PRIMORSKI dnevnik I® zaCel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen 08 ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra ' 944 do 1. maja 1945 v Pekarni «Slovenija» pod Vojskim ph Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-ortja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-
NIK
zasužnjeni Evropi.
primorski
|>	Tl	O
!>	>■	VH
o	-n	tž
o	-	n
l"J	Ž
0>	i-
2:	en
c-	-s*
^«tčr^Mvn Cena 600 lir - Leto XL št. 192 (11.915)
Trst, nedelja, 12. avgusta ‘
Nova zaostritev v vojni med Iranom in Irakom
Pomorska in letalska bitka na severu Perzijskega zaliva
O krvavem spopadu, ki traja že štiri leta, bo v kratkem razpravljala Arabska liga
Nejasna vremen
i>
o
o
o
M
O
o
BAGDAD — Na severu Perzijskega a *ya, kakih 70 kilometrov vzhodno :*\.|raško-iranske meje, je v včeraj-J* dopoldanskih urah divjala letal-i7a ‘n pomorska bitka. Po poročanju gdadskega radia so iraške letal-■ e in pomorske enote sestrelile tri 'ovce vrste F-14, ki so v pia bi6| .s*-rm°6lavili v morje. Hudo naj .. ludi poškodovale pet iranskih la-tnedtem ko naj bi se pred njihovo
premočjo umaknile iranske enote, ki so priskočile na pomoč.
V Teheranu so potrdili, da je do spo pada prišo, niso pa objavili podrobnejših podatkov o njegovem izidu. Vse kaže, da je tarča iraškega napada bilo pristanišče Bender Homeini (nekdanji Bender Šahpur), se pravi iransko pomorsko oporišče, ki je najbližje fronti. Njegov strateški pomen je posebno velik, odkar je iraško topništvo
Prometna nesreča v SFRJ
BEOGRAD — Sedem mrtvih in. trije težko ranjeni je prvi obra-(un prometne nesreče, ki se je zgodila, kot poročajo italijanske tiskovne agencije iz Beograda, včeiaj zjutraj na avtomobilski cesti Za-Kreb - Beograd v kraju Donja Vrba pri Slavonskem Brodu. Do tra Kodije je prišlo, ko je avtomobil z belgijsko registracijo, ki je vozil pr°ti Zagrebu, nenadoma in iz še nepojasnjenih > azlogov zavozil na nasprotni pas cestišča, prav ko je pripeljal avtobus, namenjen v Beograd.
Pri trčenju so izgubili življenje jugoslovanski šofer avtobusa, voz-jnk avtomobila ter njegova žena in štirje otroci, ki so bili vsi turški Urzavljani. Promet na avtomobilski cesti je bil zaradi nesreče pre-k'njen za več kot štiri ure.
uničilo iransko luko Horamšar. V Teheranu so le pojasnili, da v včerajšnji bitki poškodovane ladje niso bile vojaške, ampak trgovske.
Ni torej videti konca krvavi vojni, ki že četrto leto zoperstavlja dve a-rabski državi. O njej bi morali razpravljati na prihodnjem sestanku odbora Arabske lige, ki se že od izbruha sovražnosti zaman prizadeva za diplomatsko rešitev. Prav te dni je iraški zunanji minister Tarik Azis poslal glavnemu tajniku lige Šadliju Klibiju poslanico, v kateri med drugim predlaga, naj bi sestanek imeli že 26. avgusta in ne 12. septembra, kot so prvotno načrtovali.
Vendar je upanje na mimo rešitev v doglednem času izredno krhko. To dokazuje ne samo srditost bojev, ki ne pojenjajo, ampak tudi odločenost obeh strani, da zlomita nasprotnika z vsemi mogočimi sredstvi, p>a naj bo to kemijsko orožje (včeraj je Iran sp>et obtožil Irak, da ga uporablja celo proti civilnim objektom) ali p)a onemogočanje izvoza potroleja, ki za obe predstavlja najpomembnejši vir bogastva.
Manj orožja m več kruha
ro^^DAD MEXICO - Druga medna-Potei,. konlerenea o prebivalstvu, ki st0in'3-	0(1 6- t rn. v mehiški pre-
* sodelovanju delegacij 150 Pote^ .trenut-no na slepiem tiru. šep , ko je že v uvodnem delu pri-pr0biQ° Polnega izraza dramatični bivai ,m naraščanja svetovnega preživa p, Va' kl zlasti v nerazvitih dr-hran'e 0111080 Prera^a možnosti pre-hila ,e'fania. se je razprava spotak-
tem., “j vPrašanju sredstev, kitko
odpomoči.
PreJj^J6! je delegacija Vatikam sklepnfala' da se v »priporočilih« 1X)V(X) dokumenta vključi tudi pre-vanje ‘Plava kot sredstvo za omeje-delo„., tr°-ì^ev • čemur so nasprotovali držav V tajske in skandinavskih Porosi a «vir» so premostili s pridaj a n? vladam, naj ne podpirajo Pri Dr<“a splavov. Zataknilo se je p>a Pravitol>u SZ (in podobnem pri-P^udaria°8a °dbora konference), ki dih sred’t^a k' preusmeritev ogrom-lyboijša, stcv za oborožitev bistveno s«trija a možnosti za rešitev vpra-,'azVo,,1 .daseljcnosti v državah v dPrie ’ čemur so se ZDA odločno
Danes v naši olimpijski prilogi
Rekordna bera kolajn za Jugoslavijo
»Zlati«: vaterpolisti Trstena in Josipovic
malem nogometnem finalu Jugoslavija - Italija 2:1
Maurizio Stecca prvak Sijajna Sara Simeoni
Kanu: Ljubek-Nišovic in Janič osvojili srebro
Jugoslovanski nogometaši (na sliki v temnih dresih) so zasluženo premagali Italijo z 2:1 in tako osvoflH bronast« kolajno
RIM — Da ne bo žetev letošnje turistične sezone rekordna ali vsaj zadovoljiva, ni skrivnost. Na to med drugim opozarjajo podatki o prisotnosti turistov v italijanskih letoviščih meseca julija. Medtem ko turistični delavci vneto iščejo vzroke upadanja števila gostov bodisi domačih, bodisi tujih, saj beležijo še precej prostih mest v hotelih in kampingih od Sicilije do Ligurije in Veneta, se vse bolj pogosto marsikak turist odloči za predčasni odhod zaradi slabega vremena.
In prav muhavo vreme, občasne padavine in nizke, včasih jesenske temperature vseskozi spremljajo letošnje poletje. Kakšno vreme se nam obeta pa za prihodnje dni?
Po napovedih meteorološkega zavoda se področje nizkega pritiska premi ka proti severovzhodu, manjša se tudi pritok hladnega zraku s severa proti Sredozemskemu morju. Vreme se bo torej nekoliko izboljšalo na srednjem in južnem delu Italije, kjer se bo povišala tudi temperatura. V naši deželi in v, severovzhodnem de lu pa meteorologi predvidevajo še za nekaj dni krajevne plohe, neurja in ohladitve.
Dolgoročnih vremenskih napovedi ni. Meteorologi, ki so za prejšnje dni napovedovali lepo vreme, so previdni, čeprav kaže, da bi se moralo nestanovitno vreme nehati. Slika z meteorološkega satelita pa ni preveč obetavna.
°vi odbor trgovinske zbornice ^ Zastopnikom Kmečke zveze
phtvi	— Čeprav z dveletno zamudo in začuda nekaj mesecev po unte-
d/helli ,6®a Predsednika Giorgia Tombesija, je predsednik deželnega odbora ,rlhodni(, endar imenoval nove člane izvršnega odbora tržaške zbornice za r. jev poletje. Potrdil je zastopnika zavarovalcev Enrica Randomeja, la-ev EnH„rn®?^a Audolyja, državne industrije Vittoria Fanfanija, industrij pPift Da? Biccesija, malih industri jcev Pietra Fiorita in veleposestnikov Eu~ tv,v Gin*, la B.ustio-T>aineja, za nove člane pia je imenoval zastopnika trgov rPija Bia?Pa IJei Rossija in Giulia Petrucca ter Franca Gropaiza in kmetov Iraške v,vavca- S tem že drugič, po dolgoletni diskriminaciji, predstavlja IZacijy a®*e zastopnik Kmečke zveze, nesporno najbolj predstavniške orga dvisne delavce bo po načelu rotacije predstavljal Carlo r abricci.

nagrajen v Gradežu
kstuari'04 ~~ Br<mko Suhiy, 34 letni umetnik iz Maribora, ki sedaj živi m v Novem mestu, je osvojil, skupaj z Avstrijcem Elmarom / ein v°rili si« °..naQrado na drugem grajičnem trienalu v Gradežu, ki so ga Unielnik-;1 v ^amkajšnji kongresni palači. Na trienalu sodelujejo števil 12 22 evropskih držav. Razstava bo odprta več kot mesec dni.
Kljub obsežni mednarodni akciji čiščenja
Nova žrtev min v Rdečem morju

A



KAIRO — Včeraj je eksplodirala še ena mina v Rdečem morju. Nanjo je naletela poljska trgovska la: dja »Josef Wybicki«, ki je plula iz Malezije proti Džidi v Saudski Arabiji. Uradna poljska agencija PAP poroča, da pri eksploziji ni bil nihče ranjen, ladja pa je bila tako poškodovana, da ni več zmožna samostojne plovbe.
Po dosedanjih podatkih je to bila 15. žrtev min, ki že skoraj dva tedna ogrožajo varno plovbo po Rdečem morju in Sueškem prekopo. Egiptovske oblasti sumijo, da sta mine postavila Iran ali Libija, čeprav nimajo trdnih dokazov. Na ta sumničenja je Teheran žc ostro odgovoril, podprla pa ga je SZ, ki posredno zvraca krivdo na ZDA, češ da so pod pretvezo čiščenja mm ojačile svojo vojaško prisotnost na tem strateško pomembnem področju.
Na poziv Egipta in Saudske Arabije sodelujejo pri čiščenju min britanski, francoski in ameriški minolovci helikopterji. Včeraj je Kairo uradno zaprosil tudi
Kljub minam jc v Sueškem prekopm gost promet (AP) Italijo, naj pristopi k operaciji.
Močan sunek
Mafijska afera okrog umora Ciaccia Montalla se razvija
v Pozzuoliju in Tolmeču
NEAPELJ — Včeraj zjutraj so v Pozzuoliju zabeležili dva močna potresna sunka, ki sta med prebivalstvom povzročila dokajšnjo paniko, čeprav ni bilo niti žrtev, niti gmotne škode. Prvi sunek so zabeležili ob 9.32 in je imel jakost 3,5 stopnje po Richterjevi lestvici, medtem ko je drugi, ki je bil le minuto kasneje, bil za spoznanje šibkejši.
Prebivalstvo se je v brezglavem strahu podalo na ulice, vendar niso imeli potresni sunki nobenih posledic, razen na nekaterih napol porušenih poslopjih, kjer je padlo nekaj ometa. Potres so občutili v nekaterih predelih Neaplja, kjer je prav tako prišlo do prizorov paničnega strahu. Poleg omenjenih sunkov so zabeležili še več desetin instrumentalnih, se pravi, da so jih zaznali le s pomočjo znanstvenih naprav. V Pozzuoliju se tla še dvigajo za 2,5 milimetra na dan, vendar pa trdijo znanstveniki, da mesto za sedaj ni v nevarnosti.
Dva potresna sunka so prejšnjo noč zabeležili tudi v Tolmeču in v Kami ji sploh. Potres tudi v tem primem ni povzročil škode, ljudje pa so se prestrašeni podali za nekaj ur na ulice. Epicenter naj bi bil v neposredni bližini gore Verzegnis.
Sodniku Costi bodo sodili septembra zaradi posesti neprijavljenega orožja
TRAPANI — V vili namestnika državnega pravdnika dr. Antonia Coste, ki je bil obtožen sodelovanja pri umoru Ciaccia Montalta, podkupovanja ter sodelovanja z mafijo, je policija — kot smo poročali — ob hišni preiskavi našla poleg velike vsote denarja tudi pet revolverjev. Tri pištole niso bile prijavljene. Poleg orožja je policija v bivališču Coste odkrila tudi večje število nabojev.
Preiskovalni sodnik Claudio Lo Curto, ki vodi preiskavo skupno z državnim tožilcem Sebastianom Pa-t’anejem, je odpotoval na Sardinijo, da bi v tamkajšnjem zaporu zašli šal Andreo in Salvatoreja Bulgarel-lo ter Giuseppa Cizia. Ti trije obtoženci naj bi podkupili Costo z okrog sto milijoni lir, da bi dosegi oprostitev Calogera in Antonia M ino reja, ki sta zakrivila umor petih ugrabiteljev podjetnika Michela Rodittisa.
Proces proti sodniku Costi bo verjetno proti koncu septembra ali najkasneje v začetku oktobra v Calta-nissetti.
V Palermu pa so karabinjerji a-retirali Paola Culla Sparacia, pod-
župana mesta Frizzi, ki leži v okolišu Palerma. Poleg njega sta bila aretirana tudi 83-Ietni zemljiški posestnik Giuseppe Cannela ter 55-letni Antonino Pepitene. Dva obtoženca pa karabinjerji še iščejo. Aretiranci so obtoženi umora 40-letnega Sebastiana Alongija, ki je nekaj dni prej skušal umoriti Paola Culla Sparacia. Alongija so člani mafije ugrabili, potem pa ustrelili in skrili njegovo truplo. Pokončali pa so tudi Sebastjanovega očeta, 84 letnega Giovannija Alongija.
Obtoženci se bodo morali pred sodiščem zagovarjati tudi zaradi tega, ker so z grožnjami prisilili občinske upravitelje, da so za javne gradnje nabavljali material pri družbi, ki so jo upravljali voditelji mafije. .
Da bi odkrili voditelje mafije, bi bilo treba preiskovalcem nuditi_ večjo oblast. Le tako bo mogoče najti prave krivce. Sedaj je namreč povsem jasno, da so člani mafije in nekateri predstavniki političnega sve ta med seboj tajno povezani.
Državni pravdnih Sebastiano Fatane in preiskovalni sodnik Lo Curto, k odredila Gostovo aretacijo	(Telefoto
Ustreljeni 4 libijski »diplomati« iz Londona
LONDON — V Libiji so za zaprtimi vrati in po hitrem postopku obsodili in usmrtili štiri izmed tridesetih libijskih državljanov, ki so morali konec aprila, po umoru policistke Yvonne Fletchcrjeve zaradi streljanja z okna veleposlaništva, zapustiti London.
Vest objavlja s precejšnjim poudarkom britanski dnevnik Daily Express. Ob življenje so prišli trije pripadniki skupine »revolucionarnega odbora« in Omar Sod ani, eden izmed redkih takratnih akreditiranih libijskih diplomatov v Londonu. Slednji je tudi posredoval med britansko policijo in pripadniki omenjene skupine, ki je februarja prevzela vodstvo libijskega veleposlaništva v Londonu.
Po umoru, ko je prišlo do izgona osebja libijskega predstavništva in do prekinitve diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Cibijo, so britanske oblasti preiskale stavbo veleposlaništva. To pa je seveda močno razburilo polkovnika Gadafija, dodaja londonski dnevnik, kajti preiskava je dokazala, da je predstavništvo služilo kot skladišče orožja in zavetišče za Gadafijeve pristaše, ki zasledujejo in fizično obračunavajo z njegovimi političnimi nasprotniki v Angliji.
Štiri libijske diplomate so obsodili zaradi proti državnega zločinskega dejanja in ker niso opravili svoje dolžnosti. Vendar gre le za grešne kozle libijskega političnega neuspeha, zaključuje Daily Express. Foreign office ne potrjuje vesti, ki jo časopis pripisuje tajnim virom. Vsa zadeva je sedaj v rokah protiterorističnega oddelka Scollami Varda.
Na Sardiniji iščejo pobegle zapornike
Se vedno neodkrita »pošast iz Firenc«
ORISTANO — Oddelki karabinjerjev in policije so ves včerajšnji dan »česali« okolico sardinskega mesta Oristana, da bi našli štiri zapornike, ki so v petek med 22. in 23. uro zbežali iz mestne kaznilnice. Gre za
28-	lethega Salvatore Faisa, 27-letnega Nicolaja Florisa,
29-	letnega Antonia Soruja ter 26-letnega Francesca Carta, ki so bili obsojeni zaradi številnih ugrabitev in drugih manjših prekrškov.
Četverica je pobegnila na najbolj tradicionalen način: prežagala je okensko rešetko celice, v kateri je bila zaprta, ter se spustila na teraso z vrvjo, sestavljeno iz rjuh. Na terasi so štirje ubežniki onesposobili stražarje, skočili na vrt sosedne zasebne hiše in prišli do ulice, kjer jih je čakal avtomobil s prižganim motorjem.
Za ubežnike je bila sploh odločilna pomoč od zunaj. Znak za pobeg jim je dal namreč rafal, ki so ga neznanci z ulice izstrelili na točko kaznilnice, ki se nahaja daleč od celice, v kateri so bili zaprti. To je seveda osredotočilo pozornost paznikov daleč od poti ubežnikov.
Alarm je zatrobil nekaj pred 23. uro in takoj so se začele preiskave v bližnji okolici. Že nekaj ur potem so našli fiat 128, s katerim so zaporniki pobegnili, drugega sledu za njimi pa še niso našli.
FIRENCE — Preiskave glede dvojnega umora zar čencev, ki ga je zakrivila pred nekaj tedni tako m* novana »pošast iz Firenc«, so še vedno na mrtvi toc • Januarja letos je policija aretirala Giovannija ja in Pietra Mucciarinija, ker sta bila osumljena, sta avgusta leta 1968 umorila Barbaro Locci in nega ljubimca Antonia Lo Bianca, zakrivila pa naj tudi pet drugih umorov, ki so sledili temu. Ker P® nečloveški zločini nadaljujejo kljub temu, da sta M in Mucciarini v ječi, je sodišče sklenilo, da ju izP11? j Tako je izjavil državni pravdnik Carlo Beltitto. -Na ^ za izpustitev pa čaka preiskovalnega sodnika Mar Roteilo, ki o tem še ni dal nikakršne uradne izJ® „ Aretacija Meleja in Mucciarinija pravzaprav ni D osnovana na trdnih dokazih. Na procesu ju je dvojrii umora obdolžil Stefano Mele, Giovanni je v brat in Barbare Locci. Sodišče je verjelo njegovi izjavi, ceP 0 je Stefano umsko nepristojen. Na procesu je Ste y obtožil umora leta 1968 še druge osebe, vendar J preiskovalnem postopku dal več različnih in v? je tudi nasprotujočih si inačic o dogodkih. Gotovo J ,g to, da je Stefano Mele posredno ali neposredno s ga. loval pri umoru svoje žene in njenega ljubimca, radi tega je bil obsojen na 14 let zapora. Verjeti1 r
ki jih hoče Stel®
tega je bil obsojen so pri tem sodelovali tudi drugi, prikriti.
Olimpiada zajela tudi področje mode
LOS ANGELES — Američani ne bi bili tako dobri trgovci, kot jih. pozna ves svet, da ne bi izkoristili sedanje olimpiade v Los Angelesu tudi na področju mode. Trgovine v tem mestu, pa tudi v drugih državah ZDA, so v teh dneh natrpane z majicami, hlačami, puloverji, raznimi pokrivali in še drugimi oblačili, okrašenimi z olimpijskim emblemom, pa tudi z »maskotko« teh iger, malim orlom, ki so mu nadeli ime Sam. Vsi, ki so se pripeljali v Los Angeles, da si na licu mesta ogledajo igre, so si seveda za spomin privoščili tudi kaj takega, če drugega ne, morda kakšno pokrivalo, ali pa tudi samo malega Sama.
Ta olimpijska moda je seveda prišla tudi do Evrope; razne modne revije so jo tudi objavile. Toda, saj ve-
ŠOLSKA VOJNA NA MALTI
LA VALLETTA — Na Malti je izbruhnila »šolska vojna« med Cerkvijo in državo. Malteški nadškof Joseph Mercieca je namreč tožil predsednika vlade Doma Mintoffa in ministra za šolstvo Bonnicija, ker osmim od 19 katoliških zasebnih šol nista obnovila dovoljenja za pouk.
ste, kako je z modo. To je danes tako rekoč muha enodnevnica. Danes so ta olimpijska oblačila še modni hiti, jutri se nanje nihče več ne bo spomnil. In tako smo lahko pri nas videli te modele le v modnih revijah, v prodajo pa seveda niso prišli.
No, pa se nam na področju mode tudi pri nas obeta veliko novega. Tako je že napovedana modna revija ženskega perila, ki j o bo v kratkem priredila francoska modna hiša Dior. Objavljen je tudi že koledar vseh revij za to jesen za moška oblačila. Potem se za ženske obeta cela kolekcija oblačil v stilu amazonk; 400 italijanskih krojačev in modnih ustvarjalcev bo odpotovalo v Ameriko, da tam prikažejo svoje modele; od 15. do 17. septembra pa bo v Firencah »Pitti casual«, prikaz mode, ki je mladim še vedno najbolj všeč in po godu. V oktobru pa bo v Milanu velika modna revija poročnih oblek, sledile bodo potem že revije kopalnih oblek za prihodnje poletje.
Model na naši sliki res nima nobenega opravka z olim-piado. Je pa na njem tudi kipec ženske z žogo v roki, ki nekako spominja na eno izmed športnih panog. Zamislil si ga je ekstravagantni francoski modni krcator Paco Rabanne in pravijo, da ga je za lepe denarce prodal kupcem iz Japonske. Tja res nihče od nas ne bo šel kontrolirat, če si ga je kakšna petična Japonka tudi privoščila.
Za skupen boj proti mamilom
QUITO — Mednarodna trtfov^J mamili in pojav zasvojenosti, .yj, med mladino v industrijsko r®a „ež-državah, sta že dosegla take r ve nosti, da jima že posamezne d . ^ niso več kos. Zato so predse'dnik* J,, neameriških držav, kjer ima b* n0gt vina svoj izvor, izkoristili Pnl ^ slovesne umestitve ekvadorskega j jg sednika Leona Febresa Corde - y. so se dogovorili o skupnem boj ti trgovcem z mamili.
Dogovor o ustanovitvi med nar g0 ga sklada za boj proti mami ^ sklenili predsedniki Venezuele, je, Argentine in Ekvadorja, s ^ rimi se je nato posamezno ses podpredsednik ZDA George B®5 ' vili, bine sporazuma seveda niso 0 jLseifl toda izvedelo se je, da Sre_£^sp£mik® za pomoč Boliviji, katere	pre
Silesa Zuaza so si mamilarji c za drznili pred kratkim ugrabit^ podpore revnim kmetom, ki s
ljeni gojiti koko in marihuano.
ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIDALI 9 ULICA MADONNINA 5
Najbolj popolni poročni ekskluzivna darila za nepozaben dan...
Skorajšnje razlastitve pri proseški postaji
Samo do 19. t.m. Čas za vložitev pritožb
V preteklih dneh je zgoniška ob-ana prejela od železniške ustanove kopijo prošnje, s katero zahteva od deželnega odbomištva za pogozdova-nJs. da izstavi predpisano dovoljenje za sekanje drevja in izkopavanja te-me*jev za razširitev železniške proge D® Proseški postaji v zgoniški občini. V'pSnja bo po zakonu razobešena na ot)cinski ogasni deski do 19. t.m. in v tem času imajo prizadeti zasebniki, organizacije, oziroma 'ustanove mož-nost, da predložijo na občino pismene ugovore zoper načrtovani poseg.
okaj čudno izgleda, da je bila od-Poslana prošnja na zgoniško občino Prav v času velikošmamskih prazni-ov, ko je marsikateri interesent na d°!>k?U 'n torej je večja verjetnost, n t>o kdo spregledal to objavo in za-■auchl rok, da predloži morebitne u-govore.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da J Postopek za razširitev proseške
7ftl ..	/AX 1 dZ.5>ll 1UC V pilKXJàtS.C
lef-ezn*ške postaje prišel že tako da Ig ' da smo tik pred izvajanjem raz-l' Shtvenega postopka z zasedbo zem-in prevzemom posesti zaradi vue koristi. Kot znano je za ome-ueno razlastitev tržaški prefekt pred siJk13 lotoma že izdal odlok za za-ie ■ zasebnih zemljišč, dežela pa omlzr?zila povoljno mnenje, češ da je onjeni poseg v skladu z obstoječim
regulacijskim načrtom in to kljub temu da ni zgoniška občina izdala svojega povoljnega urbanističnega mnenja, saj so zainteresirana zemljišča označena kot zeleno področje in občinski gradbeni pravilnik izrecno prepoveduje podobne posege. Sedaj borno videli, če bo do prihodnje nedelje predložen kak ugovor, katerega bomo morali pristojni uradi vzeti v pretres in ukrepati, če bo potrebno. Tako se nudi morda zadnja priložnost, da se zaustavi ta ponovni razlastitveni postopek našega površinsko že itak tako osiromašenega teritorija.	B. S.
Festival Unità v Sesljanskem zalivu
V Sesljanskem zalivu se nadaljuje festival Unità, katerega program predvideva danes ob 19. uri okroglo mizo prav o turističnem razvoju tega naravnega bisera in o predlogih KPI v tej zvezi. Sledil bo ples z ansamblom »Akordi«. Jutri pa bo ob 19. uri na sporedu srečanje s sen. Jelko Gerbec o sedanji fazi boja za globalno zaščito.
Minilo je eno leto od začetka popravil
Obnovljeni Repentabor vabi
Leto dni tega, prav v tem času, so se začela obnovitvena dela na Re-pentabru. Romar ali obiskovalec bo ob letošnjem praznovanju velikega šmarna z lastnimi očmi videl opravljeno delo, prav tako pa tudi delo, ki je še v teku. Bivanjski prostori so iztrgani propadanju. Imajo novo streho in utrjene zidove. Streha je že pre-krita s skrlami, tako je ta obnovljeni do1, že dobil starodavni videz. Propadajoči objekti so tako zadobili novih moči, da bodo kljubovali času. Ak-
cija za Repentabor, simbol kraškega človeka, je tako obrodila svoj prvi sad. S podporo Gorske skupnosti 50 milijonov, Hranilnice in posojilnice na Opčinah 10 milijonov. Cassa di Risparmio 10 milijonov in Tržaške kreditne banke 5 milijonov, darovi žu-pljanov ter ostalih širokosrčnih darovalcev širom Tržaške, gre prva faza obnove h kraju.
Marsikateri obiskovalec se je med letom spraševal: bo letos do Device Marije, kot pravijo domačini, dvo-
rišče urejeno? Bo izginil velik kup odpadnega materiala? Smo pred praznikom. Vse to je urejeno in Repentabor pričakuje svoje občudovalce, da kot vsako leto poromajo k Mariji na Repentabor, obnove zvestobo Bogu in utrde pripadnost svojim narodnim koreninam, obenem pa, da se zahvali vsem, ki so pripomogli k njegovi prenovi.
Letos so se začela tudi dela na cerkvi pod vodstvom Belle Arti. Dela so v polnem teku. Trenutno ima streha že železno-cementno ogrodje. Prekrita je s platni, da bi se tako obvarovale freske na stropu. Upajmo, da bodo tudi ta dela hitro napredovala in da bo Repentabor tako čimprej o-blekel svoj nekdanji sijaj.
Slavje se bo letos začelo že danes. Poleg nedeljske maše bodo popoldne ob 6. uri še večernice. Na sam praznik bosta dva slovesna shoda ob 10. in ob 17. uri, ko bo srečanje vodil tržaški škof g. Bellomi. Na praznik sv. Roka, farnega patrona, se bo praznično vzdušje nadaljevalo s praznično mašo ob 10. uri
Vse dni od nedeje do petka bodo domačini z veseljem sprejeli vsakogar in kot je navada že nekaj let žejnemu ali lačnemu ponudili iz zakladnice svojih dobrot, na sam praznik, 15. avgusta, celo z domačimi štruklji.
TONE BEDENČIČ
Poplave v stanovanjih in trgovinah na cestah pa kolone »povratnikov«
Tudi iste a«.
*Teh po polnoči in do poldneva)
včeraj vreme ni bilo prav nič škaf°vsk° in deževalo je kot »iz
(od tLV nekai, urah.je
na Tržaškem
|Vjj,	HV pUHlUVl lil UU	ICv d J
0 Približno 20 milimetrov dežja. in nalivi so povzročili v mestu in tiU • ^ičajne poplave stano*anj nih L°V*n' v°da je privrela iz odtoč-stre« u.na^ov In poškodovala veliko seft . hlebov. Gasilci so morali po-rpV®c kot dvajsetkrat, krzno 0 ie na primer voda zalila b,a„3rn? Colli pri Sv. Jakobu, vele-I>r„,vnico v Ul. Torre Bianca 12. V P^pia^lu ,XX- septembra je voda Pa j„avi a kavarno, v Ul. Gatteri 14 dafov, preP}avila trgovino, kjer pro-j°nsko »if0!6 'n povzročila več mili-stni s.kodo. Povsod so posegli me-j!? gasilci.
Potisk* 80 imeli tudi gasilci z o-Prostnt I*?staie' saj je voda vdrla v nah -/ <j ]s°le Tomažič« na Opči-Varnn . na je prostore tajništva in ne-stiknv Je bil0- da bi prišlo do kratkih sile: ,, h? električni napeljavi. Ga-0 tudi tu kmalu rešili položaj. P10'Savski dež pa ni pomenil sa-ri- 13 23 gasilce in škode za sta-
Voda ^p31. kovine, ki jih je zalila
. . . .
So Se j/cr. Je vreme slabo že več dni, ihorskiiTy^i turisti, ki letujejo v ob-di v hi;-	naše dežele in pa tu-
jo domn1^1 *stri- odločili, da se vrne-V- Na cestah je bilo tako ve-
liko prometa, predvsem predčasnih »povratnikov«, ki jih je vreme nagnalo iz letoviščarskih krajev.
Vsekakor pa kaže, da bo šlo na bolje. Že v prvih popoldanskih urah se je nekoliko zjasnilo, čeprav napovedi govorijo o lepem vremenu komaj v prihodnjem tednu. Vsekakor bi se moralo vreme izboljšati že danes, čeprav vremenoslovci še vedno napovedujejo oblačnost in padavine. V tre-
nutku, ko pišemo, ne vemo, koliko bodo te napovedi držale, k sreči pa kaže, da bo bolje in upati je, da bodo velikošmarenski prazniki sončni.
Upanje za takojšnje izboljšanje vremena gojijo prav gotovo tudi prireditelji številnih praznikov, in šager na Tržaškem, saj je slabo vreme za tovrstne prireditve na odprtem že kar usodno, saj so izgube, tudi denarne, na dlani.
Skupno s člani Obalnega PD iz Kopra
Zamejski planinci v Bosno
Čeprav se je planinski tabor SPDT »Aosta 84« pravkar zelo uspešno zaključil, bodo zamejski planinci kmalu spet »na delu«. V soboto, 18. t.m., se bodo člani SPDT namreč pridružili planincem Obalnega planinskega društva iz Kopra ter skupaj opravili enotedensko potovanje po gorah Bosne. Zamejske planince veže s koprskimi trdno prijateljstvo, saj bo tokrat že tretjič zaporedoma, da se člani SPDT pridružijo Koprčanom na njihovem tradicionalnem avgustovskem pohodu (pred dvema letoma na Durmitorju v Črni gori, lani pa po gorah Makedonije).
V četrtek spominska svečanost ob 40. obletnici požiga štirih vasi v devinsko-nabrežinski občini
V četrtek, 16. avgusta poteka štiridesetletnica nacifa-šističnega požiga štirih vasi v občini Devin-Nabrežina, in sicer Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medjevasi. Uprava občine Devin - Nabrežina je pripravila program uradnih s'avnogli, ki se bodo začele istega dne ob 9.30 s postavitvijo venca pred spomenik padlim v Nabrežini. Delegacija občinskegia sveta bo nato nadaljevala s postavitvijo vencev na spominske plošče, ki so postavljene v vseh štirih vaseh. Ob 11. uri bo v osnovni šob »Miroslav Vilhar« v Cerovljah slavnostna seja občinskega sveta, na katero so poleg občanov povabljene tudi razne politične in kulturne osebnosti iz občine. Sejo bo otvoril zgodovinar Milan Pahor s komemorativnim govorom. Nato bo posegel predsednik občinske sekcije VZPI Alojz Markovič. Na koncu bo postavljena na glasovanje resolucija, s katero namerava občinski svet spodbuditi vojaške oblasti, da bi čimprej vzele v pretres in ugodno razrešile za prizna-
nje za vojaške zasluge v odporništvu, ki jo je uprava občine Devin - Nabrežina predstavila že leta 1970, t.j. v roku, ki ga predvideva zakon, in o kaetri se vojaške oblasti niso še izrekle.
Slovenski tabor krajevne sekcije SSk
V spomin na tragični 16. avgust izpred 40 let bo de-vinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredila Slovenski tabor, ki bo v nedeljo, 19. t.m., v Mav-hinjah. S tem se hoče pokloniti žrtvam nacističnega terorja in potrditi vrednote, ki so jih vodile. Glavni govornik bo pisatelj Boris Pahor, bivši deportiranec v nacistična taborišča, govorili pa bodo tudi predstavniki sekcije. Ob tej spominski slovesnosti, na kateri bo med drugim nastopila nabrežinska godba na pihala, bo Slovenska skupnost izdala tudi posebne spominske značke.
Program potovanja je sledeč: v soboto zjutraj bo odhod planincev z avtobusom iz Kopra ob 5. uri, zamejski planinci pa se jim bodo pridružili ob 5.30 na postajališču pri bencinski črpalki v Kozini, še istega dne bodo planinci z vmesnimi postanki dosegli Jablanico, kjer bodo prespali v nekem avtokampu. Naslednjega dne bo izlet na Zeleno glavo in povratek, v ponedeljek pa se bodo udeleženci ekskurzije popeljali do Mostarja ter nadaljevali pot do Tjentišta. Naslednjega dne bo spet zahteven izlet in sicer na Ma-glič (2386 m), v sredo pa se bodo planinci povzpeli na Bioč (2321 m). V naslednjih dneh bodo planinci iz Kopra in Trsta še »osvojili« vrh Treska-vice (2088 m), Bjelašnice (2067 m), si ogledali Trebevič in Jahorino ter seveda Sarajevo in okolico. V nedeljo bo odhod iz Sarajeva ob 5. uri zjutraj, povratek v Koper pa je z vmesnimi postanki predviden v večernih urah. (dj)
Podpisi za referendum v dolinski občini
Sekcija KPI občine Dolina sporoča, da je v teku zbiranje podpisov za odpravo določil, ki omejujejo draghi jsko doklado. Občani, volilni u-pravičenci občine Dolina, lahko podpišejo pred občinskim tajnikom vsak ponedeljek, sredo in petek med 11. uro in 13.30. S seboj naj prinesejo veljaven osebni dokument.
cr
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Prva gostilna v
fc°4ca
ZoviškjV'( y' v Bazovici, bazóvski (balzah) dovoljen le v nekaterih . Prek ,6vci' it- Basovizza, 1971: ska viširi’ ^78 : 722 preb. Nadmor-I*	, 375 m. Gručasto naselje
j^odnn j'o-nabrežinskem	podolju
>• l93?LTrsta- Mimo naselja vo-? _Trsta * grajena državna cesta e ' ob ■ -pi se v dva kraka. Prvi 'llednarnJUznem robu kraja prek r^Soslavj• e8a prehoda na Pesku v Pr6ko n J • drugi pa skozi Bazovico 3e8a prek0?1, 1882 prekategorizirale. Srehoda mimo Lipic/d() Di
tv? Prek d P°vezuje pokrajinska ceri : Odcee adr,č in Trebč z Opčinami vojni* i?r.°ti Sežani pa so po žaba ^okoš f6™limfa vzhcfu se dvi-ri3 Pa Tržlsi	naj višja vzpcti-
it^vna y:askcm, po kateri poteka ^novali Ožrii '*'a	80 nekdaj
[partii	jedro z nadstropnimi
t?°Pami v, ,Sa tipa ter značilnimi ,-3' ki „ . alunijami) ima osrednji J1, staji , lrn°nujejo Muzar (po ov-> s0J t kJer so Čiči molzli). V bli-
4 uejme in tnasf;lja Pod orehme, nlk|anci Termun. med številni ^d pilot,, *?„ JP znano le ime Klanc Po katerem je vodila sta-
ra cesta prek Golega vrha v Trst. Najnovejši pozidani del naselja je ob državni cesti južno in jugovzhod no od središča. Bazovica ima veliko kraških dvorišč (kuortov) ter še precej hlevov in skednjev. Od številnih kalov ob vasi (Kal pod piljem, v Lanišču, Kalužica, Kovačev kal, Štefanov kal, Prva močila, Srednja mo čila, Zadnja močila), se je ohranil le Štefanov kal, imenovan Kal pod orehi. Hiše so večinoma eno- ali dvo-družinske.
Bazovico obdajajo vrtače : Lani-šče, Jazbéna, Dolina pri črni zemlji, Bisage, in Bučka na severu, Ko-fršinka, Ogradica, Cérkvenice, Vršiči, Bójevka, Figlevca, Dolinka in Doli na vzhodu. Pri dolu na jugu in Kobčev dol na zahodu. Bližnje jame so: Lovrctov bč, Bč pr Dulah, Vrtača, Jama v kotlinicah, Pasja jama, Jama na župnici in Pa sji dol. Njivske površine So sc po zadnji vojni precej skrčile in omejile le na neposredno bližino vasi. Na severni strani so Za žegnom, Šte-fànce, Stršljivca, Zelnik, na vzhod ni Vrti in Pletina, na južni Za Varnico. Vrt, Kaliči, Široke njive, na zahodni Brščakovec, Krvice, Dolge njive in Lčškovec. Zaradi ostrejšega podnebja je bilo poljedelstvo tu vselej slabše razvito. Zdaj sta glav na pridelka krompir in zelenjava le
Bazovici že v 15. stoletju
za lastno porabo. Pašniki so: na severu Gorenje in Dolénje stare otave, Babna ograda, Pletina, na vzhodu Gudrova ograda, Dòli, Globo čjak, na jugu Osóvnjak in Nadočice, na zahodu Gmajna, Lunjevca in De vinščina. Leta 1978 je bilo v kraju še 176 glav goveje živine. O nekdanjem pomenu živinoreje pričajo že ledinska imena iz srede 17. stol., ko se navajajo Stajica ter Konjske in Vrenče staje. Iz istega obdobja pričata ledinski imeni Konópnica in Lanišče, da so tedaj predelovali tudi konopljo in lan. še v prvi polovici 19. stol. je tu bival tkalec, ki je delal za potrebe vaščanov. Zaradi preostrega podnebja ni vinogradov. Pretežno hrastov je Boršt na severovzhodu proti državni meji, nasajen borov gozd Nadlónjer in Borovec pa na jugozahodu ob Kraškem robu.
Do napeljave pokrajinskega vodovoda so se domačini oskrbovali s pitno vodo pri javni pipi ali s talnico v vodnjakih. Kraj je relativno dobro opremljen s storitvami in trgovskimi dejavnostmi: tu so tri trgovine z jestvinami, dve mesnici, dve pekarni, dve tekstilni trgovini, trgovina s športnimi artikli, drogerija, cvetličarna, kemična čistilnica, pralnica, skladišče gradbenega materiala, skladišče vina, piva in brez
alkoholnih pijač. Tu deluje večje število obrtnikov, nekajkrat na teden pa prihaja v Bazovico kramar, ki prodaja obutev. Izven doma so domačini v Trstu kot uradniki ali pristaniški delavci. Poleg hotela Pepi je v naselju še sedem gostiln in bar. Od 1781 do 1830 so vzhodno od kraja kopali premog, na kar spominja ledinsko ime Šoht (iz nem. Schaeht -jašek). Premoga so nakopali ok. 350 ton letno za reško rafinerijo sladkorja. Od srede 19. stol. je bilo v ospredju hranjenje in trgovanje z ledom, ki so ga ponoči nosili v Trst, kasneje pa tudi dovažanje kamenja za morske nasipe. Sicer je Bazovcem dajala zaslužek tudi ugodna prometna lega kraja med Trstom in zaledjem, saj je prva gostilna nastala tu že v 15. stol. Ta prednost se je bistveno zmanjšala po odprtju nove ceste preko Opčin 1779. Odslej se je preko Bazovice ohranil le promet z Reko. Tolikšno prometno vlogo potrjuje še napis na današnji gostilni Pri lipi.
Poleg kalun sta v kraju ohranjena kamnit borjač in steber pri Filipovih in Ciletovih. Ostanki kalun so pri Nojzevih. Dimnik in dobro ohranjeno ognjišče še obstaja pri Frletovih, slamnato, vendar s pločevino krito streho imajo Izahovi. Stari zidan in s skrli pokrit pil stoji ob Kraljevi
ogradi. Na njegovem robu je nad 150 let star napis v bohoričici : »Ne ukaže s tem pilem komunec. Čegar bo niva je gospodar od pila. Te mora stat do perpetua.« Po besedilu se da sklepati, da ga je postavil zasebnik. Tri ulice nosijo imena pesnikov Iga Grudna, Srečka Kosovela in Dragotina Ketteja. Javne stavbe so leta 1964 dograjeni katoliški Slomškov dom s košarkarskim igriščem, 1970 udarniško zgrajeni Bazoviški (?) dom, kjer imajo vaške organizacije svoje sedeže, dom Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič od 1980. Prva šola je v kraju začela delovati leta 1804 za srenje Bazovica, Gropada in Padriče, ko so poleg kaplani je postavili stavbo, v kateri je kaplan poučeval otroke iz omenjenih srenj. Prvi učitelj je sem prišel 1827, novo šolsko poslopje pa so postavili 1845. Sedanja šola je iz leta 1926, o-troški vrtec pa obstaja od 1982. V o-beh delujeta slovenski in italijanski oddelek. Cerkev sv. Marije Magdalene, ki je bila zgrajena leta 1862, je naslednica prejšnje cerkve iz 1336, ki so jo povečali leta 1660. Župna je postala 1785, odtlej hrani krstne, poročne in mrliške knjige, urbar iz 1. 1650 ter osebne podatke od 1700. V kraju imajo sedež Gozdni čuvaji, orožniki in cariniki.
(Dalje prihodnjič)
Mali tabor starih sinoči na Opčinah
Sinoči je bila v Prosvetnem 'domu na Opčinah že napovedana družabna prireditev dramske skupine »s poučnim in zabavnim programom«, kot je bilo to napovedano in z naslovom »Mali tabor starih - bèseda 84« (z akcentom na e), kot so se nekoč imenovali takšni čitalniški večeri, ko so se naši dedje in pradedje zabavali s petjem in recitiranjem narodnih pesmi, pa tudi s kratkimi skeči.
Protagonisti sinočnjega večera so bili samo starejši člani domače dramske skupine, čeprav so se mladi ponudili k sodelovanju. Toda že naslov je povedal, da gre za »Mali tabor starih« in v tem smislu se je odvijal večer, ki ga je, s skrbno režijo in tudi s pripravo teksta, vodil Drago Gorup, skupno pa je pri predstavi sodelovalo približno deset članov (eni kot igralci, drugi kot tehnično osebje). Vse se je prepletalo z recitacijami, petjem, skeči v pravilni slovenščini, pesmi pa so izvajali kar v treh variantah — v slovenščini, v openskem in tržaškem dialektu. Pri klavirju je nastopajoče dognano spremljal prof. Svetko Grgič. Moramo reči, da so se gledalci nazabavali in da so si vsi nastopajoči, skupno z režiserjem in ostalim tehničnim kadrom, resnično zaslužili sinočnji u-speh. 0 predstavi sami bomo še poročali.
Včeraj so v Boljuncu odprli razstavo o grozotah R žarne
Danes začetek poletnega partizanskega praznika
Poletni prazniki so tiste prireditve, ki v tem času najbolj povezujejo naše ljudi. Če so to še partizanski prazniki, potem je njihov pomen prav gotovo še večji.
Govorimo namreč o poletnem partizanskem prazniku v Boljuncu, ki ga je letos že četrtič zapovrstjo organizirala domača sekcija VZPI-ANPI. Praznik bi se moral začeti že včeraj popoldne z odprtjem kioskov, pa so se organizatorji ustrašili zelo slabega vremena v dopoldanskih urah, ko je, kot za stavo, deževalo in prenesli začetek prireditve na danes, s tem, da bodo včerajšnji dan nadomestili v sredo, ko bo v Italiji že tradicionalni »ferragosto«.
Danes se bo praznik torej odvijal tako, kot je bi o napovedano s sprevodom predstavnikov borčevskih organizacij in domačinov do spomenika padlim v Boljuncu, nato pa z velikim praznikom na trgu — gorici, kjer bodo kioski nudili vse, kar si bo srce poželelo — dobro kapljico, in prav tako dobre jedi. Vmes bodo še govori, pozdravi in kulturni program. Jutri se bo praznik nadaljeval, za dobro voljo in zabavo pa bodo poskrbeli »Veseli godci«, kot bodo nocoj skrbeli člani glasbenega ansamb a Pomlad.
So pa sinoči na sedežu domače Zveze borcev v Boljuncu, odprli razstavo o tržaški Rižarni, ki je bila že prikazana na velikem partizanskem slavju v Bazovici 1. julija letos, ki pa so jo pridne domačinke Milka Žerjal, Dragica Maver in Franka Slavec skrbno postavile in pripravile in dopolnile še z gradivom in slikami, ki so jih dali na razpolago nekateri domačini.
Razstava predstavlja dragoceno dokumentacijo o tem, kaj je tržaška Rižarna pomenila, slike in dokumenti pa pričajo o tem, kaj se je v tem uničevalnem taborišču dogajalo. Dopolnjena je tudi z dokumenti in gradivom s procesa, ki je bil v Trstu proti nacističnim zločincem, celotno razstavo pa dopolnjuje geslo ob vhodu na sedež, ki se glasi »Demokratje, proti še vedno zločinski preteklosti, postavimo branik vseh demokratičnih sil, za dosego enakih pravic za vse državljane.«
Organizatorji si samo žeijo, da bi jim bilo vreme naklonjeno in da bi praznik izpeljali tako, kot si želijo vsi domačini, ki so v narodnoosvobodilnem gibanju in boju sodelovali, kot tudi gostje borčevskih organizacij to- in onstran meje, ki se bodo današnjega praznika prav gotovo polnoštevilno udeležili.
S kontejnerji je vse v redu
Odgovorni v družbi za kontejnerje »Iccu Containers« iz Trsta in »Compagnia Italiana Containers« so objavili pojasnilo, v katerem je rečeno, da je letošnja poslovna bilanca aktivnejša od lanske in da je torej letošnji upravni odbor obeh družb delal boljše od lanskega. V pojasnilu je še rečeno, da se torej manjši podjetniki, ki so investirali svoj kapital v kontejnerje, nimajo česa bati.
Pojasnilo so objavili potem ko je družba »Gefidi«, ki upravlja trgovino s kontejnerji na račun manjših družb, vložila na sodišče priziv proti finančnemu obračunu v lanskem letu.
Jutri nastop občinske godbe na pihala
Jutri bo na Trgu Unità ob 20.30 tradicionalno srečanje z občinsko godbo na pihala »Giuseppe Verdi«. Koncert bo dirigiral Ennio Krisanov-skj, med drugim bodo godbeniki izvajali simfonično koračnico »Olimpica« skladatelja Orsomanda. Izvajali bodo še skladbe Rossinija, Offenbacha in Kalmana.
• Po naročilu občine bodo v kratkem začeli popravljati obzidje Gradu sv. Justa na strani Ul. Grossi. Dela bodo stala 46 milijonov in 600 tisoč lir.
Ob vladnem dekretu sen. Faleuccijeve
Z velikim uspehom v petek
Zapustila me je moja draga
Antonija Calz vd. Čok
Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporoča hčerka Angela z bratom in drugimi sorodniki.
Posebna zahvala dr. Zdenku Fto' ridanu.
Trst, 12. avgusta 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
e,^***^™*^^*^*^
ZAHVALA
Sin Cristian in mama ter brata Mariano in Mili se zahvaljujejo vseh1, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi dragega
dr. Slavka Kranjca
Trst, 12. avgusta 1984
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja-ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
Uradno priznanje diplome Zavoda združenega sveta
V Miljah se je zaključil natečaj narečnih pesmi
Minister za šolstvo senatorka Franca Falcucci je podpisala vladni dekret, ki izenačuje diplomo, ki jo prejme dijak ob uspešnem zaključku študija na Zavodu združenega sveta ob Jadranu, z diplomo mature v Italiji. To je prvo večje javno priznanje, ki ga prejme ta mednarodna šola, ki traja dve leti in ima značilnosti, ki jih ne zabeležimo v nobeni drugi šoli v Italiji. To priznanje tudi ovrednoti njeno mednarodno funkcijo, ki je iz leta v leto vedno večja.
Ministrski dekret enači diplomo Zavoda združenega sveta z maturitetnimi diplomami znanstvenega in jezikovnega liceja, odvisno od smeri študija, ki jo dijak izbere. Za znanstveno diplomo mora dijak Zavoda opraviti izpite iz italijanščine, tujega jezika, humanističnih ved (zgodovina, filozofija ali gospodarska politika), znanstvenih ved (fizika, kemija ali biologija), poleg tega pa še dodatni izpit iz predmeta, ki si ga kandidat sam izbere. Za jezikovno diplomo pa mora opraviti izpite iz italijanščine, dveh tujih jezikov, humanističnih in naravoslovnih ved ter še dodatni izpit, ki si ga dijak sam izbere. Poleg tega morajo vsi še delati pismeni in ustni izpit znanja italijanskega jezika, glede na to, da je v tem zavodu mnogo tujih dijakov. Po
Otonu Žerjalu v slovo
Velika množica prijateljev, znancev in vaščanov iz Boljunca je pred kratkim spremila k večnemu počitku na domače pokopališče Otona Žerjala, ki je mnogo prezgodaj od-manjkal svojim dragim.
Pokojnik se je rodil v Boljuncu leta 1923, kjer je tudi odraščal; kot mladenič je dobil zaposlitev v ladjedelnici sv. Marka, ob vpoklicu v redno italijansko vojsko pa so ga dodelili bataljonu S. Marco. Po razpadu Italije, leta 1943 je odšel skupaj z bratom v partizane. V okolici Kočevja je Otonov brat padel, sam pa je bil zajet in je nekaj časa preživel v Ljubljanskem zaporu, dokler ga niso Nemci odgnali v koncentracijsko taborišče Dachau.
Po osvoboditvi se je vrnil v domačo vas in se zaposlil pri Založništvu tržaškega tiska kot šofer; zadnja leta pa je pomagal ženi pri upravljanju bara v Stari istrski ulici. Otona Žerjala je strla bolezen. Od ponedeljka počiva v domači grudi na boljunskem pokopališču. Užaloščeni družini in po^ trtim staršem pa gre naše iskreno sožalje.	(ris)
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet 26. avgusta v Baško na Krku, kjer vas bomo postregli z ribami. Vpisovanje vsak torek od 10. do 12. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po telefonu na št. 732-858.
ministrskih okrožnicah iz leta 1970 in 1975 je torej ta diploma končno veljavna tudi za javne natečaje v Italiji in tujini.
S tem dekretom sen. Faleuccijeve se je pozitivno zaključil problem, za katerega so se aktivno zavzeli vodilni organi italijanskega šolstva, pa tudi organi za kulturne izmenjave ter za univerzitetno in tehnično izobraževanje.
Zaključek prireditve »Olimpiada v Trstu«
Drevi se bo na Gradu sv. Justa zaključila prireditev »Olimpiada v Trstu«. Program se bo pričel ob 20.45, nastopil pa bo kantavtor Luca Carboni.
Na velikem ekranu bodo predvajali maratonski tek. ki bo zaključil letošnjo olimpiado v Los Angelesu.
Popravila vodovoda
Miljska občina sporoča, da so se začela preurejevalna dela na vodovodnem omrežju. Zaradi tega je možno, da bo prišlo v prihodnjih dneh do prekinitve dobave vode. Prekinitev bo omejena zgolj na čas, potreben za popravila.
Agenti tržaškega oddelka politične policije DIGOS, katerim je predal raziskavo primera namestnik državnega pravdnika v Trstu dr. Olivero Origani, niso še ugotovili istovetnosti mladega Arabca, ki so ga finančni stražniki aretirali 6. avgusta na železniški postaji na Opčinah. S seboj je namreč imel sedem kilogramov in pol plastičnega razstreliva, ki je bilo po vsej verjetnosti namenjeno za kak atentat v notra-
Predsinočnjim so v Miljah nagradili dobitnike natečaja »Poesia in piazza« (Pesem na trgu). Šlo je za natečaj dialektalne poezije, ki je žel med pisci veliko uspeha, saj je bilo število poslanih izdelkov veliko.
Pa tudi občinstvo je na petkovem srečanju s pesniki pokazalo veliko zanimanja.
Prvo nagrado je prejel Giuseppe Ni-der iz Rima za zbirko pesmi v beneško - istrskem dialektu. Drugo na grado je prejel Mario Schiavato, ki je doma na Reki.
Tretjo nagrado pa je prejel Antonio Giuricin iz Rovinja.
Zmagovalce so izbrali med 115 u-deleženci, ki so poslali skupno 270 del. Naj zapišemo, da je poleg stro kovne žirije izbirala pesmi tudi žirija občinstva.
Prireditev »Pesem na trgu« je z letošnjo edicijo proslavljala že 10. jubilej in to nadvse uspešno.
Razstavi bjeloruskih in litvanskih mojstrov
Kljub temu da je Trst stičišče treh kultur, mu ni bilo dano, da bi se v njem stalno srečevala velika kulturna dogajanja. Celo ne na področju
njosti Italije, kamor je bil Arabec namenjen. Mladenič je imel s seboj tudi ponarejen maroški potni list, glede na to pa, da od svoje aretacije naprej vztrajno molči, niso mogli agenti DIGOS ugotoviti njegove narodnosti.
Včeraj je policija posredovala tisku sliko neznanca, ki je star kakih dvajset let ter ima kodraste črne lase. Arabec ni prvih pet dni po aretaciji zaužil hrane ter namesto jasnih besed dajal od sebe le nerazumljive zvoke. V bolnici na Katinari so mu zdravniki pregledali glasilke in govorni aparat ter ugotovili, da je mladenič popolnoma zdrav.
Policija je še popestrila raziskave, za primer pa se zanimata tudi varnostna služba in mednarodna policija Interpol.
likovne umetnosti, kar bi bilo najlažje in tudi najprimernejše. Razen kake obilnejše razstave avstrijskih likovnih mojstrov in kake podobne čeprav pogostnejše likovne manifestacije iz sosednje Slovenije, smo se s tujo likovno stvarnostjo sporadično srečevali le v nekaterih galerijah. Včeraj pa so v dveh galerijah odprli dve razstavi, ki vsaj delno prikazujeta sovjetsko likovno stvarnost.
V veliki dvorani palače Costami so priredili razstavo novejših del bjeloruskih slikarjev. Razstavo, ki obsega nekaj nad trideset olj tridesetih bjeloruskih mojstrov, je organizirala tržaška pokrajinska sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo, kateri so priskočile na pomoč krajevne oblasti in tržaška turistična ustanova, kot je tržaška likovnica Megi Pepel povedala pri svečanem odprtju razstave. O sovjetski in seveda o bjelo-ruski stari in sodobni likovnosti pa je na kratko spregovoril tržaški likovni kritik Carlo Milic.
Srečanje s sovjetsko likovno stvarnostjo v palači Costami dopolnjuje razstava litvanske grafike v razstavišču centra Barbacan, na istoimenskem trgu, kjer so dali na ogled kakih 30 grafičnih listov prav tolike-rih avtorjev. Obe razstavi, ona v palači Costami in ona v centru Barbacan sta prišli v Trst iz Ternija, kamor so dela prenesli iz Rima, kjer so organizirali prvo srečanje s sovjetsko sodobno likovno stvarnostjo. Obe razstavi bosta trajali do 26. t.m.
Kosičevi akvareli v občinski galeriji
Sinoči se je vrnil v Trst goriški rojak - slikar Andrej Kosič, ki je ponovno dal na ogled svojo novejšo bero, namreč kakih 30 akvarelov, s katerimi je napolnil vse stene občinske galerije. Kot vedno je Kosič pretežno večino motivov nabral na tržaškem in goriškem Krasu, tem pa je dodal tudi nekaj Vipave, Soče in Gorice same. Njegova razstava bo trajala do 18. avgusta.
13. 8. 1974	13. 8. 1984
Pred desetimi leti je nepričakovano preminil
Franc Mezgec
Spominjamo se ga njegovi dragi. Bazovica, 12. avgusta 1984
Tatove so tokrat zamikale lubenice
Prijatelji tuje lastnine si v teh poletnih dneh res marsikaj privoščijo, da bi si potešili žejo in se osvežili. Po nedavni kraji nekaj steklenic viskija in skoraj 2000 pločevink cocaco e se jim je v noči med četrtkom in petkom zahotelo lubenic. Priskrbeli so si jih v kiosku v Ul. Bellini, kjer so s silo razbili nekaj lesenih zabojev, v katerih so bile shranjene lubenice in odnesli s sabo lepo število sočnih sadežev.
Lastnica kioska, 37-letna Anna Vasile Scaggiante iz Ul. Paisiello 7, se je zavedla kraje v petek zjutraj ob odprtju kioska. To je bila zanjo že tretja kraja lubenic, ki jo je utrpela v zadnjem času.
Romki osumljeni tatvine v stanovanju
Zlata zapestna ura in trije prstani z dragimi kamni precejšnje vrednosti je plen, ki so ga neznanci odnesli iz stanovanja 20-letnega Elia Petriča v drugem nadstropju poslopja v Ul. Luciani 11. Tatvino so opravi i v petek dopoldne, med 8. in 12. uro, ko lastnika ni bilo v stanovanju. Po pričevanju enega od sosedov, 39 letnega Sergia Bossi ja, ki ima v poslopju mehanično delavnico, naj bi zakrivili tatvino ženski, po vsej verjetnosti Romki, stari približno 50 oziroma 25 let, ki ju je malo pred poldnem opazil, ko sta odhajali iz hiše.
Mladega Arabca še niso identificirali
Giovannija Vòrusa
in ker nam je nemogoče, da bi to st» rili osebno, se iskreno zahvaljuje!110 vsem, ki so z nami sočustvovali in P0-častili njegov spomin.
Posebna zahvala godbam na pihal® iz Nabrežine in Ricmanj ter njegov®-mu bivšemu učencu Giorgiu March®-sanu.
Družine Vorus
Trst, 12. avgusta 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
ki
Iskreno se zahvaljujemo vsem, so sočustvovali z nami ob izgubi na še drage
Marije Laurencich por. Čok
SVOJCI
Trst, 12. avgusta 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega
Otona Žerjala
stali
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ^ ob strani v tem težkem trenutku & so na katerikoli način počastili nj® spomin.
SVOJCI
Bol junec, 12. avgusta 1984
ZAHVALA
id s°
Iskreno se zahvaljujemo vsem. očustvovali z nami ob izgubi n Iragega
Mihaela Grzančiča
Posebna zahvala g. župniku gatcu, cerkvenemu pevskemu 1 darovalcem cvetja in v dobrodeln®^, mene ter sosedom in vsem, ki -yi stali ob strani v tem težkem tr6
SVOJCI
Boljunec, 12. avgusta 1964
Ob nenadni smrti svojega č*8® MILKA EMILIJA izreka družini iskreno sožalj®
FC Pri!»orje
	1’KIMOILSKI DNEVNIK — 12. avgusta 1984	□ stran 5
	A A1 #/. olimpijske igre LOS ANGEM.ES 1994
Zgodovinski dan Jugoslavije

»V*eranka« italijanske atletike Sara Simeoni je z odlično znamko 2 m osvojila srebrno kolajno v s"koku v višino. Na desni sliki: jugoslovanski rokoborec a“an Trstena na najvišji stopnici, ob njem (levo) Južni Korejec Kirn Jong-Kyu (srebro) in Japonec Jugi Takada (bron)	(Telefoto AP)
Maurizio Stecca priboril Italiji zlato kolajno v boksu
\
d LOs ANGELES — Včerajšnji n ]e bil gotovo »zgodovinski« v&. ,u6oslovanski šport. Jugosla-.1,a ie namreč imela rekordno bero kolajn.
te^*ato	so si priborili va-
2 polisti po dramatičnem boju Američani. »Zlat« je bil tudi
rokoborec Šaban Trstena (Ša-ban Sejdiu je osvojil bron) in zlato odličje je osvojil še boksar Anton Josipovih (brez borbe). Bron so si priigrali Toplakovi nogometaši, ki so v malem finalu premagali Italijo (2:1), ki je na tem turnirju bridko razočarala. Za žlahtni medalji (sre-
bro) pa so poskrbeli kanuisti Janič, Ljubek in Nišovič.
• Skratka, neponovljiv dan za jugoslovanski tabor.
Dokaj zadovoljni pa so tudi v italijanskem taboru. Maurizio Stecca je namreč osvojil zlato kolajno v boksu, Todisco pa sre-
bro (ni boksal v finalu zaradi poškodbe na roki).
Sijajna pa je zopet bila Sara Simeoni, ki je bila v skoku v višino druga z odlično znamko 2 m. Sandro Bellucci je sinoči o-s voj il bron v hoji na 50 km. In tretje mesto pa so si še prislužili »azzurri« v odbojki.
Sijajna Sara Simeoni druga v višini
LOS ANGELES ■	— Srebrna kola j-
na Sara Simeoni v skoku v višino ■	je bila glavna toč-
ka atletskega pro-grama na nu Coliseum. Na podlagi letošnjih nih (vl	rezultatov in znat
Sebn(T~?tnc^t‘‘. finale ni obetal popa ^^ti, izkupiček prvih dveh Po šest/h ™oniten. Sara Simeoni je Pietra m ^et'h ponovno presegla dva Po 12’ j”1 mka Ulrike Meyfarth pa je zpiago	(!) ponovila olimpijsko
izri^oni je bila po tekmovanju sebn0 let^Se^a' ^ zadnjih letih in po-
čine
* so jo stalno mučile boie-
PiaJo 'k *n nastopala je izredno Z	‘ V *xxs Angelesu je štedila
Vse vi?’ ^la pa je zelo spretna in Prvem	razen ene premagala v
skoku.
^ra§ična junakinja
start-11 Mary Decker v solzah za-°n P» Padcu v teku na 3.000 metrov
Konkurenca se je hitro razredčila. Simeonijeva je skakala pred Nemko. Dva metra je skočila v prvem skoku in se postavila v psihološko zelo ugoden položaj. Nemka pa je bila objektivno boljša. Njen skok na dveh metrih ni bil posebno lep, gladko pa je preskočila 202 cm in zadevo zaključila sebi v korist.
Meyfarthova je kot 16-letnica zmagala na OI v Miinchnu. Po tisti zma-
gi je doživljala hude osebne krize. Komaj pred tremi leti je dosegla tekmovalno zrelost in ponovno zablestela. Leta 1982 je bila evropska prvakinja, lani druga na svetovnem prvenstvu in za nekaj dni celo svetovna rekorderka s 203 cm. Letos je v ZRN dvignila precej prahu, ko je neka revija »za moške« objavila njeno sliko v Evinem oblačilu.
Nemški triumf je dopolnil Danne-
berg z zmago v metu diska, Američanka Fitzgerald pa je prepričljivo osvojila 100 m čez ovire.
V Kenijo je šla zlata na 3000 m čez zapreke. Osvojil jo je Korir. Kenija je na tej progi že slavila 1. 1968 in 1. 1972.
Gledalce pa je vžgal tek na 3000 m za ženske, kjer je »morala« zmagati domačinka Mary Decker, ena vidnej šrih predstavnic športnega amerikani-zma. Nekaj po polovici proge je De-ckerjeva skušala prehiteti Britanko Budd, nerodno pa. je zadela njeno nogo in olimpijsko dogodivščino končala v travi. TV-gledalci so morali deset minut gledati posnetek dogodka, ki je jasno dokazoval, da je bila krivda v celoti v napaki Deckcrjeve same. Zmagala je Romunka Puica, Zola Budd (tekla je kot vedno bosa) pa je v finišu povsem odpovedala.
NADALJEVANJE NA 6. STRANI
Gonzales prvi, Beliucci odličen tretji
LOS ANGELES — Proti Mehikancu Raulu Gonzalesu ni bilo pravega orožja. 50 kilometrov je prehodil v času 3 ur 47’26” in izredno prepričljivo dodal srebru iz 20 km še zlato v maratonu.
Gonzales je sprožil odločilen napad že pred polovico proge in njegov naskok je bil res rekorden. Preden je prišel na cilj drugouvrščeni, je minilo skoraj šest minut. Drugi je bil Šved Gustafsson s časom 3’53”18, ki je prav v končnici dohitel in prehitel presenečenega Italijana Sandra Belluceija.
V resnici je bila tekma — z izjemo Mehikanca — brez specialistov iz NDR in SZ zelo skromna. Pripomniti gre tudi, da je Šved v finišu hodil z dvomljivim slogom, ni pa utrpel posledic. Maurizio Damilano je po 42 km odstopil.
Edini poraženec je olimpijsko gibanje
SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik * v
LOS ANGELES — Če se nam je
v teh dolgih 16 olimpijskih dneh zdelo, da se je čas ustavil, da smo že celo večnost dobesedno u-klenjem v megamesto ob ameriškem Pacifiku, da se bomo polago ma spoprijaznili s civilizacijo, ki je zgrajena po meri avtomobila in ne človeka, so losangeleške igre tile pred koncem. Le še nekaj ur in zvrstila se bodo še zadnja tekmovanja, na ogromnem semaforju Memo rial Coliseuma bomo še zadnjič vi deli napis Los Angeles '84 in že bo do črke zbledele. Namesto njih pa bomo brali »Na svidenje v< Seulu 1988«.
Kljub negativnim vtisom na določe-
ne stvari organizacije, pristranskemu televizijskemu prenašanju domače družbe ABC, začetnim težavam pri uporabljanju kompjuterja ostaja celotna slika na najpomembnejšo športno prireditev leta, pozitivna. Res je, da smo se ure in ure vozili od enega na drugo tekmovališče, da so bile te igre dolgih razdalj, toda po dru gi strani smo na vsakem koraku na leteli na dobro voljo, uslužnost, smehljaj, ki marsikdaj mnogo več za leže kot brezhibnosti. Amerika se nam je pokazala kot dobrohotni, simpatični otrok, ki je v svoji razigranosti neizprosen, ki ne pozna hudobije, riandar prav zaradi naivnosti in prešernosti, nima nikakršnega spoštovanja in obzira do starejših.
Losangeleške igre so po drugi stra ni dokazale — podobno kot moskovske — da bojkot ne plača. Sovjetska Rdeča armada je ostala v Afganistanu, kljub ameriškemu bojkotu, in nadaljuje z nasilno okupacijo že peto leto zapored.
Edini poraženec, in to že tretjič
zapored, je olimpijsko gibanje. Igra je izgubila na veljavi tako s tehnič nega, kot tudi z mor alno-socialnega vidika. Je zlata kolajna O’Briana v plavanju na 1500 m res povsem zla ta in ali ne bi bila srebrna, če bi tekmoval Saljnikov? Vprašanje bo o-stalo brez odgovora. V zgodovini pa bo ostal le O’Brian, na Saljnikova pa se bodo čez desetletja spomnili morda le plavalni izvedenci.
Toda pred nami je Seul. Bo napis na losangeleškem Memorial Colise umu res privabil čez štiri leta smetano športne mladine iz vsega svirta, ali pa se bo bojkot še širil. Kako pa tudi ne bi bilo drugače, saj Seul nima diplomatskih odnosov v vzhodnim blokom.
Pred nami so še polna štiri leta, 1500 dni, v katerih se da marsikaj popraviti in zgraditi marsikatero izboklino, morda celo menjati organizatorja. Nujno pa je, da končno politika prepmsti športu proste roke.
Šele tedaj bo losangeleški napis »Na svidenje v Seulu« res popoln.
kolajne ZDA	67		54	29
Romunija	20	14	11
Zah. Nemčija	15	17	19
Kitajska	15	7	7
ITALIJA	12	5	10
Kanada	9	14	14
Japonska	8	7	12
N. Zelandija	8	1	2
JUGOSLAVIJA	6	3	4
V. Britanija	4	8	18
Avstralija	4	8	12
Francija	4	6	14
Južna Koreja	4	6	5
Finska	4	3	5
Nizozemska	4	2	6
švedska	2	10	6
Mehika	2	3	1
Brazilija	1	3	2
Španija	1	2	1
Belgija	1	1	2
Avstrija	1	1	1
Kenija	1	0	0
Maroko	1	0	0
Danska	0	3	0
Švica	0	3	0
Norveška	0	1	2
Grčija	0	1	1
Portoriko	0	1	1
Kolumbija	0	1	0
Slonokoščena	o. 0	1	0
Peru	0	1	0
Alžirija	0	0	2
Jamajka	0	0	2
Venezuela	0	0	2
Dominikanska	r. 0	0	1
Islandija	0	0	1
Kamerun	0	0	1
Portugalska	0	0	1
Tajvan	0	0	1
Turčija	0	0	1
Zambija	0	0	1
Današnje kolajne
ATLETIKA: maraton moški. SKOKI V VODO: stolp moški. KONJSKI ŠPORT: skoki ekipno.
zadnja vest
Rokomet:
»plavim« zlato
Jugoslovanski rokometaši so sinoči v finalu premagali ZRN z 18:17 in osvojili zlato kolajno.
Sinoči podelili prve kolajne v boksarskem dvoboja
Stecca in Josipovič prvaka
Italijan Maurizio Stecca je sinoči osvojil zlato kolajno
LOS ANGELES — V znamenju velike premoči Američanov so se sinoči začeli finalni dvoboji v boksu. Zjutraj po ameriškem času je bilo na sporedu šest dvobojev, ostali pa so sc odvijali pozno popoldne, zato o teh ne moremo poročati, vendar je že predčasno znano, da si je Jugoslovan Josipovič v srednjetežki kategoriji prislužil zlato kolajno, ker Novozelandec Barry zaradi knockouta v polfinalnem dvoboju, ki ga je sicer dobil, ker so njegovega nasprotnika Holyfielda diskvalificirali, ni smel stopiti na ring.
Zlato je v dopoldanski prireditvi izbojeval tudi Italijan Maurizio Stecca. V petelinji kategoriji je v velikem slogu odpravil Mehikanca Lopeza (zakaj samo s 4:1?). Bil je to eden naj boljših dvobojev sploh in Italijanu sedaj upravičeno prerokujejo uspešno kariero tudi med profesionalci.
Prireditev se je .sicer začela s podelitvijo zlata brez borbe v minimu-šji kategoriji. Kot znano si je Italijan Todisco zlomil palec in se zato v finalu ni mogel pomeriti z Američa-
Odbojka
Italijanom bronasta kolajna
LOS ANGELES - Italijanski odbojkarji so v finalu za tretje mesto ponovno gladko premagali Kanado in osvojili bronasto kolajno, kar je njihov doslej daleč največji uspeh na olimpijskih igrah.
V petek ponoči pa so bile na sporedu še tekme od 5. do 7. mesta. FINALE ZA 3. MESTO Italija - Kanada 3:0 (15:12, 15:12, 15:8)
FINALE ZA 5. MESTO:
Južna Koreja - Argentina 3:1 (15:3, 9:15, 15:9, 15:7)
FINALE ZA 7. MESTO:
Japonska - Kitajska 3:0 (16:14, 15:9, 15:6)
nom Gonzalesom. Sicer pa bo lahko Todisco naskakoval zlato tudi na 01 v Seulu, saj je edini Italijan, ki ne bo prestopil med profesionalce, ker ga boksarska kariera ne mika.
Veliko skrbi je bilo seveda v zvezi s sojenjem. Treba povedati, da v finalu ni bilo spornih sklepov, ker je bila premoč zmagovalcev očitna. A-meričana Whitaker in Breland sta bila brez prave konkurence, še zlasti Breland pa je dokazal, da je nedvomno najboljši boksar, kar jih je bilo v Los Angelesu.
LOS ANGELES ■— Jugoslovanski rokoborci še naprej presenečajo. Včeraj so namreč osvojili še eno zlato in eno bronasto kolajno, danes ponoči pa je imel Sorov možnost, da se prebije še do enega odličja. Jugoslovanski rokoborec je namreč dosegel še eno zmago, proti Kanadčanu Holmesu (po točkah) in je zaenkrat še nepremagan v kategoriji do 57 kg.
Kot rečeno, pa je največji uspeh dosegel Skopijanec Šaban Trstena 'v kategoriji do 52 kg. Uvrstil se je na prvo mesto skupine B (premagal je še Indijca Singlia s tušejem), nato pa brez borbe v finalu premagal Južnega Korejca Jong Kyu Kima, ki je na bojišče prispel v roko v mav-
S povečanjem teže smo bili priča čedalje slabšim dvobojem. Srednje-težka Sun An (Južna Koreja) in Hill (ZDA) sta pokazala zelo skromno tehniko, izredno tesno pa je prevladal Korejec. Jugoslovanom je lahko nedvomno žal, da so Škara v četrtfinalnem dvoboju, prav s Hillom, izločili sodniki, sicer bi lahko bil zlat. V težki kategoriji pa je Američan Tillman po dolgočasnem spopadu razmeroma zasluženo odpravil Kanadčana Dewita. Izkazalo se je, da bi v tej kategoriji zlato lahko osvojil tudi
cu, sicer le zato, da bi prejel srebrno kolajno. Zmaga Trstene pa je povsem zaslužena, saj ni v prejšnjih dvobojih niti enkrat okusil grenkobe poraza.
Dobro se je odrezal tudi Šaban Sej-diq, ki je v kategoriji do 74 kg v finalu skupine A dosegel eno zmago (proti Korejcu Myung Wooju s teh ničnim tušejem), enkrat pa je izgubil (proti Američanu Schultzu s tušejem). Uvrstil se je tako v finale za 3. mesto, v katerem je premagal Indijca Singha po točkah.
Od Italijanov je bil v predtekmovanju zaposlen le Ortelli, ki je doživel najprej poraz s Kanadčanom Rinke-jem po točkah, nato pa premagal Britanca Kurpasa aaradi izločitve.
Izidi finalnih dvobojev Kategorija do 52 kg
FINALE ZA 3. MESTO: Vuji Ta-kada (Jap.) - Takahashi (Kan.) tch-
Italijan Musone, ki ga je nezaslužen sklep žirije izločil iz finala.
Minimušja kategorija Gonzales - Todisco brez borbe VRSTNI RED: 1. Gonzales (ZDA),
2.	Todisco (It.), 3. Bolivan (Ven.) in Mvvila (Zam.).
Petelinja kategorija Stecca - Lopez 4:1 VRSTNI RED: L Stecca (It.), 2. Lopez (Meh.), 3. Nolasco (Dom. rep.) in Walters (Kan.).
Lahka kategorija Whitaker - Ortiz k.t.
. VRSTNI RED: 1. Whitaker (ZDA),
2.	Ortiz (Portoriko), 3. Sung Chun (J. Kor.) in Ebanga (Kam.).
Velterska kategorija Breland - Su An 5:0 VRSTNI RED: 1. Breland (ZDA), 2. Su An (J. Kor.), 3. Bruno (It.) in Ny-man (Fin.).
Srednja kategorija Sup Shin - Hill 3:2 VRSTNI RED: 1. Sup Shin (J.Kor)., 2. Hill (ZDA), 3. Gonzales (Portoriko) in Zaoui (Alž.).
Težka kategorija Til'man - Dewit 5:0 VRSTNI RED: 1. Tillman (ZDA), 2. Dewit (Kan.), 3. Musone (It.) in Van der Lijde (Niz.).
nični tuše. FINALE ZA 1. MESTO: Trstena (Jug.) - Jong Kyu Kim (J. Kor.) brez borbe.
KONČNA RAZVRSTITEV: L Trstena (Jug.); 2. Jong Kyu Kim (J. Kor.); 3. Vuji Takada (Jap.).
Kategorija do 74 kg FINALE ZA 3. MESTO: Scjdiu (Jug.) - Singh (Ind.) po točkah. FINALE ZA L MESTO: Higuchi (Jap.) - Myung Woo Han (J. Kor.) po točkah.
KONČNA RAZVRSTITEV: 1. lligu-chi (Jap.); 2. Myung Woo Han (J. Kor.); 3. Sejdiu (Jug.).
Kategorija nad 100 kg FINALE ZA 3. MESTO: Taškin (Tur.) - El Hadild (Eg.) tuše. FINALE ZA L MESTO: Baumgartncr (ZDA) - Molle (Kan.) tehnični tuše.
KONČNA RAZVRSTITEV:	prvi
Baumgartner (ZDA) ; 2. Molle (Kanada) ; 3. Taškin (Tur.).
e Sijajna Sara
NADALJEVANJE S 5. STRANI Izidi
3000 m ženske
1. MARICICA PUICA (Rom.) 8’ 35”96; 2. WENDY SLY (VB) 8’39”47;
3.	LYNN WILLIAMS (Kan.) 8’42”14;
4.	Bremsen (ZDA) 8’42”47; 5. Bucr-ki (Švica) 8’45”20; 6. Cunha (Pori.) 8’46”37; 7. Budd (VB) 8’48”80; 8. Hansen (ZDA) 8’51”53; 10. Agnese Possamai (It.) 9’10”82.
3000 m zapreke
L JULIUS KORIR (Ken.) 8’11”80;
2.	JOSEPH MAHMOUD (Fr.) 8’13”31;
3.	BRIAN DIEMER (ZDA 8T4”06;
4.	Marsh (ZDA) 8’14”25; 5. Beiti (VB) 8’15”48; 6. Ramon (Šp.) 8T7” 27; 7. Kariuki (Kcn.) 8’17”47; 8. De-backer (Fr.) 8’21”51.
Disk moški
1. ROLF DANNEBERG (ZRN) 66,60; 2. MACWILKINS (ZDA) 66,30 m; 3. JOHN POWELL (ZDA) 65,46 m; 4. Hjcltnes (Norv.) 65,20; 5. Burns (ZDA) 64,90 ; 6. Wagner (ZRN) 64,72 ; 7. Zerbini (It.) 63,50; 8. Ferr holm (Šved.) 63,22.
100 m ovire ženske 1. BENITA FITZGERALD BROWN (ZDA) 12”84; 2. SHIRLEY STRONG (VB) 12”88; 3. KIM TURNER (ZDA) 13”06; 4. Chardonnet (Fr.) 13”06; S-Nunn (Avstral.) 13”20; 6. Savignf (Fr,) 13”28; 7. Denk (ZRN) 13”32; 8. Page (ZDA) 13”40.
Višina
1. ULRIKE MEYFARTH (ZRN) 202 cm; 2. SARA SIMEONI (It.) 200 cm; 3. JONI HUNTLEY (ZDA) l»7 cm; 4. Ewanje-Epce (Fr.) 194; 5. Brili (Kan.) 194; 6. Browne (Avstralija) 194; 7. Dazhen (LR Kit.) IM) 8. Rittcr (ZDA) 191.
Po dokaj nezanimivih polfinalna) tekih v štafetah so tekači opravil1 dva zelo hitra teka na 1500 m, Najzanesljivejši je bil Britanec Crarii čeprav je nekoliko hitreje tekel Spanec Abascal, zmagovalec prve skupine. Sploh je bil prvi tek znatno ta, trejši in poleg štirih prvouvrščenih se je iz njega v finale uvrstila n® podlagi časov še trojica atletov.
V metu krogle se je Italijan A®" drei uvrstil v finale z rezultatom 20,18 m, zia kolajne pa se bo boril® tudi italijanska štafeta 4x100 m, je tekla v polfinalu 39’'32.
Sabljanje
V ekipnem turnirju z mečem se b Italija v četrtini finala spoprijela Švedsko. Ostali pari bodo: ZRN LR Kitajska, Kanada - Južna Kor®" ja in Francija - Vel. Britanija.
Z zmago nad Švedsko (9:2) so s Italijani sinoči uvrstili v polfinale-
Trstena prvi, Sejdiu tretji
Jugoslaviji še dve srebrni kolajni
LOS ANGELES — Jezero Casi-tas je od včeraj ponovno samo rezervoar pitne vode za Los Angeles. Z zadnjimi finali so si kanuisti razdelili kolajne in Jugoslavija je od torte odščipnila dve srebrni.
Milan Janič je nastopil v kajakih enosedih. Startal ni najbolje in bil po tretjini proge samo četrti nato pa je močno pospešil. Novozelandca Thompsona ni nikoli resno ogrozil, drugo mesto pa je obdržal brez težav. S silovitim finišem je bil tretji Američan Bartom.
Ljubek in Nišovič sta v dvoklekih ponovila dvoboj z romunsko dvojico. Romuna Potzaichin in Simionov sta zelo hitro začela in si pridobila velik naskok. Finiš Jugoslovanov ni
Janič je osvojil srebro
bil tako učinkovit. Kaaalo je res, da se bo razlika močno zmanjšala, ^ v samem koncu pa je Ljubku ini Nišo-viču zmanjkalo moči. Potek dvobo-
ja je povsem strl ostalo konkurenco in Francija je kot tretja priveslala z veliko zamudo.
Italijanski par Daniele Scarpa -Francesco Uberti je v kajaku nekoliko razočaral in se uvrstil samo na šesto mesto. Italijanski tabor je bil z zelo skromnim izkupičkom zelo nezadovoljen.
Izidi
K4 ženske 500 m
1. Romunija 1’38”34; 2. Švedska 1’38”87; 3. Kanada 1’39”40.
KI moški 1000 m
1. Thompson (N. Zel.) 3’45”73; 2. Milan Janič (Jug.) 3’46”88; 3. Bar-ton (ZDA) 3’47”38.
K2 moški 1000 m
L Kanada 3’24”22; 2. Francija 3’ 25”97; 3. Avstralija 3’26”80; 6. Italija (Scarpa - Uberti) 3’27”46.
K4 moški 1000 m
L Nova Zelandija 3’02”28; 2. švedska 3’02”81; 3. Francija 3’03”94.
C1 moški 1000 m
1, Eicke (ZRN) 4’06”32; 2. Cain (Kan.) 4’08”67; 3. Jakobsen (Dan.) 4’09”51.
C2 moški 1000 m
L Romunija 3’40”60; 2. Jugoslavija (Ljubek - Nišovič) 3’41”56;	3.
Francija 3’48”01.
Rokomet V
V moškem rokometnem turnirju so odigrali finalna srečanja od 5. mesta dalje.
-Izidi
Finale za 5. mesto: švedska - I slandiju 26:24.
Finale za 7. mesto: Švica - Španija 18:17.
Finale za 9. mesto: ZDA - Japonska 24:16.
Finale za 11. mesto: Južna Koreja - Alžirija 25:21.
Ritmična gimnastika
Po drugem dnevu tekmovanja S Jugoslovanka Milena Reljin in lijanka Giulia Staccioli še v boju * kolajno v športno ritmični gimnast ki. Reljinova je namreč tretja z desetinke zaostanka za vodilno **. munko Staiculescu, Staccioli jeva L je šesta. V finalni del sta se uvrst še Jugoslovanka Simičeva (devet in Italijanka Cimino (petnajsta)-
________
Tenis
Demonstrativni teniški turnir, . aterern se kolajne ne podeljujejo, na svoje finaliste. V moški kon* enei sta to Šved Edberg in Mehi* icc Maciel. Prvi je v polfinalu P ^ nagal Američana Ariasa (6:2, 6- ' Irugi pa Italijana Caneja (6:2, 6-Med dekleti se je v finale uv.rSLj-udi Jugoslovanka Goleševa, ki j® g, >ravila Francozinjo Tanvierovo s >:2. Spoprijela se bo z Zahodno Ne ;o Graf, ki je premagala Italij®11^ leeri ievo (7:6. 6:4).
na ostalih prizoriščih • na ostalih prizoriščik
Judo
Kovačeviču ni uspel podvig
V judu so podelili kolajne v kategoriji nad 95 kg.
Zmagal je Japonec Hitoši Saito, nastopil pa je tudi Jugoslovan Radomir Kovačevič, id se je z dvema zmagama (nad Nizozemcem Willieimom in Senegalcem Dioufom) uvrstil v finale skupine B. Tu ga je premagal poznejši zmagovalec Saito. Kovačevič je tako prišel v finale za 3. mesto, kjer pa ga je
premagal Kanadčan Berger.
IZIDI FINALNIH DVOBOJEV FINALE ZA 3. MESTO: Berger (Kan.) - Kovačevič (Jug.) ippon; Yong Crul Cho (J. Kor.) - Nelson (ZDA) yuko.
FINALE ZA 1: MESTO: Hitoši Saito (Jap.) - Parisi (Fr.) shido.
KONČNA RAZVRSTITEV: 1. Hitoši Saito (Jap.); 2. Parisi (Fr.); 3. Berger (Kan.) in Yong Chul Cho (J. Kor.).
Hokej na travi
Nizozemkam zlato
Nizozemke so zmagovalke hokejskega turnirja, ki se ga je udeležilo le šest ekip. Boje so sklenile nepremagane, druge pa so bile Zahodne Nemke. Američanke in Avstralke so
se uvrstile na tretje mesto z enakim številom točk in enako razliko v golih, v medsebojnem srečanju pa so igrale neodločeno. Zato so ob robu turnirja streljale sedemmetrovke in uspešnejše so bile ZDA, ki so tako osvojile bron.
KONČNA LESTVICA
Nizozemska	5	4	1	0	14:6 9
ZRN	5	2	2	1	9:9 6
ZDA	5	2	1	2	9:7 5
Avstralija	5	2	1	2	9:7 5
Kanada	5	2	1	2	9:11 5
Nova Zelandija	5	0	0	5	2:12 0
Lokostrelstvo
Po tretjem dnevu moškega tekmovanja v lokostrelstvu (po 216 puščicah) vodi Američan Pace (1.930 točk) pred rojakom McKinneyem in Japoncem Jamamotom, ki sta zbrala po 1.895 točk.
sam... po teleksu
»Golden gala«
LOS ANGELES — Italijanska a-tletska zveza s predsednikom Ne-biolom se na vse kriplje trudi, da bi za miting »Golden gala«, ki bo v Rimu 31. avgusta, pridobila čimvečjo udeležbo.
Sovjetska zveza je najavila 40 a-tletov in atletinj s Tamaro Bikovo in Sergejem Bubko na čelu. Iz Češkoslovaške naj bi prišli Jarmila Kra tohvilova in Tatjana Kocembova (400 m), iz Bolgarije pa med drugimi svetovna rekorderka v višini Andono-va. Uradno so potrdile nastop tudi Brazilija, Kanada, ZRN in ZDA, ki so obljubile, da bodo poslale v večno
sto dober del olimpijske ekip® togimi zmagovalci zlatih kola)"* a rehnični program bo usebofol ?Jli dnje panoge: 100 m, 200 m, t m, 1500 m, 3000 m steeple- ^ 400 m ovire, višina, polico, i. disk, kladivo (moški) in •
m, 3000 m, 100 in 400 Trt
>r®'
Lepi Thompson	.
Prvak v deseteroboju se je pošalil s turobnim britanske kraljevske družine. P° L.jji-gi mu je med drugimi čestital0 v 5<j cesinja Ana. »Kaj ki je rekla■ ^ ga vprašali novinarji. ■»Lep /arI • i[ je bil »posnetek« tega, kar n J.Jci Ana povedala. Britanski odbor je izdal poročilo, v k°. ^\\4 piše, da Ana zaradi te šale nt užaljena.
PRIMORSKI DNEVNIK — 12. avgusta 1984
olimpijske igre □ stran 7
V boju za bronasto odliije na nogometnem olimpijskem turnirju
»Plavi« boljši od »azzurrov«
JUGOSLAVIJA — ITALIJA 2:1 (0:1)
ITALIJA: Tancredi, Galli, Nela, Baresi Vievchowod, Tricella, Massaro, "aKni, lori» (v 43’ Briaschi), Vignola, Serena (v 76’ Battisti ni).
JUGOSLAVIJA: Pudar, Čapljic, Baljié, Katanec, Elsner, Radanovič, Miljuš, Gračan, Deverič, Baždarevič, Stojkovič.
STRELCI: Vignola v 28' (11-m), Baljič v 59’ in Deverič v 80’.
SODNIK: McGinaly (Velika Britani,ja); GLEDALCEV 100.374.
PASADENA — Pred rekordno sto-tisoč glavo navdušeno množico je Jugoslavija v finalu premagala Italijo in si tako priborila olimpijski bron.
.	Začetne poteze
tekme niso posebno navdušile gledal-cev. v glavnem se je igra odvijala na sredini igrišča in šele v 13. min. se J® Baždarevič sam pojavil v protina-Pac*u pred Tancredi jem, toda streljal Je visoko čez gol.
V svoji prvi hitri akciji pa so Itali-v^1 povedli : v 27. min. je Baresi per a* Mignoli, ta je spet podal Baresi ju kazenski prostor, kjer ga je Rada-
novič podrl. Sodnik je takoj dosodil enajstmetrovko, ki jo je Vignola realiziral.
V začetku drugega polčasa je igra postala zanimivejša, ekipi sta predvajali živahen in hiter nogomet, čeprav velikih priložnosti ni bilo ne na eni no na drugi strani. Po protinapadu Italije, ki ga Briaschi ni uspel zaključiti v 53. min., je Jugoslavija izenačila. Zaradi prekrška nad Baljičem je Stojkovič izvedel kazenski strel z leve strani. Lepo je podal v sredino, kjer je bil najvišji Baljič, ki je s točnim strelom z glavo ugnal Tancredi-ja. Po zadetku je Jugoslavija prevzela vajeti igre v svoje roke, pritisnila na italijanska vrata in v 80. min. tudi zasluženo povedla. Badžarevič je z desne strani podal v kazenski pro-
stor, kjer je bil najprisebnejši Deverič, ki je iz neposredne bližine še enkrat premagal italijanskega vratarja. V zadnjih minutah so sicer Italijani skušali izenačiti, bili pa so precej netočni in brez pravih idej, tako da je jugoslovanska obramba brez težav odbila vse napade.
Jugoslavija je torej le osvojila bronasto kolajno, čeprav je v finalu morala nastopiti brez nekaterih ključnih igralcev, ki so bili diskvalificirani zaradi izključitev in rumenih kartonov. Tako sta na klopi sedela le rezervni vratak Ivkovič in Djurovski.
V intervjuju po tekmi je italijanski trener Enzo Bearzot zelo športno priznal premoč Jugoslavije. »Dobro smo igrali celo uro, ko bi lahko celo odločili tekmo v svojo korist nato pa je prevzela pobudo Jugoslavija. Ni nam uspelo, da bi se uspešno upirali njeni precizni igri, in prejeli smo dva gola. Zato menim, da Jugoslavija ni ukradla ničesar. Ostaja pa dejstvo, da je organizacija olimpijskega turnirja zgrešena, saj je preveč tekem v zelo kratkem času, tako da nazadnje pre-
vlada agonizem nad tehniko,« je dejal italijanski selektor.
Toplak pa je po tekmi izjavil: »Prišli smo v Las Angeles po zlato, zadovoljili pa smo se z bronom. Proti Italiji so naši nogometaši nastopili u-trujeni od prejšnjih nastopov. Zmaga
je zaslužena, drugi gol pa smo dosc-segli nekoliko po sreči. Kaj menim o sojenju v tekmi proti Franciji? Nič, publika je videla in lahko sodi.«
Na sliki: Tancredi ni mogel ubraniti strela z glavo Baljiča, ki je izenačil rezultat na 1:1. (Telefoto AP)
Končan košarkarski turnir
Po pričakovanju ZDA
96:65
r>
— Španija
LOS ANGELES — je tudi ko-Sk,rk.arski olimpij-turnir. Po pri-e^ovanju so zlato J*«aljo osvojili A-r^eani, ki so v alu brez težav
«o
erv'*tla*no srečanje je potekalo le v smeri in ZDA so si že v 16’ za-io uV, t9 košev naskoka in s tem d»r ° t*me praktično konec. V na-niri°VarUu se ni zgodilo nič več za-tpulVGga tn tudi s tehničnega vidika rtla ni bila nič posebnega.
Mii/"* ^msričanih sta bila najboljša Jordan in Steve Alford, med-^ ko se je od Špancev Martin edi-ka</Z//koYT<**no boril z Američani pod je igrala slabo in
varT 7-*ato za Američane pričako-šark* pa.nam Pe P° drugi strani ko-. arski turnir postregel z nekate-
ro presenečenji. Med prijetna 1 alimi
dokapma ^spremenjeno ekipo znova
n_ štejemo drugo mesto Španije, bro-0 medaljo Jugoslavije, ki je s
P°polnoi
svet™ • ’ c*a še vedno sodi v ožji je r»/?11 vr*1, s četrtim mestom pa n0 r^netila tudi Kanada. Ncdvom-ih/v tav*-*a Peto mesto »azzurrov«

presenečenje za ro0rLV“"v'-' navijače, ki so od svoje satane* pričakovali borbo za daijQ in zanesljivo srebrno me-Vcdaj- L*da evropski prvaki so odpo-cU1 Prav v ključnih srečanjih z
Jugoslavijo in nato še s Kanado in tako izpadli iz boja za olimpijska odličja.
KONČNI VRSTNI RED L ZDA; 2. ŠPANIJA; 3. JUGOSLAVIJA; 4. Kanada; 5. ITALIJA; 6. Urugvaj; 7. Avstralija; 8. ZRN; 9. Brazilija; 10. Kitajska; 11. Francija; 12. Egipt.
Skoki v vodo
Kitajka Jihong Zhou je potrdila svojo premoč v tekmovanju skokov s stolpa za ženske. Osvojila je zlato kolajno, medtem ko sta si ameriški skakalki priborili srebro in bron.
KONČNI VRSTNI RED 1. JIHONG ZHOU (Kit.) 435,51 točk; 2. MITCHELL (ZDA) 431,19; 3. WY-LAND (ZDA) 422,07 ; 4. Xiaoxia (Kit.) 419,76; 5. Debboe (Avstral.) 388,56 itd.
Dresurno jahanje * 1 * * * 5
V dresurnem jahanju za posameznike je zmagal predstavnik ZRN Rei-ner Klimke, srebrno medaljo je osvojila Danka Anne Grethe Jansen, tretji pa je bil Švicar Otto Hofer.
KONČNI VRSTNI RED
1. REINER KLIMKE (ZRN) na Ah-lerichu 1504 točke; 2. ANNE GRETHE
JENSEN (Dan,) na Marzogu 1442; 3.
OTTO HOFER (Švi.) na Limandusu
1364 ; 4. Bylund (Šve.) na Aleksu 1332;
5.	Krug (ZRN) na Muscadeursu 1323 itd.
naši bralci in los angeles ’84
Na olimpijskih prizoriščih podeljujejo zadnje medalje in v zgodnjih jutrišnjih urah bo padel zastor nad letošnjo izvedbo olimpijskih iger. Olimpiaca v Los Angelesu je prinesla dosti polemik, nekateri so bili nad njo navdušeni, še več pa je bilo razočaranih. Tudi boji v posameznih športih so bili ponekod zelo kvalitetni, drugi pa so bili daleč pod pri čakovanji. Kateri športi so bili tisti, ki so vzbudili največ pozornosti pri naših bralcih, kateri so jih razočarali in katere bi uvedli v spored olimpijskih iger, je bilo naše današnje vprašanje bralcem.
»Na Ol bi uvedel balinanje«
Ciril Černič, upokojenec z Vrha: »Na olimpijskih igrah me je najbolj navdušil boks, ker je to izredno dinamičen šport pri katerem pridejo do izraza vse sposobnosti posameznika. Razočaran sem sicer nad sojenjem v boksu in mislim, da si Američani niso zaslužili desetih finalistov. Iz olimpijskega sporeda bi črtal sabljanje, v katerem ne vidim nobenega smisla, poleg tega pa je celo življenjsko nevarno. Kot nov šport bi uvedel balinanje, ki Irm nedvomno veliko privržencev.«
»Najatraktivnejša
je atletika«
Martina Gergolet, dijakinja iz Doberdoba: »Na igrah me je najbolj prevzela atletika, kjer pride agonizem tekmovalcev najbolj do izraza. Veliko stimulacijo za vsakega atleta predstavlja nenehni boj s sekundami in metri ter novimi rekordi, kar daje še večji draž tej Športni panogi. Po mojem mnenju na olimpiado ne sodi nogomet, kjer so vsi nogometaši profesionalci, kar je v velikem nasprotju s Coubertinovo idejo. Res je, da so tudi nekateri drugi športniki skoraj profesionalci, vendar so v primerjavi
z nogometaši čisti amaterji. Kot novo panogo bi predlagala golf.«
»Črtal bi boks«
Simon Terpin, dijaki iz Števerjana: »Iz olimpijskega sporeda bi črtal boks, ki je z novimi varnostnimi čeladami postal nezanimiv, saj boksarji ne posvečajo več pozornosti obrambi, ker se počutijo preveč varne in je vsa pozornost posvečena le udarcem, kar nedvomno predstavlja osiromašen je te športne panoge. Najbolj me je navdušila odbojka, kjer so z velikim uspehom nastopali tudi italijanski odbojkarji in presegli vsa pričakovanja. Nedvomno se je poznala odsotnost vzhodnoevropskih držav, še posebej Sovjetske zveze, ki bi verjetno osvojila zlato v odbojki. Kot nov šport bi uvedel golf, ki ima precej privržencev.«
»Plavanje in atletika«
Zdravko Skupek, dopisnik PD iz Ko-ludrovce: »Na igrah sem bil najbolj navdušen nad atletiko in plavanjem. V atletiki sicer ni bilo vrhunskih dosežkov, ker se je poznala odsotnost SZ in NDR, zato .pa nam je plavanje postreglo z mnogimi novimi svetovnimi rekordi. Iz iger bi izključil boks,
ki je poln škandalov, ki so na teh OI dosegli vrhunec. Kot novi panogi bi vključil balinanje in namizni tenis. Balinanje ljudje še premalo poznajo, čeprav so v Evropi nekatere zelo močne ekipe, od katerih izstopata Italija in Francija. Prepričan sem, da bi tako balinanje kot namizni tenis naletela na dober odziv gledalcev.«
»Takoj bi uvedel ženski nogomet«
Andrej Furlan, dijak in fotograf a-mater iz Trsta: »Najraje sem na letošnji olimpiadi sledil televizijskim posnetkom gimnastičnega tekmovanja, ki so me dobesedno navdušila. Po mojem mnenju je olimpijski spored popoln, kot novost pa bi uvedel še ženski no gometni turnir ter troboj.«
»Prijetno me je presenetil vaterpolski turnir«
Vanja Jogan, dijak iz Trsta: »Moti me edinole konjeništvo, verjetno zato, ker ne poznam niti pravil niti smo tra te športne discipline. Neverjetno pa se mi zdi, da so pri sestavljanju programa »pozabili« na namizni tenis. Popolnoma me je zadovoljil vaterpolski turnir.«
»Olimpijski spored me je v bistvu zadovoljil«
Martina Grahonja, dijakinja iz Trsta: »Moj najljubši šport je umetnostno kotalkanje, naravno je torej da to panogo na olimpiadi pogrešam. Iz olimpijskega sporeda ne bi črtala ničesar saj je sleherna panoga po svoje privlačna.«
tako po tv o tako po tv o tako po tv
današnji in jutrišnji spored
Italijanska TV
PRVI SPORED
danes
j ®DEljA, 12. AVGUSTA
4 X /L atletika - finale disk Ž, 4 X 4ftn m ž- višina M, 4 X 100 m M, lSOfl tn il? ^ X 400 m M, krogla M, finale *500 m ž, 5000 m M, boks -Eranc’ii no®<m,et - finale Brazilija -*ilija ;a: i'*U>ojka - finale ZDA - Bra-PregiVrt ljanie - finale ; 10.30 - 12.00: iahani" prei§njcga dne; 18.00 - 19.30: 5*3.00: i.u,lrVskakovanje ovir; 22.30 -
23.00	. '*>a,|,anic - preskakovanje ovir; *kj (n ' ®; skoki v vodo - finale mo-ictek), pregled.
P°NÉD]
JUTRI
ELJEK,
13. AVGUSTA

TV Ljubljana
DANES
NEDELJA, 12. AVGUSTA 01.00: atletika (finale disk Ž, finale 4X100 m Ž, finale višina M, finale 4 X 100 m M, finale 4 X 400 m Ž, finale 4 X 400 m M, finale krogla M, finale 1500 m Ž, finale 1500 m M) (NEP); 09.20: boks finale (POS); 11.40: odbojka finale moški (POS); 15.20: atletika (POS); 21.50: športni pregled; 21.50: ritmična gimnastika - finale (NEP).
JUTRI
PONEDELJEK, 13. AVGUSTA 14.00: jahanje (POS); 14.45: zaključek olimpijskih iger (POS).
TV Koper
DANES
NEDELJA, 12. AVGUSTA 1.00: atletika (NEP) ; 4.55: boks - finale (NEP); 7.30: nogomet - finale
Agenzia immobiliare GREBLO s.n.c.
6SI'an. 21/A	Tel. 040/299969
llan|APr°d-la v,l> stanovanj, kmetijskih zemljišč, zemljišč, uprav-
na,nost^> SS ukvaria z nepremičninami s pristojnostjo in profesio-
6 ln nasveti.
Dober sprejem
vam želi
i fccoo Ve.«?
Brazilija - Francija (NEP); 9.20: boks (POS) ;	11.40:	vaterpolo - finale (POS) ; 13.45:	olimpijski pre-
gled (POS); 15.15: atletika (POS); 19.30: nogomet - finalna tekmovanja (POS); 22.00: ritmična gimnastika (NEP).
JUTRI
PONEDELJEK, 13. AVGUSTA 14.00: jahanje (POS) ; 14.45: zaključna prireditev in maraton.
Danes
00.30	(15.30) :
sinhronizirano plavanje - posamezniki (finale) ; 1.00 (16.00): atletika: met diska ženske (finale), štafeta 4x100 m ženske, skok v višino, štafeta 4x100 m moški, štafeta 4x400 m ženske, 4x100 m moški, met krogle, 1.500 m moški,
1.500 m ženske, 5.000 m (v vseh panogah se odvijajo finale) ; judo -absolutna kategorija; 4.00 (19.00: nogomet : Brazilija - Francija (finale) ; športna ritmična gimnastika (finale) ;
17.00	(8.00): jahanje: preskakovanje zaprek (posamezniki) ; 20.00 (11.00): skoki v vodo - stolp (finale).
Jutri
2.00	(17.00): atletika -maraton; 3.30 (18.30): slovesnost ob koncu iger.
Veleblagovnica Tolentino
+ oblačila + spodnje perilo + oprema za dom
vse po znižanih cenah
od 10% do 50%
TRST — Ul. XXX. Ottobre 5 — Tel. 61-600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento
stran 8 □ O #/«»/# ijS li #» H/f«’
PRIMORSKI DNEVNIK — 12. avgusta 1984
Preobrat v zadnjih sekundah po izredno razburljivi tekmi
V vaterpolu Jugoslavija iztrgala zlato ZDA
Jugoslavija — ZDA	5:5
Jugoslavija: Kri vokapič, Lušič 1, Petrovič, Vuletič, Džuho, Roje, Be-bič, Sukno 1, Pa-škvalin 1, Milano-vič, Andric, Popovič, Bukič.
LOS ANGELES — Vaterpolska reprezentanca Jugoslavije je osvojila zlato kolajno. V odločilni tekmi z ZDA je igrala neodločeno 5:5, prvo mesto pa je zasedla zaradi boljše razlike v golih. »Modri« so vodili le z 2:1, Američani sredi tretje četrtine že s 5:2, vendar je Jugoslovanom v sila napetem in dramatičnem boju do zadnje sekunde le uspelo izenačiti. Bronasto kolajno je o-svojila ZRN.
Dvoboj tekmecev za zlato kolajno se je začel napeto. Igralci obeh ekip so bili precej živčni, kar je še posebej veljalo za Jugoslovane. Vaterpolisti ZDA so že v 1. minuti tekme dosegli gol, strelec pa je bil Robertson. Ko so Jugoslovani imeli i-gralca več, so trikrat streljali, toda vratar ZDA Wilson je zlahka branil ne preveč močne strele. Enkrat ga je rešila tudi vratnica. V 5. min. pa je Paškvalin dosegel lep gol iz o-brata in izenačil na 1:1. Neodločen rezultat je ustrezal jugoslovanskim igralcem.
Na začetku druge četrtine je Mi-lanovič dosegel podoben gol kot Paškvalin. Tedaj so Jugoslovani imeli igralca več. Toda vodstvo »modrih« je bilo kratkotrajno. Schroder je izenačil z ostrim in natančnim strelom. Ko je bil malo kasneje izključen Bebič, so Američani dosegli
še en gol in dobili četrtino z 2:1.
Potem so Jugoslovani skušali napadati z dvema srednjima napadal cerna, kar pa ni obrodilo zaželenega. Na začetku tretje četrtine so Američani prešli prek Vargasa v vodstvo z dvema goloma.
Jugoslovanom se je najžlahtnejše odličje začelo odmikati. So se jugoslovanski igralci, ki jim ni šlo od rok, že sprijaznili s srebrom? Ko je Vergas povišal na 5:2 za ZDA, je kazalo tako. Potem pa je Sukno znižal r*a 3:5. Začetek upanja je zasijal na začetku četrte četrtine, ki so jo naši začeli z igralcem več.
Toda priboriti si je bilo treba še začetno žogo.
Američani so bili tudi četrtič pri plavanju na žogo na začetku četrtin hitrejši. Kombinirali so toliko časa, da se jim je vrnil izključeni igralec. Jugoslovani so v teh odločilnih tre-
nutkih spet dobili žogo, a jugoslovanski kapetan Roje jo je poceni zapravil.
Ura je neusmiljeno tekla. Slabe štiri minute pred koncem je Andrič znižal na 4:5. Bodo Jugoslovani zmogli moči za izenačenje in velik cilj?
Drama se je začela. Bebič je tri minute pred koncem izenačil na 5:5. Njegov strel je bil tako silovit, da Wilson žoge še videl ni.
Američani pa se niso predali. Zdaj je ura tekla v korist jugoslovanskih igralcev. Kakšen preobrat! Minuta in 20 sekund. Minuta. Bebič slabo strelja. Američani dobijo žogo, a nekdanji sloviti plavalec, zdaj ameriški vaterpolski reprezentant Tim naredi prekršek pred jugoslovanski mi vrati. »Modri« spet dobijo žogo. Še 10 sekund in naposled vendarle... konec. Neodločeno, zlata kolajna je jugoslovanska.
Veselja v jugoslovanskem taboru ni bilo konec. Jugoslovanski vaterpolisti so vrgli v bazen tudi kapetana Rafka Rudiča, ki ima obilo zaslug za to zlato kolajno, ki so j° jugoslovanski igralci zadnjič osvojili leta 1968 na 01 v Mehiki.
Vaterpolisti ZRN so z dokaj lagodno igro premagali Nizozemsko s 15:2 (5:1, 4:0, 2:1, 4:0) in si zagotovili bron.
Jugoslavija
ZDA
ZRN
Španija
Avstralija
Nizozemska
1 1 0 0
47:33
43:34
49:34
42:46
37:48
25:48
Tolažilna skupina: Italija - Kanada 16:9, Japonska - Brazilija 9:8, Grčija - Kitajska 10:9.
Vrstni red: Italija 9, Grčija 8, Kitajska 6, Kanada 3, Japonska in Brazilija po 2.
Sodniški crescendo
Oljčna vejica ni pomagala
halo los angeles
Slabša bera zlatih kolajn je spra vila iz tira ameriške sodnike v Co-liseumu, ki so se v predzadnjem dnevu programa »dobro izkazali«.
Dolgoprogašica Mary Decker je najprej skušala prehiteti vodečo Zo-lo Budd, s kolenom pa je zadela v njeno stopalo. Poskusila je drugič in jo s šprintericami ranila nad gležnjem istočasno pa tudi izgubila ravnotežje. Skušala se je oprijeti na Romunko Puico in ji strgala hrbtno številko, vendar kljub vsemu padla s proge. Sodnik je takoj predlagal izključitev za Zolo Budd in Britanke prvotno ni bilo v vrstnem redu. Komaj priziv jo je rehabilitiral.
Američanka Turner in Francozinja Chardonnet sta istočasno pritekli skozi cilj teka na 100 m ovire. Dve bronasti kolajni. Američani pa so vložili priziv. V komisiji sta bila dežurna tudi en Američan in en Francoz. Francoz je iz »fair playu« odstopil, Američan pa ne in rezultat je bil
ena sama bronasta, seveda Američanki.
Drugi ameriški tekač štafete 4x400 m je predčasno zapustil svojo progo in jo ucvrl po krajšnici. Res ni bilo odločilno za rezultat, nihče pa ni predlagal diskvalifikacije.
Pozdravi
Italijanska delegacija ima na voljo teleprinter. Preko njega pride vsak dan nekaj stotin pozdravov in voščil. Oblika gre od telegrafske do poetične.
Kraja
Na olimpijskih napravah so se pojavili vidni napisi, ki svarijo proti žeparjem in drugim tatom. Dovolj previdni gotovo niso bili italijanski bezbolski navijači. Potrti po hudem porazu proti ZDA so v hotelu odkrili, da so jim neznanci izmaknili fotoaparate, denar in drugo za kakih 6 milijonov lir vrednosti.
Pretekla sta dobrih 500 m, pretino je predstavnik varnostnih sil zaustavil gledalca, ki se je med tekmo na 3000 m zapreke z zastavico OZN in oljčno vejico v rokah pognal na stezo stadiona Coliseum. Oba sta dokaj spretno preskočila tudi nekaj ovir	(Foto AP)
»Vesoljska ladja?«
Organizatorji letošnjih iger so sporočili, da za zaključno slovesnost pripravljajo še eno presenečenje. Radovedneži sicer niso dobili odgovora na vprašanje, kakšno naj bi bilo to presenečenje, vendar se je razširila novica, da naj bi bila to vesoljska ladja, ki naj bi jo nosil helikopter.
»Izredno zanimanje
za nogomet«
Nogomet, ki v ZDA ni tako popularen kot nekateri drugi športi, je na olimpijske igre privabili rekordno število gledalcev, že tekmo za tretje mesto med Jugoslavijo in Italijo si je ogledalo 100.000 gledalcev in pm» toliko jih pričakujejo na finalu. Kot je dejal predsednik OK letošnjih iger Peter Ueberoth, je nogomet doživel pravi »boom« in gledalcev bi bilo se več, če bi imeli večje stadione.
| mednarodni šport # domači šport # mednarodni šport ♦ domači šport # mednarodni šport ♦ domači športj
Triestina pred zahtevno preizkušnjo
Triestino čaka nova, zahtevna preizkušnja. V prvi pomembnejši tekmi v novi sezoni, proti brazilskemu Va-scu De Gami, se Giacominijevi varovanci niso posebno proslavili, saj so se morali sprijazniti s štirimi zadetki v svoji mreži, ne da bi enkrat samkrat zatresli nasprotnikovo.
Zato bo danes tržaški drugoligaš proti španski Zaragozi skušal popraviti ne povsem spodbuden vtis s te tekme. Za drevišnje srečanje, ki bo ob 20. uri v Jesolu, ima Giacomini na razpolago vse igra'ce z izjemo Cero-neja, ki iz previdnosti prejšnje dni ni niti treniral. Povsem pa so okrevali Biagini, De Falco, Dal Pra, Vai-lati in D’Ottavio.
Zaragozo bo vodil Enzo Ferrari, ki je še v lanski sezoni treniral Udinese, letos pa svojo kariero nadaljuje v Španiji.
(Na sliki: na stadionu Grezar med tekmo Triestina - Vasco De Gama).

V Gradcu igre Alpe-Adria
Odbojka, atletika in namizni tenis: v teh treh disciplinah se bo 1. in 2. septembra v Gradcu pomerilo več kot 500 mladih tekmovalcev iz 10 dežel delovne skupnosti Alpe - Adria na prvi izvedbi poletnih iger te skupnosti. Poleg naše dežele so v tej skupnosti še Slovenija, Koroška, Hr-vatska, Veneto, Salzburško, Štajerska, Zgornja Avstrija, Bavarska in Tridentinska - Južna Tirolska.
Po uspešni izvedbi zimskih iger leta 1982 v Auronzu so sedaj predstavniki omenjenih dežel z organizacijo teh iger potrdili, da je mladinska športna dejavnost pomemben dejavnik medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Poleg tega so v glavnih obrisih začrtali tudi nadaljnji program iger — poletne igre: 1986 — TVidentinska - Južna Tirolska: 1988 — Hrvatska ; 1990 — Zgornja Avstrija : 1992 — Bavarska; zimske igre: 1985 — Koroška; 1987 — Furlanija - Julijska krajina; 1989 — Slovenija,
obvestila
obvešča, da Ini urad v Trstu zlll,r* od 13. do 18. t.m.
Odbojkarski klub Bor
obvešča, da je zbor igralcev in '8raJji) za Škofjo Loko v nedeljo, 19.8-»	.
7.30 pred železniško postajo v SezaI1 Prosimo za točnost.
Vodsvo meddruštvene smučarske ekipe
obvešča, da bo prvi skupni pod vodstvom trenerjev v torek, . t.m. Zbirališče atletov je ob !'• na križišču ceste za Briščke. V* • trC' kipe, ki se nameravajo udeležiti ^ ninga na Ledinah, naj se za in'° a4c cije čimpiej obrnejo na predstav» svojih društev.
Športni praznik SD Zarja
Sirenini jadralci so te in prihodnje dni polno zaposleni. Najprej bi omenili njihov nastop na uradni regati v razredu »evropa« v treh plovih, ki jo v Tržiču organizira tamkajšnje jadralno društvo Oscar Cosulich. Regata se je pričela že včeraj, zaključni boji pa bodo danes.
Od 15. do 21. t.m. bo v Tržaškem zalivu žensko jadralno prvenstvo v razredu »evropa«, ki ga prireja YC Adriaco. Prvenstva se udeležuje tudi Sireniina jadralka Arjana Bogateč. Vsi trije Sirenini jadralci v razredu »evropa« bodo nastopili na regati za italijansko prvenstvo v Cecini (25. 8.	1. 9.). Lorenzo Boga
tee pa se bo danes in jutri udeležil mednarodne regate v razredu »finn« na Gardskem jezeru. Od 1. do 8. septembra bo Bogateč v kraju Mal-
cesine, kjer bo italijansko prvenstvo (»finn«).
Po povratku iz Bohinja se bodo mladi jadralci v razredu »optimist« 19. t.m. udeležili področne regate v Tržaškem zalivu, 25. in 26. t.m. pa področne regate v Izoli. Peterica jadralcev v tem razredu bo od 8. do 12. septembra v Benetkah, kjer bo italijansko jadralno prvenstvo, veljavno za pokal AICO.
Sirenin tradicionalni praznik
V soboto, 18. in nedeljo, 19. t.m. bo Sirena priredila svoj tradicionalni praznik, »kalamarado«. V soboto se bo praznik pričel ob 16. uri, dve uri kasneje pa bo regata veteranov na »optimistih«. V nedeljo ob 19. uri bo nastop čarodeja,- Na sporedu je še bogata loterija, oba večera pa bo popestril ansambel Taims. (A.D.)
Deževno vreme je te dni marsikomu prekrižalo račune. Tudi bazoviška Zarja je morala nekoliko spremeniti program svojega športnega praznika. Pričeti bi se bil moral že sinoči, a pod silo razmer bo v torek in sredo, nadaljeval pa se bo v soboto, 18., in nedeljo, 19. t.m. V torek se bo praznik pričel okrog 18. ure z odprtjem kioskov. Občinstvo bo zabaval ansambel Toneta Kmetca, v soboto in nedeljo pa ansambel Arics.
V okviru praznika bodo že jutri priredili tudi balinarski turnir, na katerem se bo pomerilo dvanajst e-kip iz zamejstva in matične domovine. Zarja bo nastopila z dvema e-kipama, ostali pa z eno: Kraški dom (Repen), Gaja (Padriče - Gropada), Zarja (Ljubljana), Medvode, Brinj (Povir), Draga (Orlek), Jadran (topel je), Zeleno jezero (Dobravlje), Modri val (Koper), Repentabor (Dol). Turnir se bo pričel ob 8. uri z izločilnimi tekmami v Bazovici in
na Padričah. Finale bo v Bazovici, kjer bo tudi nagrajevanje. Le v primeru res zelo slabega vremena bi turnir odložili, in sicer na soboto, 18. t.m.
•	NA MEDNARODNEM ATLETSKEM mitingu, ki bo v sredo v Via-reggiu, bo nastopila tudi Sara Simeoni, prvič v zgodovini italijanskih mitingov pa sta svojo prisotnost zagotovili tudi albanski tekmovalki.
•	V KRAJU ISTRA (Varese) bo da nes kolesarska dirka »treh vareških dolin«, veljavna tudi kot četrta preizkušnja pred svetovnim prvenstvom. Največje pričakovanje vlada za nastop Contini ja in Saronnija.
•	PRIJATELJSKE NOGOMETNE
pred prvenstvene tekme si sledijo kot na tekočem traku. Nekaj izidov : Perugia - Lazio 1:1, Como - Sondrio 4:0, Ospit aletto - Campobasso 1:1, Pro Patria - Cagliari 1:1, Fiorentina - Novara 2:0, Brescia - Cremonese 2:1, Lucchese - Milan 1:0, Fluminense - Ascoli 2:0.
MOTOCIKLIZEM
Sarron že prvak
ANERSTOP — Na dirki za VN ske, predzadnji preizkušnji sveto ^ motociklističnega prvenstva, j®,Y. odredu do 250 ccm včeraj zmagal / ni Nemec Herweh, vendar ima a_ uvrščeni Francoz Sarron že ma^rSt,ii tično svetovni naslov v žepu-
reaD-
red: 1. Herweh (ZRN massa 2. Sarron (Fr. - yamaha) ; 3-,	j.
(Švi.) yamaha. Skupna lestvic ■ Sarron 109 točk; 2. Herweh 85; -U 5. vado (Ven.) 65; 4. Pons (ŠpJ Mang (ZRN) 58.	^
Danes basta na vrsti dirki do ^ in 500 ccm. V razredu 125 ccm J gaj-na včerajšnjih poskusnih	I)red
hitrejši Francoz Solini (MBA;	7^
Lazzarinijem (It. - garetti), v_ r ,((Se-do 500 ccm pa je najboljši čas 1 . jjjo gel Haslam (VB - honda) ;	-
Roche (Fr. honda), Lawson	;
yamaha), Mamola (ZDA -	-
Gardner (Avs. - honda) ; S hecne gj-suzuki) ; Uncini (It. - suzuki), j . nea (VB - suzuki) ; De Radigues honda) ; Ferrari (It. - yamaha;-
Nedelja, 12. avgusta 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9-30 Olimpijske igre
11.00	Maša
11.55 Praznični dan “15 Zelena črta
13.00	Poletni maraton:
Natalia Makarova - 2. del
J3.30 Dnevnik
13.45 L’ala o la coscia? - film
Igrajo Louis De Funès, Michel Coluche, Julien Guiomar 15.25 n ritorno di Casanova - 2. in zadnji del
b.20 Ispra : Kolesarstvo 17 °0 TV 1 - poleti
All'ombra, ragazzi - glasbena . oddaja o.OO Olimpijske igre _ Vremenska napoved 20-00 Dnevnik
20-00 Nelson - TV priredba »Dovere« - 3. epizoda 2^-25 Hit Parade ^ 00 Dnevnik 4510 Olimpajske igre
Drugi kanal
11-00 Liederistica - 2. oddaja
Stanislaw Moniuszko in Karol i, Szimanowski •30 H grande seduttore - film Igrajo Femandel, Carmen Se-villa, Emo Crisa “.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri •15 Due e simpatia li 4o I"3 bnea d’ombra - TV priredba -40 Una voce... una donna
Anna Fougez: un mito fra due guerre
15.50	La capannóne
17.20 Una romantica avventura -film
Igrajo Assia Noris, Gino Cervi, Leonardo Cortese
18.40	Lady Madama - TV film Meteo 2
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.30	Criminal computer - 1. del TV priredbe
21.25	... e poi venne la festa - oddaja o folklori
22.15	Dnevnik 2 - Vesti
22.25	Dipingere con i numeri
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.30	- 18.00 Dnevnik 3 - Neposredni šport
18.00	Obisk papeža Janeza Paula II v Fanu
19.00	Dnevnik 3
19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.25	Jazz
20.00	Doris Norton
20.30	Šport in prireditve v Los Angelesu
20.30	Rim kliče Los Angeles
21.30	A luce rock:
Joan Baez, Crosby Stills, Nash & Young, Joni Mitchell, John Sebastian
22.40	Dnevnik 3
23.05 Filmska kamera in spomin
23.15	Macchie'e culore - oddaja z Massimom Ranierijem
00.25 Speciale Orecchi occhio:
Enrico Nascimbeni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
'•10 Teletekst
li do do. 13-40 Olimpijske igre U ic V^Pijski pregled 1 19 K àUctika 19 žd S,lsanka 19 JV in Radio nocoj
2oiv. I/°Pagandna oddaja 21 ne Sabriiel - TV nadalj. Nadnacionalne družbe: Računalniki in nepismenost -reportaža
čeprav velike korporacije po svetu razpečavajo blago, kapi r*I in tehnologijo ter prispeva-J*. k rasti skupne gospodarske dejavnosti v mnogih deželah, sta znižanje življenjske ravni in rast brezposelnosti posledica njihovega delovanja. Korpora nija in revne države imajo raz učne, celo nasprotujoče si in-crese, prednostne cilje in po “ebe. To je tudi razumljivo, saj erazvite države ostajajo pod-rejene svetovnemu trgu ali trž-* moči nadnacionalnega siste ma. To tržišče in ta moč osta-jata zunaj dosega njihovega sjmzorovanja Nadnacionalni si-tem je samo internacionaliziral ^ Enakopravnost, ki obstaja med
načrtnim in tržnim sistemom v razvitih deželah. Kako to deluje na konkretnih primerih dežel nerazvitega sveta govori nocojšnja, zadnja oddaja iz tega
rikla
21.35 Poročila
21.30	Jazz na ekranu:
Kvartet Andreja Amola
22.05 Olimpijske igre - Ritmična gimnastika
Koper
00.55 Olimpijske igre Atletika 04.55 Boks
07.30	Nogomet 9.20 Boks
11.40 Vaterpolo
13.45	Olimpijski pregled 15.20 Atletika
19.15 Risanke
19.30	Nogomet
21.00	Dario Diviachi predstavlja : Manfred Mann’s Earth Band
21.30	čas v sliki
22.00	Olimpijske igre
Zagreb
7.30 do 19.30 Olimpijske igre
19.30	Dnevnik
20.00	Gabrijel - TV nadalj.
21.45	Dnevnik
22.05 Olimpijske igre
ZASEBNE POSTAJE
8 30 a?NALE 5
51Ce - TV film
parV Tyler Moore - TV film 10.45	- TV film
13.00	s.. 1215 šPort
14.00	^[classifica Show
15.00	f°jak - TV film
strano mondo di Daisy Clo-
17.00	n . " fHm
19.00 ? Ja5*r° di Bagdad - film 19.30 R"efferson - TV film 20.25	- TV film
t,. vffa’ gli amori e le avvenire del barone Von Der Trenk
32.25 ?ada)j-
............
Pirata e la principessa
23.25 n°v? Boat - TV film
film
9.15 ^teouattro
9ia risSnd° il ritomo di papà "
fi	- risanka
*50 Sfamici - risanka Ji-45 ^tasQJandia - TV film 215 H mCUori in affitto - TV film
«Cg00 m“ld° di « -
}?1° lV,ntBlazers - risanka ‘3.30 jč°nfovideo
14.45 to^nC<TV S°laZZÌ tovestiga" *8'l0 |	del Padrino - nadalj.
k TV fM atori dell’idolo d’oro -,-30 rJ /lLtn
TV film
^'25 Chi PUori in affitto""'TV film 2?25	; TV film
o ’80 vSSf- Angels - TV fil 4 '45 Due^J Pfr vivere - film 110 al sole - film
8.30 pAL|A 1 * P^agnifi,
eo dottor Dolittle -
*2*^ Angeli6 ,de’ Comanches - film Vokmti - TV film
10.15 Laanka
13.00	H mio amico Arnold - TV film
14.00	Deejay Televisdon
16.15 Quelle meravigliose ragazze di Dallas - film
17.45	L’uomo di Singapore - TV film
18.45	Kung-Fu - TV film 19.40 II circo di Sbirulino 20.25 Autostop
22.30	La signora dell’auto con gli occhiali e un fucile - film
00.15 Una storia allucinante - film
TELEPADOVA
14.00	Mechander robot - risanka
14.45	II ladro di Parigi - film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Bonanza - TV film
18.30	Mechander Robot - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Mama Linda - TV film
20.20 L’enigma delle due sorelle -2. del TV nadalj.
22.00	Cerco il mio amore - TV film
23.00	Doc Elliot - TV film
23.30	9 ore per Rama - film
TRIVENETA
14.30	Cosi finisce la nostra notte -film
16.30	TV film
17.30	Dr. Wedmann - TV film
18.00	Show musicale
18.30	Sloane - TV film
19.30	Šport
20.30	Non scherzare con le donne -film
22.30	Doomwatch i mostri del 2001 -film
TELEFRIULI
14.30	Ho sposato un demonio - film
16.00	F.B.I. - TV film
17.00	Cessate il fuoco - film
19.00	Cara a cara - TV film 20.25 Paul and Michelle - film
22.00	Šport
23.30	La lunga faida - film
Ponedeljek, 13. avgusta 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.30	Olimpijske igre
13.00	Po etni maraton :
Natalia Makarova
13.30	Dnevnik
13.45 Ascensore per il patibolo - film Maurice Ronet, Georges Poujou-ly, Jeanne Moreau 15.10 Roma in saccoccia - 1. del
16.05	Tutti in pista nel sesto continente - 6. oddaja
16.30	L’amico Gipsy TV film
17.00	Jessica Novak - TV film
17.50 Avventure, disavventure e a-mori di Nero, cane di leva -risanka
18.05	Al Paradise - glasbena oddaja .
19.40	Almanah in vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Orizzonte perduto - film Igrajo Peter Finch, Liv Ul-mann, Sally Kellerman
22.30	Dnevnik
22.40	Posebnosti Dnevnik 1 23.35 Dnevnik ,1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia:
Mandrin - 1. del
14.15	Questestate - kviz, glasba in posnetki
Teletattica - risanka L’amico cavallo - dokumentarec Atlas Ufo Robot - risanka
Ljubljana
13.55 Poročila
14.00	Olimpijske igre - jahanje
14.40 Propagandna oddaja
14.45	Zaključek olimpijskih iger in maraton
18.45	Zgodbe iz nepričave - otroška oddaja
19.30 Dnevnik I
20.00	Erigon - predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Iz Primorskega dramskega gledališča bomo prenašali dramo mlajšega makedonskega pesnika in dramatika Jordana Plev-neša »ERIGON«.
Drama, ki se dogaja v Parizu, ima dva glavna junaka: prvi je nekdanji veliki balkanski i-gralec, emigrant, ustanovitelj potujočega gledališča Nekrolog M, ki deluje v času pariške mirovne konference, ko je bil svet zadnjikrat legalno razdeljen ; sedaj le še živo truplo v bolnišnici za onemogle, medtem ko so njegovi otroci, razseljeni po vzhodnoevropskih državah, brez pravic in možnosti, da se vrnejo v svojo domovino.
Drugi junak je pes — canis lu-
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Alice TV film
10.00	Phyllis - TV film
10.30	Daniele nella gabbia dell'orso -film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	In casa Lawrence - TV firn
14.25	Menzogna - film
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baratta - TV film
20.25	Gli ammutinati del Bounty -film
23.35 Love Boat - TV film 00.35 Šport
RETEQUATTRO
9.15 Aspettando il ritomo di papà -risanka
9.30	Blue Noah - risanka
10.10	Magia - TV novela
10.50	Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film
12.15	II magico mondo di Gigi - ri sanka
12.40 Star Blazers - risanka
13.10	Pran to video
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	La doppia vita di Carlo Letner-film
17.00	Scooby Doo - risanka
17.30	Giatrus - risanka
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	La montagna del dio cannibale -film
22.20	Rosa shocking - varjetejski program
23.20	La tratta delle bianche - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	La furia umana - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
17.10	Centomila dollari - film Igrajo Assia Noris, Amedeo Naz-zari, Lauro Gazzolo
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Lady Madama - TV film Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Aniuta - balet po delu A. Čehova
21.40	Dnevnik 2 - Vesti
21.50	Kronike
22.50	Nabožna oddaja
23.20 II brivido de l’imprevisto - TV film
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.25 L’altro suono:
Blues - 4. oddaja
20.00	Šola in vzgoja:
18. dinastija: Echnaton -, 2. del
20.30	Šport in prireditve v Los Angelesu
Rim kliče Los Angeles
21.30	Šola in vzgoja :
Jadranje
22.00	Amerika v letih 30 Od krize do obnove
22.55 Dnevnik 3
23.20 Filmska kamera in spomin
23.30	Speciale Orecchi occhio:
Ernesto Bassignano
TELEVIZIJA
pus macedonicus. Čeprav ga posvoji lastnica zavoda za umivanje mrličev, je pogubljen na evropskem kongresu pasjih pravic in svoboščin.
Junaka sta, čeprav v dveh podobah, pravzaprav eno samo človeško bitje — bitje v pregnanstvu.
Koper
13.30 Odprta meja
V današnji odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
REZIJA — Praznik emigrantov TRST — Obisk predsednika ERSA pri Kmečki zvezi OPČINE — Tabor 84 GORICA — Zdravstveni okraji GRADEŽ — Baletni tečaj
14.00 Olimpijske igre - jahanje 14.45 Zaključek olimpijskih iger in maraton 19.15 Risanke 19.30 TVD stičišče 19.50 Notranje prečiščenje - dokumentarec
20.20 Olimpijske igre - zaključek TVD vse danes Zeit im Bild - Čas v sliki
POSTAJE
Piccole donne - risanka L’uccellino azzurro - risanka
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV firn
16.00	Bim Bum Barn Bryger - risanka Rocky Joe - risanka L’uccellino azzurro - risanka
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film 20.25 II lungo addio - film
22.30	New York, New York - TV film
23.30	Dillinger è morto - film
TELEPADOVA
13.00	Risanka
14.00	Marna Linda - TV firn
14.45	Gli emigranti - nadalj.
15.30	Cara a cara - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Sam, il ragazzo del West - risanka
18.30	Mechander Robot - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Mama Linda - TV film
20.20 L’enigma delle due sorelle -3. del nadalj.
22.00	L’alibi - film
23.00	Lancer - TV film
23.30	Nemico amato - film
TRIVENETA
11.30	L’incredibile dottor Hogg - TV film
12.45	Sloane - TV film
14.00	Risanka
17.00	Šport
20.30	Gli specialisti - film
22.00	L'incredibile dottor Hogg - TV film
22.30	Film
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara - TV film
15.45	La città atomica - film
17.15	Starzinger - risanka
17.50	Angie Girl - risanka
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	L’ora di Hitchcock
21.00	Poročila
21.30	La lotta del sesso 6 milioni di anni fa - film
23.00	Šport
RADIO
Nedelja, 12. avgusta 1984
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.45 -
13.00	Nedeljska matineja ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Kukavičji Mihec«; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	»Toč ali kabaret za pasje dni«; 13.20 Glasba po željah 14.10 - 19.00 Nedeljski popoldanski zbornik; 14.10 Kulturna srečanja; 15.00 Na počitnicah; 16.00 Turizem - vmes: Glasbene dimenzije; 17.00 Klasični album; 18.00 Igrali so jih v Narodnem domu: Fran Šaleški Finžgar: »Divji lovec«. »Narodni igrokaz«.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW — Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz.
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Radijski koledar. Prometni servis, Ekonomska priporočila; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku... Brioni ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska igra: O-brtniki; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz.
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Cucianovi dopisniki; 10.00 Olimpijske igre; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Popevka tedna; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Kaj je novega ; 16.00 Glasbena oddaja ; 17.45 Najnovejše plošče; 19.30 Športna nedelja ; 20.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 13. avgusta 1984
RADIO TRST A
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 9.00 Otroški kotiček; 9.40 Film; 10.10 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana ; 11.35 -13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: »Sanja«; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij : baskovski zbor »Eski-faia« iz Hondarribie v Španiji, ki ga vodi Xavier Sagrado, na lanskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (31), »Ferlugi in 3 društva z imenom Višava«; 16.00 Plesna ura sede, Glasbeni Usti; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Monografija, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper; 14.00 Novosti iz naše diskoteke, Objave, EP; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Glasbene aktualnosti ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program ; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
7.45	Grand prix; 9.00 Štirje koraki;
9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Cucianovi dopisniki ;	10.00 Olimpijada ;	10.10
Program za otroke; 10.35 Vrtiljak;
10.45	Popevka tedna; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Salotto mercedes; 12.00 Glasba po željah ; 13.30 Popoldanski program ; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 18.00 It’s only rock; 20.00 Zaključek.
JUGOSLOVANSKA
ZASEBNE
TPK SIRENA
priredi 18. in 19. avgusta
na zasutem zemljišču v Barkov-ljah svoj tradicionalni praznik
KALAMARADO
Pričetek v soboto ob 16. uri. Ob 18. uri REGATA VETERANOV NA OPTIMISTIH.
V nedeljo ob 19. uri nastop čarodeja.
Na sporedu še bogata loterija. Oba večera bo popestril ansambel TAIMS.
gledališča
VERDI
Še danes. 12. t.m., bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984.
Danes, 12. avgusta, ob 20.30 zadnja predstava operete »Frasquita« F. Lebarja. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Hala Tivoli - Velika dvorana
V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Mai-den.
kino
Ariston 21.15 »Zelig«. Mia Farrow, Woo-dy Allen.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 16.30 — 22.15 »Agente 007 - Missione Goldfinger«.
V	ponedeljek isti film ob 18.00. Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15
»Superblue erotic movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V	ponedeljek ob 15.00 — 22.00 »II cal do letto della vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Champagne in paradiso«.
V	ponedeljek ob 15.00 — 22.00 »Super blue erotic movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Fantasmi«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Cocktail per un cadavere«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »I compari - Noi siamo tuo padre«. R. Richard in G. Depardieu.
Aurora 15.30 — 22.00 »I predatori dell’arca perduta«.
Capitol 17.30 - 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Cujo«. Režija S. King. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere Zaprto.
Radio 15.30 — 21.30 »Take off«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Ai confini della realtà«. S. Spielberg, J. Landis, J. Dante, G. Miller.
razna obvestila
Ob priliki Velikega šmarna bo na Repentabru deloval od danes, 12. t.m., do vključno 16. t.m. kiosk s pijačo in jedačo. Poleg domačega vina bo še surov in pečen pršut, ovčji sir in na sam praznik, 15. avgusta, domači štruklji.
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI obvešča, da je sedež v Ul. Crispi 3 zaprt do 31. avgusta zaradi letnih počitnic.
Zveza vojnih invalidov obvešča svoje članstvo, da je urad zaprt do 20. avgusta.
mali oglasi
telefon 040 - 77527S
Sekcija VZPI — AMPI BOLJUNEC 11., 12. in 13. avgusta na Gorici v Boljuncu
4. PARTIZANSKI POLETNI PRAZNIK
Vsak dan odprtje kioskov ob 16. uri
Danes, 12. avgusta, ob 18. uri spominska svečanost in kulturni program nato PLES z ansamblom POMLAD, jutri bodo igrali VESELI GODCI.
Na voljo specialitete, dobro založeni kioski in domača kapljica
Tržaška
knjigarna
sporoča, da bo v torek, 14. avgu sta, zaprta za kratek počitek.
Danes, NEDELJA, 12. avgusta KLARA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 21.11 in zatone ob 6.23.
Jutri, PONEDELJEK, 13. avgusta LILIJANA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17,3 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 95-odstotna, dežja je padlo 19,6 mm, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giada Mastronuzzi, Marta Poloniato, Daniel Croscili, Giorgia Zecchini, Anja Zobin.
UMRLI SO: 81-letna Fiore Budica vd. Deschi, 64-letni Rinaldo Cortese, 72-letna Maria Hlača, 78-letna Maria Miranda Vanisco vd. Grieco, 85-letna Antonia Calzi vd. Cok, 46-letni Emilio Emili, 83-letna Carlotta Gustincich, 78-letna Angela Boz, 87-letni Stanislao Maruncich, 49-letni Bruno Gracogna.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
razstave
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20. skupinska grafična razstava 10 grafičnih mojstrov.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
8. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV. Ogled razstave do 15. avgusta od 16. ure dalje.
V	tržaški občinski galeriji je odprl razstavo svojih akvarelov goriški rojak Andrej Košič. Razstavljal bo do 18. t.m.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel, 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	46	35	44	77	27
CAGLIARI	15	70	66	25	77
FIRENCE	74	18	72	69	75
GENOVA	8	24	85	31	53
MILAN	42	70	49	36	80
NEAPELJ	69	9	77	15	58
PALERMO	19	il!	80	50	77
RIM	11	21	58	20	5
TURIN	78	70	41	88	82
BENETKE	32	44	17	81	54
ENALOTTO
X	1 2	1X2	112	XII
KVOTE :
12	—	22.121.000	lir
11	—	597.200	lir
10	—	62.000	lir
čestitke
Te dni je praznoval 50 let ERMINIJ KURET iz Ricmanj. Ob tem jubileju mu čestita SKD Slavec.
OSMICO odpre danes Karlo Škabar v Velikem Repnu št. 23. Toči teran in belo vino.
GOSPA s prakso nudi pomoč podnevi in/ali ponoči starejši osebi. Tel. na št 574-423
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik november '82, prevoženih 25.000 km. Tel. 040/825-051 v večernih urah.
OSMICO ima Milko Cibic na Proseku. Toči dobro belo in črno vino.
PRODAM motor moto Morini 250, prevoženih 12.000 km, 1.200.000 lir. Tel. na št. 226-517.
PRODAM pisalni stroj Olivetti Studio 46. Tel. 0481/30890 v večernih urah.
PRODAM prikolico Roller s štirimi prostori v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 0481/30890 v večernih urah.
PRODAM Opel Kadett/1200, 1. 1980, v zelo dobrem stanju. Tel. 280-579.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972.
17-18-LETNEGA VAJENCA za mizarsko delo z dobro voljo do dela iščemo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Vajenec«.
PRODAM briško vino v steklenkah po 50 litrov po ugodni ceni. Darinko Ter-pin - števerjan.
KOMPJUTER Commodore VIC 20, regi-strator, jojstik, 55 programov, 2 knjigi navodil, po nizki ceni takoj prodam zaradi preskoka na višji sistem. Tel. 0481/82880 od 19. do 20. ure.
37-LETNI SLIKAR KIPAR bi rad spo: znal osebe, ki ljubijo umetnost, da bi poglobil znanje. Tel. št. 040/566-249 -Giorgio.
ŠKRK BORIS ima osmico »Pod lipo« v Repnu 130.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna Ul. 44. Opčine - Trst.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roeeettl) TRST	Telefon 77-29-96
OBVESTILO
Zaradi predčasnega zaključka redakcije ob 15. avgustu bomo v torek, 14. avgusta., sprejemali razna obvestila in objave najkasneje do 12. ure, osmrtnice in sožalja pa do 15. ure.
SEPTEMBER
s potovalnim uradom »Aurora«
Vsako nedeljo in torek na BRIONE. Cena 58.000 lir.
Od 26. avgusta do 2. septembra in od 2. septembra do 9. septembra na MALI LOŠINJ. Cena 195.000 lir.
Od 15. do 19. septembra v BUDIMPEŠTO. Cena 272.000 lir.
Od 16. do 20. septembra na otok RAB. Cena 143.000 lir.
Od 19. do 26. septembra v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena 795.000 lir.
Od 25. septembra do 2. oktobra — KLASIČNA GRČIJA. Cena 726.000 lir Od 5. do 10. oktobra — MADRID in ANDALUZIJA. Cena 625.000 lir. 6. in 7. oktobra na PLITVIČKA JEZERA. Cena 80.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Cicerone 4 — telefon 60261.
včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
valmar
Prodajni center tekstila za opremo doma
TRST - Ulica Udine 11	Telet. 040-422662
AXoitxos*
AeWe

V>°
POPUSTI in POSEBNE PONUDBE
obv. občini 10/7/84
TONE SVETINA
Med nebom
in peklom
____________218._____________
Ko so za silo urediti taborišče, se je od Snežnika pripodila nevihta. Nebo se je stemnilo, ognjene kače so parale oblake, da jih je ob vsakem blisku slepilo, ulila se je ploha. Stisnjeni drug k drugemu so opazovali bele zavese dežja, ki so šibale listje, in prisluškovali rohnenju, ki ni hotelo pojenjati.
Čeprav je pršelo po njih in je voda drla poleg ležišč, so bili srečni v svojem bornem zavetju.
Z začudenjem so gledali, kako se nebo svetli. Dež je prenehal, oblaki so se pretrgali in razkošno rumena svetloba je presvetlila oprano drevje. V kotlu pod njimi je pivkala srna, vabljivo in presunljivo, saj je bil čas ljubezni. Živali se ne menijo za človeške probleme in živijo dalje kot milijone let prej. Samo ljudje so pod nakovalom sprememb, pod težo umorov, v zanki, ki jo polagajo sami sebi za vrat. Kdo vse to vodi? se je spraševal Smeli pred smrtjo. Mati je imela za vse, kar se je dogajalo, na ustih boga in božjo voljo...
Frane je bil tih in otožen. Spominjal se je svoje Katarine, o kateri ni bilo nobenega glasu. Izginila je v italijanskih taboriščih in zaporih. Ljubezen pa mu je ostala. Večkrat ga je obiskovala v sanjah, zato je upal, da še živi in misli nanj, saj je za tisto, kar sta drug drugemu obetala, vredno vztrajati in se boriti in čakati.
Vztrajati in upati — to jih je učila mati. Po tem so se ravnali vsi člani družine, tudi mlajši. Frane jih je obiskal v četi, toda našel je samo Edvina z mitraljezom in Lojzeta, vse druge je razkropila ofenziva.
V nekaj dneh miru so se dobro naspali in si opomogli. Osojnik je poročal, da nekatere italijanske enote že zapuščajo gozdove, vendar prihajajo druge. Karlu je mirovanje presedalo. Frane mu je pomagal razgibavati roko, da bi bila uporabna za borbo.
Karlo je ostajal v taborišču, Frane in Urban pa sta v bližnjih vaseh in zaselkih obnavljala raztrgane zveze in ustanavljala nove. Teror nad ljudmi je bil hud, za najmanjši sum sodelovanja s partizanstvom je bila predvidena deportacija v taborišče, jetniška kalvarija.
Ko sta se Frane in Urban nekega popoldneva bližala svoji rojstni vasi, sta zagledala kolono skvadri-stov. Hodili so v gosjem redu. Spredaj, takoj za predhodnico, so ob dveh vojakih, ki sta nosila lahki strojnici, peljali dva otroka, dečka in deklico. Frane je stisnil zobe. Otroka sta hodila plašno kot dve ptici, ki so jima postrigli peruti. Takoj je spoznal sestrico Vero v rožnatem krilu, ki ga ji je to nesrečno pomlad sešila mati. Svetlolasi Janezek je bil kot pastirček v platnenih hlačah.
Kako rad bi se jima javil, pa se ni smel... Pritajena v grmovju sta čakala, da je šla kolona naprej, komaj petdeset metrov od njiju. Zvečer sta brata v hiši na robu vasi izvedela, da Lahi ne gredo nikamor brez otrok, vedno ju imajo s seboj za ščit, da jih ne bi napadli partizani.
Čeprav je bilo nevarno, sta Lojze in Frane obiskala župnika Sirka. Spričo vsega, kar se je zgodilo, je bil mož preplašen. Aktivistično delo je bilo z ustanovitvijo postojanke v vasi omrtvičeno, fašisti so oprezali za vsakim, ki se je odmaknil od vasi, kdor pa je imel opravke v dolini, je moral imeti posebno pre-
pustnico. Ljudje, ki so ostali, so se zgrnili okoli kve in župnika, ni jim preostalo nič drugega. ^no
so, da bi kmalu prišel preobrat, v katerega so u
verjeli. Župnik Sirk si je iz svetega pisma izbiral P
»Prepričan sem
nasedla ljubljanskemu škofu, ki
podpira
vab1
premal^
okupatorje in začenja bratomorno vojno. Se zdi, gospod župnik, da nas je Slovencev r primarno preveč sovražnikov, da bi se uničevan seboj? Kot komunist vam povem, da vera ni v g»j nosti; v nevarnosti pa je naš nacionalni obstoj-se razumeva, kajne?«
like, ki so z njegovim dvoumnim namigovanjem .fl
ohf»'
je treba vztrajati
n j ale ljudem vero in upanje,
čakati.	g
Župnik jima je brž postregel 's kruhom, slan ^ in vinom. Pri zagrnjenem oknu so se pogovarjali 0 svitu trepetajoče sveče. Povedala sta mu, da K ^ želi, da bi se zavzel za Verico in Janezka in d ,g
jima v teh težkih urah stal ob strani. Edino on , lahko obiskoval in govoril z njima. Toliko ju )e ^ej miril, da sta nehala jokati, verjela sta, da bosta ali prej rešena kot Jože in Pavle.	gS
»Frane, nekaj imam na srcu,« je dejal župnik ^ zaskrbljen in nemočen. »Govori s Karlom, morah -e boste pomagati. Zvedeli smo, da Italijani onstran s pomočjo duhovščine ustanavljajo protikomunis ,g milico ali belo gardo, kot so te oborožene forif1 u(ji krstili ljudje. Zdaj namigujejo, da bi se morah y mi, duhovniki na Primorskem vključiti v boj P p komunizmu. Čez nekaj dni bo v dekaniji sestane ga bosta vodila škofov zastopnik in neklo lZ
bliane“	-k k on'
»Nevarna stvar,« je dejal Frane, ko je župni* yj čal. Nekaj trenutkov sta viseli med njimi zadreg tesnoba, potem pa je Frane nadaljeval:
da primorska duhovščin-..
1
Deževno vreme preganja turiste počitnice gredo kljub temu naprej
V Gradežu izvolijo naj lepšo v FJK
Turističnim operaterjem letos trda Prede, že itak so tožili, da je letos ?lanj turistov kot v prejšnjih letih. To se zlasti v Lagnami. V Gradežu so bi-1 sicer bolj optimistični, saj so nam Povedali, da se je v juliju in prvih avgusta stanje popravilo, to v hotelih, kjer so zabeležili nekaj več uristov kot lani (ne smemo pozabi-da so lani zabeležili občutljiv pa oc), vendar pa je bilo manj ljudi kampih. Sicer pa so nam nekateri gostinci potožili, da bo dohodek letos Jpojsi od tistega v prejšnjih letih, aJti ljudje porabijo manj v izvense-^ki porabi.
Goriški slovenski kramar nam je tu-‘ Povedal, da bo njegova letošnja sožona v Lignanu, Jesolu, Caorlah ^gativna, precej slabša od prejšnjih. rjOSa Slovenka, ki ima poleti odprto Sovino predmetov za kopanje in son-nrii!J0 v Lignanu, nam je dejala, da ima ta posel, ni bil zanjo še "dar tako negativen.
Avgustovski nalivi so dodali svoje, i ^Ps.ki in avstrijski turisti so en dan Jrfdi in si ogledali trgovine v leto-včt^1- ^ bližnja mesta. V petek in , oraj pa so trumoma zbežali proti Ob izstopu avtoceste pri Vidici ^ bila kolona vozil dolga sedem ^ometrov. Vrste so se ponavljale vzstopu na avtocesto proti Kamiji
in potem še na mejnem prehodu na Trbižu. Kaj takega nismo sredi avgusta še doživeli. Gospodarskim težavam 'f industrijskih mestih se bodo pridružile še tiste v turističnih krajih.
Kljub vsemu pa turistična sezona gre dalje in upati je le, da se bo v prihodnjih dneh vreme izboljšalo. Največ upanja v to imajo v Gradežu, ne le zato da bi napolnili hotele ter plažo, marveč tudi zaradi v torek zvečer napovedane že tradicionalne izvolitve najlepše v deželi Furlanija-Julijska krajina. Kdo bo letošnja Miss? V zadnjih tednih so kandidatke za ta naslov volili v raznih krajih naše dežele. Seveda gre za prikupne mladenke, ki bodo v torek zvečer pokazale vse svoje spretnosti, da bi si pridobile nekaj slave. Običajno se svečanost izvolitve vrši v Parco delle rose, prelepem parku znotraj gradeške plaže. Na svečanost pride vedno po nekaj tisoč ljudi. Letos bo za popestritev spektakla poskrbela tudi znana filmska igralka Barbara Bouchet. Tudi zaradi nje, da hi jo videli od blizu se izplača iti v torek zvečer v Gradež. Seveda bo prireditev najbolj uspela če bo vreme lepo, kajti v zaprtem prostoru ta slavnost izgubi na veljavi.
Gradež je v teh poletnih dneh prava atrakcija ne le za tiste, ki si že-
le morja in sonca (seveda če to pokuka iz oblakov) marveč tudi zaradi številnih kulturnih in zabavnih prireditev. Goričanov je v tem mestu zelo veliko.
Kdor ostaja doma pa ima na voljo poletne Sagre in podobne prireditve. V slovenskih vaseh v teh dneh takih prireditev ne bo, saj so jih razna društva v velikem številu priredila v prejšnjih tednih in mesecih. Nekatera bodo seveda še prišla na vrsto. Je pa vredno omeniti praznik v go-riškem Podturnu, ki je že tradicionalen ob vsakoletnem Velikem šmarnu. Poleg običajne rekreacije, plesa in podobnega, bo tu danes popoldne s pričetkom ob 17. uri tudi že tradicionalno tekmovanje zvonarjev. Napovedan je prihod zvonarjev iz naše dežele, iz Slovenije ter iz Veneta. V prejšnjih letih so se zvonarji iz Slovenije lepo izkazali in večkrat dosegli prva mesta.
Sagre pa bodo seveda tudi v drugih krajih. Prometna policija s svoje strani opozarja voznike, naj šofirajo previdno, istočasno pa opozarja, da bo v tem tednu veliko več avtomobilov na cestah, kajti tistim, ki bodo šli na pot na krajše relacije je treba dodati tiste, ki se bodo vračaŽ ob polovici meseca ali ki bodo šele začeli svoje počitnice.
Ronke do mednarodne vloge z razširitvijo letališča
Deželno letališče v Ronkali bo v prihodnjih letih dobilo vse pomembnejšo vlogo, tudi v mednarodnem pogledu, kot idealna točka za povezave s Srednjo Evropo. V načrtih konzorcija, ki upravlja letališče, imajo obsežna de la za razširitev in povečanje kapacitete letališča za skupnih osem milijard lir.
Letališče že razpolaga z dolgo pristajalno stezo, ki je s svojimi 3.000 metri dolžine primerna tudi za pristajanje večjih letal. Tej zmogljivosti pristajališča pa ne odgovarjajo druge letališke naprave, ki so pred nekaj dnevi, ob začasnem zaprtju prometa na letališču v Benetkah s preusmeritvijo letal v Ronke, pokazale, da letališče, kakršno je danes, ne more sprejemati toliko povečanega prometa.
Deže na uprava je že pred časom dodelila letališkemu konzorciju 4 milijarde lir (dve za leto 1985 in dve za 1986), ki bodo namenjene razširitvi ploščadi za parkiranje in premikanje letal pred vzletam in po pristanku. Ploščad meri danes 22 tisoč kvadratnih metrov, razširili pa naj bi jo na 40 tisoč. Poleg tega bodo z deželnim prispevkom povečali zmogljivosti za premikanje tovornega prometa.
Če so ta dela šele v načrtu, pa bodo že septembra odprli obnovljeno halo za odhode. Njeno zmogljivost so podvojili in bo razdeljena v dva ločena dela, za državne in mednarodne odhode. S tem bodo končno odpravljene težave, ki so se pojavljale vsakokrat, ko je čarterski polet časovno
Danes odprtje lova v goriški pokrajini
za 37
Prepeli,
vrst ptičev, od vrabca do
^janc*’ 0(1 grlice do kosa, škorca,
Kih"J1ca’ deževnika, vrane in dru-«d danes pričenjajo težki časi:
itiet?”"6 dalje goriški lovci lahko polu,;.}0 sv°ie puške proti 37 vrstam su, , ev. kot predvideva letošnji lov-
leto dovoljeno pobijanje lisic za ugotavljanje morebitne prisotnosti primerov stekline. V soboto, 18. t.m., se bo pričel lov na morju, ki se bo zaključil 10. marca prihodnje leto.
za* n^°*edar’ ki današnji dan določa je v Trt je lovske sezone. Druge div-
je " ,y	»CZ.UIHT.	ui«
dnovVa 1 se. L°d° lahko še nekaj teso i Premikale brezskrbno, vendar temb	šteti dnevi. Od 9. sep-
srn ;.Ta °° odprt lov na merjasca in
rvs.ii	Od 1 aUoKuo »n«i fo7Qna
in •
Pa se
Jem
oktobra na fazana, srno, od 1. novembra Pa zajca. Razen nekaterih iz-
Lovski koledar obsega še druga pravila za bolj urejen potek lova. Med drugim je prepovedano streljanje ob torkih in petkih, kot tudi streljanje v neposredni bližini naseljenih krajev. Za kršilce so predvidene denarne sankcije in v hujših primerih odvzem lovskega dovoljenja.
za. večino vrst ptičev lov
«JP* 31. junaurja in 1. marca, hau,'v, zaLljuček lova pa bo določil bora <ln° Predsednik deželnega od-
lov na srnjaka, ki je sredo S ( J dovoljen, se zaključi v ■ toedtem ko ostane skozi celo
Turistična agencija GOTOUR
priredi v soboto, 1. septembra, avtobusni izlet v Verono, kjer bo v areni izvedba opere
TOSCA
Agencija GOTOUR, Korzo Italia 205 — telefon 33019.
ENEL popravlja elektrovode: omejiti porabo v Gorici
Včeraj smo pisali, da bodo v teh dneh v Gorici težave z vodo. Prav pa je, da ponovno opozorimo naše bralce na možnost, da bo danes manjkala tudi elektrika. Družba ENEL je namreč današnji dan izbrala za nekatera nujna popravila na obeh vodih visoke napetosti, ki oskrbujeta naše mesto.
Z delom bodo pričeli navsezgodaj, predvidoma pa se bo zakljulo zvečer. Nadomestno električno energijo bo oskrbovala mala centrala v Straži-cah, nekaj pa je bodo preko pretvor-vika na Majnici »uvažali« iz bližnjega San Giovanni al Natisene. Kljub tem rešitvam bo seveda količina razpoložljive energije precej manjša kot navadno. Zato apelirajo na prebivalstvo, naj izklopi vse stroje z veliko porabo (pomivalnike in pralne stroje, električne bojlerje itd.) ter naj čimbolj štedi pri porabi.
Računajo, da bodo na tak način
lahko zajamčili vsakemu gospodinjstvu 200 voltov napetosti (namesto o bičajnih 220), kar je vsekakor dovolj, če poraba ne bo pretirana. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost krajših prekinitev.
Z avtom na barke
Slikovita nesreča brez žrtev, toda z veliko gmotno škodo, se je pripetila prejšnjo noč, okrog polštirih, v Gradežu. Zaradi hitrosti in spolzkega cestišča je A-112, ki ga je upravljal 27-letni Flavto Cordini iz Gra-deža, zavozil s ceste na pomol, od tod pa v morje. Avto pa ni prišel do vode, saj je obtičal na treh barkah, ki so bile zasidrane v portiču. Uničeni avto so iz nerodnega položaja izvlekli gasilci. Hudo poškodovani sta tudi dve jadrnici in motorni čoln.
Trgovine za veliki šmaren
titew^'.L'govin in drugih javnih sto-Kr»«..-	v orihnHniih Hm*h n^knlikn
v prihodnjih dneh nekoliko kega Zajen' zaradi praznovanja veii-yse , rnarna. Jutri, 13. avgusta, bodo iniaj0 ^v^ne odprte, tudi tiste, ki
Zapor«, n • c*an običajno tedensko do np' Pojutrišnjem, 14. avgusta, bo-" Prav tako
%0rn’"v. teko vse trgovine odprte. Vedno «T Xe^a- da bodo mesnice, kot Paldgo^d prazniki, odprte tudi v pobriti nr; 11 ,^asu. medtem ko bodo Veliki Prav'b kruha za dva dni. av8Usta srnaren bomo v sredo, 15. Sovin pjPrazn°vali z zaporo vseh tr-W^arne v°	predstavljajo cve-
Poldanst kl Lodo odprte samo v domovin k..Crn času. Velika večina tr-
tudi v četrtek vse trgovine zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo odprte dopoldne ter cvetličarn, ki bodo odprte dopoldne.
Brivci in frizerji bodo ta teden tri dni počivali: jutri, v sredo in v četrtek. Praznični umik bo v sredo veljal tudi za avtobuse, lekarne, banke in ostale javne storitve.
v četrtku z,aPrte tudi naslednji dan, n°Ve8a !L)i , Lm. Na podlagi župa-
^fiareč	izpred kakega leta je
Vanje mna ta dan prenešeno prazno-•«estnega patrona. Zato bodo
• V trčenju na križišču med Ul. Duca d’Aosta in Ul. Trento v Gorici sla se včeraj dopoldne, okrog 11. ure lažje ranili dve osebi. 32-letna Natalina Parentini iz Ronk je dobila nekaj odrgnin, zaradi katerih se bo morala zdraviti tri dni. V petih dneh bo zaradi dobljenih udarcev okreval 37-let-ni Antonio Tortora 'iz Tržiča.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel 72341
EKNOMEC
GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE —
REGISTRATORJI SWEDA
Pokopali so Ano Cotič
nimi deli je sodelovala tudi na razstavi v Kulturnem domu v Gorici.
Še zadnje čase, ko jo je bolezen že izčrpala, je Ana vztrajno kvačkala in s tem skušala oddaljiti žalostne misli in bolečine.	t
Ana je pustila v nas ve’iko praznino, toda njena modrost, ljubezen in dobrota nas bodo vedno spominjale nanjo.
5
včeraj-danes
Pred nekaj dnevi so v Sovodnjah pokopali Ano Cotič. Rodila se je v Sovodnjah dne 10.7.1906. Že v mladih letih je sodelovala pri vaških prosvetnih društvih. Med vojno je aktivno delovala pri OF in bila članica AFŽ. Po končani vojni je bila med člani društva Primorska zvezda.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Isabella Sgrana, Sara Medeossi, Manuel GrignoLo, Fedra Luzzi, Sara Serafino, William Beltram, Erika Buzzin.
aw!?_NANO mednarodno

ižpč

ifim
G°RICA
La Goriziana
S. R. L.

VIA D. D’AOSTA 180" - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Njena edina velika ljubezen je bila knjiga. Skrbno je več let vodila prvo sovodenjsko slovensko knjižnico. O-sebno se je srečala s slovenskim pisateljem Francetom Bevkom, ki je prišel v Sovodnje in jo tedaj seznanil z načinom katalogiranja knjig. Delo v knjižnici je še povečalo njeno ljubezen do branja. Zelo dobro je poznala stare navade, način življenja in ustna izročila domače vasi. K njej so prihajali sovodenjski srednješolci in višješolci, ki so iskali vire za razne raziskave. Tako naj omenim, da se je k njej zatekla tudi univerzitetna študentka, ko je pripravljala tezo in ji je Ana posredovala veliko dragocenega gradiva.
SMRTI: 69-letni električar Ireneo Miniassi, 84-letni upokojenec Emil Pahor, 85-letna upokojenka Caterina Višin tin vd. De Rosa, 78-letna upokojenka Severina Masau vd. Pascoli, 71-letni upokojenec Silvio Mazzoli, 71-letna upokojenka Bruna Grion, 81-letna upokojenka Marija Pavlin vd. Prisko. 89 letna gospodinja Ana A bramič vd. Šauli, 74-letni upokojenec Venceslao Gorian, 62-letni upokojenec Retro Destefani.
Ko so v Sovodnjah ustanovili folklorno skupino, je podrobno opisala stare goriško narodno nošo. Zelo spretna je bila v ročnih delih, predvsem v kvačkanju. Ob poimenovanju osnovne šole v Sovodnjah po domačinu pesniku Petru Butkoviču -Domnu, je skvačkala slovenski venec iz rdečih nageljnov, ki krasi pesnikov kip v šolskem poslopju. S svojimi roč-
OKLICI: delavec Giorgio Gurtner in uslužbenka Patrizia Marangon, u-službenec Gerlando Vinti in prodajalka Vania Besazza, uslužbenec Gianfranco Rozze in zdravica Giuseppina Bernardi, pismonoša Carlo Princi in brezposelna Irena Milena Miculan.
POROKE : elektrotehnik Franco Mi-locco in delavka Vittoria Cardegna, inštalater Fabrizio Polo in trgovka Romana Macus, avtoličar Renato Za-nin in prodajalka Cristina Gaier, trgovski potnik Ettore Namar in prodajalka Angela Rosana, delavec Livo Lorenzon in gospodinja Morena Lo Resti.
sovpadal z linijskim. Nova ha’a za odhode bo opremljena tudi z modernimi avtomatskimi napravami in kompjuterskim urejanjem prometa.
Skupno so ta dela stala približno dve milijardi lir. Za razširitev ronškega letališča bo prispevala tudi država in sicer z dvema milijardama, ki ju bodo uporabili — tako kot deželni prispevek — za razširitev manevrske ploščadi in za nekatera druga manjša dela.
Zmogljivosti naj tri se na tak način pri'agodile mednarodnim potrebam in omogočile v tem smislu pomembno vlogo letališča v Ronkah. Da se ta vloga res omogoči, pa je potrebno, da se čimprej odprejo nove zračne poti. Za koridor Ronke - Beljak je obrambno ministrstvo že umaknilo vojaški veto, medtem ko prisotnost vojaških naprav ob mejnem pasu še vedno preprečuje odprtje zračne poti Ronke -Miinchen.
razna obvestila
Pisarni SKGZ in Kmečke zveze v Ul. Malta 2 v Gorici bosta v ponedeljek, 13., in v torek, 14. avgusta, zaprti zaradi počitnic.
Pisarna obrtniške zveze Associazione provinciale artigiani v Ul. 24. maja 1 bo zaprta ta teden od ponedeljek, 13., do vključno četrtka, 10. avgusta. Ponovno bo pisarna odprta v petek, 17. avgusta.
Goriška kvestura je razpisala natečaj za mesto policijskega podkomisar-ja. Prošnje lahko vložijo vsi, ki niso starejši od 28 let in ki so diplomirali na pravni fakulteti ali na fakulteti za politične vede.
Šolsko skrbništvo obvešča, da je ministrstvo za šolstvo podaljšalo do 15. septembra rok za objavo dokonč-
nih pokrajinskih lestvic za suplente v višjih srednjih šolah za šolski leti 1984/85 in 1985/86.
Goriška državna knjižnica bo zaradi čiščenja in urejanja prostorov in knjižnih zbirk zaprta do 14. avgusta. V tem času bo delovala samo služba za izposajanje in vračanje knjig vsak dan od 10. do 11. ure.
kino
Gorica
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic. CORSO 16.00-22.00 »Harry and som«. Paul Newman.
VERDI Zaprto zaradi počitnic.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.30 »Vragolije Lassieja«;
16.30	- 20.30 »Smrtnonosna pot«. SVOBODA »Vragolije Lassieja»;
18.30—20.30 »Kariera policajke«. DESKLE 17.00 »Jerry išče delo«;
19.30	»Izjemna žena«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124
POGREBI
V PONEDELJEK Ob 9.30 Valerio Fior iz bolnišnice sv. Ivana od Boga v cerkev na Placu-to in r.<a glavno pokopališče.
prispevki
Ob 18. obletnici smrti pokojnega O-skarja Vižintina daruje družina 20.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah, v spomin na Ano Cotič darujejo Z alka Pelicon 5.000 lir, Jožef češčut 10.000 lir, Fani češčut 10.000 lir za kulturno društvo Sovodnje ter družina Tomšič 10.000 lir in družina Pelicon 20.000 lir za športno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Ane Cotič darujejo za Kulturni dom v Sovodnjah druž. Olge Florenin 30 tisoč lir, Elvira, Stanka in Frida 40 tisoč, druž. Janka in Darija Cotiča 40 tisoč; v isti namen darujeta Pavla in Tinca Pavletič 15 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah.
ZAHVALA
Ob pogrebnih svečanostih za pokojno
Ano Cotič
se zahvaljujemo vsem, ki so s svojo iskreno prisotnostjo počastili njen spomin. Zahvaljujemo se dr. Marjanu Cijanu za zdravniško pomoč, skrb in požrtvovalnost. Zahvala gre tudi dekanu g. Kamjancu za duševno oporo, ki jo je nudil Ani in za opravljene verske obrede.
Žalujoči
Sovodnje, 12. avgusta 1984
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sozolia po formolu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel- v Italiji pri podružnicah SPI
12. avgusta 1981
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JZTT in tiskar- "V Trst
6an kafiainks zveze Časopisnih založnikov FIEG
Uspešna planinska odprava SPOA 84 ob jubileju SPDT
LOJZE ABRAM
V.
Peter in Angel sta sklenila, da bomo odpotovali v dolino Valsavarenche v petek popoldne, zato smo dopoldan izkoristili za turistični ogled Aoste in za shopping. Časa je bilo dovolj, zato so ga nekateri posvetili izključno ogledu znamenitosti Aoste, od velikega trga Chanoux z občinsko palačo, do ostankov rimskega gledališča, pretorianskih vrat, Avgustovega slavoloka in romanskega zvonika cerkve Sant’Orso. Druge so bolj pritegnile trgovine z aostanskimi specialitetami, zato so se mnogi potem vračali v bazni tabor obloženi s sirom Fontina, steklenicami Genepyja in spominki.
V	najhujši popoldanski vročini je mimi Vinicio že peljal z državne ceste čez Doro Balteo mimo Villenueve v Valsavarenche. Spet smo se znašli v ozki soteski, na dnu katere je globoko pod cesto hrumel hudournik Savara. Nekje so gradili mogočne podporne zidove in z avtobusom smo le za las šli mimo. Slikovitost doline, ki je pravzaprav dohod v Narodni park Gran Paradiso, nas je kar prevzela. Nismo se čudili samo naravnim lepotam, ampak tudi veščini našega Vinicia, ki je zdaj levo, zdaj desno sukal volan in nas varno pripeljal do kraja Pont, kjer se cesta neha.
Tam smo pobrali šila in kopita in se napotili proti koči Vittorio Emanuele Secondo pod Gran Paradiso. Spočetka smo hodili po ravnem, potem se je začel svet naglo dvigati in pot se je vila navzgor v cik caku. Če ne bi bilo sivega skalovja in neštetih potočkov in slapov, bi človek mislil, da rine navzgor po južnem pobočju našega Krna.
V	novi gorski postojanki 2730 metrov visoko nas je čakalo presenečenje. Nekdo je pozabil sporočiti, da nas bo več kot 25, ki bomo prespeli, zato smo se morali godrnjaje prilagoditi in se stisniti na pograde. Ni bilo tako hudo in kmalu nas je objel spanec. V stari koči, ki so jo zgradili za lovske želje italijanskega monarha v prejšnjem stoletju, je bilo slišati le pridušeno hihitanje nekaterih, ki so si-pripovedovali vice in smrčanje o-stalih, ki so si nabirali moči za končni podvig SPOA 84.
Budnica je bila že ob treh in uro kasneje je ogromne skalnate sklade preskakovala dolga procesija prižganih čelnih svetilk. Tu pa tam je bilo slišati kakšno kletvico tistih, ki so v temi bolj nerodno stopali. Nad glavo so nam svetile zvezde. Obetal se je krasen dan. Nismo še dosegli ledenika, ko je črn oblak zakril nebesni svod.
V	siju svetilk smo si nadeli dereze in se privezali. Potegnil je mrzel veter, da nas je zazeblo kot cucke. Pol ure kasneje je v strmo, zaledenelo pobočje, v meglo in mraz, rinilo sedem navez. Korak za korakom smo se dvigali. Začelo se je svitati in s svitom je postajalo vedno bolj hladno. Spet se je pripravljala snežna nevihta in približno 300 metrov pod vrhom, ko smo se ozirali vanj, se je megla zgostila.
Tokrat se nismo odrekli cilju in hoteli smo ga doseči pred najhujšim. Pet navez je premagalo ledenik Gran Paradiso, preplezalo še tiste kamnite sklade na samem vrhu Gran Paradisa in se nastavilo fotografom pod kipcem Madone Alpincev. Dve navezi sta se malo nižje obrnili. Vrh 4061 metrov
Na vrhu 4061 metrov visokega Gran Paradisa
visokega Gran Paradisa je v štirih urah doseglo 24 udeležencev SPOA 84 in s tern pripomoglo, da je odprava v počastitev 80-letnice Slovenskega planinskega društva v Trstu zadovoljivo uspela.
Težave so bile še ob sestopu. Mrzlo je bilo za nekaj stopinj pod ničlo, sodra in sneg sta nam bičala obraze, močni sunki vetra pa so nas kar zanašali. Čutili smo se oropani za najlepše doživetje. Nadejali smo si, da bomo z vrha Gran Paradisa Občudovali bližnji in daljni gorski svet, tam pa nas je objela sama sivina.
Ob povratku v kočo Vittorio Emanuele Secondo so nas veselo sprejeli tisti turisti, ki so nas spremljali do podnožja Gran Paradisa in po poštenem okrepčilu smo se vsi skupaj spustili v dolino.
Sledila je zvečer zaključna skupna večerja v gostilni pri gostoljubni Bruni v Vignilu, kjer se je ponovil obred od prejšnje sobote, le da smo tokrat pospravili neprimerno več hrane in vina, ker je bilo treba nadoknaditi vse tiste kalorije, ki smo jih porabili v tednu dni vzponov po aostanskih gorah. Proslavljanje naših planinskih dosežkov in veselo petje se je razlegalo v noč in se zaključilo s pitjem iz tipične aostanske »grolle«. Nihče ni več mislil na utrujenost, saj se je slavje za nekatere nadaljevalo še v kampingu do zgodnjih jutranjih ur.
V nedeljo, 29. julija, zjutraj so bili vsi zaposleni s podiranjem šotorov. V kampingu Les Iles je v manj kot pol ure izginila naša šotorska vas. Pod topoli je ostala čistina. Prisrčno smo se poslovili od prijaznih upraviteljev, ki so- se navezali na našo veselo in razposajeno planinsko družbo in jim zapeli v slovo.
Vinicio, ki nas je spremljal na vseh gorskih poteh in pripešačil z nami celo do koče Città di Mantova, je že sedel za volanom, ki mu ga tokrat ni bilo treba tako pogosto sukati. Zapuščali smo slikovito dolino Aosto, njene prijazne ljudi in kraje, njene mogočne gore in deroče reke. Pred nami je tekel širok asfaltni trak in še vsakemu se je ob odhodu malo stožilo po lepo preživetem tednu v tej gostoljuni dolini z divjo gorsko naravo.
Osem ur kasneje smo bili doma, veseli in zadovoljni, prepolni prelepih vtisov z devetdnevne odprave Aosta 84, ki jo dolgo ne bomo pozabili in za uspeh katere gre zasluga odgovornim pri alpinističnemu odseku in samemu Slovenskemu planinskemu društvu v Trstu.
KONEC
muster: ]\a divjem zapadu
(17.)	Zvitorepec in Trdonja
S.A.C.A.T. j
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 - 772002
IZLETI V SEPTEMBRU
DUNAJ	10. - 13. 9.	315.000 lir
JUGOSLAVIJA	10.-15.9.	345.000 lir
SORRENTO - CAPRI		
AMALFI - POMPEI	19.-23.9.	426.000 lir
BUDIMPEŠTA in GRAZ	22. - 26. 9.	446.000 lir
TOUR PO APULIJI	22. - 29. 9.	645.000 lir
SAN MARINO		
URBINO - SAN LEO	29. 9.-1.10.	198.000 lir
		+ VPISNINA
UFFICIO CENTRALE VIACCI
Trg Unità d'Italia 6 — TRST Tel. 040/62621
PRIMO ROVIS	* ‘
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato Izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kovne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih m kavarnah
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
parilo
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vra Prihranek do 30°7o goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|šega nudi nemška In ltall|an«ka tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REK
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra)
PETROLCHIMICA ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom
Maziva
' SERVIZIO
TOTALCOMFORVj
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400