Speffizloae la »bbonamento pot tale Poštnina plačana v gotovini .
Štev. 145.	V	Ljubljani, v torek, 30. junija 1942-XX.	Leto	VII.
Izključna pooblašfenka ta oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclosiva per la pnbblidtft dl provenienza italiana izvora: Unione PubblicitA italiana & A-, Milano.	1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. |	ed	estera:	Uniona	PubbliciUk	Italiana	S.	Milano.
Čete osi so zavzele Marsa Matruh
Vojni poročili štev. 761 in štev. 762. Nadaljevanje se nadaljuje
Uradno vojno poročilo štev. 762 z dne 29. junija pravi:
Marsa Matruh je bil zavzet davi. Ko so motorizirane oklepne enote osi zlomile odpor sovražnikovih oklepnih sil jugovzhodno od trdnjave, napredujejo še naprej proti vzhodu. Med včerajšnjimi hudimi boji ter pri zasedanju področja, utrjenega z jarki kaže, da je bilo prijetih čez 6000 ujetnikov, uničenih ali zajetih 36 oklopnih voz, veliko topov in avtomobilskih vozil. Letalstvo je živo sodelovalo pri nastopih na kopnem, bombardirana so bila skladišča blaga in avtomobilskih vozil. V pristanišču Marsa Matruh sta bila zadeta dva parnika in eden od njiju zažgan. V boju je bilo sestreljenih 17 angleških letal. Italijanska letala so napadla oporišči Lucca in Micabba na Malti.
Hitlerjev glavni stan, 30. junija, s. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje posebno uradno vojno poročilo:
V severni Airiki je davi bila z napadom in ob zagrizenem sovražnikovem odporu zavzeta trdnjava Marsa Matruh, ojačena z globokimi obrambnimi napravami ter številnimi minskimi predeli. Čez 6000 Angležev je bilo zajetih, 36 oklepnih voz uničenih ter razbitih več baterij topništva. Velika množina vojnega blaga je padla v roke nemškim in italijanskim četam. Med napadom na Marso Matruh se je posebno odlikovala 90. lahka nemška divizija.
Uradno vojno poročilo štev. 761 pravi:
Včeraj so oddelki osi napredovali. jugovzhodno od Marsa Matruha ter kakih 30 km vzhodno od tega kraja dosegli obrežno cesto. Zajeli so nekaj sto ujetnikov, uničili nekaj desetin oklepnih voz ter več baterij.
Naši bombniki so zadeli vrste avtomobilskih vozil ter prometne vozle v nasprotnikovem zaledju.
V letalskih dvobojih kaže, da so nemški lovci uničili pet sovražnikovih letal.
Od nastopov dne 26. Sn 27. junija se 3 naša letala niso vrnila. Neko posadko je rešil naš proti-podmorniški čoln.
V Sicilskem prelivu so naši lovci takoj prestregli 6 angleških letal vrste Spitiire, ki so sku-iali napasti neko pomožno vodno letalo ter dve v plamenih sestrelili. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naši letalski torpedniki zadeli neki 5000 tonski parnik.
Madrid, 27. junija. AS. Španski tisk misli, da je uradno washingtonsko poročilo o ustanovitvi druge fronte v Evropi le propagandni poskus za poživitev potlačenega angleškega duha po porazih v Sredozemlju in Airiki. Zelo slab znak je za španske liste dejstvo, da bodo morali Angleži po časopisnih vesteh poklicati 9. armado iz Palestine In Sirijo na pomoč za obrambo Marsa Matruha in Egipta.
Tetuan, 27. junija. AS. Vojaški dogodki v Severni Afriki in Sredozemlju ter bliskoviti nastopi 06nih sil onstran libijske meje so imeli velik odmev v muslimanskih in arabskih krogih. Arabski tisk v španskem Maroku piše o naraščajočem nezadovoljstvu Angležem prijaznih krogov proti Churchillu zaradi afriških porazov in pravi, da je položaj v Sredozemlju neizmerno težak ter lahko odloči o usodi angleškega imperija.
Carigrad, 27. junija. AS. Napredovanje osnih sil na egiptovskem ozemlju po zasedbi Sidi el Barranija je v turških krogih potrdilo vtis, da se 8. angleška armada ne more več upirati italijanskim in nemškim divizijam. V Turčiji že odkrito govore o popolnem angleškem porazu. List »CumburieU piše: Predlog o ustanovitvi druge
fronte v času, ko 6e v Egiptu in na Bližjem vzhodu odloča usoda Anglije, je smešen, kajti Egipt in Bližnji vzhod sta resnična druga fronta.
Milan, 27. junija. AS. >Corriere della Sera« popisuje položaj na bojiščih in pripominja, da je treba sprejemati važne uspehe osnih armad z istim mirom močnih, s katerim je italijanski narod sprejemal manj vesele novice. Čeprav vojna
v	Severni Afriki zelo ugodno poteka, vendar ni nikak vojaški sprehod, marveč je še vedno trda in težka.
Dva generala padla na polju slave v Afriki
Rim, 30. jun. s. Na svojem bojnern mestu, na egiptovskem ozemlju, sta na polju časti padla 26. junija zjutraj generala Ettore Baldassari, poveljnik nekega italijanskega armadnega zbora, ter general Guido Piacenza. Dve novi imeni, ki se pridružujeta slavnemu seznamu, napisanemu po italijanskih generalih v vojni. Poslednji pozdrav jima dajejo zmagovite tribarvnice ter faustovska Italija, ponosna nad ponovnimi junaškimi dejanji svojih sinov.
Proslava druge obletnice smrti maršala Balba
Ortebello, 29. junija, s. Druge obletnice smrti kvadrumvira Itala Balba so se spomnili v Grte-bellu s proslavo vojaškega značaja in sicer na letališču, odkoder so odletele tiste slavne letališke skupine, ki so izvedle bajeslovne krožne polete nad Atlantikom 1. 1928. ob prvem desetletju fašistične revolucije. Neizbrisen je ostal spomin na slavnega poveljnika, ki je v Ortebello pripravljal dva zgodovinska poleta in je danes ta spomin še mnogo bolj živ v srcih pilotov, ki so bili pokojnikovi tovariši v drznih poletih. Ti piloti so se zbrali na letališču, v kolikor jih izvrševanje vojne dolžnosti ni zadržalo drugje.
Navzočnih je bilo tudi več podčastnikov, ki so se kot specialisti udeležili znamenitih Balbovih letalskih poletov. Na letaliiču so sc razpostavile skupine letalskih častnikov in letalcev. Na desni strani je bila skupina atlantskih letalcev, ki je nosila zastavice s tistih poletov. Razen tega je bilo
Nemško vojno poročilo:
Nov vdor pri Sebastopolu, konec bitke na srednjem ruskem bojišču
Hitlerjev glavni stan, 30. junija. Na utrjenem | ne čete na umiku. Skupine lovcev so ščitile pro
odseku pred Sebastopolom so si nemške in romunske čete, ki so jih podpirale silne letalske skupine, po smelem napadu utrle prehod skozi globoko utrjeno planjavo Kornajo ter vdrle v silno opremljene postojanke na višini Saprun. V dosedanjih bojih okrog trdnjave je bilo od 7. pa do 28. junija zajetih 15.667 vojakov, zaplenjenih ali uničenih je bilo 221 topov, 462 metalcev bomb, zavzetih 2579 oklepnih trdnjavic in uničenih 112.644 min.
Vzhodno od Donjoa je bilo pri obrambi pred krajevnimi sovjetskimi napadi uničenih 15 oklepnih voz. Pri nočnih letalskih napadih na važne sovjetske oskrbovalne postojanke gornjega Dona je bilo z bombami uničenih 14 prevoznih vlakov.
Na srednjem odseku bojišča so po zmagovitih nastopih naših napadalnih oddelkov Sovjeta izgubili 332 ujetnikov ter 900 mrtvih. Neka protiletalska baterija ter 216 oklepnih trdnjavic im zaklonov je hilo uničenih.
Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, se je drugi sovjetski armadi ter oddelkom 52. in 59. sovjetskih armad armad februarja meseca posrečilo, da so napredovali čez zamrznjeni Volhov severno od Ilminskega jezera ter globoko vdrle v nemško obrambno črto. Pod poveljstvom konjeniškega generala Lindemanna 60 nemške pehotne in napadalne čete, ki so jim pomagali oddeliki španskih, holandskih in flamskih prostovoljcev ter letalske skupine pod poveljstvom generala Kellerja, po hudih bojih, ki so trajali cele tri mesece v zelo težavnih vremenskih im ozemeljskih prilikah, najprej te sovjetske armade odrezale od zveznih sil po hudih bojih, ik so trajali cele tri mesece v zelo no uničile. S tem je velika vdorna ofenziva, ki so jo Sovjeti sprožili na Volhovu, da bi osvobodili Leningrad, propadla im se spremenila v hud poraz ruskih sil. V teh bojih so nosili najtežje breme pehota in pionirji. Po dosedanjih ugotovitvah so Sovjeti izgubili 32.759 ujetnikov, 649 topov, 171 oklepnih voz, 2904 strojnic, metalce ognja, avtomatske puške ter mnogo drugega orožja. Krvave sovjetske izgube že zdaleka prekašajo število ujetnikov.
Težko topništvo je uspešno obstreljevalo industrijske naprave v Leningradu ter ladijski promet v Kronstadtskem zalivu.
Pri Murmansku so bojna letala in strmo-
Elavci zažgali železniške naprave in skladišča, ovci v spremstvu so sestrelili 12 sovražnih letal brez lastnih izgub.
V	Severni Afriki so bile angleške sile južno od Marsa Matruha znova potolčene in prisiljene k nadaljnjemu umiku proti vzhodu. Angleži so tod imeli hude izgube v oklopnih vozeh. Silno utrjeni Marsa Matruh je bU obkoljen, zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Nemške in italijanske letalske sile so uspešno napadle angleške obrambne postojanke ter bombardirale sovražne letalske sile so uspešno napadle angleške obrambne postojanke ter bombardirale sovruž-
stor nad oklepno armado in brez lastnih izgub sestrelili 10 sovražnih letal. Protiletalsko topništvo na ladjah, ki so oskrbovale severoafriška
Eristanišča, je 27. junija sestrelilo 6 angleških ombnikov.
V	Sredozemlju je nemška podmornica pred Hajfo potopila petrolejsko ladjo in neko tovorno ladjo s skupno 5000 tonami. Na Malti je bilo v pretekli noči bombardirano letališče pri Hal-farju.
Močne skupine bojnih letal so deloma v nekem poletu metala v pretekli noči mnogo težkih bomb in na tisoče zažigalnih bomb na vojaško važne naprave ob jugozahodni angleški obali.
Berlin, 30. junija, s. Vojaški nastopi okrog Sebastopola, ki 60 se od vsega početka razvijali z vsemi sredstvi, kar jih nudi moderna tehnika, so zdaj toliko napredovali, da se lahko reče, da se na vseh točkah obkolitvenega bojišča sovjetski odpor nagiba h koncu.
V	Volzani pri Goriziji je pel novo sv. mašo Peršetov gospod Slavko Obleščak. Prihodnjo nedeljo bo pa pel novo mašo v Idriji rudarjev sin g. Slavko Rejec.
tudi veliko skupin domoljubnih organizacij s prapori in zastavicami. Med odličnimi gosti je bil tudi guverner Rima, številni letalski generali, prefekt, zvezni tajnik in vsi drugi predstavniki krajevnih in pokrajinskih oblasti. Škof iz Grosetta je opravil obredne molitve in blagoslovil kip, oddelek letalcev je izkazal čast, godba pa je zaigrala himno fašistične revolucije. Pred spomenik so položili dva venca, ki sta ju dala guverner Rima in poveljstvo letalstva. Na ta preprost in ganljiv način je bil proslavljen spomin na maršala Itala Balba.
Brzojavka egiptovskih rodoljubov Duceju
Rim, 30. junija, s. Duce je dobil naslednjo brzojavko: Egiptovski rodoljubi, živeči v Italiji, ki ob priložnosti ustanovitve italijanskega odseka egiptovskega nacionalističnega društva v smislu smernic svojega društva zahtevajo narodno pravico Egipta do osvoboditve izpod angleškega jarma ter svojo popolno neodvisnost in suverenost, Vam, Duce, izražajo čustva svojega prijateljstva in izjavljajo svojo solidarnost s fašistično Italijo ter na socialistično Nemčijo v boju za zmago nad skupnim sovražnikom.
Za večjo pridelavo v nemškem kmetijstvu
Hannover, 30. jun. s. Pomembne izjave je v Hannovru dal ob kmečkem shodu državni tajnik Backe, ki mu je Hitler pred kratkim zaupal vodstvo ministrstva za kmetijstvo ter vodstvo narod-nosocialistične kmečke organizacije.
Backe je poudarjal nujnost nadaljnega osredotočenja vseh sil, da bi se do skrajne mere povečala pridelala. Zaradi tega bodo točno razdelili pristojnosti med narodnosocialistično skupino za kmetijsko politiko, med kmetijsko zvezo in med ministrstvo za kmetijstvo, hkratu pa poenostavili celotni upravni stroj. Ker spada po tem načrtu dejanje smernic v pristojnost stranke, so razpustili glavno vodstvo kmetiaskega združenja, ka so tako osredotočili sile kar zahtevajo hudi časi, ki jih zdaj preživljajo. Odslej ima pravico do dajanja smernic glede kmečke politike samo stranka. Backe je potem poudaril, da je leta 1917 ostalo 3 milijone hektarjev neobdelanih, letos pa praktično ni neobdelan niti hektar zemlje. Ko je omenjal oddajo pridelkov, je povedal, da je bila izvedena pravilno in v popolnem redu, tako da je količina žita za kruh pri pristojnih uradlih presegla za 800.000 ton količino kakor je bila za četrto vojno leto vnaprej določena. Končal je z besedami, da bodo morali kmetje delati še več in še bolje, ker s tem dajejo zelo važen prispevek za neizogibno zmago.
Seja medministrskega odbora za preskrbo, razdeljevanje in cene živil
Rim, 30. junija, s. Pod predsedstvom Duceja se je v Beneški palači sestal medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cene. Navzoči so bili: finančni minister, minister za izmenjavo in valute, ministra za korporacije in kmetijstvo, podtajnika v notranjem ministrstvu in državni podtajnik za vojno izdelavo, predstavnik združenja za varstvo hranilnih vlog im kredita, predstavniki industrijskih delavcev, industrijcev, poveljnik gozdne milice, glavni komisar za ribolov in drugi.
Kmetijski minister je poročal o položaju prehrane. Odbor je ugotovil, da se je prehod med staro im novo pridelavo, dalje organizacija im kontrola mlačve kakor tudi oddajanje žita izvršil v skladu s programom, ki je bil svoječasno določen. Odbor je vzel na znanje, da je zavoljo dobrega poslovanja organizacije — uvedene v ta namen od kmetijskega ministrstva — zaradi zavednosti pridelovalcev, trgovcev, kakor tudi potrošnikov, položaj na tržišču vrtmih pridelkov urejen im da so ljudje povsod spoštovali cene, ki so bile oblastveno določene. Odbor je potem sklenil, da se bo uvedlo glede na uspeš-
nost razdeljevanja mesa, kot se je začelo s 15. marcem, tudi razdeljevanje krompirja, ozirajoč se pri tem posebno na potrebe pokrajin severne Italije. Odbor je	nato razpravljal	vprašanja,	ki se tičejo
preskrbe	in cen. Poročali	in govorili	so	ministri
Pareschi,	Thaon di Revel,	Ricci, Riccardi,	državni
podtajnik	im več narodnih svetnikov.
Za 100 stotov skrite moke — 12 let zapora.
V	industrijskem mestu La Spezia je bil zaloten kot skrivalec velikih količin moke neki pek. V njegovih tajnih skladiščih so dobili celih 100 stotov pšenične moke, ki seveda ni bila prijavljena. Ta količina bi zadostovala za prehrano 200 ljudi skozi dvanajst mesecev. Pred posebnim sodiščem je bil pek obsojen na 12 let težke ječe. Časopisje je pribilo pri tej priložnosti, da je treba dati poročilom o obsodbah skrivalcev živil kakor tudi o obsodbah verižnikov poseben poudarek, da bo ljudstvo zmerom vedelo, kdo je škodljivec države in izkoriščevalec revnih slojev.
Vladar sprejema novo skupino iz vzhodne Afrike
Livorno, 30. junija, s. Iz Napolija sta včeraj pripluli v Livorno spet dve motorni ladji, ki vozita drugo skupino Italijanov, poslanih iz vzhodne Afrike. Veličanstvo Kralj in Cesar je v spremstvu kr. vis. vojvodine Ane d’Aosta im ministra za italijansko Afriko ter v spremstvu krajevnih oblasti šel na krov obeh ladij tor se dolgo pogovarjal z rojaki in se živo zanimal za njihovo usodo. Tudi to pot so po zaslugi ministrstva za italijansko Afriko im ustanov stranke nudili rojakom kar največjo pomoč.
V	Livornu se je izkrcala močna skupina vračajočih se Italijanov, ki so s posebnimi vlaki takoj odpotovali v domače kraje, motorni ladji pa sta nadaljevali pot v Genovo.
Finski vrhovni poveljnik na obisku v Hitlerjevem glavnem stanu
Hitlerjev glavni stan, 30. junija, s. Finski maršal baron Mannerheim je Hitlerju vrnil obisk. Finski vrhovni poveljnik je dospel v Hitlerjev glavni stan 27. junija. Spremljala sta ga generalni poročnik Tuongo, poveljstveni načelnik v glavnem stanu finske vojske, ter nemški general v finskem glavnem stanu Erfurth.
Srečanje obeh mož, ki v globoki vojaški zavezi na bojišču odločata usodmi boj svojih narodov zoper boljševizem, je poteklo v duhu prisrčnega prijateljstva. Obisk je nudil priliko za natančne in podrobne vojaške razgovore med obema vrhovnima poveljstvoma.
Opoldne je Hitler priredil sprejem na čast finskemu maršalu. Popoldne je Hitler kot vrhovni poveljnik nemške vojske priredil gostu sestanek s čaetmiki iz nemškega vrhovnega poveljstva. Ob koncu svojega bivanja je finski maršal bil gost nemškega maršala Hermana Goringa v njegovem glavnem stanu.
Vesti 30. junija
Švicarske oblasti so prijele v Ztirichu tri glavne
voditelje švicarske komunistične stranke med njimi nekega Brunerja ki je šolal voditelje za oborožene zarote in vstaje.
V bolgarski zbornici je bila razprava o končni
rešitvi judovskega vprašanja v Bolgariji. No-
vi	zakonski načrt o judovstvu daje vladi neomejena pooblastila za ureditev judovskega vprašanja.
Angleški minister *a gorivo Lloyd George je izdal nov odlok, po katerem se smatra vsaka potrata premoga, plina, elektrike in drugega goriva za zločin.
Španski zunanji minister Serrano Suner se je povrnil iz Rima v Madrid.
V Triesteju so ustanovili središče za proučeva-
nje judovskega vprašanja. Za rektorja tega študijskega središča je bil imenovan Ettore Martinoli, za podrektorja pa Ugo Lanza. Portugalska banka bo dala v promet nove zlatnike po 500 in po 100 eskudov.Portugalska doslej ni opustila zlate podlage.
Pariško državno sodišče je obsodilo na smrt pet oseb, 6 na dosmrtno robijo, dve na 20 let prisilnega dela, eno na deset in tri na pet let prisilnega dela, ker so napadli živilsko skladišče in ubili dva detektiva in tri težko ranili.
Z nemškim železnim križem je bil na bojišču pri Sidi el Barraniju odlikovani general Bar-basetti.
Nemške podmornice so potopile v Karibijskem morju in v meksikanskem zalivu 16 ladij s skupno 107.000 tonami. Pri teh potopitvah se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom poročnika von Biilowa.
Drugi angleški napad na stanovanjske predele v Bremenu
Berlin, 30. junija, s. Kakor poroča nemška poluradna agencija iz vojaškega vira, so v noči od 27. na^ 28. junij angleška letala metala eksplozivne in zažigalne bombe na severozahodno nemško obalo. Tvarna škoda je bila povzročena zlasti v stanovanjskih predelih po Bremenu. Po doslej došlih poročilih kaže, da je bilo zbitih šest napadajočih letal. Nemške letalske skupine so preteklo noč naredile uspešne napade na neko mesto ob bristol-skem kanalu.
Angleško-ameriška izjava o posvetih med Rooseveltom in Churchillom
Rim, 30. jun. s. Po povratku Churchilla v London je bila v Londonu in Washingtomu hkratu objavljena izjava, ki pravi, da so v tedmu posvetov med predsednikom Združenih držav ter med angleškim ministrskim predsednikom bila v razpravi vsa važnejša vprašanja iz vojne, ki jo bijejo združeni narodi. Na znanje so vzeli prednosti kakor pomanjkljivosti zaveznikov, ki ne podcenjujejo svoje naloge. Izjava dodaja, da so posvete imeli v popolni zavesti o moči, o duhu in o virih držav trojne zveze. Izjava poudarja, da mesečna izdelava streliva še ni dosegla določene višine. Zaradi obsežne raztegnitve vojne na vse dele sveta, predstavlja prevoz vojaštva, streliva in vojne preskrbe še vedno poglavitno vprašanje združenih narodov.
Izjava torej priznava, da podmomiška vojna s strani Osi še naprej uničuje velik del ladjevja Združenih narodov. Zaradi tolažbe pravi, da tipajo, da se bo zaradi ukrepov, ki so jih pri sestanku predlagale vojne mornarice Združenih narodov, posrečilo zmanjšati izgube trgovskih ladij. Zaradi težav pri pošiljanju preskrbe se izjava omejuje na pohvalo Rusom in čungkinškim Kitajcem. S pretvezo, da odobrenih načrtov iz razumljivih razlogov ni mogoče razodeti, se izjava končuje z nejasno obljubo o načinih, ki jih i»vV» uporabili, da razbremeoe Kitajsko in Rusijo.
Ogljarstvo pri nas in drugod
Spomini z obiskov med kočevskimi ogljarji
Kočevje, 1. julija.
Južnovzhodne evropske države so že od nek-dja bile na.jvečje dobaviteljice vseh vrst lesa, ki prerašča velik del ozemlja Balkana in pokrajin vzhodne ter deloma tudi srednje Evrope. V mnogih pokrajinah, zlasti v Bosni in na Kočevskem so ogromni predeli nepreglednih gozdov, kjer še marsikje ni stopila človeška noga. Tu so kraljestva medvedov in volkov in druge divjačine.
Zaradi nedostopnosti mnogih predelov naj-bogatejših iglastih in listnatih gozdov ,|e bilo v desetletjih uničenega ogromno lesa, vse to pa je privedlo gospodarske kroge, da so začeli misliti na drug način izrabl'anja gozdov: ogljarstvo, s katerim so se pečali le v nekaterih deželah in še tam v majhnem obsegu, so poživili, kajti kaj kmalu so prišli do prepriačnja, da je oglje relativno večje vrednosti kot les, — namreč v oddaljenih gozdovih, kamor je dostop težak in pripravljanje drv skoraj onemogočeno. Ogljarstvo se je v Evropi razšriilo pravzaprav šele takrat, ko je te kraje dosegla železnica. /Posebno se je razvilo ogljarstvo v Bosni, kjer so začeli z velikimi plavži in kamor je prišel železniški tir. Sarajevsko ravnateljstvo je po statističnih podatkih dajalo v začetku tega stoletja bosanskim plavžem na leto okrog milijon kg zdrobljenega oglja. Prvi izvežbani ogljarji so pri&li v Bosno iz tedanje južne Tirolske, kmalu pa so se začeli z ogljarstvom ukvarjati tudi domačini. Ogljene kope so bile po gozdovih in ob železniških progah.
V	gozdovih so bile kope s po 100 do 150 kubičnih metrov. Gorele so tri do štiri tedne. Iz gozdov so odnašali oglje konji in mule. Konec prejšnjega stoletja je predstavljalo ogljarstvo v Bosni edino izkoriščanje velikih bukovih gozdov. Iz gorskih gozdov so spravljali les po drčah, ki so bile dolge po več kilometrov. Ogljarstvo je bilo zelo razširjeno tudi v Karpatih.
V začetku so uporabljali za kuhanje oglja les brez vsake izbire. Šele po vojni, ko je z razvojem lesne industrije prišel do veljave stavbni les, so začeli žgati v kopah tudi les slabše kakovosti. To je tudi dalo ogljarstvu še posebno velik gospodarski pomen, l<er so s tem začeli koristno izrabljati tudi slab les, ki je sicer gnil v velikih množinah.
Fo statističnih podatkih uradnih gospodarskih krogov lahko uporabijo v južnoevropskih državah letno 2 do 3 milijone kubičnih metrov odpadkov bukovega lesa. od tega je 60 do 80% uporabnega za oglje. Kubični meter bukovih drv ali zdravih lesnih odpadkov da 5 do 6 hi oglja tako, da lahko v teh deželah pridobivajo 5 do 8 milijonov hi oglja.	s
Pri »ognjenikih« sredi kočevskih
gozdov
Z ribniškim lesnim trgovcem sva se peljala z avtomobilom v Kočevsko Reko. »Da boste videli to našo lepo deželico in njeno slikovitost«, tako me je povabil na trgu, ko se je pripravljal na pot. Res, lepa je bila vožnja po kočevski zemlji, s svojevrstnimi, lepimi vasicami, senožeti in temnimi gozdovi. Kar prerojenega sem se po-čutil, ko je hitel avtomobil po klancih skozi lepa naselja proti Kočevski Reki. Spenjali smo se više in više, pod nami pa so se zvijali bregovi * in ozke soteske.
V Kočevski Reki sem ši ogledal lesno industrijo, odtod pa so me zvabili oblački dima, ki so se ko megla dvigali nad gozdovi v bližini.
Prijetna je bila pot pod starimi bukvami in hrasti. Vse me je tako spominjalo tistih lepili dni, ko sem kot skavt skušal po mahu na drevju svoje izsledniške zmožnosti, da sem se lahko postavil pred starešino...
Po drvarski poti sem prišel na majhno planoto. Duh pa dimu mi je udaril v nos. Šel sem po pravi poti. Nekaj korakov višje sem naenkrat zagledal na izsekanem gozdnem prostoru hribček, iz katerega se je vil dim Ogljarja sta ček, iz katerega se je vil dim. Kmalu smo sedeli pred kopo, pred nami na tleh pa je stala — butara dobrega vinca in domač kruh.
Postavljanje kope
Kope postavljajo najraje na tak prostor, kjer ru prvo plast bukovine ali jelševine. Oglje iz bukovine je bolj za kovače in krojače, dočim uporabljajo drugo oglje za pogon težkih avtomobilov, pa tudi za pridobivanje drugih kemičnih snovi. Drva postavljajo pokončno v obliki kroga. Preko prve plasti nalože drugo in nato seveda še več, tretjo in četrto, kolikor pač hočejo. Navadno gre v kopo pol ali cel vagon lesa. Nato zamečejo kla-danice, ki so kakor leseno okostje, s prstjo, na več krajih pa izvrtajo luknje, da je lažje dostopen zrak. Na zgornjem koncu kopice, na podstrešju oblastega gradu, zmečejo v kopico ogljenega dro-je stala že prej. V zemljo zabijejo dolg, močan drog, okrog tega pa razvrste na zravnanem prosto-biža, ki jim je ostal še od prejšnje kope, nakar
podtaknejo ogenj. Kako dobe boljše in lepše oglje, to je seveda skrivnost oglarjev-strokovnjakov. Postati ogljarski mojsteer ni tako lahko; marsikateri
izmed pomagačev z vso natančnostjo opazuje ogljarja s trdno željo, da bi tudi sam postal kmalu mojster črne ogljarske umetnosti.
Šele po ognju se začne prav za prav strokovnjaško delo. Najmanj dve uri je treba pregledovati kopo, če dobro vleče, treba je prečistiti luknje, ki so pljuča črnega gradu. T«
Kuhajo 14 dni
večkrat tudi tri tedne. Seveda tu ne veljajo samo koledarski predpisi. Ogljarski umetnik mora imeti dobre oči in nos. Kdaj je kopa kuhana, pozna po dimu. Spočetka se dviga iz kope sivomeeglen dim, pravijo mu divji dim. Ta sivkasti dim pa izginja polagoma in kadar se dviga iz dušnic črnikast dim, pravijo ogljarji, da gre kuha h koncu.
Skoro v zadrego me je spravil ljubezniv ogljar pri mojem zvedavem vprašanju, če škoduje kopi dež. Moji modrosti se je črni mojster kar nasmehnil s pojasnilom, da kadar kopa dobro vleče, ji ne škoduje niti najhujši naliv. Ko sem se ozrl proti svojevrstni stavbi na desni strani, me je šaljivi možakar popeljal, kakor je sam rekel, v
ogljarski gradič
Res »gradič« — brez oken in brez vrat, sestavljen le iz nekaj debel. Namesto opeke služijo smrekove veje in drevesno lubje. Nizek je tako, da ne moro v njem stati niti otrok pokonci. Tudi posloren ni, saj meri le kak poldrugi kvadratni meter. Ko sem splezaj v to »stavbo«, se mi je zdelo, da sem res v »gradu gozdnih puščavni-kov«. Ta dom je njihovo prenočišče in shramba. Tu si kuhajo kar sami. Kako lepo je, ko zagori pred kolibo na ognjišču ogenj.
Povprašavanje za ogljem
je bilo zadnje čase iz dneva v dan večje. Novi predpisi o porabi bencina in nafte so vrednost in ceno oglja spet zelo dvignili. Pred meseci so imeli tudi kočevski ogljarji dela več ko preveč in iz temnih kočevskih gozdov so izvozili na stotine voz dobrega oglja, vse to pa je prineslo ogljarjeni potrebnega kruha.
Danes je pravih ogljarjev že malo. Le tu pa lam najdemo še družine, ki so ostale zveste temu stanu, stanu mojstrov črne ogljarske umetnosti.
Ljubljana tez nedeljo in praznik
Ljubljana je bila čez oba praznična dneva v znamenju muhavega vremena. Bilo je vročega sonca, hudega naliva in močnega vetra. Še najbolj lepo je bilo vso nedeljo, le proti večeru s eje nebo hudo pooblačilo in viil se je dež kot iz škafa. Skoraj neurni naliv je trajal precej časa, ponedeljsko jutro pa je bilo spet tako megleno kot nedeljsko. Tudi v ponedeljek popoldne se je obetala prava huda ura od vzhoda, vendar pa so se teežki svinčeni oblaki 1 ognili jjubljanske kotline; nasprotno, še prijetno sonce je prigrelo.
Med včerajšnjimi dogodki bi 'bilo omeniti tudi farno žegnanje v stari župniji pri sv. Petru, ki pa je bilo letos nadvse skromno, kot že zlepa ne. Cerkev je bila odeta vsa v ze lenje in cvetje, verniki pa so žegnajsko proslavo opravili v globoki molitvi. Cerkveeni obradi in molitve so bile opravljene že ob 3 popoldne.
Na umetniški razstavi Maleš-Gorše v Jakopičevem paviljonu je bilo oba dni mnogo obiskovalcev, kar potrjuje kvalnteto razstavljenih del.
Razen produkcij Glasbene akademije v Hubadovi in filharmonični dvorani je priredila tudi glasbena šola »Sloge« produkcijo svojih gojencev, ki je bila prav lepo obiskana.
Poravnajte naročnino!
Olje iz koruze
Iz Sofije poročajo: Začela je zdaj obratovati prva tovarna, v kateri delajo olje iz koruze. Iz Koruze 6e dobi 81% koruzne moke, 12% kali, 5% otrobov in 2% neuporabnih 6tvari. Iz vsakih 100 kg kali narede 20 do 25% čistega olja, ki se lahko uporablja tudi kot jedilno olje. Računajo, da bo Bolgarija, če 6e bo ta panoga industrije primerno razvila, lahko naredila iz koruze vsako leto milijon hektolitrov olja.
V treh vrstah...
V Maribora je umrla v visoki starosti 78 let zasebnica Marija Koller.
V soboto in nedeljo 27. in 28. junija so pri-erdili na Sp. Štajerskem zbiralni dan za nemški Rdeči križ. Zvezni vodja Steindl je dal ob tej priliki na prebivalstvo poseben razglas,
V nedeljo je obhajal 65 letnico svojega rojstva sudetski pisatelj in pesnik Rudolf Haas.
Na vzhodni fronti so padli 21 letji prostovoljec Hans Ertl, prostovoljec Simon Raisch in 28 letni podčastnik Avgust Miiller.
V Kranju so imeli bolničarski tečaj. Sestra Lizi Triller je uvedla udeleženke v prvo pomoč pri obolenju in pri nezgodah in jih podučila v domači bolniški in zdravniški oskrbi.
V Domžalah je umrla 52 letna privatna uradnica Anna Huth. Bila je dalj časa živčno bolna.
V Vodicah so Imeli pred dnevi veliko nemško prireditev, na kateri so nastopili fantje in dekleta.
29. in 30. junija bodo v celjskem in trboveljskem okrožju zaradi popise blaga in računskega zaključka zaprte špecerijske trgovine. Ta razglas je izdala celjska Veletrgovska družba.
Nad 200.000 RM so zbrali za ranjence na zadnji zbirki na Spodnjem Štajerskem. V Celju so zbrali 49.815 RM, v Mariboru 45.561 RM, v Ptuju 25.976 RM, ostalo pa v drugih krajih.
V celjski bolnišnici je umrl po izpolnitvi dolžnosti do Fiihrerja in nemške države Aleksander Tovornik.
Celjski pekovski mojstri in pomočniki so imeli te dni poseben tečaj, na katerem so jih učili novega načina krušne peke. Predavatelj je prišel iz Gradca.
Okrog 180 filmov nameravajo še prikazati na Spodnjem Štajerskem kmetovalcem v raznih krajih, da tako poudarijo važnost obdelovanja vsakega koščka zemlje.
V Belgradu je zadnje dni neznosna vročina. Skoraj vedno kaže toplomer povprečno 30 stopinj Celzija, na soncu celo preko 40.
V Južni Srbiji je prišlo do boja med vaščani v Tijovcu in komunistično skupino, ki je napadla vas. Občinska straža se je branila kljub premoči. Slednjič je padel vodja občinske straže. Tedaj pa je zagrabila za puško pokojnikova žena, dokler tudi nje ni zadela krogla. V borbi je padla tudi neka druga žena. Po pretresljivem dogodku so se komunisti morali umakniti z velikimi žrtvami.
Med Srbsko in Hrvatslco narodno banko je prišlo do sporazuma zaradi ureditve dolgov in terjatev z obeh strani 100 kun velja po dogovoru pri
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami In zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je m-e6tni tržni urad Visokemu Komisariatu 6pet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 20S9-12 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 29. junija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Najvišje cene, ki je po niih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati 60 naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 1; kmečko kislo zelje 2.50; kisla repa 2; nova repa 2; ohrovt 4, karfijola 5; buče 1.50; bučke 4.50; kumare 10, grah 450; kolerabi ce 3; rdeča pesa 3.50; rdeči korenček brez zelenja 3.50; črna redkev 11.50 redkvica 3. osna-ženi hren 4; šopek zelenjave za juho 0.25; ptršilj 4; por 3; zelena 4; čebula 2.50; šalota 5; češenj 7; glavnata 6olata 3; radič 3; špinača 4; beluši 8; rabarbara 4; novi krompir 3; češnje hrustavke 6; navadne češnje 5; vrtne in gozdne jagode liter 8; borovnice liter 4; liter suhih bezgovih jagod 8; kilogram suhega špika 8; kilogram svežega lipovega cvetja 110; kilogram suhega lipovega cvetja 20; jajca 1175 komad.
Kjer ni posebej naveden liter, vejlajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in 6adje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj V6e blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Predpisi za promet in javne obrate
Na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XX, št. 291, glede na svojo naredbo z dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135 o predpisih za promet in javne obrate in sporazumno z vojaškim oblastvom
odreja:
Člen 1. V dneh od danes, 29. junija 1942-XX, do vštetega 1. julija t. I. ne prepoved prometa v mestu Ljubljana razširja na čas od 17. ure do 5. ure (zjutraj).
Vse trgovine in vsi gostinski obrati in lokali za javne prireditve se morajo v označenih dneh zapirati ob Ki.HO.
Clen 2, Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz uredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. v denarju od 100 do 1000 lir, v hujših primerih pa z zaporom dveh mesecev.
V	Ljubljani, dne 29. junija 1942--XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Einilio Grazioli.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. Armadnega zbora
s smislu razglasa z dne 24. 4. 1942-XX, objavljata:
16. t. m. so komunisti ugrabili in potem ubili župnika iz Prečne in kaplana iz Hinj.
16. t. m. so komunisti ugrabili in ubili župnika ter kaplana iz Št. Ruperta.
Po razglasu z dne 24. in ker je pretekel čas, določen za aretacijo izvršilcev omenjenih zločinov je bila določena ustrelitev štirih oseb, ki so zatrdno krive nasiiniškega in komunističnega delovanja.
Ustreljene so bile 25. t. m. ob 5.45.
Podaljšanje dovoljenj za gibanje po policijski uri
Ljubljana, 30. junija.
Visoki Komisariat spreminja čl. 1. naredbe z dne 24. junija 1942-XX. v toliko, da se veljavnost dovoljenj za gibanje po policijski uri, naj so bila izdana po katerikoli oblasti do 24. junija 1942-XX. podaljšuje do ?. julija t. 1.
Junij v 20 letih najrevnejši dežja
Ljubljena, 30. junija.
Zadnji dnevi junija so prinesli pokrajini mnogo izdatnega dežja. Kakor bi skušal junij letos še z zadnjimi napori doseči njemu določeni deževni mesečni povprečnik 150 mm, vse je napel, da bi v zadnjih dneh padlo čim več dežja, toda ni dosegel njemu določene deževne količine. Od sobote na nedeljo, posebno po noči so se vrstili hujši nalivi tako, da je bila zemlja v nedeljo kaj dobro namočena. Nedelja, ki je bila zjutraj meglena in hladna, saj je jutranja temperatura dosegla le -j-9 stop. C, je bila drugače lepa in sončna. V ceolnem je v juniju padlo okoli 80 mm dežja.
Na praznik sv. Petra in Pavla je popoldne vse kazalo, da se bo nad mestom vlila silna ploha. Na severovzhodni strani okoli Kamnika in dalje so se zbirali črni oblaki, polni dežja. Tam je morala divjati nevihta med silnim grmenjem. Deževni oblaki so se nato zavrteli zadaj za Golovcem okoli Sostrega in se podili dalje proti jugovzhodu. Deževalo je tako-le okoli Turjaka in naprej. Hud pis pa je tako pregnal oblake, da je bila Ljubljana obvarovana pred ploho. Padlo je le nekaj debelih kapelj dežja.
Vremenska bilanca letošnjega junija je v mnogem primeru pač zanimiva. V zadnjih 20 letih že kmalu ni vremenska kronika zaznamovala dejstva, -da bi bil junij tako reven na dežju, ko je bil letos. Lahko rečemo, da so bili gotovi prejšnji meseci mnogo deževnejši. Tako je prinesel februar letos v 20 dneh do 88 mm padavin. Letina drugače kaže dobro, to samo glede gotovih pridelkov. Sadja bo obilo.
Novice iz Države
V Skrili pri Goriziji je pel novo mašo tamošnji domačin Vinko Črnigoj.
V Genovi je pred kratkim tekmovalo na 50 ladjah okoli 400 ribičev. Tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva — toda predvsem zaradi cenene prodaje rib. Po tekmi so namreč ribiči prodali 35 stotov rib po maksimiranih cenah.
V Portilu pri Modeni se je primeril svojevrsten dogodek Adalgisa Mamusi, stara 52 let, je zbežala po izvršeni tatvini v nek skrit kraj, kjer je shranila ukradeno blago pri neki znanki. Pri pogledu na tatinski plen pa se je onesvestila in je obležala mrtva.
E. Wa!lace
ROMAN
RDEČI KROG
Minister je osnpnil.
»No, dobro«, je dejal, »dodam naj še, da čeprav ste imeli izredne privilegije in priložnosti, vam kljub temu ni uspelo aretirati ta kriminalni tip in ga privesti pravici v roke, čeprav ste bili celo prisotni, ko so se dogajali zločini.«
Inšpektor je prikimal.
»Naša prvotna namera je bila, dati vso zadevo v roke Der-ricku Yaleu, ki je imel poseben uspeh pri zasledovanju dveh izmed zločincev, čeprav tudi njemu ni uspelo, da bi zasačil glavnega krivca in	ga	predal sodišču. Mr.	Yale pa odklanja	našo	ponudbo, sprejel
bi	jo	samo pod pogojem,	da vi še naprej	vodite vso preiskavo.
Vale le takoj vljudno izrazil svojo pripravljenost, da služi tudi vam. In v tem smislu smo se tudi pogodili. Znano mi je, da je vaša ostavka na državno službo že pred člansko komisijo in formalno že tudi sprejeta, vendar pa je vaša prošnja zazdaj odložena. Zdaj pa si zapomnite mr. Parr«, minister se je pri tem sklonil naprej in	spregovoril zelo resno	in s poudarkom:
»Cisto nemogoče	je, da 1)1 pristali	na	zahteve Rdečega
kroga. Ce bi pristali, bi bilo to zanikanje vsek zakonov in predaja vse oblasti. Zanašamo se zatorej na vas, da boste preskrbeli vskemu člauu vlade, ki je ogrožen, tisto obrambo, do katere ima že kot navaden državljan polno pravico. Cela vaša kariera je zdaj na kocki«.
Po teh besedah Je inšpektor počasi vstal in dejal:
»Ce ho Bdeči krog držal svojo besedo«, vam zagotavljam, da
se ne ho skrivil las niti euemn	članu vaše vlade. Ce	pa mi ho
uspelo ujeti moža, ki samega sebe imenuje Rdeči krog, bomo pa šele videli.«
»Mislim«, je dejal prvi minister, »da ni nobenega dvoma, da je bil nesrečni Heggitt umorjen.«
Derrick Yale je vpadel v besedo in odgovoril:
»Ne, nobenega dvoma ni. Truplo so našli danes zarana. Mr. Heggitt, ki je živel	v Marsdenu,	je odpotoval	snoči z	vlakom	iz
Londona. Navidezno	je bil zločin	izvršen med	potjo.«
»Obžalovanja je	vreden.« —	Minister je	zmajal z glavo.
»Strašna zločinska in morilska orgija in kakor kaže nismo s tem še pri kraju.«
Ko sta Derrick Yale in Parr spet prišla v Whiteshalle, sta opazila, da se je medtem zbrala pred poslopjem velika množica. Med ljudmi se je bliskovito razširila vest, da se je sestal kabinet samo zato, da bi razpravljal o tem novem in izrednem problemu, pred katerim sc je znašla končno tudi vlada. ^ aleu, ki so ga ljudje spoznali, so ploskali. Inšpektor pa je šel skozi množico neopažen v svoje veliko zadovoljstvo.
Nedvomno jo bilo, da je bil Rdeči krog v ospredju današnjih dogodkov. Nekateri izmed večernih časopisov pa so imeli natisnjen kar čez celo stran Rdeči krog, ki je bil slovitj znak te tolpe. In kjerkoli so se ljudje srečavali, so govorili o tem, da bo Rdeči krog uresničil svoje grožnje.
Ko je njen delodajalec vstopil, je Thalija dvignila glavo in vanj uperila oči. Večerni časopis je ležal pred njo, glavo je imela naslonjeno med dlanmi. Brala je besedo za besedo, od vrstice do vrstice.
Derrick Yale jo opazil njeno zanimanje in tudi zadrego, ko je zganila časopis in ga odložila.
»No, gospodična Drummondova, kaj pa vi mislite o njihovem zadnjem podvigu?«
»Kolosalen je«, je odvrnila — »v nekih ozirih je vreden ob-čudovanja.c
Derrick jo je rc«no pogledal.
»Priznati moram, da ne najdem nič, kar bi bilo občudovanja vredno,« je dejal. — »Vi gledate na to stvar z nekam čudnega in posebnega vidika.«
»Kaj ne?« je dejala Thalija hladno. — »Nikoli ne smete pozabiti mr. Yale, da imam čudno in posebno mišljenje.«
Yale se je ustavil pri vratih svoje sobe in se ozrl nanjo. Nekaj časa jo je ostro motril, ona pa ni niti trenila s trepalnicami.
»Zdi se mi, da bi morali biti zelo hvaležni, da mr. Johnson iz Mildrcd Streeta ne dobiva več vaših zanimivih poročil«, je dejal. Ona pa je nato le molčala.
Kmalu po tem je Yale prišel spet iz sobe.
»Verjetno je, da bom preselil svoj urad na glavni policijski stan,« Je dejal, »in ker se zavedam, da se v tistim ozračju ne bi dobro počutili, vas bom pustil tu, da boste še naprej vodili moje vsakdanje poslovanje.«
»Ali ste so odločili, da ujamete Bdeči krog,« je vprašala Talija odločno.
Yale je prikimal.
»Inšpektor Parr nadzoruje vso zadevo,« je odvrnil Yale, »toda jaz mu bom pomagal po vseh svojih močeh.«
Yalo ni več govoril o svoji novi nalogi. Dopoldne sta opravljala svoje vsakdanje uradne posle. Yale je odšel na kosilo in dejal, da ga tisti dan ne bo več v urad. Taliji je dal navodila o nekih pi-sinoh, za katere je želel, da hi jih odposlala.
Takoj potem, ko je Yale odšel, je zabrnel telefon. Talija je prijela za slušalko, toda ko je spoznala glas, je slušalko skoraj izpustila od razburjenja.
»Da. jaz sem,« je dejala. »Dober dan mr. Beardmore.
»Ali je Yale tam?« je vprašal Jack.
»Ne. Pravkar je odšel. Danes ga ne ho več nazaj. Ce imate kaj važnega, da mu poveste, se bom potrudila, da ga bomo dobili. Morda se mi bo posrečilo,« je dejala in s težavo umirila tresoči glas.
Orglarski nastop gojencev Glasbene akademije
Ljubljana, 30. junija.
V	nizu glasbenih produkcij Glasbene akademije. ki jih zavod prireja vsako leto v dokaz svojega nenehnega dela na domačem glasbenem in pevskem področju, je ta naš največji glasbeni zavod priredil v nedeljo in na včerajšnji praznik dve produkciji. Na nedeljski produkciji so se nam predstavili orglarji na svojem inštrumentu. Po pravici lahko trdimo, da ni mogočnejšega in veličastnejšega inštrumenta, kot so orgle. Pouk na njih zahteva velike resnosti in sinotrenega dela. In vprav zaradi tega niso orglarji tako številni, kol so mnogobrojni gojenci na drugih oddelkih Glasbene akademije. Pri orglarski produkciji smo dobili vtis, da je orglarski naraščaj pri. nas prav izvrsten in da se nam ni treba bati. da bi tudi na tem glasbenem področju ne zmanjkalo nadarjenih muzikov. Da je kvaliteta orglarskih gojencev pohvale vredna, imata velike zasluge predvsem splošno znana in cenjena orglarja — profesorja Stanko Premrl in P. Rančigaj. Svojo gojence navajata ceniti ta lepi inštrument, jih vzgajata in pri produkciji je lahko vsakdo opazil, da je med gojenci in učitelji ista velika ljubezen do mogočnih orglarskih akardov.
Orgelska produkcija je bila v nedeljo ob pol enajstih v Hubadovi dvorani Glasbene matice, kjer so postavljene posebne orgle, ki služijo ne le gojencem pri učenju, ampak je bilo na njih izvajano že lepo število orgelskih koncertov. tudi naših najboljših orglarjev. Najštevilnejše je bil na produkciji zastopan Bach, od domačih skladateljev je nastopil Julij Jake-ševič iz pedagoškega oddelka Glasbene akademije. Zaigral je Odakov Koral »U to vrijeme I
godišta«. St. Premrlov Allcgrctto in Pichhijev Allegro.
Gojenec Fedor Ražein nam je zaigral pet živahnih Škerjančevih preludijev in pa Kimov-čev Maestoso lugubre. Jože Rupnik je izvedel Tomčev Adagio. Bachov Mali preludij in fuga v B-duru ter Baronchelli Marcia religiosa. Gojenec obiskuje 2. letnik SGŠ.
Gdč. Štefka Kruljc ie najprej zaigrala Ocvirkovo Stella maris, Bachov Mali preludij in fuga v A-molu in Fugazollijev Scherzo.
Brez not nam je potem Janez Komar podal tri skladbe od Bacha, in sicer: Preludij in fuga v C-duru. Koralno predigro in pa Preludij in fuga v D-molu. Posebno za zadnji komad je bil deležen tople pohvale.
Hevbal p. Pavlin iz 8. letnika SGŠ ie odigral Premrlov Preludij v G-duru ter Bachov 1'uga v g-molu. Štefančič p. Franjo iz 4. letnika GA je predvajal Duganov Preludij in Fuga v g-duru, Springerjev Pastoral št. 1 in Bossijev Fugeto.
V	zadnji produkcijski točki je nastopil Peregrin Capuder s tremi skladbami: Premrl Preludij iz »Božične suite«, Reger Kvrie eleison in Bach Tokata v d-molu. Vsi nastopajoči, razen dveh, izhajajo iz šole rednega profesorja St. Premrla, onadva pa iz šole prof. Rančigaja.
Vsi izvajalci so bili za svoje prednašanje deležni toplega odobravanja hvaležnih poslušalcev. Prav dobra produkcija bi bila lahko deležna večjega obiska, kakršen pa je bil.
Poročilo o izvedbi šesle produkcije Glasbene akademije, ki je bila v ponedeljek, objavimo v jutrišnji številki našega lista.
Državno prvenstvo v B diviziji
Včeraj se je po državi nadaljevalo nogometno prvenstvo, tokrat samo v B in C diviziji, kjer še tekme niso končane. Borba v obeh razredih je bila zelo ostra, posebno v B diviziji, kjer gre klubom za to, da pridejo v A razred, kar je ideal vsakega italijanskega nogometnega moštva. Na sporedu so bile vse tekme. Bari je ostal še kljub neodločnemu rezultatu, ki ga je dosegel s Fanfullo (0:0), ostal na prvem mestu in si je že zasigu-ral vstop v A divizijo. Bolj napeta pa je zdaj borba med ostalimi klubi ki mu slede, kajti vsi imajo skoraj izenačeno število točk in je njihovo igranje v A diviziji v bodočem letu le od tega odvisno, kako bodo igrali še poslednja tri kola, kolikor jih še ostane do konca tekmovanja v tem razredu.
Rezultati včerajšnjih srečanj:
Lucca — Lucchese : Fiumana 8:1.
Novara — Udinese : Novara 2 :0.
Siena — Vicenza : Siena 2 :0.
Brescia — Brescia : Prato 6 :2.
Lodi — Fanfulla : Bari 0:0.
Pisa — Pisa : Savona 3:0.
Piacenza — Reggiana : Alessandria 1 :1.
Padova — Padova : Pro Patria 3 :1.
Pescara — Pescara : Spezia 2 :1.
Od včerajšnjih rezultatov bi bilo omeniti, da je Novara izgubila na svojem igrišču proti Udinesi in da je Bari igral neodločeno s Fanfullo, kar smo že omenili.
Vrstni red m Število doseženih točk pa Je do prihodnje nedelje naslednje:
Bari, 47, Pescara 44, Vicenza in Padova 43, Brescia 39, Pisa 35, Spezia 34, Novara 34, Udinese 32, Alessandria 32, Pro Patria 30, Fanfulla 30, Siena 29, Savona 28, Fiumana 22, Reggiana 22, Prato 21 in Lucchesee 21.
Juventus : Milano 4:1
Včeraj sta Juventus in Milano odigrala še povratno tekmo za italijanski nogometni pokal. Tekma pretekle nedelje je ostala z 1 : neodločena in je šele včerajšnje srečanje razjasnilo, kdo si bo osvojil za letošnje leto italijansko pokalno trofejo, ma pretekle nedelje je oslaia z 1 :1 neodločena in mačega Juventusa. Tekma je bila napeta in živahna in so domačini gladko zapisali v svoj prid 4 : 1. Zmaga je neoporečna in čisto zaslužeena.
Švedska : Danska 4:1 (3:0)
V	nedeljo je bila v Kopenhagnu čoigrana mednarodna nogometna tekma med Dansko in Švedsko. Zmagali so Švedi po lepi igri s 4 :1 (3:0) in so s tem dokazali,	da so	v	prav	dobri
formi. Švedi so vzeli tekmo	morda	bolj z	resne
Btrani, saj se njihova enojstorica že del j časa vestno pripravlja za mednarodno	srečanje	z Italijani,
ki bo čez nekaj nedelj.
S Hrvaškega
V Zaarebu ie razpisan poseben policijski tečaj, ki bo trajal 6 mesecev. Absolventi bodo potem v službi hrvaške varnostne policije.
V Vukovarju bodo začeli v doglednem času graditi velik konvikt, ki ga bo vzdrževalo hrvaško kulturno društvo »Napredek«. V ta namen je prišel te dni v Vukovar tudi predsednik osrednjega društva »Napredak« in razpravljal o tem s pristojnimi činitelji.
Hrvaški letalski podpolkovnik Džal, ki se bojuje na vzhodnem bojišču je prišel še z nekaterimi hrvaškimi letalci na kratek dopust v domovino. Listi prinašajo nekatere zanimive dogodbe o njihovih doživljajih na vzhodnem bojišču.
V Osjeku že dalj časa grade veliko delavsko stanovanjsko naselbino. 36. t. m. bodo začeli v Osjeku zbirati opremo za te domove, v katere se bodo pozneje vselili delavci.
V Zagreb je prišel na krajši obisk ravnatelj velike nemške filmske družbe UFA.
Tudi zadnje ostanke nekdanjih zagrebških javnih ur, železne in betonske podstavke, so začeli odstranjevati te dni.
Osjeika opera, ki gostuje zdaj že nekaj časa v Varaždinu, ima velik uspeh in so vse predstave vedno Razprodane. V zadnjem času so odigrali opereto »Cigan baron« in opera »Morana«.
Tuzlanska mestna občina je sklenila, da bo postavila na mestnem pokopališču lep spomenik vsem tistim, ki so dozdaj padli za svobodo hrvaške države. Spomenik bo postavljen kot spomin na prvo obletnico vzpostavitve neodvisne hrvaške države.
Hrvatski književniki so prispeli v Sofijo, kjer so jih sprejeli bolgarski književniki, časnikarji in zastopniki oblasti.
Poolavnik je sprejel poveljnika karabiner-jev podpolkovnika Guida Grassinija in ustaške-ga bojnika Pečnikarja.
»SLOV. DOM« v vsako hišo!
širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Iz Cerkniške doline poročajo...
Ustanovitev Gospodarske zadruge. Prejšnjo nedeljo je bila v Cerknici ustanovljena Gospodarska zadruga, katere naloga naj bi bila, dobavljati 6vojim članom, razne, pri kmetijstvu potrebne produkte. Zadruga, ki je že 6edaj pokazala lepe uspehe, bo tudi v bodoče delovala le v ljudsko korist m pa za dvig našega kmetijstva ter zadružništva. Na ustanovnem občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo zadruga pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani kot 6voji poslovni zvezi, da pa bo dobavljala od Gospodarske zveze.
Izvoljen je bil tudi odbor, kateremu predseduje g. Tone Ponikvar, ki prav dobro pozna zadružništvo in pa potrebe naših krajev, saj je domačin.
Med prebivalstvom je ustanovitev zadruge naletela na največje odobravanje in na želje, za čim večji, obojestranski uspeh.
t France Strah nova žrtev komunistične krvave roke
Ljubljana, 30 junija.
Sredi belega dneva jo komunistična zločinska roka segla p* življenju člana Slovenskega novinarskega združenja in zavarovalnega nameščenca 38-letnega Franca Straha.
Skoro nepotrebno je vprašanje, kaj je ta mož trdne narave in velike agilnosti zagrešil, da so nad njim izrekli tako nečloveško sodbo. Nedvomno je, da v svojem poštenju in zavednosti ni mogel pritrjevati tistim, ki izpodkopavajo tla našemu narodu in da je dajal glasnega izraza svojemu zgražanju in obsojanju,
Franc Stranh je zrasel v majhnem domu in tesnih socialnih razmerah na Ježici pri Ljubljani. Silna ukaželjnost ga je kot mladega fanta silila v to, da je zgodaj začel stikati po knjigah in črpati iz njih znanje in izobrazbo, ker mu ni bilo dano obiskovati višje šole. Pokojnik se je takoj vrgel v prosvetno delo, bil je agi’en član telovadnih organizacij in delavec povsod tam, čemur pravimo širjenje ljudske omike. Kot mlad je tudi veliko pisal zlasti v prosvetne liste, sodeloval pa je tudi zelo aktivno pri »Slovencu«, za katerega razširitev je deloval ne samo s propagan- i distično agitacijo, temveč tudi s pisano besedo, j sicer preprosto, toda pri bralcih priljubljeno. I
Pozneje si je poiskal zaslužka pri zavarovalstvu, vendar je še vedno ostal zvest časnikarskemu poklicu in časnikarski stanovski organica-ciji. Bil je tudi odbornik novinarske stavbne zadruge »Novinarski dom«.
Na Ježici so pokojnega Straha poznali tudi po tem, da je bil med ustanovnimi člani, prvi predsednik in tudi dolgoletni knjigovodja Zavarovalne in posojilne zadruge, in prav do svoje smrti tudi i<njigovodja Posojilnice in hranilnico na Ježici.
Pokojnik, ki je bil trdnega značaja in vztrajen v delu, je bil posebne vrste samouk, ki se je s svojo glavo in rokami dokopal do obsežnega znanja in kruha ter je bil med svojimi tovariši cenjen kot dober sovrstnik in kot požrtvovalen delavec. Na Ježici si je postavil svoj skromni dom. Tam je živel s svojo družino, ki ga bo sedaj bolestno pogrešala, toda tolažilo jo bo prepričanje, da je padel za to, ker je hodil pošteno pot in se zavedal moralne odgovornosti.
Pokojnemu našemu stanovskemu tovarišu naj Bog podeli plačilo, ki si ga je zaslužil. Pokojnikovi ženi in trem nepreskrbljenim otrokom, od katerih je najmlajši star komaj šest mesecev, pa naše iskreno sočutje I
šentjanški sprehod po cerkniškem polju
Cerknica, 24. junija.
Prišel je Janez Krstnik prav tak, kakršnega smo 6i želeli in kakršen obeta lepo in 6rečno letino. Lepo so ga naši ljudje sprejeli, kakor ga sprejemajo že 6to in 6to let. Na predvečer gredo ljudje od vsake hiše, ki imajo njive, blagoslavljat zemljo, škropit z blagoslovljeno vodo in prosit blagoslova božjega na v6e, kar raste in naj bi rodilo. Vse njive, prav vse, je treba na kresni večer »požeg-nati«, prositi je treba Boga, da bi obilno blagoslovil delo in trud, da bi vsaj za nekaj časa od nas odvzel skrbi za vsakdanji kruh. Prositi Ga je treba naj blagoslovi to kraševsko zemljo, ki je tako trda in skopa, da bo Njegov blagoslov blagodejno vplival na vse božje 6tvaretvo, da bo ono dalo od 6ebe vse, kar 6i želimo. In naši ljudje, vsa ča6t, še opravljajo ta lepi stari običaj. S stekleničico blagoslovljene vode in oljkovo veiico so šli včeraj zvečer ven, na polje, blagoslavljat in prosit Boga, da bi bil pridelek dober. Med tem pa so nabirali poljsko cvetje, vsaikovrstne cvetlice, predvsem mar-jete in kresnice, mak in plavice. Ko 6e vrnejo domov, posuje pred hišo to cvetje, iz gozda prineso praproti, če ne vsak posameznik, pa eden za več. Cvetje potresejo pred hišo, praprot pa vtaknejo v streho. Več razlag imajo za to. Cvetje naj bi varovalo, da ne bi prišle kače v bližino hiš, praprot v 6trehi pa naj bi na6 varovala nesreče, predvsem ognja. Pa ne samo pred hišami, tudi po 6obah 6e natrosi cvetje, naj bi v taki hiši ne bilo bolezni in naj bi jo Bog varoval vsega hudega.
Športni drobiž
V	letošnjem pravkar zaključenem italijanskem nogometnem prvenstvu je bil najboljši strelec Gei od Fiorentine, ki je zabil 22 golov; drugi je bil Piola od Lazia z 18 goli, Amadei od Rome in Ispiro od Genove sta zabila po 17 golov, Gabetta je bil strelec 16 golov. Vodeči Gei pripada moštvu, ki je v prvenstveni tabeli zasedlo šele 10. mesto,
Letos si je Roma prvič priborila italijansko nogometno prvenstvo. Če pogledamo deset let nazaj, so bili prvaki tile klubi: 4krat Juventus, 4-krat Bologna, 2 krat Ambrosiana in letos rimska Roma.
11. in 12. julija bodo imeli hrvaški plavači
važno rečanje z najboljšim italijanskim plavalnim klubom »Lazio«. »Laziu« se bodo postavili po robu izbrani zagrebški plavači. Italijani kot tudi Hrvati se vestno pripravljajo za to srečanje, ki bo v Zagrebu. Prireditev bo zvečer ob električni razsvetljavi.
2. avgusta bo izvedeno hrvaško cestno kolesarsko prveenstvo. — 6. avgusta bodo Hrvati spet vozili v Bratislavi.
Na šentjanževo sem se podal na polje. Ne smemo se hvaliti, kajti ne hvali dneva pred nočjo: 6koro V6e kaže, vsaj za 6edaj, kar dobro. Sicer je zima napravila precejšnjo škodo ozimini, da so ljudje morali veliko njiv preoran, kar pa je 06taU>, hvala Bogu, daje kar najlepše nade.
Lepo kaže tudi krompir, ki po mnogih njivah tudi že cvete. Če bo krompir letos obrodil, potem bomo vsaj malce rešeni najhujših skrbi, saj se "po naših krajih marsikdo zanaša le na krompir. Tudi fižol kaže lepo. Spomladi posejana žita rastejo, da je veselie. Kako uživa oko, ko zamaje vetrič vrhove žit. Človeku se zdi, da vidi valovat'Jezero. Kar nehote se izlije iz duše molitev: »O. Ti. ki je od Tebe odvisno vse stvarstvo, daj, blagoslovi to naše polje, da bo rodilo da bo poplačan trud in znoj!
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 30. junija; Spomin Pav.
Sreda, 1. juija: Presv. Kri.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar,
Vič-Tržaška ceste.
Umrla je ga. Marijana Perič, mati bivšega ljubljanskega župana dr. Ludvika Periča. Pogreb bo jutri v sredo, 1. julija ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Zalah.
Umrla je v soboto v Stožicah gospa Frančiška Kermavner, mati znanega telovadnega prvaka Iva Kermavnerja. Pogreb bo danes, v torek ob 3 popoldne v Stožicah izpred trgovine Smrke na pokopališče k sv. Juriju.
Cenjenim naročnikom in bralcem!
Urad za kontrolo cen pri Visokem komisariatu je z odlokom št. VIII. 1450-3 s 25. junijem 1942-XX odobril nove cene za ljubljanske dnevnike.
Za »Slovenski dom« bo od 1 julija dalje znašala naročnina 11 lir mesečno, podrobna cena pa 50 centesimov za izvod.
Do danes so bile kljub podražitvi v materialu in zvišanju plač cene listu predvojne, v nadrobni prodaji pa celo nižje kot predvojne. Zato smo prepričani, da bodo cenjeni naročniki m kupovalci uvideli upravičenost tega zvišanja ter nam ostali zvesti tudi v bodoče.	»SLOV.	DOM«.
Kniiina novost!
Izšla je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« JOŽL LIKOVIČA
»SVETINJE NAD BARJEM"
Zbirka legend in pripovedk To je sočna in močna knjiga, iz katere veje otožno tihožitje nagega Barja. Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. Stane 5 lir. Kupujte knjige „Slovenčeve knjižnice"
V. HEISER	gt
Zdravnik gre križem svet
Moje prtljage še niso pregledali, zato sem sel tj«, da bi bil priča carinske preiskave. Ko sem se vrnil, Calde-rona spet nikjer ni bilo. Znova sem ga našel v preiskovalnici.
»Kaj pa se je sipet zgodilo?« sem ga vprašal.
»No vem!« mi je nejevoljno dejal, »to je strašna dežela!«
Poiskal sem carinskega uradnika in ga vprašal, kaj je moj prijatelj zagrešil. Ta je bil nataknjen, kor je moral Calderona prej izpustiti. Zato se je zmagoslavno ustil:
»Tihotapec je! Posrečilo se vam je, da ste ga izvil ek 1 i iz zadeve s cigaretami, bomo videli, če ga boste mogli tudi iz le te. Rekli ste da je Filipinec: kaj naj potem pomena tale debela tjulnova koža, Čemu naj bi taka roba bila človeku, ki prihaja iz vročega filipinskega podnebja? Pač ne boste dejali. da je ni hotel vtihotapiti v Združene države.«
Videl sem, da ne bo nobeno prerekanje hasnilo. Zato sem rajši poklical taksi in se sipet od pra v i I v urad pristaniškega nadzornika. Ko sem mu razložil novo nerodnost, mi je dejal:
»Bojim se, (Ja vam tokrat ne bom več mogd pomagati. Uradnik ima či-
sto prav, takega hudega prekrška ne smemo dovoljevati.«
»Nakopali si boste hude sitnosti,« sem mu odvrnil. »Tele gospod je gost naše države Zagotavljam vam, da 6i je kožo izposodil od prijatelja v Šanghaju, ker se boji, da bi ga utegnilo zebsti, ko bo prišel v Sibirijo.«
Po dolgem dokazovanju in na podlagi zagotovila, da koža ne bo ostala v Združenih državah, mi je pristaniški nadzornik nerad napisal drugo pro-pustnico za Calderona. Poslej sem strogo pazil na tovariša, da ne bi spet prišlo do kakih zaipleiljajev.
Vlak proti vzhodu je šel ob sedmih in ko se je zganil, sem šel v salonski voz ter pustil svojega tovariša, da se je zabaval v spalnem vozu. Kmalu pa je jezno pridrvel služabnik spalnega voza in me iskal.
»Pojdite takoj k svojemu prijatelju,« mi je rekel.
»Kaj se je zgodilo?« sem vprašal.
»Slači se na hodniku, to pa ni dovoljeno.«
Pohitel sem skozi vozove in posvaril Calderona:
»Poslušaj, to pa v Ameriki ni dovoljeno. Sleči se moraš na ležišču «
»Kako pa naj se človek sleče v tej tesni luknji?« je ugovarjal.
Priznal sem, da se je umetnosti potovanja v spalnem voziu težko privaditi in skušal sfem mu pojasnili, kako se znajdeš.
»A kako si slečeš hlače? Saj nimaš kam sesti?«
»Pojdi v svojo kabino!« sem mu velel. »Bova že videla jutri zjutraj.«
Vrnil sem se v salonski voz, a nisem še pokadil cigare, ko so me prišli znova iskat.
»Kaj pa je zdaj?«
»Vaš gospod stoji v spalni oblad v vozu za razgled.«
»Ilm, to vendar delajo vsi v tej deželi V septembru smo, vroče je, ta pa se je najbrž hotel malo shladifi.«
»A ni dovoljeno! Pridite in im. recite, naj se vrne v 6vojo kabino. Mene ne razume.*
Odšel sem v voz za razgled in našel Calderona, ki je blaženo kadil svojo vtihotapljeno cigareto.
»Tu ne smeš stati v spalni obleki,« sem resno začel.
»Za Boga, kakšni ljudje pa bivajo v tej deželi?« je ogorčeno vzkliknil. »Ležal sem na onemle vražjem ležišču, kjer je še bolj vroče, ko v moji hiši doma; tu pa mi je boljše.«
Nazadnje sem ga pregovoril, da se je uklonil ameriškim pravilom olike ter se vrnil v svoj oddelek.
Do Newyorka je šlo vse gladko. Ko sva dospela tja. sva odšla v enega naj večjih hotelov in potem ko sva povedala najine osebne podatke, sva se odpravila k dvigalu Calderon je šel dva koraka za menoj, čisto po vzhod-
njaški šegi. Premične vrata so se zaprla in pieden sem zapazil, da'sem sam, se je dvigalo že dvignilo proti dvanajstemu nadstropju Tam gor sem nekaj časa čakal, a Calderona ni bilo na spregled. Zdelo se mi je že, ko da sem ga izgubil v mestu kjer se stvari gibljejo s preveliko naglico zanj. Potem sem se odpeljal v pritličje.
Calderona tudi tam ni bilo. Vprašal sera vralarja pri dvigalu, če je videl takega in takega gospoda in sem svojega prijatelja opisoval.
»Da,« mi je odgovoril. »Pirav zdajle se je peljal gor.«
»Potem bom šel vnovič gor,« sem dejal, »če bi se pa on med tem časom ,pripeljal dol, ga zadržite, dokler se jaz ne vrnem.«
Vrnil sem se v dvanajsto nadstropje, a Calderona ni bilo tam.
Ko sem se znova pokazal v pritličju, sem naletel na divji tepež. Calderon se je divje ruval z vratarjem ter mi zakričal: »Zapreti me hočejo!« Vratarja, ki je bil v uniformi, je imel za policaja. Pomiril sem vratarja, Celdero-nu pa pojasnil ves položaj ter ga prijel pod pazduho in ga peljal v njegovo sobo.
A mojih težav še ni hotelo biti konec. Prišel je aktobor in dnevi so se shladili. Ko si je Calderon nadel svoj svetlorumen površnik, je povsod zbudil veliko pozornost Često se je gruča Ipripodila za nama in na vsa usta kričala: »Oglejte si no tole rumeno šemo!«
Pol svojega časa sem zapravil s tem. da sem pazil, da Calderona ni povozil tramvaj ali avtomobil, da sem mu bil za tolmača in mu iskal tako hrano, ki je bila primerna njegovemu okusu. Vse to me je stalno vznemirjalo, a nazadnje sem iztaknil Filipinca, ki se je lahko zavzeli zanj, in potem ko sem Calderona vsega srečnega in zadovoljnega prepustil skrbnim rokam, sem se lahko posvetil svojim najvažnejšim zadevam.
Moj to variJ je dobil povabilo od shoda v Lako Mohonku, ki se je hotel zavzeti za to, da bi se pomagalo Indijancem in drugim plemenom pod ameriško oblastjo. Mislil je, da bo tu imel lepo priliko dobiti kakšne izredne prisipevke za svoje društvo »Cota de leche« (Kapljica mleka), ki je imelo nalogo deliti revnim filipinskim otrokom mleka Calderon. ki je bil zelo omikan in izobražen mož. je napisal krasno spomenico v španščini ki mu jo je njegov filipinski vodnik potem prevednl v angleščino; prevedel pa je iako, da ni stvar izgubila izvirne vrline, zakaj španski jezik je lep tudi v prevodu.
Vsak dan se je vadil in na glas bral svojo spomenioo Čeprav ni razumel besedice, jo ie nazadnje znal povedati v gladki angleščini; napravil je z njo tolikšen vtis. da so prispevali ogromno vsoto za njegovo društvo »Kapljica mleka«, kljub temu. da ob takih shodih ni bilo navade, da bi kdo zahteval denar.
Indijske železnice - blagoslov ali nesreča?
Dvakrat več jih je kot v evropski
Indija ima danee več ko dvakrat toliko železnic, kakor pa evropska Anglija, če računamo celotno dolžino železniških prog. Angleži se 6eveda kaj radi pohvalijo, kako zelo so ekrbeli za to 6vojo važno onstransko posest v V6akem oziru, tudi v tem, da so zgradili na njej toliko in toliko kilometrov železnic. Toda če po velikosti primerjamo Indijo in evropsko Anglijo, 6e kaj hitro pripričamo, da železniško omrežje v Indiji ni tako gosto, kakor bi ee morda zdelo na prvi mah iz gornje ugotovitve. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je vendar le. da 60 Angleži zgradili v Indiji mnogo želzenic in vzpostavili sodobno urejene prometne zveze, 6aj pa 60 6« tudi dobro zavedali, čemu je to potrebno in koristno. Spoznali so namreč kaj kmalu, kako bogata je Indija in je bilo zato treba narediti poti, po katerih bi 6e to bogastvo lahko stekalo k obali in odtod dalje.
O indijskih železnicah prinašajo »Le Ultime Notizie« v eni svojih zadnjih številk obširni članek, v katerem pisec v uvodu pripominja, da Indijci železnic, ki so jih zgradili Angleži, pač
ne smatrajo za kak poseben blagoslov
pač pa prej za svojo nesrečo, ker da so jih Angleži zgradili samo zato, da bi Indijce lahko gospodarsko čimbolj izkoriščali. Ce danes Indijec bolj postrani gleda na te nove železnice, tega ne dela morda iz kakšne starokopitnosti ali celo iz nehvaležnosti do tujcev, ki 60 jih 6 to sodobno pridobitvijo oblagodarili, pač pa zato, ker se dobro zavedajo, kakšni razlogi so privedli Angleže do tega, da so tako pridno začeli po Indiji graditi železnice.
Indijske železnice 6icer ni6o najboljše niti najslabše. Odvisno je pač tudi to od tega,
s kakšnim namenom so jih gradili
Njihovi gospodarji so danes Angleži in res zelo hite, da bi jih čimbolje izkoristili. 67% vseh dohodkov od indijskih železnic prinaša blagovni promet. Cim bolje 60 urejene prometne zveze, tem večji je lahko izvoz najraznovrstnejšega blaga in tem večja tudi korist od železnic. Naj navedemo samo tale primer: Od leta 1921 do 1924 6e je izvoz idndijske-ga žita potrojil. Morda bo kdo iz (ega sklepal, da je poljedelstvo v omenjenih treh letih doživelo tako veh‘k razmah, da je bilo toliko več žita. Statistika pa kaže — pravi poročevalec omenjenega lieta — da so v Indiji ti&ta tri leta pridelali vedno manj žita.
Železnice so pripomogle k lakoti
V	letih 1876-77 je bila v Indiji največja lakota v V6em prejšnjem stoletju, čudno pa je, da dotedaj še nikdar ni Anglija izvozila toliko žita, kot prav v tem letu. Železnice 60 torej v veliki meri pripomogle k tej indijski lakoti. Slabe letine 60 bile v Indiji tudi v časih, ko Angleži še ni60 bili gospodarji Indije, a lakota je nastopala v hujši meri le tu pa tam, 6aj 60 dobre letine dale toliko pridelka, da 60
Med nemškimi naselbinami v Sovjetiji, ki so leta 1926. (torej pred preganjanji, ki so dovedla tekoma dvajsetih let do {»omembnih izselitev in preseljevanj narodov) štele 1,238.549 glav, je bila nem. 9kupina v Ukrajini in na Krimu s 328.770 ljudmi na drugem mestu. Če jih primerjamo s starostjo nemških naselbin na Balkanu, je nekaterih starost prav Častitljiva, so južnoruske kolonije mlajšega izvora; nobena njihova vas ni starejša kot poldrugo stolteje; deloma so na ozemljih, ki so jih prešli nomadski azijski narodi in se opira,jo na starejša nemška ali germanska izročila. Kajti ostanki gotskih plemen na Krimu, ki so se še ob koncu srednjega veka posluževali nemškega jezika, so se tekom časa vtopili v tuji krvi sosedov in ravno tako se je zgodilo z znanimi nordijskimi zavojevalci Varjagi. Naseljenci, ki so prišli v zadnjem desetletju 18. stoletja v »Novo Rusijo«, kakor so takrat imenovali Ukrajino, šobili pionirji v pravem smislu besede: oni naj bi kultivirali ozemlje, ki je do takrat ležalo stoletja dolgo izven Evrope in ki ni lazven rodovitne zemlje ničesar imelo, kar bi tujcu vsaj malo olajšalo naselitev.
Leta 1736. je cesarica Katarina II., ki je bila
Angliji - Indiji pa so samo v škodo
Indijci lahko naredili večje zaloge za hujše čase. Drugega jim tudi ni preo6tajalo, ko ni bito zaradi jsomanjkanja železnic in drugih prometnih zvez nobene možnosti, da bi žito, kolikor ga je bilo preveč prodali drugam. Omikane in napredne države grade zeleznice tudi zato, da bi preprečile pomanjkanje živil v tistih krajih, kjer je bilo premalo pridelka in kjer ljudje zaradi tega tudi nimajo denarja, da bi si kupili jx>trebnih stvari. Angleži pa 6e tega načela očividno niso držali in zato 6e tudi zgodi, da morajo pri najobilnejšem pridelku žita Indijci še stradati.
V omenjenem letu najhujše lakote v Indiji, je baje v Indiji od gladu umrlo pet milijonov ljuai.
V	vseh 32 »letih 6uhih krav«, kolikor jih je bilo za Indijo v devetnajstem stoletju, pravijo, da je umrlo skupno 32 milijonov ljudi od lakote, torej vsako leto povprečno 1 milijon. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko Indijcev bi od lakote umrlo v teh 32 letih, če Angleži ne bi bili tako pridno gradili železnic.
Kdo se vozi v prvem in kdo v zadnjem razredu
Potniki, ki se vozijo po indijskih železnicah v IV. razredu, prispevajo k celotnim dohodkom od potniškega prometa celi dve tretjini, 06tato tretjino pa potniki višjih razredov, zlasti tretjega in drugega. V Indiji pa imajo tudi najrazkošneje opremljene vlake I. razreda, in 6 temi 6e vozijo izključno le Angleži. Na milijone Indijcev se mora voziti v četrtem razredu v odprtih vagonih, izpostavljeni žgočem« soncu, samo da se na drugi 6trani lahko vozi nekaj 6to tujcev v najrazkošnejših vozovih, kjer je jxxskrbljeno za vse mogoče udobje. V četrtem razredu se vozi na leto približno 5 milijonov potnikov, v tretjem 110, v drugem 18 milijonov, v prvem pa komaj 900.000. Toda, kaj je vzrok, da se indijski domačini kljub temu v tolikšnem številu vozijo po železnicah, čeprav vedo, da so jih tujci zgradili le v njihovo škodo? Odgovor je enostaven: Gredo za delom. Temu ee ni treba čuditi, če pomislimo, da je v V6ej Indiji okrog 40 milijonov brezposelnih. Zgodilo se je, da se je za mesto policijskega stražnika naenkrat potegovalo tudi do 4000 ljudi.
V tako prostrani deželi, kakor je Indija, odhajajo delavci večkrat na leto na
sezonsko delo
v razne 6meri: Odhajajo na polja, kjer pridelujejo čaj, bombaž, pšenico itd. Delavci pri teh evojih vožnjah [>o železnici dosti zavozijo in je zato njihov zaslužek kaj pičel. Indijci so 6e že večkrat pritožili nad tem, pa kakor 6e vidi, ni dosti zaleglo. Anglija dela v Indiji dobre kupčije. Indijci imajo od železnic samo škodo, in tako bo ostalo, dokler bodo v deželi tujci gospodarji, šele tedaj, ko bo Indija 6vobodna — končuje evoja izvajanja italijanski časnikar — bodo železnice jx>6tale sredstvo, 6 čigar pomočjo bo v deželi nastalo blagostanje in napredek.
nemška princezinja, izdala svoj znameniti manifest, s katerim je hotela, brez dvoma sledeč avstrijskemu vzgledu v Podonavju, pridobiti ino-zemce, da pridobljena obmejna ozemlja obdelajo.
Toda to v splošnem uspelo podjetje se je raztezalo najprej na ozemlju na spodnji Vol^i in so hoteli naseliti samo prazne prostore s kolikor mogoče veliko ljudmi. Bila je kolonizacija množic, ki so jo izvajali v glavnem jjosiovno zmožni agenti. V južni Rusiji so pa postopali drugače; tu so predvsem pazili na kakovost posameznega naseljenca, čegar delo naj bi bilo za vzor domačemu prebivalstvu.
Glavni dotok priseljencev pa pride šele v desetletjih med letom 1804. (Ukaz carja Aleksan- . dra I. z dne 20. febr. 1804 in 1859.) Prvotno sc je nameravalo letno naseliti samo 200 družin, ta številka pa je bila kmalu prekoračena, ker je bilo jjosebno v \Vurtenbergu veliko ljudi, ki bi se bili radi izselili. Gospodarska stiska, povzročena po napoleonski vojni, obvezna vojna služba in verska preganjanja so bili glavni vzroki izselitve.
»V vsakem oziru,« piše O. Auhagen, »je stala kolonizacija na jugu pod srečnejšo zvezdo, kot
j>a ona na Volgi. Ne glede na to, da naseljenci (izvzemši skupine v vzhodnem Transkavkazu) niso bili izj>ostavljeni nevarnostim napadov, ki so prinesli toliko nesreč kolonijam na Volgi, so bile tu zemeljske in prometne razmere veliko boljše. Žito je boljše uspevalo (pšenica in rž sta dali na kmečkih njivah v Novi Rusiji 1896-1910 jx>-vprečno 6 dvojnih centov na hektar, torej, skoraj še enkrat več kot na Volgi); tudi za živinorejo so bili dani boljši pogoji. Posebno je izseljencem dobro služilo, da so sadili tako donosno vrste kot je koruza in so poleg sadjarstva gojili v večjem obsegu tudi vinsko trto, ki so jo že doma gojili, in to ne samo v skoro subtropskem Tranzkavka-zu, ampak tudi v južno-ruski stepi. Vsekakor so morali spočetka plačati učnino in odajne možnosti so se počasi razvijale. V besarabski koloniji Tarutino je imel po nekem uradnem poročilu vsak svoj vinograd, ki pa se še ni izplačal. V bližnji koloniji Gnadental je dobila že tri leta po njeni ustanovitvi vsaka kmetija eno desetino kot vinograd dodeljeno. Dve leti nato so že pridelali vino.«
Med letom 1804. in 1859. je bilo v južni Rusiji ustanovljenih 209 kolonij s 126.000 naseljenci, če danes govorimo o črnomorskih kolonijah, po navadi besarabske Nemce, ki so bili leta 1940. pripeljani nazaj v velikonemški Reich, smatramo za ločeno skupino, ker so od leta 1918. pripadali k romunski državi. To nemštvo, čegar središče je bilo mesto Tarutino, je bilo prvotno v srednji Poljski in je le manjši del v jugozahodni Nemčiji doma. Ob začetku svetovne vojne je štelo 80.000 duš in 130 vasi; v caristični dobi se je nahajalo v razmeroma ugodnem gospodarskem položaju in je tudi pod romunsko vlado znalo svoje šolstvo dalje razvijati in svoje kulturne moči krepiti.
Glavne nemške naselbine v Ukrajini so nastale južno od Odese na črnomorski obali in severno-zapadno od Odese, nadalje severno na levem bregu Dnjepra blizu meje pontske travniške stepe in severno ležeče gozdne stepe; dalje na Beresi, obali Chortice in Jekaterinoslawa ter severno in južno-zahodno od Mariupola. Na Krimu so bile na severnem pobočju Jaila gorovja tri, na južnem robu in vzhodnem delu polotoka pa po ena skupina nemških vasi. Podružnične vasi so tekom časa nastale skoraj povsod v Ukrajini in na Krimu.
Zaradi močne razmnožitve in dednih razmer je bilo nemštvo južne Rusije že zgodaj prisi'>eno, da si pridobi novega ozemlja in svoje kolonizatorično delovanje raztegne daleč preko prvotnih meja. Tako se je izvršilo mirno nemško pronicanje južnoruske-ga prostora, ki spada med naj večje kolonizatorično delovanje nemškega naroda. »Samo v deželi donskih kozakov«, pripominja Simoleit, »so pridobili v kratkem času čez 300.000 ha zemlje. Tudi v pokrajinah severno od Kavkaza, na Kubanu in na Tereku je nastalo veliko novih nemških vasi. Kratko pred svetovno vojno je število Nemcev v južni Rusiji znašalo okoli 600.000. Skoraj 4,5 milijonov ha zemlje je bilo v nemški posesti.«
Največ izseljencev iz Wiirtenberga
Znano je, da je Wurtemberg dal pomemben del izseljencev; zraven še Pfalz, Elsass in Baden; toda tudi severni Nemci so bila pri kolonizaciji močno udeleženi. Izvor prvih naseljencev se še danes kaže v imenih vasi in mest, ki so si jih izposodili iz domačih krajev: Berlin, Braunschweig, Furstenfeld, Darmstadt (štirikrat), Dornburg, Elsass, Essen, Friedrichsfeld, Gnadental, Heidelberg, Heilbronn, Hermannburg. Isenburg, Johanneetal, Karlsruhe (trikrat). Muncheru Nassau. Neu-Danzi«. Osterwick. Rastatt, Strassburg, Siegenhof, VValdeck itd. in ki jih dobimo v južni Rusiji in ne spremene samo ruskega zemljevida v nemškega, temveč je tudi jx»krajina mnogokrat dol*čena po nemškem duhu in življenjskem načinu in je marsikatere mu našemu vojaku bila kot domača tata morgana.
Prvotno so bile nemške vasi v Ukrajini in na Krimu podrejene »južnoruskemu varuškemu kon-toarjut, na čigar mesto je leta 1818. stopil »Skrbstveni komite za inozemske naseljence v južnem ozemlju«, ki je bil nastanjen v Odesi. Ta je bil leta 1837. podrejen ministrstvu za državna posestva.
V	večjih krajih so uradovali inšepktorji, ki so skrbeli za koloniste. V splošnem ni bilo pritožb zoper upravo naselitev do leta 1870., ker 60 se povečini nemški uradniki trudili, da ohranijo koloniste za Nemce. Sele s porastom panslovanske ideje po kmečki oprostitvi je začel veti drug veter. Ugodnosti nemških vasi 60 bile ukinjene. Ruskega jezika so se morali učiti v šoli, ki je bil tudi uradni jezik. ■Stremeli so očitno za tem, da kolonijam odvzamejo nemški značaj. Vkljub temu so pa, trdijo vsi Nemci Reicha, ki so daljši ali krajši čas bivali v južni Rusiji, do začetka prve Stalinove petletke skušale naselbine obdržati svoj nemški značaj tudi pod boljševiško vlado, k čemur je pripomogla kulturna in gospodarska nadmoč, ki so si jo znali Nemci nasproti drugim narodom zavarovati.
Besedilo: Jože TomaiiS.
Pojjorska pravljica
Risal Jože Beranek.
24.
Mati je sklenila roke in zajokala: »Poznava jo prav dobro, saj nama je edinca odgnala v neznano tujino. Najin sin je bil grajski učitelj. Rada sta se imela, a grof ga je zaradi tega izgnal iz mesta. Že šest let nimava glasu o njem. Grofična je žalovala za njim in odbila vsakega snubca, ki bi bil grofa lahko rešil iz dolga. Grof je začel trgovino, grofična pa tam streže ljudem.«
25.
Ko sta mizarjeva odšla, se je kraljevi odposlanec začel slačiti. Zvedel je dovolj. Jutri bo poiskal grofično. Zgodaj pojde od doma. Staršem bo napisal list, da je njun sin in da ga ne smeta izdati.
! V Angliji vedno manj otrok
Po nekem poročilu iz Stockholma 60 na pristojnih angleških mestih zelo zaskrbljeni zaradi vedno manjšega števila rojstev v Angliji. Ce bo šlo tako naprej kot zdaj, pravijo, da se bo število prebivalstva v Angliji do leta 1961 dvignilo komaj za dva milijona duš. Ce je danes v Angliji 46 milijonov ljudi, jih bo po tem takem čez dvajset let komaj 48 milijonov. Izračunali 60 celo, da bo Anglija po nekaj naslednjih desetletjih, če 6e bodo tako malo brigali za naraščaj, imela celo manj ljudi, kot pa jih ima danes. Največji odstotek tvorijo danes v Angliji ljudje srednjih let.
Nemški naseljenci so odkrili južno Ukrajino
/	■	'' '• *' 't “ '
Glavne nemške naselbine so nastale južno od Odese
SELMA LAGERL0EF:
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
Toda nobeni živi duši, še najmanj pa gosp e j Beati, ni padlo v glavo, da bi ji Bog zameril, če je vsako nedeljsko fK>i>oldne v družbi evangeljskega prošta in svetnika ter drugih starih someščanov zaigrala prijetno igro »boston«. Prav tako ni nikomur prišlo na misel, da bi ji štel za greh, če je pustila, da so se v prostorni sobi pri polkovnikovih nekoliko zavrtele mladenke in mladeniči, ki 90 ponavadi zahajali h polkovnikovim v vas.
Niti gospa polkovnikova, niti noben drug meščan še ni bil slišal niti besedice o tem, da bi se Štelo v greh, če so pri slovesnih kosilih popili kozarček vina in potem, ko so bili kozarčki izpraznjeni, udarili veselo pesem, ki jih je v veliki večini spesnila gospodinja sama. Tudi ni bilo nikomur znano, da bi ljubi Bog štel v zlo branje romanov in obiskovanje gledališča. Gospa polkovnikova se je tudi rada udejstvovala pri prostovoljskem gledališču in rada prevzemala vodstvo izvedbe. Zanjo bi bila velika žrtev, če bi se morala temu užitku odpovedati. Bila je vendar kot ustvarjena za gledališče in meščan je so imeli navado reči: Ce gospa Torsloevv vsaj za polovico tako lepo igra kakor gospa polkovnikova Ekenstedt, potem ni nič čudno, če so vsi meščanje v Stockholmu zatrapani vanjo.
Toda Karl Artur je ostal v Upsali še cel mesec potem, ko je srečno položil težki latinski izpit. In ta čas je bil Pontus Friman njegov glavni drug, s katerim je občeval. Friman pa je bil vztrajen, strog in zgovoren pristaš1 pietistične smeri, da se Karl Artur ni mogel odtegniti njegovemu močnemu vplivu.
O dejanskem spreobrnjenju ali spremembi sicer ni bilo govora, toda slejkoprej je to zadostovalo, da so ga začele mučiti zabave in veseljačenja, ki jih je našel doma. Lahko se razume, da je ravno
tedaj obstojalo med materjo in sinom nepopisno toplo in zaupno razmerje in da je Karl Artur odkritosrčno govoril z gospo Beato o vsem, kar ga je bodlo. In njegova mati mu je do skrajnih možnih meja ustregla. Ker ga je vznemirjalo, da so igrali na karte, je gospa naslednji nedeljski pof>oldan hlinila glavobol in pustila, da so samo gosjx>dje zavzeli mesta ob igralni mizi. Kajti niti misliti ni bilo mogoče na to, da bi se prošt, svetnik in drugi dali opehariti za svojo redno partijo.
In ker Karl Artur ni mogel več trpeti plesa, je izpadel tudi ta. Ko se je, kakor običajno, mladina nabrala v hiši, je gospa izjavila, da je sedaj stara petdeset let in ji za ples ni prav nič več. Ko pa je potem videla razočarane obraze, jo je prevzelo ganotje in se je vsedla k vratom, da bi jim lahko do polnoči igrala plesne točke.
Karl Artur ji je bil prinesel knjige, ki jih je radevolje sprejela in v njih našla dobro in lepo čtivo.
Da bi pa zmerom brala te slavnostne pijetistične knjige, tega gospa polkovnikova ni mogla prenesti. Bila je izobražena žena in poznavalka svetovne književnosti in tako 6e ji je nekega dne primerilo, da je našel sin med pobožnimi knjigami tudi Byronovega >Dona Juana«, ki ga je	gospa brala. Ne da bi	zinil	le besedico,
se je Karl Artur obrnil	stran, njegova	mati pa	se je	čutila silno
prizadeto, ker ji tega ni niti očital. Naslednjega dne je vse svoje knjige spravila v zaboj in jih odnesla na jjodstrešje.
Res, jasno se je videlo, da mu je hotela gospa polkovnikova v vsem ustreči, kolikor se je le dalo. Bila je vendar pametna in uvidevna in vedela, da gre pri njenem sinu le za začasno navdušenje, ki bo i>a sčasoma	spet uplahnilo	in eicer	toliko	bolj gotovo,
na kolikor manj odpora	bo naletel pri	tem. Na	srečo	je bilo tudi
poletje. Vsi premožnejši meščani so odpotovali in velike družbe so bile zato popolnoma izključene. Zabavali so se s kratkimi izleti v prosto naravv ali pa z daljšimi veslaškimi izleti po reki Klarelf, z nabiranjem jagod ali pa z družabnimi igrami na prostem.
Proti koncu poletja bi se morala tudi Eva Ekenstedt poročiti s jjoročnikom. Gospej polkovnikovi je bilo kar nekam tesno pri srcu zaradi skrbi, kako se bo vse to izteklo. Čutila se je prisiljeno, da prirdedi veliko in razkošno svaJp»*j^X>jedino.
Kajti na dlani je bilo, da	mestu govorilo, da
Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj* Inž. Sodja - Urednik: sečna naročnina 6 lir, m inozemstvo 15 lir ~ Uredništvo j Kopitarjeva ulica 6/111 - Upra
gospa polkovnikova nima nobenega srca za svojo hčerko, če 6e Evina poroka ne bi proslavila- z vsem šumom in razkošjem.
Na srečo se je opazilo, da je imelo njeno ustrežljivo nastopanje napram Karlu Arturju svoj blagodejen vpliv. Fant ne le, da ni nasprotoval dvanajstim jedem jx)vrh tort in sladkarije, temveč ni protestiral niti enkrat proti vinu in drugim pijačam, ki so jih dobili iz Goeteborga. Prav tako ni imel pomislekov proti poroki v cerkvi, niti ne proti cvetlicam, ki so krasile ceste, skozi katere se je pomikal svatbeni sprevod, enako pa tudi ne proti bakljadi na reki. Celo sam je jx>magal pri pripravah in je, kakor vsak drug smrtnik, v potu svojega obraza zvijal vence in izobešal zastavice. Toda neomajno je vztrajal na stališču, da se na svatbi ne sme plesati. In to mu je gospa Beale tudi obljubila. Menila je, da mu je to dolžna, ker je brez odpora sprejemal vse druge stvari in ukaze.
Polkovnik in hčerka sta poskušala po malem ugovarjati. Izrazila sta mneje, kaj naj potem počno z vsemi mladimi častniki in karlstadtskimi mladenkami, ki so bile povabljene in so naravno pričakovale, da se bo vso noč do jutra plesalo. Toda gospa polkovnikova je odgovorila, da bo z božjo pomočjo ta večer vseeno lep, mladi častniki in mladenke pa naj se sprehajajo po vrtu in naj poslušajo polkovno godbo, naj gledajo metanje raket in občudujejo krasote nočne bakljade po reki. Rekla je, da bo vse to čudovito lepo in da nihče ne bo piogrešal drugih zabav. In brez dvoma je to lepši vstop mladega para v zaken, kakor pa poskakovanje na svatbenem plesu.
Polkovnik in hčerka sta se kot običajno uklonila in tako je ostal družinski mir neskaljen.
Na poročni dan je bilo vse pripravljeno in v pojx)lnem redu. Nič ni odpovedalo. Imeli so srečo z vremenom. Svatba se je po obredu v cerkvi in ob številnih govorih ter napitnicah ob mizah lepo razvijala. Gospa Beate je za poroko spesnila krasno pesem, da so jo peli pri mizi. Polkova godba je Sila v sprejemni sobi in na vsak nov obrok jedil je zagodla lahkotno koračnico. Gostje so ugotavljali, da je vsega dovolj in da je vse sijajno, in so bili najboljše razpoloženi, dokler je trajal obed. Ko so pa vstali od miz in popili kavo, se je vse družbe polastilo pristno, nedopovedljivo koprnenje po plesu.
Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 Mp* ulica 6, Ljubljana - Telefon štev. 40-01 do 40-05 - Podružnica: Novo mesto