Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA 22. OKTOBRA 1964 Leto XVI. — Štev. 42 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«. DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 43 TEL. 21-363
Bolj zmerno in samokritično
Ob zaključku letošnjega občinskega praznika občine Radgona je bila preteklo nedeljo krajša slovesnost ob spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja pri Kapeli. Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Radenci—Kapela je ob tej priložnosti razvila svoj prapor, ki ga je predala predstavniku organizacije direktor Zdravilišča Radenci tov. Bogo Verdev. V programu so nastopili mladi pevci in recitatorji iz kapelske in radenske šole. Zbrani mladini bivšim borcem ter ostalim pa je na prireditvi govoril zvezni poslanec Ivan Ros.
Občinski prazniki postajajo tradicija in vse bolj jih osvajajo in praznujejo vsi občani — je uvodoma dejal tov. Ros, ko je govoril o obdobju pred dvajsetimi leti, o letih, ko so tudi prvoborci iz radgonske občine pričeli neenak toda pravičen boj proti okupatorju.
Mi danes lahko z velikim zadovoljstvom po 19. letih ugotovimo, da smo izgradili in postavili trdne in zanesljive temelje iz katerih lahko bodoče naloge na vseh področjih
znatno lažje in hitreje uresničujemo — je nadaljeval tov. Ros. Splošna ocena naših dosežkov je dokaj pozitivna. V dveh desetletjih smo iz zaostale predvojne Jugoslavije, ki je v drugi svetovni vojni utrpela velika uničevanja, izgradili srednje razvito deželo, ki se na mnogih področjih in dejavnostih že lahko uvršča med razvita področja v svetu. Seveda se v tej relativno kratki dobi ni moglo vsega narediti. Razvoj tudi ni šel enakomerno naprej v vseh področjih. Ob razvitosti imamo še marsikaj nerazvitega. Posamezne gospodarske dejavnosti se po izgrajenosti in tudi ustvarjenih in često administrativno odrejenih pogojih gospodarjenja medsebojno močno razlikujejo. Družbene službe kot so šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo pa tudi mnoge druge dejavnosti, od katerih je zlasti odvisen standard delovnega človeka. so počasneje napredovale in mnoge od teh so znatneje zaostale od splošnega razvoja. V odvisnosti od vsega tega so se gibali tud eleimenti narodnega dohodka in osebnega dohodka zaposlenih in vsega prebivalstva, določena protislovja, ki jih prinaša vsak razvoj in posebej še hiter razvoj so se na mnogih področjih namesto razreševala celo poglabljala. Vse to je bilo pogojeno tudi z objektivnimi pogoji. Stalno pa so nas spremljale tudi subjektivne slabosti.
Z letošnjim letom smo pričeli izvajati novi sedemletni plan gospodarskega in družbenega razvoja. Poleg elementov nadaljnjega dviga in razvoja vseh gospodarskih in negospodarskih področij, nadaljnje razširitve in poglabljanja somoupravnega sistema, krepitve vloge in osebnosti človeka, je v tem sedemletnem razvoju dan še poseben poudarek in programirana so stališča za reševanje in odpravljanje nesorazmerij, da bi to, kar je doslej zaostajalo, kar se ni moglo dovolj hitro razvijati, da bi se vse to hitreje razvijalo in da bi mnoga vprašanja, zlasti v šolstvu, zdravstvu in glede življenjskega (Nadaljevanje na drugi strani)
Otroci prihajajo na Kapelo
S posvetovanja bibliotekarjev, ki je bilo prejšnji teden v Murski Soboti
Z OBISKA SKGZ IZ TRSTA V LENDAVI
Izmenjava izkušenj
V Mursko Soboto je minuli četrtek dopotovala delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta. V Soboti je goste iz zamejstva pozdravil predsednik občinske skupščine Janez Lanščak.
Potem, ko so si ogledali mesto in obrat težke konfekcije tovarne Mura, so gostje iz Italije v spremstvu podpredsednika občinske skupščine predsednice občinskega odbora SZDL Side Podleskove odpotovali v Lendavo. Tu so jih pričakali predstavniki lendav-
ske občinske skupščine, predstavniki občanov madžarske narodnosti in predstavniki družbenega in političnega življenja.
Na skupnem sestanku so potem izmenjali mnenja in izkušnje iz dela narodnostnih manjšin. Goste iz zamejstva so najbolj zanimala vprašanja rabe madžarskega jezik v jvnem življenju, možnosti zaposlovanja občanov madžarske narodnosti, uspehi dvojezičnega šolstva in drugo.
S komemoracije na soboškem pokopališču
VELIKE PROSLAVE V STREHOVCIH
20 let Prekmurske partizanske čete
Preteklo nedeljo je bila v Strehovcih nadvse množična proslava 20-letnice ustanovitve prve Prekmurske partizanske čete. Kljub slabemu vremenu, ki je zmotilo organizatorje zgodaj zjutraj z dežjem, se je množica začela zbirati zgodaj. Praznovanje se je začelo z vojaško vajo, ki jo je organiziral občinski odbor združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Lendave, v kateri so sodelovali rezervni oficirji in podoficirji iz pododbora Turnišče in Dobrovnik.
Po uspešni vaji, ko je komandir enote predal raport bivšemu drugemu komisarju prekmurske partizanske čete
vse prisotne, je med drugim dejal:
»Prekmurska četa ni bila velika vojaška enota, toda bila je velika po svoji moralni moči, po svojem političnem vplivu, po svoji zgodovinski misiji. Prav ona je v tem delu naše ožje in širše domovine, v zadnjem obdobju našega osvobodilnega boja okrepila in u-
V TOVARNI PERILA MURA
trdila sile upora, v zavest in ravnanje ljudi je vnašala narodni ponos in budila narodnostno zavest, revolucionarno misel in tako madžarskim okupatorjem z vsemi svojimi akcijami in manevri ob podpori domačih ljudi dokazovala, da je tukaj naša slovenska zemlja in da smo na njej samo mi njeni gospodarji. Celo v Porabje nas je vodila pot in tudi tam smo se bojevali. Srečanje s tam živečimi Slovenci je bilo enkratno in začetno nezaupanje ter plahost teh ljudi se je kmalu umaknilo besedam in dejanjem, ki so razkrivale njihovo narodnostno osveščanje in željo po sodelovanju z nami«.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Občani soboške občine
so praznovali
Prejšnji teden, 17. oktobra je bil občinski praznik soboške občine. V počastitev prazniku so bile organizirane številne kulturne in športne prireditve v občini. Dan pred svečanostjo je imelo društvo upokojencev proslavo, na kateri so slavnostno razvili društveni prapor, ki bo simboliziral člane društva v javnosti. Na predvečer je bila organizirana kulturna prireditev »Plesi in pesmi narodov Jugoslavije«.
Osrednja proslava je bila 17. oktobra. V dopoldanskih urah je bila svečana seja obeh zborov občinske skupščine in ostalih političnih organizacij v M. Soboti. Takoj za tem je sledila spominska svečanost na pokopališču. Pri vseh spominskih ploščah v Murski Soboti so bili ta dan položeni venci. Otvoritev osemletke III v Murski Soboti je bila istega dne.
V nedeljo so slavnostno odprli osemletko v Pertoči in proslavili obletnico ustanovitve prve prekmurske čete v Strehovcih.
VREME
za čas od 22. okt. do 1. nov.
Do 26. oktobra nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami. Naslednje kratkotrajne padavine okrog 30. oktobra. V ostalem suho oziroma lepo vreme.
Dr. V. M.
120 članov obiskuje seminar
Center za vzgojo kadrov v »Muri« je organiziral mesečni seminar za člane kolektiva, katerega obiskuje okrog 120 zaposlenih. V načrtu imajo, da bodo izvedli 12 predavanj
Center bo 1. novembra vzel na poizkušnjo 100 novih delavcev, ki bodo predhodno
POŽIVITEV KULTURNE DEJAVNOSTI
V soboto so se člani aktiva Zveze mladine v Zenkovcih zbrali na letni konferenci in skupno ocenili uspehe mladine v vasi.
Aktiv ZM v Zenkovcih je, kot toliko drugih vaških aktivov, delal sezonsko; največ v jesensko zimskem času. Mrtvilo v poletnih mesecih je ponehalo z začetkom jeseni, ko so pričeli delati na kulturnem področju. Se nekaj akcij izobraževalnega karakterja in to je bila vas aktivnost mladine v Zenkovcih.
Na letni konferenci so si zadali tudi naloge za naslednje medkonferenčno obdobje. Poživiti hočejo kulturno prosvetne dejavnosti v vasi in z nastopi v sosednjih.
psihološko pregledani. Za delo z novinci imajo poseben pogram.
Za zaposlene, ki so pred kratkim prišli v podjetje, center organizira razna predavanja, da se seznanijo s procesom proizvodnje in organizacijo podjetja. V načrtih imajo, da bodo pripravili skupno z delavsko univerzo predavanja iz ciklusa šole za življenje.
V SOBOŠKI OBČINI
Setev prekinjena
Dokaj ugodno jesensko vreme je omogočilo, da so dela na polju potekala do sedaj kar zadovoljivo. Zadnje deževje je povzročilo zastoj pri setvi ozimin, vendar upajo, v kolikor bo vreme lepo, da bo setev pravočasno opravljena.
V soboški občini predvidevajo, da bodo pšenico posejali na 8 tisočih ha, rž na površinah 5500 ha in ječmen na 500 sedaj posejali 60 % površin, ha. Zasebni kmetovalci so do medtem, ko je na družbenem sektorju posejanih okrog 30% planiranih površin. S pšenico bodo na družbenem sektorju posejali 700 ha površin, to je 13% od planiranih površin v občini. Z ječmenom pa bo v družbenem sektorju posejanih okrog 100 ha.
Vzrok za to, da so dela v privatnem sektorju že več kot za polovico opremljena, medtem ko so v družbenem sektorju le nekaj več kot ena četrtina je ta, da je v družbenem sektorju koruza za siliranje dalj časa na površinah in jih je nemogoče v kratkem času pripraviti za setev.
Srečanje borcev Prekmurske čete v Strehovcih
      Merkur preuredil poslovalnico v Krogu
Trgovsko podjetje bo v teh dneh v Krogu odprlo novo preurejeno trgovino. Zaradi velikega števila potrošnikov in dosedanjih neprimernih prostorov je bila nujnost, da je podjetje adaptiralo prostore
Podjetje ima v perspektivnem planu, da bo v bodoče preurejevalo trgovine na vaseh in s tem tudi vaščanom
omogočilo nabavo v sodobnejših in novo opremljenih trgovinah. Seveda podjetje ne zmore v celoti investirati izgradnjo, temveč bo pripravljeno pokriti del stroškov. Za preureditev prostorov v Brezovcih je podjetje odobrilo sredstva, toda vaščani so želeli. da bi v celoti investirali, kar pa podjetje ni zmoglo in se dela niso začele.
Frančeku Mirtiču, se je začela svečanost pred zadružnim domom v Strehovcih.
Nadvse množični proslavi, kjer je bilo prisotnih čez 1000 ljudi iz bližnje in daljnje okolice Prekmurja, je prisostvovalo tudi 15 nekdanjih borcev te čete, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije, kjer se danes nahajajo. Zbrani množici je spregovoril bivši komisar te čete Franček Mirtič. V izredno jedrnatem. vsebinskem in kratkem govoru, ki je ganil
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
Za jesensko in zimsko sezono izbirajte po vašem okusu v poslovalnici »SAMOIZBIRA« v M. Soboti
Bogata zaloga raznega metražnega blaga, lahke konfekcije, pletenin, trikotaže in perila — Specializirani prodajni oddelki.
OD TEDNA
Spremembe v Moskvi
Prejšnji teden je bil dokaj razburljiv. Najprej so sovjetski kozmonavti presenetili svet s poletom v vesolje, sredi tedna, v četrtek je eksplodirala prva kitajska atomska bomba in istega dne zvečer je sovjjetska agencija presenetila ves svet s še senzacionalnejšim sporočilom, da je bil Nikita Sergejevič Hruščov zaradi starosti in bolezni na svojo prošnjo razrešen dolžnosti prvega sekretarja KP SZ, predsednika ministrskega sveta in člana prezidija.
Glede eksplozije atomske bombe na Kitajskem svet ni bil tako presenečen, ker so se že dalj časa pojavljali glasovi, ki so nekaj takega napovedovali. Po ocenitvah vojaških tudi ni spremenila raznovesja strokovnjakov ta eksplozija med atomskimi silami, ker je Kitajska še zelo daleč do praktične uporabe tega orožja. Kitajski primanjkuje raket in po trebnih letal. Toda vseeno je opozorila svet na nemogoče stališče ZDA, ki odločno nasprotujejo priznanju LR Kitajske in njenemu sprejetju v OZN in s tako izolacijo omogočajo razvnemanje vojnih zamisli, hkrati pa s tem spravljajo v nevarnost tudi vsa prizadevanja za razorožitev in omejitev atomskega orožja. S to eksplozijo pa se je tudi bistveno spremenil položaj v jugovzhodni Aziji, ker je na mejah držav nastala država z atomskim orožjem, ki pa ima poleg tega tudi v načrtu napade na sosednje države.
Mnogo bolj od atomske eksplozije na Kitajskem je v svetu delovalo sporočilo iz Moskve. Redni programi radijskih in televizijskih postaj so bili prekinjeni, da bi ljudje lahko takoj izvedeli za novico. Prvi dnevi so bili polni razburjenj in ugibanj, vendar pa komentarji niso sprejeli uradne verzije, čeprav je znano, da je Hruščov težko bolan. V Moskvi so namreč odstranjevali njegove slike in izločali iz knjigarn njegove knjige, poleg tega pa tudi v nobenem sporočilu niti z besedo niso bile omenjene njegove zasluge za demokratizacijo življenja v SZ in za miroljubna reševanja spornih vprašanj. Prav iz teh komentarjev je bilo videti, kako globoko je svet spoštoval njegove napore za ohranitev miru in je bilo na račun take izmenjave izrečenih tudi več kritik z zahtevo, da se naj vzroki za odstranitev Hruščova temeljito pojasnijo.
Osnovno vprašanje, ki se je ob teh spremembah pojavljalo, se je nanašalo na bodočo usmeritev sovjetske zunanje politike. Novi prvi sekretar KP SZ Brežnjev je zagotovil, da bo sovjetska politika ostala nespremenjena. Predsednik sveta ministrov je postal Kosigin, ki so ga nekateri državniki po svetu označili kot izkušenega državnika. Med ugibanji o vzrokih sprememb se je čestokrat pojavljalo namigovanje na to, da je bil en izmed osnovnih elementov spor s Kitajsko in Hruščeva politika v kmetijstvu, posredno pa so tudi v Sovjetski zvezi očitali Hruščovu kult osebnosti. Hkrati so tudi izmenjali glavna urednika Izvestij in Pravde ter direktorja moskovskega radia.
Vsa ta ugibanja so bila rezervirana s poudarkom, da ni mogoče dati podrobnejših ocen. dokler ne bodo obširneje znani vzroki in tudi potek dogodkov, kar pa bo verjetno storjeno šele čez čas.
Nesreča pri Beogradu
Beograd se je pripravljal, da v torek svečano proslavi 20-letnico osvoboditve. Na to slavje so bili povabljeni tudi komandanti Rdeče armade, ki so leta 1944 vodili skupaj z enotami NOV Jugoslavije boje za mesto. Toda veliko praznovanje se je spremenilo v globoko žalost, ker se je avion z visokimi gosti iz Sovjetske zveze v ponedeljek ob približno pol dvanajstih zaletel v hrib Avale, odkoder so ti komandanti vodili leta 1944 tudi boje. V nesreči je izgubilo življenje vseh 7 članov delegacije in 11 članov posadke.
DO TEDNA
Boli zmerno in samokritično
(Nadaljevanje s prve strani standarda, ki smo jih doslej opuščali ali s težavo reševali, v bodoče lažje in uspešneje premagovali.
Že v mesecu maju je zvezna skupščina sprejela resolucijo o osnovnih smernicah nadaljnjega gospodarskega razvoja za daljše razdobje. V njej sta posebno pomembna dva sklepa. Prvič: da se v razdelitvi razpoložljivih sredstev povečajo sredstva s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in občine, tako da bi lahko v polni meri zaživelo družbeno samoupravljanje. In drugič: sklep, da se v razdelitvi narodnega dohodka in še posebej v delitvi dohodkov v delovnih organizacijah poveča delež osebnega dohodka in dosledneje uvede načelo nagrajevanja po delu in sicer tako. da se na podlagi večje produktivnosti in boljše kvalitete dela zlasti zvišujejo najnižji osebni dohodki, da se istočasno vsem, ki največ prispevajo k boljšemu gospodarjenju podjetja zagotovi ustrezno nagrajevanje.
Na zasedanju zvezne skupščine je bila v tem letu že dvakrat obširna razprava o problemih v kmetijstvu. Na osnovi vseh teh razprav je bila sprejeta resolucija zvezne skupščine o razvoju kmetijstva. Čeprav smo tudi na področju kmetijske proizvodnje močno napredovali, saj je ta v odnosu na prva povojna leta v zadnjem obdobju porastla za 42 odst., nas vsi ti dosežki nikakor ne morejo zadovoljiti in to zlasti iz naslednjih razlogov. Še vedno ne krijemo potreb domačega trga, kakor tudi ne izkoriščamo vseh možnosti v pogledu izvoza. Kmetijska proizvodnja je še vedno nestabilna: včasah imamo nekaterih proizvodov preveč, drugič premalo. Administrativne cene so za vse kmetijske proizvajalce nestimulativne in tudi pogoji gospodarjenja kmetijskih delovnih organizacij ter kmetov v hribovskih predelih niso zadovoljivi. Iz administrativno odrejenih cen in politike regresov že prehajamo na sproščene ekonomske cene, ki naj stimulirajo vse kmetijske proizvajalce tako one, ki delajo na družbenih posestvih kot kmeta, ki se vključuje v proces družbene proizvodnje s svojo dopolnilno proizvodnjo. Stimulacija naj bi prihajala do izraza v osebnem dohodku, v standardu proizvajalca in v sredstvih za razširjeno reprodukcijo. V zvezi s tem bodo — je poudaril tov. Ros — sledile še ekonomsko upravičene garantirane cene in garantirani odkup vseh viškov od strani državnih rezerv.
Ko je tov. Ros govoril o najbolj aktualnih problemih, ki so snov razprav skupščin na vseh nivojih kakor tudi organov upravljanja v delovnih organizacijah je dejal, da smo pogostokrat zelo aktivni kritični, toda včasih premalo objektivni. Ko kritiziramo, iščemo krivice mimo nas in izven nas. Res, da je stopnja odgovornosti različna, toda brez odgovornosti ni nihče, zlasti ne oni, ki so na odgo-
vornih družbenih položajih. Ob ukrepih oženja investicijske fronte smo si enotni. Ko pa restrikcija zajame tudi »naš objekt« pa imamo opravka z negodovanjem. Pričnejo se intervencije, javnost pa se prepričuje o veliki materialni škodi. Res je, da restrikcijski ukrepi niso brez škodljivih posledic, toda te materialne posledice so znatno manjše od onih, ki smo jih povzročili s preveliko investicijsko potrošnjo. S prevelikimi investicijami v gospodarstvu smo zmanjšali investicije v negospodarskih dejavnostih in posegli po sredstvih potrošnje. Neizpodbitno je dejstvo, da nas je ostanek centraliziranega sistema v teh negativnih merah močno podpiral.
Ko je govoril tov. Ros o delitvi dohodka med širšo in ožjo družbeno skupnostjo je poudaril, da je potrebno dati prednost vlaganjem v osebni standard, pri čemer ne more biti nobenih izgovorov. Prav tako aktualna pa so tudi vlaganja nadaljnjih sredstev v boljšo organizacijo obstoječih proizvodnih kapacitet. Politiki odpiranja novih delovnih mest za ekstenzivno proizvodnjo se moramo z vso odločnostjo upirati. Taka kratkovidna politika zaposlovanja za vsako ceno nas je že in nas bo še tepla po glavi, ker pomeni konserviranje zaostalosti in vzpodbuja negativen proces zaposlovanja kvalificirane delovne sile v inozemstvu. Izdatnejšo pomoč v komuni je treba nuditi tudi delovnim kolektivom, ki vsled subjektivnih vzrokov slabše gospodarijo. Tu je treba pomagati predvsem s sposobnim kadrom. Velja pa ob tem povedati, da v podjetjih, v katerih si ustvarjajo zadovoljive osebne dohodke samo nekateri vodilni ljudje, ki pane znajo in nočejo razreševati notranjih problemov in odnosov tako, da bi dosegli večje osebne prejemke tudi vsi ostali zaposleni, da takih ljudi v podjetjih ne rabimo. Do teh spoznanj morajo priti vsi proizvajalci in o njih tudi odločati.
Ob koncu svojega govora je tov. Ros poudaril, da vsi ukrepi in resolucije ne morejo zaživeti pravega življenja, če ne bodo dobili praktičnega odraza v naši praksi, če o njih ne bo poučen vsak državljan in če o njih ne bo z največjo odgovornostjo tudi soodločal.
Popravek
V sestavku Ivana Krefta »Trideset let Ljudske pravice«, ki je bil objavljen v 36. štev. PV z dne 1. oktobra 1964 je pomotoma zapisano, da je bil okrajni načelnik v Dolnji Lendavi, ko je bila zaplenjena 17. štev. Ljudske pravice, dr. Frane Bratina. Okrajni načelnik je bil takrat dr. Kartin.
Opravičilo
Bralcem se opravičujemo, ker današnja številka »Pomurskega vestnika« obsega 6. strani. Do zmanjšanja obsega je prišlo zaradi prekinitve električnega toka v torek.
Uredništvo
PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA PRI RADGONSKEM
ELRADU, JOŽE ŠTUKELJ:
Ni razlogov za selitev Elrada
Jože Štukelj
Približno mesec dni je tega, ko je bila v Radgoni javna tribuna, na kateri so občani razpravljali med drugim tudi o tem ali naj se razvijajo industrijski obrati Elrada na mestu, kjer so, ali naj se sčasoma preselijo čez železnico na Trate. Za selitev je bilo na tri-
buni izrečenih več razlogov, toda verjetno premalo utemeljenih. Selitev ali ne, to je bila tema tudi nedavnega sestanka celotnega kolektiva Elrada.
 Zaprosili smo predsednika de-
lavskega sveta pri Elradu tov. Jožeta Štuklja, da obrazloži stališča, ki jih je o tem vpračanju zavzel kolektiv.
»Kot razlog za selitev — je dejal tov. Štukelj — navajajo nekateri pline, ki uhajajo iz obrata galvanika, hrup. ki ga povzročajo stroji, neposredno bližino stanovanjskih hiš in pa možnosti razvoja podjetja, ki da bi bile na Tratah večje kot na sedanjem prostoru. Po predvideni razširitvi Elrada bo možno zaposliti okrog tisoč delavcev, kar je verjetno tudi maksimum in za kar predvidena lokacija na sedanjem mestu zadošča. V kolikor pa bi se pokazale potrebe po nadaljnji razširitvi, bi bilo verjetno potrebno, da že glede na
delovno silo, ki je v sami Radgoni ne bi bilo dovolj, razvije Elrad poseben obrat izven Radgone. Mnenja, ki so bila izražena na javni tribuni, smo v podjetju obravnavali na sestankih ekonomskih enot. Kakor na teh sestankih, tako je bil tudi na skupnem sestanku kolektiv enotnega mnenja, da selitev ne bi bila primerna. V sedanjih objektih je namreč investiranih že okrog 300 milijonov dinarjev, poleg tega pa si kolektiv, ki ima precejšnje obveznosti v izvozu, nikakor ne more privoščiti tega, da bi zaradi selitve ustavil proizvodnjo, ker bi s tem utrpel preveliko materialno škodo. Sedanja lokacija tudi ne predstavlja nobene prepreke glede na nadaljnji razvoj mesta, zato smatram, da je odločitev kolektiva, da se proizvodni obrati razvijajo v okviru sedanje lokacije, popolnoma umestna.« 
Ugoden razvoj maloobmejnega prometa
Z meddržavnim sporazumom z dne 19. marca 1953 in z dodatnima sporazumoma z dne 18. marca 1960 ter 18. julija 1963 so bili dani pogoji za razvoj maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo. Posebej so bile urejene tudi pravice dvolastnikov.
Na naši strani je deležnih ugodnosti, ki sledijo iz sporazuma 166 dvolastnikov, ki imajo v avstrijskem obmejnem pasu 138 hektarov obdelovalne zemlje in 92 avstrijskih državljanov, ki imajo v jugoslovanskem moloobmejnem področju 191 hektarov zemlje. Koncem lanskega leta je koristilo maloobmejne propustnice 16.107 naših in 6.782 avstrijskih državljanov.
V	letošnjem letu se je število maloobmejnih dovolilnic nekoliko povečalo, predvsem na naši strani. V dolžini 65 km državne meje je na področju soboške in radgonske občine 12 mejnih prehodov druge in en mejni prehod prve kategorije. Prehoda v Črncih in v Lutvercih sta sporazumno ukinjena zaradi premajhnega števila prehodov. Za avtomobilski prehod so določeni poleg radgonskega še mejni prehodi v Kuzmi, na Cankovi in v Gederovcih. Na četrtem zasedanju komisije za maloobmejni promet je bil predlagan za avtomobilski promet tudi prehod v Serdici. Možnosti za avtomobilski prehod pa naj bi bile proučene tudi za prehode v Matjaševcih in Gerlincih.
V	preteklih treh letih so zabeležili na vseh mejnih prehodih 139.529 prehodov naših in 75.186 prehodov avstrijskih državljanov, pri čemer predstavljajo veliko večino pasanti z maloobmejnimi dovolilnicami in dvolastniškimi dokumenti. Zanimivo je, da je avgusta 1960 — to je ob uvedbi maloobmejnih dovolilnic — presto-
pilo mejo samo 148 naših in 107 avstrijskih državljanov, istega meseca leta 1963 pa je bilo zabeleženih 16.059 prehodov naših in 7618 prehodov avstrijskih državljanov. To kaže, da se je maloobmejni promet vsa leta ugodno razvijal.
Maloobmejni promet ima določen vpliv na gospodarstvo obmejnih področjih obeh držav: regulacije voda, skupna gradnja mostov in podobno. Možna je tudi izmenjava blaga, vendar pri tem naše prebivalstvo nima posebnega interesa, niti zadovoljivih možnosti. Vsota 3500 dinarjev, ki jo lahko prenese naš državljan vsak mesec čez mejo, ne zadošča za nakup raznih manjših tehničnih predmetov, kar verjetno povečuje ilegalen prenos našega denarja v Avstrijo.
Odhajanje na delo v sosednjo Avstrijo se odraža v lansem letu tudi v 250 milijonih deviznih dinarjev, ki izvirajo iz naslova začasne zaposlitve v sosednji Avstriji.
V zadnjih letih je na osnovi maloobmejnega prometa vedno več tudi stikov na kulturnem in športnem področju. Na zadnjem zasedanju mešane komisije so obravnavali tudi več predlogov za nadaljnjo liberlizacijo moloobmejnega prometa kakor opustitve vpisovanja mejnih prehodov v stalne obmejne propustnice, podaljšanje časa za bivanje v obmejnem pasu, poenostavitev pri dobivanju maloobmejnih dovolilnic ter vključevanje širšega območja v obmejni pas.
Franček Mirtič
20 let Prekmurske partizanske čete
(Nadaljevanje s prve strani
Po govoru bivšega komisarja čete, ki ga je ljudstvo pozdravilo z burnim aplavzom in velikim odobravanjem, je sledil bogat kulturni program. V tem so sodelovali pevski zbor KUD Bogojina, tamburaši iz Turnišča, šolska pevska zbora Dobrovnik in Bogojina, recitatorji, harmonikarji in folklora iz Dobrovnika.
Po bogatem programu je bil nadvse prisrčen stisk rok bivših borcev z ljudmi, ki so delili pred 20. leti skupna bremena. Niso se mogli vsi vsaj nekaj pogovoriti Tovariš Maks je dejal pri kosilu »poslušajte tovariši — Atena, Boro Ferdo in ostali, smatram, da pridemo ob 20-letnici taborit v to našo nepozabno pokrajino in takrat obiščemo vse naše dobre in nepozabne ljudi«. To je bil dogovor in upajmo, da se bomo spet srečali ter malo več časa posvetili razgovorom z ljudmi.
J. Varga
OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE V BRATONCIH
Pomemben prispevek bratončanov
Praznik občine Murska Sobota so minulo soboto posebno svečano proslavili v Bratoncih. Ob navzočnosti udeležencev NOB, družbeno-političnih delavcev, vaščanov in prebivalcev okoliških vasi so odkrili spominsko ploščo štirim padlim vaščanom ter se v skromno zahvalo spomnili pomembnega prispevka, ki so ga prispevali vaščani Bratonec v veličastni NOB. Spominsko ploščo je odkrila KO ZB NOV Beltinci, na svečanosti pa je govoril tajnik občinskega odbora ZB NOV Murska Sobota, soborec in vaščan Štefan Sreš.
Ko je okrožni komite KPS za Prekmurje pod vodstvom svojega sekretarja narodnega heroja Štefana Kovača — Marka na klic KPJ prižgal iskro upora v Prekmurju, je ta vzplamtela tudi v srcih vaščanov Bratonec. Nekateri so se udeležili sabotažnih akcij kakor so: uničevanja napisov za vasi in naselja, uničevanje okupatorjevega premoženja, telekomunikacijskih sredstev itd. Že leta 1941 je okupator začel zapirati ljudi iz Bratonec žrtve njegovih aretacij so bili Erjavec Mihael, starejši in študent Ivan Mujdrica. Vse to pa ni moglo več ugasiti iskre upora, ki je tlela v srcih vaščanov in se od časa do časa razplamtela v plamen. Ta hotenja niso mogli zatreti niti s pomočjo peščice domačih izdajalcev. V letu 1942 se je v vasi ustavil mimogrede tudi prvoborec Vito Kraiger ter imel sestanek z Mujdrica Mihaelom in Sreš Martinom. Vas Bratonci je nudila med vojno varno zatočišče številnim beguncem iz nemške in
madžarske vojske, kjer so lahko dobili ponarejene osebne dokumente in od tu lahko odhajali v partizane v Medžimurje ali pa so tu ostali v varnem zavetju. V Bratoncih je našla mnogo simpatizerjev in pomočnikov tudi skupina Staneta Červiča — Bojana, v Bratonce pa je zanesla pot tudi narodnega heroja Daneta Šumenjaka Mirana. Tu mu je bila preskrbljena civilna obleka in potreben denar za potovanje v Budimpešto, kamor je bil poslan po nalogu Glavnega odbora OF za Slovenijo. Bratonski fantje so prišli v stik z Džemsovim bataljonom, ki je prišel v Prekmurje poleti 1944 leta in skupno z njim pripravljali akcijo za razrušitev proge Murska Sobota — Hodoš.
Prav na današnji dan sta po izdaji padla v roke sovražniku najaktivnejša mladeniča Miška Mujdrica in Martin Sreš, nekaj pred tem pa tudi njun sodelavec Mihael Erjavec — mlajši. V vasi Bratonci je bilo več bunkerjev, kjer so našli varno za-
vetje tudi borci I. Prekmurske čete. Že decembra leta 1944 je bil v vasi ustanovljen vaški odbor OF s sekretarjem Vinkom Belšak ter ustanovljena mladinska organizacija na čelu s hrabro mladinko Anico Erjavec. Aktivnost delovanja vaščanov je čutil okupator, zaradi tega je začel še z večjim terorjem nad vaščani. Zaprte so bile cele družine z otroci in starčki. Toda vsi ti poskusi — pokoriti vas — so propadli in 4. aprila 1945 je v Bratoncih in celem Prekmurju zavladala težko pričakovana svoboda.
Ob tej svečanosti je potrebno, da se spomnimo posebej štirih ubitih vaščanov oziroma umrlih sodelavcev NOB, katerih imena so zapisana na spominski plošči.
Škafar Mihael — Miško, tih in skromen fant se je v celoti predal službi ljudske revolucije. Vključil se je v I. Prekmursko četo. Kot hraber borec je mnogokrat pomagal k uspehu posameznih akcij. Samo spomnimo sc ga iz borbe v Gančanih, ko je s svojo prisebnostjo utiral pot svojim soborcem iz jeklenega obroča. Spominjamo se ga iz Strehovskih goric, Motvarjevskega gozda, Radovec in tudi iz Porabja. Večkrat je hudomušno pristavil, da se njega krogla ne prime. In res, dočakal je svobodo, vendar jo užival le kratek čas, komaj dva meseca, ko je njegovo mlado življenje pretrgala krogla iz puške potuhnjenega fašista.
Mujdrica Mihael in Sreš Martin. O njih ni mogoče govoriti ločeno, ker sta bila neločljiva prijatelja v šoli in
Z odkritja spominske plošče v Bratoncih
v borbi. Bila sta polna idealov, vedno na kolesu od Murske Sobote do Medžimurja. Ko sta se dne 17. oktobra odpravila v Mursko Soboto z najnovejšimi radijskimi poročili za partizansko grupo, ki je bila ta dan pri Brumnovih, ju je po izdaji in umiku iz Murske Sobote prijela beltinska žandarmerija. Aretirali su ju in ker so pri njima našli orožje, odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče smrti — Dachau, od koder se nista več vrnila.
Erjavec Mihael, prav tako mlad fant je bil mobiliziran v madžarsko vojsko. Izkoristil je prvo priložnost in pobegnil ter se vključil v aktivno delo v vasi. Nekega poletnega dne so
se sestali ob Muri Erjavec Mihael in Mujdrica Ivan, ki sta bila začasno na desnem bregu Mure, in Mujdrica Mihael in Sreš Martin. Ob tej priliki so bili zasačeni od madžarskih graničarjev in vsak zase je iskal rešitve. Mhael Erjavec je izbral Muro, katerega ga je pogoltnila v svojih valovih.
Spominsko ploščo, ki so jo odkrili na vaškem domu v Bratoncih, naj bo skromna oddolžitev borcem — mrtvim, toda večno živim borcem revolucije, ki so svoja mlada življenja žrtvovali za to, kar sedaj uživamo.
F. Maučec
2
POMURSKI VESTNIK, 22. OKT. 1964
Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKE ZVEZE DPM RADGONA
Več pomoči organizaciji
Na razširjeni seji občinske zveze društva prijateljev mladine so razpravljali o delu in načrtih DPM in pionirskih organizacij. Prevladovalo je mnenje, da imajo društva premalo pomoči od drugih organizacij, kar velja tudi za Socialistično zvezo, ki ni imela na seji svojih predstavnikov, prav tako so manjkali zastopniki krajevnih društev prijateljev mladine iz Apač, Kapele in Negove.
Za najdelavnejše so ocenili radensko DPM, ki je iskalo razne oblike dela z mladinci zavedajoč se, da je njegova
naloga tudi navezati stike z mladinsko organizacijo. V Radencih tudi že več let razpravljajo o varstvu šolskih otrok, a ta ostaja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal ie pri razpravah.
V letovanje v Banjolah pri Puli je občinska zveza DPM v pretekli sezoni vključila 59 šolskih otrok, medtem ko bodo prihodnje leto otroci letovali v Lovrečiči, kar je predvsem zasluga radgonske počitniške skupnosti, ki je dala v predsezoni svoj dom na razpolago DPM. V mlečnih kuhinjah, ki delujejo po vseh šolah, so povsod v teku akcije za zbiranje ozimnic. Zaradi zvišanja cen prispevkov za malice, so nastale ponekod težave in je bilo treba mnogo prepričevanja, da so se obdržali na sedanji ravni. Na razširjeni seji so sklenili, da bodo takoj začeli s propagandno akcijo in zbiranjem prispevkov za novoletno jelko ter da bodo v najkrajšem času organizirali posebno posvetovanje, ki bo obravnavalo izključno vzgojo in probleme predšolskih otrok.
IKA
S SEJE IDEOLOŠKE KOMISIJE OBČINSKEGA KOMITEJA
Mladinskim uram večjo skrb
Mladinske ure so ena oblika dopolnilnega izobraževanja mladine na šolah. Lani so bile vključene v sestavni del programov šol. Vendar je bilo opaziti da se tovrstna oblika na nekaterih šolah rahlo zapostavlja.
Program mladinskih ur katerega so šole lansko leto prejele, je ideološka komisija sprejela tudi za tekoče šolsko leto, seveda s pripombo, da ga na posameznih šolah dopolnijo s predavanji, ki si jih mladina želi.
Iz analize, katero je izdelala ideološka komisija pri občinskem komiteju ZMS v M. Soboti ob koncu šolskega leta, je razvidno, da so se pri izvajanju mladinskih ur na šolah srečevali z objektivnimi težavami, pomanjkanjem predavateljev, neprimernim časom na urniku.
Ugotovitve, da so mladinske ure na nekaterih šolah že v polnem teku, so narekovale, da je ideološka komisija sklicala posvetovanje mentorjev. Na tem posvetovanju so se predstavniki šol skupno s člani občinskega komiteja. ZM pogovorili o poteku mladinskih ur. Žal se niso posvetovanja udeležili vsi zastopniki šol.
Ker do sedaj ideološko delo skoraj na vseh šolah ni zaživelo tako kot bi moralo, bi bilo potrebno v bodoče mladinskim uram posvetiti več skrbi.
Občinski svet kulturno-prosvetnih društev v Ljutomeru je sklical v preteklem tednu posvetovanje o kulturno-prosvetni problematiki v občini. Tako kot na seji občinske skupščine, ki je nekaj dni prej razpravljala o isti problematiki, je bilo tudi na tem posvetovanju poudarjeno, da gre pri nadaljnjem razvoju in zadovoljevanju kulturno-prosvetnih potreb občanov računati predvsem na bolj aktiven odnos do teh vprašanj s strani delovnih organizacij. Čeprav so popolnoma razumljiva prizadevanja delovnih kolektivov po materialnih vlaganjih v izboljšanje proizvodnih razmer, vendarle ni mogoče iti mimo tega, da v delovnih organizacijah ne bi pričeli posvečati večje pozornosti tudi materialnim pogojem, v katerih živi kulturno-prosvetna dejavnost. Vedno širši obseg socializacije na vasi, kakor tudi zaradi vedno večjega števila zaposlenih v delovnih organizacijah, je nujno potrebno, da je v okviru skupne akumulacije sredstev v družbenem sektorju gospodarstva, iz leta v leto večji tudi delež za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov. Dosedanji proračunski sistem finansiranja kulture ne more zadostiti potrebam, vedno večji delež na ustvarjenem dohodku, ki ostane delovnim organizacijam pa prav tako povečuje tudi materialno odgovornost kolektivov, da sofinansirajo kulturo.
Kako gledajo na ta vprašanja v delovnih organizacijah v ljutomerski občini je pokazala udeležba na posvetovanju. Kljub temu, da so bili klicani na posvetovanje tudi predstavniki kolektivov, je bila udeležba z njihove strani enaka ničli.
Pri Gradu in v Rogašovcih
KONČUJEJO Z GRADNJO STANOVANJ
Štiristanovanjski blok, ki ga gradi obrtno gradbeno podjetje Temelj iz Cankove v Rogašovcih, bo kmalu gotov. Predvidevajo, da bo konec meseca vseljiv.
Dela pri gradnji petstanovanjskega bloka pri Gradu so v zadnji fazi in bo v kratkem vseljiv. Investicije za obe gradnji je dala občina M. Sobota.
Pozornost predvsem vzgoji
Letne konference so v polnem teku. Da bi zvedeli več o sami izvedbi konference ter o vsebini razprav, smo zaprosili predsednika komiteja ZMS v Murski Soboti Gezo Bačiča, da odgovori na nekaj vprašanj.
»Bodo konference v aktivih in organizacijah ZM pravočasno končane in o čem mladina razpravlja?«
»V tistih aktivih, kjer je mladina doma in so pričeli pravočasno s pripravami, bodo konference do 10. novembra končane. Tam pa, kjer je mladina na sezonskem delu, pa bodo konference po občinski konferenci. Predvidevamo, da bo takih aktivov samo okrog ena desetina. Razprave na konferencah so specifične z ozirom na področje, kjer mladina dela. Skrb za člane ZM izbija na površje. Kam po končani osemletki, boš dobil zaposlitev, so ti odobrili štipendijo in o podobnih vprašanjih mladi razpravljajo med seboj, kar je vsekakor korak naprej v vrstah ZM.«
»Kdaj bo občinska konferenca ZM in na čem bo vsebinski poudarek konference?«
»Občinska konferenca ZM bo predvidoma 22. novembra. Vsebinski poudarek konference bo socialistična vzgoja mladih. To nam narekujejo
predvsem razprave na letnih konferencah v aktivih, prav tako pa tudi sama dejavnost mladine in nekateri problemi v zvezi z njo.
Mladina, ki končuje osnovne šole, ne dobi v času šolanja potrebnega znanja, ker so v nekaterih primerih programi togo izdelani in tudi materialne možnosti omejujejo vsestransko dejavnost. Mladina na vasi je več ali manj
prepuščena sami sebi. kar zahteva nenehno izpopolnjevanje v strokovnosti, saj zasebni proizvajalec v proizvodnji nastopa kot enakovreden kooperant.
Tudi nekateri moralni problemi, ki so se zadnje čase pričeli pojavljati, čeprav še ne tako močno, nam narekujejo, da moramo na občinski konferenci spregovoriti o teh vzgojnih vprašanjih.«
NA RAZSTAVI POKRAJINSKEGA MUZEJA V M. SOBOTI
Akvareli in risbe Alojza Eberla
Na predvečer letošnjega občinskega praznika M. Sobote, v petek 16. oktobra, so v prostorih Pokrajinskega muzeja v M. Soboti odprli razstavo akvarelov in risb Alojza Eberla.
Razstavljenih je 42 akvarelov in risb, ki nam iz retrospekcijskega okvira enega stoletja predstavljajo talentiranega in regionalno upoštevanja vrednega akvarelista ter likovnega kronista Alojza Eberla.
Čeprav nimamo na razpolago raziskanih biografskih podatkov, vemo, da se je Eberl rodil 1822 in da je kot vojak in civilist prepotoval velik del Evrope. Tako na bojnih poljanah kakor tudi v kasarniških centrih in vsepovsod drugje je hodil z risarsko mapo v roki in takorekoč strastno upodabljal krajine in ljudi. Kot pripovedujejo, se je zaradi svoje likovne ustvarjalne vneme ki se prav gotovo ni skladala z vojaškim stanom, moral odreči oficirski karieri ter se po krajšem študijskem obdobju slikarstva oprijeti dacarskega posla, da bi lahko svobodneje upodabljal svet okrog sebe do konca svoje življenjske poti 1887. leta. Številni starejši Sobočani se še spominjajo postarane gospe Eberlove. Živela je v Soboti in skozi desetletja s skrbjo in ljubeznijo čuvala dela iz zapu-
ščine likovne ustvarjalnosti Alojza Eberla. Ohranila jih je in tako opravila delo, vredno zahvale.
Alojz Eberl je v glavnem akvarelist. Izmed njegovih akvarelov, ki nosijo na sebi izrazit pečat romantike in ki razodevajo rojenega slikarja ter tenkočutnega komponista barv, naj posebej opozorimo na več pejsažev iz neposredne bližine Sobote ter etnografsko zanimive objekte panonskega okolja. Razstava v Soboti bo odprta do 10. novembra, saj je vredna pozornosti širše javnosti.
Prizadevnosti nekaterih naših osrednjih kulturnih institucij — med katerimi prav gotovo pritiče najvidnejše mesto Pokrajinskemu muzeju v Soboti — gre zahvala, da se tudi Sobota vse šeče in načrtneje vključuje tudi v likovna dogajanja. Ta ugotovitet je toliko prijetnejša ob drugi, vzporedni ugotovitvi, namreč, da v takem delovanju tudi Sobota sama izoblikuje svojo podobo — podobo resničnega središča pokrajine
ob Muri, tako v gospodarskem in kulturnem pomenu — in končno, da se tako približuje ravni tistih slovenskih mest, ki se lahko ponašajo z bogatejšo kulturno tradicijo.
V imenovalec teh prizadevanj se uvršča tudi pričujoča razstava akvarelov in risb Alojza Eberla. Vojak in popotnik, ki je v stoletju pred nami z risarsko mapo v roki prehodil dobršen del Evrope, je sedaj med nami, v svojih delih pričujoč na tej razstavi.
Bolj malo vemo o njem. V teku enega stoletja se je dokajšnje število Eberlovih del verjetno porazgubilo po meščanskih domovih jugozahodne Ogrske in po številnih vmesnih življenskih postajah plodovitega slikarja, katerega opus komajda spoznavamo. Nad 360 ohranjenih Eberlovih del, s katerih je tudi ta razstava zbrisala prah stoletja, pa že dovolj prepričljivo govori o kvalitetah svojega ustvarjalca, ki mu je nekdaj hudo periferna Sobota postala v pravem pomenu besede zadnje prebivališče in delovišče, a razvijajoča se prekmurska metropola prizorišče postumne razstave.
Ob tej prijetni dolžnosti, ko v imenu sveta za kulturo pri občinski skupščini Sobota, odpiram razstavo akvarelov in risb Alojza Eberla, se obenem zahvaljujem organizatorju razstave. Pokrajinskemu muzeju v j Soboti, in vsem sodelavcem, ki so | kakorkoli pripomogli k njeni uresničitvi, in še posebej izražam naše zadovoljstvo ob pozornosti vodstva Mariborske kulturne revije, da smo prav to razstavo iz njenega letošnjega programa lahko uvrstili v spored prireditev 18. oktobra, praznika občine Sobota.
Iz uvodnih besed predsednika sveta za kulturo obč. skup ščine M. Sobota, ob otvoritvi razstave akvarelov in risb Alojza Eberla.
V novo zimo — v novi obleki in novem plašču!
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
V MURSKI SOBOTI:
KONCERT avstrijskih pevcev
Prihodnji ponedeljek bodo v Murski Soboti gostovali pevci iz sosednje Avstrije — člani mešanega pevskega zbora avstrijskih sindikatov.
Zbor, ki deluje na Dunaju, prihaja v M. Soboto v okviru gostovanj po Sloveniji. V svojem koncertnem sporedu ima zbor dela skladateljev Johann Strauss, O. Strauss, Brahms, Lehar, Millöcker in narodne pesmi raznih narodov. Koncert, ki obeta biti lepo kulturno doživetje, bo v ponedeljek, 26. oktobra v dvorani kina »Park« v Murski Soboti.
Prlekija    v objektivu
Foto kino klub Ljutomer bo priredil v počastitev VIII. kongresa ZKJ in Dneva republike 29. novembra I. razstavo amaterjev pod naslovom »PRLEKIJA V OBJEKTIVU«.
Sodelovali bodo vsi foto-kino amaterji iz Prlekije. Za razstavo pridejo v poštev fotografije - motivi, portreti ter črno-beli in barvni filmi posneti le v Prlekiji. Najboljša amaterska dela bodo nagradili.
Na zadnji seji kluba so izvolili poseben odbor za organizacijo razstave, kateri bodo izdelal podroben program prireditve.
sf
Kaj bo s klubi OZN?
V Pomurju so se pred nekaj leti pojavili mladinski klubi OZN. Zelo hitro so se razširili in kmalu so postali ena izmed važnih oblik udejstvovanja mladine. Najbolj delavni so bili klubi na gimnaziji, ESŠ in učiteljišču. Razen teh so uspešno delovali še klubi v G. Radgoni in Rakičanu. Rakičanski klub je bil po sestavi svojega članstva edinstveni primer v Pomurju, saj je v njem delala le kmečka mladina, ki pa je s svojim delom bila vzor vsem ostalim. O uspešnem delu nam priča tudi pohvala Republiškega centra klubov OZN ki so jo rakičanski mladinci dobili pred tremi leti.
Ko so soboško učiteljišče zapustili prvi absolventi, so se klubi OZN razširili tudi na podeželje. Precej novih klubov je bilo ustanovljenih v radgonski občini.
Iz tega lahko vidimo, da je bilo delo klubov OZN v Pomurju v začetku res uspešno. Ko pa nekoliko preanaliziramo sedanje delo klubov OZN, ugotovimo, da na žalost od tistih začetnih uspehov ni ostalo skoraj nič. Klubi OZN na soboških srednjih šolah le životarijo, nič boljši ni položaj tudi na podeželju. Vprašujemo se, kaj je pravzaprav povzročilo tako stanje. Ali mladino res ne zanimajo več sodobni problemi? Ne, vzroke bi morali iskati drugje. Za tako stanje je predvsem kriva nepravilna kadrovska politika. Pred leti niso posvečali preveč pozornosti vzgoji mladinskih kadrov za vodstvo klubov. Klube so vodili predvsem dijaki zadnjih letnikov, ki so se udeleževali seminarjev, ki jih je prirejal Republiški center. Ko pa so tudi ti dijaki zapustili šolo je nastala vrzel, katere posledice se čutijo danes.
Mogoče je za tako stanje tudi nekoliko odgovoren ustanovitelj klubov —- Republiški center, ki je v zadnjem času pretrgal skoraj sleherne stike s posameznimi klubi. Vsekakor bi bila njegova naloga in tudi dolžnost, da od časa do časa kontrolira dejavnost klubov OZN, ter jim pri njihovem delu tudi pomaga.
Končno pa je še en faktor, ki ponekod zaviralno vpliva na uspešno delo. To so mentorji klubov, ki so bili ponekod zelo neprimerno izbrani. Predvsem bi mentorji morali biti tisti ljudje, ki jih zanima sodobna problematika in delo z mladino. Zal pa je takih mentorjev bilo zelo malo, saj so nekateri svoje mentorstvo vzeli le kot nujno zlo. Razumljivo je, da ob takem odnosu kakih večjih uspehov ni moglo biti.
-jak-
Alojz EBERL: Kmečka hiša (risba) — Zgoraj, Pri Murski Soboti (akvarel) — spodaj
POMURSKI VESTNIK, 22. OKT. 1964
3
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 25. OKTOBRA
8.00 Mladinska radijska igra Srba Ivanovski: Čudežna ulica; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
I.	; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Tončka Drobnič: Takrat mu je bilo 15 let; 10.30 Pesmi srbskih partizanov;
11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo lipo; 15.05 Danes popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna: W. H. Temple: Past za moža; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 26. OKTOBRA
8.05	Jutranja glasbena srečanja s pevci in orkestri zabavne glasbe; 8.55 Za mlade radovedneže: Živali v filmu; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.35 Naš podlistek: E. Wallace: Iz avtobiografije: 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Krompir pred vzimitvijo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi — po Bolgariji; 18.45 Svet tehnike; Ing. Viktor Turnšek: Potresna varnost objektov; 20.00 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 22.10 Nočni akordi.
TOREK, 27. OKTOBRA
8.05	Igrajo in pojo vam Veseli planšarji; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Koliko truda in denarja stane šolska malica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Vlado Martelanc: Vpliv toplote in mraza na čebelje gnezdo;
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo: Upornik iz Florence; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra: Henryk Bardijewski: Stopnice; 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 28. OKTOBRA
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb;
9.25	Nekaj domačih za prijetno dopoldne; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Vet. Ivan Mrzel: Kokcidioza pri kuncih;
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo: Kolko truda in denarja stane šolska malica; 16.00 Vsak dan za vas;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 22.10 Nočni akordi.
ČETRTEK, 29. OKTOBRA
8.05	Jutranja glasbena srečanja — s pevci in orkestri zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: Upornik iz Florence; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Aleksej Rainer: Možnosti za stalno zaposlitev sezonskih delavcev preko zime; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas: Od Lamartina do Leopardija; 22.10 Plesna glasba.
PETEK, 30. OKTOBRA
8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico II. oddaja; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jernej Žele: Na Goriškem je spet večje zanimanje za selekcijo živine; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Skrivnostni ključ; 15.45 Novo v znanosti;
16.00	Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza (3).
SOBOTA, 31. OKTOBRA
8.05	Nastop ljubljanskega okteta;
8.25	Melodije za razvedrilo; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo: Skrivnostni ključ; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: ob osnutku sprememb in dopolnitev temeljnega zakona o gozdovih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno« 20.00 »Zrno do zrna pogača — kamen na kamen palača, (Ob svetovnem dnevu varčevanja); 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
 Murska Sobota
Petek, 23. oktobra
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17 00 — 17.15 domača poročila, kronika, obvestila; 17.15 — 17.40 »Vsega po malem, za vsakogar nekaj« (napotki, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40 —
18.00	Oddaja v madžarskem jeziku:
18.00	— 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
Nedelja, 25. oktobra
6.00	— 9.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 9.05 — 10.00 Želeli ste poslušajte — I. del; 10.00 — 11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30
—	12.00 Na valu 202; 12 00 — 12.45 Domača poročila, »V nedeljo opoldne« (naš nedeljski intervju, mali koncert ansambla Vitala Ahačiča, reportaža: »Z mikrofonom med občani« — tokrat obisk v Dobrovniku in vedro kramljanje); 12.45 — 13.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 — 14.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.00
—	15.00 Želeli ste. poslušajte — II. del; 15.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
Torek, 27. oktobra
15.00	— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika, obvestila; 17.15 — 17.25 zabavna glasba, vmes reklame; 17.25 — 17.30 Aktualnosti in novice iz kolektivov; 17.30
—	17.40 Prekmurske in prleške narodne; 17.40 — 18.00 Oddaja v madžarskem jeziku: 18.00 — 23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
Zastareli nazori o kmetovanju ne vodijo nikamor
Obiskali smo pred dnevi Jožeta Lančiča iz Žihlave in Romana Muhiča iz Biserjan. Oba sta izkušena kooperanta obrata za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu v Radgoni. O svojih izkušnjah sta pripovedovala našemu sodelavcu takole:
JOŽE LANCIČ: — Letos se je zadruga Radgona katere član sem, priključila k radgonskemu kombinatu. Ali smo sedaj na slabšem? Ne, vsestransko na boljšem. Cesar nima poslovna enota za kooperacijo ima kombinat. To se je lepo pokazalo ob žetvi, ko so stroji prejšnje zadruge in kombinata skupno opravili veliko delo. Živimo v obdobju, ko naša mladina odhaja v industrijo. Kmetije se izpopolnjujejo s strojno obdelavo, kar zahteva manj napora. Da pa ne gre tako kot bi moralo, pa so pogostokrat krivi tudi zastareli nazori o kmetovanju. Vsakomur je jasno, da sodob-
ni kmet v sodelovanju z obratom za kooperacijo še vedno obstoja, je zadovoljen in ni mu treba trkati na vrata drugih poklicev. Vemo, da socializacija zajema vedno več saj je to svetovna prelomnica. Za zasebnega kmeta je v naših pogojih najboljši izhod, da poenostavi svojo proizvodnjo, da se peča ali z vzrejo bikov, prašičev, perutnine, da prideluje travniška semena in podobno. Pri tem mu nudi obrat za kmetijstvo tudi vso pomoč. Treba se je samo odločiti. Sam sodelujem z kmetijsko zadrugo že vrsto let in moram reči, da sem zadovoljen. —
Dosežena je obojestranska korist
ROMAN MUHIC: — Naš predel je že tak, da se v kmetijski proizvodnji lahko preusmerimo samo v živinorejo. Že leta 1948 sem se pričel specializirati za vzrejo živine — pitanje bikov. Pri zadrugi sem se v začetku posluževal pred-
vsem strokovnih nasvetov. Ko so bili še regresi, sem si uredil gnojiščne jame in silose. Pri vsaki novosti sem bil med prvimi v vasi, in moram reči, da so me nekateri zavoljo tega gledali nekoliko po strani. Seveda sem ob tem, da se pre-
usmerim v živinorejo, mislil tudi na izboljšanje travnikov. Na travnikih sem napravil odtočne jarke, potem pa sem začel gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Največji uspeh se je pokazal z gnojenjem s tomaževo žlindro in z dodatkom kalijeve soli ter dušika. Na tako gnojenih travnikih se je travna ruša bistve-
no spremenila in pridelek se je potrojil. Primerno sem uredil tudi kolobar na njivah. Največ sem zasejal detelje in koruze, ki mi je služila za rejo živine. V letu 1955 sem porabil 1300 kg leta 1963 pa okrog 4000 kg umetnih gnojil na 9 ha obdelovalne zemlje. Stalež živine sem s tem podvojil, tako da imam danes na hektar obdelovalne površine 1,5 glav živine. Krave molznice imam navadno po štiri, nimam pa seveda dovolj telet za vzrejo, zato že nekaj let jemljem teleta pri zadrugi, da jih dopitam. Pri tem imam kot proizvajalec celotni prirastek. Gospodarski učinek doseževa oba: jaz in zadruga. Spočetka sem pital starejšo govejo živino, zadnje čase pa pitam tudi teleta. Letos bom spital 10 do 15 glav goveje živine.
Če iz vsega tega povzamem bistvo, vidim, da je kooperacija za individualne kmetovalce koristna, zato želim sodelovati še naprej. —
Jože Lančič
Roman Miholič
Gornja Radgona
Dobra vinska letina na Janževem vrhu
Vinogradniška-sadjarska enota kmetijskega kombinata Gornja Radgona, Janžev vrh z 38 ha vinogradov, znana po dobrem vinu, je že vsa v znamenju trgatve. Z njo so začeli 1. oktobra, trajala pa bo kakih 10 dni.
Vodja ekonomske enote Mihorič Jože, inženir agronomije, nam je povedal, da so z ozirom na zelo ugodno jesen, trgatev ranih sort za dober teden zavlekli. Ob lepem vremenu pridobijo 0,3 do 0,4 odst. dnevno na sladkorju. Vinska letina je dobra kakovostno in količinsko. Kljub večjim padavinam v poletnih mesecih (maj, junij, julij), ki so povzročile peronosporo, je v vinogradih zelo rodno. Pridelek bo za 30 do 40 odst. večji od lanskega. Lani so na 38 ha pridelali 14 in pol, letos pa računajo na 19 do 20 vagonov vina. Pri rodnih sortah bo znašal hektarski pridelek 80 do
CANKOVSKA ZADRUGA
100 hl, pri ostalih pa 30 do 70 hi. Sladkorna stopnja vinskega mošta znaša pri ranini 20, pri rizvancu pa 18 stopinj, kar je za dobra dva odstotka več kot lani. Nekatere pozne sorte bodo dosegle ob nadalnjem ugodnem vremenu celo 24 stopinj sladkorja. Pridelek pri zasebnih vinogradih je slabši, ker so zamudili drugo škropljenje. Tako bodo imeli nekateri za 50 in celo več odstotkov slabši pridelek.
Ekonomska enota Janžev vrh vsako leto obnavlja vinograde. Že to jesen ali na spomlad bodo na 15 hektarih vinogradov uvedli takoimenovano visoko konstrukcijo, kar bo
omogočilo strojno obdelavo, zaščito rastlin, pocenitev proizvodnih stroškov in zmanjšanje delovne sile. Na nadalnjih 30 ha bodo uvedli enovrstne plantažne nasade.
Razen vinogradov goji ta enota še sadno drevje. Do leta 1970 bodo vzgojili nad 105 ha plantažnega drevja (jabolka sorte delisež), ki bo dalo vsako leto dva do tri vagone kvalitetnega namiznega sadja.
Ika
V Križevcih v Prekmurju so začeli rasti zidovi nove osnovne šole. Za gradnjo so se vaščani potegovali že več let.
S SEJE SVETA ZA TRGOVINO IN GOSTINSTVO V LJUTOMERU
Jeruzalem odprt vso leto
Na zadnji seji Sveta za trgovino, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini Ljutomer so razpravljali o realizaciji planskih obvez v prvem polletju, o kadru v gostinstvu, turizmu in drugem.
Kar se tiče kadra v gostinstvu nastaja občutni problem zaradi fluktuacije teh kadrov. Poudarili so, da bodo morali v gostinstvu temu vprašanju posvetiti posebno skrb. Predvsem gre za skrbnejše štipendiranje in šolanje gostinskih kadrov, s čimer si bodo omogočili dovolj kadra, na katerega so doslej morali računati le iz drugih krajev.
Na seji so razpravljali tudi o turistčinih postojankah in gostinskih lokalih. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno omogočiti, da bo turistična postojanka v Jeruzalemu odprta vedno, a ne samo v poletnih mesecih. V zimskih mesecih
bi lahko uredili smučišča, steze za sankanje in druge športne igre. V ogrevani postojanki pa bi naj dobili topla jedila
GORNJA RADGONA:
in pijače. Telovadna društva, turistično društvo, vodstva šol, sindikalne organizacije, delovni kolektivi in planinsko društvo bi prirejali razne skupinske izlete, športne dneve itd.
sf
Premajhne prodajne zmogljivosti
V Gornji Radgoni so na seji sveta za blagovni promet in turizem med drugim razpravljali o razvoju in problematiki trgovine na področju občine, o trgovskem kadru in o delu službe za družbeno kontrolo cen.
Na podlagi podrobne analize je ugotovljeno, da so prodajne kapacitete in skladiščni prostori na območju občine premajhni in da jih bo treba povečati zlasti v Radgoni, Radencih, Apačah in Vidmu ob Ščavnici. V Gornji Radgoni je edina samopostrežna trgovina preobremenjena. Sklenili so, da je potrebno zgraditi še eno na Spodnjem grisu, kjer ni nobene trgovine, gradilo pa naj bi jo zaradi zdrave konkurence tuje trgovsko podjetje. Menijo, da bi bilo treba kar najhitreje urediti tržnico.
Ko so govorili o težnji po zvišanju cen so ugotovili, da v trgovini na drobno ni bilo opaziti nobenih primerov povišanja cen iz notranjih razlogov. Občinska služba za družbeno kontrolo cen ni v zadnjem času zasledila neupravičenega zvišanja cen, razen pri mesnih izdelkih, ki pa so jih morali na podlagi odločbe tržne inšpekcije znižati na stare cene.	Ika
PO PODATKIH DO SEPTEMBRA
Vsak 26. občan
Promet v soboški občini vedno bolj narašča. S tem, ko se omrežje motornih vozil vedno bolj širi, so potrebe in želje občanov, da opravijo izpit za poklicne voznike ali amaterje vedno večje. V letošnjem letu se je do septembra prijavilo 829 interesentov, ki bi želeli opraviti izpit, ki zahteva ustrezno znanje iz cestno prometnih predpisov in praktične vožnje. Zaradi tega je uspešno opravilo le 94 kandidatov za poklicne voznike od 192 prijavljenih. Za amaterskega voznika pa 447 od 637 prijavljenih.
Zanimiv podatek je tudi ta, da je v soboški občini do sedaj opravilo za poklicne voznike in amaterje izpit okrog 2350 občanov, to se pravi, da ima vsak 26 prebivalec v občini izpit za poklicnega ali amaterskega voznika.
Motornih vozil je nekoliko manj, okrog 1700, zato pride na vsakega 35 prebivalca eno vozilo.
S tem, ko na naših cestah srečujemo vedno več motornih vozil, je nujno, da vsi koristniki cestišč še bolj upoštevajo prometne predpise, ker se bomo le na ta način izognili večjemu številu prometnih nesreč.
S PROSLAVE DRUŠTVA UPOKOJENCEV V MURSKI SOBOTI
Dobili so svoj prapor
Na proslavi društva upokojencev, katera je bila vključena v proslavljanje občinskega praznika, so med ostalimi bili tudi predstavniki občinske skupščine in ostalih družbeno političnih organizacij v Murski Soboti. Slavnosti se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora društva upokojencev.
Uvodni govor je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Šabjan. Čestital je upokojencem za uspehe, ki so jih dosegli pri dosedanjem delu v tako množični organizaciji. Naloge, ki se danes postavljajo pred upokojence, niso male, zato so toliko pomembnejše, če so jih sposobni rešiti.
Podpredsednik občinske skupščine ing. Edo Perhavec je nato razvil prapor. Med ostalim je dejal, da naj prapor predstavlja in simbolizira društvo v javnosti in da bi bile vrste okrog tega prapora trdne In čvrste.
Predsednik republiškega odbora društva upokojencev je čestital članom ob tako pomembnem prazniku in med ostalim poudaril, da se upokojenci res ne nahajajo v najboljšem položaju, da pa naši oblastveni organi delajo na tem, da se bo položaj upokojencev v bližnji prihodnosti zboljšal.
PIJAN JE VOZIL
Dne 15. okt. t. m. ob 24 uri je neopravičeno vzel osebni avto MS 1940 last Zrinski Vinkota iz Rakičana in se z njim odpeljal v smeri Radenec Kustec Ignac, stanujoč v Srednji
Bistrici. Bil je močno vinjen in je zaradi tega v Gradišču pri Tišini zavozil na njivo. Kustec Ignac je bil odpeljan na odvzem krvi. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje.
Uspešno sodelovanje s kooperanti
V cankovski zadrugi imajo v vzreji 280 glav goveje živine od teh 120 telet. Poleg lastne proizvodnje pa ima zadruga zelo dobro organizirano kooperacijo s kmetovalci saj ima v zasebnih stojiščih privezanih kar 200 telet različne starosti.
V zadrugi ugotavljajo, da je zadnje čase dobava telet od zasebnih kmetovalcev padla, ker so teleta privezovali doma zaradi ugodnejših pogojev na tržišču. To stanje se bo zboljšalo z ozirom na nedavne ukrepe, ko se je zvišala cena mleku. Prihodnje leto bodo ugodnejši pogoji za živinorejsko proizvodnjo, ker je bila letos letina krmnih rastlin še posebno ugodna.
Poleg kooperacije v govedoreji ima zadruga tudi sklenjene pogodbe s kmetovalci, ki vzrejajo svinje. Zasebnikom
zadruga dobavlja krmila, še posebno tista, ki jih rabijo pujski, ko so stari nekaj dni. Po sedanjih podatkih ima zadruga v kooperaciji okrog 2 tisoč svinj in so z njimi dosegli lepe uspehe. Proizvajalci so zaskrbljeni zaradi dragih krmil, ki bodo proizvodne stroške zvišale.
Jesenska setev kmetovalcem na tem področju ne dela preglavic. Predvidevajo, da bodo s setvijo ozimin pravočasno končali. Dobršen del površin 235 ha imajo v kooperaciji s kmetovalci. Do sedaj so posejali že 180 ha.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Bogdan Katarina iz Dobrovnika — dečka, Sabotin Gizela iz Gančan — deklico, Feher Marija iz Lendave — dečka, Vinkovič Alojzija iz Veržeja — dečka, Nemec Majda iz Kupšinec — deklico, Grah Marija iz Bakovec — deklico, Utenkar Antonija iz Murske Sobote — dečka, Šojnovič Kristina iz Gibine — dečka, Banfi Helena i/ Murske Sobote
—	dečka, Bratuš Rozalija iz Janževega vrha — dečka, Peršak Ema iz Ljutomera — deklico, Pozderec Marija iz Beltinec — deklico, Pihler Mira iz Razkrižja — deklico. Fartek Terezija iz Martinja — deklico, Huber Emilija iz Gornjih Slaveč — dečka Cis Margareta iz Skakovec — deklico Paukast Margareta iz Pinec
—	deklico, Tot Marija iz Doline — dečka, Kos Marija iz Murske Sobote — deklico, Berden Zlata iz Murske Sobote — deklico, Šeruga Irena iz Fokovec — dečka, Lopert Jožefa iz Bogojine — deklico, Škraban Marija iz Murske Sobote — dečka. Dugar Paula iz Melinec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Karatič Vladimir, strojni tehnik in Markoja Angela, uslužbenka, oba iz Lendave; Čantalo
Anton, delavec in Schmit Katarina, delavka, oba iz Rakičana.
SMRTI
Umrli so: Felbar, roj. Černela Terezija iz Strehovec, stara 23 let; Harba, roj. Kongolič Marija, gospodinja iz Rakičana, stara 57 let.
Z MOPEDOM JE PADEL
V večernih urah je 15. okt. Šarotar Anton iz Murske Sobote vzel brez vednosti lastnika moped in se z njim odpeljal v smeri Beltinec. Ko se je vračal, je padel in se poškodoval. Bil je pripeljan v soboško bolnišnico. Na mopedu je nastala materianla škoda okrog 25 tisoč dinarjev.
Ugotovili so, da je Šarotar Anton vozil brez potrdila o cestno prometnih predpisih.
4
POMURSKI VESTNIK, 22. OKT. 1964
STALIŠČA IN MNENJA KOLEKTIVOV — STALIŠČA IN MNENJA KOLEKTIVOV — STALIŠČA IN MNENJA KOLEKTIVOV
11 din izgube pri kg črnega kruha
Delovni kolektiv »MLINOPEKA«, podjetja za promet in predelavo žit, mlevskih izdelkov in krmil iz Murske Sobote se v zadnjem času ubada z zelo težavnim vprašanjem, ki je zanj pravzaprav tudi eno ključnih vprašanj gospodarjenja, kajti računica podjetja kaže:
—	da imajo pri enem kilogramu črnega ali mešanega rženega kruha, ki ga spečejo v lastnih pekarnah (Murska Sobota in Gornji Petrovci) nič manj kot 11 dinarjev izgube;
—	da bo znašala predvidena izguba pri vsej količini kruha te vrste, ki ga bodo spekli letos v lastnih pekarnah, okrog 4,5 milijona dinarjev, kar pomeni
— da si pekarna dejavnost v okviru podjetja ne bo zagotovila niti osebnih dohodkov za svoje zaposlene, da sploh ne omenjamo obveznosti podjetja pri vračanju anuitet za to dejavnost. Samo v I. polletju imajo namreč v tej dejavnosti nepokritih osebnih dohodkov za 1 milijon 400 tisoč dinarjev.
DVAKRAT BOLEČ PROBLEM
V podjetju se dobro zavedajo, da gre pri tem za dvakrat boleč problem: podražitev te vrste kruha bi namreč močno prizadela potrošnike, kar je nesporno dejstvo, toda kolektiv kljub temu dejstvu ne more mimo svoje gospodarske računice, ki že vnaprej kaže tolikšno izgubo v svoji pekarski dejavnosti. Ob tej izgubi se je kolektiv že večkrat resno zamislil. Ko so namreč v organih delavskega upravljanja sprejemali statut delovne organizacije, soupravljalci izrazili resne dvome o umestnosti 100. člena, ki govori o ukrepih za zagotavljanje rentabilnosti gospodarjenje
Surovina
Kvas
Sol
Sladkor
Olje
Mleko v prahu Marmelada Rozine Premog
Prevoz premoga
Usluge za pospravljanje premoga
in nadaljnjem razvoju podjetja kot celote in njegovih posameznih dejavnosti. Sedanje stanje v pekarski dejavnosti podjetja je namreč očitno v nasprotju z intencijami tega člena.
Zakaj?
Bistvo problema je v stroških peke kruha, ki se niso spremenili vse od 4. oktobra 1962. Enotne stroške za peko kruha je prej odobraval okrajni ljudski odbor, po novem pa so za to pristojne občinske skupščine. Ob tem, ko doslej ni prišlo do pripoznanja zvišanja pekovskih stroškov, pa so se v tem obdobju znatno podražile surovine, ki so zajete v stroške pečenja. V ilustracijo nekaj primerov:
Cena	Cena
4. okt. 1962	20, okt. 1964
kg	kg
245 din	305	din
45 din	53,5	din
161,8 din	221	din
275 din	346	din
155 din	260	din
240 din	410	din
270 din	330	din
4,30 din	5,00	din
0,60 din	0,80	din
Na uro	Na	uro
250 din	430	din
V tem obdobju so se povečali osebni dohodki zaposlenih za okrog 33 odst. rabat, ki ga dajejo trgovski mreži, pa je narasel za 30,43 odst., kar je še poslabšalo položaj, ker je rabat zajet v odobrene stroške pečenja.
ŠE DALEČ
OD EKONOMSKIH CEN
V podjetju so zavoljo izredno neugodnega finančnega položaja pekarske dejavnosti že sestavili ustrezne predloge za podražitev obeh vrst kruha. Predlagana podražitev pa je seveda še daleč od ekonomskih cen kruha, saj so upoštevali zgolj akutno potrebo po pokritju osebnih dohodkov zaposlenih v tej dejavnosti in obveznosti v obliki odplačila anuitet, kar pomeni, da bo ta dejavnost tudi ob sprejetju tega predloga še nadalje ostala brez vsakršnih skladov za razširjeno reprodukcijo in morebitne investicijske naložbe, ki pa bodo v prihodnosti nedvomno postale aktualne.
Prav zaradi slabe akumulativnosti te dejavnosti je namreč podjetje že moralo prevzeti preskrbo prebivalstva cankovskega območja s kruhom, saj je tamkajšnji zasebni pek odpovedal obrt. Podjetje že sedaj vlaga precejšnja sredstva v modernizacijo obstoječe pekarne v Murski Soboti, čez nekaj let pa bo zmogljivost sedanje pekarne občutno premajhna in bo potrebno začeti z gradnjo še enega pekarskega obrata v M. Soboti.
Mimo tega težijo v podjetju za tem, da bi tudi gospodarjenje prodajaln kruha v mestu spravili v sklad z gospodarjenjem ostale trgovine. To pomeni, da bi si tudi te prodajalne formirale osebne dohodke in pokrivale poslovne stroške z določenim rabatom, kar je tudi edino gospodarno. Razen tega pa so prodajalne kruha najslabše urejene v M. Soboti, toda dejavnost je brez sredstev za njihovo modernizacijo.
Velike težave pa imajo tudi z novimi kadri za to dejavnost. Ob taki situaciji so primorani obstoječi kader tudi primerno stimulirati (naj mimogrede omenimo, da ga plačujejo izključno po delovnem učinku), sicer bi še ta fluktuiral v druge gospodarske panoge. Naj omenimo, da je izredno težko dobiti za to gospodarsko dejavnost vajence z dokončano osnovnošolsko obveznostjo. Letos niso mogli dobiti kljub razpisu niti enega vajenca s tem izpolnjenim pogojem.
PROBLEM JE POTREBNO ČIMPREJ REŠITI
Kot smo omenili, že obstajajo ustrezni predlogi za podražitev črnega in mešanega rženega kruha, katere je podjetje že posredovalo pristojnim republiškim gospodarskim organom. Kaže pa, da so predlogi, podani za rešitev tega problema za vso pekovsko dejavnost v naši republiki, predmet dokajšnjega zavlačevanja.
Opisano stanje — tudi skozi prizmo gospodarjenja podjetja »Mlinopek« v Murski Soboti — pa je takšno, da nujno zahtevo čimprejšnjo rešitev tega problema, saj so z njim omajani v pekovski de. javnosti osnovni temelji gospodarjenja in upravljanja.
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
Javno žrebanje
Ob 40-letnici svetovnega Dneva varčevanja smo pripravili nagradno žrebanje. Pri žrebanju bodo sodelovali vlagatelji Komunalne banke Murska Sobota, ki so že ali pa bodo do 31. oktobra 1964 vložili na hranilno knjižico vsaj 50.000 dinarjev, vezanih na enoletni odpovedni rok.
Vlagatelji z višjimi hranilnimi vlogami bodo sodelovali pri žrebanju z več ustreznimi žrebnimi lističi.
JAVNO ŽREBANJE NAGRAD 2. NOVEMBRA 1964 OB 12. URI V KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA.
NAGRADE:
2 tranzistor-radiia, električni sokovnik, mikser, 2 brivska električna aparata, 3 ročne ure, 2 potovalni torbi, 2 usnjeni aktovki in 2 električna likalnika.
SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI IN LJUTOMERU.
Kmetijske zadruge in lastniki motornih vozil!
Delovni kolektiv podjetja »AGROSERVIS« iz Murske Sobote vas obvešča, da je z 10. oktobrom 1964 prevzel bivši obrat »Agroservis« KZ Petrovci.
Redno poslovanje tega obrata se je pričelo 12. oktobra 1964. Obrat posluje vsak dan od 7. do 15. ure.
Priporoča se podjetje »AGROSERVIS« M. Sobota
KB MARIBOR: REFERENT ZA RADGONO
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij KOMUNALNE BANKE MARIBOR razpisuje delovno mesto
referenta blagajne in likvidature v ekspozituri Radgona
Pogoj: srednja šola z 2-letno prakso.
Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Komunalna banka Maribor, Orožnova 2 ali Komunalna banka Maribor — ekspozitura Gornja Radgona, Partizanska 17.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBIŠČITE KOLIŠČE »BOBRI« NA ROKAVU MURE PRI DOLNJI BISTRICI
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 23. oktobra — Severin Sobota, 24. oktobra — Rafael Nedelja. 25. oktobra — Darija Ponedeljek, 26. oktobra — Lucijan Torek, 27. oktobra — Sabina Sreda, 28. oktobra — Simon Četrtek, 29. oktobra — Ida
d e žurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA M. SOBOTA
23.	oktobra — dr. Mejačeva
24.	oktorba — dr. Lopert
25.	oktobra — dr. Lopert
26.	oktobra — dr. Gregorčeva
27.	oktobra — dr. Vlajeva
28.	oktobra — dr. Rousova
29.	oktobra — dr. Lopert
KINO
MURSKA Sobota — 23. in 25. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »RAZBITINE LADJE MARY DEARE«. 26. in 27. oktobra italijanski film: »SALVATORE GULIANO«. 28. in 29. oktobra slovenski film »TRIGLAVSKE STRMINE«.
GORNJA RADGONA — 24. in 25. oktobra italijanski barvni kinemaskopski film: »SAMSON PROTI NASILNEŽU«. 28. in 29. oktobra angleški film: »ČAS BREZ USMILJENJA«.
LENDAVA — od 23. do 25. oktobra italijanski kinemaskopski film: »MAŠČEVALEC DRAKUT«. 27. in 28. oktobra jugoslovanski film: »NASILJE NA TRGU«.
LJUTOMER — 24. in 25. oktobra sovjetski barvni film: »KAMENITI CVET«. 28. in 29. oktobra japonski film: »ŠAMPION IN PLESALKA«.
SLATINA RADENCI — 24. in 25. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »OBSEDENA ŽENSKA«. 29. oktobra francoski film: »GREH MLADOSTI«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 24. in 25. oktobra angleški film: »DOKTOR IN LJUBEZEN«. 28. oktobra domači kriminalni film: »MINUTA ZA UMOR«.
BELTINCI — 24. in 25. oktobra angleški film: »OKUS PO MEDU«.
ČRENSOVCI — 24. in 25. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »LADY MACBETH.«
ŠALOVCI — 24. in 25. oktobra francosko-italijanski kinemastopski film: »UGRABITELJ SABIJANK«.
BUČKOVCI — 25. oktobra francoski film: »ČRNI ORFEJ«.
VERŽEJ — 24. in 25. oktobra italijanski barvni kinemaskopski film: »RIMSKA SUŽNJA«.
PRODAM
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, ugodno prodam. Ogled vsak popoldne od 14. do 16. ure pri Jožetu Podlesku, Lendavska 15/II (Vüjcov blok) v Murski Soboti.
M-798
      PEKOVSKO PEC, parno, ugodno prodam. Nikolaj Kuzma, pekarna. Cankova.
M-799
gostinsko podjetje
zvezda
m. sobota
PREKMURSKE KOLINE S KRVAVICAMI IN BUJTO REPO zalijte s pristno domačo kapljico
— V SOBOTO IN NEDELJO
v Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti Priporoča se vam kolektiv gostinskega podjetja »Zvezda« Murska Sobota
SPALNICO, kompletno, štedilnik, harmoniko, 32-basno, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Celec, Razlagova 2, Murska Sobota.
M-800
GRADBENO PARCELO prodam. Poizvedbe v gostilni »Grozd« »Titova 41, Murska Sobota.
M-801
DROBILEC za zrnje (Šarotar) na motorni in ročni pogon prodam. Anton Prelog, Veržej.
M-802
MOTORNO KOLO DKW, 175 ccm. letnik 1957, prodam. Stari trg 2, Ljutomer.
M-804
KOLIŠČE »BOBRI« vsak dan domače specialitete: poleg prekmurskih kolin z bujto repo tudi piščanci, fazani, pečeni odojki itd. Točijo domača vina vseh vrst in poreklov. Ob sobotah in nedeljah plesna glasba. Posebne sobe za zaključene družbe.
  zaposlitve
OSKRBOVALCA ŽIVINE zaposli Vinogradniško gospodarstvo Kapela p. Radenci. Družinsko stanovanje na razpolago.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k tričlanski družini za pomoč v gospodinjstvu in za čuvanje otroka v dopoldanskem času. Milan Pečar, Erjavčeva 14, Koper.
M-803
GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje začetnico, sprejme štiričlanska družina. Pišite na naslov: Kranjec, Jakšičeva 14, Ljubljana.
M-807
      čestitke
NA PRAVNI FAKULTETI JE DIPLOMIRAL JANEZ NOVAK. ČESTITAMO! ČLANI KŠP.
Krajevna skupnost Murska Sobota:
novi sodelavci
KRAJEVNA SKUPNOST V M. SOBOTI razpisuje prosta delovna mesta:
1 ) direktorja podjetja z raznimi strokami 2) dveh mizarskih pomočnikov
Pogoji: pod 1) visoka kvalifikacija, večletna praksa in poznavanje raznih strok; pod 2) kvalificirani mizarski pomočnik.
Osebni prejemki po pravilniku in po učinku.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest.
Tečaj za dopolnilno osnovnošolsko izobraževanje
ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA RAZNE STROKE V MURSKI SOBOTI bo pričel v novembru 1964 s tečajem za dopolnitev osnovnošolske izobrazbe za vse učence, ki so dokončali sedem razredov osnovne šole in se po uspešno dokončanem tečaju želijo izučiti v enem izmed naslednjih poklicev: KROJAČ — ŠIVILJA — MIZAR — ZIDAR Rok prijave je do 31. oktobra 1964.
PREDSTAVLJA SE VAM ZDRUŽENJE KMET. PROIZVAJALCEV IN PREDELOVALNE INDUSTRIJE S SEDEŽEM V M. SOBOTI
V okrajnih obzorjih
Združenje je delovalo do Novega let asamo na območju Pomurja. Njegova poslovna naloga je ibla in je še sedaj, da oskrbuje svoje članice — kmetijske gospodarske orgnaizacije — z reprodukcijskim materialom in zagotavlja plasman proizvodov svojih člnic na tržišču — z direktnim dobavljanjem in pošiljanjem potrošnih dobrin večjim in manjšim potrošnim središčem. Do tedaj so bile članice Združenja vse kmetijske gospodarske organizacije v Pomurju.
Po združitvi okrajev v Sloveniji pa se poslovno območje Združenja začne širiti; predvidoma bo sčasoma zajelo teritorij celotnega mariborskega okraja, saj je sedaj včlanjenih v Združenje od skupno 40 kmetijskih gospodarskih organizacij v okraju že trideset, članice namreč ugotavljajo, da imajo velike koristi od enotnega nastopanja na tržišču, zato se nove članice še venomer vključujejo v Združenje.
Združenje je v lanskem letu povsem zadostilo potrebam svojih članic. Ob spomladanski setvi — pri dobavi gnojil, strojev in ostalih proizvodnih sredstev, pa s pravočasnim zagotavljanjem semenskega krompirja. Pri lanski jesenski setvi je bilo dovolj gnojil in semenskega blaga. Letos bodo
prejele kmetijske gospodarske organizacije skupno 60 vagonov semenskih žit v lastni proizvodnji in kooperaciji članic, od te količine pa odpade v delež Združenja okrog 130 ton semenskih žit. V prihodnjem letu pa bo Združenje predvidoma zagotovilo s pogodbami svojim članicam okrog 45.000 ton umetnih gnojil — domačih in uvoženih. V okraju bo znašala skupna potreba pri umetnih gnojilih okrog 98.000 ton; v primeru, da se bodo včlanile v Združenje vse kmetijske organizacije v okraju, da bodo tako s plasmanom umetnih gnojil od industrije do njih brez posrednika dobile vrnjenih skupno 75 milijonov din, kar je vsekakom pomembna prednost.
Zaradi plasmana proizvodov svojih članic je Združenje po-
vezano s 105 gospodarskimi organizacijami in podjetji za preskrbovanje mest širom po Jugoslaviji, pa še z 22 industrijskimi podjetji za predelavo.
Letos je dokaj kritičen problem na tržišču s krompirjem. Kritičen predvsem v odnosu do kupcev, ki so že spomladi sklenili pogodbe za izdobavo krompirja po določenih cenah. Glede na menjajoč se plasman in proizvodnjo krompirja so namreč kupci brez pogodb s svojimi ugodnejšimi ponudbami vplivali na zvišanje cen krompirju, temu pa so v dokajšnji meri botrovale tudi razne agencije, ki so ob vsakokratni ponudbi nudile drugačne pogoje. Tako je Združenje bilo primorano, da kupcem s pogodbami ponudi povišanje cen krompirju, kar so nekateri kupci tudi akceptirali. Toda ob letošnji situaciji ostane vprašanje sklepanja pogodb za prihodnje leto odprto; zanesljivost teh pogodb je bila namreč letos, vsaj kar zadeva cene, resno ogrožena in zato je težko predvideti, kako v bodoče urediti plas-
man krompirjevih viškov na domačem tržišču.
Združenje se že pripravlja na sklepanje ustreznih pogodb za nabavo reprodukcijskega materiala v letu 1965. Kmetijska služba pri Združenju pripravlja proizvodni načrt za posamezne tržne viške s predlogom, da se v ta načrt vključijo tudi potrebe po semenih vseh vrst kmetijskih pridelkov. Tako hočejo pravočasno zagotoviti svojim članicam ugoden plasman njihovih pridelkov na domačem tržišču, potrošnikom v industrijskih in potrošniških središčih pa nemoteno in pravočasno preskrbo s temi dobrinami.
Kolišče BOBRI na rokavu Mure pri Dolnji Bistrici — turistična postojanka, kjer se lahko tudi v tem času ugodno okrepčate in prijetno zabavate. Obisk te postojanke še posebno priporočamo lovcem in ribičem!
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje -- Naročniški in oglasni oddelek; Murska Sobota. Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 22. OKT. 1964
5
Ves LOVSKI in RIBIŠKI material
USNJENE VETROVKE BUNDE, za motoriste in šoferje
Toplo se priporoča kolektiv prodajalne »LOVEC« v Grajski ulici.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA
USPEH BOREJCEV
V nadaljevanju prvenstva v občinski nogometni ligi Murska Sobota so dosegli uspeh nogometaši Borejec, ki so igrali neodločeno z moštvom Vrelca. Zelo vroče je bio tudi srečanje na Tišini, kjer so zmagali nogometaši iz Dokležovja. Srečanje med Ljutomerom n Križevci 3:0 brez borbe.
Rezultati: VI. kolo:
Borejci : Vrelec 4:4 Ljutomer : Križevci 3:0 Tišina : Dokležovje 3:4 Tabela
Ljutomer	6	6	0	0	37: 5	12
Dokležovje	6	4	1	1	23:11	9
Vrelec	6	3	2	1	17:17	8
Tišina	6	2	0	4	14:19	4
Borejci	6	1	1	4	7:32	3
Križevci	6	0	0	6	3:17	0
OKRAJNO STRELSKO TEKMOVANJE JŠI
MLADINCI IN ČLANICE TRETJE
Pred kratkim je bilo v Mariboru okrajno strelsko tekmovanje v okviru JŠI, katerega se je udeležila tudi ekipa mladincev, članic in članov občine Murska Sobota. Na tekmovanju sta bili zlasti uspešni ekipi mladincev in članic, ki sta zasedli tretje mesto, medtem ko so bili člani peti. Mladinci so dosegli 752 krogov, najboljši med njimi je bil Peček z 218 krogi, članice 865 krogov, najboljša Bagari 234 kroge ter člani 806 kro-
gov, najboljši med njimi Drvarič z 19 krogi.
SREDNJE ŠOLSKO ROKOMETNO PRVENSTVO
ESŠ PRI MLADINCIH, SŠTV PRI MLADINKAH
V Murski Soboti je bilo te dni srednješolsko prvenstvo Pomurja v rokometu, na katerem je nastopilo skupno 14 ekip, od tega 8 ekip mladincev ter 6 ekip mladink. Najzanimivejše je bilo vsekakor srečanje mladink. Ekipe so bile precej izenačene, saj so morali igrati kar tri podaljške.
Pri mladincih je bila najboljša ekipa ESŠ, ki je v finalu premagala SŠTV, pri mladinkah pa SŠTV, ki je v odločilnem srečanju premagala SKŠ. Rezultati: mladinci: SŠTV : TSŠ 6:5, Sloga : Ljutomer 8:5, ŠZD : Elan 7:11, ESŠ : SKŠ 18:4, SŠTV : Sloga 10:6, Elan : ESŠ 4:5, SŠTV : ESŠ 6:15. Mladinke: ESŠ : SŠTV 3:4, Sloga : ŠZD 6:2, Elan : SKŠ 4:5, SŠTV : Sloga 6:1, Slvga : SKŠ 3:5, SKŠ : SŠTV 4:5.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
SVOBODA:SOBOTA 4:4 (3:0)
V prvenstveni tekmi SNL so nogometaši Sobote v nedeljo nastopili v Ljubljani in igrali s tamkajšnjo Svobodo neodločeno 4:4 (3:0). Za Soboto sta dosegla gole Maučec 3 ter Horvat II enega. Sodnik Milivojevič iz Kopra — slab.
Po dobri igri Sobote predzadnjo nedeljo proti Rudarju iz Trbovelj, so pristaši Sobote več ali manj pričakovali uspeh Sobote tudi v srečanju s Svobodo v Ljubljani. Takoj po sodnikovem žvižgu je sicer Sobota ostro napadla in imela dve zreli priložnosti za gol, katere pa napadalci niso izkoristili. Toda domačini so v pičlih dveh minutah igre, po grobi
napaki obrambe Sobote dosegli vodstvo 2:0, katero so v nadaljevanju povečali še na 3:0. Po visokem vodstvo Svobode in slabi igri Sobote v prvem polčasu najbrž nihče ni pričakoval, da bo Sobota odnesla točko iz Ljubljane. To še tembolj ne, ker je bil pri stanju 4:2 za domačine iz igre izključen napadalec Sobote Miloševič in Sobota je nadaljevala z 10 igralci. Toda Sobota je napravila pravi podvig. Čeprav z igralcem manj, je pričela nevarno napadati na vrata domačinov in popolnoma razbila obrambo Svobode. V treh minutah je dosegla dva lepa zadetka in s tem dragoceno točko. Z malo več sreče pa bi Sobota lahko tudi zmagala, saj je v zadnjih minutah igre Glažar zamudil izredno priložnost, da doseže zmagoviti gol. Sodnik Milivojevič iz Kopra ni bil kos nalogi in je prestrogo izključil iz igre Miloševiča, ko je ta ostro startal na domačega branilca, medtem ko malo prej ni niti opominjal igralca domačinov, ko je ta naredil zelo grob prekršek nad Miloševičem.
Prihodnjo nedeljo igra Sobota z Ilirijo iz Ljubljane.
F. Maučec
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SVOBODA : SOBOTA 10:1 (4:1)
Mladinci so v srečanju s Svobodo doživeli pravo katastrofo, saj so prejeli kar deset golov. Čeprav je rezultat previsoko izražen, je treba poudariti, da so mladinci Sobote tokrat zaigrali izredno slabo ter premalo borbeno, močno pa se je odrazila odsotnost Baranje.	
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
NAFTA : PAPIRNIČAR 2:2
(1:1)
Nogometaši Nafte so tokrat zaigrali izredno slabo in razočarali okrog 300 gledalcev. Po dveh zaporednih zmagah Nafte v gosteh je malo kdo računal, da bodo nogometaši iz Radeč odnesli točko iz Lendave. Toda to se je zgodilo prav zasluženo. Sama igra je bila na nizki tehnični ravni, nepovezana, igralci obeh moštev pa so mnogo grešili. V prvem polčasu je bila sicer Nafta v rahli terenski premoči, vendar le do kazenskega prostora in kljub številnim priložnostim samo enkrat potresla mrežo Papirničarja. Gostje iz Radeč so igrali izredno požrtvovalno in ostro, včasih grobo. V 72, minuti igre je zelo dobri sodnik Bojnec iz Murske Sobote izključil iz igre napadalca Papirničarja Frsela, ker je ta knokautiral srednjega krilca Nafte Bačija. Za Nafto sta bila uspešna Gobec in Kulčar.
GRAFIČAR : RUDAR 1:2 (1:2)
Moštvo Grafičarja je doživelo poraz na svojem igrišču, čeprav ni igralo podrejene vloge. Že v drugi minuti je Tinev dosegel vodstvo, katero pa so gostje iz Velenja kmalu izenačili. Nato so se napadi obojestransko menjavali. V 40. minuti so gostje izkoristili napako obrambe Grafičarja in prišli v vodstvo z 2:1. Rezultat je ostal nespremenjen. Čeprav so bili gostje tehnično boljše moštvo, so domačini igrali borbeno, vendar niso imeli v svojih vrstah strelca in tako sta obe točki odšli v Velenje. Pred okrog 150 gledalci je sodil Rep iz Maribora.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA VERŽEJ PREMAGAL BELTINCE
V osmem kolu pomurske nogometne lige sta bili doseženi dve presenečenji. Veržej je nepričakovano premagal Beltince v gosteh, Bakovci pa Turnišče. V ostalem so Radgona, Gradbenik in Sobota B zabeležile vioske zmage, medtem ko sta se ekipi Bogojine in Pušče razšli z neodločenim rezultatom.
Rezultati VIII. kola:
Beltinci : Veržej 2:4 Turnišče : Bakovci 2:4 Bogojina : Pušča 0:0 Radgona : Brazda 5:2 Gradbenik : Šalovci 5:1 Sobota B : Puconci 7:4
Tabela
Gradbenik	7	6	0	1	35: 9	12
Bakovci	7	6	0	L	22:14	12
Beltinci	8	5	0	3	31:17	10
Puconci	6	4	0	2	13:12	8
Veržej	7	3	1	3	27:18	7
Radgona	7	3	1	3	23:22	7
Turnišče	7	3	0	4	11:13	6
Bogojina	8	2	2	4	19:32	6
Brazda	8	2	1	5	17:22	5
Pušča	7	1	1	5	4:23	3
Šalovci	6	1	0	5	5:25	2
Izven konkurence
Sobota B	6	4	1	1	19:15	9
Madžarska strelska ekipa v Murski Soboti
Madžarski strelci v M. Soboti
V počastitev praznika občine Murska Sobota je bilo v soboto in nedeljo na strelišču v Murski Soboti meddržavno strelsko tekmovanje med reprezentanco Vaš Megye iz Madžarske in reprezentanco Murske Sobote. Svečane otvoritve so se udeležili tudi predsednik OZTK Maribor tov. Posega, sekretar OSO Maribor tov. Žirovnik, tajnik občinske skupščine tov. Vinčec in drugi.
Nastopile so ekipe mladincev, članov in članic. Člani in mladinci so se pomerili v streljanju z MK puško serijske izdelave v trostavu, članice pa za mali olimpijski meč. Madžarski strelci so imeli svoje boljše moči v mladincih, ki so z 822 krogi zasedli prvo mesto, medtem ko so mladinci Murske Sobote zbrali 789 kro-
gov. Najboljši posameznik je bil Scheffer (Vaš Megye )z 237 krogi pred Pečekom (Murska Sobota) 220, Lončarjem (M.S) 210 krogov itd. Zelo izenačeni sta bili ekipi članic, saj je Murska Sobota zmagala z enim samim krogom. Tekmovalke Murske Sobote so zbrale 946, Madžarske pa 945 krogov. Najboljša posameznica je bila Hanzl (Vaš Megye) z 268 krogi pred kolegico Csaki z 258 in Sapačevo (M. S.) 253 kroge itd. V tekmovanju članov so nadmočno zmagali strelci iz Murske Sobote z 939 krogi, gostje pa so zbrali 803 kroge. Najboljši posameznik je bil Turner M. S.) z 251 krogi pred svojima tovarišema Bagarijem 247 in Drvaričem 244 kroge. Kiralijem (Vaš Megye) 231 itd. V skupni razvrstitvi je zmagala Murska
Sobota z osvojenimi 2674 krogi, ter prejela pokal občinske skupščine, kot pokrovitelja. Ekipa Vaš Megye pa je zbrala 2570 krogov.
To je bilo prvo srečanje madžarskih in pomurskih strelcev in je dobro uspelo, hkrati pa bil storjen prvi korak za tesnejše sodelovanje med športniki dveh sosednjih držav.
Po končanem tekmovanju smo zaprosili vodjo madžarskih strelcev in podpredsednika županijske športne zveze iz Sombathelja, da nam pove svoje vtise s prvega srečanja pomurskih in madžarskih strelcev, Ištvana Nemeta. Njegov odgovor je naslednji:
Prvo naše srečanje je bilo na vabilo strelcev iz Murske Sobote, kateri poziv smo z veseljem sprejeli. Naša ekipa je bila sestavljena iz 5 strelcev iz Monoštra ter 7 strelcev iz Področja Sombathelja. V imenu vseh lahko povem, da je bilo to srečanje zelo koristno in se moram zahvaliti v prvi vrsti SZS. da je sploh prišlo do tega srečanja. Naša ekipa se je v vaši sredini zelo dobro počutila, posebno pa so nam bili dragi sprejemi v Kotoribi, Lendavi, sploh pa v Murski Soboti. Najdražji pa seveda sprejem pri predsedniku občine Murska Sobota tov. Lajnščaku.
Zato se ob tej priliki v imenu strelcev iz Sombathelja in Manoštra za vse tople in športne ter tovariške sprejeme iskreno zahvaljujem. Kar se tiče samega tekmovanja, smo z naše strani zadovoljni, saj od naših strelcev, ki še nimajo mednarodnega izkustva, nismo več pričakovali. Upam pa, da je bilo naše srečanje zelo koristno ne samo na športnem področju, temveč tudi za tesnejše sodelovanje dveh sosednjih prijateljskih narodov. Kar se tiče naše športne zveze, mi želimo, da se taka srečanja tudi v bodoče razvijajo tudi na področju ostalih športnih panog. Predlagali bodo županijski športni zvezi, da naj tudi z njihove strani začnejo organizirati taka srečanja Nasvidenje v Sombathelju, leta 1965.
F. Maučec
PETER JUTERŠNIK
SOBOTA NI USPELA V KVALIFIKACIJAH
Pomurski košarkarski prvak za leto 1964, ekipa Partizana iz Murske Sobote se je v soboto in nedeljo udeležila kvalifikacijskega turnirja za vstop v II. republiško ligo, ki je bil v Litiji. Žal ekipa ni nastopila kompletna, kar se je izrazilo zlasti drugi dan turnirja, ko so igralci postali utrujeni in se poškodovali, za katere pa ni bilo mogoče najti zamenjav. Čeprav se ekipa ni uvrstila v II. republiško ligo, je zapustila dober vtis in osvojili tretje mesto z zmago nad ekipo Slovenske Bistrice. Rezultati: Sobota : Slovenska Bistrica 83:34, Litija : Sobota 89:44 in Prebold : Sobota 70:25. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: Prebold 4, Litija 4, Sobota 2 ter Slovenska Bistrica 2 točki.
P. J.
PRIPRTI ZARADI VINJENOSTI
Prejšnji teden je bilo priprtih do iztreznitve več oseb, ki so v javnem življenju povzročali nered: Bencak Leopold iz Rakičana — delavec, Sukič Emil iz Murske Sobote — natakar, Sapač Aleksander iz Predanovec, Kučko Jože iz Murske Sobote, Oršoš Ivan iz Podturna, Kozek Franc iz Rakičana, Nemec Ivan iz Murske Sobote, Opec Alojz iz Rakičana, Podlesek Drago iz Držimurca, Dodlek Drago iz Murske Sobote in Dodlek Marija iz Varaždina.
Vse natakarje, ki so zgoraj imenovanim dajali alkoholne pijače še potem ko so bili opiti, opozarja postaja ljudske milice v Murski Soboti, da so predlagani sodniku za prekrške.
Z rokometnega srečanja med Beltinci in Ormožem
Rokometaši Beltinec v vodstvu
Novo s knjižnih polic:
Dostojevski: Zločin in kazen; Roland Penrose: Picaso; Pregelj: Zbrano delo, IV. zvezek;
František Švanter: Življenje brez konca;
Ferdinand Sauerbruch: Zaton velikega kirurga;
Bredel: Očetje, Sinovi, Vnuki (trilogija)
Prejeli smo nove gramofonske plošče: Poletna noč. Perovič, Meksikanske pesmi in druge.
Za naročila se priporoča »Dobra knjiga« Murska Sobota.
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA
MTT : BELTINCI 11:12 (6:7)
V sedmem kolu štajerske rokometne lige so nas zopet razveselili rokometaši Beltinec, ki so prinesli dragoceni točki iz srečanja z MTT v Mariboru in zaradi poraza vodečega Ormoža prevzeli vodstvo na tabeli.
Srečanje v Mariboru je bilo nadvse zanimivo, saj sta bili ekipi skozi celo tekmo izenačeni in je eno ali drugo moštvo prišli v vodstvo samo z enim golom. Kljub temu so bili Beltinčani v finišu uspešnejši in zmagali.	Beltinci:	Horvat,	Kovač	4,
Balažic 2, Klemenčič, Miholič 2, Števančec 3. Kovačič 1, Šraj.
Sodil je Brumen iz Maribora.
Tabela
Beltinci	6	4	2	0	100:	72	10
Ormož	6	4	1	1	112:	82	9
Kovinar M. 6	3	2	1	69:	59	8
Fužinar	6	3	1	2	90:	89	7
Drava	6	3	0	2	79:	75	6
Rudar	6	3	0	3	110:106	6
Kovinar S.	7	3	0	4	83:107	6
MTT	6	1	0	5	85:105	2
Griže	5	0	0	5	46:	79	0
PIONIRSKA NOGOMETNA LIGA M. SOBOTA
Rezultati VII. kola:
Sobota B : Bakovci 0:3
Sobota A : Puconci 1:0
Beltinci : Tišina 3:0 Grafičar : Vrelec 3:0
Na tabeli vodi Sobota A z 11 točkami pred Bakovci in Grafičarjem, ki imata po 7 točk itd.
Moštvo Nafte, ko je bilo v I. zvezni ligi
Franc
Šrimpf
  beg v jutro
39
roman
Je mislil resno? Če bi mu lahko videl v srce. Toda tega ni mogel, čeprav mu je takrat, ko je gestapovec stal pred njim, dolgo gledal v oči. Toda, tiste njegove oči. Ničesar ni mogel videti v njih. Samo nekaj minut ima časa. Naj sprejme predlog in izda Greminga, njegovega svaka zdravnika v Muhlhousu? Za ceno svojega življenja dvoje drugih življenj. Je toliko vreden, on, Franc Bračko? In ali je gesapovčev predlog resen? Ni samo zvijača, limanica, na katero naj bi se ujel? Ker je še mlad in ker še ne pozna življenja. In vendar: lahko, da je predlog resničen. Gestapovec je govoril prepričljivo, ne tako, govorniško, temveč logično. Če ne sprejme predloga, ga bodo ustrelili ali obesili. To je gotovo. Ubežnik je in za take vrste pregrešek streljajo ljudi v vsaki vojski, ne samo v nemški. Smrt! Kaj je to? Ji je res sedaj najbliže, tako bliza kakor nikoli doslej? Kako bo vzdržal tiste ure in tiste minute, preden bodo prišli ponj in ga odpeljali na morišče? In vendar je gestapovčev predlog laž. To je čutil z vsem bistvom, samo razum je bil tisti, ki se je še upiral. Torej, naj sprejme? Dvoje življenj za eno življenje. Je toliko vreden?
Začutil je, da se poti in da ima mokro čelo. Bilo mu je vroče in zaželel si je vode. Da bi imel vsaj malo vode.
Dvoje življenj za eno življenje. Je toliko vreden? Tako je še mlad in tako rad bi še živel. Saj pravzaprav sploh ni živel. Star je dvaindvajset let in eno leto od teh dvaindvajsetih je že preživel v vojski. Pa tudi prej se ga je vojna že dotaknila. Kaj bi rekla Yvonne, če bi izdal zdravnika in Greminga? Kaj bi rekla Elza, če bi zvedela, kaj je storil? Obe bi ga zaničevali. In Zlata še posebno. In mama, kaj bi rekla ona? Mogoče bi mu mama rekla, naj pove, samo zato, da bi se ji vrnil živ in zdrav. Mogoče tudi ne. Samo nekaj minut ima časa. Odločiti se mora sam. Kaj naj stori? To so odločilne sekunde, sekunde, ki odločajo o treh življenjih. Dvoje življenj za eno življenje in eno življenje za dvoje življenj.
Toda, jaz sem raje sedaj živ brez spomenika kakor mrtev s spomenikom. Če izda zdravnika in kmeta, bodo njima postavili spomenik. Spomenik, minute, sekunde, dvoje življenj za eno življenje. Kdo so partizani? Tisti zdravnik in Greming? Sta vredna njegovega življenja?
Torej bo povedal. Seveda, povedal bo. Tistega zdravnika in tistega kmeta niti ne pozna. In tudi rti rečeno, da bi ju dobili, če bo povedal. Mogoče ju bodo samo zaprli ali poslali v koncentracijsko taborišče. Seveda, povedal bo. Saj ne more pustiti, da bi jokala mama, ko ima samo njega. Z očetom se ne razumeta, ker preveč pije. On, Franci, ji bo edina opora na stara leta. Zato mora povedati, mora, mora.
Čez čas so se odprla vrata in gestapovec je vstopil.
Bračko je opazil, da še zdaj vrti cigareto med prsti in da jo je pozabil prižgati.
Gestapovec je pristopil k ftelju, kjer je sedel Bračko, in ga vprašal najprej z očmi, in ko iz njih ni dobil odgovora, še z besedami:
»No, si se odločil? Boš pameten?«
»Da,« je trdno rekel Bračko. »Odvedite me nazaj v celico!«
Gestapovec je zaklel, grdo in divje. Zdaj je drugič menjal ton svojega glasu. Povišal ga je.
Potem je naglo stopil k mizi in pozvonil.
Čez čas je prišel nekdo in gestapovec ob mizi mu je so-mo mignil z glavo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
40
let nogometa
v pomurju
17
Zaradi vse večjega zanimanja za nogomet, je bila na pobudo Nogometne zveze Slovenije dne 6. marca 1960 leta ustanovljena Nogometna podzveza v Murski Soboti. Na ustanovnem občnem zboru, katerega se je udeležil tudi predsednik NP Maribor tov. Kosi, je bil izvoljen 7 članski upravni odbor. Za prvega predsednika NP Murska Sobota je bil izvoljen Franjo Škarabot, za podpredsednika Rihard Firm, za sekretarja Henrik Hakl in za blagajnika Koloman Katona. Člani UO NP M. Sobota so še bili: Vlado Kukanja, Slavko Svatina in Ladislav Koblencer.
Ob ustanovitvi NP v Murski Soboti je bilo na področju Pomurja registriranih 5 nogometnih klubov in sicer: Sobota, Nafta, Grafičar, Planika in Pušča. Število registriranih nogometašev pa je znašalo 110. V naslednjih štirih letih, t. j. od usta-
novitve NP v Murski Soboti do danes, se je število nogometnih klubov in aktivov povečalo na 27, število registriranih nogometašev pa na 721. Ti podatki zelo zgovorno kažejo, da je bila ustanovitev NP v Murski Soboti več kot potrebna in da je svoje začetno poslanstvo nadvse dobro o-pravila. V tem času je bila v Pomurju dosežena množičnost nogometa, veliko pa je bilo storjenega tudi za dvig kvalitete.
Po ustanovitvi NP v Murski Soboti je bila v sezoni 1960/61 formirana tudi prva pomurska nogometna liga, ki je štela 10 članov. V prvi pomurski ligi so nastopala naslednja moštva: Radgona, Planika. Nafta II, Beltinci, Sobota II, Pušča, Ljutomer, Dobrovnik, Tišina in Bogojina. Prvak je postalo moštvo Radgone z 32 točkami pred Planiko iz Turnišča, ki je zbrala 31 točk Ostala moštva so se razvrstila takole: Nafta II 24, Beltinci 20, Sobota II 19. Pušča 18, Ljutomer 14, Dorovnik 11, Tišina 10 ter Bogojina 1 točko.
V naslednji tekmovalni sezoni 1961-62 so se v Pomurju pojavili že številni drugi nogometni klubi, zaradi česar je bilo tekmovanje v Pomurski nogometni ligi razdeljeno na dva razreda. V prvem razredu pomurske nogometne lige so nastopala naslednja moštva: Radgona, Nafta. Sobota B, Beltinci, Grafičar, Planika, Brazda in Pušča. Prvak je ponovno postalo moštvo Radgone z 23 točkami pred Nafto 22, Soboto B 21, Beltinci 18, Grafičarjem 12, Planiko 8, Brazdo 5 ter Puščo 3 točke. V drugem razredu pomurske nogometne lige je prav tako kot v prvem nastopalo osem ekip. Prvo mesto so osvojili nogometaši Šalovec z 22 točkami pred Gradbenikom iz Lendave 20, Naf. to B 17, Bakovci 15, Radgono B in Ljutomerom po 11 ter Puconci in Bogojino po 8 točk.
Nogometaši Sobote so v tekmovalni sezoni 1961/62 nastopili v slovenski nogometni ligi, kakor prejšnja leta, vendar precej slabše, saj so po končanem tekmovanju zasedli s 17 točkami osmo mesto. Še slabše pa so nastopali v sezoni 1962/63, ko so se precej časa borili za obstanek v ligi, vendar so bili v finišu uspešni in tako še naprej ostali v družbi najboljših slovenskih nogometašev, (nadaljevanje prihodnjič)
6
POMURSKI VESTNIK, 22. OKT. 1964