Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 1
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Statistični podatki pripovedujejo 
svojo zgodbo o zdravju naših občin  ............... 4
Svet županov Saša regije: 
Priprave na Dogovor za razvoj 
Savinjske regije  ...................................................... 6
Likovna razstava na Rečici ob Savinji: 
Kulturni delavci v portretih 
akademika Draga Tršarja  ................................... 7
Ljubečna:
Na Zlati harmoniki Zgornjesavinjčanom 
zlati in srebrne plakete  ...................................... 11
Gornja Radgona:
Na državnem sekaškem tekmovanju 
zmaga ponovno ekipi ZGS OE Nazarje ........ 11
Srečanje lučkih upokojencev:
Pripovedni večer obogatili 
pevci in instrumentalisti  .................................... 20
Kolesarski maraton Zelene doline:
Odlično vreme za kolesarjenje 
v Logarsko dolino  ............................................... 21
Osnovna šola Mozirje:
Zaradi počene cevi zalilo del šole .................. 23
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 35, 1. september 2017. Izha-
ja vsak petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: 
Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-
vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: 
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Povsod je lepo, a kje je najlepše?
Kje v Sloveniji imajo ljudje najvišje plače, kje je 
najnižja brezposelnost, kje so najboljša podjetja, 
kje so najugodnejše cene stanovanj, kje je najmanj 
kriminala in kje najmanj bolnih ljudi ...? Skratka - kje 
v Sloveniji se v povprečju najbolje živi? Na to vpra-
šanje so iskali odgovor v uredništvu časnika Finan-
ce. In so ga našli: v občini Železniki, kjer so doma 
tudi smučarski skakalci družine Prevc.
Na lestvici 21 1 slovenskih občin (zaradi po-
manjkljivih podatkov so v analizi izpustili leta 
2015 ustanovljeno občino Ankaran) so tudi na-
slednja prva štiri mesta zasedle gorenjske obči-
ne: Cerklje na Gorenjskem, Žiri, Gorenja vas – Po-
ljane in Škofja Loka. Na šesto mesto se je uvrsti-
la prva »negorenjska« občina - Komenda, ki stati-
stično sodi v osrednjeslovensko regijo, na dnu le-
stvice pa so se znašle manjše pomurske občine: 
Velika Polana, Gornji Petrovci, Hodoš in Beltinci. 
Kje so na tej lestvici zgornjesavinjske občine, 
smo poročali že februarja, tokrat smo v temi te-
dna pod drobnogled vzeli še druge podatke. Gle-
de na kazalnike, ki so jih za razvrščanje uporabi-
li pri Financah, lahko ugotovimo, da se raven bi-
vanja v naši dolini izboljšuje, kar potrjujeta tudi 
rast turizma in padec brezposelnosti. Na Uradu 
za delo Mozirje je bilo julija prijavljenih 627 brez-
poselnih oseb, brezposelnost se je glede na julij 
lanskega leta znižala skoraj za četrtino.
Absolutno objektivnega razvrščanja občin se-
veda ni. Na Financah so uporabili pet skupin ka-
zalnikov, znotraj katerih so upoštevali več pod-
kazalnikov, skupaj 41. Vsakemu od teh so pripi-
sali tudi specifične uteži.
S prvo skupino kazalnikov so merili gospo-
darsko moč posamezne občine in pri tem upo-
števali povprečno neto mesečno plačo, stopnjo 
registrirane brezposelnosti, delež prebivalcev, 
zaposlenih v občini prebivališča, število gospo-
darskih družb in njihove prihodke, neto doda-
no vrednost na prebivalca, kazalec dostopnos-
ti stanovanj …
V drugi skupini kazalnikov, ki se je nanašala 
na prebivalstvo, so upoštevali delež starejših od 
65 let, povprečno starost, delež visoko- in višje-
šolsko izobraženih, stopnjo ločitev (glede na po-
roke) in gostoto naseljenosti.
V skupini kazalnikov o zdravju so upoštevali 
samooceno zdravja, število bolniških odsotnos-
ti, pretirano prehranjenost otrok, tveganost opi-
janja, število poškodovanih v nezgodah, odziv-
nost v preventivnih programih, splošno umrlji-
vost, število kadilcev …
S četrto skupino kazalnikov so ocenjevali infra-
strukturo in pri tem upoštevali število stanovanj-
skih nepremičnin, osebnih avtomobilov in vrtcev 
glede na število prebivalcev, delež stanovanj brez 
osnovne infrastrukture, dolžino lokalnih cest …, z 
zadnjo skupino kazalnikov pa so ocenjevali sta-
nje v občini na področju kriminalitete.
Vabljeni k branju!
(ST)
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Kakšna je kvaliteta življenja v zgornjesavinjskih 
občinah?
Občine v naši dolini se razvijajo, a za ljudi, ki tod živijo, imajo kra-
ji, kjer so si ustvarili domovanje, različne prednosti in tudi pomanj-
kljivosti. Bi se zaradi slednjih preselili?
Jožica Bric, Šmartno ob Dreti
Nazarje in Šmartno se hitro razvijata, ureja 
se infrastruktura. Sedaj imamo v Šmartnem tu-
di pločnik. Upamo, da ga bodo naredili do Volo-
ga, da bodo otroci lahko brezskrbno hodili v šo-
lo. Ljudje se med seboj dobro razumemo. Da zna-
mo skupaj stopiti in pomagati, dokazujejo nedav-
ne nesreče. Tako lahko rečem, da sem s svojo ob-
čino zadovoljna. A ker sem po rodu Gornjegrajka, me še vedno vleče tja. 
Gornji Grad je zame bil in bo ostal najlepši.
Anja Kopušar, Zgornje Pobrežje
Življenje v moji občini mi je všeč. Ljudje se 
med seboj zelo dobro razumemo. Zaradi vaške-
ga okolja je možnost zaposlitve nekoliko manjša. 
Ker sem še mlada, mi se ne bi bilo težko preseliti 
nikamor. Če pa bi morala izbirati med zgornjesa-
vinjskimi občinami, bi izbrala Mozirje. Tam je na-
mreč upravno središče in v njem je več možnos-
ti za iskanje zaposlitve.
Robert Sem, Radmirje
Sem rojen Radmirec in ne bi se nikoli nikamor 
preselil. Ljubenska občina se dobro razvija, ure-
ja se infrastruktura. Kot gasilec lahko rečem, da 
se ljudje zelo dobro razumemo med seboj in ko 
je potrebno, priskočimo na pomoč svojim sokra-
janom. 
Anton Beznik, Mozirje
Preden sva se preselila v Mozirje, sva iskala 
možnosti gradnje v lučki občini, a tedaj jih ni bi-
lo. Sedaj že več kot tri desetletja živim v Mozirju 
in sem zelo zadovoljen, zato te ne bi zamenjal za 
nobeno drugo zgornjesavinjsko občino. Kar se 
povezovanja občanov tiče, se mi zdi, da so med 
seboj zelo odtujeni in da se ne družijo veliko. Si-
cer pa sem mnenja, da bi se občine naše doline morale združevati, to bi 
bilo za vse Zgornjesavinjčane bolje. 
Primož Zvir, Prihova
Otroštvo in mladost sem preživel v Šentjanžu, 
Ko sem si ustvaril družino, sem se preselil na Ljub-
no ob Savinji, danes pa z družino živim na Priho-
vi. Zame je to najlepši kraj in ga ne bi zamenjal za 
nobenenega v naši dolini. Tudi prebivalci se med 
seboj odlično razumejo in družijo.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
KAKO TOP SO ZGORNJESAVINJSKE OBČINE?
Statistični podatki pripovedujejo svojo zgodbo o 
zdravju naših občin
V začetku tega leta je revija Moje finance objavila lestvico 
21 1 slovenskih občin in v njej opredelila, v katerih občinah se 
najbolje živi. Izmed zgornjesavinjskih občin je bila občina Na-
zarje uvrščena najvišje na lestvici, na 10. mesto v Sloveniji, in s 
tem še bolje kot na prvem ocenjevanju v letu 2016. 
Pravzaprav se je večina naših 
občin na ocenjevanju izkazala bo-
lje kot prejšnjikrat, kar ni zanemar-
ljivo, saj so ocenjevalci v zadnjo 
metodologijo vključili precej več 
kazalcev kot v prvem merjenju, 
ko teh sploh še ni bilo na voljo. K 
temu je pripomogla tudi aplikaci-
ja Zdravje v občini, ki jo je v lan-
skem letu začel pripravljati Na-
cionalni inštitut za javno zdrav-
je (NIJZ). In ker je zdravje ena iz-
med najpomembnejših človeških 
vrednot, poglejmo, ali Zgornjesa-
vinjčani tudi tu izstopamo v dob-
ri smeri.
VIŠJE PO LESTVICI VSE NAŠE 
OBČINE, RAZEN MOZIRJA
V ocenjevanje revije Moje finan-
ce se je med TOP 50 slovenskih 
občin, kjer se najbolje živi, uvrsti-
lo devet občin iz Savinjske regije, 
med njimi sta dve zgornjesavinjski. 
To sta občina Nazarje, ki se je uvr-
stila na 10. mesto med vsemi slo-
venskimi občinami, za petami pa ji 
je občina Ljubno, ki je zasedla 12. 
mesto. 
Za primerjavo spomnimo, da je 
na prvem ocenjevanju decembra 
2015 Nazarje zasedlo 23. mesto, 
Ljubno pa 40. mesto. Nova meto-
dologija ocenjevanja, ki vključuje 
precej več kazalcev kot prejšnja, je 
torej kar malce spremenila vrstni 
red med občinami. V prvem oce-
njevanju je bila na drugo najvišje 
mesto med zgornjesavinjskimi ob-
činami uvrščena občina Solčava 
(36. v slovenskem merilu), letos pa 
je precej nazadovala v slovenskem 
merilu, saj se je uvrstila šele na 68. 
mesto. Prehitele so jo še Luče, ki so 
iz prejšnjega 103. mesta napredo-
vale na 63. mesto. 
Zadnja tri mesta med našimi 
občinami ostajajo istim občinam, 
Mozirju, Rečici ob Savinji in Gor-
njemu Gradu. Je pa treba opozo-
riti, da sta Rečica in Gornji Grad 
kljub temu napredovala po lestvi-
ci navzgor, medtem ko je po novi 
metodologiji Mozirje še malce na-
zadovalo (iz 1 14. mesta na 122. 
mesto).
NAJMANJ BOLNIŠKIH 
ODSOTNOSTI V SOLČAVI IN 
LUČAH, NAJVEČ NA LJUBNEM 
Največjo težo (kar 50 odstotkov) 
med glavnimi kazalniki pri izračuni 
lestvice slovenskih občin, teh je pet, 
so ocenjevalci pripisali gospodarski 
moči občine in občanov. Tudi zado-
voljstvo z zdravjem je velikega po-
mena, v njem se izraža kakovost bi-
vanja, v skupni oceni pa so mu oce-
njevalci pripisali 15-odstotno utež. 
Poglejmo, kaj o »zdravju naših ob-
čin« kažejo statistični podatki zbra-
ni v aplikaciji Zdravje v občini 2017.
Kazalnik bolniške odsotnosti ka-
že splošno zdravstveno stanje in 
zmožnost za delo zaposlenih in 
samozaposlenih prebivalcev. V iz-
račun so vključeni dnevi bolniške 
odsotnosti zaradi vseh razlogov; 
od bolezni, poškodb do nege otrok 
in ostalih. 
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 5
Tema tedna, Aktualno
Po podatkih NIJZ med našimi in 
tudi slovenskimi občinami izstopa 
Solčava. Ta je med petimi sloven-
skimi občinami z najmanjšo bol-
niško odsotnostjo z dela. Solčava-
ni so v povprečju zaradi bolezni z 
dela odsotni le 9,5 dneva na leto, 
medtem ko je slovensko povpre-
čje v letu 2016 kar 14,5 dneva. Tu-
di Lučani so močno pod povpreč-
jem, odsotni zaradi bolniškega sta-
leža so le 9,9 dneva na leto. Mo-
zirje, Rečica in Nazarje so zelo bli-
zu povprečja, ampak z dobrimi 13 
dnevi še vedno pod njim, zdravje 
pa očitno bolj nagaja Gornjegraj-
cem in Ljubencem. Prvi so bili v le-
tu 2016 v povprečju v bolniškem 
staležu 17,4 dneva, drugi pa 17,7 
dneva v letu.
NA RAČUN UŽIVANJA ALKOHOLA 
NAJMANJ OBOLEVAJO 
SOLČAVANI
Kot so v obrazložitvi metodolo-
gije izračunov zapisali strokovnjaki 
NIJZ, prekomerno uživanje alkoho-
la predstavlja enega glavnih pre-
prečljivih dejavnikov tveganja za 
kronične bolezni, poškodbe in na-
silje. Povzroča lahko zasvojenost 
ter več kot 60 različnih bolezni, 
stanj in poškodb. Slovenija se uvr-
šča v vrh držav članic EU po pos-
ledicah škodljivega pitja, nad pov-
prečje držav članic EU se uvrščajo 
vse slovenske regije. 
In kako je v naših občinah? Sto-
pnja bolnišničnih obravnav zara-
di bolezni neposredno pripisljivih 
alkoholu pri osebah starejših od 
15 let na 1.000 prebivalcev v letu 
2016 je v Solčavi znašala 0,9 bol-
nišnične obravnave, medtem ko je 
v naši upravni enoti 2,1 obravna-
ve na tisoč prebivalcev, v Sloveniji 
pa 1,9. Sledi ji Rečica ob Savinji z 
1,1 obravnave, Luče z 1,2, Nazar-
je z 1,8 in Ljubno z 1,9 obravnave 
sta v slovenskem povprečju, nad 
njim pa Mozirje z 2,4 obravnave, 
še precej višje pa Gornji Grad, ki 
ima kar 4 bolnišnične obravnave 
na tisoč oseb.
REČICA MED DESETIMI NAJBOLJ 
ZDRAVIMI OBČINAMI
Izračun revije Moje finance in 
aplikacija Zdravje v občini 2017 po-
kažeta še več zanimivih primerjav, 
v katerih izstopajo tudi naše obči-
ne. Posredni kazalnik splošnega 
dobrega ali slabega zdravstvene-
ga stanja v družbi je tudi splošna 
umrljivost. Podatki o umrlih odse-
vajo število, razporeditev in struk-
turo najtežjih bolezni med prebival-
stvom. 
Po izračunih, ki zajemajo obo-
levnost za rakom, diabetesom, 
depresijo, povišanim krvnim tla-
kom, debelostjo med otroci, števi-
lo kadilcev in uživalcev alkohola, 
se med desetimi najbolj zdravimi 
občinami na 9. mestu nahaja le 
ena naša občina, Rečica ob Savi-
nji. Ta je po splošni umrljivosti pre-
cej boljša od slovenskega povpre-
čja, sledijo ji Mozirje, Luče, Solča-
va, Ljubno, Nazarje in Gornji Grad, 
v katerem je stopnja splošne umr-
ljivosti skoraj enkrat in pol večja 
kot na Rečici.
NEENAKOSTI V ZDRAVJU ŽAL 
OBSTAJAJO IN SO NEPRAVIČNE
Kot poudarjajo strokovnjaki 
iz NIJZ, imajo lokalne skupnos-
ti ključno vlogo pri omogočanju 
in spodbujanju zdravega življenj-
skega sloga in telesne dejavno-
sti za krepitev zdravja tako preko 
ustreznega načrtovanja in izgra-
dnje infrastrukture kot tudi preko 
omogočanja in financiranja ali 
sofinanciranja programov spod-
bujanja zdravega življenjskega 
sloga. 
Statistike pa kažejo tudi, da ima-
jo ljudje z višjo izobrazbo in višji-
mi dohodki v povprečju bolj zdra-
ve življenjske navade in posledič-
no boljše zdravje in obratno. Ne-
enakosti v zdravju žal obstajajo in 
so nepravične, hkrati pa je to še en 
razlog več, da za svoje zdravje po 
svojih najboljših močeh poskrbi-
mo sami.
Tatiana Golob
OBČINA NAZARJE
Prenova ceste za boljšo pretočnost prometa 
Med potekom del etape 1 bo cesta popolnoma zaprta od Cigaletovih do 
kapelice. (Foto: Igor Solar)
Glede na najavo je z zamikom 
enega tedna podjetje VOC pričelo 
z rekonstrukcijo ceste pod Samo-
stanskim gričem v Nazarjah. V na-
zarski občini so se odločili preno-
vitvena dela razvrstiti v tri posame-
zne etape. Sedaj sta v delu etapa 1 
in 3, etapo dve bodo izvedli prihod-
njo pomlad. 
Med potekom del etape 1 bo 
cesta popolnoma zaprta od Ciga-
letovih do kapelice, ob izvedbi eta-
pe 3 pa bo zadostovala delna za-
pora. Izvajalec del bo poskrbel za 
ustrezno označitev prometnega re-
žima. 
Prva etapa zajema odpravo oz-
kega grla od Cigaletovih do ka-
pelice. Cesto bodo razširili na 4,5 
metre. Zgradili bodo tudi škarpo in 
pločnik. Asfaltiranje tega odseka 
bodo opravili prihodnje leto ob iz-
vedbi del v okviru druge etape. 
V okviru etape 3 bo razširjena 
cesta od kapelice do Krivčevih, in 
sicer na širino 3,5 metra. Opravili 
bodo tudi preplastitev cestišča.
Rekonstrukcija obeh odsekov 
ceste bo predvidoma zaključena 
konec septembra. Občina Nazarje 
bo za izvedbo vseh treh prenovlje-
nih odsekov ceste iz proračuna na-
menila okoli 160 tisoč evrov.
Marija Lebar
LEKARNA MOZIRJE SPET DELUJE NA STARI LOKACIJI
Danes otvoritev prenovljenih 
prostorov 
V začetku maja je Lekarna Mozir-
je zaradi celovite prenove svojih pro-
storov za štiri mesece preselila svo-
jo dejavnost na začasno lokacijo v 
galerijske prostore Osrednje knjižni-
ce Mozirje. Ta čas je minil in kolek-
tiv lekarne se je v minulem tednu 
že preselil nazaj na staro lokacijo, 
tokrat v popolnoma prenovljene in 
uporabnikom prijaznejše prostore. 
V moderniziranih prostorih farma-
cevtke že delajo po ustaljenem de-
lovnem času. Slavnostno otvoritev 
prostorov pa so pripravili za ta pe-
tek, 1. septembra, ob 12. uri. 
TG
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 6
Politika, Iz občin, Organizacije
OBČINA REČICA OB SAVINJI 
Zaradi del bodo občasno zapirali cesto 
za Brdo
Celjska družba VOC je v sredo, 16. avgusta, 
začela z rekonstrukcijo cestnega odseka od od-
cepa za Brdo mimo Floserjev do odcepa za Ho-
mec. V okviru predvidenih del bodo na 240 me-
trov dolgem cestnem odseku sanirali spodnji 
ustroj ceste, uredili odvodnjavanje in preplastili 
štiri metre široko vozišče. 
Vrednost izvedenih del po pogodbi presega 
50 tisoč evrov, od tega je rečiška občinska upra-
va s strani ministrstva za okolje in prostor prido-
bila skoraj 38 tisoč evrov nepovratnih sredstev. 
Izvajalsko podjetje bo z deli na omenjenem ce-
stnem odseku zaključilo predvidoma 9. sep-
tembra. V času izvajanja del bo na cesti priha-
jalo do občasnih popolnih zapor.
Marija Lebar
SVET ŽUPANOV SAŠA REGIJE
Priprave na Dogovor za razvoj Savinjske 
regije
Prejšnji četrtek, 24. avgusta, je potekala seja 
sveta županov SAŠA regije. Prisotni so se sezna-
nili s poslovanjem Savinjsko-šaleške območne 
razvojne agencije, izpostavljena tema srečanja 
pa je bila namenjena pozivu k Dogovoru za ra-
zvoj Savinjske regije.
Srečanje je vodil trenutni predsednik sveta in 
župan občine Šoštanj Darko Menih. Tematiko je 
obrazložila nova direktorica agencije mag. Bilja-
na Škarja. Potem, ko so se člani sveta seznanili 
z razmerami v razvojni agenciji, ki je lansko leto 
zaključila negativno, so se dogovorili o njenem 
nadaljnjem delovanju.
Osrednja pozornost seje sveta je bila sez-
nanitev z 2. pozivom k Dogovoru za razvoj 
Savinjske regije, ki bo predvidoma objavljen sre-
di septembra. Gre za sredstva iz različnih virov, 
tudi iz evropskih skladov. 
Škarjeva je pojasnila: »V okviru naložb Ope-
rativnega programa 2014-2020 se bodo v do-
govoru financirale naslednje prednostne nalož-
be: spodbujanje podjetništva, spodbujanje mul-
timodalne urbane mobilnosti, podpora nalož-
bam za prilagajanje podnebnim spremembam, 
vlaganje v vodni sektor in izboljšanje regionalne 
mobilnosti.« 
Občine SAŠA regije bodo pripravile ustrezne 
projekte, ki so njihova prioriteta in izpolnjujejo 
vse pogoje za sofinanciranje.
Marija Lebar
Savinjske novice in 
referendum 
V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo 
pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novi-
ce spremljale referendumsko kampanjo, s kate-
rimi bo zagotovljena enakopravnost političnih 
strank in drugih organizatorjev kampanje za re-
ferendum, ki bo v nedeljo, 24. septembra 2017.
To načelo bomo upoštevali pri spremljanju 
predreferendumskih aktivnosti, o katerih bomo 
poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske no-
vice v času pred referendumi ne bodo namenile 
posebnega prostora za predstavitev stališč po-
litičnih strank in drugih organizacij ter posame-
znikov, bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni 
prostor po veljavnem ceniku oglaševanja.
V času do referenduma Savinjske novice iz-
idejo še trikrat: 8., 15. in 22. septembra 2017. 
Vsem organizatorjem referendumske kampa-
nje, ki bodo za omenjene številke pravočasno 
dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni 
enaki pogoji. Propagandna sporočila bomo ob-
javili izključno z navedbo naročnika, njihov ob-
seg v posamezni številki pa bo odvisen od števi-
la in obsega naročil.
Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, 
stališč in drugih uradnih dokumentov ne bomo 
objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri 
morebitni objavi si pridružujemo pravico krajša-
nja, povzemanja ter redakcijske obdelave. Prav 
tako bomo v času pred referendumskim dne-
vom selektivni pri objavljanju prispevkov v rub-
riki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrablja-
nje te rubrike za interese posameznih organiza-
cij in posameznikov.
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
SREČANJE SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJSKE KOORDINACIJE
Na volitvah bomo odločali o kvaliteti življenja v občinah, kjer živimo
Poleg predsednika SDS Janeza Janše so se srečanja udeležili tudi nekateri vidni predstavniki stranke. 
(Fotodokumentacija SDS)
V Ravnah pri Šoštanju je v nedeljo potekalo 
srečanje članov in simpatizerjev Slovenske de-
mokratske stranke Savinjsko-Šaleške regijske 
koordinacije. Udeležence je uvodoma pozdra-
vil župan občine Šoštanj Darko Meh. Osrednji 
govornik dogodka je bil predsednik SDS Janez 
Janša.
Predsednik SDS je poudaril, da je čas, ki je 
pred nami, za Slovenijo pomemben in da se bo-
do v enem letu zvrstile vse pomembnejše volitve 
in obenem referendum. Glede pomena lokalnih 
volitev je izpostavil, da bomo na teh volitvah od-
ločali o tem, kakšna bo kvaliteta življenja v mes-
tih in občinah, kjer živimo. Za referendum o dru-
gem tiru, ki bo septembra, je prepričan, da to ni 
referendum o tem, ali potrebujemo moderne že-
leznice ali ne, ker o tem ni nobenega dvoma, 
temveč o kraji denarja iz tega projekta.
Srečanja so se udeležili tudi nekateri vidni 
predstavniki stranke, poslanka Nada Brinovšek, 
namestnica generalnega sekretarja stranke 
Alenka Jeraj in župan Vranskega Franc Sušnik. 
Zbrane so nagovorili tudi predsedniki odborov, 
ki so srečanje organizirali, in sicer Franc Rosec 
iz Šoštanja, Suzana Kavaš iz Velenja ter Darko 
Pokleka iz Šmartnega ob Paki.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 7
Kultura
LIKOVNA RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI REČICA OB SAVINJI
Kulturni delavci v portretih akademika Draga Tršarja
V avli Osnovne šole Rečica ob Savinji je na 
ogled razstava portretov akademika profesor-
ja Draga Tršarja. Otvoritev razstave je bila v so-
boto zvečer, ko se je na dogodku, v organizaci-
ji Kulturno-umetniškega društva Utrip in Občine 
Rečica ob Savinji, zbralo veliko število ljubiteljev 
umetnosti in zvestih obiskovalcev. O razstavi in 
o najpomembnejšem sodobnem kiparskem 
portretistu je spregovoril akademik dr. Milček 
Komelj, odprtje razstave pa je pripadlo prav ta-
ko akademiku dr. Jožefu Muhoviču.
DUHOVNO OŽIVLJENI PORTRETI 
IZ GLINE
Komelj je izpostavil nezmotljivo intuicijo Dra-
ga Tršarja, ki razbrazdane kiparske gmote preko 
obraznih potez prebuja v življenje s svetlobno di-
namiko. Tako je v portretih Dušana Pirjevca, Ed-
varda Kocbeka in Tarasa Kermaunerja mogoče 
zaznati ognjevito miselno strast, preroškost in 
arhetipskost. 
V zadnjih desetletjih je Drago Tršar, iz svoje 
afinitete do človeškega in duhovnega profila, ki-
devetdesetletnico bogatega življenja, moderen 
in brezčasen.
VELIKO IME V SVETOVNEM 
MERILU
Umetnik je razstavljal po vsem svetu – od Be-
netk do New Yorka. Sprva je bil asistent za kipar-
stvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja-
ni, kasneje docent, izredni profesor in redni pro-
fesor, nazadnje pa predstojnik kiparskega od-
delka. Pred četrt stoletja je postal član slovenske 
akademije znanosti in umetnosti, še vedno pa 
ustvarja v svojem ateljeju.
OTVORITEV IN POVABILO 
NA OGLED 
Kulturni program sta izvedli violinistka Marga-
rita Ulokina in pianistka Olga Ulokina. Z vezno 
besedo je za skladno dogajanje poskrbela Ana 
Lamut. Po odprtju razstave, ki zajema tudi risar-
ska oziroma slikarska dela umetnika, je sledilo 
druženje. Razstava bo odprta do 2. septembra, 
danes od 16. do 18. ure in jutri od 10. do 12. ure. 
Slavica Tesovnik
HIŠA RADUHA V LUČAH
Študentki razstavili unikatne izdelke
Manja Fuerst je spregovorila o 
razstavi in predstavila unikatne 
eksponate. (Foto: Marija Šukalo)
V Hiši Raduha v Lučah sta svo-
je unikatne izdelke na ogled pos-
tavili študentki akademije za likov-
no umetnost Manja Fuerst iz Mozir-
ja in Maruša Maze iz Iga pri Ljublja-
ni. Razstavljena dela so nastala v 
Trenti pod mentorstvom profesoric 
Tanje Pak in Dragice Čadež ter asi-
stentke Kristine Rutar.
Ustvarjalki sta iskali možnosti 
neposrednega stika z materialom 
in njegovimi lastnostmi ter ga po-
skušali preoblikovati po svojih ide-
jah in zamislih. Nastali so keramič-
ni in stekleni izdelki, kombinirani z 
lesom. Fuerstova je na ogled pos-
tavila tudi avtoportrete, izdelane v 
litografiji. S to tehniko se je spozna-
la na Češkem. 
Marija Šukalo
parsko upodobil vrsto svojih znancev in prijate-
ljev iz umetniških krogov, najnežneje pa je izgla-
dil obličje svoje žene, gledališke igralke Marije 
Lojk. Tršar nam, kot resnično izvoljen portretni 
genij, ohranja obličja duhovnih veljakov v sedan-
josti, tudi za prihodnost. Tako ostaja vsestranski 
in mladeniško živahen kipar, ki letos praznuje 
Razstavo je z izčrpno strokovno besedo pospremil akademik dr. Milček Komelj, v ozadju vidimo 
Tršarjeve portrete v glini in slikarska dela. (Foto: Slavica Tesovnik)
Med publiko sedijo v prvi vrsti z desne dr. Jožef Muhovič, žena umetnika Marija Lojk Tršar in 
kipar Drago Tršar. (Foto: Slavica Tesovnik)
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 8
Ljudje in dogodki
KAKO SO DOPUSTOVALI NAŠI ŽUPANJA IN ŽUPANI 
Župani si z družinami moči nabirajo tako na morju kot v gorah 
in svoji okolici
S koncem šolskih počitnic je mi-
mo tudi glavna sezona dopustniških 
dni za zaposlene. Vsi si zaradi različ-
nih obveznosti v najbolj vročih pole-
tnih dneh dopusta ne morejo privošči-
ti. Med njimi so tudi nekateri naši župa-
ni, saj se od junija do septembra do-
gaja največ občinskih praznovanj. Iz-
jemi sta občini Mozirje, ki praznuje v 
aprilu in Nazarje, kjer se praznično do-
gajanje pravkar začenja.
Županja in župani so svoje letoš-
nje počitniške vtise strnili v nekaj 
stavkov in nam zaupali, kje oziro-
ma kako so dopustovali. Nekateri 
so priložili tudi zanimive fotografije.
Stanko Ogradi, 
župan občine Gornji Grad:
»Naša družina za razliko od pre-
teklih let, ko smo občasno hodili na 
morje, sedaj preživi nekaj dopust-
niških dni doma, nekaj pa jih na-
menimo spoznavanju raznih na-
ravnih in drugih zanimivosti in zna-
menitosti doma in v tujini. Za letoš-
nji dopust smo kot glavno destina-
cijo izbrali Kranjsko Goro, ki je pol-
na različnih možnosti za potepa-
nja. Vendar nas je pot popeljala tu-
di preko Tirolske do italijanskega 
San Candido in njegove okolice. 
Zelo prijeten in doživet je bil obisk 
jezera di Braies, kjer so snema-
li film Gorski čuvaj. Potem je sledil 
obisk Sv. Višarij, Belopeških jezer 
in še mnogo drugih znamenitosti. 
V času dopusta preživetega do-
ma pa smo naredili kakšen krajši 
izlet. Med drugim smo si ogleda-
li vojaški muzej v Pivki. Iz vsakega 
potovanja prinese človek domov 
prijetne občutke in vidi marsikaj za-
nimivega in poučnega.«
Franjo Naraločnik, 
župan občine Ljubno:
»Dopustoval še nisem, ker ni bilo 
časa zaradi občinskega praznova-
nja, pomembnih dogodkov v obči-
ni in dela na kmetiji. Najbolj pogost 
način mojega »odklopa« so po-
daljšani vikendi pri prijateljih v Izo-
li, čeprav letos tudi s tem nimam 
prav veliko sreče zaradi številnih 
obveznosti. Predvidevam teden do-
pusta v septembru na jadrnici po 
Jadranu, in to bo to.«
Ciril Rosc, župan občine Luče:
»Glede dopusta je bilo, upam, 
Letošnji dopust je gornjegrajski župan Stanko Ogradi z družino preživel ob 
ogledu lepot doma in v sosednjih državah.
Ljubenski župan Franjo Naraločnik 
načrtuje dopust v tem mesecu.
da še tudi bo, večkrat po nekaj dni 
odklopa v kombinaciji s konci te-
dna, kar mi nekako bolj odgovar-
ja, kot na primer 14-dnevni dopust 
v enem kosu. Par dni je bilo morja, 
žal tudi v tistih prevročih dneh, hri-
bov premalo, pa še kakšen dan za 
enodnevni skok po čudoviti Slove-
niji se je našel. Za dnevno polnjenje 
lastnih gorivnih celic in hkrati rela-
ksacijo pa včasih izkoristim kar le-
pe in čudovite lokacije v domači 
občini, ki s svojo energijo lahko v 
marsičem konkurirajo tudi farma-
cevtskim izdelkom.«
Ivan Suhoveršnik, 
župan občine Mozirje:
»Že nekaj let se takoj, ko se zač-
nejo šolske počitnice, z družino 
odpravimo za en teden na morje 
v Pakoštane. Pozneje si moči in 
lepih doživetij nabiramo v naših 
Alpah in planinah nasploh. Tu se 
lahko naužijemo krasne narave in 
si naberemo moči za vsakodnev-
ne izzive.«
Matej Pečovnik, 
župan občine Nazarje: 
»Tako kot lani sva z ženo tudi le-
tos dopustovala 14 dni, in sicer v 
Baški Vodi pri Makarski. 14 dni sva 
locirana v prijetni senci, kjer poči-
vava (knjige, revije, časopis, su-
doku, križanke, spanje, kopanje). 
Nastanjena sva bila v hotelu, tako 
da ni skrbi, kaj bi pripravila za jest. 
Poleg lenarjenja pa sem vsako jut-
ro skrbel za rekreacijo. Hodil sem 
dobri dve uri, okoli 10 km.«
Župan občine Luče Ciril Rosc včasih izkoristi kar lepe in čudovite lokacije 
v domači občini.
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik počitnice z družino preživlja tako na 
morju kot v gorah. 
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 9
Ljudje in dogodki
Na vrhu Raduhe je solčavska županja Katarina Prelesnik ponosno razvila 
solčavsko zastavo. (Foto: Bernarda Prodnik)
Vinko Jeraj, 
župan občine Rečica ob Savinji:
»Že kakih šestnajst let hodimo 
na počitnice na morje, vedno v isti 
kraj. To je manjša vas, kjer množič-
nega turizma še ni. Slovence ima-
jo tam domačini radi, so izredno 
gostoljubni in te kar nekako posvo-
jijo. Za moje zdravje mi odgovarja, 
da se čim več gibam v vodi, prija 
mi tudi tamkajšnja klima.«
Katarina Prelesnik, 
županja občine Solčava:
»Vedno sem imela najraje akti-
ven dopust in tudi letos je bilo ta-
ko. Časa mi primanjkuje, imam pa 
veliko srečo, da živim v krajih, kjer 
ne potrebujem toliko časa, da naj-
dem pravi kraj in si napolnim bate-
rije. Pohod v Grohot in na Raduho, 
iz Solčave preko Lepenatke v Novo 
Štifto, Robanov kot, Logarska doli-
na, Klemenča jama, Okrešelj …
Letos upam, da mi še v mese-
cu oktobru uspe si vzeti en teden 
časa za dopust, da se odpravim 
iz domačih krajev, ko bom v roke 
vzela knjigo in si resnično odpoči-
la in nabrala novih moči, da, ko pri-
dem nazaj, grem novim zmagam 
naproti.«
Marija Lebar, fotodokumentacija 
Marije Lebar in županov
Rečiški župan Vinko Jeraj preživlja dopustniške večere v prijazni družbi 
svojih najdražjih. (Foto: Jožica Jeraj)
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik si je med rekreacijo v okolici Baške 
Vode shranil tale prizor v fotografske spomine. 
ZLATI MATURANT ROK PAVLOVIČ
Po odličnem uspehu na maturi še županovo 
priznanje
Rok Pavlovič bo prababici naredil daljinski ključ 
s PIN kodo za odklepanje vrat. 
(Foto: Štefka Sem)
Rok Pavlovič iz Okonine je eden od dijakov, ki 
se je ob objavi rezultatov razveselil naziva zla-
ti maturant. Do popolnega uspeha na maturi 
mu je manjkala le ena točka. Obiskoval je Šolski 
center Celje, Srednjo šolo za strojništvo, mehat-
roniko in medije, smer tehnik mehatronike, kjer 
je prva tri leta šolanja dosegel prav dober us-
peh, v zadnjem letniku pa je bil odličen. Tudi kot 
osnovnošolec je Rok dosegal odličen uspeh, ra-
zen v devetem razredu, ko je bil prav dober.
VESELJE V IZDELAVI NAPRAV
»Največ truda sem vložil v učenje sloven-
skega jezika za maturo, drugi predmeti mi ni-
so predstavljali težav,« je povedal bodoči štu-
dent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, 
smer aplikativna elektrotehnika. V prostem ča-
su rad izdeluje razne elektronske naprave. Pra-
babica bo dobila daljinski ključ s PIN kodo za 
odklepanje vrat.
DRŽAVNA PRIZNANJA
V osnovni šoli je prejel tri zlata priznanja za 
fiziko, kemijo in matematiko na državnem nivo-
ju. Na osnovi dosežkov iz matematike in odlič-
nega uspeha v četrtem letniku srednje šole si je 
zagotovil Zoisovo štipendijo tudi za čas študi-
ja. Podaljšane počitnice bo izkoristil tudi za de-
lo in zaslužek, rad namreč priskoči stricu na po-
moč pri pleskanju. Stanovanje v Ljubljani ima 
namreč že urejeno, prošnja za Zoisovo štipendi-
jo je oddana, tako da bo proste dni res dobro iz-
koristil zase.
VESEL ŽUPANOVEGA 
PRIZNANJA
V osnovni šoli je Rok nekaj let treniral smu-
čanje, kasneje ga je zamenjal za nogomet. S 
prijateljem Andražem rada ustvarjata razne 
pripomočke, rad pa preživlja čas tudi v krogu 
družine. »Ponosen sem in zadovoljen z do-
sežki v zadnjem letniku in na maturi, vesel 
sem tudi županovega priznanja,« je priznal 
Rok. »Odpirajo mi nove poti in nove možnos-
ti na področju, ki mi je všeč in kjer so mož-
nosti za zaposlitev po zaključenem šolanju 
velike.«
Štefka Sem
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 10
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (1)
V Savinjskih novicah smo v minulih letih 
večkrat pisali o hranilništvu, povezano z zadru-
žnim povezovanjem našega prebivalstva, nis-
mo pa se posebej posvečali šolskemu varčeva-
nju, čeprav je bilo slednje v določenem obdobju 
eden od pomembnih elementov varčeval-
nega sistema, morda še večji pomen pa je 
imelo na področju vzgoje in izobraževanja 
šolske mladine. O tem smo France Osta-
nek, Andrej Vovko in moja malenkost na-
pisali knjigo, ki je izšla leta 1984 pri takra-
tni Državni založbi Slovenije. V naslednjih 
nekaj številkah bomo torej osvetlili zgodo-
vinski pogled na šolsko oziroma mladin-
sko varčevanje.
RAZVOJ ŠOLSKEGA VARČEVANJA 
V EVROPI
V 18. stoletju je fevdalni družbeni red 
zašel v krizo, ki sta jo povzročila neza-
držen razvoj znanosti in težnja ljudi po 
osebni svobodi. V času razsvetljenstva 
so se začele prebujati ljudske množice, 
spremembe pa je še pospešila francoska 
revolucija. Proti koncu 18. stoletja so bi-
le ustanovljene prve splošne hranilnice, 
vzporedno z njimi pa se je pojavilo tudi 
šolsko varčevanje.
Zapis o prvi šolski hranilnici izhaja iz An-
glije. Konec 18. stoletja jo je v kraju Midd-
lesex ustanovila učiteljica Priscilla Wac-
kefield. O šolskih hranilnicah po Evropi je 
pri nas v slovenščini prvi poročal Josip No-
vak, in sicer leta 1903 v Slovenskem uči-
telju. Drugi je o tej temi javno spregovoril 
Ivan Stukel, ki je v Popotniku leta 1906 ob-
javil predavanje dr. Theina, advokata v Par-
dubicah.
Namen mladinskih oziroma šolskih hra-
nilnic je bil krepiti vzgojna prizadevanja na 
področju varčevanja. Že uveljavljena nava-
da varčevanja denarja v hranilnikih, ki je bila pri-
sotna v mnogih družinah, se je tako še utrjevala 
in navajala mladino k varčnosti. Otroke, ki so zbi-
rali denar v hranilnikih, so s tem navajali k skro-
mnosti, redu in samoobvladovanju, hkrati pa so 
jih odvračali od nesmiselnega zapravljanja.
Podatki o razvoju šolskih hranilnic v Evropi 
pričajo o tem, da so se najbolj razširile v Franci-
ji, Belgiji in Nemčiji. O tem je v prispevku z naslo-
vom Misel o šolskih hranilnicah leta 1909 v Po-
potniku pisal Avguštin Požegar. Zanimivo, da v 
Avstriji niso bili tako zelo navdušeni nad usta-
navljanjem šolskih hranilnic.
ZAČETKI VARČEVANJA NA SLOVENSKEM
V obdobju razsvetljenstva je pod vplivom fi-
ziokratizma postalo agrarno vprašanje ena iz-
med najpomembnejših zadev takratne avstrij-
ske gospodarske politike. Fiziokrati so od drža-
ve zahtevali odpravo fevdalne obveze in olajša-
nje kmečkega bremena, poleg tega pa podporo 
za izboljšanje poljedelske proizvodnje, odpravo 
monopolov in privilegijev ter svobodno gospo-
darstvo, kjer naj vlada načelo svobodne kon-
kurence. Trdili so, da je le poljedelstvo tisto, ki 
ustvarja novo vrednost, medtem ko manufaktu-
ra le predeluje surovine, trgovina pa jih prodaja.
To je bilo obdobje, ko je v Evropi naraščal od-
por proti fevdalizmu. Avstrijska cesarica Marija 
Terezija in njen sin Jožef II. sta skušala prepre-
čiti revolucijo tako, da sta uvajala reforme. S šol-
sko reformo so postale nižje šole državna zade-
va. Da bi odpravili splošno nepismenost, so za-
čeli odpirati osnovne šole. 
Do razpada avstroogrske monarhije leta 
1918 je bilo slovensko ozemlje, razen Beneške 
Slovenije, njen sestavni del. Odločilno vlogo v 
monarhiji so imeli avstrijski Nemci, čeprav so bi-
li v državi manjšina. Zaradi njihove težnje, da bi s 
pomočjo šol postala nemščina občevalni jezik, 
so bili naši predniki v izjemno težkem kulturnem 
in tudi gospodarskem položaju.
Leta 1789 je Marko Pohlin prevedel Becker-
jevo knjigo Kmetam sa potrebo inu pomozh. V 
tistem obdobju so nastali prvi napotki za vzgojo 
mladine na področju varčevanja. V metodni knji-
gi iz leta 1776, ki predstavlja prvi pedagoški pri-
ročnik za učitelje, predpisan v Avstriji, je na dveh 
straneh opisana tudi vzgoja k poštenosti in pra-
vičnosti. To so prvi napotki k varčevanju, obja-
vljeni v pedagoški knjigi. Leta 1777 je iz-
šel slovenski izvleček omenjene metodne 
knjige.
Napotki za varčevanje, objavljeni v Poh-
linovi knjigi Kmetam za potrebo inu po-
mozh, so objavljeni na 21 straneh. Našte-
tih je nekaj nasvetov, kako naj bi vsak var-
čeval in imel prihranjen denar za primer 
nesreče in za stara leta. Vsak naj bi imel 
hranilnik (»šparovček«), v katerega bi da-
jal prihranke. Spomnimo - pri nas takrat še 
ni bilo javnih hranilnic, zato je bilo zelo tež-
ko dobiti posojilo. Edina prava rešitev je bi-
lo varčevanje.
Drugi primer pouka o varčevanju v tis-
tem obdobju najdemo v knjigi, ki je izšla v 
Celovcu leta 1794 v dvojezični izdaji, pa tu-
di samo v slovenskem jeziku. Polni naslov 
knjige je Bucvize tega sadershanja sa mla-
dust, vsebina te šolske knjige pa je moralni 
pouk. V besedilu je natisnjen pogovor med 
očetom in sinom na temo varčnosti.
Tretji primer pouka o varčevanju je neko-
liko mlajši. Najdemo ga v knjižici Kratkoz-
hasne pravlize otrokom v podvuzhenje, ki 
je izšla leta 1835 v Celovcu. Na strani 89 
je sestavek z naslovom Dobro obernen de-
nar, katerega namen je navajati mladino k 
varčevanju.
Sredi 19. stoletja je izjemno pomembno 
vlogo na tem področju odigral Anton Mar-
tin Slomšek. Njegovo prizadevanje za izo-
braževanje šolske mladine si zasluži vse 
priznanje. Ko je kot dekan nadzoroval šo-
le v svoji dekaniji, je ugotovil, da bi potrebo-
vali učitelji v nedeljskih šolah slovenski pri-
ročnik z napotki za pouk. 
Že prej sta izšli knjižici za pouk branja in pisa-
nja za te šole, in sicer Navod za nedeljske šole 
avtorja Simona Rudmaša iz leta 1830 in Navod 
v branje za mladost nedeljskih šol avtorja Petra 
Musija iz leta 1832. Da bi se učni uspeh izbolj-
šal, je Slomšek napisal knjigo Blashe ino Neshi-
za v nedeljski sholi. Z njo so dobili učitelji ustre-
zna navodila in učno gradivo.
Nadaljevanje prihodnjič.
S knjigo Blashe ino Neshiza v nedeljski sholi Antona Martina 
Slomška so učitelji dobili slovenski priročnik z napotki za 
pouk v nedeljskih šolah. 
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
Kultura, Organizacije, Čestitke, Oglasi
11
37. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE
Zgornjesavinjčanom zlati in srebrne plakete
19. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI
Zmaga ponovno ekipi ZGS OE Nazarje
Klemen Lamprečnik, Adam Brunet, Nejc Klemenšek, Amadej Kolenc in 
Tanja Podkrižnik (od leve) so na finalnem tekmovanju dosegli odlične 
rezultate.
V Domu krajanov na Ljubečni je 
bilo v nedeljo finale tekmovanja za 
Zlato harmoniko. Na njem je nasto-
pilo 41 igralcev na diatonično har-
moniko, ki so se v finale uvrstili pre-
ko šestih izbirnih tekmovanj, eno 
od njih je bilo tudi v Nazarjah, in 
dveh polfinalnih tekmovanj.
V KOMISIJI TUDI 
ZGORNJESAVINJČAN TOMAŽ 
GUČEK
Komisija v sestavi Zmago Štih, 
Tomaž Guček, Žan Bregar in Miro 
Klinc je podelila 12 zlatih, 18 srebr-
nih in 1 1 bronastih priznanj. Abso-
lutna zmagovalka mednarodnega 
tekmovanja, med tekmovalci so bi-
li namreč tudi Hrvati in Avstrijci, je 
postala Tjaša Lesjak. Plaketa Av-
so Lamprečnik, Klemenšek in Ko-
lenc učenci Andreja Raka.
Marija Šukalo
Od leve: Klemen Mazej, Dani Avbreht, Janko Mazej, vodja ženske ekipe Marko Jelšnik, Lučka Jelšnik, 
Pavla Voler in vodja tekmovanja Jurij Beguš iz centralne enote ZGS v Ljubljani. Manjkajo Stanko 
Goličnik, Majda Suhoveršnik in Aleš Ocvirk (vodja moške ekipe).
Na Mednarodnem kmetijskem sejmu AGRA v 
Gornji Radgoni je v nedeljo potekalo 19. državno 
sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Tega je v 
sodelovanju s Pomurskim sejmom pripravil Za-
vod za gozdove Slovenije (ZGS).
V zaseku in podžagovanju, preciznem re-
zu na podlagi, kleščenju, podiranju na balon 
ter preverjanju znanja in brezhibnosti »mo-
torke« se je pomerilo 51 tekmovalcev in tek -
movalk območnih enot zavoda. Ti so se na 
omenjeno srečanje uvrstili preko območnih 
tekmovanj.
Letos se je najbolje odrezal Mihael Brlec iz 
ljubljanske območne enote, za njim pa sta se 
uvrstila Janko Mazej in Dani Avbreht iz nazar-
ske območne enote. Med ženskami sta prvi dve 
mesti zasedli Lučka Jelšnik in Pavla Voler, prav 
tako iz nazarske območne enote, tretja je bila 
Darja Bobovnik iz celjske območne enote. 
Ekipno so bili, kot že vrsto let do sedaj, nepre-
magljivi predstavniki OE Nazarje. Za njimi so se 
uvrstili sekači OE Celje na drugo in OE Ljubljana 
na tretje mesto. 
Marija Šukalo
gusta Stanka in naziv ljudski go-
dec sta pripadla Maksiju Vinšku.
DVE ZLATI IN TRI 
SREBRNA PRIZNANJA 
ZGORNJESAVINJČANOM
Med finalisti so bili tudi Zgornje-
savinjčani: Adam Brunet iz Puste-
ga Polja, Amadej Kolenc iz Šmar-
tnega ob Dreti, Klemen Lampreč-
nik iz Spodnjih Kraš, Nejc Klemen-
šek z Rečice ob Savinji in Tanja 
Podkrižnik iz Tera pri Ljubnem.
Srebro so si priigrali Brunet, 
Lamprečnik, ki je v svoji starostni 
kategoriji osvojil drugo, in Kolenc, 
ki je v svoji starostni kategoriji os-
vojil tretje mesto. Zlato je pripadlo 
Podkrižnikovi in Klemenšku, ki je bil 
v svoji starostni kategoriji drugi.
Medtem ko je Bruneta za tekmo-
vanje pripravljal mentor Robert Go-
ličnik in Podkrižnikovo Primož Zvir, 
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
12
Tematska priloga
OTROCI VARNI NA POTI 
Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih sep-
tembrskih dneh ena najpomembnejših nalog 
policije. »V skladu z usmeritvami na podro-
čju zagotavljanja varnosti cestnega prome-
ta policisti ob začetku vsakega šolskega le-
ta izvajamo ustaljene aktivnosti. S stalno nav-
zočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispeva-
mo k umirjanju prometa,« je dejavnost polici-
je predstavil mag. Ivan Kapun, vodja sektorja 
prometne policije. 
POLICISTI SVETUJEJO STARŠEM IN DRUGIM 
VOZNIKOM 
Za večjo varnost otrok policisti svetujejo 
staršem: V dneh pred začetkom šole in tudi 
v prvih šolskih dneh čim več časa namenite 
prometno-varnostni vzgoji otrok.
Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, 
Avto-moto zveza Slovenije in policija sta na novinarski konferenci sredi avgu-
sta v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem predstavili aktivnosti, ki jih bos-
ta izvajali ob začetku novega šolskega leta, izpostavili pa sta tudi pomen pra-
vilnega prevoza otrok. 
Poskrbimo za varnost v prometu 
vseh 365 dni v letu!
ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, 
na kolesu ali v avtomobilu, in pri tem ne poza-
bite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svo-
jim otrokom. Pri prevozu otroke dosledno za-
varujte z varnostnimi pasovi oziroma jih pre-
važajte zavarovane v ustreznih otroških var-
nostnih sedežih. Pripeti pa morate biti tudi vi 
sami. 
Drugim voznikom pa: Kot udeleženci v pro-
metu bodite na otroke in njihovo nepredvidlji-
vost še posebej pozorni. Temu prilagodite tudi 
način svoje vožnje. Še posebej bodite pozor-
ni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se mor-
da otroci igrajo (na primer na ulicah, parki-
riščih ...).
NIKAR BREZ OTROŠKEGA VARNOSTNEGA 
SEDEŽA
V AMZS svetujejo, naj starši vseskozi, že od 
otrokovega najzgodnejšega obdobja, dosle-
NOVA SEAT IBIZA je prvo vozilo na novi plat-
formi MQB, ki jo uvaja skupina VOLKSWAGEN. 
IBIZA prihaja na naše ceste s tremi bencinskimi 
in tremi dizelskimi motorji z močjo od 55 do 85 
kW. S povečanimi merami zlasti v širino so se iz-
boljšale vozne lastnosti ter prostornost za potni-
ke in prtljago. S tem so se izdatno poboljšale tu-
di potovalne možnosti, saj je v kabini tako spre-
daj kot zadaj veliko več prostora in udobja.
Prtljažnik s 355 litri prostornine pa je največ-
ji v tem segmentu. Pozabili niso niti za notra-
njost, ki je sedaj še kvalitetnejša, in pa na var-
nost, tako aktivno kot pasivno. Posodobljena 
armaturna plošča z 8-palčnim zaslonom na 
dotik in ambientno osvetlitvijo nudi nov nivo pri-
lagoditve po meri in nove tehnologije.
Vabimo vas, da se v vse našteto in še več 
prepričate sami, se oglasite v našem prodaj-
nem salonu v Drešinji vasi in se zapeljete z 
NOVO SEAT IBIZO.
Drešinja vas 46a, Petrovče, 03/713 60 50 
www.avtohisa-drev.si
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
Tematska priloga
13
AC Fri Mobil se predstavi 
LJUBEZEN, SVOBODA in DOM so temelji za 
dobro življenje, so pa tudi naše tri temeljne vred-
note, iz katerih izhaja kultura našega delova-
nja, osebnost naše blagovne znamke in poslov-
na strategija. Pomembno je, da se le-te občutijo 
tako za vrati podjetja (kako naše podjetje delu-
je v notranjosti), kot tudi pred vrati (kakšen vtis 
dajemo navzven, proti strankam in poslovnim 
partnerjem). Na vrednote podjetja lahko gle-
date enako, kot na vrednote v družini – tiste, ki 
so se globoko vtisnile v spomin in jih prenašate 
naprej. Vrednote, ki vam pomagajo izbrati pravo 
pot, ko ste na razpotju, ki vam pomagajo spreje-
ti prave odločitve.
AC Fri Mobil predstavljamo vsi, ki smo tu za-
posleni. Kaj pa sploh počnemo?
- Prodajamo in vzdržujemo nova vozila Toyo-
ta in Suzuki, 
- smo pooblaščen serviser za vozila Toyota, 
Suzuki in Chevrolet,
- ponujamo dodatno opremo za vozila,
- sklepamo zavarovanja za vozila, 
- imamo kleparsko ličarsko delavnico za po-
pravila poškodovanih vozil, 
- predvsem pa z veseljem poskrbimo za vozi-
la naših strank.
Vse, kar počnemo, želimo početi tako, da iz-
polnimo pričakovanja naših strank. Pred tem, 
med tem in po tem, ko izpolnjujemo pričakova-
nja, se strokovno usposabljamo, hkrati pa ne-
gujemo in varujemo naše okolje. Verjamemo v 
to, da vsak od nas in vsi skupaj lahko naredimo 
spremembo na bolje, ne glede na izbran certifi-
kat ali standard, in v to, da je z nasmehom na 
obrazu še tako siv dan lepši. Obiščite nas in se o 
naši prijetni drugačnosti prepričajte sami.
Veseli bomo vašega obiska.
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
14
Tematska priloga
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
Tematska priloga
15
dno, na vseh poteh, tudi tistih najkrajših, uporabljajo otroški varnostni 
sedež. Naloga starša oziroma voznika je, da otroka vzgoji, da se brez 
varnostnega pasu oziroma če ni pripet v otroškem varnostnem sede-
žu, ne more voziti. 
Otrok tudi med vožnjo ne sme zapustiti otroškega varnostnega se-
deža. Starši naj mu razložijo, zakaj mora biti pripet oziroma v sedežu, 
pri tem naj mu bodo zgled tudi drugi potniki v avtomobilu – tudi tisti na 
zadnjih sedežih. 
Nikakor pa otrok ne strašimo s policijo in globami, ki so povezane s 
prekrškom. Ogromno je načinov, kako otroka prepričati, da je v vozilu 
pripet (eden takšnih je, da se vozila preprosto ne zažene, dokler vsi po-
tniki, vključno z otroki, niso pripeti). Starši morajo še poskrbeti, da bo 
otrok v sedežu nameščen pravilno in tako, da bo sedež in sedalni polo-
žaj ustrezal njegovi velikosti in teži.
POSKRBITE ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST VOZILA 
V AMZS voznikom še svetujejo, naj poskrbijo za tehnično brezhib-
nost vozila – v AMZS enotah po Sloveniji nudijo preventivni pregled 16 
kontrolnih točk, pri katerih mehanik v 16 korakih preveri ključne točke 
na vozilu, oceni njihovo stanje in poda svoje strokovno mnenje. 
TEČAJ VARNE VOŽNJE 
K varnosti v prometu lahko pripomorejo tudi vozniki s svojim zna-
njem varne vožnje in vozniškimi spretnostmi. Trening vožnje je del vse-
življenjskega učenja, zato je pomembno, da se udeležimo katerega od 
programov varne vožnje ne glede na to, da imamo za sabo že veliko 
kilometrov. S tem bomo pripomogli k večji varnosti vseh udeležencev 
v prometu. 
Vir: AMZS
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
16
Tematska priloga, Ljudje in dogodki
ŽAGERSKI MLIN V PODVOLOVLJEKU
Zbrani ob nožnih stopah in mlinskem kamnu
Zbrani so doživeli čas, ki je bil zelo drugačen od današnjega. (Foto: Slavica Tesovnik)
Ob Žagerskem mlinu v Podvolovljeku se je 
zbralo precejšnje število ljudi – od domačinov 
do turistov, ki so se seznanili s preteklostjo. Ob 
mlinarju Francu Robniku, ki melje moko v tam-
kajšnjem mlinu, ta je že 13 let last Turističnega 
društva Luče, in ob izkušenem Francu Kolencu iz 
Brinečevega mlina so zbrani prisluhnili in doživeli 
čas, ki je bil zelo drugačen od današnjega.
MLIN Z LETNICO 1880
Ob dnevu prikaza je bilo premalo vode, da bi 
kolo poganjalo mlinski kamen, pa vendar, priču-
joči so si lahko ogledali delovanje mlina. Mlinar-
ja, poznavalca stare obrti, sta predstavila klepa-
nje mlinskega kamna s koničastim kladivom in 
s kladivom z rezilom. Tudi otroci so poskusili kle-
pati kamen. 
Prav tako je bil zanimiv prikaz luščenja ječme-
na na nožnih stopah, ki bi trajalo nekako 5 do 6 
ur. Pripomoček, ki so ga upravljali z nogo, se je 
uporabljal tudi za luščenje prosene in ajdove ka-
še. Kadar so se tri ali štiri stope vezale na vodno 
kolo, je šlo malo lažje in hitreje.
OBČASNO OBRATOVANJE MLINA 
IN POHOD 
Mlinar Franc Robnik, ki zmelje v mlinu 6 do 7 
kilogramov moke na uro, melje zdaj le ob koncu 
tedna, in to le še pšenico in koruzo. Po letu 2005 
je število najavljenih obiskovalcev raslo, po le-
tu 2008 pa rahlo upada. V starih časih je bilo 
v Podvolovljeku kakih devet podobnih mlinov, v 
Lučah pa kar 20 do 40. 
Precej obiskovalcev je po prikazu ob mlinu 
nadaljevalo vodeno pot do 25-metrskega Repo-
vega slapu, izpod Knusperskega vrha, ki je po-
sebno lep, ko ga prekrije led. Ustavili so se tudi 
ob umetno zasnovani Petkovi mlaki, v kateri pre-
bivajo dvoživke, kot so kače in žabe. Pot pa je bi-
la le za tiste v primernih obuvalih, ostali so se 
družili ob mlinu.
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
Organizacije, Oglasi
17
2. MOTORKARSKA GAVDA V SOLČAVI
Zmaga v vseh tekmovalnih kategorijah ostala na domačih tleh
ZAHVALA
Društvo Carving teama Logarska dolina se zahvaljuje samostoj-
nim podjetnikom, podjetjem in občini: Husqvarna, Občina Solčava, 
SIDG, BTC, BSH, Eltras, Biomasa, Matej Mlakar, kmetija Roban, Jo-
že Moličnik, Rotar, Planšarija Logarski kot, TK Rogar, Franc Rezonič-
nik, Tomaž Slapnik, Marko Logar, Peter Skledar, Kmečka hiša Ojstri-
ca, Emil Kočnar, Gostišče Lampa, Tjaša Pečovnik, Trgovina Solča-
va, okrepčevalnica Zadružnik, Grega Plesnik, Anzi bar, kmetija Rob-
nik, kmetija Štiftar, Franc Brlec, KZ Šaleška dolina PE Luče ter Špor-
tnemu društvu Solčava.
Naročnik objave: Društvo kiparjev z motorno žago – 
Logarska dolina Carving team, Solčava 29, 3335 Solčava
Splavarjenje po Savinji ima večstoletno tradicijo. (Foto: Marko Krivec)
Matija Vavdi je s čebelo prepričal strokovno žirijo ter občinstvo. 
(Foto: Tjaša Pečovnik)
Prežagovanje lesenega hloda z ročno žago –  »amerikanko«. 
(Foto: Tjaša Pečovnik)
Zadnjo soboto v avgustu je Dru-
štvo kiparjev z motorno žago – 
Logarska dolina Carving team v 
Solčavi priredilo 2. Motorkarsko 
gavdo. V sklopu dogodka je po-
tekalo tekmovanje dvojic v olcar-
skih obšestih, posamezniki so se 
pomerili v rezanju hloda s staro-
dobno motorno žago ter v hitro-
stnem kiparjenju. Zmaga v vseh 
tekmovalnih kategorijah je ostala 
na domačih tleh. Pester celodnev-
ni program je vključeval predsta-
vitev ustvarjalcev v lesu ter ponu-
dnikov gozdarske opreme, ki so se 
predstavili na stojnicah. 
 ŽIVETI Z GOZDOM
V tekmovanju v olcarskih obšestih 
in prežagovanju hloda s starodobni-
mi motorkami so tekmovalci podo-
življali tradicionalne navade in vzor -
ce življenja gozdarjev. Organizator-
ji dogodka skozi zabavne igre oh-
ranjajo bogato kulturno dediščino 
prednikov in hkrati nudijo veliko za-
bave tekmovalcem in obiskovalcem. 
V prežagovanju hloda je slavil 
domačin Bogdan Vavdi. Konku-
rente je premagal z motorno žago 
jonsered, narejeno leta 1977. V ol-
carskih obšestih sta zmagala Mi-
ha Prušnik in Rok Krivec. V najkraj-
šem času sta opravila s progo, ki 
je od tekmovalcev zahtevala spla-
varjenje lesa po Savinji, prežagova-
nje lesenega hloda z ročno žago –  
»amerikanko« ter met »rančka.«
Tudi tokrat so obiskovalce nav-
dušile lesene skulpture, ki so jih ki-
parji izdelali z motorno žago. Izde-
lovanje tovrstnih skulptur predsta-
vlja eno izmed alternativnih mož-
nosti uporabe gorskega lesa. Eno-
urni program hitrostnega kiparje-
nja se je po oceni strokovne žirije, 
ki so jo sestavljali povabljeni go-
stje ter občinstvo, zaključil z zma-
go Matije Vavdija iz Solčave. Dru-
go mesto je zasedel Tadej Brgles z 
Ljubnega ob Savinji, na tretje mes-
to pa se je povzpel Jernej Verbuč iz 
Šmihela. Program je povezoval De-
jan Ikovic. Celodnevni lesni spekta-
kel se je zaključil z zabavo s Savinj-
skim kvintetom. 
Tjaša Pečovnik
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017
18
Organizacije
OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Nedelja v znamenju starih običajev in razkazovanja 
mišic
Vleke vrvi so se lotila tudi dekleta iz Lepe Njive, ki pa jim pomoč smučarke 
Anje Drev, ki je vlekla na čelu, ni pomagala do zmage.
Tretji vikend v avgustu je v Šmi-
helu nad Mozirjem tradicionalno 
namenjen Ovčarskemu prazniku. 
Letos so člani domačega društva 
podeželske mladine, ki ga vodi Ka-
tja Pačnik, dogodek izvedli že 41. 
zapovrstjo, osrednje dogajanje pa 
iz sobote prestavili na nedeljo, ko 
so izvedli prikaz starih običajev in 
opravil. Sobota je bila zato bolj v 
znamenju glasbe in plesa, ko sta 
nastopili skupina Eros in ansam-
bel Naveza. 
BLAGOSLOV DOMAČINOV IN 
TRAKTORJEV
Nedeljsko dogajanje se je pri-
čelo z mašo, ki jo je daroval žu-
pnik z Rečice ob Savinji David Za-
gorc. Blagoslovil je težko delo do-
mačih kmetov, ki ne poznajo rav-
Da iz ovčje volne nastane uporabna nit, je potrebno veliko znanja in 
potrpežljivosti, najprej pri česanju in potem na kolovratu.
Kugler in Napački Ivo sta z odliko ostrigla ovco.
ninskih njiv in travnikov, in traktorje, 
ki so napolnili prostor okoli cerkve 
in travnik.
Sledil je prikaz starih opravil. 
Mladi so pripravili osrednji prostor, 
ograjen s planinskim plotom, z og-
rado za ovce in skorjevko, v kateri 
so ženice kuhale masovnik. 
NAJBOLJ PESTRO PRI PRANJU IN 
STRIŽENJU OVCE
Tudi letos je bila glavna atrakci-
ja pranje in striženje ovce. Ovca je 
pristala na mizi, kjer je nemo spre-
mljala delo strižcev, izkušenih pas-
tirjev. Iz volne, ki jo je bilo potrebno 
prej dobro razčesati, je na kolovra-
tu pod spretnimi rokami nastajala 
volnena nit. 
Zraven se je pripravljala smre-
kova stelja, domačini so pokazali 
tudi spretne roke pri sekanju lese-
nih skodel. Na ognju se je smodi-
la smrekova smola in oddajala pri-
jeten vonj. 
Člani domačega moškega pev-
skega zbora pod vodstvom Tonija 
Acmana so zapeli par ubranih pe-
smi, napovedovalca pa sta skozi 
zapisane besede predstavila do-
gajanje, da se je zlilo delo članov 
društev podeželske mladine in kul-
turnega. Letos je bilo tudi veliko 
stojnic, na katerih so ponujali do-
mače izdelke in pridelke. Kruha in 
peciva za prodajo so napekle tu-
di članice domačega aktiva kmeč-
kih žena.
V večnamenskem prostoru po-
družnične šole je bila na ogled raz-
stava lesenih skulptur, ki jih je do-
mačin Jernej Verbuč izdelal z mo-
torno žago. 
MLADCI RAZKAZOVALI MIŠICE 
PRI VLEKI VRVI
Po prikazu so bile na vrsti šalji-
ve šmihelske igre in atraktivna vleka 
vrvi, ki je vsako leto dobro zastopana 
s strani tudi ekip od drugod. Boji med 
izžrebanimi desetinami mišičastih 
mladcev so bili neizprosni. Prostor, 
na katerem so vlekli, se je iz vleka v 
vlek iz travnika spreminjal v njivo, ki 
jo je občasno zalila kakšna ploha. 
Napetost je naraščala, želja prema-
gati, vsaj na pogled najmočnejše, pa 
vse večja, a se šentjurski korenjaki ni-
so pustili presenetiti. Energijo so dob-
ro razporedili in iz vseh tekem izšli kot 
zmagovalci, podobno kot dekleta iz 
Belih vod v ženski konkurenci.
Za zaključek dveh veselih dni je 
sledila veselica z ansamblom Ro-
ka Žlindre. 
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Jernej Verbuč, mlad Konečki fant, je presenetil obiskovalce razstave s 
spretnostjo pri izdelavi lesenih skulptur z motorno žago.
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 19
Nasveti, Matična kronika
NATALIJA LIVK MENCIGAR, 
odvetnica
ROK PELKO, 
odvetnik
Pravica do odškodnine oziroma 
zavarovalnine
Če imate, bralci in bralke Savinjskih novic, kakšno vpraša-
nje s področja pravnih zadev, ga lahko pošljete na e-naslov Od-
vetniške družbe Pelko in Kovač v Celju: info@pelko-kovac.si.
Škodni dogodki in nesreče so 
žal del našega vsakdana. Če se 
nam ali bližnjim pripeti nesreča ali 
škodni dogodek, pri katerem smo 
upravičeni do plačila odškodnine 
ali zavarovalnine, je dobro, da smo 
vsaj v osnovi seznanjeni s svojimi 
pravicami, kot tudi obveznostmi. 
Pomembno je tudi, da poleg 
primarne in primerne skrbi za po-
vrnitev svojega zdravja poskrbi-
mo za spremljajočo dokumenta-
cijo in ustrezno podporo s strani 
zdravniškega osebja, tako lečeče-
ga zdravnika kot tudi zdravnikov 
specialistov. Pri tem se je izkaza-
lo, da lahko nasveti pravnega stro-
kovnjaka v veliki meri pripomorejo 
pri pripravi ustrezne dokumentaci-
je za uveljavljanje odškodninskih 
zahtevkov že v času in med pote-
kom zdravljenja. Ustrezna doku-
mentacija v večini primerov odloč-
no vpliva na višino pripadajoče od-
škodnine ali zavarovalnine.
NAJBOLJ POGOSTI ŠKODNI 
DOGODKI
Najbolj pogosti škodni dogodki, 
pri katerih je v večini primerov mož-
no uveljavljanje odškodnine in (ali) 
zavarovalnine, so:
- prometne nesreče, kjer ste ude-
leženi kot voznik vozila (iz naslova 
AO zavarovanja ali AO plus zava-
rovanja, v kolikor imate vi oziroma 
lastnik vozila takšno zavarovanje 
sklenjeno v času škodnega dogod-
ka ter v kolikor ste sami povzročitelj 
ali deloma soodgovorni za povzro-
čitev prometne nezgode;
- prometne nesreče, kjer ste 
udeleženi kot potnik v avtomobi-
lu ali drugem prevoznem sredstvu 
(iz naslova AO zavarovanja lastni-
ka vozila);
- delovne nezgode;
- poškodbe zaradi padcev na 
javnih površinah oziroma druge 
poškodbe, ki nastanejo pri fizičnih 
ali pravnih osebah, ki morajo imeti 
zavarovano poklicno odgovornost 
zaradi izvajanja dejavnosti;
- poškodbe oziroma škoda, ki 
nastane zaradi medicinskih napak 
oziroma malomarnega zdravlje-
nja;
- poškodbe, ki nastanejo kot 
posledica kaznivega dejanja, na 
primer lahke in hude telesne po-
škodbe.
Pri posebno hudih poškodbah 
so do odškodnine upravičeni tudi 
družinski člani oškodovanca, se-
veda pod zakonsko določenimi 
pogoji. Na podlagi 180. čl. Obliga-
cijskega zakonika (v nadaljevanju 
OZ) so v primeru smrti ali posebno 
težke invalidnosti do pravične de-
narne odškodnine za duševne bo-
lečine upravičeni tudi zakonec, ot-
roci in starši, bratje in sestre pa le v 
primeru, da je med njimi in umrlim 
oziroma poškodovanim obstajala 
trajnejša življenjska skupnost. Na-
vedena odškodnina pripada tudi 
zunajzakonskemu partnerju, če je 
obstajala med njim in umrlim ozi-
roma poškodovancem trajnejša ži-
vljenjska skupnost, kar je predmet 
presoje v vsakem primeru posebej. 
OBLIKE ŠKODE
Oblike škode, do katerih ste, pod 
v zakonu določenih pogojih, kot (p)
oškodovanec upravičeni:
- materialna škoda (povrnitev iz-
gubljenega dobička ali zaslužka, 
zmanjšanje premoženja oziroma 
navadna škoda);
- nematerialna škoda (pretrplje-
ne telesne bolečine, pretrpljene du-
ševne bolečine zaradi zmanjšanja 
življenjske aktivnosti, skaženosti, 
razžalitve dobrega imena in čas-
ti ali okrnitve svobode ali osebno-
stne pravice ali smrti bližnjega in 
strah).
V pretežni večini naštetih prime-
rov se odškodnina po končanem 
zdravljenju terja od zavarovalnice, 
kjer imajo pravne ali fizične osebe 
zavarovano odgovornost za mate-
rialno in nematerialno škodo in ta-
ko se odškodninski zahtevki po pri-
dobitvi vseh podatkov posredujejo 
na ustrezno zavarovalnico. 
STROŠKI ODVETNIŠKEGA 
ZASTOPANJA 
V primeru uveljavljanja zahtev-
kov zoper zavarovalnico je potreb-
no pojasniti, da stranki, ki želi uve-
ljavljati odškodnino in/ali zavaro-
valnino s pomočjo pravnega stro-
kovnjaka – odvetnika, pri sklenitvi 
pooblastilnega razmerja ne nasta-
nejo nikakršni stroški. Plačilo od-
vetniških storitev se namreč izvede 
pri poravnavah s strani zavaroval-
nic, v kolikor so stroški odvetniške-
ga zastopanja predmet zavaroval-
nega kritja v skladu s splošnimi po-
goji zavarovalnice. V tem primeru 
zavarovalnica krije stroške odvetni-
škega zastopanja v skladu z od-
vetniško tarifo. V nasprotnem pri-
meru, v kolikor je kritje stroškov od-
vetniškega zastopanja s splošnimi 
pogoji zavarovalnice izključeno, se 
stroški odvetniškega zastopanja 
poplačajo na podlagi posebnega 
dogovora s stranko, in sicer v višini 
največ 15 odstotkov vrednosti pri-
sojene oziroma ponujene in izpla-
čane odškodnine.
Matična kronika za julij 
POROKE:
Štefan Bezovnik in Irena Povšnar, oba iz Kamnika
Jernej Lesjak iz Razgorja in Taja Vratarič iz Ljubljane
Dominik Kramer iz Radmirja in Lidija Korez iz Bočne
Antoine Marco Decourriere I in Maša Šetina, oba iz Belgije, Forest
Peter Oberžan in Barbara Oven, oba iz Kamenč
Andraž Bončina iz Čadrga in Katja Gole iz Gornjega Grada
Rok Leber in Eva Jazbec, oba iz Celja
Simon Enci iz Nove Štifte in Lucija Vrabič s Prihove
Nino Lah in Anja Mavrič, oba iz Bočne
Andrej Matjaž z Ljubnega ob Savinji in Janja Andrej iz Luč
Jure Gradišek iz Ljubljane in Anja Tehovnik iz Zgornje Senice
Domen Tehovnik in Nina Kranjc, oba iz Zgornje Senice
Marko Bistrović in Mojca Godec, oba iz Ljubljane
Luka Lazar iz Grajske vasi in Karolina Čopar iz Meliš
Igor Perdih in Darja Keber, oba iz Ivančne Gorice
Teo Peternelj iz Bistrice pri Tržiču in Daša Pogačnik iz Zvirč
Matjaž Klasinc iz Trnič in Suzana Potočnik iz Homc
Anton Drobež iz Florjana pri Gornjem Gradu in Katarina Kokovnik 
iz Črete pri Kokarjah
Uroš Vesenjak iz Celja in Anja Egete iz Ljubljane
SMRTI:
Kristjan Žehelj iz Spodnjih Kraš
Ivana Pistotnik iz Nove Štifte
Marija Golob iz Nove Štifte
Rozalija Zvir iz Poljan
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 20
Organizacije, Ljudje in dogodki
DRUŽABNO SREČANJE LUČKIH UPOKOJENCEV
Pripovedni večer obogatili pevci in instrumentalisti
Pred vlcersko bajto je bilo slišati številne narodne in ponarodele napeve. (Foto: Marija Šukalo)
Lučki upokojenci so na družabnim srečanjem 
obujali spomine na vlcerje in njihovo prehranje-
vanje v času dela in bivanja v skorjevkah. Franc 
Robnik iz Podvolovljeka je povedal, da so se na 
delo v gozd odpravili v ponedeljek zjutraj in se 
vračali v petek zvečer. Za čas bivanja v skorjev-
ki so si nesli živež. Sprva so si kuhali sami, seve-
da vsak zase, pač, kar je kdo prinesel s sabo, in 
na enem ognjišču.
GOZDARJI TUDI KAKŠNO UŠPIČILI
Pozneje so že imeli kuharico, ki je kuhala za 
vsakega posebej različno hrano, odvisno od se-
stavin, ki so jih ji priskrbeli. Po končanem delu so 
gozdarji včasih tudi prenekatero ušpičili in si ta-
ko krajšali dolge večere brez elektrike in udobja 
svojega doma.
TUDI OBISKOVALCI PRIŠLI NA SVOJ RAČUN
Pripovedni večer ob skorjevki so obogati-
li pevci in instrumentalisti z narodnimi in po-
narodelimi pesmimi. Obiskovalci so se lahko 
pomerili v žaganju debla z amerikanko, me-
tanju previti ali »lovljenju« vlcerja in kuharice 
na zanko. 
Marija Šukalo
DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA CENTRA SAŠA LUČE
Letos matica označena z rumeno barvo
Predsednik Čebelarske družine Luče Anton Kumer je predstavil 
prizadevanja za vzrejo matic. (Foto: Marija Šukalo)
Čebelarska družina Luče je prip-
ravila dan odprtih vrat Čebelarske-
ga centra Saša. O delovanju centra 
in čebelarjenju sta spregovorila An-
ton Kumer in Dominik Pečovnik. Pri 
tem sta izpostavila prizadevanja za 
vzrejo rodovniških matic avtohtone 
slovenske čebele – kranjske sivke.
MATICO OZNAČIJO Z BARVO
Ker je v velikem satu matica tež-
ko opazna, jo po besedah Pečovni-
ka označijo z barvo, na vsakih pet 
let pa se ta zamenja. Letos so jo 
označili z rumeno. 
OBISKOVALCI DOBILI ŠTEVILNE 
ODGOVORE
Pri predstavitvi satovja sta po-
udarila, da je v medu lahko le do 
18 odstotkov vlage, ker se v na-
sprotnem ta skisa. Prav tako mo-
ra biti satovje brezhibno čisto, saj s 
tem preprečijo okužbo medu. Obi-
skovalci so v centru dobili številne 
odgovore na vprašanja o vzreji in 
vzgoji čebel, si ogledali priprave za 
točenje medu in poizkusili medene 
dobrote.
Marija Šukalo
PREDAVANJE O SLOVENSKEM ŽGANJU
Kako prepoznati in pripraviti kakovostno žganico
Majda Debevc je ena največjih 
strokovnjakinj za žganice, vino in 
cigare pri nas. (Foto: Primož Vajdl)
V Juvanovi hiši v Lučah je Maj-
da Debevc, ena največjih strokov-
njakinj za žganice, vino in cigare 
pri nas, predstavila kulturo pitja in 
žganjekuho. Dogodek je potekal v 
organizaciji Zavoda Sprememba iz 
Mozirja.
SLOVENCE JE TREBA 
PODUČITI
»Slovenci se radi pohvalimo s 
svojimi vini, žgane pijače pa zane-
marjamo, čeprav imamo na tem 
področju veliko potenciala. Slove-
nija in ostala Srednja Evropa je edi-
na, kjer je možno pridelovati sad-
kuhanju žganja, in jih podučila, kaj 
storiti v takšnih primerih.
DEGUSTACIJA SADNIH ŽGANJ
Več kot dvajset obiskovalcev je 
lahko za tem poskusilo osem vrst 
sadnega žganja iz Slovenije, Italije 
in celo Črne Gore. Debevčeva jih je 
podučila še o sami kulturi pitja žga-
nih pijač in o tem, kakšne kozarce 
uporabljati. 
Primož Vajdl
no žganje, a se Slovenci tega ne 
zavedamo,« je prepričana Majda 
Debevc. Po njenem mnenju je tre-
ba Slovence podučiti, da bodo zna-
li pripraviti kvalitetno žganje in ga 
ob enem tudi prepoznati. 
PREDSTAVLJEN POSTOPEK 
ŽGANJEKUHE
Ravno to je bil tudi glavni namen 
predavanja v Lučah, kjer je bil obi-
skovalcem podrobno predstavljen 
postopek žganjekuhe in vse po-
drobnosti, na katere je potrebno 
paziti. Debevčeva je zbrane opo-
zorila na napake, ki se pojavijo pri 
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 21
Ljudje in dogodki, Šport
KOLESARSKI MARATON ZELENE DOLINE
Odlično vreme za kolesarjenje v Logarsko dolino
Start malega maratona je bil v 
Industrijski coni Ljubno. 
(Foto: Štefka Sem)
Zadnjo soboto v avgustu se je 
več kot 600 kolesarjev udeležilo 
maratona Zelene doline in male-
ga družinskega maratona. Daljša 
72-kilometrska proga je kolesarje 
iz Arje vasi popeljala do Doma pla-
nincev v Logarski dolini. Start ma-
lega družinskega maratona je bil 
na Ljubnem ob Savinji, do cilja pa 
je bilo 32 kilometrov.
Maraton je rekreativnega zna-
čaja, predvsem krajša razdalja je 
namenjena družinskemu kolesar-
jenju. Kolesarji so imeli na poti šti-
ri okrepčevalnice, tako da je bilo 
za njih dobro poskrbljeno, na cilju 
pa jih je čakal topel obrok. Tako na 
daljši kot na krajši progi je bilo opa-
ziti veliko Zgornjesavinjčanov. 
Štefka Sem
SOSEDSKO SREČANJE NA GROHATU
Družabni dogodki so lahko osnova sodelovanja še na drugih 
področjih
Pohodnike sta na Grohatu nagovorili županja občine Črna Romana Lesjak (levo) in občine Solčava 
Katarina Prelesnik (druga z desne). (Foto: Bernarda Prodnik)
V četrtek, 17. avgusta, je pri planinski koči na 
Grohatu pod Raduho potekalo srečanje Črnja-
nov in Solčavanov. Med drugimi pohodniki sta 
se srečanja udeležili županji obeh občin, to je 
županja občine Črna Romana Lesjak in občine 
Solčava Katarina Prelesnik.
Dogodek je potekal v organizaciji obeh občin 
in Turističnega društva Črna. Tako iz Črne kot iz 
Solčave je bil do najvišje ležeče slovenske kme-
tije – do Bukovnika, organiziran prevoz, do cilja 
so se nato udeleženci podali peš. Namen sreča-
nja je bil zabavne narave, na njem so se spletle 
nove prijateljske vezi. Prisotne sta s kratkima na-
govoroma pozdravili obe županji.
Županja Katarina Prelesnik je povedala: 
»Udeležba na podobnih dogodkih je del dob-
rih medsosedskih odnosov. Bolj se poznamo, 
lažje sodelujemo. Družabna srečanja mnogo-
krat pripeljejo tudi do sodelovanja na ostalih 
področjih življenja lokalnih skupnosti.« 
Marija Lebar
TENIŠKI TURNIR V LUČAH
Mitja Božič zmagovalec zgornjesavinjskega Wimbledona
Na turnirju v tenisu za moške je sodelovalo 32 najboljših tenisačev Zgornje Savinjske doline. 
(Fotodokumentacija ŠRD Log)
Športno rekreativno društvo Log je gostilo tur-
nir v tenisu za moške. Na njem je sodelovalo 32 
najboljših tenisačev Zgornje Savinjske doline. 
Ker je to edini turnir v dolini, ki poteka na travi, 
so mu igralci nadeli ime zgornjesavinjski Wim-
bledon.
Na turnirju, ki je potekal več dni, so se igralci 
med sabo pomerili na en dobljeni niz, do osvoje-
nih devetih iger. Izpadli v prvem krogu so se po-
merili še v tolažilni skupini. 
Po vseh predtekmovalnih dvobojih sta v fina-
lu loparje prekrižala Mitja Božič in Sašo Rosen-
stein. Z odličnim servisom in igro na mreži je 
z rezultatom 9:6 zmagal Božič in postal zma-
govalec. 
Tretje do četrto mesto sta osvojila domači-
na Matej in Jernej Ribič. V tolažilni skupini se 
je zmage veselil Franci Plesnik, ki je bil v finalu 
boljši od Boštjana Volerja.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 22
Šport, Organizacije, Oglasi
Ge. ZORI 
Zora, gospa Matjaževa, 
je sokrajanka, soobčanka, 
prijazna, vljudno zgovorna, 
prav šarmantna dama – 
z g. Doretom, pečarjem, vezana.
Od davno že, njega dni, je bilo, 
ko smo znanci in tam gostje bili – 
v nje gostišču »Pod Celinami« 
sem žemlje bodoči ženi naročeval, 
za popotnico iz šole z Mozirja.
Radostila sva se z mladenko Jožico, 
pa se mi g. Dore, mož te ge. Zore, ponudi:
»Če bosta pa vidva kdaj v zakon šla,
sem jaz poročna priča, še popeljal vaju bi!« –
in ko sva se ženila, se res vse to uresniči.
In čas, ta rabelj, pa teče, hiti, drvi, –
z ženo sva otroke dobila, vnuke, pravnuke; 
ga. Zora medtem ovdovi, z oštarijo zaključi, 
se upokoji, – slednje se tudi nama z ženo zgodi 
in vse tri nas sedaj že čas dokaj posrebri.
Vlado Parežnik
Naročnik objave: Vlado Parežnik, Levstikova ulica 9, Mozirje
EVROPSKO FIELD PRVENSTVO
Tina Gutman srebrna na ekipni 
tekmi
Pretekli vikend so v Mokricah iz-
peljali lokostrelske tekme za evrop-
sko Field prvenstvo. Tako slovenski 
organizatorji kot strelci so se od-
lično odrezali. Med prejemnicami 
medalj je tudi Tina Gutman iz Boč-
ne, ki je s sotekmovalkama Ano 
Umer in Tojo Ellison osvojila srebr-
no ekipno medaljo. Več o uspehu 
Gutmanove na evropskem prven-
stvu in svetovnih igrah v prihodnji 
številki.
ŠMS
TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUČAH
Zmaga odšla v Vinsko Goro
V Lučah se je v malem nogometu pomerilo dvanajst ekip iz različnih krajev 
Slovenije. (Foto: Marija Šukalo)
Športno društvo Raduha Luče 
je pripravilo turnir v malem nogo-
metu, ki se ga je udeležilo dvanajst 
ekip iz različnih krajev Slovenije. Do 
polfinalnih bojev so se prebili Ultra 
okna, Lufterji, Salkom team in Stru-
ge. V finalu sta se pomerila Salkom 
Team iz Vrhnike in Ultra okna iz Vin-
ske Gore. Slednji so s 3:0 prema-
gali Vrhničane in osvojili prvo mes-
to, na tretjem so po streljanju ka-
zenskih strelov pristali Lufterji. 
Pokale najboljšim sta izročila 
predsednik društva Jernej Ribič in 
župan občine Luče Ciril Rosc. Izbrali 
so tudi najboljšega vratarja in igral-
ca. Naj vratar je Žiga Plesnik iz ekipe 
Lufterji in naj igralec Jaka Bizjak, ki 
je igral za ekipo Ultra okna. 
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO LUČE 
Pohod z baklami po Breznici
Na pot po Breznici je pohodnike popeljal Bojan Germelj (prvi z leve). 
(Foto: Marija Šukalo)
Člani Planinskega društva Luče 
so za ljubitelje rekreacije pripra-
vili pohod z baklami. Podali so se 
na sprehod po Breznici. Pot so pri-
čeli pri Juvanovi hiši v Lučah in jo 
nadaljevali po spodnjem delu va-
si do mostu čez Savinjo. Nato so 
se povzpeli po grebenu Breznice 
do kužnega znamenja. Tu so ob 
kratkem postanku obudili legen-
do o nastanku Luč in zapeli nekaj 
ljudskih pesmi ter se vrnili nazaj v 
vas. Po besedah vodje poti Bojana 
Germelja pot ni bila zahtevna, za-
to so jo premagali tudi turisti, ki je 
ne poznajo. 
Marija Šukalo
Tina Gutman iz Bočne je s sotekmovalkama Ano Umer in Tojo Ellison 
osvojila srebrno ekipno medaljo.
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 23
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi
• ISKANA OSEBA NAJDENA MRTVA
Gornji Grad: 25. avgusta ob 12.13 je bila na območju Zgornje-
ga dola v občini Gornji Grad s strani policije sprožena iskalna ak-
cija pogrešanega občana. V akcijo so bili vključeni državna eno-
ta za iskanje pogrešanih oseb (SIP), policija, gasilci PGD Nova Šti-
fta in lovci. Še pred prihodom ekip na kraj dogodka je bila oseba 
najdena, vendar na žalost brez znakov življenja. Obveščene so bi-
le pristojne službe.
• GOSPODARSKO POSLOPJE ZAGORELO ZARADI UDARA STRELE
Raduha: 28. avgusta ob 14.54 je v Raduhi zaradi udara stre-
le zagorelo gospodarsko poslopje v izmeri približno 30 x 12 me-
trov. Prisebni domači so zaradi odmaknjenosti lokacije pred pri-
hodom gasilcev iz objekta uspeli rešiti telička, traktor s priključki, 
osebno vozilo in nekaj kmetijskih pripomočkov. Gasilci PGD Luče, 
Okonina, Ljubno ob Savinji in Radmirje so preprečili širitev ognja 
na bližnjo stanovanjsko hišo in dva pomožna objekta in nato po-
žar omejili in pogasili ter sanirali pogorišče. Ogenj je objekt v celo-
ti uničil, prav tako nekaj traktorskih priključkov, kmetijskega orod-
ja in krmo za živino.
Ne budite naše mame,
v sanjah k njej smo vsi prišli,
se od nas je poslovila,
v večnem miru zdaj naj spi.
ZAHVALA
ob izgubi matere, tašče, babice in prababice
Elizabete ROZMAN
iz Lok pri Mozirju
5. 10. 1924 - 17. 8. 2017
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreče-
na sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala župniku g. Alfonzu Lam-
pretu za pogrebni obred, pevcem, osebju Centra starejših Gornji Grad 
in g. Romanu Čretniku za izbrane besede ob slovesu.
Vsi njeni
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Zaradi počene vodovodne cevi 
zalilo del šole
Gasilci so skupaj z delavci šole s pomočjo vodnega sesalca vodo posesali. 
(Fotodokumentacija PGD Mozirje)
Prejšnjo sredo, 23. avgusta, so 
bili mozirski gasilci nekaj po os-
mi uri zjutraj preko pozivnikov ob-
veščeni o izlivu vode v Osnovni šo-
li Mozirje. Voda je poplavila oko-
li 150 kvadratnih metrov površin, 
posredovalo je devet gasilcev.
Sredi noči je v eni izmed učilnic 
počila vodovodna cev na umivalni-
ku, od koder je iztekla večja količina 
vode. Iz učilnice je voda poplavila še 
hodnik, garderobo in del telovadni-
ce. Gasilci so skupaj z delavci šole 
s pomočjo vodnega sesalca vodo 
posesali. Na spletni strani Prosto-
voljnega gasilskega društva Mozirje 
so zapisali, da so delavci šole zelo 
dobro reagirali in že pred prihodom 
gasilcev zaprli ventil za vodo in tako 
preprečili dodatno iztekanje vode. 
Kar se tiče škode, je ravnatelji-
ca šole Andreja Hramec povedala, 
da se v tem trenutku še ne ve, koli-
ko znaša. Počeno cev pa so že za-
menjali.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 24
Za razvedrilo
KO IMATA KORIST OBA
Na Ovčarskem prazniku je Ivo Goltnik (levo) z ovce nastrigel lep 
kupček volne, a izračunal, da je za volnene zokne ne bo dovolj. Na-
potil se je okoli obiskovalcev prireditve, za šankom pa našel Janeza 
Kakerja in na njegovi glavi manjkajoči del materiala za svoje zokne. 
Raje ni nič spraševal, ampak se takoj lotil dela, Kakerju pa odrezal 
toliko las, da se mu je teme dvignilo za dobra dva centimetra. Tako 
sta imela korist oba. Ivo je prišel do manjkajočega materiala, Janez 
pa odslej še lažje in dlje vidi iz kamiona, s katerim v ljubijskem obra-
tu Cinkarne prevaža izdelke.
OZVOČENJE ZA PISTO 
Ko so v Mozirskem gaju prireditelji Bioexo pospremili po modni 
pisti male kače, petmetrskega kačona Boba in več parov dolgih žen-
skih nog, sta imela glavno besedo domačin tonski mojster Ferenc 
Beričnik (desno) in voditelj na radiu Antena Alen Podlesnik. Ko je 
Beričnik spustil srhljivo tam-tam glasbo in ko se je Podlesnik priklju-
čil direktno v radijski program, so se najprej prikazali s kačami ovite 
kačje misice ter naposled tudi miss Slovenije 2016 Maja Taradi. Ob 
modni stezi je bilo slišati vzdihe, sikanje in rezgetanje, a ne kač, pač 
pa zaklopov fotoaparatov, ob zaključnem prihodu pa pojemajočo 
glasbo bam, bam, tam-tam in vsi s(m)o si oddahnili.
CVETKA NA VISOKIH PETKAH
Prejšnjo nedeljo, ko je bil na Golteh veliki finale poletja, je bil zago-
tovo eden ključnih mož pri Treh plotih Iztok Bezjak s comnom Žlajfer. 
Kot že vse poletje je pekel, kelnaril, kasiral in nikjer se ni obiral. A ni 
zbežal, ko ga je čez rame objela neka brhka dama na visokih pet-
kah, da bi le bila s popularnim Žlajferjem v Cvetkah. Iztok je svetoval, 
da naj zamenja štikle za gojzerje. No, že kmalu za tem se je sezula.
(Foto: CMS)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Joël Dicker: Knjiga o 
Baltimorskih
Roman skozi pripoved uspešne-
ga pisatelja Marcusa Goldmana raz-
kriva vzpone in padce dveh vej rodbi-
ne Goldman: Baltimorskih, Marcuso-
vega bogatega strica in tete, in Mon-
tclairskih, Marcusovih staršev sre-
dnjega razreda. Spremljamo zgodbo 
treh bratrancev Goldman oziroma 
dveh bratrancev in fanta, ki ga boga-
ti, uspešni, sijajni Baltimorski Gold-
mani vzamejo za svojega. Bratrance 
povezuje močna vez, nepremagljivo 
trojico tvorijo vse od otroških let. Sko-
zi leta pa se zavezništva krhajo – še 
posebej, ko v druščino vstopi privlač-
na soseda Alexandra. 
Roman iz poglavja v poglav-
je prepleta zgodbi odraslega Mar-
cusa, pisatelja, ki išče navdih za 
nov roman, z Marcusovimi spomi-
ni na otroštvo ob bratrancih, in do-
bi epilog z odkritjem skrivnosti, ki 
so pred Marcusom dolga leta leža-
le pozabljene.
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 26
Sobota,
2. september
ob 6.00. Atrij Celjskega sejma
Start maratona Celje-Logarska dolina
ob 9.00. Športni park Mozirje
Veliki rekreativni turnir v odbojki na mivki mešanih 
dvojic
ob 9.00. Mozirski gaj
Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
ob 9.00. Pred hotelom Benda v Mozirju
Kmečko rokodelska tržnica
ob 10.30. Ljubno ob Savinji
Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
ob 1 1.30. Luče
Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
ob 15.00. Kulturni dom Gornji Grad
Otvoritev lovske razstave
ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad
Svečana prireditev ob 70-letnici Lovske družine 
Gornji Grad
ob 17.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Žalec (člani)
ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Komedija Kadar miši ni doma
Nedelja,
3. september
ob 1 1.00. Pred Mozirskim gajem
Romanje na dekanijsko srečanje na Dobrovlje
ob 13.00. Cerkev sv. Urbana na Dobrovljah
Gornjegrajsko dekanijsko srečanje
 Ponedeljek,
4. september
ob 7.00. Pri Domu kulture Nazarje
Pohod DU Nazarje na Strelovec
Torek,
5. september
ob 10.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje
Delavnica Jaz, ekolog
Sreda,
6. september
ob 17.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Napovednik dogodkov
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me-
njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 JAVNI	RAZPISI,	POSLOVNI	NAČRTI,	FADN,		
				RAČUNOVODSTVO	
EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, ostalo po 
dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail: zlebnik.mojca@gmail.
com.
M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Me-
nino 1, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo 
v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 
041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo-
zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; 
gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 TERME		PTUJ	-	ODDAMO	APARTMAJE
V Termah Ptuj Vila Krka oddajamo apartmaje za 4 ali 6 oseb. 
Ugodno! Inf. 040 320 103.
Damijan Zupanič, Gubčeva ul. 28, 2250 Ptuj.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372. 
Prodam telico simentalko, težka 
cca. 350 kg, cena po dogovoru; 
gsm 041/458-729.
Telici simentalko in sr, breji 8,5 
mesecev, pašni, prodam; gsm 
041/332-898.
Prodam teličko, mesni tip, težko 
150 kg; gsm 031/855-186.
Prodam trop ovc j/s pasme; gsm 
041/736-171.
Prodam bikca simentalca, starega 
2 meseca; gsm 031/774-520 ali 
051/641-245.
Prodam odraslega kamerunskega 
ovna; gsm 041/890-712.
Prodam rs telico, brejo 8 mescev, in 
bikca 150 kg; gsm 031/759-955.
Prodam bikca simentalca, 260 kg, 
zelo lep; gsm 031/296-012. 
Prodam bikca, čb, starega 10 dni; 
gsm 031/805-832.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni 
tip; gsm 031/533-745.
VOZILA – PRODAM
Prodam škodo fabio 1,9 sdi, le-
tnik 2004. Odlično ohranjen; gsm 
041/910-249.
STROJI – PRODAM
Silažni kombajn sip vihar 40, odlič-
no ohranjen, možen preizkus, pro-
dam za 850 eur; gsm 041/372-
040.
DRUGO – PRODAM
Prodajam dnevno sveža, domača 
kokošja in prepeličja jajčka; gsm 
040/972-005.
Prodam drva bukova/mešana, pri-
merna za takojšnjo kurjavo; gsm 
031/229-154.
Prodam 1 ha silažne koruze; gsm 
041/543-285.
Prodam po polovični ceni kartico 
za polnjenje telefona izibon in mo-
bi; gsm 040/145-696.
Prodam koruzo za silažo; gsm 
031/350-787.
Dobro ohranjene rabljene ploš-
če za krušno peč prodam; gsm 
031/283-457.
Lep, bel krompir za ozimnico pro-
dam; gsm 051/628-677.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stano-
vanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
Kmetijsko zemljišče 5.500 m2, ob 
cesti blizu Mozirskega gaja, pro-
dam; gsm 041/650-151.
OSEBNI STIKI
Ljubitelj lepih stvari, zakonskega 
življenja, s punco, do 45 let želi; 
gsm 031/807-376. 
KOMUNALA MOZIRJE
Omejena dobava vode
Zaradi dolgotrajne suše in vročine se je zmanjšala izdatnost vodnih 
virov na Ljubnem ob Savinji in v Radmirju. Uporabnike vode iz teh vo-
dovodov v Komunali Mozirje obveščajo, da je potrebno z vodo še pose-
bej varčevati. Prepovedano je zalivanje vrtov in zelenic ter polnjenje ba-
zenov. Zaradi vročine se na vodovodih pogosteje pojavljajo tudi okva-
re, zato občane naprošajo, da naj, v kolikor zaznajo kako okvaro vodo-
voda, to sporočijo na komunalo. Varčevanje z vodo je potrebno tudi na 
ostalih vodovodih v upravljanju JP Komunala Mozirje.
NN
Oglasi
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 27
Lucija Koštomaj, poslovna sekretarka, diplomirala 
2012, zaposlena v Družbi za ravnanje z odpadki 
Simbio, d. o. o., Naziv – tajnica / poslovna 
asistentka leta 2011
Glede na moje delovno mesto me je ta študij resnično zanimal in 
pritegnil in danes vem, da je bila izbira za Abituro prava odločitev
Menim, da je Abitura šola, ki zadovolji pričako-
vanja posameznika. Glede na moje delovno mes-
to me je študij Poslovnega sekretarja na Abituri 
resnično zanimal in pritegnil, in danes vem, da je 
bila Abitura prava odločitev. Če bi se morala po-
novno odločati o študiju, bi ponovno izbrala Abi-
turo; ker imajo strokovne predavatelje, predava-
nja pa so zanimiva in vedno tudi aktualna. V času 
študija sem zato nadgradila svoje znanje, ki sem 
ga potrebovala na delovnem mestu, in pridobila 
nov zagon ter motivacijo za nadaljevanje študija. 
Izjemno dragoceno pa je, da sem spoznala veliko 
novih ljudi, s katerimi sem še danes v stiku. 
Prednost Abiture je predvsem v sodelovanju 
med študenti in predavatelji in v referatu za štu-
dente, ki ima vrata vedno odprta. Osebno oce-
njujem način dela na Abituri kot uporabniku pri-
jaznega. Spoštljivi odnosi med udeleženci in 
osebni stiki imajo svoje prednosti, saj smo štu-
dentje lahko izpostavljali probleme, ki so nas de-
jansko zanimali. Šola s svojimi predavatelji pa je 
sledila novostim na vseh področjih.
Priznanje Tajnica leta, ki sem ga prejela le-
ta 201 1, mi pomeni potrditev, da svoje delo op-
ravljam dobro. Znanje, pridobljeno med študi-
jem, mi koristi pri delu, saj se obseg in način de-
la nenehno spreminjata. Delo je vedno bolj zah-
tevno, obsežno in raznovrstno in glede na hi-
tre spremembe v delovnem okolju, ki se jim je 
potrebno prilagajati, se moramo zavedati, da je 
učenje proces, ki se nikoli ne konča. Zato zaklju-
čena diploma ne sme biti končni cilj, pač pa le 
motivacija za nadaljnji poklicno-osebnostni ra-
zvoj. Znanje nam lahko vedno koristi in pride 
prav. Morda v prihodnosti zamenjamo poklic ali 
delovno mesto, in bomo imeli možnost izbrati 
tisto, kar si želimo, če bomo seveda znali oziro-
ma izpolnjevali pogoje za delo.
Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 28