Boštuina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 27. kos. V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1933. Letnik IV. 184. Uredba glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1933./34. 185. Pravilnik o banovinskih davščinah Dravske banovine. 186. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. VSEBINA: 187. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 188. Razne objave, iz »Službenih novin«. Banove uredbe. 184. Uredba glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1933./1934.* § L Banovinski proračun za leto 1933./34. je sestavljen tako-le: 1. Proračun občnih izdatkov in dohodkov: Izdatki...............................Diin 87,560.819-— Dohodki................................... 87,560.819-— 2. Proračun izdatkov in dohodkov banovinskih podjetij, zavodov in ustanov: Izdatki................................Din 42,969.964-— Dohodki................................... 32,490.903-— Presežek izdatkov nad dohodki, ki je izkazan med rednimi in izrednimi izdatki občnega proračuna Din 10,479.061-— Skupaj izdatki Din 120,051.722-— Skupaj dohodki............................... 120,051.722-— § 2. Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne izdatke in °l>ratno ni dovoljeno. § 3. V završnem računu se morajo točno pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka. § 4. Izdatke po partijah 5 in 58 obračunava ban samo na Poziv ministra za notranje posle. * Številčni del tega proračuna bo iz tehničnih razlogov objavljen šele v naslednjih dneh. (Op. ur.) §5. Kolikor se ne zasedejo v proračunu predvidena pragmatična mesta banovinskih uslužbencev, sme ban na odgovarjajoča mesta postaviti honorarne uslužbence (dnevničarje). § 6. Izdatki za napredovanja in poviške se pokrivajo prvenstveno iz osebnih kreditov, odobrenih za poedina poglavja. Kolikor ti krediti ne bi zadostovali, sme ban odrejati izplačilo v breme splošnega rezervnega kredita partije 64. Iz te partije se pokrivajo tudi v proračunu nepredvideni osebni izdatki. § 7. Nezadostno ali vobče ne preliminirane potrebščine se po odredbi bana pokrivajo iz splošnega rezervnega kredita partije 64. §8. V delno kritje potrebščin, navedenih v občnem proračunu, se pobirajo izza dne 1. aprila 1933. sledeči banovinski davki, takse in doklade: 1. 35% na občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom. 2. 25%na nadomestna cestna doklada k vsem državnim neposrednim davkom. 3. 10% na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom. 4. Trošarina na alkoholne tekočine. 5. 1 rošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače. 6. Trošarina na mineralne vode. 7. Trošarina na ocetno kislino. 8. Trošarina na kvas. 9. Trošarina na pnevmatiko. 10. Trošarina na bencin. 11. Trošarina na električno energijo. 12. Trošarina na premog. 13. Taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure. 14. 40% na doklada na državne takse in vstopnice in 4%na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic. 15. Taksa na sečnjo gozdov. 16. Taksa na lovske karte. 17. Taksa na zakupnino lovišč in ribolovov. 18. Taksa na živinske potne liste. 19. Taksa na šoferske legitimacije. 20. l-5%na taksa od prenosa nepremičnin. 21. 100%na doklada k dopolnilni prenosni taksi. 22. Davščina na šmarnico. 23. Davščina na motorna vozila. 24. Taksa na pooblastitve in dovolitve po zakonu o obrtih. 25. Taksa na zavarovalne premije. 26. Davščina na dediščine. 27. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest. § 9- Banovinske davščine uredi ban s pravilnikom po § 65. zakona o banski upravi, v katerem se odredi obenem, ali in koliko morajo pri pobiranju posameznih davščin sodelovati državni organi. § 10. Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagrade uslužbencem in organom, ki so pri pobiranju, odnosno nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se morejo dati te nagrade samo tedaj, če je bilo pobrano vsaj 80% predpisane vsote. § U. Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje kraljevska banska uprava 5%, ki služi-jo za kritje režijskih stroškov in za nagrade organom finančne kontrole. Te nagrade razdeljuje ban. 8 12. Kraljevska banska uprava more onim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali v pretežni meri z lastnimi dohodki, dajati iz svojih tekočih sredstev predjeme, ki jih morajo obračunitii in vrniti najkesneje do 31. marca 1934. § 13. Finančni oddelek banske uprave sestavlja tromeseč-ne izkaze po posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupra\ne finance v roku 15 dni po preteku dotičnega četrtletja. § 14. Nagrade dnevničarjev ne smejo presegati višine, odmerjene za dnevničarje z uredbami o višini nagrade dnevničarjev v poedinih ministrstvih. Za oddelke, katerih ministrstva še niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu financ (»Službene novine« z dne 18. decembra 1931. br. 297/XCVI — »Službeni list« št. 47/4 iz 1. 1932.). § 15. Ta uredba s proračunom, ki je njen sestavni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1933. V Ljubljani, dne 9. marca 1933. Ban: Dr. Marušič s. r. * Gospod minister za finance je odobril to uredbo z odločbo št. 3299 od 24. marca 1933. V Beogradu, dne 25. marca 1933.; K. št. 3299/33. Po naredbi ministra za finance načelnik: Milan Ostojič s. r. 185. Pravilnik o banovinskih davščinah Dravske banovine. I. Banovinske doklade na državne neposredne davke. § 1. Na vse neposredne državne davke se pobirata občna banovinska doklada, ki znaša 35 %, in 25 %na nadomestna cestna doklada. Po čl. 17. zakona o zdravstvenih občinah se pobira na teritoriju združenih zdravstvenih občin 10%na doklada na vse neposredne državne davke. Za izračunavanje in pobiranje banovinskih doklad je odločilno davčno (koledarsko) leto. § 2. Te doklade odmerjajo in pobirajo davčne uprave ter jih odvajajo mesečno banovinski blagajni. Po § 63. zakona o banski upravi veljajo za te doklade predpisi za državne davke, tako glede odmere, kakor glede načina pobiranja, prisilnega izterjevanja, zastaranja itd. II. Banovinska trošarina na vino in ostale alkoholne tekočine. § 4. Trošarinska taksa se pobira po določilih zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932. § 5. Na alkoholne pijače, razen vina in žganja, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v območju Dravske banovine, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri: na pivo...............................Din 60 od lil na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 „ 100 kg na liker, rum, konjak, špirit „ 7 „ hl°. Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo odvajajo sproti na čekovni račun kraljevske banske uprave. § 7. Kdor prejme v območju Dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredni potro-šek, porabo ali prodajo na drobno, mora prijaviti v 24 urah, odkar jih je vkletil, odnosno postavil v skladišče, kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti njih alkokolnost ter plačati obenem ustrezno banovinsko trošarino. Ce ima množina alkoholnih pijač manj ko 5 litrov čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj. Če se kupčeva identiteta ne more dognati, jamči prodajalec za plačilo banovinske trošarine. § 8. Zakonska določila o državni trošarini je uporabljati, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku, smiselno tudi ob pobiranju banovinskih trošarin. III. Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače. § 9. Na potrošnjo ogljikove kisline v Dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša od 1 'kilograma: a) Din 5— za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, b) Din 2-50 za ostale namene. § 10. Kdor prejme ogljikovo kislino, ki še ni zatrošari-njena po tem pravilniku, mora prijaviti prejem pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu doho-darstvenemu uradu v Ljubljani) v 24 urah in plačati odpadajočo banovinsko trošarino. Na zahtevo morajo dobavitelji kraljevski banski upravi predlagati izkaze o oddani ogljikovi kislini. § 11. Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v Dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v iznosu Din 0-10 od vsakega decilitra vsebine. Banovinska trošarina se plačuje tudi °d kapsljev, ki se uporabljajo za proizvodnjo umetnih brezalkoholnih pijač s pomočjo jšparklet< steklenic. Trošarina znaša Din 1*— od komada. Za tablete »Clioc, >Margo< in tem slične znaša trošarina Din 0-25 od komada. Trošarina na tablete se more odmeriti tudi povprečno. § 12. Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so te trošarine proste. § 13. Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje Dravske banovine, so podvržene plačilu te trošarine v znesku Din 010 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino plača kupec, lahko jo pa plačuje tudi proizvajalec po predhodnem odobrenju kraljevske banske uprave. Kdor uvozi v območje Dravske banovine brezalkoholne pijače, ki so zavezane plačilu banovinske trošarine, ki pa še ni plačana po proizvajalcu, mora prejem prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (v Ljubljani mestnemu dohodarstvenemu uradu) in takoj plačati ustrezno trošarino. § 14. Prepovedano je uporabljati ogljikovo kislino, ki ni zatrošarinjena po teh predpisih. § 15. Za kontrolo prometa z ogljikovo kislino in umetnimi brezalkoholnimi pijačami ter plačila banovinske trošarine lahko kraljevska banska uprava smiselno uporablja določila glede alkoholnih tekočin. IV. Banovinska trošarina na mineralne vode. § 16. Na potrošnjo mineralnih vod v Dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod 1 litra vsebine Din 0'20, pri steklenicah od 1 do 2 litrov vsebine Din 0-30, pri večjih steklenicah pa Din 0-20 od vsakega začetega litra vsebine. § 17. Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo odvajajo na čekovni račun kraljevske banske uprave. § 18. Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvede in potroši v Dravski banovini, plačujejo proizvod-niki sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer naj-kesnejedo 10. dno prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineral-ue vode. Za točno plačilo trošarine lahko zahteva kraljevska banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine. Varščina obstoji iz gotovine ali vrednostnih papirjev, ki jih sprejema tudi državna uprava. § 19. Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v 24 urah po prejemu in hkratu plačati ustrezno trošarino. V. Trošarina na ocetno kislino. § 20. Na potrošnjo ocetne kisline v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša Din 3-— od enega kilograma 100°/oue jakosti. § 21. Banovinska trošarina se plača, ko se kislina iz tovarne ali shranišča da v promet; za kislino, ki se uvaža iz inozemstva ali drugih banovin in ni namenjena za shranišča, pa pri uvozu. Pri uvozu iz inozemstva se pobere banovinska trošarina obenem s carino. V ostalih primerih plača banovinsko trošarino producent, odnosno lastnik shranišča, pri uvozu iz drugih banovin pa prejemnik. § 22. Producentom ocetne kisline in imetnikom shranišč se lahko dovoli mesečno obračunavanje in mesečno plačilo proti položitvi varščine v višini povprečne enomesečne trošarine. § 23. Kdor prejme ocetno kislino iz drugih banovin, mora to tekom 24 ur po prejemu prijaviti organom, pristojnim za pobiranje trošarine. Hkratu mora plačati ustrezni znesek, kolikor kislina ni namenjena za shranišče. § 24. Jakost ocetne kisline ugotavljajo carinarnice ali organi, pristojni za pcjbiranje trošarine. VI. Banovinska trošarina na kvas. § 25. Na potrošnjo kvasa v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša Din l-— od kilograma. § 26. Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo odvajajo na čekovni račun kraljevske banske uprave. § 27. Banovinsko trošarino na kvas, ki se proizvede in potroši v Dravski banovini, plačujejo proizvodniki sami na podlagi mesečnih obračunov, in sicer najkesneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji kvasa. Za točno plačilo trošarine sme kraljevska banska uprava zahtevati varščino do višine povprečne enomesečne trošarine. § 28. Prejem kvasa iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti 24 ur po prejemu organom, pristojnim za pobiranje trošarine, in hkratu plačati ustrezni znesek. VII. Banovinska trošarina na pnevmatiko. § 29. Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša pri motociklih brez prikolice Din 100'—, s prikolico Din 150-—, pri ostalih motornih vozilih pa 100°/o banovinske davščine na motorna vozila. VIII. Banovinska trošarina na bencin. § 30. Na državno trošarino na bencin in mešani bencin, potrošen v Dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša Din 100'— na 100 kg tekočine. To doklado pobirajo organi finančne kontrole in občinski uradi ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi. § 31. Banovinsko doklado na bencin (mešani bencin) plača v teku 24 ur oni, ki ga prejme na ozemlju Dravsko banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega skladišča, ali pa z uvozom iz drugih banovin, odnosno inozemstva. § 32. Kdor prejme na območju Dravske banovine bencin (mešani bencin) potem uvoza z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico, mora prejem tekom 24 ur prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati ustrezno banovinsko doklado. IX. Banovinska trošarina na konzum električnega toka. § 33. Od konzuma električnega toka v območju Dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za konzum toka proti odškodnini, temveč tudi če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja tok brez odškodnine. § 34. Od plačila te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic in za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja. Prav tako se ta trošarina ne plačuje za tok iz parne centrale, ki se proizvaja s premogom za lastno uporabo. § 35. Banovinska trošarina znaša 3°/o odškodnine, ki jo plači konzument za tok. Ta postavka se zniža za 25°/o za tok, ki se uporablja kot pogonska sila ali v elektro-kemijske in elektrometalurške namene, če presega cena toka Din 0-70 za k\v uro. Če se odškodnina ne plačuje, ali če gre za porabo toka, proizvedenega v lastni napravi, ustanovi odmerno jtodlago kraljevska banska uprava sporazumno z odda-jalcem, odnosno proizvajalcem toka. Če se sporazum ne doseže, določi odmerno osnovo ban z ocenitvijo vrednosti proizvodom električne energije v danih razmerah. § 36. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konzumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok. V vseh drugih primerih plačujejo trošarino pro-izvajalci-konzumenti sami § 37. 1. Podjetja, navedena v prvem odstavku § 36., odvajajo pobrano trošarino mesečno za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s pregledno sestavo pobranih zneskov. 2. V primeru drugega odstavka § 36. se plača banovinska trošarina do dne 31. januarja. § 38. Do konca meseca januarja vsakega leta morajo predložiti podjetja iz § 36. tega pravilnika kraljevski banski upravi sumarni izkaz o toku, porabljenem v prejšnjem letu, ter navesti v izkazu vrednost, da se predpiše trošarina za prejšnje leto. § 39. Lastniki elektraren, kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave zaradi kontrole, da li se pravilno plačuje ta davščina, vsak čas vpogled v knjige o prodaji toka, dostop do števnih ali drugih kontroiU'h aparatov in vpogled v račune, ki jih izdajajo odjemalcem za tok X. Banovinska trošarina na potrošek premoga. § 40. Od premoga, ki se potroši na ozemlju Dravske bano- vine, se plačuje banovinska trošarina, ki znaša na tono: 1. pri rjavem premogu, in sicer: a) kosovcu Din 10— b) pri kockovcu in rovnem premogu 91 7— c) orehovcu 91 5— č) grahovcu, zdrobu in prahu . . . 19 3— 2. pri črnem premogu: a) kosovcu Din 12— b) pri kockovcu 99 9— c) pri orehovcu 6— č) pri zdrobu in prahu 99 4— 3. pri lignitu: a) v velikih komadih Din 5— b) pri manjših komadih 2-50 c) pri zdrobu in prahu 1— 4. pri koksu Din 20—. § 41. Plačevanja te trošarine so oproščena državna in samoupravna telesa, toda samoupravna telesa samo glede premoga, ki se potroši za ogrevanje uradov, naprav in ustanov, ki služijo kulturnim ali humanitarnim namenom; nadalje premog za proizvajanje električnega toka, od katerega se plačuje banovinska trošarina na potrošek električnega toka. Podjetja, ki uporabljajo premog kot sirovino za nidustrijsko predelavo, so glede premoga, porabljenega 2» te namene, oproščena plačevanja trošarine. Nadalje se ne plačuje trošarina od premoga, ki ga Uporabljajo premogovniki za svoj obrat in demitate svojih uslužbencev. § 42. . Pri prodajah premoga izpod 10 ton pobirajo troša-rino in jo odvajajo banovinski blagajni vsakih 10 dni proizvajalci sami, v vseh ostalih primerih plačujejo to trošarino kupci. Trošarino odmerja in pobira kraljevska banska uprava, pri čemer sme uporabljati tudi organe finančne kontrole in mestnih dohodarstvenili uradov. § 43. Proizvajalci premoga morajo voditi o množinah premoga, prodanega za potrošek v Dravska banovini, dva seznamka; v prvega vpisujejo prodajo pod 10 ton, v drugega pa vse ostale prodaje. Seznamki morajo obsegati kupčevo ime, priimek in bivališče, kakor tudi množino in vrsto premoga. Ti seznamki se zaključujejo in predlagajo kraljevski banski upravi vsakih 10 dni. Če se ne vodijo seznamki točno, jamči za trošarino proizvajalec. Trgovci premoga so dolžni prijaviti vsak prejem premoga pristojnemu oddelku finančne kontrole v roku 24 ur po prejemu. § 44. Proizvajalci in trgovci premoga morajo dovoliti organom kraljevske banske uprave zaradi kontrole glede oddaje premoga vpogled v svoje knjige. § 45. Premog, uvožen v območje Dravske banovine, mora prejemnik prijaviti v 24 urah po prejemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ter plačati banovinsko trošarino na račun kraljevske banske uprave. Prijaviti je množino, vrsto in izvor premoga. Prav tako morajo prijaviti železniške postaje namembnega kraja v območju Dravske banovine vse pošiljke premoga, ki se uvozi v območje Dravske banovine, kraljevski banski upravi. Izvzete so pošiljke za državne ustanove. XI. Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšavo policijske ure in 40 %na doklada na državno veselično takso. § 46. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 5000 prebivalci, kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa Din 300—, v mestih do 5000 prebivalcev in v trgih Din 200-—, v vseh ostalih krajih pa Din 100-—. Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače in imajo odo-brenje oblastev, pristojnih za izdajanje dovolil za plesne prireditve. Ta taksa se more odmeriti tudi povprečno. § 47. Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih z nad 5000 prebivalci, kopališčih in v območju policije v Ljubljani banovinska taksa Din 100-—, v vseh ostalih krajih pa Din 50’—. Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa iz § 46. tega pravilnika. Zadnji odstavek § 46. velja tudi tukaj. § 48. Banovinsko takso iz §§ 46. in 47. pobirajo in jo odvajajo banovinski blagajni oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za plesne prireditve, odnosno za podaljšavo policijske ure. § 49. K 20°/oni državni taksi po tarifni postavki 99. a, tč. 2., in pripombah 1., 2. in 3., zakona o taksah se pobira 40% na banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4%no banovinsko takso od vrednosti vstopnic. § 50. Takso iz § 49. pobira hkratu z državno takso pristojni finančni urad, ki pobira državno takso, in jo odvaja banovinski blagajni. XII. Banovinska taksa na sečnjo gozdov. § 51. Banovinska taksa na sečnjo gozdov znaša 2°/o od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Za vrednost lesa se smatra vrednost na panju. § 52. Če izkupiček za posekani les v enem koledarskem letu ne presega zneska Din 10.000'—, se ta taksa ne plačuje. Prav tako se taksa ne plačuje od lesa, ki ga lastnik poseka za lastno uporabo ali ga kot industrialec vzame iz lastnega gozda in porabi kot sirovino za dokončni industrijski izdelek. Stavbeni les (trami, deske, plohi itd.) se po tem pravilniku v nobenem primeru ne smatra za dokončni industrijski izdelek. § 53. To takso plačuje praviloma prodajalec, kolikor ne uživa oprostitve po § 53. tega pravilnika. Kupec jamči za takso, če ni prodaje prijavil po § 54. tega pravilnika. § 54. Vsako sečnjo gozdov morata prijaviti prodajalec in kupec, preden se sečnja začne, pismeno ali ustno občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd. V prijavi morata navesti prodajno ali kupno ceno po § 51. ter predložiti v overovljenem prepisu eventualno kupno pogodbo. Če enkratna prodaja lesa ne presega Din 10.000—, mora podati prijavo le prodajalec. Občinski urad overovi prijavo, postavi po potrebi nanjo svoje pripombe in jo predloži nemudoma pristojnemu sreskemu načelstvu, ki odmeri banovinsko takso in izroči stranki odlok o predpisu. Analogno je postopati tudi, če se seka les za lastno uporabo in za predelavo. % § 55. Sreska načelstva predlagajo došle prijave s svojimi opombami mesečno kraljevski banski upravi v pregled. § 56. če se pojavijo zoper napovedano prodajno ceno, odnosno vrednost osnovani pomisleki, ugotove vrednost lesa po potrebi in po odredbi kraljevske banske uprave sreski gumarski referenti. Če je ugotovljena vrednost za 20°/o večja od prijavljene, plača eventualne stroške za ugotovitev oni, ki je podal napačno prijavo. XIII. Banovinska davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte. § 57. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (enklav) plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10°/o od letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega ha lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega ha lovišča. Če pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka. § 58. Če zakup lova prestane ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine. § 59. To davščino odmerja kraljevska banska uprava, pobirajo in odvajajo pa jo sproti banovinski blagajni sreska načelstva, odnosno občine, hkratu ko pobirajo zakupnino. Lastniki samosvojih lovov plačujejo to davščino naj-kesneje do 31. maja vsakega leta neposredno banovinski blagajni. § 60. Za plačilo davščine pri občinskih lovih jamčijo zakupniki, odnosno sozakupniki solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči za plačilo tudi občina. § 61. Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25°/o letne zakupnine. Pri zakupnih okrajih jo odvajajo zakupniki na ta način, da pri plačilu letne zakupnine odtegnejo 25°/ono davščino ter jo nakažejo kraljevski banski upravi. ' Če se pojavijo zoper napovedano zakupnino osnovani pomisleki, jb določi kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojne strokovne ustanove za pospeševanje ribarstva. ' § 62. Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25°/o onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ako bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem. Kraljevska banska uprava določa zakupnino po razmerju zakupnine, ki pride na podobne vode v bližnjih okrajih, in sicer po načinu, določenem v § 61. § 63. Davščina iz §§ 61. in 62. tega pravilnika se mora plačati banovinski blagajni od samosvojih okrajev naj-kesneje do dne 31. maja vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembe zakupnine se upoštevajo. Davščino po §§ 61. in 62. plačujejo tudi ribarski upravičenci v onih krajih Dravske banovine, kjer še niso ustanovljeni ribarski okraji. § 64. Od davščine iz naslova ribarstva (§§ 61., 62. in 63.) se steka do 25°/o v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek tudi zvišati. § 65. . Od vsake lovske karte, izvzemši karte, izdane članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, če so tuji državljani, po načelu vzajemnosti, in državnemu strokovnemu gospodarskemu osebju, se plačuje banovinska taksa v letnem znesku Din 200-—. Člani lovskih društev, včlanjenih v zvezah, odnosno v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije, uživajo Din 80— popusta, če se izkažejo z društveno izkaznico za dotično leto. Za lovske karte, ki se izdajajo zapriseženim lovskim čuvajem, članom lovskih društev, včlanjenih v Osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije, se pobira taksa Din 60-—, če se izkažejo z društveno izkaznico za dotično leto. Za ostale zaprisežene lovske čuvaje znaša taksa Din 100-—. To takso pobirajo pristojna občna upravna oblastva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, se lovska karta ne sme izdati. To takso je dolžan plačati vsak imetnik lovske karte, ki ima svoje bivališče na ozemlju Dravske banovine. Ako se v enem koledarskem letu izda eni in isti osebi več mesečnih lovskih kart (§ 30. zakona o lovu), se banovinska taksa pobere samo od prve karte. § 66. Lovišča, ki so bila zdražena ali drugače oddana v zakup, ali ki jim je bila zakupna doba podaljšana pred dnem prvega januarja 1929., so te davščine oproščena. XIV. Banovinska taksa na živinske potne liste. § 67. Ob izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa, in sicer: a) za živinski potni list za drobnico Din 1*— od komada, vendar ta taksa ne sme znašati skupaj več ko Din 3’—, b) za posamezno veliko žival Din 3—. § 68. To takso pobirajo občinske uprave ob izdajanju živinskih potnih listov. XV. Banovinska taksa na vozniške izkaznice. § 69. Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), ki se izda osebi, ki ima svoje redno bivališče na področju Dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša 2a usposobljence za avtomobilske .vožnje Din 100’—, za Usposobljence za motocikle Din 50-—. Ta taksa se mora Plačati najkesneje do konca februarja vsakega leta. Ob Prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa Din 250-—, °dnosno Din 125'—. Poklicnim šoferjem se taksa zniža na polovico. Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda slednji le, če se ne uporabljajo kot vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene. Banska uprava na prošnjo lahko oprosti te takse tudi vozače, ki upravljajo izključno le motorna vozila gasilskih društev in humanitarnih ustanov. XVI. Banovinska taksa od prenosa nepremičnin. § 70. Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine se pobira l-5°/ona banovinska taksa. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo, odnosno ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se taksa ne pobira. Prav tako se ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne cestne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali proti odškodnini, ki ne presega polovične prometne vrednosti odstopljenega zemljišča in je ta okolnost potrjena po finančnem oddelku kraljevske banske uprave. § 71. Takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti. § 72. Za odmerno osnovo banovinski taksi služ! ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse. Če se državna taksa ne polmere, se ugotovi odmerna podlaga v smislu predpisov tarifne postavke 12., zakona o taksah. Vobče veljajo za to takso smiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin. § 73. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100°/ona banovinska doklada. XVII. Banovinska davščina na šmarnico. § 74. Od vsakega trsa šmarnice v območju Dravske banovine se pobira banovinska davščina po Din 015. § 75. # To davščino plačuje oni, ki plačuje po čl. 15. zakona o neposrednih davkih zemljarino od zemljišča, zasajenega s šmarnico. § 76. Osebe iz § 75. tega pravilnika morajo prijaviti do dne 15. septembra vsakega leta občinskemu uradu, v čigar okolišu je vinograd zasajen s šmarnico, število šmarničnih trsov. Občinski urad overovi prijavo, izračuna in pobere banovinsko davščino, davčnemu zavezancu pa izroči potrdilo o plačani davščini. § 77. Najkesneje do konca meseca oktobra pošlje občinski urad davščino kraljevski banski upravi. Prijavo pa pošlje v istem roku pristojnemu sreskeinu načelstvu s potrdilom, da so vsi šmarnični trsi prijavljeni. Prijave pregleda in oceni pristojni sreski kmetijski referent, nakar se predložijo kraljevski banski upravi. XVIII. Banovinska taksa na motorna vozila. ' § 78. Banovinski taksi na motorna vozila so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini. Tej taksi so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju Dravske banovine dalj ko tri mesece‘na leto. Isto velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah. § 79. Banovinsko takso plačuje lastnik, pri inozemskih vozilih pa oni, ki vozilo uporablja. § 80. Banovinske takse so oproščena: 1. Nerabna vozila. Nerabnost se ugotovi na način, ki je predpisan za ugotavljanje nerabnošti zaradi plačila državne takse na motorna vozila. Za to ugotovitev se ne plača taksa. 2. Traktorji, ki se uporabljajo zgolj v poljedelske namene in stacionirani motorji, ki služijo v pogonske namene obrtu, poljedelstvu in industriji. 3. Motorna vozila, ki so v skladišču zaradi prodaje,, če se ne uporabljajo. 4. Vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna samo, če ne služijo v pridobitne namene. 5. Motorne brizgalne in reševalni avtomobili. 6. Motorna vozila dobrodelnih ustanov, če se uporabljajo v dobrodelne namene. 7. Motorna vozila, ki niso bila v uporabi zdržema vsaj tri mesece, v smislu določil tarifne postavke 100. zakona o taksah. 8. Vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega, odnosno vojaškega oblastva. § 81. Banovinska taksa na motorna vozila se pobira skupno z banovinsko trošarino na pnevmatiko in znaša skupaj na leto: § 1. Za osebne avtomobile: za vsakih za- četih 50 kilogramov čiste teže . . . Din 50— 2. Za tovorne avtomobile: za vsakih za- četih 50 kilogramov čiste teže . . . 11 30— Poleg tega še za vsakih začetih 50 kilogramov nosilnosti a) do 1500 kilogramov 11 20— b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 11 10— Priklopni vozovi plačujejo od vsa- kih 50 kg teže 19 10— Poleg tega pa še za vsakih začetih 50 kilogramov nosilnosti a) do 1500 kilogramov ...... 11 20— b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 91 10— Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike, napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gorenje davščine še 60°/oni povišek. 3. Za traktorje: Za vsakih začetih 50 kilogramov čiste teže........................................Din 40— 4. Za motocikle s priklopnimi sedeži in brez priklopnega sedeža: za vsakih začetih 10 kilogramov čiste teže.....................................Din 20*— in Din 100*— odnosno Din 150’— kol banovinska trošarina na pnevmatiko. § 82. Lastniki tovornih avtomobilov in avtotaksijev, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo četrtino davščine iz § 81. tega pravilnika. § 83. Banovinska davščina na motorna vozila se plačuje pri registraciji za vse leto vnaprej. Če letni predpis presega Din 1000’—, se plača prva polovica davščine ob registraciji, ostanek pa do 15. julija vsakega leta. § 84. Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja te davščine med letom, se plača davščina ob registraciji od začetka onega četrtletja, v katerem je nastopila dolžnost plačevanja. § 85. Ta davščina se na prošnjo stranke odpiše, odnosno povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem je prestala dolžnost plačevati to davščino, če znaša letna davščina za dotično vozilo vsaj Din 1.000-—. § 86. Kolikor davščina še ni bila pobrana po predhodnih določilih, jo odmerja in pobira kraljevska banska uprava, pri čemer sme uporabljati organe finančne kontrole in občin. § 87. Davčni zavezanci so na občni ali individualni poziv kraljevske banske uprave dolžni dati na razpolago vse ;p(otrebne podatke zaradi pravilne odmere te davščine. XIX. Banovinska taksa za pooblastitve in dovolitve. § 88. K državni taksi po tarifnih postavkah 63., 90., 91., 92., 93., 105., 108., 111., 113., .114., 115., 118., 119., 127., 128., 225., 236. in 285. zakona o taksah se pobira 100°/ona taksa v banovinskih kolkih. § 89. Glede oprostitve, pobiranja in izterjevanja banovinskih taks veljajo povsem določila zakona o taksah in taksnega pravilnika. XX. Banovinska davščina na zavarovalne premije. § 90. Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1% od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin (brez odbitka proti-zavarovalnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju Dravske banovine. § 91. Družbe in zavodi iz § 90. odvajajo to davščino mesečno kraljevski banski upravi. Najkesneje do 30. aprila prihodnjega leta pa ji morajo predložiti računske, pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejeli v minulem poslovnem letu in obenem odvesti eventualno razliko banovinske davščine. § 92. Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Ban sme na prošnjo celotno ali deloma oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani kot medsebojno pomoč. § 93. Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca. XXI. Davščina na dediščine. § 94. Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska, doklada v iznosu 20°/o. § 95. Pri dediščinah, ki so po čl. 6., točki 5., taksnega zakona oproščene državne taJkse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini: a) l°/o od čistega pripadlo nad Din 20.000-— do vštetih Din 50.000-—; b) 2% od čistega pripadka nad Din 50.000—. § 96. Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo v § 2. določenih dediu-skih taks. § 97. Te davščine pobirajo organi, ki so pooblaščeni odmerjati in pobirati državne takse na dediščino, ter jo odvajajo banovinski blagajni. XXII. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest. § 98. 'Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo za odškodnino za UDorabo cest davščino po § 8. zakona o podjetnikih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, in sicer na način, predpisan v §§ 13. do 15. navodil za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest. XXIII. Občna določila. § 99. Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi se banovinske davščine, takse in doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se je prikrajšala, odnosno, ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Denarna kazen ne sme presegati Din 5.000-—. Poleg kazni se naloži krivcu, odnosno zavezancu plačilo redne davščine. Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, osobito prekršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do Din 1.000-—. Kazni se stekajo v banovinsko blagajno. Kazni izrekajo občna upravna oblastva prve stopnje po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbe teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe. § 100. Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10°/onim poviškom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna. § 101. Producenti in prodajalci predmetov, od katerih se plačuje banovinska trošarina, so dolžni dajati na zahtevo kraljevski banski upravi in organom, ki pobirajo banovinsko trošarino, vse podatke, ki so potrebni za njeno pravilno pobiranje, in v ta namen dopustiti tudi pregled zalog in knjig. § 102. Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali pismeno. § 103. Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjajo z zamudnimi obrestmi po predpisih, veljavnih za državne davščine. § 104. Pravica do odmere banovinskih davščin zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala. Pravica do izterjave odmerjenega davka zastara v treh letih od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priobčena. Zastaranje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere ali izterjave, ki se priobči davčnemu zavezancu. § 105. Banovinske davščine in takse se pobirajo v banovinskih kolkih po odredbah tega pravilnika in kolikor to odredi kraljevska banska uprava. Banovinske kolke za takse iz §§ 89. in 92. razpečavajo prodajalci državnih taksnih vrednot ob pogojih zakona o taksah. § 106. Stroški za pobiranje banovinskih davščin se smejo kriti tudi iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu. § 107. Ban se pooblašča, da predpiše podrobna navodila za pobiranje banovinskih davščin, taks in doklad. § 108. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 9. marca 1933. Ban: Dr. Marušič s. r. * Gospod minister za finanoe je odobril ta pravilnik z odločbo št. 3299 z dne 24. marca 1933. V Beogradu, dne 25. marca 1933.; K. št. 3299/33. Po naredbi ministra za finance, načelnik: Milan Ostojič s. r. 186. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 8108/1. Občina Grušova, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, Č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1933. II. No. 3153/1. Občina Lancovo, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. marca 1933. II. No. 7602/1. Občina Nova Štifta, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1933. II. No. 46/2. Občina Podsreda, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 30-—, e) od goveda pod 1 letom Din 20-—, f) od prašičev Din 10'—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. marca 1933. II. No. 7600/1. Občina Ruše, v srezu mariborskem d. br., bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din SO'—, č) od hi stopnje alkohola Špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1933. II. No. 8715/1. Občina Selce, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. marca 1933. II. No. 27283/1—1932. Občina Sv. Lovrenc, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine; \ a) od 100 1 vina Din 80-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od prašičev Din 8—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. marca 1933. II. No. 5242/1. Občina Šmartno ob Paki, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« . v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 40'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 5'—, e) od goveda pod 1 letom Din 31—, f) od prašičev Din 3'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1933. II. No. 731/1. Občina Velika Polana, v dolnjelendavslcem srezu, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1933. 187. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. marca 1933, I. No. 2420/1, je bila premeščena po potrebi službe Cizelj Ivanka, laborantka X. skupine pri higienskem zavodu v Ljubljani v isti lastnosti k zdravstvenemu domu v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske Uprave Dravske banovine z dne 24. marca 1933, I. No. 2421/1, je bila premeščena po potrebi službe Čebela Ana, uradniška pripravnica z mesečno plačo Din 955’— pri zdravstvenem domu v Mariboru v isti lastnosti in z mesečno plačo Hin 1205'— v higienski zavod v Ljubljani. Z odlokom bana Dravske banovine v Ljubljani 7‘ dne 9. marca 1933., I. No. 2063/1, je bila postavljena Izlakar Marija, strokovna učiteljica X. položajne 8kupine s plačo 1. periodskega poviška pri drž. osred- njem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani za obrtno učiteljico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 25. marca 1933, I. No. 2422/1, je bil postavljen Jaklič Alojzij, uradniški pripravnik pri higienskem zavodu v Ljubljani z mesečno plačo Din 1205-— za uradnika X. položajne skupine z mesečno plačo Din 475'— in položajno doklado Din 200’— ter osebno draginjsko doklado Din 775-— mesečno na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom bana Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. marca 1933, I. No. 5948/2, je bila postavljena Seljak Josipina, strokovna učiteljica X. položajne skupine 2. periodskega poviška pri držav, osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, za obrtno učiteljico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske upravo Dravske banovine z dne 6. marca 1933., I. No. 2042/1, jo bil promeščon po potrebi službe dr. Kalan Janko, banov, zdravnik združene zdravstvene občine Grosuplje, za banov, zdravnika združene zdravstvene občine Cankova s sedežem v Cankovi. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 8. marca 1933., I. No. 2044/1, je bil postavljen Mavrič Alojzij za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1070’— pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. marca 1933., I. No. 384/2, je bil postavljen na prošnjo dr. Repič Franc, uradniški pripravnik v splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Planina v srezu brežiškem. Z odlokom z dne 20. marca 1933, I. No. 150/5, je bil razveljavljen odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 11. februarja 1933, I. No. 150/2, s katerim je bil premeščen po potrebi službe dr. Smola Josip, banovinski zdravnik v Žužemberku, za banovinskega zdravnika v Cerkljah pri Kranju. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. marca 1933., I. No. 723/2, je bil odpuščen iz banovinske službe Accetto Boris, banovinski služitelj II. položajne skupine pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. 188. Razne 'objave iz „Službenih novin“. številka 39 z dne 20. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. januarja 1933., O. štev. 1707, je napredoval za šefa kirurgičnega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani V IV. položajni skupini 1. stopnje z mesečno plačo Din 2350-— in s položajno doklado Din 13201— dr. Černič Mirko, šef istega oddelka v IV. položajni skupini 2. stopnje. Številka 40 z dne 21. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1933., O. štev. 2254, je bil postavljen za primarnega zdravnika v V. položajni skupini z mesečno plačo Din 1450-— in položajno doklado Din 800-— v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Zalokar Alojz, primarni zdravnik iste bolnice VI. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. februarja 1933., P. t. štev. 9941, je bil postavljen po potrebi službe pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 za p. t. uradnika VIL položajne skupine Sparhakl Leopold, računski uradnik iste položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. februarja 1933., štev. 9632/III. je bil postavljen po potrebi službe za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine v Višnji gori Tomec Ivan, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Kamniku. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. novembra 1932., O. štev. 21826/32, je bil postavljen dr. Marinčič Ivan, uradniški pripravnik obče državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika iste bolnice v VIII. položajno skupino s plačo Din 730'— in s položajno doklado Din 400’— mesečno. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. novembra 1932. je bil postavljen dr. Arko Venčeslav, uradniški pripravnik obče državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika iste bolnice v VIII. položajni skupini s plačo Din 730— in položajno doklado Din 400-— mesečno. Številka 41 z dne 22. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1933., III. štev. 4831, sta bila postavljena po potrebi službe: za sekretarja VI. položajne skupine ministrstva za notranje posle Zakla no vič Rade, policijski komisar VIL položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije na Rakeku in za policijskega komisarja VIL položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije na Rakeku Petretič Fran, pomožni sekretar iste položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru. številka 42 z dne 23. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. februarja 1933., štev. 19710/11, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih Majhen Josip, višji računski inšpektor V. položajne skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. Številka 43 z dne 24. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. februarja 1933., O. štev. 2258. je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal dr. Savnik Leo, asistent državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v VIL položajni skupini. Z odlokom ministra za gradbe z dne 11. februarja 1933., št. 3744, je bilo odobreno na podstavi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih Goljevščku Milovanu, inženjerju iz Ljubljane, da sme vršiti javno prakso v gradbeni stroki na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Številka 44 z dne 25. februarja 1933. Z odlokom ministra za promet z dne 15. februarja 1933. je bil premeščen po potrebi službe Čep er 'Alojz, administrativni uradnik VIII. položajne skupine v delavnici v Mariboru, v oddelek za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic. Z odlokom ministra pravde z dne 6. februarja 1933., štev. 11862, je bil razveljavljen odlok ministrstva pravde z dne 12. septembra 1932., štev. 92107, s katerim je bil postavljen v VIII. položajno skupino Farkaš Maks, pisarniški uradnik uprave kaznilnice v Mariboru. Številka 45 z dne 27. februarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. februarja 1933., P. t. štev. 9942, so bili premeščeni: v pošto in telegraf Kranj za p. t. uradnika VIL položajne skupine Ažman Marija, p. ,t.,.uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Tržič, po potrebi službe; v pošto in telegraf Ljubljana 1 za p. t. uradnika VIL položajne skupine Kolar Marija, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Kranj, na prošnjo; v pošto in telegraf Maribor 1. za p. t. uradnika VI. položajne skupine Pupis Viljem, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1 po potrebi službe; v pošto in telegraf Ptuj za p. t. uradnika VIL položajne skupine Naglič Bernard, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1, po potrebi službe in v pošto in telegraf Slatina Radenci za p. t. uradnika VIL položajne skupine Verlič Marija, p. t. uradpik iste položajne skupine pošte in telegrafa Moškanjci, po potrebi službe. Številka 46 z dne 28. februarja 1933. Z odlokom ministra za promet z dne 19. februarja 1933. so bili premeščeni: a) na prošnjo: Omahen Janez, nadzornik proge IX. položajne skupine Rakek, 11. sekcija za vzdrževanje proge, v Zalog, ista sekcija; Kralj Viktor, nadzornik proge IX. položajne skupine Lesce-Bled, VI. sekcija za vzdrževanje proge, v Rakek, II. sekcija za vzdrževanje proge; Ivanuša Matija, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine Brezuo-Ribnica, VIII. sekcija za vzdrževanje proge, v Lesce-Bled, VI. . sekcija za vzdrževanje proge; Paučnik Anton, nadzornik proge Vlil. položajne skupine Vuzenica, VIII. sekcija za vzdrževanje proge, v Maribor, koroški kolodvor, ista sekcija; Pezdir Gregor, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine Kamanje, VIL sekcija za vzdrževanje proge, v Vuzenico, Vlil. sekcija za,vzdrževanje proge; Novšak Janez, nadzornik proge IX. položajne skupine Savski Marof, I. sekcija za vzdrževanje proge, v Škofjo Loko, IX. sekcija za vzdrževanje proge; b) po potrebi službe: Kranjc Alojzij, nadzornik proge VIII. položajne skupine Škofja Loka, IX. sekcija za vzdrževanje proge, v gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Dobovišek Ciril, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine Trbovlje, I. sekcija za vzdrževanje proge, v VI. sekcijo za vzdrževanje proge na Jesenicah; Drnovšek Jožef, nadzornik proge IX. položajne skupine Slovenjgradec, VIII. sekcija za vzdrževanje proge, v Trbovlje, L sekcija za vzdrževanje proge; Jelenc Frančišek, nadzornik proge IX. položajne skupine Sevnica, I. sekcija za vzdrževanje proge, v VII. sekcijo za vzdrževanje proge Novo mesto. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga. Tiskarna >Merkur< i Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MickMek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 27. kosu IV. letnika z dne 1. aprila 1933. __________ Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/12. 804 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. marca do 21. marca 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. ' Srez Ostali O _ ► S 0 4) a o Z ° © > ca u -a D mrli Ostanejo v oskrbi O Skupina tituznih bolezni. Gornjigrad ...»».». 2 — — — 2 2 — — — 2 Krško • l — 1 — — Logatec • • . 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 2 — — — 2 Ljubljana (mesto) . . . 2 — — — 2 Maribor desni breg . . 17 2 — 1 18 Metlika .......... 1 — — — 1 Ptui . < . . . — 1 — — 1 Radovljica ....... •1 — — — 1 Slovenjgradec 6 — — — 6 Vsega . . 35 3 1 1 36 Griža. — Dysenteria. Krško ........ — 4 - 2 2 Murska Sobota 1 - - 1 Vsega . . . 1 4 - 2 3 škrlatinka. — Scarlatina. Brežice .... Celje .......... Celje (mesto) Kamnik. . . . Kram . • . < Kočevje * • ' Konjice .... Krško.......... Litija ..... Ljubljana (srez) . • Ljubljana (mesto) . Maribor levi breg • Maribor (mesto) . • Metlika ...».«>• Prevalje .«•»••• Ptuj................... Radovljica............. Vsega 69 9 18 1 2 3 1 6 2 1 8 10 11 7 6 S 1 2 2 Metlika Slovenjgradec Ošpice. — Morbilii. "1-1-1“ Vsega . . . 59 10 1 1 10 - - 11 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Brežice I 1 I — — 1 —1. 1 Vsega • . • j 11 ~ -l-i 1 — o_ © — o — Srez 03 ■*-> CO O O 4) C O Z ° rt u 'TS o B u C M 2"o o «• Davica. — Diphteria et Brežice ...» Celje (mesto) . . ■ Dolnja Lendava . • Kranj ........ Konjice Laško ........ Litija Logatec ....... Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . , Novo mesto ...» Prevalje ...... Ptui .......... . Radovljica . . • » . Slovenjgradec • . . Šmarje Dri Jelšah Vsega Dušljivi kašči Celje (mesto) . . ._ Vsega 3 roup. 1 1 4 1 Šen. — Erysipelaa. Celje (mesto) . . • Kamnik ...... Hrani ............. Kočevje ...... Krško ........ Laško.............. Ljutomer........... Maribor levi breg Maribor (mesto) Metlika............ Murska Sobota. . . Novo mesto . . . . Prevalje........... Ptuj ••■*•«..» Ptui (mesto) , , . , Radovljica . . . . • Slovenjgradec . . • Šmarje pri Jelšah Vsega 1 1» 1 1 2 1 3 11 5 3 1 10 1 2 1 2 4 4 2 3 73 16 27 1 61 — Pcrtussis . ! 11- l — 22 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Konjice .... — 1 - H- 1 — a . . | — ll- 1 — Vsega Vranični prisad. — Antlirax. Ptui................ . . . 1 1 [ 11 — Vsega 1 1 l| 1 Norice. — Varicellac. Šmarje pri Jelšah .... I — 6|-|- 6 Vsega . . . j — 6 | — I — 6 Otrpnjcnjc tilnika. — Polyomyelitis acuta. Litija...................I ] Logatec............... .. I 1 — — I I 1 Vsega , . . 1 2 | — 1 1J — I 2 Srez »•S z ° Otročniška vročica. — Sepsis puerpcralis. Kranj............. Ljubljana (srez) Novo mesto • . . 4 1 — — — 1 .44. 1 — — — 1 I 4 4 4 1 — 1 — — .... — 1 — — 1 a . . . 3 1 1 — 3 Vsega Hripa — Grippe » k » » » » • • % Celje.......... Celje (mesto) . Črnomelj • . Dolnja Lendava Gornjigrad . • • Kram........... Kočevje .... Kršk . Laško . Litija . Logatec .......... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . • • Ljutomer............... Maribor desni breg • • Maribor (mesto) .... Metlika................ Murska Sobota ......... Novo mesto ....... Prevalje............... Ptuj ...••«»»»«»» Ptui (mesto)........ . Radovljica............. Slovenjgradec.......... Šmarje pri Jelšah . . . . Vsega 93 6 93 — 5 38 6 23 — 21 2 8 — 1 9 10 1 7 — 4 2 — — — 2 4 — 4 — — 1 6 1 — 6 122 17 2 — 137 113 16 6 — 123 147 17 59 — 105 1 10 10 1 — — 5 1 180 5 — 1 180 — 93 93 — — 72 5 72 — 5 — 9 — — 9 5 — 1 — 4 100 1 85 — 16 — 2 1 — 1 5 27 12 — 20 5 2 4 — 3 20 26 46 — — 16 28 — — 44 19 11 3 — 27 780 )471 528 1 722 Vnetje priušesne slinavke, — Parotitis epidemica. Litija ........... Slovenjgradec . • * » » . 199 2 201 1 - 199 3 202 Vsega Ljubljana, dne 24. marca 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VIII. No. 2366/1. 849-2—1 Razglas. Kanc Alojzij je zaprosil za odobritev in uporabno dovoljenje za tvomico kvasa v Mengšu št. 91. Podrobnosti nameravane naprave so označene v načrtih in tehničnem poročilu. O tem projektu se na podstavi §§ 110., 112. in 113. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled in obravnava v sredo, dne 19. aprila 1933. s sestankom komisije ob 15. uri na kraju samem. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave do dneva komisij- ske obravnave razpoloženi pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnib zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1933. Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r. I. No. 2502/1. 852 Razpis. Razpisujejo se službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Grosuplje (srez ljubljanski), Cerklje (srez kranjski) in Stari trg pri Črnomlju (srez črnomeljski) ter služba zdravnika uradniškega pripravnika v splošni bolnici v Mariboru. Prosilci za omenjene službe morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo, dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž). Prosilci za mesto banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine morajo dokazati poleg tega še vsaj šestmesečno bolnično prakso v porodništvu. Prošnje je predložiti kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 15. aprila 1938. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1933. # I. No. 2084/2. 870 Razpis. Razpisuje se v drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani služba asistenta s prejemki drž. uradnika sedme položajne skupine. Če ne bi bilo kompetentov s kvalifikacijo za to mesto, se bo zasedlo s sekundarnim zdravnikom osme položajne skupine ali pa z zdravnikom uradniškim pripravnikom. Prosilci morajo imeti splošne pogoje za sprejem v drž. službo, specialno pa dokazati kvalifikacijo po § 20. zakona o bolnicah. Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine do 15. aprila 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. marca 1933. * VI. No. 8052/1. 869 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Kanoni Ivan, sekundarij umobolnice v Novem Ceilju, in dr. Brumen Franc, sekundarij bolnice v Maribora, sta vpisana v imenik Zdravniške zbornice.za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. marca 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc I 368/33. 843—3—2 Amortizacija. Na prošnjo Čeha Franca, pos. sina v Sp. Koreni, zastopanega po dr. Gorišku Milanu, odvetniku v Sv. Lenartu, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, hi jih je prosilec baje izgubil, ter se njih ime-j it el j pozi vije, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši dne 27. marca t. 1. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna1 knjižica Spodnještajerske ljudske posojilnice r. z. z n. z. v Mariboru št. 7162 z vlogo Din 14.669'—, glaseča se na ime Čeh Franc. Okrajno sodišče v Sv. Lenartu, od. I., dne 24. marca 1933. * Nc 82/33—4. 824—3—3 Amortizacija. Na prošnjo gospoda Šketa Vinkota, posestnika v Rogaški Slatini, kot pooblaščenca ge. Šket Frančiške, posestnice v Negonju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnih pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev počenši od dne 18. marca 1933. svoje pravice, sicer bi 3e po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica štev. 1842 z vlogo Din 1506'85. ' Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 18. marca 1933. * E 403/32. 851 Dražbeni oklic. Dne 14. aprila 1933. dopoldne ob pol enajstih bo na mestu samem na pare. št. 146/3 k. o. Zilče za vasjo Zala, obč. Sv. Vid, dražba nepremičnin: !zemljiška knjiga Zilče in Jeršiče, vi. št. 154 in 29. Cenilna vrednost: gozda k. o. Zilče, vi. št. 154, Din 25.300'—, gozda k. o. Jeršiče, vi. št. 29, Din 2.500'—. Najmanjši ponudek: gozda k. o. Zilče, vi. št. 154, Din 16.866'66, gozda k o. Jeršiče, vi. št. 29, Diin 1.666-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču.najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sjcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, dne 2. marca 1933. * E 882/32—8. 876 Dražbeni oklic. Dne 2. maja 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18, dražba nepremičnin (hiša z gospodar, poslopjem, njive in travnik, ter del do klavnice): zemljiška knjiga Nuskova, 14 vi. št. 98, 234, 281; % vi. št. 377. Cenilna vrednost: Din 33.701-66. Vrednost pritikline: Din 770-—. Najmanjši ponudek: Din 22.468'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 23. marca 1933. * E, 12/33-8. 812 Dražbeni oklic. Dne 8. maja 1933. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stob, 54 vi. št. 302. Cenilna vrednost: Din 2400'—. Najmanjši ponudek: Din 1600'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 14. marca 1933. * E 870/32—4 669 Dražbeni oklic. Dne 8. maja 1933. ob 9. uri bo javna dražba pri podpisanem sodišču soba št. 7, zemljišče vi. št. 30, k. o. Šmartno obstoječe tiz ene stavbne parcele, na kateri stoji stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, 1 vrtna, 1 travniška in 5 njivskih parcel. Cenilna vrednost s pritiklino vred: Din 69.631-75. Najmanjši ponudek Din 46.42P17. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 6. marca 1933. E 2879/32—11. 697 Dražbeni oklic. Dne 10. maja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Neža, vi. št. 2.' Cenilna vrednost: Din 6.365-40. Vrednost pritikline: Din 80-—. Najmanjši ponudek: Din 4.296-94. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 28. februarja 1933. E IV 4549/32—7. 758 Dražbeni oklic. Dne 12. maja 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zgornje Iilapje, vi. št. 59. Cenilna vrednost: Din 37.538-—. Najmanjši ponudek: Din 25.026-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 9. marca 1933. E 672/32—9. 728 Tražbeni oklic. Dne 15. maja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tržiše, vi. št. 62. Cenilna vrednost: Din 17.468--\. Najmanjši ponudek: Din 11.645-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 13. marca 1933. * E IV 3401/32-7. 826 Dražbeni oklic. Dne 19. maja 1933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ru-deči breg, vi. št. 97. Cenilna vrednost: Din 139.158-60. Najmanjši ponudek: Din 92.773-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 18. marca 1933. •g. E 895/32—13. 833 Dražbeni oklic. Dne 22. m a j a 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sanica, vi. št. 68. Cenilna vrednost: Din 112.200-—. Najmanjši ponudek: Din 74.800. V Čednost pritiklin: Din 1400-—. Jamčevina znaša: Din 11.220-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 23. marca 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopni firmi: 358. Sedež: Brežice. Dan vpisa: 21. marca 1933. Besedilo: Hranilnica mestne občine Brežice. Vpiše se novo izvoljeni član načelstva Verstovšek Josip, trgovec v Brežicah, izbriše pa umrli član ing. Kolenz Albert. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. marca 1933. Firm. 118/33 — Rg A III 146/4. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 359. Sedež: Zavodna. Dan vpisa: 21. marca 1933. Besedilo: Vodovodna zadruga v Za-vodni (okolica Celje) registrovana zadruga z omejeno zavezo. 1. Vstopil je v načelstvo: Lebič Valentin, hišni posestnik v Zavodni št. 34. 2. § 16. zadružnih pravil se odslej glasi: Načelstvo sestoji i? 5 odbornikov, katere izvoli občni zbor na tri leta. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. marca 1933. Firm. 104/33 — Zadr. III 181/12. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 570/7. 874 Razglas. V sredo, dne 12. aprila 1933. ob 10. uri se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku, v sobi št. 4, oddal občinski lov občine Bistričica za čas od 15. aprila 1933. do 31. marca 1938. potem javne dražbe v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v navedeni uradni sobi vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 23. marca 1933. Štev. 2569/7. 875 Razglas. V sredo, dne 12. aprila 1933. ob 10. uri se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku, v uradni sobi št. 4, oddal občinski lov občine Nevlje za dobo nadaljnjih 5 let, to je od 15. aprila 1933. do 3i. marca 1938. potem javne dražbe v zakup. Dražbeni i>ogoji so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v navedeni uradni sobi na vpogled. Sresko načelstvo Kamnik, dne 29. marca 1933. * No. 2929/2. 850 Dražba lova. Lovska praviica krajevne občine Hrastovec se odda z javno dražbo do 31. marca 1935. v zakup. Dražba se bo vršila v torek, dne 2. maja 1933. ob 8. uri, v prostorih občinskega urada v 'Poljčanah, t. j. na uradni dan. Sresko načelstvo v Mariboru desni breg, dne 25.'marca 1933. * Štev. 176—33—prez. 847—3—2 Razglas. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto univerzitetnega asistenta pri institutu za liziko. Kandidat mora biti absolvent tuzemske filozofske fakultete, ki je študiral eno izmed auatematično-fizikalnih skupin in pozna poleg državnega še francoski ali nemški jezik. Prošnje, opremljene s prilogami po čl. 3. zakona o uradnikih, je vložiti na rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 13. maja 1933. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 24. marca 1933. Rektor: dr. Slavič s. r. •j. Štev. 163/33/pr. 846-3—2 Razglas. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto docenta za tehnično dinamiko. Kompetent mora biti absolvent tuzemske ali Inozemske tehnične fakultete, odnosno tehnične visoke šole z inženjersko diplomo strojniške ali elektrotehnične stroke. Poleg državnega jezika mora obvladati nemški ali francoski jezik. Prošnje, opremljene s prilogami po el. 3. zakona o uradnikih, je vložiti na rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. maja 1933. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 23. marca 1933. • Rektor: dr. Slavič s. r. * Opr. št. 507/1-1933-9. 867 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje radi napredovanja nameščencev urada v višje položaje: 1. eno mesto kategorije B, položaja VIII., 2. dve mesti kategorije C, položaja VI., in 3. dve mesti kategorije D, položaja IX. Obenem se zasedejo na podstavi gornjega razpisa izpraznjena službena mesta. Pogoji za namestitev in službeni prejemki so razvidni iz službenega pravilnika za nameščence. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je vložiti najkesneje do 19. aprila 1933. do 12. ure dopoldne. Resneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Razpis je intern ter namenjen napredovanju sedanjih nameščencev urada. Prošenj zunanjih prosilcev urad ne bo mogel upoštevati. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 27. marca 1933. Razne objave 873 Vabilo na redni občni zbor ki ga bo imela »Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d.« dne 19. aprila 1933. ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Mestne hiše v Škofji Loki, Mestni trg št. 16. Dnevni red: I. Poročilo upravnega sveta. II. Poročilo preglednikov računov. III. Odobritev bilance in računa izgube in dobička. IV. Slučajnosti. Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Nunska ulica št. 1) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisarna je odprta vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure). Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki Se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, pripadajočih nanje. Škofja Loka, dne 30. marca 1933. Upravni svet. * 871 Vabilo na redni občni zbor ki ga bo imela Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani dne 19. aprila 1933. oh 11. uri dopoldne v bančni posvetovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1932. in predložitev bilance ter računa izgube in dobička z dne 31. decembra 1932. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance ter računa izgube in dobička za leto '1932. ter sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o raz-rešnici upravnemu svetu. 4. Volitev nadzorstvenega sveta. 5. Slučajnosti. Delničarji, ki se žele udeležiti občnega zbora, naj poleže 8 dni pred zborovanjem vsaj pet delnic ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, ali pri njenih podružnicah na Bledu, v Celju, Djakovu, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in Šibeniku. Na občnem zboru daje vsakih 5 delnic pravico do enega glasu. Ljubljana, 29. marca 1933. Upravni svet. * Računski zaključek. Strojilne, lesne in kemične industrijo d. d. v Polzeli za leto 1932. Bilanca. Aktiva: Premičnine in nepremičnine Din 955.643'—. Blagajna Din 63'77, Dolžniki 12.891-70. Izguba 630.323-53 Din. Pasiva: Delniška glavnica 1,250.000 Din. Rezerva Din 16.300-—. Upniki Din 12.812*—. Akcepti Din 319.810-—, Račun izgube in dobička: Prenos izgube iz 1. 1931: 629.989-31 Dan. Upravni stroški: Din 48.823-35. Odpisi: Din 54.535-98. Dohodni račun elektrike: Din 40.395-51. Stanarine: 2.200-—. Višek prodanega materiala industrijskega tira: Din 60.429-60. Izguba: Din 630.323-53. Upravni svet. * 811 3—3 Poziv upnikom. Ekonomska Orjuna, osrednja reg. zadruga z o. z., je prešla v likvidacijo. Poziva morebitne upnike, da prijavijo svoje terjatve. — Likvidator. * 872 Objava. Izgubil sem odhodnico IV. a razreda VI. deške osnovne šole v Ljubljani VII, z dne 2. julija 1929., na ime: Školč France, .rodom iz Grobelj, obč. Št. Jernej. Proglašam jo za neveljavno. Školč Franco s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Michdlek v Ljubljani.