Leto LXVI PoStnfna pTaJana » eolovtnL fl Ljubljani, v soEoto, dne 6. avgusta 1938 štev. 179 i Cena 1.50 Bfel Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni nredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-08, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljub« Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.01J, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naše poštne razmere Naše pošte spadajo s svojimi napravami prav gotovo med najbolj važne prometne ustanove v naši državi, pa tudi med najvažnejša državna podjetja, katerih se poslužuje v večji ali manjši meri vsak državljan. Zaradi tega je tudi razumljiv interes i posameznikov i javnosti na dobrem funkcioniranju obvestilne službe, ki gre skozi naprave našega ministrstva za pošte, brzo-jav in telefon. Žal pa naprave naše poštne službe v zvezi z brzojavno in telefonsko službo ne dohajajo razvoja gospodarstva in 6ploh vsega našega javnega življenja. Zaradi tega je tudi toliko kritik, ki so včasih upravičene ali pa tudi ne. Mnogo kritik pa je usmerjenih -tudi na napačno adreso in ne odkriva slabih strani poslovanja pri njih korenini in ne pokaže pravih vzrokov za pomanjkljivost službe in zaradi tega tudi ne pravih potov za odpravo nedostatkov, kar mora biti želja vsake pametne kritike in tudi nas vseh, ki se poslužujemo v večji ali manjši meri naprav našega poštnega ministrstva, da se na kratko izrazimo tako skupno za vse naprave, ki spadajo v ta resor. Predvsem vidimo, da prinašajo pošta, brzojavi in telefoni velike dobičke državi, na drugi strani pa so izdatki za te vrste državne službe premajhni, ker niso odvisni samo od resora poštnega ministra, ampak od splošne politike izdatkov, ki jo vodi finančno ministrstvo. Naloga finančnega ministrstva pa je veliko obsežnejša kot samo briga za izdatke v enem resoru in zaradi tega pridejo drugi resori, mogoče z manj upravičenimi zahtevami prej na vrsto. Zaradi tega je potrebna koordinacija naše državne investicijske politike, da bomo izvrševali predvsem one investicije, ki so nam najbolj nujno potrebne in ki nam bodo prinašale čim več gospodarskih koristi. Posebno je važna koordinacija državne investicijske politike v časih boljše konjunkture, ker se vse napake investicijske politike v takih letih izredno težko občutijo v naslednjih letih krize in še poostrujejo krizo. Zlasti velja to za poštni resor, kjer imamo n. fir. telefonsko službo. V naši državi smo imeli na koncu leta 1936 (po zadnji uradni statistiki poštnega ministrstva) komaj 41.161 telefonskih naročnikov, v mnogo manjši Avstriji pa 272.000. Saj Imajo nekatera manjša svetovna mesta več telefonov kot vsa naša država skupaj. Je pa drugod telefonska politika postavljena bolj na trgovsko podlago kot pri nas. Drugod poštna uprava investira velike vsote v nove telefonske instalacije, dobro vedoč, da se vsak tak izdatek kaj kmalu povrne v državno blagajno. V naši državi pa smo do nedavna imeli izredno visoke takse, ki so še danes za veliko število interesentov previsoke. Delo na modernizaciji našega telefonskega prometa počasi napreduje. Veča se število avtomatskih central, kar zelo pozdravljajo naročniki in kar ima tudi za posledico povečanje števila naročnikov, kar je zopet v veliko korist državne blagajne. Posebno poglavje v telefonskem prometu pa tvori medmestni in mednarodni promet. Včeraj smo čitali hvalevredno izjavo ministra za pošte, forzojav in telefon g. Cvrkiča, ki je povedal, da je Belgrad dobil 5 novih telefonskih linij za promet i, inozemstvom. Veseli nas ta napredek in nismo nevoščljivi Belgradu kot prestolnici države, da je 'dobil te zveze. Mislimo pa, da je potrebno tudi delati za izboljšanje našega notranjega, medkrajevnega prometa, ki preveč počasi napreduje. Za-Tadi tega izgublja država velike vsote na pristojbinah, ki bi jih lahko pobirala, če bi lahko zadovoljila vse zahteve naročnikov. Danes 6koraj z zavistjo čitamo, da je mogoč iz naše države telefonski promet n. pr. z Javo in državami in deželami slične oddaljenosti, doma pa čakamo ure in ure na medkrajevne zveze in se nam večkrat 'dogodi tudi, da odpovemo napovedani pogovor, ker je prišel prepozno, in se sploh zastonj jezimo in izgubljamo živce. Zaradi tega smatramo, da je nujna državna potreba, da se čimprej ukrene vse potrebno za ureditev telefonskega vprašanja v naši državi. Ideja kabla od Belgrada do Maribora je bila že blizu rešitvi, pa ne vemo, zaradi česa je to vprašanje odloženo. Posebej iina Slovenija svoje tegobe v poštnem, brzojavnem in telefonskem prometu. Število osebja na naših tozadevnih napravah je odločno premajhno in potrebne so nujne nove nastavitve, drugače bomo čitali zopet v uradnih poročilih poštnega ministrstva, kako visok je odstotek obolenj poštnega uslužbenstva. Ta naša zahteva, kakor tudi zahteva za zadostno dotiranje našega poštnega ravnateljstva z materialnimi krediti (seveda tudi pravočasno), je tem bolj upravičena, ker daje Slovenija velike presežke v poštni službi za splošne "državne svrhe. Tako je znašal v računskem leta 1936—1937 (od 1. aprila 1936 do 31. avgusta 1937) ves čisti dobiček države v poštni, brzojavni in telefonski službi 93.47 milij. din. Od tega je dalo ljubljansko ravnateljstvo 26.4 milij. din, 28% vseli čistih dohodkov naših pošt. Poštne naprave v Sloveniji so torej lepo rentabilne in bi bile v primeru pametnih in potrebnih investicij in dobre službe lahko še bolj. Da še bolj podkrepimo naše številke, omenjamo še, da v njih niso upoštevani dohodki od mednarodnega prometa, ki gre tudi v veliki meri čez Slovenijo. V resor ministrstva za pošle spada tudi vprašanje radia pri nas. Ta problem dobiva zadovoljivo rešitev v drugih pokrajinah naše države in doslej je bila že znatno povečana belgrajska radio postaja, zgrajena nova kratkovalovna postaja, napovedana pa je tudi že postavitev radio postaje v Skoplju. V našem nacionalnem interesu pa bi tudi bilo, da se čimprej zgradi v Mariboru re- Mogočna narodnozavedna izjava koroških Slovencev „Državi dajemo, kar ji gre" „Vzdrževali bomo kulturne stike z materinskim narodom v Jugoslaviji" (Na „Slovenskem dnevu44 v Globasnici) »Koroški Slovenec« objavlja dolgo poročilo o veličastnem »Slovenskem dnevu« v Globasnici, kjer so se zbrali Slovenci iz Podjune, Roža in Obdravja pod geslom: Dvigamo zastavo slovenske narodne zvestobe in discipline: En Fiihrer, ena država, ena dežela in dva koroška naroda! Na shodu je imel slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze v Celovcu prof. dr. Jožko Tischler, ki je kot voditelj slovenske narodne manjšine izpovedal naslednjo vodilne besede: »Prosvetna društva so cement našega narodnega doma, stoječa na naši slovenski zemlji. Če bo novi čas terjal nove oblike prosvetne organizacije, delo, duh in cilji ostanejo nespremenjeni. Hvaležnost smo koroški Slovenci dolžni slovenskim duhovnikom. Izven cerkve so posvečali svoje moči slovenski narodni družini in stali našemu človeku ob strani z nasvetom in pomočjo v njegovi gospodarski stiski. Duhovniki so bili središče kulturnega življenja naše vasi. Oh 30 letnici prosvetne centrale jim zato veljaj iskrena zahvala! Košir, Se kol, Stare, Poljane« — bivši voditelji prosvete — za nas to niso imena, marveč vzori delavnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Narod gloda vse, kar se dogaja okoli slovenskih duhovnikov, iz slovenskega vidika. Dokler se ne pove, kaj te naše može obremenjuje, smo prepričani, da so obremenjeni samo po delu za svoj slovenski narod. Ta obremenitev pa jim je najvišja zasluga in najvišja čast, katero so na tej zemlji dosegli. S tem, da so pomagali svojemu narodu, so služili državi, ka- teri pripadamo. Nešteto gospodarstev in davkoplačevalcev so rešili s svojim delom v prid državi. Vse naše kulturno, politično in gospodarsko delo velja ohranitvi slovenskih kulturnih vrednot. Državi dajemo, kar ji pripada. Predobro se zavedamo, da si moremo ustvariti realno in moralno podlago za naš narodni obstoj lc s popolno lojalnostjo do države. Notranja ureditev države in njeni zunanji odnosi so zadeva večinskega naroda. Zato nihče ue sine manjšini naprtiti odgovornost za grehe enega ali drugega režima. Naši odnosi do države so bili, so iu ostanejo jasni. Za ire-dento,' z,a kakršnokoli protidržavno delo med nami ni prostora. To smo strnjeno dokazali pri volitvah 10. aprila. Sedaj pričakujemo, da se ho držalo tudi zagotovilo, ki ga jo svečano potrdil gosp. deželni glavar dne 7. aprila v Št. Jakobu v Rožu. Uvrščamo se v celotni državni, predvsem gospodarski ustroj. S tem pa, da pripada slovenski kmet državni kmečki organizaciji ali delavec delovni fronti ali naš otrok Hitlerjevi mladini, še davno ni iz Slovenca postal Nemec. Narodna skupnost jc bogohotena povezanost ljudi na podlagi rojstva, krvi iu jezika, šeg in navad, pesmi in melodije. Kakor vzdržujejo nemške manjšine kulturne stike /, materinskim narodom preko državnih meja. tako bomo tudi mi koroški Slovenci ščitili in hranili slovensko zemljo, ščitili našo svojstven ost od jezika do šege in melodije in vzdrževali kulturne slike z materinskim narod o m v Jugoslaviji. Neovirani kulturni stiki manjšine z m a t e r n i m narodom z a m o r e j rt utrditi prijateljske odnošaje V e 1 i k o NNemčije in Jugoslavije. Kot dobri dr-07, a v I j a n i in kot prebivalci obmejnega ozemlja pa si želimo kar najboljših od-n o s o v m c d o h c m a s o s e d o m a. V jeseni pričenjamo novo prosvetno desetletje. Utrjevali homo našo narodno skupnost, služili naši slovenski zemlji, tedensko nas bo v mislih in duhu družilo naše glasilo »Koroški Slovenec«, gospodarsko samopomoč bodo gradilo naše zadruge. Naši mladini bo služil sedaj dovoljeni »Mladi Kurolan«. Tako dokaž«mo, da smo zreli za novi veliki čas. Ob novo ustvarjeni nemški narodni družini naj raste in p r o c v i t a družina koroških Slovencev! V to nam pomagaj Bog!« Še so odmevali burni »Živijo« klici, ko je žo na zeleni trati zadivila občinstvo družina pod-junskih deklet v rajalnem pohodu in za tem v kolo-plesu. Strmeč smo občudovali svežino in brhkost. Zbor 40 taniburašev pliberškega okrožja jo v sledeči točki v štirih komadih zasviral pesem pomladi in lope ljubezni. Spet so nato pela dekleta, za njimi pa je v udarnem ritmu dramila krepka zaprisega dijaškega zbora: »Ti narod koroški, T i n a r o (1 -1 r p i n — z a h o r b o pripravljen ž c je Tvoj sin!« Pestre sličice so zaključili inalčki-pastirčki-kraljički v planini visoki. Častitljivi kralj v sivi Peci celo se je ob tej pestri slovenski korajži in vedrini zbudil iz tisočletnega spanja in se zadovoljno nasmehnil: Dr o, to je moj Matjažev rod! Diktator Stalin : maršal Bliicher Eden v evropski Rusiji, drugi v azijski Tih in napet spor za — oblast Varšava, 5. avgusta. Iz krogov zunanjega ministrstva, ki ima o notranjem položaju v sovjetski Uniji vedno najboljše informacije, se izvejo sledeče zanimive stvari, ki se tičejo krvavih dogodkov na korejski meji: Stalin in vrhovni poveljnik rdeče armade na Daljnem vzhodu Bliicher sta med seboj popolnoma sprta in to tem bolj, ker je Stalin prav te dni, preden so se japonski in sovjetski vojaki spoprijeli zaradi griča Čang Ku Feng, zopet začel radikalno čiščenje v daljnovzhodni armadi. Njegovi politični komisarji so namreč dan na dan odstav-ljali častnike posameznih oddelkov, ki so se jim zdeli nezanesljivi in Stalinu sovražni. Nobenega dvoma ni, da je Bliicher začel na svojo roko sovražnosti proti Japoncem zato, da temu čiščenja napravi konec, nič manj dvoma pa ni tudi o tem. da je bil Stalili zelo razkačen, ko je izvedel za napad rdečih vojakov na Čang Ku Feng, čeprav mora seveda ta korak sedaj pred Japonsko in pred evropskimi velesilami kriti. So pa ti dogodki na meji, ki so bili sproženi proti Stalinovi volji, prišli sovjetski Rusiji slučajno prav zaradi tega, ker bo zdaj Rusija z lahkoto izvedela, koliko sil imajo Japonci na južnem Kitajskem, in bodo lahko japonske sile močno vezali na korejski in mandžur-ski meji ter s tem prišli na pomoč svojemu zavezniku Čankajšeku. V kakšno resno vojsko pa sc Stalin, kakor so prepričani v poljskih diplomatičnih krogih, nikakor ne ho spustil, vsaj še ne tako hitro. Stalin hoče zavleči razgovore z Japonsko zaradi določitve korejske meje, odgovornost za kakšne nadaljnje incidente na Daljnem vzhodu pa popolnoma prepustiti svojemu sovražniku Bliicherju ter izrabili priliko, če bo Bliicher doživel kakšen polom, za to, da ga pokliče v Moskvo na odgovor in enkrat za vselej odstrani, česar si Stalin doslej ni upal storiti. Bliichcrjevo stališče je tudi zaradi tega r-ObiKite- 7. mariborski teden od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na žoleznlcah od 4. - 17. avg. 1SKT Veliki narodni tabor dno 14. avgusta 1938. lubllelna kultur. "'""' "b prlllKl proslave 20 let. Jugoslavlle » Mariboru Velika gospodarska In kulturna revija Indnstrija-Tekstil - Trgovina - Ohrt - Kmottjska razstava - Razstava cest - Tiijskoprometna raz.sta-va • r otoamaterska razstava - Fi-latelistična razstava - (lostiustvu • Vinska pokuflnja....... Ženska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseli krajev države - lin/,-1 stava »Nanos.-Čebelarska razstava- j Razstava malih živali - Koncertne! In gledal. prlreditve-Sporln« prireditve - Vesel, park nn razstavišču itd. Mariborski otok, najleoSe kopališče » Ju-■oslariji . . . Zeleno, romantično Pohorje . . . Vinorodne Slot, noric« ... Gotloljubnl. lepi Maribor - Yat vablio! lejtia postaja in tudi poveča postaja v Ljubljani kot najzapadnejSa postaja v državi, ki bi dejansko morala biti kot najbližja obmejna postaja za Srednjo Evropo najmočnejša postaja v državi. Tudi tu bi se državi investicije izplačale, posebno, ker bi naraslo število naročnikov. prccoj slabo, ker v rdeči vojski sami ne vlada soglasje in so starejši častniki, ki imajo izkušnje, proti vojski z Japonsko v sedanjem momentu, kar so povedali tudi na seji vojnega sveta, na kateri se jc pokazalo soglasje med Stalinom in temi častniki. Zastopniki komiiitcrne so, kakor vemo, bili za vojsko, češ da jc treba razvneli vojsko na evropskem zapadu, tega pa zaradi zadržanja Anglije v španskem vprašanju ni mogoče doseči drugače, kakor če Rusija napade Japonsko. To mnenje je pa Stalin sam krepko zavrnil z zunanjepolitičnimi razlogi, ki od Rusije zaenkrat absolutno zahtevajo lojalnost nasproti zapudnim demokratičnim velesilam, ki vojske nočejo in so že pred dnevi v Moskvi odločno posredovale, da se incident zaradi čang Ku Fenga poravna mirno. Najgloblji psiho-logični razlog pa. da je Stalin zoper vojsko, je ta, ker Bliicher išče vojske zalo, da se s pomočjo armade polasti oblasti in Stalina strmoglavi, kar je že dolgo njegova najsrčnejša želja. Boji spet oživeli Jukik na Koreji, 5. avgusta. AA, (Reuter): Reuterjev dopisnik je prišel iz pokrajine Čangku-fenga in poroča, da sovjetske čete neprestano bombardirajo japonsko ozemlje, vendar se Japonci ne poslužujejo dosti svojega topništva, izvzem-ši proti sovjetskim letalom. Japonci mislijo, da pripravljajo Sovjeti veliko pehotno ofenzivo na Čangkufeng, toda Japonci so odločeni te postojanke držati. Vsa okoliška polja so posejna z japonskimi in sovjetskimi bombami. „0 premirju ni govora, ker ni vojnega stanja" Tokio, 5. avgusta, AA. (DNB): Predsednik vlade je na vprašanje časnikarjev, ali je Horinicu po včerajšnjem razgovoru s sovjetskim poslanikom predlagal umik obojnih čet, izjavil, da je naj-brze to storil, Dalje je sporočil, da še nima infor- macij o razgovoru med Litvinovim in Sigemicom v Moskvi. Ko so ga časnikarji vprašali, ali je katera stranka predlagala premirje, je predsednik vlade odgovoril, da sploh ni vojnega stanja in da zato ne inore biti govora o kakšnem premirju. Vsekakor bo Japonska v prvi vrsti počakala odgovor iz Moskve, potem iiele bo kaj ukrenila. Dalje je predsednik vlade izjavil, da je večina po krajine pri Čangkufengu v japonskih rokcdi. Za sedaj ni znamenj, je končal svojo izjavo, iz katerih bi se dalo sklepati, da bi se napetost povečala. Ostre bilke na Jangcefu Hankov, 5. avgusta. A A. (DNB: Po poročilih' iz kitajskega vira so včeraj spet oživeli boji na bregovih Jangceja, južno od Kiukia. Japonci so prešli v napad. Boji še trajajo, vendar ni z nobe ne strani še podrobnejših poročil o njih poteku. Japonsko prodiranje severno od Jangcea je zaradi silnih povodnji v teh krajih trčilo ob velike težkoče. Japonske prednje straže so prispele do 101 km vzhodno od Vunktinga. Pod varstvom sedmih japonskih vojnih ladij je skušalo več kot 100 džung izkrcati vojaštvo na južnem bregu Jangceja, toda poskus se je izjalovil. Zdi se, da je kitajsko letalstvo dobila ojačenje; postalo jc zelo živahno. Davi je več eskadril kitajskih bombnikov napadlo japonsko vojno brodovje na Jangccju, ki jo priplulo z jugovzhoda. Italija drži z Japonci Rim, 5. avgusta, b. Italijanski uradni krogi so zelo rezervirani do dogodkov na Daljnem vzhodu ter se izogibajo vsaki izjavi o sporu na japon-sko-ruski meji. »Giornale d'ltalia« pa piše: Italijanska politika je takšna, da ne dopušča nobenega dvoma o ciljih Italije in o njenem stališču do najnovejšega spora na Daljnem vzhodu. Ruske čete, ki so bile vedno navdahnjene z imperialističnim duhom, so zavzele področje, ki nc spada pod sovjetsko oblast. Italijanska vlada smatra lo za nov znak ruske agresivnosti. Italija se bo vedno in povsod odločno postavila proti širjenju komunizma, pa naj bo to v Španiji, ali na Kitajskem, ker s tem ne bo zavarovala svojih interesov, temveč tudi interese drugih narodov. Po španskih bojiščih Bela poročila Salamajica, 5. avgusta. A A. (DNB.) Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj srno oh roki lihri odbili sovražni napad. Na odseku Ci-nence so si nacionalistične čete izboljšale svoje prednje postojanke. Na ter.uelskem bojišču smo pri izlivu (Suadalaviare v Talin zapodili v beg sovražnika, ki se jc po tem našem napadu začel umikati. Nacionalistično letalstvo jc bombardiralo oh Nbru zveze, ki jih je imel sovražnik s svojim zaledjem. Na železniški Ii postajah v Taragoni in Camhrilsu so bombardirala naša letala vlake. Bombardiranje jc bilo očividno uspešno. Burgos. f>. avgusta. A A. (DNB.) Vlada nacionalistične Španije je izdala uradno |>oročilo, v katerem energično protestira proti razširjanju vesti po tujem časopisju, da je šest nacionalistič- nih letal preletelo francosko mejo na Pirenejih. Vse takšne vesti so brez vsake podlago. Rdeča por6čila San Jean do Lnz, 5. avgusta, A A. (DNB.) Republikansko vrhovno poveljstvo poroča: Ob reki Kbro so divjali siloviti boji. Vse sovražne napade smo odbili. R,.,.....................črte so zavzelo nekaj postojank severno od Faliona. Na lorucl-skeiii bojišču so republikanske čete na odseku uiiaualaviure nadaljevale s prodiranjem ter so-vraznika pregnale z nekaj važnih (ork. Zagrebška vremenska napoved: Lepo in jasno z lokalnimi poslabšanji vremena. Zemunska vremenska napoved: Toplo in jasno vreme v vsej Iržavi. Krajevne nevihte utegnejo biti tu pa tam v gorskih predelih. Toplota brez posebne spremembe. Lord Runciman proučuje položaj Madžarska manjšina predložila svojo spomenico Praga, 5. avgusta. t>. Današnji dan je lord Runciman posvetil spoznavanju vodilnih mož in raznim obiskom. Danes popoldne se je sestal tudi s predstavniki manjšinskih skupin, ki so mu predložile pismene želje glede ,,maujiinskega problema. Runciman v teku tega tedna ne bo še stopil v razgovore in pogajanja, temveč bo predvsem proučil celotni material. Šele drugi teden namerava pričeti temeljite razgovore z delegati posameznih manjšinskih skupin in s češkoslovaško vlado. S prihodom Runcimana v Prago pa češkoslovaška vlada ni prenehala z delom, Sinoči je dr. Hodža političnemu odboru ministrov poročal o razgovorih z Runcinianom. Ta odbor bo najprej razpravljal o reformi uprave, ki jo bo treba izvesti. Poročajo, da je predsednik madžarske opozicijske stranke izročil spomenico o stališču madžarske opozicijske stranke do rešitve narodnostnega vprašanja. V spomenici zahtevajo avtonomijo za madžarsko narodno manjšino na Češkoslovaškem ter odklanjajo vladni predlog glede narodnostnega statuta iii jezičnega zakona. Dalje zahtevajo popolno enakopravnost in narodno avtonomijo za vse narodnosti v republiki. Angleška pogajanja z Nemčijo prekinjena London, 5. avg. TG. Poskusi, navezati pogajanja med Anglijo in Nemčijo, ki jih je nedavno ]»odvzel Hitlerjev zaupnik kapetan Wiedemann s pomočjo princese Hohenlohe, so ■se za enkrat končali z neuspehom. Pogajanja so prekinjena in je tudi Hitler osebno sporočil v London, da mu je tako prav. Prekinitev bo trajala vsaj tako dolgo, dokler ni rešeno vprašanje Nemcev na Češkem. Na merodajnih londonskih mestih pravijo, da je angleška vlada za nadaljevanje pogajanj slavila zelo stvarne pogoje. V prvi vrsti hoče Anglija, da se srednja Evropa prej popolnoma pomiri. V takšnem žundru, v katerem je sedaj srednja Evropa, se Anglija z Nemci ne more in noče pogajati. Nadalje je Anglija brez ovinkov povedala, da je treba češkoslovaško vprašanje prej dokončno rešiti. Tretja zahteva Anglije se tiče političnih beguncev in njihove oskrbe, pri kateri mora tudi Nemčija sodelovati. Berlinsko mnenje o ČSR 1'raga, 5. avg. TG. »Prager Presse« objavlja naslednje poročilo iz Varšave: Posebni zaupnik zunanjega ministra Becka Smogorzevski, ki je obenem tudi berlinski dopisnik vladnega lista »Gazeta 1'olska«, je v Varšavo poslal zelo črno-gledne ocene trenutnega položaja in glede uspehov Runcimanovega delovanja na Češkem. Mero-dajni krogi v Berlinu sploh ne verjamejo v uspeh. Nemčija namreč še ni pozabila delovanje angleškega zastopnika Koxa v Posaarju za časa plebiscita. Ker pa berlinska vlada ve, da bo Anglija vse sjorila, da se Runciman vrne z uspehom, je mogoč samo kompromis, ki pa ne more ob-slojali v ničemer drugem, kakor v popolni avtonomiji vseh narodnih manjšin, kar bi zahtevalo spremembo v notranji ureditvi države. Kompromis more vsebovati tudi zrahljanje zveze med Češko in sovjetsko Rusijo. V tem primeru bi Nemčija ponudila podpis ueuapadalnega pakta za dobo več let. Bolgarski kralj čestita knezu Pavlu ob podpisu solunskega sporazuma Belgrad, 5. avg. AA. Bolgarski kralj Boris je poslal Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu tole brzojavko: »Srečen sSm, da Ti morem poslati svoje naj-iskrenejše čestitke ob podpisu solunskega dogovora in Ti sporočiti svoje veliko veselje ob tem zgodovinskem dejanju, ki zagotavlja balkanskim narodom srečno bodočnost. — Boris. Nj. Vis knez namestnik Pavle je odgovoril kralju Borisu s tole brzojavko: Tvoja ljubezniva brzojavka me je globoko ganila. Tudi jaz ti kar najtopleje čestitam k velikemu delu za mir, ki ga pomeni podpis solunskega dogovora. Ta modra politika je poroštvo za mir in blaginjo balkanskih narodov. — Pavle. Z Bleda Bled, 5. avg. AA. Snoči sta se odpeljala vojvoda in vojvodinja Kentska iz Kranja na našo dalmatinsko obalo, kjer bosta nekaj časa kri-žarila po Jadranskem morju. Nato se bosta spet vrnila v gradič Brdo pri Kranju in bosta ostala v gosteh pri Nj. Vis. knezu namestniku in kne-ginji Olgi. Zastopniki žetezničarskih podpornih društev pri trgovinskem ministru Belgrad, 5. avg. m. Zastopniki Podpornega' društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani ter železniškega podpornega društva »Vzajemnost« so pod vodstvom poslanca g. dr. Šemrova in pred.sed-, nika Kluba železničarjev JRZ g. Pavla Matica obiskali trgovinskega ministra g. dr. Vrbaniča in pri njem posredovali, da bi se delovanje omenjenih železničarskih podpornih društev tudi po objavi uredbe in pravilnikov o nadzorstvu nad zavarovalnimi družbami lahko nemoteno nadaljevalo z istimi prispevki in podporami v dosedanji višini. G. minister je deputacijo sprejel ljubeznivo in v daljšem razgovoru obljubil, da bo varoval pridobljene pravice teh društev. V deputaciji so bili za Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru predsednik Lorger .Simeon, ta jnik Pšeničnik Anton in blagajnik Wurzinger Ivan, za Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani predsednik Sapošnik Ivan iu tajnik Mlakar Albin, za »Vzajemnost« v Mariboru pa predsednik Teimbuchcr Rudo'* in blagajnik Jo^ šte Evstahij. ' Politika v Splita ob obisku dr. Stojadinoviča Vse vladne stranke poudarjajo: neokrnjenost države Praga. R. avgusta. AA. (Havas.) Dopisnik riavasa se >e razgovarjat s šeli strank vladne koalicije o poslanstvu lorda Runcimana in o koncesijah, ki jihr njibtove stranke nameravajo dati sudetskim Nemcem- Predscdnik ag.rs.rne stranke, ki je v vladni koaliciji najvažnejša, in ima 45 poslancev ter ji pripada tudi predsednik češkoslovaške vlade, Viktor Beran. je -dopisniku Havasa izjavil tole: Agrarna stranka sii prizadeva, da bi v duhu po-mirjenja in tol.eraince ustvarila trajne pogoje za mir in da najde vse pozitivne elemente zdrave politike, ki l>o privedla do učinkovitega sodelovanja vseh narodSnosti na Češkoslovaškem. Predsednik narodno socialistične stranke Kro-fac je dejal: Po našem mišljenju iiiia obisk lorda Runcimana za cilj ugotoviti, če je na vse straneh dovolj dobre votfjei iu pripravljenosti za rešitev narodnostnega vprašanja. Reči morem, da smo mi dokazali svojo dobro voljo. Prepričan sem, da bi bil ta notranji probhem že davno rešen, če ne bi bilo gotovega tujega jiosredovanja, in če ta pro-" Mcm ne bi bil služili ciljem, ki so popolnoma različni od sporazuma im sodelovanja vseh narodnosti na- 'Češkoslovaškem. Vredsednik naeiInformazione diploinatica« objavlja tale članek: V odgovornih rimskih krogih se opaža, da vprašanje italijanskega plemenstva komentirajo v zamejstvu površno, da, celo zlonamerno, ter da je Vse to treba v glavnem pripisovati nezadostnemu poznanju dejstev. Italijansko plemenstvo je bilo svečano proglašeno novembra meseca 1921 na kongresu fašistične stranke v Rimu. Na tem kongresu je Mussolini izjavil: »Želim poudariti, da se mora fašizem baviti z plemenskim vprašanjem. Fašizmu je potrebno zdravo pleme, s katerim je mogoče ustvarjati zgodovino.« Čeprav je vprašanje plemenstva ostalo prikrito nekaj let, se je vendar to zgodilo zaradi tega, ker je bilo mnogo važnejših vprašanj, ka-lere je bilo treba še bolj nujno rešiti. Ustanovitev italijanskega cesarstva je postavila na dnevni red najprej celo vrsto vprašanj, ki jih s skupnim imenom moremo imenovati plemenska vprašanja. Drugi narodi pošiljajo v svoja cesarstva samo maloštevilne uradnike, mi pa smo pošiljali v Libijo in vzhodno Afriko postopoma svoj živelj. Smatramo, da je treba začeti z drugimi metodami. Tudi lo vprašanje plemenskega |>onosa in zavednosti mora igrati odločilno vlogo. Kar se tiče Judov v Italiji, je treba v prvi vrsti poudarjati, da tu sploh ni govora o kakšnem posebnem preganjanju Judov, pač pa o čisto drugih stvareh. V Italiji znaša število Judov 44.000. Tako kažejo zadnji statistični podatki. To pomeni, da na vsakih tisoč Italijanov |>ride po 1 Jud. Jasno je torej, da mora biti od sedaj naprej udejstvovanje Judov v javnem življenju osnovano na tej proj>or-ciji. Nihče, najmanj pa Judje, ne morejo odrekati fašistični državi te pravice. Sicer |>a so bili Judje že od nekdaj in povsod propagatorji integralnega nepopustljivega in v gotovi meri občudovanja vrednega plemenstva. Sami sebe so že od nekdaj smatrali za ljudi druge krvi in drugega plemena ter so tudi vedno o sebi govorili kol o izvoljenem ljudstvu. Vedno so dokazovali plemensko solidar- + SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NAŠ DRAGI MOZ. OČE, BRAT, GOSPOD JERNEJ ŠPILAR DANES TRAGIČNO PREMINUL POGREB RO V NEDELJO, DNE 7. AVGUSTA 1<"8. OB PETIH POPOLDNE IZ 11 [šE ŽALOSTI, HRENOVA ULICA ŠT. 24, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, 5. AVGUSTA 1938 ŽALUJOČI OSTALI nost nad vse meje. Nočemo se sedaj spuščati v naštevanje onih stvari in dogodkov, pri katerih je v zadnjih 20 letih bila vloga judovstva tako očividna. Jasno pa je, da je splošni položaj sedaj tak, da je vprašanje italijanskega plemenstva zrela stvar. S pomočjo koordinacije vseh duhovnih sil našega naroda in na osnovi naše države bo fašizem ustvaril nove elemente varnosti našemu cesarstvu. Pogajanja med Francijo in Italijo zastala Rim, 5. avg. AA. (DNB) »Tribuna« piše o razgovorih, ki 6ta jih imela francoski zunanji minister Bonet in francoski odpravnik poslov' v Rimu Blandel ter zavrača trditev za nadaljevanje mora Italija narediti prvi korak za nadaljevanje italijansko-francoskih razgovorov. Italijanski list piše, da Italiji ni treba delati nikakih korakov in da tudi ne goji prav nobene želje po nadaljevanju francosko - italijanskih razgovorov, ki oči-vidno toliko leže na srcu francoskih državnikov, da jih postavlja kot predpogoj za angleško-fran-eoski sporazum. Naj bo Pariz prepričan, da se Italija ne bo spustila v kakšna pogajanja vse dotlej, dokler l>o na pirenejski meji trajala »politika popustljivega nadzorstva«. Glas o nas Včerajšnja »Pravda« priobčuje dolg članek o slovenskih lepotah in o načinu slovenskega življenja. Članek je napisal njen dopisnik R. F. in je datiran iz Kranja. Poudarja, da imajo Slovenci silno velik smisel za življenje z naravo in da se lepot svoje zemlje poslužujejo v polni meri. Kakor vsakemu opazovalcu, je tudi temu dopisniku »Pravde« padlo v oči veliko število cerkvic po gorah in znamenja ob križpotih in s spoštovanjem govori o tej slovenski posebnosti. Opazil je tudi veliko število kolesarjev po naših cestah in pravi o kolesu, da kakor na Holandskem, tako tudi v Sloveniji spada med »domače živali«. Našteva ne-izčrjme prilike za oddih v Sloveniji, nedeljsko in praznično družabnost, mimogrede pa ne utaji ne-lepili posledic prevelikih mer »cvičeka« .., Slovenske „zdruiene opozicije" rti Poročali smo že o prezgodnji vesti, ki je zašla v belgrajski tisk, da bi se sestali v Ljubljani v hiši dr. Stanovnika predstavniki tako imenovanih opozicionalnih skupin iz Slovenije. Najprej je >l>elavska j>olitika« razglasila, da socialistov na kakem tajolc.< mudil v Splitu kot gost kiparja Ivana Meštrovičaj »Društvo prijateljev Velike Britanije« ga je naprosilo za predavanje, ki ga je on sprejel. Govoril pa je, da se je Anglija do 1. 1914. še zanimala za narodnostno vprašanje južnih Slovanov, »sedaj pa, ko imate svojo državo, ste sami kovači svoje usode« in je svoj govor zaključil z vzklikom »Živio Jugoslavija!« Ko so opozicionalcem tako vsi poskusi propadli, ®o na sredo 27. julija zvečer priredili nekake demonstracije, v katerih sta igrali glavno vlogo dve zastavi, hrvatska in angleška. In kakor običajno, so tudi to priliko izrabili komunisti, ki so metali kamenje vsevprek in vpili komunistične krilatice. »Samouprava« odločno obsoja tak način političnega delovanja in povzročitelje vprašuje, ali je to v gospodarski prid teh' krajev, ki so tako navezani na tujski promet, ki pa more uspevati samo v miru. Svetuje dr. Mačku, naj gre raje na Jadran kakor pa v Belgrad, ker on Jadrana še ni videl, kakor je priznal na jadranski razstavi v Zagrebu. Denarni promet v obmejnih krajih ob nekdanji Avstriji Belgrad, 5. avgusta. AA. Finančni minister je dovolil, da smejo naši državljani, ki stanujejo v obmejnih krajih ob bivši Avstriji, izvoziti za svoje osebne potrebe v efektivnih nemških markah zneske, ki si jih nabavijo pri pooblaščenih zavodih ali menjalnicah do skupne vrednosti 200 din na dan in na osebo, kolikor so doslej smeli vzeti s seboj v efektivnih dinarjih v smislu odloka finančnega ministra z dne 5. novembra 1931. Pooblaščeni zavodi in menjalnice smejo prodajati efektivne nemške marke samo v kovanem denarju in v navedenih mejah, in sicer na podlagi obmej-rtih legitimacij, v katerih je treba navesti takšno prodajo. Pristojni carinski organi bodo v obmejnih legitimacijah potrdili nakup in izvoz efektivnih nemških mark. NB bo odkupila 25% terjatev v nemških markah Belgrad, 5. avgusta. AA. Finančni minister je izdal odlok, da sme Narodna banka odkupiti do 25% terjatev v nemških markah, terjatev, ki jih imajo naši izvozniki od izvoza blaga v Nemčijo, in sicer po tečaju 14.50 din za 1 nemško marko. To velja od 1. avgusta t. 1. dalje. S tem odlokom se razveljavi odlok z dne 4. maja t. t, Belgrajske vesti Belgrad, 5. avg. m. Na intervencijo poslanca Gajška je predsedništvo Narodne skupščine dovolilo prosvetnemu društvu v Remšniku nad Dravo podporo 2000 din. Belgrad, 5. avg. m. Narodno skupščino bosta v času Mariborskega tedna pri proslavi osvobo-jenja Maribora zastopala poslanca dr. Veble in Karlo Gajšek. ★ 1 Kdor želi potovati na narodni tabor v Maribor s posebnim vlakom Prosvetne zveze, naj se prijavi Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 17, vsaj do ponedeljka do 11 dopoldne. Tam se bodo od ponedeljka dalje dobili tudi taborni znaki in izkaznice za četrtinsko vožnjo. * Belgrad, 5. avgusta, m. Danes dopoldne je odpotoval iz Belgrada v Knjaževac Aca Stanoje-vič, od koder se vrne nazaj v Belgrad do prihoda dr. Mačka. Prav tako je danes odpotoval iz Belgrada šef JNS Peira Živkovič z brzovlakom v, spremstvu bivšega generala Radiše Nikoliča. Belgrad, 5. avgusta, m. Danes dopoldne je bila plenarna seja tajništva bivše demokratske stranke, na kateri se je razpravljalo o pripravah za prihod dr. Mačka. Tehnični del priprav za sprejem dr. Mačka je poverjen posameznim odborom ter bo zaradi tega še nekaj sej tajništva stranke do prihoda dr. Mačka. Osebne vesti Belgrad, 5. avgusta, m. Z odlokom trgovinskega ministra je imenovan za komisarja Kmetske posojilnice v Ljubljani g. dr. Ivan Vrtačnik. Belgrad, 5. avgusta, m. Po prošnji so jjreme-ščeni: Močnik Peter, šolski nadzornik iz Prevalj za šolskega nadzornika v Maribor-levi breg, Fet-tich Oton, učitelj, iz Gerlincev v Kapelo, Kolar Gabrijela, učiteljica, iz Marenberga v Križcvec, Janžckovič Matevž, učitelj, iz Kamnice v Goir. Polskavo, dalje učitelji in učiteljice Hriberšek Emilija iz Sv. Barbare v Reko, Babič Janko i t Črešnjevca v Ruše, Betrijani Antonija iz Jurklošt-ra v Tezno, Pohar Josip iz Planice v St. Ilj, Črnko Karel iz Resnika v Jarenino, Gšelman Roza iz Cvena v Zgornjo Sv. Kungoto, Bercc Olga iz Šmarja k Sv. Lenartu, Selak Kristina od Sv. Ane k Sv. Marjeti, Strah Gabrijela iz Mirne v Birčno vas, Leban Ljudmila iz Svetlega potoka v Sv. Marjeto, Gostinčar Srečko iz Dvorske vasi v Poljane, Krepek Karel iz Sv. Štefana v Št. Vid pri Gro- belnem. Belgrad, 5. avgusta, m. Premeščena je iz poštnega ravnateljstva Ljubljana v Belgrad za arhivar-ko 8. pol. skup. Kuščer Pavla. Belgrad, 5. avgusta, m. Patriarh srbske pravoslavne ccrkve Gavrilo sc je davil vrnil v Bct-i grad. Slovenski kmetje, v nedeljo no Brezje! Pri Kraljici Slovencev bo v nedeljo, 7. avgusta mogočen tabor Kmečke zveze, največje slovenske organizacije, ki se bori za ugled, napredek in pravice kmečkega stanu. Dolžnost zavednih slovenskih kmečkih fantov in mož je, da pridejo v nedeljo na svoj tabor in s tem okrepijo udarnost kmečkih vrst v borbi za pravice kmečkega stanu Zborovanje katoliških učiteljev Lepo uspeli občni zbor Slomškove družbe v Ljubljani V sredo 3. t. m. je katoliško učiteljstvo, včlanjeno v Slomškovi družbi, polagalo obračun o delu v zadnji poslovni dobi. Ob 9 je bila sv. maša v frančiškanski cerkvi, pri kateri je prepeval zbor učiteljev in učiteljic. Po sv. maši se je pričela polniti frančiškanska dvorana kar nepričakovano z res veliko množico, katere spričo slabega vremena — prav v jutranjih urah so bili veliki nalivi — ni bilo pričakovali. Ob 10 je predsednik g. ban. šol. nadzornik v p. Štrukelj začel občni zbor. Poudarjal je, da se občni zbor vrši ob velikem zgodovinskem dogodku 20 letnice Jugoslavije, ki ji bas učiteljstvo s 6V0jim delom pri vzgoji mladih rodov polaga trdne temelje za najboljši procvit. Predlagal je, da se z občnega zbora pošlje brzojavni pozdrav, obnovitev zvestobe in vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II., kar je občni zbor sprejel z viharnim odobravanjem. Isto tako je predsednik zbora predlagal brzojavni pozdrav in zagotovilo vdanosti krmarju Jugoslavije Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar so zborovalci prav tako sprejeli z največjim odobravanjem. Takoj nato je predsednik predlagal tudi brzojavni pozdrav našemu slovenskemu voditelju, notranjemu ministru dr. Korošcu, ki mu naj pove, da smo mi njegovi an on naš. Zborovalci so predlog sprejeli z navdušenim vzklikanjem našemu voditelju, ki se kar ni liotelo poleči, ko je predsednik prebral njegov brzojavni pozdrav, ki ga je poslal zborovalcem s .'pota v Belgrad, kamor ga je klicala njegova dolžnost. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli tudi brzojavni pozdrav, ki ga je predsednik prebral za predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ki že tri leta vodi vlado Jugoslavije v njenem plodovitein delu za blagor Jugoslavije in njenih državljanov. Brzojavni pozdrav so 'zborovalci poslali tudi g. prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču, zagotavljajoč ga svoje vdanosti. Pozabili pa tudi niso min. dr. Kreka, ki je |>ostal [ljubljenec slovenskega ljudstva na letošnjih taborih. Nato je predsednik pozdravil zastopnike šte-jvilnih sorodnih organizacij, kakor: KA, Krščanske šole, Prosvetne zveze, Kmečke zveze, Slovenske f*raže, Katehetskega društva, Danice, Zarje, Krščanske ženske zveze, Krščanskega ženskega druš-[itva, Vodstva dekliških krožkov, Društva za varstvo deklet i. dr. Posebej pa je še pozdravil zastopnika predsednika mestne občine, načelnika šol. 'odseka- g. Mihelčiča, g. inšpektorja Bajuka, gg. r.astopnike redovnih hiš, čč. ss. redovnice. Končno pa je pozdravil še tako številne tovariše in tova-rišice, ki so pravi učiteljski tabor. Kakor slovensko ljudstvo na svojih številnih taborih mani- festira in izpričuje svojo vero, ki je katoliška, svojo j narodnost, ki je slovenska, in svoje državl janstvo, .ki je jugoslovansko, prav tako in isto izpričuje danes tudi ta učiteljski tabor z vsem srcem. , Telefonično je opravičil svojo odsotnost prevzv. 'g. knezoškof dr. Rožman, ki se je ravno odpravljal ,k občnemu zboru, pa je dobil nepričakovan visok obisk in zato pošilja zborovalcem iskrene pozdrave in svoj blagoslov. Pismeno se je opravičil prevzv. p. škof mariborski dr. Tomažič, ki je prav tako poslal zborU svoje pozdrave in svoj blagoslov. Svojo odsotnost je opravičil pismeno tudi g. ban. sol. nadzornik Jeglič, ki je na dopustu na Gorenjskem, bivši načelnik prosv. uprave dr. Kotnik in večje število članstva, ki 60 po večini v raznih Zdraviliščih. Nato so sledili pozdravi zastopnikov sorodnih organizacij: za Prosvetno zvezo gdč. Hafner, ki 'prinaša zahvalo Prosvetne zveze za marljivo sodelovanje kat. učiteljstva v Prosvetnih društvih; za KA g. dir. dr. Capuder, ki želi, naj bi se vrste lo prosvetnih dvoranah in porabi tam ves svoi prosti čas. Slovensko ljudstvo zna ceniti to učiteljsko požrtvovalnost in mu je zanjo iskreno hvaležno. To hvaležnost zagotavlja tudi za vso bodočnost, dokler bo učiteljstvo ostalo zvesto slovenskemu ljudstvu. Duhovnik in učitelj sla našemu kmetu najboljša prijatelja in voditelja. Predsednik se je prav lepo zahvalil govorniku s« priznaltie besede in je zborovaice obvestil o velikem razumevanju Kmečke zveze, ki hoče pomagati pri ustanovitvi zavoda za vzgojo katoliškega učiteljskega naraščaja, kar 6o sprejeli z velikim odobravanjem. Zastopnica Vodstva dekliških krožkov se je v lepih besedah zahvalila tovarišicam učiteljicam za požrtvovalno delo v dekliških krožkih in je prosila tudi še za nadaljnjo pomoč zlasti tam. kjer je p&treba posebno velika. Delo v krožkih je lepo in silno hvaležno; zato naj bi se vsaka učiteljica odločila zanj. S tem je bil pozdravni del zborovanja končan in je predsednik prebral dnevni red občnega zbora, ki je obširen in naj zborovalci zato obravnavajo stvariio in jedrnato. Tajniško poročilo je podala družbina tajnica tov. Leharjeva, ki se je dotaknila vseh važnejših dogodkov družbinega življenja v zadnjih treh letih, odkar je posloval ta odbor, posebno pa še dogodkov zadnjega poslovnega leta. Omenila je smrt ustanovitelja in prvega predsednika Slomškove družbe Fr. Jakliča in se mu zahvalila za ustanovitev Slomškove družbe, ki že 38 let vodi in vzgaja katoliško slovensko učiteljstvo. (Poročilo bo prinesel Slovenski učitelj.) Predsednik je pozval zborovaice, da so v znak spoštovanja za umrlim ustanoviteljem in umrlimi člani vstali in jim zaklicali trikratni »Slava!«. Sledilo je poročilo blagajnika, uprave Slovenskega učitelja, knjižničarja, urednika Slovenskega učitelja, poročilo šolskega odseka, poročilo kultur-noknjiževnega odseka, poročilo urednika Vrtca, vodje podpornega sklada. Preglednica Cegnarjeva, ki je bila zaradi pogreba odsotna, je poslala pismeno poročilo preglednega odbora, ki pravi, da je našel vse v najlepšem redu in zalo piedlaga razrešnico s pohvalo in priznanjem. Zborovalci so poročilo z odobravanjem sprejeli Nato so še sledila poročila 11 podružnic Slomškove družbe, ki so pokazala zelo veliko razgibanost podružnic in lepo delo, ki so ga izvršilo v kratkem času svojega obstoja. Predsednik pripominja, da bi bilo zelo lepo. če bi se lega dela loilli še drugi okraji, da bi bile podružnice v vseh okrajih, iz vrst zborovalcev se je slišala želja, da bi biio Ireba nekatere podružnice istega okraja deliti zaradi velike razdalje, kar je občni zbor prepustil orid-vnosti podružničnih odborov. Zaradi uspešnega in prožnejšega dela Slomškove družbe In njenih podružnic Je predložil osrednji odbor občnemu zboru v sprejem nekatere spremembe družbinili pravil, kar je občni zbor soglasno sprejel. Najvažnejša sprememba je ta, da družtio vodi širši in ožji oob->c- Ožji odbor so odborniki, ki jih izvoli občni zfior, širši odbor pa predsedniki vseh podružnic in ožji odbor. Za kritje stroškov prihoda k sejam prispevala polovico centrala, polovico pa podružnice. Članarina centrali se je povišala na 5 din. Sledile so še volitve, ki so se izvršile najprej za predsednika in potem za ostali odbor. Ker so se med zborovalci že slišali klici: Živio novi predsednik Štrukelj!, je ta odložil predsedstvo in je te volitve vodila podpredsednica Sadarjeva. Burnemu in soglasnemu vzklikanju za predsednika Štruklja je mogla le še pristaviti, da so dobri, požrtvovalni možje že še tu in tam, a Štrukelj Ivan je — en sam. Zborovalci so novega predsednika ponovno burno aklamirali. Ko je predsednik zopet zavzel svoje mesto, se je zahvalil za ponovno zaupanje, češ, saj ne moreni drugače, 38 lel Slomškar, 30 let odbornik, bom tudi še nadalje postavil vse moči v prospeh Slomškove družbe. Prebral je poleni lislo, ki jo je pripravil osrednji odlior, ki jo je občni zbor z malo spremembo sprejel, in ker ni bilo drugih predlogov, so zborovalci soglasno sprejeli to listo: Čadež Anton, La-vrič Pavel, Lebar Ana, Lužar Fortunat, Sadar Marija, Wagner Josip, Vider Josip. Predsednik razsodišča Malešič Janko, namestnik Intihar Alojzij. Preglednika: Cegnar Ivanka in Labernik Feli-cita. Po sprejetju spremembe pravil po oblasti pridejo v odbor še: Grad Boris, Hafner Krista, Hom Pero, Jurjevčič Marija. Kopriva Alfonz, Ločniškar Franc, Pečjak Rudolf, Petje Ignacij, Zazula Rafael. Sledile so še slučajnosti, pri katerih je predsednik povabil na Brezje, v Maribor k proslavi 20 letnice, na delo pri Slovenski straži, Golobič na esperantski kongres, katehet Rataj na skupno delo, Lonišek na duhovne vaje in prav tako Leharjeva. S tem je bil dnevni red izčrpan in se je predsednik še prav prisrčno zahvalil za lepo udeležbo in sodelovanje ter končal občni zbor. Slovenski izseljenci iz Nemčije v domovini Ljubljana, 5. avgusta. Danes ob 3 popoldne je dospela v Ljubljano ve-l'ka skupina slovenskih izseljencev iz Nemčije, to je iz Porenja in Westfalije. Tako velike skupine, kakor je bila današnja, naši izseljenci v letih po vojni sploh še niso poslali v Jugoslavijo. Skupno je prišlo v Slovenijo 520 izletnikov, med temi je najmanj 80% pristnih Slovencev, ki govore slovensko, ostali pa so njihovi nemški prijatelji, nemški časnikarji in drugi, ki prjhajaj^na. počitnice v, S iftjMtj^ka Ig,- , tovisča. Na Jesenicah, v Kran|u in drugod )e bil Slovencem iz Nemčije prirejen prisrčen sprejem. Prav tako ,lep sprtem pa jinjhi® „ x « „,.• To skupino vodita tajnik Slovenske katoliške delavske zveze v Nemčiji g. Martin S a p o t n i k iz Buera-Erle in pa g. Bolha, voditelj svobodomiselne delavske zveze. Med obiskovalci je 170 članov Katoliške zveze, drugi pa so člani svobodomiselnih organizacij, oziroma organizacij z drugačnim idejnim programom. 90 udeležencev je izstopilo že na vožnji po Gorenjskem, v Ljubljano pa jih je dospelo 430, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, ki jc štel 20 velikih vagonov. Ob prihodu jim je zaigrala godba »Zarja«, prisrčne pozdrave pa so jim izrekli zastopnik banske uprave, izseljenski komisar g. Fink ter zastopniki tukajšnjih izseljenskih organizacij. Toplo jih je pozdravil tudi g. Avgust Hogenkotter, nemški duhovnik, ki je nastavljen v Belgradu, ki pa je 23 let opravljal dušno pastirstvo med Slovenci v Westfaliji in Po-renju in ki dobro obvlada slovenski jezik. Z izseljenci je dospel tudi kaplan g. Henrik Huesmann iz Buera-Erle, ki se zanima za dušnopastirstvo med Slo-V^nci v Nemčiji^ G. Huesmann zna sicer dobro polj-'SKf jfflC^PSTtftfefitjo*pa " je "prišel nalašč zato, da se privadi slovenskemu jeziku. ■ ŽljuSipfceovtiča ne. pritožijo čez zaslužek in socalni položaj v Nemčiji. Tudi verska svoboda jim je kolikor toliko zajamčena. So pa to po večini rudarji, ki imajo v Nemčiji znatne priboljške, tako, da žive boljše, kakor delavci drugih strok. S seboj so nekatere družine privedle tudi svoje otroke, ki pa na žalost ne znajo slovenski. Matere so jih privedle nalašč zato, da se nekoliko privadijo slovenskemu jeziku in da spoznajo domovino svojih očetov. Slovenci iz Nemčije ostanejo v Sloveniji do t. m., ko se vrnejo skoraj vsi na delo v Nemčijo. 24. Socialno delo Glavne bratovske skladnice Ljubljana, 5. avg. Sledeč delu drugih naših socialnih ustanov se je odločila tudi Glavna bratovska skladnica, da nekaj stori za svoje bolne člane, rudarje in topil-ničarje ter za njihovo bolno mladino. Lani je Bratovska skladnica kupila na Planini, kakšnih 12 km nad Jesenicami, primeren penzion, ki letos sicer še ni popolnoma urejen, pač pa so v njem že okrevanja potrebni rudarji. Penzion bodo prihodnje leto razširili tako, da bo mogel sprejeti okoli 50—60 bolnih in okrevanja potrebnih rudarjev. Za posestvo je Glavna bratovska skladnica dala 180.000 din, novo poslopje pa bo veljalo 1,500.000 dinarjev. V to letovišče seveda ne liodo sprejeti rudarji z nalezljivimi boleznimi, za katere so določena druga zdravilišča. Hrana v tem zdravilišču je izvrstna in imajo pacienti petkrat na dan jed. Lega letovišča je krasna, saj leži letovišče 1050 m visoko, torej že v čistem planinskem zraku. Z Jesenic do letovišča vodi tudi lepa cesta, tako da je mogoč prevoz hudo bolnih bolnikov. Na istem posestvu, samo še nekoliko više, pa je nova lesena stavba, določena za letovanje slabotnih rudarskih otrok. Ta stavba je veljata okoli 200.000 din in je v njej prostora za 56 otrok, ki so po spolu ločeni. Otroci sploh ne pridejo v stik z letoviščem za starejše. Na razpolago imajo plavalni bazen, prhe, urejen je nov vodovod in podobne udobnosti. Prva kolonija je že sedaj na Planini, druga pride tja 13. avgusta. Letos traja letovanje le po tri tedne, drugače pa bo letovanje trajalo od zaključka šolskega pouka pa do začetka šolskega leta. Seveda imajo tudi otroci izvrstno in izdatno hrano. Tako starejši, kakor tudi otroci, pridejo v lo letovišče le po priporočilu in nasvetu zdravnikov glavne bolniške blagajne, ki tudi plača vse stroške, tako da rudarji ne plačajo ne zase in ne za otroke nič. Glavna bralovska skladnica je s tema dvema ustanovama napravila lepo socialno in člo-večansko gesto! Požar na Ježici Ljubljana, 5. avgusta. Danes zjutraj ob devetih je ljudi na Ježici nenadoma preplašil plat zvona. Sredi Ježice, na tako imenovanem »Griču«, je bilo gospodarsko poslopje posestnika Goriška zavito v goste oblake dima, iz katerih so švigali visoki plameni. Sreča je bila, da so bili vrli domači in stožiški gasilci takoj na kraju požara, kajti bati se je blo, da bodo plameni zajeli tudi druge stavbe v bližini. Tako pa se je neumornemu trudu gasilcev treba zahvaliti, da je bil nevarni požar v teku dobre pol ure v glavnem zadušen. Žrtev požara je postalo vse ostrešje gospodarskega poslopja; uničena pa je tudi vsa zaloga krme in stelje, tako da trpi posestnik precej škode. Ta požar je v zadnjih petindvajsetih letih že drugi na tem prostoru. Po prvem požaru je bilo to poslopje povsem moderno urejeno, sedaj pa je spet postalo žrtev plamenov, ki so jih zanetili, kakor pravijo nekateri, otroci, ki so se igrali tam okrog. Nj. Vel. kraljica Marija in kraljeviči v Sloveniji Ljubljana, 5. avgusta. Snoči sta se z ekspresnim vlakom vrnila iz Londona, kjer sta študirala, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Iz Belgrada je dospela z dvornim vlakom malo kasneje Nj. Vel. kraljica Marija, ki je na kolodvoru počakala vojvodo Kentskega in vojvodinjo, ki sta dospela pet minut kasneje z Brda, kjer sta bila v gosteh pri Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Vojvoda in vojvodinja Kentska sla nato nadaljevala pot proti Zidanem mostu in proti Dalmaciji, kjer bosta nekaj dni na letovanju v Cavtalu pri Dubrovniku v vili »Banici«. Nj. Vel kraljica Marija in oba kraljeviča sta odpotovala na Bled, kjer bodo prebili poletne dni. — Nocoj pa sta dospela v Ljubljano Nj. Vis. kneževiča Aleksander in Nikolaj, sinova Nj. Vis, kneza namestnika Pavla, ki sta odpotovala na Brdo. 90 let Gorjančevega očka V Hrastniku obhaja danes 90 lctnico svojega življenja g. Mihael Krajšek, p. d. »Gorjančcv očka«. Rodil se je dne 6. avgusta 1848. Naš slavlje-nec je bil skozi vso svoje življenje zaveden in praktičen katoličan in jc v katoliškem duhu vzgojil tudi svojo družino Sin Janez je v službi pri rudniku v Hrastniku, drugi 6in pa je redovnik v stiškem samostanu. Gorjančcv očka je kljub devetdesetim letom še vedno čil in zdrav in opravlja še vsa kmečka dela. Bog ga takega ohrani do skrajnih mej človeškega življenja! Proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru ' Slovenci, četudi po številu majhni, smo po svoi jem kulturnem udejstvovauju med prvimi in zato v družini narodov upoštevani. 1'rlliaja pa sedaj dan, ko bomo Slovenci pokazati, da smo tudi discipliniran narod. Xa veliki narodni mnuil*estnciji v Mariboru bomo pred lastno državo in pred svetom skupno kakor leta 1S(IX, kakor leta 1IIIH izpričali svojo življenjsko silo in z vso dostojnostjo ter prazničnim veseljem izpovedali zvestobo svoji narodni državi in svojemu narodnemu vlndarjit. Nikogar ne bo med nami, ki hi na katerikoli način kršit disciplino in s leni /.manjšal veličastnost cel« prireditve. Slovenci siuu discipliniran uarod, Prijave Prejeli smo že večino prijav In takoj začeli z razpošilja njeni izkaznic in znakov. Vsi krajevni odbori bodo dobili iste pravočasno. Glede naknadnih prijav sporočamo, da bomo sicer še pošiljali znake in i 7. k R /, -niče, ne moremo pn več sprejemati prijav za prenočil šča, ker smo te prijave morali že zaradi priprav zaključiti. Ponavljamo da smo vsem krajevnim odborom poslali nekaj več izkaznic iu da jih imajo na zalogi pli sarne Putnika v vsej državi. Razstava Danes bo otvorjenn kulturna razstava, ki Je v ta-knm obsegu prirejena, kakor je Maribor še ni imel prilike videti. Opozarjamo vse, katerim pripušča čn-(, da Ri ogledajo razstavo med tednom, ker ho ob tabor-, nih dneh gotovo velik naval ua razstavi. Skupine v sprevodu Taborni odbor je že določil soglasno spored spre-, voda in zato ne moremo uvrščati krajevnih skupin v sprevod, ker imamo drug sestav sprevoda. Enako tudi ne hndo mogli v sprevod z raznimi vozovi, čo niso isti bili prijavljeni in kot primerni pripuščeni Spru, vo bo enoten in tudi samo na tak nnčin veličasten. Pevski zbori Na taboru ho petje v sledečem redu: pri službi božji skupno ljudsko pelje, pred mikrofonom stolni cerkveni pevski zbor, pod vodstvom g. Gašparlča. Pred in jio talioru poje moški zbor Ipavčeve župe pod vodstvom g. Horvata. Popoldne oh I nastopi Pevska zveza pod vodstvom g. Zafošnika. Ako želi še kak zbor v nedeljo, dne 14. 8. popoVne nastopiti, naj prijavi odi boru svojo pesmi vsaj do torka. Žrebanje nagradnih dobitkov V vsaki izkaznici se nahaja tudi kupon za žrrv banje nagradnih dohilkov. Številne mariborske tvrdke so darovale zelo dragocene in tepe spomine za lnb. VVB . Fantastična novela nesmrtnega Puškina v krasnem in globokem filmu PikOVa fiflfflS ob 16., lg^n^HS uri. | čitnice prazna, so ta teden obskali tatovi, ki so izropali stanovanje g. učitelja Metoda Kalana i.i mu naredili precejšno škodo — Pozabljena ženska jopica in dežnik. V sredo, dne 3. avgusta, je bila v gorenjskem osebnem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 3 popoldne, pozabljena ženska jopica in dežnik. Kdor je te stvari spravil, je vljudno naprošen, da pošlje svoj naslov na upravo »Slovenca« pod šifro: »Najdena jopica«. — Na I. dekliškem taborn nn Brezjah je bilo najdeno: t zlata verižica, t zlat uhan in trije ključi od kovčega. Vse to se dobi pri Edč. Iledi Pehanijevi, Vzajemna zavarovalnica, .jubljana. — Gospodinjska šola v zavodu šol. sester de Notre Dame v Šmib.elu pri Novem mestu se prične 15 septembra. Prošnje naj se vlagajo na vodstvo zavoda. — Za dnevne marke ogoljufan. V Ljubljano je prišel peš iz okolice Brežic 50 leten mož, ves skrušen in zgaran. Bil je to pošten delavec — garač Miha B. iz Zdol pri Brežicah. Pri nekem posestniku je pošteno delal več mesecev. Poleg hrane mu je bila obljubljena mezda. Ko se je poslovil, mu je gospodar pomolil 160 nemških mark, rekoč, da jih bo lahko v Ljubljani dobro zamenjal, ker sam nima našega denarja. V Ljubljani jc skušal po bankah marke zamenjati. Dobil je kratek odgovor: »Za ta denar si ne morete kupiti niti ene žemlje!« Gospodar mu je dal stare, inflacijske nemške marke. Revež je v Ljubljani obredel več bank, celo Narodno banko je iskal. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Podkoren. Spisai Jos. Vole, kanonik v Ljubljani. Letoviščar, ki hoče v miru in hladu prebiti vroče poletne mesece in si nabrati svežih moči za trudapolno duševno delo v pisarni, šoli itd., se ne bo nikjer tako udobno počutil kakor v čistem planinskem zraku gornje savske doline. Zato ga bo zanimala preteklost teh tihih gorskih vasic, kjer se je vršil svoj čas živahen promet čez korenski prelaz na Koroško in v Italijo. Vsak letoviščar in športnik, ki obiskuje Planico in gornjo savsko dolino sploh, bo z velikim zanimanjem bral to knjižico, ki mu bo odkrila preteklost teh krajev, ki mu nudijo danes dobrodelen počitek, primerno zabavo in krasne planinske izlete. Knjižica ima prijetno zunanjo obliko, lepe slike v besedilu in v tabelah ter velja 15 dinarjev. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalnah »Putnika«. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Lep uspeh domače prašičereje. Na Igu, Kremince 8, stanujeta zakonca Franc in Angela Klas, ki slovita daleč naokrog po svojih izvrstnih uspehih pri prašičereji. Tako sta nedavno zredila v štirih mesecih prašiča, ki je tehtal 265 kg, nedavno pa sta zredila tudi prašiča v sedmih mesecih, ki je tehtal 266 kg. Za te uspehe se zanimajo svinjerejci daleč naokrog in obiskujejo marljiva rejca. Angela Klas pravi, da daje med klajo neko jiosebno rastlinje, ki pospešuje trk prašičev. Na te lepe uspehe opozarjamo druge, ki se tudi bavijo s svinjerejo. Ljubljana Smrtna nesreča Ljubljana, 5. avgusta. Danes, malo po 5 popoldne, se je pripetila v Hrenovi ulici v gostilni »Pri sodčku«, štev. 24, nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev 40 letnega gostilničarja Jerneja Spilerja. To gostilno sedaj zidarji in pleskarji na novo belijo in popravljajo. Sjiiler se je kot vesten gospodar stalno zanimal, kako delo napreduje ter se je povzpel tudi na zidarski oder. V vročini si je hotel obrisali pot raz obraz, pri tem pa stopil tako nerodno k roliu odra, da je zgubil ravnotežje ter omahnil z višine prvega nadstropja na tla. Obležal je nezavesten in s hudo krvavečo rano na glavi. Domači so takoj poklicali reševalni avto. Reševalci so res v najkrajšem času prišli, toda Spiler je medtem že izdihnil. O nesreči je ihta obveščena policija in posebna policijska komisija je ugotovila dejanske vzroke nesreče. Na prošnjo Spilerjeve gospe je bilo truplo položeno na mrtvaški oder doma. Rajnemu naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! _ KINO SLOQA Tel. 17-30 HOn I CHARLIE CHAN V CIRKUSU 1 I Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri | 1 Sv. maša za izletnike in turiste bo jutri ob 4.15 v kapeli Vzajemne zavarovalnico pred odhodom izletniških vlakov I Dobrodelen koncert. Uprava oficirskega doma v Ljubljani bo priredila dne 6. avgusta 1938 konccrt v korist fonda za pobijanje tuberkuloze v vojski. Prireditev bo na vrtu restavracije »Zvezda«, Kongresni trg t, v primeru sla- bega vremena pa v veliki dvorani istotam. -Vstopnina 10 din. Prostovoljna preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 20. Obleka po volji. 1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in prijateljem društva, da se prijave za Maribor sprejemajo drevi od 7 do 9 in v nedeljo 7. avgusta od 10 do 12 ure dop. v društvenem domu. Vse člane in prijatelje, ki se doslej še niso prijavili, pa se nameravajo svečanosti v Mariboru udeležiti, prosimo, da se zanesljivo prijavijo v določenih urah. I Umetnostno zgodovinsko društvo bo priredilo v dneh 27. do 29. avgusta izlet v Benetke. Potovali bomo s kolektivnim potnim listom. Interesenti naj se javijo do 15. t. m. v trgovini Pod-krajšek na Jurčičevem trgu št. 2. Vsakdo mora prinesti s seboj 2 fotografiji, vse osebne podatke, udeleženci z dežele morajo imeti dovoljenje pristojnega okrajnega načelstva. Za vožnjo je položiti znesek 210 din. Člani in prijatelji društva vabljeni. 1 Avtobusni izlet na Koroško k prestolu slovenskih vojvod, k Gospe sveti, na Krko k sv. Hemi priredi Prosvetno društvo Trnovo 14. in 15. avgusta. Potovali bomo v modernem udobnem avtobusu. Razlago in duhovno vodstvo ima. g. prof. Anžič Anton. Ker je na razpolago le določeno število sedežev, pohitite s prijavami, ki se sprejemajo dnevno v trnovskem župnišču, zvečer od 7 do 9 pa v društvenem domu, Karunova ulica, do 7. avgusta, kjer se dobijo podrobne informacije. 1 Novo zidano ograjo ob Leonišču na Zaloški cesti in ključavničarska dela za Mestno klavnico razpisuje mestno poglavarstvo v »Službenem listu« z dne 6. t. m. 1 Ribji trg. Včerajšnji splošno slabo založeni ribji trg je imel to posebnost, da je bilo naprodaj do 150 kg iz Bakarca pri Sušaku uvožene palmide, posebne manjše vrste tuna Cene za to morsko ribo so navadno po 26 din kilogram. Včeraj so jo na trgu prodajali celo v teži 1.50 kg po 12, posamezne, razsekane kose po (6 din. Na Jadranu je bil te dni obilen lov prav na to ribo, na druge morske zelo slab. Te ribe bodo tudi še danes prodajali. Velike sa rdele so bile po 16. male po 12 din kilogram. Bilo jih je le nekaj 10 kg. Ščuke po 16 din, dunavske postrvi po 20, domače pa 40, belice po 10 din kilogram. Raki so bili po 2 do 5 din kilogram I Zaradi snaženja uradnih prostorov dne 11., 12. in 13. avgusta, ne bo posloval mestni prosvetni oddelek, kjer uraduje mestni šolski nadzornik, a drugi uradi mestnega poglavarstva v Auer-spergovi palači z Mestnim muzejem bodo poslovali. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rpsljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in m r. Komotar, Vič. Poizvedovanja Damski dežnik je bil zamenjan na porcijun-kulo v frančiškanski cerkvi. Dotična oseba naj ga prinese v konsumno klet na Kongresnem trgu, kjer dobi svojega. DEKLE! 15. avgust naj pokate, kako verna si, in kako ceniš versko prireditev: Dekliški dan - na Betnavi! Prijavi se še danes v župnišču ali na Betnavo! ■trn Maribor m Ojačena razsvetljava glavne prometne žile. Mestno električno prodjetje ojačuje 6edaj razsvetljavo od glavnega kolodvora po Aleksandrovi, Slovenski, Gosposki in Vetrinjski ulici ter na drugi strani Drave od Kralja Petra trga po Dvo-rakovi in Frankopanski cesti do kadetnice. Žarnice zamenjavajo z mnogo močnejšimi, ki imajo jakost od 500 do 7500 vatov. Na Aleksandrovi cesti so žarnice že izmenjane ter se razlika nasproti prejšnji razsvetljavi zelo razveseljivo pozna. m Poročila sta se v frančiškaski baziliki učiteljica gdč. Vera Heric, hčerka ravnatelja realne gimnazije g. Matka Herica, ter profesor Josip Lu-katela iz Zagreba. Mladi par je poročil nevestin stric provincial p. dr. Gracijan Heric. Iskrene čestitke! m Žetev smrti. V Dušanovi ulici je umrla r starosti 46 let gospa Josipina Robar, vdova strojnega stavca v Cirilovi tiskarni. — Smrt je ugrabila 52 letno upokojeno učiteljico gospo Berto Brence. Naj počivata v miru. m 300 delavcev v kamnolomih stavka. Nedavno smo poročali, da je zavladalo v pohorskih granitolomih v Ribnici med delavci mezdno gibanje, Vršilo se je več zastonjskih spravnih poskusov, sedaj pa so delavci pričeli s štrajkom. V granitolomih inž. Lenarčiča in tvrdke Res & Co, iz Zagreba počiva vse delo. Delavci zahtevajo kolektivno pogodbo ter zboljšanje mezd. Pohorski granitolomi so imeli letos zelo dobro konjunkturo, ker so dobili velika naročila, posebno od maribrske mestne občine. m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37 vam nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske izdelke. Nagradno žrebanje „Slovenca na Mariborskem tednu a »Slovenec« razpisuje ia Mariborski teden, ki lio od G. do 15. avgusta, posebno nagradno žrebanje. Pogoj: Vsak, kilor ho kjerkoli ua razstavnem prostoru M. T. (bodisi v trafikah, ki so na razstavnem prostoru, bodisi v pritličju deške osnovne šole, kjer bo razstava »Slovenca«) kupil i času M. T., to je oil fi. do 15. avgusta t. I. »Slovenca«, naj zahteva še prospekt, na katerem ho posebna številka. Prospekt s številko naj vsak dobro spravi. Dne 17. avgusta t. I. oh 18 l>o v podružnici »Slovenca« v Mariboru irch.inje pred komisijo treh rednih naročnikov »Slovenca«. D a r i I a s o : Lepa napestnn ura (dobavila tvrdka I. Jan, uror, (Grajski trg v Mariboru). « a p e s t n a ali žepna ura (po liberi, dobavila i.-ta tvrdka), k o v č e g (dobavila tvrdka Jak. Lah, Maribor, Glavni trg 2), lepa odeja (dobavila ista tvrdka), d n m s k a torbica (dobavila ista tvrdka), 18 krožnikov (dobavila tvrdka Kovačif, Koroška cesta 4, Maribor), kavni servis (dobavila ista tvrdka), vinski servis (dobavila ist.i tvrdka). Ka Mariborskem tednu hitite kupovat »Slovenca«! Vsnk izvod »Slovenca« vam lahko prinese lepo nagrado. /jnstništvo »Slovenra«. Poziv hišnih posestnikovi Okrasite Mariborl Društvo hišnih posestnikov za Maribor in oko* lico na« naproša v objavo: Na poziv odbora za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru sporočamo hišnim posestnikom sledeče: Maribor mora ob slavnostnih dneh pokazati tudi na zunaj, da se zaveda velike važnosti svoje pripadnosti kraljevini Jugoslaviji in mora goste, ki bodo prišli iz vseh krajev naše države, posebno slovesno sprejeti. Prosimo vse hišne posestnike v mestu Mariboru ter v bližnji in daljnji okolici, da okrase v slavnostnih dnevih, to je v soboto, 13. in nedeljo, 14. avgusta svoje hiše z državnimi zastavami in tudi drugače. V vseh ulicah, kjer bo šla povorka, in še v Slovenski in Gosjjoski ulici se hiše, okna in poslovni prostori po možnosti okrasijo z zelenjem, cvetjem, z zastavami in preprogami in morda tudi s slikami kraljeve rodbine in naših vel-mož. Tudi hišni posestniki v ulicah, v katerih se bodo zbirali taborjani za sprevod — to so vso ulice severno od Aleksandrove in zapadno od Trubarjeve ulice, naj se hiše in okna po možnosti okrasijo. Isto se priporoča posebno prebivalstvu na desnem bregu Drave, kjer se bodo taborjani dne 14. avgusta zadrževali. Pri tej priliki opozarjamo, da se ob slavnostnih dneh ne razobešajo grde, stare, raztrgane in obledele ali prekratke državne zastave. Priporočamo pravočasno dobavo za to potrebnega blaga. Hišni jiosestniki! Pokažite, da znate ceniti pripadnost našega lepega Maribora k jugoslovanski državi! Za Društvo hišnih posestnikov v Mariboru: Meglic, 1. r., predsednik — dr. Marin, 1. r., tajnik * m Izletniki! Planinske službe božje: pri Sv. Arehu ob 10; na Uršlji gori ob 9; namesto pri Pohorskem domu bo, vključno prihodnje nedelje, sv, maša pri Mariborski koči ob 9; v mariborski frančiškanski cerkvi pred odhodom vlakov ob četrt na pet. V nedeljo 7. avgusta ob 11 blagoslovitev kapelice in sv, maša pri Koči pod Kopo na Pungartu. — Aljažev klub. Aeromiting 7. avgusta ob 14 _Aerodrom, Maribor (Tezno) m Leto dni zapora, ker je v pijanosti povzročil smrtno nesrečo. Pred okrožnim sodnikom dr< Čemerjem se je zagovarjal včeraj dopoldne 23 letni brezposelni trgovski pomočnik, poljski državljan Vaclav Petruška iz Teznega. Petruška je dne 13. julija zjutraj povzročil v Košarih tragično smrtno nesrečo. Petruška se je sestal 12. junija zvečer s svojim prijateljem, ki je imel avto. Popivala sta vso noč, zjutraj pa sta se odpeljala na kolodvor v restavracijo, kjer je prijatelj za mizo zadremal. Petruška pa je v objemu vinskih duhov odšel ven, se usedel v avto in dasi nikoli ni šofi-ral, mu je uspelo, da je pognal motor v tek ter se je odpeljal proti Košakom. Hotel si je ohladiti vročo glavo ter je drvel z vso brzino, avtomobil pa mu je metalo sedaj na desno, sedaj na levo stran ceste. V Košakih je zavozil pod gostilno Koren na trotoar ter treščil v obrežni zid. Nesrečna usoda je hotela, da je tedaj prišla po hodniku tovarniška delavka Marija Rener, ki je šla na delo v tovarno. Avto jo je treščil v zid ter je za posledicami zadobljenih poškodb v nekaj minutah umrla. Petruška se je šele takrat nekoliko iz-treznil, imel pa je srečo, da je ostal skoraj nepoškodovan, le avtomobil se je razbil. Petruška se je včeraj pred sodnikom zagovarjal s pijanostjo. Obsojen pa je bil na 1 leto dni zapora ter na plačilo raznih stroškov. m Potujoča protiplinska razstava pride r Maribor jutri v nedeljo ter bo nameščena na Glavnem kolodvoru. Vstop je prost, m 100 let znana, izborna zdrava Gaberniška »lat tinal Celje e Prepovedan živinski sejem. Zaradi neposredne bližine s slinavko in parkljevko okuženega kraja Laško je oblast prepovedala živinski sejem, ki bi moral biti dne 8. avgusta na Svetini v cbčini Teharje. c Nogometni brzoturnir v korist Protituberkulozne lige v Celju bo jutri, v nedeljo, ob pol 5 popoldne na Glaziji. Nastopi par SK Celje : Celjski Atletiki, ob 5 Olimp : Jugoslavija, ob pol 6 premaganca, ob 6 zmagovalca, c Letalski meeting v Celju. Mestni odbor Celje Aerokluba »Naša krila« proslavlja letos 10 letnico svojega obstoja. V okviru prireditev ob priliki proslave bo tudi veliki letalski meeting, pri katerem bodo sodelovala tako jadralna kakor tudi motorna letala. Meeting bo dne 4. septembra. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je blagovolil prevzeti Nj. Vis. knez namestnik Pavle kot predsednik Kr. jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila«, c Kino Union. Danes »Patrioti«. c Prijave za izlet na Brezje k Mariji Pomagaj in na Bled sprejema podružnica »Slovenca« v Celju. c Huda avtomobilska nesreča. V sredo pozno zvečer se je peljal 17 letni posestniški sin Fonda Karel iz Železnika pri Radečah s kolesom po cesti proti Radečam, Prehitel ga je neki avtomobilist iz Radeč ter zadel v kolesarja, da ga je zbil v jarek. Fonda je v velikem loku padel s kolesom v jarek, pri padcu pa je dobil po vsem telesu hude zunanje m notranje poškodbe. Dobrepolje Jakličev dom. Zanimanje za Jakličev dom je po vsej fari silno živahno. Ljudje pridno dovažajo kamenje in pesek. Dne 21. avgusta bomo imeli blagoslov temeljnega kamna Jakličevega doma. Že sedaj na to opozarjamo in vabimo k tej slovesnosti. Ob tej priliki bo tudi okrožni tabor fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Cerkev Gospe zdravja v Ponikvah je dograjena. V začetku oktobra bo njena posvetitev. Va-ščani so pridno dovažali potrebni material. Zdravstveni postaji na Vidmu in v Strugah so zelo lepo razvijata. Ljudje so hvaležni, ker imajo zdravniško pomoč pri rokah. Svetina nad Celjem V nedeljo, dne 7. avgusta bo pri podružnici Sv. Ruperta nad Laškim na prijazni Svetini nad Celjem vsakoletno cerkveno proščenje, z nad vsa veličastno teoforično procesijo pri poznem opravilu, ki 6e začne ob 10; jutranja bo ob pol 7. Ker je Svetina znana po svoji visoki, planinski legi, pa tudi po svoji romarski in letoviški privlačnosti, naj ne zamudi noben vnet častilec svetinske Matere božie in prijatelj planin, si ta dan okrepiti duše in in živcev pri prijazni Mariji Snežnici na Svetini. Iz Celja prideš v dobrih dveh urah po sicer strmem, a nad vse zanimivem Pečovniku s krasnim razgledom po savinjski dolini, daljnem zelenem Pohorju in veličastnih solčavskih planinah. Tudi od teharske in laške strani prihod ni cretežaven. Mariborski teden odpre sedmič svoja vrata Maribor, 5. avgusta. Jutri, v soboto, otvarja Mariborski teden sedmič svoja vrata. Leto« ee bo vršita ta velika mariborska prireditev v posebno slavnostnem in častnem okviru — združena je z velikimi slav-nostmi, ki se bodo praznovale v soboto 13. in nedeljo 14. t. m. kot oficielna proslava Slovenije za 20 letnico svobodne države. Pomembnost in obseg vseh teh prireditev je razvidna že iz velikih predpriprav, kakor jih v Mariboru do sedaj še nismo nikoli videli, Vse mesto se z mrzlično naglico pripravlja za slavnost, tako da bo Maribor okrašen, kakor š« ni bil nikoli, odkar obstoji. ^ Letošnje razstave. T Sam letošnji Mariborski teden je v primeri z 'dosedanjimi prireditvami znatno razširjen. Vidi se to že na zunaj, na veseličnem prostoru, ki je letos dosti obsežnejši. Razširil se je vrt bivše unionske pivovarne, ki je sedaj Hutterjeva last. Tu so se naselile predvsem razne zabavne atrakcije — cir-ikusi, vrtiljaki itd. Na razstavišču v prostorih meščanske in ljudske šole v Cankarjevi—Razlagovi ulici so nameščene sledeče razstave: Razstava tekstilne industrije, splošna industrijska razstava, velika obrtna razstava, poljedelstvo in vinogradništvo, velika trgovska razstava, razstave: cesta in tujski promet, lazstava narodnih noš in vezenin, razstava »Nanosa«, fotoamaterska razstava, gostinska razstava, filatelistična razstava, vinska razstava s poskušajo izbranih štajerskih vin, čebelarska razstava, razstava gojiteljev malih živali, .vrtnarska razstava, razstava preprog in razstava vozil. Med razstavami, ki so nameščene v poslopju deške ljudske šole, opozarjamo posebej na razstavo »Slovenca«, ki prinaša letos svojim prijateljem posebno presenečenje: Nagradno žrebanje, katerega se bodo udeležili kupovalci »Slovenca«. Jti, Glavni poudarek: Jubilejna kulturna razstavo. r Glavni poudarek pa daje letošnjemu Mariborskemu tednu veličastna razstava »Maribor 1918 do 1938« — iki je nameščena v vseh prostorih unionske dvorane. Razstava ima namen podati (kulturni razvoj Maribora od osvobojenji do danes. Zaradi tega so se združile k enotnemu delu vse mariborske kulturne organizacije. Tako so nastale na razstavi sledeče skupine: Pokrajinska, ikatero sestavljajo Vinarska in sadjarska šola, Slov. plan. društvo in Slov. lovsko društvo. Zlasti poslednje je pričaralo v svojem razstavnem paviljonu na levi strani pritličja dvorane čudovite prizore iz naših polj in gozdov. Prosvetna skupina obstoji iz razstav Pedagoške centrale, Učiteljskega doma, Ljudske univerze in Francoskega krožka. V socialni skupini razstavljajo OUZD, bano- vinska bolnica, Društvo za zdravstveno zaščito otrok in Jadranska straža. Mariborska mestna skupina; razstave mestnega gradbenega urada, elektro-podjetja, plinarne, premoženjske uprave. Zgodovinska skupina: Zgodovinsko društvo, Muzejsko društvo, Študijska knjižnica. Železničarska skupina: Čudovita razstava želev *kih delavnic, prikaz dela glasbenega društva »Drava« in športnega društva »Železničar«. Spodaj v dvorani so še gasilci. Zgoraj v prvem nadstropju pa je najprej umetnostna skupina, kjer razstavljajo šolske sestre in žensko društvo 6voje umetnostne vezenine. Na balkonu in v stranskih prostorih pa je razmeščena izobraževalna skupina, ki jo tvorijo Prosvetna zveza, Fantovski odseki, Zveza kulturnih društev, Vzajemnost, Sokol. Najpomembnejše delo prikazuje po načrtih inž. arh. Drofenika Prosvetna zveza, ki zavzema tudi najlepši in največji razstavni prostor. To bi bil samo kratek prerez vseh razstav. Sobotne in nedeljske prireditve. Jutri v soboto bo ob 10.30 svečana otvoritev letošnjega Mariborskega tedna in jubilejne kulturne razstave »Maribor 1918—1938«. Od 10.30 do 12 bo potem promenadni koncert na razstavišču. Ob 14 bo na Teznem na letališču sprejem aeroplanov, ki pridejo na nedeljski letalski miting. Občinstvo ima priložnost, da za 50 din napravi polet nad Maribor. Od 16.30 do 18 je promenadni koncert na razstavišču. Ob 17 je ustanovni občni zbor Društva za ceste v Ljubljani — sekcija Maribor v mestni posvetovalnici. Ob 17.30 propagandni lahkoatletski miting SSK Maratona na igrišču na Livadi. Od 20.30 do 22 je promenadni koncert na razstavišču. V nedeljo 7. avgusta je program sledeč: Ob 6 dirka Delavskega kolesarskega društva na Po-brcžju; ob 9 propagandni lahkoatletski miting SSK Maratona na igrišču Železničarja. Ob 9.30 na letališču na Teznem krst letal, blagoslovitev hangarja in letališča, otvoritev razstave protiplin-ske obrambe, pozdravni leti. Ob 10.30 je cestna motociklistična dirka za državno prvenstvo na progi Maribor—Kamnica—Maribor. Od 11 do 12.30 promenadni koncert na razstavišču. Ob 14.30 velik letalsiki miting na letališču na Teznem: leti in akrobacije jadralnih letal, skoki s padalom, leti in akrobacije vojaških in civilnih letal, skupinsko letenje tromotorjev, napad na improvizomo vas, obramba pred letali s topovi in strojnicami, borbe v zraku, umetna zameglitev. Ob 16.30 do 18 in od 20.30 do 22 jjromenadni koncert na razstavišču; ob 21 v dvorani Ljudske univerze komedija v 4 deljanjih »Ljubezen« od Henrika Kistmachersa. Gostuje g. Maks Furijan, član gledaliča v Skoplju. K AY F R AN Cl S GOLGOTA LJUBEZNI Problem srečnega zakona, pogreškov, ki jih | delata tako žena kakor tudi mozl jnnakinja ameriškega filma, žena, ki s svojo sijajno igro osvaja srce in vabi solze v oči! Danes premiera! - Predstave ob 19.15 in 21.15 Ta film Vam bo pojasnil tajnosti ženske duše! KINO UNION Telefon 22-21 Naše gospodarstvo v junija Narodna banka Je pravkar Izdala svoje me-«©8no statistično poročilo o položaju našega gospodarstva v mesecu juniju 1938, iz katerega posnemamo naslednje značilne podatke: vi Borze. " Efektni promet na naših borzah Je bal sicer 'nekoliko večji kot v maju: zmaM je 36 milijonov din v primeri s 36 milij., obenem pa je bil |tudi večji kot junija lanskega leta z 28 mily. din Skupno je znašal v prvi polovici leta 19->8 269 milij. din v primeri s 195 milij. din v prvi ^'iDeviziM in valutni promet je bil nekoliko manjši kot v maju: zmanjšal se je od 299 na 248 milij. din ter je obenem znatno zaostajal za lanskim, ki je znašal junija 285 milij. din. Skupno je dosegel devizni in valutni promet na maših borzah v prvi polovici leta 1938 1.738 milij. 'din, v prvi polovici lani pa 1.593 milil. din. Tečaji državnih papirjev so bili v povprečju junija meseca nekoliko nižji kot maja, vendar je znižanje malenkostno. Razvoj tečajev glavnih papirjev nam kažejo sledeče številke: junij 1937 maj 1938 junij 1938 vojna Skoda 408.77 483.41 479.55 7% invest. posoj. 88.77 100.23 99.54 4% agrarji 52.58 62.98 62.29 begi. obveznice 76.67 93.72 91.j6 Indeks cen Indeks cen na debelo, kakor ga izračunava mesečno Narodna banka, kaže za junij neko- liko znižanja v primeri z majem. Razvoj indeksa cen nVdebelo in cen rta drobno v najvažnejših mestih kažejo naslednje številke; Cene na debelo: junij 1937 maj 1938 JrmfJ 1958 splošni indeks 72.1 80.1 79.4 rasti, proizv. 69.3 90.7 88.7 živina in proizv. 62.0 66.2 64.2 mineralni proizv. 88.1 90.2 89.9 industr. proizv. 75.9 79.4 803 Cene na drobno: Bal grad 85.6 Zagreb 82.5 Ljubljana 86.2 Skoplje 88.6 Sarajevo 85.2 10 največjih me*! 85.6 Indeks cen n« debelo kaže nazadovanje za radi znižan ja cen rastlinskih proizvodov. Indeks cen na drobno je padci najbolj znatno v Sarajevu, pa tudi v Belgradu, dočim je ostal neiz-premenjen v Zagrebu, narastel pa jc v Ljubljani in Skoplju. Vloge v denarnih zavodih h statistike Narodne banke jc razvidno, da so se v mesecu maju vloge v naših bankah in samoupravnih hranilnicah zmanjšale od 11.702 na 11.531 milij. din, torej za 171 milij. din. Od tega zmanjšanja odpade na hranilne vloge pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekami banki 78 milij. din, tako da odpade na zasebne denarne zavode samo 93 milij. din zmanjšanja. To je v zvezi z znano akcijo na Hrvatskem, ki pa, kakor je razvidno, ni pokazala tistih rezultatov, 96.1 94.9 91.4 91.1 90.3 91.2 97.2 97.4 93.8 90.9 94.0 92.8 ki so si jih nekateri želeli. V ostalem je mesec maj tudi lani bil glede gibanja vlog nekoliko slabši, ker ni izkazoval tolikega prirastka vlog kot prejšnje mesece. Tako so se vse vloge v maju lani zvišale samo za 71 milij. din, leta 1936 za 8 milij. in leta 1935 za 5 milij. din. To je v zvezi s povečanimi sezonskimi potrebami za gradbeno delavnost v mestih in 6 pripravami za finansiranje odkupa deželnih pridelkov, s pripravami za potovanja itd. Najnovejši podatki Poštne hranilnice in Drž. hipotekarne banke za junij kažejo, da so vloge v teh dveh privilegiranih zavodih narasle že zopet za 40 na 2.786 milij. din. Statistika 20 največjih bank v državi kaže, da so se v juniju vloge teh bank povišale za 9 na 3.400 milij. dinarjev (lani so znašale te vloge na koncu junija samo 3.302 milij. din). Tudi plačilna pripravljenost 20 velikih bank se je povečala, kar se vidi iz dviga gotovine od maja na junij od 413 na 452 milij. din (lani je bil dvig še večji: od 411 na 476 milij, din). Promet Železniški promet izkazuje sicer zmanjšanje števila natovorjenih vagonov od maja na junij od 147.000 na 141.000, vendar je število natovorjenih vagonov še vedno večje kot lani junija, ko je znašalo samo 136.000. Junija 1936 je bilo natovorjenih na naših državnih železnicah 116.000 vagonov. Skupno je doseglo število natovorjenih vagonov v prvi polovici letos 815.000, Umi v prvi polovici leta pa samo 731.000, v prvi polovici 1936 pa 634.000. Tudi rečni promet izkazuje od maja na junij zmanjšanje prevoženih kilometrskih ton blaga od 64 na 59 milij. din, kar je v zvezi s poslabšanjem našega izvoza v pomeri z lanskim letom. Skupno je znašalo število prevožeinh tonskih kilometrov v prvi polovici letos 329 milij., lani v istem času pa 425 milij. Kako bo i Izvozom pšenice. Iz Belgrada poročajo, da cenijo letošnji izvozni presežek pšenice na 50.000 vagonov in bi tako imela naša država več pšenice za izvoz kot lani. Zaenkrat ima naša država že zagotovljeno prodajo 30.000 vagonov, ostanek pa bi šel v nekatere druge države. Namen merodajnih faktorjev pa je ne preveč forsirati izvoz pšenice, ker je potrebifo nekaj zalog držati doma zaradi lanskih slabih izkušenj. Rezerva za vsak primer bi znašala 10.000 vagonov. So pa v zvezi s tem znatne tehnične težkoče, ker nimamo dovolj primernih skladišč za tolike količino žita. Kajti računa se, da bodo moderni silosi zgrajeni že leseni leta 1939 in bomo tako lahko že prihodnjo žetev gpravili v silose. Vkljub nameri, da se preveč ne forsira izvoz pšenice, se bo uradna intervencija na domačih tržiščih nadaljevala v ne-izpremenjenem obsegu. Običajni vsakoletni hmeljarski tabor priredi tudi letos Hmeljarska zadruga na Veliko Gospoj-nico dne 15. avgusta v veliki Roblekovi dvorani v Žalcu ob pol 9 dopoldne. Kontrola izvoza sadja. V četrtek je trgovinski minister podpisal odlok, s katerim je odredil za 1938—1939 število nadzornikov in število nakladalnih postaj za pregled sadja, namenjenega izvozu. Na osnovi tega odloka bodo bani, med njimi tudi ban dravske banovine lahko imenovali nadzornike za pregled sadja na področju svojih banovin. Letošnji pridelek bombaža obeta biti prav dober. Predvsem se je povečala površina zasejana z bombažem v Južni Srbiji od lanskih 2.801 ha na 5.394 ha v 11 okrajih. Največ je bilo posejanega bombaža- v. okraju Struinice 2.800 ha (lani 1.592), nato v okrajih: Dojran 670 (348), Gjevgje-lija 556 (320), Negotin-vardar 501 (159), Ovče polje 235 (85), Štip'200 (101) ha itd. Tudi v nekaterih okrajih zetske banovine je bilo za poskušnjo zasejano mnogo bombaža. Pred VII. Mariborskim tednom Obmejni geografski položaj ta narodni, kulturni ter gospodarski pomen daje Mariboru kot drugemu največjemu središču svobodne Slovenijo poseben položaj ne samo v naši banovini, ampak tudi v vsej državi. Svoje odgovorno poslanstvo skuša Maribor izjx>lnjevati v polni meri in izrabljajoč vse razjioložljive sile. Veliko je narodno, kulturno in gosjiodar.sko delo, ki ga je opravil v dvajsetih povojnih letih. Da bi uspehe svojega dela pokazal tndi na zunaj in v pregledni obliki vsako leto sproti, je ustanovil pred sedmimi leti svojo stalno institucijo Mariborski teden. Ta institucija je jroslala pomembna kulturna in gospodarska revija, brez katere si sedanjega Maribora sploh ne bi mogli predstavljati. Vendar bo letošnji VII. Mariborski teden, združen z veličastnimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja, ki bo slavnostno otvorjen v soboto 6. t. m. dopoldne, daleč prekosil vse dosedanje svoje prireditve. Prostor, ki je določen za razstave, se je letos skoraj podvojil, jx>večano je tudi zabavišče in v okrilju Mariborskega tedna bo toliko velikih javnih prireditev, da Ix>do v polni meri zadovoljile vse domače in tuje obiskovalce, katerih se obeta na tisoče. Dela so v polnem teku in bodo kmalu že po-polnoma dovršena. Središče letošnjega tedna bo- do v prvi vrsti mnogoštevilne razstave maribor-i skye industrije,, trgovine, obrta, gostinstva, tujskega prometa, filatelije, fotoamaterstva itd., na drugi strani pa razstave, katerih namen je prikazati ves razvoj Maribora po osvobojenju. Razstavo bodo otvorjene skupno z začetkom tedna v soboto 6. t. m. in bodo odprte do zaključka duo 15. t. m. Na vseh državnih železnicah in ladjah je dovoljena polovična voznina. Legitimacije se dobo pri vseh poslovalnicah »Putnika«, občinah itd. Slovenci in vsi Jugoslavni! Jugoslovanski Maribor, steber in trdnjava naše severne meje Vas kliče vse brez izjeme, da ga posetite v času letošnjega Vil. Mariborskega tedna in velikih proslav dvajsetletnice osvobojenja od 6. do 15. t. m. Pokažite, da ima Maribor krepko zaslombo v vsem našem narodu in v vsej naši državi! Enkrat snmkrat r letn postane Maribor veliko- mesten, ob času vsakega Mariborskega tedna, ki privabi v središče slovenskega 1'odravja na tisofe in tisoče ljudi iz vse Jugoslavije in tudi z one strani meje. Letos, ko bo od 6. do 15. t. m. slavil obenem s Vil. Mariborskim tednom tudi dvajsetletnico osvobojenja, bo pa privabil k sebi gotovo desettisoče ljudi. Vsem bo pa s svojimi razstavami in prireditvami pokazal s ponosom, kaj vse_ je storil in zmogel kljub krizi iu neštetim težkočam težkih povojnih let Visoki gostje bodo letos obiskali Maribor, mariborske proslave in VIL Mariborski teden od 6. do 15. t. m. Najavljeni so že nekateri ministri, načelniki, senatorji, narodni poslanci, tuji odlič-niki itd. Naj bi vsi odnesli iz našega lepega Maribora najlepše vtise! Borza i 1 i Denar Dne 5. avguslrf, Angleški funt je ostal na naših borzah nespre< men jen: v Ljubljani in Zagrebu na 237.20—238.80, v Belgradu na 238 blago. Nemški čeki so nekoliko popustili ter so vi Ljubljani beležili 14.72 blago, v Zagrebu 14.475—i 14.675, nadalje so v Zagrebu beležili še za konee avgusta 14.45—14.65. — V Belgradu so beležili 14.4179—14.G179. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.10 blago, v Belgradu 28.05—29.35. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,859.228, v Belgradu 4,650.000 din. V efektih izkazuje Bel-< grad prometa 070.000 din pri neizprem. tedencU Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . , 2382.65—2397.25 Berlin 100 mark 1747.03—1760.91' Bruselj 100 belg 737.44— 742.511 Curih 100 frankov......996.45—1003.52 London 1 funt.......213.16— 215.22 Newyork 100 dolarjev .... 4S26.00-4362.31 Pariz 100 frankov ..„»„, 119.42— 120.80 Praga 100 kron , ......150.43— 151.54 Trst 100 lir....... . 228.44— 231.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.005, London 21.415, Newyork 437.125, Bruselj 74, Milan 23, Amsterdam 239, Berlin 175,40, Dunaj 32.50, Stockholin 110.40, Oslo 107.00, Kopenhagen 95.60, Praga 15.10, Varšava 82.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3,25, lielsingfors 9.44, Buenos Aires 114. Vrednostni papirji Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 —100, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 482—484, begi. obv. 92.75—9-1, dalm. agrarji 92—i 92.50, 8% Bler. pos. 97.75—98.75, 7% Bler. pos. 93.50—94, 7% pos. DIIB 99 denar. — Delnice: Nan rodna banka 7275—7300, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99—100, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 483.50 — 485 (485), begi. obv. 92.25—93, dalm. agrarji1 91.25—91.75 (91.75), 4% sev. agrarji 61.50—62.12, 8% Bler. pos. 98.25—98.75 (98.75), 7% Bler. pos. 93 denar, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. ]>os. 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7275 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 180—195, Isis 20 denar, Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 115 blago, Osješka livarna 180—220, DubrovaSka 350 denar, Jadranska plov-i ba 350 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99 de-i nar (99.25) vojna škoda promptna 483—484 (483), begi. obv. 92.75—93.50, dalm. agrarji 91.75—92, 8% Bler. pos. 97.50—98.25, 7% Bler. pos. 93.50— 93.75 (93.75), 7% jm>s. DHB 99 denar. — Delnice:l Narodna banka 7275 denar (7300), Priv. agrarna banka 232—233.50. 2itni trs Novi Sad. Koruza bč., srem. 106—128, ban. 123 —125. Vse ostalo neizj>rem. Tend. neizprem. Promet velik. Sombor. Pšenica: bč., bč. okolica Somb., srem.,; slav. 146—150, gornja bč, gornja ban. 148—152, ban. 144—148. — Oves: novi bč., srem., slav. 115—i 117.50. — Rž nova 125—128. — Ječmen bč, srem. 03—04 kg, novi 135—137.50. — Koruza bč., srem 123—125. — Otrobi bč. 97.50—100, srem. 95—97.50. Tend. neizprem. Promet 121 in pol vag. Kulturni obzornik Kronika slovenskih mest, letnik V., zvezek 2. Kronika slovenskih mest se je razvila v odlično domoznansko revijo, ki zasluži vso podporo javnosti. V svojih člankih, ali bolje rečeno razpravah, ne kaže samo na trenutne potrebe slovenskih mest, temveč razkriva tudi njih zgodovino v besedi in sliki. Sodobnost in preteklost se družita v tej strokovno visoko stoječi reviji, poleg tega pa izhajajoči v taki obliki, da resnično služi našim mestom za reprezentanco. Z njo se lahko pokažemo tudi pred svetom in — se bomo postavili. Ta številka je posvečena Ljubljani, stari in novi, Novemu mestu, Blovenskim gradovom, nemški urbanistiki in kroniki. O Ljubljani govori razprava dr. Andrejke, opisujoča zgodovino krainar-skih hišic v Prešernovi ulici. Pisec opisuje kolibe na Čevljarskem mostu, kolibe na špitalskem mostu ler odpravo teh kolib, kar se je zgodilo nekako pred 100 leti, ter zidavo novih trgovskih hišic v sedanji Prešernovi ulici (1. 1840). Članek ilustrirajo slike iz tistega časa ter načrti tlorisov. Najzanimivejši članek pa je napisal arh. Fr. Tomaiič na temo »Vojna in mestec, v katerem na podlagi velike literature razpravlja o obrambnem načrtu mest v* rimskem času, srednjem veku in v času topovskih napadov; zdaj pa se pojavlja pred očmi svetovnih graditeljev mest nova nevarnost: napad iz zraka, za kar morajo najti novo obrambno metodo in novo gradnjo. Arhitekt ta načela v zgodovini in sedanjosti prenese na Ljubljano ter podaja svojo zanimivo rešitev ljubljanskega obrambnega problema in graditve za bodoče. Članek ie aktualen in ponazorjen s številnimi slikami in risbami. VI. Fabijančič nadaljuje svojo arhivalno razpravo o procvitu pivovarništva v Ljubljani v 18. in 19. stoletju. — Za sedanji čas, ko so znova restavrirali pročelje šentjakobske cerkve ter spomenik pred njo, je zanimiva razprava dir. Westra o Marijinem spomeniku na Trgu sv. Jakoba, kjer pisec na podlagi arhivalij opisuje zgodovino spomenika od 17. stoletja dalje, sedaj samo do 1. 1844, ko so ga začeli rušiti ob prihodu cesarja Ferdinanda, za katerega so potrebovali prost trg za parado. Razprava se bo nadaljevala. — Ljubljane se tičejo še članki prof. Kranjca o delu in uspehih ministra dr. Korošca za Ljubljano ob priliki njegovega častnega meščanstvu (članku je priložena celostranska slika g. ministra); ter še statistična razpredelnica o stanovanjskih razmerah v delavskih kolonijah na področju mesta Ljubljane (dr. Vogelnik). O širših slovenskih problemih, katerim tvori seveda Ljubljana prav tako srednjo točko, piše prof. inž. Horvat, ko razpravlja o Mednarodnih cestah in Ljub-ljani, ter o j>otrebah, ki jih moramo izpolniti, če hočemo mednarodno cestno mrežo preliti skozi naše glavno mesto in sploh skozi Slovenijo. Leopold Pettauer razmišlja o imenih važnejših starejših gradov po Slovenskem nekdaj in sedaj ter razvozlava njihova često zelo komplicirana imena. To razpravo, največ jezikovnega značaja, pod-prto z zgodovinsko osnovo, prij)oročamo zlasti našim ljudskim šolnikom, ki morajo razlagati v domačih šolah nnjprej zgodovinske značilnosti lastnega kraja ter pojasnjevati imena gradov iz svoje bližine. Marsikdo bo tu našel jiojasnilo o marsičem, Kar potrebuje. — Od drugih slovenskih mest pa jc v tej številki posvečena pozornost še Novemu mestu ob koncu 18. stoletja, in sicer opisu Fr. pl. Brorkerfelda. knkor ga je podal v svojem rokopisu »Neusladl Rudolphs\verlii 1790::, ki je še ohranjen in ki ga zdaj s komentarjem podaja v prevodu prof. Jaic. Z novo nemško urbanistiko in mestno arhitekturo se bavi prof. dr. Štele ter s tem nadaljuje svoja opazovanja urejevanja mest po svetu. Lani je izdal načela nove graditve mest v Italiji, letos pa v Nemčiji ter pripravlja golovo še druge, kar vse naj služi mestu Ljubljani in našim mestom sploh, da si najprej razjasnijo načela, po katerih bodo restavrirali in renovirali nova mesta, oziroma stara modernizirali. Članek je dokaz, kako sedanja mestna uprava skrbi za načelno in sistematično prenovljenje mesta. Svojevoljnostim v graditvi mora biti konec ter se mora graditi po sistemu, ki bo imel pred očmi bodočnost. — Vsem tem člankom, ki jih ponazorujejo številne slike, risbe, fotografije in diagrami, sjedi občajna kronika za leto 1931. Celostranske barvane prilogo so ]>osvečcne Novemu mestu iz 18. stoletja ter jx>r-tretu častnega meščana mesta Ljubljane, ministru dr. Korošcu.. td. Novo spoznanje Izšla jfe že dolgo pričakovana knjiga »Novo spoznanje«, kjer smo končno dobili vpogled v kratkih obrisih v ono Knaus Oginovo metodo, ki gledanje na to kočljivo snov postavlja v luč belega dneva in obenem skuša usmeriti razmišljanje v pravo smer. Do sedaj so K. O. metodo razne bro-šurice podajale v materialističnem smislu, jiripu ščajoč ki direktno navajajoč ljudi v nemoralno smer, da, v depopulacijo naroda. Ta knjiga »Novo spoznanje« pa nam razloži, kako naj pravilno gledamo na lo snov in je pisana v pozitivnem smislu. K. O. metoda naj pomaga onim, ki ne morejo dobiti družine, pa bi jo radi Knjižica se dobi v Tiskovnem drušlvu v Kranju. Cena 10 din. Knjižico naj naročijo v prvi vrsti le po posvetovanju z zdravnikom in duhovnikom oni zakonski pari, ki že obujiujcjo nad tem, da bi dobili svojo družino, pa bi jo radi, ker je tudi zanjo pisana. Seveda pa mora biti biološki predpogoj podan. V drugi vrsti pa bo današnje socialno stanje še tudi nudilo dovolj vzroka, da se v tej knjižici poučijo in usmerijo oni zakonci, ki bi iz upravičenih razlogov in moralno utemeljenih vzrokov iskali negativne plati te metode. Glavni namen to knjižice pa je, da se vrne ljudstvo k naravi, da vrže od sebe vse protinaravnosti, vsa nemoralna početja, da se ljudstvu pove, da je v seksualnem življenju vzvišenost lepote, smotrnost, red in cilj. Vse pa naravno. Nič protinaravnosti več na leni polju, pa tudi nič živalskega. Dr. J. M, j Dr. Mihajlo Rostohar —< 60-letnik 30. julija je doživel šestedesetletnico življenja dr. Mihajlo Rostohar, znani pedagog in redni profesor na univerzi v Brnu ter velik prijatelj tamkajšnjih slovenskih dijakov. Prof. Rostohar sc je uveljavljal tudi v slovenski znanosti ter je bil predsednik lanskega slovenskega pedagoškega kongresa v Ljubljani. V slovenski javnosti jc znan tudi po svojem nastopu ob prevratu. Češki listi mu posvečajo veliko pozornost in pišejo, da se je uveljavil v češki znanosti predvsem kot izvrsten psiholog novoidcalistične smeri. Z njo je premagal psihologijo psihološkega debatnega kroga ob materialističnem filozofu Františku Krejčim. V češki znanstveni občini velja za kapaciteto zlasti radi dveh knjig, ki ju je napisal v Brnu, namreč »Teorija hipotetične sodbe« ter »Študije iz razvoja psihologije«. Toda veliko je njegovo organizacijsko delo, kajti na svojem institutu v Brnu je ustanovil revijo »Psihologija«, katere urednik jc od vsega početka ter spada med najboljše strokovne revije le vrste. Slovenskemu učenjaku želimo še mnoua uspela v tujini. Po Kitajskem naokoli na vizitaeijskem potovanju Težko slovo Vrnitev Ytmnanfou, 13. junija 1938. Nedavno sem se vrnil z dolgega potovanja, Bil sem namreč na vizitaciji v apostolski prefek-turi Čaotung. Pot je bila slikovita, naporna in polna lepih doživljajev, tako da bi kak mlad misijonar lahko kar knjigo o tem napisal. Nam starim pa jc vse to že zelo vsakdanje. Na belo nedeljo sem prehodil polovico poti do Tungčvana. Za nas je bila to še posebno bela nedelja, ker je v teh gorah zapadel tak sneg, da nosači niti naprej niso mogli. Prave poti ni, le nekaj poti po- tung. Prenočevali smo v kitajskih kolibah. Da je bilo bolj toplo, smo ponoči kurili. Ona sta imela 6 seboj precej dobro domače brašno in klobase. Nič niso zaostajale v kakovosti za kranjskimi. Seveda sem si z veseljem privoščil tega božjega daru. Ko so škof Čeng in naše pridne šolske sestre iz Slovenske Bistrice zvedele, da se bližam Čatoungu, so 70 km naprej poslale živila, tako da smo se zadnji del poti dobro pokirepčali. V Tao-juen, predzadnji postaji, smo prenočevali še pri ognjišču, nato pa smo zgodaj zjutraj odrinili, tako pripravljene na vse težave, ki jih posebno v prvih letih zahteva misijonski poklic. Našel sem jih dobre volje in zdrave na duši in telesu. Jezika so se vse izvrstno naučile in že v prvem letu nastopile svoje apostolsko delo med ljudstvom. One same so v svoji požrtvovalnosti in ljubeznivosti podelile več krstov kakor vsi misijonarji prefek-ture, tako da sem jih moral staviti za zgled apostolske gorečnosti gg. misijonarjem in samemu škofu Čengu. Bile so tudi zelo osamljene in prvič med narodom, ki ima druge običaje, navade in nazore, kakor pa Evropci. Tudi hrana je drugačna in težka za tiste, ki je niso vajeni. Vse to so junaško premagale in vzljubil« svoje misijonsko polje. Ljudje jih zelo ljubijo in so jim vedno dobrodošle in prisrčno pričakovane. Meni je ta njihova apostolska gorečnost napravila veliko veselja in čutim se dolžnega, da se tudi javno zahvalim provincialni prednici v Slovenski Bistrici, da nam je poslala tako svete in goreče misijonarke. Mislil sem, da bom moral poslušati njih pritožbe zaradi težav pri delu, učenju jezika, dušnem vodstvu itd. Toda te junakinje se takih težav niso ustrašile in so znale vse imenitno premagati. Njih delokrog se je letos razširil še na vzgojo mladine in bodočih katehi-stinj. Msgr. Čeng jim želi zidati novo bolnišnico in išče zato potrebnih sredstev. Z velikim veseljem pričakujemo še druge skupine slovenskih misijonark iz Slovenske Bistrice, in vem, da so že pripravljene, le sredstev za potovanje jim manjka. Pa upam, da bo naš narod zopet rad kaj žrtvoval in s tem pomagal novim misijonarkam za odhod v poganske misijone, Bartali, zmagovalec v »Tour de France« za 1. 1938, ko ga pozdravlja ljudstvo in zastopniki italijan, poslaništva. smo se kakor sv. Pavel in njegovi kristjani, ko se je od njih poslavljal odhajajoč v Jeruzalem. Poglejte, kakšno je naše misijonarjenje v teh težkih gorskih krajih. Kako lepo raste seme božje besede, ki ga sejemo med to ljudstvo! Tega ne bo zastrl noben komunističen ali satanov vihar. Mons, Joško Kerec (z brado) poleg škofa Čenga (s križem) in z drugimi kit. duhovniki. dobnega se vleče v ravni črti čez visoke gore in globoke prepade, tako da se človeku zdi, da ves čas hodi po stopnicah. Treba je skakati od skale do skale in ko prideš do reke, ne preostane drugega kot da si sezuješ čevlje in greš čez vodo tudi do pasu, če treba. Nosači se v takem snežnem metežu z mojo nosiTnico niso upali naprej, da bi me ne prekucnili v kak prepad in tako pobili. Moral sem čakati dva dni, da je sneg skopnel, nakar smo nadaljevali pot. Tu sta sc mi pridružila g. p. Marko Meji in Simon Čeng, prvi iz Tungčvana in drugi iz Laku, 40 km od Tungčvana. Pet dni smo še potoVali. preden smo dosDeli v Čao- Ko ladja »Karimata« dviga potopljeno bojno ladjo »Lutine«, so našli španski cekin in nekaj srebrnikov. Mimo tega so dvignili iz morja tri topove, ki so izvrstno ohranjeni in na strel pripravljeni. da smo dospeli v Čaotung že ob 12. Škof Čeng nam je hotel priti nasproti s svojo mulo, a smo ga presenetili, ker smo ga že pri južnih mestnih vratih srečali. Prav tako so nam hotele iti naproti sestre, a smo jim z nepričakovanim prihodom prekrižali račune. Mislile so, da smo res tako zaspani misijonarji in bomo šele proti večeru prišli. Duhovščina je večidel že dospela, drugi so pa prišli še isti dan. Vsi so bili veseli mojega prihoda, posebne še slovenske sestre, tako da so še isti večer tožile, zakaj bom moral oditi. Toda, kaj hočem, ko imam pa tako obširno polje, da sem skoraj vedno na potovanju in ne morem ostati dolgo v enem kraju. Vendar sem ostal ob tej priliki v Čaotungu 25 dni. Med temi sem 22 dni skozi in skozi pridigal: 8 dni gg. duhovnikom v latinskem jeziku, 10 dni našim šolskim sestram v slovenskem jeziku in 4 dni katehistinjam v manda-rinskem jeziku. V nedeljo sem pa moral poleg tega ljudem pridigati in mašo peti. Bil sem zelo, zelo zmučen, a delal sem z veseljem. Vsem sem bil vse, posebno gg. duhovnikom, ki so že tri leta bili brez duhovnih vaj, in niso videli žive duše, ki bi jim prinesla v te gore kako duševno tolažbo. Tu je veliko misijonsko polje, a delavcev je premalo, tako da nekateri rabijo po več dni s konjem, da prinesejo zakramente umirajočim. Štirje •o že tudi precej stari in težko vršijo svojo službo ▼ takih razdaljah. Potrebovali bi vsaj še šest du-Bovnikov, da bi se vršilo dušno pastirstvo nekoliko uspešneje in bi kristjani lažje prišli do božje službe. Pričakujemo za ta del Gospodovega vinograda velikodušnih prostovoljcev. Po duhovnih vajah 6em pridržal gospode še ves teden pri sebi, da sem lahko z vsakim posebej govoril, sprejemal obvestila in dajal navodila za dušno pastirstvo in za knjigovodstvo. Pri slovenskih sestrah Najbolj željno eo me pričakovale naše slovenske misijonarke iz Slovenske Bistrice, ki so res vredne občudovanja. Vse težave, ki jih je bilo polno posebno prvo misijonsko leto, so junaško premagale in krepko nastopile svoj misijonski apostolat. So to pogumne sestre, dobro in skromno vzgojene redovnice, prave Jezusove neveste, Celotno moje potovanje sem in tja je trajalo 28 dni. Zadnje duhovne vaje sem končal 23. maja, in 24. zjutraj sem že odpotoval proti jugu. Bila je to težka ločitev. Gg. duhovniki se od mene kar niso mogli ločiti in so me vedno vabili na obiske po njih misijonih. Kristjani so jokali in me rotili, naj jih ne zapustim, a dolžnosti so me klicale še drugam, posebno v Yunnanfu, kjer so me že težko pričakovali. Dva patra, dve sestri in množica kristjanov so me spremljali dan daleč do Tao-juen; tako smo še eno noč skupaj prebili v neki kitajski gostilni. Spati seveda nismo mogli, zato pa smo se ves čas pogovarjali. Zjutraj pa ee spremstvo še ni hotelo vrniti, ampak so me vsi spremljali s svojimi konjiči še dobri dve uri naprej. Slednjič smo se ločili na nekem zelenem gričku. Slovo je bilo kajpak težko. Obljubil sem jim, da jih bom obiskal najbrž že po deževni dobi meseca oktobra ali pa novembra, Pozdravljali Moja pot nazaj je bila zaradi dežja zelo težka. Imel sem s seboj dve siroti za našo obrtno šolo v Yunnanfuju in enega malega semeniščnika, ki se bo pri nas izšolal za to apostolsko prefekturo. Vsi smo sicer zmučeni, a srečno dospeli v Yun-nanfu, Zadnjo noč smo spali pri roparjih, a nam niso nič hudega storili, le prtljago so nam okradli. Tako so nas grdo gledali, da ukradenega niti nazaj nismo zahtevali, ampak smo jo tiho popihali proti Yunnanfuju. Ko smo 6e tam prikazali s svojimi spremljevalci na domačem dvorišču, je na« 6talo silno veselje. Ves drobiž, kar ga je pri nas (nad 400 otrok), je ušel iz razredov, in naenkrat sem 6e nahajal v morju mladih glav in kljub svoji starosti sem se še jaz čutil mladega med njimi. Jutri zopet odpotujem v Indokino. Kdaj se bom vrnil, še ne vem. Upam, da vam bom tudi od tam kaj poročal. Dotlej se pa vsem bralcem »Slovenca« priporočam v molitev in gmotno podporo, Kino izpodriva gledališče Število pariških gledališč, koncertnih dvoran in kabaretov je v zadnjih 8 letih zdrsnilo od 101 na 64. V isti dobi je padlo tudi število gledaliških predstav na deželi od 28.000 na 24.000. Celo predstave Moliera včasih več ne napolnijo dvorane. Poglavitni vzrok padajočega zanimanja za gledališče je po mnenju tiska v tem, da gledališče ne more več vzdržati konkurence s kinom. Tokrat sicer ne na umetnostnem področju, temveč enostavno v tehnično gradbenih ozirih. Večina francoskih gledališč j« popolnoma zastarela, medtem ko je celo po francoskih podeželskih mestih zraslo v zadnjih letih vse polno novih modernih kinov. Čez 90 let odkrita žaloigra v puščavi Iz Sidneya (Avstralija) poročajo: Strahotna najdba sredi avstralske puščave je po 90 letih bržkone pojasnila usodo slavnega raziskovalca Avstralije, Leichhardta. V južnoavstralskem parlamentu v Adelaidi so v torek razglasili, da so v Simpsonovi puščavi, 30 milj daleč od reke Finke, našli osem okostnjakov belih ljudi. Menijo, da 60 ti okostnjaki ostanki članov ekspedicije, ki je bila 1. 1848 odšla v Avstralijo pod vodstvom Leichhardta, pa je nato brez sledu izginila. St. 195. Stonovtlnesf »Pojdi izpred mene proč, izkušnjavec!« ga je odločno zavrnila dekle. »Niti za las m4 ne boš s svojimi besedami spravil s prave poti! V imenu Boga: odstrani sel« Malvoisin, ki je bil močno vznemirjen, ker je vitez tako dolgo govoril z Židinjo, je prijezdil k njemu in mu laskavo rekel: »Hrabri vitez, pojdite na svoj prostor in počakajte do sončnega zahoda.« In medtem ko je prijateljsko položil roko na Brianovega konja, je dodal: »Pomislite, da boste skoraj veliki mojster tega reda!« »Pusti me!« ga je divje nahrulil templovec, obrnil konja in odjezdil na svoje mesto. »Lepe moči so v tem fantu,« si jc Malvoisin mislil, »le pravilno jih je treba urejati.« Skoraj dve uri so že čakali in še zmeraj je bilo vse pri starem. »Seveda se noče nihče potegniti za Židinjo,« je brat Tuck govoril okoli stoječim. »A kako jc škoda, da v taki lepi ženski ni niti kapljice kristjanske krvi, sicer bi kar krepko udrihal s svojo palico po železnem loncu viteza. Presneto, kar drago bi poplača! svojo zmago.« — Zares, vsi so bili tega mnenja, da ne bo nobenega boja, saj se ne bo noben krščanski vitez hotel zavzeti za Židinjo, ki je obtožena čarovništva. Huda vročina na Poljskem Val vročine, ki je zajel vso Evropo, je dosegel rekord na Poljskem in v baltskih pokrajinah. Ob Vzhodnem morju imajo vročine do 40 stopinj Celzija, v R i g i prav tako. — Iz vse vzhodne Evrope poročajo o gozdnih požarih in številnih primerih smrti radi sončarice. Tu in tam so imeli tudi hude nevihte brez kaplje dežja, kar je redka prirodna prikazen, V zgornji Šleziji je toča pokončala nešteto njiv, v mestu Ratiboru pa je pobila na tisoče šip. Pokopališče iz bronaste dobe Kakor poročajo iz Budimpešte, se je po več-> letnih izkopavanjih posrečilo najti v bližini Moni teoruja v Transsilvaniji veliko pokopališče iz bro-i naste dobe. Večina preiskanih grobišč je stara več tisoč let. V grobovih so našli bronaste klju-čice in nože, zlate uhane, korale egiptovskega izvora, vaze in jantarjev nakit. Ragnhild Hwegerova, danska plavalka, je dosegla! največji uspeh v plavanju kravla na 400 m dolgi progi. Svoj prejšnji najboljši čas od 5:08.2 je spravila na 5:06.1, česar niti najboljši svetovni plavači ne zmorejo vsak dan, Dosegla je svoj 25. svetovni rekord. Moderno cesto bodo zgradili vzdolž Sueškega; prekopa od Port Saida do Sueza. Družba, ki je lastnica prekopa, je v ta namen darovala 300.000 egiptskih funtov. Pravijo, da bo imela cesta y prvi vrsti silen vojaški pomen. S Francove fronte: Bivak njegovih čet v Pirenejih. Spcct Zagreb : Brno Kakor sporočajo iz Zagreba, bosta obe enaj-storici, ki nastopita jutri v Ljubljani, nastopili v kompletni postavi. Pri Zagrebčankah igrajo tudi tri znane športnice iz Ljubljane in sicer Cimper-manova, Omanova in Bernikova, ki so baje najboljše moči. Tekmo bo vodil sodnik iz Zagreba, ki je ie vodil vse dosedanje tekme, ki so jih ženske športnice odigrale v Jugoslaviji. Tekma bo ob vsakem vremenu in sicer ob 17.30, a predtekmo bosta odigrala rez. Ljubljane in Reke ob 16. Navodila za nedeljski letalski miting , Maribor, 4. avgusta. Dostop na tezensko letališče zabranjen. Do letalskega mitinga je dostop na tezensko letališče zaradi smrtne nevarnosti prepovedan., Včeraj bi se skora.i zgodila velika nesreča, ko je neki konjski dirkač tatakaj vežbal svojega konja. ' Specialno akrobatsko letalo na nedeljskem mitingu. Letalska tovarna Hogožarski v Zemunu so 1)0 udeležila nedeljskega letalskega mitinga v Mariboru s svojim specialnim akrobatskim letulom .Sin XI.«, ki ga bo vodil kapetan Mjelanovič, eden naših najboljših zračnih akrobatov. Važno za obiskovalce letalskega mitinga. Zn čas trajanja letalskega mitinga bo vzhodni del tezenskegn letališča, to je 0111 del, ki se nahaja onstran železniške proge za prebivalstvo nedostopen, in sicer v glavnem iradi tega, ker se bo tam prvič v Mariboru napravila umetna inegla, ki ima na ljudi zelo neprijeten učinek. Gasilske čele. ki bodo na nedeljskem letalskem mitingu na tezenskem aerodromu skrbele za red. se naprošajo, da se javijo pri tajniku Aerokluba g. Pivku (pred hangarjem) že ob 12. Mestni avtobusi bodo vozili na letališče na Teznem v soboto popoldne od 17 naprej, v nedeljo pa od 7 do 11 ,tcr od 13.30 naprej. II. kajaško državno prvenstvo mirnih vod na 10 km na Bledu Ivo v nedeljo 7. t. m. ob 10.30 pod pokroviteljstvom g. liana dr. Marka Natlačena. I. drž. prvenstvo te vrste je bilo 5. avgusta 193fi na Bohinjskem jezeru. Kajak klub Ljubljana je takrat a svojimi tekmovalci zasedel vsa prva in druga mesta nasproti močni konkurenci zagrebških tekmovalcev. Ta tekma je bila kot izbirna tekma za olimpijado. Na nedeljski tekmi, katere organizacijo ima v rokah Kajak klub LJubljana, bodo startali poleg ljubljanskih tkanonov« tudi elitni zagrebški tekmovalci, tako da bo konkurenca zelo močna. Na.ši so se že prav od zgodnje pomladi neumorno pripravljali na to tekmo ter so vsi v dobri formi. Startali bodo skoraj v vseh disciplinah, tako v Fl (oliuipija enojki), F 2 in v turni dvojki. V F 1 bo startal prvič naš znani smučar Stopar Rudolf, kateri je na treningih pokazal; da bo lahko častno zastopal barve svojega kluba, dalje nastopi v enojki kot prvič še mladi »Miki«. V F 2 (olimpija dvojki) nastopita inž. Dentuch-mann, dosedanji drž. prvak v enojki, ter Tepina Pavel. V drugi F 2 pa bosta vozila kot favorita v tej disciplini inž. Gaberšek in Malahovsky. Prvi je znani na« olimpijec ter drž. prvak v tej disciplini, drugi pa tudi znani mednarodni tekmovalec, čigar domena je sicer kajak-slalom. Izven okvira drž. prvenstva nastopita v turni dvojki kot prvič mlada tekmovalca l)ro-veni k in Boltavzer, Poleg teh ljubljanskih tekmovalcev bo nastopilo še približno 20 zagrebških, tuko da se obeta vsakemu, ki bo prisostvoval tej tekmi, velik športni užitek, Proga bo potekala okoli blejskega jezera s startom in ciljem v Grajskem kopališču ter se bo vozila dvakrat. Start bo ob 10.30 Razpis propagnnduega štafetnega teka za prehodni pokal iMo riborskega tedna*, ki ga prirejajo združeni mariborski lahko-atletski klubi v sredi, lu. avgusta 11)38 ua tradicionalni progi: Koroščeva ulica (Ljudski vrt)—Maistrova ulica—Zrinjskj trg—Kolodvorska ulica—Aleksandrova eestu—cilj Trg svobode. Skupna dolžina proge 1810 m, teče 7 atletov ua običajnih progah. Slart točno ob 19 na Koroščevi iilioi (pred blv&iin igriščem 1SS1< Maribora). Kapetani moštev s svojimi tekači se morajo javiti najkasneje ob I«.40 vodji tekmovanja g. Stura-sinu Gustavu, da se jih z avtobusom pelje na predaje. Za slačilnico poskrbi vsak klub saiu. Nagrade: zmagovalno moštvo prejme za leto 11)38 v prehodno last prehodni pokal »Mariborskega tedna« in v .stalno posest spominsko plaketo. Pokal brani moštvo SK Bapid. Maribor. Drugo iu tretje plasirani moštvi prejmeta spominske plaketo. Razdelitev nagrad je takoj po konča-uem teku na Trgu svobode. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani ln neverifieirani atleti, člani mariborskih klubov, nogometni klubi, dijaška, sokolska in vojaška moštva. Prijave brez prijavnine, ki morajo vsebovati točni vrstni red tekačev in ime kapetana moštva, je poslati najkasneje do 8. avgusta 1(138 do 18 zvečer na naslov: Evgen Bergant, uradnik PUTNIK-a, Marilior, Trg svohode. grnd, v zapečtateni kuverti s šifro: »Štafetni tek skozi Maribor M. T. 1038«. Tekmovanje se vrSi po pravilih in pravilnikih JLAZ-e v Zagrebu. — Združeni mariborski lahko-atletski klubi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Razpis 8SK Maraton v Mariboru pri*edi ob priliki VII. Mariborskega ledna v ponedeljek 15. avgusta t. 1. med-klubsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Sv. Jakob —Milina—Velka—St. Uj—Maribor, kui 51. Start je ob 8 zjutraj v Mariboru na Aleksandrovi cesti pri carinarnici, cilj islotum. Splošna določila: Pravico tekmovanja imajo vsi verificirali člnni mariborskih klubov, včlanjenih v Jug. kol. zvezi. Dirka se vrši po pravilih in pravilnikih Jug. kol. zvrne ter po cestno.policijskih predpisih. Kolesa morajo biti opremljena s sigurno zavoro in zvoncem. Vsak dirkač vozi nn lastno odgovornost. Morebitne proteste je vložiti najkasneje 15 minut po končani dirki s kavcijo 50 din, katera se vrne, ako je protest upriavičen, sieer zapade v korist klubove blagajne. Prijave a prijavil ino 1(1 din za dirkača sprejema načelnik sekcije Franjo Šturcl, Okrajni cestni odbor, Maribor, Koroška cesta 2fi-lT. Prijnvnino je plačati nn.idal.ie pol ure pred Startom. Dirkači se morajo javiti žiriji na licu mesta uajdalje pol ure pred startom. Dirka so vrši ob vsakem vremenu. Nagrade: Prvoplasirana šestorica prejme darila, katera se razdelijo lakoj po koneaui dirki na licu mesta v gostilni VVilson. Nove orgle v Dražgošah Nedelja, 31. julija, je bila za Dražgoše prelep dan. Izpolnila se nam je velika, že leta in leta gojena ielja: na cerkvenem koru so nam sl,ove6no prvič zapele naše nove in prve. orgle, sijajno posrečeno delo mojstra g. Fir. Jenka iz St. Vida. Ne bom opisoval lepe slovesnosti ob blšfttislo-vitvi novih orgel in ne štel množic častivcfev sv. Lucije, ki so se to nedeljo zbrali ob naših zlatih oltarjih, pač pa hočem izreči iskreno zahvalo vsem, ki so nam pomagali, da smo ta prelepi dan sploh doživeli in ga mogJi tako spodbudno obhajati. Dobri Bog, povrni najprej trud in delo g. mojstru Jenku in blagoslavljaj njegovo podjetje še v bodoče! Velik »Bog plačaj!« preč. g. dr. Fr. Ki- movcu, stolnemu dekanu, ki je orgle blagoslovil in tako ljubeznivo razložil njih skrivnosti in lepote. Prav' tako najlepša Ihvala g. prof. M. Tomcu, ki je s svbjo umetniško roko na igralniku pokazal, kaj zmorejo nove orgle. Zahvaljeni naj bodo gg. župniki iz Krope, iz Selc in Železnikov za udeležbo pri slavnosti, Bog povrni vsem vernikom, ki so se to nedeljo udeležili cerkvenega darovanja. Bog plačaj vsem dražgoškim faranom, ki 6e niso ustrašili tudi velikih denarnih žrtev za čast božjo in lepoto svpje cerkve. Želim, da bi v tej goreč-nosi vztrajali do onega dne, ko bodo orgle popolnoma plačane. Čast tudi vsem onim, ki so sodelovali pri pevskem zboru, zlasti organistu g. Al. Bavdežu, katerega zasluga je, da je zbor častno rešil svojo nelahko natago. Z imeni pa moram navesti one naše velikodušne prijatelje, ki sicer niso naši farani, pa so nam vendar iz navdušenja za našo lepo cerkev in zaradi časti sv. Lucije prišli na pomoč z večjmi denarnimi zneski: Trhljan Božo, Ljubljana, 400 din; Globočnik 'Jožef, Železniki, 1000 din; t Globočnik Anton, Železniki, 50 din; Hainrihar Fr„ Škofja Loka, 500 din; Eger Gustav, Železniki, 1000 din; Sodarska zadruga, Češnjica, 500 din; Lesna zadruga, Češnji-ca, 300 din; gdč. Rant-Končeva, Češnjica, 100 din; Rok in Ivanka Arhar, Št. Vid n. Lj. 2100 din; Kopitar Andrej, župnik v Davči, 100 din; Berce Janez, Železniki, 1000 din; Pavlic Ant., župnik, Sela, 100 din; Župni urad Bukovščica, 50 din; dr. P. Ro-Ibič in Joža Vovk, 50 din; Demšar Jos., Češnjica, 1000 din; Lenka Lotrič je nabrala nekaj manj kot 4000 din v sosednih župnijah. Tej neugnani in nad vse goreči nabiralki naj bo na tem mestu izrečena še posebna zahvala. Marija Lo.brič je nabrala 250 dinarjev. / Blagi dobrotniki! Vaša imena bodo trajno ostala zapisana v naši farni zgodovini in v naših hvaležnih srcih. Bog bodi plačniki Sv. Lucija čuvaj vaše zdravje! Ker stanejo orgle za Dražgošane precej veliko vsoto 80.000 din, podpisani še prosim vse one Dražgošane in Dražgošanke, ki so razkropljeni po svetu, in vse ostale dobrosrčne častivce sv. Lucije: spomnite se novih orgel v Dražgošah! Župni urad v Dražgošah, 3. avgusta 1938. France Hiti, župnik. Meltika NaJa mestna godba vabi na kegljanje na kegljišču g. Kambiča v Metliki. Za nagrade je pripravljenih več lepih dobitkov. Vsi prijatelji naše izvrstne godbe vabljeni. Pokopali smo g. Ivana Černiča, pojestnika v Metliki, katerega je pokosila jetika v najlepši moški dobi. Zapušča ženo in nedorasle otroke. Znan je bil daleč naokrog kot dober živinorejec. Naj počiva v mirul Žalujočim naše iskreno sožalje! Poročil se je g. Bajuk Jože iz Čuril pri Metliki z gdč. Štupar Mimico iz Metlike. Oba sta bila naša igralca pri Prosvetnem društvu. Novoporočencema želimo v novem stanu veliko sreče in hnžinrfa WaWn«.i, Kroni Novi Prosvetni dom na Primskovem bo slovesno blagoslovljen v nedeljo, 4. septembra. Fantovsko okrožje in Dekliški krožek v Kranju pripravljata za to slovesnost večjo' prireditev. Pešpot Kranj—Kalv«rija—fcmarjetna gora je bila doslej kaj nerodna Usmerjena je bila od savskega mostu čez železniški tir v neposredni bližini kranjske postaje po strmi ozki potii. Sedanji občinski odbor je uvidel nujno potrebo druge poti in začel graditi novo pot od železniškega nadvoza na Gaštejsikem klancu poševno do Kalvarije. Za novo pripravno pot bodo občinskemu odboru hvaležni številni ljudje, katere vodi pot v Stražišče, na Šmarjetno goro in na Sv. Jo.št. Prezidava Ljudskega doma v Kranju. Dne 23. julija je bila komisijska obravnava z ogledom nameravane prezidave oziroma nadzidave in dozidave Ljudskega doma v Kranju. Pri tem ogledu so nekateri mejaši podali svoje ugovore, katere pa je oblast kot neupravičene zavrnila, odboru za prezidavo pa izdala gradbeno dovoljenje, ki je sicer vezano za nekaj malenkostnih sprememb v načrttu in izdelavi. Mozirje Prosvetno društvo iz Nazarja je uprizorilo v nedeljo v Mozirju komedijo »Trojčki«. Ze delo samo je polno zabavne vsebine, predvajanje iz-vežbanih Nazarčanov pa je dalo komediji še posebno močan pečat, da so bili Mozirjani in številni letoviščarji zelo zadovoljni. Posebuo je ugajal g. Avsenak v vlogi Srečka Skupca, ki je bil težki vlogi popolnoma kos in jo je brezhibno odigral. Pohvalno so odigrali svoje vloge gg. Bitenc Ivan, Tavčar Vili, Ivan Sever in Anica Tacalova. Poslednja je svojo vlogo dovršeno odigrala, bila pa je malo pretiha. Gledališka družina Prosvetnega društva v Nazarjih ima kader dobrih igralcev, ki s svojimi uprizoritvami žanjejo tudi izven svoje fare lepe uspehe. Želimo Ie, da bi režiser posvetil več pažnje fonetični izgovorjavi posameznih igralcev odnosno igralk, kajti s tem bo gledališka družina še napredovala in bo lahko nastopala povsod še z večjiim uspehi. Pohvaliti mo ramo tudi pevski moški zbor. Prihova Preteklo nedeljo, dne 31. julija je imela pri-hovs-ka župnija lepo slovesnost. Proslavila je tridesetletnico Katoliškega prosvetnega društva. Že zjutraj.se je članstvo skupno udeležilo sv. maše, pri kateri smo darovali 6V. obhajilo za rajne člane in prosili novega blagoslova za bodoče delo. Ob pol treh so bile slovesne večernice, po večernicah pa se je začelo zgrinjati mnogo ljudstva na prostor pod novo lepo okrašeno uto pri ge. Oberski. Obisk jc bil nad pričakovanje razveseljiv, saj so nas počastili s svojim obiskom odlični predstavniki: g. arhidiakon, g. okrajni načelnik Baudek, g. župnik Bezjak in drugi ter mnoga sosedna društva, ki so pokazala s tem slogo v skupnem delu. Bila je akademija s petjem, telovadba članov F. O., simboličnimi vajami članic Delu. krožkov in majhnih deklic ter dcklamacijami. G. šolski upravitelj Jakob Štefančič nas je v izbranih besedah podrobno seznanil z delom skozi dobo tridesetih let. Za naša načela pa, ki jih lahko povežemo V dvoje: dejavno krščanstvo in zavedno slovenstvo, nas je znova osrčil in spodbudil g, Jože Humar, advokat iz Slov. Konjic. Iz vseh pes je zadonela himna slovenskih fantov, ki jim jo je intonirala društvena konjiška godba. Nato je sledila sodobno zajeta Finžgarjeva dvodejanka: »Nova zapoved«, ki jo jc članstvo predvajalo v splošno odobravanje. Po akademiji pa je bil družabni večer, ki je prinesel razpoloženje prave veselice. Vsi so odhajali s Pri-hove z veselim obrazom, zagotavljajoč, da še gotovo posetijo to krasno točko ob obronkih gozd- Is SK Ljubljane. Naprošamo športnice in športnike, da se blagovolijo udeležiti sprejema go-stov-športnic iz Brna in Zagreba, ki dospejo v Ljubljano jutri, v nedeljo predpoldne ob 9.30 na glavnem kolodvoru po prihodu brzega vlaka. SK !\lnrs. V nedeljo ob pol i) dop. na Igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno trening tekma med 1. mošt vom in juniorji komb. Za vse igrnluo obvezno. — Načelnik. Odbor luhkoatletskih sodnikov v Ljubljani, službeno. Za miting 1'odzveze in SK Planine, ki bo dane« 6. I. m. in jutri 7. t. m., so odrejeni sledeči sodniki: dr. Bradač, inž. Grinfeld, Saneiu Savo, Megušar, Polajnar, Pevalek, Vidie. Cimperman, Cek, Trtuik. Kalmi, Soukiil, Sancln D. in Dohovšek Vrhovni sodnik inž. Grinfeld, voditelj tekmovanja Sanein I)., stiirter Vidie, preostale funkcije se razdelijo na mestu Začetek v soboto ob 111.30, v nedeljo pa ob !) dopoldne. Tekmovanje ho nn Stadionu. Imenovani sodniki morajo biti na mestu pol ure pred začetkom tekmovanja. — Predsednik. Spomenik padlim vojakom v Črnomlju Črnomelj, 4. avgusta. 15. avgusta bi morali odkriti spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz črnomeljske fare. Toda zaradi tehničnih zaprek bo odkritje šele v začetku oktobra. Tako bo pripravljalni odbor še lažje pripravil vse potrebno za čim večjo slovesnost. Takrat se bodo v Beli krajini zbrali vsi bojevniki iz vseh krajev Slovenije, da bodo poudarili svojo voljo do miru v svetu, ki jo nujno potreben, če hočemo ohraniti in dvigniti civilizacijo ter kulturo 20. veka. Posebno pa je mir važen za Slovence, ki smo se pravkar začeli pošteno razvijati v okrilju Jugoslavije, kakor se tudi majhnim narodom spodobi. Osnutke za spomenik je brezplačno nArisal g. arhitekt inž. Gregorič. Spomenik bo mo-numentalen in v okras belokranjske metropole, ki se je v zadnjih desetih letih začela precej razvijati. UČITELJICE 1 Duhovne vaje na Betnavi od 16. avgusta zjutraj do 19. avgusta zjutraj. - Tečaj Katoliške akcije od 19. avgusta zjutraj. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 6. avgusta: 12 Vožnja neznanokam (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vožnja uczuuiioknm (plošče) — 18 Vesni delopust (Rad. orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 2» O zunanji politiki (g, urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.:») VIII. večer mu-zikoinedijantov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konoo todna (Radijski orkester) — 23 Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. esperantistov (Peter Golobič). DrugI programlt Sobota, S. avgusta! Belgrad: 20 Narodne pesmi. — 21 Zabaven koncert. — 22.15 Kavarniška godba. — Zagreb: 20 Igra. — 20.30 Dueti. — 21 Pihala. — 22.20 Lahka glasba. — Praga: 19.20 Lahka glasba. — 20.45 -Igra. — 22.30 Plesna glasha. — Varšava: 20.10 Izseljenska oddaja. — 21.10 Zabaven koncert. — 22 Ura presenečenj. — Sofija: 20 Celo. — 21.45 Lahka in plesna glasba. — Budimpešta: 20.10 Vesel večer. — 21.55 Ork. kojfceirt. "da*/..'»-^'Italijanske postaje: 21 Igra. Dunaj: 19 Zbor. — 20.10 Pestra glasba. — 22.20 Športne slavnosti ob Vrbskem jezeru. — 22.40 Zabavna in plesna glasba. — 24 Nočni koncert. — Bcrlln-Monakovo: 20.10 Staroberlinski plesni večer. — Hamburg: 20.10 Plesna glasba. — Strasshourg: 20 Orkestralni in pevski koncert, nato komična opera »Poboljšani pijanec«. Dvonadstropno pisarniško zgradbo v Osijeku, BW" proda Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. — Interesenti naj predlože svoje ponudbe z označbo kupnine najkasneje do 30. avgusta t. 1. OBČUTEK SVEŽ0STI OB PREBUJENJU AH je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udiil Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepl in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfitmirana z vonjem znamenitega parfema »Suir de Paris» od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite. BOURJOIS ★ Soitr de Pariš * Kdor želi dobro vino piti naj poskusi tudi v gostilni Stlberc. Mlinsha ul. 9, Plaribor „Slovenfcva" podružnica LtublMna, Turševa cesta (liialača Poštni dom) 99 JELEN ££ ZALETEL IVAN razstavlja vse svoje izdelke v sobi štev. 1 Buffet v St. Vidu Žganjarna v Stanežitah na veliko in malo Vsem trgovcem, dosedal vodili naše lake in barve se zahvaljujemo za iaupanj©» ki ga nam izkazujejo. Zagotavljamo vse one, ki ne drže nase blago, da vedno prinašamo najboljše blago — ni boljiega. Znani so naši specijalni emajlni laki: LUXAL - P0LAR - ROGOLIN in JAPAN emajlni lak TRTI Zagreb, RadniJka 41 M0STER ne milostljiva gospa, ni „prav isto" Samo Nivea vsebuje Ett-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Ni ve o okrepčana koža porjavi hitro in enako^ merno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. 13? Stran Q »SLOVENEC«, dne 6. avgusta 19rt8. Štev. 179. Mali oglasi v mnllh oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenlto vnnjukl oglasi 2 (lin Debelo tiskane naslovne besede se računalo dvojno. Naj manjši znesek za uitt'1 oglas 15 din. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. . Pri oglasili reklamnega značaja se računa ennknlonskn, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Za pismene odgovore glede mallb oglasov treba priložiti znamko. f Ilužbodobe Pekovskega pomočnika takoj sprejme pekarna Logar, Golnik. (b) Mizarskega pomočnika Ea stvabna dela takoj sprejme TrampuS Viktor, Dravlje 125. (b) Prodajalko katera je dobro lzvežba-na v trgovini z mešanim blagom, pridna In poštena ter se ne boji dela — zna ln hoče delati tudi gospodinjska in razna hišna dela, sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 12095. (b) Dobra kuharica amožna samostojnega gospodinjstva, stara 30 do 40 let, z dežele, se sprejme 15. avgusta v večjo, boljšo hišo na deželi. — Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna gospodinja« št. 12.122. Cb) S^GflOnMEDHKSi Absolventka meščanske šole ln trg. tečaja z odličnimi spričevali Išče kakršnekoli zaposlitve. — Gre tudi prakticlratl. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nadarjena« 12.289. (a) Zaveden katoliški dijak osmošolec bežigraj. gimnazije išče stanovanje in večerjo proti inštrukclji. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.291. (D) Čitajte in širite »Slovenca« OHHH Parkete kupite najugodneje le v tovarni Kane Alojzij, tovarna parketov, Mengeš. Mi smo cenejši! IzkorlKtlte priliko! Zaradi pomanjkanja prostora nudim ves mesec avgust 10 do 15% Izrednega popusta. Petletna garancija. Delavnica za prvovrstno pohištvo! Malen-šek, Celovška cesta 25S. Mizarji! V železnlnl Fr. Stupica v Ljubljani na Gospo-svetskl cesti št. 1, poleg »Flgovca«, dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe ln pohištvo In razno orodje. Poskusite! (1) Vsa lahka letna oblačila Hišno gobo si nabavite najceneje pri ' zidno plesnobo ln lesno Preskerju, Sv. Petra o. 14 Sveža jajca debela, zaboj 720 kosov 450 din franko voznlna razpošilja G. Drechsler. Tuzla. (l) Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana • Tyrteva cesta 36 i kleindienst & poscii (nasproti Gospodarske zvezal ' Maribor, Aleksandrova 44. petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobile po ugodnih obročnih odplačilih prt tvrdk) Egldij in Karol Erjavec mizarstvo, Brod, Št. Vid n/Lj. poleg tacenskega mostu razstavlja v sobi št. 8 dve spalnici, dve jedilnici, eno kombinirano sobo in eno zelo okusno in praktično kuhinjsko opravo. gnilobo zatre ozlr. pre preči zanesljivo naš »Ml krosol«, Ljublj. komere. družba, Ljubljana, Lev-čeva 43. Telefon 24-08. wVEtEBIT" otroški vozički ZAGREB,Mesnička ul. 7/11. na dvorišču Najnovejši do sedaj še nevl-denl modeli za 1938 v spe cljalni ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naBlova. KUPUJTE PRI NAŠIH INSEREMTIH! Odletela je dušica-Luki Iz Zajčije Konči Ahačič! Trije tieki PETO POGLAVJE: leta, lete tri dušice Videli so na vrtu joknjočo mamico. 44 !n srečala dušico Taci in dušico MacI. To vam je bilo veselo svidenje po teh neprijetnih pustolovščinah! Luksi je poljubil Taciko pod noskom in Ma-ciki ulovil uš na rožnatem smrčku. Potem so si dolgo pripovedovali svoje doživljaje in končno so odleteli v širni svet. Leteli so in leteli. In ko se je že delala noč, so prifrčali ravno nad domačo vas. Gledala je v kot, v katerega je spodila tri nepridiprave, in s solzami v očeh je spraševala rožice in ptičke: >Ptičke drobne I Rožice duhteče! Čujte! Vpraša vas srce boleče. Kje je moja ljuba Taci, Luksi njen in muca Maci.c Rožeče, ptičke, vse so zajokale, a odgovora mami niso dale. Mama je še zvezdico vprašala. Pa tudi svetla zvezda je molčala. frhovcc Ivan -r3'ffi. 6 krojač Št Vid nad Lfubiiano Sveže dinje in lubenice dobite najceneje pri tv. Glavnik na Pogačarjevem trgu pod tržno lopo, nasproti vodnjaka. (1) Dimniška vratca priznano najboljša, najcenejša dobite pri ES-EM-BE, Ljubljana, Domobranska 1, po 15 din komad. (1) Nova vila enonadstropna, moderna, 1000 m' vrta, zaradi selitve poceni naprodaj za gotovino 120.000 din. Po-izve se pri postaji v restavraciji D. M. v Polju pri Ljubljani. (P) Hišo pripravno za trgovca ali obrtnika, v lepem kraju blizu mesta, prodam. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »120.000« 12.256. (p) Parcela skupno ali razpareellra-na, v Izmeri ca. 8000 m", naprodaj. Lega ob novi državni In banovlnskl cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Po-lzve se: Vlžmarje 100. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) StaliliItalija IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kopalnica« (e) Fasade speclelno napram zunanji vlagi, trpežne, katere ne oblede, VRTNE OGRAJE raznih oblik, hitra dobava, ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela poceni ln solidno izvršuje stavbno podjetje RUDOLF TERCELJ v Siškl, pri novi cerkvi. gostilna in mesarija se priporoča Št. Vid nad Ljubljano Kam pa kam? Jutri vozi avtobus v Rakitno ob pol 7 IzpreS Mestnega doma. Telefon 36-96. (K)! V nedeljo in ponedeljek žegnanje pri Gradu v Beričevem. Avtobus pelje iz Ljubljane od Mestnega doma ob 14.30, 15.30, 18.30 In20. Odhod iz Beričeve-ga ob 19.30, 21t 22.30 ln 24. (k)] BANČNO - KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRZAVi PRODAJA SREČK državne razr. loterije Inženirju aM tehniku,; mlajši, jako delavni in vestni osebi z nekaj kapitala se nudi prilika uvedbe v stroko ln soudeležbe pri snujo-l čl se novi industriji —: prvi te vrste v državi I Prijave z osebnimi po-i datkl ln navedbo evont/ referenc poslati upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 12.121. (d)| Umrla nam Je naša dobra mamica, gospa Ivanka Kavčič roj. Pečar gostilničarka Pogreb bo danes, v soboto, 6. avgusta, ob petih popoldne iz hiše žalosti Podlipoglav št. 26. na farno pokopališče Sv. Lenart v Sostrem. Podlipoglav, dne 6. avgusta 1938. Žalujoči soprog, otroci in ostalo sorodstvo. Štefan Zeromsld: 34 Zvesta reka Salomeji so se vile koit krvava bolečina ikozi dušo nekdanje njene sanje o potovanju z možem po daljni neznani italijanski zemlji. Spominjala se je domišljenih mest, gor in morja, vsega, česar še nikdar niso videle njene oči. Dvignila se je proti tej strašni gospodarici svoje usode in jo vprašala: >In za sedaj res ni druge pomoči, ko da odide za mejo in potem v Italijo?« »Ni.« Glas Jožefove matere je bil močan, trd in je rezal kot nož. Salomeja je umolknila. V ramah jo jc zbadal mraz, ki je prodiral tudi v notranjost telesa. Obup se je plazil v lase kot zona. Tedaj pa se je oglasil na njenih ustnah notranji glas: >In jaz?« Gospa Odrovvaževa jo je stisnila še bolj k sebi in ji začela govoriti vse tiše, vse jasneje: »Saj si še čisto mlada ... Ljubiš ga. Rešila si mu življenje. Ljubi te. Bila sta skupaj. Vse vem in ti odpuščam. Toda on je sedaj tako bolan! Pomisli, ti, edina, ki ga ljubiš... On se mora vendar zdraviti v miru, v zdravi klimi, proč od teh polj in gozdov. Iz.prcgledati mora. V svoji duši mora prekleti svoje lahkomiselne sklepe in nespametne načrte!« Salomeja ugleda v svoji globoki potrtosti iznenada duha očetovega in duha onega, ki je počival ne daleč od te lope v zemlji. Ponosna bolečina zatrepeče v nji. Nedotakljivo čustvo časti, ki ga ni še nikdar doslej občutila v sebi, ji je velelo, da je rekla: »Jožef ne bo nikdar preklinjal teh nespametnih načrtov.« »Mora! Kar zasluži prekletstvo, mora biti prekleto!« »Nef To kar so delali vstaši, ne zasluži prekletstva.« »Moj sin se mora spomniti, da ni njegova naloga, da se klati po gnilih brlogih, se skriva v senu, kajti on je — gospod in knez po rodu!« Salomeja je čula iz besedi svoje gospodarice poslednji naglas in ga je razumela Zaprlo se je v nji kot ključavnica, katere ključa no bo nikdar več nihče našel. Molčala je. Prenehalo je drhtenje in samo enotna bol je kljuvala v srcu in ostala v njenem bitju. Poslušala je še dalje kneginjo, ki je govorila: »Ti si moj drugi otrok... Moja edina! Nikdar, nikoli te ne pozabim. Na smrtni postelji se bom spominjala tvojega obraza iin tvojega imena. In on — veruj mi, draga moja! Spominjal se te bo, najdražje svoje. Nikdar mu ne omenim žal besede zaradi tebe Bog me kaznuj, če ne govorim resnice! Toda ti imaš tukaj še veliko dolžnosti. Gospa Rudecka te je odgo-jila, druga mati ti je bila, ko si ostala sirota. Ali ne? Ali ti ni bila ona mati in varuhinja?« »Da.« »In sedaj je taka reva, najbednejša na svetu, mati padlih sinov, na tem pustem dvorcu. Pa bi bilo tvoje srce v stanu, da jo pusti samo, ko je na tebi vsa skrb za dom in gospodarstvo?« Salomeja se je ohrabrila in vprašala v blaznem svojem brezupu: »Pa bi mu ne mogla kako služiti aH pomagati na potovanju v Italijo?« »Kako pomagati? Kaj?« »Kot služkinja.« »Ne, dete moje, ti ne moreš biti služkin ja. Na tako ponižanje tvoje osebe ne bi nikdar pristala. Ravno zato, ker si nismo družabno med seboj enaki, ne bi pristala, da se ti ponižaš. Ti bi spremljala lahko Jožefa samo kot žena... To pa nikakor ni mogoče. Saina vidiš dobro, da je nemogoče.« »Kaj naj torej storim? »Čas bo zacelil to rano, ki ti jo sedaj zadajam... Hčerka moja, ljuba moja hčerkica! Predraga! Najdražja!« Kneginja se je spustila na kolena in ihteč objela Salomejo Ječala je plakajoč: »Da bi ti občutila, kako joka moje srce nad teboj in nad nesrečno tvojo ljubeznijo! Vedno sva si gledali druga drugi na dno srca, in samo sedaj ... Sedaj, ko tako trpiš, ti ne morem pomagati. Jaz ti zadajam ta udarec! Nož zabadam v srce, ki mi je vrnilo sina... O Bog! Preden sem ti prišla to povedat, sem si izjokala oči s solzami. Ah, res — pozabila sem ...« Kneginja je začela iskati nekaj po žepih. Medtem pa je govorila: »Ne štej mi tega v zlo in ne obsojaj, kot je to navadno... Deliti hočem s teboj vse, kar imam, dušo in imetje. Ko se vrnem domov, se boš tudi sama prepričala. Sedaj pa polovico tega, kar imam pri sebi... Moraš vzeti! Moraš!« Kneginja je potisnila Salomeji dolg in debel mošnjič v roko; nabit je bil z zlatim denarjem. OviJa ji je prste okrog mošnjička, dvignila njeno roko in jo vso mrtvo s podarjenim denarjem zataknila v žep njenega krila. Gospodična Salomeja je mimogrede pomislila: »Ah — denar . ..« Srce ji je prebadala vest, da odhaja on za vedno in bo ostala tukaj popolnoma sama. Potem pa je bila tema. Kot odmev groma so se ji spreletavale po srcu besede: »Čas bo zacelil to rano...!« Zaslišala se je v zvok in smisel teh besedi — od daleč, s svoje samote. Želela si je že odhoda. Da bo sama! Da nekam zbežal Zašepe-tala je nekaj nerazumljivega, ne da bi odtrgala ustnice od rok svoje vladarice Kneginja je privila k sebi mlado deklico in jo objela z rokama. Obilne solze, nezadrževane, prave materinske solze so se udrle zopet iz njenih silnih oči Salomeji po obrazu. Bile so tako iskrene in tako prisrčne, da so se vpile v ranjeno srce z nekako senco utehe. Objeli sta se in umolknili ter zastrmeli v vrvenje svojih čustev na dnu src. Salomeji se je zdelo neprestano, kot da je že odšla nekam iz tega kraja na daljno, daljno pot. Vzpela se je s svojimi čustvi na strmo višino. In sedaj strmi v ono drugo, doslej še nikdar videno stran. Vzdihnila jc pod tožo neznane misli: ali, torej to pomeni beseda — mati... Videla je materino srce in vsa čustva v njem.. Razumela je. kaj čuti mati in kako potekajo njene misli. Videla jo vse to pred seboj kot zemljo, ki je ležala pred njo, in olx lake, ki so drveli po nebu. Čudila se je, koliko čustev je v materi in kakšna so. Razbrala je, kako se lomijo, zvijajo... Nasmeh se je spre-letel nad vsemi daljnimi vidiki, kot bi posijal sončni odsev preko revnega kraja. Hotela je odpreti usta in reči, da tudi ona že nosi plod pod svojim srcem, toda ta notranja beseda je zamrla v sramežljivosti in je zastala na dnu srca. Kneginja je z zaprtimi očimi objela Mijo. Razumela je njene ljubavne občutke. Bila so tako rekoč njena čustva. Rožna poljana, ki jo ugledajo človeške oči ernkrat v življenju... Na dehteči sapici lebde metuljčki, pozibava se pisana trava in cvetje. Vesela pesem plane iz dekliških ust, bose noge pa beže po rosni rožhi poljani. In ravno ona mora vreči na ta rajski kotiček, na božanski stvor v človeškem življenju smrtno kletev, poteptati cvetje, pobiti metulji čke, ugasniti svetli soj, in rožni vomj izpreme-i niti v mrtvaški zadih!... Stisnila je roke, spustila glavo prijateljici na rame in zaplakala. Čemu cvetje in sonce? Zakaj se je moralo zgoditi to strašno? Zakaj se je morala povzpeti do grozovite srčnosti in neizbežne krutosti? Zakaj je morala dvigniti roko, zakaj je morala stisniti pest in zadaviti vrat, ki se ga je oklenila z objemom ljubezni? Plač globoke bolečine se je utrgal iz ust, ihtenje je zadušilo besede. XVII. Tudi Jožefa Odrovvaža }c prepričala mati. da mora na vsak način odpotovati, todn storila je to docela drugače. — KiKginja mladeniču ni ugovarjala, ko se je odločal in odpravljal v četo; čim bolj je okreval in so se mu vračale moči, tem nestrpnejši je postajal. Prosila ga je samo, da popolnoma okreva in se zdrav odpravi na nove napore. Da pa popolnoma okreva in se.po takšni bolezni prespi in telesno okrepi, ker je shujšal, je bilo treba več mirnih noči in brezdelnih dni. In kje bi bilo to mogoče —« samo za mejo! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčiž