Štev. 317
TRST, sreda 16 novembra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
ta« tk nedeljah In praznikih ofc 5., ib pancdaijklh rt 9. zjutraj. Petsmičue Ste*. a« prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobaka mak v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru,
^octojni, Seiani, Nabrežini, S v. Luciji, Tolminu, Ajdor-Jč!ni, Dornbsrgu itd. Z&.tareie itev. po 5 nvč. (10 stot.). • •LABI 8E RAČUNAJO na MILIMETRE t širokosti 1 kelcae. CENfc: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice oglasi denarnih zavodov po 1« rt. mm Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K. vsaka aa-iaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, nnj-»aaj pa 40 stot. Oglase sprejema leseratoi oddelek uprav« s£jtixo6tiu. — Plačuje se izklinčno le opravi „Edinosti".
Pialljivo in utolljivo v Trstu.	—
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F edmcjti je moč!
zm celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ uctalB« a*«aij«ko tsiftoj« „EDISOSTI" ataa«: m
••le Uta Kron S'20, x» pol lata Kron J 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nafranko
van» pisma a« na sprejemajo in rakopiti se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista
UREDNIŠTVO : ulloa Giorgio Galatli 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost1- - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulior ,-T-gr ■ -—— Giorgio Galatti štev. 18.	.,
Pe5tno-hranl!nl*nl rafun It. «41652. TELEFON St. 11-57.
Za bližajoče se Ejudsko štetje
dne 31. decembra 1910
Neurje.
REKA 15. Včeraj in danes po noči je razsajal močan južni veter, ki je napravil ponovi podpisano „Politično društvo EDI- veliko škodo toliko v pristanišču kolikor NOST" TEČAJ za one društvene zaupnike tudi v primorju. Na pomolu Boros je bil m prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati na- močno poškodovan svetilnik. Neki zasidran Semu slovenskemu ljudstvu v mestu in oko- parnik je veter odtrgal in ga gnal v morje lici z nasvetom ali dejansko pomočjo pri Le z veliko težavo so ga zopet spravili na izpolnitvi naznanilnic. Vsi oni, ki so dobre varno. Vihar je prekopicnil sedem železni-volje pomagati pri delu, naj se udeleže tega §kih voz, drugih deset je pa vrgel s tira. tečaja, ki bo danes 16. in jutri 17. nov. Velike množine lesa je zagnal v morje. Iz 1910 zvečer od 8. ure naprej v prostorih Opatije so prišla poročila, da je tudi tam Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu v ulici napravil vihar veliko škodo, •iuliani. Poživljamo vse one, ki niso imeli SUHUM 15. Na Črnem morju razsaja prilike obiskati tečaja v „Tržaškem podpor- silen vihar. Blizu — Tuapse se je prevrnila ■em in bralnem društvu", naj se gotovo neka ladija, tri osebe so utonile.
udeležijo tega tečaja.	-
ODBOR	Petrograd 15. (Petr. brz. ag.). Povo-
Političnega društva „Edinost", dom procesa Ungern-Sternberg je bilo jav-
— ljeno zvezi duminih dopisnikov, da je zastopnikom tiska prepoveden vstop v pisarno dume, ako tega ne dovoli dumini tajnik.
Tiflis 15. Kneginja Zizianov je bila t svojem dvorcu umorjena od roparjev.
Kodanj 15. Umetni slikar profesor
BRZOJflUNE UE5TI.
Občinske volitve v Sarajevem.
SARAJEVO 15. Včeraj so se vršile tu- ,ulij "Sner Je danes"* umri"v Starosti kaj nove občinske volitve. Izvoljeni so bih g^ jet
večinoma stari občinski svetovalci. Od mo-hamedancev je bilo izvoljenih šest pristašev
Madrid 15. Znesek, ki ga bo Maroko radi vojne na Rifu plačal Španski,
samostojne stranke in dva člena narodne znaga 65 miljjonov frankov s 3 odstot. organizacije, od Srbov dva člena radi- obrestmi.
kalne frakcije in dva zmerne frakcije, od ed katolikov dva klerikalca in dva liberalca.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 14. Deželni zbor je vsprejel •d vlade predloženi zakonski načrt glede mer m utež.
Žrebanje.
DUNAJ 15. (Ogrske hipotečne srečke). Na današnjem žrebanju v Budimpešti je glavni dobitek 40 000 Kron zadela ser. 3994 štev. 64, 3000 Kron ser. 1976 štev. 66.
BUDIMPEŠTA 15. (Ogrske premijske srečke). Glavni dobitek 24.000 K je zadela ser. 2324 št. 40, 29.000 K ser. 5086 št. 19 ija 10 000 K ser. 208 št. 18.
Razpust angleškega parlamenta?
LONDON 15. „Daily Chronicle" je pooblaščena v izjavo, da je vlada sklenila takoj razpustiti parlament.
LONDON 15. Glasom uradne objave oe pride ministerski predsednik popol. v spodnjo zbornico. Parlament se takoj po sestanku odgodi.
LONDON 15. Kabinetni svet je trajal tri ure. Med posvetovanjem je kraljev tajnik tord Knollys prišel obiskat ministerskega predsednika in je ostal pri njem pol ure. — Asquith se danes popoludne poda v Sandringen.
LONDON 15. Parlament se je danes sestal na jesensko zasedanje. Vsled kritičnega položaja je bila zbornica v vseh delih dobro zasedana. Zakladni kancelar je izjavil, da so nastopile okolnosti, radi katerih je želeti, da bi zbornica ne prešla na ciaevni red. Zbornica se je odgodila do četrtka.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 15. Ministerstvu za notranje stvari so naznanili sledeče slučaje kolere : V Petroču je ena oseba obolela, ena uarla, v Temešvaru tri osebe obolele, v Poloni ena umrla, v Zomboru ena oseba u»rla, v Aile (županija Bač-Bodrog) in v Romaneski (županija Torantal) ena oseba obolela.
RIM 15. V zadnjih 24 urah je na koleri obolela na Siciliji ena oseba, dve pa umrle, v pokrajini Caserta tri obolele,; dve umrle, v napoljski pokrajini tri osebe obolele.
Perzija.
LONDON 15. Kakor je „Bureau Reuter" zvedel iz Teherana, je perzijska banka ponudila vladi 5 odstot. posojilo v znesku 1,250.000 funt. sterl. po kurzu 87 in pol. S to operacijo bi se konvertiralo sedanji konsolidirani državni dolg. Razun tega je banka posodila vladi že 100.000 tomanov. Sodi se, da se to svoto nemudoma porabi v to, da se napravi mir na jugu.
Nesreča v rudniku.
BEUTHEN (Gor. Slezija). 15. V Ho-beilohevem rudniku Ida se je včeraj popoludne odtrgala vrv dvigala, ko so spravljali v rove razstrelivne snovi. Ker je vdaril dvigal ni koš ob steno, so razstrelivne saovi eksplodirale. Rov je bil deloma razdejal. Govori se, da je ponesrečilo 45 rudarjev.
BEUTHEN 15. Kakor je ugotovljeno, sta bila vsled eksplozije v rudniku Ida, ubita dva delavca, dva pa težko ranjena, tako da težko okrevata. Več drugih delavcev je bilo lahko ranjenih.
Tula 15. (Petr. brz. ag.). Soproga Tolstega, njen sin in Četkov so odpotovali na postajo Astapovo.
Carigrad 14. Vali iz Smirne Mahmud Muktar paša je imenovan ministrom vojne mornarice.
Slovensko ljudsko iolstuo u tržsšRI okolici o 1.1909-10.
Statistične podatke o obiskovanju naših ljudskih šol bi ja^ nazival nekako ljudsko štetje naših bodočih sobojevnikov za slovensko stvar na teh vročih tleh. In vresuici nam ne more biti brezpomembno, koliko naraščaja se vzgojuje na naših okoliških šolah, naraščaja, ki nekoč prevzame našo dedščino, pridobljeno v hudem boju. Barometer pa, ki kaže, je-li bo kdo imel kaj dobička od vseh teh bojev, ali pa smo se zaman potegovali za pravice našega jezika, našega življa, je — večalimanj dobro obiskovanje naših slovenskih šol v okolici. Kdor količkaj misli, bo priznaval, da je ta sklep logičen.
Zato hočem — kakor že vrsto let — tudi letos podati statistične podatke o naših slov. ljudskih šolah v okolici. Po pravkar priobčeni uradni statistiki se nam prikazuje splošni pregled o stanju našega okoliškega ljudskega Šolstva za minulo leto 1909-10 sledeče:
Šolskih poslopij je bilo v okolici ednajst, v katerih je bilo nameščeno deset slovenskih šol in štiri italijanske šole. Od teh so imele tri slovenske in tri italijanske ljudske šole skupno vodstvo; lani pa se je vodstvo ene teh šol (v Barkovljah) provizorično razdelilo. Upamo, da ostane ta delitev trajna ter da se sčasom izvrši tudi na ostalih dveh šolah, v Rojanu in Škednju. Pedagogično bi bilo edino pravo! Novih slov. ljudskih šol si torej od leta 1868 sem nismo pridobili, dasi je vprašanje o slov. ljudskih šolah v Gropadi, v Padričih in pri sv. Ani pod Škednjem, že dlje časa odprto.
Pouk se je delil skupno v 92 razredih proti 81 lanskega leta (1908-09). Prirastlo je torej 11 razredov in sicer osem italijanskim šolam in trije slovenskim. V te razrede je hodilo 1. 1909-10 šolskih otrok 4962, t. j. 2482 dečkov in 2480 deklic, v slov. šole 3790 in v italijanske 1172. Povprečno prihaja torej v ital. okoliških Šolah 42 otrok na razred, v slovenskih pa 59 otrok na razred, če uračunamo 64 razredov, določenih slovenskemu pouku in 28 razredov italijanskemu.
Poučevalo je na okoliških šolah 95 učnih oseb, 45 moških in 50 ženskih; skupno 7 več nego 1. 1908-09.
Po notranjem ustroju štejemo med slovenskimi šolami osem petrazrednic, eno štirirazrednico in eno dvorazrednico. Italijanske šole se dele v tri petrazrednice in eno štirirazrednico, ki pa je lani (1909-10) bila skrčena na trorazrednico. Od leta 1902, ko se je prva okoliška ljudska šola (v Škednju) razširila v petrazrednico, gotovo lep napredek.
In sedaj v podrobno I Slika, ki vam jo sedaj razvijem, ni nikakor razveseljiva ; sicer pa je to moja tožba Že par let sem, in bojim se, da mi postane kronična. Najprej suhe številke. Vpisanih je bilo: leta 1908-09 v slov. oddelke 3725, v ital. odd. 1151 otrok; I. 1909-10 v slov. odd. 3790, v ital. odd. 1172 otrok.
Naraslo je torej Število šoloobiskujočih otrok v obeh oddelkih, v slovenskem za 65, v italijanskem za 21; skoro bi mislil čio-1 vek, da je to sorazmerno; in vendar ni popolnoma tako, če razmišljamo sledeče raz-predelke:
I.	V šolah predmestja (Barkovlje, Rojan, sv. Ivan, Skedenj) je bilo vpisanih leta
1908-09	v slov. oddelke 2071, v italijanske 1151 otrok; I. 1909 10 v slov. odd. 2071, v italijanske 1172 otrok.
Slovenski oddelki torej v enem letu niso napredovali niti za enega učenca, kar je istovetno nazadovanju, italijanski pa za 21.' To daja misliti 1
II.	V zgornji okolici je bilo razmerje sledeče: leta 1908-09 v slov. Šole vpisanih otrok 1654, leta 1909-10 pa 1719 otrok.
Italijanskih šol v gorenji okolici ni. Ves prirastek slov. šole obiskujočih otrok gre torej na račun zgornje okolice. To je pač žalostna perspektiva za bodočnost. Je-li se v spodnji okolici res naš živelj umika na vsej črti? Naslednji razpredelek kaže, da ne!!
III.	Vpisanih je bilo šol. otrok v: Bar-kovljah 1. 1908-09 — 309 in 1. 1909-10 — 354; v Rojanu 1. 1908-09 — 529 in leta
1909-10	— 505; v Sv. Ivanu 1. 1908 09 — 615 in 1. 1909-10 584; v Škednju 1. 1908-09
—	618 in 1. 1909-10 — 628.
Napredovali smo na ljud. šolah v Bar-kovljah in Škednju, a za ravno toliko nazadovali v Rojanu in v sv. Ivanu. Ribiška vas Barkovlje in delavska vas Škedenj sta morali oddati svoj napredek slov. ljud. šol na račun Rojana in sv. Ivana, kjer je še pred kratkim časom cvetelo najsijajneje ro-doljubje. Kako to? Će v Rojanu morda res vpliva na obisk slov. šole tamošnji skupni voditelj obeh Šol, ki je po prepričanju Italijan, vendar to dejstvo ne obstoja v sv. Ivanu, kjer ie vodstvo slov. in ital. šole popolnoma ločeno. Nismo-li v tveh vaseh premalo delali? Ne izpodkopuje-li strankarska strast v sv. Ivanu narodno zavest ?! M sv. | Ivanu imamo namreč slovenske liberalce in klerikalce. In o enem slednjih sem čital pred kratkim, da je on in vsa njegova družina včlanjena v klerikalno „Stražo", kar ga pa ne moti, da svoje lastne otrobe pošilja v ital. šolo! Ne tako naprej, — zaboga ne!
IV.	Četrti razpredel nam meče še jasnejšo luč na te razmere.
V ital. ljudske šole je bilo vpisanih šol. otrok, in sicer: v Barko vljah 1. 1908 09
—	188 in I. 1909-10 pa 197; v Rojanu leta
1908-09	— 326 in 1. 1909-10 pa 361 ; v sv. Ivanu 1. 1908-09 — 267 in 1. 1909-10 pa 262; v Škednju 1. 1908-09 — 370 in 1.
1909-10	pa 352.
Italijanska šola je torej v Škednju, kjer je lani (1908-09) še napredovala za 23 učencev, letos nazadovala za 18; dasi tudi slov. šola ni ravno napredovala letos v istem razmerju, kakor je bilo pričakovati po lanskem (1908-09) napredku (-h 58). Zato pa slovenska šola v Barkovljah izkazuje letos neobičen napredek (+ 45), medtem ko je ital. ljud. šola v istem kraju v svojem napredku ostala stacijonarna.
(ZvrŠetek pride.)
Predsednikom deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan nemški nacijona'ec dr. Elsner.
S tem nam je zadana od Bienerthove j vlade nova klofuta. Že pred meseci se je govorilo, da misli vlada imenovati Elsnerja, dvornega svetnika v Gradcu, za predsednika ljubljanskega deželnega sodišča na mesto g. Levičnika, ki je odšel v pokoj. A reklo se je tedaj, da si vlada kaj takega ne bo upala in glasovi o Elsnerjevem imenovanju so nekako potihnili. Sedaj pa kar naenkrat klofuta v obraz vsemu slovenskemu narodu! Ne pomaga po toči zvoniti. Čudno je samo to, da vsa naša slovenska delegacija na Dunaju, oba državnozborska kluba, nista mogla zabraniti tega imenovanja. Res, žalostni vspehi naše razdrapane slovenske politike.
K Masarykovemu razkritju o Friedjungovem škandalu.
„Novi list" priobčuje pismo, došlo mu je od Vlad. Vašiča, alias Milana Stefanoviča. V tem pismu naznanja Vasić, da ima v rokah vse originalna plošče onih fotografij, ki jih je Friedjung predložil dunajski sodniji 1 Med originalnimi „dokumenti-, ki jih ima v rokah Vašić, je tudi dokument, v katerem je Supilo obdolžen, da je dobil 6000 dina-rov od srbske vlade! Omenjeni dokumti da je bil sestavljen na Dunaju na nemškem jeziku in preveden v Belemgradu na srbščino I
Fotograf ijske posnemke „dokumentov" se je pošiljalo na Dunaj Aehrenthalu in prestolonasledniku Franu Ferdinandu!
Supilo na to Vašičevo pismo ne bi bil dal dosti, ali že par dni preje, nego je prijel to pismo, je on nekaj čul o tem Va-šiču. Zato je obvestil Masaryka, ki se je nahajal tedaj v Nemčiji. Dogovorila sta se, da se sestaneta dne 25. septembra ob 10. predp. v Trstu v kavarni „Oriental". Ves dan sta se razgovarjala o tem predmetu. Supilo je dal Masaryku vse podatke in instrukcije, ki so mu bile na razpolago in dogovorjen je bil načrt za akcijo. Masaryk je odšel na Dunaj in Beligrad raziskovat in nabirat podatke.
Vspeh svojih raziskovanj je danes znam vsemu svetu.
Vendar pa se vidi iz vsega Masaryko-vega postopanja in iz pisave „Novega lista", da znata Masaryk in Supilo še mnogo, česar še nista razkrila.
* * *
Značilen je molk, ki se ga opaža pri raznih nemških listih v zadevi Masarykovih razkritij. Sicer tako gostobesedna „N. Fr. Aesse" molči o vsem kakor grob, isto velja o drugih velikih dunajskih listih. Edino „Zei:*1 in „Arbeiter Zeitung" napadata Ae-hremhala in zahtevata pojasnil.
Zato pa javlja „Vossische Zeitung", ki ima zveze z nemškim uradom za vnanje stvari, z Dunaja, da je minister vnanjih stvari v stvari Masarykovih razkritij uvel preiskavo, ki da je ugotovila, da so vse one obdolžitve neosnovane. Stotnik Swiedo-howski da ni imel nikdar srbskega učitelja za svoje otroke; zato da tudi Vasić ni mogel biti nikdar učitelj Swiedochowskemu. Čudno! Če je Aehrenthal res uvedel tako preiskavo in če se je res izkazalo, da Ma-«arykove trditve niso resnične, zakaj ni Aehrenthal naznanil tega v delegacijah, temveč naznanja to javnosti šele potom v Berolinu izhajajočega lista ? ! 1
Masaryk - Aehrenthal — Aehrenthal -Milovanović.
V srbski skupščini je stavil poslanec Gerasimovič na ministerskega predsednika Pašića in ministra zunanjih stvari Milova-noviča interpelacijo v zadevi MasarykoviJi razkritij. Pašič ni hotel sploh odgovoriti, a Milovanović je odgovarjal tako, da je postavil Aehrenthala direktno na laž. Aehrem-thal pravi, da je srbska vlada izrazila željo, naj ostane Forgach še nada.lje v Belemgradu, Milovanović pa je po srbskem odposlancu na Dunaju, Sirnicu, le izjavil, da srbska vlada ni v nikaki zvezi s kampanjo, ki so jo uprizorili srbski in nekateri vnanji časopisi proti grofu Forgachu in da ona ne želi, da bise Forgacha odpoklicalo iz Belegagrada.
Pa tudi izjava g. Milovanovića se nanaša le na dobo, neposredno po aneksijski krizi. Med takrat in sedaj je pa vmes Friedjungov proces, ki je razkril vse mahi-nacije avstrijskega odposlaništva v Belemgradu. —
Po jeziku diplomatov je torej Milovanović direktno dementiral ono, kar je rekel Aehrenthal!
Evo brzojavno poročilo o oni znameniti izjavi:
BELIGRAD 15. Minister zunanjih stvari Milovanović je danes podal v skupščini sledečo izjavo:
Na včerajšnje vprašanje posl. Gerasi-movića čast mi je odgovoriti sledeče:
Izjava, ki jo je dal avstrijski minister zunanjih stvari grof Aehrenthal pred av-trijsko delegacijo, da je srbska vlada po kraljevem odposlancu na Dunaju izrazila željo, naj bi grof Forgach ostal še dalje v Belemgradu, se more po mojem spomin« nanašati le na čas v minolem letu 1909, v katerem je po končani aneksijski krizi bi razširjen v našem in inozemskem časopisju glas, da grof Forgach ne more več ostati v Belemgradu, ker je postal njegov položaj napram srbski vladi nemogoč. Dasi nisem niti takrat, niti prej kdaj g. Simiću ali kakemu drugemu našemu poslaniku pri tujik državah dal instrukcije take narave, ker bi bilo to po mojem mnenju neumestno, morem vendar trditi, da more biti, kolikor se jaz spominjam, ie v tem Času govor o tem, ker se je takrat vodilo kampanjo za odstranitev grofa Forgacha in takrat je prišlo do uradne ugotovitve, da srbska vlada ai s to kampanjo v nikaki zvezi.
Gospod Simić popolnjuje v svojem pismu in precizira to zadevo, ko mi piše, da je res o priliki lanjskega bivanja v Belemgradu vprašal, koliko je resnice na vesteh časopisov, da srbska vlada ni zadovoljna z grofom Forgach om in da želi odstranitev istega iz Belegagrada ter dobi odgovor, da srbska vlada z ono časniško kampanjo ni v nikaki zvezi, da z grofom Forgachem ni nezadovoljna in ne izreka že-
Str.tn T!
»EDINOST« 5t. 317
i;*, da bi se ga nadomestilo z drugim odposlancem. Ko se je gospod Simić na to vrnil na Dunaj in ko je prišel med njim in Aehrenthalom razgovor na ta predmet, je S'mić avstro - ogrskemu ministru zunanjih stvari pojasnil to, kar je slišal od merodaj-nih oseb v Belemgradu. S tem je smatral, da je zadostil resnici in ob enem ostal v mejah običajne mednarodne uljudnosti.
Interpelant posl. Gerasimcvič je izjavil, da ga odgovor ministra zunanjih zadev Ali— lovanoviča ni zadovoljil, ker minister po svoji navadi r.i jasno govoril. Vendar se vidi iz ministrove izjave, da se ta ne pokriva popolnoma z izjavo grofa Aehrenthala. Čudno bi bilo, da bi sama srbska vlada ne bila čutila želje srbske javnosti po odstranitvi grofa Forgacha. Govornik je izjavil, da počaka daljni razvoj zadeve, katero spravi,
se mu bo videlo potrebno, zopet v raz-g )vor v skupščini.
Cesar in razmsre v goriškem deželnem zboru.
Pri prvem delegacijskem dineju, ki se je vršil minolo soboto se je vršil med posl. B i^atto in cesarjem razgovor, v katerem je p is!o do razgovora tudi o razmerah v dež. z >cru goriškem. Bugatto je rekel, da so razmere v deželnem zboru nenavadne, na kar je cesar rekel z nasmehom: „To je res!" Bugatto je na to pripomnil : Morda prinesejo prihodnje volitve zboljšanje, na kar je cesar rekel: Upajmo da !
Iz tega bi se dalo sklepati, da imamo pričakovati vsaki hip razpust dež. zbora in nove volitve.
Poslanec Mandić in cesar.
O priliki delegacijskega dineja, ki se je vrši! minuli ponedeljek, je cesar vprašal delegata Mandića o razmerah v Istri. Mandić je rekel, da je bila slaba letina, posebno vinska letina je zelo slaba. Istra bo morala prositi za podporo v bedi. Cesar je izrekel obžalovanje, da je Istra tolikokrat prizadeta po elementarnih nezgodah.
Dnevne novice.
Marxov „Das Kapital" v češkem jeziku. V kratkem izide v češčini glavno Marxovo delo „Das Kapital", v katerem je Marx, ustanovitelj socialne demokracije, razvil svoje narodno-gospodarske nauke, ki so v svojem bistvu še danes podlaga socialne demokracije.
Khuen-Tomašić. Z Dunaja javljajo : Ogrski ministerski predsednik Khuen-Heder-v?.ry je bil v ponedeljek pri cesarju na avdijenci in je potem konferiral s hrvatskim Ji3nom dr. Tomašićem. Od te konference je •dvisno, v koliko se izpolnijo želje hrvat-sko-srbske koalicije in pride-li do miru ali pa bo sabor zopet razpuščen.
Italijanski krščanski demokratje so na katoliškem kongresu, ki se je vršil te dni v Modeni, z veliko večino glasov sklenili, da bo imela njihova stranka socialen in demokratičen značaj. Papeževi pristaši, ki so temu nasprotovali, so na glasovanju ostali v manjšini.
Grški kralj hoče odstopiti. Dunajski „Tagblatt" poroča iz Aten: Kralj Jurij je rekel nekemu poslancu, da je sklenil odstopiti, ako se reforme ne posrečijo tudi potem, ko bo izvoljena nova skupščina. Nadeja se pa, da se Venizelosu s pomočjo zbornice in naroda posreči izvršiti reforme.
Domače vesti.
Slovenski ravnatelj na goriški državni gimnaziji. — Goriški Slovenci so slednjič dobili na državni gimnaziji za ravnatelja svojega človeka v osebi g. dr.ja T o m i n š k a. Nič ni bolj naravnega nego to, da načeluje zavodu, kjer je večina dijakov slovenske narodnosti, človek, ki razume jezik te večine. Imenovanje Slovenca pa je še posebno opravičeno iz razloga, da so bili doslej ravnatelji sami Nemci, le zadnji, Simzig, je bil — Italijan ! Nemci in Italijani bodo seveda zopet vpili o slavizaciji v Primorju. Če pa bi morda vlada smatrala to imenovanje za nekako kompenzacijo radi Elsnerjevega imenovanja v Ljubljani, se kruto moti.
Le v domači šoli je otrok — doma!
Iz sv. Križa pri Trstu: Bil sem pri šolski »aši začetkom šolskega leta. Veselil sem se teh otročičev iz naše slovenske šole, ko so v velikem številu korakali v cerkev pod vodstvom vrlih učiteljev, oziroma učiteljic. Vedrih in veselih obrazov so se vedli naj-dostojneje, da jih je bilo res veselje gledati. — Videl sem pa tudi one iz — Legi ie šole. Pičlo število fantiče v in dekletec. Mrko so gledali kakor da se sramujejo! Nekega dečka — bilo mu je kakih 12 let — sem vprašal v cerkvi, zakaj da se tako nekam odstranja in stišče žalostno v kot ? In odgovoril mi je: „Sram nas je, ker moramo zahajati v laško Legino šolo!" Jaz pa sem mu odgovoril: Tebe naj ne bo nič sram, marveč naj se sramujejo — tvoji stari ši!
Tu pa pravim, da v prvi vrsti naj se sramujejo svojega nekulturnega in nehu-mannega početja, tega zločina proti človeški civilizaciji, oni, ki z zvijačo in grožnjo, in izrabljevaje siromaštvo in ljudsko bedo za-grešajo najgnusnejo vseh kraj — krajo človeških duš f!
Slovenskim starišem pa pravim : če ste res stariši svojim otrokom po božji volji, če jim res hočete dobro, če si jih res hočete ohraniti — sebi, ne pošiljajte svojih otrok v žrelo tujincev! Slovenski otrok spada v slovensko šolo, ker le tu je res — doma, kjer se more razvijati naravno: primerno svojem rojstvu in svojemu bodočemu namenu !
Državni poslanec dr. Krek je spregovoril v uvodnem članku sobotnega „Slovenca" zelo pametno besedo na adreso tistih, ki se tako radi veselijo, ako propade kako gospodarsko podjetje njihovega političnega nasprotnika, če tudi škoduje narodni celokupnosti. V članku „Naš molk" pravi dr. Krek med drugim : Taki polomi pahnejo v nesrečo družine, ki so konečno vendarle naše, uničijo kos slovenske lasti, ubijejo del slovenske življenske energije in gospodarske podjetnosti, zamorijo mnoge kali zdravega napredka, znatno oslabe zaupanje v zadružništvo." Ako so nagibi, zakaj klerikalci ne izrabljajo poloma „Agro-Mer-kurja" v svojo korist, res ti, kakor jih navaja dr. Krek, potem smemo to samo pozdravljati. Ako pa molče klerikalci radi tega, ker je — kakor se govori v liberalnih krogih — pri polomu Agro-Merkurja prizadeta tudi „Zadružna zveza*4, potem je ta molk seveda razumljiv. Naj bo že tako ali tako, dr. Krek je v omenjenem članku povedal samo to, kar smo mi vedno trdili, da namreč polom podjetja, ki je v rokah gotove politične stranke, ne škoduje samo dotični stranki, ampak tudi celokupnemu narodu in njegovi gospodarski moči. Ravno v tem pogledu sta obe slovenski stranki mnogo grešili in ne ravno najmanj stranka, kateri pripada dr. Krek. Zato nas dr. Krekovo pisanje tem bolj veseli in naj je blagovole uvaževati posebno tudi v — Gorici!
Ali zasuti, ali napraviti še en most!
Prejeli smo :
Svoječasno je bilo menda sklenjeno, da se napravi novo ograjo na koncu kanala pred sv. Antona cerkvijo. Mnogo se je tudi že govorilo in pisafo o zasutju zgornjega dela kanala, ali pa o napravi novega mostu iz ul. Vienna in ul. Sv. Spiridijona. Vse to in druge projekte vlačijo navadno na dan par mesecev pred — kakimi volitvami! Ko so pa volitve minile, se vsi ti lepi in koristni načrti in nameni polagajo zopet med staro šaro !
Skrajni čas bi bil, da bi z ozirom na naraščajoči promet kompetentni faktorji vkrenili eno ali drugo; ali naj zasujejo kanal do imenovanih ulic, ali pa naj napravijo še en most ! Se zasutjem kanala bi bilo mnogo manj stroškov in bi mesto lahko pridobilo krasen trg ali pa krasno i sprehajališče. Po našem mnenju ne bi mesto j nič izgubilo na svoji krasoti in tudi zgodovinski kanal bi ostal skoraj kakoršen je bil, ker so ga ob morju precej podaljšali. Naprej — patres patriae in pa ti, c. kr. vlada ! Stvar je nujno potrebna.
Trg pri „rtidečem mostu" je v zju-tranjih urah, ko je tam polno kmečkega ljudstva, donašajočega svoje pridelke na prodaj, v popolni temi. Branjevke in branjevci morajo, ko kupujejo, prižigati vžigalice, da si ogledujejo blago! Z ozirom na to, da branjevci plačujejo občini precejšnje pristojbine in tudi z ozirom na zdravstveno stanje je želeti, da se imenovani, kakor tudi drugi mestni trgi, kjer se trguje že pred 5 uro zjutraj, preskrbe s potrebno razvet-Ijavo.
Najbolje bi pa bilo, ko bi se kupovanje iz prve roke dovolilo le meščanom in to vsaj do 9—10 ure zjutraj. Celo v Bosni ne sme prekupovaleč ničesar kupiti do v to določene ure. Ako se ne motim, je tudi po drugih mestih urejeno tako, da si meščanstvo, česar potrebuje, lahko nakupuje iz prve roke, naravnost od kmeta, dočim je to v Trstu izključeno, ako človek ne gre na trg že ob 5. uri zjutraj!	Opazovalec.
„Slovenski Narod" in „Slovenec" se
že prepirata, kdo je kriv Elsnerjevega imenovanja, ali liberalci ali klerikalci. In to bo trajalo sedaj najmanj mesec dni. Potem vse zopet utihne — a Elsner bo lepo sedel na predsednikovem stolcu. — Taka je naša politika !
Nagrobni spomenik Adamiču in Lundru se ne postavi. Tozadevno prošnjo je c. kr. okrajno glavarstvo ljubljansko o d-b i 1 o. Tudi klofuta I
Naši dobri prijatelji! V notici pod tem naslovom smo priobčili v sobotnem j izdanju, kako zastopniki tvrdke Schmidt & Pellosi žalijo naš jezik in našo narodnost, j Povedali smo tudi, da ima ta tvrdka zastopstvo Kernove pivovarne. Ali nismo še povedali vsega — najhujšega. Da zastopniki kake tujerodne tovarne žalijo našo narod-i vost, že to je drzno, ako ob enem reflekti-rajo na slovensko klijentelo. Stokrat hujša pa je stvar, ako so isti ljudje ob enem tudi zastopniki kakega slovanskega podjetja. In to je ravno s tvrdko Schmidt & Pellosi, ki jima je poverjeno zastopstvo b u d j e j o- j viške pivovarne, ki rada apelira na našo javnost v imenu slovanske vzajemnosti! K temu ni možno molčati, tem manje, ker je tu v Trstu celo zastopstev tujerodnih tvrdek, ki v narodnem pogledu korektno ! postopajo. Opozarjamo n. pr. na zastopstvo i steinfeldske pivovarne, ki s slovenskimi
strankami nauljudneje in v njihovem jeziku občuje. Da, še več! Dočim zastopstvo budijejoviške zaničuje našo narodnost, pa ima steinfeldsko zastopstvo med svojimi uradniki in delali naše ljudi. To so dejstva, ki kriče. Kaj pomaga, da smo Slovani, če pa nismo Slovani v — dejanjih !!
~ Smrtna kosa. Na ^Konkonelu je umrla včeraj gospica Ernesta Čebule, stara 23 let. Pokojnica je bila iz znane narodne rodbine na Konkonelu in verna narodnjakinja, pevka društva „Višava" in dobra igralka. Bodi jej blag spomin ! Preostalim pa naše sožalje !
•f- Ravnatelj tramvaja Karol Wigny.
Včeraj popoludne se je raznesla po mestu vest, da je umrl ravnatelj tramvaja Karol Wigny. Bil je že dalje časa ooiehen. Trpel je na naduhi in je imel navado, da je šel večkrat na balkon, da je dobil sapo. Tako je storil tudi včeraj, a tu se je bržkone preveč nagnil in pri tem padel na dvorišče, kjer je ostal na mestu mrtev z razbito glavo. — Pokojni ravnatelj Wigny je bil rodom Belgijec, kakor je sploh mestni tramvaj belgijsko podjetje. Star je bil 65 let in je bival že 26 let v Trstu.
Gibanje tramvajskih uslužbencev. Tramvajski uslužbenci so poslali županu spomenico, v kateri mu naznanjajo sklepe shoda, ki so ga imeli v noči od 11. do 12. t. m.
V omenjeni spomenici navajajo uslužbenci določbe pogodbe med občino in družbo, katerih se družba dosedaj ni držala. Glasom pogodbe od 16. maja 1898 mora družba vsorejemati v službo osebe italijanske narodnosti, dajati prednost onim, ki so pristojni v tržaško občino in uvesti urnik, ki ga določi mestni magistrat, kakor obrtna oblast, na način, da bo to odgovarjalo zahtevam higijene in humanitete.
Mi mislimo, da odbor uslužbencev ni citiral 'tri navedene določbe zato, ker občina ni nadzirala družbe, da bi ta ne jemala v službo neitalijanov. To tudi m bilo potrebno, ker je to pač edina točka v *'sej pogodbi, katere se je družba točno cržćla, to je, da je jemala v službo same Italijane, da-si je vlada ravno to točko sistirala. Nadejamo se torej, da je odbor citiral omenjeno točko le zato, ker ni storila napram uslužbencem svoje dolžnosti v higijeniškem in humanitarnem oziru. To sklepamo tudi iz daljnega teksta memoranduma, kjer se posebno pov-darja to okolnost. Mislimo tudi, da uslužbenci nimajo nikakega povoda, da bi se postavljali na italijansko nacijonalno šovini-stiško stališče, to pa tem manje, ker jim je v njihovem boju potrebna simpatija vsega meščanstva in torej tudi slovenskega dela istega. Mi smo gibanju uslužbencev, ki so skoro izključno Italijani, stali ves čas simpatično ob strani, ker vidimo v tem gibanju le vprašanje — kruha! Nismo gledali v uslužbencih Italijanov, ampak le ljudi, ki jih izkorišča družba kapitalistov.
Simpatije slovenskega dela meščanstva našega mesta bodo zagotovljene uslužbencem tudi zanaprej. Kajti nadejamo se, da ne bodo iz izključno strokovnega gibanja napravljali politiškega gibanja, iz vprašanja kruha narodnega vprašanja ! To bi bil zelo nevaren eksperiment, ki bi se maščeval v v prvi vrsti nad njimi samimi !
* * *
Radi smrti ravnatelja Wigny-ja je odbor uslužbencev sklenil, da se za sedaj odloži shod, ki bi se bil imel sestati danes zvečer, da bi konečno sklenil, če se sprejme pogoje ravnateljstva, ali stopi v stavko.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Z ozirom na včerajšnjo vest pod tem naslovom nas prosi g. Ivan Košuta iz Sv. Križa 81, blagajnik CM podružnice tam, naj pojasnimo, da je odbor Ciril-Metodove podružnice že pisal osrednjemu odboru v Ljubljano, da se uredi stvar glede nabiralnika. Odbora Kons. društva ne zadevlje v tem oziru nikaka krivda. Cirilmetodove vžigalice so na mizi tudi sedaj kakor pieje.
Nemška vojna ladija v luki. Včeraj zjutraj je priplula v našo luko nemška vojna jahta „Loreley", ki se nahaja običajno ▼ Carigradu. Jahto spravijo v dok ladjedelnice pri sv. Marku radi potrebnih popravkov.
Opozarjamo čitatelje na poziv, glede tečaja za ljudsko štetje na prvi strani današnjega lista. .
Trst — svetovna luka. Teža vkrcanega in izkrcanega blaga znaša v tonelatah v sledečih večih lukah: v Hamburgu 20,812.500, v Antverpnu 14,446.500, v Marsilji 7 130.738, v Genovi 6,258.000 v Bremenu 5.650.000, v Havru 4,095.144, v Trstu 2,803.926, v Benetkah 2,425.234, na Reki 1,614.826.
Pepolen lunin mrk. Danes zvečer luna popolnoma mrkne. PriČetek mrka je ob 10 uri 4 minute 5 sek. zvečer, sreda mrka ob 1 uri 20' 9" zjutraj dne 17. t. m. Do 1 ure 46' 8" traja popolen mrk.
Ruski kru2ok. — Opozarjamo, da se danes od 5. do 6. ure popoludne vrši pouk iz ruščine, II. tečaj (konverzacija). Od 7. in pol do 8. ure in pol češki tečaj.
Prosimo uljudno za redno in točno obiskovanje raznih tečajev. — Novi učenci vedno dobro došli. Vpisovanje za slovensko stenografijo se vrši vsak večer ob 7. uri. —
V Trstu, dne lfi novembra 1910
Vsi tečaji se vršijo v Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu 22, III.
jubilejni koncert CM ženske podr. v Trstu, ki bo v soboto 19. t. m. vzbuja posebno zanimanje v vseh krogih Trsta in i okolice. Da se naši boljši sloji vsi vdeleže, : je že samoobsebi umevno, kajti poleg priznanih pevskih društev in gospe umetnice Costaperaria bo nekaj izrednega tudi sekstet iz „Prodane neveste". Marsikomu bo še v spominu, ko se je ta sekset pel menda pred kakimi 12 leti v redutni dvorani Poli-teama Rossetti. In to ubrano melodijo slišali bomo zopet v soboto še lepše in popolneje, kajti proizvajali bodo ta sekstet: gospa Costaperaria, g. dr. Gregorinova, g. Barteiova, g. Prunk, g. skladatelj Adamič in g. pevovodja Maskota. Ko čitamo ta imena, pač ni treba posebej priporočati številen obisk. Kajti če počaste s svojem sodelovanjem naš koncert tako odlične pevske kapacitete, tedaj bo si. občinstvu prava naslada jih poslušati ter z malim prispevkom koristiti tudi naši šolski družbi, ki ima od dne do dne več stroškov, a v zadnjem času primeroma malo dohodkov. Cene so navadne. Vsakdo haj si torej pravočasno kupi sedež ozir. ložo.
Za veliki koncert CM. ženske podružnice, ki se vrši v soboto 19. t. m. ob ,8. uri in pol zvečer v dvorani „Narodnega j doma", je sklenil odbor z ozirom na stroške ih blag namen prireditve, da opusti razpošiljanje osebnih vabil. Sedeži so od danes naprej v predprodaji pri g.ej Biček v „Nar. dom i". Cene kakor za gledališče. Vsled velikega zanimanja, ki vlada za ta koncert, priporočamo, da si preskrbi p. n. občinstvo vstopnice že preje.
Del mesta poplavljen od morja. — Vsled močnega juga in abnormalno nizkega barometričnega stanja je bilo morje včeraj jako visoko. Zvečer ob 7. uri pa je na enkrat prestopilo nabrežje in kmalu smo imeli v Trstu tako plimo, kakoršnje se tukaj že dolgo ne pamti. Nabrežja, Veliki trg. Borzni trg, trg Ponterosso in bližnje ulice so bile pod vodo, ki je bila tupatam visoka pol metra. Dasi so bile štacune večinoma že zaprte, vendar je voda napravila bržkone precej škode, ker mnogo javnih lokalov je bilo pod vodo. Polno ljudi se je zbiralo povsod in gledalo nenavaden prizor. Kdor se ni hotel sezuti in bresti vodo, se je po-služil kočije, ki so napravile sinoči dober „gšeft". Tudi drugih improviziranih vozov ni manjkalo. Okolo 8 30 je začela voda vpadati
Vremenska poročila. Iz B o 1 c a n a
15. Včeraj je v Bolcanu močno snežilo. Po gorah divja silen snežni vihar.
Koledar in vreme. — Danes: Edmuid, škof. — Jutri: Gregor šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne *•» 14" Cels. — Vreme včeraj: oblačno in deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo potem polagano bolje.
Tržaška mala kronika.
Finančni stražnik umrl na ulici. Sinoči ob 11.45 je redar našel v ul. Stadion pred gledališčem „Fenice" moža, ležečega na tramvajskem tiru. — Mislil je, da mu je prišlo slabo in da se je vsled tega zgrudil na tla. Ali kmalo je opazit, da je mož mrtev. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je konstatiral, da je mož umrl, ker se mu je vdrla kri.
Pri mrtvecu so našli hranilno knjižico, po kateri so Ikonstatirali, da se imenuje Nikolaj Feranda, da je doma iz Pazina, rojen leta 1862 in da je finančni stražnik. (Bil je pa v civilni obleki). Vrhu tega so našli pri njem poziv tuk. dež. sodišča, s katerim se ga poživlja na avdijenco radi ločitve od njegove žene. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Poskus samomora. Ivanka Corazza, stara 18 let, stanujoča v ul. Madonna del , Mare št. 6, se je hotela včeraj zastrupiti z i jesihovo kislino. Spravili so jo v bolnišnico. Storila je ta obupni korak, ker se je skregala z materjo.
Cigani v Rojanu okradeni. Tik ro-
ijanskih obokov se je vtaborila ciganska banda. V šotor cigana Štefana Sladko vid se je včeraj vtihotapil tat, ki je vkradel ciganu 600 K. Videli so, kako je tat zbežal od šotora, a ga niso mogli dohiteti. Pač redek slučaj!
Naše gledališče.
Redkokedaj sem se tako rade volje od-jzval vabilu, da bi napisal recenzijo o predstavi našega gledališča, kakor povodoni nedeljske vprizoritve Grieusove igre n Rdeči Talar". Nudila mi je ta predstava dvojen užitek; na eni strani izborna igra na odru, harmonično zlita v zaokroženo celoto, na drugi strani kakor dokaz sugestije igre na občinstvo neka mirna vtopljenost, da mi še nikoli ni bilo tako jasno, kak napredek se je vršil v poslednih letih v umetniški izobrazbi široke mase našega gledališkega občinstva. :
'ic.a, 16 novembra j
3t. 3 i 7.
&L£*n III
Ta napredek je neprecenljive vrednosti:
na spioh kakor simptom rastoče občne izobrazbe; in posebej za gledališče, ker je vzgoja občinstva cilj in obenem pogoj razvoja za gledališče.
Rekel sem, da smo imeli v nedeljo izborno predstavo, ne da bi rabil pa tega epiteta v zmislu pri nas udomačenega na-jivnega superiativizma — ad usum delphin!. Mikalo bi me tudi, da bi vporabil — kar je le pohvala — strožje kritično merilo, ako bi ne vedel, da se razvoj od brezpogojnih panegirikov do kritike ne sme brez škode forsirat. Ta razvoj je vsporeden z razvojem gledališča in umetniško izobrazbo mase.
Pot, po kateri se pomika naš Tespi-jev voz, ni lahka ; tla so še tako razorana, da se je voz večkrat malone zvrnil v jarek. Mnogokrat so tudi optimisti, ki verujejo v napredek, postajali malodušni in že dajali prav raznim ljudem, ki si nadevljajo poi:o esteta z zafrkovanjem en tout cas. Ali glej, facit vseh hudih kriz je — nov napredek v razvoju naše Talije, ki je le odsev spioš-kulturnega razvoja tržaškega slovenstva!
Ta tolažilni in povzdigajoči čut me je navdajal ob nedeljski predstavi, ki je bila za naše razmere, izvzemši par malenkosti, naravnost izborna.
Predstavljalo se je znano igro Grieux-a „Rdeči Talar* (La robe rouge), igra ki si je pridobila domačinsko pravico v reper-t«?rijh vsega sveta; ne morda, da bi bila ista kaka mogočna dramatična stavba, narobe ! A je z izborno gledališko tehniko izvedena tendenčna igra, ki meče strašno luč na ono zmes ljudi in reči, ki običajno nosi ime — justica ! Pisatelj je sicer tudi postavil v svojo igro idealnega izvrševatelja ju-stice in s tem nekoliko omilil prepikro leadenco.
Kakor rečeno, je bila vprizoritev prav dobra, kontakt med odrom in občinstvom je bil popolen; nikakih mučnih frenotkov, marveč gladko igranje z lepo ubranim ensemblom in — kar ni prezirati — kratki medakti.
Vlogo preiskovalnega sodnika Mousona je igral režiser g. D r a g u t i n o v i ć in, da-si so imeli mnogi še v spominu mojstra Borštnika, ki je lani nastopil pri nas v isti vlogi, je obče ugajal in si s svojo umerjeno in inteligentno igro pridobil velik moralen vspeh. Nesrečno dvojico, tepeno od šibe justice, sta predstavljala g.a Dragutin o-vičeva in g. Stoka. Prva me je zares ugodno presenetila ; bili so trenotki, ko je res našla tople izraze, in pripomogla je s svojo igro k silnim dramatičnim efektom drugega dejanja. Naš Štoka je lahko ponosen na svoj nedeljski vspeh ; način, kako je izvedel svojo težko ulogo, je znak, da se je gosp. Štoka, katerega ime je tako trdno vezano z razvojem našega gledališča, sam z njim razvil; ako tak star in dober znanec preseneča, pomenja to mnogo.
Ostali, zlasti požrtvovalna g a Ponikvar-jeva v vlogi dobrikaste starke, g. Bratina, Boleslavski in Požar so bistveno pripomogli k lepemu uspehu. Tudi g. Mikuletiča smo zopet videli na odru po dolgem času ; svojo vlogo poslanca je igral pa vendar malo preveč „gemiitlich*.
R.
* * *
Svetovnoznana klasična igra S c h i 1-I e r j e v a
KOVARSTVO IN LJUBEZEN,
(Kaballe und Liebe) ki nam jo obeta naše gledališče,-^gotovo zadovolji vsakogar. In vsi smo lahko po-■usni, da pojde taka igra preko našega odra.
Upamo, da nas bo vse prijetno iznenadila. Zanimanje za
KOVARSTVO IN LJUBEZEN
je že zdaj veliko. Na to opozarjamo vse, ki poseča o naše gledališče.
To nedeljo popoludne ob 4. uri bomo videli še enkrat in zadnjikrat v tej sezoni dvodejansko igro.
VAMPIRJI, ki je ob premieri splošno ugajala, in krasno v®jaško enodejansko burko V CIVILU
To nenavadno zabavno burko je spisal zMtni humorist in urednik „Simplicissimus-a" Thomas, Lepa je tako, da jo morajo povsod večkrat ponavljati. Pri nas jo uprizore to nedeljo ob 4. uri popoludne zadnjikrat.
V nedeljo zvečer ni predsta-v e. Vstopnice prodaja vratarica „Narodnega d®ma".	_
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer premijera Massenetove opere rT h a i s ki ni bila še nikoli vprizorjena v Trstu.
EDEN. Varietetna predstava.
Društvene vesti«
Slovanska čitalnica v Trstu. Danes v sredo ob pol devetih zvečer se vršijo, ka-k»r običajno, zopet plesne vaje. Ker se je prvi večer minole srede izvršil v splošno zadovoljnost, vabimo tudi danes k obilni udeležbi.
Pevsko društvo „Ilirija" opozarja p. n. pevce ia pevke na današnjo pevsko vajo,
ki se bo vršila točno ob 8. in pol zvečer. Do prihodnjega nastopa je le malo časa več. Zato naj nihče ne manjka na današnji vaji.
Ples na korist CMD priredi podružnica CMD v Sv. Križu pri Trstu v nedeljo dne 20. t. m. v dvorani g. Jakoba Magajna. Začetek ob 4. uri pop.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo imelo na Elizabetin dan, 19. t. m., svoje jesensko zborovanje v ljudski šoli na Katinari.
Začetek točno ob 11 uri. Ker so ve!e-važne stvari na dnevnem redu — o iem pozneje —, se pričakuje polnoštevilna ude- j ležba,.
Število udeležencev skupnega obeda naj naznani vsaka šola tov. C. Valentiču vsai do t sobote.
Nar, do!, organizacija«
Odslej naprej se bodo redni predavateljski in debatni večeri vršili vsak četrtek zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih (ul. Lavatoio, 1). — Želeti je, da bi se delavstvo kolikor možno številno udeleževalo teh predavanj in razgovorov, ki jim je namen povzdigati socijalno stanje tržaškega delavstva. Prihodnje predavanje bo v četrtek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer in sicer „O delavskih napravah v nekaterih kulturnih državahkakor Nadaljevanje zadnjega predavanja.
DAROVI.
—	Za „Narodno zbirko v spomin XX septembra", prirejene od akad. fer. društva „Balkan", so nabrali gg.: učitelj Anton Med vič, Po vir /pola št. 7) K 1588, Marica Gregoričeva, Skedenj (pola št. 15) K 4 Ivan Valič (pola št. 40) K 4240, Anton Podbršek (pola št. 20) K 48, I. Bregovec (pola št. 36) K 12 41, g.ca Mici Amfova, Sežana (pola št. 2) K 68 50, g.ca Zorka Kravos (pola št. 59) K 22-10, g.ca Iva Sa-badin (pola št. 23) K 6.
Srčna hvala vsem p. n. nabirateljicam in nabirateljein ter darovalcem in daro-valkam !
Prosimo najnujnejše vse one, ki imajo še nabiralne pole, naj nam jih blagovolijo doposlati čim prej možno in sicer najkasneje do 20. t. m., da nam bo možno zaključiti račune. Nabiralne pole in nabrani zneski naj se pošiljajo na naslov: Akad. fer. društvo „Balkan", Trst, Narodni dom, (Slovanska čitalnica).
Akad. fer. dr. „Balkan".
—	Za otroški vrtec so darovali: Z. A. 2 kroni, K. I. 1 krono; po 50 stot.: P. A., S. I., R. I.; po 40 stot.: A. I., P. F.; Z. I. 30 st. Skupaj 6 K 60. Denar je naložen v T. O. Z.
V	počaščenje spomina blagega pok. Mat. Skabarja darujeti botrci D. in E. za zgradbo CM. šole 10 kron. Denar je naložen v T. O. Z.
V	isti namen daruje družina N. N. 20 kron.	_
sti cz
x Vandalizem. — Lahi so v nedeljo zvečer poškodovali tablo nove podružnice „Ljubljanske kreditne banke". Komaj je bila razobešena. Škoda je precejšnja. Temu junaškemu činu se prav nič ne čudimo, potem ko smo videli, kako so ti ljudje skrunili celo grobove, ker so slučajno imeli slovenske napise ali trakove. —
V&sti yl šstre.
Resnici na čast. V „Edinosti" štv. 285 od 14. oktobra t. I. smo prinesli dopis iz Roča, v katerem je bil tamošnji občinski tajnik napaden. „
Priobčili smo ta dopis v najboljši veri in z namenom, da bi stvari služili. Na pritožbo g. obč. tajnika iz Roča, ki nam je zatrdil, da so vsi dotični napadi neosnovani in da so sad maščevalnosti, smo se obrnili za pojasnilo na vplivno objektivno in o stvari poučeno osebo. Izvedeli smo, da so očitanja na naslov g. obč. tajnika zares neutemeljena in da se g. občinski tajnik trudi za napredek naše narodne stvari v Roču. Ima seveda tudi on, kakor vsakdo, svoje napake, toda njegove zasluge za napredek narodne stvari v Roču so take, da je neumestno ga vlačiti po javnih listih, če n. pr. ga enkrat kaka stranka ni dobila v uradu.

Odlikovana delavnica in za!oga
>vja in potnih predmetov
FRIDERiK HERTAUS, TRS r, ulica Stadion štev. 10.
Veliko si lahko prihrani, kdor se poslužuj« pri nakupu izgotovljenih oblek v trgovini B o h i n e c & C.o ulica delle Torri 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), ker tam dobi dobro blago po nizki ceni.
■■ Edina slovenska ■■
knjigoveznica
ANTON REPENSek, Trst dI. Cecllla 9
izdeluje vsakovrstna knjlgoveška priprosta in finm dela	PO KONKURENČNIH CENAH.
M* M
tu
naj se preskrbi za
vsem potrebnim v novi trgov. D. AR\-STE5N ,Ali'Alpin sta«
iRsT, V a S m Seb&stiarso šte v, 7.
: MLUVI ČESKV :
novosti kovčekov, torb, torbic, šaortnih potrebšč»~i itd.
č^RFggF'g''^ cft .■ i a it" i« ran r, .
Dr. Fran Korsano
I £2' ! SSk
na sfflHtlCnc in koin* boSc-m
A
■M
■'M
ima svoj aniouiaton]
y ftsts * aHd Sss fik^h im. S
•	tMkbifOi
»TOS*» si tt 1 If i, i| & g. tj
. -j; :	'	-v:.*r- p -
v«-i*; ' :	U '>'■'..'..'
Poskusite FI- Crjl-tf":«« ki je naj-GOVO KAVO	UUII finejši in
najzdravejŠi kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ooog
»ASTILJE ZA PRSA
ssss j,|lic kašlja"
st> trdiao «redst o proti kaSlju, orehlajenju, zagrljeoo^ti ia vaem b ilernim di alnih or-ghiiov. Škatija z navodilom 7 O stotin,: - se dotii samo v lekarni -
Prtxmarer, Al DUH ftžOR!'-Trst (mestna hiša) Tel. 377
Trst, ulica Csserma Štev. 19. Prodaj m prave kranjske in dunajske klobase vedno tople in tauo tudi svinjski kare. To-č'm vedno sveže Dreherjevo pivo, vipavsko vino, kratki teran in opolo. Za mnogobrojen obisk se priporočam slavnemu občinstvu udani FRAN STEGU.
lojene! I
SdET CEsKI liESTAURANT
Al Telegrafo
(via a-vis glavne pošte)
Via Squero Nuovo št. 17
Kosilo 60 vi na'je. v, vBČerja 60—80 v'nsrjev. - Vsak dan sveže morske ribs želu ceno. Pojasnila v vseli jezikih. Marčno pivo. Ne vsprejemlje se napitnin. Prava itaiijaneka in nemška kuhinja.
Čeh F. VONDRlSKA, restavrater.
hočete se obleči BV po ceni ?
Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami
, RLLA CIT fA' 3i TRiESTE "
r-st, ulica Gicssg Cavđncci St. 40 (prej Tomcis)
kjer dobita velik Izbor Oblels ln aakenj xnofik», dečke la otra^o za naatopajofio »t»-
zono po sledečih cenah : 0:;lel'8 iz poiuvolne in Kamgarna za mo ke od K 15—52 b eke „ „ „	„ dečKe „ „ 10 SO
Obleke „ „ za ot<-oke...... „ 4—16
Suknie. kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za de<*ke, pelerine iz L dna po renar, da so al bati nlkuke konkuronoo. —Zaloga blaga tu- in inozemskega. - IzcrSnJ© »o delo tudt po m.1*1'. Velik izbor potrebnih predmetov za flavte: iV, sraice, pletenice itd. itd.	Postrežba soištlua.
< ALLA CflTA' Di TRIfcSTE Trst, nlica Giosne Carincci šle?. 40 (Brej Torrente)
Zaloga obuvala
in ia«tne dolainic^
BGBB
wm
m
MANUFAK J URNA TRGOVINA
Ignsc Perlmutter/l rst
Vi a G&ttarl št. 7, I.
m
Yel!t tz>>or i^potovljenih moških oblek, tnannfaktnr. in belejra blag-i. preprog, ZH^rii erarnitnr. blasn z« M0"KE in ŽENSKE : OBLEKE Proti p!?čilu takoi in nr obroke.
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON št'v. 16-83.
(zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na meseCne aH tedenske obtoke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Širite „Edinost"
Ammmnmmmmmmm&mmmmmmummmm
pavel yismm
Trst, ui. Giosne Carducci 31.
Filijalka al. S. Sebantiano 3.
Velika izbera možkih in žeDskih čevljev. - Poprave Be iz"*r^njejo točno in solidno
po :memh cenah
K		
	-a o ■1 C INK	
	<	■
	sa	
	33	
	ar s -i S	
	tO OD	i
m		
Amonio Dobner
— urar in zlatar —
sodni Izvedenec
1e preselil v ul. DELLE POSTE 3 to^uI Torre blan-
ca (TOilAKARNA) Sprejema rsakovrstn«? pe-prave PO ZMERNin CE- | NAH	Z JAMSTVOM, g
Oborite? no?B slovenske titome!
Čsvljar o zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, v ulioi Barrlera veoehla fttev. 38
prodajalno obuval
S3T LASTNEGA PRIDELKA Te*
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najpri-pr.-BteJSega do riajfinejlega ter sprejema tnal popravo.
Priporočamo ae torej slavnemu občinstvu, da ss poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode asj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Gene selo niz se.
NAROČBE SS IZVRŠUJEJO TOČNO.
- Novo pogrebno podjetje -
CORSO ŠT. 49 PODRUŽNICA CORSO ŠT. 49
5fa Opeinah!
ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. tate ugodne. - Priporoča se si olciasivB posebna za prih. pravnike vernih das
Pozor n« naslov »r JOSIP MEZEK, Opfine St 170.
%
Stran IV
„EDINOST" »H. 31T
V Trstu, 16. uovembra i'.M O
Toliko izjavljamo, da popravimo krivico, ki se je zgodila g. občinskemu taj-«iku v Roču.
Iz Pule. Pisec teh vrstic je bil navzoč, ko je grupo novincev c. in k. vojne mornarice neki podčastnik pozival, naj oni, ki ■iso vešči hrvaščini, izstopijo iz vrste. In glejte: ta čin se je izvršil jako po vojaški. Od kakih 30 jih je izstopilo najmanje 20. Potem jih je hrvatski izpraševal po njihovih željah. Jeden njih je izjavil, da bi se rad ■aučil dobro hrvatski. Podčastnik odurno: „Saj znate, ko ste razumeli moje hrvatsko vprašanje". Neki drugi novinec je izrazil isto željo, a na zopet odurno podčastniško vprašanje je odgovoril, da je z Reke, da sicer zna hrvatski, ali le dijalekt in ne čiste hrvaščine. Podčastnik, vedno v osor-■em, razdraženem tonu : „Ce razumete, kaj Vam pravim, je dovolj!"
V tem je prišel mimo neki — ako se se ne motim — korvetni kapitan. Vstavil se je, opazoval vedenje podčastnikovo in se smehljal, videč, kako arogantno odklanja mož prošnje novincev od prvega do zad-■jega. In ker se je častnik smehljal, je postajal podčastnik še drzneji in od vseh 20 m oz ni bila niti enemu uslišana njegova prošnja.
Tako se je vršil ta dogodek, a brodu, ■a katerem so nameščeni oni novinci, je ime „Adrija" in je zasidran v Vargaroli. A zabeležil sem to kakor mal prispevek k govoru delegata Mandiča v delegacijah povodom razprave o proračunu vojne mor-■arice.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila „društva za poljep-Šavanje mjesta" v Vrbniku.
Trije mornarji utonili. Iz Pule poročajo: Ko se je na večer, dne 14. t. m. torpedovka št. „4" povrnila v vojno pristanišče, so videli, da manjkajo od moštva 4 mornarji. Ker je bil mej vožnjo velik vihar na morju, jih je bržkone vihar od-■esel s krova, ne da bi bil kdo opazil. To bi bile torej nesrečne žrtve težke vojaške dolžnosti.
Tujci v Opatiji. — Od 1. januarija 1910 do 9. novembra 1910 je obiskalo Opatijo 41.005 gostov; poleg tega 3.954 pasantov — skupno 45.009 oseb. Od 3. do 9. novembra t. 1. je na novo došlo 266 •seb. Dne 9. t. m. je bilo navzočih 1986 oseb.
Gospodarstvo.
Paroplovna družba Austro-Amerikana je imela v mesecih od januvarija do vštetega septembra 1910 dohodkov 21,296.147 kron, proti 19.047.321 leta 1909. Dohodki so se torej zvišali za 2,221.826 kron. — Družba je v istem času prevozila 1,115.913 morskih milj proti 1,133,610 v letu 1909, torej manje 17.697.
Novo govejo bolezen so zasledili v Koloradu v Ameriki, namreč bolezen nove frave. Goveda, ki požre travo nekih gotovih vrst, zbesni takoj po uživanju istih.
Gospodarsko društvo S/Š*
Nastop 15. januvaija 1911. Kavcija 600 kron Pojasnila na odbor._
Išče se
1932
deČf k - raznaSalf« F. Stehr, via Geppa 18, II- n. __1934
Išče se
pridne čevljarske delavce, ženske in moške. — Sancin, Šited nj 331. (1935
IfllhltlicIfO potreb&č'ne iz aluminija in zrral-MJIIinjSKU tirsne. Ugodne cene. — Umberto Cesea, Via Casfrma 11, Trg>vina želfznin. 1864
8e vdobi 1*81
Pristni, dober brinjevec
Lo^rn Šibeniku v ŽiPki pri Lmhljani._
Hrtil Citi C P 2 meblovani sobi, Če mogoče uuimol! OC dvema prjat»l'em*. Le a leg«, ? razgledom na morje. Popolna Čistost. Na«lov pove Edinost	1913
Stara
in dobroidoca velika restauracija v bližini kolodvora južne železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V hiši, kjer je restavracija se morda dobi tudi v najem prvo nadstropje »a hotel. Restavracija je razdeljena v dva dela : salon in predvorana, kjer se dobi vino n jedi po nižjih ceia*i. Dvorana je pripravna za koncert. Pred restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" ped štev. 2117.	2i 17
Kat. v d Mu!ej
Tr*t, Piazza Ponterosso št 6 Trgovina iestvin in kol nijal. Zaloga «v»-ć, mila in čistila v pr d družhe sv. Ciri a in Melid*. Priporoča se Ivan Bidov^c.
18i6
J L
]
r
nr
ZazagakoLŽol1neica F. ViDAU, Trst via S Lazzaro 22
S*2SE" Prejemlje naročbe, poprave In čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožutiodne z jcmstuom zoper fcksršno si bodi škodo
Razne vesti.
Šest strelov v glavo. Dne 9. t. m.
se je v Opatiji 55-letni trgovec Dragutin Makeš iz Celja skušal ustreliti, izproživši sij v glavo in prsi šest krogelj iz revolverja.! Vzrok temu činu je neozdravljiva bolezen. | Vendar je nade, da ostane Makeš na živ- j ljenju. —
Vsesokolski zlet v Zagrebu. V soboto je bil v veliki dvorani „Sokola" v Zagrebu sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo vršil vsesokolski zlet od 15. do 18. avgusta 1911.
Največja množina ledu. Največja skupaj držeča s»e ledena snov se nahaja v sredini Gionlandije, kjer se zbira in raste že tisočletja. Ledena snov meri po najnovejšem računu 1,555.000 kvadratnih kilometrov in je v sredini debela 2400 metrov.
Žena z največjo družino. V Jacksonu v državi Kentucky v Severni Ameriki živi 87-letna Jana Moriš, ki je lahko naj-ponosnejša mati na svetu, kajti njenih potomcev je danes 518. Imela je 5 sinov in 10 hčera. Njeni otroci so jej delali vso čait, kajti njen najstarejši sin ima 10 otrok, najstarejša hči pa 15, drugi sin 14. tretji 13 druga hči 16 i. t. d. Po svojem sta rejem sinu ima Jane Morria 50 pravnukov, po svoji hčeri Hani celo 76. Vsega skupaj ima danes stara Jane 128 unukov, 326 pravnukov in 49 prapravnukov.
Mali oglasi B3
-n učiteljica za slovenski jezik. 4- krat tedensko zvečer. Oferte pod „B:zo"
Išče
■a Inseratni oddelek Edinosti.
1932
Meblovana
57, II nadstropje.
Be ba za 2 osebi z razgledom na uiico se odda takoj. - Belvedere
1934
mlado m cuetoče, zčrauo m ueselo
nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti letćPin leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi
ovega
mila
se varuje roke !n doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
""" Salvator lglesias y Comas .....
Za maš k i in spanj ski Suri
lastnega pridelka. - Tovarna v San Feliu de Guixois (Španjska).
Zaloga ¥ Trstu, ulica Paduina št. 8, Trst.
letjr* Nova trgovina ^sc
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
SSna K- - - - ulca Giulia it. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
Sadnega drevja jaHan, hruis, ćrtSenj,
breskev, dobrih vr-t Bilf 30.000 zavarovano najbolje Munti^ole in Rt^ arije odda p ugodni ceni „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenb* rsru.	1743
Maccari& Prosa
Trst, Via Maicanton š ev. 9
111U
za moške v velikem izboru
po zelo ugodnih cenah.
Ni zahtevo se dopošljpjo uzorci tratiš In franko.
Prodaj Inica mnufsktjrn. blaga ^
I Enrico de Francesciii j§
©j Trst, ulca del«e Posle št 10
vogal ulice Vbldirivo)
VEL K IZBERA bomba frevine, trliža, fiista-nja, volnenega blagi, izd-ianega moškega in ženskega perila in drobnih predmetov
po najzmernejših cenah.
3
<55 0
Razstava: niittn
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposka spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize m obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenč-I nih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
Hotel - Restauracija
ABBAZIA
TRST - ulica Geppa 20 - TRST
DANES IN VSAKI DAN Nova duu. družba
OEFHEUM
L. Reth. najboljša humoristična pevka na Dunaju. K. Uhl, drast. komik z novimi dovtipi. La bella Rama, subretka. M. Uhl, pevka. Du • Dolf- y, originalni holanski ples. H. URBAR, kapelnik.
Vsaki večer nova burka.
VS TOPNIKA 80 VINARJEV ZAČETEK OB 8. ZVEČER.
Svetlo in temno pivo. — Dunajska
--kuhinja. -
S spoštovanjem
J >HANN WOSCHITZ.
Rogaška kisel Tsmptev
Radinski vrelec. Najboljši min«ralni vodi. I
_ y. x flTOPViir _
— ZASTOPNIK —
Lacko E?iž - Pula
WIESENREITER & Co., TRST ria Gioachino Rossini 20.
a
jpecijol. sumij. predmetom
-i
Elastične nogovice, kil ni pasi, p? si irigatorji, so9penzor|i. gum. rjuhe, oe i za vino, vodo, i/lin OVATA. Prodaja in poprava črevljev iz gume ter gumijevih predmetov.
BB
Higijenični predmeti ©°o
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
feScrico Ste;n9kr, ^cque9otto 14.,
Pristni' dolenjski
Cviček
edino 0 ČE$KI GOSTILNI .h u ulici Belvedere ...
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopeljL CENE ZMERNE. wwwwwww }. K5gl.
Hotel Balkan