali pa so še Dimitrij Rupel, Igor Torkar in Tone Peršak.
Ob koncu kongresa je bila tudi redna skupščina Zveze pisateljev Jugoslavije. Osrednja »zanimivost« skupščine so bile volitve: za novega predsednika Zveze so za eno leto soglasno in jugoslovanskega književnika Cirila Zlobca.
JOŽE HORVAT
Košarka: povratne polfinalne tekme play-offa
MILANSKI SIMAC PRVI FINALIST
V amaterskih nogometnih prvenstvih
Doberdobci samo izenačili
Po sinočnjih povratnih polfinalnih srečanjih play-offa ima milanski Si-mac že zagotovljeno mesto v finalu, saj je bil znova boljši od Berlonija, čeprav za en sam koš razlike. Med Scavolinijem in Indesitom pa bo morda potrebna tretja tekma. Rekli smo morda, ker je na igrišču sicer zmagal Scavolini, vendar je malo pred koncem prišlo do splošnega pretepa (zaradi Silvestra) in bi disciplinska komisija zmago znala prisoditi Inde-situ, ki je že zmagal v prvi tekmi. Berloni — Simac 90:91 (45:44) BERLONI: Caglieris, Mandelli 3, Della Valle 20, Vecchiato 2, May 21, Morandotti 22, Carraria, Gibson 22.
SIMAC: Boselli 5, D’Anioni 5, Bari viera, Premier 22, Meneghin 7, Shoene 14, Carroll 38.
PM: Berloni 10:15, Simac 13:17; PON: Vecchiato (37).
TURIN — Samo devet minut pred krajem je Berloni ša vodil s 72:64, vendar v preostalih minutah ni zdržal pred napadi Carrolla, Schoene-ja in Premiera in je podobno kot v
prvi tekmi zgubil le z enim samim košem razlike.
Scavolini — Indesit 116:111 (60:52)
SCAVOLINI: Fredrick 25, Gracis 12, Magnifico 2, Costa 6, Tillis 29, Silvester 27, Zampolini 15, Del Monte, Berti.
INDESIT: Dell’Agnello 12, Carraro 4, Donadoni 9, Gentile 8, Davis 17, Oscar 38, Ricci 13, Generali 10,
n 7.1 n
PM: Scavolini 28:29, Indesit 33:40; PON: Magnifico (26), Costa (35), Tillis (36), Davis, Generali in Silvester (39).
PESARO — Ko je do kraja manjkalo samo 50 sekund (pri izidu 113:107 za domače), je Silvester s pestjo sunil v obraz Davisa, ki ga je skušal zadržati. Izbruhnil je splošen pretep, tako da so šele varnostne sile znova vnesle red na igrišče, še najbolj jo je skupil Oscar, ki zaradi močnega udarca v brado ni mogel nadalje-
vati srečanja. Sedaj je možno, da bodo zmago prisodili Indesitu, sicer bo potrebna tretja tekma v nedeljo v Caserti.
Srečanje samo je bilo zelo lepo in borbeno. Scavolini je z izrednim Til-lisom (12:13) vodil ves prvi polčas, vendar jo je Indesit v 29. min. dohitel in prehitel (79:80). Scavolini pa se ni vdal in je znova povedel ter vodstvo obdržal do konca.
totip
1. —	prvi	1	X		Stock 1:0; Domio - Radio Sound o-
	drugi	2	1		dložena (to tekmo bi morali odigra-
2. —	prvi	X	1	2	ti že v sredo, vendar so jo morali
	drugi	X	2	1	zaradi slabega vremena znova odlo-
3. —	prvi	2	1		žiti).
	drugi	2	X		LESTVICA: Vesna 33; Fortitudo
4. —	prvi	1	X	X	31; Zaule, Stock 30; S. Sergio 29;
	drugi	1	X	2	Radio Sound, Libertas 28; Isonzo,
5. —	prvi	2	1		Opicina 24; Giarizzole, Zarja 20; Do-
	drugi	X	1		mio 19; C.E. Prisco, Begliano 18;
6. —	prvi	X	1		CGS 17; Aurisina 13.
	drugi	1	2		PRIHODNJE KOLO (28. 4.): Ves-
kratke vesti - kratke vesti
Sovjetska zveza v vodstvu
PRAGA — Po sedmem kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (skupina A) je lestvica naslednja: 1. SZ 10 točk (5 tekem), 2. ZDA 9 (6), 3. Kanada 7 (5), 4. ČSSR 7 (5), 5. Finska 4 (6), 6. Švedska 4 (5), 7. NDR 2 (8), 8. ZRN 1 (6).
Vrsta kolesarskih tekem
'RIM — Gianni Bugno, 21-letni kolesar iz Monze, je zmagal na 40. izvedbi dirke za »VN osvoboditve«. Bugno je na cilju prehitel rojaka Orlandija ter Čehoslovaka Jurco in Klaso. Dirke se je udeležilo 299 tekmovalcev iz 28 držav, ki so morali prevoziti skupno 121,900 km.
Na 40. izvedbi »VN industrije in trgovine« v Pratu se je uveljavil Moreno Argentin, ki je bil najhitrejši v skupnem naletu. Sledijo: Moreni, Le-jarreta (Šp.), Beccia, Paganessi, Worre (Dan.), Majer (Av.), Van Der Velde (Niz.), Wilson (Av.) in Randi.
Žica ne bo v Ascoli
VIDEM — Žico ne bo danes skupaj z ostalimi igralci Udineseja odpotoval na gostovanje v Ascoli, kjer bo v nedeljo izredno pomembno sre-
čanje za obstanek v prvi ligi. Kot znano, je Žica že po dveh minutah srečanja med Udinesejem in Romo izredno močno udaril Righetti. Očitno si brazilski as od udarca še ni opomogel.
Danes pa bi moralo videmsko sodišče objaviti sklep glede priziva, ki so ga vložili Zicovi branilci proti odločitvi, da mu iz previdnosti zadržijo dve tretjim plače. Kot znano, so Žica osumili prepovedanega iznosa valute.
Milan izenačil
LIVORNO — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Milan igral neodločeno 2:2 (0:2) v gosteh pri Livornu. Zadetka za Milan sta dosegla Di Bartolomei (13. min.) in Manzo (25. min.).
V drugi včerajšnji prijateljski tekmi pa je Sampdoria kar s 7:0 odpravila enajsterico Formie.
Camataru v Lizbono
LIZBONA — Napadalec Universi-tatee iz Craiove in romunske državne nogometne reprezentance, Rodion Camataru, bo prestopil k Bsnfici. Za prestop manjka samo še potrdilo romunske vlade.
KLJUB PORAZU PROTI REALU
Inter
upa
MADRID — Kot je bilo pričakovati, bo Inter vložil priziv po dogodku, do katerega je prišlo na predvčerajšnji povratni polfinalni tekmi pokala UEFA z Real Madridom. Kot znano, je v 29. minuti steklena kroglica zadela v glavo Bergomija, ki je za nekaj časa celo zgubil zavest in tekme ni mogel nadaljevati. Glede na dva podobna primera (leta 1971 med Interjem in Borussio ter novembra lani med Celticom in dunajskim Ra-pidom), je možno, da bodo srečanje ponovili. V tem primeru bi ga znova odigrali v Španiji, vendar ne več v Madridu.
Da je upanje Interja (ki je sicer gladko zgubil s 3:0) utemeljeno, dokazuje tudi bojazen, ki jo je zaznati v španskih nogometnih krogih. Pri Real Madridu so sicer priznali, da je bil Bergomi zadet, vendar pravijo, da udarec ni bil tako hud, da ne bi mogel srečanja nadaljevati in da so ga zamenjali iz taktičnih razlogov.
Severne Koreje ne bo v Seul?
HONGKONG — Kot je izjavil namestnik severnokorejskega zunanjega ministra, se Severna Koreja ne bo u-deležila olimpijskih iger v Seulu le ta 1988.
Včerajšnji praznični dan so v a-materskih nogometnih prvenstvih izkoristili za nekatere zaostale tekme (v 2. AL, v skupini Iin M 3. AL), medtem ko je bilo v skupim L 3 AM na sporedu že 11., torej predpredzadnje kolo. Naše ekipe so igrale s spremenljivo srečo. Še največja škoda je, da ni zmagala doberdobska Mladost (skupina L), ki bi tako naredila morda odločilni korak k predčasnemu napredovanju v 2. AL.
2. AMATERSKA LIGA IZIDI: CGS - Begliano 2:2; Gia-rizzole - Fortitudo 0:1; Opicina -
DIRKA PO ŠPANIJI
Velik preobrat
ORENSE (Španija) — Druga etapa kolesarske dirke po Španiji se je končala s sprintom, v katerem je bil najhitrejši Irec Kelly. Včerajšnja etapa od Zamore do Orenseja je bila s svo-jimi 268 km najdaljša na vsej dirki in je prinesla velike spremembe na skupni lestvici, na kateri je Nizozemec Oosterbosch zgubil prvo mesto, na katere se je prebil domačin Indurain. V skupini, ki je prva prišla na cilj, je bil tudi Italijan Giambattista Ba-ronchelli, ki je zasedel 9. mesto, medtem ko v skupni uvrstitvi Baronchelli zaostaja že za nekaj minut.
SKUPNA LESTVICA: 1. Indurain (Šp.) 11.01’56”; 2. Gorospe (Šp.) 11. 01’59”; 3. Kelly (Ir.) 11.02’01”; 4. Cabestany (šp.) 11.02’02”; 5. Blanco (Šp.) 11.02’02”; 6. Chozas (Šp.) 11. 02’03”; 7. Recio (Šp.) 11.02’05”; 8. Simon (Fr.) 11.02’06”; 9. Rodriguez (Kol.) 11.02’07”; 10. Coli (Šp.) 11. 02’07”; 43. Baronchelli (It.) ll.Ot’16”.
danes igra za vas
Franc Ar mani
totocalcio
Ascoli - Udinese	1	X
Atalanta - Milan	X	2
Avellino - Sampdoria	X	
Como - Torino	1	X 2
Inter - Cremonese	1	
Juventus - Fiorentina	1	
Roma - Napoli	1	X
Verona - Lazio	1	
Cagliari - Parma	1	
Genoa - Bologna	1	
Pisa - Perugia	1	X
Taranto - Triestina	1	X 2
Varese - Bari	X	
Slovenskega planinskega društva iz		
tudi od 1979 do danes. Pri SPDT je v zadnjih letih odgovoren za izletniško dejavnost in je torej tudi njegova zasluga, da je tako pestra in raznolika. Našo bližnjo in daljno okolico pozna kot svoj žep, to pa je seveda porok, da izlet uspe. V društvu tudi opravlja funkcijo gospodarja.
Prejšnji teden je Zvezdan Babič pravilno zadel sedem izidov.
na - CGS; Libertas - C.E. Prisco; Stock - Aurisina; Begliano - Radio Sound; Fortitudo - San Sergio; Gia-rizzole - Zarja; Domio - Isonzo; Zau-le - Opicina.
3. AMATERSKA LIGA SKUPINA I
Juventina — Azzurra 1:1
STRELEC za Juventino: Medeot.
JUVENTINA: Jug, Costa, Šturm, Medeot, Krpan, Tavčar, Del Negro, Vižintin, Panico, Lauri, Caiazzo.
V	zaostalem srečanju goriške skupine sta se štandreška Juventina in goriška Azzurra razšli ob izidu 1:1, kar brez dvoma ne zadovoljuje Štan-drežcev, ki bi si zaslužili nekaj več v srečanju s predzadnjo na lestvici.
Potek tekme same je precej pogojevalo sončno in toplo vreme, ki je brez dvoma precej vplivalo na vzdržljivost posameznih igralcev.
LESTVICA
Mariano 38; Audax 32; San Lorenzo 30; Medea 26; Manzano 24; Piedi-monte 19; Sovodnje, Brazzanese in Jalmiceo 17; Juventina 13; Azzurra 11; Visco 6.
SKUPINA L
Staranzano — Mladost 0:0
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, tlljan, Marizza, Šuligoj, K. Fer-folja, Gergolet, G. Ferfolja, Kobal, Lavrenčič.
Kraševci so si zapravili edinstveno priložnost v b,orbi za napredovanje, saj bi jim ob morebitni zmagi proti Staranzanu zadostovala le še točka v nedeljo proti Krasu in bi bili predčasno v 2. amaterski ligi.
V	gosteh proti solidnemu Staranzanu so Mattiussijevi varovanci o-digrali, taktično gledano, morda najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Priložnosti za gol niso imeli sicer veliko, toda z nekoliko več učinkovitosti bi morda odnesli celotni izkupi ček. Največjo priložnost so imeli v 19. min., ko jim je sodnik, ki enkrat toliko zasluži pohvalo, dosodil enajst metrovko, ki pa jo je Uljan zastre-Ijal. (zf)
Primorje — Kras 0:2 (0:2)
STRELCA: v 4. min. Košuta, v 36. min. Padovan.
PRIMORJE:	Micor, Antoni, Ca-
striotta, Bezin, S. Husu (od 46. min. Roiaz), V. Husu, Milkovič (od 66. min. Zaccaria), Olivo, A. Husu, Li-van, Coslovich.
KRAS: Benvenuti, Sugan, Šuc, Vil-lalta, Terčon, Puntar, Blazina, Milič, Košuta, Petelin, Padova.
Pozitivna serija Krasa se nadaljuje. Krašovci so namreč na Proseku zasluženo premagali Prosečane, ki so tokrat igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Gostje so namreč že
v prvem polčasu pokazali več volje do zmage in že v 4. min. igre je spretni Košuta izkoristil gnečo v kazenskem prostoru Primorja ter povedel.
Prosečani niso imeli niti moči, da bi reagirali in tako se je igra vse do 36. min. prvega polčasa, ko so gostje podvojili, odvijala pretežno na sredini. (H.V.)
IZIDI 24. KOLA: Staranzano - Mladost 0:0; Barbarians - San Nazario 1:9; Fossalon - Primorec 4:1; Sa-grado - San Marco 2:2; Primorje -Kras 0:2; Fogliano - Italcantieiri 5:0; počitek: Romana.
LESTVICA: Mladost 34; Fossalon 33; Fogliano 31; San Marco 27; San Nazario 25; Staranzano 24; Primorec 23; Kras 22; Sagrado 19; Primorje 18; Italcantieri 15; Romana 12; Barbarians 1.
PRIHODNJE KOLO (28. 4.): San Nazario - Fogliano; Sagrado - Barbarians; Primorec - Primorje; Staranzano - Romana; Mladost - Kras; Italcantieri - S. Marco, počitek: Fossalon.
SKUPINA M
Breg — GMT	0:1 (0:1)
BREG: Gersinich, Olenik, Igor Tul (Jerman), Grizonič, Paoletti, Pe-rossa, Albertini, Mondo, Jež, Lovri-ha, Paoli (14 Kraljič).
Brežani so po nedeljskem nezasluženem porazu odločno startali na zmago. V uvodnih minutah je vse kazalo, da jim bo to tudi uspelo, toda v nadaljevanju res niso izpolnili pričakovanja in sd povsem razočarali, igra je postala raztrgana in se je omejevala na sredino, dokler niso gostje v 42. min. povedli.
V drugem polčasu so »plavi« pri-tisnili nasprotnika na njegovo polovico, imeli vseskozi terensko premoč, a niso bili nikoli nevarni. E-dino priložnost je imel Perossa, ki je silovito streljal na nasprotnikova vrata, toda brez uspeha. (M. Tul) Gaja — Sant'Anna 4:1 (2:1) GAJA; Kante, Maks Grgič (od 80. min. Tome), Kalc, Vrše, Marko Ri-smondo, Stranščak, Branko Grgič, Bačer (od 75. min. Simonut), Boris Rismondo, Pečar, Alfieri.
Gajevci so tokrat na domačih tleh nadigrali nasprotnika in tudi zasluženo zmagali. Igra je bila vseskozi precej živahna, a tudi groba, tako da je moral sodnik večkrat pokazati rumeni karton. Prvi zadetek je padel že v 10. minuti po zaslugi Pečarja, ki je prisebno izkoristil podajo Bačerja. Pet minut zatem so gostje remizirali s prostega strela.
Odtlej pa so zeleno - rumeni prevzeli igro v svoje roke in znova povedli z Maksom Grgičem, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo ter s presingom tudi v 2. polčasu nadzorovali nasprotnika. Tekla je 6. minuta, ko je Pečar znova prišel do gola. Gostje pa se niso predali in bi kmalu zmanjšali zaostanek, če ne bd bilo na gol črti Vršeta. V 75. minuti so gajevci četrtič zatresli nasprotnikovo mrežo, in sicer po zaslugi Maksa Grgiča. (Kalc)
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM: San Luigi - Sant’Andrea 3:2; Rabuiese -Chiarbola 0:0; Olimpia - Supercaffè 2:1; Breg - GMT 0:1; Gaja - Sant’ Andrea 4:1; Campanelle - San Vito 2:2; Union - Roianese 0:1.
LESTVICA: San Luigi 35; Olimpia 34; Supercaffè 32; San Vito 30; Rabuiese 27; Gaja 26; Campanelle, GMT 23; Breg 22; Chiarbola 17; Sant’Andrea 16; Sant’Anna 11; Roianese 10; Union 8.
PRIHODNJE KOLO (28. 4.): GMT - Sant’Anna; Supercaffè - San Vito; Chiarbola - Union; Sant’Andrea -Campanelle; San Luigi - Gaja; Rabuiese - Breg; Olimpia - Roianese.
obvestila
V organizaciji KD Kras iz Dola in s Poljan
V nedeljo za »memorial R. Devetak«
ŠK KRAS
ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 40. obletnici osvoboditve OTROŠKI TEKMOVALNI ORIENTACIJSKI POHOD. Zbirališče v Zgoniku pri občinskem spomeniku ob 9. uri. S sabo prinesite vse potrebno in bodite točni!
ŠD POLET
vabi 'vse otroke od 8. do 10. leta starosti, da se udeležijo tečaja minibasketa. Tečaj bo na igrišču Poleta na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, in sicer ob četrtkih od 17. do 18. ure in ob sobotah od 15. do 17. ure. Vse informacije v baru na Pikelcu ob večernih urah. Tečaj je brezplačen. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo sobotno plavalno prvenstvo slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj začelo na Alturi ob 17.15 in ne ob 15.00, kot je bilo prvotno javljeno.
PRIMOTOR KLUB
obvešča svoje člane, da bo zbirališče za odhod na mednarodno motosrečanje v
Vittorio Venetu v nedeljo, 28. t. m., ob 8. uri na Trgu Oberdan. Priporočamo točnost!
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI . vabi vse slovenske šahiste, da se udeležijo šahovskega hitropoteznega turnirja, ki bo jutri, v soboto, 27. t. m., na sedežu Poleta na Konkonelski ul. 1. Turnir prireja Polet pod okriljem ZSŠDI ob priliki športnih tekmovanj ob 40-letnici osvoboditve. Začetek bo ob 15. uri, vpisovanje (brezplačno) pa je pred začetkom turnirja. Prvih osem uvrščenih članov ZSŠDI se bo uvrstilo v finale zamejskega šahovskega hitropoteznega prvenstva.
SPDT
vabi svoje člane na daljšo poletno turo po vrhovih Jugoslavije in na Olimp V Grčiji, ki bo ob 8. do 18. avgusta. Izlet prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra. Vpisovanje na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadst.) v torek, 30. t. m., in v torek, 7. maja, od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Vse informacije pri Ervinu Gombaču( tel. št. 754-742).
Na Goriškem šport ni v ospredju samo v okviru raznih prvenstev in drugih srečanj, ampak tudi raznih turnirjev, ki jih prirejajo športna o-ziroma kulturna društva. Ena takih pobud, in sicer »memorial Romano Devetak«, to je turnir v malem nogometu, bo v organizaciji KD Kras iz Dola in s Poljan. Turnir bo letos prvič na sporedu in ga prirejajo v spomin na Romana Devetaka, mladega vaščana iz Dola, društvenega odbornika in člana moškega pevskega zbora Kras. Letos namreč poteka prva obletnica Devetakove.
Na turnirju se bo pomerilo osem ekip in sicer pet iz zamejstva (Dol -Poljane, Doberdob, Vrh, Sovodnje in Štandrež) ter tri iz Slovenije (Opatje selo, Vojščica in Setta na Krasu). Moštva so bila z žrebanjem razdeljena v dve skupini. V prvi skupini so Vrh,
Štandrež, Opatje selo in Doberdob, medtem ko drugo skupino sestavljajo Dol - Poljane, Sela na Krasu, Sovodnje in Vojščica. Igrali bodo po sistemu »vsak proti vsakemu«. Pr-vouvrščemi ekipi se bosta zatem srečali z drugouvrščenimi, zmagujoči moštvi se bosta nato pomerili za 1. mesto, ostali dve pa za tretje.
Prvi dve tekmi bodo odigrali v nedeljo, 28. t.m. in sicer ob 15. uri Dol - Poljane — Sovodnje ter ob 17. uri Vrh —- štandrež. (zf)
Nova Gorica na republiškem
šahovskem finalu
KOPER, — Na finalnem prvenstvu Primorske v šahu za »pokal maršala Tita« je v hotelu Riviera tekmovalo šest občinskih prvakov. Zmagala je Nova Gorica, ki se je tako uvrstila
na republiški finale, drugi je bil Tolmin, tretji pa Koper. (J. Kreft)
Prohaska k Perugii?
DUNAJ — Po pisanju avstrijskega dnevnika »Kurir« naj bi bil italijanski drugoligaš Perugia, ki je tudi eden glavnih kandidatov za prestop v A ligo, zainteresirana za avstrijskega nogometaša in reprezentanta Herberta Prohasko, ki je trenutno član dunajske Austrie.
Cosmosa ne bodo razpustili
EAST RUTHEFORD (New Yer-sey) — Predstavniki Cosmosa so odločno zanikali, da je društvo pred izpustom. Vesti v tem smislu so se namreč začele širiti zaradi velikega deficita (milijon in pol dolarjev), ki so si ga nakopali pri Cosmosu.
naše šesterke v raznih prvenstvih
Jutri oh 15.00 na sedežu Poleta na Konkonelski ulici
Šahovski turnir Poleta za vse
Športno društvo Polet prireja ob 40-tetruci osvoboditve pod okriljem ZSŠDI 'Jfsto športnih in rekreacijskih prire-?ltev, od katerih bo prva na sporedu Ze jutri.
Na sedežu Poleta na Konkonelski u-uci 1 bo namreč s pričetkom ob 15. uri na sporedu hitropotezni šahovski tur-h>r odprt za vse. Udeležili se ga bedo ^ahko zamejski Slovenci in italijanski ?ahisti, pa tudi igralci iz Slovenije jn drugod. Vpisovanje je pred začetkom turnirja samim in je brezplač-ao Igralo se bo po mednarodnih pra-yilih brzopoteznega šaha, vsak igraje Pa bo imel na razpolago pet minut tla tekmo za razmišljanje. Prvi tri-
r
Božidar Filipovič
je uvrščeni bodo dobili pokale.
Na jutrišnjem turnirju je važna novost ta, da se bo prvih osem plasiranih članov ZSŠDI uvrstilo v finale letošnjega zamejskega hitropoteznega prvenstva, ki bo tokrat na sporedu že tretjič zaporedoma. Zamejski šahovski prvak je bil pred dvema letoma državni prvokategornik Egon Per-tot, ki je bil najboljši v skupnem seštevku štirih turnirjev. Drugo mesto je osvojil Božo Filipovič, tretje pa Dušan Jelinčič. Lani se je sistem zamejskega prvenstva nekoliko spremenil, saj je en sam turnir odločal o končnem zmagovalcu. Ta je bil mojster Filipovič pred Dragom Bajcem in Pertotom.
Letos je torej spet novost, ki bo dala končni zamejski lestvici objektiv-nejšo sliko. Finale brzopoteznega prvenstva pa bo po predvidevanjih sredi maja, udeležili pa se ga bodo tudi najboljši zamejski goriški šahisti. Tudi tokrat sta favorita Filipovič in Per-tot, ki sta zadnja leta najboljša zamejska šahista.
NA PIONIRSKEM FESTIVALU
Ekipi ZSŠDI prvo mesto
ZSŠDI — ŠŠD Miren 59:36 (29:16)
ZSŠDI: Pavlica 4, Gregori, Danieli,
mladinski nogomet - tedenski
Nujna poglobljena razprava o združevanju
Tudi pri mladinskem nogometu je v zadnjih časih dosti govora o združevanju sil. Po dolgih letih in po prime-rih visokouvrščenih Jadrana, Mebla Pa tudi Friulexporta in ekipe naj-tulajših Krasa, se vedno bolj konkretizira zamisel združene ekipe. Kaj mislijo o tem naša društva in kako se za to zavzemajo, smo vprašali Borisa Gombača, tajnika ŠD Breg in Borisa Primožiča, trenerja naraščajnikov Zarje.
BORIS GOMBAČ: »Naše stališče 'ahko v glavnem takole sintetiziramo: društvo Breg je že dalo svoje predloge glede združenja ekip. V par besedah je bil ta predlog sledeč : primerno di bilo združevanje sil že v prvih kategorijah — cicibanov — tako, da bi ekipa skupno doraščala in pridobivala na homogenosti in pripravi.
Idealno bi bilo, da bi to ekipo spra-rili na za vse dostopen kraj — v mesto. Na misel nam hitro pade Sv. Ivan, kajti pri Borovem objektu »1. maj« je tudi nogometno igrišče. Pogodba Bo-ra s Triestino, ki trenutno razpolaga s tem igriščem, bo stekla prihodnje leto. Mislim, da bi bilo primerno, da di to dejstvo izkoristili in ustvarili kar j56 tiče nogometa nekak športni center v mestu.
Konkretno ni za novo združeno eki-Pu še nič določenega, čeprav je dosti Spvora o ekipi Under 18, ki bi morala diti združena ekipa. Doslej je bil o tem govor na mnogih sejah, vsekakor So možnosti uspeha take ekipe v zelo konkurenčnih prvenstvih zelo rela-tivna.
Mislim, da bi taka združena ekipa lahko dosegla maksimalno prvo amatersko ligo. Vsekakor je združevanje zelo delikatno vprašanje, ki potrebuje mnogo časa.«
BORIS PRIMOŽIČ: »Mislim, da je za naš nogomet, ki je zašel v rahlo krizo, nujno uvesti kaj novega. Združena ekipa bi prišla v pravem trenutku, saj sedaj razpolagamo Slovenci s precej dobrimi mladimi elementi, ki nastopajo tudi v članskih ekipah.
Na žalost je idej mnogo, stališča naših društev pa so precej oddaljena med sabo.
Dosti je tako imenovanega kampani-lizma in vse preveč je pogojev, ki jih društva nalagajo po sejali, ko razpravljajo o tem, argumentu. Edino je, da se vsi skupaj vsedemo k isti mizi in se lotimo diskusije. Važno je, da vsaj kaj začnemo, kajti za naš nogomet je že nastopil skrajni čas.«
M. Tul
Jutri na Alluri v organizaciji ŠŠ - TS
Plavalno prvenstvo osnovnih šol
Jutri bo na Alturi tradicionalno plavalno prvenstvo tržaških in milj-skih slovenskih osnovnošolcev, ki ga prireja športna šola Trst v okviru o-snovnošolske olimpiade. Zanj se je prijavilo več kot 200 mladih plavalcev. Udeležba bo, seveda, v višjih razredih precej večja kot v nižjih, kjer mnogi otroci še ne obvladajo dovolj plavalne veščine.
Zaradi zasedenosti bazena je mo ralo vodstvo tekmovanja uro začetka prenesti na kasnejši čas in sicer se bo odvijalo po teh približnih časih: 1. razredi naj pridejo v bazen ob 17. uri, da se bodo pravočasno preoblekli. Start prvošolcev bo predvidoma ob 17.15, drugošolcev ob 17.30,
tretješolcev ob 17.50, četrtošolcev ob
18.20	in petošolcev ob 18.50, Razumljivo je, da so ti časi zgolj indikativni, zlasti, ker vsi kandidati za nastop še niso poslali svoje prijave.
Naj opozorimo mlade plavalce, da morajo imeti za nastop tudi obvezno čepico, priporočljiva pa je tudi brisača, da se vanjo ogrnejo, ko čakajo na štart.
Lanski nastop v plavanju je prinesel vzpodbudne rezultate in glede na to, da je zanimanje za to športno zvrst med našimi osnovnošolci vedno večje, ne dvomimo, da bomo tudi letos videli borbene inn kakovostne nastope.
-boj-
iz planinskega sveta
Izlet za otroke vsestransko uspel
. Kdor se je udeležil nedeljskega lzleta za osnovnošolsko mladino, ki 7a jg priredilo PSDT v okviru dejanja Športne šole Trst, je otipava doumel, kaj pomeni razposaje-n°st in veselje preko sto otrok. In res je bilo vzdušje, ki so ga u-stvarili »sršenčki« vseh slovenskih Osnovnih šol na Tržaškem, nepo-ZQbno. Svojo »bojevitost« pa so Predvsem sprostili v vlečenju vrvi, v štafeti, v metu na tarčo, pa tudi v, odgovarjanju na razna vpraša-Pja, rezultati teh tekem pa bodo veljali za končni izid osnovnošolce olimpiade. Lepo vreme je le Prispevalo pri uspehu tega slavja.
Himalajski trekingaši jutri domov
Po nepozabni izkušnji večdnevne-pohoda okoli Anapurn v Hima-faH, se bodo udeleženci trekinga, (N ga je priredilo SPDT ob svoji ^-letnici, jutri vrnili domov. Iz V'O-tmanduja so se odpravili danes, jutri pozno zvečer (po 22. uri) pa r°do z letalom že pristali v Ron-kah.
Po zadnjih novicah pa alpinistom ^PDT, ki naskakujejo Južno Ana-Purno, nagaja slabo vreme. Sicer Pa bomo točnejše podatke izvedeli Prav od trekingašev.
Rekreacija SPDT
Drevi se ob 20.30 na stadionu »1. maj« nadaljuje rekreacija za člane SPDT, ki jo že deveto sezono zaporedoma vodi prof. Giani Furlanič. Rekreacija je odprta za vse, zaključila pa se bo čez kak mesec.
Izlet na Olimp
SPDT ima že vrsto let odlične odnose z Obalnim planinskim društvom iz Kopra. Tržaški planinci
Prizor z nedeljskega izleta SPDT v okviru delovanja ŠŠ-TS: vlečenje vrvi
Prelec 1 (1:2), Ažman 5 (1:2), Sterni 5 (1:1), Presi, Dolez, Oberdan 16 (0:2), Bajc 8 (0:3), Arena 20 (2:5).
V	Semedeli pri Kopru je bil četrtfinale pionirskega košarkarskega festivala, na katerem so sodelovale ekipe ŠŠD Miren, OŠ JPV Koper in ekipa ZSŠDI. V prvi tekmi so Koprčani premagali ekipo iz Mima, nato so se naši spoprijeli s poraženci iz prve tekme in gladko zmagali.
ZSŠDI — OŠ JPV Koper 56:54 (25:31) ZSŠDI: Pavlica, Gregori, Danieli 2, Prelec (0:2), Ažman 20, Sterm, Prešel, Dolez, Oberdan 10 (2:4), Bajc 7 (1:2), Arena 17 (1:3).
V	zadnji tekmi je ZSŠDI zasluženo premagal ekipo iz Kopra. Domačini so bili boljši v prvem delu tekme, nato pa so si naši opomogli in so z dobro obrambo zaostanek nadoknadili in zmagali. Pohvaliti je treba vso ekipo za pokazano požrtvovalnost, še posebej pa Areno, ki je bil v napadu in pod košema neustavljiv, ter Bajca, ki se je izkazal v obrambi.
Košarkarski festival je torej vsestransko uspel, za to pa moramo pohvaliti vse udeležence, ki so se podah v Semedelo.
KONČNI VRSTNI RED
1. ZSŠDI; 2. OŠ JPV Koper; 3. ŠŠD Miren.
(Luka Furlan)
komentar
so se ze večkrat z njimi podali na večdnevne poletne izlete v razna gorovja Jugoslavije in drugod, tako da je prijateljstvo med člani obeh društev res trdno.
Bratsko planinsko društvo iz Kopra prireja letos od 8. do 18. avgusta izlet na Olimp in na nekatere vrhove jugoslovanske transverzale. Na ta izlet so vabljeni tudi člani SPDT. Vpisovanje je v torek, 30. aprila, in v torek, 7. maja, na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 2/2 nadst.) od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja. Predplačilo znaša 50 tisoč lir, vse informacije Pa lahko dobite pri tajniku SPDT Ervinu Gombaču (tel. 754742).
Na programu so razen na Olimp načrtovalni še vzponi na najvišji vrh Prokletij Džeravico (2656 m), na Komove (2484 m) in še na Dinaro (2656 m). Izletniki - planinci si bodo med drugim ogledali Meteore s svojimi samostani in vrtoglavimi stolpi. Še enkrat bodo obiskali Prespansko in Ohridsko jezero in Ohrid ter si ogledali Prizren, Džakovico in Dečane ter še Peč, Nikšič in Gacko, pa zopet Mostar.
Prevoz bo z naročenim avtobusom, prenočevanje pa je predvideno v avtokampih, razen pod vrhom Olimpakjer bodo prenočili v planinski koči. Za prehrano mora poskrbeti vsak udeleženec sam, potrebna pa je tudi popolna oprema za taborjenje.
NA TRŽAŠKEM
1 MOŠKA DIVIZIJA
Končan je prvi ctei oooojn.aiskega prvenstva tudi v A skupini 1. moške divizije. V sklepnem delu turnirja četverice za napredovanje v D ligo bosta igrala UTAT Vecchia Pallavolo in Le Volpi. Odbojkarji Bora so se morali zadovoljiti z nehvaležnim tretjem mestom.
IZIDI ZADNJEGA 14. KOLA: ASS
Dl Suban 1965 - Le Volpi 0:3; DLFAC Opicina - Volley Club 1:3; UTAT Vecchia Pallavolo - Sistiana 3:0.
KONČNA LESTVICA UTAT Vecchia Pali. 12	11	1	34:5	22
Le Volpi	12	10	2	32:8	20
BOR	12	9	3	29:11	18
Volley Club Trst	12	6	6	19:23	12
ASSDI Suban 1865 12 2 10	9:33 4
ASSDI Suban 1865	12	2	10	11:31	4
DLFAC Opicina	12	2	10	10:33	2
1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Le Volpi B 3:0 (15:5, 15:12, 15:11)
BREG: Velikonja, Maranzina, Tavčar, Elena in Elizabet Žerjal, Možina, Manmenwal, Komar in Zobec.
V anticipirani tekmi 15. kola so mlade brežanke zanesljivo premagale drugo postavo Le Volpi, čeprav niso zaigrale tako kot znajo. Na igrišče so vstopile vse razpoložljive igralke.
IZIDI 14. IN 15. KOLA: Kontovel Electronic Shop - Sokol 1:3; Inter 1904 - Volley Duke 80 3:1; Le volpi B -Le Volpi Abitare 2:3; Club Altura -Breg 0:3; CUS Trst - Prevenire 1:3; Breg - Le Volpi B 3:0.
LESTVICA: Breg 30; Le Volpi Abitare in Sokol 20; Prevenire 18; Club Altura Trst 14; Le Volpi B in CUS Trst 12; Inter 1904 8; Kontovel Electronic Shop 6; Volley Duke 80 0.
UNDER 15 — ŽENSKE
SKUPINA B
Ricreatori Comunali - Breg 2:0 (15:5, 15:6)
BREG: Kocjančič, Giorgi, Sancin, E. in T. Žerjal, Pečar, Glavina, Brajnik, Koren in Laurica.
Mlade brežanke so pokazale napredek, a še vedno premalo, da bi proti bolj izkušenimi nasprotnicam odščip-nile v dveh setih še kakšno točko več.
IZIDI 11. KOLA: Sloga A - Virtus A 0:2; Montasio - Centro D’Aosta 2:0; Ricreatori Comunah - Breg 2:0.
LESTVICA: Virtus A 18; Inter 1904 16; Montasio in Ricreatori Comunah 10; Sloga A 8; Breg 2; Duca D'Aosta 0.
SKUPINA A
IZIDI 11. KOLA: Sloga B - Sokol 2:0; CUS - Virtus B 2:0; OMA Linea Vogue - Bor 1:2.
LESTVICA: Sloga B 18; OMA Linea Vogue in Bor 14; Sokol 10; CUS Trst 6; Virtus B 2; Kontovel Electronic Shop 0.
G. F.
NA GORIŠKEM
Prvenstva se počasi iztekajo in odločilni boji v nekaterih ligah so že mimo. V 1. moški diviziji sta Mossa in Grado strla odpor svojih nasprotnikov, Val pa se še bori za tretje mesto. Ostale slovenske ekipe so izločene iz boja za vrh.
Prav gotovo zanimivejše je v 1. ženski diviziji, kjer se za dve razpoložljivi mesti borijo tri ekipe, od teh dve slovenski. Dom Agorest ah Olympia, ena od dveh bo torej gotovo napredovala v D ligo, možno pa je, da napredujeta celo obe. Dvojni uspeh slovenskih barv ogroža le Intrepida iz Mariana, ki ima na skupni lestvici točki manj. Olympia bo igrala še trikrat, domovke in Mariano pa štirikrat.
Vehki uspehi se nam obetajo tudi v moški konkurenci under 15, kjer je Val še utrdil svoj položaj na čelu lestvice. V zadnjem času dobro napredujejo tudi Jamlje.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Arci Pieris — Soča	3:2
(15:4, 15:11, 9:15, 12:15, 4:15)
SOČA: M. in R. Černič, Sirk, Fajt, Malič, Gergolet, Giantin, Ferfolja, Jarc, Oretti, Kovic.
Proti solidni ekipi Pierisa se je šesterica Soča dobro izkazala. Naši fantje so neurejeno pričeli srečanje toda v odločilnem petem setu pa so žal ponovno popolnoma popustili. Olympia — Mossa	0:3
(0:15, 2:15, 6:15)
OLYMPIA: Maraž, Špacapan, Cotič, Devetak, Kosič, Ciglič, Terčič, Maraž, Batistič.
Naši fantje so to srečanje zaigrali nemotivirani, kar je v glavnem negativno vplivalo na končni izid srečanja.
Soča — Grado	0:3
(2:15, 0:15, 5:15)
SOČA: M. in R. Černič, Sirk, Fajt, Ferfolja, Kovic, Jarc.
Proti ekipi iz Gradeža je šesterka Soče zaigrala v okrnjeni postavi, u-spela zbrati vsega skupaj 7 točk, kar je resnično skromen izkupiček.
IZIDI
Mossa - Torriana 3:0, Volley bali Krmin - Grado 2:3, Pieris - Soča 3:2,
Grado - Torriana 3:0, Olimpia - Mossa 0:3, San Luigi - Torriana 0:3, Val - Volley club Krmin 3:2, Soča - Grado 0:3.
LESTVICA: Mossa 28, Grado 26, Pieris 22, Val 20, San Luigi GO in Lucinico 16, Volley club Krmin 12, Torriana 10, Soča in AGLI Ronchi 8, Olympia 4.
PRIHODNJE KOLO: Lucinico - Val (jutri ob 20.30 v Ločniku); Grado -Ronchi; Volley ball Krmin - Olympia (jutri ob 17.45 v Krminu); Pieris -Val (3. 5. ob 21.00 v Pierisu); Ronchi - Torriana; Mossa - Krmin.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Dom Agorest — Grado 3:0 (15:10, 15:4, 15:6)
DOM AGOREST: Primožič, Koja-nec, Kocjančič, Humar, Orel, Plet, Roner.
Domovke so brez večjega truda beležile novi dve točki na lestvici. Igralke Gradeža pa so prišle do svojih točk le kadar so Goričanke popustile v zagrizenosti. (D. R.)
IZIDI
Canon - Grado 0:3, Mariano - Torriana 3:0, Libertas Krmin - Torriana 3:1.
LESTVICA: Dom Agorest in Olympia 18, Intrepida 16, Libertas Krmin 12, Torriana 8, Canon in Grado 4, Fincantieri 2.
PRIHODNJE KOLO: Grado - Olympia (4. 5. ob 20.30 v Gradežu); Canon - Torriana; Intrepida Mariano -Dom Agorest (6. 5. ob 20.00 v Ma-rianu).
UNDER 15 MOŠKI Libertas Gorica — Olympia 2:0 (15:6, 15:4)
OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Bregant, Degrassi, Bertolini, Peric, Dornik, Corsi, Terpin, Brajnik, Lutman.
Proti solidni ekipi Libertas iz Gorice šesterka Olympie ni mogla preko častnega poraza. Ne glede na končni izid obeh setov so plavi v določenih trenutkih dobro zaigrali.
Fincantieri — Olympia 0:2 (6:15, 13:15)
Naši so zlasti v prvem setu povsem nadigrali domačine in obenem potrdih, da so za stopnjo boljši od nasprotnika.
Volley bali Krmin — Jamlje 0:2 (12:15, 11:15)
JAMLJE: A. in M. Tomšič, Černič, Radetič, Soban, Okretič, Tomasi, Stan-ziani, Pahor, Černič P., Načini, Čev-dek.
Ekipa Jamelj, katero sestavljajo mlado odbojkarji iz doberdobške in sovodenjske občine, iz kola v kolo igra bolje.
IZIDI: Krmin - Jamlje 0:2, Fincantieri - Olympia 0:2, Jamlje - Naš prapor 2:0, Torriana - Fincantieri 2:0, Olympia - Val 1:2, Lucinico -Volley Krmin 2:0, Val - Torriana 2:0, Naš prapor - Lucinico 0:2, Libertas GO - Olympia 2:0.
LESTVICA: Val 20, Olympia in Libertas GO 16, Jamlje in Torriana 12, Naš prapor, Krmin in Lucinico 4, Fincantieri 0.
PRIHODNJE KOLO: Volley bali -Naš prapor (jutri ob 15.00 v Krminu); Jamlje - Val (28. 4. ob 9.00 v Štandrežu) ; Libertas GO - Jamlje (jutri ob 16.00 v Gorici); Fincantieri -Krmin; Olympia - Torriana (30. 4. ob 19.00 v Gorici); Val - Lucinico (2. 5. ob 18.00 v Štandrežu).
UNDER 15 ŽENSKE
SKUPINA A
Italcantieri — Dom Agorest 0:2 (13:15, 10:15)
DOM AGOREST:	Ožbot, Furlan,
Moretti, Hoban, šfiligoj, Prinčič, Ri-nelli, Orel, Petarin.
Mlade domovke so v Tržiču potrdile, da spadajo med boljše igralke prvenstva in so se vrstnicam Ital-cantierija oddolžile za poraz v Gorici. Sicer so na tem srečanju pokazale dobro igro.
Dom Agorest —1 Ronchi 2:0 (15:6, 15:5)
DOM AGOREST: Paulin, Petarin, Rinelli, Prinčič, Sfiligoj, Nanut, Ožbot, Pintar, Furlan, Moretti, Hoban.
V zadnjem srečanju letošnjega prvenstva so Strgarjeve varovanke slavile gladko zmago proti ekipi iz Ronk in se zasidrale na končno 5. mesto, kar je vsekakor dober rezultat.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Olympia -Fincantieri 2:1, Lucinico - Sovodnje 2:0, Mossa - Libertas GO 0:2, Dom Agorest - Ronchi 2:0, San Luigi -Mossa 2:1.
KONČNA LESTVICA: Libertas GO in Mossa 28, Lucinico 24, Olympia 20, Dom Agorest 12, Sovodnje, Ronchi in Fincantieri 8, Farra 6. (Libertas GO in Mossa napredujeta v finalni del).
SKUPINA B
KONČNA LESTVICA: Corridoni 26, Fincantieri 20, Grado 18, Canon 16, Mariano 10, Torriana in Pieris 8, Ronchi 6. (Corridoni in Fincantieri napredujeta v finalni del).
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul Išir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglas« iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro čaio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k -À ZTT	^!an itaii>anska
m tiskaj " ^ Trst	iHI zveze časopisnih
založnikov FIEG
26. aprila 1985
Dolina Aosta najbogatejša Bazilikata pa najrevnejša
RIM — Prebivalci avtonomne dežele Dolina Aosta se ponašajo z najvišjim letnim poprečnim dohodkom: nad 13 milijonov lir. Če pa upoštevamo edinole zaposlene deželane, tedaj se znesek povzpne kar do 27,388.000 lir. To izhaja iz uradnih statističnih podatkov še za leto 1982, kar pomeni, da je dohodek danes primerno višji.
Brž za Dolino Aoste najdemo na lestvici Lombardijo z 10,980.000 lir poprečnega dohodka po osebi. Na tretjem mestu je Ligurija z 10,897.000, na četrtem Emilija Romagna z 10,264.000, na petem Piemont z 10,161.000 in tako naprej.
Poprečni letnj dohodek na prebivalca v vsedržavnem merilu je leta 1982 znašal 8,323.000 lir, toda razlika med severnim in srednjim ter južnim delom Italije je prav občutna: 9,753.000 proti 5,732.000 lir. Dežela z najnižjim osebnim letnim dohodkom je Kalabrija s 4,814.000 lir. Takoj za njo je Bazilikata, kjer odpade na vsakega prebivalca sicer malenkostnih 5,494 tisoč lir. a kjer aktivna delovna oseba zasluži v poprečju približno polovico tistega, kar zasluži deželan v Dolini Aosta. Bazilikata je torej v absolutnem pogledu najrevnejša dežela v Italiji.
Številke iz statistik so marsikdaj varljive, ker imamo več ključev za njihovo tolmačenje. Prav zato je treba upoštevati stotisočglavc množice brezposelnih, katerih je največ seveda na jugu države.
Na dražbi v galeriji Solheby’s
9 milijonov dolarjev za van Goghovo sliko
NEW YORK — V galeriji Sotheby’s so predsinoč-njim z aplavzom pozdravili svojevrsten rekord: neznanec je na dražbi kupil van Goghovo sliko »Krajina z vzhajajočim soncem«, za rekordno vsoto 9 milijonov do larjev, kar v lirah pomenil približno 18 milijard. Prejšnji rekord je znašal 6 milijonov dolarjev, ki jih je prav tako neznani kupec odštel leta 1980 za van Goghov »Pesnikov vrt«.
Sredin večer v galeriji Sotheby’s, ki je poleg slovite Cristie’sove najpomembnejša v New Yorku in mo goče sploh na svetu, je petičnim udeležencem podaril še kopico podobnih emocij. Na dražbi je bilo vsega 54 umetnin iz zbirke bogate ameriške državljanke jranco-skega rodu Florence Gould, ki je umrla pred dvema letoma. Vseh 54 del je hranila v svoji vili »El patio« blizu Cannesa. Med njimi je bila tudi slika »Ženska klovn Cha-u-kao«, ki jo je ustvaril Toulouse-Lautrec leta 1895. Na dražbi so jo prodali za 4,8 milijona dolarjev, kar spet predstavlja rekord za dela tega slikarja. V glavnem neznani kupci niso siedili niti v ostalih primerih. Watteaujevo »Ženo v naslanjaču« so prodali za 150 tisoč dolarjev, Cvourbetov »Šopek cvetic v razi« za 1,1 milijona dolarjev itd., tako da je bila tudi c: I >t na prodaja večera rekordna: dosegla je 32 milijonov dolarjev, se pravi več kot 60 milijard lir.
Sivolaso trojico britanskih oficirjev so med drugo svetovno vojno zajeli nacisti in jo zaprli v taborišče za vojne ujetnike. Možakarji so si skrivoma izdelali jadralno letalo, da bi z njim pobegnili, tega pa jim ni bilo treba, ker so jih zavezniške čete prej rešile. Na sliki model letala	(Telefoto AP)
Odpustili uslužbenca zaradi telesne hibe
PESCARA — Vodstvo pivovarne Heinekcn - Dreher v Popoliju je brez vsake utemeljitve odpustilo 20-letnega Nicolo Santacroceja, ki ima od rojstva hibo na levi roki. Tovarniški svet je iz protesta oklical stavko, obenem pa zadevo predal sodstvu, tudi zato, ker prizadeti niti ni dovršil poskusne pripravniške dobe. V tovarni je bil pomočnik-anaiist. Dogodek gre tolmačiti iz človeških, sindikalnih in moralnih vidikov, pravijo v tovarniškem svetu in pripominjajo, da o problemu handikapiranosti ne more odločati podjetje.
Zgodba (ali bajka) o samici jetija ki je zanosila s kitajskim kmetom
PEKING — Kitajski tisk posveča te dni dokajšnjo pozornost prigodam tibelskega kmeta, ki trdi, da ga je pred časom ugrabila samica jetija (snežnega človeka). »Jetica« ga je baje po ugrabitvi posilila, nekaj časa kasneje pa je rodila, tako pravi tibetanski kmet, otroka, ki je bil popolnoma poraščen.
V svojih poročilih trdijo kitajski časopisi, da je bil kmet ugrabljen konec šestdesetih let v vasici Bujiu v Tibetu in da ga je odpeljala »jetica«, po njegovem pričevanju močno kosmata v obrazu; bila je videti pol človek
in pol žival. Samica je svojega izvoljenca nato odpeljala v pečino, kjer ga je »posilila«; podrobnosti o posilstvu sicer v kitajskih časopisih ni zaslediti, vendar je po dveh letih pri-vekal na svet otrok, ki je bil prav tako kosmat kot mati. Za časa njegovega bivanja v pečini je samica hranila ugrabljenega kmeta s kozjim mesom in z mesom jaka. Ko mu je po treh letih uspelo pobegniti in se je vrnil v rojstno vas, je kmet bil videti močno postaran in hudo zdelan. Kaj je bilo z otrokom in zakaj je ta zgodba prišla v kitajske časopise s takšno zamudo, ni znano.
Opozorilo ekološke organizacije Greenpeace
Severno morje onesnaženo
BRUSELJ — Mednarodna ekološka organizacija »Greenpeace« je sprožila akcijo za zaščito Severnega morja, ki je po njenih podatkih hudo onesnaženo: letno naj bi se vanj stekalo okrog 3,5 milijona ton kemičnih odpadkov. Na posebni tiskovni konferenci, ki so jo priredili v Ostendu, so predstavniki organizacije napovedali, da bodo prijavili pristojnim oblastem vrsto industrijskih podjetij, ki so odgovorna za onesnaženje voda, med temi tudi obrate Bayer v Antwerpnu in National Leadconcern v Gandu. Hkrati se bo »Greenpeace« obrnila tudi na vlade držav, ki mejijo na Severno morje, da bi sprejele vrsto ukrepov za zaščito voda. Poseben problem predstavljajo ladje, ki mečejo kemične odpadke v morje.
M. Muster: v
CIKAGO
Palestincem v Cis Jordani ji in Gazi grozita brezposelnost in stradanje
TEL AVIV — Palestinskemu prebivalstvu v Cisjor-daniji in Gazi iz dneva v dan bolj grozi množična brezposelnost. Doslej je Damoklejev meč visel v prvi vrsti nad srednješolskimi in univerzitetnimi diplomiranci: vsako leto konča študij na palestinskih šolah in univerzah okrog 4.000 mladih, ki za nobeno ceno ne dobijo službe ne v Izraelu ne na zasedenih območjih. Zaradi tega so mnogi morali s trebuhom za kruhom v arabske države ob Perzijskem zalivu, sedaj pa še tega ne morejo, ker so te države spričo gospodarskih težav začele močno omejevati tokove priseljencev, četudi začasnih, številke kažejo, da je do leta 1980 pripotovalo v te države letno 17 od sto Palestincev, danes pa znaša odstotek komaj še 3.
Brez dela bo ostalo tudi dosti Palestincev, ki se vsak dan vozijo na delo v Izrael: teh je vsega 80.000, zaposleni pa so pretežno na gradbiščih, v raznih tovarnah in v storitvenih panogah. Tudi Izrael pesti gospodarska kriza in raven brezposelnosti se je vzpela na 6 od sto dela-zmožnih. Minister za delo Kazav je napovedal boj neza-komtemu zaposlovanju, to pa v bistvu pomeni udarec palestinski delovni sili: gre za 32.000 mož in žena, ki so zelo slabo plačani in brez vsake socialne in zdravstvene oskrbe, ki pa jim to tudi pomeni edini vir preživljanja.
Palestinski brezposelneži v Cisjordanijj spet nimajo nobenih izgledov, ker je gospodarstvo tudi tu zastalo: proizvodnja upada, kmetijstvo je v krizi, naložbe so se zmanjšale itd. V izraelskih krogih pripisujejo to skrčenju finančne pomoči iz arabskih držav proizvajalk nafte, zredčen ju palestinskih izseljenskih pošiljk, krizi v Liba-
nonu, posledicam vojne med Irakom in Iranom ter nazadnje gospodarski stiski v samem Izraelu.
V resnici ni bilo Izraelu in Jordaniji nikdar do gospodarskega razvoja Cisjordanije in Gaze, češ da bi razmah teh območij škodoval njunim interesom. Jordanija npr. strogo omejuje uvoz iz zasedenih teritorijev: uvoženo blago mora biti palestinsko, to se pravi, da mora biti izdelano v tovarnah, ki so bile odprte po pristanku jordanske vlade; poleg tega ti proizvodi ne smejo imeti nobenega sestavnega dela, prevoženega čez izraelsko pristanišče v Hajfi.
Izrael pa je vse do teh dni vodil jasno politiko zaviranja gospodarstva na zasedenih območjih s ciljem prisiliti Palestince k izselitvi. Takšna pobtika pomeni seveda izrecen izziv Palestincem in botruje terorizmu, zato bo Peresova vlada bržkone ubrala drugačno pot: dovolila bo odprtje nove palestinske banke in nekaterih tavam (prva bo cementarna). Ko je Peres to nedavno povedal šefu ameriške diplomacije Shultzu, mu je ta obljubil, da bo Washington namenil v tem letu razvoju Cisjordanije 10 milijonov dolarjev.
Toda razvojni načrti, ki gotovo ne pomenijo dobrodelnega dejanja v korist Palestincev, ampak zgolj zaščito izraelskih interesov, so naleteli na-odločno nasprotovanje tako pri izraelski desnici v okviru vladne koalicije (boji se postopnega nastanka palestinske države) kot pri voditeljih zasedenih območij (ker naj bi gospodarski razvoj pomenil nadomestilo politični rešitvi celovitega palestinskega problema), (dg)
Sdiroeder, človek z umetnim srcem, res živi, toda kako!
WASHINGTON — Bill Schroeder preživlja konce tedna doma. Človek, ki najdlje živi z umetnim srcem, lahko torej občasno zapušča bolnišnico, kjer so mu onemoglo srce zamenjali z umetnim. Z njim pa »gredo« na dom tudi težki aparati, na katere je priklopljeno njegovo umetno srce.
To pa ni edina nevšečnost za Billa Schroederja, da se marsikdo upravičeno sprašuje, ali ima sploh smisel živeti pod takimi pogoji. Po operaciji 25. novembra lani so bili zdravniki zelo optimisti, a povsem nepričakovano je malo kasneje Schroeder doživel možgansko kap, zaradi katere je med drugim izgubil spomin, s težavo govori in je izgubil dobršen del svojih intelektualnih sposobnosti. S tem pa
še ni konec vseh nevšečnosti. Ekipa strokovnjakov, ki bedi nad njegovim življenjem, ni še pojasnila, zakaj je prišlo do možganske kapi. Marsikateri zdravnik sumi, da je vsega krivo umetno srce, v to sumi celo William Devries, ki je Schroederju vstavil u-metno srce, ki pa se obenem boji nove kapi. Da bi bila mera polna, morajo Schroederju vsak mesec zamenjati vso kri. Po vsem sodeč umetno srce »ubija« rdeča krvna telesa, ali bolje rečeno, črpanje umetnega srca je pregrobo.
Ob vsem pa je bil storjen velik korak naprej, navsezadnje se lahko samo na napakah učimo, na žalost pa teh napak pri Schroederju do sedaj niso še ugotovili.
Robot opravil kirurški poseg
NEW YORK — Včeraj je po verjetnosti prvič na svetu robot sodeloval pri kirurškem posegu. Zgodilo se je v Memorial medicai centru v Long Beachu v zvezni državi Kaliforniji, kjer je robotizirana roka vrste »ole« vtaknila preiskovalno iglo v možgane bolnika, da bi izvlekla vzorec rakastih tkiv.
Robot je krmilil računalnik na osnovi podatkov, ki mu jih je v realnem času posredovala naprava, s katero tudi sicer slikajo notranjost organizmov poljubnih točkah. Kirurg je ves poseg le nadzoroval, bolnik, na katerem so prvič preiskusili robot, pa je moški star 52 let. Na njegovo željo njegovega imena niso razodeli.