Političen list za slovenski narod. poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. č« se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«S. uri popoludne. í^tev. ser. V Ljubljani, v torek 22. novembra 1892. Letnik XX. Družba sv. Cirila in Metoda. Velikega pomena za nas je družba sv. Cirila n Metoda. V tem smo vsi jedini. Naši narodni na-prednjaki so to dobro vedeli, zato so pa raztrobili iaž, da se je ta družba napadala na katoliškem shodu, da bi tako očrnili katoliški shod. Njih namera se jim je deloma posrečila. Sprva, ko še prebivalstvo ni zvedelo resnice, je prišlo bilo nekaj izjav proti katoliškemu shodu. Te izjave so pa prenehale, ko je prebivalstvo izvedelo resnico in jele so prihajati druge izjave, ki pa napredni gospodi niso v veselje, udanostne izjave škofu ljubljanskemu. Ker je šolska družba nam kot katoličanom in Slovencem gotovo zelo potrebna, zaradi tega pa morajo vsi pravi slovenski rodoljubi skrbeti, da ta družba svoje delovanje še bolj razširi. Verske šole nimamo dosedaj še nobene in ob mejah je v obrambo Slovenstva tudi dela še dovolj: — Nemec in Lah prežita na slovenske otroke, da bi jih potuj-čila, hkratu pa tndi vjela v mreže liberalizma in brezverstva. V skrbi za to družbo so nekateri možje na katoliškem shodu izrekli nekaj mislij o družbi, in sicer le iz skrbi za njen obstanek in napredek. Skušnja nas uči, da društva na izključno narodni podlagi trajno ne vspevajo. Sprva se res pokaže silno navdušenje, pozneje pa to navdušenje pojemlje in doneski vedno redkeje prihajajo, ali pa celo prenehajo. Včasih se dajo taka društva umetno zopet za malo časa oživiti, ali kmalu propadejo zopet v prejšnje letargično stanje. Le pomislimo, s kako navdušenostjo se je začetkom agitovalo za „Narodni Dom" ali pozneje za „Sokolski Dom", ali sedaj pa zopet skoro vse spi. Tudi smo ravno te dni po nemških listih či-tali, kako da propada nemški „Schulverein". To društvo je bilo osnovano tudi na izključno narodni podlagi. Sprva je dobro napredovalo ali navdušenje zanje je kmalu jelo pojemati. Danes je v največji zadregi za ohranjenje svojih zavodov. Bati se je, da družba „sv. Cirila iu Metoda" ne pride v jednako neugodne razmere. Da ta strah ni neopravičen, je nas pač najbolj prepričal zaduji „Vestnik", koder se vidi, koliko podružnic je opešalo in zaspalo; prepričalo nas je tudi tistih 203 gld., dar največjih ljubiteljev te družbe. Mi s tem ne-čemo nikomur ničesar očitati, temveč navajamo le fakta, da dokažemo, na kako slabih nogah stoji društva, če niso bolj verska v svojem temelju. Ce pri Nemcih pešajo društva na izključno narodni podlagi, ne smemo se nadejati, da bodo pri nas vspevala, ko so naše narodne moči še slabše. Pač pa imamo dovolj dokazov, da vspevajo društva na verski podlagi. Na taki podlagi je „Družba sv. Mohorja"; in glejte, kako vspeva, in sicer od tedaj, ko se je presadila na cerkvena tla. Pa tudi več drugih društev lepo prospeva na tej podlagi in dosezasvoj namen. Poglejmo „Vincencijevo družbo". Pri teh družbah ni treba onih hrupnih agitacij, ni treba Bog vi kako proslavljati darovateljev, kakor pri narodnih društvih. Koder radodarnost izvira iz verskih nagibov in postaje del krščanske; ljubezni, tam se za podjetje ni bati; vse ovire se premagajo in nepričakovano brzo se kaže Božji blagoslov. Tega najpotrebnejšega momenta ne smemo prezreti. Božji blagoslov je potreben tudi naši družbi, sicer--- Le pomislimo, v kake zadrege bi prišla, če osnuje še nekaj šol, potem bi pa nakrat jeli iz-ostajati doneski. Da se pa temu izognemo, so na katoliškem shodu mislili nekateri možje, da naj se „Družba sv. Cirila in Metoda" preustroji ter zasnuje po farnih podružnicah. To je pa mogoče le tedaj, če družba deluje povsem v sporazumljenju s Škofi. Poglejmo n. pr. katoliško šolsko društvo na Du-I naju, kako lepo deluje. „Schulverein" propada, ono vspeva; cel Dunaj je pozna in — ljubi. K njegovim | shodom, ki jih prireja v pouk in zabavo, prihaja najodličnejše občinstvo in za malo časa njegovega delovanja ima že mnogo zavodov, mej njimi učiteljsko semenišče in pripravnico v Wahringu. In kar je poglavitno; neprecenljive zasluge ima uprav to društvo, da se prepričanje o potrebi verske šole širi in utrjuje tudi pri takih, ki do zadnjega časa zaslepljeni po lažnjivem liberalizmu o tem niso hoteli ničesar vedeti. — In zato mora v prvi vrsti delati tudi družba sv. Cirila in Metoda. Ker le tedaj, r.ko bode avstrijske narode prešinilo prepričanje za potrebo verske šole, tedaj bomo imeli krščansko vlado in ta nam bo z versko podelila tudi narodno slovensko šolo. , Ne napadamo nikogar, a to se vsaj umeje, da ni mogoče imeti zaupanja v može, ki se pri vsaki ugodni in neugodni priliki zaganjajo v škofe, da ni mogoče imeti zaupanja v odbor, v katerem sedi možje, ki so javno izrekli, da so zadovoljni s s sedanjimi šolskimi zakoni in to v odboru družbe, ki po pravilih deluje za slovensko Šolstvo na katoliški podlagi; možem s takimi načeli ni mesta v odboru take družbe, iu ako so ondi, tedaj družba ne deluje v smislu svojih pravil. Oboje je pa napačno. Z vso odločnostjo zavračamo trditev, da sme nasprotniki šolske družbe mej nami. Toda braneč Slovenstvo, katero ljubimo z dna svojega srca, mora nam družba sv. Cirila in Metoda ustanavljati katoliške, verske šole, kakor jih zahtevajo škofje, zato pa je jeden glavnih pogojev, da nam vzgoji učiteljskih moči v tem duhu. In zato nam mora biti važna skrb, da osnujemo katoliško učiteljsko semenišče, kakor je bilo to sklenjeno na I. slov. katol. shodu. LISTEK Lovrencij Lavtižar — mučenikdolžnostij. Cast. g. Jakob Trobec, duhovnik cerkve sv. Neže v St. Pavlu, gororil je angleški govor mno-gobrojnemu občinstvu, ko so prenesli letos ostanke Lavrencija Lavtižarja iz Crow Winga na dulutsko pokopališče. Zanimivi govor o življenju jednega prvih naših misijonarjev na severo- vzhodu, povzamemo iz „Am. Slovenea". •»; Svet slavi one junake, ki so pripravljeni iz nesebičnih nagibov in iz pravega domoljubja žrtvovati kri in življenje v obrambo domovine. Njih slavne čine poveličujejo govorniki, njih srčnost opevajo pesniki. Roditelji govore o njih otrokom, da bi zanamce navdušili v ljubezni do domovine, in ti pravijo o njih svojim potomcem. Njih ime je ovekove-čeno v mramornatih in granitnih spomenikih. Ni je dežele in ni ga naroda brez junakov, kterih ime bi ne bilo slavnoznano in obče spoštovano. Naša ljudovlada se ponaša z mnogimi takimi junaki. Dovolite mi omeniti samo borilce, kateri so pred csem in dvajsetimi leti razdrobili verige hlapčevstva, ter oteli z mnogimi dragocenimi žrtvami zlato svobodo. Tisoč in tisoč vrlih državljanov zbralo se je na bojnem pozorišču na jugu. Poslovili so se od-dragih soprog in otrok, od svojcev in prijateljev. Zapustili so za seboj vso tolažbo, ostavili so vse premoženje: dom in polje, z jedno besedo, vse, kar jim je bilo drago in ljubo, ter šli so s veseljem branit domovino. Njih geslo je bilo: Ali zmagati, ali umreti! — Nebrojno jih je padlo na krvavem polju in ostanki mnogih so razmetani sem in tja, na katere žarko pripeka vroče južno solnce. Vsakdo vi, kako časti hvaležni narod brabre junake, osobito pa njih plemenite vodje. Amerika se ponaša s svojimi junaki in zapoveduje svojim sinovom, da časte padle borilce vsako leto na „dan okraševanja". Mlado in staro hiti pri ti priliki na pokopališča, da okrase grobe s cvetičuimi venci. Pevci pojo za sveti dom padlim v čast, navdušeni govorniki oživljajo z lepimi besedami občinstvu njih junaška dejanja. No, ker so delovali in umrli za narod, živeli bodo z narodom, dokler bode živel narod. Tudi Kristusova cerkev ima svoje junake, ki goreče ljubijo nebeško kraljestvo, za katero so vedno pripravljeni darovati zadnjo kapljico krvi. Junake šteje, ki zapuste vse posvetne radosti in si izvole revno, trudapolno in tiho življenje. Izpostavijo se tisočerim nevarnostim, da bi pridobili druge za večno kraljestvo. Sveta cerkev ima vrle borilce, izpozna-valce in mučenike. Ona ima v svoji mogočni vojni voditelje-prvake in druge častne osebe: aposteljne in njih verne naslednike. V iirvi vrsti pa se ponaša sveta cerkev z nevstrašljivimi poslanci ali misijonarji, kateri gredo v daljne pokrajine in preiščejo najtem- nejše in skorej nepristopne gozdove. Ne glede na premnoge opasnosti hiti po zmago nebeškega kraljestva, ter bijejo trd boj za Gospoda vojskinih trum in pripeljejo na stotine in stotine podanikov do zmagonosnega lavorjevega venca rajske slave. Ponosna je cerkev na slične junake, časti jih in zapoveduje svojim otrokom, da jih tudi oui dostojno proslavljajo. Tak cerkven junak je Lovrencij Lavtižar, kateri je žrtvoval življenje za Indijane na poslanstvu ob Rudečem Jezeru I. 1858. Ko je namreč izvedel, da ga žele nekateri ubogi bolni Indijani za zamrznjenim jezerom, napotil se je nemudoma na nevarno pot 3. grudna, v dan sv. Frančiška Ksa-verija. Bilo je krasno jutro, obetujoče najlepši dan. Srečno dospevši do bolnih Indijaúov, poučil jih je, v koliker mu je čas dopustil, ter pokrepil jih v sveti veri. Popoldne se je vračal domov. Vreme bilo je strašno. Mrzli sever podil je črnotemne oblake po nebeškem oboku. Sneg je naletaval in severoza-padnim prebivalcem dobro znani „blizzard" začel je z vso silo razgrajati. Ubogi poslanec se je sicer boril nekaj časa z naravnimi silami, a konečno je onemogel ne daleč od doma. Premagan zgrudil se je na kolena v sneg in v molitvi izdihnil nedolžno dušo v roke svojega stvarnika. Umrl je mučenik za vero, kakor mu je velevala sveta dolžnost. Ko je došla o. Pircu, znanemu indijanskemu misijonarju, tožua vest, prenesel je njegovo truplo v Crow Wing. Ondi je počival med indijanskimi v Politični pregled. V Ljubljani, 22. novembra. Sfotraije dežele* Politični položaj. Včeraj smo poročali, kak škandal je bil dr. Menger provzročil v zbornici. Da je to govoril klk Prade. bi se mi temu ne bili prar nič čudili in tndl ne bili pripisovali nobene važnosti. Menger je pa pristaš zjedinjene levice, torej stranke, ki boče veljati za zmerno in misli, da je poklicana, da v kratkem prevzame vladno krmilo v roke. O mem pa ne moremo misliti, da je govoril brez posebnega namena in je pač tudi poprej se malo posvetoval s svojimi tovariši. Ker ne vemo, kaj se vse /a kulisami godi, tudi ne moremo vedeti, zakaj se je bil Menger toliko razburil. Vsekako je pa njegov govor pokazal, da levičarjem vse ne gre prav po sreči. Najbrž jih jezi, da se vlada še ozira na Ho-henvvartov klub. Nam se celo dozdeva, da je Menger s svojimi napadi bolj meril na Hohenwartov klub, nego na Mladočehe. V tem klubu sede glavne opore češkega državnega prava, konservativni veleposestniki. Liberalci bi radi ta klub porinili v opozicijo, da bi potem bili gospodje položaju. To je mislil menda doseči tudi Menger s svojim govorom, ali po našem mnenju se je jako zmotil. Levičarjem se zdi, da je sedaj zadnji čas, da si pridobi moč v r roke. Na češkem se stranke približujejo in nemogoče ni, da se obnovi prejšen železen obroč desnice. Zategadel pa posega levica že po tako obupnih sredstvih, kakor je bil Mengerjev škandal v zbornici. Levica. Mengerjevi napadi na Mladočehe celo vladnim krogom neso bili všeč. Tako pravi „Fremdenblatt", ki ima zveze z vlado, da ni nobena stvar bolj neumna in se manj opravičevati da, ako se vedno govori o veleizdaji v državi, kjer prešinja vse sloje prebivalstva zvestoba do vladarja in patri-jotizem, in če se celo v parlamentu komu predba-civa veleizdajstvo. Jako je obžalovati, če je Menger se tako daleč spozabil, posebno ker njegovo očitanje ni zadevalo samo Mladočehov. Ta izjava oiicijoznega lista pač ne bode posebno ugajala levičarjem. Pa vsaj že sami vedo, da so malo predaleč šli in njih listi Mengerja izgovarjajo s tem, da so že tudi Čehi očitali Nemcem veleizdajo. — Samo „N. Fr. Pr." neče spoznati, da je Menger napak ravnal in le po-zivlje vlado, da naj kaj stori proti Čehom, da naj varuje proti njim državne koristi. Videti je, kakor bi se zares bali liberalci, da češko državno pravo pride v bližnji prihodnjosti na dnevni red. „N. Fr. Pr." bi najbrž rada, da bi Taaffejeva vlada s Čehi postopala tako, kakor je zloglasno meščansko mini-sterstvo, ki se je baš zaradi tega bilo kmaln onemogočilo. Čehi in Nemci. Vsi češki listi govore o poslednjih dogodkih v državnem zboru, ko je Plener zahteval, da se izvedejo dunajske punktacije, ali pa uvede nemški državni jezik, Menger pa nesramno napal češko državno pravo in zagovornike tega prava. Sedaj je jasno, kaj Nemci hotd in želč. Češki listi sedaj odločno naglašajo, da narod z Nemci sedaj ne more sklepati nobene sprave, kakor na podlagi češkega državnega prava. Nemške napade na češko državno pravo pa zmatrajo češki listi kot dokaz, da Nemci čutijo, da se približuje čas, ko se bode moralo razgovarjati o izvedenju tega prava. Češki listi imajo morda prav. Dogodki v sosedni državni polovici že opominjajo višje kroge, da sedanja vredba ni prav zdrava. Parlamentarne razmere na Dunaju so vedno bolj čudne. Liberalci za- grobovi na prijaznem hričeku, pod katerim se rije po divni dolini, kakor srebrn pas mogočna reka Misisipi. Majhen priprost lesen križ zasajen na grob, kazal je mesto, kjer je spaval v pokoju srčni Kristov junak. A kmalu je ogenj končal i to malo znamenje in za mirno stanovanje našega Lavrencija vedeli so le nekateri njegovi zvesti prijatelji. Kaderkoli sem bil v Grow Wingu, obiskal sem grob rano umrlega. Stoječ ob tibi ruši, spominjal sem se velike gorečnosti pobožnega misijonarja in njegov blagi spomin me je bolj poživljal in blažil, kakor mnogokak lep govor. Odkar sem zapustil Belie Prairio pred šest in dvajsetimi leti, izražal sem često željo, da bi se prenesli ostanki Lavrencija n» primerno pokopališče, kjer naj bi mu postavili dostojen spomenik. Moja želja in želja mnogo drugih častilcev njegovega spomina se je sedaj vresničila. Hvala srčna prevzvi-šenemu dulutskemu vladiki, ki je dobrohotno podpiral vedno in povsodi dobri namen ! Hvala prsč. gospodu general - vikarju Jo». F. Bab u za požrtvovalno delovanje v ti zadevi na crow winški misiji I Hvala čast. duhovščini za velikodnino in vsestransko pomoč pri blagem podjetja! Lavrencijevo truplo je počivalo v Grow Winga štiki in trideset let. Sedaj smo pa oddali njegove kosti v naročje materi temlji na katoliškem pokopališču v Dulotu. Tukaj naj počivajo, dokler jih glas angeljske trombe ne vzbudi sodnji dan k novemu življenju. (Koftec «ledi.) res prihajajo na površje, ali vendar vse kaže, da ne bodo mo|ti mojstrovati dragih narodov. Preveč so pokazali svoje nasprotje do Slovanov, da bi Poljaki v£nje mogli imeti zaupanje. Pa tudi v višjih krogih nimajo več tega zaupanja v Nemce, kaker so ga še poprej imeli, kar se je prusofilski duh začel tako javno kazati, kakor se je to videlo v Libetti. Sedaj tudi n» Dunaju več tako trdno ne vprnjeja, da so Nemci državo ohranjujoči element. Čeiko V Liberci dobi policija novo uniformo po kroju dunajske policije. Pruska „pikelhavba" bode torej izginila iz tega velikonemškega mesta. To je seveda zasluga vladnega komisarja, kateremu ne ugaja pruska uniforma liberških policistov. Tirolako. Kakor so v Liberci polioisti nosili pruskim vojaškim uniformam podobno uniformo, ravno tako imajo v nekaterih mestih na južnem Tirolskem mestne godbe obleko podobno italijanski vojaški uniformi. Oblastva so pa sedaj spoznala, da to ne pospešuje avstrijskega domoljubja, in so prepovedala obleko po italijanskem vojaškem kraju. Da so proti oblastveni prepovedi vložili užaljeni Italijani pritožbo na ministerstvo, si lahko mislimo. Ogersko. Novi načelnik ogerske neodvisne stranke, državni poslanec Eotvos popelje se v kratkem v Turin b Košutu, in to na željo vse svoje stranke. To pač najbolje dokazuje, kakega političnega mišljenja so pristaši te stranke. 8tvar je tembolj zanimiva, ker Eotvos dosedaj ni bil s Košutom v nobeni zvezi in torej ne potuje v Turin iz osebnega prijateljstva, temveč le zaradi tega, da pokaže, da se njegova stranka drži še vedno Košutovih nazorov. Vitanje države. Mejnarodna denarstvena konferenca sešlž» se je danes v Bruselju. Kakor se govori, bo-deta Anglija in Nemčija oddali odločno izjavo, da se hočete trdno držati zlate veljave. Nemčija. Surovost pruskih častnikov in podčastnikov je že dolgo znana. Sedaj časopisi prinašajo obširno poročilo, kako da postopajo z učitelji pri vajah. Vseh zmerjanj, katera navajajo listi, tukaj ne moremo priobčiti svojim čitateljem, ker slovenski jezik nima niti izrazov za take surovosti. Sevčda je pričakovati, da se začne proti krivcem, ki se po časopisih z imeni navajajo, preiskava, od katere pa dosti vspeha ni pričakovati, ker take stvari 6e kaj rade v Nemčiji potlačijo. Pritožb proti surovostim nemških častnikov slišalo se je že veliko v nemškem državnem zboru, ali vojaška uprava se navadno za to ni dosti zmenila, ali se je izdala kaka naredba, ki se pa ni izpolnovala. Militarizem v Nemčiji je tako mogočen, da mu parlament ne more do živega. — Na shodu nemških socijalnih demokratov so bili hudi prepiri zastran postav, ki jih izdaje država v prid delavcev. Nekateri so hvalili te državne naredbe, sklicevali se na Laasalla, večina se je pa izrekla, da se socijalno demokratstvo ne more sprijazniti s takim državnim socijalizmom, ker država podpira le kapitaliste. Sklenili so pa odpo-slati odposlance k velikemu delavskemu shodu v London, na katerem se bode razpravljalo o osem-urnem delavniku. Turčija. Angleški veleposlanik je opozoril sultana na razmere v Armeniji in navei nekatere nerede v tej deželi. Sultan je takoj ukazal odposlati dva uradnika v Armenijo, da bodeta preiskavala tamošnje razmere. Armenci pač kacdga zboljšanja svojega stanja od tega še nemajo pričakovati. Štirinajst let je že minolo, kar je berolinski kongres sklenil, da se vpeljejo reforme v Armeniji, pa se še dosedaj ni nič zgodilo. Ze večkrat je v Carigrada posebna komisija proučevala to stvar, ali vselej je stvar zopet zaspala, tako bode pa tudi sedaj. Turčija nema dovolj moči in volje, da bi sama mogla izvršiti kake velike refortne, Izvirni: dopisi. Iz Železnikov 18. novenibra. Iz cele ljubljanske vladikovine dohajajo že več tednov dan ha dan ljubljanskemu knezu in vladiki od kranjskih občin izjave ndanosti, zaupanja in otroške ljubezni. Naravno je, da imajo otroci sočutje s duhovnim očetom, če ga vidijo napadanega, grdo obrekovanega. Ljudstvo se je začelo potegovati za dobro ime svojega višjega pastirja, katereg* po listih in javnih zastopih napadajo in obrekujejo brezvestneži. Glasno in jasno govori te izjave, d« srca kranjskih Slovencev bi jejo krepko za svojega od Boga jim postavljenega vladiko in da liberalizem še ni omajal te srčne zvestobe in neomejane ndanosti. Le njim, ki slepo prisegajo na ta nov evangelij, ne dajo spati te izjave katoiifikih slovenskih mož. Tudi v našem kraju nekemu trabaata .Narodovemu" ni dalo ni mira ni pokoja, odkar je edila „doli v ljubljansko škofijsko palačo" izjav*. Ko bi šla doli v „Narodno tiskarno", seveda, potem bi bilo vse v reda. 8vojema nemira je dal duika v 258. številki „Slov. Naroda" z dopisom .Izpod Ba-titovca". Prvič mu ni všeč, da so izjavo podpisali „siromašni kovači", kakor jih nazivlje. Ko bi bilo go- spodu dopisniku do resnice, bi med 112 podpisa oimi našel tudi dokaj posestnikov. Da bi pa ponižal vrednost izjave, govori prav tiničljito o „siro-hiašnih kovačih" ter jim kot „zaveden" liberalec da prav liberalno brco, češ: Siromak, molči I Ti nimaš jpravice govoriti, to je po „Narodovem" katekizmu «ono svobodoljubno, vzvišeno-plemeaito mišljenje, ki po načelih svobode, jednakopravnosti in pobratim-stva vsakemu svoje gibanje dovoljuje", samo — revežu ne. Revež, tiho bodi, trpi, zahvali se, da smeš živeti; kolika predrznost, da si se upal nasproti „zavednemu* občinskemu zastopu izraziti ljubezen do višjega pastirja. G. dopisnik! Odrekati pravice revežem, ni liberalizem, marveč je grd terorizem Drugič se spodtika dopisnik nad tem, da je izjavo v Ljubljano odposlal g. L. G. dopisatelj! izjava, podpisana od vas tako zaničevanih siromašnih kovačev, je bila namenjena mil. knezoškofu; pri tem je pač vse eno, ali mu jo je poslal ali x, y, z ali pa g. L. Imel je pa pač več pravice, to storiti, kot vi, g. dopisnik, ko ste poslali svoje kukavično jajce v „Narodno tiskarno". Da bi bil g. L. s pritiskom dobival podpise in hodil od hiše do hiše po nje, to ni res, kakor trdi dopisnik; Železnikarjem namreč, tem „zaničevanim kovačem", je pa edino le to znano, da sta hodila dva moža-kovača od hiše do hiše ter dajala poio podpisavati, ne torej g. L., ki nenavzoč potemtakem pač ni mogel „pritiskati". Sploh pa se vidi iz vsega „Narodovega" dopisa le grdo sovraštvo do g. L., ki je osivel v delovanju za slovenski narod in za „siromašne kovače". V dopisu kličete emfatično: „Dajmo kruha revežem!" Kdo ga jim je več dal, ali od vas zaničevani gospod L., katerega po krivici izpostavljate pred svetom na sramotni steber, ali pa vi, g dopisnik, ki revežem odrekate celo pravico, izražati škofu uda-nost in ljubezen? Dopisnik nekaj čenča tudi „o prepiru in sovraštvu, ki že blizu tridesetletja med g. L. in obče-spoštovanim župnikom traja". Kdo vam, g. dopisnik, daje pravico, da stvarna nasprotstva med g. L. in g. župnikom, ki pa niso bila in niso nikakor sovraštvo in so že zdavnaj poravnana, zopet vlečete brezvestno med svet in ometavate tako naš kraj z blatom? Kaj ima opraviti izjava do škofa s tem od vas lažnjivo nazvanim sovraštvom? Slab poklon ste napravili tudi .občespoštovanemu župniku" — kakor ga hinavsko nazivljete — ker govorite o sovraštvu med njim in g. L. Občespoštovan je gosp. župnik, pač pa ni spoštovan od vas, ker se njemu, dobremu katoliškemu duhovniku, drznete predbacivati „sovraštvo". G. dopisnik, ne mečite tako lahkomišljeno s takim pisarjenjem med mirno naše prebivalstvo gorečih bakelj razdrahe in razprtije. Ne ometavajte našega kraja in naših mož tako ostudno z blatom v — lastno sramoto. — Če tudi splošno naši možje niso premožni, a pošteni so in odločno oporekajo, da bi se neresnica o njih trosila med svet. Iz Zagreba. 12. novembra. (Malomarnost Madjarov za hrvatsko narodno gospodarstvo.) Od vseh 40 poslancev na ogerskem zboru oglasi se pri razpravah jedini pl. Gjurkovic, pa tudi le-ta prav redkoma. Po mnenju teh štipendistov, kakbr jih zovejo z vso pravico opozicijonalfli ¿asopisi, je Hrvatska popolnoma srečna Zemlja, brez vsfckih potreb, zakaj bi se zaradi nje vznemirjal ogerski zbor. Ti ljudjb sodijo pa le po sebi, ne pa po stanju, v katerem se nahaja Hrvatska, odkar je njena osoda predani V roke tako malomarnih ljudij. Ravno na ogerskem zbora moralo bi se očitno povedati Ma-djarom, da Hrvatska ni samo zato v zvezi z Ogersko, da plačuje ogromne davke, od katerih dobiva le neznaten del za svojo avtonomno upravo, dočim se ravno v gmotnem pogleda zdnjo nič ne stori. Poslanec Gjarkovid je gotovo to izpre videl, pa je hotel v proračunskem odboru v tem pogledu za-jedniške ministre opozoriti tudi na Hrvatsko, ža katero bi se moralo iz splošnega proračuna tudi kaj tiamcmHi. Hočemo soditi, je li to njegovo ravnanje h rodoljubnih ozirov nastalo, ali je le politična sleparij*, priznati moramo, da je bilo umestno, da s« je oglaeit. Ko bi vsi naši poslanci t slogi ter večkrat t zbortiei kaj izpregovoriii v korist Hrvatski, gotovo bi kaj izposlovali, ali z jednim pfe so ministri kmalu gotovi in poteOt so tadi odgovori na vprašanja skovani. Poslanec Gjurkovič je vprašal ministra poljedelstva, kdaj misti, da bode mogel za vrejenje Sava kaj storiti. Ministrov odgovor je bil čisto kratek, da ni zato državnih sredstev. A za Donavo, Tiso, Ma-roš in druge reke ogerske se trosijo milijoni, in kar je 6« najhuje tudi hrvatski, za našo Savo in Dravo pa se ne zmore niti novčič iz državnih sredstev. Ni lt to naivečja krivica, ki se more goditi narodu, ki toliko žrtvuje za državno jedinstvo. Nič boljši ni bil odgovor, ki ga je dal minister prometa giedé železnic in cest. Za vse to bode skrbel minister, kakor po navadi, tudi ná Hrvatskem- Po navadi pa ogerski minister ni še uobeden-krat prav mislil na naše prometne odnošaje. Le one proge železnic se dodelajo tudi pri nas, ki so na korist Ogerski, pa še te, če je le mogoče, iz kra-jiške zaklade. Za vse druge železnice je minister pripravljen dati koncesije, ali podpore iz državnih sredstev nobene. Za neke železnice, ki bi bil» od velike koristi za Hrvatsko, dobile bi se celó še koncesije prav težko. V prvem tedu se to tiče železnice, ki bi vezala Hrvatsko z Dalmacijo. Madjari že vedó, zakaj tako delajo, ali za Hrvate je to velika krivica. Ravno tako je tudi z železnico od Karlovca do Bihača, kajti ko bi se ta proga izdelala ter podaljšala od Karlovca do Straže, odvrnil bi se po njej velik del bosenske trgovine v naše kraje, kar zopet ni po volji Madjarom. In tako bi mogli navesti še druge primere, ali le ta dva naj zadostujeta. Nič bolje ni z našimi državnimi cestami. Na Ogerskem se vsako leto uvrsti mnogo kotarskih cest med državne, vrh tega pa se vsako leto dodela tudi mnogo kilometrov novih državnih cest. Pri nas na Hrvatskem pa se v novejšem času niti ne misli razširiti mreže državnih cest, nego snuje se celó za nas nekaj prav sumnjftega v tem pogledu. Po nagodbi od leta 1868 spadajo državne ceste na Hrvatskem pod upravo zajedniškega ministra komunikacij, a vzdržujejo se iz zajedniških dohodkov, med kateri se všteva tudi prinos Hrvatske, 56°/0 od vseh dohodkov. Da se zlajša uprava pri teh cestah, predložil je bil že ban Pejačevič, da naj se uprava izroči hrvatskim oblastvom ter zajedniški dohodek za te ceste predá vsako leto hrvatski vladi. S tem Madjari niso bili zadovoljni. Mislili so si, prišel bo čas, ko se bomo o tej zadevi drugače ménili. In zdaj se je tako zgodilo. Poslanec Gjurkovič je to vprašanje sprožit. Če je mislil tako, kakor Pejačevič, potem je pošteno delal, Če je pa z odgovorom ogerskega ministra Wekerla sporazumljen, potem je pa to največja krivica od njegove strani kot poslanca hrvatskega. Minister je namreč odgovoril, da ogerska vlada rada oddá upravo cest hrvatskim obiastvom, če hočejo one ob jednem prevzeti vzdrževanja teh cest, in da hoče v tej zadevi razpravljati v saboru. Mi se nadejamo, da se bodo vsi hrvatski poslanéi uprli temu predlogu, hrvatski narod to zahteva od njih. Dosti je, da so Madjari vse te ceste v vojaški krajini uvrstili med deželne eeste, celó reško, katere mora zdaj Hrvatska iz svojega proračuna vzdrževati. Slavljeni ogerski liberalizem pokazuje se dejanjsko tudi v tej zadevi, in siromašni so narodi, katerim se zapoveduje v liberalnem duhu. Z Reke, 20. novembra. Na imendan presvetle «esarice in kraljice je bila v župni cerkvi slovesna sveta maša, katere so se udeležili guverner, župan in vse državne in mestne oblasti, Po mestu so vihrale zastave: cesarske, reške, laške, nekaj malo hrvatskih in pa madjarske. Tudi vsi brodovi, mali in veliki, so bili polni zastav in zastavie. Vsaka odhajajoča in prihajajoča barka je imela zaStivo, Uaj-več jih je pa bilo videti na angleškem kolosalu. V našem mestu so se usedli Madjari ia dejanjsko je Reka njihova. Vendar jih malo peče vest, dasi jim ni preveč nežna. Akoravno so si jo prisvojili, vendar se ne upajo iireči, da je tudi „de iure" njihova. Dasi imajo ogromno večino v saboru, vendar ne spravijo reškega vprašanja na dan. To nam dovolj jasno priča, da jih nekoliko grize notranji glas. Čemu so si pa frrtoojift Reto? m **> voljo mesta samega, temveč samo zavoljo m#r)|. Bftájfcri «najo jiko loíinirtWwe misli « mittosioj-nosti »vole države; mnogo ph je celó odločnih »•!«-izdajeev. Za simostojnost drtave pa potrebujejo iuino tudi molja» Tedaj to fl» ideji popoln« «ffiostoj aorti jih je do t«ga pripravila. To bi se moralo dobro vedeti in lia amelo bi se jim »se dovoljevati in « tem teptan pravice drugih narodov. Da premuogi Madjari niso zveati svojemu vladarju, so že dovolj pokazali, posebno še letos. Le kdor je popolnoma slep, tega ne vidi. Pa ako pride zopet 1848 podobno leto, ne vem, kako bo. Takrat je naš Jelač č okrcal ohole Madjare in da ui bilo njega, ne bi bil Fran Josip I. tudi ogerski kralj. A zdaj ni več Jelačiča, zato treba tem večje previdnosti. No, pa da bi tudi še živel hrabri Je-lačič, Bog v6, kako bi bilo! Naš narod je vedno in povsod pokazal svojo lojalnost, a zdaj se mu slabo plačuje. Za vse to robuje. Pa ne le Reko, temveč tudi vse morje v Trans-litaniji so si osvojili Madjari. To nas še posebno žali. Ko so nam vzeli Reko, bi si mi lahko na Su-šaku napravili luko, lepšo in večjo od reške, ko bi ne bilo vse morje njihovo. Sušak ima lepo lego in na obilo prostora, da, še širi, Reka se pa več ne more nikamor širiti. Zato Sušak vrlo napreduje; že zdaj šteje 3000 ljudij; — žal, da mej temi ni nič več kot 300 Židov; sčasoma zna že Reko prekositi. Ko bi imel še svoje pristanišče, bi lahko tudi na morju konkuriral z Beko. A prepozno je vse! Pomorska naša oblast je madjarska in kot taka nam ne bi nič pustila. Ta oblast nadzoruje skrbBO morje; torej je vse zaman. Ista oblast je napravila kanal, zasipala „delto" mej mostom, kanalom, Rečico in I morjem in še prostor onkraj kanala je zasula. Tu je imel g. Ružic svoje kopeli; tudi te je zasula, ne brineč se, kje je pravica. Ves prostor tostran Rečice spada sicer pod su-šaško jurisdikcijo, a drugače je pa popolnoma v rokah madjarske pomorske oblasti. Kar le hočejo Madjari, to dosežejo; kar pa sami ne morejo, jim pomorejo izdajice, katerih je vsak dan več. Socijalne stvari. Obrtniki. Liberalizem je malim obrtnikom najhujši, nepremagljivi sovražnik. Tistega zdravega, krepkega in veljavnega srednjega stanu, katerega pozn& mračni srednji vek, je od dne do dne mauj in mali obrtniki komaj s težo prežive sebe in družino ; starim dnem ali bolezni nimajo ničesa v po- ; boljšek. Razdruženi so in v tem je smer pro- I pada, kakor je bila v organičnem združenju smer čilega življenja, smer napredka. Zato je pa jedina pomoč in jedina rešitev v zopetnem združenju. Najhujše je, da so po liberalizmu omo- j teni izgubili že smisel za združenje in zato tudi j zadruge, kakor jih narekava državna oblast, nimajo tistega vspeha, kakoršen se je pričakoval; seveda je še drugih vzrokov precej, ki imajo svoj temelj v liberalni osnovi države in obrtnem zakonu samem. A sedaj vendar-le velja premagati vse težave in skušati vkrepiti družni čut, ker sicer bo čas do dobra uničil še tisto malo močij, ki jih imajo sedaj mali obrtniki. — V tem smislu z veseljem pozdravljamo nasvet v „Sildst. Post" št. 85 v tej zadevi. Pripomnimo le še, da imenovani list mej našimi kaže največ zanimanja za krščansko socijalno pre-osuovo in le želeti bi bilo, da bi se zdrave misli, katere razvija, ne poizgubile, marveč prodrle oživljene mej ves narod slovenski. — Omenjeni nasvet se glasi, naj bi vsi slovenski obrtniki ustanovili društvo (začetek je že storjen v Ljubljani v konservativnem obrtnem društvu), ki bi skrbelo za napredek slovenskih obrtnikov. Po skupuem sodelovanju doseglo bi se več obrtnih šol, ki so tako potrebne, in katerih živo pogrešamo na mnogih krajih ; ustanovila bi se slovenska terminologija za obrtne stvari (orodja, izdelke itd.), ki so žalibog dosedaj scela nemškega lica. Napravila naj bi se posojilniea za obrtnike, katera bi posamnikom pomagala iz zadrege, ki bi pa tudi omogočila, da bi skupno počeli obrtniki kako podjetje. Mi omenjamo tukaj, da dokler ne bo obrtni stan tako združen, da bo mogoče malim obrtnikom izdelovati ne samo za naročevalce, marveč tudi za somenj, ne samo v malem, marveč tudi v velikem, tedaj seveda z uporabo novejših tehničnih izuajdb, do tedaj se propad njihov ne bo ustavil. Zato je pa treba •draženja in — deearja, — Društvo naj bi »redilo tudi ta posamične krije obrtnike po potrebah m razmerju prebivalstvi. Tudi pomočnikom bi bilo ia roko, da ne bi več izgubljali časa in uoveev s truda-petoim islkanjetn del»; ravno uko naj bi «Idi skrbel* & bi bili u« fazfolttauie dotMri, pripravni dečki ta t)*Uk. — V kratkem stto tu posu«ti ne-katfcftt mwlt is dotilnega sestavka ia tudi mi se pridružimo želji: rP»osimo Boga, uaj nam vzbudi t kakega blagega iu modrega moža, da t>an6 22. novembra. Papirna renta 5%, 1(5% davka .... 97 gld. 85 kr. Srebrni renta 5 %, 16 % davka .... 97 „ 55 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....114 „ 80 „ Papirna renta 6%, da*ka prosta .... 100 , 45 „ Akcije avstro-ogerske bsinke, 600 gld. . 1985 ' „ — „ Kreditne akcije, 160 gld. .... . . . 315 „ 50 „ London, 10 funtov stri........119 „ 80 „ Napoleondor (20 fr.)........ 9 „ 55 . Cesarski cekini . .... i........6: „ 68 „ Nemških mark 100 . . . . . . ... . 58 „ 821/,„ osrečuje narode? Ko bi bilo to res, ne bi ga toliko ljubili potomci Abrahamovi. Liberalizem je očitno pokazal in še kaže. da je le prijatelj velikega kapitala, sovražnik p» revnega prebivalstva, katero na) bi le robovalo motrotcem. Novi c. in kr. dvorni kapelani.) Presvetli cesar je pustil uaslov c. in kr. dvornega kapelana g. dr. Jos. Seywald-u, novo imenovanemu kanoniku pri sv. Štefanu ua Dunaju, ter podelil imenovano dostojanstvo naslednjim gospodom: profesorju bogoslovja na peštanskem vseučilišču dr. Ant. Aschen-brier-u, prof. bog. v osredujem semenišču za-derskem dr. Ant. G i v o j e - j u , mestnemu župniku ostrogonskemu dr. Jul. F e h e r - j u , grajskemu kapelanu v Schonbruuu Petru Heilnbergu in grajskemu kapelanu in župniku v Hetzendorfu ob južni železnici Martinu Wi e s i n g e r - j u. (Parobrod Štefanija — vtopljen.) Z Reke se nam piše: Grozna nesreča se je 18. t. m. zvečer zgodila v Adrijatiškem morju. V parobrod „Štefauija" morske družbe „Adrija", kateri je plul od Messine proti Reki, napolnjen z raznim blagom, je trčil parobrod „Arrigo" sicer morskega dubrovniškega društfa, kateri je pa imel svojo glavno postajo v Trstu, tudi poln raznega bliga. Drugi parobrod, kateri je 14. t. m. odplul iz reške luke se 16. osebami, je jadral proti mestu Bari, je prvega presekal ravno po sredi in v 5. minutah 6ta bila oba dela pod morjem. Parobrod „Arrigo" je bil le malo poškodovan. Od 22 oseb na „Štefaniii" se jih je rešilo 16. Nenadno smrt je pa našlo 6 mož; mej temi tudi Hrvat Matej Paičurič iz Kostrene. Pomi-lujemo vrle Kostrenjane. Pred 8 dnevi so britko žalovali nad prezgodnjo smrtjo dveh sožupljanov, katera sta naglo umrla v daljni Ameriki; a zdaj zopet druga žalost. Matej Paičurič je bil II. kapitan na omenjeni barki. Bog mu daj večni mir in pokoj! — Isti parobrod „Štefanija" je bil že leta 1888 pri Severni Ameriki v veliki nevarnosti, da se potopi. A verni mornarji so se v svoji smrtni nevarnosti priporočili milostni tmtski Materi Božji in z njeno pomočjo so si rešili drago življenje. Trsatski Materi božii so se v obče čestokrat imeli mornarji zahvaliti za rešitev; to kažejo mnoge votivne table, katerih so polne cerkvene stene. Tudi parobrod „Štefanija" je poslal na Trsat lepo votivno tablo s tem-le napisom: P° „Stefanie" comto- dal Oapta- L. Sirola li 3. Gennajo 1888 in Lat. 44° 30' N. e Lom?. 8° W. Colto da Portunale da S W. Parobrod „Štefanija" pod poveljstvom kapitana L. Širola — je bil na 44° 30' sever, širine in 8° zahodne dolžine za-sačen od hude nevihte 3. januvariia 1888. (Čitalnica ljubljanska.) K^r se je zadnji društveni večer tako dobro obnesel, skleuil j« odbor vsled želje mnogobrojnih društvenikov, da napravi društvo pred adventom še četrti večer z običajnim programom. Ta večer se bo vršii v četrtek, 24. t. m. Začetek ob osmih. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, bodi to naznaoilo dru-štvenikom ob jednem obvestilo. — K mnogobrojni udeležbi vabi vse društvenike najprijaznejše odbor. (Petdesetletnica.) V Moskvi so praznovali dni 16. t. m. petdesetletnico smrti znamenitega historika in arheologa J. E. Zabjelina. Njegovi deli: „Do-našnji b y t r u s s k i h carej i caric" in „Istorija russkoj žizoi s drevnjejših vremen" sta znamenita doneska za zgodoviuo stare Rusije. (120 strelov v jedni mnuti.) P.em. Manlicher. čeaar repetirke ' ima sedaj naša armada, je pred kratkim izumil novo puško, s katero se v jedni sam minuti 120krat ustreli. Nova puška ima 6*5 mm. kalibra, dolga je V/B metra, težka je ravno toliko, kakor ta. ktero ima sedaj naša armada in nese 2700 metrov daleč. Telegrami. Dunaj, 22. novembra. Zbornici poslancev se je predložil zakon o številu vojaških novincev za leto 1893. Z ozirora na ljudsko popisovanje 1890. leta se je določilo število novincev za stalno vojsko in mornarico na 59.211 in deželne brambe na 10.000 mož. Za v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele se kaže pornanjšanje za 1178 mož. Budimpeita, 21, novembra. V gosposki zbornici je Wekerle dal podobno pojasnilo, kakor v spodnji zbornici. Grof Ferdinand Zichy se je izrekel proti civilnim matrikam in civilnemu zakonu. V podobnem zmislu sta govorila grof Geza Zichy in grof Nikolaj Eszterhazy. Ti govorniki so naglašali, da narod ne želi niti civilnih matrik, niti civilnega zakona, kar bodo pokazale nove volitve. Ministerski predsednik je zavrnil očitanje, da je napak poučil vladarja. Pariz, 21. novembra. Vlada je sklenila iztirati inozemske rovarje pri strajkih. S tem bodo najbolj prizadeti Nemci. Pariz, 21. novembra. Zbornica je jednoglasno sklenila parlamentarno preiskavo panamske afere. Berolin, 22. novembra. Prestolni govor, s katerim je cesar otvoril državni zbor, upa od dobre letine in olajšanega izvoza nemških izdelkov močnega razvoja gospodarske delavnosti, ako se ohrani mir, katerega ohranitev žele iz vsega srca cesar in zavezniki. Pri prijaznih odnošajih z vsemi državami in v svesti, da bodo pri zasledovanju skupnih smotrov tudi nadalje zavezniki Nemčijo hvalevredno in vplivno podpirali, smemo ipati, da ničesa ne bode nas motilo, pospeševati v mirnem prizadevanju svoje ideale in gospodarske koristi. Vendar ni rvoj brambene moči naše države nas sili, da popolnujemo bram-beno sposobnost države z radikalnimi sredstvi. Prestolni govor napoveduje vojaško predlogo. Potrebna sredstva se bodo dobila z novim obdačenjem piva, žganja in borzne kupčije. Manj cenjeno svileno blago m^S»», Hn rabata od prvotnih cen razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto ■vilarnloa G. EEVNEBESO (c. in kr. dvorni založnik), Zttrioh. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto. 188 5 2■ VremenMko »porodilo. opazovanja 20 77~u~ zjat. 2. u. pop. 9 a. iveč. Stanje » ram T431T 743 7 744'i toplomer** po Coliiju ~=T2~ 06 0 4 V »e r Vreme si. sever si. zap. del.jasno iasno oblačno o™ as ? 0-00 Sredm» temperatur» 0'3 za 2 7 nad norinaloin. u n a j s k a t> o r z a. Oni 21. novembra. Ogerska zlata renta 4*.......113 gld. 15 kr. Ogerska papirna renta 5*......100 „ 35 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 75 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ 50 , Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....189 „ — „ Zastavna pismaavstr.08r.zem. kred. banke 4% 96 „ 20 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,* 100 „ 40 „ Kreditne srečke, 100 gld.......191 75 St. Gen6is srečke.'40 gld. ...... 63 !! 75 " Ljubljanske srečke, 20 gld. ...... — gld. — kr. 'Avstr. rudeoega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 25 „ Rudolfov? srečka, 10 gld, ...... ;23 . 50 „ Salmove srečke, 40 gld....... . 64 „ 50 „ Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 64 . — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 40 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2782 . — „. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95 ■ „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100........... 17«. List „Mer cur". Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojnvih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Menjarnična delniška družba MERCUR INilIzeile ¿t. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. U Promese m L1804 cele, 4'/«.gld., polovične 2V, gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj. Žrebanje dne 1. decembra. HH Izdajatelj in odgovorni vredaik: Pr. Ivan Janežič. lis« .Katoliške 'imu»in«", v Liuhliani.