Politični ogled. Avstrljske dežele. V naiih delegacijah imajo liberalci 30, konser^ati^ci 29 glasor in 80 pr?i izvolili viteza Schmerlinga za predsednika in Wolfruma za namestnika, so torej konscr^atirce breiobzirno 7 kot potisnili. To si konser^ativci naj zapomnijo in ne aklepajo z liberalci porazamor, ki hočejo le brezobzirno strabovati. Baroo Haymerle je predložil prora6un za sknpne zadoro celega cesarst^a, ki znaiajo 105 milijoao7. Ako odbijemo skupnib ministerate^ lastno dohodke, imamo da7kepla8ilci pokriti 99 milijonor, nas sadene 68, ogerske dežele 31 milijono7. Za Bosno in Hercego^ino bo treba 8 milijono7. V državnem zboru zadržujejo hitro delo^anje najbolj liboralni jcztčni dobtarji; ti ho8ejo 7edno go7oriti in ao povsod uHtavljajo uapešnemu zborovauju. Zato 80 kouservativci 7 odborib še lo sedaj dognaii: da ac uravnava zemljiš6ne da6e na sine prenagliti na škodo kmetom, kar bi 86 zgodilo, ako bi 80 tem iigo7arjanje pri konečui cenitvi čistega dohodka Hkrčilo ali cel6 zabranilo, kakor so liberalci boteli, dalje, da pride 7 pretrea postava zoper unietuo viuo in da bo vsak kaznnvan s platežem od 25—500 fl. ali zaporom od 5 dnij do 4 mesence, ako bo pouarejeno vino kot pravo proda7«l. Kraalu bodo konser7ativci določili postavi zoper oderube in zoper posilno legaliziranje. Sploh priznati moramo marljivost na^ih sloveuskib in kon8er7ati7nih nemškib poslance7. Volite? glaeovitega Ofenbeima bo ovržena, ker je dok»xano, da 80 jegovi judovski mesetarji glaf-o kupovali in cel6 okrajnemu gla^arjn 7 Su6a7i 3000 fl. 11 a mizo položili. Liberalec, denar in Jud, to $e nahaja pogoBto vknp! Zraven grozne zime nadleguje hndo pnmanjkanje prebi?aice 7 Moravskem, Gališkem, Šleziji in Českem in so mile prošnje dopoalane državnemu zboru, naj pomaga, Judi pa se ondi 8udo7ito množijo in bogatijo. — Na Ogerskeru in Edeljskem je deloma potegnil jug ia pouzro8il okoli Arada grozno po7od«nj, niaogo 7asi, trgo7 in mest je popla^ljenih, 10.000 ljudi brez strehe, sedaj pa je uža mraz pritisnil. Nesre8a je 7elika, trpljenje nepopislji^o. Vnanje države. Huda zima po Errupi, cel6 na Italijanakcm in Francoskem, ubogim ljudem veliko trpljenja dela. Na Francoskem in Praskem je glad in 7 Šleziji pobira ljudi 7sled gladn pomor in legar. To pa ne moti e^ropskib držarnikov, da nebi splctkarij snovali, ki merijo na boj. Posebno piuski Bismark jim je prerok, h kateremu zaporedom dobajajo na pogo7ore ruski, italijanski, francoski, angleški mini»tri. Spanjski kralj se je komaj oženil, a uže se trese jegOT prestol, po^sod 7re in bati se mu je revolacije, ki hoče proglasiti: španjsko repnbliko. — Angleži 7 Indiji in Afganistanu niso 7e6 7arni. Jibo^ega vice-kralja ondi je nekdo na ulici hotel ustreliti ; 3krat je sprožil re^ol^er 7 njega pa ni zadel, V Afganistaan je se pa vse prebivalst^o vzdigtiilo zopor angleško 7oj»ko. Gencral Roboits se hrabro brani, nli «<)7ražniko7 mn dohaja 7*duo 7eč, ki so dobro k angleSkimi puškami orožani. Prisiljeu je Rmikati »c pred njimi nassaj. — V Ameriki so Cbilenei Tteli mesto Pasagua in Iquiquo, toda ko so prodirati začeli daljo 7 deželo, imcli bo iicsrečo 7 H«kej bitki, kder se jih je 1500 mož moralo nanprotniku podati.