Leto 1897. 17 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos III. — Izdati in razposlan dne 15. januarja 1897. Vsebina: (St. 7—9.) 7. Zakon o dovolitvi kredita za oficijalno vdeležbo pri svetovni razstavi 1. 1900. v Parizu. — 8. Zakon o vredbi službe asistentov na vseučiliščih, tehniških včlikihšolah in veliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, potem na drugih državnih učiliščih postavljenih asistentov, in pa konstruktorjev na tehniških velikih šolah. — 9. Ukaz o postavljanju asistentov na vseučiliščih, tehniških velikih šolah in veliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, in o postavljanju konstruktorjev na tehniških vélikih šolah. 1. Zakon z dne BO. decembra 1890.1. o dovolitvi kredita za oficijalno vdeležbo pri svetovni razstavi I. 1900 v Parizu. S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: Člen 1. V založbo vseh stroškov, zvezanih z oficijalno vdeležbo kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, pri mednarodni razstavi leta 1900. v Parizu do časa, ko se popolnoma dovrše vsi posli, se dovoljuje nepresežen kredit v riajvečem znesku 1,200.000 gl. avstrijske vrednote. Uporabna doba tega kredita teče do konca 1901. leta Člen II. Od kredita, določenega v I. členu, se sme v letu 1897. uporabiti znesek 100.000 gl., ostajajoči znesek pa je po potrebščini vpostaviti v državne proračune leta 1898. do 1901. Člen III. Tfe razstave sè tičočim vlogam na upravna oblastva in pa vsem zapisnikom teh oblastev, ki se nanašajo na to razstavo, pristoji prostost od kolkov za vloge in zapisnike. Pravni posli, ki jih s pripravo, vodstvom in dovršbo te razstave poverjena oblastva in organi sklenejo v tem svojstvu o napravah, prevozih in drugih naredbah, potrebnih za razstavo, so oproščeni kolkov in neposrednih pristojbin tako dolgo, dokler se ne bodo rabili pred sodnijo. Poplačani računi zaslužkov in računi, proti katerim prejemljejo dostavniki in drugačni opravil-niki vsote svojih zaslužkov iz razstavnega kredita, so zavezani, če ne nastopi njih popolna prostost od pristojbin po §. 19. v zakonu z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 26), samo trdni kolkovnini 5 kr., oziroma 1 kr. od vsake pole. Člen IV. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dne 30. decembra 1896. 1. Franc Jožef s. r. Badeni s. r. Glanz s. r. Bilinski s. r. (Slovonisch.) 5 8. Zakon z dne BI. decembra 1896.1. o vredbi službe asistentov na vseučiliščih, tehniških velikih šolah in véliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, potem na drugih državnih učiliščih postavljenih asistentov, in pa konstruktorjev na tehniških velikih šolah. S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §■ 1. Asistentom pri stolicah in zavodih vseučilišč, tehniških vélikih šol in vélike šole za zemljedelstvo na Dunaju, potem asistentom, po enakih pogojih postavljenim na drugih državnih učiliščih, in pa konstruktorjem na tehniških vélikih šolah se, v kolikor imajo avstrijsko državljanstvo ter ustrezajo vsem zahtevanim pogojem gledé sposobnosti, za trajno dobo njih postavitve, ki se godi praviloma na dve leti, dodeljuje glede izvrševanja njih službenega poklica značaj državnih uradnikov, toda brez uvrstitve v določen činovni razred. §- 2. Nepretrgana, pred začetkom ali po začetku veljavnosti tega zakona izvršena službena doba asistentov in konstruktorjev je tedaj, kadar prestopijo neposredno v kako drugo državno službo, s katero so zvezane pravice do pokojnine, viačunivna za preračun pokojnine po občnih pravilih. §• 3. Pogoji glede sposobnosti in pa uveti za postavljanje asistentov in konstruktorjev se ustanové s posebnimi določili. Letne nagrade asistentov in konstruktorjev imajo značaj pripomočkov (adjutov). §- 4. Ta zakon stopi v veljavnost s 1. dnevom januarja 1897. 1. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za bogočastje in nauk. Na Dunaju, dne 31. decembra 1896. 1. Franc Jožef s. r. Nadeni s. r. Gautsch s. r. 9. Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 1. januarja 1897. I. o postavljanju asistentov na vseučiliščih, tehniških vélikih šolah in véliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, in o postavljanju konstruktorjev na tehniških vélikih šolah. Deloma izpreminjaje dosedanje predpise, ukazujem na podstavi zakona z dne 31. decembra 1896. 1. glede postavljanja asistentov na vseučiliščih, tehniških vélikih šolah in véliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, in pa gledé postavljanja kon-slruktorjev na tehniških vélikih šolah, to-le: §• I- V dosego asistentske (konstruktorske) službe je mimo dokazila o avstrijskem državljanstvu potrebna a) pri medicinskih fakultetah vseučilišč čast medicinskega doktorstva, h) pri modroslovnih fakultetah vseučilišč čast modroslovnega doktorstva ali aprobacija za učiteljsko službo na gimnazijah in realkah, c) pri tehniških vélikih šolah in pa pri véliki Šoli za zemljedelstvo na Dunaju dokazilo, da se je z dobrim uspehom opravila druga, za te vélike šole predpisana državna preskušnja, katero dokazilo se vendar sme nadomestiti tudi s častjo modroslovnega doktor-slva ali z aprobacijo za učiteljsko službo na gimnazijah in realkah. Za konstruktorske službe na tehniških vélikih šolah sme profesorski zbor, ako stvar tako nanese, postaviti tudi strože pogoje. §. 2. Če bi ne bilo takih prosivcev, se smejo tudi drugi znanstveno vsposobljeni kandidatje postaviti na pomoč za asistente (konstruktorje), vendar se na te ne uporabljajo določila navedenega zakona (§. 1. in 2.). Pred začetkom veljavnosti tega zakona nepretrgoma odslužena uporabna doba asistentov (konstruktorjev) je po §. 2. zakona zastran pokojnine zaračunivna od tistega časa, ko so dotični asistentje (konstruktorji) izpolnili (v g. 1. zakona zahtevane in v §. 1. tega ukaza podrobneje navedene) pogoje. §• 3. Asistente pri posameznih stolicah in zavodih na medicinskih in modroslovnih fakultetah vseučilišč postavlja po predlogu dotičnega profesorja (predstojnika zavodu) profesorski zbor te fakultete na dobo dveh let ter jih sme, bodi si pri isti ali kaki drugi stolici ali fakulteti vnovič postaviti na nadaljni dve leti do vštetega šestega službenega leta. Kandidatje, ki ne doneso potrebnih dokazil (§. 1.) se smejo postaviti tudi na krajši čas in njih vnovična postavitev se sme navezati na to, da doneso manjkajoča dokazila; postavitev in pustitev takih asistentov potrebuje posebnega odobrila ministra za bogočastje in nauk. Za vsako nadaljno postavitev kakega asistenta nad skupno uporabno dobo šestih let je potrebno odobrilo ministra za bogočastje in nauk. §. 4. Gledé postavljanja asistentov in konstruktorjev na tehniških vélikih šolah, oziroma na véliki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, ohranijo moč dosedaj veljajoči predpisi. §■ 5. V posebnega ozira vrednih primerih sme minister za bogočastje in nauk (po zmislu Najvišega sklepa z dne 6. oktobra 1861. 1.) dovoliti, da se postavijo in pustijo asistenti (konstruktorji), če tudi se oženijo, in da se jim izpregleda kako sorodstveno razmerje do dotičnega profesorja (predstojnika zavodu). §■ 6. Asistentje (konstruktorji) morajo ob nastopu službe z rokosegom obljubiti dekanu dotične fakultete, oziroma rektorju dotične vélike šole, da bodo zvesto in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. V disciplinarnem oziru so oni pod tistimi oblastvi, kakor drugi nameščenci vseučilišča, oziroma velike šole. §• 7- Nagrade asistentov (konstruktorjev) se po pravilih, veljajočih za pripomočke (adjute), in to od 1. dneva tistega meseca, ki se prične po nastopu službe, oziroma po obljubi, odkazujejo v anticipa-tivnih mesečnih obrokih, s čemur se razveljavlja tega ministrstva ukaz z dne 22. junija 1892. 1., št. 7036, glede teh nagrad. §. 8- Asistentom (konstruktorjem) sme, 'ne prikraj-ševaje nadaljnega prejemanja njih nagrade, katera jim ostane tudi, če obolč, dotični profesor dovoliti dopust do osem dni, profesorski zbor pa dopust do enega meseca. Kadar naj bi dopust presegal en mesec, ali kadar bi bilo vsled dopusta ali bolezni kakega asistenta (konstruktorja) treba postaviti namestnika z nagrado, tedaj mora profesorski zbor po deželnem oblastvu staviti primerne predloge ministru za bogočastje in nauk. §• 9- Asistentje (konstruktorji) imajo, če zbolé, pravico do brezplačne prehrane in lečbe v bolnišču, ki je v zvezi z dotičnim vseučiliščem, ako dokažejo, da je bolezen mogla nastati samo vsled opravljanja njih službenih dolžnosti, ali ako se dâ z ozirom na službeno opravilo obolelega po pravici misliti, da si je on nakopal to bolezen samo v službi. §. K). Po §. 1. tega ukaza postavljenim asistentom (konstruktorjem) gredo do časa, dokler so postavljeni, iste vozne in tovorne ugodnosti po železnicah in drugih prevoznih zavodih kakor državnim uradnikom. §• H. Ta ukaz stopi v veljavnost ob enem z zakonom z dne 31. decembra 1896. 1., to je s 1. dnevom januarja 1897. 1. Gautsch s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 20., tudi leta 1897. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku. Naročnina državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1897. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja ta izvod poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kupi kedô državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, teda stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 184-9. vštevši do I. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . , , 1859. „ , , 1868. . . 12 , I , , , 1879. . „ , 1888 vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. . . 16 gl. . ■ 20 . • • 20 gl Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1897. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za . . ■ 2 gl. — kr. Letnik 1881. za . . . 2 gl. 20 kr. 1850. 25 1866. 20 1882. . 3 a 1851. s ' • . 1 s 30 a 1867. a . 2 a — r 1883. i» • • . 2 a 50 , 1852. - 2 60 „ 1868. . 2 — 1884 . 2 50 , 1858. 1« • • . 3 15 r 1869. » • • . 3 — 1885. . 1 80 , 1854. . 4 20 à 1870. a • • . 1 40 1886. . 2 30 , 1855. a . 2 35 a T 1871. „ . . . 2 — k 1887. . 2 50 „ 1856. . 2 45 „ 1872. s • • . 3 20 1888. . 4 20 , 1857. . 2 85 1873. . 3 30 1889. . 3 1858. . 2 40 1874. . 2 30 1890. . 2 70 , 1859. . 2 — 1875. K • . 2 t — 1891. a • • . 3 i * 1860. ; 1 70 1876. . 1 50 ,, 1892. • . 5 1861. . 1 T 50 a 1877. T> . 1 — 1893. . 3 1862. . 1 40 1878. T • • . 2 30 „ 1894. . 3 1863. . 1 a 40 1879. . 2 30 „ 1895. . 3 50 „ n 1864. n • • . 1 a 40 T « 1880. a . 2 « 20 a a 1896. a • • . 3 a 50 „ Letnik 1896. se bo dobival še le potem, ko se izdado tudi kazala. Letniki 1870. vštevši do 1896. izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti cëni, kakor dotični letniki nemške izdaje. NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celö ni8Ö došli haročniku ali pa so tnu došli nedostatni, se morajo reklamovati (pooglašati) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111., Rennweg št. 16. Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne cene (po kateri stane */» pole, to je 2 strani, 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1896., v izdajah ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1896. popolnoma dopolnjeni, se more ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1897. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je moči vsakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si vrediti liste po tvarini.