6. številka. V Trstu, v sredo 21. januvarja 1891. Tečaj XVI. „E O I N O S T" ichaja .Ivakrat na teden, vsako trtdo in soboto oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: Ea T«e loto jfl- — } A vat. gl. T,a polu leta , 3.—; „ „ 4.50 , za četrt teta „ 1.50; . „ 2.25 „ Posamične Številke 8« dobivajo ▼ pro-dajalnicata tobaka v Trata po & nov., v Gcrioi in v AjdoviSlni po 41 nov. Na n&roofcu brez priloiene naročnin« aa apravniitvo na ozira. EDINOST Offlail in oznanila se račune po 8 nov /mutca v petitu ; za naslove z debelimi /»♦kami s« plačuje prostor, kolikor bi fra / ^ obsedlo navadnih vrntic. i poslana, javna zahvala, osmrtnic« itd V »e raćune po po po d bi. y»i dopisi ne poAiljajo uredništvu v ulifti Carintia it. 25. Vsako pinnio mora biti trarikovano, ker nefrankovana t»e ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in innerate pre-lema upravnlitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacija so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■ V cdiirst j* m t mm Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta obračamo se po stari Časnikarski navadi do naših čast i ti h naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam jo možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno. pod pirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nftm pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polti leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 ■ Uredništvo in upravništvo. Novi naš župan. Le roi ost mort, »ive le roi! B a z zoni je šel, P i 11 e r i je prišel. V soboto Imel je risš mestni svet slo Tesno sejo, v kateri so izvolili novega župana mestu tržaškemu. Kot vzrok odstopu Đazzonija imenuje se nam v obče bolehavortt; drugi pa zopet trdijo, da je odstopil, ker mu je postal položaj nekako mučen : oziri na častno to mesto vezali so ga na to stran, srce pa mu je bilo na oni strani. Bode-li novi župan, dr. Pitteri, ninel bolje transigirati, to nam pa pokaže bodočnost. Danes nam je računati z istino, da je dr. Pitteri postal novim županom tržaškim ter s tem zaačl mesto, katerega važnost ni samo lokalna, ampak obče-avutrijska. Važnosti mesta tržaškega kot prvega trgovskega mesta države ni treba povdarjati, kajti v trenutku, ko bi izgubili to mesto, prestala bi država naša biti velesila. Potemtakem mora zanimati vsakega dr- PODLISTEK. On... Poveat grofa E. A. S a 1 i a a a. III. (Dalje.) — Kakov strah ! progovoril je naposled. — No dopustim, pristavil je bolj tiho. — Pričati ne morem pri gospodih sodcih. Vae je možno ! Morejo me zato-žiti. Tedaj prepadom. Ta dan, ko sem mislil, da sem dosego! vse, kar sem si želel, lehko padem v strašen propad, v globo-kejši in strašnejši, kakor je oni, ki se razprostira pod gradom nad temnimi valovi Dnjepra. Ta trenutek poginiti, ko sem mislil, da začnem še-le živeti! Ne, ne dovolim ! Vedno sem smatral vse za drzno zvitost, igral igro, imenovano „na živenje in smrt". In vsakrat sem priigral. Zdaj bodo to-isto, to čutim, vidim že naprej. Premagal sem že bolj močne, kot je laž-njivi strežec. Loreno jo stopil k mizi, kjer je bilo predalo h samokresi, jih vzel ven in postavil po vrsti z bistro in navajeno roko. žavnika okolnost, kakov duh, kakovo politično čutstvovanje vlada v tem mestu. Čutstvovanje mesta se pa zrcali — ves vnanji svet vsaj tako sodi — r delovanju mestnega zastopa. Ker pa je župan nekak regulator temu delovanju, je pač jasno, da vsakokratna izvolitev novega župana tržaškega zanima ves naš politi* ški svet. Kdo je dr. F. Pitteri P Intransingenti pravijo, da je njih gore list; takozvani konservativci — Bog sam ve, po kakošnem pravu si to ime prilastujejo — pa trdijo, da je zmernega mišljenja in da atoji z obema nogama v njih taboru. Prepustimo torej bodočnosti, da nam pove, katera stranka ima prav in katera se vara. Mi vemo o Pitteriju le to, da je 60 let star; da je študiral v Padovi; da pripada eliti tržaške italijanske družbe; da sedi že od leta 1861 v mestnem svetu; da je v mestnem zboru vedno glasoval tako, kakor so glasovali drugi narodni naši nasprotniki, da je — to pripoznamo drage volje — v občevanju nekoliko koncilijan-nisi, nego so drugi in da nam je torej kot človek — toda le kot človek — simpatičnimi nego kateri-koli naših „konservativcev*. To poslednje je pa tudi vse, kar moremo o njem dobrega reči. Tudi sla bega nočemo v tem trenutku o njem govoriti, toda nikdo nam ne sme šteti v greh, ako zremo Slovenci gledč na delovanje novega našega župana velikim skepticizmom v bodočnost. Potrpimo torej malo — in potem hočemo kritikovati. To stališče je menda povsem korektno. Nikakor pa nas ni presenetilo, da se nemško pisani tržaški list v svoji „objek-tovnosti" o tej priliki ni mogel dokopati do tega stališča. Listu temu je sedanje naše politično in narodnostno obnebje jasno, kakor nikdar: tržaške miroljubnosti in tržaškega bratoljubja blažeči žarki odsevajo nam po predalih sobotne številke Ijubeznjive „Triesterice". Tak povsem neosnovan optimizem treba je z avstrijskega stališča najostrejše obsojati. Potem je pustil gorečo luč na mizi in legel takoj, ne da bi se slekel, na divan v velikej sobi pokojnega strica. Ravno ob tem (asu sedelo je troje velikašev, kateri so prišli od barona, v jednej sobi grada, a pred njimi stal je stari Zaher in poslušal v drugič jedrnato, modro govorenje Krasinskega. Ta je za-povedal strežcu pokojnega grofa, naj pripravi nemudoma dva posla, in dal mu dve pismi, ki sta bili že napisani. Zaher je šel iz sobe, lukavo, a žalostno smehljaje se v stolp na ogel, odprl okno in zabrusil pismi v Dnjepr. IV. Loreho dolgo ni zaspal in govor z gospodi gosti mu ni šel iz glave. Njih sra-motivno sumničenje in nameravanje ga je vznemirilo. „Kaj bode jutri P* si je mislil. Nepričakovana smrt strica zdela se je čudna i njemu. Grof je bil bolehen in slab, no od smrti je bil zelo daleč, kakor se je videlo. Čudni bakrenovišnjevi madeži krog vrata, katere je našel Lorenc pri pokojniku, koj ko je bil pozvan — zdeli so se mu tudi čudni. Zapazil je še drugo, česar gotovo ni Povejte nam, naj se-li smejemo, ali jezim >, ko čitamo nasledno bedasto tirado : „Ih'. Pitteri poprime vajete občinske uprave pri jako ugodnih razmerah. Po mestu in deželi vlada mir, red in zmernost; ta poslednja pa v toliki meri, da smemo zadovoljno reći, da v nijedni pokrajini avstrijski nimajo narodna nasprot-stvaxtako malo ostrine in da nikjer niso ta nasprotstva tako spravljive in zmerne oblike, nego ravno v Trstu in po Primorskem sploh*. Kdor tako pišo v očigled glasovitim dogodkom v mestnem zboru tržaškem, obrnjenim proti svetniku Nabergoju ; kdor tako piše v očigled istini, da se mnogobrojnomu tržaškemu slovenskemu elementu niti noče dovoliti, da bi v božjih hišah po svoje Boga molil; kdor tako piše, v očigled brutalnim napadom na katoliško duhovščino, izvirajočiui iz srda, ker ta duhovščina noče odpreti cerkvenih vrat ultraradikalnemu italijanizmu; kdor tako piše v očigled vnebovpijočim krivicam, ki se nam gode povodom ljudskega štetja; kdor tako piše, ko nam še po ušesih zveni odmev raznih petard: temu se pač vrti v glavi, ali pa vć — zakaj tako piše. Tako prikrivanje naših razmer je , pač servilno, nikakor pa patrijotiško in in avstrijsko. Nebrojnokrati smo že ožigosali tako slepenje in je moramo danes. V interesu državne ideje je, d« govori vsakdo, komur jo res mari za to idejo, vsikdar odkrito; ni je nevarniše taktike, nego bi bila ta, ako bi hoteli vge slabosti političnega našega življenja prikrivati, kakor prikriva mali otrok, ko je kaj razbil ali polomil, ker se boji — šibe. Tako postopanje je res otročje. Rekli smo že, da nočemo novega župana že seda j obso jati in tudi to je gotovo, da okoličanski poslanci ne bodo delali novemu županu fakcijozne opozicije, ali kar naravnost trditi, da novi župan vživa tudi pri okoličanskih Slovencih simpatije, je pa vendar nekoliko drzno. In drznost to zagrešila je tudi naša „Triesterica". — Simpatijo okoličanov si mora novi župan šele priboriti po pravičnosti, dobrohotnosti in nepristranosti. Kdor pa bi hotel okoličanom kratiti kruh in zaslužek in kdor bi jim hotel kratiti narodne pravice, ta ni njih dobrotnik in ne more vživati njih simpatij — naj že čuje na ime Bazzoni ali pa Pitteri! zapazil stari strežec Zaher. Presunilo ga je izraženje pokojnikovih očij, v katerih se je jasno kazala strašna predsmrtna groza. Črez nekoliko ur, ko so se premenile Črte na obrazu, izginilo je to izraženje, no Lorenc je dobro pomnil zdaj ta za-nj čudni pojav, A med tem grof vender ni mogel umreti nasilne smrti. K njemu ni hodil nikdo, a v poslednjih mescih i priti neso smeli ljudje k njemu. Jedina dva človeku, ki »ta hodila k njemu v sobo, sta bila — on, Lorenc, in Zaher. Ako bode sumničenje o nasilnoj smrti bolehuega starca, koga obdolže P . . Dokazati, seveda, se ne more ničosa, no onečastiti ga eumničonjcm, opravljanjem in sodnijo — je popolnoma možno. A tega se je tudi bal hatan Ohot-»k>j. — Je H dolgo preležal Lorenc v vzne-miriajočih mislih, ne premikaje očij — ni dobro znal ; naposled začela je zapirati mu lehka dremota trepalnice. No v onem trenutku se mu je zdelo v tej dremoti, da sliši lehko šumenje, in ozrl se je v polusomraku velike sobe, razsvetljene samo z jedno svečo . . . Tožbe in želje naših okoličanov. IV. V prvem teh člankov |smo rekli, da jo bilo pri omenjenem posvetovanji ne-brojno pritožeb in željii. Ob vsaki zadevi govorilo se je kaj razsežno, ker so se možje, občuteči velike krivice, ki se nam gode, pri vsaki priliki razvneli. Nam seveda prostor ne dopušča, da bi ta obravnavanja priobčili v polnem obsegu ; pač pa hočemo nekako sumarično — splošno — navesti, o čemur je bilo govora. Zato pa ti članki no zaslužijo naslova korenite študije o položenju naših okoličanov, ampak pišočim te članke bil nam je drug, dvojen namen: da uverimo okoličane, da njihovi prvaki in voditelji ne spč, ampak vestno vrše svoje dolžnosti in da uverimo netržaški slovenski svet o obupnosti boja našega. Menimo namreč, da slovenski svet nam ne odreče svoje podpore, ako dozna, da visimo tu-le na jedni sam niti. To, kar povemo, tudi ni zistematično vrejeno, ampak napisali smo podatke te v kronologičnem redu, kakor Brno jih sproti in v naglici beležili. Poslovanje na tržaškem magistratu je dokaj čudno, tako čuduo, kakor da v mestu in po okolici ne živi na tisuče slovenskega življa. Tu ne najdeš nijednega uradnika, ki bi razumel slovenski jezik ; ako ga pa razume, ga pa v pogovoru se slovenskim okoličanom noče razumeti. In ne le to : rogajo se celo našemu prostaku, ko pride po svojih poslih k naši mestni oblasti, če Ozrl se je . . . in mraz ga je strese od straha . . . V njemu nasprotnem oglu, pri mizi, kjer je gorela sveča, stal je sam pokojnik . . . natanko razsvotljen od svotilničnih žarkov. Sam stari grof Zarecky. Leže na hrbtu in podloživši roke pod glavo, gledal je Lorenc s čudnim pogledom na stričevo podobo in od trepeta in straha se ni mogel ni dvigniti, no tudi krik mu jo zastal v grlu od groze. Je li prešlo tako mnogo časa, ni znal . . . No glej, pokojnik se je dvignil od mize k njemu, približat se prav zraven, nagnil se in položil' mu roko na grlo . . . Lorenc je kar pomrtvel od straha, srce mu je zatrepetalo in Bkrčilo se. Izgubil je zavest . . . Za okni je že svetila luč začenjajoče zarjo in soba bila je osvetljena s sivkasto svetlobo, ko se je zopet zavedel Ohotskij. Vzdramivši se, domislil se je takoj neverojetne prikazni, skočil na noge in prekrižal so. — Kaj je bilo to P Bože ! . . I)omi-slija P Sanje P (Dalje prih.) inu zdrsne z jezika jedna nama materina ' ^beseda. Če pa j© dotičnik toli „obstina-ten", da valie romanju vender-le v svojem - jeziku to zateva, česar išče, se pa često- krat dogaja, da ga zavrnejo : „Le poj te k Nubergoju , naj vam on pribtaga !• Ni treba, da *mo „sovražniki« tržaške gospode — in to nismo — ako rečemo, da se tako postopanje proti našim slovenskim rojakom nikakor ne da opravičiti. Postopanje to ne izvira samo iz nasprotstva do našega jezika, ampak ima Se drugo politično tendencijo: pripraviti prvaka okoličanov ob zaupanje, koje uživa pri rojakih svojih. Namen takemu postopanju je takoj jasen: „vidite, da nič ne dosežete, dokler se držite Nabergoja." To naj bi uboge siromašne ljudi zbegalo ter jih odvrnilo od zastave, kojo se mi vsi, ki ljubimo rod Bvoj in državo to, krčevito držimo. Kdor se svojim političkim mišljenjem ne stoji v taboru večine našega mestnega zbora, ta ne najde milosti. In vender pri upravi občine ne bi smeli biti odločilni politični motivi, ampak skrb za blagostanje ljudstva brez razlike narodnosti. Vsaj moramo mi vsi napenjati vse svojo sile do skrajnosti, da zadostimo dolžnostim svojim do države in občine, to je, da zmagujemo ogromne davke in doklade, koje od nas zahtevati občina in drŽava. Potemtakem — ponavljamo še enkrat — nas ni smeti smatrati za nasprotnike mestne oblasti — že zato ne, ker mestna oblast v izročenem delokrogu nadomešča cesar-sko oblast — ako na to delamo, da bi bilo nje poslovanja tako, kakoršno bi moralo biti v interesu davkoplačevalcev — in slovenski okoličani so menda tudi davkoplačevalci — in v interesu občine same; kajti ne da se tajiti, da ne bi bilo tako idilično razmerje, kakoršno nam v svojem predalekosežnam optimizmu slika naša „Triesterica", res v veliko korist občine. Tako razmerje se pa da jedino tem potem doseči, ako je poslovanje pri naši mestni oblasti res tako, kakor želimo mi. (Dalje prih.) Montorsino — Martežin — Mrčio. Nekaj k Sila-vi zgodovini Trsta in okolice. Spisal Josip. Pred nekoliko leti razširil je tržaški magistrat mesto v škodo okolice ter pri tem krstil mnogo novih ulic — seveda po svojem koledarju. Tudi en del Rojana je doletela ista o*oda. Kar čez noč vzrastle so nove ulice, kakor „Via di tor S. Pietro", „Via S. Ermacore" itd. Cesta, ki vodi izpod obokov na levo mimo vojašnice na „Skalasanto" in naprej na Opčine, krstil je pa imenom „via montorsino" „Montorsino*4 nastalo je iz „monte* t. j. „hrib* in „orsino" t. j. „medvedji". „Montorsino" je tedaj pošteno po naše „medvedji hrib". Prebivalci Rojana pa ne pomnijo, da bi se kak hrib pri njih tako imenoval in se v resnici tudi ne imenuje. Od kodi tedaj ta „Montorsino" ? Po Rojanu teče troje potokov. Eden začenja v kotu mej Skorkljo in zgorenjim Ilojanom, tam kjer dela stara dunaj-ku cesta močan ovinek pod Konkoneljem; teče po žlebu mej označenima hriboma, mimo cerkve, ter se združi z ostalima pod često pred oboki. Tomu je ime „Skalca," najbrže zato, ker je nekdaj imel svoj izvor iz malega kala pod staro cesto. Drugi, brezimen potok, teče po žlebu mimo Ferlugov, ter so združi pri „dvanajstih murvah" s tretjim, ki začenja pri Piščancih ter teče mej Skalasaiito in Piščanci. Tega nazivljajo „Martežin". Vsi trije izlivajo se združeno pod imenom „Martežin" v nokdanji petrolejski basin v novi Inki. Sedaj čujte in čudite se! Tržaški magistrat je preobrazil slovenski Martežin v spako Montorsino. Ali ni čudno nazivati tekočo vodo „medvedjim hribom"? — Gospod Sila omenja sicer v svoji zgodo- vini tudi ta Martežin, ali tega nam ne pove, od kodi izhaja to ime. Neki večer lanjakega leta znajdem se v krčmi gospoda Ferluge z tarim rojanskim kmetom in začnem pomenek žnjim. Mej drugim prideva tudi na ta „Montorsino" in povedal mi je sledeče: „Res imenujejo vsi ta potok Martežin, ali tudi to ni prav. V resnici imenuje se „Mrčin" (Merčin) in tako smo ga tudi en krat imenovali. To ime pa je vdobil tako-le: „Enkrat bila sta dva bogata knoe'a, kojih eden je bival na Skalasanti, drugi pa na uaši strani, t. j. pri Piščancih. Oba sta imela mnogo goved, koje sta puščala na pašo. Ob potoku ni bilo drevja, ampak zgolj „rovne" (mali travniki). Možaka pa nista vedela, kje je meja mej njiju posestvi in večkrat sta se sprla, ako so krave tega prešle na rovno druzega. Konec tem pre pirom je bil — da sta se šla tožit. Ni preostalo drugega, nego da so prišli „geometri" in razmejili postavno posestva. Vi-e-dili so pa tako, da je bil potok meja mej posestvi. Ondaj so pa nazivali naši ljudje geometre „merčine" — od glagola meriti, — Od istega časa imenovali so mejni ta potok po „merČinih, „Merčin" ali „Mrčin", in iz tega so napravili v teku let „Martežin", To mi je pravil kmet iz rodu Piščancev, ki bivajo v Rojanu že par stoletij in pristavil je še k temu, da mu je to večkrat pripovedoval njega oče še kot malemu dečku. Koliko je v tem resnice, nisem preiskoval. Koliko sta si sorodni besedi „Mrčin" in „Martežin", uvidi lehko vsak. To pa mora vsak pripoznati, da je mej Montorsino" in „Martežinom" ali „Mrčinom" ogromna razlika. V desetih letih ne bode se morda vefi niti mislilo na nekdanji „Mrčio" in vstal bode prorok, ki bode na široka usta trobil, so bivali nekdaj v Rojanu Lahi, kar ja dovelj pojasnuje ime „Mon torsino", ki je pristno laško, in tedaj--. II • • : ' 1 ' Politični pregled. Notranje dežele. Znani nemško-češki poslanec Hein-rich izdal je kolikortoliko znamenito brošuro, v kateri pravi, da mora prenehati duševni pritisk na češke Nemce, prihajajoč z Dunaja in iz Prage, ako hočemo doseči pravo spravo mej Nemci in Čehi. Nedavno se je izjavil znani nemški parlamentarec baron Scharschmid, da se mu vidi potrebno, da po Češkem razume vsak uradnik oba deželna jezika. Ko ga je pa dotičnik vprašal, zakaj tega javno ne pove, je'odgovoril, da to mu ni mogoče. Izrek ta nam priča o silnem terorizmu. Pisatelj brošure pravi na to, da silno razburjenje izvira iz tega, ker so narod češki čuti v kot potisnjenega. To pritiskanje na narod češki je tem čudniše, ako pomislimo, da je bil Češki jezik do leta 1627 v celi deželi pravi uradni jezik. Člen 19. osnovnih nakonov zatrl je samogospodstvo »bsolutizma. Člen ta zagotovlja narodno jezikopravnost in vender dunajske punk-tacije ne pripoznavajo češkega jezika jednakopravnim, ampak nemškemu podredjenim jezikom, kajti po teh punktacijah ni treba nemškemu uradniku se priučiti češčini, do-čim mora vsak češki uradnik poznati nemški jezik. Avstrija bi morala v prvi vrsti podpirati one narodnosti, katerih interesi se strinjajo z interesi države in i it t e-resi naroda češkega se povsem strinjajo z interesi države, kajti politika tega naroda teži le po tem, da si ohrani svojo narodnost in potemtakem zagotovi obstoj Avstrije. V tem tiči velika važnost naroda češkega za obstoj države, katere važnosti še sedaj ne poznajo v dunajskih vladnih krogih in jo zmanjšujejo razni obrekovalni vplivi tudi v dvornih krogih, samo zato, ker je nekaterim ljudem na poti. V seji deželnega zbora Češkega dne 17. t. m. vsprejeli so zadnji §. predloge o deželnem kulturnem svetu. Seja ta bila je zato posebno zanimiva, ker je poslanec Kvičala v imenu »taročeške stranke objavil, da bode stranka ta svoječasno stavila predlog, da morajo zakoni o obči reformi velilnega reda, o reformi volilnega reda za veleposestvo in o kurijatnem vetu hkrati stopiti v pravoveljavnost. S tem hočejo Staro-Čehi povdariti, da smatrajo te zakone kot jedno organično celoto. — Koncem svojega govora je Še Kvičala izjavil, da Staročehi ne polože svojih mandatov, ker smatrajo obstoj svoje stranke za politično potrebo. Ako bi položili svoje mandate, bi se to pač vjemalo s željami gospoda Plenerja. V soboto so bile v Pragi demonstracijo proti Star o čehom; v stanovanju dr. Riegra so pobili okna. V seji dne 19. t. m. je Mladočeh Herold sicer obsodil te demonstracije, toda pristavil je, da od 26. januvarja som je ves narod na nogah. Potem so vsprejeli postavo o kulturnem svetu v drugem branju. Tirolski deželni zbor imel je Se le dve seji. Tem pridniše se vrše obravnave v šolskem odseku. Klerikalci zahtevajo — kakor poroča „Neue Freie Presse" — da se po vladi predloženi šolski načrt premeni v tem zmislu, da se pomnoži vpliv zastopnikov cerkve pri deželnem šolskem svetu, kakor tudi pri kraj-nih in okrajnih šolskih svetih. ' Ni dolgo temu, ko smo javili, da je neki liberalni italijanski poslanec se izjavil protf temu, da bi Italijani zapustili deželni zbor. Radikalni list „Alto Adige" pa zagovarja to misel in se mu je pridružil cele nemško-liberalni „Tiroler Tagblatt". Res, čudna so pota nemško-liberalnih zvijač. Vnanje države. Telegraf nam je prinesel važno vest, da pojde nadvojvoda Fran Ferdinand d' E s t e , bodoči naš prestolonaslednik začetkom meseca februvarija v Petro-g r a d, da obišče carsko obitelj. To je ve-levažen dogodek v države naše vnanji politiki. Da bi le imel otie blagodejne posledice, katero bi mi želeli na korist države naše in na korist evropskega miru l Ofici-jozni „Fremdenblatt" piše o tem dogodku: „Pohod nadvojvodo Frana Ferdinanda na ruskem dvoru nima le tega namena, da vrne pohod ruskega prestolonaslednika pri avstrijskem dvoru, ampak namerovalo se je že poprej, dati nadvojvodi, *oji do sedaj še ui imel prilike, priti v dotiko s ruskim dvorom, s potovanjem v Petrograd priliko, da 86 predstavi ruskima Veličanstvima." Dne 17. t. m. praznoval je Wind-h o r s t — vodja pruskih katolikov — svoj osemdeseti rojstni dan. Po službi božji izročili ao mu 43.000 mark, nabranih mej volilci za gradnjo Marijine cerkve ▼ Ha-noveru. Došle so častitke in darovi qd raznih krajev. Poslanci centruma priredili ao mu sijajen obed. Ker so pripoznale vse evropske velesile in celo Portugalska, kjer vlada hiša Braganza, republiko združenih držav brazilijskih, pričakuje se, da jo tudi Avstro-ogerska skoro pripozna. Novi brazilijski poslanik za Dunaj je že imenovan in le čaka odobrenja. Tudi imenovanje avstrijskega poslanika < za de-Janeiro izvrši se skoro. IVANU NABERGOJU 1H«6 I§91. ZVONJELICA. Svud pustoš Hama — žarkog sunca nije, Ni zelen-lista. niti šara cvieta, Ta vani studen oštra je i kleta I crnu zemlju bieli snieže krije. A eto uprav dvadesetipc.ta Več godina se biclim svietom vije, Odkad za narod bori se i žije I čuva prava drevna mu i sveta. Ko pravi junak odlučno i smielo Nabergoj Ivan pošteni Slovenac, Pa viencu nemam za njegovo Čelo. I A! lovora je dosta nenbrata . |TTz ovn pjesmu i uz lovor »ienac Slovencu pozdrav istarskog Hrvata! R. IvatHlinić-Jeretov. Različne vesti. f Jakob Gorup. In zopet stojimo pred odprtim grobom, v katerega nam skoro polože mlado nadobudno življenje: Jakoba Gorupa, posestnika v Slavini, knjigovodje pri Kalistrovih dedičih, neumorno delujočega blagajnika podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, marljivega knjigovodje „De!, podpornega društva", člana vseh narodnih društev, kremenitega značaja in zvestega rodoljuba ni več mej živimi. V noči od ponedeljka do torka oprostila ae mu jo duša po dolgem mučnem trpljenju zemeljskih Rpon, ter se dvignila gori nad oblake. Nam pa, ki žaljujemo ob tem odprtem grobu, no ostane druzega, nego da molimo za dušo pokojnika, In tako b6di ! Pogreb je jutrj, v četrtek ob 11. uri p. p. iz civilne bolnico naravnost na pokopališče k sv. Ani. imenovanja. Nam. koncepista gg. Ivan pl. Krekich in A. grof Wolkenstoin-Ro-denegg imenovana sta okrajnima komisarjema ; nam. koncepiatom pa dr. Breiten-berg in Rudolf grof Schonfeld. Gosp. Ivan Šabec pristopil je „Slovanskemu pevskemu društvu" kot usta-novniklDal Bog, da bi ga tudi drugi rodoljubi posnemali ! Vivat sequen* ! Odbor „Slovanske Čitalnice" javlja častitim članom, da se radi nepričakovanih zaprek preloži za 24. t. m. naznanjeni koncert in se vrši samo plesna zabava. Veliki pfes „Tri. Sokala" je v nedeljo zvečer v gledališču „Politeama Ros« ■etti". Vstopnice se dobivajo v kavarni Commes-cio, v čitalnici, pri trgovcih M. Keržetu in Ivanu Valenčiču. Odbor „Slov. pevskega društva" nam javlja, da so od prihodnjega ponedeljka naprej pevske vaje za gospodičene vsaki ponedeljek točno ob 8. uri zvečer. Veselica pevskega druitva „Adrija* v Barkovljah, katera se je imela vršiti ▼ nedeljo 11. t. m. v dvorani „Al Risorgi-mento" in so proložila radi slabelo vremena, bode se vršila v dvorani iste gostilne v soboto 24. t. m. so sledeči« programom: 1. Hr. Volarič : „Kdo vstaja na dan", zbor. 2. A. Leban : „Slovo od domovine", mešan zbor. 3. ***: „Dalmatinski šajkaš, dvoapev se spremljevanjem orkestra, 4. * * * : „Sarafan rudeči", mešan ibor. 5. V. Lapajne: „Štruklji", komičen prisor, izvršuje g. Skalovič. 6. I?. Zaje: „Davorija", zbor se spremljevanjem orkestra, 7. Ig. Borštnik : „Ponesrečena glavna skušnja", burka. 8. Ples. — Pri besedi in plesu svira oddelek Piccolijevega orkestra. — Program se je le v toliko izpre-menil, da se vcselica prične ob 8. uri zvečer, mesto ob 5 V«, kakor je bilo označeno, in da svira Piccolijev orkester mesto vojaškega. — Uatopnina k veselici za osebo 30 nč., k plesu za gospode 50 nč., sedeži 10 nvč. — Mi opozarjamo slavno obćinatro, da se udeleži v mnogobrojnem številu te veselice in tako opomore važnemu društvu. Kakor čujemo, Štel bode mešan zbor do 50 pevskih moči, kar je pač veliko število za to okoličansko selo ! Društvo „Hajdrih" na Prošeku. Veselicu toga društva, ki je bila napovedana za 1. t. m., preložena je na 8. t. m., da se tako izogne vqselici na Opčinah. Veselica „Danice" na Kontovelju obnesla se je nad vse pričakovanje. Dohodkov nad 100 gld; petje krasno, igra krasna, deklamacija priprostoga dekleta toli izborna, da nam je zagotovil inteligenten mož, ki je že marsikaj videl po svetu, da je bil kar presenečen. Društvi „Ilajdrih" in „Adrija" vdeležili sti se te veselice korporativno, tako da je bilo na Kontovelju navzočih nad 100 pevcev. Veselico je počastil tudi poslanec Naborgoj so svojim po* hodom. Mi se veselimo, da se je toli srečno na Kontovelju inauguriralo društveno žfV-Ijsnje. Natanoniši dopis prihodnjič. Ples „Del. podp. društvi" v gledišču „Fenice* izpal je sijajno. Vzlic oatremu mrazu napolnilo se prostrano gledališče, koje je bilo bogato in sijajno odičeno zastavami in emblemi. Ob 9. uri počastil je namestnik tržaški, vitez R i n a 1 d i n i ples se svojim pohodom. Pri njega prihodu in odhodu svirala je godba cesarsko pesem, mnogobrojno občinstvo ga pa je spoštljivo pozdravilo. Po 10. uri plesali so narodni ple» „Kolo* tako precizno, da so ga po burnem zahtevanjn morali ponavljati. Ko se vdrugiČ odplesali, nastalo je burno ploskanje po vsem gledališču in burni živijo-klici pozdravljali ao odhajajoče plesalce. Mej odmorom so se napolnile vse sosedne gostilne po slovenskih gostih in so bili gostilničarji z našimi ljudmi kaj zadovoljni. Ples je trajal do 5. ure zjutraj. — Na ta ples smo vsako leto kaj radovedni, kajti nekake merilo nam je za to, v koliko da napreduje prosto ljudstvo naše v omiki. In rer. se ta napredek d& konstatovati od leta do leta. Letos se je naše ljudstvo vedlo uprav uzorno : vzlic ogromni, množini naroda ni bilo najmanjšega nereda. Slav-nost ta /.vršila se je v najlepši harmoniji in dela vso čast našemu podpornemu društvu. Marljivemu odboru eastitamo od srca. Samo to nas je užalilo, da se nekoje ženske ne morejo privaditi mejsebojnemu slovenskemu občevanju. Će govori z moškim, je ie še, ako pa govorč med saboj, uhaja jim le tiati „sladki si* iz sicer — to priznamo radi — jako lepih ust. O te ženske, te ženske: kako rado ti golčč po laški, da-si jim je velikimi črkami na nosu zapisano, da so slovenskega pokoljenja. Neprijetno je sicer karati taka nežna bitja, ali kar mora biti, to pa mora biti. No smemo pa zamolčati, da imajo na tej žalostni prikazni lep del krivde respektivni stariši •ami. Upajmo, da se poboljšajo 1 Volitev župana, V soboto ob 12. uri sešel se je naš mestni s svet, da voli novega župana. Vlado je zastopal namest-niški svetovalec baron Conrad. Galerija je bila natlačeno polna. Dr. Consolo, slaveč vrline bivšega župana Bazzonija, stavi prodlog, 1.) da meitni svet v trenotku, ko voli novega župana, spoštljivo pozdravi bivšega župana ter izreče svoje obžalovanje na njega odstopu, in 2.) da v ta namen mestua delegacija sestavi adreso, katero mu izroči posebna deputacija, obstoječa iz peterih članov. Predlog se va-prejme in se volijo v deputacijo gg. dr. Consolo, dr. d' Angeli, Ventura pl. Burg-staller in R. Luzzato. Na to se prične volitev župana. Vsak svetnik oddal je svoj listič. Po dovršenem skrutiniji prijavi predsednik, da je od 52 glasujočih svetnikov 51 glasovalo za dra. Ferdinanda P i 11 e ri j a. Svetniki častitajo novemu žu panu. Dr. Pitteri se zahvaljuje na veliki časti in skazanem zaupanji. Z jedne strani navdaja ga čut b »jasni, ker si je v svesti nedostatnosti svojih moči; ker pa je z druge strani uverjen, da sme računati na izdatno podporo vse zbornice, sprejme naklonjeno mu čast, da tako pokaže svoje ■poštovanje do zbornice. Ako Nj. Veličanstvo potrdi to izvolitev, obljublja, „da hoče združevati dolžnosti dobrega meščana s pristne-liberalnimi načeli, katera načela so lastna vsakemu možu ki ni s e r v i-1 e n in katerim je namen, da v izvrševanju svetih dolžnosti konstitucijonelne svobode ščitijo obstoj stare in slavne narodne naše kultur e". 8 tum jo bilo delo naših svetnikov za ta dan dovršeno. O slovenskih meščanih ni bilo seveda niti govora. Kdo bi se tudi brigal za tako inferijorno pleme! Radi ljudskega štetja prihajajo nam iz Bojana zopet pritožbe, da je tamošnji ka-povila, cerkovnika Pertota sin, prav aamo-oblastno postopal. Hodil je neki po hišah ter prvega, ki je našel v hiši, prašal koliko ima hiša bivatoljev, koliko prostorov itd.; glodč „občevalnega jezika* ni nikogar nič bara!, temveč dotični predal napolnil, kakor je sam hotel. Zapisoval je po tem takem število prebivalcev, a na njih narodnost se ni oziral, kar bi se bil moral v prvi vrsti. Misli-li „il detto capovilla*, da so Rojan čani dali svojo narodnost njemu v zakup, da sme on žnjo počenjati, kakor mu drago ter zapisati koga mej Slovence ali Lahe, kakor se zdi umetnejše njegovi visoko-učeni glavici P Nekateri zavedni rodoljubi so se hoteli sami prepričati, kam da jih je zapisal, mej Lahe ali Slovence in šli k njemu na dom. K sreči so našli glede sebe vse v redu. Ali, koliko vbozih nevednih Slovencev je precartani kapovila prekrstil v Lahe, tega mi ne bodemo vedeli, dokler nam to ne pove izid štetja, v kojem bode na tisočo mestnih in okoli-Čanskih Slovencev paradilo kot priatni Lahi. Na te statistiške številke se bodo po tem opirali v državnih krogih pri odmerjevanju narodnih pravic. — Tudi drugod po okolici je bilo vedenje kapovi-lov enako ali pa slično. Ubogi denar, ki oe je tako nepotrebno zavrgel v sestavo take statistike. Ljudska Štetev. Piše se nam : Danes dopoludno bil je v mojem stanovanju znani, vsegamogočni rojanski capovilla v zadevi ljudskega štetja. Ker jaz nisem bil doma, žena moja pa mu ni hotela povedati moje domovinske občine rekši, da ona nič ne vč in da pridem jaz čez četrt ure domov, je on vsejedno pustil polo izpolniti in vzlic dvakratnemu zahtevanju moje žene. naj se občevalni jezik vpiše slovenski, je vendar ta rubrika prazna ostala. Dospevši opoludne domov so precej k njemu podam. Bilje ravno v nekem sosednem stanovanju in ga prosim naj mi polo pokaže; aH on mi odvrne, da jo morem videti pri magistratu ; kedaj, to pa ne vč. Ker mi je znano, da on na vse načine Slovence lovi in italijanizuje, toraj tukaj očitno in z vso eneržijo proti temu protestiram in izjavim, da, ako je meni in moji družini (šest oseb) vpisal italijanski kot občevalni jezik, je vse to nesramna 1 a i in da bi bil čas, da bi slavna vlada to postopanje zabranila. Ker omenjene pole nisem podplati In ne Videl, ne morem prevzeti nikakoršne od govornosti za navedene morebitne druge neresnice. Fr. M., sprev. na južni žel. Svarilno pismo. Slovenci so pa res čudni ljudje! Tu v Trstu gospodje Italijani tako za nje skrbe, pa vbo nič ne pomaga. Le pomislite, kako je pri ljudskem štetji. Kdor zna govoriti le besedico „ši*, bašta; dosti zna, Italijan je ! Ni-li že to velikodušnost P Nekateri Stovenci v Trstu se pritužujejo, da uiso dobili popisnih pol. No, kaj bi tisto „ongavli P* Moj gospodar je velik in močan Slovenec, zdi se mi, da mu včasih tudi žolč naraste, a gospod Miha .... „popisne pole* le nima. Tudi mene še ni nihče vprašal, sem H Jud ali Lah, Žid ali Italijan. Tako sem v miru. da je le kaj. Kaj ni to „Hetno ?* Laški gospodje toliko za nas nami store in potem pa skoro vsaki Sloveneo trdi, da bi morale biti popisne pole tudi slovenske, ne samo nemške in laške. Če tudi je v Trstu nad polovico ljudstva slovenskega, mi vendar to zahtevanjo no gre v glavo. Nekdaj je — no, *aj veste kdo — rekel: kar sem pisal, sem pisal. Pisal pa je v hebrejskem, grškem in latinskem jeziku. Da bi jaz magistrat bil, bi vam kar v teh jezicih poslal „popisne pole". Gospodje Lahi in Nemci pa so nam Slovencem sploh predobri. Će tudi nas za vrat tišee, vender še pravijo : No. Slovenec, le dihaj le, dokler si še živ ! To jo ros velikodušnost ; le škoda, da nekateri ljudje še tega ne spoznajo. Borovski. Od sv. Jakoba so nam piše: Nedavno jo nekdo prijavil redarstvenomu uradu pri sv. Jakobu svojega hlapca, kakor to mora biti ter izpolnil potrebno tiskovino v slovenskem jeziku. Toda uradnik je raztrgal slovenski pisano oglasnico, češ, da je to zanj „arabski". Dotičnik je moral potem nekega za 20 kr. najeti, da mu je izpolnil rubriko oglasnico. Prijavim vam ta dogodek —» sodi pa naj o njem vsakdo, kakor hoče. 0 odpravi proste luke piše „Presae*: Predlogi avstrijske vlade, tikajoči se pre-memb na izvršilnem zakonu za odpravo proste luke v Trstu in na Reki, so že v rokah ogrske vlade. Kakor čujemo se ti nasveti po največ ozirajo na želje, izražene po tržaških, pri odpravi proste luke interesovanih krogih. Nadejati se je, da ogrska vlada pritrdi tem nasvetom, ker se želje in zahteve Reke ob tej priliki v obče vjemajo se zahtevami Trsta. Ne ve so pa, pritrdi-li ogrska vlada tem pre-membain pismeno, ali pa se v ta namen skliče posebna čolna in trgovska konferencija. Nabrže se zgodi to poslednje in se konferenca snide v tem tednu, da ko-nečno uredi izvršilni zakon za odpravo proste luke, kateri ima potem priti pred državni zbor. Za VI. Župno cerkev se je po zadnjem izkazu nabralo 19726 gld. 77 kr. Nadaljne prispevke vsprejoml jejo v škofijski pisarni, stavbeni odbor in vsi gg. župniki to škofije. — Zidanje napreduje jako dobro in celo pri sedanjem hudem mrazu se delo ni nijednega dne do cč!a vstavilo. Vsakdo se lahko prepriča o trudoljubivosti stavbenega odbora, ako si ogleda, kako delo napreduje. Zgradbo so že priveli do viso-čine I. nadstropja presbiterija in sakristije. Dosedaj dovršeno delo že priča, da bode stavba v arhitektoktičnem pogledu povsem odgovarjala. Da ao prispevski izdatniši, bilo bi možno že v mesecu juliju t. 1. v pokritem delu opravljati službo božjo. Vse je odvisno od darežljivosti meščanstva; prosimo torej, da meščanstvo z obilimi prispevski priskoči odboru na pomoč. Čitalnica V Pulji priredi svoj vsakoletni predpustni ples dne 31. januvarja t. I. v gledališči Politeama Ciscutti. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za možke 1 gld. — Male lože po 1 gld. velike po 2 gld. Pri olesu svira godba e. in k. mornarice. Kako bi vepevala slov. konsumna za druga V Trstu, kaže nam izkaz dohodkov in troškov laške vzajemne posojilnice in de-lalske zadruge (Bancj operaio). Posoje-valni oddelek je imel gl. 5944*79 čistega dobička ali 4*45% vplačane glavnice ; kon-sumno skladišče pa gold. 11.462*86 ali 8.12%, kateri se rnzdele mej kupovalce v primeri z nakupljenim blagom ; oddelek za razprodajo manufakturnoga blaga in pohištva imel je čistega dobička 9,628 gld. 54 kr. ali 20% prodanega blaga, kateri dobiček ae tudi razdeli mej zadrugarje, katerih šteje zadruga že 5000. Slovenski delalci I glejte, do kakšnih vspehov prihajajo vnši laški sodeželani. Bi se-li ne mogli Vi enkrat složiti ter »i osnovati enako slovensko delalsku zadrugo, v dobiček vam samim in podporo slovenstvu v Trstu ! Blažena dežela. Kako srečno šive podaniki one dežele, kamor srčno hlepč tržaški in sploh avstrijski ireoentarji, kažejo nam sledeči podatki o izseljevanju. Od I. 1876 do 1889 izselilo so je iz Italije v tuje dežele 2,191.188 duš. Največe šte vilo je odšlo leta 1888, namreč 290.786 duš. Mej take izseljence smemo prištevati tudi onih 25.000 italijanskih podanikov, ki tukaj ukazujejo ter širijo irodentarske namere. Ne da bi bili hvaležni državi, kijih hrani, snujejo proti njej šo spletke in zarote. — Vreme. Zadnje dni imeli smo v Trstu izvanredno oster mraz. V nedeljo je bilo 8 stopinj mraza. Po mestu ni bilo navad nega šuma in ni se videlo nikjer raznih prodajalcev, na koje sicer naletiš za vsakim vogalom. Cel6 po kavarnah so ljudje drhteli mrazu. — Ali ne samo pri nas, temveč tudi po milejših krajih imeli so hud mraz. V Noapolju in Rimu je debelo zamelo, mraza je bilo pa 7° ; v Turinu kazal je toplomer 15°. Kakšen mraz so imeli pa naši severni bratje po Ruskem, morejo si misliti Čitatelji sami. Hdtel v Barkovljah. Društvo za olep ševanjo mesta namerava zgraditi v Barkovljah nov hdtel. Hotel bi se zgradil na delniee v nominalni vrednosti jednega milijona. Polovico zneska bi trebalo takoj uplaČHti. 100.000 gld. bi dala južna železnica, druzih 400.00(1 pa mostna občina, trgovska zbornica, hranilnica, bančni zavodi in zasebniki. I/, goti rećenega društva osnuje se poseben odbor, kateri vzame delo v svoje roke. Tal za građenje pa še nimajo. Telefonske zveze, namerovane mej Trstom in Reko, ne dobimo, ker tostranska vlada z ozirom na to, da je promet mej tu in tam neznaten, ne dovoli na njo spadajočega prispevka. Lakota v Trstu, v mestno bolnico so sprejeli nekega 321etnega Antona Zotterja in njega ženo Antonijo, ki je nedavno porodila, oba umirajoča — lakote. Čudno, da se kaj tacega godi v Trstu, kjer se toliko nabere za uboge. Nesreča. Iz Reke poročajo, da je vlnk št. 118, ki se je vračal v Reko ker ni mogel nadaljevati poti radi velikanske burje, mej Mejo iti Bakrom povozil neko žensko, ki je hotela iti preko železnice. Itevico je neki burja vrgla na tla, kjer je našla smrt. pod kolesi železnega voza. Samomor. Ivan \Vagner, godec, 43 let star, -zastrupil se je, ko se je ob 4. uri pp. mudil pri nekomu znancu v ulici Via S. Michele.Wagnerja so prenesli v bolnico, kjer je umrl ob i/s6. uri zvečer. Ni se jim posrečilo! V petek po noči zapazila sta dva redarja, da se dve osebi jako sumljivo sučeti okolo magazina trgovca Petra Dodmasnia, ležečega uprav v bližini deželnega sodišča. Ker sti ti dve osebi zbežali pre bližajočima*se redarjema, in ker se je v magazinu čul nek ropot, postala je stvar še sumljtviša in redarja poklicala sta gospodarja, da odpre magazin. Po dolgem iskanju našli so nekega človeka, skritega mej vrečami: bil je teftalt Kari Montani. Skril se je bil izveatno, da svojim pomagačem o pravem času od* pre magazin. Ali za takrat se jim ni posrečilo. V blagajni, nahajajoči v se magazinu bilo je shranjenega precej denarja. Našli so tudi en kol, kakoršni navadno služijo za ulamljanje vrat. .Ljubljanski Zvon", ta izborni leposlovni in znanstveni list slovenski, stopil je letos v jednajsti svoj tečaj. Lehko se ponosno in zadovoljno ozira na desetletne dobo uspešnega dela svojega ; saj se mu je posrečilo zbrati okolo sebe na i boljše pisatelje slovenske, ki so zalagali list z obilimi lepimi doneski bodisi pripovedne, pesniške ali /nanatvene vsebine. Urednik g. prof. Leveč je vodil „Ljubljanski Zvon* toli spretno in modro, da je dandanes močno razširjen po deželah slovenskih in da ni z lepa zavedne rodbine, ki bi ne bila naročena nanj. Koncem minulega leta se je zgodila v uredništvu iz-prememba ; g. prof. Leveo je namreč zaradi mnogih službenih poslov izročil upravo „Ljubljanskega Zvona* „Narodni tiskarni* v Ljubljani, katera tiska list že <>d nekda j ; izdajatelj listu jo g. Janko Kersnik, odgovorni urednik g. dr. Ivan Tavčar, nekaj uredniškega posla pa sta prevzela gg. Jožef Oimperuian in Anton Funtek. Ker so imenovani gospodje čislani pisatelji slovenski, in ker upa tudi g. prof. Leveč, da mu bode odslej moči več pisati za list, nego dotilidob, prepričani smo, da ostane „Ljubljanski Zvon" tudi po tej izpremembi to, kar je bil doslej, namreč vredno glasilo razumništva slovenskega ! Vsebino prve letošnje številke smo ž priobčili ; za prihodnja številke pa naznanja uredništvo nastopne povesti: „Ribičeva Metka", spisal dr. Ivan Tavčar; „Veselo življenje*, spisal dr. Fr. Oelestin ; „Na obali", spisala Marica; „Rešilni angelj* in „Mali svet", spisal Fr. Gestrin. Vrhu tegu bode Janko Kersnik nadaljeval ilike iz sodnih spisov, in dr. Ivan Tavčar priobčil tri manjše povesti z naslovom „Prav-dar14, „Lesni črv* in „Kmetski zid" — Čitatelje svoje posebno opozarjamo na „Ljubljauski Zvon*, kateri bode tem lepši in boljši, kolikor več ga bode podpiralo občinstvo slovensko. Naročnina (za vse leto gl. 4 60, za pol leta gl. 2'30, za četrt leta gitl. 113) str pošilja upravnidtvu v »Narodni Tiskarni* v Ljubljani, spise pa v/prejema uredništvo „Ljubljanskega Zvona" v Ljubljani. .Učiteljskega Tovariša" 2. številka dor.ašrt: Zakon z dne 5. listopada 1800. I. — Janja Miklavčič, St. Vid: Zakaj se pričenja pouk v ženskih ročnih delih s kvačkanjem in ne s pletenjem? — 1. Marn: Knjiga Slovenska — Ukazi in odredbe šolski h oblastev. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi: I« Ljubljane; iz Planine; iz St. Jurija pri Izlakah; od Žile. — Društveni vestnik. — Cestnik. —■ Uradni razpisi učiteljskih slu-žob. — Listnica uredništva. Listnica npravni&tva. V«"m onim pospodom in slavnim društvom, ki ho izjavili željo po znižani prejemat nan list, odgovarjam« tukaj, da njihovi želji — žulibotf — ne moremo vntreči, ker so »troski našega lista tako veliki, da jih komaj zmagujemo. Dunajska borsa 30. decembra. Ktiotni dr>.. dolg v bankovcih — — .20 Pošilja blago dofcro ipravljeno in poštnine prosto ! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovičini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, ketihOV itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri- Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 50—52 Pošilja Talago dobro spravljeno ln poitaiae prosto! Grlena bol kaiaij, hreputavica, promuklost, nazeb zadavica, rora. zapala ustljuh itd. mogu no u kratke vrieme izliečiti rabljonjem Podpisani naznanjajo prežalostno izgubo svojega preljubega brata oziroma svaka, gospoda, JAKOBA GORUPA posestnika v Slavini, kateri je sinoči, 10. t. in. ob 11. uri po dolgi, mučni bolezni, previden se sv. zakramenti za umirajoče v 29. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bode vršil 22. t. m. ob 11. uri dopoludne iz civilne bolnice naravnost na pokopališče k sv. Ani. Dušo pokojnega priporočamo vsem znancem in prijateljem v blag spomin. Trst, 20. januvarja 1891. Janez, Filip, Rezika Vukašinović, .... .. . roj. Gorup Andrej in Kornel, Marička Gorup, bratje. sestri. Josip Vukašinović, svak. nadarenih 11- 30 Prendinijevih sladkišah (PA8TIGLIE PRENDINI) ito jih |«tovi Prendinl. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne norfih, navadne jutranje hreputaTice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih nladkiSali. Opazka. Valja ho paziti od varalicah. koji je ponaćinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pron-dinijeve »ladki&e (Pastiglie Prendini)" te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nt. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnljevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljeknrnah svieta. 42 — 43 Na prodaj 8_, je deset letnikov rLjublj. Zvona", mej temi 9 elegantno vezanih. Kje ? pove uredništvo „Edinosti4-. Prašek za prsi. (Ne kasljaj). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripovosti, hripi, nahodu in družim kataraliNfičnim afekcijam. — Ena akatljica z navodilom stane 30 kr. lo 10 5^nhnhnl Tnil,e Prece.i» »kw 4JUUUUU1 pomaže Z ,Algofonoa'. Steklenica stane 20 nvč. Dobi se »amo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „AI due Mori", „Piazza grande* v Trstu. Zvunanja naročila izvršujejo »e z obratom poŠte. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprijamlj« denarne vloge v bankovcih od 50 tiofi. do vaacega zneska vsak dan ▼ tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-1'J. ure dop. Obreati na knjižice............. Plaćoji vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 10U eld. precej, zneske preko 100 do 1000 cld mora s« odpovedati 3 dni, zn-ske preko 1000 delo po pogodbi. Znstop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po atanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije. 16—9 Ključavničarska delavnica Josipa Z o 1 i gl Ulica Via Rossetti številka 6 — (uhod v ulici Chiozza.) za odraaia ln otroke, je najboljši zoper k-4Š*IJ, hripavost, vratobol, jetiko, i-rau.i in pljučne bolocine : 1 ateklenica S« kr , 1 turat & «1. Kričistiln© krog\jice, ne smele bi ae v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so «e uSe tisočkrat sijajno oave-dofille pri zabasanji ?.lov, škoga tel^aa, Bl..vo'6lu, otrpn«lih udih. akaSenein ^l^ -u, u trnih in obl.tnih boleznih, v škatljah i\ 21 kr. ; j-d.-ri zavoj s b SUatljanii 1 gld. 5 kr Trnk6cfcy-jeva hmeljeva sladna kava (zdravilna kava). lehko prebavljajoče/ želodec krepilno, redilno sredstvo je važna za vsaoega in neobhodno posebna v ohranenje in dosego zdravja. '/* kil zamotek 30 kr. ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM, 1 steklenica 10 kr., 1 tucat l gld., 5 tucatov samo 4 gld. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. )a za živino. Ta prav dnbra Htupa |io-mtkgu nHjboljn i>rf vsuh boleznih km v, koti) In uruBlCev. Konje varuje t» fllU|iM trganja l>o ^revlh , b i a k, v»eh naler.ljli-lh klllinih bnltiznii. kalija- P"ii^nlh lit vratnih bolezni.) ter odpravlja vse fC t Rt«. i udi v/dr-Ciije krnijo dnbe e, okrogle i iiikreue. *rrF ^ - \r„„!„ NajbolJUe limnilo ih Jtonje 1'VCt za KOIIje. I)01*ltt(!ra pri pr.t6gu «lt, Ote- kan:' kolen,kopitnih bole* n, oirp-neujt v boku, krit itd oiekiinji m>(f iii"iiurjlh na no ^ah. i2viji-n.fi tiH Canji JI«itln,o|i n v« xL' Ciui itd.,s kratka " ri vhhIi vnanjih bole/nin lri hitmh. Steklenica % rutill-nini navndnm vred .-4taiie le I t?ld., 6 atekl r. r.ibil lim nnvodom vred »a;no 4 (jld- Krave rta)o mnnito dnhresra mtrkk, pv Zamot.Hkzrabilnim nuvodom vr^d velja le 50 kr., 5 zamotkov Mamo % gl. Vsa ta našteta zdravila ne 9amo prava dobijo v lekarni TRN KOCZY-ja v Ljubljani zraven rntovža in vsiik dan « poŠto razpošiljajo 9-12 La«tnik pol. družico „(Edinost". I^dajatolj in odgovorni urodnik Maks CotlČ. Tiskarna Dolenc t T ratu