Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
LAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 15
Sreda, 21. februarja 1934
Leto IX
Sodrugom, sodružicam in vsej
pošteni javnosti!
V težkem in žrtev polnem boju proti fašizmu je avstrijsko socialno-demokratično delavstvo podleglo silni premoči oborožene sile. V krvavih bojih preteklega tedna je na stotine delavskih otrok izgubilo svoje očete in reditelje ter na stotine žen svoje može. Na tisoče delavcev in nameščencev je sedaj
vrgel iz dela na cesto, v brezposelnost. Kar pa je bilo bojevnikov, ki so z orožjem v roki branil’ ustavne pravice delavstva in sv«bodo, so izročeni najhujšemu in "aJkrutiejšemu preganjanju. V Av-s;"Jj so p0 vseh večjih krajih pc-' i ene vislice in izjemna sodišča Iz lijejo '' največjo naglico. Na desetine najboljših sodrugov so avstrijski krvniki že pobesili. Mnogo sodrugov |) skuša uiti preganjanju z b' gr m preko meje. da si rešijo golo življenje.
I’udi k nam v Jugoslavijo se zateka je begunci, na begu
Naša dolžnost je, da jih sprejmemo in jim v ? jih vem tež! ložajp pa svoji najboljši moči poma-
gamo. Zato se je v Mariboru ustanovil poseben
odbor za pomoč beguncem iz fašistične Avstrije.
Tem potom pozivamo vse sodru-ge in Sodražice, vse vrste delavskih organizacij, pa tudi vso ostalo javnost, ki simpatizira z žrtvami avstrijskega fašističnega terorja, da po svoji moči prispeva za pomoč beguncem, ki brez sredstev prihajajo preko meje, iskajoč pri nas zavetja in zatočišča. Naj ne bo nikogar, ki bi ne doprinesel svojim razmeram, odgovarjajočo, četudi malenkostno žrtev, za pomoč bednim.
Zavedajmo se, da je udar fašizma v Avstriji naperjen ne samo proti avstrijskemu delavstvu,
\. H rteiiberska afera še ni pozabljena in ker je avstrijsko delavstvo tedaj razkrinkalo naklepe fa-šizmta proti miru v Evropi, je ta sklenil maščevanje, ki ga je sedaj tudi izvršil. Prepričani smo, da pride čas plačila za vsa grozodejstva avstrij-i skega fašizma in da bo na njegovih
razvalinah vstala nova svobodna Evropa.
Podpisani odbor je izdal nabiralne pole za zbiranje prispevkov, sprejema pa tudi priglase za prosta stanovanja in prehrano. Kdor želi v tej akciji sodelovati, naj se odboru javi, nakar bo prejel podrobna navodila in pojasnila.
Vse prispevke in obvestila iz bivše mariborske oblasti naj se pošilja izključno le na odbor za pamoč avstrijskim beguncem v Mariboru, Ruška -esta S, — iz bivše ljubljanske oblasti pa Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani, pošt. predal 290.
tam se sprejemajo tudi prijave za sprejem beguncev na hrano in stanovanje. (Za pošiljanje prispevkov se lahko uporabljajo tudi čekovne položnice Delavske Politike (ček. račun št. 14.335).
Solidarno na pomoč žrtvam fašističnega terorja in borcem' za svobodo!
Odbor za pomoč avstrijskim beguncem v Mariboru.
Iz krvave borbe avstrijskega delavstva
Avstrijsko delavstvo je nastopilo svojo borbo z ge s lomi za veljavno republikansko demokracijo proti kršitvi ustave in veljavnih zakonov. Borba je bila torej moralno utemeljena že iz tega razloga. Šlo pa je v tej borbi tudi specialno za delavske socialnopolitične pravice.
Računajo, da je v tej obupni borbi proti reakciji okoli 2500 smrtnih žrtev.
Reakcija se pa sedaj maščuje nad delavstvom ter je že zaprla tudi okoli 3000 delavskih zaupnikov,
kar zbuja na Angleškem in v Franciji ogorčenje. Pravijo namreč, da se s takim maščevanjem demoralizira smisel demokracije, ker so v Avstriji socijalni demokrati branili ustavo iu zakone, ne pa krščanski socialci in »jih zavezniki. Sistem državnega upravnega sistema so pravzaprav izdali krščanski socialci, ki so imenovali potem socialne demokrate upornike namesto sebe. Tak je dejanski Položaj, ki ga ne more zakriti nobena sila.
Delavstvo in njega zaupniki so se tega prav dobro zavedali. Stopilo je v borbo, dasi v težkem in ogroženem Položaju, vendar pa v zavesti, da bo j^dneslo moralno zmago, ki naj dokaže svetu, kako nasprotnik vseh ka-‘br,w spoštuje zakone, čeprav jih je nkcijoniral s svojo lastno prisego. S]V dokaz tega prepričanja avstrij-delavstva naj navedemo dve
*'V*V|	M....;.. ............i..:__:	1.
tfcv
žrtev llu 1 *unaju na smrt obsojenih
Vsi so prepričani in v zavesti, da je bila njih borba moralno in državno-pravno utemeljena.
Prepričani oa so tudi, da mora slediti taki sabotaži državljanskih pravic, kakor so se dogodile v Avstriji, pravična sodba naroda. To tembolj opravičeno pričakujejo, ker je javno mnenje vsega demokratičnega sveta na njihovi strani.
VeSala v Avstriji
fašistični režim v Avstriji je postavil v vseh večjih mestih vešala. Preki sod deluje s polno paro in veliko naglico.
Doslej je bilo obsojenih na smrt okoli 30 sodrugov, ki so bili tudi že vsi obešeni. Mnogo smrtnih obsodb pa bo še izrečenih in izvršenih.
Krvoločnost •	išistov
ne pozna meje; v dnevih državljanske vojne je po njihovem mnenju padlo še premalo žrtev in bilo prelite premalo nedolžne krvi!
Nikdar ne bo mednarodno organizirano delavstvo pozabilo avstrijskih sodrugov in sodružic.
.! fi-
ni«
so bili navzoči pr
m mg.
Wei‘> Miinkiireiterja ......................................
nichreit’ p r > P(}vc d u j e j o. da jc Mti-»Boril sL zaklical pod vislicami:
žalujem ^	za Pravico in ne ob-
kliučii	tog. Weissl pa je za-
»živela Življenje z vzklikom: Tod ^Ca*na demokracija!« morili	M<Ji med cmGranti, ki so
'krvnin i H81"1' v ''“»zemstvo pred Kl’ vlada najboljše razpoloženje.
S. Koloman lVallisch obsojen na smrt na veSalih
Reakcija triumfira
V nedeljo, dne 18. t. m., so avstrijske oblasti aretirale socialdemo-kratičm-ga poslanca sodr. Kolomana Wal!ischa in njegovo ženo, ki je ves čas vztrajala poleg svojega moža. — Aretacija se je izvršila v okolici Liezena na Zg. Štajerskem. Baje se je neki šofer polakornil nagrade 5000 šilingov, ki jo je razpisala avstrijska vlada ua glavo s. NVallischa. ter ga prijavil oblastem.
Borca za avstrijsko ustavo in demokracijo so1	bsodili
ua smrt, dasi ves kulturni svet ve,
da socialni demokrati v Avstriji niso bili »uporniki«.
Smrtna obsodba se je izvršila v noči od 19. na 20. t. 1. v Leobriu.
O \Vallisidhu poroča avstrijski režim, da je bil boljševik in da je izkli-cal v Brucku sovjetsko republiko. To vse je velika laž, ki jo dementi-raio dogodki sami. Ali potrebna je ta laž '	nahujska	javnost	pro-
ti obsojenemu in da pred njo opraviči ’ ga je izvršil nad Wal-lischem.
S. Wallisch je bil neustrašen borec za delavske pravice in svobodo, zato: slava njegovemu spominu!
*
Rabelj ima obilo posla
Po poročilih, ki prihajajo iz Avstrije. deh’je preki sod s polno paro. Doslej jc bilo samo v Steyru obešenih 7 delavskih voditeljev. Tudi v Orazu je bilo izvršenih že več justi-fikacij, obešen je bil med drugimi tudi tajnik Delavske zboruicc s. Sta-nek. Prav tako »pridno< sodijo tudi na Dunaju in v ostalih industrijskih krajih.
Ss. dr. Deutsch in dr. Bauer na Čehoslo-vaSkem
Dr. Deutsch in dr. Bauer sta do srede večera vodila borbe na Dunaju, in sicer dr. Deutsch v Eloridsdor-fu, dr. Bauer pa v enajstem okraju. Glavni vzrok omaganja je bila prehrana. Dr. Deutsch je nevarno ranjen na očesu iu na' roki. Hodil je štiri ure peš skozi gozdove, da se je rešil čez mejo.
Ce si z narotnino v zaostanku, jo poravnaj takoj l Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievati izključno z lastnimi sredstvi. _________________
Lenta za zasluge republiki
Avstrijski zvezni predsednik Mi-klas, po poklicu gimnazijski direktor, po strankarski pripadnosti krščanski socijalec, je, kakor službeno poročajo, okrasil avstrijskega podkanclerja majorja Feya za zasluge pri pobijanju socialističnih »upornikov« z lento za zasluge avstrijski republiki. Evropsko javno mnenje je dobilo s to okrasitvijo odlikovanca, ki mu je bil podeljen menda najvišji red, kar jih more dati sosedna republika, odkar je redovanje zopet uvedel Seipl, evropsko javno mnenje, pravim, je dobilo s tem činom lahko
Mi, laiki, seveda samo zato, ker take morale ne razumemo, vztrajamo pri drugem merilu: pri merilu huma-nitete. pri merilu socijalnosti, svetosti prisege na ustavo, pravice in demokracije, zato je razumljivo, da se evropsko javno mnenje po naravnem, ne torej nadnaravnem čutu človečan-stva ta čas zelo kosa z nastopom cerkve v Avstriji, z nastopom močno in popolnoma primešanih političnih kristjanov.
Pri takih vzgledih nam je revščina našega razuma povsem jasna. In odpovedujemo se, ker take morale j nikdar razumeti ne bomo mogli, vsa-! kemu poskusu, da bi se borili za to,
I da bi jo razumeli in — odpuščali. V j tem sledimo evropskemu javnemu mnenju, katerega ogorčenost nad postopanjem avstrijske eksekutive — posebno po neposredno preje izvršenem vzgledu-»framasonske« vlade v Parizul — je prisilila našega »Slovenca« celo do tega (zelo krščanskega žurnalističnega trika), da je izmenjal šifro svojega »posebnega« poročevalca v Avstriji iz »Ing. Sch.« v »O.«
Ta red mu je pa dalo evropsko javno mnenje, in s tem tudi celi avstrijski »krščanski« eksekutivi.
In ker ne obupujemo nad človeškim naravnim čutom pravice, se nadejamo tudi, da dobi težko ranjeni obešenec Miih-lenreiter kot edini pravi zmagovalec iz avstrijske državljanske vojne preje spomenik, v
kajti v srcu človeštva mu je že postavljen. Spomenik, pred katerim bodejo lahko krščanski politiki prirejali produkcije svoje globoke vernosti.
Kaj kuje trlalijanca?
Italija, Ogrska in Avstrija po programu.
V francoskem listu »Oeuvre« poroča francoski zunanji minister Bar-thou, da je v političnih krogih mnenje. da je avstrijski kancler dr. Doll-fuss po nasvetu Mussolinija in Ogrske izzval avstrijske socialne demokrate z briskiranjem in žalitvami z namenom, da zatre delavsko gibanje. Ta vest je jako verjetna. Znak, da se je ofenziva proti delavstvu pričela hotonia, so tudi nadaljnja pogajanja med navedenimi tremi državami. Dollfuss, Mussolini in Oornbos se v kratkem zopet snidejo v Rimu, kjer bodo kovali nadaljnje načrte o svoji politiki. S tem bi bila alijanca med Italijo, Madžarsko in Avstrijo skoraj pred gotovim dejstvom in se ustvarilo gujišče sporov in nemirov v Evropi.
Češki socialisti dr. Dollfussu
Telegram iz Prage na Dunaj
Predsedstvo Češkoslovaške socialni demokratske stranke je soglasni; sklenilo poslati avstrijskemu kanclerju dr. Dollfussu sledeči brzo-jav:
Dr. Engelbertu Dollfussu!
Ne moremo več prenašati muk, ki nam jih povzročajo poročila iz Avstrije. Ves naš nar: tl pretresa groza nad dogodki, ki jili povzroča Vaša politična odgovornost. Obešanje težk ■ ranjenih ujetnikov vzbuja v našem ljudstvu in v* nas samih grozo nad krutostmi, ki nimajo primera v življenju civiliziranih ljudi.
To ni justica, niti politika, to je maščevanje.
Ne verujemo- in gotovo tudi nihče ne verjame, d n branite Vi zakoniti red proti boljševiškim upornikom. Pričamo pred celim svetom, da v Avstriji ni skoro nobenih boljševi-kov, ampak da je bila politika in čuvstvovanje social - demokratske stranke vedno ostre; protiboljševi-stično. Zakon in red. na katerega ste gospod kancler prisegali, niso kršili avstrijski delavci. Oni
se borijo za demokratično ustavo in zakon
Borijo se proti upornikom, ki jim nobena nasilna uzurpacija ne more dati
I politure legalnosti (zakonitosti): de-j lavci se borijo
proti nasilstvu nad demokracijo,
! ki je ideal večini civiliziranega ljudstva.
Ne ugovarjajte, gospod kancler, da se vmešavamo v notranje zadeve tuje države. Mi delamo to že drugič. Prvič je bilo to takrat, ko smo pred leti zbirali, vetirali in garantirali.
stomilijonsko posojilo za Vašo državo,
d;' bi pomagali avstrijskemu ljudstvu ohraniti svobodo in življenje, dve liudski dragocenosti, katere Vi sedaj uničujete. To kar se godi pri Vas. lahko ogrozi mir naše domovine in ostalih delov Evrope.
Svarimo Vas pred nadaljevanjem državljanske vojne.
Smo solidarni z avstrijskim ljudstvom in čutimo dolžnost izpovedati to pred celim svetom.
Gospod kancler, morda je še čas, da po velikem grehu nastane veliko kesanje,> pomiritev in novo življenje.
Za češkoslovaško socialdemokratsko stranko
Ant. Hampl, preds. D. Dundr, tajnik.
Protest proti obeSanju na Dunaju
Pride čas, ko bodo postavljali dunajskim junakom spomenike
Na sobotni seji senata v Pragi je prečital predsednik kluba čeških soc. dem. senatorjev s. Filipinski imenom čeških in nemških senatorjev sledečo
izjavo:
Z grozo citatno in slišimo, tla se postavljajo v Avstriji vešala in da se tani obeša. K prvim dvem očešanjem so sledila še nadaljna. Sodišča prekega soda so v per-manenci, nove razsodbe proglašajo dnevno, in vsako minuto ali uro naj gredo novi na morišče. Vešala in krvnik postaja simbol (podoba) sodstva mlade avstrijske republike, za koje samostojnost in boljšo bodočnost smo hoteli prinesti vse mogoče žrtve. Poleg tisočev mož, žen in otrok naj pridejo novi mrtvi pod vislice prekega soda. Vse nas obhaja groza. Naše duše lomi neskončna bolest in v naših srcih se upira vsaka pravičnost in človečnost. Strašna državljanska vojna in ta obešanja niso danes več samo notranja zadeva avstrijske države, r:*ipak >o ravno del vesti in pravic vsega kulturnega in civiliziranega sveta. Socialde-mokratični delavci v Avstriji niso bili zločinci, niti morilci, niti banditi.
Stokrat so se hoteli pogajati za razumno in pravično ureditev. Vsakokrat pa so bili samo z zasmehovanjem in surovostjo odbiti. Ko pa so bili izzvani k obrambi, je videl celi svet in vidi, da so bili
Opomin angleSke delavske stranke avstrijski vladi
Henderson in generalni tajnik zveze strokovnih organizacij Citri-ne sta dne 17. t. m. šla k angleškemu zunanjemu ministru siru Johnu Simonu ter ga vprašala, kako je z avstrijskim vprašanjem. Zunanji minister je izjavil, da je dobil dunajski poslanik nalog, da pove avstrijski vladi njegovo željo, da postopa s krivci nemirov prizanesljivo.
bojevniki za najvišje skupne nravne ideale vsega človeštva
Da so se borili za svobodo in samostojnost Avstrije, za njeno ustavo, njeno demokracijo in za mir države, torej za principe. na katerih je zgrajena tudi ZVEZA NARODOV. Branili so se cele dneve in noči ob gladu in žeji in ves ta čas ni bil v celem Dunaju, v celi Avstriii izropan niti en trgovec z živili, ves ta čas se ni izvršilo niti eno nasilje proti premoženju.
Ti bojevniki in junaki bodo večno živeli v zgodovini in prišel bo čas. ko Jim
bodo postavili spomenike.
Zato v najresnejšem trenutku svarimo, da se ustavi strašno barbarstvo vislic in obešanja ter se iščejo pota k novi ureditvi razmer brez daljnega prelivanja krvi.
Ves češki narod za avstrijske delavce.
Podoben odprt javen poziv s nro-| testom proti krutostim krščanskega ' dr. Dollfussu so izročili dunajskemu poslaniku v Pragi dr. Marku najodličnejši zastopniki češkega javnega kulturnega in socialnega pokreta. med njimi pisatelji iu umetniki.
Socialisti bodo očividno vodili proti klen fašizmu podzemeljski boj, dokler ne bodo iztrebljeni krvniki, ki so streljali s topovi na žene iu otroke. Tega bržčas tudi blagoslov poglavarja katoliške cerkve ne bo mogel preprečiti.
Zopet nemiri na Dunaju
Klerofašizem ne more zatreti avstrijskih socialistov
V noči od nedelje na pondeijek so izbruhnili na Dunaju novi nemiri, iu sicer v bližini južnega kolodvora, dalje v petem okraju in v okolici velike občinske zgradbe Reumanov dvor.
Na patrulje heimu ehrovcev je bilo naenkrat oddanih več strelov iz raznih stanovanj. Vladne čete so do-tične kraje obkolile.
Nagrade, ki jih je razpisala vlada za oddajo orožja, tudi niso dosegle zuželjenega uspeha, ker je bilo do-sl i oddano le malo oro/ia in še to staro in neporabno.
Češka poslanca na Dunaju aretirana
Na Dunaju je bilo že v soboto čez 3000 političnih jetnikov, kojih število raste vsako uro. Koliko ljudi pa je bilo na deželi aretiranih, sploh ni znano. Ječe pri sodiščih, policijah in v kasarnah ne zadoščajo več. Vsled tega spreminjajo zapuščene tovarne in skladišča v jetnišuice.
Med voditelji soc. dem. stranke sta bila aretirana tudi Čeha. deželna poslanca in občinska svetnika Antoniu Machat in Alojz Vavrovšek. Tiskarno čeških socialistov na Dunaju so zaprli, dnevnik čeških socialistov ua 'Minatti »Delnicke listv« so ustav ili, češka vlada je poslala na Dunaj svojega posebnega strokovnjaka za inozemsko Čehe. da zasleduje zaščito dunajske češke manjšine! ki je imela doslej polno zaslombo v vodstvu socialistov.
Ali si 2e poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost?
Madžarska odlikovala majorja Feya
■Pravo l.idu«, 18. 2. 1934.
Madžarski državni upravitelj Horthy je odlikoval majorja Feya, enega izmed povzročiteljev morjenja v Avstriji, z redom za zasluge najvišje vrste zato, ker je »tako odlično potlačil upor«. Tudi avstrijski prezi-dent ga je odlikoval. Je to nezaslišan čin, ki nima primere. Vlada tuje države odlikuje z visokim odlikovanjem člana druge države radi tega, ker je dal pomoriti tisoče lastnih državljanov. Hortyjev čin tudi dokazuje, da se je Dollfuss resnično pogajal z Madžarsko vlado za slučaj, da bo vlada napadla delavstvo. Madžarska je s tem ostudnim, činom samo povečala svoja prejšnja podobna dejanja, ki jo mora spraviti ob zadnje simpatije med kulturnimi narodi.«
*
K temu še samo pripominjamo, da so madžarski listi takoj po udušenju delavske obrambe pisali, da je s tem odpadla zadnja zapreka za čim ožje sodelovanje Avstrije in Madžarske.
Nekaj misli o krvavem plesu v Avstriji
Koncem lanskega leta, ko so škofje na svoji konferenci ugotovili, da so napravili celo vrsto političnih polomij, so sklenili v svoji diplomatični duhovitosti (videč dogodke naprej), da se duhovniki ne smejo politično udejstvovati in se odreči vseh svojih mandatov. To pa ni bil umik, ampak dobra šahovska poteza za napad proti marksizmu, oziroma priprave za sedanji krvavi ples. Za to je bilo potrebno: prvič, da ostane k;i la	drugič,
ojačenje heimvera, da se končno uničijo socialni demokrati.	^
je seveda mislila, da bo z marksisti kar pometla kakor smeti, ki se vržejo v stran in ni računala na tako odločen upor.	se
pa sedaj lahko pripeti, da sami padejo v jamo, katero so drugim kopali. To bi bilo zasluženo plačilo!
Za kršč. socialiste je pa čas, da spregledajo, da hoče heimver diktaturo! Ako je krščanskim socialistom za demokracijo je za nje skrajnji čas, da pokažejo hrbet politikujoči duhovščini, ki skrbi samo za svoje trebuhe in žepe, delavstvo pa pozna samo takrat, ko rabi njegovo glasovanje in v cerkvi, da iztisne iz njega še zadnje pare.
Dopolnjeno je
MUNICH-
REITER
DOLLFUSS
Samo če je vrv dovolj močna!
Gornjo sliko in besedilo so objavile »Lidove Novine« v štev. 42.
Za osvoboditev Dimitrova
Ruski poslanik v Berlinu ie izročil berlinski vladi poziv, v katerem zahteva izpust Dimitrova, Taueva in Popova iz ječe.
Hitler je odgovoril nato dopisniku, da .ie sodišče odločilo in bodo vsi trije gotovo izpuščeni.
Ogromen rudarski shod v Trbovljah
Velika dvorana Delavskega doma ni mogla i prejeti vseh zborovalcev
Na predvečer volitev v II. skupino Rudarske zadruge je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije javno zborovanje v dvorano Delavskega doma.
2e davno pred napovedano uro so pričeli prihajati rudarji, pa tudi njihove žene, v gručah na shod in so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Nabasano polne so bile tudi galerije tako, da ob 4. uri že skoraj ni bilo več mogoče priti v dvorano.
Shod ie otvoril s. Pliberšek in ie nato podelil besedo s. Erženu. V uvodu svojega govora se ie ta spomnil krvavih dogodkov v Avstriji, kjer je padlo na barikadah na stotine sodrugov v boju s fašizmom in ie omenjajoč te žrtve proletarske solidarnosti zaključil svoja izvajanja s trikratnim slava živim in mrtvim junakom in borcem za delavsko svobodo. Med njegovim nagovorom ie vladala v dvorani svečana tišina; odkritih glav in stoje so poslušali navzoči govornikova izvajanja, v očeh mnogih izmed njih pa so igrale solze ganotja in hvaležnosti do hrabrih sotrpinov.
Potem je govornik razpravljal o splošnem položaju delavskega razreda, o *>oti, ki vodi iz bede in pomanjkanja v boljšo bodočnost celotne človeške družbe, ki bo zgrajena na socialističnih osnovah.
Omenjajoč občinske volitve in volitve v Delavsko zbornico, je pozval navzoče, da naj z novim glasovanjem dokažejo pred celim svetom, da so Trbovlje ostale zveste svoji tradiciji, in delavstvo svoji ideji, da je bilo z manipulacijami sicer mogoče prevarati svet pri volitvah v Delavsko nico, nikakor pa ne pri volitvah obratnih zaupnikov, ((tovornik je bil često prekinjen z burnim ploskanjem.)
Za njim ie govoril župan s. Klenovšek, ki je zlasti tudi podčrtal važnost zaupmskih volitev z ozirom na potrebno potrditev novoizvoljenega občinskega odbora po oblastih. J udi njemu so zborovalci priredili živahne ovacije.
Med tem se ie zglasil k besedi predstavnik krščansko socialnega delavstva, ki je rekel, da morajo vsi rudarji voliti postavljeno kandidatno listo svobodne stro-
kovne organizacije, ker njeni kandidati nam dajejo zagotovilo, da bodo dobro in pošteno zastopali rudarje.
S. Pliberšek je še dodal nekatera navodila za volitve, nakar je shod zaključil.
Sobotni shod je bil veličastna manifestacija trboveljshih rudarjev za njihove pravice. Dogodki so pokazali, da se niso motili tisti, ki so izjavili, da bo temu shodu sledila tudi prav tako sijajna zmaga.
ČehoslovaSka strokovna centrala
631.750 članov
ko-
Po poročilu čehoslovaške strokov*1^' misije posnemamo, da so strokovne l,nilra-zacije v letu 1932 napredovale, kli»lbv teni fcčajoči gospodarski krizi. Pridobile	1932
letu 20.473 novih članov. Konec	(>ziTi>ma
je pripadalo strokovni komisijiv-	jlanov,
Zvezi strokovnih organizacij 631	407.543
in sicer ie pripadalo čcikim zv‘i!h ivez *c članov, nemškim pa 224.207. Če*K fV.«zah je 46, nemSkih pa 20. V nekateri1 t(>hačni če žensko članstvo v večini, tako v ^ grafič-škt (80%), nemški (celo 91%).^), knjigo,ve-nega pomožnega delavstva	Na/	ačja	je
7.ov (62%) in tekstilcev	stavbincev
farjev Vraničarjev 40.156,
filiov' unl|f 1 j nemških zvez ie tekstilcev 31.708 itd. Od " 4 ki()vinarsUn
oomT x,’Sa tcks,lil"“, strokovni ccntrali 29.021 članov itd. Obe su
delujejo v najlepši »!«><'• jo znajali v nave-
(.»''SmiV *'',« z
85,634.000 Ki. r»i«*'h5Sl{t,2»»
slnost. Na podporah so izplačale zvezt jim članom 87,007.000 l\č.	|i(lnjajo
Ceho.lovaške strokovne zveze .7h(ljaj(> V celoti 105 strokovnih gl**1*' večina štirinajstdnevno-
Sijajna zmaga razredno zavednega delavstva v Trbovljah
Od 30 delegatov II. skupine rudarske zadruge je bilo na listi Zveze rudarjev Jugoslavije izvoljenih 27.
Volitve zaupnikov II. skupine rudarske zadruge so se vršile dne 18. t. in. in so prinesle nov dokaz, da rudarsko delavstvo v Trbovljah zavrača fašizem, pa tudi. da ne naseda njegovi demagogiji in lažem.
Udeležba pri volitvah je bila rekordna. Na volišče je.šlo 85 do 100 odstotkov vseh volilcev. Zlepa še ni bilo toliko zanimanja za volitve, kakor baš to pot. Nasprotniki so napeli vse sile, da so spravili svoje ljudi na volišče, razredno zavedno delavstvo pa je postavilo v polni meri svojega moža. Na tem mestu moramo pohvalno omeniti žene naših rudarjev, ki so poleg naših neumornih zaupnikov odlično posegle v volilni boj.
Rezultat volitev je prinesel lepo in zasluženo zmago naše rdeče liste. Od 31) delegatov je 27 članov svobodne strokovne organizacije,
Te volitve so v polni meri potrdile rezultat občinskih volitev, obenem pa so demantirale izid volitev v Delavsko zbornico, s katerim so se naši nasprotniki tako zelo ponašali. Kdo je danes še toliko smel, da bi si upal trditi, da se pri volitvah v Delavsko zbornico niso vršile manipulacije, na ogromno škodo rdeče liste?
Kakor te volitve, bodo tudi vsake druge pokazale, da trboveljsko delavstvo je in bo ostalo marksistično.
Zaman so vsi strategični načrti o pregrupaciji trboveljske občine. Prepričani smo, da tudi merodajni krogi odslej ne bodo več nasedali nacionalnim šepetalcem iz Trbovelj, kateri slikajo položaj popolnoma drugačen, kakršen pa je v resnici iz poželjenja po stolčkih na občini in drugod.
Delavstvo se ne bo upognilo pod terorjem gotovih rudniških priganjačev, ki so tako pri volitvah v občino. kakor tudi pri volitvah v Delavsko zbornico in pri sedanjih volitvah z grožnjami o redukciji, izgubi eksistence in očitnemu zapostavljanju skušali pomagati »plavim« k zmagi. V delavnicah se je to pot vršila agitacija od delavca do delavca proti načelniku 11. skupine s. Pliberšku, kateri je bil vzlic temu izvoljen z ogromno večino.
Čas je že. da se enkrat za vselej nehajo v Trbovljah metode, ki jih razredno zavedno delavstvo ne more mirno prenašati. Razredno zavedno delavstvo se priznava kot del jugoslovanskega naroda, zahteva pa za sebe vse pravice, ki mu gredo kot ostalim državljanom. Dovolj je bilo sumničenj, dovolj denuncijacij. Razredno zavedno delavstvo je in bo ostalo neomajno na svoji dosedanji poti.
Živeli razredno zavedni delavski zaupniki!
Živel naš delavski župan!
Popolna zmaga rdeče liste v Hrastniku
Vseh 6 mandatov je dobila lista svobodne strokovne organizacije
Volitve v 11. skupino Rudarske zadruge, ki so se vršile 18. februarja, so končale s popolno zmago kandidatne liste Zveze rudarjev Jugoslavije. Volilna udeležba je znašala 90 odstotkov. Zavedno delavstvo je volilo kompaktno svoje zaupnike in je tako lista Zveze rndarie\ Jugoslavije dobila 75 odstotkov vseli oddanih glasov. Marksistično delavstvo ima vseh (> delegatov in 0
namestnikov za Hrastnik in Ojstro! To je odgovor fašističnim predikantom in njihovemu lističu, pa tudi tistim listom, ki so hoteli razredno zavedno delavstvo begati in ga cepiti. Rudarji so odgovorili tudi avstrijskemu fašizmu ter se izkazali močnejšega kakor kdajkoli popre.i. V Hrastniku marksizem živi. njegovim grobokopom pa so padle lopate iz rok!
Razredno zavedni delavci so zmagali tudi v celjski cinkarni
Volitve zaupnikov po pravilniku II. rud. skupine so se vršile preteklo nedeljo tudi v tukajšnji Cinkarni. Za dobo 3 let je bilo izvoliti 3 zaupnike in 3 namestnike. Vloženi sta bili dve kandidatni listi. Nosilec rdeče, s. Plankar, .ie zbral 190 glasov, nosilec pla-ve, g. Sadnik, pa 35 glasov. Rdeča lista je dobila vse kandidate in vse namestnike. Te volitve so znova pokazale, da hoče imeti delavstvo svoje lastno zastopstvo in da odklanja ljudi, ki bi bili po volji kakšnim gospodom. Vodstvo tovarne pri samem volilnem aktu ni prekoračilo svoje dolžne nevtralnosti, kar je treba tokrat zabeležiti. iMogoče je tudi obratovodstvo slednjič uvidelo, da je za tovarno mnogo koristnejše, če rešuje tehnične probleme tovarne, ki so menda tudi v Cinkarni dovolj težki iu pre-
pusti agitacijo za razne delavske organizacije delavcem samim, da se odločijo, kakor mislijo, da bo zanje boljše. Plavi so hodili pri začetku volitev kaj samozavestno okoli in so pripovedovali, da bo tokrat čisto drugačen rezultat kakor pri volitvah v Delavsko zbornico. Volilni rezultat jim je pa pokazal, da so dobili še 7 glasov manje ko zadnjič, nakar so z dolgimi nosovi odšli. Mogoče se jim bo pa le enkrat posvetilo, da delavskih interesov ne morejo zastopati, ker tej nalogi po svojem karakterju niso dorasli, da bi pa zastopali tovarniške interese, jim pa poleg tega, da tovarna že ima svoje zastopnike, manjka tudi potrebnega znanja. Ker v tovarni ni še tretjih interesov, so bili ti kandidatje čisto odveč. Naj torej v miru počivajo!
Doma in po svetu
»Slovenčevo« prekletstvo. Tako nesramno-. lažnjivo, jezuitsko, kot je pisal in Piše »Slovenec zadnje čase proti socializmu in vsakemu svobodoljubnemu gibanju, ni Pisal niti Kremžarjev »Večerni list« v tistem letu, ko je hotela klerikalna reakcija v Sloveniji v krvi udušiti delavski pokret. »Slovenec je ves zadnji čas pel slavospeve avstrijski klerikalni vladi Dollfussa, ki da uvaja edino zveličavni stanovski red v duhu papeške »socialne« okrožnice »Quadra-gesimo anno«. Volja Vatikana in Rima se je začela izvrševati; z oboroženim naskokom na delavske domove in stanovanja je začel Dollfusš uvajati »krščanski stanovski red socialne pravičnosti«. Katoliški kardinal in škofje, ki so vedeli prej, kakšen pokolj pripravlja krščanskosocialna stranka proti delavstvu, so se pravočasno umaknili iz politike, da si umijejo roke kot Fonciji Pilati nad 43-letnim družinskim očetom, ki ga klerikalna oblast težko ranjenega pelje na vislice, umaknili so se za kulise, da si umijejo roke nad otroci in ženami, ki so obležali zadušeni v razvalinah hiš, ki jih je zgradila delavska občinska uprava in ki jih razstreljuje s topovi klerikalna Heiimvehr. Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani se je razveselilo tega klerikalnega barbarstva in banditstva in »Slovenec« je v sredo 14. februarja objavil zmagoslavno, da je socialistični upor udušen. Takoj drugi dan pa pre-okrene svoje pisanje, meče krivdo za vse na Heiimvehr in piše »Starhembergovo pro-klefstvo .... kakor da ne ve ves svet. da le Starhemberg in Heiimvehr klerikalna ocora proti delavstvu že izza časov zloglasnega prelata Seipla in krvavega 15. ju-"ia- na Dunaju. Taka nesramnost ie menda edinstvena v svetovni žurnalistiki in Slovenec« je prekosil rekorde zadnjih zakotnih »revolveržurnalov«. Vse to ogabno prosti-uitstvo slovenskega klerikalnega časopisja se te razgali], ob generalnem štrajku fran-Ci°f. a generalnem uporu avstrijskega uelavstva. In to »Starhembergovo proklet-stvo« naj prj nas postane »Prokletstvo ■»•ovenča'«. Delavci, videli ste pravi obraz umskih hlapcev; če imate kaj ponosa in časti v sebi. spravite iz delavskih stanovanj umazano, nemoralno, protidelavsko časopisje rimsko-katoliškega koncerna! Povejte zaslepljencem, da se klerikalizem le toliko razlikuje od fašizma, da klerikalci ubijajo, streljajo in koljejo delavce v imenu božje Pravičnosti, dočim jih fašisti v imenu nacije.
Belgijski kralj smrtno ponesrečil.
‘čipki kralj Albert I. ie bil strasten t; rist. V soboto, dne 17. t. m., se je odpeljal na sprehod. Pri Marolte les Dames je pustil slugo pri av-omobilu, sam pa je splezel na neko l i"11-0; oc^oder je padel v prepad in °nlezal na licu mesta mrtev. Kako Sl' L’ nesreča zgodila, še ni točno pojasnjeno.
Princip kršitve privatne lastnine. Tudi avstrijska krščanska vlada obljublja in je deloma že izvedla zaplembo imetja organizacij. Imetje organizacij je skupna last delavstva, ki ga je zbralo v olajšanje svojega sovi? ^V.tožaja ter ima polno pra-veii./ Z !IJ'im razpolaga. Toda tu ne skiin,, '’‘lcel° privatne lastnine niti "stori °>lle' tal<cm stališču torej
ali in,V«.a^ tat- vza,ne tuje blago au imetje.
c ^ezaPoslenost mladostnih delav-,la Češkoslovaškem. Ministr-
0 socijaluega skrbstva na Čeho-lovtiskcm opravlja soeijalni demo-' at dr. Czech. To ministrstvo je gotovilo, da je bilo konec julija ined 328.801 nezaposlenimi na Češkem 10.234 mladostnih od 14. 18.
Idta, 23.200 od 10.—20. leta in 57.475 °d -N. do 24. leta, skupaj torej 80.875 !a adostnih, to je ena četrtina. To je Jako žalostna slika, ki tudi drugod ni boljša.
n. SAMO KDOR PRAVILNO KlIHA, KUHA DOBRO! To velja tudi za Kathreiner ■\neippovo sladno kavo s Pravim :Fran-•foui:. Pristavi naj se v hladni vodi in ko ••vre, naj se še pet minut kuha!
Ljubljana
■ Pngreb s. Jožeta Breskvarja. Po-
u’Jm Breskvar je bil pokopan v pe-Popoldne na Ježici pri Ljubljani, '»greha se je udeležilo prav mnogo S(| ng(,v hi sodružic iz Ljubljane, ki ji 11,11 Poklonili venec iu šopek cvet-nair gtobu je pokojnika kratko ^vorils. Bricelj, delavska godba pjyJ‘l<< jv zaigrala tri žalostiuke, vo . u društvo za K rakovo in Trno-SpHV;,.,ni'u je zapelo par žalostink. valj;'J' bivala vsem, ki so sodelo-
vršil v** .Svobode«, ki se je doslej
Prekin’l i Pctek- se mora začasno Se ;e ker bo prpstor, v katerem omjrt V tečaj, zaseden za avstrijske
Migrante.
Maribor
»Svoboda« Maribor. V sredo, dne 21. t. in., ob 20. uri predavanje. Predava s. Golouh o problemu intelektualne mladine. Pridite polnoštevilno.
Javna dela, ki se bodo izvršila s pomočjo prispevkov, nabranih za zimsko pomožno akcijo in s pomočjo deleža določenega za Maribor iz banovinskega bednostnega fonda, so se že pričela izvajati. Uredila se bo IJn-h a rtov a ulica, vozna cesta na Kalvarijo in izvršila se bo kanalizacija v Magdalenskem okraju, koder je zadnja leta zrasel nov mestni predel.
Terasa pred glavnim kolodvorom že
dolgo čaka svoje ureditive. Ravno ta kraj, ki nudi tujcu prvi vtis o značaju našega mesta, bi moral biti kar najlepše urejen. A o tem ni nič opaziti. Vse molči. Sedaj, ko je prostor pred kolodvorom in Aleksandrova cesta tlakovana, bi se moralo tudi misliti nji hačrtno ureditev pred kolodvorske rampe. Mestna občina in železniška direkcija zganita se.
Nadure od nadur. Sresko sodišče je razsojalo te dni zanimivo pravdo, v kaiteri je zahteval nameščenec tekstilne tovarne pla-čil.o mezde s 50% poviškom za nadurno delo pri izračunavanju delavskih nadur. Tovarna je bila namreč tožena v menda 20 slučajih od delavcev za nadure, ki jih je moral na podlagi mezdnih knjig uradnik nato preračunavati za 3 leta nazaj. Ker v zakonitem delovnem času tega dela ni mogel izvršiti, je moral delati cele noči, tako da ga je po-strežnica našla v pisarni še zjutraj ob 7. uri, ko je prišla pospravljati. Nameščenec je dobil nato izplačanih okrog 4000 Din za to nadurno delo pri izračunavanju nadur.
Zasebne posredovalnice služb bodo na podlagi tozadevnega zakona s koncem tega meseca odpravljene.
Pevski odsek pekov sklicuje za nedeljo, dne 25. t. m. s začetkom ob pol 10. uri predpoldan v gostilni »Zlati konj« letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba
rednih članov strogo obvezna. Obenem se vljudno valbijo tudi podporni člani društva, da se ga v čim večjem številu udeležijo. — Odbor.
Kakšni so! Prejeli smo: Dajte brezposelnim krulha, ne nastavljajte upokojencev, tako govorijo gospodje tam okrog fašističnega glasila. Toda to bi naj veljalo samo za druge, sami pa izvajajo vse to čisto drugače. Nastavljajo upokojence, ki odjedajo kruh naši brezposelni mladini.	1.	1.
Ponarejeni stodinarski bankovci so se pojavili v mariborski okolici. Torej delavci, če vam bo hotel kdo kakega takega metulja »Šenkati«, ga ne sprejmite.
Nova tvorniška tvrdka. Pri okrožnem sodišču je bila vpisana v trg. register nova javna trgovska družba: »Koihnstein in Ne,u-kircher«. Družba se bo pečala s strojepjem usnja in kožuhovine ter izdelovanjem speci-jalnih usnjatih in kožuhovinastih predmetov na tovarniški način v Pobrežju, Nasipna ulica. Družabnika sta Kohnstein Arnošt, trgovec v Mariboru in doktor filozofije Neulcir-cher Heinz, kemik in strugarski tehnik v Mariboru.
SK »Svoboda«. Pozivajo se vsi igralci rezerve in I. moštva, da pridejo v petek sigurno na članski sestanek radi postave moštev za nedeljski tekmi. Posebno se pozivajo Gruber Bogo in Sinkovič Franc.
Hrastnik
Občni zbor Konz. društva rudarjev, ki
se je vršil 18. febr.. je sklenil med drugim povečanje dvorane. Vse članstvo na teni občnem zboru se je soglasno izreklo za ta predlog načelnika s. Malovrha. Z delom se bo v najkrajšem' času pričelo. Povečana dvorana bo vsestransko služila! Zlasti kulturni organizaciji »Svobodi« I. in II. za njune prireditve.
Sirite naš list!
V'
Ce delavec hoče, se ustavijo vsa kolesa...
Če pa delavec hoče, da se močno čuje njegov glas, napne vse svoje moči in se posveti agitaciji za delavsko časopisje. Bodi zaveden sodrug in stori tudi Ti tako!
Jegulja
Oprostite!
Rimsko pravo in rimska kultura sta zgrajena na prastarih temeljih patriarhalizma, ki se je razvil iz prvotne rodbine. Ta doba ni poznala več človeka kot človeka, marveč le gospodarja in sužnja. V tem praveu se je dosledno potem razvijala družba, v kateri so se pojavljala stremljenja po individualni neodvisnosti, ki so dobila izraza v novodobnem liberalizmu. Toda tudi liberalizem je bil enako sebičen kakor patriarhali-zem. Zato je nastal v družbi liberalni kapitalizem na eni strani in mezdni suženj na drugi strani. Toda liberalnemu kapitalizmu se je pridružil ves pisani kapitalizem, ker je imel od njega dobiček. Prilagodilo si je kapitalizem tudi rimsko pravo in kultura. Moralno godrnjanje iz Rima v tej dobi dejansko ni imelo drugega pomena, kakor bojazen zaradi izgube vpliva, ki si ga je povsem prilastila laiška družba.
Kapitalistični liberalizem je bila torej enako krivična era kakor pa-triarhalizcm, ker je samo govoril o morali in svobodi, morale pa ni imel.
Zaradi krivic v razvoju te družbe se je pojavil socializem, ki zahteva pravičnejšo obliko človeške družbe. Pravica mora postati dolžnost in pravica, ker ni .pričakovati, da bi patriarhalična oblika družbe (tak je tudi fašizem) prostovoljno delila pravico. Kako naj stori to, ko je pa vendar le oblika starih sebičnih fevdalnih in kapitalističnih privilegijev?
Razne fašistične oblike družabnega sistema se niso približale človeški^ enakopravnosti, zato se bo človeštvo borilo dalje za uveljavljenje svoje enakopravnosti. In, če se ne motimo, je fašizem grobokop ne le rimskega prava, ampak tudi rimske kulture.
Kdor želi sedeti ob koritu, se mora ogrevati in zavzemati za vsak sistem, ki mu nudi priliko za to. Ne smemo se torej čuditi, če se ljubljanski »Slovenec«, dunajski kardinal in drugi ljudje ogrevajo za take sisteme. To vendar spada v njih bistvo. Ljubljanski »Slovenec« na primer je grozovito mesaril avstrijsko delavstvo in niti besedice ni črhnil o svetosti državnih zakonov in o krivicah, ki se delajo avstrijskemu delavstvu. Par dni kesnejc je pa zasukal svoj plašč ter pričel napadati kneza Star-hemberga, da bi zbudil videz »sočustvovanja«.
To ni resnost. To je varanje javnega mnenja. Tembolj je to varanje javnega mnenja, ker že v nedeljo zopet slovesno oznanja, da je Ie sistem diktature prava oblika vladavine, v kateri »dele« oblastniki »socialne in druge pravice«.
Čitatelji »Slovenca« sami priznavajo, da list obrača plašč po vetru. Neštetokrat smo to že čuli. In nihče lista ne smatra resnim pobornikom za demokracijo in socialne pravice. List sicer dosledno zasleduje svojo politiko, čitateljein pa nudi najrazličnejšo pičo v reklamne svrhe. »Slovenec« ni dolgočasen, pač pa je po mnenju javnosti neresen v zastopanju pravic naroda, ker mu gre absolutno za dominiranje.
I )obcr humorističen list je vedno kratkočasen. Če bi hotel pisati o resnih zadevah delavskih, ne bi mogc biti.
Tone Maček:
46
Stuca{ ICumUtgic
France si je nalil iz kotlička v umivalno skledico vode, ki je bila še od prejšnjega večera topla in se je spravil k britju. Kar nekam ponosen je bil, da je mogel opravljati ta posel. Doma na Rebri se za gladkost svoje brade ni dosti brigal in tudi ni bilo potreba. Le tu in tam so mu silile skozi kožo posamezne mehke dlačice, ki se jih je komaj opazilo. Tu na rudniku je pa v nekaj tednih duševno dozorel bolj, kakor bi mogel doina v par letih in s tem v zvezi je tudi njegov obraz dobival možati izraz, zagorelost je počasi izginjala, črte obraza so postajale ostrejše in brada mu je začela bujnejše poganjati. Pod nosom se mu je zarisala tanka črta temnih brčic, ki jih je često s konci dveh prstov nežno nategoval, da bi se čimprej podaljšale in bi si jih mogel zviti v svedrčke. Ko ga je Janez nekoč zalotil pri tem poslu, mu je čisto resno predlagal:
»Jaz pa vem za imenitno mazilo, ki pospešuje rast brk. Če se boš z njim mazal, boš v enem mesecu lahko ovil brke okrog prsta.«
»Ali res? Povej no, bom kupil.«
»Je čisto poceni. Na zunaj si moraš mazati gornjo ustnico z belo ajdovo strdjo, na znotraj pa s kurjim odpadkom, ki mora biti črn.«
France ga je debelo gledal in bi mu bil gotovo verjel, da ni Janez bušil v krohot. Užaljeno ga je zavrnil:
»S tem se le ti sam maži.«
Ko se je Trpinka s hčerjo vrnila od prve maše in ko sta se tudi Janez in Dolfe opravila* so pozajtrkovali in nato odšli proti rudniku. Dasi je bilo še zgodaj, je pred upravnim poslopjem čakalo že mnogo ljudi na pričetek izplačevanja. Tudi otroci in ženske so bile med njimi, ki so čakale s cekarji in košarami, da naložijo vanje v trgovinah različnih potrebščin, ko prejmejo možje denar.
Danes ni bilo na rudniku nič kaj posebnega »los«. Samo gori ob cesti na Logarčkovem travniku se je namestil nek primitiven vrtiljak, s starim razglašenim orkestrionom, ki je ves dau cvilil in bevskal in vabil senzacij željno mladino, da se za pet krajcarjev petkrat zavrti okrog lesene osi. na oguljenem lesenem konjičku. Poleg vrtiljaka je menda isti lastnik postavil še dva vegasta šotora iz zakrpanih ponjav. V enem si lahko za dva krajcarja streljal iz male puške v lončeno pipo, ali pa v pločevinastega možica, ki se je zibal sem in tja. Če si zadel, ti je starikava devica z ljubeznjivim nasmehom pripela na suknjo papirnat kotiljonček. V drugem šotoru si je pa neka mesnata ženska v rdeči obleki in z golimi rameni ovijala okrog vratu ogromni' kačo-pitona in si je vtikala njeno glavo v usta. Kača je v poletni vročini neznansko smrdela. Tudi za ta špas si moral plačati pet krajcarjev. A ni manjkalo mladih ljudi, ki so se drenjali okrog teh šotorov, brž ko so dobili tistih par kronic:. Šotor s kačo bi bili skoraj podrli, ker so vsi hkrati hoteli noter. Treznejši so se zadovoljevali samo s sliko kače, ki je visela nad vhodom. Škoda jim je bilo petih krajcarjev. Zanje se dobi že dva kilograma moke. Fantje so oblegali predvsem streljamo, kjer so
skušali pokazati drug drugemu vsak svojo spretnost. Nekateri so zastreljali kar cel goldinar ali še več, ne da bi si bili zaslužili papirnato zvezdo. Od jeze so potem vrgli puško proč in šli pit. Vrtiljak je bil ves dan polno zaseden po otrocih, ki so moledovali pri vsakem, ki so ga med gnječo spoznali, da jim plača »samo za enkrat«. Drugi so se zopet ravsali med seboj, kdo bo »ringlšpil« gonil, da so se potem smeli parkrat zastonj vrteti. Pa tudi zaljubljenih parčkov je bilo videti, sedeče na konjičkih. Mlada dekleta so stala v gruči ob strani in željno čakala, da jo bo ta ali oni fant povabil, da se sme z njim zavrteti. In fantje, ki se sicer iz tega ali onega razloga niso upali, ali mogli približati svoji simpatiji, so izrabili to priliko za »navezanje stikov«. Nekateri potem v svojem navdušenju sploh niso več stopili z vrtiljaka, dokler niso zavrteli zadnji krajcar.
France se danes ni dosti zmenil za' življenje v naselbini. Prejel je za prvi mesec nekaj čez trideset goldinarjev. Z Janežem sta se domenila, da sc popeljeta domov. Čaša imate za tr dovolj, gresta šele v pondetjek zvečer na šilit. Praznih rok ni kazalo iti. Nekaj bo treba kupiti, da ponese domov. In France je računal: dvanajst goldinariev Trpinki za hrano in stanovanje pol goldinarja za pranje, za nakup v konzumu mi je bilo odtegnjeno: pet goldinarjev za nove škornje, poldrug goldinar za hlače, poldrug goldinar za srajco in spodnje hlače, ki sem jih rabil za delo, vzel sem še mast in voščilo za čevlje, eno krtačo in mile kar tudi znese en goldinar. Janezu moram vrniti dva goldinarja in pol, za kolikor sem se pri njem zadolžil preko meseca.
(Dalje prihodnjič.)
Dogodki nas ule
Zadnji dve leti se pojavlja povsod in od vseh strani naval reakcije. Re-akcija si je že pridobila nekaj pozicij in zdi se, kakor da bi se uveljavljale srednjeveške metode močne pesti neglede na napredek razvoja in kulturo človeštva. Fnako kakor so v srednjem veku roparski vitezi bili absolutni gospodarji nad življenjem in smrtjo ljudi in še prej razni »patriarhi«, zahtevajo potomci teh vitezov in njih oproda klerikalizem staro dobo, v kateri so gospodovali ob bogati mizi nad tlačani in sužnji. Nič pravic ljudem, samo »voditelji« naj odločajo! To je bil takrat princip in ta princip hočejo uveljaviti tudi danes.
Demokracija in delavstvo tega principa ne moreta priznavati, ker ni moralen, če je človek enak človeku, če imajo ljudje svobodno voljo, svoje misli, svoje ideje in če hočejo enakopravnost — pravico za vse. In kako premeteno je starokopitna družba izrabila — socialno krizo.
Rekla je, ker ni hotela v parlamentih pristati na delavske socialne in politične zahteve, da je demokracija odrekla. Toda demokracija ni odrekla, marveč meščanskokapUali-stični krogi so pričeli sabotirati parlamentarizem, da ni mogel sklepati o delavskih zahtevah. Celo mednarodni kapital je diktiral Angliji, Nemčiji, Avstriji in še drugim državam, da morajo črtati socialnopolitične kredite ter sabotirati parlamentarizem, če ne gre drugače.
To so dejstva. Ta dejstva dokazujejo, da reakcija v intencijah mednarodnega kapitalizma, kateri se pridružujejo aristokracija, oligarhija in klerikalizem v nadi, da jim reakcija prinese zopet sloves in moč srednjega veka.
Ta grozoviti pojav je sicer nenormalen, dasi se zgodovina v izpre-nicnjenih oblikah ponavlja. 1 oda kakor se poizkusi reakcije ponavljajo, tako beleži tudi razvoj napredek.
Reakcija v današnjih kulturnih razmerah more imeti le začasen pomen ter more delavstvu samo služiti kot bodrilo, da se še trdneje, zvesteje oklene svojega gibanja.
Če se danes bori delvstvo v defenzivi, to ni nič drugega kakor dokaz, da je nasprotnik še močim, toda nikjer ni zapisano, da bi tudi delavsko gibanje ne postalo močnejše in dovolj močno.
Nismo več daleč oni dobi, ko re-
akcija v današnjem zmislu sploh ne bo več mogoča. Preveč vitalni so naši interesi in preveč je dogospoda-rila družba.
Resnicoljubni Giiring je objavil v angleškem listu »Morning Post« članek, v katerem taji »obrekovanja in bajke o grozotah v Nemčiji« ter imenuje razširjevalce teh vesti »kreature, ki nimajo ne časti ne domovine«. Na ta članek mu je odgovoril bivši socialnodemokratični poslanec Seger. Sam sem bil zaprt v taborišču Ora-nienburg od dne 14. junija do 4. decembra 1933. kjer sem sam videl mnogo mučenj. Gospod Goring; zato Vas vprašam, če so tele grozovite bajke« tudi le izmišljene? Dne 15. junija so trije fašisti tolkli delavca Ha-gedorna več ur po ledvicah. Delavec je drugi dan umrl za poškodbami Dne 27. junija so fašisti pretepali delavca toliko časa, da mu je zastajala kri in je umrl za srčno kapjo. Meseca avgusta je poveljnik taborišča odredil, da so morali štirje delavci letati v krogu po dvorišču in bosi od 12. ure ponoči do 5. ure popoldne drugega dne ter so imeli povsem prehojeno kožo na nogah. V taborišču so uredili temne celice, široke 60 krat 80 cm. V katerih so mogli jetniki samo stati. Septembra meseca je moral prebivati Neumann osem dni in noči, t. j. 192 ur v taki celici. Seliger vprašuje potem Goringa. če so tudi ta dejstva »zlobnoizmišljene bajke«? Poslanec objavlja te podatke, ki jih je sam doživel, dasi je bil v taborišču le okoli šest mesecev in samo v enem kraju. Koliko so videli in pretrpeli še drugi. Toda avtoritativni Goring pravi, da so to same laži. Seliger hoče svetu povedati resnico, zato ga sirne oblastnik po najvišji milosti zmerjati s »kreaturo«? Ti zgledi kažejo dovolj jasno, kako zločinsko je zagovarjati takozvani sistem »voditelja«.
Jesenice
Znižane vozne cene. Jeseničani si v zadnjem času nekako Selijo glave. Zakaj neki? Zato, ker »e bila skoro povsod na prvi polovici gorenjske progo znižana voznina in so bile uvedene konkurenčne cene za drug« polovico, zlasti za Jesenice pa ni bilo nič znižanega. Nasprotno, tu je bilo pa celo povišano od Din 24.50 na Din 28.—. Samo — to je težko pri vsej stvari — ne vedo, na koga bi se znašali: ali na sebe ali na avtobusne podjetnike? Zakaj neiki tudi na Jesenicah nismo uvedli avtobusne zveze vsaj s Kranjem, če že ne z Ljubljano, la bi bila konkurenca in da bi bile uvedene konkurenčne cene? Zakaj nismo zahtevali avtobusa in malo izpremenoli vozna »red-
st V tl?	"V.	Hllidj *3B
Pa zdaj ni več pomoči. Prihodnjič, kadar bodo pa spet take prilike, 'kaplar bodo uvajali spet kaka nova prometna sredstva, takrat se bo treba bolj ogledali in misliti bolj naprej — tudi na konkurenco in konkurenčnost. Torej — pozor vsaj v bodoče!
Ruski filmi na Jesenicah. V našem listu smo že večkrat čitali o uspelih ruskih filmih, ki jih igrajo po Jugoslaviji v zadnjem času. Menimo, da ne izdamo tiikake tajnosti, da bomo tudi na Jesenicah v Kinu Radiu videli v kratkem dva ruska filma, in sicer film »Tihi Don« po romanu Šolohova in v glavni vlogi z znano igralko K. Cezarskajo ter film »Sama« po romanu Kozinčeva. V obeh filmih bodo nastopali večinoma igralci svetovno znanega Hudožestvenega teatra v Moskvi. »Tihi Don« bo prišel na vrUo menda že o Binkoštih. I udi ostali veliki ruski in češki filmi pridejo na vrsto. Želeli hi le *e, da bi bilo takih socialnih in umetniško vrednih filmov več prodUčIMnnt iti zlasti več dovoljenih pri nas.
Trbovlje
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva je imela dne 4. t. m. 7. redni občni zbor. Iz poročil se je napram prejšnjemu letu položaj društva izboljšal. V novi odbor so bili izvoljeni ti-le sodrugi:	predsednik
Hrušovar Alojz, namestnik Lebar Ivan, blagajnik Lesičar Alojz namestnik Jamšek Adol!, tajnik Požun Franc, namestnik Leskovšek Franc, revizorja Alič Karl in Umek Berta, odborniki Arzenšek Ivan, Kosmač Jože, Pirečnik Anton, Uranič Ivan, Vrhovnik Otmar, namestniki Prašnikar Rudolf in
Šinkovec Jože.	,
Znaki časa. Pri nekaterih nacionalistih je bilo navdušenje zaradi predstoječe »zmage« pri volitvah v II. skupino, da so se na plačilni dan že zjutraj napili in naciiomiarih po cestah tako, da so jih marali spraviti orožniki v »špehkamro«, kjer ®o »nacijonal-no« navdušenje in ipijanost prespali. Pač mislijo, da pod narodnim plaščem lahko uganjajo kar hočejo.
Narodna godba igra internaci|onalnemu kapitalu. Na plačilni dan 15. februarja smo imeli v Trbovljah popolne dokaze, kako se borijo narodni proti mednarodnemu aP',f, lu. Prodajalna »Bata« »e najela neka) mladih fantkov, da so nosili njene velik« r® an”|® letake po cestah. Da je bil cirkus še večp, je temu internacionalnemu kapitalu muzicirala še nacionalna godba. Kai bodo k tej nacionalni akciji rekli ačm m brezposelni čevljarski mojstri, med katerimi ,e tudi nekaj narodnih, bi bilo vsekakor zanimivo sli-
* Bednostni iond. Naciji v Trbovljah ipra-vijo, da so marksisti krivi, da se pobira za
bednostnp fond. Mi smo že protestirali proti bednostnemu fondu. Sedaj je naloga nacijev, da se bo bednostni fond uiporabliai tako, da bo v prid rudarjev, ker oni razpolagajo
njim.
Ptuj
Položaj brezposelnih pri nas ni rožnat, viendar tisti, ki stanujejo v mestu, okoli 45 po številu, so vsi zaposleni pri zasilnih delih in poročeni dobijo še dodatek. Dosti slabše pa se godi onim, ki stanujejo izven območja mestne občine. Kol poročajo časniki, je dobil ptujski okraj Din 125.000 za javna dela. Vendar naši brezposelni zaman moledujejo pri posameznih županstvih^ podporo, oziroma delo. Povsod jih °	_
ljajo, češ da »ni sredstev«. Ne mo'eT™. umeti, zakai se nas okoliške t>r ®P j, tako zapostavlja m bo potrebno, da oans^a uprava tukaj napravi red. Tudi to je krivično da se te bor’ 'irežpošelne P'>tk>oTC n dobimo in boiiio spet morali čakati do 1. aprila, ko bo dobila Javna borza dela der.ar. Uboga para ne more živeti od božjega usmiljenja. — Brezposelni iz okolice.
Pritožba radi soli je tudi upravičena, ker že dolgo časa naš ubogi konzument kupuje postirano avstrijsko sol, ki je 1 Din dražja kot navaJna in ie želeti, da se po-trebno ukrene v svrho dobave cenejše soli, kakor jo imajo drugi okraji, kajti uporabljati za ljudsko jed živinsko sol, je vendar prehuda »Šiba božja«.	Konzument.
Občni zbor »Svobode« se vrši 3. marca ob 7.30 zvečer. Naproša se vse sodruge in sodružice, da do tega časa poravnajo članarino in da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Štore
Tukajšnji dramatični odsek pevskega društva »Bodočnost« je dne 10. in 11. t. m. uprizoril veseloigro »Utopljenec«. Igralci so se prav dobro izkazali. Za nas je to velikega pomena, ker kaže delavstvo v Štorah smisel za kulturo in napredek. — Tudii godbeni odsek in lamburaški zbor sta se kljub temu, da so še začetniki, hvalevredno “dre-zali. — Treba bi bilo le pozdraviti, ^da bi pevska društva z vsemi svojimi odseki pristopila k »Svobodi« in prosimo glavni odbor društva, da bi ves svoj vpliv zastavil in svojim članom razložil potrebe v te) smeri, ker samo v skupnosti je moč kulture in napredka! Posameznik |e kakor veja, katero burja lahko	kakor hoče.
Kovinarji, P0Z0r!oDli? marca
kajšnja podružnica S. M. R. J. svoi r. . „0 letni občni zbor ob 8. uri ziutraj. va& vse člane kulturnih društev, naj se ga 11
ležijo.
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
Vf
DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanoma ul-t-
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-*ke potrebščine v svoji trgovini.
zastonj
Vsi letni naročniki „B«dlow«l*“ dobe___________
14 karatno originalno amerlkansko
zlato nalivno pero
sil pa KOrschnarJav
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno
radllsko cov.
Zahtevajte tako) brezplačno na ogled „Radlo* welt“. Naroča »e Admlnlstratlon der „Radlo-welt“ Wlen 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prlnaSa obSlrnc radloprograme, interesantne slike ln Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
IM
Liu<l*K» tKkarna >1- •!. *	nredstarltelJ	Josip	OHIak	*	Mariboru.
  7„ l<on7nret( Itd"'« '-n nrrlnlf Viktor Griea t Maribora.