Stev. 16. Letnik Xlf| Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. UređnUtvo: Ulic« S*. FranUSlu A»ifttc« 5t 20. 1. n*dstr. — V* XUlsl na} »« poiUiaj« uredntftru ll»U.Ncfrankiraua pUmt sa n« ^ sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Irdalaiell In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsor«i| tljta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edino«U\ vpisane zadruge« omejenim poroftvom v Trstu, ulici Sv. Frančiška AaiSkega št 20. Telefon uredniihra In apnrt ft«T. 11-57. Naročnina znaia: Za celo lat« ....... K 24.— Za pol leta . . . -.........- • • • za tri mesece.......................o*— za nedeljsko t z 4 ■ J • si teia leto....... ca pol leta.......... ......2 50 Posaaietna IteTflka .Edinosti" se prodajajo p« S vfaarir?_ zastarela Kettlk«* po 10 vinarjev. Oglasi ao računao na milimetre v Sirokostl ene Cano: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm Oarartnice, uhvafs. poalaafee^ oglasi denarnih za« M^tv................. mm 00asi v teksta UsU do pel vrst...... mka aadal}na vrsta.......• ... MaB oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 rfnirje*. Oglase sprejema lase rat al oddelek .Edlnostf. Naro^LTj ki reklamacije se Mjl|ijii spravi Usta. Plačuje sa izključno l« oprarl .affeaaan*. — Plača in ton se v Trata Uprava In inaeratol oddelek se nahajata v ulici Sv. Franči&S AaUkaga & 2a — Mnokranitalčal račun 9L 841.61« ne teater po 10 rEk po 20 vtU, K 20.-- MM najnovejših dosodkov. Rusko bojišče. — Novoletna bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski meji se nadaljuje. Skrajno srditi in žilavi napadi Rusov pri Toporovcu in vzhodno Raranč. Vsi veliki napadi sovražnika povsod popolnoma odbiti. Velike ruske izgube. Ob Strj-pi in v Voliniji nobenih posebnih dogodkov. Ob Korminu ruski napad odbit Balkansko bojišče. — Naše čete zasedle S puž, skrajno točko južne Dalmacije. Na Cetinju zaplenjenih 154 topov. Napredovanje naših čet južno Beran. Italijanska fronta. — Sovražen topovski ogenj proti Naborjetu in Rablju. Na goriškem predmostju smo iztrgali Itahlanom neko močno zgrajeno postojanko pri Oslavju. Brezuspešen napad italijanskega letalca na Ljubljano. Zapadno bojišče. — Na fronti nobenih posebnih dogodkov. Poročnik Boelcke sestrelil zopet eno angleško letalo. Turška bojišča. — Splošna ruska ofenziva na Kavkaški fronti. Z močnimi silami izvedeni ruski napadi na 150 km dolgi fronti med goro Karataš in Išanom odbiti. Izgubljene turške postojanke zavzete povsod s protinapadi. — Na ostalih frontah položaj neizpremenjen._ Rusko bolttfe. DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. januarja 1916, opoldne. ^ „ . Novoletna bitka v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti se nadaljuje. — Zopet je bilo ozemlje Toporovca In vzhodno Raranč pozorišče srdite borbe, ki je po srditosti prekašala vse poprej na tem bojišču se vršeče boje. Štirikrat, na posameznih točkah šestkrat, je poslal žilavi sovražnik včeraj svoje 12—14 vrst močne napadalne kolone v boj proti našim postojankam. Bil je vedno — ne rekdokrat v bojih mož proti možu z bajonetom — vržen nazaj. Merilo za izgube sovražnika je dejstvo, da je bilo na bojnem prostoru ene avstroogrske brigade naštetih nad tisoč ruskih trupel. Ujeli smo 2 ruska oficirja in 240 mož. Hrabri branitelji So obdržali vse postojanke. Rusi niso nikjer pridobili niti pedi zemljo. Ob Strypl In Voll-nljl nobenih posebnih dogodkov. Ob Korminu so dunajski deželni brambovcl odbili napad številno močnejšega sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan: 15. januarja 1916. Pri armadni skupini generala Linsin-gena se je v ozemlju Cerniča, jugovzhodno Styrovega kolena, izjalovil ruski napad pred fronto avstrijskih čet. Vrhovno armadno vodstvo. Danski list o namenih brezuspešne velike ruske ofenzive. KOPENHAGEN. 14. (Kor.) »Extrabla-det« piše: Z veliko rusko ofenzivo je bilo oči vidno nameravano odstranjenje pritiska centralnih držav na Balkanu, posebno na Cmogoro. Med tem so osvojile avstrijske čete v teh dneh skoro ne-zavzemljivi LovČen. In od te Avstrije, ki je ustavila istočasno rusko ofenzivo, osvojila Crnogoro in obdržala v osmem mesecu postojanke proti Italiji, pripovedujejo vojaški voditelji aliirancev, da se nahaja pred polomom. Z osvojitvijo Lovčena je bila zavzeta najmočnejša naravna trdnjava Črnegore in izvojevano previadje na Adriji, kar občutijo v Italiji zelo bolestno. Balkonsko Bojltte. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. januarja 1916, opoldne. Zasledujoč premaganega sovražnika, je naše južno krilo zasedlo včeraj Spuž. Na Cetinju je bilo uplenjenih 154 topov raznih kalibrov. 10.000 pušk, 10 strojnih pušk, mnogo municije In drugega vojnega materijala. Število pri bojih v ozemlju Lovčena uplenjenih topov se je. zvišalo na 45. Število včeraj privedenih ujetnikov znaša 300. Južno Beran, kjer se sovražnik še žilavo ustavlja, so zavzeti naši bataljoni z naskokom okope na višini Gradine. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 15. (Kor.) Veliki glavni stan: 15. januarja 1916. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Čestitke ob zavzetju Lovčena. DUNAJ. 14. (Kor.) Povodom zavzetja Lovčena je prejel cesar od cesarja Viljema in saksonskega kralja brzojavni čestitki, na kateri je odgovoril z zahvalnima brzojavkama. Brzojavna čestitka nemškega cesarja se glasi: »Iz srca Ti smem čestitati k zavzetju Lovčena, ki so ga izvršile Tvoje hrabre čete z občudovanja vredno vztrajnostjo in spretnostjo. Bog je očivldno pomagal in bo tudi nadalje z nami Viljem.« — Cesarjev brzojavni odgovor se glasi: »Zelo razveseljen po Tvojem priznanju na najnovejšem uspehu mo- jih hrabrih čet, katerim se je posrečilo z naskokom zavreti močno postojanko Lovčena, Te prosim, da sprejmeŠ mojo najtoplejšo zahvalo za Tvojo eaveznopn-jazno brzojavko. Božja pomoč nas bo spremljala do dobrega konca našega skupnega bojevanja. Franc Jožef.« Francosko časopisje napada Italijo radi Be*jč&vnostL » PARIZ, 14. (Kor.) Vse francosko časopisje obžaluje nedelavnost aliirancev ob Adriji in kritizira posebno ostro Italijo, ki bi bila dolžna, da priskoči Crnigori na pomoč. Angleški glasovi o i^dvladju centralnim držav v AdrijL LONDON, 14. (Kor.) Strokovni kritiki listov priznavajo nadviadovanje Adrije po centralnih vlastfh in smatrajo celo Crnogoro za uničeno. Splošno se očita Italiji, da je zakrivila ta seaspeh s svojim obotavljanjem. Obrekov anjte mašili čet. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: :Corriere della Sera« objavlja trditev, ki jo razširja več listov nevtralnega inozemstva, češ, da so častniki in vojaki avstro - ogrske in nemške armade v Belgradu In po Srbiji sploh zagrešili huda plenjenja in da se uplenjene stvari sedaj v Avstro - Ogrski prodajajo na dražbi. To niskotso obrekovanje je brez vsake podlag V avstro - ogrski *a nemški armadi se z neizprosno strogo&tjo skrbi za to, da so mirni prebivalci v sovražni deželi in njihovo imetje obvarovani pred nasilstvi. Če pa je tudi v posameznih obžalovanja vrednih slučajih neizogibno, da se v krajih, kjer prebivalstvo sovražno nastopa proti četam, posega po odredbah vračanja, je pa vendar izključeno, da bi čete take povode, ki se dogajajo v redkih slučajih, izrabljale za rekviriranje drugih, razun neposrednih potrebščin na bojišču. Trditev, da bi naše aii z nami zvezane čete plenile in da bi vplenjene stvari prodajale, ali jih celo oddajale na dražbi tistim, ki največ ponujajo, je nesmiselne obrekovanje, ki se da vredno pridružiti od italijanske strani izvajani In vojujočega naroda nevredni, ali za italijansko mišljenje značilni lažnivi ofenzivi. Odhod prvega balkanskega vlaka. BERLIN, 15. (Kor.) Danes zjutraj odšel prvi balkanski vlak preko Draždan -Dunaja - Belgrada - Sofije v Carigrai Številni radovednež! so pozdravljali odhod z živahnimi vzkHci in z mahanjem z robci. Po ZBtžifJu Cethjfl. Vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« razmotriva položaj na Črnogorskem, bojišču po zavzetju glavnega mesta Cme-gore, Cetinja. takole: V sto kilometrov široki fronti med morjem in bosensko mejo nadaljuje armada generala pl. KOvessa svoj napadni pohod v zapadni in južni Crnigori. Strateški položaj Črnegore je postal skrajno neugoden. Primerjati se da geometrično z enakokrakim trikotnikom. Osnovnica tega trikotnika je črta Budva - Plav. Oba kraka tvori sedanja fronta naših čet, osnov-nico pa še odprta vrata za umik v Albanijo. Svobodno kretanje črnogorskih bojnih sil v ozemlju ob hercegovski meji, na vrhu trikotnika, je že tako omejeno, da je sovražnik tu Izgubil vse upanje, da bi se trajno moge! upirati. Dasiravno šlro-kost proti osnovnici narašča do sto kilometrov, je v sled našsga nadaljnega prodiranja, ki se mora postopno uveljavljati v koncentričnem smislu, gotova stvar, da se sovražnikovo svobodno kretanje omeji še bolj. Sedaj se naš pritisk najmočneje čuti na črnogorski z&padni fronti. Kolone našega desnega krila prodirajo iz okolice Budve preko obmejnega ozemlja v smeri proti Baru in Virpazarju. Kolone levega krila prodirajo od Grahovega po cesti proti NikŠiću iz Bileka, namenjene ravno tja, one iz Avtovca pa po Dugi (Krstac). Sovražnik se je začel umikati pred našim središčem in desnim krilom ter se u-mika proti Skadrskemu jezeru, Morači in Zeti. Ker pridobitev časa igra zanj veliko ulogo, je pričakovati hudih bojev z zadnjimi stražami. Hitro napredovanje naše o-fenzive je torej največjega pomena. Kraij Nikita se je umeknil v Skadar. Skadrske mestne utrdbe ojačujejo. O italijanskih bojnih silah, ki se nahajajo v Draču in štejejo več tisoč mož, ni nikakršnih vesti. Iz Lugana je prispela vest, da so srbske in črnogorske državne oblasti že pobegnile iz Skadra, črnogorska državna banka pa da je na potu v Drač. Tuji konzulati v Skadru so premestili svoje urade v Lješ v Albaniji. __ Francosko - augtečka izkrcavanja v Santi Ouaranta. LUGAN(^ 14. (Kor.) »Gazzetta del Po-polo« ponatiskuje vest atenskega lista »Esperini«, ki pravi, da se v kratkem začne izkrcavati francosko - angleške čete v Santi Ouartnta. Položni v Solunu. Iz Sofije poročajo 14. t. m. o položaju v Solunu tako-le: Semkaj dospele londonske vesti, po katerih naj bi se četvero-zvezni vojni svet posvetoval, ali ne bi kazalo, da bi se opustilo vse angleško-fran-cosko solunsko podjetje, se nikakor ne skladajo z vestmi, ki prihajajo semkaj po ovinkih iz Soluna. Neki sporočitelj, ki je zapustil Solun pred štirimi dnevi, poroča z grške meje, da so se izkrcavanja zelo znatno pomnožila zadnje dni. V Solunu pospešuje Izkrcavanja novoorganizirana vlačilna služba. V Orfanu se na šestih iz~ krcavalnih mostovih ne izkrcavajo samo čete, temveč predvsem municija in živila. Odkar so Angleži in Francozi dospeli precej daleč v zgradbi prve obrambne črte in so popolnoma dogradili drago črto, se zdi, da je tudi njihovo razpoloženje postalo nekoliko zaupljivejše, izražajo namreč vsaj upanje, da pretvore Solun za svoje nasprotnike v drugi Ypern. Njihove obrambne črte so opremljene z vsemi udobnostmi novega časa, z dobro zgrajenimi topovskimi postojankami za njihovo številno težko in lahko artiljerijo, z zavetji za uprego topov, da se tako omogoči hiter prevoz, s telefonskimi napeljavami med strelskimi jarki in baterijskimi postojankami. Dvojna telefonska napeljava vodi tudir iz Soluna preko Gli-aalija v Orfanskl zaliv. O angleško-francoskih postojankah zapadno Salamanlija se da poizvedeti malo, ker je vsak promet civilnih oseb y zapadni »meri od Soluna strogo prepovedan. Vendar pa tudi v teh krajih z vso vnemo delajo utrdbe. Kakor se zdi, pričakujejo Angleži in Francozi glavnega napada od zapada. O ofenzivnih namenih ententnih čet, se pač opaža tudi sedaj zelo malo. Kakor se zdi, se hočejo za sedaj zadovoljiti z zadržanjem napada proti Solunu, kvečjemu da morda za pozneje nameravajo sodelovati z Italijani,' ki so se izkrcali v Valoni. Očividno se tudi Grki boje kaj takega, kajti na večjem številu grških čet, ki so zadnji čas šle mimo Soluna v smeri proti zapadu, se sklepa^ da so Grki del svojih peterih, pri Drami, Se resu in Kavali koncentriranih divizij premestili v Epir. Pomnožena izkrcavanja čet so seveda tudi povečala skrb grških vojaških krogov, da bi tako ojačen izkrcani zbor mogel Grški odvzeti končno svobodo samostojnega odločevanja. Tako poročajo iz Sofije in v uvodu tega poročila omenjene londonske vesti o morebitni opustitvi solunske akcije potrjuje tudi vest v curiškem »Tageean zeigerju«, ki pravi: V angleškem časopisju se množe razprave o opustitvi solunske akcije. Zatrjuje se popolnoma zanesljivo, > sledili v vseh položajih, marveč v prvi , * vrsti radi slovenske stvari v Trstu. Ali, _ _ _ nobeno očitanje nas ni moglo odmakniti L. Zanesljiva priča tedanjih od poti. ki je bila po našem globokem u- dni, sedaj že pokojni Anton Šapla iz verjenju in po naši razsodnosti edino pra-1 Šturij, piše o takratni dobi v »Soči« dne va, ker zahtevana po položaju, po ne- i 1. novembra 1. 1906. tako-le: Do leta je fužinarstvo v poznejših stoletjih začelo hirati, dokler ni v drugi polovici 19. stoletja dospelo na rob svojega propada. Ajdovska obrt se je pričela radi tega gibati že za časa Jožefa II. v drugo smer. Ustanovljena je bila takrat papirnica, kateri je 1. 1835. sledila velika predilnica ob Hublju. Papirnica in predilnica sta privabili v Ajdovščino obilo tujcev, zlasti uradništva. Število teh se je pomnožilo še bolj I. 1848.. ko je dobila Ajdovščina samostojno sodišče, ki je bilo pozneje \.[ 1854. združeno pod okrajnim predstojnikom v takozvani okrajni urad. Okrajni uradi so se ohranili do 1. 1868., ko so obnovili okrajna glavarstva m namesto 13 o-krajev v deželi vpeljali še danes obstoječe sodne okraje. V tem so že stala ob Hublju v Opalah za takratne čase naravnost velikanska industrijska poslopja, zgrajena 1. 1855., lastnina Ritterja iz Gorice, pozneje Ritterja in njegovih dedičev, danes seveda vse v tretjih rokah. S tem *e je znatno pospešil naval tujcev v Ajdovščino. Zato ni nič čudnega, Če vidimo že L 1855. vso to tujo gospodo v Ajdovščini zbrano v »Lesevereinu« (pravila potrjena dne 19. majnika 1855. i.), katero društvo je bila naravna posledica novih razmer, nastalih pod vplivom tajstva. Od »1 esevereina« do »Čitalnice«. Ignac to Anton Moser. varnosti, ki nam je grozila. Odgovarjali srno rojakom malone z istimi besedami, ki jih kliče sedaj gori navedeno češko glasilo češkemu narodu: tu hočemo živeti, živeti kot Slovenci; vsi, brez izjeme, moramo biti na straži, skupno odvračati nevarnost in graditi si ekzistcnco in bodočnost. Pred vsem je življenje, potem naj prihajajo stranke. Prej moramo postaviti hišo. potem šele bomo mislili na razmeščen je oprave v njej! To je naš program! Ni sicer prikrojen na kopito načel te ali one stranke, ne stiska se sicer v te- PODLISTEK Njegova kontoristka ! »Kako je Andrej, Vam piše sin?« »Piše, še davi sem dobil dopisnico — dobro se mu godi — pravi . . .« »No, potem ne bo hudega Andrej!« in stekla je mimo njega po zamrzli sneženi pot!. Dobrohotno gleda starec za njo — kot srnica — o — 0I10 — r Hei, počasi, počasi — ni dobra naglica ni . . .« Stari vratar je urno, kolikor so mu pač dopuščali težki škornji — stopical proti vrhnim vratom, kjer se je Nada trudila, da bi se dvignila z belih tal. Ni je še dosegel starec, ko priskočita od poti. ki je vodila od Gradančcve vile, dva gospoda. Eden jo skuša dvigniti, drugi pobere muf, ki Je ležal na poti. Lahen bolesten krik se izvije Nadi. »Vas boli? kie . . . ? Noga —? Tukaj? »Čakajte!« Kot bi trenil, leži mali čeveljček v snegu. »Tukaj — aha — ne bo hudega — drži 1864. je bila Ajdovščina vsa skoz&nskozi nemška t. j. približno tako, da nihče, ki je prišel v Ajdovščino, ni znal in govoril druzega ko nemško; v občinskem uradu se je uradovalo vse nemško, še celo v šoM so morali nemško kramljati, in tisti otrok, ki ni tega znal ali ni hotel, je moral rdeč jezik papirja nositi na hrbtu. Vse najboljše družine so govorile le nemški, le s služkinjami so občevali domače. Lepo društvo je bilo v Ajdovščini, patriarhalično, v katerem so se zbirali c. kr. uradniki tovarniški uradniki, duhovščina, učitelji, trgov- Nejec! — no, no — mora biti — še enkrat — tako vidite, gospiea — zdaj je kost zopet v sklepu. Malo bo še bolela stvar — zatekla bo — pa bo dobro. — Čeveljčka zdaj ne bomo obuli, ker ga doma ne moremo več sleči. — Andrej, skočite do telefona — pokličite fijakerja!« Doktor Dolnik — tudi Nada ga je bila že spoznala — izkuša dvigniti ponesrečenko. Gospod Gradanec pristopi na drugo stran, da bi jo podprl. »Čakaj, daj, Nejec, to bo izvrstno obuvalo za našo bolno nožico —« Dolnik je vzel svojemu prijatelju mul iz rok, pokleknil je poleg Nade in n previdno nataknil muf na uogc. — Za treuutek se je Nada naslonila na elegantnega gospoda — »Nejec« — ga je klical zdravnik — od bolečine §o ji tekle solze po licih — vendar se je pogumno nasmehnila, ko ji je tuji gospod odvzel čeveljček, ki ga je bila poprej pobrala v snegu, iz rok in ga zmašil v Žep svojega kožuha. s Kakor pepelkin!« se je nasmehnil. da. ampak nožica postaja vsa druga kakor pepelkma. £est — — osem dni bomo počivali, gospiea moja —« »Moj bog! In moja stažha . . . ? Rekli L . Izbral se je tako* poseben odsek 3 članov (dr. Lavrič, dr. Jožef Kosler in domači župnik Andrej Vrtovec), ki naj sestavi pravila in uredi vse potrebno za irovp »Čitalnico«. Stvar je Šla precej hitro. Že dne 6. marca 1864. !. je c. kr. o-krajm urad v Ajdovščini naznanil dr. LavričH, da je naraestništvo potrdilo pravih, kakor mn jih je društvo predložilo. § 1. novih pravil se je glasil: »Dosedanja družba »Leseverein« izprememl svoje ime v narodno^ in se imenuje Čitalnica v Ajdovščini. Pripomniti mi je še, da j« občm zbor dne 26. decembra 1863. sklenil. da obdrži »Čitalnica« vse v »Leseve-rcMu« se natM^aioče liste in zraven teh še naroči: »U«wiega Gospodarja«, »Šolskega Tovariša*, »Glasnik* in »Danico«. Zapisnik tega znamenitega občnega zbora je »estavljen v nemščini in je prvi zapisnik, ki nosi podpis Lavričev; poleg Je Se 41 podpisov — pač vsi novi člani Čitalnice, med njimi tudi »Carl Reichs-grsf Lanthieri; Grossgrundbesitzer«. Na uradno »poročilo, da so pravila »Čitalnice« potrjena, sestavil je novi odbor takoj pocetme »povabilo« ter ga raz-po^ai po vsej ajdovski okolici: v Loka-vec, Sv. Križ, Vipavo, Rihemberk in droge manjše kraje. Ker je povabilo po svttfi vsebini nadvse zanimivo, priobčn-jero ga doslovno: Povabilo. Po odloku veteslavnega c. kr. narnestni-žtva v Trst« 4ne 26. februarja 1864. št 1166/221. je naseda* »Čitalnica« v Ajdovščini postavno osnovana in so naša vodite (štatuti), dne 17. januarja 1864. potr-jeiKi. Podpisanemu vodstvu in odbora Ckataice je čast razglasiti to novico ča- ci in posestniki; zmiraj je bilo društvo j teh krajev. Čitalnica pa ima visoko pa 1 pri kateri je bilo navzočih 24 članov. O-, „. .... ... 'glasil se je k besedi Jožef Dilena, ki je predlagal, naj se novo društvo imenuje »Edinost«. Temu je ugovarjal Avgust Nussbauni, ki je hotel novo društvo pod imenom »Kratki čas . Predsednik Angel Casagrande je dal oba predloga na glasovanje, nakar se je z veliko večino glasov sprejel prvi predlog: novo društvo se imenuj »Edinost«. V tozadevnem zapisniku stoji: »Gospod Casagrande pozdravlja veselega srca novo drušivo dinost« ter polaga društvenikom 11a srce, da bi se imenu popolnoma vdali«. Sledila je nato volitev odbora, ki je bil sestavljen tako-le: Angel Casagrande, predsednik, Jožef Kalin, podpredsednik. Kare! Ballogh, tajnik, Vencelj Joclimann, denar-ničar, Bolaffio Jožef, Feliks Vittori, Avgust Nussbaumr Matija Ranf in Ivan Tosi, odborniki. »Podpredsednik Jožef Kalin se od svoje in od strani »Čitalnice« zahvaljuje, omenja, da so se spone nasprotne mržnje z današnjim dnevom razbile, in upa. ua bodo društveniki s pravim namenom edinosti v harmonfji živeli, in žeii dru stvu uspeha«. Nato je novi odbor razpravljal o pravilih, ki so bila pri seji 23. januarja I. 1S76. enoglasno sprejeta brez izprememb, torej tako, kakor jih je sestavil odsek petih članov: Angel Casagrande, Avgust Nussbaum, Feliks Vittori, Jožef Bolaftio in Karel BaUogh. Nova pravila so takoj predložili c. kr. namestništvu, ki jih je potrdilo že dne 28. januarja 1876. pod št. 1007/1.; podpisal jih je takratni namestnik Rinaldini. Tako se je torej zinagonusno dvignila nova »Edinosti na razvalinah »Čitalnice« in »Sloge<. Isti duh, ki je ustvaril »Čitalnico«, prešinjal je tudi po Lavričevem odhodu nekdanje čitalničarje ter jih družil v novem društvu. O Lavričevem naravnost mogočnem vplivu nam govore imena prvega odbora »Edinosti«, odnosno odseka, ki je sesuiv.il njena pravila, katerih § 11. se glasi: »Društveni jezik je slovenski; vsak pa ima pravico posluževati se drugih jezikov«. Ista imena nam dovolj jasno kažejo, da so »Edinosti 11« čolnič krmarili prva leta vse prej nego Slovenci. Samo Lavrič je bil, ki je znal iz nezavednih Slovencev ustvariti zavedne; da še več, ki je znal celo Neslovence pridobiti s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem za pošteno narodno stvar. Zato lahko in upravičeno trdimo, da je »Edinost« verno Lavričevo dete, vzrastlo iz dobe slovenskih taborov, v kateri so se nekdanji Ajdovci kakor SJo-venci sploh navduševali za svoje narodna ideale. Ob štiridesetfetnici. Zanimivo je, da v vsej dolgi dobi svojega 401etnega obstanka še ni »Edinost« izprcineniia svojih društvenih pravil. Vedno so enaka od svojega prvega početka. Ce tedaj praznujemo dne 23. ozir. 28. t. in. štiridesetletnico : Edinosti«, je to tudi štiridesetletnica njenih statutov in v tem oziru nima »Edinost« podobne so-vrstnice na Slovenskem. Obema gornjima štiri desetletnicama se pridružuje še tretja, a žalna: Kakor da bi videl dr. Lavrič svoje delo končano, poslovil se je nenadoma čez dober mesec od goriških Slovencev ter legei k počitku. Grob se je zagrnil nad možem, ki ima največjo zaslugo za narodno probujo ajdovskega trga. »Edinost« pa je sledila in sledi z isto nezmanjšano navdušenostjo vzorom svojega učitelja preko vseh viharjev časa in sme danes s ponosom zreti na preieklo štiridesetletno dolgo uspešno delovanje, ki je bilo v prvi vrsti osredotočeno v iem, da se očvrsti v društvu narodni duh, ki naj se iz društva razširja polagoma v vse sloje domačega prebivalstva. Pesnikove besede: Tvrd bodi, neizprosen mr i jeklen, Kadar je fcranrti 6o»ii in pravde Narod« in jeziku svojemu, je izvajalo društvo vedno in baš »Edinost« ima nemalo zaslug, da se more ajdovski trg šteti med prve in najzavednejše trge ne samo na Goriškem, temveč na Slovenskem spoh. Tridesetletnico svojega obstanka je »Edinost« proslavila pred 10 leti z ustanovitvijo »Lavričeve javne knjižnice«. Hrupne veselice ne more društvo v sedanjih resnih časih prirediti v proslavo toli redkega jubileja. Zato le skromen predlog: Prično naj se nabirati doneski, da se ustvari fond, s katerim naj se. ako Bog dobro obiskovano, a vse nemško«. Taka ie bila torej Ajdovščina v narodnem oziru v letih 1855. do 1864. Prvi predsednik je bil »Leservereinu« David Hohn. njemu so sledili Anton Godina* Mojzes Duranti, zopet David H6hn, Ivan Casagrande, Danijel Godina m zadnji v vrsti predsednikov Anton Moser. Ohranjeni imenik članov našteva 46 članov za 1. 1856„ za 1.1862. pa le 36 Članov, med njimi približno polovico Italijanov oziroma Nemcev, ostala polovica pa so bili po večini narodno zavedni domačini ajdovske in šturske strani. Med nemškimi in italijanskimi listi, ki so bili članom v bral-nici na razpolago, so bile — resnici na ljubo treba priznati — tudi Bleiweisove »Novice«. Zanimivo je, da je bil Član »Leseverei-na« in celo njegov predsednik poznejši soustanovitelj »Čitalnice« in »Edinosti«, mnogoletni župan ajdovski, gospe Danijel Godina, ki še danes z nekako mladeniško navdušenostjo vztraja po dolgi polsto-letni dobi »Edinosti« verno ob strani. Med Čteni vidimo nadalje dr. Vincencija Ferdinanda Volčiča (Wolschitz), odvetnika in goriškega deželnega poslanca, umrlega v Ajdovščini 6. aprila 1863. leta. (Njegov nagrobni spomenik se nahaja danes zapuščen za ajdovsko župno cerkvijo.) Lavričev a doba. Po Volčičevi smrti je prišel v Ajdovščino dr. Karel Lavrič in z njegovim prihodom se je začela v trgu in okolici nova doba. Znamenit preobrat se je izvršil pod njegovim vplivom v »Lesevereimi«. Na občnem zboru dne 26. decembra 1863., k)er je bilo navzočih 26 članov od raznih strani ajdovske okolice, med njimi celo iz Vipave in Rihemberka, se Je sklenilo, da se osnuje iz »Lesevereina« — »Čitalnica« ter se v tem smislu prenarede stara pravila. Za »Čitalnico« Je glasovalo 19, za »Leseverein« pa ie 7 članov. S tem je bil zadan slednjemu društvu smrtni udarec. Za »Čitalnico« so glasovali: Jožef Fnrlani. L. Nagy, Majč, Ivan Pečenko, Petemel, Neuherz, Vitorelli, Andrej Robič, Makovec, Andrej Vrtovec, Krasna, Bolaffio, Danijel Godina, Fr. Zarfi, hran Ličen, Furiani iz Kasovelj, grof Lanthieri, Anton Godina, in Ivan Tosi. Za »Leseverein« pa so oddali svoje glasove: Fr. Mahorčič (ajdovski župan), Jakob Kuhn, Battič, Unterkircher, Fr. Borshi (okrajni predstojnik), Vogov stki gospodi te okolice. Ob enem povabila čitahnški odbor vse vrle Slovence te doline, da naj pristopijo temu narodnemu ostava (inštitut) v čast Slovenstva in so mi, da gospod Gradanec zelo nerad drrvoli dopust za take malenkosti. —« »Za malenkosti, seveda«, prestriže tuji gospod besedo doktorju, ki je le trudoma Tadržaval smeh, »ampak, ako si kdo iz-pahne nogo, to ni malenkost. Skr-b za dopust le prepustite gospodu doktorju tu-le, prijatelj je gospoda Cradanca .. . Evo naš voz. — Gospiea nama morate dovoliti, da vas spremiva do vašega stanovanja — kje stanujete?« Nekoliko potolažena mu Nada imenuje ulico in hišno številko.-- Ravno ko stopijo skozi vrtna vrata, pred katerimi je stal fijaker, pribuči do njih avtomobil — Nada ga je takoj spoznala za GradanČevega. Morda sedaj vidi svojega šefa?--Ni mu še bila predstavljena in tudi pokazal ga nI Se nihče. A avto je bil prazen.-- Šofer je bil že skočil dol?, da bi odprl velika vrtna vrata, ko ugledu gospoda pred njimi. »Kaj ste že nazaj, Janez?« »Da, gospod!« Šofer seže v svoj kožuh in poda zdravnikovemu tovarišu neko pismo, ki ga ta spravi v žep. »Zdaj nas boste pa vi peljali, kaj Janez?« vpraša Dolnik. težko nalogo rešiti, mora kar je le mogoče razširjati znanost čistega slovenskega jezika. V ta namen potrebuje duhovitnih in materijalnih moči; zatorej povablja Vas, častita gospoda, ta odbor in naznanja, da nas je šele 38 udov, da ima vsak zunanji družbenik najviše 50 kr. meseč-Bine plačevati, in Vam zakliče: Hej Slovenci, pristopitel V Ajdovščini, 7. marca 1864. Dr. Lavrič, I. r. ravnatelj, Fr. Zarli, 1. r. tajnik, Andrej Vrtovec, 1. r. podravnatelj. Pri ravnoisti seji je sklenil odbor, da se ima pričetek »Čitalnice« kar mogoče svečano proslaviti. Razposlal je dne 18. marca posebno okrožnico zopet po vsej okolici ter nabral med 54 člani denarja v znesku 161 gld. 50 kr. Dne 17. aprila ie priredila »Čitalnica« pod Lavričevim vodstvom prvo »besedo«. Podobnih »besed« je bilo mnogo v čitalniških prostorih. »Tu se je dr. Lavrič trudil vsak teden dvakrat t. j. dva večera je imel predavanja, poučevanje slovenskega jezika za vse ude Čitalnice, tako da so uradniki in takratni notar v enem letu že slovensko uradovali in pisali, ko prej še pojma niso imeli o slovenščini«, piše pok. Anton Šapla. In dalje: »Dr. Lavrič je napravil takoj pevsko društvo, in je izbral same navdušene narodne pesmi. Izbral si je in naprosil gospodične, katere je poučeval v slovenščini. Čeprav so bile vse z nemškim duhom navdahnjene, so v kratkem času deklamirale tako izborno slovenski, da se je vse čudilo. Prirejal je veselice, drugo za drugo, od vseh krajev so prišli k veselicam, da smo že sami mislili: Ajdovščina je ali bode središče Slovenije!« Toliko o početku Lavričeve »Čitalnice«! Po razpadu »Lesevereina« so si nezadovoJjneži osnovali novo društvo pod imenom »Erholung«, ki pa je živelo le malo časa. Razpadlo je in večina članov je pristopila k »Cilamci«. Medsebojni spori. Podrobna poročila o delovanju »CitaJ-nice« od I. 1866. do 1873. manjkajo. V tem razdobju je odšel iz Ajdovščine dr. Lavrič in se naselil v Gorici, kjer je bil kakor znano, izvoljen za deželnega poslanca in odbornika. Najlepši spomenik njegovega bivanja v Ajdovščini je bil »šempaski tabor« dne 18. oktobra 1. 1868., o katerem je sam dejal, da je bil najlepši dan njegovega življenja. Po Lavričevem odl?odu so se pričela pojavljati nesoglasja v vrstah čiialnicarjev. Radi malenkostmi! vzrokov se je precej članov odcepilo od »Čitalnice« ter si osnovalo lastno društvo »Sloga«. Pravila, ki so jih sestavili in podpisali: dr. Olivo, W. Jochmarui, Danijel Sapla, Ivan Tosi in Angel Casagrande, je potrdilo c. kr. namestništvo 2. januarja 1. 1874. »Slogin« prvi odbor je bil: Dr. Olivo, predsednik, Ivan Defranceschi, podpredsednik, Miroslav Benigni, tajnik, Miha Andrejčič, blagajnik, Davki Hohn, Danijel Šapla in Andrej Ditrih, odborniki. Mržnja med »Slogo« in ^Čitalnico« je bila velika, zlasti pa mržnja »Sloge« do ^Čitalnice«. To nam zlasti dokazuje predlog Janeza Casagrande na nekem »Sloginem« zborovanju, da se ne sme k »SIoginim<; veselicam pustiti članov »Čitalnice«. »Sloga« je v 1. 1874. plesala, »Čitalnica« pa ni v tem letu prirejala veselic; društveniki so se shajali v bral-nici, prebirali časopise ter se po svoje medsebojno kratkočasili. Ustanovitev »EdteostR. Že januarja naslednjega leta se opaža neko zbliževanje. Dne 23, januarja 1875. je »Čitalnica« sklenila, da hoče svoja pravila premenhi in se pogajati s »Slogo« glede zedinjenjia obeh društev v eno. Takratni predsednik »Čitalnice« je bil Danijel Godina, »Sloge« pa .Angel Casagrande. Za L 1876. je bil v »Čitalnici« izvoljen predsednikom Jožef Kaiin, v »Slogi« je ostal še nadalje Casagrande. Na občnem zboru »Čitalnice« dne 7. januarja 1. 18/6. ponavlja Jožef Bolaffio željo zadnjega občnega zbora, naj se »Čitalnica« zedini z društvom .»Slogo«. Predlog je bil enoglasno sprejet, nakar se je izvolil poseben odsek (Jož. Kalin. Jož. Makovec, Jož. Bolaffio m Karel Ballogh), da stopi v stik s »Slogo«. Sknpna seja obeh društev dne 11. jannarja 1876. je določila, da se imata društvi zediniti, a pod novim imenom. Cez 5 dni se je vršila nova seja, »Kakor zapovedujete, gospod!« Zdravnik je namignil šoferju, naj odslovi fijakerja — in previdno sta gospoda posadila Nado v mehke blazine avtomo- »Nu, kako pa si pravzaprav zadovoljen z mojo protežiranko?« »Zadovoljen . . .? Ne razumem te — misliš v službenem oziru ali —?« »Najprej v službenem, seveda!« »Ha, ha, prijatelj, preveč zahtevaš —! Ali misliš, da vsaki kontoristki, ki jih žlahtni moj Rebek menja kakor ovratnike in -manšete — napravim vizito, ali kaj? V drugem oziru pa me moje uslužbenke res ne zanimajo — najmanj pa take otročje nezakonske matere, kar je tvoja varovanka. —« »Hm! Punče pa goji veliko spoštovanje do svojega šefa — s kakim strahom v očeh je govorila o tvoji strogosti! Ha, ha, ha, škoda, da se ji nisi predstavil, ta obraz bi bil rad videl — res škoda —!« Gradanec m odgovoril. Molče je zrl na obcestne luči, ki so kakor velike zvezde letele mimo avtomobilskih šip. Zvezde ... Ali niso biie oči, v katere je pred nekaterimi minutami zrl — kakor krasne zvezde? — Da, da, — In oči nje- gove pokojne žene — niso bile kakor zvezde? — ha, ha, zvezde — ki so-ga varale skoraj leto dni! Ženske oči — zvezde, ha, ha! Zvezde , ki so njega vodile v »sveto deželo«, kjer ni bilo še laži in prevare in umazanosti — bile so oči njegovega otroka, otroka, ki mu je mati umrla komaj dve leti staremu, ko še ni pojmi! strašne laži, v kateri sta mati in oče živeki celo leto dni---laži, ki jo je k sreči pre- strigla smrt. — Naj drugi sanjajo o zvezdah — sarkastičen pogled ošvigne prijatelja zdravnika — on, Jernej Građane; je dosanial.--- Nadi pa so sanje napolnjevale vse dni njenega dopusta. Otroka je bila gospa Zorčeva že davno preselila v svojo sobo in prevzela vso njegovo oskrbo, "lako je Nada ves dan samevala in — sanjala. Tudi ona je večkrat — vedno večkrat mislila na oči, v katere je zrla oni večer — in ni se otepala spomina nanje. Tako prijetno ji je bilo misliti na možati obraz onega tujca, na njegov glas---- kdo je neki bil_____ Njene sanje so se ga oklepale dan in noc (Konec hitri.) V Trstu, dne 16. januarja 1916. »EDINOST« št. 16. Stran lil. da In sreča junaška, postavi ob »Edinc-Stini« petdesetletnici na iLavričevem trgu« primeren spomenik, ki naj bi še poznim rodovom pričal o narodni zavednosti ajdovskega prebivalstva in njega posebni hvaležnosti do nepozabnega preroditelja goriških Slovencev — dr. Karla Lavriča! Možu, ki ie s svojim narodnim delom vzgojil zaveden slovenski narod o Soči In s tem ustvaril za vse čase mogočen jez proti verolomnemu sosedu onkraj goriške meje, veljaj še posebno v današnjih časih Bavdušen: »Slava*! Sklepam z besedami slovečega hrvatskega književnika Ivana Tmskega. katere Je pisal »Edinosti« dne 16. majnika i. 1&87. ob SOletnici svojega književnega delovanja. da bi »slavna ajdovska »Edinost« živila, cvala i rasla, dok je svieta i vleka 1« V Celju, 6. prosinca 1916. Aprovlzocljske stvori Kaj dobimo prihodnji Maa T Prihodnji teden, t. j. od 17. januarja pa do 23. januarja 1916, se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije 1 in sicer na vsak odmerek izkaznice za živila: 1 kg koruzne moke po K 0*60 kilogram V2 kg testenin po K 1*32 kilogram Va kg zdroba po K 0'90 kilogram in bela moka po 1 K kilogram na krušne izkaznice. Cene zdrobu v manjših količinah so naslednje: 1 kg 90 vin., % kg 68 vin., V2 kg 45 vin., V* kg 23 vin. Razglas. Vedno bolj se množe slučaji, da so se ngotovile po dve, tri in celo štiri rešitve o vloženih prošnjah za oprostitev vojaške alužbe za enoinisto osebo. Kriva temu so večinoma ona mesta, ki vlagajo za iste osebe prošnje za oprostitev vojaške, oziroma črnovojniške službe istočasno ali v kratkih presledkih pri c. in kr. vojnem ministrstvu, pri ministrstvu ia deželno brambo in vojaškem povelj-ništvu naravnost in morda tudi potom po-litičnh okrajnih oblasti, trgovinskih zbornic itd. Večinoma se prošnje vlagajo prepozno in nadlegujejo potem prosilci ministrstva in vojaška poveljnistva z nrgenčninii pismi in brzojavkami. Zato se pozivljcjo vsi prizadeti v njihovem lastnem interesu, da naj opuščajo take ponovne, oziroma dvojne in več-.rame prošnje in urgence, ker to ob ogromnem številu vlog moti m zadržuje pravočasno rešitev celo pravilno vloženih prošenj, poleg tega pa povzroča nasprotujoče si rešitve. C. kr. namestništvo. Rožne politične vestL Interesantna zgodovinska reminiscen- ca. V očigled stališču, ki je zavzemajo francoski in angleški mogotci napram mirovnemu vprašanju, bo gotovo zanimala naše čitatelje sledeča zgodovinska re-miniscenca: L. 1797. je Napoleon I., takrat še navaden general direktorija Francije, prodrl preko Italije in Koroške s svojimi Četami že globoko na Štajersko. Njegov nasprotnik, nadvojvoda Karel, je bil prisiljen, da se je umaknil. Zato je poslal Napoleon nadvojvodi Karlu sledeče, z datumom Celovec, 31. marca 1797. o-premlieno pismo: »Gospod generalissi-mus! Hrabri vojaKi si žele miru, med tem ko se Še vojskujejo. Ali ne traja sedanja vojna že šest let? Ali nismo pobili že dovolj ljudi in prizadejali žalujočemu človeštvu dovolj gorja?... Direktorij francoske republike je že poprej naznanil nemškemu cesarju željo, da naj se napravi konec vojii?, ki uničuje vse narode, toda to Je preprečil vpliv angleškega dvora. Ali res ni nobene nade, da bi se sporazumeli? Ali moramo na ljubo strastem in interesom naroda, ki sam ne pozna zla vojne, res še nadaljevati vojno in se pobiti med seboj. Vi, gospod gene-ralissimus, ste po svojem rodu v ozki zvezi s prestolom in vzvišeni nad vsemi malimi strastmi, ki obvladujejo tako često ministre in vlade. Ali ne bi hoteli morda postati dobrotnik vsega človeštva m si pridobiti naslov pravega rešitelja nemške države? Prosim, ne mislite, da menim s tem. da je nemogoče rešiti to državo z orožjem, toda tudi v slučaju. če bi se obrnila sreča v bodoče na vašo stran, bi ne bila Nemčija nič manje opustošena. Kar se tiče mene, gospod ge-neralissimus, bom v slučaju, če bi ta moj korak zamogel le enemu človeku rešiti življenje, bolj ponosen na to, kakor pa na žalostno slavo vojnih uspehov«. — Nadvojvoda Karel je na Napoleonovo pismo potem odgovoril: »Gospod general! Čeprav moram v vodstvu vojne slediti ukazom časti in dolžnosti, gotovo nič manje ne hrepenim po miru v srečo narodov in na korist človeštva« in pripominja potem, da sicer ni pooblaščen v pričetek mirovnih pogajanj, w dar pa se hoče tozadevno takoj obrniti na cesarja. In faktično je imela ta korespondenca med obema velikima vojskovodjema za posledico uvedbo mirovnih pogajanj in končno mirovne pogodbe v Leobmi iit Campofor-mio. Napoleon Veliki jc imel torej oči-vidno sam kot zmagovalec bistveno dr.u-gaCno nazijranje o potrebi pričetka mirovnih pogajanj, kakor pa sedanji francoski mogotci. Po zadnjili izjavah sedanjega francoskega vrhnega vojnega ministra Gallienija je bil torej Napoleon »slab državljan«. Protimirovni vpliv Angležev je po več kakor po 100 letih še vedno isti, kar dokazuje sedanja vojna čisto jasno. Angleški in irancoski nakupi žita na Rumunskera. Bukareška. centralna komisija je prodala neki angleški skupini 80.000 vagonov pšenice žetve 1. 1915. po 3.2» 10 lejev. Blago ostane pri lastniku, dokler se ne nudi možnost prevzetia, ker je sedaj izvoz iz Rumunije v angleška in francoska pristanišča nemogoč. Ostali pogoji so isti kakor oni, ki so bili dogovorjeni pri prodaji žita Nemčiji in Avstriji. Zatrjuje se dalje, da se pogaja Francija za nakup 65.000 vagonov raznega žita, predvsem koruze in ječmena. Angleško-francoski nakupi bodo znašali skupno z izvozno pristojbino nekaj nad 550 milijonov lejev. Dousats rcstL »Narodni List« »Edinosti«. Zadrški »Na rodni List« ponatiskuje našo pripombo, ki smo jo povodom vstopa tega lista v svojo 55-letnico napisali o interesni vzajemnosti Hrvatov in Slovencev v tej monarhiji, ter pripominja: »Zahvaljujemo se na prisrčni čestitki, goječ nado in uverjenje bratskega lista, da so nam interesi isti, in da nam bolja bodočnost mora biti skupna.« — Pr!-dodajarno, da nas bo to uverjenje tudi nadalje vodila na vsem našem delovanju kakor nas *e vedno doslej. Vpričo te istovetnosti interesov nas je vsikdar vodilo uverjenje, da moramo tudi na delu in v borbi biti čim tesneje združeni. In le v smislu tega uverjenja je. ako konstatiramo, da je ravno zadrški »Narodni List« — kakor ne boli nobeden drugi izmed hrvatskih listov — dosledno pisal — »o navodilih tega uverjenja. Zato smo uve-rjeni, da si ostanemo tudi v bodoče zvesti sobojevniki za skupno srečnejo bodočnost slovenskega in hrvatskega naroda v tej monarhiji, zlasti za tisto pozicijo ob Adriji, ki mu gre po naravi, po vsem božjem in človeškem pravu, po zakonu, ki je pisan, in po zakonu, ki ga nosimo v srcu. Iz finančne službe. Poročajo nam: Včeraj opoldan so se zbrali vsi carinski uradniki in komisarji finančne straže, nastanjeni v Trstu, da proslave imenovanje g. Jakoba Peaerzoillia za višjega finančnega svetnika. G. finančni svetnik Karel Weiss pl. Welden je nagovoril slavljenca v imenu navzočih ter mu čestital k imenovanju. G. višji svetnik Pederzolli se je ginjeno zahvaljeval na tej manifestaciji in je obljubil, da se bo, kakor doslej, prizadeval vedno, da se zboljša položaj njegovega ura-dništva. Ob koncu je zaklical trikrat »živio« Njegovemu Veličanstvu in vsi navzoči so se mu navdušeno odzvali. Ponovna prošnja. Prejeli smo: Z ozirom na tozadevno pred par dnevi v »Edinosti« objavljeno notico prosimo oproščenja da se oglasimo s ponovno prošnjo. Na c. kr. drž. srednjih in ljudskih šolah je še vedno nepretrgan pouk. To je hudo za nas v sedanj ili težkih časih, ko morajo starši ob neznosni draginji toliko žrtvovati za nakupovanje vsakdanjega živeža, obleke in obuvala. Dopisnik v »Edinosti« }e že primerno označil vse zle posledice za otroke v fizičnem in nevarnosti v moraličnem pogledu vsled okolnosti, da morajo med predpoldanskim in popoldanskim poukom gladni postopati in prezebavati po ulicah. Pri tem bi še posebno opozorili na dejstvo, da često traja popoldanski pouk samo eno uro. Prosimo torej vnovič kompetentno šolsko oblast, naj uvažuje naš težki položaj m skrb našo za moralično blaginjo naših otročičev, ter naj na državnih šolah odredi nepretrgan šolski pouk, kakor je uveden na občinskih šolah. S tem ne bo ustreženo samo staršem in učencem, ampak tudi erarju, ker bo ob taki uredbi pouka manje troškov .za kurjavo in razsvetljavo. — Prizadet oče v imenu mnogih drugih. V varstvo mladine Je poveljujoči general namestnega generalnega poveljništva 11. armadnega zbora v Kasslu na Nemškem, general pehote pl. Haugwitz, izdal izredno oster odlok, namenjen mladini od 14. do končanega 18. leta starosti, ki je stopil v veljavo 12. t. m. Odlok določa, da taka mladina ne sme posečati kinematografov. Poleg tega se ji prepoveduje nesmotreno pohajanje no krajih, ki jih določi krajevna policijska oblast. Nadalje se naroča policijskim oblastim, da naj strogo pazijo na to, ali taka mladina kupuje cigarete in jih kadi. Prodaja cigaret in alkoholnih pijač taki mladini je prepovedana in tudi bivanje v gostilnah in kavarnah. Da se prepreči mladini nabava cigaret, se ne smejo nikjer nameščati avtomati za. tobak in cigarete. Kdor prekrši to zapoved, se kaznuje z ječo do enega leta, upoštevaje olajševalne okolnosti, pa v zapor ali denarno globo do 1500 mark. Enake kazni zadenejo tistega, ki bi po svoji lastni krivdi ne pazil na podrejeno si mladino, da bi izpolnjevala ta ukaz. — Tako torej na Nemškem. Vprašamo le tako mimogrede, ali ne bi bil kak podoben ukaz več kot primeren tudi pri nas in še prav posebno v Trstu? Ali ne vidimo tu, kako se mladina obeh spolov, in to ne samo ona od 14. do 18. leta, potika in potepa brez smotra po tržaških ulicah, podnevi in ponoči, temveč tudi mladina obojega spola pod 14. letom starosti. Ali ne vidimo skoraj na vsak korak na tilici frko-linov s cigareto v ustih, frkolinov, ki sicer nimajo morda niti koščka polente v želodcu. ki prodajajo skoraj še platno, a cigareta mora biti? Ali ne vidimo v večernih urah raznih javnih lokalov nabito polnih take mladine, o kakršni govori zgoraj omenjeni odlok nemškega generala, mladine obeh spolov, ki ne molijo ravno rožnega venca med seboj? Ali ae vidimo — ne, rajši ne glejmo, ker bi videli preveč. Ali bi potemtakem ne bilo dobro, da bi tudi v Trstu posnemali Kasselskega poveljnika. generala pl. Haugwitaa? Napoved predmetov iz svinca. Trgovska zbornica nam piše: Z miuisterijalno naredbo od dne 19. novembra m. L, drž. zak. št. 391 je odrejena obveznost za napoved predmetov iz svinca. Namen te naredbe je, da omogoči točen popis o ekzi-stenci svinca v notranjem. Tiskovine za .te napovedi se bodo dobivale pri politični oblasti prve instance (uradu namest-ništvenega svetovalca), v občinskem uradu in v trgovski in obrtni zbornici. Obveznost napovedi velja za množine nad 10 kg brez razlike, ali predmeti pripadajo kaki napravi, ali so v zalogi za dela ali prodajo, ali služijo v druge namene, ali se rabijo sedaj ali ne. Napovedi je predložiti ministrstvu za trgovino do 31. januarja na podlagi stanja dne 15. januarja. Z Vrdelce nam pišejo: Dne 19. decembra je imel naš otroški vrtec svojo »Božićnico«. Dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena. Vse točke so bile sprejete z veliko pohvalo. Otroci so neustrašeno izvajali svoie vloge. Ob zaključku j>a, so bili ti mal^ junaki obdarjeni z igračami, sladčicami m jabolki. Prejšnjega dne pa je dobilo 44 otrok vsak svojo oblekco, a desetorica predpasnike. Obdarjenih je bilo torej 54 otrok. Ostali nepotrebni pa so bili obdarjeni s sadjem in še nam je ostalo 190 K čisteča. Ta znesek je dobila naša dobra CMD v Ljubljani. Vse te stroške smo pokrili z »Miklavžem« in »Božfčnico«. Šivalo se je na Vrdelci. Zato se vodstvo otroškega vrtca pre-srčno zahvaljuje vsem blagim gospem in gospicam z Vrdelce, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogle našim malčkom do tople obleke. Posebno pa se zahvaljuje vodstvo gospodu Zafretu za znižane cene pri naknDU blaga in za podarjenih 5 m blaga. Po »Bažičmci« se je razvila lepa domača zabava ob »štruk-Ijevcm semnju«. Bilo je domače, prisrčno, zelo veselo. Zato se vodstvo še enkrat zahvaljuje vsem, ki so kakorsibodi pripomogli k tej lepi prireditvi. Dne 31. decembra smo imeli »Silvestrov večer«, ki smo ga proslavili v bratski ljuhaui, želeč si ru po katerem hrepenimo vsi. Bog dal! Dne 5. januarja pa so naši mali koledniki Svetko Mikeluci, Slavko Mijat in Valerjo Godina nabrali za podružnico v Vrdelci 5 K 60 vin. Le lako naprej, moji mali! Pomanjkanje papirja. Dne 8. t. m. se je vršilo na Dunaju posvetovanje zastopnikov časniških podjetij, kjer so se posvetovali o naraščajočem pomanjkanju papirja in višanja cen. Po sklepu zboroval-cev so člani društva naprošeni, naj obseg svojih izdelkov skrčijo na najpotrebnejšo mero. Sklenili so tudi, da centralno društvo stori vse korake, da se krivično višanje cen papirja prepr-ečl. Tudi časopisje v Varšavi in kraJjestvu Poljskem je v stiskah radi papirja. Poprej so dobivali listi papir iz tovarn v Finiandski in Rusiji. Od nemške strani so pač preskrbeli s papirjem obe glasili nemške uprave, a izjavili so, da več ne morejo storiti radi pomanjkanja papirja. Po uničenja tovarne v Jeziornu ni sedaj v Poljski nobene tovarne papirja. Iz vojne bolnišnice, Grinzing XIX na Dunaju pošiljajo pozdrave: Marij Dodič, Josip Marijo«, Peter Mali, Ivan Race, Gregor Jelenko, I. Grdol, G. Kozar. Na zdar! Veteran Ratieckjega. Redki ^so še med živimi tisti iz stare slavne garde Radec-kega. Blizu vsi so že oSdli v večnost. Dne 10. t. m. je zatisnil oči v Lipnici eden veteranov Radeckega, Josip Koselj, ki se je udeležil več bitk na Laškem in si pridobil vojno, papeževo in dve hrabrostm svetinji." Kaka čutstva in kaki spomini so se mu morali vzbujati, ko so sedaj vnovič zavihrale stare, tradicijonelne zgodovinske borbe med našo državo in nje večnim sovražnikom! H MALI OmiM% 1 " S ai □□ te raeuu^jo po 4 stat. besedo, kastno tiskane besede se računajo eni-rat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotinlc. : □□ no I Dva brata odlikovana. S srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje je bil odlikovan računski nadlovec pri 20. lovskem bataljonu, g. Anton Verbič. Njegov brat, praporščak Avgust Verbič je bil odlikovan s srebrno svetinjo prvega reda že lani za svoje hrabro vedenje na soški fronti, kjer je bil tudi ranjen. Ko je ozdravel, je šel zopet na soško fronto in je 28. oktobra 1. 1., ko je njegov oddelek naskočil sovražnika, zašel v italijansko ujetništvo. Brata sta sinova upokojenega nam. nadzornika g. Pavla Verbiča. Društvo c. k. upokojencev za Trst in okolico, vabi člane in nečlane in vdove c. k. državnih uslužbencev vseh kategorij na društveni shod, ki se bo vršil v dvorani c. k. državnih uslužbencev danes, v nedeljo dne 16. jan. ob 3 pop., ulica Far-neto 7 I., na levi. Prosi se tudi, naj se prinese s seboj penzijski dekret. Dnevni red: Predložitev prošnje c. k. ministrstvu. K obilni udeležbi vabi odbor. Padel je dne 17. oktobra 1. 1. bivši član pev. društva »Trst«, Alojz Kalin iz Skrilj na Vipavskem. Pokojnik je bil vrl pevec in naroden fant. Bodi mu lahka tuja zemlja! To je že drugi sin iste družine, ki je padel, a tretji je pisal pred par meseci iz ruskega ujetništva in se ne ve, ali še živi ali ne. liu^iirai Posredno društvo m Rocol in Nadin vabi oa redni občni zbor ki se do vršil v nedeljo dne 23. januarja 1016. ob 4 uri popoldne v prostorih Konsumnega društva št. 728 v Rocolu. DNEVNI RED: * 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. mtt KKBK1I SlBillfBtiRB iVATH ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRA- i CUA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. TRST, Carisica BpecIicOsft za KGŽNi In SPOLNE BOLKZM1 ŠIBKOST In N££V0£M031 U BOLEZNI v NOGAH la SKLEPIH. Ipr»j«aia ed 10-1 pop« in 4*7 »•<«. ob Rcdaijđli od 10-1. Ivan Krizmani! saia K 210—2 «t), cipro K 2 40 -2 80. crema marala K 2 6t». A m aro Istria K 2*60, pelikovse 2-60, tropinovec navaden K 2 40, tropinovec fini K 3, slivo vic K 3 2^, brinievec K 2-80, konjak K 3-20 liter, refošk ▼ steklenicah K 2, moikat v steklenicah K 1-80. 12 Mflfaft kavo se napravi samo z specijalke to nmilll r AMEHINO-. Gospodinje pokusijolabko to kavo pri tvrdki „AXA" dT z. o. z., nI. l&iranaar štev. 13 (skladišče). */, kg pristnega , AATF.RINO" K 1*35. 610 Mf.1 belega in rumenega vipavca naravnega lil se takoj proda po zmerni ceni. Vprašati pri Batjel. Gorica, Stolna ulica št. 2 kateri ima vzorce, ali pa pri Valič, Zid. Most Skril je Id. Tlilto srebro, briljante kupuje in prodaja nova LllilU, zlatarnica in nrarntea Mihael Zitrin, Gorso 47. 20 Potrpežljiva riera f, L gospa podučuje nemško, itali jansko in francosko. Yia Bar- 5 DOlllfff papirja za r vitke, papirnatih vre VClInU čtc lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — G-astone Dollinar Trat, Via dei Gelsi 16. 43i Bitffel Ulndobong iFfr.35 do lo zvečer. Toči izvrstno pivo, ualmatin-ko n str-ko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (564 Ces. kr. priv. za trgovino in obrt (I. t. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3-75 /0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. Oglasi, osmrtnice, zaiivdie in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti u — F^tOgraf v svojem ŠtFV. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Po-t>» 246 i ZOBOZDRAVNIK Zopetna otvor!tev Kavarna Wkm v ulici Vienna Si. 15 Izfeera vseh tu- In inozemskimi merodaf« nfh časopisov, Ilustracij in mesečnikov. Slovenski Cascpiii. Postrežba te?aa. Za obilen obisk se priporoča Kari Prem, lastnik. Kopi se 10—15 AeRtclitrou Ponudbe z vzorcem sprejema »rata Hotelo „Balkon" o Trstu. Dr.J.Cermak | se ie preselil ie ordinira sedaj | v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje hMzMl Piosfe!?. UMETKl ZOBJE. a J 9 Zaloga tu ia inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodate na drobno in debelo l&kGh Pmrhmuc Trst« Via delte Acque s*. 6 (Nasproti Calfč Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih ck z črtnih Italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgunder, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec ia hrinjavec. Izdelki I. vrste, došii iz do« tičnih krajev. Vsaka naročba sc takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahte\ o in franko. Razprodaja od pol litra naprej- Petrolej po cenil! Da ssvte en liter tekočine z enim vinarjem, to zamore storiti le „KRONFRINZ* I-er spremeni (brez sesal. apar. brez ogreti a, brez duha) del petroleja s samotvornim dovozom */a zraka v močen moder plinov plamen, (Nikak okregel palilniki. Jedi ki se kuhajo ali pečejo v kuhal; nem zaboju „Kronprinz*Vso slastnejše kakor one, ki se pripravijo na ognjišču. Dobave vojaškt upravi „Rdečemu križu", turškemu po umesecu in tisočem gospodinj so najboljši dokazi uporabljivosti te iznajdbe. — Zahtevate vsed tega še danes cenike in referenčne listke od tvrdke: D. O. Kimpfng, Dunaj VII. Kaiserstrasse 65. Vse zadevne poprave in menjave drugih zistemov. — Brez izložbe. — Tovarna v dvorišča Se doto w toe/j iekam9& S ~ Prsne bolesni, oslovski ka&elj, naduha« influenca Kdo naj /emZ/e SiroJin f i 1. Vsak, ki trpi na f rajnem kaliju. lažje |e obvarovali sabcie*nU*ego iosdraviff. ,1 Osebe s kroničnim ke/erom bronhijev, Ki s Sirolinorn ozdrave. Vaduš* jivi, kafer »*n Sir o lin tnđfno ote Vi ča naduho S k robustni otroci, pri katerih učinkuje Sirot in z. ugodnim vspehom na splošni pocufek. Stran IV. »EDINOST« št 16. V Trstu« dne 16. januarja 19l6v S severnega bojišča pošiljajo pozdrave znancem in prijateljem: Anton M ožina, Alojzij Krati, Fran Vidav. vsi trije iz Tre-l3ic, Josip Ambrož Drobišče, Filip Sluga Postojna, Pran Frjančič Crni vrli, Ciril Remec Užiče, Alojz Tomšič Gorica. Kličejo: na svidenje čim preji Zavod sv. Nikolaja bo imel v torek, 16. t, m., ob 4 pop. odborovo sejo v društvenih prostorih. Ker je več odbornic odsotnih, zato prosimo vsaj one, ki so še v Trstu, da gotovo pridejo k posvetovanja. - Odbor. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 8. do 15. t. m. je bilo v tržaški občini 9 slučajev davice, 4 slučaji škrlatice In 4 slučaji legarja. Umrli ste dve osebi na dz- vici. Gropada - Padriče. Preteklo nedeljo so nabirali učenci in učenke tukajšnje šole prispevke za Rdeči križ. Nabrani znesek znaša 80 K. Požrtvovalnim darovateljem iskrena hvala! Karel Cibic;t. č. voditelj. Ustavljeno ie prevzemanje zavitkov za sledeče urade voine pošte: 16. 34, 45, 46, 49, 95, 170, 190, 211. 233, 308, 317. Neresnična vest. Časopisje je razneslo vest, da je Gospodarski svet« v Dalmaciji vložil proti svojemu bivšemu tajniku Hribarju tožbo radi nekega zneska In Hribar da je pobegnil. Zena njegova pa, da je poravnala oni znesek, na kar da Je »Gospodarski svet* umaknil tožbo. Z ozirom na to vest izjavlja zadrški - Narodni list« pod naslovom > Neresnično: Moremo Javiti, da gospod Hribar ne dolguje nič«. Mestna zastavljalnica. Jutri, 17. t. m^ od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajale ur dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914, na zelene listke, in Sicer od štev. 171.500 do štev. 173.400. Vojoa Izpremlnja marsikaj in zlasti tudi takoimenovano javno mnenje. Vsi se še spominjamo, kak direndaj je bil prealo uvesti novo, iz Pariza došk> in odo, takoimenovano »hlačno krilom. Tedaj je vstal ves svet. ki ima no svojih mislih v zakupu moralo, proti tej baje tako silno pohufšijivi modi in na Nemškem je n. pr. policijska oblast naravnost prepovedala to nošo. Pri nas v Trstu so morale one prvoboriteljice za to modno novost pred tržaško poulično moralo pobegniti in se pokriti po vežah, drugače bi se i;m najbrž godilo slabo. Kako izpremin^a vojna tudi to javno moralo, kaže naslednje poročilo, ki prihaja iz Berolina in pravi: Razdeljeno krilo se je naenkrat zopet pojavilo v Berolinu, kar pa ni morda kaka muhavost mode, ki tudi v volni ni izgubila svojega gospodovanja. Zopet poja-vivša se noša je namreč vojna potreba-Uvedli so jo prt izprevodnicah na kolodvorih nadulične in podzemske železnice. Izprevodnice morajo zlasti zapirati vrata odhajajočih vlakov, ki jih ni zaprlo vozeča se občinstvo. Pri tem poslu so bilo v nevarnosti, da si krilo pripro z vrati. Preden bi se mogle oprostiti, bi lih nafbrž vlak. ki takoj hitro zavozi, vrgel na tla, ali pa celo ob steno predora, ki se nahaja ob izhodu iz kolodvora. Noša Je prav prikladna. Ce izprevodnica stoji mirno, se skorai niti ne opaža. Gube so zete široke in vsa obleka je nekako podobna obleki žensk naših zaveznikov, Turkov«. — No. ali hočete še kaj več? Ono, na kar je ves svet ogorčeno klical prokletstvo, ie sedaj kar naenkrat prikladno, zek> praktično in prav čisto nič nemoralno. V Trstu sicer nimamo izprevodnic pri železnici in tramvaju, ker so ženske prevzele samo posel pouličnih pometačev, toda prepričani smo. da bi se dandanes tudi v Trstu ne gražal nihče več, ko bi se pojavilo kako »hlačno krilo«. Tepena ie bila. Snoči. okoli polisedmih ie pristokala na zdravniško postajo 32-iatna Josipina Zellejeva, ki stanuje v hiši št. 20 v ulici Petronio. Reva je itnela s precejšnjimi oteklinami okrašeno čelo in levO oko, a po vratu je bila prav pošteno opraskana. Povedala je, da se je sprla z neko drugo žensko, ki Jo je nabila s pestmi in jo opraskala. Zdravnik ji je podelil slučaju primerno pomoč. Oparil se je. Včeraj popoldne se je 20-ietni Mavricij Urizi, ki stanuje v ulici delle Calpanele v hiši št. 628, oparil z vrelo vodo po obrazu in po prsih. Moral le na zdravniško postajo, da mu je tam službujoči zdravnik podelil potrebno pomoč. Umrli V mestni bolnišnici dne 13. t. m.: Ba-cichi SilviJ, 37 let; Blaškovič Josipina, 60 let; Bulog Josipina, 29 let; Granner Flizabeta, teden dni; Mauer Mihael, 53 L; Puntar Marija, 75 let; Tuma Mihael, leto dni; Trouve Alojzija, 59 let. V bolnišnic i pri Sv. Mariji Magdaleni dne 13. t m.: Antunovič Nikolaj, Beiama.-rič Uršula. Kodrič Amalija. Prijavljeni dne 15. t. m. na mestnem fizikatu: Bitenc Josip, 48 let, Kjadin Štev. 745; Kljun Angela, 37 let, Kolonja št 34; A\arinkovič Josip, 69 let. Ribiško obrežje St. 22; Stepančič Ivanka. 33 let. Sv. Mar. Magdalena sp. št 230; Vičič Viljem, poldrugi mesec, Skorklja št. 111. V mestni bolnišnici dne 14. t m.: Basi-lisco Ana. 60 let; Milinović Josip, 68 let; Palese Pietro, 13 let; Rajčič Helena, 61 let; Rapuno Capuci Ana. 3 leta; Škrij Neža. 57 let; Sirotič Matija, 39 let. Poziv, uiani pevskega društva »oal-tan« v Šmarjah pri Kopru, so naprošeni, nsi se javijo društvenemu predsedniku na naslov: Sebastjan Morgan, SanitSts-snstalt, vojna pošta št. 106. Dekani, Redka starost V Skiteci pri Labinju (istra) je pred osmimi dnevi umrl Sime Kos, ki je doživel redko starost 98 let — terej skoro ene^a celega stoletja. Pokojnik je bil glavar rodoljubne n>dbine. Izpred soiflga. Predrag krompir. Ivan D., iz Ostrovice pri Voloskem doma, je pripeljal koncem oktobra v Trst na prodaj krompirja. Na trgu Stare mitnice je ponujal svoj lastni pridelek po 30 vin. kilogram. Preprodajalkama na tem trgu, Mariji Ffego in Justini Stopar, ki ste kupovali krompir za razprodajo na drobno, se zdela cena previsoka in niste kupili. Začetkoma D. ni hotel znižati cene, sled-pa, ko Je videl, da ne more prodati krompirja po 30 vin., ga Je začel prodate/ri po 28 vin. Vse to je videl tržni komisar Danelutti i? vzel stvar na zapisnik. *Cer se glasom ministrsko naredbe z 22. septembra 1915., št. 276 drž zak., ni smel za zadnje 3 mesece leta 1915. prodajati krompir dražje nego po K 13*20 stot, Je bil D. naznanjen sodišču. Na včerajšnji razpravi, ki se je vršila v oddelku sodnika de Pratija, Je obtoženec izjavil, da ni pripejal krompirja v Trst na prodaj, ampak da ga je hotel darovati nekemu svojemu znancu, ki stanuje v ulici Rcssetti. Ko je prišel na trg, so ženske skočile okoli nJega in prosile, na} jim proda krompirja. Tudi ceno so same ponudite. on ni nobene cene zahtevat To obtoženčevo trditev ste ovrgli Ju-st'na Stopar in Danelutti. Sodnik ga je obsodil na 4 dni zapora in 100 kron globe. Obtoženec je prijavil vzklic radi krivde, in opravitelj državnega pravdništva radi prenizke kazni. Predrag flžoL fviarija D., iz Nazirca pri Dragi doma, le prinesla svežega fižola na trg in zahtevala za kilogram K 1*20. Cena temu fižolu je bila na drobno 96 vriarjev. Ko obtoženka nI mogla prodati fižola no zahtevani ceni, jo je znižala na K 1*12, po kateri ga je tudi prodala. Tudi ta cena |e bila pretirana, vsled česar je bila ovadena sodišču. Na razpravi, ki se je vršila včeraj pred sodnikom de Pratijem, obtoženka ni prišla. Na podlagi ovadbe tržnega nadkomi-sarfa Riva in neke Dorati Karle, stanujoče na Campo S. Giacomo, le bila obto- ženka obsojena na 3 dni zapora ifk 20 kron globe. Opravitelj državnega pravdništva Je priglasil vzklic radi prenizke kalni. Predrag kruh. Vanda O., iz Skednja doma, je prinesla dne 20. decembra, da se ne izgvbi tradicija, »bige v Trst na prodaj. Prodajala je ;kržiče, ki so tehtali 16 dkg.t po 30 vinar-ijev. tako da bi prišel kilogram teh »bi«« nekako na Z kroni. Tržni komisar Selva, videč to, |e Vando naznanil sodišču. Na razpravi, ki se Je vršila včeraj v oddelku dr. Albertija, je obtoženka priznala, trdila pa je, da je ona kupila moko od neke »nepoznane zasebnice« po 1 K 70 vin. kilogram. Sodnik ji pa ni verjel tega, in jo je obsodil na 4 dni zapora. Obtoženka Je sprejela kazen. Ista usoda Je zadela Marijo (X, tudi iz Skednja doma, dne 16. decembra. Tudi ona je bila obtožena, da je prodajala »bige«, tako drago, da bi prišel kilogram 1*84 K. Ta je trdila na včerajšnji razpravi pred istim sodnikom, da je kupila 4 kg moke od **nepoznane zasebnice«, 3 kg pa na svoje izkaznice v prodajalni. Obsojena je bila na 4 dni zapora, katere je tudi sprejela. V obeh slučajih je opravitelj državnega pravdništva priglasil vzklic radi prenizke kazat Babfeverni svet V težkih časih, ki jih sedaj preživljamo, ko se stiska in stiska, se vendar še dobivajo ljudje, ki si dajo prerokovati srečo in bodočnost od prefrigane ženske. V ulici Boschetto stanuje neka Marija Mestek, katera ima psevdo ime »Madame de Thebes«. Ta »Egipčanka« ima toliko klijentov med babjevernim ženskim svetom, da se v pi^dsobi te vedeževalke kar pehajo, kdo pride prej na vrsto. Te ženske si dajo prorokovati s kartami ali drugimi »trapolami«, samo da bi izvedele* če bodo jutri še dihale ali kako bodo v bodočnosti srečne, ker nesreče te ženske no povedo. Vse to je prišlo — po dolgem času — na uho policiji. Ta je poslala 20. oktobra nekega stražnika k omenjeni madami. Ko je stražnik vstopil v ta proroški hram. je videl tamkaj nič manj kakor 18 žensk, ki so čakale, da se devetnajsta zadovoljna vrne iz sobe »skrivnosti«. Vse ženske so stražarju izjavile, da so prišle poizvedovat k »buta karte« o prihodnjotti. Stražar ni čakal, da bi devetnajsta končala uživanje »sladkih besed« madame, ampak je odprl vrata, stopil pred »boginjo«, zahteval od nje ime in odšel. Posledica je bila ovadba kazenskemu sodišče. Na razpravi, ki se je vršila včeraj pred okrajnim sodnikom de Pratijem, se je obtoženka zagovarjala tako-le: — Šjor judlce: Način, kako vam povem srečo in prihodnjost ni tako lahek. Naučil me je tega neki Arabec, ki je jedel o-genj in meče. katere je prinesel Iz Egipta. Arabec mi je rekel, da je ta ogenj in meče našel pri piramidah. Z, dvema besedama, šjor judice, vam razložim stvar. Napravim namreč dva kupčka fižola, in vzamem iz vskega kupčka posebej po en fižol. Pogledam barvo In obliko fižola in potem vam povem srečo. To nI goljufija ali co-prnija, temveč resnica, in vse ženske, ki prihajajo k meni, so zadovoljne. Ta »mi-štir« že delam mnogo časa, In ga izvršujem brez tarife. Tako »šjor Judice«, sedaj sem končala. Ko je vso to umetnost pripovedovala sodniku, je vsako stvar spremijevala s tako umetnimi kretnjami, da so vsem navzočim samega smeha prišle solze v oči. Nazadnje Je rekla: »Šjor judlce, imam še. mnogo povedati, kako se prorokuje sreča«. Sodnik, videč, da bi ne bilo Ce konca ne kraja, Je zaključil razpravo. P6vedal je obtoženki, da taka obrt ni dovoljena, in jo je obsodil na 5 dni zapora radi goljufije. PRIPOROČLJIVE TVRDRE Iran Bldooec večletni vodja trgovina Kat ud. Mnlej naznanja cen j. občinstvu. da je odprl stojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnega blaga t nI. Campanile 13 ter toplo priporoča za obilen obisk. Ce Postrežba točna. ;ne se zmerne. — 2206 I A|aAa| Trst, via Torrente 30, L n. Damsk* M* RICJKl krojačaica. —Izdeluje vsakovratn® obleke po angleškem in francoskem kroju, piesn6 ............" ~~ rledaILŠĆe obleke, obleke za poroke, bluze za gl Cene zmerne. Itd 337 Stan Stika žftmjama JS&r? Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivove« in briski tropinoveo in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščica in prepečencL Grški mastici iz šya. — Fi lij alka na vogalu uL del Teatro in olice deli* Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopalo. 4C3 Ivan K rž© Tps|, PiMza S. Glevannl 1 m hahtnjefcth in HlernUh potreb-B Min od leea in pltMatn. Skafor I* kad. codtokov, lopa& reiei, sit in Beier, terbae»v in metel ter mnogo Priporoča od pa mM«, kletke'itd. Za eaaage ia slekUao poaado za vino. e HihfajnVo poeodo vsak« vrsto bodi Hl« emaUe, koeitaaj* ali ataka. i Umetni zobje i! * z inbrafttlDsfl, dote krone in obroMd i i VILJEM TUSCHER koncef. zobotehnlk \l TRST, al coserma It 13, li. n. i i Ordinira od 9 zjutraj do 0 zvečer, o Fratelli Rauber TRST, Vla Torrente Stv. 14, TRST Zaloga ustrojenih koi Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreitin za sedlarje* JOSIP STRUCKEL Trst, vogal Via Harla Teresa-S. Caterina I Nov prihod volnenega blaga za moške, H in ženske, zeflr, batist in perijiva svila S za jopice. — Svilenina in okraski zadnje S novosti, velik izbor izgotovljenega pe- B rila in na metre, spodnje srajce moderci. H 5 Vezenine in drobnarije, preproge za- ■■ II vese, trliž po izjemno nizkih cenah. Q bBSSBHHBHMHBUBBBiaeBBa IONAZIO POTOCNIG TRST ulica RIborgo štev. 28, vogal ul« Beccherie Velika izbera moških in deških oblek Črni In modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika Izbera moških pletenlc (maj). Rumene In modre obleke za delavce. Isfeera blaga za moika oblaka. Sprajamajo sa naročila po meri MOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu dalla Legna) Tafafon 10-02). Prevas mrllfov v ta- In Inozemstvo. VrSi vsakovrstno pogrobe z najnovejšo moderno upravo. Zalega vseh mrtvaiklh predmetov. • Notna Inipekdja v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa itev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSklh predmetov s Na Opanah« v NabreSInl pri Orehu {Noshere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. i Velika zaloga svec v prodajalni vojaških predmetov RENATO CAPPELLANI | Trst • Corso 45. Trst - Corso 45. | s Prodaja na veliko in na drobno. | ■aan—ii^hi—ii—ii^mii—»Mapu—n—tit^j Veliko skladišče klobukov eteinikov. bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robce, moSklh nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 28 Cene zmerne. - Postrežba točna. Narodna trgovina. «■ Narodna traovina. Hranilna vlaga ' £ sprej«mjk ođ Tsakega tndi is ni ud sadrng«, | < ► ^^^ ^ J | o trnja £ okorne račane t daemim obr«ato> |< > Tanjem. j 31 Vlaga se lahko po eno krono. II Wtw-bMil«tai rtia 7JJ71 mmiHi X Trofivsko-olrtoa zadruga v Trstu j Irufa z naamajenlat Jamstvom ^huMča ^ iHi ulica Se FraiKesco štev. 2, I. nadst.: ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e Posojila I osebni kredit in na zastave ♦ proti plačilu po dogovora. ^ radne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. t Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. JADRANSKI BAltfEA Trst, Vla Cassa dl Risparmio itev. 5 (Lastno iL KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papfrie, rente, obligacije, zastavna' *' pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje ia blago . ležeče v lavnih skladiščih SAFE - DEPOSrrt. PROMESE.4 __Brzojavi: JADRANSKA._ MENJALNICA ^ VLOGE NA KNJIŽICE i» 4% od dnera vlogo do doara vzdiha. Keatni dare« plaćuj« banka h svojega, 0BRE3T0VANJE VLOG na totoe. in £iro-ra£nnu po