NO. 232
Ameriška Domovi im a
liM/UEMI €/% Ul— HO /Vi E
AMCRICAN IN SPIRIT K>R€iGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 3, 1962
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€ft
STEV. LX — VOL. LX
Spor med Peipingom in Beogradom se zaostril
Titovci očitajo Kitajcem, da se bore »“proti silam miru” in krepe reakcionarje. — Kitajcev ni bilo na proslavi n e o d visncsti Jugoslavije.
BEOGRAD, FLRJ. — Izvršni odbor C e n er a 1 n ega komiteta Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji seji 26. novembra sprejel posebno izjavo, v kateri obsoja napade Kitajske komunistične partije na Zvezo jugoslovanskih komunistov tekom zadnjih štirih let, posebno pa v zadnjem času, ko postaja bolj in bolj ostra in strupena. V izjavi omenja, da kitajsko kampanjo proti jugoslovanski partiji podpirajo tudi Sv. Koreja in Albanija.
Titov politbiro se pritožuje, da je Jugoslavija vedno podpirala “upravičeno” kitajsko zahtevo po sprejemu v Združene narode in druge mednarodne u-stanove, da pa Peiping te podpore ne upošteva in kaže svojo hvaležnost s skrajno brezobzirnostjo. Kitajska kampanja proti Zvezi komunistov Jugoslavije je tudi kampanja proti sodelovanju med “neopredeljenimi” državami, proti svetovnemu miru in proti enotnosti progresivnih sil na svetu, zato služi reakcionarjem in vojnim hujskačem.
Kitajcev ni bilo
PEIPING, Kit. — Jugoslovansko poslaništvo je na narodni Praznik 29. novembra priredilo velik sprejem. Udeležili so se ga vodniki poslaništev Sovjetske Zveze in vseh vzhodnoevropskih satelitskih držav, ni pa bilo nobenega kitajskega zastopnika. To je bilo pravo nasprotje spre-tema na albanskem poslaništvu večer preje, ko so prišli na slav-te sam predsednik Kitajske republike Liu-Šao-Či, Ču-Enlaj ter brugi vodniki rdeče Kitajske, ^ed tem ko Rusov ni bilo, Vzhodnoevropske satelitske dr-žave pa so zastopali le nižji u-t£>dniki.
*
Jugoslovanski komunizem je ■Kitajcem trn v peti, preko nja-pa seveda napadajo tudi žlruščeva. Mao in tovariši sma-^rajo tako Tita kot Hruščeva za komunistična krivoverca in či-ste oportunista, ki jima ni za teeje, ampak samo za korist.
Novi grobovi
Maria Rijavec
V	soboto je umrla v Lena Bright oskrbovališču za bolnike 74 let stara Maria Rijavec, roj. Hvala, ki je živela preje na 15307 Waterloo Rd., doma iz Trnovega pri Gorici, od koder je prišla 1. 1913. Bila je žena pok. Petra. Tu je zapustila hčer Josephine Masse, sina Fredericka, vnuke in vnukinje, v Trnovem sestro Leopoldo Furlan in brata Štefana, v Argentini p a sestro Amalijo Hvala. Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ, Podr. št. 10 SŽZ, Krožka št. 1 Progres. Slovenk in W. W.C. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.
Elizabeth Deighan
V	Euclid Glenville bolnišnici je umrla v četrtek Elizabeth Deighan, roj. McAllon, s 15317 Lake Shore Blvd., stara 63 let. Pogreb je danes zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Hieronima ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Kenija se bori proii oživitvi gibanja Mau-Mait
ELBURGON, Kenija. — An gležem se je po več letih hudih naporov posrečilo streti uporniško gibanje Mau-Mau, ki je bilo M glavnem naperjeno proti belcem. Vojaška zmaga nad mau-mauovci pa ni iztrebila ideje gilbanja. Ta se je pojavila sedaj znova v gibanju Deželne svobodne armade) ki skuša dobiti čim več pristašev med plemenom Kikuju.
Kolonialne oblasti so začele jeseni akcijo proti novemu gibanju in dosegajo delne uspehe. Trudijo se, da bi Kenijo pomirile in napravile v njej red, predno bo prihodnje leto postala neodvisna država.
Belo prebivalstvo^ ki je imelo v svoji posesti večji del rodovitnega višavja, se je pod vtisom belcem sovražnega gi-3anja msd črnimi domačini začelo v velikem številu izseljevati. Kdor le more proda svoje imetje, tudi pod ceno, da bi čim preje zapustil deželo, ki se ji o-betajo novi nemiri.
Kongoški ministrski predsednik Adula pred negofovo bodočnostjo
Njegov Ugled v deželi in tu* jini stalno pada, prav tako tudi njegova podpora v parlamentu. Na vladi se drži, ker ti'enutno ni nikogar boljšega, ki bi ga zameni].
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Ministrski predsednik Adula je v parlamentu dobil zaupnico samo radi tega, ker opozicija ni spravila skupaj 75% glasov. Predlog za nezaupnico je dobil 52 glasov, proti je glasovalo samo 47 poslancev. Vkljub temu je politična bodočnost Adule precej temna. V javnosti je zgubil ugled, ker se je preveč “naslonil” na Zapad, ker rad vpo-rablja vojaštvo, kadar je treba krotiti demonstrante in ker njegovi uradniki ne znajo u-pravljati dežele.
Glasovanje o nezaupnici govori dalje za to, da Adula ne spravi skupaj navadne večine, kar pomeni, da mu parlament lahko odbije vsak zakonski predlog, ki je zanj potrebna navadna večina. Opazovalci se dalje bojijo, da parlament ne bo hotel izglasovati Adulove federalne ustave, ki so mu jo sestavili strokovnjaki ZN. Kaj drži Adulo še na vladi? Nihče ne ve; kdo naj bi bil njegov na-siednik ako bi bil Adula prisiljen odstopiti. To je tudi pazlog, zakaj ga ameriška politika še zmeraj podpira, akoravno ve, da ne bo mogel ustvariti reda v Kongu tudi v tem slučaju, ako bi bil dosežen sporazum z razkolnikom Čombejem iz Ka-tange.
-----o-----
litanij a ustavila kovanje /tolarjev Marije Terezije (
LONDON, Vel. Brit. — Kra-^eva kovnica denarja je prene-a^a kovati zlatnike Marije Te-reiz*je, ki je pred 200 leti vlada-a habsburške dežele.
Tolarji Marije Terezije so še Vedno eno najbolj upoštevanih Mačilntjh sredstev na Srednjem Vzhodu. Velika Britanija jih ^ kovala, ko jih je začelo pri-rtlanikovati. Proti temu se je hdtožiia avstrijska državna kov-denarja, ki je edina upra-srf^a kovati take zlatnike, ki 0 dejansko avstrijski denar.
+WARMCR
Jteotežno lepo in sončno. Naj ' temperatura okoli 50.
Mikojan odpotoval domov
NEW YORK, N.Y. — Preteklo soboto je podpredsednik sovjetske vlade Anastaz Mikojan odletel domov. O uspehu njegovih razgovorov v naši deželi še širijo različni glasovi. Eni trdijo, da je dobro opravil.
Kubanska karantena je bila povod za največje vojaške vaje Amerike
WASHINGTON, D.C. — Že teden pred znanim govorom predsednika Kennfdya o kubanski krizi je Pentagon odredil, lahko bi rekli, naša Kaj večje vojaške vaje, kar smo jih do sedaj imeli. Armada je sodelovala z več kot 300,00 vojaki. Pet divizij je bilo v stalni pripravljenosti, še dve sta se hitro bližali takemu stanju. Mornarica je postavila okoli Kube 189 vojnih ladij, vanje pa ni všteto pomožno ladjevje.
V	naši deželi je bilo usmerjenih 156 medcelinskih raket (102 Atlasa in 54 Titanov) proti ciljem v Rusiji. Vsaka med temi raketami lahko leti 6,300 milj daleč.
V	bližini Kube se je nahajalo med drugim tudi osem letalonosilk. Vsega skupaj se je naha jalo na Atlantskem oceanu okoli 2,000 vojnih ladij. Mobilizirani so bili tudi vsi bombniki in ’ovci, ki lahko letijo na velike daljave. Dobra tretjina je bila stalno v zraku, spustila se je na letališča ali letalonosilke samo takrat, kadar je bilo treba menjati posadko.
Vse to so sedaj po končanih operacijah objavili v Pentagonu. Hruščevu torej res ni preostalo drugega kot da popusti.
-----o------
Hiruščev postal patron liberalnih ruskih literatov
MOSKVA, ZSSic Hi-usčev
je na zadnjem sestanku glavnega odbora komunistične stranke povedal navzočim tovarišem, da so pisatelji veliko več prispevali k “destalinizaciji” kot vsa ostala uradna propaganda. Zato jim je treba dati več svobode, akoravno je ne rabijo zmeraj talko, kot želi uradna politika. Tako je na primer znani “Teater mali” v Moskvi predvajal igro “Bolniška soba”, ki nastopa proti stalinistom tako ostro kot do sedaj še nobena druga prireditev.
Odnos Hruščeva do liberalnih
KITAJCI SO UMAKNILI LE SVOJE PREDNJE STRAŽE!
Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil danes v parlamentu, da je rdeča Kitajska umaknila v glavnem le svoje prednje istraže, da pa so čete sicer ostale na Zasedenem ozemlju. Dva člana vlade sta parlamentu zatrjevala, da bo Indija žrtvovala vse, da reši iz kitajskih rok poslednjo ped indijskega ozemlja.
NEW DELHI, Ind. — V soboto je predsednik indijske vlade Nehru*dejal, da Indija ne more pristati na kitajski predlog premirja, ker bi s tem pustila v kitajskih rokah del indijskega ozemlja kot nagrado za njen napad, česar ona ne more storiti. Iz pisem, ki sta jih izmenjala Nehru in Ču-Enlaj, je razvidno, da nobena stran trenutno ne misli dejanskega premirja kršiti. Kitajci so napovedali, da se bodo 1. decembra začeli umikati na položaje, ki so jih imeli zasedene 7. oktobra 1959, nato pa še 12 in pol milje od njih. Nehru je danes zjutraj v parlamentu razkril, da so se dejansko umaknile le prednje straže, da pa so Kitajci v glavnem z izjemo dveh izpostavljenih postojank, ostali na zasedenih indijskih tleh.
Nehru je v svojem pismu predsedniku kitajske vlade Ču-Enlaj u tega pozval, naj Kitajska umakne svoje čete na položaje, kjer so bile 8. septembra letos, predno so začele napad na indijske postojanke. V tem slučaju se je voljan razgovarjati s Kitajsko o mirni rešitvi spora. Ni mu pa mogoče priznati črte premirja iz leta 1959, ki jo predlagajo Kitajci, ker se ta v glavnem krije z zahtevami Kitajske po indijskem ozemlju.
Kitajci so proglasili premirje sami in izjavili, da ga bodo izvajali, v kolikor bo Indija volj
gospodarske obveznosti do Indije in da ji bo pomagala zgraditi letalsko tovarno, v kateri naj bi Indija sama izdelovala letala MIG.
Varnostne naprave ob nesreči niso delovale!
NEW YORK, N.Y. — Dva načina varnostnih ukrepov v petek zvečer na letališču Idle-wild nista bila v obratu v času, ko se j e ponesrečilo letalo Eastern Air Lines z 51 osebami na krovu.
Letalo j e zaradi izredno na “sodelovatiV čem naj bi tfoete megit- zgrešila pristajal-
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
G. Frank Tominc z 1011 E. 72 St., ki se je nedavno pri delu ponesrečil, se je v soboto vrnil iz bolnišnice in se kar dobro počuti. Zahvaljuje se za obiske, pozdrave in darila.
G. Charles Štrukelj s 473 E. 142 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še pod zdravniško oskrbo. Obiski na domu so dobrodošli!
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih redno mesečno sejo v SDD na Recher Ave. Po seji bo praznovanje rojstnih dni in božičnica z zamenjavo daril.
V bolnišnici—
John Godec z 9322 Dunlap Ave. je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 473.
Molitev—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Marijo Rijavec.
u-
pisatelj e v bo menda posebno drugi pa mislijo, da ni dosegel lepo viden po objavi njegovega ničesar. Pač pa drži, da se je na govora na zasedanju. Govor se-Kubi pogovarjal na dolgo in ši-Jdaj “urejajo” in bo menda kma-roko o kubanskih komunistih inllu objavljen, nakar se bo znova njihovi organizaciji. Menda ga (začela debata o kulturnih sme-lvim letom.
Castrove izjave niso preveč na-jreh pod ruskim komunističnim Odpoved je Moskva osladila z vdušile.	'režimom.	obljubo, da bo izpolnila svoje
to sodelovanje obstojalo, Kitajci niso povedali.
Indijska zavrnitev pogojev kitajskega premirja verjetno ne bo obnovila bojev, ker Indija na kako odločnejšo akcijo še ni pripravljena, Kitajski pa trenutno tudi ne kaže, da bi prodirala dalje v Indijo, ker bi s tem le raztegnila svoje oskrbovalne linije in spravila vso oskrbo v resno nevarnost, obrnila pa bi proti sebi še preostali del svetovnega javnega mnenja.
Rusi ne bodo dali Indiji letal
Sovjetska zveza je Indijo radno obvestila, da ji ne more dobaviti naročenih 16 MIG - 21 lovskih letal. Indija je upala, da bo ta letala dobila še pred No-
CLEVELAND, O. — Prepir med Indijo in Pakistanom rad: Kašmirja se je začel že pred 15 leti. Kašmir obsega 86,000 kvadratnih milj, leži severno od Indije in Pakistana. Njegov navidezni gospodar je kašmirski maharadža, ki je pred 15 leti hotel izročiti svojo deželo Indiji, dasi-ravno so prebivalci muslimani in po veri spadajo v Pakistan. Maharadža je poklical indijsko vojsko v deželo, Pakistan je protestiral, začela se je državljanska vojna, ki so jo posredovalci zaključili s tem, da sta obe stranki sklenili premirje, pri čemur je tretjina dežele padla pod Pakistan, ostanek pa pod Indijo. Pakistan zahteva od takrat uporno, da naj se v indijskem delu Kašmirja prebivalstvo odloči potom plebiscita, ali hoče pod Indijo ali Pakistan. Indija idejo plebiscita odbija. Tako vlada med Indijo in Pakistanom neko stanje, ki bi ga lahko označili z besedami: med obema sosedoma ni ne vojne ne miru.
Kašmirsko vprašanje sili zopet v ospredje
Kako nevarno je to stanje, je dijo in Pakistan, da naj obnovi-
pokazal: kitajski vdor v Indijo. Kitajski komunisti so pri tem vdrli tudi v severni Kašmir, znan pod imenom Ladak. Kitajska ponudba za premirje je pokazala, da je Kitajcem največ za velik del Ladaka, torej Kašmirja, kajti skozi Ladak gre edina cesta, ki veže Tibet s kitajsko provinco Sinkjang. Kot se vidi, imajo v Peipingu zaenkrat največ interesa na korekturi meje v Ladaku, in s tem zadenejo tako indijske kot pakistanske interese.
Kitajski vdor je tudi pokazal, da je indijska armada zaenkrat vredna le malo, kar so v Pakistanu hitro razumeli. To je po ovinku priznala tudi sama indijska vlada, kajti hotela je na vsak način doseči, da je Pakistan ne bo napadel, dokler se mora na severu braniti proti rdečim kitajskim četam.
Ta trenutek je porabila londonska vlada, da s pomočjo naše administracije pritisne na In-
ta pogajanja radi Kašmirja. Anglija je pri tem dosegla dvojen uspeh: Pakistan je obljubil, da ne bo izrabil indijske zadrege za vojaške operacije proti indijskemu sosedu. Nehru je pristal na obnovitev pogajanj s Pakistanom in ni stavil pri tem nobenih pogojev. Pakistan je sprejel stališče Indije.
Stojimo torej pred novimi pogajanji o kašmirskem vprašanju. Pri tem se lahko zgodi sledeče:	Pakistan bo vztrajal na
plebiscitu, Indija ga bo odbila in pogajanja se bodo razbila. Vse to bi seveda nastopilo šele po končanem vojaškem sporu med Indijo in rdečo Kitajsko, torej ne že v bližnji bodočnosti. Verjetno bosta Anglija in Amerika pritiskali, naj oba nasprotnika skušata doseči kompromis na drugi način. Lahko se sporazumeta na novo delitev Kašmirja, da bi Pakistan dobil končno nekaj več kot samo eno tretjino. Taka rešitev ni čisto izključena,
no stezo, treščilo na tla poleg nje in se vnelo. Pri tem je izgubilo življenje 25 ljudi med njimi pilot. Kontrolni stolp je obvestil pilota, da je možno videti do ene milje, dejansko pa na tleh ni bilo mogoče videti niti 100 čevljev daleč. Izven obrata j e bila tudi talna radarska kontrola. ---------------o--------
Politične zmage imajo včasih grenke sadove
WASHINGTON, D. C. — Pri zadnjih volitvah so posebno padli v oči lepi uspehi, ki so jih republikanci dosegli na jugu, ki ga smatramo kot demokratsko trdnjavo. Tolkli pa tam niso po Kennedyevih prijateljih, ampak po konservativnih demokratih. To bi bilo v redu, ako se ne bi pri tem tudi posluževali nekaterih konservativnih političnih gesel. Tako so na primer republikanski kandidatje zagovarjali segregacijo še bolj vneto kot konservativni demokratje.
Sedaj so dobili račun za tako premalo iskreno politiko. Proti
v	,	njim je nastonila mlada republi-
mir bi bil na ta način razdeljen , kanska	^ jih začela y sv0_
kar na tri dele, indijskega, pa-1 kistanskega in kitajskega. Lahko se pa najde rešitev tudi v tem, da ostane Kašmir to, kar je bil pod angleško okupacijo: na pol samostojna država pod in-dijsko-pakistanskim patronatom, ali pa morda še celo popolnoma samostojna država, povezana s pogodbami z Indijo m Pakistanom.
Kitajski vdor v Indijo bi torej lahko imel nepričakovano posledico: mir med Indijo in Pakistanom. Na to v Peipingu gotovo niso mislili, ko so začeli vojno proti Indiji. Že sedaj pa lahko računajo s tem, da mir med Pakistanom in Indijo pomeni tudi skupno indijsko-pakistansko fronto proti Peipingu, kajti Indija si je že dosti o-pekla prste s svojo pretirano nevtralnostjo do rdeče Kitajske.
kajti rdeča Kitajska bo napela vse sile, da odščipne od Kašmirja vsaj tisti del, kjer pelje cesta iz Tibeta v Sinkjang. Kaš-
jem časopisu napadati, češ. da s tako nedoslednostjo ne bodo pridobili ničesar. Kvečjemu se bodo zamerili vsem črnim, naprednim in nevtralnim volivcem na severu, vzhodu in zapa-du in tako imeli od volivne taktike na jugu končno več škode kot koristi.
Za vodstvo republikanske stranke je prišel ta udarec precej nepričakovano. Glavni ravnatelj stranke Miller se sedaj trudi na vse načine, da bi pomiril razburjene mlade republikanske duhove.
Zadnje vesti
BEOGRAD, FLRJ. — Predsednik FLRJ Josip Broz je včeraj z vlakom odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo. Tam bo pred-yidoma ostal štiri tedne na ‘počitnicah’. Na obisk ga je povabil v preteklem septembru predsednik Sovjetske zveze L. Brežnjev, ko je bjl na uradnem obisku v Jugoslaviji. Titov obisk v Sovjctiji smatrajo kot znak izboljšanja odnošajev med obema komunističnima vladama.
WASHINGTON. D. C. — Polje-' delsko tajništvo je objavilo, da je sklenilo z Jugoslavijo dogovor, na temelju katerega bo debila Jugoslavija iz Združenih držav iz zaloge viška deželnih pridelkov blaga v skupni vrednosti 99 milijonov dolarjev. Od lega bo plačala 83.4 milijone v dinarjih tekom prihodnjega pol leta, ostanek pa v dolarjih tekom prihodnjih 15 let ob plačilu 4 odstotkov obresti.
CLEVELAND, O. — Štrajk pri dnevnikih Plain Dealer in Cleveland Press se nadaljuje brez posebnih izglcdov za njegov nagel konec. Zvezni posredovalec se bo danes dopoldne sestal s predstavniki unije urednikov in piscev, popoldne pa s predstavniki Unije voznikov, ki so sedanji štrajk začeli.
VATIKAN, It. — Papež Janez XXIII. se je včeraj pokazal za kratek čas na oknu svojega stanovanja in blagoslovil zbrano množico kakih 30,000 ljudi. Njegovo stanje se je izboljšalo in računajo, da bo skoro začel opravljati svoje redne posle. Težave m« povzroča rana na želodcu.
Adenauer pristal na odhod vojnega ministra Straussa
BONN, Nem. — Dr. Adenauer je pristal na zahtevo, da iz nove vlade izpade Strauss kot voj-
ni minister. Noče pa opraviti tega pcdla sam. Zato je dal izvoliti po odboru svoje stranke šest-člansko komisijo, ki naj mu “svetuje” kako naj reši sedanjo vladno krizo.
V komisiji je tudi minister Strauss. Z ozirom na to Aden-auerjevo potezo so morali tudi svobodni demokratje imenovati svojo komisijo za pogajanja, o-mejili so jo pa samo na štiri delegate.
Ameriška Domovina
V V« ■	'Kls-MO'VII
mJWWgggj:

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBS(:RIpTIONRATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
,^|^^83	No. 232 Mon., Dec. 3, 1962
Francija pred novo politično dobo
Trojno politično glasovanje v letošnji jeseni pomeni 2& Francijo nekaj več kot navadne parlamentarne volitve. Pomeni političen uspeh generala De Gaulla, kot ga ni dosegel v naših časnih noben politik v nobeni sodobni svobodni demokraciji, pomeni pokop četrte republike in politično rojstvo pete. Kaj takega še nismo doživeli v francoski politični zgodovini.
De Gaulle praznuje dvojno zmago. Francija mu je odobrila novo ustavo, kot si jo je on sam zamislil brez vsakega kompromisa s katerimkoli gibanjem in s katerokoli stranko. Francoski volivci so šli za njim in pokopali četrto republiko ter ustvarili podlago za peto republiko.
DeGaullova zmaga je tem pomembnejša, ker se je De Gaulle boril sam. Ni se opiral na nobeno stranko, niti na Unijo za novo republiko, ki jo javnost smatra za njegovo in bi bila tudi sama rada “DeGaullova stranka,” kar pa general odklanja. Takoj v začetku volivnega boja je postavil načelo, da podpira samo tiste kandidate, ki so za njegovo politiko, ne pa morda samo kandidate, ki jih je postavila Unija. Proti sebi je imel vse stranke bivše četrte republike, komunistično, neodvisno, radikalno, sooijalistično in krščanske demokrate. Generalovo stališče je omogočilo lepemu številu kandidatov, ki so jih postavile stranke, da se izjasnijo za DeGaullovo politiko.
Volitve 18. novembra so pokazale, kako so se opredelili volivci; Za De Gaulla s0 se odločili ne samo volivci unijskih kandidatov, ampak tudi volivci tistih kandidatov, ki so izven Unije zagovarjali DeGaullovo politiko. Cenijo, da znaša število teh volivcev nad 6.5 milijona. Komunisti so dobili nekaj pod 4 milijone glasov, ostali kandidatje pa približno 8 milijonov. Bitko so zgubile vse štiri sredinske stranke: neodvisna, socijalistična, radikali in krščanski demokratje.
De Gaulle je na ,poti do konsolidacije francoskega političnega življenja, kot si jo on zamišlja, dosegel prvi uspeh. V Franciji je ustvarjena podlaga za tri bloke; unijskega, komunističnega in sredinskega. Ni pa ta podlaga še dokončna. Treba je, da francoski volivec ostane zvest Uniji in da Unija ustvari res močno stranko in pritegne tiste politike, ki so pri sedanjih volitvah zunaj nje glasovali za De Gaulla. Ni nobenega dokaza, da bo ta cilj tudi dosegla. Morda ga bo, ako bo De Gaulle še dolgo let vladal. Ako ga bo kmalu zmanjkalo, bo Unija v veliki nevarnosti, da pride v krizo in razpade. Treba je dalje, da ostane komunistična stranka strnjena kot je sedaj. Pravijo, da s tem lahko računamo.
Velika uganka so sredinske stranke. Na prvi pogled bi človek rekel, da jim ne preostane drugega, kot da se združijo v močan političen blok. Stranke se bodo temu upirale, kajti morale bi politično pokopati same sebe. Vsaka fuzija bi odbila od njih celo vrsto volivcev in jih pognala bodisi v apatijo bodisi na Unijsko stran. Kar je pa glavno: stranke še zmeraj ne verjamejo, da so jih volivci zapustili za zmeraj. Upajo, da bo Unija razpadla, kakor hitro se ne bo grela na DeGaullovem soncu. Zato ne moremo računati, da bo hitro prišlo do konsolidacije sredinskega bloka, Še posebno ker imajo stranke dobra tri ,leta časa, da se odločijo.
Ožje volitve 25. novembra so dale De Gaullu parlamentarno večino, ki je v prejšnjem parlamentu ni imel. Z njo bo lahko vladal do začetka 1. 1966. Takrat poteče njegov mandat kot predsednika francoske republike. Da je “njegova” stranka dobila večino v parlamentu, je treba pripisati volivnemu sistemu, ki je dovoljeval pri ožjih volitvah vse mogoče politične kombinacije in kupčije. Samo manjšina poslancev je bila izvoljena pri volitvah 18. novembra, velika večina pa 25. novembra s pomočjo strank, ki so “odstopile” svoje volivce kandidatovi. Parlament ne predstavlja torej prave slike o razpoloženju med volivci. Tako sliko dajo samo volitve 18. novembra.
De Gaulle ima dosti časa, da konsolidira uspehe svoje zmage. Kaj bo skušal doseči? Najprvo ima menda namen, da reorganizira francoski senat, ki danes ne igra nobene (politične vloge. Dati mu hoče večjo vlogo v francoski politiki in tudi spremeniti način, kako je treba senat izbrati. Ni dvoma, da mu bodo volivci sledili tudi pri tej reorganizaciji. De Gaulle mora dalje misliti na svojega naslednika, ki ga je treba izvoliti še pred koncem njegovega mandata. To mu bo delalo precejšnje težave. Res je da bodo volivci glasovali za njegovega kandidata, toda vprašanje je, ali bo kandidat imel vsaj nekaj tistega političnega ugleda in vpliva, kot ga ima general. Ako bo izvoljen političen slabič, utegne pokopati peto republiko.
Francoske volitve bodo seveda imele tudi velik vpliv na mednarodno politiko. Hruščev bo vedel, da se bo mogel z generalom še manj šaliti kot do sedaj. Kennedy bo moral pokopati vsako upanje, da Francija ne postane četrta
atomska velesila. Londonska vlada mora pričakovati, da bo De Gaullov vpliv v Evropski gospodarski skupnosti samo večji, kar pomeni, da ne more računati s posebnimi koncesijami pri vstopu vanjo. V Zapadni Nemčiji bodo vedeli, kakšno Francijo imajo pred seboj, kar bo za nemške politike, ki se pulijo za Adenauerjevo nasledstvo, izredne važnosti.
Za ves svet je važno: De Gaulle ni samo trmoglavec, je tudi znan kot potrpežljiv človek v zunanji politiki, ki ne podleže nobeni senzaciji. Ne menja smeri svoje zunanje politike in se ne da oplašiti po ovirah. Je miren otok v valovanju sodobne mednarodne politike, ki ga ne pozna nobena druga država. In tudi to je veliko vredno.
;j BESEDA IZ NARODA |
hM' I' 1 fr*************+********************+**'fr*******-i>~IH
Pismo
Vrhenlkega
Mm Tine,a
Waukegan, 111. — V naši Ameriški Vrhniki in okrog nje je vedno dosti novic in dogodkom, takih in takih. Zadnja dva meseca — vse od Delavskega praznika sem, smo se politično pravdali in lasali. Kandidati za vse razne urade, ter pristaši istih, so Se 'lasali med seboj, kakor srake in vrane. Drug drugemu so izpraševali vest in preteklost. Vsak je kajpada svojo brado hvalil in se postavljal, da če bi njega ne bilo na političnih frontah, bi se svet že zdavno prekucnil — bogve kam ...
Zdaj, ko so volitve minule, se bodo pa seveda pomirili, obljube bodo ostale le prazne besede, teh pa je na svetu dosti in prazne besede pa smrt pravijo, da se najhitreje pozabi. Tako bo naj-brže tudi zdaj, saj je po vsakih volitvah tako.
*	V GREAT LAKES MORNARIŠKEM VEŽBALIŠCU imajo vedno kake odlične goste in obiskovalce. Zadnji mesec je po-setilo vežbališče 17 mornariških častnikov iz enajstih različnih tujezemskih, nam prijaznih držav in dežel. Prišli so Sem iz mornariške šole v Key West, Florida, kjer opazujejo in se uče naših ameriških načinov morna-rištva. So to častniki, ki predstavljajo Nemčijo, Grčijo, Italijo, Japonsko, Španijo, Korejo, Venezuelo, Filipine, Kolumbijo, Mehiko in Argentino. Njih obisk tukajšnjega mornariškega vež-bališča ima ta pomen, da vidijo, kako v Ameriki taka vežbališča oskrbujejo in kako življenje nudi svojim vojakom naša dežela. Častniki so se mudili na tem obisku pet dni in so vsak dan obiskali in ogledovali razne kraje doli v Veliki Chicagi in v tukajšnji okolici.
*	ZA ZVEZNO VLADO NI
IZJEME v zadevah plačevanja prodajnega davka v državi Illinois. Tako je odločilo predkrat-kim vrhovno zvezno sodišče. Pravda glede tega je tekla več let. Federalna vlada namreč nabavlja ogromne količine raznega materiala in raznih izdelkov v Illinoisu, a se je upirala iz razloga, da je vlada, da je upravičena, da od nje, to je od vlado, se ne more zahtevati kar kupi prodajnega davka, ki ga imamo v državi Illinois. Ta davek je bil več let po 3*1? in zadnje čase po 4r; na vse kar se kupi. Zdaj, ko je vrhovno zvezno sodišče o tem razsodilo, da je tudi zvezna vla-
da dolžna plačevati državi Illinois ta davek, pravijo, da bo ta davek znašal in stal zvezno vlado najmanj kakih 18 milijonov dolarjev. Seznam raznih tvrdk in korporacij, od katerih zvezna vlada daje v Illinoisu razna naročila, je okrog 1400 in pogodbe za naročila zdaj znašajo letno okrog $623,500,000.00. V Washingtonu seveda malo pisano gledajo na razsodbo vrhovnega sodišča, a v Springfieldu pa zadovoljno manejo roke, ker milijončki, ki bodo prišli s tem v illinoiško državno blagajno, bodo kaj prav prišli, ker novaca jev kasah vedno premalo ...
*	ZVIŠATI DAVKE, ALI ZNIŽATI STROŠKE — KAJ? — Ta problem ne dela preglavic samo po drugih krajih, ampak jih dela tudi pri nas v Waukeganu. Waukegan High School District je primoran, če naj nadaljuje s svojo upravo po sedanjem proračunu dvigniti davek za šolski sklad. V ta sklad smo plačevali zdaj po 75c na vsakih $100. obdavčene vrednosti. Ako naj se krijejo stroški sedanjega proračuna, se mora davek za šolski sklad povišati s 75c na 96c za vsakih $100. obdavčene vrednosti. Tisti, ki imajo s tem proračunom opraviti, pravijo, povišek je neobhodno potreben, alf pa bomo v veliki luknji. Drugi izhod pa j e* *.-znižati stroške. To je seveda lahko svetovati, a izvesti je nekaj drugega. Povejte to učiteljem in drugim, ki so zaposleni pri šolskih zadevah, ali bodo ti pristali na znižanje plač? Ali bodo tisti, ki dajejo šolam razne posluge, kot vzdrževanje poslopij, kurivo in drugo, ali bodo ti pri volji pristati na 21% znižanje? Ako takega znižanja ni, kje “pricoprati” denar, da se bo plačalo, kar potrebe zahtevajo? To je tisti — “KAJ?” — na katerega je treba dati odgovor. Jaz vem in slutim že v naprej kakšen odgovor bo. Platiti bo treba... To bo pa bolelo v aržetih ... (Moj sosed Frank pravi temu: To je svoje vrste pokora in spak za nas, ki kaj imamo, pa nas “privijajo”. Jaz pa pravim, za vse je pokora in spak, tisti, ki ne lastujejo domov, morajo vsled tega pa višje najemnine plačevati. Vsakega ta “pokora” ščiplje in še bo bolj in bolj ...
*	O REVIZIJI DRŽAVNIH ZAKONOV IN DOLOČB. — Ko to-le pišem še ni jasno, kako bodo izpadle volitve v naši državi glede revizije statutov zakonov in določb. Ko bodo te vrstice objavljene, se bo glede tega že vedelo. O tem naj omenim samo toliko, da seznam zakonov in določb v naši državi vsebuje blizu 2000 določb. Razen kakih 150, pravijo, je treba vse druge
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
(
predelati in preurediti, da bodo odgovarjali sedanjemu duhu časa. Teh pa ni nič manj kakor okrog 1850. To bo, kadar prido do tega, dolga služba in delo za pravniške strokovnjake. L. 1958 so bile glede tega tudi splošne volitve in predlog za spremembe in revizijo ni dobil zadostne večine. Ostalo je pri starem. Zdaj bo, kakor bo.
Moj sosed Frank je tudi k temu izrazil njegovo pripombo rekoč:
“Kaj? Toliko postav imamo v Illinoisu? Okrog 2000? Ja, kako pa naj človek toliko postav pozna? Saj nekateri še ene ne poznajo! Glej, tam-le doli na Utica
VESTI
Piranska ladjedelnica počasi
Piranska ladjedelnica, edina ob morju v Ljudski repuib. Sloveniji je bila ustanovljena šele pred nekaj leti, vendar ji je v kratki dobi uspelo doseči kar lepo višino zmogljivosti. Upajo, da bodo v nekaj letih povečali dok in ostale naprave v taki meri, da bodo lahko gradili tudi večje ladje.
Smrt znane Domžalčanke
Dne 7. t. m. so v Domžalah pokopali gdč. Lojzko Dolinar, cesti je neki “ljubljančan” (ki dolgoletno zvesto gospodinjo v
ni naše farbe) ukradel trgovcu gosko. Ko so ga zasačili in peljali pred moža postave, je izpovedal, da še ni dolgo v tem kraju. Ko je bil vprašan, če ve, da se ne sme krasti, je odgovoril: ne. Vidiš, ta in najbrže še več takih, še ene postave ne pozna. Kdaj se bodo taki naučili kar 2000 postav? — Veš, Tine, postav je preveč, premalo pa takih, ki jih poznajo...”
Evo, Frank je kar dobro povedal.
* ODLIČEN SLOVENSKI PI-JONIR PREMINUL. — Prod kratkim je preminul občeznani slovenski pijonir Matevž Suhadolnik, v starosti 80 let. V Ameriko je prišel okrog leta 1904 in prvih deset let je živel v Veliki Chicagi, za tem se je pa preselil sem v sosednjo North Chicago, ki je kar se tiče naše slovenske naselbine skupna naselbina z Waukeganom in je živel ves čas tu. Bival je na naslovu 1029 Wadsworth Avenue, North Chicago. Pokojnik je bil zelo podjeten in se je udejstvoval vsepovsod, kjerkoli se je šlo za kako pošteno in koristno stvar. Bil je ustanovitelj slovenskega hranilnega in posojilnega društva “North Shore Savings and Loan Assoc’n”. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 53 KSKJ in član Katoliških Borštnarjev.
Pokojnik je bili rodom iz vasi Kamnik pri Preserju na Notranjskem. Leta 1907 se je poročil s Frančiško Kob.i, ki je bila rodom iz Podgore pri Vrhniki. V zakonu sta se jima rodili 3 sinovi in ena hči. Žena mu je umrla leta 1928. Sin Matthew Jr. je mestni alderman v North Chicago. Sinova Frank in William pa živita v Waukeganu. Hčer Marie, poročena Umek, pa biva v Clevelandu.
Pokojnik je bil obče spoštovan. Pokopan je bil iz cerkve Matere Božje na Deseti cesti. Chicaški “napreden” list je to “pozabil” omeniti! Pogreb je imel v oskrbi slovenski pogrebni zavod, ki ga vodi slovenski pogrebnik Jos-. Nemanich. Pokopan pa je na katoliškem pokopališču Ascension v Liberty-ville.
Sorodnikom pokojnika iskreno sožalje, blagi pijonir pa naj počiva v miru in naj mu sveti večna luč!
— Vse Slovence tu in po Ameriki iskreno pozdravlja,
Vrhenšk Tine.
Sava vabi na predavanje
New York N. Y. — Člani slo-venskega akademskega društva SAVA, ki so se pred (kratkim predstavili newyorški javnosti s svojim literarnim večerom na Osmi cesti, nameravajo vključiti v svoj program redna mesečna poljudna predavanja.
Prvo tako predavanje se bo vršilo v soboto, 15. decembra, ob osmih zvečer v dvorani sv. Cirila na Osmi. Predaval bo Tomo Kalan o naravnih lepotah in zanimivostih ameriškega za-pada. V ta namen bo pokazal vrsto skloptičnih slik (slides), ki jih je posnel na svojem potovanju.
Vsi ste vljudno vabljeni, da se udeležite tega predavanja.
SAVA — newyorški odsek.
domžalskem župnišču, ki je umrla 5. t. m. in ki je v svojem življenju tolikim ljudem tako ljubeznivo postregla. Rajna je bila sestra prof. duhovnika dr. Antona Dolinarja, ki se je 1. 1953. z avtom smrtno ponesreči^ ko je bil‘na obisku pri svojem prijatelju Jou Kapusu, takrat župniku v Caney, Kans., ki se je 31. okt. t. 1. enako z avtom smrtno ponesrečil na poti iz Kansas City proti Fultonu. Raj-nica je bila dalje sestra Franceta Dolinarja, ki smo ga toliki med nami poznala kot sijajnega kapelnika mladinske godbe na Rakovniku pri Ljubljani in ki je že tudi umrl v domovini pred nekaj leti, in končno sestra brata Pavleta, danes že tudi rajnega. Gdč. Lojzka je bila zadnja iz zelo znane domžalske Dolinarjeve družine.
Kočevje se pripravlja na praznovanje
Po zlomu Italije jeseni 1943 so partizani zasedli Kočevje in u-vedli tam svojo oblast, ki je pokazala očitno, kaj Slovenijo čaka pod komunisti. Na znanih kočevskih procesih so obsodili na stotine svojih političnih nasprotnikov na smrt ali pa jih kar brez obsodbe postrelili. Te žrtve so kasneje odkopali domobranci v Jelendolu in Mozlju.
Drugo leto bo poteklo od onih strahot 20 let in komunistični oblastniki so se odločili, da pri-rede za to obletnico veliko slavje v Kočevju. Za njihovo pripravo je bil že postavljen poseben odbor. Do proslave bi radi uredili Šeškov dom v kulturnozgodovinski spomenik, dogradili Dom telesne kulture in poskrbeli za asfaltiranje ceste Ljubljana—Kočevje. Radi bi asfaltirali tudi nekatere ceste v mestu, uredili pločnike in razsvetljavo.
V	Ribnici manjka parkirnih
prostorov
Zadnja leta povsod naglo napreduje cestni promet. Ribniška dolina v tem prednjači, trdijo “Novice”, nato nadaljujejo: — Kljub temu se število kolesarjev ne zmanjšuje, nasprotno, tu di njih je vsak dan več. Ribniške ulice in ceste so včasih skoraj preplavljene s kolesi, motorji in avtomobili. To še ne bi bilo naj hujše, saj se moramo privaditi velikemu prometu in hrupu, toda niti pločniki niso več prosti. Včasih so tako zasedeni s kolesi, da mora pešec stopiti na cesto. Stojala za kolesa so prenapolnjena, zidovi pred gostilnami preobloženi s kolesi. Gostilna “Pri Cenetu” iz-gleda ob lepem vremenu kot čebelji panj ...
V Kočevju pa dostojnih
stanovanj
“Novice” pišejo, da se s problemom primernih stanovanj v Kočevju bore že vsa povojna leta in da jim je uspelo precej ublažiti stanovanjsko stisko. Na Rudniku, na takozvani Trdnjavi, je še pet lesenih barak, v drugi koloniji pa tri. V njih stanuje okoli 70 družin. Te barake so dotrajale in je nevarnost, da se pod večjim snegom poderejo. Stanovalci bi se morali iz njih izseliti čim prej in upajo, da se tudi bodo...
Medved je hruške tresel
V	dolini Kolpe okoli Podsten in Banja loke' je izredno veliko
divjadi, zelo pogosta nadlega so postali medvedi. Ti se prosto sprehajajo okoli vasi. Tako je v začetku oktobra neki medved zgodaj zjutraj, ko je vozil skozi vas avtobus, tresel hruške. Otroci iz okoliških vasi si ne upajo v šolo, ker so medvedi na cestah kar pogosta pojava.
Ljudje pozivajo oblasti, naj kaj ukrenejo, da bodo rešeni medvedje nadlege.
Stanovanja zgrajena in — prazna
Ljubljansko “Delo” je objavilo 1. septembra letos pod gornjim naslovom tale sestavek:
V stanovanjski izgradnji pride včasih do čudnih, nerazumljivih pojavov. Ena pogostih slabosti stanovanjske graditve je v tem, da se kjerkoli pač najdejo sredstva za dograditev stanovanjskih stavb, ni pa denarja, da bi vsaj za silo tudi uredili okolico. Sicer je glede tega zadnje čase že nekoliko bolje, čeprav se pa še vedno najdejo gradbišča, kjer se v nove bloke vselijo srečni stanovalci, vse naokoli pa je pravcata “gmajna”. No, pa če gre samo za neurejeno okolico, to bi človek še nekako prebolel. Precej nerazumljivo pa je, če zgradimo nove stanovanjske bloke, ko pa so dograjeni, ugotovimo, dh niso urejene komunalne naprave — vodovod, kanalizacija, elektrika in podobno.
Takšen primer imamo v Ljubljani v Novih Jaršah ob Šmar-tinski cesti, kjer je od 5. avgusta povsem dograjenih že pet stanovanjskih blokov, vendar so stavbe prazne, brez stanovalcev. Ljudje se ne morejo vseliti enostavno zato, ker hišo urejene komunalne naprave.
Kako je mogoče, da pet stanovanjskih blokov s 60 izgotovljenimi stanovanji v tej stanovanjski stiski čaka na ureditev komunalnih naprav? Investitor omenjenih stanovanjskih blokov — Skupnost železniških podjetij — je že lani« spomladi poravnal občini Moste vse obveznosti za ureditev komunalnih naprav (okrog 25 milijonov). Vendar Pa so ta sredstva — takšna je bila pogodba med investitorjem iri občino — porabili le za ureditev uličnih komunalnih naprav, medtem ko bi moral za stranske priključke na glavne, ulične komunalne naprave (vodovod, kanalizacija, elektrika) poskrbeti investitor sam. Ker gradi v bli' žini nekaj blokov tudi občina Moste, so se dogovorili, da bodo priključke z uličnih komunalnil1 haprav do blokov uredili skup' no, tako da ne bi vsak invest!' tor zase urejal komunalnih naprav. Toda stavbe so rasle hitro-preden so se investitorji — čina Moste in Skupnost železniških podjetij — dobro zavedli-je bil že tu avgust in 5 stanovanjskih blokov s 60 stanovanji je bilo dograjenih.
Te dni so na gradbišče v Novih Jaršah poklicali delavce poCi' jetja “Tegrad”, da bodo slednjič uredili priključke na glavi’-e komunalne naprave na ulici. Toda — ali ni bilo mogoče teh stvari urediti že prej, pravočasno, ko so bila stanovanja še nedograjena? 60 stanovanj je skoraj mesec dni zaprtih, nevse-1 j enih; preden bodo urejene vse komunalne naprave, bo poteke spet najmanj mesec dni, če ne še več. Mar ni škoda v današnp stanovanjski stiski tako neracionalno gospodariti s stanovanj skim fondom? Če računamo P°v' prečno stanarino po 3000 din, h1 nam teh 60 stanovanj v avgustu že dalo 180,000 dinarjev stanarine. In slednjič I— mar ni t° nekoliko čuden odnos do tis 11 ljudi, ki se že leta in leta sti skaj o po neprimernih stanova njih in komaj čakajo, da bodo prišli v lepše stanovanjske p10 store?	Igor Prešern
PAVEL HEYSE:
Steklar iz Murana
Dolgo časa ga je gledal siGualteriju pa so molčali. Ob-svojim zagonetnim obrazom, sojen je bil pač na smrt in ne da bi spregovoril, kakor da zanje ni to imelo pomena... bi hotel prodreti v mladeniče- “Živel Botaro! ... Živel vo dušo, ki je povzročila tako Bocaro!” čudno obnašanje. Potem je Janez je dobro pomislil na vprašal:	vse te vzklike. Kako prav mu
“Živega ste pripeljali moža, je prišlo to ljudstvo prav o katerem ste pred dvajsetimi zdaj, ko je sam želel, da se dnevi prisegli, da ga ubijete!” jskliče v želji po Gualterijevi
Bicikelj dobiš, če ne greš za duhovna
Paterson, N. J. — V naslednjem objavljam pridigo, ki jo je imel sedanji ljubljanski nadškof Vovk na zlati maši salezijanca dr. Franca Wallanda v Lescah na Gorenjskem na lanski praznik Marijinega Vnebovze^ tja. Ker gre g. dr. Wallandu
zahvala za razmah Salezijanske drej Snoj in sedanji zdravnik dr.
“Da, prejasni gospod!” “Tako ste prelomili prisego?”
“Da, prejasni gospod!”
“Kaj ste hoteli s tem?” “Da ga jaz izročim sodišču, ga branim in mu pomilostitev.”
pomilostitvi, nanj!
“Ljudstvo naj odloči!...” Ta misel mu je vzbudila živo zaupanje v srcu. V njem ni bilo več dvoma.
Vstaja? Tudi to ga ni več izprosim [strašilo!
Ali zmagam,
ali pa um-
Dož je pomislil... Na ust- rem!” nicah se mu je pojavil trepet	VI
neodločnosti. . . Iskal je . ..	Doževa milost
Ujel je Janezov pogled, ki je Nenadoma je nastalo v mno-bil popolnoma gotov svojega žici na trgu svetega Marka načrta.	veliko gibanje. Odbila je ura
“Ko ste šli iz Benetk, Boca- v zvoniku in vrata palače so ro, ste že takrat mislili na to se odprla. Sodišče desetih se dejanje?”	je zbralo na javno sejo.
“Prav določno še ne, pre- V istem času je stopil tudi jasni gospod! Hotel sem le sodnik v sobo, kjer je bil Ja-prizanesti Gualteriju. Daši bi nez s tovariši. Spremljal ga bil namen plemenit, dejanje je uradnik in nekaj vojakov, pa bi bilo hudobno, ker bi vas Obi-nil se je do Janeza: s tem goljufal... Bog mi je “Slišite ljudstvo?” pa navdihnil drug način. In “Da! In kaj pomeni to?” tega sem izvršil...”	“Prejasni dož je določil
“In kaj navedete lahko po proti nasvetu sodnikov, naj se postavi, da je vreden milo- pripelje Peter Gualterio pred sti?”	javno sodbo. Mi smo hoteli,
“Po postavi ničesar. Po da se razprava vrši na tihem, nravnem redu pa tole: Gual- ko gre za predpise glede isto-terio ni izdal nikomur skriv- vetnosti in nato se odda izda-nosti. To jamčim s svojo jalec rablju!” častjo!”	“Torej?”
“Ker ni imel časa . .. A nje- “Vprašam se torej: zakaj gov namen .. .”	je dož tako odločil? Gualterio
“Ne zanikam!”	pride zdaj pred ljudstvo in to
“Dobro!”	je nepotreben škandal... Ne
Dož je prekinil. Potem je vem, od kod in zakaj še toli-rekel resno:	ko ljudstva na trgu... Saj ni
“Ali veste, Janez Bocaro, mogoče, da bodo mogli vsi da se to, kar vi prosite, ni še noter ... Velika vrata so že nikdar zgodilo v Benetkah?” zaprta.. . Pa ne smem poza-“Vem.”	biti, zakaj sem prišel... Svet
“In vi upate, da zadobite?” desetih se opravičuje, da mo-“Upam z božjo in z vašo rate tako dolgo časa čakati, pomočjo, prejasni gospod!” Treba je še nekaj reči ure-Dož se mu je približal in diti.” rekel s tihim glasom kakor “Kaj? Ali ne bomo vpra-svojemu najboljšemu prija- šani kot priče?” telju:	“Ne, tega nam ni treba.
“Zakaj ste to storili?” Odgovarjali boste morda poz-“Ker je Gualterijeva hči neje svetu desetih, zakaj ste moja zaročertka.”	tako spremenili naloženo po-
“še vedno?”	slanstvo. Pa vam že zdaj re-
“Še vedno!”	čem, da se nikar ne vznemir
“In se poročite z njo, naj se jajte nad tem!” zgodi kar koli?”	“Pustimo torej! Kaj se bo
“Poročim se... če njen oče zgodilo pozneje, me ne briga, živi!”	... ampak danes mislim, da
“Dobro! Pojdite!”	smem prisostvovati sodbi nad
Bocaro se je priklonil in Petrom Gualterijem, saj sem odšel k tovarišema.	ga vendar jaz ujel?”
Vnovič so čakali v sobi pod “Gospod! Seja je javna in stopniščem.	smete biti navzoč.”
Medtem je	nastajal doli	na	“Ah!	Pravite pa, da je
trgu svetega	Marka nekak	dvorana	že polna... ali mi
šum. Zerlione je odprl okno dajo prostora.'”’ in videl, da se je gneča ljudi “To ni nič! Spravim vas na prerivala po trgu in kričala, ono stran, kjer so člani ugled-Vest, da se je vrnil Gualterio nega meščanstva. To ni proti z obema ogleduhoma, se je z starim navadam.” bliskovito naglico razširila po “Želim to! Kaj bi ne želeli vsem mestu.	Janez Bocaro	je	tudi vi,	prijatelj Zerlione?
šel torej za	njim, ki ga	je	“Prav	rad bi vnovič obsodil
izdal... In je živega pripeljalkega izdajalca... Toda naša spet v Benetke!... Kakor bi obleka!.. .” se blaznost polastila vseh giia gfa ge v popotni obleki ljudi: Janez je postal vnovič j v s a zaprašena, z velikimi njih junak!...	škornji in plašči iz raševine
To je bilo zares dosti!... “Oh, to ne bo imelo nika-Nekoliko njih je zapustilo kih neprijetnih posledic,” je svojo opravke in priteklo k rekel sodnik.
Palači, ženske so imele solze “Pojdimo torej!” v očeh, nekateri so hoteli Gualterio je ostal v kotu Poiskati Janeza in ga nesti v L0be, nem in nepremičen. Va zmagoslavnem pohodu čez kovali so ga uradnik in vojaki t^g.. . V nekaj trenutkih je Sodnik se je obrnil k njemu bil trg natrpan ljudstva kakor in rekel rezko:
0 velikih slavnostih.	“Peter Gualterio, sledite
Janez pa je ostal nem v stražnikom!” svojem kotu. Slišal je svoje Vsi so šli naprej, Bocaro pa ^tte, ki se je mešalo v ta šum. je hitro vrgel od sebe plašč ^daj pa zdaj so nastopali kot, zaprl vrata in vtakni tudi govorniki. Nekateri so ključ v žep...
°dločno trdili, da je bilo Bo- Gualterija sta peljala dva carovo obnašanje pravilno. O stražnika v ospredje dvorane,
zlatomaSnilka pa so starši že petletnega peljali tudi prvič na Svete Višarje.
Otroška leta so minevala našemu zlatomašniku v zdravi otroški razigranosti. Prirejal je rad otroške duhovniške pobožnosti in po otroško je rad pridigal. Obiskoval je šolo v Lescah, v Radovljici in v Kranju. Njeigo-
doživel je veliki dan svojega ministracija ustavila vsako pod- Nemčijo. Program govori o mi-
življenja, ko je bila ta naša Iju-Da cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku na Mali šmaren leta 1924. slovesno posvečena, kip Marije Pomočnice slovesno kronan in v veličastni procesiji prenesen iz Ljubljane v novo rakov-niško bivališče. Gb tem dogodku je naš zlatomašnik, lahko re-
va najboljša mladostna prijate- čeimo, češčenju Marije Pomoč-
Ija sta bila zlatomašnik dr. An-
dmžbe na Slovenskem in ker govor vsebuje toliko lepih misli, je vreden, da ga objavljamo, četudi s precejšno zamudo. Glasi se:
Že iz davnine je velik Šmaren za vašo župnijo lep in slovesen praznik. Farna mati Marija obhaja svoj častitljivi god. Menim, da ni farana, kateri ne bi Mariji na ta dan izrekel vsaj kratkega voščila. Tekom stoletij in desetletij so se v tej lepi Marijini cerkvi tudi prav na današnji dan že vršile lepe cerkvene slovesnosti.
Lani smo n. pr. slovesno obhajali zlato mašo vašega dragega znanca vseučiliškega profesorja in častnega kanonika dr. Anldreja Snojaj katerega je sam sv. oče v lanskem februarju odlikoval še z naslovom svojega prelata. Danes pa zopet obhajamo Slovesnost zlate maše vašega rojaka dr. Franca Wallna-da, ki je član Salezijanske družbe sv. Janeza Boška.
Mnogo je živel v tujem svetu, mlajši ga veliko ne poznatej na rojistne Lesce in posebej na tole domačo farno cerkev je bil pa vedno iskreno navezan. Prav je, da je za zlato mašo prišel domov; prav je, da smo ga v tej uri prišli počastit, saj so prišli nekateri njegovi osebni prijatelji celo iz Londona, iz Pariza in iz Italije.
Rod Wallanidov izhaja iz Nove vasi, ki je do leta 1785 spadala v radovljiško, od tedaj naprej pa v leško župnijo. Najznamenitejši član tega rodu je pač goriški nadškof Jožef Wal-land, ki se je rodil 28. januarja 1763 v Novi vasi. Zgodaj je zgu->il očeta in njegova mati se je drugič poročila z Janezom Gogalom; imela je v drugem zakonu še sedem otrok. Pa je Jožefa iz prvega zakona poslal njegov očim, kar je značilno, v šo-e, da je postal duhovnik, velik organizator šolstva, znamenit profesor, 10. januarja 1819, goriški škof. Že bolan je postal eta 1830 goriški nadškof. Umrl je pa v Gorici 11. maja 1834. eta.
Wallandi seveda niso ostali samo v Novi vasi in tako je bil oče našega zlatomašnika Franc iz Hlebc. Zlatomašnikova mati Marija, roj. Teran, je bila pa iz Trnovčeve hiše v Dupljah; kot mladenka je bila nekaj časa pri svojem stricu župniku Janezu Teranu v Ljubnem.
Starši zlatomašnikovi so kupili in prenovili v Lescah Pogačarjevo hišo) kjer so vodili kmetijo in trgovino, oče je bil pa tudi izučen kamnosek. Ni fraza, ampak resrtica) če rečem, da so bili ti starši dobri. Imeli so sedem otrok, štiri sinove in tri hčere. Prvega otroka, našega zlatomašnika, so starši že ob rojstvu — leta 1887 — sprejeli z-željo, da bi postal duhovnik. Ti starši so bili verni in posebni častilci Matere božje, ki je bila v tej cerkvi hišna soseda. Vsa-
Matej Justin iz Hrfaš.
Nenadoma pa je v mlado življenje današnjega slavljenca posegel sam sv. Janez Boško. Tista leta je ljubljanski katehet in opat božjega groba Smrekar nabiral med slovenskimi fanti naraščaj za tedaj med Slovenci še malo znane salezijance. Pomagal mu je zelo vneto župnik iz Leš Franc Bleiweis, ki je po zadnji vojski umrl kot zlatomašnik v Mošnjah.
Zvedel pa je Wallandov oče za salezijance na tale način: Za Vrhom pod Stolom je imel gozd. Nekoč se je tja peljal in na voz je prisedel neki Kropar. Pokazal je ta Kropar očetu lepo pismo iz Turina, sedeža Salezijanske družbe, kjer da njegov sin “'študira za misijonarja.” Nq, doštudiral ta Kropar najbrž ni. Pripovedoval je oče doma o tem srečanju. Mladega dijaka je prijela želja, da vidi kaj sveta. Posredoval je opat Smrekar in sin je odšle študirat v Turin v Italiji.
Hotel pa je takrat skrbni Wallandov oče, da se mladi dijak odloči res prostovoljno. Kaj je naredil? Bicikelj je bil takrat velika redkost. Mladi ljudje so si ga pač na tihem samo želeli, v resnici je pa redek prišel do njega. Wallanidov oče je pa sinu dal na izbiro:	“če ostaneš
domaj dobiš bicikelj, če greš v Turin, pa nič.” Zavrgel je sin bicikeljj odločil se je za Turin in s tem za duhovništvo in za Salezijansko družbo.
V Turinu so mladega in nadarjenega dijaka sprejeli med salezijance. Poslali so ga v Rim, ki je postal njegov drugi dom, saj je bival v večnem me-
let in od tega kar polnih 7 let na znameniti gregorijanski univerzi.
Iz Rima je prišel na Rakovnik v Ljubljani in na Dunaj Prehitra mladostna telesna rast in naporno študiran j e sta ga obsodila na hudo bolezen in že skoraj na smrt. Predstojniki in zdravniki so ga poslali v Benetke, da bi mu vsaj nekoliko še podaljšali življenje. Res, Bog je to življenje obvaroval, ohranil in urtdil, da je bilo na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta 1911 lahko z mašniškim posvečenjem v ljubljanski škofijski kapeli sa^ mo Bogu izročeno. Posvetil ga je v mašnika rojak iz sosednjih Begunj, nadškof dr. A. B. Jeglič, ki mu je po posvečenju gorenjsko očetovsko dejal: “Boga se bojte in pridni bodite!”
Pet dni pozneje, na Veliki Šmaren, so se slovesno in mogočno oglašali tedanji prelepi leški bronasti zvvonovi, da pozdravljali presrečnega novo-mašnika in oznanjali, da so Lesce poklonile odličnega svojega rojaka posebej Bogu, slovenskemu narodu, neumrljivim dušam in Salezijanski družbi.
Po novi maši je šla življenjska pet našega zlatomašnika samo
nice in Salezijanski družbi odprl na široko in za vedno vrata.
Blagoslovljena pokorščina ga je sedaj zopet poslala v Rim k salezijanskim viseufčlitiščnikom na Gregorijanski univerzi. Poglobil se je še bolj v svoj študij, postal je konzultor sv. rimske kongregacije za zakramente in veliko je predaval po raznih krajih. Ko se je leta 1927, na-lajal na Siciliji, ga je nenadoma doletelo imenovanje za prvega slovenskega provincijala za Jugoslavijo in zraven še za Češkoslovaško.
Pod zlatomašnifcovim vodstvom je zavod na Rakovniku vedno bolj cvetel, odpirale so se Obrtne šole, utrjeval se je apostolat tiskane besede, slovenska salezijanska družina se je vidno večala. Praktični slovenski salezijanski organizator je pa ostal še vedno bogoslovni učenjak. Zato so ga poklicali v Italijo za profesorja na bogoslovni fakulteti v Turinu, od koder je širil katoliški nauk in salezijanski apostolat takorekoč po vsem katoliškem svetu.
Drugo svetovno vojsko je naš zlatomašnik preživel v tujini, v delu in molitvi, pa v veliki ljubezni do domovine in do trpečih bratov rojakov. Od leta 1947. pa deluje v vednopomlad-ni Liguriji v Italiji in je zlasti pisateljevanju neumoren. Veliko je v svojem življenju Skusil in okusil, bil je veliko let domačin svetega rimskega me-staj bil je pri Mariji v Lurdu, potoval je po Sveti deželij ogledal si je Egipt, obiskoval je so-orate v raznih deželah) še pred par tedni ie skočil na visoke švi-carske gore, a njegova pot, v resnici in v pogostnih mislih, je bila vedno najljubša v rojstne
piranj e njegove dežele. To je rovni pogodbi z Nemčijo, o NA-bil za alžirsko prebivalstvo hud TO, o Berlinu, toda separatne-udarec.	ga miru ne omenja več. Šele
Ben Bella se je takoj pedal na prihodnjost bo pokazala, ali to spokorno pot in začel hvaliti pomeni kaj več.
Ameriko, toda našel je gluha ušesa, šele sedaj, po kubanski krizi, je lahko oznanil svojemu parlamentu, da se bodo pogajanja z našo deželo o podpiranju kmalu obnovila. Naša administracija noče tajiti, da bo do pogajanj kmalu prišlo. Dobavljali bomo v glavnem hrano in zdravila, ki jih novi alžirski republiki najbolj manjka.
--------o-------
Božični obiski zahodnih Berlinčanov v vzhodni Berlin vendarle dovoljeni
BERLIN, Nem. — Kot smo poročali se vršijo med obema Nem-čijama že dolgo časa pogajanja, da bi ge smeli prebivalci obeh Berlinov Obiskovati med seboj vsaj tekom božičnih praznikov. Nemški komunisti so zahtevo najprvo gladko odbili, sedaj bodo pa morda pristali na sledeči kompromis:	prebivalci iz svo-
bodnega dela Berlina bodo dobili na obmejnih prehodih posebna dovoljenja) da lahko obiščejo svoje sorodnike in znance v vzhodnem Berlinu. Prebivalci vzhodnega Berlina pa ne bodo mogli vračati obiskov v zahodnem Berlinu.
Prebivalci zahodnega Berlina bodo torej imeli vsaj za par dni iste pravice, kot jih imajo celo leto državljani zavezniških držav in Nemci iz Zahodne Nemčije. Upajo, da bo sporazum dosežen že sredi decembra.
Komunisitični vzhodnonemški režim je popustil tudi v neki na videz malenkostni zadevi. Vz-lodno-nemški komunisti so objavili pretekli teden svoj strankarski program. V njem prvič ni nobene besede o separatni mirovni pogodbi z Ulbrichtovo
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lep bungalow v Willowicku, 3 spalnice, zasebna sobica in re-reacijska soba, preproge, zavese in drugo. Prodaja lastnik na 379 E. 308 St. WH 3-5114.
—(2361
Lastnik prodaja
7-sobno enodružinsko hišo na 941 E. 78 St. Za vsa pojasnila kličite 391-3379.	(235)
Pohištvo naprodaj
Dobro ohranjeno, rabljeno pohištvo za dnevno sobo, hladilnik, TV, in več drugega. Za pojasnila kličite 481-3283.	—(233)
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
stu s kratkimi presledki kar 15 Lesce ,kjer stoji njegova rojstna
ko leto je oče otroke naložil tudi |navzgor. Dosegel je sijajni dok-po U iiki at do štirikrat in jih pe- gorski naslov v Rimu, postal je
Irjal k Mariji na Brezje, našega
sodnik, Janez in Lojze so stopili na stopnice, ki so vodile v dvorano sveta desetih. Tam je bilo za varnostnim držajem kakih tri sto ljudi.
“Ogleduha” sta sedla, ne da bi obrnila pozornost nase. Tudi sodnik je odšel.
Pa pravi naenkrat Janez: “Pozabil sem svoj plašč!” Vstal je in šel po stopnicah navzdol. V nekaj trenutkih pa je že bil spet pri Zerlio-neju...
j	(Dalje prihodnjič.)
profesor bogoslovja v Rimu; poklican je bili za ravnatelja in ustanovitelja salezijanskega dela na Madžarskem. Ko je izbruhnila prva svetovna vojska, je porabil znanje jezikov na fronti v Galiciji in v Italiji, gledal je večkrat smrti v obraz, pridigal je po madžarsko in italijansko tudi v tukajšnji cerkvi.
Po prvi svetovni vojski je zla-tomašniik bil ravnatelj salezijanskega zavoda na Radni pri Sevnici, nato pa na Ravovniku v Ljubljani. Tu je dogradil z vidno pomočjo Marije Pomočnice romarsko Marijino cerkev in
niša, kjer ga ljubeznivo čaka Marija v tej cerkvi in kjer počivajo njegovi dragi na pokopališču. Gospod zlatomašnik, romanje v božjepotne Lesce naj vam bo še dolgo drago in blagoslovljeno!
Predragi v Gospodu! Skromno sem vam rojaka zlatomašnika predstavil. Ob njegovem bogatem življenju se pa morajo vzbuditi koristne misli in dobri šklepi tudi za nas. Dobri in verni starši njegovi nam stopajo pred oči. V ta namen so mo-lilii ter Boga in Marijo iskreno prosili, da njihov prvorojenec postane duhovnik. Niso pa hoteli v to svojega sina siliti. Ali ste slišali, kako mu je pametni oče govoril: “Če ostaneš doma, dobiš bicikelj, če greš v Turin, pa nič.” Danes je doraščajočim dijakom večkrat bicikelj, pa motor prej ideal kot pa duhovniški poklic. Molimo, da bi bilo več idealne mladine med nami, molimo posčbej za verne in dobre slovenske starše, ki se bodo pri vzgoji svojih otrok zavedali pomembnih besed sv. Janeza Boška,” ki pravi: “Najlepše božje darilo kakšni družini je sin duhovnik.”
Ko je g. nadškof izrazil svoje čestitke g. zlatomašniku je govor takole končal: “Boga in Marijo bomo pa posebej še za nekaj prosili. Za to namreč naj za lansko in letošnjo zlato mašo pride čez devet in deset let še biserna maša, pa tudi kmalu kakšna — nova maša Amen.”
Rev. Franc Blatnik, SDB ---------O--------
Taka pohvala mora biti zaslužena
Ali vam je kdaj padlo v glavo, da morda trpite po nepotrebnem in da bi se morali boljše počutiti? Če so sloviti Tatra zeliščni čaji pomagali mnogim drugim, bi tozadevno mogli pomagati tudi vam. Tu navajamo nekoliko tipičnih izvlečkov iz več tisoč pisem iz vse Amerike: —
“Sem že 76 let star. Dolgo časa sem bil bolan in poskužal sem vsamogoča zdravila. Toda le ta, presenetljivo dobro delujoči čaj, mi najbolj pomaga .... Vaši zeliščni čaji zaslužijo pohvalo. Veliko sem trpel zaradi zaprtja in me je to, skupno z bolečinami v kolenih, posebno v zimskem času, zelo vznemirjalo. Tatra čaj št. 1 in Remolek čaj št. 3 delujeta pri meni čudovito in odkar jih zauživam, se dosti boljše počutim . . Vaš čaj stane samo $ 1 za zavitek, a jaz ga ne bi dal niti za $1000... Skoro ne verjetno je, koliko mi je vaš Tatra čaj št. že pomagal. Pokazal sem ga mojemu zdrav niku, kateri je dejal: “To je zelo dobro in ne more vam škodovati’* . . . itd.**
Ne odlašajte, naročite nekaj čaja takoj — še danes — in zadovoljni
boste, da ste to storili.
«
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, k! po vrroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali o<3 stranite, če temeljito očistite svoje telo lo da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, t. za «0 skodelic, $1,00
e e e
PECTORAL — PRSNI ČAJ št, 2, Znan stvena mešanica najboljših selišč za za časno olajšanje kašlja, ki Je vzrok pre hlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00
•	s •
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ It, 3, Zna* menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mil< učinek) zavitek $1,00,
•	• •
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prirejen Iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki Jih cenijo ie iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju: uaviteb $1,00
• • •
RENEX ZELIŠČNI ČAJ it. 9. Izvrsten Zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
Amerika in Alžirija bosta obnovili pogajanja
WASHINGTON, D. C. — Alžirski ministrski predsednik Ben Bella je takrat, iko je bil na Kulbi> preveč odkrito stopil Castrovo stran, zato je naša ac
Umetniške voščilnice v znamenju “Luč prežene temo’, ki so v črno-belem, lahko še dobite pri kiparju Francetu Goršetu na 1135 Addison Rd„ Cleveland 3, O. Tel.: UT 1-6928
V najem
Oddamo 2 sobi s kopalnico in iuhinjsko peč. Velika shramba za obleko. Na 730 E. 155 St. — LI 1-7838.	i ‘	(232)
Stanovanje oddamo
4 sobe, kopalnica, topla voda, vse na novo dekorirano, oddamo za $42.00 na 6223 Glass Ave.
(2331
Čc želite imeti za božič lepe in "* čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Prvič naprodaj
Lot na vogalu za hišo blizu E. 185 St., s zidano dvojno garažo na 18803 Kildeer Ave. Privatni telefon 944-5113.
(234)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Sobe oddamo
5 sob in kopalnico oddamo v najem na 1380 E. 40 St., zgoraj. Kličite VU 3-9777.
— (232)
Sobe oddamo
V najem oddamo 6 sob, plinski furnez, na 1283 1-2 E. 55 St. Kličite EN 1-9808.	(232)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74tb St.
HE 1-6607
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Vsak zavitek čaja stane $1,00, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, 12 za $10.00. Pri vsaki ikatljl Čaja dodajte lOc za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na Vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole i
Tatra Company, DepL 10
Box 60. Morrisville, P«.
Dve hiši naprodaj
blizu cerkve sv. Vida. Enodružinska 6-sobna, polna klet, plinski furnez, velik lot, v prvovrstnem stanju. Štiridružinska velik vrt, odličen dohodek, vsa stanovanja so oddana. Cenjeno za hitro prodajo. Kličite 481-3283.	—(233.)
Nikoli se nisem bala besed, tudi hudih besed ne, ti pa si mi dal milost, da sem lahko pozabljala vse grde stvari, ki jih moram gledati, in sem jih skušala zboljšati. Moje hčerke so varovali naši zidov:, obilno delo, molitev in moja navzočnost, predvsem pa tvoja navzočnost.
Morda sem v kaki stvari zanemarjala dolžnosti kot učiteljica? Zelo nečimerno sem se veselila izpitov; preveč važnosti sem polagala na spričevala, na lepo pisavo, na analize brez napak, na gladko branje. Moje punčke so utegnile včasih misliti, da je to najvažnejše. In vendar si najvažnejši ti! Ravno ti jim manjkaš v njihovi družini, v preskušnjah, ob smrtni uri... Ne, iz mojega ravnanja niso mogle dosti jasno videti, da sem pred vsem drugim učiteljica božjih resnic, učiteljica moči in radosti, ki prihajata od tebe.
Moje deklice so tako potrebne tvoje pomoči! Zgodaj umirajo, prepogosto že ob svojem drugem otročičku. Ko zapustijo našo šolo, ne slišijo nobenega nauka več, ki bi jih dvigal in krepil In vendar imajo toliko dobre volje, toliko skrivnostnega ponosa v svojih ubogih bledih žilah, toliko skritega navdušenja zate! Včasih ttfe le zagledajo in te ljubeče • molijo, podobno kakor član stere družine, ki ve vse njeno tr^Ij,enje in kaj vse je človeku potrWno, da bi postal popolnoma 'dober ... Ne vem, kaj bo z menoj. Če me boš spet nastavil za učiteljico, ne bom več toliko hlepela po človeških uspehih in se bom bolj vživela
CHICAGO, ILL
v bedo svojega novega okraja. Prosim te, odpusti mi! Tako težko je premagovati samoljubnost Skušala se bom poboljšati.”
Utihnila je, potem pa spet rekla:
“Pet in dvajset let... Upala sem, da bom v tej hiši zatisnila oči... Pa tvoja volja hoče drugače. Premislila sem svojo preteklost ... Ne morem odkriti drugega, ko da sem nekoliko preveč po človeško mislila... A Boga žalili nismo. Kar zdaj prihaja nad nas, je samo preskuš-nja. Ne branim se je.”
*	* Hi
Nekaj minut pred devetimi sta sestra Paskala in sestra Hedvi-ga na lestvah, s kladivom v roki in s potrebnimi žeblji med ustnicami pribijali pušpanove vence, popravljali loke in nazaj v listje vtikali rože, ki so padle na tla. Po zadnjem udarcu kladiva sta stopili na tla. Tri dvanajstletne deklice — dve žalostni kozici in ena rdečelična, rejena punca — so jima pomagale, zdaj odprle vrata v dvorano, potem pa stekle po hodniku in odprle še vežna vrata.
Takoj se je zaslišalo hrupno stopicanje, drsanje, zadevanje, kričanje, zmerjanje, klicanje: Ne porivajte tako! — Amalija, kje pa si? Strgala si boš obleko! — Dober dan... Joj, joj, kako se jim mudi! In kakšna gneča! — Koliko vencev! — Vsi iz lepega pušpana! Koliko je bilo z njimi dela! — In nagrade, kako so krasne! Roš tudi ti katero dobila, Marija? — Morda pa le ,ne najlepše! — Slišiš, na svoj prostor pojdi! Ne vidiš, da te kliče sestra Paskala?
Sestra Paskala je bila na des-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN—CHILD CARE (2 children)
Light housekeeping. Working mother. Live in. Western Suburb. — Call before 2 PM. 668-7732.	(232)
REAL ESTATE FOR SALE
PROSPECT HTS. — Large ranch. 3 bedrm., 2 baths. Lge. 2 car gar. Oven, range, washer, dryer, carpt. and drapes. Family rm. 15 x 23. Double fireplace. On Vz acre. 35 Wildwood Dr., South. LE 7-5372.
(2331
NAPERVILLE — BY OWNER 2 bedroom, frame, newly painted. Ere., heated porch, full bsmt., new gas furnace. Garage, city water and sewer. $265 Tax. Asking $16,750. Call Rechenmacher EL 5-3833.
I	(233)
BY OWNER — 2 Story Brick 1-7, 1-6, and 1-4. Must Sell. Leaving State. Only $13,500. — Call OA 4-7222 after 2:30 P. M.	(232)
MOUNT PROSPECT BY OWNER
Ranch home, 7 rms., plus utility and att. garage, ¥> acre, school	blk.
Low 20’s. 9 S Busse Rd. — HEMPSTEAD 7-4919.	(235)
REAL ESTATE FOR SALE
BLIZU CERMAK IN DAMEN
(V fari sv. Štefana) Dvonadstropna zidana hiša. 1x6— 1x5 in 1x1 podstrešje, furnez na premog, klet vsa cementirana, eno stanovanje prazno 15. dec. — Cena $12,500.
Blizu 21. in Wood St.
Grocerija in poslopje. 6 sob, kopalnica, vodni grelec, klet vsa cementirana. Zidana garaža za dve kare. Cena $13,800 ali najboljša ponudba.
Za te in druge dobre kupe kličite S. W. ROPA, 1618 W. 18th Street Tel.: HA 1-5500 med 9. zj. in 5 popoldne.	(2321
MOBILE HOME FOR SALE
’57 CHRESTLINE 8’ wide 38’ long. $1,000. 1810 N. 5th., Melrose Park. Trailer C-5, or Call 456-7021. (232)
BUSINESS OPPORTUNITY
OWNER MUST SELL DUE TO ILLNESS BEAUTIFULLY FURNISHED Poodle Grooming Shop
Fully stocked, Latest equipment. Ideally located.- Fantastic business. Steady clientele. Air-cond. Heat and water. Type in stereo included in rent. Sacrifice for immed. sale. — Call 446-7955.	(234)
BUSINESS OPPORTUNITY
CHEESE MARKET • RESTAURANT AND TAVERN
Established Year-Round Business can easily accommodate a 2-family set-up. Ideally located, only 7 miles north of state line on U. S. Highway 41 and I 94. Will sell business alone and rent property or sell property and business.
Cash Required $15,000 Plus Approximately $8,000 For Inventory Necessitating $23,000 Cash. Balance, Terms.
Contact Owner Direct
BADGER CHEESE MARKET
P. O. Box 126, Route 1	Bristol, Wisconsin
Phone (Area Code 414) 652-7382
ni strani odra, desno od darov rdeče, modre in zlate barve, razvrščenih po predalih nizke omare in po umivalnikih. Odraslim so odkazali prostore na levici, vštric deklic v klopeh. Prihajali so v dvorano, se kramljaje družili v gruče po družinah in po znanju, potem pa posedli po sto-leh, ki so jih bile sestre postavile v vrste, in kmalu nudili pester prizor. Ves čas so razburjeno hiteli in se pričkali, pa kmalu napolnili dvorano, najprej v sredi, potem pa še spredaj; bile so matere, starejše sestre, babice, tete, sosede in še nekaj moških, čeprav je bil petek.
V številu radovednih in brezbrižnih gledalcev so bile tudi skupine, ki so vse pazljivo ogledovale, kajti vznemirjala jih je včerajšnja govorica. Zdi se, da se bo nekaj zgodilo .., Ste kaj slišali, da bodo šolo zaprli? — Ne. Bila bi pa tudi velika nesreča! — Kar sestro Paskalo poglejte! — Kje? — Prav na desni, sredi med punčkami... Vsa je rdeča... Katera neki z njo govori? Burelova punčka? — Ne, Avrelija Dubrugeot. Neki dar ji ponuja. Samo kaj? Blazino? — Ne, saj vidite, da se odpira. Kovčeg je. Slišite, mati Chupin, ali je res, kar govorijo? Namreč, da bodo sestre izgnali? — Ah, bežite no, to čvekajo le zato, da bi ljudi nahujskali zoper vlado. — Sestra Paskala je pa vendarle strašno žalostna. — Uboga sestrica, tako dobro srce ima. — Vidite, kovčeg je postavila v kot in ga pokrila s prtom. In Avrelija se joka. — Kaj hočete? Jaz sama sem takih misli, da naših sester nihče ne bo podil proč. Zakaj neki bi jih izganjali?
Očka Goubaud, ki se je takole pomenil z materjo Chupin, je pa še kar naprej mrko gledal in gu-bančil čelo, z levico pa si ožemal dolgo črno brado, ki je že imela tudi nekaj sivih kocin. Kar ni
mogel oči odtrgati od kota na desni, kjer se je okoli sestre Paskale prerivalo trideset svetlolasih in rjavih punčk. Zaman se jih je otepala in skušala spraviti v red. Lovile so jo za roko in ji jo poljubovale: “Ne smete od nas! Ne smete od nas! Sestra, sestrica!” Zlate in nežne oči sestre Paskale so se orosile.
Avrelija ji je po naročilu svojih staršev prinesla majhen kovčeg iz lepenke in s platnom pre-
ENOSTAVNA [ELEGANCA? ■— Jacqueline Mayer, Miss America 1963, v obleki iz korda, (ki iso jo skrojili v Kaliforniji. Sestoji iz plašča z velikimi našitimi žepi, ohlapne bluze in tesnega krila.
vlečen, ker ga doma niso mogli več rabiti. Neka druga, šest let stara in bleda deklica — imela je eno oko slepo, drugo pa lepo ko jasno nebo — je stopila k sestri, stiskajoč roke v obliki gnezda, ker je najbrž skrivala v njih kaj dragocenega. Zavpila je, da je preglasila tovarišice: “Sestra Paskala! Nate! vam sem prinesla!” — Sestra Paskala je stegnila roko, punčka pa ji je v obraz vsa žareča naglo dala školjko z rožnatimi robovi in polno svetlih bodic. “Vam jo dam, ker vas imam rada.” Tudi ta je torej verjela, da bodo sestre odšle. Najbrž so doma kaj takega govorili.
Očka Goubaud je rekel ljudem okoli sebe: “Morda bomo kaj izvedeli. Vidite, prišla je sestra prednica... Ta pa ni žalostna. — Nikoli ni žalostna. Vsaj na obrazu ji tega nikoli ne vidiš. Močna žena je. — Čudno je to, da župnika ni na odru; doslej je bil še vselej.”
Župnika res ni bilo. Sestra Justina se je z vidnim naporom pognala na oder, za čevelj višji od tal. Ljudje so zakašljali in premikali stole. Sestra Daniela, bleda kot sama Pravica, je zadnja stopila v dvorano in se zravnana usedla ob zidu. — Sestra prednica, na pol skrita za mizo in za predali knjig, je dvignila roko, da hoče govoriti. Sestra Paskala se je otepala deklic, ki so se ji obešale na roke in v gube obleke, ter jih skušala spraviti v klopi. Nežna in otožna sestra Hedviga, a kljub vsemu prava gospa, se je izluščila iz gneče, ki jo je pomagala razposa-diti, stopila na levo stran odra ter iz žepa potegnila zvezek z lepo okroglo pisavo: zapovrstni seznam najboljših učenk v enem samem izvodu. Sestra Leonida je pa najbrž zabijala zaboje aii pa zapirala vrata, kajti v dvorani je ni bilo.
“Staršem moram povedati”, se
'1 1	. t
n
L.Z
1884

1962
JV oznanilo in ZhahnJala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni umrla naša ljubljena soproga, mati, stara in prastara mati, tašča in sestra,
ANNA MIVEC
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje trudne oči na dan 22. septembra 1962.
Rodila sc je 10. marca 1884 v vasi Čatež ob Savi, odkoder je prišla v Ameriko leta 1920.
Pogreb se je vršil 27. septembra 1962 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Vida, kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njeno truplo prepeljali na pokopališče Kalvarijo in ga tam položili k večnemu počitku.
Pokojnica je bila članica društva sv. Ane št. 4 SDZ.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Msgr. Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Fathri Varga, Ozimek, Rupar in Hobart pa naj sprejmejo našo globoko zahvalo za često podelitev sv. zakramentov in za obiske pokojnice na domu.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na pokopališče. Posebej se zahva-
limo članicam društva sv. Ane za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Prav lepo se zahvalimo pogrebcem, sorodnikom umrle, ki so nosili njeno krsto.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, posebno našim dragim sosedom, za vso pomoč v dnevih naše žalosti.
Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno in ljubeznivo pomoč.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno onrosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljuba žena, mati, stara in prastara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine!
Skozi dolga leta si trpela v bolezni, ki Ti je prinašala samo bolečine in nevšečnosti. Pa si vse prenašala potrpežljivo in vdano v voljo božjo. Sc daj Te je BOG poklical k Sebi, da Te za vse to in za vso Tvojo ljubezen do vseh nas in za vsa Tvoja dobra dela, bogato poplača z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. — Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, Ti pa bodi naša priprošnjica, da sc enkrat vsi združimo v večnem veselju!
Žalujoči:
JOHN, soprog
FRANK GRDANC in JOHN MIVEC, sina MARY KAUCHNIK in ANNA MIVEC, hčeri ANGELA GRDANC, snaha	JOSEPH KAUCHNIK, zet
8 vnukov in vnukinj	5 pravnukov in pravnukinj
ROSE DOBRICH, sestra	OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 3. decembra 1962.
je oglasila sestra Justina, da so ob njeni krepki besedi utihnili razgovori, razen v klopeh na desni, “da nismo me sestre krive, če smo morale razdelitev spričeval in nagrad nastaviti tako zgodaj ... Tudi ne bo nič slovesna, kakor je bila druga leta. Nič ne bo petja... Žal nam je, da vam tako zgodaj vračamo va-
še otroke; razne okolnosti tako zahtevajo...”
“Izgnali vas bodo, le kar povejte!”
Nastalo je mrmranje visokih, resnih, razdraženih, mirečih glasov: Molčite, Goubaud! — Saj ne bodo odšle! — Pa bodo! — Rajši sestro poslušajte! — Joj, so nekateri ljudje neolikani!
] js.	DECE	M	BER '-ff;
2 16	UH loju In ;i8 ®25	12, L19 26	l6|7hA p M 20121122 27 % 129
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
23.—Baragova prosveta priredi
v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
31.—Silvestrov večer v Domu
zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek.
31.—Klub društev, gospodinjski
odsek in direktorij SDD na Recher Ave. priredijo silvestrovanje v prostorih SDD.
31.—Slov. dom na Holmes pvire
di v svojih prostorih silvestrovanje s plesom. Igra Tonklijev orkester.
JANUAR
5.	—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi družabni večer v novi šolski dvorani pri pogrnjenih mizah.
6.	—Dramsko dr. “Naša zvezda”
priredi igro “Vaško življenje’ v SDD na Recher Ave. Začetek ob treh popoldne.
FEBRUAR
2.—Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predpustno veselico.
17.—Prireditev Slov. odra v Slo venskem narodnem domU na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30, popoldne.
MAREC
17.—Društvo upokojencev v Euc-
lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
MAJ
4.—Društvo Glas Clevelandskih
Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi v nevi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
JUNIJ
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št.
12.—Pevski zbor Korotan priredi družabno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer. Za ples igra Tonklijev orkester.	169 K.S.K.J. JUNIJ 30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovpiski pristavi piknik.	H
	
				
Želite vpoklicati v Ameriko svojce in plačati prevoz?
Obrnite!še na
GENERAL TRAVEL SERVICE
Lastnik MIRKO ANTLOGA 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Prodaja ladijskih, letalskih in železniških vozovnic.
Pojasnila za potovanja, ureditev potnih dokumentov, pošiljanje denarja in paketov.
Kličite telefon HE 1-3500
SAMO SREBRO i— James Cloes, blagajnik nekega podjetja v [Bristolu, JV. H., odpira vreče tz $28,000, ki 'jih 'ima za izplačilo uslužbencev. Podjetje |je plačalo srioje uslužbence \v srebru, (da bi ugotovilo, kje [potrošijo večji del si'o-jega zaslužka, pokazalo se je, da (ga lostane nad polovico v mestu.	\