Naročnina mesečno 89 Din. (a innzem-»tvo 40 Din — nadel jska izdaja celoletno Din, xa Inozemstvo 121) Din Ureriniitvo je t kopitarjev) nt.6/111 SLOVENEC ček. račun: Ljubljana ti 10.690 ia I0.V49 za insrrate« Snrajevo 4tv. 7965, Zagreb »t*. W.0I1, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J Telefoni uredništva! dnevna aluiba 209* — nočna 2996, 8994 in 10?« Uhaja vMk dan sjotraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku ■ V Abesinijo? V Abesiniji se še neprestano posvetujejo o položaju, ki je nastal z odhodom italijanskega eks-pedicijskega zbora v Afriko. Osebno, tako se zdi, je abesinski cesar za poravnavo spora z Italijo in za sporazum. Zahteva Italije po odškodnini zaradi incidenta pri Ualualu ne bi bila težka, ako ne bi šle italijanske težnje za tem, da se to važno ozemlje sploh prizna Italiji. Zato je večina plemenskih poglavarjev ali tako zvanih »ra-sov«, ki so obenem guvernerji posameznih provinc, proti sporazumu. Večina abesinskega fevdalnega plemstva je tudi mnenja, da bi bilo najbolje, če bi Abesinci napadli italijansko somalsko ozemlje, še preden dospejo italijanske čete iz Evrope, tako, da bi iniciativa bila v abesinskih rokah. Kljub temu ta struja najbrž ne bo mogla prodreti, ker ne manjka zelo vplivnih poglavarjev, ki delajo z vsemi silami na to, da bi se med Italijo in Abesinijo dosegla sprava v tem smislu, da se med italijanskim in abe-sinskim ozemljem ustanovi nevtralna cona, tako, da bi se bilo mogoče na vsak način izogniti spopadom, o katerih si nobeden ne dela nobenih iluzij, da bi neizogibno vedli do vojne. V tem smislu razvijata svojo delavnost posebno francoska in angleška diplomacija. Obedve ti državi, ki sta italijanske načrte v Abesiniji po sklepu rimskih protokolov podpirali, sedaj skušata fatalni razvoj dogodkov zavirati, ker bi posledice vojne med Italijo in Abesinijo mogle izzvati dalekosežnej-še perturbacije, nego je morebiti na prvi pogled izgledalo. Tako Angliji kakor Franciji je čisto prav, če se Italija ob robu abesinskega cesarstva še bolj utrdi in območje svojega vpliva čim bolj razširi. Sploh ni nobena tajnost, da je zadnje čase posebno Anglija italijanske težnje podpirala in da je prav za prav ona nekak moralni iniciator te najnovejše akcije. Anglija hoče namreč še ob pravem času preprečiti, da se ne bi na vzhodni obali Afrike zasidrala Japonska, ki bi na ta način resno ogrožala angleško morsko pot v Indijo. Vendar pa se sedaj tako Anglija kakor Francija bojita, da se ne bi italijanska odprava v Abesinijo avtomatično spremeni, la v krvav sprehod, ki bi mogel vesti do okupacije te države in do konca njene neodvisnosti, čeprav bi seveda taka operacija bila združena z velikimi žrtvami. Zakaj v takem primeru bi namesto jajx>nske nevarnosti nastopila italijanska, ker bi bila z aneksi-jo Abesinije nova italijanska kolonialna posest v vzhodni Afriki resna nevarnost tako za prevladujočo pozicijo Anglije kakor Francije v tem delu sve- i ta. Na drugi strani pa tudi kakšen aktiven poseg Japonske v ta spor, ako bi se razvila iz njega prava vojna, ne bi bil ne Angliji ne Franciji prijeten, čeprav si v Londonu in Parizu kakor tudi v Rimu še vedno belijo glave, na kakšen način misli Japonska priskočiti ogroženi Abesiniji na pomoč. Tudi v Rimu se zavedajo, da bi ta stvar lahko dovedla do nepričakovanih zapletov, in je zalo italijanskemu ča. sopisju naročeno, da se zadrži v abesinski zadevi skrajno rezervirano. Zato so zadnje dni iz italijanskih časopisov izginili vsi članki, ki bi pomenili podžiganje vojnih strasti. Prizadevanje evropske diplomacije v Addis Abebi gre sedaj za tem, da bi cesar odolel vplivu in pritisku »rasov« in da bi se določila nevtralna cona, kar bi omogočilo začetek pogajanj za definitivno razmejitev med Abesinijo in italijansko kolonijo. Abesinija je sicer že sprejela predlog o nevtralni coni, zahieva pa, da bi se smela skozi njo svobodno gibati abesinska plemena, ki tam živijo nomadsko življenje. To pa Italija odločno odklanja, dasi je sicer sedaj tudi Rim vseskozi pripravljen, da se spor zaključi in konča z razmejitvijo, ki bi Italiji prinesla važno ozemlje Ualuala. Ločim torej na diplomatskem terenu sporazum ne predstavlja več tako težavnega vprašanja, kakrš. no je bilo še nedavno, in ker je tudi Italija jx>stala odjenljiva — razume se, pod pogojem, da bo zv svoje velike stroške pri mobilizaciji odškodovana z »obmejno korekturo«, ki bi pomenila nekako »skakalno desko« za piostopno »mirno penetracijo Abesinije« — pa na drugi strani nikakor ni odstranjena nevarnost, da ne bi nacionalna stranka Abesinije, ki jo vodi mladina, razvnela duhove do take mere, da bi se vsa diplomatska prizadevanja izjalovila. Pod vplivom Japonske je namreč v zadnjih letih nastalo v Abesiniji močno nacionalno gibanje, ki ga vzdržujejo predvsem dijaki, ki so se v Evropi učili prava in upravnih ved ter so na delu za modernizacijo Abesinije. Njihovo geslo je osvoboditev Afrike od evropskega jarma sploh. Oni imajo svojo oporo zlasti v plemenih abesinske province Harrar, kjer je prebivalstvo jako bojevito in sovraži tujce. 'ludi so ta plemena cesarju podvržena samo navidezno in »o ohranila vso svojo neodvisnost. Cesar se zadnje čase zelo prizadeva, da bi harrarsko provinco obvladal, njegova prizadevanja pa nimajo pravega uspeha, ker obstoja tudi nevarnost, da bi cesar mo. gel zaradi tega riskirati prestol. Edina ovira, da ta plemena ne nastopijo sovražno proti italijanski so-malski meji, je hudo deževje, ki se je že začelo in se bo še stopnjevalo. Vzporedno s to nevarnostjo je razpoloženje v nekaterih fašističnih krogih, ki menijo, da je sedaj pravi čas, da se Italija usidra v Abesiniji, ker pozneje bo prepozno. Abesinija se namreč čedalje bolj oborožuje in postaja naravnost ekspozitura Japonske, ki se je lotila v zadnjem času celo že organizacije abesinske armade in v tem smislu naravnost vodi abesinski generalni štab. Abesinija ima tudi že nekaj belgijskih in švedskih častnikov, ki instru-irajo njeno armado. Vendar pa ima Mussolini vajeti trdno v rokah in je sklenil, da se ne spusti v nobeno vojno avanturo, ako bi ne postala nujno |x> frebna, ter je izjavil zopet, da je smatrati italijansko odpravo v Afriko samo kot podporo diplomaciji in kot jamstvo za to, da bodo italijanske kolonije Eri. treja in Somalija sigurne pred vsako eventualno-ljo" V Addis Abebi sami se vršijo sedaj direktna pogajanja med Italijo in Abesinijo, ker je Italija odločno odklonila predlog Abesinije, da bi se taka pogajanja vodila s posredovanjem Anglije in Francije. Abesinija se je vdala in se sedaj pogaja z italijanskim poslanikom samim, predlaga pa, da bi se vsa sporna vprašanja med Italijo in Abesinijo obravnavala in reševala en bloc. Italijanski poslanik pa je odgovoril, da je treba vsako sporno vprašanje o£ ravnavati posebič, tako vprašanje nevtralne cone kakor vprašanje točne razmejitve in denarne odškodnine. Takšno je stanje abesinsko-italijanskega spora v sedanjem trenotku. Nevaren razvoj itatijansho-abesinshega spora Abesinci žrtve kupčij Račun, ki so ga delate velesile, lahlLondon-Paris Agency«, ki polemizira z liberalnimi in socialističnimi krogi v Franciji, ki iz na-sprotstva do fašizma želijo, da bi Italija bila poražena. Zanimivo je. da ta agencija omenja, kako veliko diplomatov in politikov vsak dan svetuje duceju, naj se v abesinski zadevi ne prenagli. Agencija meni. da abesinska ekspedicija ne bo povzročila nobenih zapletljajev v Evropi, kakor se mnogi bojijo. Če bi Nemčija hotela izrabiti trenutek, da se vrže na Avstrijo, je treba vedeti, da tako Francija in Anglija kakor Češkoslovaška kaj takega ne bodo trpele. Tn tudi italijanska armada je kljub afriški odpravi zadosti močna, da tako nevarnost prepreči Ista agencija trdi, da Francija nikakor ne bo dovolila, da bi kdo v primeru vojne dobavljal Abesiniji vojni in drugi materijal po pristanišču v Džibiitiju. Abesiniji hi ostala samo rečna pot po Nilu, ki jo pa Italijani lahko hitro presekajo. Zato je najbolje, če abesinski neguš sprejme italijanske pogoje. Od švicarskih listov stojita na strani Italije >Tribune de Geneve« in »Gazzette de Lausanne«, češ da je v evropskem in mednarodnem interesu, če Italija uveljavi svoje zahteve v Abesiniji. Nemci svarijo Nemško časopisje je Italiji seveda skrajno sovražno in meni. da se Italija vara, če misli, da bo pohod v Abesinijo kratka in lahka vojna operacija. Že res. da Italijani v osrčje dežele najbrž ne bodo prodirali in da se bodo zadovoljili z močno strate-gično pozicijo ob robu Abesinije ter s pasom teritorija. kar bo po Mussolinijevih načrtih najboljša oporna točka za takozvano mirno ponetracijo Abesinije, to je, za njeno gospodarsko osvojitev po italijanski industriji in trgovini. Toda ne sme se pozabljati. da se ti načrti morejo razbiti ob odporu bojevitih abesinskih plemen in pa nacionalistične stranke v Addis Ahelii ter na ta način izzvati avtomatično eksperliciio. ki bi se znala na vsak način še veliko bolj zavleči nego japonska v Mandžuriji. V tem primeru pa, kakor poudarja neki vojaški strokovnjak iz bivšega generalnega štaba Viljemo-ve armade, ki je bil za časa svetovne vojne nemški opazovalec v Abesiniji in deželo tudi s strategič-nega vida dobro pozna, bi utegnila i* italijanskega »sprehoda« nastati zelo dolgotrajna vojaška akcija. koje i/.id kljub skrajni modernosti italijanskega orožja še nikakor ni gotov. V Abesiniji je deloma teren tak. da ne opravijo ničesar niti letala, kaj šele tanki, in tudi klimatične razmere so skrajno neugodne. Nikakor ni mogoče — tako sodijo nemški, pa tudi precej drugih inozemskih listov — da bi taka dolgotrajna vojaška akcija ne izzvala nepričakovanih mednarodnih diploinatičnih zapletljajev, in zato imajo čisto prav tisti, ki duceju svetujejo previdnost. Japonski listi že zbirajo denar za Abesince za primer vojne Japonsko časopisje pa brez izjeme piše proti italijanskim nakanam v Abesiniji in vedno znova orinaša dokaze o japonskih gospodarskih interesih. Listi opozarjajo predvsem na važnost bombažnih nasadov v okolici jezera Tena, odkoder lahko kontrolirajo tudi Sudan in Egipt, ker velika večina voda Nila, od katerega živita Sudan in Egipt, izvirata iz tistega abesinskega gorovja, kjer ima Japonska svoje interese. Očividno hoče japonsko javno mnenje svojo vlado prisiliti, da se z vsemi moč- mi zavzame za to, da Abesinija Italiji ne podleže. Nekateri listi so začeli že velike denarne lbirke ia Abesinijo. General Graziani odpotoval Rim, 23. febr. Snoči se je vkrcal general Graziani e svojim štabom. General Graziani je imenovan za poveljnika italijanskih čet v vzhodni Afriki. Ogromna množica mu je priredila navdušene ovacije. Z istim parnikom »Vulkanio« so odšli tudi oddelki inženjeriev, avtomobilisitov in bolničarjev. Prestolonaslednik je progledal čete na samme parniku. Nato je imel daljši razgovor z generalom Graziani-jem. Odhod parnika je množica na obali pozdravila z navdušenim vzklikanjem, vojaki pa. so peli rodoljubne pesmi. »Vulkania« bo pristala v Me&sLni, kjer prevzame ie drage oddelke. Pogajanja propadla Kairo, 23. febr. TG. Brzojavna poročila iz Addis Abcbe pravijo, (la so Italijansko-abesinska pogajanja za sestavitev mešanega odbora, ki naj določi nevtralno cono med Abesinijo in italijansko Somalijo, končnoveljavno propadla. Italija namreč jc odklonila udeležbo uradnikov evropske narodnosti pri delovanju mešanih komisij. Položaj se je vsled tega zelo poostril. Posledice berlinskega vohunskega škandala Poljska Nemčija Po medenih tednih Varšava, 23. febr. TG. Špijonažna afera, ki se je končala z izstrelitvijo dveh nemških plemenitaških žena v Berlinu, medtem ko je bil glavni krivec poljski kapetan Sosnovski takoj naslednji dan izpuščen in izgnan nazaj na Poljsko, je na tukajšnje politične kroge vplivala zelo hladilno. Poljski poslanik je trikrat posredoval pri državnem kanclerju, da bi dosegel, da se na smrt obsojena Berg poroči s kapetanom Sosnovskim in se tako reši smrti kot tuja državljanka, t-oda vsa posredovanja so bila brezuspešna. Nemci so hoteli brezobzirno kaznovati dve Nemki, ki sta špijonirali v prilog Poljske in poljski državi prodale vse tajnosti nemškega generalnega štaba o razvoju bojnih sil proti Poljski. Poljaki se sprašujejo, čemu se nemški generalni štab ukvarja z napadalnimi načrti proti Poljski, ko obstoja vendar prijateljska pogodba in 10-letno premirje! Tisti del poljskih ministrov, ki so pozivali k opreznosti glede preveč zaupne politike do Nemčije, so sedaj postali zopet bolj glasni in so našli močan odmev v javnem mnenju. Zakaj bi se Poljska vezala na Nemce, ko pa očividno nimajo resnega namena, kot je ta špijonažna afera pokazala, da se za vedno odrečejo poljskemu ozemlju. Torej je za Poljsko le bolj varno, če hodi po isti črti, ki jo je zavzela Francija. Na zemljevidu vidimo, da je Abesinija zajeta od italijanskih kolonij na dveh straneh: v Eritreji in v Somaliji. V Abesinijo hoče prodirati od obeh strani hkrati. Železnica v prestolico Addis Abebo je francoska, kakor tudi Džibuti, od koder izhaja. Abes. meri 1,150.000 km* Vti« vohunskega procesa je bil v Varšavi tolik, da bodo vse nastopne pogodbe, ki so jih že pripravljali v zvezi z Nemčijo, bržkone padle v vode. Obstojala je pogodba med Poljsko in Japonsko, ki naj bi se bila razširila in utrdila še s pogodbo med Nemčijo in Japonsko. Govorili so celo o posvetovalni pogodbi med Nemčijo—Poljsko in Japonsko. To vse bo menda sedaj zamrznilo. V zunanjem ministrstvu prevladuje zopet mnenje, da bo treba le poiskati Francijo in bo polkovnik Beck v prihodnjih dneh žc napravil tozadeven korak, in sicer z ozirom na podonavski palet, ki se mu hoče Poljska sedaj tndi pridružiti. Z ozirom nn dosedanjo dveletno politiko polkovnika Beoka je to v zunanjem ministrstvu vendar le mala hišna revolucija. Nova trgovinska potfodba med Italijo in Jugoslavijo Rim. 23. febr. b. Tiikaj?nji listi poročajo, da je italiianska vlada dovolila, da se jugoslovansko blago, ki je bilo zadržano na obmejnih postajah, v trenutku, ko je stopila v veljavo italijanska uredba o omejitvi uvoza, pod normalnimi pogoji odprčmi na naslovnike po nrej*n?ih predpisih. To dovoljen|e je italijanska vlada izdala tedaj, ko je jugoslovanska vlada intervenirala v Rimu. V zvezi s tem se trdi, da se bodo kmalu pričela podajanja med italijansko in jugoslovansko vlado za sklenitev nove trgovin-ske pogodbe na kompezacijski podlagi. Jugoslavija-Bolgarija Sofija, 23. febr. A A. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Mešana bolcrarsko-jugo-slovanska komisija je razpravljala na svoji se,ji dne 23. t. m. o drugi točki d ne vri etra reda. to je o dokumentih in listinah. Obe delegaciji sta se sporazumeli, da se s 1. aprilom t. 1. uvedejo za potnike, ki potujejo iz ene države v drugo tale vi za: 1. a) Viza za posameznike, b) viza za skupne potne liste za skupine potnikov: 2. n1) tranzitna viza, b) viza zn vstop v državo. Tranzitna viza se lahko izdano s pravico do samo enega prehoda meje, oziroma s pravico do eneern odhoda in povratka. vi za za vstop se pa lahko izdajo samo za en prihod ali zn več prihodov, le-to za dobo od 6 mesecev. Z a Izdajo vizov ni pofmj predložitev slike, razen na podlairi recipročnosti pri vizili za vstop v izjemnih primerih. Takse za viza so tele: a) tranzitna viza zn en .prehod me.ie en zlati frank: h) tranzitna viza. (odhod in povratek) 2 zlata franka: c) viza za en vstop 3 zlate franke: d) viza za več ponovnih vstopov v roku 6 mesecev fi zlatih frankov; e) turistična viza za tujce ln obiskovalce letovišč z obvezo do tridnev-neca bivanja v določenem letovišču, 10 Din oziroma 20 levov: fl turistična viza za skupne potne liste z isto obvezo bivanja, 10 Din ali 20 levov. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno ir toplo, najpreje jasno, potem zopet poslabšanje vremena s padavinami. Temperatura bo padla. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, viharno, padec temperature zlasti v hribih. Narodne cerkve OcBcar ▼ Nemčiji z zmago narodnega socializma tudi nemški nacionalizem prišel do popolne veljave iu moči vsaj v notranjem političnem in kulturnem življenju, se ne umiri zahteva gotovih nacionalnih skrajnežev po »nacionalni narodni cerkvi. Moderna nacionalistična gibunja so pač totalitarna, pravtako, kakor je totalitaren tudi komunizem, kakor se komunizem polasti celega človeka in mu oblikuje ne le njegovo gospodarsko i,n socialno gledanje, ampak zajame tudi njegov svetovni kulturni nazor in ga stisne v okvir marksističnih materialističnih dogem, tako tudi novodobni nacionalizmi hočejo za sebe celega človeka, tudi njegovo verovanje. Njihov ideal niso le nacionalne države temveč tudi nacionalne religije, kakor je bil to slučaj pred nastopom univerzalnega krščanstva, ko so tu
  • žc-vanju naeije, države, rase ali krvi, ampak ker res znova ustvarja verske in kulturne razmere med narodi, kakor jih je poznal samo poganski svet. Pretirani nacionalisti, ki streme za nacionalnimi religijami, se očividno ne zavedajo, da s svojim početjem svojemu narodu le škodujejo. Ko nastopajo proti krščanstvu, izipodmikajo tla ne le nuj višji religiji in etiki, ki jo je kdaj poznalo človeštvo in ki je že neštetokrat dokazala, da je zmožna osrečiti ljudi in narode, ako žive po njenih naukih, ampak tirajo s svojimi zahtevami po nacionalnih verstvih tudi svoj narod v izolacijo med drugimi kulturnimi narodi. V zadnjih dveh letih no zlasti nemški katoličani, in priznati je treba, da tudi mnogi nemški protestanti, napisali veliko izvrstnih versko obrambnih spisov in knjig, v katerih dokazujejo, da krščansvo nemškemu nacionalnemu razvoju i.n karakterju v zgodovini ne le da ni škodovalo, pač pa mu pomagalo do harmoničnega razvoja njegovih najboljših moči. Brez dvoma bi prav isto mogel tudi vsak drug krščanski narod trditi o sert>i. Saj ni slučaj, da so ravno krščanski narodi dosegli največjo kulturo in večkrat tudi visoko stopnjo materialnega blagostanja, čepra ai to tisti glavni cilj, ki si ga krščanska religija situvlja. Toda zgodovina nas uči, da se ravno ob časih velikih narodnih dogodkov in prelomov c preteklostjo često pojavijo »reformatorji« tudi na čisto verskem polju, ki mislijo, da je z likviuacijo starih državnih in političnih razmer potreba likvidirati tudi staro vero. Resnico, ki ie dana vsemu človeštvu za vse čase in za vse kraje v svojem enostranskem gledanju zamenjajo in jo istovetijo z usodo prigodnostnih političnih in družabnih konjunktur. Navadno se potem zgodi, da zaidejo v sektarstvo in v neresno poskušanje v stvareh, ki eksperimentiranja ne prenesejo, dokler tragično ali pa smešno ne končajo. Dandanes, ko se po raznih državah ravno iz nacionalnega vklika toliko eksperimentira s svetovnim nazorom (narodno socialistični svetovni nazori), je usoda n. pr. češkoslovaške narodne cerkve šolski zgled, kam dovedejo poskusi, ki hočejo prenesti politične obnovitvene tendence tudi na versko področje. Leta 1920, dne 8. januarja, je bila v Smi-hovu, zapadnem predmestju Prage ustanovljena od »češke katoliške reformatorske duhovščine« »češkoslovaška državna cerkev« s 140 proti 66 glasovi. Že dolgo preje so tekla pogajanja z Rimom, v katerih se je Vatikan pokazal zelo naklonjenega v razmotrivanju novega po- ložaja, ki je nastal z ustanovitvijo nacionalne slovanske države. Ni pa mogel ugoditi zahtevam, ki so nasprotne katoliški tradiciji in praksi katoliške Cerkve. Spremembe v češki hierarhiji so bile potrebne že radi tega, ker so nasprotniki katolicizma delno nemški epi-skoput jemali zn pretvezo svojega izstopa iz Cerkve. Značilno je, da so voditelji nove državne cerkve tud iše po prelomu z Rimom hoteli -veljati za »katoliške«. Morda res niso mislili iskreno in so tako nastopali le zato, da bi privabili čim več pristašev. Toda, kakor se zgodi navadno v podobnih primerih, so skoraj zajadrali v vode, v katere pravzaprav vsaj mnogi niso hoteli. Nacionalizem in liberalizem sta kmalu pričela razkrajati katoliško dedSčino nove državne ccrkve. Od Rima »osvobojena« »katoliška« cerkev se je hitro preobrazovaln v svobodomiselno državno cerkev. Kakor še vselej v podobnih primerih v zgodovini, je tudi v češkoslovaški državni cerkvi najprej pričel bledeti pravi pojem o Kristusovi osebi. Najprvo so se oglasili dvomi o božanstvu Njegove osebe, nato so jo pričeli tajiti. Kristusa so proglasili za velik verski genij, izginila pa je vera vanj kot Sina božjega. To, kar je nova cerkev iz Kristusa napravila, ni bil več niti Kristus Janeza Husa, ampak Kristus protestanta Adolfa Harnacka. Postavili so ga v isto vrsto z drugimi »velikimi duhovi«. Sploh je bogoslovna podlaga, ki sta jo novi cerkvi dala njena glavna ustanovitelja in propagatorja dr. Tarskv in Boguimil Zahradnik, bila tako neresna in tako malo krščanska, da je kljub ponudbam iin prošnjam niso hoteli vzeti za svojo ixv sestrimo ne protestanti ne »tarokatoliki. Končno je iskala in tudi našla nekaj opore v srbski pravoslavni cerkvi, ki ji je daln prve škofe in poslala tudi niškega škofa Dositeja na Češko. Vendar pn se je tudi to razmerje kmalu oljla-dilo. število pripadnikov češkoslovaške državne eertvve, ki uživa vso podporo države, je žc prva letn naraslo na pol milijona in se je do 1930 dvignilo na 800.000. Od tedaj in zlasti kar je umiri dr. Tarskv, ki je bil izvrsten organizator, pa je njena napadalna in udarna moč oričela plahneti. Silno je potresla drevo katolicizma na Češkem, toda izruvati ga ni mogla. Odpadlo je le velo listje in črviv sad, kar pa je zdravega, jc ostalo. In to katoliško zdravje preživlja na Češkem svojo novo pomlad. Po usodnih prvih lotili po vojni se je češki katolicizem, ranjen po tolikih udarcih, znašel. Zastavil je lvolj na globoko, domače misijonsko delo je v polnem razmahu. Razveseljiva so poročila o živahnem delu med mladino, o socialnem prizadevanju med delavskim proletariatom, pa tudi na vseh kulturnih področjih se češki katolicizem z vspehom udejstvuje. Duhovnega naraščaja še nikdar ni bilo toliko, kot zadnja leta. Sovražniki katolicizma, ki so z »narodno cerkvijo« hoteli razkristjaniti češki narod, niso uspeli v svojih nakanah. V letošnjem poletju bo istočasno kakor v Jugoslaviji evharistični kongres, v Pragi katoliški shod, ki naj zbere vise pozitivne vernike s Češkoslovaške k odločni manifestaciji katoliške verske misli in da novih pobud in načrtov za obnovitveno del©; Katoliške akcije. Upajmo, da bodo tudi nemški katoličani v rajhu dobro prestali sedanjo težko preizkušnjo in da se bodo tudi tam izjalovili poskusi, ki hočejo z »nemško nacionalno religijo« odtrgati katoliške vernike od Petrove skale. Saj ravno v boju Cerkev dobiva tisti sijaj, ki najgloblje in naj resnejše duhove privablja v njeno naročje, D riu. Scfmschmgg v Parizu Laval zadovoljen Tudi francoski tisk zadovoljen z uspehi razgovorov Iz notranje politike Volivni proglas socialistov Kabineta ministrskega predsednika in notranjega ministra neprestano oblegajo deputacije ali posamezniki, ki želijo pojasnil glede kandidatur na državni listi ministrskega predsednika B. Jevtiča. Pri notranjem ministru Velji Popoviču sta se zglasila dr. Živko Topalovič in A. Petejan kot nekaka predstavnika delavskih zbornic Belgrada in Ljubljane. Dr. Topalovič je obvestil notranjega ministra Velja Popoviča, da bo postavil lastno kandidatno listo. To bo kandidatna lista bivše socialistične stranke. Socialisti ne pojdejo na volišče pod imenom s-ocialno-demokratske stranke, ampak pod krinko splošnega socialnega gibanja, da bi na ta način zbrali čimveč glasov iz vseh sorodnih taborov. Sklenjeno je bilo, da socialistični listi »Rad-ničke novine« v Belgradu, »Radničke novine« v Zagrebu, »Snaga« r Sarajevu, »Munkas Ujszag« v Subotici ter »Delavska politika« in Volksstimme« t Mariboru periobčujejo proglas g. Topaloviča. Proglas podiva delavstvo in uradništvo, naj gre na volišče, kajti edino na ta način je mogoče doseči spremembe notranje-političnih odnosov in dosedanje državne, gospodarske, socialne, finančne in kulturne politike. Delavstvo in uradništvo nimata dovolj vpliva na državno politiko. Delavca in uradnika tare gospodarska kriza, brezposelnost in nizke plače, a zakoni o zaščiti delavske moči se ne izvajajo. Tudii delavstvo in kmetje po deželi so v (tiski. Kapitalistični sistem visokih carin ovira mednarodno trgovino; kupna moč kmeta je padla. Pojavljajo se protidemokratske fašistične struje, ki spravljajo v nevarnost našo notranjo svobodo, a ogrožajo tudi mir med narodi. Brez miru ni mogoče oživeti delavnosti s pomočjo »nadzorovane javnega, zadružnega in zasebnega gospodarstva«. Proglas poziva na skupen nastop vs«, ki se strinjajo v osnovnih, političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih, in postavlja naslednje zahteve: razorožitev, uvedbo gospodarske mednarodne načrtne zajednice, priznanje Rusije, solidno jamstvo narodnega miru po Zvezi narodov, splošnem balkanskem, podnavskem in vzhodnem paktu, odločno pobijanje faiizma v vseh njegovih oblikah in upo-stavo v naši državi »demokratske narodne vladavine«. Po demokratski poti naj »e organizirajo javni organi za nadzorstvo vsega gospodarstva za izdelavo in izvršitev gospodarskega načrta, za sistematsko razvijanje javnega zadružnega in zasebnega gospodarstva. Velike denarne ustanove in mono-polske industrije je treba podržaviti. Življenski minimum je treba oprostiti davka in obdavčiti na-mestu njega postopno tn sorazmerno premoženje. Delavstvu m uradništvu je treba zagotoviti popolno »vobodo političnega tn zasebnega organiziranja in polnopravno zastopstvo v vseh političnih, gospodarskih in kulturnih ustanovah. Delovni teden naj se zniža na 40 nr. Določijo naj se minimalne plače, Izvede zavarovanje proti nezaposlenosti in uvede nadzorstvo dela s sodelovanjem delavskih strokovnih organizacij. V bistvu »e ta progla« razlikuje od običajnih Pariz, 38, febr. e, Danes sta avstrijski zvezni kancler Schuschnigg in zunanji minister Berger-NValdenegg imela malo dela v Parizu. Ves dopoldan sta imela na razpolago za to, da sta izvršila obvezne protokolarne obiske. Dopoldne »ta najprej odšla v francoski parlament, kjer ju je že pričakoval celoten parlamentarni odbor za srednjeevropske zadeve. Oba avstrijska gosta sta sprejela predsednik poslanec Schumann in pa tajnik zunanjepolitičnega odbora v francoskem parlamentu, poslanec Ernest P e z e t. Oba avstrijska državnika sta ostala v parlamentu precej časa v razgovoru s francoskimi poslanci. Nato sta odšla nazaj v svoj hotel, kjer sta najprej sprejela avstrijske časnikarje, nato pa avstrijsko kolonijo v Parizu. Tudi na francoski strani je danes diplomatsko delo počivalo in sta tako Laval kakor tudi Flandin opravljala danes ves dan običajne uradne posle. Pač pa so delali vse dopoldne francoski in avstrijski izvedenci v francoskem zunanjem ministrstvu. Pričakovalo se je, da bodo to svoje delo ti izvedenci končali že do opoldne, toda opoldne je posvetovanje med njimi še zmeraj trajalo. Ko so popoldne prišli časnikarji na Quai d' Orsay, da bi izvedeli, kaj izdelujejo ti izvedenci tako dolgo časa, jim je bilo sporočeno, da še niso končali svojega dela in da bo to delo trajalo do pol 7 zvečer. Ob 7 zvečer bo nato objavljen uradni komunike. 0 podonavskem paktu V poučenih političnih krogih izjavljajo, da so izvedenci delali predvsem na tem, kako spraviti v sklad rimski sporazum v podonavskem paktu t ostalimi političnimi tvorbami, ki že obstojajo v srednji Evropi. Posebno franeoski izvedenci so morali pazljivo proučiti vsa ta obsežna vprašanja, saj gre vendar le za to, da se spravijo v sklad različna stališča, ki jih zavzemajo posamezne države srednje Evrope do rimskega sporazuma in do podonavskega pakta, kakor je bil zamišljen v Rimu. Ob 5 popoldne sta se oba francoska državnika podala na Quai d'0rsay, kjer sta obenem z Lavalom prisostvovala zaključnim razgovorom med izvedenci. Ob konr.u pogajanj je bilo nato vse predelano, tako da bosta besedilo teh tehničnih zaključkov lahko ponesla Schuschnigg in Berger-Waldenegg s seboj v London, kjer naj ti zaključki o srednji Evropi dobijo vrhovno potrdilo londonske vlade. Uradno poročilo Ob 7 zvečer je bil nato na Quai junak večera«, prav zadovoljivo rešili svoje naloge. Opozoriti bi bilo samo na ge-stikuliranje, ki je pri nekaterih igravcih v različnih vlogah preveč enako. — Med prvini odmorom je pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. A. Jagodica lepo zapel nekaj narodnih pesmi, v drugem odmoru pa sta prav tako občuteno in dovršeno odpela nekaj komadov ga dr. M.^ Klenien-čeva in g. A. .Jagodic. Bil je res lep večer. V nedeljo, 24. februarja po litanijah bo v društvenih prostorih predavanje o Martinu Lu-thru in o protestantizmii. Vstop vsakomur prost. Pretekli torek (19. februarja) je bila pri sv. Roku slovesna zadušnica za rajnim p. Gabrielom Cevcem. Kako si je rajni pridobil srca zagrebških Slovencev, se je videlo iz lepe udeležbe; čeprav je večina naših ljudi v službah, so vendar mnogi prišli k sv. maši, da izkažejo hvaležnost svojemu nekdanjemu dušnemu pastirju in pomolijo za njegovo dušo. Še nekaj statistike o gibanju zagrebških Slovencev. Pred kratkim je izdal zagrebški mestni statistični urad statistični pregled za 1. 1934. Iz tega pregleda posnemamo, da je bilo 31. marca 1931 v Zagrebu 17.627 Slovencev, h katerim lahko prištejemo še 1456 primorskih Slovencev, tako dobimo okroglo 20.000. Približno toliko jih bo tudi danes. Zanimivo pa je, dn od teh 20.000 jih ni niti 100 rojenih v Zagrebu! Satno iz dravske banovine je priseljenih 17.541! Druga zanimivost je, da je v Zagrebu skoraj dvakrat več Slovenk (11.078) kakor Slovencev (6463). Iz vseh drugih banovin rnzen savske, ki je dala Zagrebu okoli 2000 več žensk kol moških, imajo v tem mestu moški večino; iz moravske banovine je kar šestkrat več mož kot žena! Vredno je pogledati tudi. kako so prihajali Slovenci v hrvatsko prestolnico: 1. 1880 je bilo v Zagrebu 3893 Slovencev. 1. 1921 že 8699,' I. 1931 pa že 17.627! Torej se je v zadnjih desetih letih več kol podvojijo število Slo- vencev v Zagrebu. Po veri je 17.344 rimsko katoličanov, 103 starokatoličanov, 84 protestantov, 55 pravoslavnih, 23 judov, 3 muslimani, 15 druge neznane veroizpovedi. Zadnja štiri leta. kar nam je na razpolago cerkvica sv. Roka, moramo reči. da se tudi versko življenje naših ljudi prebuja in kaže že lepe sadove. Komorni pevec ALFRED PICCAVER drž opera, Wien. Slavni pevci in umetniki • sodijo: Rad Vam potrjujem, da bo mi Vaše Kaiserjeve prsne karamele pri kašlju. zngrljenosti in ka-taru vedno pomagale. Wien, 1932. Alfred Piccaver, drž. opera. Wien. Ljubljanske vesti t krščanska ljubezen Pehvanh Vincencijeve konference presv. Srca Jezusovega v letu 1934 Uboge imate vedno med seboj. Menda se niso nikoli te besede bolj izpolnile, kakor v dnevih sedanje brezposelnosti. V vsesplošnem pomanjkanju dela raste beda in revščina. Raste pa tudi odpomoč. Dejanska krščanska ljubezen nikoli ni odpovedala. Z naraščajočo bedo in pomanjkanjem raste tudi ljubezen do bližnjega v raznih karitatavnih organizacijah. Med temi zavzemajo poleg Elizabetnih konferenc najodlič-nejše mesto prav posebno Vincencijeve konference. Med ljubljanskimi Vincencijevimi konferencami je prav agilna konferenca presv. Srca Jezusovega ,ki ima danes svoj občni zbor, da polaga obračun za leto 1034. V njenem delokrogu, ki se razteza na severni in vzhodni del mesta ter Zeleno jamo, Nove Jarše in celo Tomačevo in Šmartno, je nakopičene ogromno revščine. Konferenca je skušala tej bedi vsaj nekolik" od-poinoči. Na svojih rednih tedenskih sestankih, kjer je bilo predloženih včasih preko trideset prošenj, je naklanjala podporo, ki so jo delavni člani pri svojih obiskih delili. Po svojih delavnih članih in podpornih članih, kakor tudi po raznih dobrotnikih in nabirkah, je konferenca preteklo leto vkljub pomanjkanju in krizi nabrala samo v denarju prav lepo vsoto 50.921 Din in s tem pomagala svojim podpirancem. V denarju je delila podporo le izjemoma, pač pa v živilih in nakaznicah za obleko, obutev, kurjavo in v svoji ubožni kuhinji. Predvsem se je ozirala na revne družine. Preko 120 družin je bilo deležnih njene stalne ali pn vsaj večkratne podpore. Za birmo je bilo oblečenih s pomočjo do-brotnic in dobrotnikov, ki so prevzeli botrinstvo, (>9 otrok; za prvo sv. obhajilo pa 24 otrok. Mnogo skrbi in dela pa je nalagala konferenci ubožna in dijaška kuhinja, ki jo vzdržuje v prostorih Marijinega doma, Kotnikov« ul. Družine brezposelnih ter siromakov in reveži kakor tudi dijaki so dobivali dnevno toplo hrano. V ubožni kuhinji je bilo .razdeljeno revežem, družinam na dom in dijakom 54.271 porcij hrane. Ta velikanski obrat je konferenca zmogla edino Spoštovani mofi prijatelji, znanci in odjemalci t Mnogo Vas je bilo ki ste mi častdali /r moiemu 50/etnemu obrtnemu iubileju tu/iko da se Vam maram tem potom nu/ortsrčneise zahvaliti za prejete častitke. — Tudi časopisju ki se me je snommlo n voščilo, moja nailepsa hvala. — Vdani: Goldstein /osip Filip, optik Ljubljana Jubilej uglednega obrtnika Gosp.Matko Curk, splošno znani mestni stavbenik v Ljubljani, na Mirju št. t, praznuje danes v krogu svojcev in sorodnikov svoj 50. rojstni dan. Rojen v Šturjah na bivšem Notranjskem je prišel v Ljubljano pred tridesetimi leti in bil zaposlen pri raznih podjetjih. Po vojni se je osamosvojil, ustanovil lastno stavbeno podjetje in naredil skušnjo za stavbenika. Kot stavbenik je zgradil mnogo stavb, med drugimi samostan v Mali Loki pri Ihanu, kapelo in poslopje za usmiljene sestre v Radečah pri Zidanem mostu, lepo kapelo v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. Izvršil je tudi regulacijo Gradaščice in zgradil več mostov. Udejstvuje se tudi na karitativnem polju in je odbornik Vincencijeve konference za trnovsko faro. Tudi pri stavbeni zadrugi »Prosvetni dom« je delaven član odbora. Jubilantu iskreno čestitamo in kličemo: Bog ga ohrani še mnogo let čilega in zdravega. Umetnostna razstava gosp. Srečka Magoiiča Komaj mesec in pol na« še loči do otvoritve Magoličeve jubilejne razstave. Jubij lejne, da, 75 let bo star tedaj Magolič in naš za ta njegov praznik bomo lahko občudovali nad 150 povsem novih, še n ':,ier razstavljenih oljnatih slik, pokrajin iz v-se h krajev naše domovine. Vsa rlela so bila naslikana v zadnjih petih letih in jasno govore, da imamo v Magoliču slikarja, ki z globoko dušo upodablja naravne lepote naše zemlje. Vsa pripravljalna dela je za svojega tovariša prevzelo Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani, ki dela z vso vnemo, da bo proslava kar najlepša- Razstava bo oivorjena v nedeljo 14. aprila dopoldne, za vodstvo ixp razstavi bo vedno na razpolago jubilant sam. Prejeli smo: MILO >VaSe »eubertusc milo in »Pe-rion --— Borba proti hrlpi Togal tablete so utpeSno sredstvo zoper liripo In obolenja pri prehladu. Togal pomagat IzloCevatI sečno kislino. Togi al tablete« -vzete v začetnem Stadiju obolenja, preprečilo, da bi se hrlpa razvila. Poskus bo tudi vas u ver 11 o tem. V vseli lekarnah. Zdaj samo; mala Škatlica Din 21*—, velika Škatlica Din 46-—. Odobreno M SPINZ br. 1878 Mariborske vesti: Mestno mladinsko skrbstvo ¥@bimo Vas na brciobvezno poskušnio z AvguStinovimi esen* c a mi pripravljenih likerjev Če si sann pripravite liker, je poceni — pa še bolj Vam tekne! Prepr čajte se pri nas — malo š Ice V m ne bo škodovalo! DROGERIJA GREGOM — Ljubljana — PreSernova 'ilica S ©Novo žensko društvo Bogomila. V Ljubljani že dve leti ženska delavska mladina nima nobenega i društva, da bi se mogla izobraževati, iskati tolažbe, j se včasih malo poveseliti in oddahniti od truda in dela. Sedaj p:. je kr. banska uprava potrdila pravila novega ženskega društva, ki se imenuje »Bogomila«, | V torek, 26 februarja, bo ustanovni občni zbor tega društva v Alojzijevišču v pritličju na levo. Društvo Bogomila vabi vso dobro žensko mladino k udeležbi, j © Električna zadruga v Šiški bo v nedeljo, dne 24. t. m. o 13 do 15 odklopila električni tok. © Kino Kodeljevo prikazuje danes ob 3 špansko opereto »Kralj ciganov« s Josejem iVlo-jico, ob 5 in 8 ter jutri ob 8 »Kralj ciganov« in »Nibelunge«. © Zveza gosp .dinj priredi v Ljubljani — Breg št. S — razstavo pogrnjenih poročnih in puistnib miz danes 24. od 9—12 in 14 do 16, v ponedeljek 2T>. od 9 12. © Nasproti nebotičnika, ua Dunajski c. 6, i je zopet začel obratovati v renoviraniii prostorih dobro znani foto-atelje »Holynski«, ki se je na splošno uveljavil s solidnim delom iu pri- j znano zmernimi cenami. © Samo še ta mesec trujn razprodaja. Pre- j skrbite si otroška in damska oblačila po naj'- 1 nižjih cenah pri M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9. Sirota Ljubljana Ljubljana je danes kakor otrok brez očeta. Nihče se ne briga zanjo, ali ima kaj za v usta ali ne, nihče ji ne popravlja njene beli? oblekce, nihče jo zjutraj ne umijt in ne počeše; samo čnierni strici, sitrogi jerobi in sitne tete io zmerjajo za vsako malenkost in komaj čakajo na njeno smrt, da bi si razdelili med »eboj nje.no bogato dediščino. Vso težo bridke zapuščenosti in osamelosti čutijo tudi Ljubljančani, ki dan na dan ugibajo, kuko bi dobili novegn očeta, ki bi zanje tako lepo skrbel, kakor so skrbeli za njih nekdanji očetje. »Zloinka,« se je oglasil mož, ki je sedel v kotu za pečjo, »tako |>a rer> ne gre več. Otroka, ki nima očeta, pošljemo lahko v Dečji dom ali pa v kakšen drug podoben zavod — kam naj pa pošljemo našo ubogo Ljubljano? Odduti jo kam v rejo na deželo tudi ne gre — kdo bo pa celo Ljubljano vzel? Tu moramo ne.kaj ukreniti! Če bi bi iu ta sirota vsaj nezakonska, bi iztožili morebiti kakšno preekrbnino...« »iludo je to res,« pravi drugi sirotnik, »ampak ja/. mislim, da l>i že našli kakšnega pripravnega očeta...« »Daj no mir,« se vtakne v pogovor tretji, »in nikar tega ne govori. Jaz pa mislim, da bi bilo najliolje tuko, če bi mi novega očeta — izžrebali! Seveda ne kakšnega berača, ampak novi oče bi moral prinesti tudi kaj k hiši. Tudi bi bilo najbolje, če bi mi napravili loterijo /. recimo. 1000 srečkami • toliko ljudi, ki bi pro-1 vzeli očetovstvo za Ljubljano, je v Ljubljani Maribor, 28. februarja. 0 organizaciji mariborskega mestnega mladinskega skrbstva in njegovem pomenu srno že ponovno pisali. Osredotočeno je to skrbstvo v Mestnem mladinskem domu, kjer sta združeni dve instituciji: Dnevno zavetišče in Dečja postaja. V prvo pohajajo šoloqbvezni otroci revnih staršev, ki doma nimajo nadzorstva. V zavetišču dobivajo čez dan hrano, pomoč pri učenju ter odhajajo šele zvečer na domove. V minulem letu je imelo zavetišče povprečno dnevno 119 otrok, od tega 68 dečkov in 51 deklic. Po starosti so bili med njimi oil 7. do 16. leta, po veri 115 rimokatolikov, 3 pravoslavni, 1 protestantinja; po pristojnosti pa 60 iz Maribora, 49 iz Slovenije in 10 iz drugih delov države. 91 otrok je zahajalo iz zavetišča v ljudsko šolo, 28 pa v meščansko. V dnevno zavetišče so se sprejemali samo najrevnejši otroci, po večini sirote brez očeta ali matere. Nezakonskih je bilo 28, od tega 1 brez matere, živeče starše jih je imelo 40, brez očeta jih je bilo 41, brez matere 5 in sploh brez staršev 5. — Na Dečji postaji se je stanje malih stanovalcev pogosto menjalo. Prijatelj Mick, Trezik in Uršk Jurij R i s m a n, pobiralec štantnine na mariborskem trgu, je obhajal včeraj svoj 60. rojstni dan. Risman je znana osebnost v Mariboru. Na trgu ga vse spoštuje radi njegove poštenosti. Rodil se je Risman 23. februarja 1875 v Rumi v Slavoniji. Mati mu je umrla, ko še Jurij ni bil niti leto dni star, a očeta je izgubil leta 1883. Ko je izstopil iz ljudske šole, se je šel učit kleparske obrti. Ko je hotel iti po svetu, pa mu v Rumi niso hoteli dati potnega lista, češ, da je po očetu pristojen v Ormož na Štajerskem Ko je prišel v Ormož, ga tudi niso hoteli sprejeti, češ, da je Rismanov oče že nad 40 let odsoten Napotil se je iskat sreče v Maribor, kjer je v »hotelu Grafusc bilo okrevališče za potujoče rokodelske pomočnike. A tudi tam ga niso sprejeli pod streho, češ, za Hrvate tu ni prostora. Slučajno ga je dobil bivši mariborski trgovec Martine, s katerim je njegov oče hodil skupaj v šolo. Martine je dal Rismanu pri]X)ročilo na ptujskega glavarja. 2 goldinarja za vlak in Risman so je zopet odpeljal v Ormož, kjer je od župana Kaderja vendarle dobil prislojnosi in knjigo, da se je lahko podal na pot. Tako se je končalo brezdomovinstvo našega Jurija. Risman je nato kot kleparski pomočnik potoval po raznih krajih in izvrševal svoje rokodelstvo po mnogih delavnicah na Štajerskem. Dne 1. januarja 1906. je dobil službo pri mestnem magistratu v Mariboru kot pobiralec štantnine. To službo še danes izvršuje. Jurij je skrajno pošten in soliden. Radi tega ga pa tudi njegovi predpostavljeni čislajo. Župan dr. Leskovar je leta 1920. imenoval Risniana za poduradnika, a pozneje je bil preveden v uradniški statut. Prihodnje lelo_ bo slavil Risman 30 letnico svojega zvestega službovanja pri mostni občini. — Poročil se je Risman leta 1900 s svojo Maliko, ki je rodom iz Gornje Bistrice. Zvestemu uradniku, zveslemu prijatelju našega lista iskreno čestitamo k 60-letiiici 1 V ponedeljek -izvršitev smrtne hazni Maribor, 23. februat ia. Zadnja ura žalostnega življenja mladih zločincev Laknerja in Pančurja se je približala. Danes je dobilo okrožno sodišče obvestilo, da prid'? krvnik Hart v noči na nedeljo. Sodišče je nato odločilo, da bo jutri, v nedeljo, razglasilo obsodbo obema kaznjencema Laknerja in Pančurja bodo okoli osmih zjutraj prepeljali na vozu iz kaznilnice v jelnišnico Ob 11 jima bo sodnik o. s. v. ss. Kolšek razglasil izvršitev eksekucije. Justifikacija je določena za ponedeljek ob pol sedmih zjutraj. □ Mariborski spomenik — radijska postaja. Vprašanje mariborskega spomenika se je v idejnem odboru v toliko izkristaliziralo, da je padla odločitev, naj se postavi na I rgu svobode. Med mariborskim prebivalstvom pa še vedno prevladuje misel, naj bi se namesto mrtvega kamna ali brona postavil živ spomenik v obliki socialne ustanove. K temu je sedaj prišla še nova pobuda, ki je ne kaže podcenjevati. Nekateri predlagajo, naj bi se postavila kot trajen spomenik pokojnemu našemu vladarju v Mariboru radijska postaja, magari samo v obliki re-lais-postaje. Za Maribor in vso severno mejo bi bila taka postaja izredna kulturna pridobitev, zlasti še v nacionalnem pogledu, ker bi se tako izrinil vedno bolj rastoč vpliv nemških oddajnih postaj, ki jih ljubljanska zaradi slabega sprejema v teh področjih ne more paralizirati. □ Volivni odmevi. Sedaj, ko se je odločilo, da bodo volili v Mariboru tudi delavci iz železniške delavnice, kurilnice in progovne sekcije, so se tudi ma- prav golovo, in to tudi takih, ki bi plačali visa-ko srečko najmanj po 1000 dinarjev, mogoče tudi po 10.(XH). Glavni dobitek bi bila pn županska ali očetovska čast, ves denar, 1 milijon ali pa tudi 10 milijonov dinarjev, bi dobil pa novi oče za ubogo Ljubljano, ali pa tudi za sebe. Če bi bile srečke po 10 tisočakov, bi novi oče sezidal za ubogo Ljubl jano še nov rotovž ...« »Ni to ravno napačna misel,« so rekli vsi, »to bi bilo treba brez premišljevanja kar na-nditi! Kdo pa na i bo ua večne čase brez očeta?« Ob začetku 1. 1934 je imela postaja 27 otrok, med letom jih je sprejela 23, oddala pa pristojnim občinam 9, staršem 10, za vajenca 2, v drugo oskrbo 2 ter jih je ob koncu 1934 še imela 26 in sicer 16 dečkov in 10 deklic. Po starosti so stanovalci dečjega doma kaj pestra mešanica: od 1 do 17 let jih je bilo, povprečno pa največ starih 10 let. Po veri: 48 rimokatoliške, 2 protestantske, po pristojnosti 34 iz Maribora, 14 iz Slovenije, 2 iz drugih delov države. Nezakonskih je bilo 11, od tega 2 bre? matere, starši živijo 15,, oče je umrl 10., mati umrla 9., 5 pa je bilo popolnih sirot brez staršev. Šoloobveznih je bilo 35, neobveznih 15 otrok, v ljudsko šolo jih je hodilo 23, v meščansko 8, v pomožno 3. Za oskrbo tolikega števila lačnih želodčkov se je porabilo v dnevnem zavetišču 25.583 porcij hrane za 49.470 Din, na dečji postaji pa 12.183 porcij za 55.495 Din. Prehrana je veljala na osebo in dan v dnevnem zavetišču 1.93 Din, na dečji postaji 4.55I)in. Žrtvovala pa je občina v lanskem letu za mladinsko skrbstvo v dnevnem zavetišču in dečji postaji skupno 219.452 Din. riborski socialisti odločili, da postavijo v Maribora svojega kandidata. Računajo namreč na svoje šte. vilne pristaše med delavstvom omenjenih ustanov. Kot kandidat socialistov bo najbrž nastopil g. Pe-tejan. Dr. med. univ. Metod Splndler naznanja p. n. občinstvu, da bo otvoril S 1- marcem 1935. v Strossmayei-jevi ulici štev. 28 (banovinska hiša), II. nadstr. zdravniško prakso. Ordinacije ob delavnikih dnevno od 12. do 16. (4. ure pop.), ob nedeljah od 10. do 12. ure. □ Pomlad na trgu. Toplo vreme je priklicalo prvo pomladansko cvetje iz zemlje. Z zvončki je mariborski trg te dni kar preplavljen in tudi drugo pomladno cvetje se že ponuja na prodaj. □ Poročila sta se včeraj v Zagrebu g. dr. Milko Daneu, hranilnični uradnik iz Maribora, in gdčna Greta Lorger z Dunaja. Za priči sta bila g. Rudolf Lorger in g. dr. Ivo Daneu. Naše iskrene čestitke! □ Požar v Dupleku. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Lovrenčiča v Spodnjem Dupleku. Ker je poslopje zvezano s hišo, se je tudi ta vžgala in od vsega imetja so ostali Lovrenčiču le očrneli zidovi. V zvezi s tem požarom ie orožništvo aretiralo neko osebo. — Pri bolečinah v želodca in črevib ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josel« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Jot>e!« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. □ Vprašanje lovišč se je razmotrivalo na sestanku županov obeh mariborskih okrajev, ki je bil te dni v Mariboru. Kakor smo doznsli, so bili župani za to, da sc sedanje meje lovišč ne izpreminjajo. □ Smrt kosi. Na Frankopanski 23 je umrl v starosti 66 let Karel Schwarz. — V Košakih 65 je umrla Marija Jurič, stara 60 let. Naj počivata v miru! □ Seno se je podražilo. Pomlad prinese po navadi podraženje sena in tudi sedaj je cena nekoliko poskočila. Seno se prodaja po 50—52 Din za 100 kg. □ N ;srcča na smučeh. Graničarji na severni meji opravljajo v zimi svojo službo na smučeh. Pri tem se je ponesrečil 26 letni Hano Džanovič, ki si je pri padcu zlomil več reber. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Slovenjgradec Smrt kosi. V Pajnečah so v teku nekaj dni j>okopali dva ugledna iarana. Prejšnji četrtek so pokojmli dolgoletnega občinskega odbornika in cerkvenega ključarja 75 letnega Renikovega očeta Fortunata Dulberja. Pokojni je bil velik dobrotnik doma/je" in drugih cerkva, za katere je rad prispeval po svojih močeh. Dobrotnik je bil tudi revežem, za kulere je skrbel |X) očetovsko. Ko so naznanili zvonovi smrt starega Dularja, so nekaterim revežem stopile solze v oči. 14. febr. 932 je pokojni še zdrav, čil in živahen obhajal «vo.io zlato poroko. — Pri pogrebu mu je prod hišo žalosti i spregovoril gosp, Ivan Vrhnjak, pevci pa zapeli »Vigred se povrne«. Na grobu mu je pa govoril domači g. župnik lrinkaus. Zadnji četrtek 21. t. m. pa so jx>-kopa.Il v Pamečah drugega uglednega in dobro znanega posestnika in gostilničarja Francetovega očeta, 64 letnega Franceta Rotovnika. Pokojni je bil svoj čaa župan, dolgoletni občinski odbornik, ustanovitelj Gasilnega društva in njegov blagajnik, vrl narodnjak, javni delavec in vzgleden gospodar-živlnorejeo. Bil je tudi član šolskega odbora ln odbornik sedanje združene občine. K pogrebu se je zbralo veliko število občinstva in nad 60 gasilcev. Znanci so mu darovali nad 30 vencev. Pred hišo žalosti se je poslovil od pokojnika njegov sorodnik Rotovnik Jože iz Le&ua, pokojnikov prijatelj Ivan Vrlin .i n k iti Jnl^ki upravitelj visočnik, kateri se je udeležil pogreba s šolsko mladino. — Bog bodi obema vzglednima pokojnikoma milostljisr sodnik in dober plačnik za njuna dobra dela — Žalujočim svoj som naše iskreno sožaLjol Skala porušita hišo Ljubljana, 23. februarja. V vasi Za grad pri Radečah se je v četrtek zgodila velika nesreča, ki je strašno zadela revno kaj-žarsko družino. Skala, ki se je utrgala z bližnjega hriba, je namreč popolnoma porušila hišico kaj-žarja Globevnika, obenem je bila pri tej nesreči hudo ranjena mati družine. 50 letna kajžarjeva žena Marija Globevnikova je ravno skuhala zajtrk, družina pa je posedla okrog mize in čakala, da se zajtrk nekoliko shladi. V tem pa je naenkrat v hribu nekaj zamolklo za-bučalo in nad glavami družine se je pričel podirati strop. Družina je naglo planila iz podirajoče se hiše, med begom pa je padel težek del stropa materi na glavo in jo hudo ranil. Šele na prostem se Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni se^tavlieni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar olajšajo izločanje sluzi ter desmficirajo usta in grlo. „Smreka" bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Diu3-— in 5 —. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana. Kongresni trg 12. Kaj pravite ? Včeraj sta stali v časopisih dve stvari, ki sta tudi na tem mestu vredni omembe. Ena vest pravi, da bo nosilec vladne driavne kandidatne liste izdal prihodnji leden tvoj proglas na narod, kjer bo razvil ludi svoje politične načrte za bodočnost. Druga vest pa pravi, da se je ie okoli 5000 ljudi oglasilo z željo, da bi bili postavljeni na omenjeno kandidatno listo. Takih ljudi iivi precej ludi v naii banovini. To, da obljublja nosilec te ali one liste izdati proglas na narod, ni nič čudnega. Tudi to ni niž čudnega, da se kandidati javljajo. Čudno pa je to, da se javljajo kandidati ie mnogo prej, predno morejo vedeti, kaj bo nosilec liste hotel od njih! Kaj pravite, g. urednik, kako bi imenovali ljudje človeka, ki išče službo, pa naleti na časopisni oglas, kjer nekdo iiče te ali one vrste delovno moč, pa sede človek za mizo in te obveže službo tprejeti, ne da bi vedel, kaj delodajalec od njega zahteva? Vtak človek vendar najprej vpraša ali pa tnm pogleda, če bo iskano delo tudi lahko opravljal! Toda ponujali se in na nekaj se zavezati in zaobljubiti, kar bom iele izvedel prihodnji teden? To je ie več kakor zmešnjava. je mogla drufina prepričati o vzroku tega rušenja in videti posledice: nad hišo je ležala ogromna, več kubičnih metrov debela skala, ki se je utrgaja s hriba tik nad hišo. Skala je tako velika, da bi jo težko dva voznika speljala proč. Sprva domači niso mislili, da je materina poškodba tako huda, toda materi je pričelo postajati slabo in danes je morala z vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru jo je prevzel reševalni avto. Reševalci so nesrečno ženo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Njeno stanje je resno, ker je dobila pretres možgan. Globevnikovi so hudo prizadeti. Prvič jim je skala uničila skromni dom in so sedaj brez strehe, drugič pa so še v skrbeh za mater, ki leži ranjena v bolnišnici Družina je vredna vsega pomilovanja. Koledar Nedelja, 24. februarja: (2. predpostna nedelja) Matija (Bogdan), apostol, Sergij, muče-nec. Ponedeljek, 25. februarja: Valburga, devica; Feliks III., papež. Novi grobovi + V Murski Soboti je Dittrichovo rodbino zadel težak udarec. Neizprosna smrt jim je ugrabila edinca Edeka. Težko prizadetim staršem naše globoko sožalje! Osebne vesli = Poročila sta se v Bohinjski Bistrici g. Rudolf Stroj, lesni trgovec in posestnik, in gospodična Florijana Budkovičeva, hčerka trgovca in povsestnika gosp. G. Butkoviča iz Bohinjske Bistrice. Obilo sreče! — Iz finančne službe: Napredovali so a) za višje poverjenike fin. kontrole v VIII. pol. skupini Crepinko Alojz, pri gl. odd. fin. kontr. v Novem mestu; Štajer Koloman, pri gl. odd. fin. kontr. v Kočevju; Gaberščik Fran, pri gl. odd. fin. kontr. v Ljubljani levi breg; Torkar Ivan, pri gl. odd. fin. kontr. v Kranju; — b) za [poverjen ike fin. kontr. v IX. pol. skupini: Golob Davorin, pri gl. odd. fin. kontr. v Dravogradu, Bačič Svetozar, pri gl. odd. fin. kontrole v Celju- — c) za podjx>verjenike fin. kontr. v X. po-ložajni skupini: Klemene Anton, pri gl. odd. fin. kontrole v Celju; Stanič Stanislav, pri gl. odd. fin. kontrole v Ljubljani levi breg; Con-radi Leopold, pri odd. fin. kontr. v Beltincih; ! Kranjc Vinko, pri odd. fin. kontr. v Sv. Juriju ! ob ščavnici; Šepelj Mane, pri gl. odd. fin. kontr. j v Novem mestu; Ovin Anton, pri gL odd. fin. kontr. v Ljublj. levi breg. A « kai hočete. Zahtevajte morate vedet, to1» , nUUa e TUNGSRAM D in ki nosl o zvita v dvoini vija d podatka v »ednarodn^ ^ je lol in v watUh- ŽARNICE TUNGSRAMD nitka t dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih ^^^ PARKETNO VOŠČILO Z* BillZ(.t\JE m ideal vsake GOCPOOtNja keb i o-ustoolom* brez »uda oose2e »ijajen blb3k parketu tUSTRA' L|UBt[AHA GOSPOSVETSKA8 racoia rorun posiijui« twh m rosni Premo g v hršhi dolini Krka, 23. februarja. bilo že več dopisov glede Toda tam so ga že nehali pregloboko. V zadnjem času zaloge zelo dobrega premoga h (občina Krka). Plasti so kakor hitro se bo pomladi začeli kopati. Od tega si vsi V »Slovencu« je premoga na Muljavi, kopati, ker je menda pa so odkrili bogate pri vasi. Kitni v r skoraj čisto pri vrhu vretne ustalilo, bomo veliko obetamo. Trbovlje oAimov Sr^ovtt zaneslo Mebiene ti Ulnliltret«, lotiloln. pomika Ia nerednego rtmrfl* t. »lev S« M IS. L 1J32. Ostale vesli — »Spomini na našega kralja Aleksandra.« Pod tem naslovom bo prve dni meseca aprila otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstava, ki jo priredijo ljubljanska ženska društva »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub Primork«, in »Kneginja Zor-ka«. Ob polletnici mučeniške smrti našega velikega kralja bodo njegove slike, reprezentativna platna naših umetnikov, umetniške fotografije, pa bežno po amaterjih v kamero ujeti trenotki iz življenja nejx>-zabnega pokojnika priklicale med nas njegov ljubljeni lik. Med njegovimi slikami in slikami kraljev, ske rodbine pa bomo gledali tudi drobne sjjomine, ki jih je delilo njegovo blago srce, njegova dobrotna roka. Razstavni odbor, sestavljen iz članic omenjenih ženskih društev, je razposlal prošnje na razne umet- didata g. Palmeta z Iga. šla sta v vas Kot in Iško vas in z lažmi res dobila nekaj podpisov volivcev, ki so se podpisali za g. Palmeta, ki ga vsi dobro poznajo. Lagala pa sta volivcem, da ju je poslal v Kot in Iško vas g Toni, ki je bil pri zadnjih občinskih volitvah 1933 in 1934 nosilec naše liste, ter da jima je isti g. Ioni dal tudi volivni imenik. G. Palme je izjavil, da on sploh ne kandidira, ni podpisal nikake izjave za kandidata. Tudi podpise sta ona dva pobirala brez vednosti in pristanka g. Palmeta in zato so vsi tisti podpisi neveljavni. Za naprej naj si f>a vsak tuj agent za pobiranje podpisov dobro pre. misli, predno bo prišel na Ižansko z lažmi in far-banjem jx>birat podpise. Mu bomo temeljito posvetili. — Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vod" izborno urejuje delovanje črev. — »Jutro« z dne 21. februarja poroča v daljšem dopisu o sjx>ru med župnikom in farani na Golem. Naj se »Jutro« tega spora nikar preveč ne veseli, ker bo omenjeni sjx>r pristojna cerkvena oblast rešila tako, da bo prav za vse farane na Golem. Dobro bi pa bilo, ko bi dopisnik »Jutra« stopil ob priliki na Ljubljanski grad in si nekoliko ogledal, kje da leži župnija Golo. Potem ne bi pisal o sjx>ru na Golem jxxl Krimom. Torej malo več zanimanja za geografijo in manj skrbi za spor na Golem, katerega bo že škof sam tako uredil, da bo za ljudstvo prav. — Ponovno opozarjamo vse kmečke ljudi, posebno mlajše, naj po dopisnici zahtevajo na ogled kmečki stanovski list »Brazdo«, ki ga lahko dobi vsak brezplačno, kdor piše jx>nj, in sicer prvo letošnjo številko. Komur list ugaja in ga bo plačal, mu bomo poslali vse nadaljnje številke takoj, ko prejmemo naročnino, ki znaša letno 20 Din. Vračati pa ni treba nikomur. Pišite takoj, dokler nam je ne zmanjka, na naslov: Uprava »Brazde«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29, I. nadstropje. — Zveza gradbenih poslovodij in risarjev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu prosi vse gradbene poslovodje na teritoriju dravske banovine, da se javijo Zvezi v Zagrebu, Ilica 53, zaradi evidence. Ta je potrebna z ozirom na končno ureditev zakonitega varstva našega staleža. Poštno dostavljanje te zboljša. Vsled pritožb radi jiošte Trbovlje II. je ljubljansko poštno ravnateljstvo odredilo preiskavo. Obljubljeno je, da bodo, dokler se zadeva prevoza jiošte ne uredi boljše, jiomnožili pomožno poštno osebje, da se bodo |)ošiljke lahko v redu dostavljale. Mladinsko domoljubno proslavo priredi v nedeljo popoldne v Društvenem domu mladinski pevski zbor Marijinega vrtca. Na sporedu je igra, dcklamacija in petje. Opekarna začne z delom. S 1. marcem začne zopet obratovati rudniška opekarna, ki je počivala dve leti. S tem bo zaposlenih čez poletje blizu 70 ljudi. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča »ledeče latinske maše: Dr. A. Chlon-dovvski, Missa in honorem St. Stanislai. Za mešani zibor in orgle. Part. Din 12, glasovi po 6 Din; Foerster A„ Op. 15. Missa in honorem St. Caeciliae. Za mešani zbor. Part. Din 20 (sopran in alt razprodana), ostali glasovi po Din 4; Foerster A., Missa St. Francisci Seraphici. Za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 2; Foerster A., Missa in honorem B. M. V. Ijiima-culata. Za troglasni ženski zbor. Part. Din 10, glasovi po Din 2; Hlndnik Ign., O. 50. Missa Salve Regina. Za mešani zbor. Part. Din 10, glasovi po 1 Din; Kimovec dr. Fr., Missa in honorem Sit. Caeciliae. Za mešani zbor. Part. Din 12, glasovi po Din 2; Mav Al., Missa in honorem St. Vincentii a Paulo. Za mešani zbor. Part. Din 25, glasovi po Din 5; Pogačnik Ivan, Op. 1. Missa in honorem s. Josephi. Za mešani zbor. Part. Din 12, glasovi po Din 4; Pogačnik Ivan, Missa de Špiritu saneto. Za mešani zbor. Velja Din 10; Premrl St., Missa St. Josephi. Za mešani zbor. Part. Din 45, glasovi po Din 4.50; Sattner p. H., Missa seraphica. Za me.šnni zbor. Part Din 88, glasovi po Din 12; Vodopivec V., Missa in honorem S. S. Cordis Jesu. Za mešani zbor. Part. Din 55, glasovi po Din 6; Vodopivec V., Missa in honorem St. Theresiae a Jesu Infante. Za mešani zbor. Pari. Din 35, glasovi po Din 6. nike, društva, korporacije in privatnike širotn države, naj bi mu prepustili v poštev prihajajoče objekte proti povrnitvi transportnih stroškov in garanciji zavarovanja. V zvezi s temi prošnjami je bil tudi jx>ziv, ki so ga pred dnevi objavili naši dnevniki na pobudo »Zveze za tujski promet«. Ves čisti dohodek od razstave bodo omenjena ženska društva oddala kot svoj prispevek »Odboru za postavitev spomenica viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.«. — Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani, Tyrševa cesta la, ITT. nadstr. (palača Ljubljanske kreditne banke) gosp. dr. Adolf Korče, bivši koncipient v pisarni g. dr. A. Ogrizka v Celju. — Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih. storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s lem, da |>opijete pol Čaše naravne »Frani Josetove« grenčice. — Na predlog g. ministra prosvetc je dne 21. t m. g. minister financ podpisal pravilnik o Centralnem penzijskem fondu igralskega osebja gledališč kr. Jugoslavije. — Za pravno-zgodovinski pravni izpit se je na juridični fakulteti v Ljubljani v februarskem terminu prijavilo 139 kandidatov. Od teh je odstopilo 25, en kandidat pa ni bil pripuščen. Od ostalih 113 kandidatov, ki so izpit polagali, je bilo reprobiranih 25 za en semester, 2 sta reprobirana za dva semestra. Z zadostnim uspehom jih je položilo izpit 50, z dobrim uspehom 28. in z dobrim usf>ehom f« z odliko iz enega predmeta 4, z odliko iz dveh predmetov 2, z odliko iz vseh predmetov 2. Izpiti so se vršili od 4. do 21. februarja, dopoldne v dveh komisijah. pof»l-dne v eni komisiji. Komisijam so predsedovali predsednik prof. dr. Gregor Krek in podpredsednika prof. dr. Rado Kušej in prof. dr. Janko Polec. Predsedniki so hkrati tudi izpraševali iz svojih predmetov. — Podpise pobirajo. Z Iga nam poročajo: Prišla sta pred dnevi dva agenta pobirat podpise za kau- — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg). Knjigarna in trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Nalivna peresa — razglednice — poslovne knjige — posebna zaloga najrazličnejših okraskov. — Zgodbe malega Gvidona. Vse, kar čuti katoliško, se veselo pripravlja na dneve evharističnega slavja v juniju. Vzgojitelji mladine, starši, katelieti, voditelji Marijinih vrtcev, Klaric in Križarjev se trudijo, kako bi v mladih srcih vneli še več ljubezni do njih evharističnega Prijatelja, po njih pa tudi v srcih odraslih. Zato jih spodbujajo, naj pogosto in morda vsak da.n pristopajo k obhajilni mizi, pa da naj bodo s svojim zgledom iti molitvijo sami mali evharistični apostoli v pripravi src na kongres. — Vsak vzgojitelj pa ve, koliko globoke resnice je v znanem reku: Besede mičejo, zgledi vlečejo! Koliko več uspeha bi imeli, ee bi mladini poka7.ali vzor, ki je sam ljubil in vršil, kar ji oni priporočajo! — In tak vzor je mladini šele pred desetimi leti umrli 12-letni deček Gvido Fongalanski, ki ga niičaio opisuje knjižica z zgornjim naslovom. Komaj sedem let star je že prejel Jezusa prvič v svoje nedolžno srce. in bil nato goreč evharistični apostol. — Knjižica obsega 78 strani, stane 10 Din in se dobi v pisarni Marijinih družb v Ljudskem domu v Streljški ulici v Ljubljani, sličica s kratkim življenjepisom pa 50 par (sto izvodov 40 Din). — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Mnoga težka obolenja se prično z dozdevno brezpomembnim katarom. Pravočasna poraba Glei-chenberškega zdravilnega vrelca prepreči težke bolezenske posledice. Rajhcnburg, 23. februarja. Danes ob 9 je umrl v Podsredi nagle smrti g. dekan Jožef Krohne, rojen 29. maja 1871 v Radečah pri Zidanem mostu. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1897 v Mariboru. Rajni plemeniti go-sjxkI je služboval v raznih krajih kot kaplan, tako v Slivnici, v Šmarju pri Jelšah, v Vojniku, kot župnik v Razboru deset let, kot župnik in dekan v Podsredi pa 24 let. V vseb župnijah se je izicazsl kot zelo goreč služabnik za hišo božjo in je mnogo storil za zveličanje umrjočih duš. Bog mu bodi obilen plačnik za vse tako najx>rno duhovno delo, zlasti še v zadnjih letih, ki so strla njegovo močno duhovniško srce Naj počiva v mirul Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 10 i Podsredi na tamkajšnje farno pokopališče. Za pet tihih minut Pravijo, kakd zvesto po palestinskih razmerah je posneta prilika o t e j a v c u in semenu: steza po slabo preoranem polu, ki ni razdeljeno na ogone kakor pri nas; ptice neba, jate vrabcev, preiečih, da pozobljejo zrna, ki padejo na izho-jeno stezo; lenlca plast zemlje, ki jo solnce suši, da ovene nežna rastlinica; palestinski osni, visok kakor grmovje, ki preraste in zaduši iitno bilko; rodovitna zemlja, ki prinese tridesetere n (ob morju), šestdeseteren (v Hauranu) in celo sto-teren sad (posebno dobra zemlja v ugodni legi v Hauranu). Zvesta podoba po naravi. To je res. Prav tako res pa je, da Gospod ni pripovedoval prilik poslušalcem za zabavo, ampak je v prilikah učil. Kdor ostane pri priliki in ne vpraša, k a j je hotel Gospod z njo povedali, obstane nn pol pota: gleda, pa ne vidi, posluša, pa ne sliši. Prav zalo je Gospod ob koncu prilike o sejavcu in semenu zaklical: rKdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.'* Preutiarimo torej Gospodove besede, saj je svojo priliko sam pojasnil in evangelist Matej je njegovo razlago obširneje zapisal nego evangelist Luka. >Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišali, kar vi slišite, in niso slišali. Vi torej poslušajte priliko o sejavcu! Kadar kdo sliši besedo (nebeškega) kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce; la je listi, ki je vse jan ob potu. Seme na kamniti zemlji pa je listi, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj po-hujša. Seme pa, ki je meti trnjem, je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva besedo zaduši, da ostane brez sadu. Seme na dobri zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in umeva; la torej obrodi in donaša sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.* (Mat 13, 16—23.) Gospodova prilika je verna podoba po naravi. Gospodova razlaga pa verna podoba po življenju, prav nič retuširana. Poglejva jo, prijatelj! Čigav obraz je na njej? Moj je in tvoj je. Podoba moje in tvoje malomarnosti za »eno potrebnoc, podoba moje in tvoje nestanovitnosti, begavosti, zaloplje-nosti v sto in sto posvetnih skrbi, ljubimkanja » krdelom zapeljivosti. Le pogumno poglejva in si pogumno priznajva, kakd slabo zorana je njiva najinega srca za plemenito seme božje besede in božje milosti, kakd plitva je, kakd polna drobnega plevela in grobega osnta! Potem pa na delo! Postni črn je pred durmi. Velikonočna spoved je plug in motika in hrana, ki naj njivo zrahlja in očisti, da bo pripravljena za božje seme presvete Evharistije ! — Ob petkih in svetkih lahko pripravljaš »Jaj-nine«. Primerne so k vsaki oinaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki f>ečenke, klobase, s salato, fižolom ali kot vloga v postno in mesno juho. Jajninc požlahlijo vsako jed. — »Samo pet dinarjev mesečno...« to j» bridki odmev sj>ričo banovinske tnkse. ki gn mod našimi radijskimi poslušavci in ki je dobil i/.ra/.a tudi v našem posiušalskem glasilu, prvem slovenskem tedniku za radiofonijo »Radio Ljubljana« (8. številka). Zanimiv je aktualni kritičn del, žarko luč na vse |>rej kakor pametno ravnanje odločilnih faktorjev meče članek »Kako se dela za širjenje radia«. Na uvodnem mestu pa prinaša ta številka počastitev velikega dogodka v našem radiu — [>rvega samostojne ga slovenskega mednarodnega večera. — List itnn tudi filmsko rubriko z zanimivim pregledom sporeda naših kinematografov in prinaša v vsaki številki nad 20 strani izčrpnih radijskih sporedov. — Pripomniti moramo, da ji vsak naročnik zavarovan za nezgodo, da ima zavarovan svoj aparat in da se sme udeleževati nad vse priljubljenega ugankarskega natečaju (dobitki so Tungsram-elekfronke). — Brezplačno številko pošlje na ogled uprava tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7-L Liub-ljaaa. Stran 6. »SLOVENEC*, dn« 14. f«bru*rj» m Stev. «. Zanimiva razprava pred sodiščem Dr. Petrič conira dr. Radman Znana je Se afera med dr. Benedičičem in dr. Kadmanoin, ki je bil svoj čas tožen, da je dr. Benedičiču očital, da ima maslo na glavi. Ta očitek je iznesel dr. Radman na javnem zborovanju, kjer je prišlo do bojnega glasovanja med takozvanimi >mladimi< in »starimi«. Na tožbo dr. Benedičiča je dr. Marko Radman, upravnik ljubljanske bolnišnice, nastopil dokaz resnice po nekem pismu, ki ga je pisal dr. Benedičič nekemu svojemu kolegu, iz katerega je razvidno, da je ta pobornik »mladih« zahteval kot nagrado za svoje politično delovanje od tedaj vladajoče stranke, da mu preskrbi službo šef-zdravnika pri OUZD s tem, da penzionira starejšega kolego, ki je zavzemal dotično mesto. Radi popolnega dokaza resnice je bil tedaj dr. Radman oproščen. V zvezi s to afero ali pa v posledici iste so nastale v bolnišnici govorice, da je vodja takozvanih »mladih« dr. Petrič interveniral v Belgradu, da se 30 do 40 zdravnikov v bolnišnici, med njimi vsi šefi, razen enega, upokoje in napravijo prostor mladim. Dr. Radman, ki mu je prišla ta govorica na uho, je to govorico omenil kot šef svojemu podrejenemu kolegu dr. Jenku, in zdaj je dr. Petrič pograbil priliko ter tožil dr. Radmana radi ža-Ijenja časti. Dr. Radman se je ie na prvi instanci tako zagovarjal, da je to govorico dr. Jenku omenil, to pa zgolj v interesu službe, da bi se ne vznemirjal, čim bi zanjo zvedel, češ, da je to budalost in čisto neverjetno, da bi se na tak način penzionirali starejši zdravniki. Prvi sodnik je kljub temu, da je dr. Jenko izrecno povedal, da dr. Radman ni za svojo osebo obdolževal dr. Petri?« kakega nečastnega dejanja, obsodil dr. Radmana na 520 Din globe pogojno. Proti tej sodbi se je dr. Radman pritožil na višjo instanco in je bila včeraj prizivna razprava, na kateri je bil ponovno zaslišan dr. Jenko. Dr. Jenko je izjavil, da se ne spominja več na podrobnosti ter mu je predsednik senata njegovo izpoved pred prvim sodiščem predočil, pri tem je dr. Jenko izjavil, da se ne spominja več na to, ali je dr. Radman omenil ono intervencijo dr. Petriča v Belgradu | kot govorico in jo označil kol budalost, pa tudi ni izključil možnosti, da je dr. Kadinun v resnici tn tako prikazoval. Dr. Oblak kot zagovornik dr. Radmana je navedel celo vrsto prič, med njimi najbolj ugledne zdravnike (kakor dr. Tičarja, dr. Dereanija, dr. Pintarja, univ. prof. dr. Plečnika, dr. Rakovca itd.), ki so v položaju potrditi to splošno govorico. Vrh tega je predlagal še dr. Blumauerja in sebe kot pričo o tem, da je dr- Jenko že na prvi in-Btanci po dovršenem dokaznem postopanju zagovor dr. Radmana potrdil, na kar se žal danes več ne spominja. Sodišče je te dokaze zavrnilo. Nato je dr. Oblak izvajal svoj temperamentni priziv ter zlasti kazal na važnost predpravdo (dr. Benedičič contra dr. Radman), v kateri ge v tako lepi luči kaže dotično pismo. Ta pravda kaže, čeprav gosp. dr. Petri? ni direktno prizadet, način boja »mladih« proti »starim« in je zato zelo važna za presojo obiležja, v katerem je nastala tudi ta govorica, in radi nje je sedaj samo dr. Radman in samo on tožen. Ako je dr. Radman to govorico označeval kot budalost, je ni s tem raznašal, nego ravno nasproftio in že zato ne more biti obsojen, ne glede na to, da je bil upravičen in dolžan v interesu mirnega vršenja službe opozoriti dr. Jenka, naj se ne ozira na tako glupo govorjenje. Za vse tisto pa, kar je dr. Jenko v svoji razburjenosti napram svojemu kolegu iz lastnega pridodal, pa dr. Radman ne more biti odgovoren, čeprav mu je prvi sodnik vse to natvezil v svojih razlogih kot njegovo krivdo. Predlagal je zato popolno oprostitev dr. Radmana. Kot zastopnik dr. Petriča je branil prvo sodbo dr. Cepuder ter se skliceval na razloge prve sodbe. Sodišče je po daljšem posvetovanju priziv dr. Radmana zavrnilo, a dr. Oblak je javno izjavil, da se je s tem kršil zakon in da se bo z zadevo gotovo še pečala generalna prokuratura, ki i bo morala nastopiti z ničnostno pritožbo v var-I stvo zakona. Vlažno • hladno, _ NIVEA Po borjt, dežju ali snega — je zlasti potrebno, da varujete Vašo kolo pred vetrom In slabim vremenom, to pa storite najboljše tako: vsak večer predno greste »pat. si nadrgnite kožo zelo naiahko t Nivea Creme. Koža bo postala ▼sled tega mehka in gibčna, a poleg tega tako odporna, da ji niti slabo vreuae ue more škodovati. Vsled eueeril«, W se nahaja v Nivea Creme. prodre fflohoko v kožo, ne da bi pustil* sijaj, in je istočasno krema ui noč in dan. .led proti sklerozi — brom in fosfati za živce — mangan »a kri — magnezij '.a žolč in jetra — litij proti sečni kislini — težke kovine 'a protoplazmo in žleze — ogljikova kislino za srce in žile — kalij sa ledvice — kalcij proti vnetju, katarin — žveplo proti revmi — al-knlije proti želodčni kislini — in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd.: — vse te sestavine vsebuje izm.-d vseh mineralnih vod cele Jugoslavije IZl RADENSKA! Zato je tako dobra, pitna in zdrava! O zaščiti upnikov Društvo »Pravnik« v Ljubljani je priredilo v petek zvečer v sodni palači predavanje, na katerem je govoril g. dr. Josip Voršič o danes sila aktualni temi, namreč o: Zaščiti upnikov de lege lerenda — to je, kakšna bodi zakonodaja. Predavatelj je v glavnem izvajal, da postaja potreba po ojačenju pravne zaščite upnikov od dne do dne večja in to radi tega, ker vidimo, da obstoječi zakonski predpisi niso izdatni dovolj, da varujejo pošten promet in dobrovernega upnika ter zlasti ne odgovarjajo naglo se spreminjajočim gospodarskim in socijalnim prilikam. — Uvajal je, da je sicer pravilno, da sodnik izvršuje zakon, ker zakon znači enakost, toda prav tako mora ščititi stranke, ko vidi, da so zakonski predpisi zastareli in da ne odgovarjajo sodobnim prilikam. Naštel je nekaj primerov iz vsakdanjega življenja, tako zlasti, kaj je s predvojnimi kronskimi terjatvami. Zavzemal se je za uvel javi jenje načela valo-rliiranja denarnih terjatev. To zahtevo je utemeljeval v glavnem s tem, da dinar ni enak dinarju, kot meter metru, ter je vprav z ozirom na to treba uzakoniti take norme, ki bodo vpošte-»sle spremembo vrednosti denarja. Drugo načelo, ki bi naj prišlo v zakonodaji čimbolj do izraza, je omejitev anonimne odgovornosti, rekoč: Udejstvujočiin pravnikom, še bolj pa poslovnemu svetu je dobro znano, kakšne dobrote prinaša raznim zaplotnikom anonimna odgovornost. Spomnimo se le na družbe z omejeno zavezo. Oseba hoče trgovati. Radi omejitve rizika »e posluži družbe z o. z. Že ob nastanku samem tedaj računa na to, da spravi riziko s svojih ramen na ramena drugih. — »Drugi« so upniki! G. predavatelj se je nadalje zavzemal za to, da se uveljavi načelo osebne odgovornosti predstavnikov za obveznosti anonimnih pravnih subjektov, kot društev, družb, imovin, skladov itd. Izrazil je zahtevo po odpravi konkurznega sakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurz«. rekoč: Razne norme v konkurznein zakonu določajo, da se morajo izvestne terjatve prvenstveno plačati. Zbog izločitvenih in ločitvenih zahtevkov ter zasledovalne pravice pa se konkurzna masa znatno zmanjšuje in ko se po dolgotrajnih težkočah — pomisliti je na pravde — vendarle ugotovi konkurzna masa, preteko leta in leta, ko pride konkurzni upnik do malenkostnega plačila za svojo terjatev. Mesto konkurziicgu zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza bi hilo uvesti občutne kazenske sankcije, da bi si posojevalci in drugi resno premislili napravljaii dolgove in živeti na račun dobrovernega upnika. Prav izdatno sredRtvo bi bila kazen na prostosti, zlasti pa prisilna delavnica. Le v kolikor bi pre-zadolženec dokazal, da je njegovi prezadolženosli vzrok višja sila: vojna, nezakrivljena bolezen Itd., bi se izognil kazenskim posledicam. Nadalje je sprožil misel za uvedbo splošne, namesto posamične izvršbe. Z momentom, ko ie upnik izvršbo predlagal, naj bi pridobil zastavno pravico na vBej dolžnikovi imovini. Tudi s prevalitvijo dokazanega bremena ter raznimi administrativnimi predpisi bi se zaščita upnikov ojačiln. O. predavatelj je zaključil, da je hotel s svojim predavanjem le opozoriti na nekatere primere in na nekatera načela, ki bi Jih hilo sprejeti, ▼ glavnem pa, da »proži diskusijo o teh vprašanjih. Vodilna ideja pri zakonski reformi hi naj bila poostritev zakonskih predpisov, da bi se n« lak način že naprej po možnosti Čimhnlj preprečile razne zlorabe, ki se vrše danes na račun i upnikov. 1 Cetie PRORAČUN CELJSKE OKOLIŠKE OBČINE V petek zvečer je bila proračunska seja okoliške občine za proračunsko leto 1935-36. Novi proračun, ki je bil na tej seji sprejet soglasno, predvideva 2,164.650 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Glavne postavke med izdatki so sledeče: osebni izdatki skupaj 288.100 Din (lani 253.700 Din). Materijelni izdatki zavzemajo skupaj 1,876.550 Din; v tej postavki zavzemajo najvišje izdatke: prispe vek za vzdrževanje policije UO.UOO Din, prispevek gasilnim društvom 42.750 Din (20.000), javna razsvetljava 40.000 Din (32.000), vzdrževanje in poprava občinskih cest 120.000 Din (48.200), za regulacijo Savinje 90.000 Din, nove ceste 50.000 Din (20.000), za regulacijski načrt 25.000 Din (20.000) in za regulacijo Sušnice 20.000 Din. Prispevek občinskemu ubožnemu skladu se je povišal na 151.200 Din (118.920 Din). Pri razpravljanju o proračunu Sp. je posebno povdarjalo, današnje žalostno gospodarsko in socijalno stanje, radi katerega posebno trpi taka občina, kot je celjska okoliška. Zato so se temu primerno zvišale v proračunu postavke za javna dela, kakor je razvidno iz navedenih podatkov in postavke za socijalno skrb. Na tem mestu moramo tudi z zadovoljstvom konstatirati, da je občinski odbor osvojil predlog g. Mihelčiča, s katerim se poviša podpora Vincer.cijevi konferenci od 3500 na 5000 Din. Tekom razprave je bilo sproženih več predlogov, o katerih se ie razvila daljša debata. Ker se bo začelo že v nekaj dneh z regulacijo Savinje je bilo sklenjeno, naj se store vsi potrebni koraki, da bodo pri teh javnih delih zaposleni predvsem domačini in da se plačajo delavci pri regulaciij dostojno in sedanjim razmeram primerno. Ta predlog g. Mihelčiča je občinski odbor sprejel soglasno. Veliko se je razpravljalo tudi o regula-cijskelft načrtu. Pohvale vredna je v novem proračunu tudi nova postavka 10,000 Din za letovanje siromašne mladine na morju ali na drugih krajih. Nato je bi! sprejet statut za občinske nameščence, kakoT ga ie predlagala banska uprava. # sd »Deseti brat«. Občinstvo opozarjamo na današnjo vprizoritev ljudske igre »Deseti brat«, ki bo ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice se dobe v predprodaji od 9 do 12 tcT od 2 dalje pri dnevni blagajni, .©• Reklamacij za volitve je bilo vloženih v mestu 138, v okoliški občini pa 80. SS Maše za pokojnega kurata g. Matijo Ljubšo. Danes bi obhajal g. kurat Matija Ljubša svoj god. Gotovo se ga bomo vsi spominjali v molitvi. Ta teden bo zanj vsak dan v opatijski cerkvi ena sveta maša. & Pričetek del pri regulaciji Saviuje. Še nekaj dni in na naši Savinji, ki ie v teku stoletij napravila že toliko škode, se bo začelo z regulacijo. Jutri prispe v Celje g. ing. Taškovič iz Skoplja, ki je prevzel, kakor znano, regulacijska dela. Med celjskim brezposelnim delavstvom vlada za regulacijo Savinje veliko zanimanje in je pri Borzi dela, ki je v prvi vrsti kompetentna odločati o zaposlitvi brezposelnega delavstva, zadnje dni zelo živahno. V imenu celjskih brezposelnih delavcev apeliramo na tem mestu na odločujoče kroge, naj gledajo, da bodo pri teh javnih delih v prvi vrsti zaposleni domačini. Dalje upamo in trdno pričakujemo, da bodo mezde pri regulaciji Savinje vredne človeškega dela. Za rezervne oficirje. Mestno poglavarstvo opozarja vse gg. rezervne oficirje na predavanje, ki bo dne 27, t. m. ob pol 7 na istem mestu kakor zadnjič. Gg. naj pridejo nekoliko prei, da bo mogoč točen začetek. Udeležba obvezna. Kamnih Novo strelišč? bo zgradila inekilijska strelska družina v Stranjah, nasproti velikih zatvornic. kjer ji je smodnišniea odstopila v uporabo velik travnik. Pomožna akcija je organizirala nabiralni teden, ki bo od 3. do 10. marca. Sušev most, ki veže Kamnik z Mekinjami, so temeljito popravili. Na desnem bregu so napravili novo oporo, v sredini struge pa novo kozo. Tudi zgornji del mostu je bil deležen vsestranske obnove, tako, da bo zdaj spet za daljšo dobo lahko služil prometu. Kdo bo kandidat za kamniški okraj? Za poslanske volitve je zaenkrat kamniški okraj še brez kandidata. Narodna stranka ga še nI izbrala, med pristaši JNS pa 9o mnenja še vedno deljena. Med kandidati se najpogosteje imenuje domžalski župan g. dr. rlorev.tr. Kamničani pa bi radi poslavili svojega kandidata, ker imaio silno veliko rellcktanlov. Krha Javna dela r občini počivajo. Omeniti pa moramo podjetnost in pridnost naših Lešanov, ki so si postavili nov most čez Krko, kjer je starega voda ob lanski povodnji odnesla. Banovina jih je podprla z večjim denarnim zneskom, drugo so pa sami dali. Ob blagoslovitvi kaj več o tem. Gospodinjski tečaj p župnišču vodi gospodična Minka Odlasek. Krško ob Savi Iz našega kraja se sliši od časa do časa kaka uepovoljna novica. Naj pa izve javnost tudi kaj lepega iz našega mesta. Davno je znano, da se Krčani odlikujejo po svoji veliki darež-ljivosti. Mogoče jim je vzor blagopokojna gospa fločevarjeva, ki je svojčas'delila javnosti obilne dobrote. To svojo darežljivost so krški meščani pokazali lepo te dni tudi pri družinski zbirki za evharistični kongres. Domalega vsaka družina se je odzvala vabilu pripravl jalnega odbora, eni z vejim, drugi t manjšim prispevkom, primerno svojim gmotnim razmeram, vsi pa, kar je treba posebej naglasiti, z dobro voljo brez vsakega godrnjanja in spotikati ja. Sv. Pavel bi morda zapisal sledeče: »Poznam vašo pripravljenost, zaradi katere sc z vami pred Macedonci hvalim, da je vaša gorečnost prav mnoge spodbudila... Bog pa naj vas z vsem, česar vi potrebujete, napolni po svojem bogastvu v slavi Kristusu Jezusu« (II. Kor 9, 2—3; Filip 4, 19—20). Ra;ne živali in oredmete orei-mete v darilo, ako s; narobe: ..Rejec malih živali\fenkov pfi DRAMA Začetek ob 20 pestro reviio • Ljubljani Kočevje Cerklje oh Savi Izredno ribiško srečo so imeli pred dnevi mra-ševski ribiči. Ko je nenadoma zapiha! topli jug, so se podali na lov v Krko. Vrgli so mrežo in vlekli. Tako je bilo težko, da so že kar nekoliko kleli, meneč da vlečejo kako klado ali kaj podobnega iz 8 metrov globoke vode. Pa glejl Privlekli so na dan naenkrat v eni mreži nič manj in nič več kot 40 lepih somov in somičev. Najtežji je tehtal 18 kg, najlažji pa 3 kg. Lepe denarce (par jurčkov) so dobili za nje. Krka je ribičem lep pripomoček, zlasti pa v teh revnih časih. Gasilci s Skopic so igrali igro: Testament (avtor Rozman). Dasi novinci, so naredili iz te precej zamotane in' miselne igre tako lep lik, da so bili ljudje kar navdušeni. To jih je opogumilo, da so šli zadnjo nedeljo gostovat v Sv. Križ, kjer je ljudem (prav velika udeležba ni bila, kar priča o krizi) pfiiv tako ugajalo kot prejšnjikrat v Cerkljah. Hvalevredno je to, ker taka stvar le da ljudem več kot pa prazne plesne veselice. Poročen je bil zadnji ponedeljek, posestnik, vnet zadružni delavec gosp. Atidoljšek Janko iz Vel. Mraševega. Kot načelnik mladeniške Marijine družbe si je svojo življenjsko tovarišico poiskal v vrstah Marijinih deklet in poročil je Mlat-kovič Zalko. Obilo sreče! Že tretjič bomo imeli občinske volitve, ker so bile že dvakrat razvelravlj ne (volili so mrtvi itd. itd.). Volitve bodo danes teden, 3. marca, Da bo sedaj vse v redu, o tem smo prepričani. Prodajo nedeljskega »Slovenca« ima pri nas še vedno gosp. Videnič Feri, a v Krški vasi je to nalogo prevzel gosp. Zagorc Lojze. Ljudje pridno berejo. Prav tako! Zimska sezona Centralna kurjava Radlotermalno hopalisce D0l€Bif§if€ lOplICC K,rem Izborni uspehi /.dravl enja posebno pri revmatizmu išiasu. piotinu (giht). živčnih ler ženskih bolezn h. Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah Vrhnika Vrhniška in horjulska občina sta v sporu glede plačila dolga za šolo v žažarju. Prec! zadnjimi občinskimi volitvami so vas Zažar priključili sosedni horjulski občini, žažarčani s tem nikoli niso bili posebno zadovoljni. Tako morajo hoditi n. pr. k banovinskemu zdravniku v 4 ure oddaljeno Dobrovo pri Ljubljani, dočim so imeli prej do vrhniškega zdravnika in lekarne komaj uro hoda. Toda žažarčani so bili vedno dobri prijatelji bivšega župana g dr Marolta, pod čigar županovanjem je dobila prijazna vasica ludi lepo šolo. Na šoli je ostalo Se nekaj dolga, ki se ga pa Horiulci branijo. Včeraj se je vršila pri tukajšnji občini seia razsodišča, kateremu pripadata po dva zastopnika vrhniške in horjulske-občine, predseduje mu pa banski načelnik g. dr. Stare. Razprava je bila preložena na nedoločen čas, ker zadeva še ni zadosti pojasnjena. Št Jernej Nakupovanje konj za vojaštvo se je vršilo pretekli teden. Domači in okoliški posestniki so prignali mnogo konj, a vojaška komisija je kupila samo enega. Naša, nekdaj tako sloveča konjereja, zadnja leta občutno hira in propada. Veselja imamo v letošnicin nredpust eselja imamo v letošnjem predpustu kar preveč. Ob priliki veselice na Mihovici so se spopri. jeli .razigrani fantje in sin posestnika Zalokarja iz : Bele cerkve je obležal težko ranjen na tleh. Prepe-: Ijali so ga v novomeško bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. £oper občino sla vložila gg. kaplana tožbo, ker iima dolguje na katelietskih nagradah lepe tisočake. I Upata, da bosta uspela in dobila težko prislttženi honorar, ki znaša točasno nekaj par več nego dinar od ure. Narodna prosveta izposojuje knjige ob nedeljah dopoldne v dvorani. Za predptistni čas pripravlja zanimivo veseloigro. Poročila sla sc g. učitelj Zatnljen Jože »«1 gdč. učiteliica lerman Mariia, Nedelja, 24. februarja ob IS: Postri.ek. Izven. Zniž-an« cene od 24 Din navzilol. — Ob 20: Sluga dveh flo-spodov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, X. februarja: Zaprto. OPERA — Začetek ob 20 Nedelja, 'M. fibruarja ob li: Pri belem konjičku. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Traoiata. I/.vaa. Cone od M Din nav-«lol. Ponodeljok, 36. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. februarja ob 15: Okenc*. ZnUane cen«. — Ob 20: Veseli kmetic. Ponedeljek, 25. februarja: Zaprto. Torek, 26. februarja: Pestri večer Smerkoljeve. JelaH-na in Vondraška. Red D. JSazznatnila Liubliana 1 češkoslovaška Obec v Ljubljani priredi danes ob 17 v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu veseloigra »Gašperček ln povodni mož«, —, Gostjo dobrodošli. i Predavanje o evharističnih kongresih s klno-projokcijami l>o imel danes ob 5 popoldne tajnik PZ g. Vinko Zor v gledališki dvorani Saiezijauskega zavoda na Rakovniku. Vsi vljudno vabljeni, zlasti okoličani 1 Ljudski oder v Šiški vprizori drevd ob 8 v samo-stanski dvorani v Sp. Šiški priljubljeno veseloigro r režiji g. Kranjca »Roksi«. Predprodaja vstopnic od 11—15 dopoldne ter eno uro pred pričetkom v društvenih prostorih. 1 Nočno slulbo imajo lekarne: danes: mr. Leust«)c. Resljeva ci»ta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg lii; mr. Kotnotar, Vič; jutri: dr. Piccoli, Tyršova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 02, in mr. Gartn«, Moste. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 3 španska opereta « simpatičnim |>evcetn .losejem Mojico »Kralj ciganov«, ob 5 in 8 ter jutri ob 8 »Kralj ciganov« ter »Nibelungi«. 1 Na IX. prosvetnem večeru Salezijanskega mladinskega doma prihodnji četrtek ob 8 zvečer bo skioptično predavanje o sveti Temzi ki Deteta Jezu.sa ter o novi cerkvi svete Terezlke na Kodeljpivem. Vstop prost. 1 Trnovski oder vpri-zori drevi ob 8 n« odru Zadružnega doma v Karunovi ulici 14 zopet novo veseloigro s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme«. Vstopnice mi dobijo v predprodaji od 10—12 doiioldne. 1 Društvo Prijateljev humanistične gimnazije bo Imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek, 4. marca t. 1„ ob 17 na III. drž realni gimnaziji v Ljubljani, Vegova ulica (v mvnateljev-i pisarni), z navadnim dnevnim redom. - Od bor. 1 III. javna produkcija konservatoristov bo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob pol 7 v Filharmonija! dvorani. Vstop prost proti nakupa «iH>reVstati moram. Stanovanje bo kmalu takšno ko ciganski brlog.« Ali mi boste pritrdili, ali se mi smejali, če vam povem, da je bil Emil vzoren dečko? Imel je svojo mamo zelo rad. Do smrti bi ga bilo sram, če bi pasel lenobo medtem, ko je ona marljivo delala, računala in spet marljivo delala. Da bi on zanemarjal šolske naloge, ali jih prepisoval od Tončka Piškurja? Da bi izostajal iz šole za prazen nič in obesil učenje na kol? Videl je, kako si je mati prizadevala, da ne bi pogrešal ničesar, kar so drugi gimnazijci imeli in dobivali od svojih staršev. In on naj jo na vse to goljufa in žalosti? Emil je bil vzoren dečko. To drži. NI bil pa eden izmed tistih, ki so pridni samo zaradi tega, ker so strahopetni in častihlepni. Bil je vzoren dečko, ker je takšen pač hotel biti! Moško se je odloČil za to. kakor se na primer človek odloči, da ne bo več hodil v kino in da ne bo pohrustal nobenega sladkorčka več. Odločil se je za to, čeprav mu je bilo večkrat težko, vztrajati v svojem sklepu. Kadar je pa ob veliki noči prišel domov in je materi lahko rekel: >Mama, tukajle je spričevalo, spet sem prvi v razredu!« tedaj je bil zelo zadovoljen. V šoli in drugod ni bil rad pohvaljen tolikanj zavoljo sebe, kalikor zavoljo mame, ker je vedel, da ji s tem napravi veliko veselje in ji tako vsaj malo poplača, kar je že dobrega storila zanj in kar še bo... »Hopla!« je vzkliknila mati, >zdaj pa kar brž na kolodvor. Četrt na dve je že. Vlak pa odhaja točno ob tričetrt na dve.< »Torej na delo, gospa Stolničarjeva!« je vzkliknil Emil in dodal: >Ampak toliko vam pa povem: kovčeg bom nosil sami« Drugo poglavje. Stražnik Žumer skrivnostno molči. Pred hišo je mati dejala: >Ce nama pride naproti tramvaj, se na kolodvor odpeljeva, drugače pa pojdeva peš.« Pa ni imela v mislih navadne električne ieleznice, kakri-mo vidite na primer v Ljubljani, ampak tramvaj, v katerega so vpreženi konji. Kdo izmed vas pozna takšen tramvaj? Vprav zdajle se je prikazal na oglu in se ustavil, ker mu je Emil pomahal z roko. Hitro vam ga opišem, preden od-drdra dalje. Konjski tramvaj, to vam moram povedati najprej, je dokaj čudno Ln smešno vozilo. Teče do tir- nicah kakor pravi odrasli električni tramvaj in ima tudi podobne vozove. Namesto elektrike ga pa vleče čisto navadno kljuse. Emilu in njegovim prijateljem se je zdelo sramotno, da ima Novo mesto še zmerom takole staro konjsko železnico. Sanjarili so o električni železnici, katere vozovi imajo po dve nadstropji ter pet žarometov spredaj in tri zadaj. Občinski urad Novega mesta pa ni hotel ničesar slišati o električni železnici, ker je bil prepričan, da štirimetersko dolžino cestnega tira prav lahko obvlada ena sama živa konjska sila. Vse želje, da bi uvedel električno železnico, so bile dozdaj bob ob steno. Voznik konjskega tramvaja ni imel prav nobenega opravka s kakršnimikoli vzvodi in kljukami, marveč je držal v levi roki vajeti, v desni pa bič. Zelo enostavno. Hihot! Ce je stanoval kdo v Mestni ulici 12, in se je peljal v tramvaju s konjsko vprego ter hotel izstopiti, mu ni bilo treba storiti drugega, kot potrkati na šipo. Sprevodnik je tedaj rekel »Brrr!« in potnik je bil doma. Prvo postajališče pa je bilo nemara šele pred hišno številko 30 ali 46. Novomestna cestna železnica pa si zaradi tega ni prav nič ubijala glave. Imela je časa na pretek. In tudi prebivaloi Novega mesta so imeli časa dovolj. Ce pa se je komu res kdaj prav hudo mudilo, je šel kratkomalo — peš.... Pred kolodvorom sta Emil in njegova mati Izstopila. Medtem ko je Emil lovil kovčeg s pločnika, je za njim zabrundal nizek glas: >Oho, vidva pa gotovo potujeta v Švico?« To je bil glas gospoda stražnika Zumra. (Dalje prihodnjič.) Dunikotvski spet dela zlato Poljski inženjer-alkimist Dtj-nikowski, ki je bil pred dvema letoma obsojen v Parizu na dve leti zapora zaradi ponarejanja denarja, je zopet stopil na plan. Topot namerava proizvajati zlato iz nekih žarkov, ki bnje iz-puhtevajo iz zemlje. Zlato, ki ga bo šele napravil, že prodaja neki francoski banki. Oblasti so seveda postale spet pozorne na njegovo »alkimijo«. Zlato so našli Preiskovalna komisija glavne uprave industrije zlata » južnem delu Kirgizije je Izsledila zlato v aramanjsko-nurin-skem kraju. Z natančnim iskanjem tega zlata začnejo že v prihodnjih mesecih, obenem pa bodo proučevali, če bi ga lahko eksploatirali. V tamkajšnjem kraju vlado veliko presenečenje in veselje. Kmet in zidar Kmet pride k zidarskemu mojstru in mu pove: »Gospod mojster, hiša, ki ste mi jo včeraj zgradili, se Je podrla !< Zidarski mojster; »Ali misli- _i. _ rt Stran 8. »SLOVENEC«, dn« il fdbrtutrjn 1SR. Stev. 46. MLADI SLOVENEC Zdrav ko Ocvirk: Jaz bom zimi že pokazal Ce bi imel peroti, bi solncu šel nasproti, ki se na jugu smeje, tako pa bom tesneje zavil se v topel plaši Ce zima bo nalašč nagajala hudobno — se režal bom ji zlobno, v kožušček se oblekel — to bom za not jo vilekell Lord Stric Jaka, ki je že dosti sveta prepotoval, mi je onile dan povedal tudi zgodbo o mačku, ki je bil bojda zelo plemenitega rodu. Bo že nekaj resnice na tem, saj so ga za lorda klicali. Lord — to ni karsibodil Lordi so na Angleškem, kjer se naša zgodba vrši, zelo imenitni ljudje. Prepričani so, da jim po žilah teče plava kri. O takih ljudeh pravimo, da so plemenitega rodu. Do danes sicer še nisem slišal, da bi se tudi mačkom pretakala po žilah plava kri, toda stric Jaka to trdi, in če si stric Jaka nekaj vtepe v glavo, drži kot pribito. Zaman bi mu ugovarjali. Zato je najbolje, če ste lepo tiho in poslušate zgodbo do kraja — potem pa presodite sami, ali ima stric Jaka prav ali ne. Stric Jaka je začel: »Ko sem bil lani na Angleškem, me je povabil moj prijatelj, lord Hailsham (pravi lord in ne maček), na kosilo. Malo pred sedmo uro zvečer (na Angleškem kosijo šele zvečer) sem prispel v njegov gradič na deželi, ki je ležal sredi vrta s prekrasnimi rožami. Peljali so me takoj v obednico. Poleg gospodinje je sedel na posebnem stolu dokaj nenavaden gost — velik črnobel maček bliskajočih se oči in najodlič-nejšega vedenja na svetu. Snežnobcle tačke je položil na mizo. Pred njim je ležal majhen krožnik. Ko sem vstopil, je obrnil svojo lepo glavo k meni in me ostro pogledal. Po izrazu njegovih oči sem sklepal, da mi je hotel reči: »Nimam časti, da bi te poznal. Kdo si?« »To je Lord,« je pojasnila gospodinja. Lepa žival me je še enkrat pogledala. Njegovi brki so se zganili in zaslišal sem polglasni: »Mijav!« Tako sva se drug drugemu predstavila. Ko so Lorda prinesli v gradič, je bil še droben, srčkan muc z mehko svileno dlačico. Gospo-dinja ga je vzela v roke in ga pobožala. »Kako lep mucek!« je navdušeno vzkliknila. »Kar Lord mu bomo rekli!« je odločila. In mucek jo je hvaležno pogledal z bliskajočiini se očmi, zamahnil z repom in ji nežno pritrdil: »Mijav!«, kakor bi hotel reči: »Saj sem res plemenitega rodu!« in poelej so ga vsi klicali za Lorda. Prvo, kar si je zapomnil, je bil zvok gonga, ki je klicaj k obedu. Cim ga je zaslišal, je tekel, kar so ga noge nesle, v oibednioo, zlezel na svoj stol in položil sprednji tačl i lepo. kakor se spodobi, na mizo. Prej se ni dotaknil jedi, dokler ni dala gospodinja znak vsej družini s tem, da je prva zajela. Sprva so mu morali podložiti knjigo, da je s tačkami dosegel mizo. Pozneje tega ni bilo več treba, ker je postajal zmerom večji in krepkejši. Nikoli ga ni bilo treba kregati zaradi slabega obnašanja. Vedno se je vedel kot dobro vzgojen in pameten mladenič iz najboljše hiše. Sploh je že z mladega kazal lepo vedenje in dostojanstvo pravega lorda. Ni zastonj dobil takega imena! (Tako mi je namreč pripovedoval stric in zato tudi sam odgovarja za svoje čudno mnenje o mačkih.) Gospodar, ki je moral že zgodaj v mesto po opravkih, je navadno zajtrkoval z Lordom. Naj je še tako zgodaj prišel v obednioo, Lord je že sedel dostojanstveno na svojem stolu, ker je vedel, kaj se spodobi. »Dobro jutro, Lord,« ga je pozdravil gospodar. »Mijav!« je bil odgovor. In tako sta oba k>rda — gos-XXIar in maček — v vsem svojem dostojanstvu lepo skupaj zajtrkovala. Šele ko se je gospodar dvignil, je tudi maček skočil s svojega stola in odhitel na vrt. Poleti se je Lord rad grel na solncu. Zleknil se je po dolgem na hrbet, mežikal v solnce in stegoval snežnobele tačke v zrak, kakor bi kadil nevidno smotko in strkoval z nje pepel. Drugič je spet šel na sprehod v rastlinjak. Tam je počasi in premišljeno hodil od cvetke do cvetke in si jih ogledoval, kakor bi jih hotel si rokovnjaško preceniti. Ce se mu je katera posebno Jopa d I a, se je zleknil poleg nje, z zadovoljstvom večkrat zaporedoma zagodrnjal svoj »mijav« in slednjič zaspal. Pri izberi rož je pokazal izreden okus, kajti vedno je izbral najlepše in najdragocenejše cvetlice. Nekega dne je prišla na obisk gospa z majhnim in ljubkim, toda predrznim in venomer bevskajo-čim, sploh zelo nespodobnim pinčem. Komaj ga je gospa odvezala z vrvice, že ga je bilo povsod dosti. V vsako reč je moral vtakniti svoj smrček. Noben blazinjak, nobena miza, noben stol ni bil pred njim varen. Vse je moral obvohati in oblajati. Slednjič se je spravil celo na dragoceno perzijsko preprogo in jo vso razgrizel. To je bilo pa celo miroljubni gospodinji preveč. Zapodili so ga na vrt, kjer se je vedel kot kakšen slabo vzgojen In razvajen otrok. Lord ga je iz cvetličnjaka, kjer je dremal pod izvoljeno rožo, opazoval s slabo prikritim nezadovoljstvom. Ko je gong pozvonil k obedu, je Lord pohitel v obednico. V svojo največjo jezo je videl, da je pinč že pred njim pritekel v obednico. Pa to še ni bilo vse! Pinč je že skočil na mizo, prevrnil lonček s smetano in se pravkar pripravljal, da bi polizal košček sladkorja. To je bilo Lordu že preveč! Z enim samim skokom je bil na stolu, z drugim na mizi. Srdito mijavkajoč je dvignil šapo in z njo tako trdo oplazil pinča, da je ta cvileč skočil z mize in se »kril pod mizo. Dobro je kaznoval pinčevo sladkosned nos t in nespodobnost! Ix>rd se potem ni več zmenil za pinča. Dostojanstveno se je vrnil na svoj prostor, položil tačici na mizo in rekel: »Mijav!« a «nw kviivai stric Jak«. Lutke iz krompirja *ia je pa bosa, ijjtke iz krompirja! ivdo je že kaj takega slišal? Lutke so vendar lesene I« se je razburil Kobentarjev Matevžek, ko sem mu ondan dobrohotno svetoval, naj si napravi lutke iz krompirja in sam odpre lutkovno gledališče, če mu ni všeč Gašperček v Vzajemni zavarovalnici. Njegovo ogorčenje mi je šlo do srca. Zalo sem se potrudil in mu vse natančno razložil, kako in kaj je s to rečjo. Ne samo, da mi je Matevžek dal nazadnje prav, zgodile so se še hujše stvari. Cez nekaj dni me je njegova mama pošteno ozmerjala, kakšnih neumnosti da učim njenega Matevžka. Kar na lepem ji je začel zmanjkovati krompir za krompirjem. Dolgo je ugibala, kakšen tat bi to neki utegnil biti, dokler ni zalotila Matevžka pri nečednem poslu. Med jokom ji je priznal, da dela iz krompirja lutke, kakor sem ga jaz naučil. Seveda sem bil potem vsega jaz kriv. Komaj sem Matevžkovi mami dopovedal, da nisem holel Malevžka učiti tatvine, ampak mu samo pokazati novo igro. Seveda Matevžek ni rtoril lepo, da je krompir skrivaj jemal mami. Povedati bi ji moral, zakaj j,a potrebuje, in mama bi mu gotovo rada dovolila. Še jx>magala bi mu lutke delali. Tudi vas bi rad naučil te umetnosti, zalo vam že takoj spočetka polagam na srce: za vsak krompir, iz katerega bi hoteli napraviti lutko, prosile prej mamo dovoljenja, da ga smeU- vzeti. Ne bi namreč rad videl, da bi se vaše mame hudovale. • Tako, zdaj, ko sem potožil svoje gorje in olajšal svr>je razburjeno srce, vam pa že lahko raz-odenem skrivnost, kako se iz krompirja delajo lutke. Najprej morate seveda imeti krompir. Brez iega ni nič Ko ga imate v roki, ga preluknjate od spodnjega ko.ica tako visoko, da lahko v vdolbino vtaknete kazalec do drugega členka. Na vsak način mora krompir zelo trdno tičati na prstu, ker jc to pri predstavi zelo važno. Potem izrežemo obliko glave, podolgovato ali okroglo, kakršno bi pač radi. Seveda se moramo pri tem tudi nekoliko ozirali na obliko krompirja. uobi, jili zlepimo au sesijeuio. e-eiaut, cepec, Klobuke lepimo iz papirja. Na njihovem robu pritrdimo od znotraj lase iz zvitih vrvic ali iz volne. Seveda ima lutka lahko tudi brado in brke, ki /h pritrdimo z zap>onko. S takimi pri|x>močki zadostuje glava ene lutke za dve, tri ali še več sprememb, tako da ne potrebujemo toliko lutk, kolikor oseb nastopa v igri. Paziti pa morate, da ne nasto pata obenem dve osebi na odru, za katere ste določili samo eno glavo. Pri oblekah lahko najlepše razvijete svoje sposobnosti. Tikaj vsak jx>kaže, koliko zna. Zadostuje Zdaj pride na vrsto nos. Trska, lesen klin, gumb iz p>ečatnega voska — in v krompirju tiči najlepši nos sveta. Dve buciki s črnima glavicama iz stekla predstavljata oči. Ušesi sta večja gumba, ki j ti vtaknemo v zarezo, katero napravimo na obeh straneh. Slednjič priuojo na vrsto usta. Zareza pod nosom — in že so tu. Toda usta so lahke r; lična, ker dajejo lutki izrsr, kakršnega ji želimo dati. Ce jih zaostrimo navzgor, se lutka smeji, če jih za-pognenio navzdol, postane lutka čemerna in žalostna. Ko smo vse to napravili, vzamemo v roko čopič, ga pomočimo v barvo in potegnemo parkrat čez obraz lutke. Lutka dobi rdeča lica. Tudi obrvi je treba naslikati. Obrvi zelo spremenijo izraz obraza. Kar tiče obleke in drugih pritiklin, ki jih vsaka lutka mora imeti, 6» hoče biti lutka, kakor se spo- že čisto navaden koa blaga. Nataknemo ga kar čez kazalec, ki tiči v glavi lutke. Kajpada moramo to spretno napraviti. Palec in sredinec štrlita v tem primeru iz blaga kot roki. Lepše je vsekakor, če obleke sešijemo. Te obleke se morajo prilagoditi :oki in imeti prave rokave. Tako lahko napravimo najrazličnejše obleke. In v našo garderobo bodo hodile lutke, ki si bodo po mili volji izbirale obleke, kakršne si bodo zaželele — za vsako jih bo dovolj: za kmetico in za princeso. Torej lutke smo napravili. Zdaj pride na vrsto oder Nic težkega. Je zelo enostaven. Oder bomo jiostavili kar med vrata sobe, kuhinje, drvarnice, senika, kjer je pač bolj pripravno Prosite očeta, naj vam odžaga tako široko desko, kolikor so široka vrata. 1 udi navadna palica je dobra, če ni drugega. Desko ali palico nato pritrdite med vrata, na desko pa obesite kot pregrinjalo pisano blago, ki si ga izprosite od mame. Blago naj sega do tal, da vas gledalci ne vidijo, ko zadaj uganjate svoje spretnosti z lutkami. . Naše lutkovno gledališče je končano. Predstava se lahko prične. Toda ne pozabite skušenj, ki jih morate imeti prej, preden povabite goste, da ne bodo razočarani nad slabo predstavo. Ce imate spo- min, lahko po svoje spremenite in predstavljate igre, ki ste jih videli v pravem lutkovnem gledališču. Ce pa vaš spomin ne sega tako daleč, pa si sami kaj izmsilite in korajžno pokažite svoje znanje gledalcem. Ni tako važno, kaj je, samo da je zabavno in veselo in da je gledalcem tako všeč, da se od srca nasmejejo. Želimo vam mnogo sreče s krompirjevimi lutkami, več, kot jo imajo drugi z lesenimi lutkami! M. K-: Prizor iz lutkovne igre „Čudodelno krepelce" PETA SI.TKA Predmestje V ozadju pod zelenimi grički na vzvišenem prostoru železniški tir, ograjen z živo mejo. Pred živo mejo nekakšen drevored z hreza-mi in smrekami. V ospredju široka cesta. Na desni je videti del visoke palače. 1. prizor. Ko se zastor dvigne, prisopiha z desne vlak. Dva dečka. Starejši deček (slabo oblečen, kakor so oblečeni predmestni delavski otroci, oponaša vlak): Puh, puh. puh! (Posnema brlizg lokomotive.) Uuu! Mlajši deček ( prav tako slabo oblečen, razposajeno maha z rokami za vlakom): Zbogom, s kozjim rogom I Starejši deček (ko vlak izgine na desno, resno): Ko bom jaz velik, bom vlakovodja. Uuuu! bom piska!, da se me bo še packelj ustrašil. ■najsi deček: Jaz bon pa sprevodnik m bom karte ščipal. če bo kdo brez karte, mu bom pn kar ušesa preščipnil. 2. prizor. Prejšnja. Šofer. ZasliSi se drdranje avtomobila in trobilo. Šofer (pridrvi od leve v avtomobilu in daje znak s hupo. Izgine z avtom na desno. Slišati je, kako avtomobil ustavi.) 3. prizor. Dečka sama. Starejši deček: Aha, to je p« avto vrtnarja Bob-ka in njegove žene. K maši so bosta peljala. (Pokaže z roko na desno.) Vidiš onale lej>a palača je od njiju. MlajSI deček: Vem, vem. Saj Bobka In njegovo ženo dobro poznam. Hojej. pred tremi meseci sta bila še tako revna, da sta k naši mami hodila prosjačit za sol. StarojSi deček: Vidiš, zdaj sla p« bolj bogata , kot 1'riamodava v deželi NarobesveL I Mlajši deček: Ali je Prismodavs boeat? Starejši deček (modro): Seveda. Mlajši deček: Zakaj jwt meni in tebi noben nič ne da? Starejši deček: Kaj bo dal, saj ima Se sam premalo I Mlajši deček: Prej si pa rekel, da imajo denarja ko črej>inj. Starejši deček (pokroviteljsko): Seveda ga imajo. Ampak čim več človek ima, tem vač si želi. Vidiš, zato ga imajo premalo. Razumeš? Mlajši deček (z negotovim glasom): Razumem. Starejši deček: Figo razumeš! Premlad si Se, da bi kaj takega razumel. Mlajši deček: Ali misliš, da se bom kregal • tabo? Saj veš kako I Očka je rekel, da so kregajo samo politiki. Starejši deček (omalovažujoče): Hoho, saj niti ne veš, kakšni ljudje so politiki in kaj delajo. Jas pa vem. Mlajši deček (samozavestno): Tudi jaz vem, da veš! Politiki so takšni ljudje, ki se kregajo. Starejši deček: 0, ti prismoda ti I Potlej sva pa tudi midva politika, kadar se kregava! Mlajši deček: Saj sem ti že rekel, da se ne bom kregal s tabo. Veš kaj? Pojdiva raje k avtomobilu Jaz bi se tako rad enkrat gosposko vozi' v njem. Starejši deček (modro): Postani šofer, p« m boš lahko vozil vsak dan. Mlajši deček: Ne, jaz bom raje milijonar. Pojdiva! (Odskakljata na desno.) 4. prizor. Prejšnja. Šofer. Šofer (neviden, za odrom); Ali mi gresta, paglavca! Phhhl Vaju bo avto brcnil! Slurejši deček (neviden, za odrom): Hoho, kako naju bo brcnil, saj nima nogi šofer (neviden): Jezik za zobe, smrkavca! Ča-kajta, čakajta, vama bom ušesa porezali Brrr, rompompom I Dečka (pribežita Mama I nazaj na oder in kričita): Mama) Šofer (priteče za njima in žuga s pestjo; pa se ustavi takoj na desni strani in zagrozi): Se enkrat se približajta avtu, pa pokličem policaja. Policaj vama bo že dali (Se obrne in odide nazaj na d osno.) 5. prizor. Mlajši deček (poparjeno): Ta je pa hud! Starejši deček: zdaj pa imašISaj sem ti rekel, da nikar ne hodiva tja. Mlajši deček: Figo si rekell Jaz nisem nič slišal. Starejši deček: Seveda, ko imaš zamaške v ušesih! Mlajši deček: Saij sem ti že rekel, da se n« bom kregal s tabo. Starejši deček: Zdaj vsaj veš, kako je na svetu. Bogati ljudje se lahko vozijo v avtu, revni ljudje si ga pa niti ogledati n« smejo. Mlajši deček: Fei in fuj, to je škandal! Starejši deček: Veš, kaj? lgrajva se raje vlaki Mlajši deček: Dobro. Jaz bom piskal: U-uuul, ti boš pa puhal: puh-puh-puh! Starejši deček: Ne, piskal bom jazi Mlajši deček; Jazi Starejši deček: Jazi Hočeta prekričati drug drugega. Čedalje hitreje. Mlajši deček: Jaz! Starejši deček; Jazi Se zakadita drug v drugega in nepioslano kričita: Jaz! Medtem prisopiha z desne še eo VTak. Dečka (v hipu pozabita prepir in začneta mahati z rokami): Adijol Adijo! U-uuu! 6. prizor. Prejšnja. Vrtnar. Žena. Sofee. Mlajši deček (pokeže z roko na levo): Ole}, glej I Moz in zena, bavbavbav, nas-opirjena kot pav, ze gresta! Starejši deček: Na sprehodu sta bila. Zdaj s« bosta odpeljala k maši. Vrtnar in žena prideta z leve stran«. Vrtnar (oblečen v frak in cilinder. Mogočno in oblastno): Halo, šofer, pripravi avto! Šofer (se spet prikaže z desne): Prosim, prosim, milostivi gospod, je že pripravljen. Tamle pred garažo stoji. Kar izvolite tja. Žena (našeuiarjema v sami svili in žameta, oblastno): Šofer, ali nič ne pritrkavajo zvonovi? Šr«er: Nič, milostva. Žena; Sramota I Če bi se peljal v cerkev kakšcu škof, bo gotovo zvonili. Pritožim se, Jakob, Vrtnars . , ..... Spodobilo bi se pa re«, da zvonijo tudi nama na čast. Žena: Prihodnjo nedeljo že bodo, kar zaneei se name! Zdaj pa pojdiva! (Hočeta oditi na desno.) Dečka (priskočita, se vstopita pred vrtnarja in ženo, ter prosita): Gospod, gospod, dajte nama dinar! Žena (v svetem ogorčenju): Ta nadlega bera-ška! Še na cesti nima človek miru pred njo. (Osor-no.) Poberita se, capina! Vrtnar (oblastno): Šofer, daj vsakemu eno brco! Šoier (se zakadi v dečka in ju brcne). Dečka (jokata): Mamal Mama! Saj vam nisva nič naredila. Vrtnar (se škodoželjno smeje): Hoho, zdaj pa imata dinar! Žena (»topi k njima): Čakajta, vama dam še jaz enega. (Ju brcne.) Mlajši deček (med jokom): Le počakajte, bom ze mami povedal! Starejši deček: Jaz pa očetu. On je velik in močan. Hu, vama bo že pokazal! (Odideta na levo, glasno poihtevajoč.) (Odideta na levo.) , ,Vortnar 'se smeie): Hohoho, kar tulita, smrko-lina! Saj drugega ne znata. jcna: P0)«1'™' Mudi se. Ura bo kmalu enajst. (Odideta na desno, pred njima šofer.) 7. prizor. Prazna pozorni ca. Sliši se drdranje avtomobila in avtomobilska hupa. Dečka (se spet prikažeta z leve; odhiteta na levo za avtom in kričita na ves glas): Mož in žena, bavbavbav, našoptrjena kot pav! Mož in žena, bavbavbav, našopirjena kot pavi Z a s i u r. Tonček: »Kaj je težje: kilogram svinca ali kilogram volne?« Francek: »Enako težka sta, to ve vsak!« Tonček: »Tako? Potem naj ti pade na nogo najprej volna in potem svinec, pa boš videl, kaj je težj« ŽENA IN DOM sa Bog med nami Slovenskim ienam za II. evh. kongres Imela nem pobožno teto materinskega duha. Živeča sanwko, je toplo ljubila otroke svojih poročenih bratov in sestra in nas rada jemala s seboj, kamorkoli je šla. Vsa njena pota pa so vodila v cerkev, bodisi, da je bij to odi ni cilj, bodisi vsaj mimogrede. t5Uo mi je nekako pet let, ko sva šli nekoč mimo Lichtonthurnovega zavoda. Teta se je zbrano, slovesno pokrižtila, nato pa se obrnila k me"»Le pokriža.j se vselej, kadar pojdeš tod mimo; vidiš, tu notri prebiva živi Bog...« (Domača kapeli™ je bila tedaj še v obcest- neWJfvf&U Pravi Bog. ki je v nobenih!« »Seveda, prav tleti pravi Bog, ki je v nebesih, živi v tej kapelici noc ui dan v tabemaklju...» Moje otroško srcu je odreveuelo v nepojmljivem začudenju. Ozrla sem se po cesti, v nebo. Nikjer nič posebnega. v«e vsakdanje, kakor, da ne bi bilo nič. Tu pa Pifbiva ziva Bog.. - tisti Bog, ki je v nebesih! Kako je to mogoče? Zakaj na nebu ni angelov, za.kaj se vse tu naokrog ne zgrinjajo ljudje s cele zemlje, ne padajo na kolena m ne strme nad nepojmljivim čudežem božje pricujoenosti "d Gotovo so mi bili že preje marsikdaj rekli, da je v oerkvi Bo«, toda zamenjala som to s sv. razpelom, Jezusovim vja licah, v grobu in sploh s sv. podobami. Tu lia me ie kakor strela z jasnega zadelo razodetje: Pravi, resnični Bog živi na zemlji, ne samo v podobi, aim oak v resnici. — In druga nepojmljivo^: Zemlja, svet se temu Bogu ue klanja, ne popusti vseh svojih vsakdanjih opravkov ki ne strmi v svetem T?otroško doživetje ml prihaja na misel ob pripravah za II. Evharistični kongres za Jugoslavijo, katerega namen je ravuo ta, da ^e na točnost živega Boga - Evharističnega Kristusa čim najgloblje razodene našim srcem in potrdi našo vero, nase upanje Vanj in našo ljubezen do Njega, Potem pa: Da se vsa katoliška Jugoslavija aa naj.sloves-neiši način pokloni Božji Besedi, prebivajočimed nami. Da vsaj m nekaj prazničnih dni popustimo svoja vsakdanja opravila, pozabimo svoje vsakdanje .skrbi m se v svetem strmenju in ljubezni zgrnemo okrog Evharističnega Boga in Ca počastimo z v»e-mfl sredstvi, ki smo jih zmozm kot narodna celota. Zdaj je poč nas. vseh dolžnost, da sc izkažemo vredne te prireditve. Prav posebno pa se odpirajo tu slovni-sldm ženam prelepe, velike naloge: da pripravijo srca naših družin ub to proslavo, da svoje lastno aroe pripravijo nanjo. Pota sodobnega življenja ki nas in naše družine trdo in neizprosno oklepa v tvoj jaT rem in na« neprestano tira k mrzlični hitrica — ta pota teko povečini daleč od Boga, od misli Nanj. Vsi izsušeni smo v svoji notrini ob tej gonji za pozemskim, tako izsušeni, dn se fcegfc dostikrat uiti ne zavedamo več. Kako potrebno, da se zopet enkrat živo zavemo zadnjih ciljev našega življenja, da začutimo lakoto po večnih dobrinah in se z vso zbranostjo poživimo ob Večnem kruhu. Življenje žene, matere, pa tudi samske, samostojne žene je ponajvecluat ena sama velika odpoved in žrtev. Svet gleda na žeaio še vedno čisto materialistično, sirovo, svojci sebično. Ce ne išče zmiisla svojega življenja v nadnaravnem, je njeno živi je ie ko voda, ki se je razsula po pasku. In huje, ker jo čaka odgovornost zanj pred Stvarnikom-Prec1 sem pa mati — kako naj bo svojim otrokom to, kar bi jim morala biti, ako ji manjka vera, /tdostna živa /erai' Kaj trajno osrečujočega naj jim preda, ako jim no more posredov. doživetja žive vere, ako jim ne ži\i živega zgleda življenja po veri? Pa tudi učiteljice in žene v vseli mogočih drugih poklicih, vse samske tete — vse so poklicane, da posredujejo otrokom in odraslim vero v Boga in posebej v Evharističnega Boga ln dajejo tako svojemu lastnemu življenju, pa naj ,y na zunaj še tako skromno, neumrljivo vsebino. Priprave za II. Evharistični koaigre.s za Jugoslavijo, ki se bo vršil v Ljubljani, mora najti torej v slovenskem ženetvu najmočnejši odmev. Notranja priprava naših dj-uziiu nanj mora biti njena prva naloga. Evharistični kongres naj najde v naših družinah razoraiio in skrbno pripravljeno zemljo za svoje seme: medsebojno ljubezen, potrpljenje in jiomoč, brzdanje jezika in vseli drugih slabih nagrenj in strasti, spravo s sorodniki in sosedi, odstranitev slabega ti«ka in njegovo nadomestitev z dobrim, slednjič veliko molitve in dobrih del. To mora biti najbistvenejši del priprav za Evharistični kongres na naših tleh. Važne pa so seve tudi ostale priprave, saj gre za vredno počastitev živega Boga med nami tudi na zunaj — kakor je zahtevalo otroško srce po naravnem občutju v čhihu, ko še nismo poznali evharistiičnih kongresov. Ob sebi je umevno, da mora slovensko ženstvo tudi pri teh pripravah z vnemo sodelovati in po najboljših močeh doprinesti svoj del, da bo ta prireditev tudi na zunaj kar najbolj veličastna, vsako drugo proslavo nadkriljujoča. Moda za pomlad Razni napovedovalci pomladanske mode so si vki edini v tem, da bo letošnjo pomlad prevladovala moda: obleke z jopioo, cape-ensemible in kostum s paletojem. Obleka z jopico je najelogantnejša. ce se drži preprostih oblik. Znana je rfernca: obleko z jopioo nosimo vec let lahko nespremenjeno. Je pa tudi cisto res. Le dolžina krila pride pri event izpremembi v postov. Prav tako se tudi izpremeui nosoija pasu: eno leto je morebiti brez pasu, drugo leto pa že s pasom. Letošnja moda je brez pasu. Obleka z jopico, ki ima pas, je /e nekako športna Krilo je navadno ozko in ima le v spred-nif>m delu vloženo gubo, ki omogoča korak. Novo je za letošnjo modo, da prinaša s svilenim 'trakom obrobljeno jopico, žepe Itd. Z.a tovrstno obleko je treba kupiti trpežno blago, da jo lahko nc-imo več let. Car>e je skoz in skoz ženska moda. Ze do sedaj smo videli večkrat tu in tam cape, a tako splošno, kakor letošnjo pomlad, ga se ni ".m o opazili. Prav zato je pa tudi letošnja moda zelo ra.zl)ična v tem oziru. Nosile bomo kratke cape, le (lo pasu, pa tudi preko bokov in celo do kolen. Navadno cape nadomešča jopico, če ni predolg. Dolgi .cape pa je posebno pripraven za potovanje iti šport Četudi je bil paletot že lansko pomlad zelo moderen, ga tudi letošnjo pomlad zelo. cenijo.. Posebno zanimiv je način zapenjanja: zdaj z gumbi, zdaj z galanterijskimi zaponkami, »daj celo s trakovi, ki jili zavezujemo v licme pentlje, Pri malem ovratniku se poslužujemo lahko najrazličnejših izprememb. .Največkrat dvignemo .svetli ovratnik bluze na ovratnik pa-letoja, pa imamo največjo iz-premembo. Obleka z jopico, s capom ali s paletojem io v letošnji pomladi merodajna. Poslužujemo se jih pa lahko tudi ob hladnih dneh cele tra poletja in še v jeseni nam bodo v nemalo korist. Iz kuhinje Naše gospodinje večkrat tožijo, da je za juhirio zakuho teko malo izprememb. Vendar pa imamo prav v tem oziru premnogo izprememb. Treba je le porabiti vse;, kar nam nudi vsakokratni letni čas. Ker je pozimi treba družinskim članom več materi-jala, kš tvori in skriti za telesno toploto, torej mesnih izdelkov, tudi zakuhe za juhe izbiramo tam: razni mesni, jeterni, možganskih vranični in drugi cmočki. Ko pa se začne pomlad je treba kolikor toliko lzpremenitn pirehrano in kuho ter se zaradi. tega gosijo-diaija rada obrne - v naravo, ki ji ze v prav »godmji pomladi nudi marsikaj pripravnega. Ako pa zima le noče oditi, pa gospodinja uporablja v tej prehodni dobi razne zl tunike ki cmoke »a zakuho, katere pripravlja ia raznih mlevskih izdelkov, kakor: adrobove, žemeljne, močnate, riževe in jajčne zlienike, vmes pa tndi še oe.vrti grah im podobno. Takoj pa, ko začne poganjati prvo zelenje. Se pripravi gospodinja za zakuho prve zele-njadne cmočke, kakor: zelenjadne omočke. ki jih napravi n. pr. takole: merico spinače, pest pete rfi.il j a drobnjaka, kisliee, eno Be-sekljano čebulo, žlico presnega masla, dve jajci in po potrebi žemeljnih drobtm. Prebrano in oprano zelenjad seseklja aH jo razreze v stroju ter jo pari s čebulo v presnem maslu. Ko se ohladi, doda »bo jajci m sai- » ' ** - • sp >1 - T > - > < KfJ, < < ■v *. * ' : JaMsC!..."....... DELAVSKI VESTNIK m^m^m^m^mKmm^aBaammmmmmmamBRmmBaammBmmmmmrnmmmmmmmm v Zena in krščansko strokovno giba ne V zgoščeni obliki vidimo zbrane zahteve krščanskega strokovnega gibanja v programu krščanske strokovne internacionalne. Ta program nam kaže, kak; n odnos si jo začrtalo ki-jčansko tro-kovno gibanje do ienc delavke in do iene delavca, ter kakšni- znbteve postavlja za izboljšanje njunega socialnega in gosjtodarsl ga položaja. Program zahteva: »Delovna doba naj Be izvede na načelu oeeui-urnika. Nedeljsko in nočno delo naj se omeji na minimum. uslužbencem naj se zagotovi prosto popoldne v soboto. Posebni varnostni ukrepi se morajo odrediti za mladoletne delavke. Otrokom pod 18. letom in ženskam nnj se pre-po\> nočno delo. Odpravi naj se polagoma zaposlitev poročenih žena in mater. Varstvo mater naj se zakonito uredi. Kadi skrbi zn zdravje in nravnost naj se pospešuje stanovanjsko skrbstvo. Vsak odraščeni delavec ima pravico na plačo, ki zadošča zn preskrbo družine. Višina plače naj se določa glede na življenjske stroške. Za rodbine z mnogimi otroci naj se osnujejo zavodi, ki bodo izplačevali primerne doklado.' Ko bi si uogll organizirani delavci priboriti, kar zahteva program krščanske strokovne interna-clonale, bi bil delavski položaj mnogo boljši kot je. Snj ni treba naštevati vseh okoliščin, v katerih si mora današnja delavka dekle — žena služiti kruh, koliko ur traja njeno del", koliko noči preživi v obratu ali pa vsaj koliko večernih ur. in kake mnogim nevarnostim je izpostavljena. 1 peljan ni osemurnik. kaj šele. da bi bil za težja dela uveden !.''njM delovni čas! Pesebno delavka-mati potrebuje prav mnogo prostega času. da s<- lahko vsaj malo posveti svoji družini. Ona predvsem potrebuje prosto popoldne v soboto, fin more pripraviti dostojno praznovanje Delavci! l/režite In shranit«! nedelje Gospodovega dne. tu ali je morda združljivo nočno delo dekletu in žone s krščanskim pojmovanjem žene? Ali m nujno potrebno za dekleta, da živi v najnevarnejših letih v družinskem krogu čim več iri ali ni tudi delavka n ati p iklicana /.a varstvo svojih otrok. Kako pu tuj to varstvo in skrb za otroke izgleda, če se mora odpraviti Iru-žinska mati zvečer na delo? Program krščanskega strokovnega gibanja je logičen, ko zahteva, naj se zaposlitev poročenih žena polagoma odpravi. Žena, in predvsem (»rore-na žena, ne spada v produkcijski sistem, ker ji je Bog določil drugačno službo. Nn tem so ne more prav nič spremeniti! Hodimo dosledni: Vpijemo o moralni krizi. Toda ali nima ta korenina ravno v moderni družini, ki je prišla v najhujšo krizo vsled liberalnega gospodarstva, ki sili v gospodarsko bori .i tudi ženo in jo a tem trna družini? Ali ni torej upravičena zahteva: Ženo — mntor družini! Seveda bi ostalo krščansko strokovno gibanje le na jh>I poti, če ne bi istočasno zahtevalo pogojev za eksistenco družine. Zato postavlja zahtevo, da imej odraščeni delavec plačo, ki ne zadošča le m njegovo preživljanje, temveč tudi za preskrbo njegove družiue. Družine (ki, ki imajo prav mnogo otrok, naj prejmajo polog tega od posebnih zavodov za otroke posebne doklado kot je to že uvedeno ponekod. Žene se brei dvoma več ne hi potegovale za službe in delovna mesta, če bi živele v zavesti, da tegn ne potrebujejo, ker je družba za preskrbo njihove družine zadostno poskrblea. l.e-po bo takrat! Žalibog je pu uresničenje teh ciljev se daleč In ne popolnoma brez krivde žene in raznih kižidelavskih gibanji Krščansko strokovno gibanje hoče priboriti ženi vse tiste pravice, ki ji gredo |xi božjem pravu. Zato je pa tudi interes Žene, du se vključi v njegove vrste, oziroma dn gu po svojih močeh podpira. Ztnnga ciljev d o »led njega krščanskega strokovnega gibanja bo tudi zmaga žene I Nova ureditev zdravniških okolišev OUZD v Ljubljani dene toliko drobtin. da «e masa da oblikovati. Z malo žličko zajema drobne cmočke in jih kuha na goveji juhi ali tudi na po ljubni postni iuhi. Na enak način se dajo napraviti cmočki iz vseh vrst zelenjadi. MODNE NOVOSTI OTIZD je za člane In svojce nanovo razdelil zdr niške okoliše v Ljubljani in okolici. Po tej ureditvi stanujejo zdravniki po možnosti v svojem zdravniškem okolišu, vsled česar je članom in svojcem laže mogoče, da zdravnika v slučaju potrebe kličejo na dom. Za mesto Ljubljana 7 okolico je po novi razdelitvi določenih šest zdravniških okolišev in sicer: 1. Ljubljana — notranje mesto; 2. Spodnja in Zgornja slška; 3. Vič-Glince-Rožna dolina; 4. Dolenjska cesta-Galjevica; 5. Moste-Vodmat-Zelonn jama; fl. Bežigrad. Obiske na domu izvršujejo na račun urada v posameznih okoliših naslednji gg. zdravniki: 1. Ljubljana — notranje mesto: Dr. Maicen Martin, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34/11. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 16. do 18. ure. Dr. Trtnik Albert, stanuje v Ljubljani, Gledališka ulica št. 4. Ordinira v ambubtoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 14. do 16. ure, telefon št 3462. Meje zdravniškega okoliša Ljubljana — notranje mesto so: Železnica ob Masarykovi in Blei-weisovi cesti do Tobačne ulice, Tobačna ulica. Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica do Gruberjevega prekopa, Gruberjev ; ekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Zivinozdravniška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Smartinske ceste, Šmartinska cesta do železnice. Člani in svojci imajo možnost, da sami izbirajo, koga izmed teh dveh zdravnikov kličejo na dom. 2. Spodnja in Zgornja Sislta: Dr. Rupnik Vilko, stanuje v Šiški, Knezova ulica 37. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 9. do 11. ure. Meje zdravniškega okoliša so: Gorenjska železnica, železnica ob Blei\veisovi cesti do Cearte na Rožnik, Tivoli mimo Drenikovega vrha. Zdravniški okoliš Šiška obsega tudi naslednje zunanje kraje: Dravlje, Kamna gorica, Koseze, Peržanj, Zapuže. 5. Vič-Glince-Rožna dolina: Dr. Kane Pavel, stanuje nn Tržaški cesti št. 45. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 10. do 12. ure. Meje zdravniškega okoliša Vič so: Drenikov vrh, Tivoli do Ceste na Rožnik in železnice, Ziljska ulica, Tobačna ulica, Groharjeva ulica do Grada-ščice, Gradaščica do meje občine Ljubljane, meja občine Ljubljana do Malega grabna. Zdravniški okoliš Vič obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brezovica, Notranje in Vnanje gorice, Plešivica, Dragomer, Log, Lukavica, Glince, Rožna dolina, Vič, Brdo in Kožarje na drzavui cesti. K pomladanski modi prinašamo tri »like, dve promenad ni obleki iz volnenega blaga in s kratkim capom, eno pa s kratko, bluzi podobno jopioo. _ Razstrupilev gorilnega plina Gorilni plin je dobil po svoji strupenosti pridevek »smrt v hiši«. Strup je ogljikov okis, ki ga vsebuje gorilni plin povprečno do 20 odstotkov. Nemškim kemikom se je posrečil v zadnjem času način razstrupitve, ki zniža vsebino ogljikovega okisa v plinu na 1—0.4 odstotke. Ker se ta količina, čim prodre v zrak še razredči, je vsako za-strupljenje izključeno. Ta pridobitev je tem večjega pomena, ker plinske proizvodnje ne podražuie, pač pa jo znatno izpopolnuje, tako da ohrani plin vse svoje odlike, iagubi pa svojo nevarnost in nečistočo, kar se blagodejno pozna v vseh napravah. Važno je tudi to, da plin tudi po zastrupitvi ohrano svoj značilni duh, ki je najboljši opozarjevalec, če kie uhaja. Saj je ob sebi umevno, da z zastrupitvijo ni odstranjeno eksplozivno svojstvo gorilnega plina. Ker je pHn važen činitelj v modernem gospo, dinjstvu, je gornja izpopolnitev njegove proizvodnje izredno velflčecra pomena. 4. Dolenjska eesta-GaljcvIca: Dr. Janeiič Pavel, stanuje v Ljubljani, Stari trg 4/II. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 3. do 10. ure. Meje zdravniškega okoliša Dolenjska cesta »o: Od Malega grabna meja občine Ljubljana do Gra-daščice, Gradaščica do Ljubljanico, Ljubljanica do Gruberjevega prokopa, Gruberjev prekop do meje občine Ljubljana, meja občine Ljubljana preko Golovca. Zdravniški okoliš Dolenjska cesta obsega tudf naslednje zunanje kraje: Kabina gorica, Daljru vas, Orle, Rudnik, Sola pri Uudniku, Srednja vaa. 6. Moste-Vodmat-Zelena jama: Dr. Maicen Martin, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva ceBta 34/L Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak delavnik od 16. do 18. ure. Meje zdravniškega okoliši Moste-Vodrnat »o: Meja občine Ljubljana pri Golovcu, Gruberjev prekop do Domobranske ceste, Domobranska cesta, Zivinozdravniška ulica, Lipičeva ulica, Jegličeva cesta do Smartinske ceste, šmartinska cesta dc železnice, Savska cesta. Zdraviliški okoiiš Moste-Vodmat obsega tudi naslednje zunanje kraje: Tomačevo, Hrastje, Tarše, Vodmat, Mosta, Zelena jama, Obrje, Selo, Šmartno, Beričevo, Brinje, Kleče, Poidgora, Videin, Pšata, Soteska, Sv. Jakob, Sneb \ V krajih: Urušica, Bizovik in Stopanja vas izvršuje obiske na domu uradov zdravnik g. dr. Trtnik Albert. 6. Bežigrad: Dr. Debelak G vido, stanuje Bežigrad št. 3. Ordinira v ambulatoriju OUZD v Ljubljani vsak de-gavnik od 16. do 18. ure. Meje zdravniškega okoliša so: Savska cesta do železnice, železnica (glavni kolodvor) ter gorenjska železnica. Zdravniški okoliš Bežigrad obsega tudi naslednje zunanje kraje: Brod, Črnuče, Dobrava Gmajna. Ježa, Nadgorica, Pudboršt, Brinje, Ježica •Kleče, Mala vas, Savlje, Stoži^e. Vsak bolnik (član OUZD ali svojec) se mora pri zdravniku, ako zahteva obisk na domu, legitimirati. Predložili mora [»trdilo delodajalca (§ 15 ZZD) o zaposlenju. To potrdilo ne sme biti starejše od dveh dni. Za svojee je [»leg potrdila delodajalca predložiti tudi potidilo občine o skupnem gospodinjstvu, ter da član svojca vzdržuje s svojim zaslužkom. V nujnih slučajih, ko člari ne more predložiti predpisanih potrdil, mora to naknadno izvršiti najpozneje naslednji dan, sicer so smatra, da je zdravnik izvršil obisk pri privatnem paci-j. tu. Krščanska strokovna organizacija na Nizozemskem Nizozemska je ena manjših evropskih držav z 8,116.000 prebivata, torej s polovico man) kot Jugoslavija VeiKkr se pa more ponašati ta država, da so njene krščanske strokovne organizacije najmočnejše, saj štejejo članstva trikrat toliko kot velesile Francije, ki ima 41,835.000 prebivalcev. Na Nizozemskem se dele krščanske strokovne organizacije v katoliške in evangeljske, štejejo pa skupno 311343 članov. Danes st hočemo ogledati prve. Katoliška delavska zveza Nizozemske beleži zadnja leta močan porast. Njene poklicne strokovne zveze so štele namreč 1. januarja 1. 1934 članov 194.155. Poleg poklicih zvez so v zvezi včlanjena še društva delavcev mešanih strok, s katerimi skupaj je štela delavska zveza navedenega dne 208.164 članov. Delavska zveza razpolaga s 143 strokovnimi tajniki ter 176 uradniki. Razumljivo, da tudi na Nizozemskem niso tla delavstvu postlana z rožicami. Strokovne organizacije so vsled krize potisnjene v brambo pridobljenih pravic, tod« kljub tej brambi sc delovni pogoji poslabšujejo, plače padajo, brezposelnost raste. Dne 1. januarja 1934 je bilo od celotnega članstva Katoliške delavske zveze popolnoma brezposelnih 24.7 procentov, de. loma p« 4.8 procentov celotnega članstva. Vseh brezposelnih šteie država Dol milijona. Vsled teh razmer je morala delavska zveza izdatno pomagati brezposelnim. (Pri nas pravijo, da ni naloga strokovne organizacije podpirati brezposelne, češ, da se daje s tem potuha onim ki so povzročili brezposelnosti) V okrilju delavske zveze se je osnova« poseben odsek, ki je izplačal leta 1932 na brezposelnih podporah 7,846.439 holandskih goldinarjev (goldinar je okrog 22 Din). Seveda more izdajati organizacija t»ke podpore le s pomočjo države, ker sami članski prispevki ne bi zadostovali vsem potrebam. Ko izčrpa član brezjioseliio podporo pri organizaciji, jt> začne prejemati od države. Organizacija skrbi tudi z" brezposelno mladino in je dala v ta namen leta 1934 34.000 goldinarjev. Fašistično in n a rodm >50 c i a I i s t i f no propagando je organizacija zavrla med delavstvom uspešno na ta "a-čin, da je zagrozila izključiti vsakega svojega člana, ki bt se pridružil fašizmu. V letu 1933 je otvo-rila delavka zveza v Bilthovmi nov sanntorij za tuberkulozne bolnike, ki je največji in najmoder neiši v Nizozemski I ★ Belgijci preganjajo inozemske delavce. V Belgiji dela 70.000 Francozov. 64.000 Holandeev, 49 ! tisoč Poljakov, 35.000 Italijanov, 13.000 Nemcev. 12.700 Angležev, 10.700 Cehov. 9.700 Luksemburža-nov in 8.50<> Jugoslovanov. Vlada je dobila pooblastilo, da lahko predpiše hi vsako podjetje, koliko sme zaposliti inozenicav. Pri tem bo vlada odpravljala inozemske delavce in ooetavliala na njih mesta domače moči. SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. L. S. Zastarelo vnetje maternice in sosednjega drobja se poleže in morda tudi kdai zares pozdravi, ako pride ves tisti drob do popolnega miru, ki naj se meri po daljšem časovnem merilu kakor so meseci. Tudi operativno zdravljenje, ki je časih potrebno, odsvrani pač najhujše težave, a ne pričara ozdravljenja. Poleg mirovanja v gorenjem zmislu koristijo včasih topliške ali domače kopeli, spiranje, pregrevanje in slično nekrvavo ravnanje. S potrpljenjem se pride dalje kakor z nestrpnim siljenjem. ista. Mehurčasto izprijcnje jajčnikov se ne da preprečiti, pač pa vnetje s pametnim, pravkar označenim ravnanjem. Ne poznam Vašega primera, zdi se mi vendar, da je pri Vas brže drugo ko prvo. Ista. Ponovna operacija? Prva operacija je bila brezuspešna, druga prav tako. kaj naj Vam prinese tretja? Ce ni kakšne posebne nuje, bi si jaz na Vašem mestu prihranil ali vsaj odložil nadaljna razočaranja. J. K. K. Kožna bolezen na rokah delovnega človeka je sitna zadeva glede pravilne razpoznave in še bolj radi uspešnega zdravljenja. Dva zdravnika, mlajši in starejši, nista pogodila prave, tudi zdravljenje z reklamnimi sredstvi ni pomagalo, zdaj Vps mika poskus z zdravljenjem, ki je oglašeno v tedniku resne smeri. Tisto sredstvo gotovo ni za Vas primerno (morda za ljudi s protinom ali »gihtom«), zato ne zametajte denarja! Pojdite rajši za tisti denar v bolnišnico na oddelek za kožne bolezni ali h takšnemu strokovnjaku. (Bolezen je menda ekcem.) F. R. O. Skrnina (počasno vnetje sklepov) na rokah, ki leze na zapestje, je huda zadeva Jte pri mladih, tem hujša pri postarnih ljudeh. Toplota, gibanje sklepov in čvrsto gnetenje (masira, nje) sklepov zaustavljajo napredujoče otrpevanje, več pomagajo časih toplice (radiotermalne ali žve-plene), časih tudi pitje nekih rudninskih vod, najbolj pri izviru. J. S. T. Krčevite bolečine pri srcu sredi dneva so morda res izraz prevelike zamaščenosti, morda posledica trebušne napetosti, niso izključene še druge možnosti (na pr. zastrupljenje s tobakom, otrpevanje žilja in dr.). Navodila Vašega zdravnika se mi zde smotrna, držite se jih točno zlasti glede omejene prehrane; kisovi obkladki so vobče priporočljivi. Razgovorite se z zdravnikom glede gibanja. Ker ne poznam Vašega stanja, ne morem podati nikakšnih podrobnih nasvetov, ki se ravnajo po dejanskem vzroku srčne bolezni. A. T. Lj. Na pol života ohromel, neroden in za delo nesposoben mlad človek spada najprej v zdravniško oskrbo (na živčni oddelek sploš. ne bolnišnice). Ce se izkaže, da je bolezen neozdrav-na, potem naj pride v zavetišče za neozdravne hi-ralce. Vsako drugo poskušanje je zgolj mučenje. Z. K. C. Izravnotežena zavoljo nezaposlenosti? Poznam pametno dekle, ki je brezposelna, a ves dan teka okoli siromakov, jim pomaga z delom in išče zanje darov okoli dobrih ljudi... A. K. P. Neznosne bolečine na neizrečenem mestu da Vas mučijo že osem mesecev vkljub zdravljenju po dveh zdravnikih? Navzlic dolgemu pisanju mi Vaš dejanski položaj ni jasen. Ali Vas ni noben zdravnik dejansko pregledal in vsaj približno ugotovil vzroka nenavadni nadlegi, ali se Vam je kakšna bolna misel zapičila v plaho betičico? V Mvest-nem nasprotju s svojimi dosedanjimi nasveti Vam priporočam, da se napotite k tretjemu zdravniku z izrecno željo, da ugotovi pravi vzrok Vaši popolni zbeganosti ali na domišljavem mestu ali v razbo. ljeni domišljiji. Od te ugotovitve je odvisno, kako Vam bo ravnati v bodoče. Zdi se mi tako na daleč, da Vas čaka veselo presenečenje v spoznanju: strah je znotraj votel, zunaj ga pa mč ni. M. H. Lj. Zaprtje preganjati s čistili je vobče neziniselno, v Vaših mladih letih pa gotovo kvarno. Zato Vam odsvetujem redno in tudi pogostejšo rabo katerihkoli domačih ali reklamnih sredstev, ko že morate pet dvanajstin dneva prečepeti v pisarni, štiri dvanajstine pa rabite za počivanje, skušajte ostale tri dvanajstine uporabiti za izdatno gibanje, kolikor se le da na prostem. Izkoriščajte v tem pogledu proste dneve! Bistvene važnosti je prehrana, ki bodi pretežno rastlinska! Navadite se rednemu iztrebljanju ob določenem času, kot pomagalo Vam bodi vliv s ka-miličnim čajem ali milnico. F. S. G. Sredstvo zoper zlato žilo se Vam je posrečilo odkriti in z uspehom preskusiti na sebi, ko Vam zdravniška sredstva niso nič pomagala? To je seme neke redke in maloznane rastline, ki se zdrobljeno namaka v olju, da se olje navzame zdravilnih snovi. Mazanje z oljem na bolnem mestu Vam ie po šestih tednih popolnoma odpravilo nadlogo, ki je po Vašem mnenju neozdravna. Vi želite, da se Vaše odkritje (ali kaj) preskusi in morda izpopolni. Pomenite se z bližnjim zdravnikom ali lekarnarjem o tej zadevi. Pripominjam, da so v knjigah o domačih zdravilih zoper zlato žilo omenjena štiri sredstva, in sicer popje črne topole in plodovi divjega kostanja v obliki maž, rman in madronščica v obliki zavrelic. Lekarniških in tovarniških izdelkov zoper zlato žilo pa je nešteto. Zlata žila se pozdravi s temi ali drugimi pomagali ali pa tudi brez njih, če si bolnik uredi iztrebljanje s primerno prehrano, če si uredi krvni obtok z zadostnim gibanjem in če si da preveč nadležne žilne zabrekline ali odstraniti ali izsušiti. M .K. P. Pekoče sečenje (»puščanje vode«) se opaža pri ledvičnih, še večkrat pri mehurnih boleznih. Vrnite se k zdravniku, ki Vas je zdravil radi ledvic in ostanite v njegovem zdravljenju, dokler se Vam popolnoma ne pozdravi Vaša nadlega. Cim prej, tem bolje! T. B. L. Beli tok je znak najrazličnejših motenj, nevažnih, resnih in nevarnih. Časih treba opustiti krajevno zdravljenje in se lotiti splošnega, časih na. robe, kakor jc pač vzrok belemu toku. Ce ni beli tok kužnega izvora, se Vam na treba bati usodnih posledic. Brez zdravnika ne pojde. M. P. R. Utrjevanje kit na nogi po poškodbi pred tremi meseci? Bržkone Vam je počila katera kost ali pa se Vam je pohabil kateri sklep, ki jih je na nogi mnogo. Težko je reči kaj pametnega teko na daleč. Zdravnik naj ugotovi, če so kosti in sklepi v redu in na mestu, če niso, Vam treba še primerne obveze, če so, zadošča domače zdravljenje s toplimi obkladki, mažami in gnetenjem (masiranjem). Važna je tudi obutev za utrjenje poškodovane noge. J. T. U. Izpadanje las po legarju (vročinski bolezni) je običajno, prejšnje stanje je le redkokdaj dosegljivo. Poleg skrbne in pametne nege lasišča — vsakodnevno prekrtačenje je vsekakor važno — ote-rite si lasišče enkrat na teden z vinskim cvetom, ki se je v njem namakalo ali brezovo ali koprivovo listje. Na spomlad se dajte nekajkrat prav na kratko ostriči in si sončite glavo v jutranjem ali večernem soncu 3—10 minut. Lekarniških in mazaških »zdravil« je nešteto, zdravniki za kožne bolezni in kozmetiko imajo razne in posebne načine zdravljenja, med temi je tudi zelo previdno obsevanje, uspehi so vobče vse prej ko sijajni. — V novejšem času so prišli v promet izvlečki nekih notranjih žlez. ki dejansko pospešujejo splošno rast dlak po vsem telesu. Tako se je zgodilo mladi ženi, ki se je zdravila zavoljo plešavosti, da so ji močno pognale brke in kocine na bradi, na pleši pa ni bilo znatnega izboljšanja. I R. H. Ž. Gnojno vnetje očesa (menda samo veznic) pri dojencu je vendar tako resna zadeva, da spada v redno zdravniško oskrbo. Zdravnik naj ugotovi pravi vzrok vnetju in poda poleg zdravil tudi natančna navodila za njihovo uporabo. Ostali — potrpite! Kmetijski nasveti Vrednost fižola za krmljenje perutnine In prašičev. Večkrat čitam, da ima fižol ve^ liko več beljakovine kakor druga živila ali krmila. Ali je vsled tega priporočljiv za krmljenje perutnine in prašičevi Ali ima fižol v sebi več prebavljivih redilnih snovi kot koruza? A. N. C. Po Kellner-ju je v 100 kg fižola sledeča količina prebavljivih redilnih snovi: 22.1 kg sirove beljakovine, 1.2 kg sirove to Išče, 44.1 j kg u ©dušičnih izvlečkov (škroba itd.) in 4J ! kg sirove vlaknine. V 100 kg koruze pa je 7.1 kg sirove beljakovine, 3.9 kg sirove tolšče, 65.7 kg nedušičnih izvlečkov in L3 kg sirove vlaknine. Prebavljive beljakovine je v 100 kg fižola 19.3 kg. skrobna vrednost pa znaša 66.6 kg. V 100 kg koruze je 6.6 kg prebavljive beljakovine in skrobna vrednost znaša 81.5 kg. V primeri s koruzo je v fižolu lahko do trikrat toliko beljakovine, ki je v krmilih naj bolj dragocena redil na snov. Je _ pa so-čivje, h kateremu prištevamo tudi fižol, zelo težko prebavljiva. Beljakovine, ki so v so-fcivju, se namreč ne pretvorijo v živalskem telesu tako lahko v mlečno in mesno beljakovino. Sooivje tudi kaj rado zapira, ostane predolgo v prebavilih, napenja itd. Zato pa smerno fižol pokladata le zmlet ali zdrobljen v zdrob, v bolj nizkih količinah in vedno pomešan med ostala krmila. Na splošno ni fižol za perutnino primerno krmilo, ker ga težje prebavi in ga tudi nerada žre. Fižol se da porabiti le. I ki! j za golobe in pa za pitanje perutnine v prav neznatnih količinah med drugimi krmili. Bolj prikladno krmilo .ie fižolov zdrob, zlasti za pitanje starejših prašičev. Vendar pa ne smejo dobivati preko pol kg fižolovega zxlroba na dan in še tega le pomešanega med druga krmila. Najboljše še izrabijo fižolov zdrob stari merjasci ln stare svinje, ki ni.so več za plemensko rejo in jih hočemo spitati. Takim lahko krmimo poleg krompirja do tri četrt kg fižolovega zdrob a in okrog pol kg ječmenovega zdrobn brez vsegn drugega. Plemenjenje pri goseh. Same« mii plemeni sriino na suhem in nič na vodi v rib-njaku. Zato se liojim, da bi ja.iea, ki jih bodo znesle '.vosi. ne bila oplojena. Ker bi tudi za-naprej se rada imela živali te pasinej ki so lepe in velike, kaj naj storim? Kaj je tn krivo? A. H. M. Uspeh plemenske reje je tudi pri reji gr»si odvisen od kakovosti plemenskih živali. Žnto uporabite za plemensko rejo le zdrave dve do tri leta stare živali, ki so lepe telesnosti in dobrega pokol en j a. Tn vpoštevajte pri nrlhiri samca in samice. Sele eno leto aH še ne leto stare živali niso primerne za pleme. Samcu dodelite le tri in največ pet za pleme odbranih gosi, da dobite bolj zanesljivo oplojena jajca. Plemenjenje se pri goseh najraje izvrši na vodi, kjer je sicer tudi uspešnejše nego na suhem. Zato boste morda dobili manj oplojenih jajc za valjenje, ni pa njih oplojen je nikakor popolnoma izkjjučeno. Kaj bi bilo krivo samčevi napaki, ni mogoče razbrati iz vašega opisa, Ako samec morda sploh ne gTe nikdar na vodo, bi iz tega sklepali, da se boji vode ali da mu je voda neprijetna. Morda pa so pri samcu tu kakšne telesne hibe, ki onemogočajo sparjenje živali na vodi. Svoje staro čebelarstvo bi radi zamenjali z modernimi ponji, pa tega ne zmorete z lastnimi sredstvi. Kam bi se obrnili za kakšno podporo? V. A. — P. Vaše vprašanje je tako zanimivo Ln poučno, da bi človek moral porabiti kar celo stran v »Slovencu«, da bi vam z vseh strani to zadevo objasnil, kakor bi bilo prav in potrebno. Najprej: ali ste prepričani, da bi bili popolnoma kos modernemu čebelarstvu, če bi naenkrat vse ali vsaj večino dosedanjih starih panjičev zamenjali z novimi, modernimi panji? Ali imate za čebelarjenje v modernih panjih sploh že kakšno prakso? Ste si popolnoma na jasnem glede važnosti, glede časa in načina prestavljanja, glede zabra-njevanja rojev ozir. napravljanja umetnih rojev in podobnih prevažnih stvari, ki so s čebelarjenjem v panjih s premičnim delom nujno združene? Kolikor se iz vašega vprašanja. more razpoznati, bi netmara na ta vprašanja morali odgovoriti z ne. Potem je odveč vprašanje, kje hi se dobila podpora za izpremembo celotnega čebelarstva. Kajti, če bi vam kdo takšno podj>oro tudi dal, ne bi ravnal prav, če bi vam pomagal drugače kakor s podaritvijo enega modernega panja.. Z enim panjem pa nikakor ne morete zamenjati starega načina z novim, drugače, kakor zelo počasi in postopoma — to je pa ravno pravilno. Od začetka čebelar pri enem samem panju moderne oblike že lahko kakega kozla ustreli, ne da bi si uničil svoje čebelarstvo. Kdor hi pa s podporo ali brez nje hotel kar čez noč iz kranjičarja postati čebelar s tolikim in tolikim številom sodobnih panjev, je v preveliki nevarnosti, dn se mu bo stvar prav temeljito ponesrečila. Potem bodo neuspeha krivi seveda panji in to ho moral zvedeti ves čebelarski svet iz bližnje in daljnje okolice. — Donimo, dn smo vas napačno razumeli, ia da želite prenoviti svoje čebelarstvo polagoma. Znano nam .ie, da je pred leti bivši oblastni odbor in zn njim nekaj časa tudi banska uprava (kme- tijski odsek) pomagala takšnim čebelarjem tako, da jtim je podarila en ali dva moderna, točno izdelana A .-Z. sistema Ta način je bil dober, ker je pomagal čebelarjem preko jiraga — od kranjiča v A.-Z. panj. V zadnjih letih je pa, kolikor moremo vedeti, sleherna podpora posameznim čebelarjem od strani oblasti prenehala ker pač za takšne stvari ni denarja. Vaša prošnja na bansko upravo bi bila torej odveč, le stroške bi imeli 8 kolki. Če ste član Čebelarskega društva bi vaim morda to kako pomagalo, da bi vam recimo prepustilo panj ali dva v uporabo proti mesečnemu odplačilu ali kaj podobnega. Vendar nimamo upanja, da bi vam bilo kaj prida pomagano. Navezani boste pač sami nase. In to je končno le v vaš prid. Kajti tisto, kar si človek s težkim trudom in s posebnimi žrtvami pridobi, je trikrat toliko vredno zanj in za njegov uspeh, mimo onega, kar mu je s podporo kar v roke padlo. Zato vkljub temu, da ne dobite nobene podpore, veindarle poskusite postopoma modernizirati svoje čebelarstvo. Za mal denar boste mogli kje dobiti kake stare, vendar še dobro uporabne A.-Ž. panje. Z njimi začnite v božjeon imenu. Rastlo bo veselje v vas in z njim uspehi, ki vam bodo pomagali dalje. Začnite pa — če nimate skušenj in potrebnega znanja — z enim ali dvema panjema- Prepričani smo, da boste uspeli. Bog daj srečo! Zelenjadni vrt na gramozni zemlji. St. J. Č. — Peščeno parcelo z gramozno spodnjo plastjo, ki ima ponekod le 10 cm tanko plast zemlje, bi hoteli spremeniti v zelenjadni vrt in sadovnjak. Bojite se pa poletne vročine, ki takoj vse požge. — Iz takega zemljišča je težko napraviti dober zelenjadni vrt in sadovnjak. Edina možnost je v tem, da navozite nanj kolikor mogoče težke ilovnate zemlje, (la bo obdelovani sjoj vsaj 20 «m globok. Ker je dovoz zemlje v taki količini precej težaven, je bolje v začetku pripraviti le manjši prostor, tega pa dobro uravnati. Po- tem gnojite a hlevskim gnojem, kolikor ga morete pač dobiti, da ae zemlja udela v dobro vrtno prst V tabo sejete in sadite lahko vse VTste zelenjave, ki bodo dobro uspevale, dokler bodo imele dovolj vlage. Ce pa nastopi suša in vročina, boste morali pač zalivati. — Na tako plitki zemlji sadno drevje ne more uspevati, 6e mu ne daste okrog korenin vsaj pol metra na globoko in poldrugi meter na široko dobre zemlje. Pa tudi tedaj se je bati, da bodo jablane, ko jim korenine dospejo do gramoza, usahnile, kakor se to cesto dogaja na plitvih zemljah Posavja. Nekoliko bolje boste opravili, če posadite pritlične hruške, ki so za vročino manj ob čutljlve. Krompir peša, treba Izmenjati seme. M. S. L. Pritožujete se, da vam krompir vsako leto slabše rodi, četudi izbirate najboljie domače gomolje za seme. — V tem tiči ravno vzrok zmanjšanja rodovitnosti krompirja, ker rabite leto za letom le domač pridelek za saditev. Krompir >ma pač to lastnost, da sajen po več let v isti zemlji, v ietem podnebju, se izprevrie ali izrodi. To je kmetovalcem prav dobro znano, kakor tudi to, da izmenjava krompirjevega semena zopet poživi to rastlino v vseh pogledih. O tem so jih prepričale dolgoletne izkušnje. Najboljša krompirjeva vrsta izgubi ▼ nekoliko letih toliko svoje vrednosti in rodovitnosti, da ni več za rabo. Zato izmenjavajo pridelovalci krompirja po vsakih štirih ali petih letih krompirjevo seme, ki ga navadno dobijo iz hribov ali sploh iz krajev, kjer imajo najboljši krompir. Splošno vlada mnenje, da je krompir iz lahkih, peščenih, toda ne presuhih tal zelo dober za seme, dočim oni iz težke zemlje ne odgovarja. Na težjih zemljah se prej izprevrže kot na lahkih. Sicer pa so tudi kraji, kjer se je izkazalo, da je dobro jemati seme iz težje zemlje na lahko. Vendar seme iz barja ni primerno za zamenjavo. Veliko vpliva na izprevrženje podnebje. Tako je visoka toplota ugodna za rast krompirjevke, toda mapj za razvoj gomolja. Krompir iz zelo vročih krajev je slabo kaliv; iz krajev s hladno pomladjo je boljši. Tako se iz izmenjavo krompirjevega gomolja iz posameznih krajev izboljša rodovitnost in kakovost. To dobro vedo pridelovalci krompirja, na pr. iz Francoske, ki že mnogo let dobivajo iz Nizozemske na stotine vagonov zgodnjega krompirja za aeme in ga redno po dveh, treh letih zopet izmenjajo. Tako dosežejo prav visoke pridelke. Pravni nasveti Dolžnosti poroka. H. H. K. Vaš bivši tovariš v 3000 Din. Kot porok im plačnik sle n« pirošnjo tovariša tudi Vi z njegovim bratom podipisali la-dolžnico. Dolžnikov brat je Uzgubil službo, dolžnik sam pa kljub večkratnim opoaninom ni plačal dolga. Zavod je potem Vas opomnil na plačilo, toda Vi ae niste odzvali. Nato ste bili toženi in obsojeni ter so Vam sedaj deilino zarubljeni Vaši mesečni prejemki. Vprašate, če so Vaši zaruibljeni denarni zneski za Vae za vedno izgubljeni in če imate pravico, da uspešno tožite dolžnika za povračilo. — Denarni zavod je popolnoma upravičeno tožil Vas, ko mu dolžnik ni na opomine vrnil posojila. Vi »te ee morali pač takrat, ko ste zadolžnico Vašega tovariša podpisali, zavedati, da nerazdelno z dolžnikoma odgovarjate za plačilo dolga. Pravico imate od dolžnika zahtevati povračilo glavnice in obresti, kolikor jih boste plačali. Tožiti ga morate pri njegovem domačem sodišču. Zavlačevanje prevedbe. V. B. — Ponovno prosite za rešitev vaše prošnje. Morda bi bilo dobro, da bi tudi sami osebno intervenirali. Druge pomoči vsaj za sedaj ni. Upajmo, da vas v bodoče ne bodo več zapostavljali iz razlogov, ki ste jih navedli v pismu, ker zakonitost mora veljati za vse. Zgradarina rudarja. J. O. — Rudar, ki je bil s 1. februarjem odpuščen iz službe, ima hišo, od katere mora plačevati zgradarino. Vprašate, če bi mogel vsled odpusta iz službe doseči oprostitev zgradarine. — Odpust iz službe ni razlog za oprostitev zgradarine, zato je ne bo mogoče doseči. Zamudne obresti pri davkih. J. R. K. — Dolžnost plačevanja zamudnih obresti nastane, če se davščina ne plača v skrajnem rokn, ki ga zakon določa za plačilo. Ta rok je 15. dan naslednjega meseca, ko dospe neposredni davek v plačilo, brez ozira na to, kdaj prejme davčni zavezanec položnico. Viničarski red. T. G, S. — Viničarski red, ki ga je sklenila oblastna skupščina mariborske oblasti dne 20. julija 1928, še velja. Določila te uredbe so večinoma prisilnega značaja to se pravi, da se s pogodbo ne morejo razveljaviti, niti omejiti. Ce se torej dogovorite z viničarjem drugače, kakor določa viničarski red, se v slučaju spora, viničarski komisiji odnosno sodišču na tak dogovor ni treba ozirati. V slučaju spora se morata namreč viničar ali gospodar najprej obrniti na vinjčarsko komisijo, ki jo sestavljajo župan občine, v kateri leži posestvo z vinogradom, ter zastopnik vinogradnika in zastopnik vi-ničarja. Ce stranki nista zadovoljni z rešitvijo viničarske komisije, strneta tožiti pri sodišču. Prenizke obresti. L J. — V hranilnici imate vlogo, na katero vam je hranilnica pripisala za 1. 1933 obresti po 3 odstotke, za leto 1934 pa po 2. Vprašate, če lahko zahtevate višje obresti, ker je bila o obrestovanju izdana uredba. — Izdana je bila le uredba o najvišjih obrestih, ki se smejo, ne pa morajo plačevati. Višje obresti, kakor so vam bile za prejšnja leta priznane, lahko zahtevate samo, če so bile dogovorjene. Pridobitev državljanstva za mladoletnega nezakonskega otroka. — P. P. M. Radi bi izposlovali nezakonskima otrokoma, katerih mati je tuja državljanka, naše državljanstvo. Vprašate, kako bi to dosegli. Otroka še nista polnoletna. — Ker se je mati nezakonskih otrok, kakor pišete, z drugim poročila, in je torej vi ne morete oženiti, bosta morala otroka pač čakati do polnoletnosti in tedaj naj zaprosita za naše državljanstvo. Sama posinovitev otrok ne bi pomagala, ker posinovitev ne vpliva na državljanstvo. Mladoletnik pa ne more prositi za državljenstvo. Vojno posojilo. D. J. Ako mislite, da denar ni bil vložen v vojno posojilo, tožite na izplačilo. Pred sodiščem bo nato toženec moral dokazati, da je vložil denar v vojno posojilo, drugače bo gotovo obsojeu na plačilo. Neveljavna pogodba. A. P. S. Čisto pravilno je odvetnik povedal, da ie bila v vašem primeru prodaja zavarovalne police neveljavna. Odgovor, ki ste ga poslali prodajalcu, je pravilen in po našem mnenju prodajalec ne bo ničesar več od kupca zahteval. Ni pa kupcu potrebna ona izjava, ki jo zahteva od prodajalca, da je namreč ta popolno- ma izplačan, ko ima vendar r rokah potrdilo o tem, kar je plačal. Ako bi ga prodajalec še kdaj terjal, naj se brani, kakor se je prvič branil in upamo, da bo taka obramba tudi pred sodiščem uspešna. Bira. F. S. Kupca, ki je ob kupu hiše se zavezal dajati biro in jo je dajal že toliko let, pač še nadalje veže pogodba. Sicer bi pa za točen odgovor morali poznati vsebino dotične notarske pogodbe. Na podlagi pomanjkljivih vprašanj, je točen odgovor nemogoč. Sprejem v državno službo. I. B. A. Starostna meja za sprejem v državno službo je 18. in 60. leto. O zdravju priložite prošnji potrdilo uradnega zdravnika. Potrdilo, da niste pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad vami podaljšana očetovska oblast, vam more izdati sodišče. Isto velja glede potrdila, da niste bili obsojeni na izgubo častnih pravic. Dedne pristojbine. T. J. Sorodnik je podedoval posestvo, vi pa nekaj denarja. Ker pa ni plačal pristojbin, se posestvo ni na njega prepisalo. Medtem pa je prodal nekaj posestva. Sedaj vam vsem prigovarja, da plačujte. Vprašate, če ste primorani plačati in koliko. — Stopite na davčno upravo in vprašajte, komu se je odmerila pristojbina in koliko ter kdo je dolžan plačati. Niste povedali, iz kakšnega razloga zahteva dedič po sestva, da vi plačate pristojbine, zato ne moremo povedati, če je njegova zahteva utemeljena. Nekolkovane pobotnice. A. B. D. Po zakonu o taksah je predpisana taksa pol odstotka za pobotnice. Ako bi prišla nekolkovana pobotnica v roke kakšnemu oblastvu, je to dolžno paziti na predpise taksnega zakona in postopati po njih. Zato vam svetujemo previdnost pri izdajanju pobotnic. Taksni zakon tudi našteva slučaje, kdaj ni treba plačati takse. O tem pa ob drugi priliki kaj več. Odbita prošnja za izvrševanje trgovine. N. — Ne da se iz vašega dopisa posneti, zakaj so vam bile vrnjene vse listine, ki ste jih poslali trgovinski zbornici Tudi ne vidimo iz dopisa, zakaj prošnja ni odgovarjala zakonitim predpisom. Obrnite se na obrtnega referenta pri domačem okrajnem načelstvu, ki vam bo gotovo radevolje dal potrebne informacije, kaj vam je še storiti, da dosežete dovoljenje za izvrševanje trgovine. Zaščita kmeta-poroka. V. V. P. Lastnik žage je leta 1928 najel menično posojilo. Kot poroka sta podpisala menico njegova žena, ki ie posesl-nica, in sosed, ki je kmet. Vprašate, če spada ta dolg pod zaščito. — Zaščiten je vsak dolžnik, ki se smatra za kmeta v smislu uredbe o zaščiti kmetov. Ravno tako spada pod zaščito kmet, ki je porok ali solidarni dolžnik, čeprav sodolžnik ali glavni dolžnik ni kmet Amnestija. F. B. Niso deležni odpuščenja kazni tisti, ki so obsojeni na kazen, ki presega šest mesecev. Komisijski stroški. M. Š. Točno ram ne moremo odgovoriti, koliko znašajo komisijski stroški stavbne komisije. Pravilo je, da se ne sme računati kolimetrina. ako ima kraj redno avtobusno zvezo. Dnevnica se ravna po činu dotičnih uradnikov. Čim višii ie čin, tem večja je. Proti previsokemu računu bi se bili morali pritožiti na okrajno načelstvo. Za točen odgovor bi morali vedeti, kdaj je komisija odšla iz mesta službenega sedeža in kdaj se je tja vrnila ter čin posameznih članov komisije. Delavec in izredna doklada k uslužbenskemu davkn. I. H. Ne moremo mi merodajno tolmačiti, kdo vse je »delavec«, ki je oproščen izredne do-klade k uslužbenskemu davku. To more povedati r konkretnem primeru samo finančna oblast in na podlagi tožbe upravno sodišče. Zato »e po-služite pravnih lekov, do katerih imate pravico, pa boste dobili končno rešitev tega vprašanja. Plača nameščenca med boleznijo. J. M. L. Po obrtnem zakonu obdrži nameščenec prav«co do službenih prejemkov tekom šestih tednov, ako je bil potem, ko je nastopil službo, zaradi bolezni ali nesreče sprečen vršiti svojo službo, če tega ni zakrivil namenoma ali iz veiike malomarnosti. Po dovršenih neprekinjenih petih letih službe pri-tiče službojemniku pravica na plačo tekom osmih tednov, po 15 letih službe deset tednov, a po 25 letih službe 12 tednov. Službojemnik ohrani pravico na plačo tudi r primerih, ko ie razmeroma kratek čas sprečen vrSiti svojo službo zbog drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe, a tega ni sam zakrivil. Iz tega sledi, da se nameščencu v gori navedenem času bolezni ne sme plača znižati za one zneske, ki iih prejema na podlagi javnopravnega zavarovanja. ČITATELJEM ZA NEDELJO Nedeljsko pismo Verjemi mi, da »o premnogi zamiiljeni ob-«to(< pri danainji evangeljeki priliki — kako je tel tejavec seme tejat, pa ga je nekaj padlo poleg pola, nekaj na tkalo, nekaj med trnje, ostalo pa v dobro zemljo in le lo je tratilo in obrodilo tlo-teren sad. Ne le tisti, ki so jo vzeli kot iolski primer, kako je Ireba človeku pričakal in sprejeti Boga in njegovo besedo — kako je Ireba srce zapreti hudiču, kako je treba tudi v viharju Irdno obstati, kako se je treba varovati, da skrbi tn bogastva srca ne zaduše — temveč tudi oni, ki so ob njej tiho zaihteli nad svojim grenkim življenjem. . Prav gotovo nisi zajoka I li edini. Ko bi ne bil duhovnik, bi morda ne čutu tako, koliko src je oslabelih, od slariev, od okolice alt celo od prijateljev pohojenih, od prevar otrplih tn okamenelih. Ne'poznal bi vse bridke zagrenjenostt, v kateri izhira toliko src. Ne vedel bi za vse trnje, ki se včasih tako trdo zasadi v srce, da mora izkrvaveli. Mnogo je bridkosti med nami. Vem, da je marsikomu veselje na h ah samo iqra pred svetom: duia je ie stokrat prevarana. Vem da je sreča mnogih samo videz: srce jim je čisto' blizu smrti. Slutim, da mnogim lahko prva sapa vrže vzravnano hojo: saj jim je srce že upognjeno in trudno do smrti. S teboj vred sem premiiljal. zakaj je laka bridkost, trudnost in zagrenjenost delež nekaterih dui. Saj mnogi res niso prav nič zakrivili, pa kar vozijo »n vlačijo najtežja bremena preko njih srca. Nekateri to komaj dahnili v mladotl, pa so jim jo že zastrupili in jim zavalili kamen na srce. Nekateri to pripravljeni kakor močna pomladna njiva, pa jim vsak samo trnje ovijo okrog srca. Potolaži se: premnogemu nisi kriv ti sam. Glej, Bog sam je tako ustvaril tvel, da morajo biti pota in kamni in trnje. A nikar ne obupaj. Zdi te mi celo, da boi morda največ, ljubezni in milotti dosegel, če boi t svojo pohojeno »n zagrenjeno duio pričaral Boga. Ko sem prebiral evangelije, se mi je mnogokrat zazdelo, da sem kar gledal Jezusovo veselje, če je naiel oslabelo, ranjeno srce, če se je vrgel predenj obupan človek ali če je kje srečal bridkost, morda celo smrt. Ob takih prilikah se je kar zve-selil, da je lahko pokazal svojo ljubezen in moč. In četudi se je včasih razložil ob zemeljski bridkosti — kakor ob prijateljevem grobu — se je vendar zahvaljeval Bogu, da mu je poslal trenutek ljubečega zmagoslavja. Apostol Pavel pripoveduje e danainjem berilu, da se moč v slabosti spopolnjuje in da se kar rud hvali s slabostmi, da bi prišla nanj moč Kristusova. Še /i se vzravnaj ub tej misli: morda se je Bog že zveselil, da bo mogel dvigniti, ozdravili ali obudili tvojo bolno, zagrenjeno, obupano srce. Bog je dober, dober in njegova ljubezen nima meja. In tebi io lahko še danes izkaie toliko, da ga boš hvalil sa ose gorje in bridkost in trpljenje, ki je bilo tvoj delež doslej. »Nak, glejte si ga no!« se je zasmejal kmet. »Ti si pa pravi, ti!« »i no, telička potrebujemo!« »Si pa že mesarjev, Bednarjev, a?« »Da.« »Tak torej teleta potrebuješ?« Povedal sem mu o naročenem telečjem stegnu in ledvični pečenki, vse, samo ne o ubeglem teličku. »IIja, prav za prav že imam enega, ki bi bil naprodaj,« se je popraskal Krivec pod brado, »ali ga hočeš pogledati?« »Seveda, kje pa je?« Sla sva v hlev. Tristo medvedov, ta teliček je bil še desetkrat lepši ko prejšnji! To sem takoj opazil. »Oh, če bi ga le že imel!« sem si mislil. Takoj sem začel otipavati tele, kakor sem bil neštetokrat videl očeta. »Ti si pa že pravi, ti...!« »Lep teliček,« sem pohvalil, »dobro spitan!« »Po čem pa so zdaj teleta?« Povedal sem mu ceno. Začela sva se botati, popuščali, se bližati sklepu kupčije. »Vinar sem ali tja,« je slednjič dejal Krivec, »za to mi ni, ker tvojega očeta že predolgo poznam —■ Zbotala sva se po štirideset lenigov tunt žive vage iu petdeset naplačila. In zdaj je prišel treno tek, ko sem prvič v žMjeuju udaril v roke. Prav res: stari Krivec, ta zvesta in poštena kinelska korenina, mi je ponudil svojo rjavo, žuljevo orata*ko desnico in jaz sem krepko udaril vanjo, da mi jf postalo loplo pri srcu. »Ali ga spraviš sam do doma, kaj?« je vprašal Krivec. »Me nič ne skrbil« sem dejal; zakaj zdaj sem imel že šolo za seboj. Ni še minila ura, ko sem se bližal .taši hiši. Kmetski voz je stal pred njo. Da, Gruntar je sta) v mesnici. Tedaj me je zagledal. »A, glejte si ga, no!« je rekel mojim staršem, ki so bili doslej pač poslušali njegovo povest, kako mi jo je njegovo te.e zagodlo. »Še enega ima!« je zavpita moja mati. Da, še enega; zdaj smo imeli pač dve teleti. Zakaj ludi Gruntar je bil svoje pripeljal. Moj oče mi je podaril čisto novo srebrno marko; bil je ponosen name. Vajenec Lenart jt kar zazijal, ko je zvedel vso reč. Poslej je imel velikansko spoštovanje pred menoj. Da, kupil sem bil tele. Samo lo? Bilo je prvič, da sem se zavezal z veljavno besedo in jo |xjtrdil i udarcem v pošleno kmetsko roko. Posilimnl Svtn vsikdar spoštoval to roko in nisem nikdar seuel vanjo z les t jo. Vilal Vodušek, F. J. Biersack: Moja prva kapela B. Nordh: Volčji glad Nekega dne je rekel moj oče mesa:r »Ogneš mora eden na Hrib h Oruntarju po tele, za katerega sem se že zbotal!« »Lenart!« je zakričal prvi pomočnik vajencu^ In Lenart je vzel kapo, okovano palico tn poiskal mo- ^»Pa'glej, da se kmalu vrneš!« je rekel oče. Tedaj me ni več držalo. »Oče,« sem rekel, »po tele bi mogel iti pač tudi jaz!« Tlko' čudno me je pogledal. Nisem bil še nrav dopolnil enajstega leta. A poznal sem vse vasi m i naselja v okolici. Saj sem dostikrat spremljal očeta, , ko ji hodil po kupčijah. In iti po tele - prava | reČ'0če je nekaj časa prevdarjal; potem je pome- ^ * ^ ™ra'' ^ žiknil in dejal: »Prav! - Ce ga priženeš domov, kmalu umreti dobiš petdesetico, če ne, se pa glej, fant!« »Ko so pri Županu naročili telečje stegno!« je rekla moja mati. , . »In pri «I_ovcu» ledvično pečenko!« se je vtak- n'la Samozavestno sem si posadil kapo na glavo, vzel palico in motvoz. »Pa mol voza ne ovijaj okrog roke, ko bos gnal, ampak ga drži samo v pesti, da lahko takoj izpustiš in te tele ne more vleči za seboj ..« je se modro zakričal za menoj Lenart; a bil sem ze zunaj. Bil je prekrasen dan. Jesensko sonce je toplo obsevalo hiše in polja. »Kam pa greš?« me je vprašal Strbunkljev Janez. »Po tele!« »Ti, potlej grem pa s teboj!« . »Aja. nemara misliš, da je to igrača? Kaj Se! ...« »Ha, kako se postavlja...!« Stari krojač Boltar je stal pred hišo. »Kam pa kam, fant?« je prašal. »Po tele moram, zaradi stegna in ledvične pečenke pri Zupanu!« sem zavpil »Tako!... Po tele, hm — sapramiš!« Kar čutil sem, kako sem zrasel. Kmalu sem moral kreniti z gladke, bele ceste na razvožen, grudast kolovoz. Šel sem med travniki in njivami. Tam onkraj so stale ob robu močvirnega §v sta vaške koče. Zdaj pa še vkreber, ob Pasjem borštu! Zakaj neki sem začel iti hitreje, pa še navzgor? Ha, kar sam pod gozdom, to ti ni karsibodi! Zdaj sem bil že dobro uro na poti. »Tako — tele,« je rekel Gruntar, »da, da, tek ... že prav ...!« Krenil sem proti hlevu. »Bo treba čakati, kaj?« je rekel Oruntar. »Na kaj pa?« sem vprašal. »1 no — na onega, ki pride po tele.« »Saj ga vzamem jazi« »Ti?« Kmet je zmajeval s svojo sivo glavo in si nekaj mrmral pod nos. Slednjič pa je šel z menoj v hlev in otvezil tele na moj molvoz. Bil je čudovito lep teliček. Nikakor ni šel rad z menoj. »Na, na, le pojdi, na ...« Nekaj časa je šlo kar dobro in mislil sem si: »Pa stoje in tisočkrat vprašajo in zmajujejo z glavami, kakor da bi to bilo kdove kaj —« > Ampak tedaj se je tele naenkrat ustavilo; vlekel i sem in porival. Razkoračilo se je iti trmoglavo ; uprlo. Za vse drugo je bilo pripravljeno, samo , dalje ni hotelo. j »Primi...! Hov, hov ...« sem oponašal Sultana ; in tele zadaj vščipnil. | Tako je šlo zopet dajle, Pa kako! Oh, bil je i krasen teliček! Tako nedolžno ie štorkljal poleg . Di " kmalu umreti — — Tedaj je ubogi teliček zakričal; sredi svojega j igravega stopicanja ie pognal svoj naravni klic prek ; polj, nazaj v hlev. vsega me je prevzela žalost. »Le pojdi, no — le pojdi!« sem hripavo prigovarjal.' Ko sva pa prišla do Pasjega boršta, se je zgodilo. Iznenada se mi je iztrgal; izpodteknil sem se in padel. In teliček je bezlia! po hosti. Jaz sem drl za njim; se zopet izpodteknil in padel. Sophal sem in tekel še bolj. In zdaj telička sploh več videl nisem. Zdaj je bila moja žalost še večja. Sedel sem na štor in premišljal o svojem položaju. Solze so mi silile v oči. Videl sem petdesetico, ki je ne bom dobil. Petdesetica, tak kupec denarja, kt ga ne zmeaaš. ampak ga iz velikega spoštovanja pred njegovim srebrnim bleskom vržeš v »šparovček«, ko si ga preje dva dni nosi! na najglobljem in najvarnejšem dnu svojega hlačnega žepa... A potem je bilo še nekaj drugega. »Glej se, fant!...« mi je zvenelo v ušesih. »Domov?« sem se vprašal. »Vse drugo raje!« Hudo pobit sem se vrnil h Gruntarju. Kaj mu je neki bilo naenkrat? Tak nor posmeh mu je ždel nekje v obrazu, a nisi vedel, kje. »I, kje pa imaš lele?« je vprašal. »Ušlo mi je, zbezljalo...!« sem rekel. »Česa ne poveš? . . Tak te bodo pa doma kar pošteno pohvalili, kaj?« Tedaj mi je šinilo v glavo. »Grunlarjev oča,« sem rekel, »ali nimate drugega teleta?« »Nak —« se je smejal in veselo zmajal z glavo; sploh je bil čudno špasen. Lov divja. Dranajstcrrica volkov bega po prhkem snegu ko sence. Hropejo in sopiliajo, pene se cede in njihovi prazni žeiodci tulijo po hrani. Lakota jih nei/prosno iene dalje, v morijo in žretje, zakaj tako ukazuje zakon življenja. Toda divjina je kakor izumrla. Mraz jc dozdevno ujel v svoje zamrnjeno žrelo ves plen. Čas mineva. Sivkast dan se poraja iz globine noči, in na jugu pošilja sonce rd fe svetlobne snope v vis. Iz kratkega dne je kmalu zopet večer, iz večera noč, in ta noč polaga zopet svojo ljuto roko čez ravan. Volčji trop pa se v beli dvorani divjine še vedno žene za ropom. Eno življenje je vsekakor zasačil--uborno, majhno zajčje . ivljenje, da bi ga razdelil med dvanajst svojih. Razdelil! Ne. tako bratska postava ni. Vodilni volk in eden izmed črede sta raztrgala zajca na d oje in vsak je pogoltnil svojo polovico Ostalih deset je smelo slišati samo zajčev krik, ki pa seve nobenega ni nasitil. Zdaj se žene gonja prek barja. Potem zdirja trop, večno iščoč hrane, v temne sence gozda. Zdajci vodilni volk nekaj zavoha, krene na levo in pospeši tek. Čuti, da je tod šla krma. Ampak kakšenj vonj je lo! Diši po človeku. Vse živo meso je tu za žrtje. Tudi drugi volkovi vohajo sled in njihovo lačno tuljenje si utira pot iz njihove najgloblje notrine in prodira skozi liho noč. Iz rožnate stene plešejo maj mi svetlobni prameni. Žari se in iskri. Snop žarkov se razpusti in potem zaplameni po zvezdnem prostranstvu severni sij. , Ta pogled se nudi možu, ki sedi zunaj v brez-krajni pustinji ob ubornem, majhnem ognju. Naslanja se na majhne sani in brez diha strmi v dvanajstorico volkov, ki mu zdaj že dve uri dela družbo — ta sestradana bitja, ki moledujejo, da bi ga smela raztrgati na kose, pogoltniti otripajoče življenje njegovega mesa. Mož zarenči. To je renčanje človeka, ki ugovarja plazeče bližajoči se smrti. Volkovi sede v snegu ko sohe. Sapa se počasi vije iz goltancev in zgošča v belosivkast sopuh, sren se zajeda v njihove debele kožuhe. A tega jim ni mar. Vso svojo pozornost posvečaio izključno pravici do življenja. Nade njihovega življenja pa so vse v tem možu, in v ta živi kos hrane strme vsi z bolestnim gladom. Potrpežl ivo čakajo, da bi ugasni! ogenj. Kakor lačni otroci sede za pogrnjeno bene pene, oči jim žare od lakote in prednje noge jim postajajo toge. Strah in groza zmagata moža, da zaluča sekiro v volčji trop. Bolestno tuljenje preseka tišino in zamre. Eno telo se zvriie in ostala telesa ga bliskovito pokopljejo pod seboj. Mož pa stoji drhte in gleda, kako divje živali, trgajo truplo »vo ega tovariša ... vidi, kako močne čel usti mrvijo drge-tajočo meseno gmoto. A nc godi se nobena krivica, kajti postava se glasi: »Če pade tvoj brat, ga požri!« Volkovi se niso umaknili niti za palec. Padli volk jim je napolnil želodce komaj malo, in pohlepno luejo krvavi sneg ter se bore za najmanjšo kapljico krvi. Pa tudi tega je slednjič konec in volkovi sede zdaj v polkrogu ter strme v moža z očmi, ki od lačnega hrepenenja gore. In mož je brez orožja. Na njegovi sekiri sedi volk. Mož zakriži in tako grozoten je njegov krik, da se volkovi zdrznejo in za par korakov umaknejo. Toda nič nevarnega se ne zgodi. Mož divja, a je brez moči. Volkovi odgovoie na njegov krik z zamolklim tuljenjem in pritiskajo zopet bliže. Vsak hoče biti prvi, ko pride do žretja. In lakota priganja ... ta silna lakota, ki ]o je gorko meso padlega tovariša šele prav vzbudilo. Več mesa se jim hoče. Volčjega ali človeškega, to jim je čisto vseeno. Meso je meso. Severni sij vrže šop žarkov in trosi svoj blesk po divjini, in drevje dela sence, ki se plazijo v gibljivi svetlobi sem ter tia. Tu, med sencami, vpri/arja divjina igrokaz, ki ima za gledavce same bleščeče zvezde. Tu stoji mož, človek... kos mesa s človeško dušo. Krog n,ega stoje druga živa bitja. Liki iz mesa in krvi, in taislega pravica življenja. Tak je pač tek te igre, da mora življenje moriti, ako hoč« živeti. Enajstorico izmed teh dvanajst bitij, žene lakota življenja, da umore dvanajstega in si tako utešijo lakoto. Dvanajsti — osamlen človek ... je po ^akonu življenja prisiljen, da brani svoje življenje, pa naj si bi moral v ta namen nešteto drugih ubiti. To je igra življenja, ki se vali v krogotoku snovi... Mož stoji s kadečim se ogorkom v goli pesti in z nogami razmetava pepel in žrjavico krog sebe. Umreti noče. Zdajci resne strel skozi noč. Gre volkom skozi mozeg in kosti. Stisne jih strah in prasnejo v beg. Mož se onemogel zgrudi na pepel in čaka na rešitev, ki se v podobi dveh mož na smučeh mizo in s pogledi moledujejo za dovoljenje, da bi ! hitro bliža, smeli začeti jesti. Ali ied ni za to tu, da se poje? Kolo časa se zavrti naprej. Kruto in trdo vklepa Čas mineva. Mož je videti utrujen ... todin- | mnz divjino, zvezde migljajo, severni sij prši svojo tam malo zakinka, se zdajci zdrzne, stisne trdneje i krasoto v vesolie, zdaj pa zdaj zavije po nočni toporišče sekire, potem pa se zopet sesede sam vase. Za seboj ima dolgo pot in noč jc pač za počitek. Ampak tu ni, da bi spal! Ogenj žezdalje bolj pojenjuiie in volkovi prihajajo v svoji blazni lakoti vedno bliže. Nemirni postajajo in klavrno javkajo, zakaj glad jim trga drobovje — volčji glad je grozovito sesajoča bolečina .. . nevarno zlo, ki tira življenje do skrajnosti: moriti ali biti umorjen. Valovi plamenečega severnega si a se mehko 1 tišini mračno, zategnjeno tul enje. To je volčji trop, ki toži nad divjo bolečin« lakote, nad bolečino, da mora živeti. A mene je že prevzela druga misel in stekel sem j vale po nebnem svodu, šopi barvaste sv.tlobe ska-z dvorišča; hitel sem skozi vas in krenil proli sa- čejo sem ter tja in zračne proge lebde med zrač motnejšim domovom. In zdaj sem šel od hiše do hiše. kričal prek plotov, skozi okna in v odprte hleve, kakor sem bil neštetokrat slišal očeta: Ali imate tele naprodaj?« Pri Krivcu, da, pri Krivcu je stal gospodar ravno na pragu. »Ali imate kako tele naprodaj?« nimi skupinami naokolu. A mož vsega tega ne vidi. 7.daj stoji ob ugaslem ognju in grozeče vihti sekro proli tulečim volkovom, ki stoje z nasršeno dlako pripravljeni, da se vržejo nanj. Mož zakriči... zarjove v grozi in zadnjih dihih svojega življenja. Pa volkovi se ne dajo oplašiti. Njihovi čekani se bliskajo skozi rumeno- »Kaj si pa dala svojemu možu za god?« vpraša prijateljica. »Zabojček cigar.« »Koliko si pa dala zanje?« »Nič. Ze nekaj mesecev sem jemala iz moževe zaloge po par cigar na dan in jih spravljala. Zdaj me je ves ganjen pohvalil, kako dobro sem zadela njegov okus ...« Lahkoživi mladi gospod je poklical slugo in mu naročil: »Če pride L, recite, da me ni doma.« »Oprostile, gospod,« je dejal sluga, »ampak ne sleparim rad. Ali ga ne bi smel enostavno vreči skozi vrata, ne da bi kaj rekel?« Kulturni ob zornih Dr. P.-—ari Dokumenti slovenske politične miselnosti po 1.1866 2. Italijanska propaganda za »vzhodna meje« in Slovenci.* Kako utemeljena je bila v prejšnjem odstavku omenjena Einspielerieva »Prošnja«! Oceniti se da aiegov klic pravilno šele ob dejstvu, da je Italija prej že leta in leta gojila dalekosežne načrte na račun avstrijske državne posesti in seveda tudi — naš« narodne ob jugozapadni meji. Izborno organizirana dolgoletna propaganda, tajna in javna, je pripravljala italijansko ljudstvo in evropsko javnost na dogodke, ko bi ti Italija z orožjem hotela priboriti tiste meje, ki jih je propaganda označevala ■a »naravne«, »strateške«, »nacionalne« itd. Avstrijska, to j« « nemškim duhom prepojena uprava, ie bila hote ali nehote najboljša priprega teh nevarnih stremljenj, v neizmerni svoji slepoti seveda in radi mržnje proti »manjvrednim« Slovencem in Hrvatoan, ki so ji kot »panslavisti« bili vedno »sumljiv in nezanesljiv element«, Italijani pa kot »visoko kulturen narod« vedno dobrodošla opora in zaveznik proti »panslavizmu«, ki se je na jugu nevarno jaCil in upiral dalekosežnim nemško-pangermanskim načrtom v smeri proti Adriji. V kako težkih razmerah so živeli goriški Slovenci, pričaj dopisnik iz »Tolminskega« v »Slovencu« po 3. juliju (št. 58 od 21, 7. 1866, str. 232): »Z bridko žalostjo so tudi nas primorske Slovence navdale prežalostne novice iz severnega bo-fišča in to nas tem več, ker smo kmali čitali v Časnikih, da |e odločno sklenjeno beneško kra- * Pxim. št. 5 dne 6. lan- »t 24 dne 10. febr. I ljestvo »velikodušnemu« francoskemu cesarju od-! stopiti, ter tako bodemo mi Primerjani mejni sosedje laškega kraljestva. Nektcri hočejo še celo i vedeti, da pridemo tudi ml Primorci pod »novo zedinjeno Italijo«, česar pa jaz ne morem nikakor verjeti, ako ravno' to trdno stoji, da se Lahom sline cedijo tudi po našem Primorju, ter jim menda ni mar samo za narodne meje, ampak tudi za naravne, vodne ali gorske! Tega nas pa Bog varuj! Vendar se pa sploh le čuje, da se ima le po sedanjih mejah »Benečija« odstopiti, torej je | vsaj za sedaj ta strah prazen. Kakor sem od neke j strani slišal, je volja vis. vlade slovenščini v na- ; ! šem primorju odsehmal bolj krepko pod pazho segati, ker se je menda po sedanjih zgodbah prepričala, da laščino Širiti ali v javnem življenju 1 podpirati fe toliko kot kačo na lastnih prsih go-! jiti in tako rovarskim Lahom orožje v roke po-| dajati. Bog daj, da bi se uofe besede vresničile: kaiti to bi ne bilo samo prav, ampak tudi pra-| vično, da bi bili fe enkrat prosti laških »ediktov, : sentenc in avisov«. Uradni jezik je namreč t Primorju laški in nemški in od obeh se ve, da naš ; prosti kmet trohice ne ume, ter mora hoditi od ; Poncija do Pilata, preden mu kdo uradne dopise razfasnl.« Istočasno pa poroča goriški osmošolec iz Solkana, 20. julija tudi v »Slovencu« (28. VIL, št. 60) o razmerah v Gorici: »Učencev vseh je letos bilo kacih 404—407, kterih je 56 izvrstno izvršilo šolo. Kacih 70 je bilo negodnih za viši razred. Med temi je več kot polovica tacih, ki bodo po počitnicah Se en-' krat preskušeni. Bolj zanimive so pa narodne j razmere med difaci. Slovencet je bilo več kot i poloivca, namreč 217, drugI so deloma Furlani ln Italijani, deloma pa Nemci. Koliko je zlasti med Furlani in Italijani zgubljenih sinov matere Slave! Tn so lepi nasledki one bfrokratne politike, ki fe z vsemi pripomočki Slovence zatirala In potuj-| čevalal Pravi zastopniki avstrijskih načel še zmiraj 1 niso tega spregledali, ali fiffl pa kratkovidneži. optimisti in oleseneli birokrati še zmlraj_ državi pogubne razmere tukajšnjih krajev zakrivajo. Preslepi ljudje, da še sedaj tega ne previdijo, da je neobhodno treba narodne napade z narodnim orožjem odbifatL Vse zmage na suhem in mokrem nam nič ne pomagajo, zastonj so tekli potoki krvi, ako se bodo slovenske pokrajine tudi zanaprej po starem kopita Italijančilel Prestriženo Faveltovo pismo nam vendar naravnost povč. kam da po-italijančenici merijo; to si je Favetti za največjo slavo in zaslugo štel. da je skoz 14 let Gorico sistematično potujčeval, in žali Bog — ker ga je vlada sama podpirala, svoje naklepe le preveč dognal. Tisti pa se zelo motijo, ki mislijo, da bo sedaj boljše, ko so Favetlija odpel|all." V novo izvoljenem mestnem odboru sedč sami taki možje, katerim je on malik, ali so jim pa njegova načela (razun izdajstva) božje zapovedi. Mestni župan zatira ravno tako slovenščino ali iz principa ali pa iz apatije proti slovenskemu jeziku, kterega le besedice ne zna. Vladni uradniki in tudi taki, ki imajo pri mini«terstvu in primorskem namestniku dosti veljave, so ž njimi zvezani in v vsem le Italijanom na voljo delajo, kot da bi v goriškem okraju nobeden Slovenec ne stanoval.« Položaj Slovencev je bil na tej zapadni meji od nekdaj silno kočljiv, ker sta se tu križali dve nacionalistični hotenji: Italijansko romansko in nemško germansko, ki pa sta bili vedno v zvezi v malem in velikem, kadar je llo proti Slovencem ln Hrvatom, pa naj bi se bili še tako sovražili radi posesti Trsta in tržaškega zaledja, tega zlatega ključa do vse — srednje in Itigovzhodne Evrope, kakor lahko danes Se vse bol) prepričujoče trdimo i mi z vsemi tistimi, na kater« te je skliceval že 1. 1861 Neme« FrSbel! * Favetti: dolgoletni glavni agitator italijanskega nacionalizma r Gorici, obsojen radi vele-izdaje na 6 let težke ječe, ker je imel nevaren i seznam vseh Avstriji vdanih in sovražnih oseb in i ker so pri njem nn.šli obilno korespondenco, nevarno državi Kako živo so se 1. 1866 slovenski Primorci zavedali svojega položaja, priča adresa, ki so jo izročili odposlanci tržaških Slovencev dan po bitki pri Kustoci 25. junija cesarju Francu Jožefu I. na Dunaju. Sest dni po težkem porazu italijanske vojske pri Kustoci (24. junija) pa |e objavil Članek »Kaj se še vse Lahom sanjaj v EinSpielerjevem celovškem »Slovencu« (30. junija) stalni ljubljanski dopisnik A. B., ki bržkone ni bil datoč proč od onega odločnega narodnega borca in najodličnej-šega Slovenca«, ki je bil it v Levstikovem »Na-preju« 1. 1863 zapisal, da je »vsemu »vetu znano, kdko prihodnjost Slovencem obetajo Lahi. ako bi se jim posrečilo, da kdaj zedinijo Italijo«, češ. »da ie U ravno mejo potegniti od Bolca na Idrijo, potem na Postojno tn od tod na Reko, da bi jim torej ostalo pol Notranjske, vse Goriiko in Istra S Primorjem in otoki«. In že tedaj je pisec »Od-ovora« na odprto pismo goriškega Slovenca N. ostavil to pripombo! »Če so bil« tudi »amo ba-hajoče besede razgrete krvi, ali vendar nam zna-čftjno kažejo, kaj nas bi utegnilo zadeti, posebno ko bi nespametno pomagali sami sebi v nesrečo.« Članek »Kaj *• i« vs« Lahom sanja« s« glasi: •V seji, ktero je imel v začetku tega meseca znanstveni zavod »Istituto Lombardo di sc:ence • lettere« v Milanu, govoril je neki profesor Amato Amatl — kakor piše laška »Perseveranza« — o Izhodnflh me|ah Italije. SkuSal j« dokazati, da izhodnja meja Italije ni na Soči, kakor trdijo to avstrijski časnikarji' temuč da se ona mora preložiti znanstveno la dlansko na (nlskc p»mine. Vsa delala med koroškimi In lulskiml planinami da geogralično spada k Italiji. Gosp. prof. |« dokazoval dalje ttratcgISno važnost julsklh planin in istrljansklh lak ia Italijansko kraljestvo, kt«ro bi brez njih bilo popolnoma odkrito od t« strani Omenja tudi krajapisna imena t«r očita avstrijski vladi, da j« ona imena nalaSč poacmčevala (I), da bi s tem italijansko narodnost (I) dežele v dvom stavila. Dali« predlaga, m| akrbi zavod sa Kurenčhuva Neška ma tud beseda Ja, ja, tu ni tku lohku kej pametenga puvedat, koker s nahler misija. Clouk nima tne-žganu kar na žnorc, koker kašnga kužeta. Mežgani maja tud soje muhe. Iu je še dobr, de Ide na držeja glih velik na mežgane, pač pa na ježek I isi pa na pumislja, de je glih ježek se ta narbl ud.isn ud tnežganu. Sevede, kašn guvv,rtiki, pusebn jaun guvornki, tu pusebn dobr veja. Tistem guvornkem, ke se za planke skrijeja, keder maja kej za puvedat, je sevede useglih, kuku je z mežganein in se na mežgane nkol dost na uziraja. Vite, lu je pa talen, /laiu jest na take guvornke prou nč na držim. Kene, če jest puslušam smpake učaseh kašnga jaunga guvoruka, prec vem, kam pes taca muli. Ze pu ta prveh besedah, ke jh izguvari, spuznam, če negau mežgani štrajkaja, zatu, ke sa prsti z jezi-kam navskriž. U takeh slučajeh, s mislem, b blu bi pameten, če b biu tih in skrou ježek raj za zube. De b eden drgač mislu. kokr guvari, tu ja na gre, pa če s še tku naprej uzame, de more jt. Mežganu se holt na da prsilt, de b držal z jezikam Ln inu šli na roka. Sevede, sa pa tud Ide, ke sam z ustem puslušaja in pa mal z ušesem. Za puslušauca je pa dobr, če tud z mežganem pusluša. Nubeden b na verjev, de sa za puslušauca glih tku putreben mežgani, če če use pravilen slišat in zastopt, kokr za guvornka, drgač bo usak klubasari žiuia upou S tem na sam guvornka tku zmeša, de nazadne tud sam misl, de pameten guvari, če ja še tku ioni. Kulker je men znan, mežgani rad večkat kašnmu guvornke mal punagajaja. Puseben širokoustneže maja prou Da pik. Keder kašn tak širokoustnež gu- vari, s lepu mežgani na tihem misija: le žlebedrej, dokler se t bo luštal in pa dokler se bo tojem pu-slušaucem luštal toj žlebedrajne puslušat. Brez naše vole tku na moreš nč pametenga puvedat. Sevede, mežganem pa tud ni zmeri za zamert, če ja ta al pa un guvornk tku lom, de je za počt. Lohka se tud zgudi, de mežgani ne nagajaja nalaš. Mežgani se lohka večkat tud utrudja, de na morja tku deluvat koker b rad. Puseben če ježek ud nh le preveč pugerva. ln glih širokoustneži maja to grda navada, de se prou nč na soje mežgane na uziraja. Ce le ježek tku miga, kokr gosk rep, pa je use dobr. Pa ni res tku. Mežgani sa urganizem, koker recima noga ali pa roka. Ce doug hodeš, te začneja nuge bolt in morš pučivat. Ce tešku delaš, t ruke upešaja in morš tud rukam prvošt mal pučitka. Zdej pa puvejte, če kdu prvoš mežganem kej pučitka. Nubeden. Le puglejte, keder se začneja kašn vuliun shodi, al kej tacga. Al se kdu uzira kej na mežgane? Na mežgane še na misl. Ud shoda du shoda leta, če ga nuge buleja, se pa pele. Tam pa ježek brus in klubasa, kar mu glih na ježek pride. Mežgani sa mu čist pustranska reč. Ki pa morma pol ud enga tacga pugervat, de b kej pametenga puvedu? Mežgani se pa temu al pa unmu tud lohka skisaja, če premal merka najne. Pol je pa še veči kruž z nim. Sevede, če je mužakar že dusegu tu, kar je želu dusečt, pol ni nč hudga in ga skisan mežgani nč na šeneraja. Kulk je takeh na svet, ke s skisanem mežganem regiraja in pametne Idi z zdravem mežganem kumandiraja. Sevede je hedu za tiste, ke se morja pestit ud takeh kumandirat. Pu. magat s pa le na morja. Ce b mela jest kej za guvort, b že usa ta reč tku zrihtala, de b blu saj za tiste prou, ke maja zdrave mežgane. Kokr b jest zamerkala, de sa začel temu al pa unmu gespude na »udguvornem meste« mežgani pešat, al pa clu kisat, b prou nubeneh ku-medi na pučela. Kar ajnfoh b mu rekla »fitigot«, >a b blu fertik. Sej je še dost brihtneh Idi na svet, e b tud rad pršli »du kruha«. Jest b na trpela, de b se rukal med saba ke pa sm, mi b jih pa za tu še pušten plač val. K. N. e Gustav pL Gagern: Jagode Luhutate Vprašanje pomlajevanja nas v zadnjih letih bolj kakor v katerikoli dobi zanima. Človek se stara veliko prehitro. Krona stvarstva doseže povprečno 37 let, dočim so živali, ki žive ISO do 200 let. Kakšno modros-t, kakšnih uspehov, idejnih in materialnih bi si človek nakupičij, ko bi tudi on dosegel tako starost! Koliko ljudi pobere smrt med tem, ko najuspešneje delajo, ko ustvarjajo, takrat, ko bi bili državi, občini, družini tako dragoceni; pa zbole, se prerano postarajo, in zgodaj, pogosto v mukah umrjejo in po večini po sva,i lastna krivdi. Ko sem pred nekoliko leti potoval po Indiji, po Burmi in Siamu, me je maharadža iz Jajpura opozoril na jagode lukutate. Dognalo se je namreč, da dosežejo sloni v ujetništvu samo sedemdeset, osemdeset, pri najboljši negi morda devetdeset, let, dočim oni v divjini, kakor je znano, veliko več. V Indiji pripisujejo visoko starost divjih slonov uživanju jagod lukutat, ki imajo posebno moč, da pomlajajo žleze, čistijo jetra strupov in krepijo srce. Te jagode rastejo v tropi nih višinah, kamor sloni redno zahajajo tri- do štirikrat na leto, dasi morajo velikokrat mnogo milj daleč romati, da pridejo do njih. Mahairadža iz Jajpura tn kraljevski čuvaj belih slonov v Bangkoku sta poizkusila, da bi te jagode dobili tudi ujeti sloni, da bi bili zmožnejši in bi dlje živeli. Knez, zelo inteligenten, star gospod, ki se je šolal v Oxfordu in se naučil misliti po evropsko, je dal raziskovalcu, profesorju Rachi-Maraki, znanemu učitelju jogijev in pisatelju, nalog, naj problem lukutate preišče in dožene, ali je pripisovati visoko starost divjih slonov samo uživanju teh jagod. ln res, rezultat preiskave je bil presenetljiv. Ugotovili so, da ne samo sloni, ampak tudi papige in jastrebi periodično iščejo in uživajo jagode lukutate. Čudno je to, da prav sloni, papige in jastrebi dosežejo tako visoko starost, da pa te živali v ujetništvu, kjer ne morejo priti do tega sadu, ki telo čisti strupov, poginejo veliko prej. To se godi pri živalih v zoologičnih vrtovih, v cirkusih, kakor tudi pri slonih v Indiji, ki jih uporabljajo za težaška dela. Največji sion v ujetništvu je danes šest in devetdeset let star. Pri dva in devetdesetih letih so se mu pokazali znaki velike oslabelosti zaradi starosti. Dali so mu jagod lukutat. Hitro je prišel k sebi in posihmal celo plodil. Raziskovalci poročajo, da postaneijo živali po teh jagodah bolj sveže, živahnejše, bolj divje. Perje papig in jastrebov se bolj sveti. V nekem velikem cirkusu v Indiji je bil osemdesetletni slon že na tem, da pogine, ko je direktor slišal o jagodah lukutah. Preskrbel si jih je in jih dal slonu. Ta je kar vidno ozdravel in čez tri tedne zopet nastopal. Direktor piše, da slon še nikdar ni tako živahno delal, in da se mu vidi, da se je pomladil. Od tedaj daje vsem svojih slonom te jagode. Prijatelj Rache-Marake je imel papigo iz Južnih morij, le nekaj mesecev je kazala znake oslabelosti za starostjo in videlo se je, da bo poginila. Odkar je žrla jagode lukutate, si je vidno opomogla in postala zelo živahna in hrupna. Njeno pisano perje je zdaj veliko gostejše in se veliko bolj sveti. V zadnjih časih so začeli delati poizkuse tudi na človeku. Ako slon doseže po tem razstruplje-valnem sadu Visoko starost, zakaj bi je tudi človek ne? Ko bi se izpolnilo, kar se pričakuje, bi to bil prevrat v dosedanjih zdravilnih metodah. Racha-Maraka je dognal, da po svojih duhovnih iin telesnih vrlinah znano pleme Shuriaghati že od pamtiveka uživa te jagode. V naslednjem ponavljam Marakine lastne besede iz predavanja, ki ga je o teh jagodah imel pred medicinsko družbo: »Vsakomur od nas želim, da bi bil nekaj časa med temi čudovitimi ljudmi. Veselje je videti lepo, prosto držo, ostro, bistro oko, čisto žametno sve-tečo se kožo; kakor bi bili iz slonove kosti, so udje ;visoka, izbočena prsa se dvigajo nad boki. In tisti ritem v kretnjah, tista lahkota, prožnost, dražest; tista kraljevska hoja, tisti razglabljajoči pogled in tisto veselo smejanje! Tu je človeška žival v vsej svoji lepoti pred nami. Napihnjenih, zabuhlih, debelih ljudi s tolstimi pleči, velikimi trebuhi, z ote' linami, krivimi nogami, ploskimi prsi, plešastimi glavami, rdečimi nosovi, ploskimi nogami — takih ljudi v Shuriagha-tiju ni. Med Shuriaghatiji je na stotine moških in žensk, ki so več ko sto let stari. Gostilničar, ki mi je stregel, je imel sto dvanajst let, njegova žena sto tri ieta. Med starostami tega plemena so moški od sto trideset do sto štirideset let, ki kljub svoji visoki starosti ne kažejo več kakor sedemdeset let. Bog Ghatijev je Buda. Mnogo njih je jogijev in kažejo v okultnih znanostih nenavadno visok stadij razvoja. Sikhi so potomci teh Ghatijev. Znani so po svoji lepoti in nenavadni telesni velikosti. Angleži jih posebno radi jemljejo za redarje v Indiji in Kitajski. Snaga telesa in nega telesne snage je za vsa- Zadnja ekspedicija na Himalajo Skoraj vsako leto pošiljajo veliki narodi na Himalajo svoje najboljše aljuniste, da poskušajo svojo moč tn spretnost na najvišjih vrhovih sveta in tekmujejo v mednarodni borbi za barve svojega naroda. Vendar so uspehi v primeri z velikimi žrtvami, ki so jih že zahtevali ti velikani, doslej precej majhni. Koliko najdrznejših plezalcev in alpinistov je že nesrečno končalo v ledenih stenah in viharnih grebenih Himalaje! Dejansko pa niso dosegle odprave niti enega glavnih vrhov, na katere so bile namenjene, ampak le stranske, manj pomembne, potem ko jim je pri glavnem cilju izp odletelo, Lansko leto sta bili na Himalaji kar dve odpravi. Nemška, ki se je morala odpovedati nadaljnjemu prodiranju po tragični smrti treh najboljših alpinistov, in druga, ki je bila mednarodna, se6to-ječa iz zastopnikov sedmih narodov. Vodil jo je — kakor prvič pred tremi leti — prof. geologije v Ziirichu dr. Dvrenfurth. Za svoje torišče si je izbrala gorovje Karakorum. Namen odprave je bil predvsem filmsko snemanje teh snežnih pustinj in ledenih orjakov, podrejeno vlogo pa so igrali alpinistični podvigi in znanstveno raziskavanje. Glavni filmski operater je bil Švicar Richard Angst, ki je posnel približno 15.000 m filma, na visokih grebenih in vrhovih pa je snemal izključno znani nemški alpinist Hans Ertl. Slednji se je z rojakom Bertom Hochtom lotil tudi riskantnih alpinističnih podvigov in dosegel krasne uspehe. Odprava je prebila v šotorih v višini 6300 do 7700 m 52 dni, med njimi jih je bilo 40 s snežnimi viharji. Prestala je ogromno naporov in si pridobila izredno veliko izkušenj. Dočim so ostali člani odprave dospeli le do višine 73€0 m, sta dosegla Ertl in Hocht najvišjo točko in hkratu svetovni alpinistični višinski rekord z vzponom na vrh Kraljice Marije (Queen Mary Peak), 7775 m. Vsi nosači, katerih je imela ekspedicija 500, so v tej višini odpovedali, sama sta do vrha nosila težko opremo in aparate. Kljub zelo neugodnemu vremenu in obolenju za akutno angino sta vztrajala na vrhu triče-trt ure in filmala. Čeprav je bil zrak zelo razredčen, sta razmeroma zelo hitro prodirala v višino z 250 do 300 višinskimi metri na uro. Tekom dolgega bivanja v višini sta pač mogla prilagoditi svoj organizem teej novi atmosferi, ki jima ni delala več preglavic. Z vzponom na ta vrh, ob tako neugodnih vremenskih prilikah in s filmanjem na njem sta dosegla Ertl in Hocht prav svojevrsten in ogromen uspeh in alpinističen rekord. Na njuni poti sta spremljala Ertla in Hochta do Conway Peaka (7550 m) prof. Dyrenfurth in njegova soproga. Smela žena je s tem vzponom za 500 m prekoračila poslednji ženski višinski rekord. UGANKE Besedna uganka. B!bavica, Beri če v j. doočba. Ivan, kričač, predavatelj, diot. Vzemi z vsa' e besede po dve črki, iz zadnje pa tri, da dobiš pregovor. Čarobne stopnice. 1 2 2 3 3 4 4 5 5 V vsak kvadratek vstavi en zlog, da dobiš naslednje bt-sede: 1 glasbeni instrument, 2. pijača, 3. dišava, 4. orodje, 5. zavetišče pred TurkL Vstavnica. — i z _ _ B 1 _ Mesto črtic vstavi naslednje črke: a, 1, 1, n. o, o, o, š, da dobiš pregovor kega Ghatija, jogija in jogijskega učenca nekaj samo po sebi umevnega. Jagode lukutate igrajo pri tem zelo važno ulogo, zakaj gotovo je to več kakor samo slučaj, da so ti ljudje, ki jedo te jagode, duhovno in telesno tako visoko razviti, in da dosežejo tako visoko starost. Šah Mednarodni šahovski turnir v Moskvi se je pričel in rezultati prvih kol so takoj pokazali, da so ruski mojstri res nevarni. Capablanca je izgubil takoj v prvem kolu z Rjuminom, Spielmann z Botvi-nikom in Lilienthal v drugem kolu z Ragozinom. še mnogo slabše se je pa godilo takoj v prvih kolih Stahlbergu in Menšikovi. Najboljši start je imel Rju-min, ki se bo najbrž dobro plasiral. Dobro jc star-tal tudi Botvinik, kateremu se je Spielmann vdal v prvem kolu že po enajstih potezah, potem Flohr in LSwenfisch. Tudi naš mojster Pire ni začel slabo. Seveda ti rezultati še ne pomenijo mnogo, ker bo odločitev padla šele v drugi polovici turnirja, ko se bo pri marsikaterih igralcih pokazala že utrujenost. Turnir v Mehiki se je v januarju res vršil, toda v mnogo skromnejši obliki, kot je bil napovedan. Prva tri mesta so dosegli znani ameriški mojstri Dake, Fine in Stoner, ki so f>roti vsem ostalim dobili svoje partije, med seboj so pa naredili takole: Dake Je premagal Finea, Fine Stonerja in Stoner Da-kea. Zadnjo partijo danes priobčujemo: Dake—Stoner H. 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7-e6; 3. Sbl— c3, Lf8—b4 (to je Njemoovičeva [»teza, katero je pa on že skoraj hotel zavreči, ko je izgubil maleh proti Stahlbergu); 4. Ddl—b3 (to je igral z uspehom leta 1929 Spielmann v Karlovih Varih in tudi Stahlberg lani v matehu z Njemcovičem. Mnogi smatrajo za solidnejše Dc2), c7—c5 (tudi Sb8—c6 pride v poštev); 5. d4Xc5, Sb8—c6; 6. Sgl-f3, Sf6-e4; 7. Lcl— d2, Se4Xc5 (slabo je Se4Xd2, kot je dokazal Spielmann v Karlovih Varih); 8. Db3—c2, 0—0; 9 a2 —a3, Lb4Xc3; 10. Ld2Xc3, f7—f5 (ta poteza je sicer riskantna, daje pa črnemu vseeno precej šans na kraljevem krilu); 11. b2—b4, Sc5—e4; 12. Lc3 —b2, b7—b6 (to je za Njemcovičevo obrambo karakterističen način razvoja damskega lovca); 13. e2 —e3, Lc8—b7; 14. Lfi—e2, Ta8— c8; 15. 0—0, Sc6 —e7; 16. Tal—dl, DdS—e8; 17 De2-a4, Se7-c6; 18. c4—c5 (zanimiva kombinacija, s katero doseže beli na damskem krilu dva vezana prosta pešca. Črni parira z napadom na belega kralja), b6Xc5; 19. b4 —b5, Scb—d8; 20. Da4Xa7, d7—d6; 21. Da7—a4, De8—gb; 22. Da4-c2, f5—f4; 23. Sf3 el (krije točko g2 in še Dc2), f4Xe3; 24. f2xe3, Sd8—17; 25. h2—h4 (vzame sicer črnemu skakaču polje g5, toda oslabi pozicijo kralja. Črni napad postane sedaj presilen), Sf7—h6; 26. Tfl—f4, Tf8Xf4; 27. e3 Xi4, Dg6-g3; 28. Le2-f3, Sh6-g4; 29. Le2xg4 (izsiljeno), Dg3-e3+!; 30. Kg2-h2, De3Xf4+; 31. Kh2—gl, Df4Xg4; 32. Sgl-f3, Tc8-f8; 33. Tdl —d3, Se4—g3; 34. Dc2-f2, e6-e5! in beli se je vdal, ker proti e5—e4 nima obrambe. a b C J e \ h 8 IPI B B 8 7 B flffift pip i i 7 6 111 B H t H 6 S H S 4 rogali. _ Navajamo nekatere najvažnejše relacije (741 navndne vlake) v III. razredu: . IJelgrad 180 (236.50).,Bistnca-Boh. jOTerp 30 (42), Bled-ieaero 24 (34), Brežice 33 46.50), Stanje naših Mitingov Po najnovejših podatkih Narodne banke je bilo stanje v našem kliringu z N e m 8 i j o tole (v oklepajih navajamo podal e za 18. februar): saldo je znašal 252.0 (249.0) milij. Din. poslednje izvršeno izplačilo je imelo št. 3.266 (3.197) in datum 28. Oktobra (27. oktobra). Čakalna doba znaša se vedno 5 mescev. V kliringu z Italijo je znašal saldo 15.7 n milij- Din. Poslednje izvršeno izplačilo ima .975 (63.471) r dne 11. februarja (4. februarja). Tudi tu je ostala čakalna doba neizpremenjena 9 dni. V prometu s Švico znaša naš aktivni saldo 5.4 (6.27) milij. Din. Poslednje izvršeno plačilo je bilo št. 8.471 z dne 8. februarja (8.418 l dne 5. februarja). Čakalna dobo je zopet 12 dni kot po prejšnjem stanju. Seja Zveze slovanskih hranilnic v Brna Dne 17. t. m. je bila v Brnu seja predsedstva tveze slovanskih hranilnic v Brnu, katere so se udeležili Čehi, Poljaki ih Jugoslovani, med slednjimi dr. Vlad. Murko iz Ljubljane ter gg. Armin Schreiner in dr. Gjuro Račič. Med drugim so na seji sklenili, da se okrepi medsebojno sodelovanje, zlasti glede propagande varčevanja. V ta namen bodo izmeii,ali trimesečna poročila, končnoveljav-no redigirali češkoslovaški - polivki - jugoslovanski (7) hr.anilniški riovar, izdelali bodo enoten slovanski kulturni fiim. Z ozirom na letošnji svetovni, hramih) iš ki kongres, ki se vrši v Parizu od 20. do 25.-marce, je - bilo sklenjeno poslat* štev,ISoo -zastopstvo na ta kongres. Iz Polj«ke in ČSR se udeleži tega kongresa najmanj po 60 de'egatov, ki bodo zahtevali, da se i poljski i češki jezik priznata za »lužbeni jezik na tem kongresu. O sodelovanju jugoslovanskih delegatov na tem kongresu še ni znano dovolj podrobnosti. Na koncu ie bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da so slovanske hranilnice tudi v dobi krize popolnoma izvršile svojo dolžnost. Pozdravljajo novi zakon o hranilnicah na Poljskem ter izražajo prepričanje, da bodo tudi jugoslovanske hranilnice dobile v najkrajšem času svoj hranilniški zakon. Resolucija zagotavlja čvrsto voljo, da se s sodelovanjem poveča osnova za napredek hranilništva v korist slovanske materialne in dosledno tudi duhovne kulture. Ljudsko delo in odkupnina Kakor za prejšnje leto tako je tudi za letos izdala banska uprava dravske banovine odlok, v katerem odreja, da znaša za proračunsko leto 1935-1986 ljudsko delo in odkupnina dve enoti, povprečna dnina pa na dan 10 Din. Na predlog občinskega odbora sme pristojno okrajno načelstvo (izpostava) v smislu pravilnika o ljudskem delu zvišati obveznost za občinske ceste na 3 enote. Prav tako smejo navedena oblastva odrejene enote tudi preko rednih zakonitih enot, če so pogoji za to. Z odlokom z dne 7. maja 1934 je ministrstvo za zgradbe oprostilo dravsko banovino ljudskega dela glede banovinskih in do\oznih cest za proračunsko leto 1934-1935. Oprostitev za proračunsko leto 1035-1936 zaprosi banska uprava naknadno. Občine, ki ne razpolagajo z rednimi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, so zavezane sestaviti seznamke za odslužitev ljudskega dela in seznamke za odkup te obveznosti. Seznaniki morajo biti sestavljeni in razglašeni naj-kesneje do 15. marca 1935. Gospodarska literatura Dr. Lavrif Jože: Organizacija statistike v Jugoslaviji. Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil. Cena 10 Din. Ta publikacija uam prikazuje organizacijo statistike v naši državi in podaja predvsem pregled udejstvovanja javne uprave v njenih posameznih panogah kot nosilca statistične službe. Ozira se tudi na privatno statistiko, zlasti v kolikor se nanaša na Slovenijo, dočim so vpošlevane za ostalo državo le nekatere panoge privatne statistike. Delo javne uprave je — kot vidimo iz te publikacije — ua polju statistike zelo mnogostranBko in obširno. Žal pa so rezultati tega dela javnosti dostikrat nedostopni, ker se ne publicirajo, oziroma se publicirajo le v omejenem obsegu, in mnogokrat tudi tistim, ki se za stvar zanimr.jo, ni znano, kako stoji s statistiko v konkretnem vprašanju. Ker dr. Lavričevo delo odgovarja ravno na ta vprašanja, bo vsakomur, ki se bavi s problemi zvezanimi b statistiko, dobrodošlo. Če bo služilo kot kažipot v labirintu naše statistike, bo svoj namen doseglo. Specialna knjiga o kmetijskih napakah. Društvo kmetijskih strokovnjakov namerava izdati posebno knjigo, ki bo obravnavala najhujše napake, <«1 jih je treba nujno odpraviti. Društvo poživlja «ae interesente, da se mu prijavijo k subskripciji, da bo mogoče knjigo izdati, na naslov: Tajništvo Društva kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino, Martelanc Karel, Kranj. Regul.-.tivne hranilnice in kmečki dolgovi. V naš svoječasni pregled o tem, koliko »o plačali zadolženi kmetje od 15. novembra do konca decembra na 6% obrestih, se je vrinila pomota ter ie biio navedeno, ua je pri občinski hranilnici v Krškem bilo plačanih samo 3.9% vaote, katero bi Celje 27 (88), Dovje Mojstrana 22.50 (84), Dubrovnik 285 (346.50), Jesenice 19.50 (29.50), Kočevje 24 ( 34), Kranjska gora 27 (38), Lesoe-Bled 16.50 (25,50), Litija 10 (15), Maribor gl. koL 48 (67.50), Novo mesto 24 (36), Rateče— Planica 28.50 (42), Rogaška Slatina 39 (55), Sušak (preko Novega mesta) 102, Vrhnika 6 (8.50), Zagreb gl. kol. 45 (63). Za braovlake pa: Ljubljana—F->lgrad ITI. razred 235 (286.50), Skoplje 370 (454), Split 227.50 (278) preko Zagreba, Sušak preko Zagreba 168 (205.50), Zagreb 77.50 ( 98) l>ki itd. Režijske vozne cene znašajo: osnovna tarifa je do 80 km 1 Din za III. razr, 1.50 za II. in 2 Din za I. razred osebnih vlakov, za brze vlake pa velja: 5.50 Din za III., 8.25 za IL. in 11 Din za I. razred. Mesečne karte za javne nameščence bodo stale do 10 km v osebnem vlaku 30 Din za ITI. razred, v brzem vlaku pa 55, do 15 km 45, otln. 85, do 20 km 60. ozir. 110, do 25 km 75, do 30 km 105 Din itd. Cena dijaških mesečnih voaovnic se zniža za polovico. Tedenske vozovnice za delavce p« stanejo do 10 km 7.50, do 15 km 11.50, do 20 km 15 Din itd. morali plačati zaščiteni kmetie. Ta odstotek znaša faktično 39%. Za naše Uvoznike v Francijo. Kakor znano, je uvoz jajc, fižola, zaklane perutnine, sira, čebule in svežega ovčjega mesa iz Jugoslavije v Francijo kontingentiran. Francqski uvozniki dobijo od pristojne francoske oblasti uvozno dovoljenje samo v okviru določenih kontingentov. Zbornica za TOI v LJubljani ima seznam francoskih uvoznikov, ki so dobili uvozna dovoljenja za uvoz navedenega blaga v I. tromesečju. Nova delniška družba. Banska uprava je dovolila ing. Lenarčiču Milanu, indusn jalcu in *» le-pos 'tniku v Ribnici na Pohorju, ustanovitev delniške družbe Ing. Lenarčič d. d.< s sedežem v Ribnici na Pohorju. Glavnica znaša pol milijona dinarjev ter je razdeljena na 5000 delni v po 100 Din, ki se glase na prinosca. Namen .ružbe je ba-viti se predvsem z lesno trgoviuo. I nrememba pravil. Ban dravske banovine Je dovolil* Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani izp;niembo pravil v tem smislu, da se poveča število upravnih svetnikov in izpremeni njih funkcijska doba. Vpisa v zadružni register. Log (ljudska, obrtna in gosjiodarska), reg. zadr. z om. zav. v Celju (načelnik Jošt Melhior, posestnik, Medlog); Dom jugoslovanskih obrtnikov, reg. zadr. z om. zav. Likvidacija. Instalacija, d. z o. z. v Celju. Znižanje diskouta v Avstriji. Avstrijska Narodna banka je znižala diskont od 1.5 na -4%. Zadolžitev Zagreba pri Mestni hranilnici. Po bilanci Mestne hranilnice v Zagrebu je znaial dne 31. decembra dolg mestne občine zagrebške zavodu 117.6 milij. Din pri bilančni vsoti 418.5 milij. dinarjev v starem poslovanju. Dn-j 31. decembra pa [e padel ta dolg na 60.8 milij. Din pri bilančni vsoti 277.9 milij. Din v starem poslovanju. V novem poslovanju pa je zavod do konca 1934 kupil obligacij posojil občine za 3.5 milij. Din. Med aktivi je znašala vrednost tramvaja 1933 18.3 milij v starem in 3.5 v novem poslovanju. Dobiček tramvaja je izkazan za t933 s 3.1, za 1934 pa z 2.35 milij. Din. Občinska hranilnica in zastavljalnica mesta Bclgrada izkazuje za 1934 povečanje vlog od 34.15 na 35.9 milij. ter zmanjšanje reeskonta in lombarda od 9.8 na 6.25 milij. Din. Dolg občine zavodu znaša 23.24 milij. Din. Čisti dobiček 1.4 (1.2) milij. Din. Borxn Dne 23. februarja 1935. Denar Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 3.011 milij. Din. v primeri s 5.573, 2.a32, 3.057 in 4.496 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v torek: 1.576 milij. Din. Curih. Belgrad 7.01. Pariz 20.38, London 14.965, Newyork 308. Bruselj 7 2 075, Milan 26.175, Madrid 42.22o. Amsterdam 206.75, Berlin 128.875, Dunaj 58.90, Stockbolm 77.15, Oslo 75.15, Kopcn hagen 66.80, Praga 12.9075. Varšava 58.325. Atene 2.90, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.60, Buenos-Aires 0.795. Žitni trg Nori Sad. Pšenica bač. potiska, slav. 128—180, bač. in srem. 122.50—124, ban. 119—124, ovea bač., srem. 87.50—90, slav. 87.50—90, koruza bač., srem. 67—68, ban. 64—65. Vse oetalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet slab. Svetovne tekme FIS v alpski kombinaciji Kako so naši potovali, divja proga za smuk in druge zanimivosti. Mlinren, 21. februarja. Ker je pri na« vedno denarno vprašanje orno, ki odloča o naši udeležbi ua raznih mednarodnih športnih tekmah, zato se je tudi za našo udeležbo na zaključnih FIS-iuih tekmah v alpski kombinaciji šele v zadnjem tre.not-ku vse Eotrebrio ukrenilo za naš odhod v Miirren v vici. Heim ki je čakal na Jesenicah, je bil prepričan, da nikogar ne bo, ker se je vse šole zadnji hip pripravilo. A vendar odšli smo: Kve-der kot vodja ekipe ter naša najboljša alpska smučarja Prnčok in Heim, ki l>osta v te i težki konkurenci , .stopala burve naše države. V Arl-bergu so se nam priključili nekateri avstrijski kanoni kakor Pfeifer, Bon, Lisi in drugi, dočim je odšel Rudi Mu 11 v St. Moritz, da si prihrani neknj denarja za suhe dni. Tudi Švica ie od svojih zastopnikov izgubila dva mojstra, ki sta sc ponesrečila pri filmanju nekega snežnega plazu v St. Moritzu. Zato vlada med zastopniki Švice neko ne razpoložen je. Prva nli tu v Švici v nižjih krajih nimajo dosti in izhoda, da se letos tudi njih ni preveč usmilila zima. Največ jdd-'ku »Slovenca« pod šifro »Sigurnost« it. 1877. Restavracije hotelski oDrati in vsaka gospodinja čisti jedilni pribor in si loh vse kovinaste predmete v bodoče le s Dobite v vsaki železninsk' ali špecerijski trgovini nJelodm" družba Ltubijana Današnji nogometni program na igrišču ŽSK Hermesa ob 14 Svoboda : Zalog Ob 15.50 Hermes ; Grafika Tekme se vršijo oil) vsakem vremenu. 11. table tenis turnir SK Reke bo daneb v Sokolskem domu na Viču, na katerem bodo tekmovali samo klubi iz dravske banovine. Turnir, na katerem bodo sodelovali naši nnjodlič-nejši igralci in igralke, prične ob 8 in bo trajal do približno 18. SK Korotan, nogometna sekcija. Om« ob ih>1 U nflAtau«\k v,-wti n vreme lepo t«kui« s Priinorjeui SK Ilirija, t •ikoatletska sekeija. Pomivajo m' val Alaut sekcije, ila s« udolttž« tiUrurno sestanka v letovut aioi uu tirabuu v u>rek, Jj. t. m., kjer Ikx1o prejeli nov« vorLfi.kiuilJi.kc lUtc /.a Izpolnitev. Kolesarska podiveia Ljubljana lietlni l»tni oMml zbor Kolesarske iK*kvev.e ljubljnua si; in) vršil v ne d«lJo, dnu S marcu 1M6, to^no ob 10 (loiioldue v posebni aoi>i gostilne pri lAiuuri-kiuicii' v I.jubljani, Karlovska costa, 2 obi.Uijnun dnuvjiu: reJoun. Poarvauio klub«-, ki »o včlanjeni v pod-..vee.l, (tu se občuejrn /.boru udolete po svojih delegatih. Glasovalno pravioo LmuJ« saiuo kiu bi, ki so poravnali članarino iu loto lUSi Obini ibor Sh Jugoslavtje v Celju Je bit v gredo, daie 20. fobr,. rja. Ol>.':ue>,rn zboru so se i>oluU delavna sekcija Jo bita table tenis ,ki si je priborila prvenstvo dr»-vinuke doline, imkal in prvenstvo mosta Celja ter se i uspehom u leležlla turnirja v l.JuhUaui. Tulko-atlelska sekcija, ki se jc umanovila prod leiom., je ial /.anpala. Kluhovo blagajniško stanjo Je povollno. Pri volibvali J« bil z malimi izjemami izvoljen večinoma stari odbor • predeedulkom g. l*rei.Hroiu na čela Klub slovenskih kolesarjev r Celjn Je imel (hi* 14. fobruarja svoj il redni lotili obč.ni t bor. |>red sodnik g. Ka>. ki J« v.vltl obonl /.bor, h iKodrarH s« .a\ '.cx-e, nato J« pa tajnik t. Terčet prečita! pisnlk Kad nJega občnega zbora. Predsednik Je v lwpih besedah orisal zirodovtno kluba in vapodbujal članstvo k Se večji požrtvovalnosti In agilnosll, ker le tedaj bo mogoče dosegi oni v7,vi*ent iij, za katerim hrepenijo kolessrjl. Nadalje jo poročni, du »e Je mel letom ustanovil Šahovski odsek i«od vodstvom g. Edvarda Vnorodov. — Vsak redni naroo-nik ima zavarovan svoj ajiarat in je sain zavarovan za primer smrtne nezgode! — Ugankarski uatečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka .3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na og'ed, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. Programi Radio Ljubljana t Nedelja, U. februar ja: 7-10 Zatiranje rasti ln«kik Škodljivcev in bo'i"zni (ing. 7.aploUiik Ivol 8.00 Tamtoo-rafcki orkester na :>loA'nh 8.20 Poro- ila 8 .'10 Orgelski koncert (prof. Matija Tomo) 9.00 Versko predavanje (,p. Va-lcrWu Učak) 9.li Prenos ra franč. cerkve 9.<5 \ekaj valAkov na ploAčnh lO.OTl Osebna higijeiia kmotn (ga. Zaje Bodkovičeval 10.JO Operetni veučki na ploSčnh 10.40 Operetna ura, |K>Jot« gdč. Cankarjeva in g. Franci U.tt Mladliraka ura (Ouslav StruiSaj Ui.OO Čas, Radijski orkester (po željah) 15 00 Vombergar: I leaini smučarji — veseloigra 19.30 Nacionalna ura S0.00 Čas, Je.liln.1 ti«t, progr, n 7.a pone I jlJek 'J0.10 Koncert pevskega zbora • Ljubljamiki Zvon«, vmes klavirska harmonika šolo. g. Poselil 21.30 Ca«, poročila 21.50 Itadij«tki orkester. Ponedeljek, ii. februarja: 12.110 Kino orgij« no pioSčah 12 50 Poročila 13 00 Ca«. Kdo nas pozna (potp. Slagerjev na ploščah) 18.00 Trebnje In okolica v pravljicah (Marjan "Vatar) 18 21) Narodne na piofi'ah 18 10 Rlo-venSči ua (prof. Kolnrič) 1 JS.lo Z.|ravniftku ura (dr. Ma-gajna) 1S.30 Nacionalna ura: Odstavltov bana Kuena od HrvaUkfiga zlsir.i (g. MurjanoviS) — Iz Zagreba, y odmoru: Ca«, poročila, Jo,IUoi list, program za torek. DrugI programi t NKnrci,.!A, 24. fobruarja: Relarnd: IOImi Vojna glasba 18,50 Mandolinistični orkester JO 00 Srheki večer 3150 Itaslijski orkester 22..-, Plesna glasba - Zagreb: 'JO.OO Rccilacija ao.13 Komorni koncert JO.(5 Vokalni koncert 22.15 Sn.lon«k1 kvartet — Dunaj: 17.1» Jazz 19.14 Koncert del It. Sohntnanna 30.00 Itadijski potponrri 22.00 BeeUiovnov koncert 28.10 Iz operet 23 30 Orkestralni koncert — Budimpeita: 19.4S Ma^ijarski veter 21.30 Zabavna ginnba 23 05 Jazz — Milan-Trst: 17.'XI Simfonični koncert 51.00 Boris Oodunov, opera, Musorgski — Bim-Bari: 17.00 Slmfonh i koncert 20.45 Pronos operote — Praga: 17.55 Orkestralni ln salonski koncert 19 06 Kabaret 30.05 Orkc strah)i ln salonski koncert 22.S0 ftrainel — 1'nrJmvi.' 19.M I-iahka gla-sba In klavir 30 mi Orkmtrnlnl koncert 21.no Vesela nra 22.16 Ploslua glasba — l'«a Nemfija: 'JO.10 Proslava 14 letnica ustanovitve nar. soc. stranke — Berlin: 18.40 Pl-jS-V, 19 00 Kvartet na klavir, flavto, violino tn čoln — Konigsbet g: 18.15 Koncert solistor — Hamhurg: 18.90 OrntoriJ: Življenjska knjiga božja -Vratislirra: 19 30 Slesko kme o gledaliSče — l.ipiko: 1R.40 V siKrmln liaiKtla — KSIn: 17.30 Večer pri rudarjih — Prnnkfurt: 16.LI Tujska seja .i.nitiSl:cga preilnusta -— Sluttgarti 1R.S0 Predpustna seja — Monaktrvo: 18 .10 (,cpe melodije — Z i r i. h: 20.,Tri \or. >ka zabavna glasi« il„Sfi Tretje dejanje opere Mojstri pevoi nUrnberSkl, Way. »SLOVroTBC«. Ane M. februarja 1985- Stran 15. II Objave V oglasnem oddelka »Slovenca« dvignite sledeča plsmai Dobro ohran|ena 1227 Dobro idoč« 1385 Karkoli Kavcija potrebna 654 Mesečni promet 652 Peri. stenografka 1669 Plačam takoi v goto- vini 1526 Priprosta 1108 Sreča v nov. letat 14724 Vestna 891 W. B. 1574 Zanesljiva 1172_ Preklic! Podpisani Franc Jesenek st, Bovie, p. Vojnik. ponovno izjavljam, da nima moj sin Frane Jesenek mL nobene pravice prodajati kakih pridelkov ali drugo premično premoženj«. Bovi« pri Vojniku, 23. februarja 1935. Franc Jesenek st, oče. (o) Razno Elektro naprav« vseh vrst izvrtaj* oblast, pooblaič. elektrotehnično todjetjs Obisk Gabrijel, oitatee._(r) Bukove plohe 4—9 cm, kneštr« za komat« — prodam. Kupim kolo od slamoreznice. — Arh, Podlipovic« 12, pO' ita Medija-Izlaks pri Za-lorju ob Savi. (r) Smrekov rezan lat Mont« BI/IV. razreda, kakor t odi preostala odpadka kupim vsako množino proti tak ojin jamu plačilu. Iičam tudi sposobnega nakupovalo«. Ponudba s navedbo cena, količine in plačilnih pogojev na poštni predal 75 — Sulak. (k) II Pohištvo I Razno pohištvo povsem nova spalnice, Jedilnic« is posamezne kosa raznovrstnega novega pohištva - prodam po naj-ngodnejiih cenah (tudi na hranilna knjižica). — L Mathian, tovarna pohištva t Ljubljani, Tyrš«va cesta »t. 14. U) Novo spalnico 9 komadov — prodam za 1400 Din. Rihar Jože. mi zar, Žlebe, p. Medvode. Veliko Izbiro spalnic in kuhinj - po lako nizki ceni dobit« pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova 6. II Glasba Kratek klavir (črn), dobro ohranjen prodam. O (ded danes in jutri: Pod Rožnikom, cesta 1/9, vila Jax. (1) Na hrano n sprejmejo gospodične, Najraje samo opoldne. Cena po dogovoru. Na-alov v upravi »Slovenca« pod št. 1907._ Ne odlašajte Ponudite rabljene predmete kakršnekoli »Promet" aasproti k rižanske cerkve v prodajo. Stalni interesenti. - Istotam ugodno naprodaj nešteto različnih predmetov. Muzika prodaja prvovrstne ino-zemsks ktaviri« in planine. Popravlja in uglaiuje strokovniaško. najceneje Izposoiui« in prodaja tudi preigrane instrumente — Liubliana. Knailieva ul. 4. Prodam citre in kupim dobro ohranjeno mornarsko obleko za otro ka 10 let. Naslov v upra vi »Slovenca« št. 1839 (g) I Kupimo Bukove hlode Ia, od 35 cm premera m 2.50 m dolžine naprej -kupim več vagonov za sukcesivno dobavo v smeri Ljubljane. Najugodnejše ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno plačilo 1826«. Otroški voziček na peresih, rabljen, globok, kupim. — Ponuditi upravi »Slovenca« pod »Voziček« SL 1861. (k) Rabljene tračnice za ozkotirno železnico, za dolžino 160 m, kupim, Ponudbe z navedbo cene in plačljivih pogojev na naslov: Ivan Slo kan stavbenik, Ljubljana, Ko lezijska ulica 7. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenah CERNE, tuvelir, Liubliana Wol(ova ulica št. 3. Srebrne krone staro zlato in srebro ku puje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod Vidovdanske cest« pri gostilni Možina. PRESELILI SMO SE U Tavčarleve ulice S v pasažo nebotičniki ELEKTROTON cue.z. ploSts - gramofone IzpoBotamo, zame n) avamo, proda lamo ln kupujemo Godbeni instrument, na pihala, dve partiji, po polni, zalo dobri, napro daj. Cena bagatelna. In formacije daje N. Hvale tič, kapekiik križ. glazbe, Zagreb, Opatovina 33. (1 Harmoniko 4 vrstno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1961. IdSSI Radio-aparat 220 voltov, zelo dober — naprodai za 1000 Din ^ brivnici Hešik, Šiška, Jer nejeva cesta 53. (i Radio štirlcevni, baterijski (Reln artz), prav dober, zame njam za dober lotoaparat na plošče. Adam Milko-vič, šol. upravitelj, Sela-Kamnik. (i) Vzorno sadjarstvo nudi siguren dohodek DIN SO.OOO.OOO-— ŠKODB JE POVZROČILA NAŠEMU SAD-JARSTVU SAMOVENEM LE1U ČEŠPLJEVA ŠČITASTA UŠ. ENAKA NEVARNOST PRETI TUDI DRU-OEMU SAOIU ZAVARUJTE SVOJE SADOVNJAKE S ŠKROPLJENJEM Z NAJNOVEJŠIM SREOSIVOM SHELL »1LJ0DMN ZIM KI UNIČUJE R4ZVF, ŠKODL1IVCB. NJIH JAJČECA, GNEZDA IN LIČINKE A IV e L O - | BEOGRAD ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO POUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI UGOSLAVENSKO PETROLEJ ZAGREB S K O D. D. SARAJEVO Avte. znamke »Tatra« dva cilindra, malo rablje]) — poceni naprodaj. Ussar, Trubarjeva 9, Maribor. (fl Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. ■ po znatno znižanih cenah Stanko Florjančlč, ielez-nina, Reslieva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hra nilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanska. ID Seno zdravo, suho, prešano, v balah - prodam. L. Nou-šak, Bos. Dubica. (1) remog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13 VINA /.a vse prilike naročite pr Centralni vinarni v Ljubljani. Semenski krompir ,0NE1DA' gorenjski, priznano najboljši, ter roza krompir .ROŽNIK4 dobavlja solidno in točno KMETIJSKA OKRAJNA ZADRUGA V KRANJU Cirkularna žaga in vrtalo, kombinirano — naprodaj za nizko ceno Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1873. (D Radio 6-cemi His Master, 220 Volt, malo rabljen, poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod S*. 1956. (i) I Automotor Motor »BSA« I v najboljšem' stanju, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1874. Prava erfurt. semena uradno preizkušena, do bite v trgovini M. -Vid-majer, Cankarjevo nabrežje 3 in na stojnici Nabrežje 20. sept. (1) ■v Zage remseheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. Zahetvajte ponudbel Žimo, mokro travo, motvoz vseh vrst, štran g«, uzd«, vrvi za perilo in druge vrvarske izdel ke kupite najboljše najceneje pri I. Andlovic Mestni trg 9. ZAHVALA Suzana Hrovat s« ob priliki smrti svojega no-pozabnega soproga oziroma očeta VINKA HROVATA v *vo|em In imenu svoje hčerke tem potom najiskreneje zahvaljujem prijateljem, ki so nama v težkih dneh stali zvesto ob strani in lajšali blagemu pokojniku trpljenje. Posebno zahvalo sva dolžni gg. č. dr. Romanu Tomincu za tolažilne besede, pri-mariju dr. R. Jugu za požrtvovalnost ▼ času bolezni, dr. Ign. Rutarju, odvetniku na Vrhniki, za vso naklonjenost, čč. duhovščini, Štefanu Gojznikarju za izkazano zadnjo čast po opernem zboru odpeti ialostinki in gledališkemu orkestru odigranega talnega korala. Zahvala tudi vsem njegovim bivšim tovarišem ter vsem prijateljem in znancem, ki so nama na kakršenkoli način izrazili svoje sočuvstvovanje, vsem darovalcem vencav in cvetja, ki ga je toliko ljubil, in končno vsem, ki so ga ▼ tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem tisočera hvalal Bog plačajl Ljubljana, dn« 23. februarja 1935. Couch in spalnico iz afrlkanske breze, ugodno prodam Sitar Jernej, mizar, Smihel, Novo mesto. (I) Prodam ca. 20 m" suhih javorjevih in hrastovih plohov. Jos. Gregorka, Sap 19, poš.a Vrhnika. (D Bukove kleštre lepe, za komate, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1866. (1) Prodam 30 m1 hrastovih frizov, 30 m' hrastovih 5 cm plohov, 15 m1 bukovih letvic, suho. 14—15.000 čevljev raznega furnirja po 62 par. masivne spalnice, češnja, javor, brst po 3200 do 3600, 2 beli kuhinji po 800. Gotovina, knjižice. Martinec, Škofljica, lesna industrija. (1) Svež« najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccollja ? Ljubljani s« priporoča bledim iu slabotnim osebam Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju Ljubljana, Sr. Petra cesta 14. (1) Naprodaj dobro ohranjen brek in napol pokrita kočija. Gotovina, knjižice. Martinec, Ljubljana, Prule 8. (1) Aromatizirano norveško ribje olje iz lekarne »Kuralt«, Go sposvetska cesta 4, uživa lahko vsakdo, ker je brez neprijetnega duha in oku sa. Priporočljivo posebno za otroke! Žene! Dekleta! Kite iz las, prvovrstnega izdelka ter kakovosti — kupite po 50 m 60 Din. Pošljite samo vzorce, t«r naročit« po povzetju poštnine prosto pri: Fr. Hering, brivec, Zagorje ob Savi. (1) Valilna jajca kontroliranih štajer. ko koši, oddaja Lojze Am-brožič, Gaberje 14, Dobrova. (1) Psica volčiča dobra varuhinja, naprodaj. Poizve se: Celovška cesta 62, v pekarni. (1) 1 Parne pekovske peči in stroje postavlja »Teb-na«, Ljubljana, Mestni trg 25 Spreiema zastopnike iz vseh krajev. Tritonska harmonika nemška, trikrat glašena (tvrdka »Kucler«), naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 1655. Čevlje smučarske, gorske in športne, iz nepremočlji-vega krom-usnja, škornje in gamaše itd. - izdeluje in razpošilja ročna čev-ljarna Ivan Zaje, 2iri. Prodajalna lastnih izdelkov: Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. (1) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Otroški voziček dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1000. (1) Za pomladno saditev Vam nudim: okrasno drevje in grmičevje, konifere (velika zaloga cipres za živo mejo), trajnice, de-koracijske rastline itd. po najnižjih cenah. Anton Lap, trg. vrtnarstvo in drevesnice, Kamnik. Zahtevajte naš ceniki (1) Priporoča se sa Izdelavo plaStev. Kostumov. onieh Itd. specialni pr zn»ni prvovrstni domski modni solon. Nadine ši s.» miadanski journah na ra nouigo. Teodor Kune Ljubi ana, Sv. Petra c 4/II. Kanarčki rod šampiona vse Nem čije, odlikovani z zlatimi kolajnami - naprodaj. Opeka, Ljubljana, Tyrše-va cesta 9, II. nadstropje demo. (1) Več rablj. pohištva kakor omare, postelje, jedilno omaro, stroj za čiščenje gostil, nožev, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 1862. Bencinski motor 5—6 konjskih sil, uporaben za vsak pogon, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni tudi za hranil nc knjižice. Naslov poveS uprava »Slovenca« pod' št. 1919. (1) Šivalni stroj pogrezljiv, štirje predali malo rabljen, poceni proda Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. (1) Več voz gnoja naprodaj. Pismene ponud b« upravi »Slovenca« pod »Spomlad« »t. 1998. (1) Posteljne mreže r lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Go-sposvetska 13, Kolizej Ljubljana. (t) N a znanje Z ozirom, da se je v favnostl opazilo imenovanje komisarja odnosno sistiranje uprave Združenja elektrotehničnih obrti za Dravsko banovino v Ljubljani, »poročam tem potoin zainteresiranim, da sem vložil pri Kraljevski banski upravi tozadeven prizir za sebe, kot podpredsednik in za upravni odbor tega združenja. Ljubliana. 20. februarja 1935. Havliček Fran. vcCic industrijsko podjclle na prometnem kraju v Sloveniji SC ngodlio proda. Plafa se lahko s hranilnimi knjižicami kateregakoli denarnega zavoda. Ponudbe podružnici »Slovenca" Trbovlje pod „Ugodna prilika" 1937. Tovarna v bližini Ljubljane sprejme trgov, pomočnika za skladišče in ekspedicijski oddelek. Biti mora pošten, vesten m natančen. Obširne ponudbe i navedbo vseh služb, referenc in » sliko, ki se vrne, upravi »Slovenca« pod iilro »Prvovrstna moč« 1974 Manjša tiskarna z veliko koncesijo v Ljubljani s« da podjetnemu tiskarji" v nalem Ponudbe upravi »Slovenca« z označbo »Tiskarna«. 8ALDA-KONTE STPACE - JOUKNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE IUS AL NE BLOKE ITD. wredno se odločite ia popravilo 'Vašega pisalnega stroja tahievaile ponudbo od spechalneoljšib vin: rizling liter 10 Din burgundec liter 12 Din cviček liter 12 Din črnina liter 10 Din vse vrste Zganja liter 32 Din Cez ulico pri vsakem litru 1 Din ceneje. — Pri odjemu 50 litrov iz kleti liter po Din 5.50. — Priporoča se Briški. NOVI 0R10N REFLEKSNI SOPER TIPA 303 Je naJbol|5I aparat letošnje sezone • Sedem vglasenih krogov - Največja selektivnost • Avtomatična regulacija fadingov - Jak in naraven glas - Kratki, normalni in dolgi valovi - Senčnati merilec jakosti za tiho iskanje postaj - Najnovejše Tungsram barijeve elektronke Izredno olajšani plačilni pogoji od 20. jan. naprej in sicer: na račun ob prevzemu Din 340*-18 mesečnih obrokov & Din 270-- »RADIO« REO ZADRUGA Z 0. Z. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 TELEEON: 31-90 DANKA BARUCH 16. BUB LAPAVBTTB PARIŠ Titof.t Trfottt 81-74 — Telet.: Trlnlte 81-75 Naslov braojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih Izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vril vse bančne posle najkulantueje. PoStni uradi j Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-04 Pans, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No 5967 Lui-mbourg. Na lahtevo pošljemo brezplačno naše tokovne nakainice. Gumbe sa perilo, kostuma, plašče, suknje, obleke Itd. D. M. C. In C. M. S. predmete kakor prejlco sa veienje v štrenah ln klopklh, Mou:ine, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lastlko, svUo kronsko, Prlmor, Gullver, Adler, Bemperbene, dameko perilo, kravate, ovratnike. Dišeče milo sobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, Stoike, vaselln sa roke. Nogavice damske, moške, otroške ln rokavice ▼ veliki Izbart nudi po najnlijili cenah OSVALD DODEIC, LJUBLJANA Pred »hofljo IS. Na debelol Ogled b rezobvezen. Ka drobne PRICETEK 3 MARCA 60°/o POPUSTA nemšk,h VSA OBVESTILA TUDI ZA NAKUP REGIšTERMARK DAJEJO: ING G. T0NNIES. LJUBLJANA. TYRŠEVA C. 33, TELEFON 2762 ZVANICNI BI KO LAJPCIŠKOti SAJMA, BE, KNEZ 11IHAJLOVA33 POTOVALNE PISARNE »PUTNIK« mss Zahvala Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše dobre, tihe sestre, svakinje in tetke w Betunhe Cervinhove posestnice v Poričanech, Č. S. R. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolžni gospej dvorni svetnik Tekla prof. Schohl, dalje gg. kn. šk. svetovalcem in župnikom Hier-sche, Vaclavik in Jodl, osobito še g. konsist svetn. in župniku Veterniku iz Žalca, kateri so pokojno spremili na zadnji poti na pokopališče. Iskrena zahvala tudi gg. pevcem z gosp. postajenačelnikom Ručmanom na čelu, gg. funkcijonarjem požarne brambe na Polzeli, prav topla zahvala g. šolskemu upravitelju N. Sottlerju in njegovemu 6. temu razredu, cenjenemu gosp, županu Mešiču in sploh vsemu občinstvu na Polzeli. Bog plačaj Vami Rodbina dr. V. Č e r v I n k a. Sivaln stroji od Din 16011 naprej. Otroški vo*idki od Diu 200" napre . Dvi,kolesa 950' -laprei. »SACHS« mo.orji od Din 5000' naprej pr „TRIBUNA" F Batjel. Ljubljana. Kar.ovžka e. 4 Ceniki franko' Ceniki trankol Pekarno Vincenca Janiča, ustanovljeno leta 1849, v Celju, Gosposka ulica št. 23 oddamo v najem Pismene oferte kavcije zmožnih pekovskih mojstrov na naslov: Mtfrija Janič, Celje. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po daljšem bolebanju, v 87. 1. starosti, umrl gospod ANTON TAUSCH sasebnik v Zgor. Šiški št. 39 Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 24. februarja ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Zgor. Šiški št. 39 na pokopališče v Dravlje. Zgor. Šiška, 23. februarja 1935. Žalujoči ostali. A Vsem, ki so spremljali našega, tako rano nmrlega Toneta Elsnerja na zadnji poti, iskrena zahvala Posebno smo hvaležni Sastiti duhovščini, komandi mesta za častno spremstvo in vojaški godbi za žalne akorde, Bojevnikom za cvetje, pevskemu društvu »Zvezda« za ganljive, pokojniku najljubše žalostinke, čč. gg. salezijancem. deputaciji Vzajemne zavarovalnice, vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem Bog plačaj I V Ljubljani, dne 24. februarja 1935. Sainjoii ostali. Zahvala Ob prerani smrti predragega soproga in očeta, gospoda Ivana Kremzarja sva prejeli toliko izrazov sočutja, da se ne moreva vsakemu posebej zahvalit. Posebno se zahvaljujeva č. g. dekanu Zabretu, č. g. svetniku-župniku Kranjcu iz Zlatega polja ter ostali duhovščini, g. dr. Justinu za trud ob času bolezni. Dalje se iskreno zahvaljujeva Združenju kleparskih mojstrov, vsem obrtnikom, gasilcem za mnogoštevilno spremstvo in krasen venec, cerkvenemu pevskemu zboru za krasne žalostinke ter vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli in nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni! S t. V i d nad Ljubljano, 23. februarja 1935. Žalujoča soproga in hčerka. BjSrnstjerne BjSrnson: 23 Deklica s Prisoj Knud se je zdaj z eno roko le težko branil. Zato ga je Thorbjorn dvignil s tal in odnesel, vreči ga pa ni mogel. Več ko enkrat ga je treščil k tlom — tako silno, da bi se bil vsak drugi kar sesedel. Ampak Knud je imel trden hrbet. Thorbjorn ga je zopet zgrabil in nosil, ljudje so planili nazaj, on s svojim zopernikom pa za njimi. Tako so plesali po dvorišču, dokler niso prišli do stopnic. Tu ga je Thorbjorn še enkrat dvignil v zrak in ga tako treščil ob tla, da so se celo njemu kolena ušibila in da je Knud tako trdo zgrmel na kamenit tlak, da je kar zabobnelo. Knud je obležal ko klada, globoko zastokal in zamižal. Thorbjorn se je zravnal in se ozrl. Njegov pegled je zopet ošinil nevesto, ki je mirno stala in gledala. »Dajte mu kaj pod glavo,« je rekla, se obrnila in odšla v hišo. Mimo sta prišli dve stari ženski. »Ljubi Bog, sta dopovedovali druga drugi, »že zopet eden leži! Kdo neki je?< »Knud Nordhaug!« je pojasnil nekdo izmed gle-davcev. 'Morda poslej ne bo toliko tepežev,« je rekla prva. »Fantje naj bi svoje sile bolj s pridom rabili.« »Pošteno si povedala, Randi,« je menila prva. »Naj bi jim ljubi Bog pomagal, da bi se lahko gledali in se naučili zreti v kaj višjega. Te besede so Thorbjorna močno pretresle. Niti besedice ni zinil, ampak je molče obstal ter opazoval ljudi, ki so se drenjali okrog Knuda. Tu in tam ga je kdo ogovoril, on pa ni odgovarjal, ampak se je obrnil vstran in se globoko zamislil. V duhu je videl pred seboj Senevo in sramoval se je. Razmišljal je, kako ji bo vse to povedal, in je čutil, da nehati biti pretepač le ni tako lahko, kakor je mislil. Naenkrat je nekdo za njegovim hrbtom kriknil: »Varuj se, Thorbjorn!« Preden pa se je mogel okreniti, ga je nekdo od zadaj zgrabil za pleča in vrgel — začutil je omotno bolečino, a sam ni vedel kje v telesu. Okrog sebe je slišal glasove, začutil je, da se vozi, včasih se mu je zazdelo, da je on voznik, vendar pa ni vedel nič razločnega. To je trpelo precej časa. Začelo ga je hladiti, takoj nato pa zopet greti. Potem pa je začutil, da je tako lahek, tako lahek, da se mu je zdelo, kakor bi plaval po zraku — in sedaj se mu je zjasnilo: Nosilo ga je z vrha enega drevesa na drugi, nato nad gorski prepad, potem pa vedno višje in višje na planine, da še višje gori na vrh najvišje gore. Tam se je sklonila čezenj Seneva, vsa objokana, in mu rekla, da bi bil moral spregovoriti besedo. Hudo je jokala in pripovedovala, da je lahko že sam uvidel, da mu Knud Nordhaud venomer hodi v napotje; zato je morala vzeti Knuda. Potem ga je po eni strani rahlo pobožala, tako, da ga je lam kar pogrelo. In pri tem so ji solze tako lile, da so srajco na tisti strani kar zmočile. Tam-le na veliki koničasti skali je čepel Aslak in zažigal vse drevje na okoli, da je prasketalo in pokljalo ter da so se goreče veje po zraku razletavale. On sam pa se je smejal in režal ter govoril: »Saj nisem jaz, ampak moja mati je to storila!« Na drugi strani je stal njegov oče Sfimund in lučal vreče žita tako visoko, da so jih oblaki pritegnili na se in so žito, kakor meglico po nebu razsuli. In za čuda, žito se je kakor megla vozilo po nebesu. Nato je pogledal tja Siimunda, ki se je vedno manjšal in manjšal ter bil nazadnje tako majhen, da ga je le še komaj opazil na zemlji. Vreče pa je vedno višje lučal ter govoril: »Pa me posnemaj, če me moreš k... Daleč proč je v oblakih stala cerkev in plavolasa žena s Prisoj je stala na vrhu zvonika; v eni roki je držala rdeče,rumen robec in mu z njim mahala, v drugi pa je imela pesmarico ter ga nagovorila: »Ne smeš poprej semkaj, dokler ne nehaš pretepati se in preklinjati!« In glej, ko je bolje pogledal, je videl, da ni bila cerkev, ampak Prisoje. In svetlo solnce se je upiralo v stotine oken ter tako svetilo, da so ga od same svetlobe začele skeleti oči in je moral močno za-mižati... »Previdno, previdno, SamundU je slišal nekoga govoriti in se je zdramil, ko so ga dvignili ter nekam nesli. Ko je odprl oči in pogledal, je videl, da leži doma v sobi na Jelovjem. Na ognjišču je gorel velik ogenj. Poleg njega je stala mati in jokala, oče pa je pravkar porinil roko podenj, da bi ga odnesel v sosednjo sobo. Pri tej priči ga je oče rahlo spustil. »Še je življenje v njem!« je spregovoril oče materi in glas se mu je tresel. »Usmiljeni Bog, pogledal je!< je vzkliknila. »Thorbjorn, Thorbj6rn, moj ljubi sin, kaj so ti storili?« Sklonila se je nadenj in ga božala po licih, njene vroče solze pa so polivale njegovo obličje. Siimund si je z rokavom obrisal oči, rahlo potisnil mater vstran in dejal: »Kar precej ga ponesem.« In previdno je vtaknil eno roko pod njegova pleča, drugo pa pod hrbet. »Ti, mati, pa mu drži glavo, če je preslab, da bi jo sam držal.« In ona je prijela njegovo glavo ter stopila naprej. Samund je skrbno v koraku stopal za njo in tako je Thorbjorn kmalu ležal v postelji v sosednji sobi. Kvartopirček. - Učitelj zaloti malega Stanka med šolsko uro dh kvartah in mu prisoli eno okoli ušes. — Ali veš, zakaj si jo dobil? — Vem, gospod učitelj, ker sem .. pri kartah ... sleparili ★ Tudi svoje stališče. »Ti nisi poštenjak,« zakliče Žid Jajteles Židu Pajtele-su, «saj si bil zaradi prevare pred poroto!« Pajteles se nasmehne, češ: »Kako to? Si bil morda ti kdaj oproščen s 6 glasovi?« Med prijatelji. »Dragi prijatelj, pomilujem te!« »Zakaj ie?« »Ravnokar sem kupil svoji ženi plašč iz krzna!« »No, pa kaj potem?« »Šla je v vas k tvoji ženi.« ★ Gospodari »Pokaži ljudem, ki si pridejo ogledovat stanovanje, vedno najprej telefonsko celico!« »Da,« odvrne hišnik, »toda zakaj?« »Potem se jim druge sobe ne bodo zdele tako majhne.« Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelji Ivan Rakoveo. Urednik: Viktor Cenčič.