Polonca
Bajc Napret,
direktorica
Osrednje
knjižnice
Celje
"in
■o
Im
■m
str. 26-27
-r-■t-
DOBRODELNA ZABAVA NA PRVI ŠOLSKI DAN
CITYCENTER CELJE-GLAVNI VHOD 1. SEPTEMBER OD 14. D018. URE
PRILOGA
TV spona
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 34 / Leto 77 / 25. avgust 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Prerivanje za pridobitev digitalnega bona
Projekt digitalnih bonov, vreden več kot 33 milijonov evrov, je bil očitno že na začetku slabo in nepremišljeno zastavljen, kar se je v minulih dneh pokazalo tudi na terenu. Prerivanja in celo pretepi v boju za prijavnice za izobraževanja, ki so pogoj za pridobitev digitalnega bona v vrednosti 150 evrov za starejše od 55 let, niso bili prisotni le v Celju, ampak tudi v drugih mestih po Sloveniji. V Ljubljani naj bi celo posredovala policija ... Str. 2-3
VOJNIK, DOBRNA
I	g	V	V,1 1	"V"	V"
Letos že štirje uničujoči požari Str. 7
Premalo padavin zdesetkalo pridelek kmetij Str. 10
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Osnovna dejavnost je najbolj pomembna. Knjižnica je kot telo, kjer so vsi organi pomembni, a njeno srce je izposoja.«
Polonca Bajc Napret, direktorica celjske knjižnice
»Zanimivo, kako te življenje skozi na videz nepomembne stvari pripelje do tistega, kar si v bistvu želiš, samo pustiti mu moraš.«
Monika Marn, slepa pravnica
»Človek je Homo ludens, bitje, ki se igra. Ker nam je igrivost naravna, ima ta metoda večje učinke kot katera druga.«
Marko Zebec Koren, doktor družbenih znanosti in menedžmenta
»Nekako sem se že malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame kdo drug.«
Vinko Debelak, dolgoletni župan Prebolda
»Če bi avgusta nasade koruze še lahko zalivali, bi pridelek lahko rešili. Zdaj je, kar je. Smo povsem nemočni.«
Denis Vasle, mladi prevzemnik kmetije
ČETRTEK 1	1 PETEK
f \l/ 29 • •	f ^1 'x29
SOBOTA I	1 NEDELJA
\l 28 17	уГ 28
C/5
CA
CELJE, VELENJE - Huda kri pri vpisovanjih v izobraževanja za pridobitev digitalnega bona
Krivično in neprimerno do starejših
Projekt digitalnih bonov, vreden več kot 33 milijonov evrov, je bil očitno že na začetku slabo in nepremišljeno zastavljen, kar se je v minulih dneh pokazalo tudi na terenu. Prerivanja in celo pretepi v boju za prijavnice za izobraževanja, ki so pogoj za pridobitev digitalnega bona v vrednosti 150 evrov za starejše od 55 let, niso bili prisotni le v Celju, ampak tudi v drugih mestih po Sloveniji. V Ljubljani naj bi celo posredovala policija ... V Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo so zato v torek sporočili, da so zaradi številnih nepravilnosti od Slovenskega regionalnega razvojnega sklada zahtevali takojšno začasno ustavitev vseh dejavnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj in da pričakujejo do 2. septembra poročila o morebitnih nepravilnostih.
TATJANA CVIRN
Že v jutranjih urah je bila v četrtek pred trgovskim središčem Merkur na Hudinji dolga vrsta čakajočih iz različnih krajev v regiji. Izbran izvajalec izobraževanj, podjetje Smart Naris iz Ljubljane, ki mora v skladu z razpisom zagotoviti digitalna izobraževanja v Celju, Laškem, Štorah in na Pol-
zeli, ob tem pa še v vrsti drugih krajev po Sloveniji, je predhodno prijavljene kandidate obvestil, da bo ta dan vpisoval v tečaje.
Čakanje, jeza in razočaranje
SMS-sporočilo so dobili le tisti, ki so se predhodno pri-
javili na spletni strani omenjenega podjetja. To je nato prijavljene obvestilo, da se lahko vpišejo v izobraževanje tako, da v četrtek med 8. in 16. uro pokličejo navedeno telefonsko številko, pridejo na vpisno mesto, ki je bilo v regiji le pri Merkurju, ali se po 19. uri prijavijo na spletu. Po
besedah jeznih bralcev klic zjutraj ni bil mogoč, saj se je očitno sesula linija. Kasneje je podjetje objavilo obvestilo, da je zadevo uredilo, a po preverjanju, ali je klic mogoč, je bila številka ves čas zasedena.
Ker je bilo pred Merkurjem na voljo le 150 prijavnic, ljudi pa bistveno več, je prišlo do hude krvi in prerivanja. Ker so si nekateri priborili več prijavnic, drugi pa so ostali brez njih kljub večurnemu čakanju, je med ljudmi zavrelo. Tri dekleta, ki so vpisovala ljudi, očitno dogajanju niso bila kos.
Poskusi prijave niso
uspeli
Jezna in razočarana bralka, ki nas je poklicala, je menila, da sta že sledenje dogajanju v zvezi z digitalnimi boni in prijava na spletni strani podjetja zahtevala neko računalniško znanje, kar se ji zdi nesprejemljivo. Sama zjutraj ni uspela priklicati nikogar na telefonsko številko, ki je bila navedena v sporočilu podjetja, in tudi pred Merkur je prišla prepozno. »Za starejše, ki niti pametnega telefona ne obvladajo, to res ni izvedljivo. Organizatorji bi se morali zavedati, da to ni izobraževanje za mlade, ampak za starejše od 55 let.«
»Samo ljudi razburjajo,« je v telefonskem pogovoru dejal naš bralec Viki Krajnc. Že od junija je spremljal dogajanje, se pozanimal o možnosti prijave na izobraževanje in se prijavil na spletni strani podjetja Smart Naris, ko je videl, da je bilo izbrano. V četrtek tudi njemu ni uspelo priklicati nikogar v podjetju in tudi obisk pred Merkurjem je bil zaman. »Žalosten sem. Ne gre za bon, bolj me boli neenakopravnost do starejših, ki bi jih morali čim prej digitalno usposobiti. To je hud privilegij za nekaj podjetij, ki bodo s tem zaslužila. Ne vem, kako ne moremo v regiji najti podjetja, ki bi bilo sposobno to izpeljati.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Krivično, a ne nujno diskriminatorno
Vprašanje o diskriminatornosti podeljevanja digitalnih bonov, ki so na voljo le za pet tisoč starejših, čeprav je teh v naši družbi bistveno več, smo naslovili na zagovornika načela enakosti. Ta državni organ je pojasnil, da različna obravnava primerljivo starih upravičencev do nekaterih dobrin ali storitev na podlagi načela »kdor prvi pride, prej dobi« ni diskriminacija, je pa lahko neustrezna oz. krivična.
Diskriminacija je po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo vsako neupra-
vičeno neenako obravnavanje osebe na podlagi njenih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo. Osebne okoliščine so spol, barva kože, narodnost ali etnično poreklo, jezik, invalidnost, vera ali prepričanje, starost, spolna usmerjenost in spolni izraz, zdravstveno in premoženjsko stanje, starševstvo in podobno. Zagovornik načela enakosti je pojasnil, da različna obravnava primerljivo starih upravičencev do nekaterih dobrin ali
storitev na podlagi načela »kdor prvi pride, prej dobi« ni različna obravnava na podlagi katere od osebnih okoliščin.
Zagovornik je sicer prejel več prijav domnevne diskriminatornosti ureditve, ki določa pogoje in upravičence do prejetja bonov za spodbujanje digitalne pismenosti. Zato vodi postopek ocene diskriminatornosti Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. O sklepni oceni bo obvestil javnost in medije.
TS
Vsa mesta zapolnjena v nekaj urah
Da tudi v Velenju ni šlo gladko, priča obvestilo, ki ga je objavil Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, ki je bil kot edini izvajalec iz regije izbran na javnem razpisu neformalnih izobraževanj za odrasle, stare 55 ali več. V LU Velenje so se soočili z velikim povpraševanjem, nejasnostmi glede prijav in dnevnimi pritiski ter celo grožnjami.
Izobraževanja za 319 ljudi, kolikor ima razpoložljivih mest, bo LU Velenje izvedla v Velenju, Šoštanju, Mozirju,
Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Šmartnem ob Paki. Ob tem so na LU Velenje ugotovili, da so bila v manj kot dnevu vsa razpoložljiva mesta zapolnjena, o čemer so obvestili Slovenski regionalni razvojni sklad ter dali objavo na splet. »Tiste, ki so se pravočasno in ustrezno prijavili, bomo osebno obvestili, povabili na uvodno srečanje, preverili njihovo predznanje in jih uvrstili v skupine. Vsem drugim, ki so se prijavili prehitro ali po zapolnitvi mest,
predlagamo, naj spremljajo nadaljnje razpise Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, saj srčno upamo in verjamemo, da bo prepoznala velike potrebe po digitalnem izobraževanju starejših.« Vse, ki niso uspeli dobiti mesta v tokratnem projektu, so povabili na brezplačne digitalne delavnice za odrasle v Večgeneracijskem centru Planet generacij, ki že šest let deluje v Ljudski univerzi Velenje in ga sofinancira Mestna občina Velenje.
AKTUALNO
3
Pred Merkurjem na Hudinji je podjetje Smart Naris v četrtek postavilo stojnico, kjer je sprejemalo prijave starejših od 55 let za vpis v izobraževanje za pridobitev digitalnega bona. A prijavnic je bilo bistveno manj kot prisotnih in prišlo je do prerivanja ter celo pretepa.
Poziv k ugotavljanju nepravilnosti
Na Službo Vlade RS za digitalno preobrazbo smo še isti dan naslovili vprašanji, kako komentira dogajanje ob vpisih v izobraževanja in kako je mogoče, da je bilo izbrano podjetje, ki nima niti prostorov v regiji in je že v postopkih prijave od ljudi zahtevalo neka računalniška znanja, čeprav naj bi jih na tečajih šele osvojili.
Dobili smo skupno izjavo za vse medije, v kateri so zapisali, da pozorno spremljajo izvajanje dejavnosti, povezanih z izobraževanjem odraslih, starih 55 let in več, na področju digitalnih kompetenc. »Pri izvajalcu Smart Naris smo zaznali nekatere nepravilnosti, zato bomo še danes pozvali Slovenski regionalni razvojni sklad kot skrbnika pogodb z izvajalci, naj nemudoma začne postopek ugo-
tavljanja morebitne kršitve pogodbe in v skladu z ugotovitvami izvede morebiten odstop sodelovanja.«
Za odgovor na drugo vprašanje so nas napotili na omenjeni sklad. A glede izbire izvajalca in preverjanja morebitnih kršitev nismo dobili odgovora.
Začasna ustavitev
aktivnosti
Medtem je služba za digitalno preobrazbo v torek sporočila, da je zaradi številnih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem pogodb, ki jih je Slovenski regionalni razvojni sklad sklenil z izbranimi izvajalci na podlagi razpisa, od sklada zahtevala takojšnjo začasno ustavitev vseh aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj. Gre za nepravilnosti izvajalca Smart Naris,
in sicer naj bi kršil pogodbo s predhodnim zbiranjem prijav, spreminjanjem časovnih terminov, krajev in z nezakonitimi zahtevami na prijavnih obrazcih glede povrnitve stroškov izobraževanja v primeru neudeležbe. »Glede na navedeno se pojavlja dvom v pravilnost celotnega izbirnega postopka za dodelitev sredstev v okviru javnega razpisa ter dvom, ali morebiti prihaja do nepravilnosti pri izvajanju pogodb tudi pri drugih izvajalcih izobraževanj,« so zapisali v vladni službi. Zato je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh zahtevala, da izvajalci začasno ustavijo vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj, in sicer do razjasnitve morebitnih nepravilnosti. Končno poročilo o tem pričakuje od sklada najkasneje do 2. septembra.
Smart Naris: »Ponudili smo več, kot bi morali«
»Z vsemi dejavnostmi so bili v skladu za regionalni razvoj in v službi za digitalno preobrazbo seznanjeni in so jih tudi potrdili,« nam je na vprašanje, zakaj takšna organizacija vpisovanja, odgovoril David Mohar iz podjetja Smart Naris.
»Fizično prijavo so v obeh ustanovah, tako kot je bila izvedena, tudi predlagali. Čeprav razpis tega ne predvideva, smo dejavnost nadgradili. SDP je predlagal celo, da digitalnih prijav ne bi omogočili, vendar smo se sami odločili, da je
pošteno omogočiti več tipov prijave na izobraževanje.«
Podjetje, ki je na razpisu pridobilo možnost organizacije izobraževanj po Sloveniji v vrednosti 300 tisoč evrov, torej skoraj polovico celotne vrednosti projekta (750 tisoč evrov), in poleg LU Velenje kot edino v savinjski regiji, se sicer zaveda, da pet tisoč mest, kolikor jih je na voljo v okviru vseh izobraževanj, niti približno ne zadošča, saj je tistih, ki izpolnjujejo pogoje, skoraj 740 tisoč.
Sami so zbirali prijave na šestih mestih po Sloveniji, v telefonski centrali je bilo 15 ljudi in na voljo je bilo 60 sočasnih linij čakalne vrste. V četrtek do 14. ure so prejeli skoraj 80 tisoč klicev. Kako veliko zanimanje je bilo, kaže podatek, da se je že predhodno za izobraževanja prijavilo več kot deset tisoč ljudi. »Naval na omejeno število mest je bil nekako pričakovan,« pravi Mohar. Torej bi bilo upravičeno pričakovati tudi to, da bi bila organizacija na vpisnih mestih bolje zastavljena ...
ANKETA
»Nezaslišano!«
Kako so vpisovanje v izobraževanje doživljali nekateri čakajoči pred Merkurjem?
Slavica iz Slovenskih Konjic: »Srečo sem imela, da sem prišla do prijavnice. Ta izobraževanja bi morala biti v okviru ljudskih univerz ali katere podobne organizacije in ne da ljudje stojijo v vrsti ter čakajo. Kaj če bi še sonce pripekalo? V teh časih je nezaslišano, da se to dogaja.«
Manja iz Šentjurja: »Ker se nismo prerivali, se nismo mogli prijaviti. Stokrat sem neuspešno klicala objavljeno telefonsko številko. Starejši stojimo v vrsti, mladi pa dobijo bone brez pogojev. Žalostna sem in besna. Vse sem naredila, kar je bilo treba, nazadnje je dobil prijavnice tisti, ki se je stepel. Kaj pa tisti, ki niso niti do sem uspeli priti?«
Darja iz Celja: »Z možem sva bila tu že pred deveto in sva bila 28. v vrsti. Dekleta iz podjetja niso razdelila listov tako, kot smo stali v vrsti, ampak so ljudje tekli po prijavnice in vrste ni bilo več. Organizacija je bila katastrofalna. Povzročili so le zmedo in veliko slabe volje.«
Sonja iz Celja: »Vsaka organizacija ima svoj namen, slaba prav tako. Veliko je načinov, kako bi se dalo to bolje izpeljati. Tudi vpis traja dolgo, saj mora vsak izbrati tečaj. Želela sem osvežiti svoje znanje in brezplačno izobraževanje se mi zdi dobrodošlo. A ves dan ne bom čakala za to.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
4
GOSPODARSTVO
Tudi v Celju se je rast cen stanovanj umirila, še vedno veliko pomanjkanje poslovnih prostorov
»Marsikdo lovi zadnji vlak«
Po izračunih državnega statističnega urada so v Sloveniji v prvem četrtletju cene stanovanjskih nepremičnin ponovno krepko zrasle. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem so bile višje za 4,1 odstotka, na letni ravni so se zvišale za 16,9 odstotka. Statistični podatki za drugo četrtletje bodo znani konec septembra, vendar v celjski nepremičninski agenciji Kapitol pravijo, da so se cene umirile, saj je bilo zaradi inflacije in dražjih posojil povpraševanje manjše. V Celju je v zadnjem času ponudba stanovanj precejšnja. Enako velja za pisarniške prostore, kjer ponudba krepko presega povpraševanje, in tudi za lokale v središču mesta. Primanjkuje industrijskih stavb, primernih za proizvodno dejavnost ali za skladišča, in tudi zemljišč za tovrstne novogradnje je premalo.
JANJA INTIHAR
Janko Parfant: »V primerjavi z Ljubljano in Mariborom so cene poslovnih prostorov v Celju za polovico nižje ali je razlika še večja.« (Foto: osebni arhiv)
V Celju je v zadnjih letih zraslo veliko stanovanjskih blokov. Poleg tistih, ki jih je že in jih še bo zgradila mestna občina, stanovanja gradijo tudi zasebni vlagatelji, ki niso samo iz Celja. Janko Parfant iz nepremičninske agencije Kapitol pravi, da se je v zadnjem obdobju v Celju tako kot povsod po Sloveniji povpraševanje po novih stanovanjih zelo povečalo. »Ljudje kupujejo nova stanovanja zase in tudi kot naložbo. Če bi stanovanja bila po 1.000 evrov za kvadratni meter, bi jih potrebovali 10 tisoč. Ker so cene višje, je kupcev manj, a še vedno veliko. In to kljub temu da so stanovanja, ki jih v zadnjem času gradijo v Celju, višjega cenovnega razreda. Kupci so večinoma mlade družine in starejši pari, ki so prodali hišo,« pojasnjuje Parfant in dodaja, da je bil do zdaj povečan nakup tudi posledica
manjše brezposelnosti in predvsem ugodnih posojil. Zvišanje obrestne mere bo povpraševanje verjetno nekoliko ustavilo.
Amadej Parfant, direktor Kapitola, pravi, da tako visokih cen novih in rabljenih stanovanj v Celju še ni bilo. »Povprečna cena za kvadratni meter novega stanovanja je trenutno 2.400 evrov, vendar ni prava, saj so v stanovanja vključeni še velike terase ali balkoni in je torej uporabne površine manj. Cena za kvadratni meter uporabne površine znaša torej najmanj 2.500 evrov.« V drugem delu regije so cene nekoliko nižje, vendar je primerjavo težko narediti, saj je tam ponudba novih stanovanj zelo skromna, še pravi Parfant.
Majhna razlika med novim in
starim
Tako kot po novih je v Celju veliko povpraševanje tudi po rabljenih stanovanjih. Razlike v cenah niso velike. Povprečna oglaševana cena za kvadratni meter je namreč od 2.100 do 2.200 evrov. Celjskim cenam so se zelo približali v Žalcu, kjer je na trgu zelo malo rabljenih stanovanj. Tudi v Celju bi jih glede na velikost mesta lahko bilo več, meni Amadej Parfant. »Rabljena stanovanja v mestu dosegajo tudi ceno 2.500 evrov za kvadratni meter. Eno od stanovanj je bilo pred kratkim prodano celo za 500 evrov višjo ceno, ampak je šlo bolj za izjemo. Zanimivo je, da so cene rabljenih stanovanj visoke tudi v manjših krajih. Pred kratkim smo v Preboldu prodali stanovanje, veliko 40 kvadratnih metrov, za 95 tisoč evrov. Cena za kvadratni meter je bila torej 2.400 evrov.«
Amadej Parfant pravi, da so se cene rabljenih stanovanj zvišale bolj kot cene novih. Za kvadratni meter novega stanovanja je bilo pred tremi leti treba plačati približno 2.000 evrov, za kvadratni meter rabljenega stanovanja pa 1.200 evrov. Ponudba rabljenih stano-
Amadej Parfant: »Kupci stanovanj so v zadnjih dveh mesecih postali bolj previdni, ne kupujejo več na vrat na nos.« (Foto: osebni arhiv)
vanj je ves čas približno enaka, le v zadnjih treh mesecih se je povečala za od 10 do 15 odstotkov. Kot razlog Parfant navaja govorice, da bo tudi nepremičninski trg zajela kriza. »Najbrž so se ljudje zato odločili za prodajo svojih stanovanj, ki so jih do zdaj imeli kot naložbo. Pač lovijo zadnji vlak visokih cen.«
V Kapitolu tolikšne rasti cen stanovanj, kot je bila v zadnjih letih, ne pričakujejo več. Prav tako ne pričakujejo, da se bodo cene znižale. Izjema bi lahko bila le v primeru hujše recesije, ki bi trajala dve leti ali več. »Padca cen zagotovo ne bo v Celju, Mariboru, Novem mestu in podobnih krajih, kjer ljudje stanovanja kupujejo za lastne potrebe. Drugače je v Ljubljani ali na Obali, kjer nakup nepremičnine pogosto pomeni naložbo, zato cene tam bolj nihajo,« pravi Janko Parfant. Amadej Parfant ugotavlja, da so kupci stanovanj v zadnjih dveh mesecih postali bolj previdni. »Niso več tako zaletavi, ne kupujejo na vrat na nos, ampak si za nakup vzamejo več časa in o njem dobro premislijo.«
Celje zasičeno s pisarniškimi
prostori
Že bežen sprehod po Celju razkriva, da v središču mesta ni pomanjkanja prostorov za gostinsko, trgovsko ali katero drugo storitveno dejavnost. Veliko lokalov je namreč praznih, nekateri celo leto ali še več. V Prešernovi in Stanetovi ulici, kjer so poslovni prostori večinoma namenjeni oddajanju, je praznih
Stanovanjski trg v Celju je v zadnjih letih zelo razgiban. Na obrobju mestnega središča so že ali še bodo zrasla večja in manjša blokovska naselja ali posamezne stanovanjske zgradbe. Poleg občine so investitorji mnogi zasebniki, od nepremičninskih in proizvodnih do prevozniških podjetij, ki gradijo v Medlogu, na Babnem, v Dečkovem naselju ... Kupci stanovanj niso samo Celjani, v zadnjem času se za življenje v Celju in okolici odločajo tudi posamezniki in družine iz ljubljanske regije. Razlog so cene, saj si v Celju lahko privoščijo večjo in svojim potrebam bolj primerno nepremičnino. V Ljubljani je trenutno povprečna cena za kvadratni meter novega stanovanja 5.000 evrov in več, v Celju stane kvadratni meter novega stanovanja 2.400 evrov. Velika razlika je tudi v cenah za rabljena stanovanja. V Celju znaša povprečna oglaševana cena od 2.100 do 2.200 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani od 3.000 do 3.500 evrov. (Foto: SHERPA)
deset, občasno tudi do dvajset lokalov. Vsi so v zasebni lasti.
Kako je mogoče, da je v najbolj strogem središču mesta toliko lokalov praznih? Če jih že zasede kakšen nov ponudnik, običajno že po nekaj mesecih obupa in odide. Ni kupcev? »Če je ponudba prava, je tudi povpraševanje veliko. Najemniki ali kupci teh prostorov se premalo zavedajo, da traja tudi do enega leta, preden se njihova ponudba >prime< med ljudmi. Naložbe ne predstavljajo samo najem ali nakup prostora ter zagon dejavnosti, denar je treba imeti tudi za prvo leto delovanja. Slabo je, ko se kdo loti kakšne dejavnosti, razmer na trgu pa ne pozna,« odgovarja Janko Parfant.
Nepremičninski trg v Celju je že dlje zasičen tudi s pisarniškimi prostori. Za najem ali nakup pisarn je povpraševanje manjše. To velja tako za središče mesta kot za poslovne stavbe na obrobju. Zato je veliko praznih. »Večji vlagatelji, med katerimi je tudi mestna občina, so kupili nepremičnine, a jim prostorov v njih ne uspe oddati. Prazne so na primer pisarne, ki so bili prej v lasti Nove KBM, tudi Plečnikova stavba ni zasedena. Novi lastniki te stavbe so imeli velika pričakovanja, vendar niso verjeli opozorilom, da je pisarn v Celju preveč,« pravi Parfant, ki tudi ugotavlja, da je poslovne prostore težko oddati ali prodati tudi v stavbah, kjer je veliko lastnikov. Mednje vsekakor sodi Rimljanka v središču mesta.
Najbolje plačuje država
Najemnine za pisarne znašajo od 5 do 10 evrov za kvadratni meter, odvisno od velikosti prostora. Najboljši najemniki so ministrstva in njihove službe, ki za kvadratni meter plačujejo tudi 15 evrov. Cene namreč določajo v Ljubljani. »V primerjavi z Ljubljano in Mariborom so cene poslovnih prostorov v Celju za polovico nižje ali je razlika še večja. Z naložbenega vidika je zato bolje vlagati v Celju, saj so donosi višji, je pa hkrati tvegano, ker vlagatelji ne vedo, ali bodo za to svojo nepremičnino dobili najemnike. Zato se v Celju splača kupovati poslovne nepremičnine le v primeru, ko veš, komu jih boš oddal,« opozarja Janko Parfant.
Ni ne stavb ne primernih
zemljišč
Za razliko od pisarniških prostorov, ki jih je preveč, v Celju primanjkuje industrijskih stavb, primernih za proizvodno dejavnost ali za skladišča. Tudi zemljišč za tovrstne novogradnje ni. »Marsikatero podjetje bi se rado širilo, a za to zelo težko najde primerne prostore ali zemljišče. Povpraševanj po stavbah ali prostorih, velikih od 50 in tudi do 3.000 kvadratnih metrov, je zelo veliko. Podjetja so pripravljena tudi graditi, saj so trenutno posojila še vedno poceni, a tudi tu naletijo na oviro, ker ni zazidljivih zemljišč. Če jim jih uspe nekako najti, trčijo ob nov problem. V zadnjem času se je gradnja zelo podražila, saj so se cene s 300 do 500 evrov za kvadratnih meter zvišale na najmanj 800 evrov. Če podjetja poleg proizvodnih gradijo še pisarniške prostore, je cena še višja,« pravi Parfant in dodaja, da je pomanjkanje poslovnih stavb in zemljišč za njihovo gradnjo značilno za celotno Slovenijo. Občin, ki s svojimi prostorskimi načrti skrbijo za razvoj industrijskih con, ni veliko.
Od 800 do več kot 1.700 evrov
Da se je v zadnjem obdobju povečalo zanimanje za nakup ali najem poslovnih nepremičnin, ugotavlja tudi Lena Korber, direktorica celjske agencije Nera. Podjetja iščejo predvsem prostore za proizvodno-skladiščno dejavnost, povečalo se je tudi povpraševanje po gradbenih parcelah in krepko presega ponudbo. »Cene stavbnih parcel so se zato povišale, še zlasti če so na bolj privlačnih in želenih območjih,« pravi Korberjeva. Kot pojasnjuje, znašajo cene kvadratnega metra poslovnih nepremičnin od 800 do več kot 1.700 evrov, odvisno od tega, kje stojijo, koliko so stare in ali imajo dovolj parkirnih mest.
V celjski občini je promet s poslovnimi nepremičninami lani znašal približno 43 milijonov evrov, kar predstavlja 47 odstotkov vsega prometa z nepremičninami. V Sloveniji je bil ta delež 21-odstoten. »Ti podatki razkrivajo, da je bil lani obseg prometa s poslovnimi nepremičninami v občini Celje večji od slovenskega povprečja,« pravi Lena Korber. Kot še navaja, je bila lani v Celju najdražja poslovna nepremičnina prodana za 3,6 milijona evrov, najvišja zabeležena transakcija v letošnjem prvem polletju pa je znašala 620 tisoč evrov.
GOSPODARSTVO
5
S štipendijami do prihodnjih sodelavcev
Podjetje Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah je za šolsko oz. študijsko leto 2022/23 podelilo enajst štipendij. Mlade želi spodbujati pri zastavljenih ciljih in izobraževati prihodnje sodelavce. Podjetje, ki se je prvič odločilo za takšno sodelovanje z mladimi, je sprejelo svojo štipendijsko politiko.
Podjetje Pišek - Vitli Krpan, ki je bilo v izboru časopisa Dnevnik za najboljša hitro rastoča podjetja leta 2021 razglašeno za srebrno gazelo, je v zadnjih šestih letih ustvarilo več kot sto novih delovnih mest. Danes v podjetju dela
več kot 270 redno zaposlenih. Zaradi povečanega povpraševanja po izdelkih tega proizvajalca vitlov in druge kmetijske mehanizacije ter zaradi širitve podjetja trenutno išče 20 novih sodelavcev tako na proizvodnem kot administrativnem področju.
Štipendija odvisna tudi od povprečja ocen
Da bo v prihodnje lažje odgovorilo na kadrovske izzive, se je prvič odločilo za štipendiranje dijakov in študentov. »Preplet teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj je dobra popotnica mlademu
človeku za uspešno in čimprejšnjo vključitev v delovno okolje. Zavedamo se, da bosta izobraževanje prihodnjega kadra in vzajemen odnos, ki ga ima podjetje s štipendistom, dolgoročno pripomogla k našemu razvoju,« so sporočili iz družbe.
Za štipendiranje so izbrali enajst mladih z nadpovprečnimi ocenami. Podelili so tri štipendije za mlade, ki se izobražujejo za inženirje strojništva, šest štipendij za tiste, ki bodo postali strojni tehniki, in dve štipendiji za dijaka, vključena v izobraževanje za tehnika mehatronike. Mladi bodo ob šolanju in po kon-
čanem izobraževanju imeli možnost, da bodo ob pomoči mentorja delali z visokoteh-nološko opremo. Sodelovali bodo lahko s strokovno usposobljenim kadrom in tako dodatno pridobivali znanja. Prejemali bodo stimulativne štipendije, katerih višina bo odvisna od ravni izobraževanja, letnika šolanja in povprečja ocen. Kot so še dodali v podjetju Pišek - Vitli Krpan, bodo tudi v prihodnjih letih nadaljevali začrtano štipendijsko pot in sistematično iskali ter izobraževali kakovosten kader.
TS, Foto: Arhiv podjetja Pišek - Vitli Krpan
V železar u razdelili
lanski do
biček
Lastniki družbe pooblaščenke Železar iz Štor so se odločili, da si bodo razdelili večino lanskega bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 35 centov. Na seji skupščine so nekoliko spremenili statut družbe ter imenovali nov 3-članski nadzorni svet, niso pa podprli predloga o oblikovanju sklada lastnih delnic.
Železar, ki ga lastniško obvladujeta poslovnež Tomaž Subotič in podjetje Storkom, še vedno pa ima tudi več malih delničarjev, je drugi največji delničar štorske jeklarne, pomembne deleže ima tudi v družbah Itro in Unior. Lastniki so tokrat »imeli na mizi« kar tri predloge o delitvi lanskega bilančnega dobička, ki znaša malo manj kot 362 tisoč evrov. Uprava podjetja je predlagala, naj celoten dobiček ostane nerazporejen. Subotič je želel, da bi si razdelili 291 tisoč evrov, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 30 centov. Na koncu je obveljal nasprotni predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je predlagal za pet centov višjo dividendo. Lastniki so njegov predlog podprli soglasno.
Prav tako soglasno so podprli tudi nasprotni predlog o imenovanju nadzornega sveta, ki ima po novem le tri člane. Železar je doslej imel 5-članski nadzorni svet, v katerem so poleg Tomaža Subotiča bili še Marjan Mačkošek, Rok Korošec, Alfred Šarlah in Ladislav Kaluža. Zmanjšanje števila članov je predlagal Storkom, kot razlog je navedel, da se je v zadnjih letih obseg poslovanja Železarja zmanjšal. Za člane novega nadzornega sveta je predlagal Svena Subotiča, sina največjega lastnika, Gregorja Franuliča, prokurista v Storkomu, in ponovno Ladislava Kalužo, nekdanjega sindikalista. Na seji so se odločili, da bo namesto Svena Subotiča član nadzornega sveta še naprej Tomaž Subotič.
JI
90,6
95,9 100,3
radio celie
Vedm 2 iMmoj /
Leonardo prazen že več kot tri leta
Ena največjih praznih nepremičnin v središču Celja je nekdanja poslovno-trgovska stavba, ki je bila last propadlega podjetja Leonardo. Stavba, ki jo je v stečaju kupila grosupeljska družba Adles Nep za presenetljivo nizko ceno le malo več kot pol milijona evrov, je že več kot tri leta in pol zaprta. Pred dvema letoma je novi lastnik s pomočjo celjske nepremičninske agencije Nera za stavbo začel iskati najemnika ali kupca. Do zdaj še brez uspeha.
Leonardova stavba v Gosposki ulici ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih malo več kot dva tisoč kvadratnih metrov površin, na katerih so bili skladišča, velika trgovina in pisarniški prostori. K stavbi sodi še manjši pritlični prostor, namenjen gostinski dejavnosti. V nepremičninski agenciji Nera, ki za Adles Nep išče najemnika ali kupca stavbe, so povedali, da jim je pred kratkim le uspelo oddati v najem gostinske prostore. Komu, niso razkrili, naj bi pa v njih po novem bila picerija.
Direktorica agencije Lena Korber je še povedala, da je bilo v preteklih dveh letih zanimanje za nakup stavbe kar precejšnje, vendar so morebitni kupci, ko so ugotovili, da je v tem delu mesta zelo malo parkirnih mest, od svoje namere odstopili. Kljub temu pričakuje, da bo za stavbo, ki jo v agenciji oglašujejo tudi kot nepremičnino, v kateri je mogoče urediti več stanovanj, kmalu našla kupca.	JI
Kmalu naj bi zaživeli vsaj gostinski prostori nekdanje Leonardove stavbe v Gosposki ulici v središču Celja. V njih naj bi bila picerija. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Obiskovalcev veliko zlasti na Starem gradu
Zadovoljni s poletno sezono
V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje so s poletno turistično sezono v mestu zelo zadovoljni. »Za nami je izjemen obisk Starega gradu, ki ga je minuli podaljšan konec tedna obiskalo skoraj dva tisoč obiskovalcev. O dobrem obisku poročajo tudi iz drugih turističnih točk, kot so oba muzeja, Tehnopark in Tropska hiša. Zelo dobro so obiskani tudi dogodki - koncerti v mestnem središču, na Starem gradu, Špici oziroma vseh zunanjih prizoriščih,« pravi Urša Dorn, svetovalka za turizem v omenjenem zavodu.
Obisk Starega gradu je letos zelo dober, dobro so obiskani tudi dogodki med srednjeveškim obzidjem. (Foto: SHERPA)
TATJANA CVIRN
Po oceni zavoda je bil zlasti rekorden julij, ko je Celje gostilo gasilsko olimpijado. Med 17. in 24. julijem naj bi se v mestu mudilo celo deset tisoč obiskovalcev. Uradno poročilo o številu nočitev v celjskih hotelih in drugih namestitvah še ni znano, pri čemer podatek za junij govori o ustvarjenih skoraj 7.500 nočitvah. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je bilo kot prejšnja leta v prid tujim, ki so junija ustvarili 65 odstotkov nočitev.
Odlično na gradu
Obisk Starega gradu je tudi letos rasel in je bil junija ter julija celo višji od obiska v letu 2019. Junija letos so v zavodu zabeležili skoraj osem tisoč obiskovalcev (junija 2019 7.812), medtem ko je v letošnjem juliju grad obiskalo več kot devet tisoč ljudi (julija 2019 7.864). »Tuji
gostje večinoma prihajajo iz nemško govorečih dežel, Italije, Hrvaške in Srbije. Opažamo več madžarskih gostov, Belgijcev in Nizozemcev ter Čehov. V času gasilske olimpijade so bili v Celju gostje kar iz 20 držav,« navaja Urša Dorn in dodaja, da dnevni obisk merijo na različne načine: na gradu na podlagi števila prodanih vstopnic, v Ticu v središču mesta na podlagi obiska gostov. Enako je na drugih turistično privlačnih točkah. »Seveda se ogromno obiskovalcev le sprehodi po mestu ali gredo na Šmartinsko jezero, Celjsko kočo, v mestni gozd ... Podatkov o teh ne moremo beležiti. Obiskovalci Celja so tudi >foodiji< - gostje, ki pridejo zaradi restavracij, kot so Gostilna Francl, Stari pisker, Bistro Lalu ... Naši partnerji letos poročajo o zelo dobri zasedenosti, kar nas veseli,
saj Celje ni izrazito poletna počitniška destinacija, kot so na primer Obala ali zdravilišča, Gorenjska ali destinacija Rogla-Pohorje.«
Celje je bilo tudi letos uspešno na razpisu STO za promocijo vodilnih turističnih destinacij in je pridobilo dodatna sredstva. Junija in
julija je zavod Celeia mesto promoviral kot zeleno in aktivno destinacijo tudi za poletno sezono, pripravil je fotografije in nov poletni video. Še vedno izvaja kampanjo na zunanjih oglasnih površinah ob avtocestah, v domači in sosednjih zdraviliških občinah ter v digitalni
Obiskovalce bo tudi letos pritegnil srednjeveški spektakel Dežela Celjska vabi, ki bo po dveh letih premora ponovno zaživel, in sicer v petek, 26. avgusta, v mestnem središču ter v soboto ob 16. uri na Starem gradu. V času Mosa bo na voljo skupna vstopnica za sejem in obisk gradu. V mestu se bo vsak torek do konca septembra zvrstilo več dogodkov za otroke in družine pod imenom V Celje po veselje. Pripravili bodo tudi dve kulinarični prireditvi: Promenada okusov in Festival Rol. Ce & Vin. Ce ...
obliki nmmmmMm
trgih.
In ponudba v
mestu?
Celjani se pogosto pritožujejo, da zlasti ob koncu tedna v mestu ni dovolj gostinske ponudbe in da tudi drugi lokali ter trgovine ne prispevajo dovolj k privlačnosti mestne ponudbe. Številne zaprte trgovine in lokali prav tako ne prispevajo k privlačni podobi mesta. Tadeja Falnoga iz Mestnega marketinga zavoda Celeia meni, da v mestnem jedru težko govorimo o pomanjkljivi gostinski ponud-
jmQMHMR^ffl mnenju izjemno pestra, ko gre za lokalno in tujo hrano, ki jo pripravljajo tudi prepoznavni mojstri slovenske gastro-nomije. »Delovanje lokalov je v veliki meri odvisno od lastnikov oziroma najemnikov, ki so v zadnjih dveh letih težko preživeli in obstali na trgu. Ocenjujemo, da se letos razmere močno izboljšujejo. Skrb zbujajoča sta zagotovo inflacija in nižanje kupne moči prebivalcev kot tudi obiskovalcev mesta, kar se že pozna,« pravi Falnoga in meni, da je tudi nabor trgovin v mestu še vedno dober.
Za ljubitelje videoiger
CELJE - V soboto in nedeljo se bodo ljubitelji videoiger zbrali na državnem tekmovanju na Celjskem sejmu. Epicenter 21, kot se imenuje dogodek, naj bi privabil več kot tisoč igralcev in obiskovalcev.
Na največjem tovrstnem dogodku v regiji se bodo tekmovalci potegovali za bogate denarne nagrade, saj nagradni sklad znaša več kot deset tisoč evrov.
Organizator dogodka, Društvo za elektronske športe - spid.si iz Puconcev v partnerstvu s podjetjem AMPX iz Maribora, ugotavlja, da je trg videoiger v zadnjih letih močno zrasel in da je že večji od glasbenega trga. Igre se spreminjajo v način življenja, saj se z njimi vedno več ljudi ukvarja poklicno kot igralci, ustvarjalci in razvijalci iger.
V okviru dogodka bo poleg osmih e-športnih turnirjev s prenosi v živo organiziranih več prostočasnih športnih dejavnosti, glasbenih nastopov ter obiskov največjih slovenskih vplivnežev iz sveta videoiger.
TC, foto: Pixabay
Cenejše dijaške vozovnice
CELJE - Dijaki in dijakinje si lahko v teh dneh že zagotovijo subvencionirano mesečno ali letno vozovnico IJPP za prihodnje šolsko leto. To vozovnico bodo v novem šolskem letu lahko prvič uporabljali tudi v mestnem potniškem prometu v Celju, kjer za prevoze skrbi Nomago.
Dijaki in študenti bodo lahko vozovnice IJPP uporabljali na vseh medkrajevnih linijah in za neomejeno število voženj. Cena subvencionirane mesečne vozovnice znaša 25 evrov oziroma 200 evrov za letno vozovnico.
Dijaki morajo pred nakupom na spletni strani Nomaga ali na katerem od njegovih prodajnih mest oddati vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice. Ko bo vloga odobrena, bodo lahko na spletni strani naročili oziroma podaljšali kartico IJPP ter opravili nakup vozovnice. V naslednjih mesecih jo bodo lahko podaljšali na spletu ali v mobilni aplikaciji Nomago. Nakup subvencionirane vozovnice je možen tudi na avtobusnih postajah in v poslovnih enotah družbe Nomago, in sicer v regiji v Celju, Mozirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Velenju.
Za študente bo spletna prodaja subvencioniranih vozovnic na voljo predvidoma v drugi polovici septembra.
TC

novi tednik	,# radio celje
-гИл chqm! -—
IZ NAŠIH KRAJEV
7
V požaru zidanice v Malih Dolah je minuli teden življenje izgubil lastnik zidanice, zgorel naj bi tudi njegov pes. (Foto: PGD Vojnik)
Ogenj je družini Verdinek iz Lipe konec januarja uničil stanovanjsko hišo. S pomočjo sokrajanov jo je uspela obnoviti. (Foto: PGD Vojnik)
VOJNIK - Na pohodu ognjeni petelin
»Ugotovitve kažejo, da požari med seboj niso povezani,« pravijo na Policijski upravi (PU) Celje. V hiši družine Verdinek v Lipi je požar po navedbah policije izbruhnil v bližini dimnika v mansardi. »Točnega vzroka ni bilo mogoče določiti, lahko da je zagorelo zaradi dimnika ali električne napeljave,« pravijo. Vzrok požara v gospodarskem poslopju v Lipi je bila napaka na električni napeljavi. V zidanici v Malih Dolah pa je po navedbah policije zagorelo v spalnici zaradi električnega vira (grelne naprave) ali odvrženega cigaretnega ogorka. Primer obravnavajo kriminalisti. Glede požara sušilnice v Konjskem pa so na PU Celje potrdili, da je bil vzrok zanj nameren požig ali malomarnost (cigaretni ogorki). Kaznivo dejanje obravnavajo policisti Policijske postaje Celje.
Žalosten pogled na uničeno gospodarsko poslopje Fijavževih v Lipi pri Frankolovem. Ogenj je uničil tudi kmetijske stroje in krmo, so pa iz hleva na srečo uspeli pravočasno rešiti vso živino. Z ognjem se je borilo več kot 170 gasilcev iz občin Vojnik, Dobrna, Vitanje in Zreče. Požar je uničil tudi več hektarjev gozda. (Foto: Dušan Horvat)
Sredi maja se je kot bakla vnela zapuščena sušilnica hmelja v Konjskem pri Vojniku. Na delu naj bi bil požigalec. (Foto: FB Gasilci Dobrna)
I	g	V	V j ■ ■	"V ■ V"	v	■
Letos ze štirje uničujoči požari
V Gasilski zvezi (GZ) Vojnik-Dobrna na leto zabeležijo približno petdeset požarov. Da bi jih bilo med njimi toliko tako uničujočih in zahtevnih za gašenje kot letos, ni običajno. »Letošnji požari so zagotovo presežek za našo gasilsko zvezo,« pravi poveljnik GZ Ivan Jezernik. 28. januarja so bila vsa prizadevanja gasilcev usmerjena v gašenje hiše družine Verdinek v Lipi pri Frankolovem. Natančno dva meseca zatem je ognjeni petelin v isti vasi ponovno zakikirikal. Ogenj je na domačiji Fijavževih v manj kot pol ure pogoltnil gospodarsko poslopje in vso kmetijsko mehanizacijo v njem ter se razširil še na bližnji gozd. Sredi maja je nato zagorela zapuščena sušilnica hmelja v Konjskem pri Vojniku. Zadnji usoden požar, ki se je 16. avgusta zgodil v Malih Dolah, je žal zahteval tudi človeško življenje.
BOJANA AVGUSTINCIC
Kaj se torej dogaja v občini Vojnik? Bi omenjeni požari lahko bili povezani? Je na delu požigalec? Takšna vprašanja se porajajo občanom, ki so prizadetima družinama tudi velikodušno priskočili na pomoč.
Lipa dvakrat v plamenih
Bil je čas odhoda k večernemu počitku, ko se je za družino Verdinek iz Lipe začela nočna mora. Požar stanovanjske hiše je za gasilce predstavljal velik zalogaj. Ob prihodu na kraj je bil že popolnoma razvit na predelu ostrešja in mansarde hiše, zaradi močnega vetra je bil ogrožen tudi gospodarski objekt v neposredni bližini hiše. Zaradi obsežnosti požara so pri gašenju sodelovala vsa društva v GZ Vojnik-Do-brna. »S skupnimi močmi nam je uspelo ogenj po več urah ukrotiti in pogasiti, na
požarni straži pa so ostali člani PGD Frankolovo in Socka,« so takrat sporočili iz PGD Vojnik. Ostrešje in mansarda hiše sta bila v celoti uničena. Materialna škoda je zaradi velike količine vode, potrebne za gašenje, nastala tudi v nižjih nadstropjih. Hiša tako ni bila primerna za bivanje. Gasilci so nato družini nudili pomoč tudi pri sanaciji pogorišča in pri obnovi hiše.
Natančno dva meseca kasneje, 28. marca, je ponovno zatulila sirena, ki je dajala slutiti, da se je zgodila nova katastrofa. Gasilska vozila so ponovno hitela v vas Lipa, tokrat na domačijo Fijavž. Več kot 170 gasilcev iz občin Vojnik, Dobrna, Vitanje in Zreče se je spopadalo z obsežnim požarom. Ogenj, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju, so najprej poskušali pogasiti domači in sosedje, a neuspešno. Na pomoč so poklicali gasilce. Tem je pred ognjem
k sreči uspelo obvarovati stanovanjsko hišo in druge stavbe v bližini. Iz hleva so domači uspeli rešiti tudi vso živino, žal se je pri tem huje poškodovala lastnica. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je poslopje pogorelo do tal, požar se je zaradi vetra razširil tudi na bližnji gozd.
Eno najzahtevnejših posredovanj
Tokratno posredovanje je bilo za gasilce GZ Vojnik--Dobrna organizacijsko in fizično eno najzahtevnejših doslej tako zaradi obsežnosti požara kot zaradi težko dostopnega terena gašenja. »V gasilskih vrstah sem že 58 let in na območju naše gasilske zveze ne pomnim tako obsežnega gozdnega požara. Gorelo je težko dostopno strmo območje, pri čemer smo morali istočasno gasiti tako gospodarsko poslopje kot gozd. V ognju je bilo kar deset hektarjev gozda,« pripoveduje Ivan Jezernik. Moči so združila vsa društva v Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna, na pomoč so priskočili tudi gasilci iz sosednje Gasilske zveze Zreče-Vitanje. Na pomoč so klicali tudi helikopter, ki žal ni bil na voljo, saj sta oba helikopterja Slovenske vojske že sodelovala pri gašenju obsežnega požara v Preddvoru na Gorenjskem.
Z ognjenimi zublji so se gasilci borili več ur. Žarišča, ki niso bila na dosegu cevi, so gasili in hladili s pomočjo tako imenovanih »naprtnja-čev«, prirejenih nahrbtnikov, napolnjenih z vodo, ki so jo
gasilci ročno brizgali po žariščih in plamenih. Do noči jim je požar uspelo pogasiti, nato so še vso noč ostali na požarni straži. Naslednji dan je v gozdu na težko dostopnem območju ponovno zagorelo, a so ogenj naposled uspešno pogasili.
Je bil požar podtaknjen?
Vojniški gasilci so bili ponovno na preizkušnji sredi maja, ko se je kot bakla vnela zapuščena sušilnica hmelja v Konjskem pri Vojniku, v kateri so bile shranjene bale sena. V gasilski akciji je sodelovalo več kot 90 gasilcev iz okoliških gasilskih društev. Čeprav je bil požar zelo intenziven, so ga gasilci uspešno obvladali. Zapuščeno sušilnico hmelja, ki že leta moti občane in v kateri naj bi se po nekaterih informacijah zbirali narkomani, je požar še dodatno uničil, poškodovanih k sreči ni bilo. Na Policijski upravi Celje so potrdili, da je bil vzrok požara nameren požig ali malomarnost (cigaretni ogorki).
Cigaretni ogorek bi lahko bil tudi vzrok požara zidanice v Malih Dolah minuli torek, kjer je življenje izgubil lastnik zidanice. Po navedbah policije bi lahko zagorelo tudi zaradi električne oziroma grelne naprave.
Pomembna prva informacija
Spanec vojniških gasilcev so minuli torek navsezgodaj zjutraj prekinila obvestila na pozivnikih, da gori gozd na
območju naselja Male Dole. Šele po prihodu v bližino kraja požara so opazili, da gori zidanica, od koder se je ogenj že razširil tudi v naravo. Aktivirana je bila osrednja enota v občini Vojnik PGD Vojnik ter nato še PGD Frankolovo in PGD Nova Cerkev. »Ob prihodu gasilcev na kraj je bil požar že razvit in drugega kot gasiti in preprečiti, da bi se ogenj še bolj razširil v naravo, nismo mogli. Gašenje je oteževal tudi težko dostopen in strm teren. Poti do zidanice namreč ni, zato je bilo treba razviti približno 200 metrov cevi, da so gasilci lahko gasili,« pripoveduje poveljnik Jezernik. Ob tem poudarja, da se je tudi v tem primeru izkazalo, kako pomembno je, da so prve informacije o dogodku čim hitrejše in čim bolj točne: »Če si pravočasno obveščen o posredovanju, lahko pravočasno prispeš na teren in rešuješ stvari. Če je ogenj že povsem razvit, lahko le še gasiš, kar je v njem, in poskušaš preprečiti še večjo katastrofo.«
Na pogorišču našli zoglenelo truplo
Da bi v zidanici lahko bila oseba, so gasilci izvedeli šele kasneje, ko je bil požar že pogašen. Domneve so bile potrjene, ko so gasilci na pogorišču odkrili zoglenelo truplo. V požaru je življenje izgubil lastnik zidanice, zgorel naj bi tudi njegov pes. »Bil je invalid. Iz Vojnika se je pred časom preselil v Male Dole. Hišo v Vojniku je prodal in kupil to zidanico, v kateri
je tako tragično končal,« je pretresen tudi vojniški župan Branko Petre.
Vsak takšen tragičen dogodek predstavlja poseben šok tudi za gasilce. »V gasilski zvezi imamo strokovnjaka, ki gasilcem v takšnih stresnih situacijah nudi razbremenilne pogovore. Ti so, kot se je izkazalo tudi v tem primeru, zelo koristni,« dodaja Ivan Jezernik.
Strokovnost in
požrtvovalnost
gasilcev
Kot ob tem poudarja poveljnik GZ Vojnik-Dobrna, smo za številne požare ljudje pogosto krivi sami, velikokrat zaradi svoje malomarnosti, ker ne poskrbimo za preventivo. Vsa tovrstna posredovanja so tako za gasilska društva oziroma zvezo kot za občino veliko breme. Vsako posredovanje predstavlja ne le nevarnost za gasilce, ki se pri posredovanjih podajajo v nevarnost in tvegajo svoja življenja, ampak tudi stroške pri gasilski opremi in tehniki, kar vse bremeni tudi občinski proračun.
Za gasilce Gasilske zveze Vojnik-Dobrna je letošnje leto zelo zahtevno, polno preizkušenj in izkazovanja požrtvovalnosti. »Pri vsakem posredovanju so dokazali svojo strokovno usposobljenost in opremljenost, bili so organizirani in učinkoviti. S hitrim in profesionalnim ukrepanjem so preprečili še večje katastrofe,« veliko pohvalo gasilcem izreka tudi župan Občine Vojnik Branko Petre.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠENTJUR - Dolgim potovalnim časom in prestopanjem ni videti konca
Na vlak, da bi brali knjige?
Ob nedavni napovedi obnove železniške postaje v Šentjurju smo tako novinarji kot občani, kot je razvidno iz spodnjega pisma bralke, zastrigli z ušesi glede možnosti krajšega potovalnega časa med našimi kraji in prestolnico. Iz odgovora Slovenskih železnic je mogoče razbrati, da prestopanju v Zidanem Mostu očitno še ne bo konca. Očitno bo treba še počakati tudi na krajše potovalne čase.
TINA STRMCNIK
Iz službe za odnose z javnostmi pri Slovenskih železnicah so sporočili, da med
Celjem oz. Laškim in Ljubljano vsak delovnik vozi 29 direktnih regionalnih vlakov.
Za potovanja z lokalnimi potniški vlaki je največkrat potreben prestop v Zidanem Mostu. »S takšno ponudbo omogočamo, da imajo tako potniki, ki svojo pot začnejo iz smeri Maribora, kot potniki, ki svojo pot začnejo iz smeri Dobove, možnost povezave z Ljubljano.« Dodali so, da s tovrstno organizacijo prevozov sledijo zmogljivosti prog, njihov cilj je tudi, da so vlaki ves čas čim bolj izkoriščeni.
Vozni red navaja, da se človek, ki sede na lokalni potniški vlak, od Šentjurja do Ljubljane lahko vozi tudi uro in 44 minut. Kako na Slovenskih železnicah omenjeni potovalni čas komentirajo ob hkratnih nenehnih pozivih odločeval-cev, naj se državljani odločimo za trajnostno mobilnost? Pojasnili so, da je čas vožnje odvisen od števila postankov vlaka, a tudi od infrastrukture, od dolžine prog, ki niso vedno enako dolge kot razdalje med
Obnova Železniške postaje Šentjur bo trajala deset mesecev. Slovenske železnice nimajo jasnega odgovora, kdaj bo končno omogočen krajši vozni čas med našimi kraji in prestolnico.
Podpora za oskrbovana stanovanja
ROGAŠKA SLATINA -Občina bo prejela malo manj kot 390 tisoč evrov sofinanciranja za gradnjo oskrbovanih stanovanj, ki jih v središču mesta gradi v sodelovanju z zasebnim vlagateljem.
Občina Rogaška Slatina je bila uspešna na razpisu okoljskega ministrstva. Sofinanciranje bo prejela iz
mehanizma za okrevanje in odpornost. Gre za podporo Evropske unije. Denarna podpora se nanaša na zagotovitev šestih javnih najemnih oskrbovanih stanovanj v skupni izmeri 240 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Še šest javnih najemnih oskrbovanih stanovanj bo v isti stavbi zagotovil Stanovanjski sklad Republike Slo-
venije, ki bo zanje slatinski občini podelil razpolagalno pravico. Od letošnje jeseni, ko bo projekt končan, bo starejšim občanom Rogaške Slatine tako na voljo 12 novih javnih oskrbovanih stanovanj po neprofitni najemnini. Še 12 stanovanj bo v lasti zasebnega vlagatelja, ki bo enote ponudil v odkup ali tržni najem. Oskrbovana stanovanja
kraji po cesti, predvsem pa od omejitve hitrosti, ki jo omogoča infrastruktura in jo morajo upoštevati kot prevoznik.
Na Slovenskih železnicah sicer menijo, da lahko ljudje med potovanjem z vlakom svoj čas izkoristijo za počitek, branje, brskanje po spletu ali telefoniranje. »Če izberemo vlak, ni treba, da smo osredotočeni na vožnjo, na cilj pridemo bolj spočiti, med potjo lahko naredimo še kaj drugega. Zato je pot z vlakom vseeno lahko zelo dobra izbira. Seveda sta tu še varnostni in okoljevarstveni vidik, ki gresta v prid potovanju s pomočjo železnice.«
Do cilja nič kaj
bistveno hitreje
Spomnimo, da je bila le nekaj let nazaj nadgrajena železniška proga od Zidanega Mosta do Celja. Takrat je bilo omenjeno, da bo nadgradnja
26-kilometrskega odseka izboljšala nosilnost proge in da bo posledično prispevala k skrajšanju vožnje. Zanimalo nas je, kako se tovrstna vlaganja zdaj poznajo pri času potovanja. Na železnicah so pojasnili, da so zaradi omenjenih del na posameznih odsekih proge dovoljene višje hitrosti, potovalni čas med Celjem in Ljubljano pa se je zaradi omenjene nadgradnje skrajšal do tri minute.
Kakšni so predvideni ukrepi, da bi se potovalni čas do prestolnice skrajšal še bolj, in kdaj se bo to zgodilo? Na železnicah odgovarjajo, da si kot prevoznik želijo vlaganja, nadgradnje, dvotirnost in tudi elektrifikacijo regionalnih prog, ki omogočajo razvoj in širitev ponudbe javnega potniškega prometa. »Z našimi vlaki, ki sicer lahko dosegajo hitrosti do 180 oz. 200 kilometrov na uro, lahko najbolj učinkovito skrajšamo čas potovanja tako, da je na progi manj postankov.« Vprašanja glede infrastruktur-nih nadgradenj, ki bi v prihodnje omogočale višje hitrosti vlakov med našimi kraji, smo naslovili še na Ministrstvo RS za infrastrukturo. Odgovore še pričakujemo.
Foto: TS
Pisma bralcev - prejeli smo
bodo v neposredni bližini zdraviliških parkovnih površin in ponudnikov različnih storitev. V okolici novogradnje bo urejenih 26 parkirnih mest. Predvidena sta zunanji prostor za druženje in fitnes na prostem za starejše. Slednji bo na voljo za vse obiskovalce in ne le za uporabnike oskrbovanih stanovanj.
TS
Dolga vožnja z
vlakom
Pred nekaj dnevi smo bili občani Šentjurja obveščeni, da se bo začela obnova železniške postaje v Šentjurju z gradnjo novega prehoda do perona. Iz urada šentjurskega župana so sporočili, da se naša občina zaveda pomena trajnostne mobilnosti, in dodali še prizadevanja za boljše povezave mesta z alternativnimi oblikami potovanj. Med temi oblikami je zagotovo tudi potovanje z vlakom, zato je obnova zelo dobrodošla. Šentjur ima izjemno prednost, da je v mestu železniška postaja, zato bi morala biti izbira vožnje z vlakom logična odločitev vsakogar, ki se vozi na delo v kraje blizu železniške proge. V zadnjih letih se je zelo povečalo število ljudi, ki so zaposleni v Ljubljani, na žalost pa se večina vozi z avtomobilom. Med pomembnejšimi razlogi za takšno izbiro je čas potovanja, ki ga podaljšuje še prestopanje potnikov na postaji v Zidanem Mostu. Nerazumljivo je, da skoraj
vsi potniški vlaki, s katerimi se iz Maribora pripeljemo v Ljubljano in nazaj, ne vozijo na tej razdalji, ampak peljejo v Dobovo. Pred leti sem se večkrat vozila z vlakom v prestolnico in spraševala zaposlene na železnici, zakaj moramo na poti, ki povezuje dve največji mesti v Sloveniji, prestopati. Njihove odgovore bi lahko strnila: »Ker je že od nekdaj tako.«
Potnikov in verjetno tudi lokalne skupnosti ne zanimajo razlogi, zaradi katerih Slovenske železnice že od Franca Jožefa, kot se je izrazil eden od sprevodnikov, potnike presedajo v Zidanem Mostu. Toda vsaka dejavnost, ki bo pripomogla k odločitvi za uporabo neavtomobila, pelje k izboljšanju trajnostne mobilnosti. Zato predlagam, da Občina Šentjur naboru prizadevanj za izboljšanje povezljivosti z Ljubljano doda tudi pobudo za odpravo organizacijskih in tehničnih razlogov za presedanje potnikov v Zidanem Mostu. Kjer je volja, je tudi (hitrejša) pot.
Anita Koleša
Kapelice z lepšo podobo
ŠENTJUR - Krajani Planine pri Sevnici so se odločili za obnovo kapel kalvarije pod cerkvijo sv. Križa. Stroške za obnovo prve je plačala tamkajšnja krajevna skupnost, ki za obnovo naslednjih upa tudi na pomoč donatorjev.
Da je kapelice treba obnoviti, so se domačini pogovarjali že nekaj let, saj so začele propadati, strehe so začele puščati. Domačini so na koncu zavihali rokave, saj gre za prepoznavno podobo kraja, mimo katere hodi veliko pohodnikov. Krajevna skupnost Planina bo prispevala denar za obnovo do treh kapelic, je dejal predsednik Jurij Hladin. Dodal je, da bo za obnovo teh manjših verskih stavb v prihodnje iskala pomoč donatorjev in krajanov. V nekaj letih bi namreč rada obnovila vseh štirinajst kapel. Obnova prve je stala približno tri tisoč evrov. Pri njej so zamenjali streho, narejeno iz skrila. Tega so kupili v Oplotnici. Kapelo so tudi prebarvali. Dela so opravili v lastni režiji, tako da so bili stroški čim manjši, je dejal sogovornik. Povedal je še, da se pripravljajo že na obnovo druge kapele. »Kupili smo že del potrebnega materiala. Če nam bo vreme naklonjeno, bomo letos poskusili obnoviti vsaj eno, morda celo dve kapeli.«	TS
Planinčani so se odločili, da je dovolj propadanja kapel. (Foto: FB KS Planina)
§3! Ä 2022	IZ NAŠIH KRAJEV	9
ZREČE - Začetek gradnje doma starejših prestavljen na jesen
Ni še znano, kdo bo gradil
Med Zrečani je bila vrsto let prisotna želja, da bi imeli dom starejših v svoji lokalni skupnosti. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo nov dom vrata odprl decembra naslednje leto. Sprejel bo lahko 128 stanovalcev. Gradilo ga bo podjetje Social iz Celja, ki je prejelo koncesijo države za opravljanje institucionalnega varstva. Po prvotnih napovedih bi se gradnja morala začeti v začetku poletja, a je prestavljena na pozno jesen. V podjetje Social pojasnjujejo, da še niso uspeli izbrati izvajalca gradbenih del. Izbrali naj bi ga kmalu.
BARBARA FURMAN
V zreški občinski upravi pod vodstvom župana Borisa Pod-vršnika so prisluhnili željam prebivalcev in so se že pred leti začeli pripravljati na gradnjo. Med drugim tudi z iskanjem ustreznega prostora za gradnjo doma. Stal bo med Ogljarsko ulico in bližnjimi bloki. Spomnimo, da je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovilo 65 milijonov evrov in podelilo koncesije za 1.107 novih mest institucionalnega varstva po Sloveniji. Na razpis je prispelo 23 ponudb, koncesijo jih je prejelo 13, med njimi tudi
Takšna bo podoba doma starejših v Zre-čah. (Foto: Arhitekt Ernst, d. o. o.)
manjše celjsko podjetje Social, ki deluje od leta 2012 in združuje strokovnjake, ki izvajajo socialnovarstvene storitve po vsej Sloveniji.
S 13 na 14
milijonov evrov
Kot pravi direktor podjetja Social Mitja Verbovšek, izvajalca gradbenih del še izbirajo. »O imenu gradbenega podjetja trenutno še ne moremo govoriti, saj pogajanja še trajajo. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo kmalu, takrat bomo tudi javnost obvestili o tem, kdo bo gradil dom za ostarele
Prizadevanja za gradnjo doma starejših v Zrečah so se začela leta 2008. A so zamisel o gradnji takrat opustili zaradi gospodarske krize.
v Zrečah. Začetek gradnje načrtujemo letos pozno jeseni, prve stanovalce naj bi dom sprejel decembra naslednje leto.«
Po direktorjevih besedah se je povišala tudi vrednost
naložbe, in sicer s 13 na 14 milijonov evrov. V ta znesek sta všteti gradnja in oprema doma. »Vrednost projekta smo bili prisiljeni povišati zaradi vsesplošnih podražitev. Morali smo počakati na
najugodnejšo ponudbo gradbenikov, ravno tako banke na ustrezno financiranje celotnega projekta,« pojasnjuje in dodaja, da je za njihovo podjetje gradnja doma za starejše prva tovrstna naložba.
Pravšnji čas za
gradnjo
»Dom starejših Zreče bo inovativni in kreativni ponudnik nastanitvenih storitev za starejše ter ponudnik številnih spremljevalnih socialnovarstvenih storitev. Glede na to, da smo starajoča se družba, sem prepričan, da je zdaj pravi trenutek za gradnjo doma,« poudarja župan Podvršnik, ki ne skriva zadovoljstva, da bodo končno lahko uresničili eno večjih želja prebivalcev zreške občine. Zdaj večina starostnikov, ki potrebujejo institucionalno varstvo, najde prostor v Lam-brechtovem domu za ostarele v Slovenskih Konjicah.
Po besedah direktorja Ver-bovška bo nov dom med drugim tudi povezovalni člen za vse generacije. »Z načrtovanim izvajanjem socialnovar-stvenih storitev bistveno širimo starejšim ljudem prijazne in bogate vsebine bivanja, druženja in spoznavanja. V domu bo prostora za 128 stanovalcev.«
V domu starejših bo zaposlenih 86 oseb. Zaposlovali bodo kader s področij zdravstvene nege in socialne oskrbe, a tudi kuharje ter pomožno osebje. Kader bodo začeli iskati v začetku leta 2023.
Teharska cesta z novim asfaltom
CELJE - Občina je nedavno prenovila še 250-metrski del Teharske ceste, potem ko je pred tem že asfaltirala dva odseka v skupni dolžini 570 metrov. V načrtu sta celovita prenova ceste in gradnja novega mostu pri nekdanjem Topru.
Tokrat je podjetje Voc Celje uredilo 250 metrov dolg odsek od uvoza v Tovorno ulico do hiše s številko 90a. Ta del je na novo asfaltiran, označen ima tudi kolesarski pas. Gradbena dela so stala 52.500 evrov. 32.500 evrov je občina namenila iz sredstev za vzdrževanje cest, preostalo iz evropskega projekta Ureditev mreže kolesarskih povezav v Mestni občini Celje. Že maja je javno podjetje Vo-dovod-kanalizacija na tem odseku obnovilo vodovod.
TC, foto: arhiv MOC
Evropski denar za konjiško obvoznico
SLOVENSKE KONJICE - Naslednje leto se bo začela gradnja težko pričakovane obvoznice del. Gradnja se bo začela na-Slovenske Konjice-Oplotnica. Kot so te dni sporočili iz ministrstva za infrastrukturo, bo slednje leto. Nova obvoznica približno 3,6 milijona evrov vredna pridobitev sofinancirana iz Evropskega sklada za med Slovenskimi Konjicami regionalni razvoj v višini 2,4 milijona evrov, razliko bo zagotovila država.	in Oplotnico bo iz regionalne
Po navedbah ministrstva za infrastrukturo bodo v sklopu gradnje 600 metrov dolge dvopasovne obvozne regionalne ceste Slovenske Konjice-Oplotnica uredili še obojestranske površine za pešce in kolesarje, s čimer bodo zagotovili večjo prometno varnost, mesto Slovenske Konjice pa razbremenili prometa. Ob novi obvoznici bodo postavili cestno razsvetljavo ter zagotovili protihrupne ukrepe. Ob koncu gradbenih del bodo območje še krajinsko uredili.
Obvoznica bo prav tako zagotovila boljšo dostopnost in povezanost regijskih in občinskih središč z vseevrop-skim prometnim omrežjem, s čimer bo povečala konku-
renčnost območja. Pripomogla bo tudi k siceršnji boljši kakovosti bivanja, še poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Konjiški župan Darko Ratajc je povedal, da je gradbeno dovoljenje pridobljeno, v kratkem se obeta razpis za izbiro izvajalca gradbenih
ceste Slovenska Bistrica-Slo-venske Konjice speljana od krožišča pri Hoferju ob vstopu v Slovenske Konjice, kjer je že nakazan izvoz. BF
Obvoznico Slovenske Konjice-Oplotnica bodo zgradili naslednje leto.
(Foto: BF)
ШШт :
v *
W'fjj.....ter



Vojniški vinogradniki so tudi letos na vinogradniškem kotičku ob trgovini Mercator v Vojniku postavili društveni klopotec. (Foto: Miran Kovač)
Klopotec že naznanja trgatev
VOJNIK - Člani Vinogradniško-vinarskega društva Vojnik so tudi letos postavili društveni klopotec, ki naznanja prihod jeseni in veselo pričakovanje dobre vinske letine. Pred leti ga je izdelal član društva Herman Felicijan.
Predvsem območja Malih Dol, Crešnjic in Lemberga so predeli v vojniški občini, kjer so včasih še bolj intenzivno kot danes gojili vinsko trto. V občini uspevata tudi potomki stare trte z Lenta. Ena se vzpenja ob občinski stavbi v Vojniku, drugo so letos spomladi zasadili na gradu Lemberg. Občini oziroma lastniku gradu Franciju Zidarju jo je podarila Mestna občina Maribor.
Trgatev potomke stare trte, ki uspeva ob stavbi občine, je v Vojniku vsako leto pomemben družabni dogodek. Prizadevni viničar vojniškega vinogradniškega društva Franc Dajčman tudi letos strokovno skrbi za ta vojniški ponos - trto z Lenta in tri trse sorte chardonnay, ki letos nakazujejo na rekorden pridelek.	BA
10
IZ NAŠIH KRAJEV / LOKALNE VOLITVE
PREBOLD, VRANSKO - Kdo so novi županski kandidati?
Poslavljata se dolgoletna župana
V občinah Prebold in Vransko bodo občani na letošnjih lokalnih volitvah dobili novega župana. Dosedanja župana Vinko Debelak in Franc Sušnik, ki sta bila do zdaj prva in edina župana, odhajata v pokoj. Na župansko mesto sta bila izvoljena na prvih lokalnih volitvah po razpadu enotne žalske občine leta 1998.
Vinko Debelak Občino Prebold vodi že skoraj štiriindvajset let. Kot pravi, je zdaj čas, da župansko mesto prepusti komu drugemu. (Foto: arhiv NT/ GrupA)
»Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame kdo drug. Dobro bi bilo, da bi bil to nekdo, ki pozna delovanje občine in občinske uprave,« pravi Vinko Debelak.
ŠPELA OŽIR
Da Vinko Debelak ne bo več
kandidiral, nam je zaupal konec junija. Kot pravi, je štiriindvajset let županovanja dovolj. Ker ima že nekaj časa izpolnjene pogoje za upokojitev, je zdaj
čas, da se posveti še drugim rečem. »Nekako sem se že tudi malo naveličal, zato je čas, da vodenje občine prevzame kdo drug. Dobro bi bilo, da bi bil to nekdo, ki pozna delovanje
občine in občinske uprave,« je med drugim povedal v intervjuju ob občinskem prazniku.
Kandidatov ne
manjka
Kdo se bo 20. novembra, ko bo prvi krog lokalnih volitev, potegoval za župana, zaenkrat še ni uradno znano. Med Pre-boldčani se omenja dosedanjega podžupana mag. Marka Repnika, ki se je na nedavnih državnozborskih volitvah potegoval za mesto poslanca na listi SD. Repnik, ki je med drugim dirigent preboldskih godbenikov, je zaposlen kot vodja žalske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pred tem je bil direktor državnega javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Za župana naj bi se potegoval tudi svetnik Marjan Gola-všek, ki je za to mesto kandidiral že na lokalnih volitvah leta 2018. Golavšek, ki je dolgoletni član SDS, živi na domači kmetiji v Matkah pri Preboldu in je obenem podpredsednik kme-tijsko-gozdarske zbornice.
Med kandidati za Debela-kovega naslednika se omenja tudi svetnik Miha Fonda, ki je za župana kandidiral tudi
na zadnjih lokalnih volitvah. Končal je ljubljansko biotehniško fakulteto in je zaposlen kot revirni gozdar.
In česa se bo po mnenju do zdaj še aktualnega župana moral lotiti njegov naslednik? »Občina pripravlja kup dokumentacije za naslednjo finančno perspektivo. Že zdaj ima pridobljen denar na ministrstvu za zdravje še za eno ambulanto v naši zdravstveni postaji. Kmalu bo pridobila gradbeno dovoljenje za nov vhod na bazenski kompleks. S sosednjima občinama vodi projekt temeljite obnove vodovoda,« je že pred časom povedal Debelak.
Poslavlja se tudi
Sušnik
Podobno kot v občini Prebold je tudi Občina Vransko imela do zdaj samo enega župana. Franc Sušnik je bil ob tem še osem let poslanec v državnem zboru. Še prej je bil dvajset let zaposlen v cinkarni v Celju. »Pred očmi sem vedno imel dobrobit skupnosti. Prvič in drugič sem na županskih volitvah imel resna protikandidata. Tretjič in četrtič je bilo s tega vidika lažje. Če se nekoliko pošalim, me je opozicija najbolj resno želela >odstraniti<, ko sem kandidiral petič, ko sta se za župansko mesto potegovala tudi dva zelo močna in resna občana,« je ob letošnjem občinskem prazniku
povedal Sušnik, ki se tudi po jesenskih lokalnih volitvah ne želi povsem umakniti iz lokalne politike. Potegoval naj bi se za mesto svetnika.
Bodo dobili županjo?
Med Sušnikovimi nasledniki se omenja Florjana Rojnika.
Predsednik Lovske družine Vransko naj bi bil kandidat s podporo stranke SDS, katere
dolgoletni član je tudi Franc Sušnik. Obenem se govori, da se bo za mesto župana potegoval Arnold Marko, kar zanj tokrat ne bo prvič. V lokalno politiko se podaja tudi pravnica Monika Marn, ki je ena od soustanoviteljic Medgeneracij-skega centra Vransko. Uradne kandidature zaenkrat še ni napovedala. Kot smo izvedeli, svojega kandidata pospešeno išče tudi Nova Slovenija.
Franc Sušnik je dolgoletni župan Občine Vransko. Bil je tudi poslanec v državnem zboru. Pred tem je bil zaposlen v celjski cinkarni. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
»Pred očmi sem vedno imel dobrobit skupnosti. Prvič in drugič sem na županskih volitvah imel resna protikandidata,« pravi Franc Sušnik.
«=ity7i
Neodvisni kandidat za celjskega župana
CELJE - »Bogate izkušnje, trdne vrednote in veliko srce so gradniki osebnosti, ki ima dobre voditeljske kom-petence, da zna povezati sodelavce in pritegniti zmožnosti okolja. Tako nastane skupnost, kjer razmišljajo vsi možgani, ki to skupnost gradijo. To je zame pravo vodenje, ki si ga Celje zasluži.« Tako je županskega kandidata Matijo Kovača na novinarski konferenci predstavil Gregor Deleja, pro-vopodpisani pod listo predlagateljev, sicer ravnatelj Gimnazije Celje - Center in eden od ustanoviteljev Hiše kulture Celje.
Kovač, ki se je prvi predstavil kot izzivalec sedanjega župana Bojana Šrota na novembrskih volitvah, bo kandidiral kot neodvisni kandidat in ne kot član stranke Levica, na listi katere je že drugi mandat član celjskega mestnega sveta. Za novembrske županske volitve mora tako zbrati dovolj podpisov za kandidaturo. »V lokalnem okolju politika ne deluje po načelu ideologije. Moj način dela je, da sem odprt in vključujoč in želim biti župan vseh Celjanov. Z neodvisno kandidaturo sporočam, da mislim resno. Združiti želim skupnost, ki pogosto presega politične skupine, zato si bom prizadeval pridobiti čim širšo podporo ljudi,« je povedal 33-letni arhitekt in oblikovalec, ki vodi svoj arhitektur-
Matija Kovač: »V Celju živim večino svojega življenja, to mesto imam iskreno rad, soustvarjanje njegove podobe pa mi, odkar pomnim, pomeni zelo veliko. Za kandidaturo sem se odločil, ker želim predstaviti resno alternativo, ki bo temeljila na dobrih idejah, ki jih prispevamo občani, na napredni družbeno--politični misli in kompetencah, ki sem jih pridobil s svojim dosedanjim delom.«
ni biro Zgradbazamisli in je eden od soustanoviteljev Hiše kulture Celje ter nepogrešljiv pri njenih številnih projektih.
Svoj program, ki ga je zasnoval s svojo ekipo, bo Matija Kovač v naslednjih tednih predstavljal pod geslom Celje - zeleno, urbano in skupno. Pri tem računa na podporo in predloge širokega kroga ljudi. Vsebino programa je strnil v tri poudarke: »Na prvem mestu je vlaganje v stanovanja, saj se mladi prepogosto ne vračajo v mesto, ki bi ga lah-
ko soustvarjali. Prizadeval bi si za znižanje stroškov za občane, pri čemer mislim na celovit razmislek o prenovi energetskega modela mesta in na komunalne storitve, ki se jih da še nadgraditi. Tretji cilj je vrnitev urbanega vzdušja v mesto z vlaganjem v vsebine, ki bi bile namenjeni predvsem Celjanom, zaradi česar bi se vračali tudi turisti,« pravi Kovač, ki bi v primeru izvolitve naloge župana opravljal poklicno.
TC, foto: SHERPA
Kvatropirci & band
=_-1 s
brezplačni koncert
KULTURA
11
Kdaj končati slikanje?
Prejšnji teden je bil Žalec v znamenju likovnega ustvarjanja. V dvorcu Novo Celje je bila tradicionalna likovna kolonija Zeleno zlato. Letos se je je udeležilo 35 ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije. Pod mentorstvom mag. Uroša Potočnika so ustvarjali na temo »Skrito-končano-nedokončano-detajl«.
»Slikarska kolonija Zeleno zlato se je v teh nekaj letih počasi izoblikovala v to, kar predstavlja danes. Glavni motiv na njej je postala krajina, saj je bilo zanjo tudi največ zanimanja,« je zapisal mentor kolonije mag. Uroš Potočnik in ob tem dodal, da so letos želeli spodbuditi razmišljanja in možnosti, ki se odpirajo skozi delovni proces slikanja. »Postavljala so se nam vprašanja, kdaj končati slikanje, kako daleč pripeljati sliko, koliko podrobnosti in detajlov potrebujemo, koliko >praznega< prostora pustiti na sliki, kako se ta >prazen< prostor vključi v motiv ...«
Kakšna dela so nastala, si lahko še do 4. septembra ogledate na razstavi v avli dvorca Novo Celje. Njeno odprtje je bilo v soboto po likovni koloniji.	ŠO, foto: Darko Naraglav
FtM
r I m
V i
Utrinek z razstave Nuka Horvata (Foto: Staš Gregorič)
Tudi o pomenu dreves v mestnem okolju
Abonma Jurček vabi
Knjižnica Šentjur tudi letos organizira Otroški abonma Jurček. Za nabor petih predstav, ki bodo v Ipavčevem kulturnem centru ob sobotah dopoldne, sprejema vpise do 23. septembra.
Otroci in starši si bodo lahko septembra ogledali interaktivno lutkovno-igrano predstavo Peter Nos, oktobra bo na sporedu igrana predstava Nerodna Avguština, novembra pa igrana predstava Palčica. V začetku februarja bodo obiskovalci s pomočjo lutkovno-igrane predstave spoznali Drobtine iz mišje doline, v začetku marca pa se bodo družili z Motovilčico. Vpis abonmajev je možen med delovnim časom šentjurske knjižnice.
TS
Letošnji Festival mladih kultur Kunigunda, ki v Velenju poteka že četrt stoletja, ponovno gosti koncerte, razstave, performanse, urbane akcije, gledališke igre ter ustvarjalne delavnice. Tudi na ljubitelje urbanih športov niso pozabili, saj so nadaljevali tradicionalni Titov skate session v mestnem jedru. Festivalsko dogajanje se je začelo 19. avgusta in se bo končalo 26. avgusta.
Razstava Nuka Horvata; predstava Glje študenteater 7.0: Breskvice; Ex - Yu stand up večer: Od Vardara pa do Triglava; razstava Srcozlom; modna revija Fešn in delav-
nice ReUse so le nekateri dogodki v spremljevalnem programu festivala. Posebne pozornosti je deležen projekt Homage velikanom, ki je posvečen osveščanju o pomenu dreves v mestnem okolju ter poziva k trajnostnemu ravnanju in skrbnemu načrtovanju novih drevesnih zasaditev. O tem so govorili na okrogli mizi z uglednimi gosti.
V različnih ritmih
Festival mladih kultur Ku-nigunda je ponovno združil glasbenike najrazličnejših zvrsti, tudi mlade priljubljene izvajalce novega vala slovenske glasbene scene. Na otvori-
tvenem koncertu hip hopa so nastopili Vazz, Masayah, Tri-iiple, Fraw, Blanca in žena, v soboto pa Noctiferia, Hellcra-wler, Reach ad, Spirits of Sty-gia in francoski Hurukan. Na etno večeru na novem koncertnem prizorišču v Starem Velenju so se predstavili Širom in Angata Fo, na Alter Indie Rock večeru so obiskovalci prisluhnili srbski zasedbi Repetitor in slovenskima skupinama Mo-veknowledgement ter Lelee. V sklopu Easy listeninga so se predstavili zasedba Pseče plaže in dvojca Not exactly lost. Niz koncertov se bo končal v soboto z D'N'B žurom, na katerem bodo obiskovalci lahko plesali na udarne ritme JADE iz Madžarske ter zasedb Damage over time, Wooga, Pe-ree, The Yugen in Mrda.
BF
12
NAŠA TEMA
Premalo padavin zdesetkalo pridelek kmetij
»Ni lahko, a ostajam zvest kmetiji«
S posledicami hude suše se soočajo tudi na kmetiji Vasle v vasi Zakl pri Braslovčah. Mlad prevzemnik kmetije Denis Vasle sicer ne skriva zaskrbljenosti zaradi vedno pogostejših sušnih obdobij, ki klestijo pridelek, vendar je njegova volja po gospodarjenju na kmetiji tako močna, da vztraja. Je hudo, pravi, a verjame, da mu bo ob nenehnih prilagajanjih in iskanju novih rešitev uspelo preživeti.
BARBARA FURMAN
Pred hišo Vasletovih stoji zelo stara lipa, ki je uspešno kljubovala sušnim obdobjem, a to poletje so domači na njej prvič zaznali znake izsušenosti. Da je podtalnica zelo usahnila, dokazuje tudi star vodnjak, iz katerega ne morejo več zajemati vode. A razsežnosti suše najbolj nazorno kažejo klavrni prizori na kmetijskih obdelovalnih površinah.
Na kmetiji Vasle imajo približno 40 krav molznic in v najemu 50 hektarjev zemlje, na katerih prevladujejo njive s koruzo in z ječmenom, letos so prvič posejali sojo, saj želijo povečati delež beljakovinske krme za krave. Na malo več kot sedmih hektarjih imajo travne površine s trav-
no-deteljno mešanico. Marca letos so se začeli ukvarjati s predelavo mleka, izdelujejo skuto, jogurte, mlade sire in kislo mleko.
Prepoved ribičev
»Do avgusta je še nekako šlo, saj imamo urejen namakalni sistem v sklopu braslov-ške kmetijske zadruge, ki se napaja iz Žovneškega umetno zajezenega akumulacijskega jezera. Zadnje tedne iz njega vode ne moremo več črpati, ker so nam to prepovedali ribiči. V njem gojijo ribe in se sklicujejo na ogroženost biološkega minimuma, ki je potreben za preživetje rib,« pojasnjuje Denis Vasle, mlad prevzemnik kmetije, ob čemer poudarja, da prav zdaj
Kmet Denis Vasle kljub vedno bolj zaostrenim vremenskim pogojem vidi svojo prihodnost v kmetijstvu.
koruza najbolj potrebuje vodo. Ob pomanjkanju vode je razvoj storža koruze obstal, nekateri storži so poškodovani. »Če bi avgusta nasade koruze še lahko zalivali, bi pridelek lahko rešili. Zdaj je, kar je. Smo povsem nemočni. Ocenjujem, da zelene mase za silažo sicer ne bo bistveno manj, pridelava koruznega zrnja pa bo za približno polovico manjša kot minula leta. Zato bomo zrnje morali dokupiti. Glede silaže smo ob normalnih vremenskih pogojih sicer samooskrbni, kupujemo le beljakovine. Da bi te
stroške zmanjšali, smo letos prvič sejali sojo, pridelek bo ob pomanjkanju vode prav tako slabe kakovosti.«
To poletje imajo tudi zelo malo trave, saj je ne zalivajo. Na slabši zemlji imajo trajno travinje, ki ga je suša povsem uničila. Minula poletja so kljub znosnejši vročini obdelovalne površine zalivali, saj imajo prodnata tla in se zemlja bistveno hitreje izsuši.
»To je
nedopustno!«
Odločitev ribičev, ki so prepovedali črpanje vode iz
Žovneškega jezera, je neprijetno presenetila tudi hmeljarja Blaža Rojnika iz Poljč: »To je nedopustno! Nikoli nam nihče ni prepovedal črpanja vode iz Žovneškega jezera, imeli smo le občasne petdnevne redukcije. Pristojne službe ne ukrepajo. Nekateri vidijo rešitve v suhih zadrževalnikih, čemur odločno nasprotujem, saj nam ob pomanjkanju vode ne koristijo. Rešitev vidim v mokrih zadrževalnikih. Pristojne državne ustanove bodo zdaj popisale škodo, ki jo je povzročila suša. Toda kmetje na območjih z ureje-
nim sistemom za namakanje do povračila škode ne bomo upravičeni. To ni pravično, saj kmetje na našem območju kljub namakalnemu sistemu ne moremo več črpati vode iz Žovneškega jezera.«
Suša ga ni
prestrašila
Vasle kljub vedno pogostejšim izrednim vremenskim razmeram, ki kmetom klestijo pridelek in zaslužek, vidi svojo prihodnost in prihodnost svoje družine v kmetijstvu. »Zavedam se, da vse kmete čaka še veliko izzivov, a verjamem, da jim bom kos. Treba se bo prilagajati in iskati nove priložnosti. Staleža krav ne nameravam povečevati, novo priložnost vidim v reji piščancev. Zato sem se prijavil na razpis za nepovratna sredstva za gradnjo hleva za pitanje piščancev. Sicer pa imamo na naši kmetiji še nekaj rezerve v še bolj optimalnem koriščenju obdelovalnih površin. Imamo jih dovolj, zato lahko kolobarimo. Ko požanjemo koruzo, na tej njivi poseje-mo travo, naslednje leto jo pokosimo, potem preorjemo in ponovno sejemo koruzo,« še pojasnjuje.
NAŠA TEMA
13
Ukrepi kot obliž na rano
OB ROBU
Vsi pridelovalci, ki so utrpeli škodo na priznanih kulturah in odstotek poškodovanosti presega 30 odstotkov, lahko vložijo vlogo za oceno škode na kmetijskih pridelkih. Predsednik vlade dr. Robert Golob je pred časom med obiskom v Prekmurju napovedal pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, na podlagi česar bi bila izplačila možna do konca leta.
Oškodovanci morajo oceno škode prijaviti do 23. septembra. Ocena škode bo narejena predvidoma do 30. septembra. Kmetijsko ministrstvo bo program odprave posledic škode zaradi suše predložilo v potrditev Vladi RS najpozneje v treh mesecih po končni oceni škode.
Program bo podlaga za izplačilo finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Na okolj-skem ministrstvu predvidevajo tudi ukrepe, kot so zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete ter delni ali celotni odpis zakupnin pri
Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Če je voda, je
možno namakanje
Na kmetijskem ministrstvu menijo, da je v Sloveniji ogromno možnosti za namakanje kmetijskih površin. »Skorajda vsa kmetijska zemljišča je mogoče namakati, a ključno je, da je razpoložljiv vodni vir in da je izraženo zanimanje kmetovalcev.« Vse zainteresirane, ki bi želeli urediti namakanje ali potrebujejo strokovno pomoč pri pripravi projektov za uvedbo tovrstnih sistemov, pozivajo, naj se po pomoč in usmeritve obrnejo na ministrstvo.
Dodajajo, da je v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih približno 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Zaradi precej dobre razporeditve padavin v preteklosti so bili namakalni sistemi zgrajeni predvsem v Vipavski dolini, Pomurju in Podravju. Vendar na ministrstvu v zadnjem času zaznavajo, da se potreba po gradnji namakalnih sistemov širi tudi na druga območja. »Kmetijski pridelovalci z območja Celja se doslej niso zanimali za gradnjo namakalnih sistemov. Je pa zanimanje večje v Savinjski regiji, kjer Mi-rosan ureja namakalne sisteme in protislansko zaščito. Obstoječi namakalni sistemu so deležni tehnološke posodobitve.«
TS
Bomo streljali v oblake?
Nedavno sem prebrala, da na Kitajskem, da bi ublažili posledice suše, sejejo oblake. Vanje s streljanjem vnašajo ledena jedra, da bi spodbudili padavine. Očitno smo prišli do stopnje, ko bi radi spreminjali še vreme. Medtem ko nas opozorila meteorologov in klimatologov očitno ne ganejo toliko, da bi spremenili sebe in svoje ravnanje.
Suša grozi pridelavi hrane, kar je nadrobno pokazal tudi obisk mladega prevzemnika kmetije v Savinjski dolini. Brez zalivanja so polja kot opustošena. Drevesa so s porumenelimi listi in praznimi krošnjami videti kot v pozni jeseni. Ogroženi sta pridelava energij in preskrba s pitno vodo. Po drugi strani se vrstijo nevihte. Sunkovit veter, ki razgalja celotne strehe, ni več nobena izjema.
TINA STRMCNIK
Ukrepi, ki bi bili potrebni, so znani. Kot je pojasnila ena od sogovornic, je čas za trajno-sten načrt upravljanja z vodami. V medijih lahko velikokrat beremo še pozive k ozelenitvam, ureditvam parkov in vodnjakov, da bi vodo zadržali v naravi. Če smo Slovenci, ko gre za varovanje vode, precej občutljivi na načelni ravni, pa lahko pri gradnji zalogovnikov po besedah dr. Andreje Sušnik iz Arsa pričakujemo številne težave. Zaplete se lahko pri pridobivanju soglasij za tovrstne posege v prostor, je povedala. »Ko gre za ravnanje z vodo, pri ljudeh zaradi različnih ekonomskih interesov še ni opaziti želje po tem, da bi se kaj spremenilo.«
V	Tehnosu večjih težav ne pričakujejo
Podjetje Tehnos iz Žalca, ki je znano predvsem po proizvodnji kmetijske mehanizacije, je leta 2018 svojo dejavnost razširilo še na trgovanje z žiti. Uredilo je malo več kot 15 tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni kompleks s silosi v neposredni bližini tovarne. Trgovanje z žiti, predvsem s koruzo, je postalo pomemben del njegovih prihodkov. Lani je z njim ustvarilo 9,2 odstotka prodaje, ki je v celoti znašala 24 milijonov evrov.
V	podjetju pravijo, da večjih težav zaradi suše ne pričakujejo. »Trg z žiti je podoben trgu je bil v zadnjih dveh letih zelo
Na kmetijskem ministrstvu vse zainteresirane, ki bi želeli urediti namakanje, pozivajo, naj se nanje obrnejo po pomoč in usmeritve.
z električno energijo in trgu s plinom, z razliko, da na našem trgu ni državnih podjetij in tako tudi ni kritja, ko gre kaj narobe, medtem ko so na drugih dveh trgih špekulacije lahko precej večje oziroma si upajo udeleženci precej več tvegati,« ugotavlja Urban Kisovar. Trg koruze
stresen, še pravijo v Tehnosu. Zaradi napovedi o stabilnih cenah so v januarju 2021 začeli podpisovati prodajne pogodbe za letino koruze 2021. Tik pred začetkom odkupa so se cene močno dvignile, kar je na trgu povzročilo kaos, predvsem zaradi nespoštovanja pogodbenih
cen. Ker so se dogovorjenih cen v tujini držali, so bili zaradi tega v času odkupa v krču, pravijo. Do začetka vojne v Ukrajini so cene mirovale oziroma so celo malce padale. Zaradi strahu, da se bodo cene še bolj znižale, so prodali še dodatne proste količine. Po začetku vojne in po prekinitvi pomorskega prevoza v Črnem morju so cene podivjale, navajajo v Tehnosu. V času visokih cen so prodali malo, saj prostih količin niso imeli več veliko. Od takrat se trg z žiti zelo spreminja, saj vsaka informacija močno vpliva na ceno.
Za odkup letošnjega pridelka koruze v žalskem podjetju nimajo ne nabavnih ne prodajnih pogodb. Neznank je namreč preveč. Poleg visoke cene koruze pričakujejo velike težave z zemeljskim plinom, ki je v
večini primerov glavni vir pri sušenju. Količine so omejene, tudi cene so izredno visoke in prodajna cena koruze stroška sušenja verjetno ne bo prenesla. Lahko se zgodi, da bo cena sveže koruze nizka, cena suhe pa visoka. Ob vsem naštetem, poudarjajo v Tehnosu, letos težave povzroča tudi suša. Poleg slabe letine koruze kmetom povzroča težave tudi slaba letina druge krme. Zato bodo kar nekaj koruze porabili za silažo namesto za zrnje.
V Tehnosu, ki koruzo odkupuje v različnih delih Slovenije in Hrvaške, večjih težav zaradi suše ne pričakujejo. Večja težava, pravijo, bo zemeljski plin za sušilnico, v kateri so lani razširili zmogljivosti, da bi s tem skrajšali čakalne dobe pri prevzemu žita.	JI
»Odločevale! veliko govorijo o suši. Nato pride naslednje leto in smo spet na isti točki kot leto prej.«
Da bomo kot država morali zagristi v trd oreh, kako vodo zadržati takrat, ko nam je na voljo, in jo uporabiti, ko jo potrebujemo, pravi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu v Agenciji RS za okolje (Arso).
»Letošnje leto je še eno v vrsti skrajnih let. Bojim se, da bo preseglo razmere iz leta 2003, ki doslej velja za najbolj sušno leto v državi,« pravi sogovornica. In dodaja, da težave s sušo in hudo vročino niso samo lokalne, ampak se z njimi soočajo povsod po Evropi in tudi širše.
Da bo letos suša, ste strokovnjaki napovedovali že pozimi ob pomanjkanju snega.
Večina rek pri nas ima dežnopadavinski režim. Če pozimi ni dovolj snega, ki bi se nato postopoma talil in dovajal vodo v rečne režime, obstaja nevarnost, da se spomladanska suša prelevi v poletno. Tudi letos je tako. Tako december, januar kot februar so bili podpovprečno namočeni. Letošnji marec je bil eden najbolj suhih mesecev, odkar izvajamo meritve. Razmere glede padavin so se nekoliko iz-
Drži, počasnega šelestenja dežja ni več. Zaradi akumulacije toplote pogosto nastajajo lokalni nalivi. Tla, ki so izredno presušena in zbita, tega dežja ne uspejo zadržati. Voda večinoma odteče po površju in ne preide v nižje plasti. Zato je tudi podzemna voda marsikje že na kritično nizki ravni.
Kaj takšne skrajne vremenske razmere prinašajo za kmetijstvo?
Podhranjenost s padavinami, ki v nekaterih regijah traja že od lani, se odraža na manjšem pridelku. Marsikje so se težave pokazale že v spomladanskem obdobju, prezimovalni pogoji za žita na primer niso bili dobri. Poletne poljščine hlepijo po vodi, imajo hud vročinski stres. To zmanjšuje njihovo spodobnost fotosinteze in zmožnost oblikovanja pridelka. Najbolj na udaru je
Vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu v Arso dr. Andreja Sušnik. (Foto: Osebni arhiv)
»Če tempa prilaganja na izredne vremenske razmere ne bomo uskladili z drugimi državami, bomo imeli velike težave pri prehranski oskrbi. Prehrambena kriza bo prizadela vse. Prav zaradi velikega števila ljudi, ki se ga bo to dotaknilo, obstaja upanje, da bodo pristojni hitreje razvijali potrebne politike in uvedli ukrepe na terenu.«
boljšale aprila. Maja se je temperatura začela zviševati, sušno obdobje se je nadaljevalo. Junij in julij sta bila glede pomanjkanja padavin rekordna. Junija je bilo največje pomanjkanje padavin v jugozahodnem in zahodnem delu države, julij je že deseti mesec zapovrstjo, ko smo na ravni države zabeležili podpovprečno raven padavin.
Kadar padavine vendarle so, gre pogosto za sunkovite nalive. Takrat voda verjetno hitro odteče in ne namoči zemlje.
zagotovo koruza, vendar so suši podvržene tudi vse druge poljščine oz. krmne rastline. To pomeni, da bodo imele kmetije težave pri pridobivanju hrane, a tudi krme za živino. Letos so imele tudi zelo slabe odkose travniške ruše. Ze prva košnja je bila motena oz. zmanjšana. V poletnih mesecih košnja marsikje ni bila mogoča.
Kakšno je zaradi suše in vročine stanje ravni podtalnice? So vodne zaloge glede na skromno bero padavin močno zmanjšane?
Arso podatke o stanju vodotokov in podzemnih voda vsak teden objavlja v aplikaciji Sušomer, ki jo lahko spremlja širša javnost. Kolegi hidrologi že več tednov v več kot 60 odstotkih vodomernih postaj v državi beležijo niz-kovodne razmere površinskih voda, ponekod so razmere že rekordno nizke glede na pretekla leta. Prav tako v nekaterih regijah beležijo izrazito sušo podzemnih voda. Tako je tudi na Celjskem, kjer razmere sicer še niso tako alarmantne, kot to velja na Gorenjskem, Obali in v osrednji Sloveniji.
Marsikje so kmetje stavili na namakanje s pomočjo vode iz rek ali jezer, a je vodostaj marsikje prenizek. Kakšni bodo v prihodnosti sploh viri vode za zalivanje?
Predvidevanja kažejo, da bo na letni ravni v Sloveniji kljub podnebnim spremembam še vedno dovolj padavin. Težava je, kako to vodo zadržati takrat, ko je na voljo. Izziv je poiskati ravnotežje njene uporabe v celotni vegetacijski sezoni, značilni za kmetijsko pridelavo ter za druge panoge, ki potrebujejo vodo v sušnih obdobjih. Upravljanje z vodami je zdaj zelo raznoliko v vsaki regiji, saj je tudi uporabnikov vode zelo veliko -od pridelovalcev hidroenergije, industrije, turizma, do ribištva in podobno. V zadnjem času veliko govorimo o zalogovnikih, ki bi omogočili prečrpavanje vode takrat, kadar je ni na voljo.
Najbrž s tovrstnimi ukrepi že zelo zamujamo, glede na to, da se s sušo v državi soočamo že vrsto let?
Z ukrepi vsekakor zamujamo. S kolegi o podnebnih trendih in oceni podnebnih sprememb govorimo že vrsto let. To naše opozarjanje ima res dolgo brado. Upravlja-
nje z vodami je povezano z državnimi strategijami, z regijsko voljo, bodisi politično in ekonomsko, a tudi z voljo posameznika. Državne strategije na papirju velikokrat prinesejo marsikatero rešitev, ko gre za uresničevanje, pa nam žal velikokrat zmanjka sape.
Kakšni bi bili poleg urejanja zadrževalnikov še drugi potrebni ukrepi?
Potreben bi bil trajnosten način upravljanja z vodami. Takšnih primerov je veliko tako pri nas kot po svetu, niso pa še splošno razširjeni. Vodi smo vzeli preveč prostora. Ljudje v mestnih okoljih želimo, da voda čim hitreje odteče z naših površin. Tudi kmetijci imajo podobne želje. Vso vodo, ki odteka s površin, tudi na primer z asfalta in streh, bi bilo treba zadržati. Povratno rabo vode bi morali uvesti v gospodinjstvih, kar prav tako še ni splošno razširjeno. V kmetijstvu se lahko na spremenjene razmere odzovemo s spremembami pri načinu kmetovanja. Poleg zalivanja bi bili dobrodošli ozelenitev, uporaba zastirk, senčenje, pokrivanje. Kmetje bodo morali razmisliti tudi o izboru kultur. V državi še vedno nimamo jasnih smernic o tem, na katerih površinah je smiselno gojiti katere rastline, čeprav vemo, da imajo nekatere rastline ob suši večjo izgubo pridelka kot druge. Seveda je treba upoštevati stroške posamezne kmetije in to, kakšna pridelava je tam možna.
Dolga leta je bila naša država zelo vodna-ta. Morda tudi zato zdaj, ob spremenjenih razmerah, ne znamo ravnati z vodo?
V tržni ekonomiji je naš odnos do marsičesa, tudi do vode, pogojen s ceno. Slovenska gospodinjstva za vodo plačujemo zelo malo. Doslej nam je bila na voljo vedno in v neomejenih količinah. Ne glede na to, ali smo z njo ravnali odgovorno ali ne, je vedno pritekla iz pip. Smo pa ob njenem pomanjkanju na Primorskem verjetno tudi drugod po državi zastrigli z ušesi. Ugotovili smo namreč, da tudi v Sloveniji lahko zmanjka vode.	TS
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
www.trgotur.si
Vodja dogodkov (m/ž)
Opis delovnega mesta: načrtovanje in organizacija koncertov in drugih dogodkov, sodelovanje pri planu promocij koncertov, nadzor nad stroški in prihodki projektov, sodelovanje pri: pridobivanju novih strank in skrbi za ključne kupce, pri zastopanju glasbenih in drugih izvajalcev ter pri promociji preko družbenih omrežij. Od kandidatov pričakujemo: vsaj 3 leta delovnih izkušenj, od tega vsaj 1 leto na enakem ali podobnem področju dela, obvladovanje: hrvaškega in angleškega jezika, orodij MS Office in družbenih omrežij, multitasking, delo pod časovnim pritiskom, izpit B kategorije. Kandidatom nudimo: dinamično delo v mladem kolektivu, fleksibilen delovni čas in možnosti delnega dela od doma, stimulativno plačilo glede na uspešno izvedene projekte, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem ali možnost opravljanja pogodbenega zaposlovanja. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Eventstar, d.o.o., Celjska cesta 24b, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
teren)
Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na tere-
nu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, re-doljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar/varilec
(m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, eno-izmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo
podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem transportu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje prejetih pošiljk, nakladanje strojev, razvrščanje blaga po skladiščnih regalih, vizualna kontrola prejetega blaga, skrbi za usklajenost iz dobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo, evidentiranje prejetega blaga v informacijski sistem, opravlja razna druga dela v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo: najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B kategorije, izpit za viličarja, računalniška pismenost, uporaba orodij MS Office, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, pripravljanji za učenje in nova znanja v okviru de-
lovnega mesta. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoličar ali avtoklepar
(m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožen dela v timu, natančen, samomoiniciativen, odgovoren, vesten, urejen, opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52A, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kvaliteto, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Od kandidatov pričakujemo: poznavanje osnov lakiranja izdelkov, izpit B kategorije, zaželen je izpit za viličarja. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje,
mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec za sestavo
strojev (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec na upogibnem
stroju CNC (m/ž) (Žalec)
Naloge in odgovornosti: Samostojno nastavljanje in upravljanje CNC stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev z enostavnimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, triizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 31. 8. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
H H
BODITE POZORNI
NA OTROKE V PROMETU!
• mi .a o
члпЉ

JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA
vozimo ратетпо
AG ENOJA ZA VARNOST PROMETA
www.avp-rs.si
KRONIKA
15
Tarče goljufov predvsem starejši
Ne nasedajte nesramnim prijaznežem
Na Celjskem še odmeva primer prijetja štirih moških z območja Novega mesta, ki so pod različnimi pretvezami vstopali v stanovanjske hiše na šentjurskem in šmarskem območju. Za svoje tarče so izbirali predvsem starejše občane. Tako policija kot Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje opozarjata na večjo previdnost in predvsem na takojšnje prijave, če ljudje na svojim območjih zaznajo sumljive osebe.
SIMONA ŠOLINIČ
Četverica, ki je ogoljufala, okradla ali poskušala okrasti starejše v več naseljih na Celjskem, je zdaj ovadena, trije od prijetih so ostali v priporu, ki jim ga je odredil preiskovalni sodnik. »Osumljenci so v več naseljih poskušali okrasti občane pod pretvezo, da so delavci elektro-podjetij, ali so - da bi lahko izvedli tatvine - lastnike prosili za vodo. Ponekod so jih lastniki tudi pregnali,« pravijo na Policijski upravi Celje.
V Gorici pri Slivnici jih je lastnica zalotila v hiši. V Paridolu so uspeli ukrasti gotovino, medtem ko sta bila lastnika v drugih prostorih stanovanjske hiše. Policisti so nato v obsežni akciji osumljence na podlagi opisov oškodovancev tudi izsledili na odseku Paridol-Voduce. Storilci so pri tem poskušali tudi pobegniti, a so jih policisti prijeli.
Stari znanci z »maslom na glavi«
»Gre za stare znance policije, ki so v preteklosti na območju Slovenije že večkrat storili enaka kazniva dejanja. Nekateri so bili tudi obsojeni zaradi napada na uradno osebo,
povzročitve lažjih telesnih poškodb, povzročitve splošne nevarnosti in drugih kaznivih dejanj. Policisti ob tej priložnosti ponovno opozarjamo tudi na večjo previdnost in na to, da je treba poklicati na 113, če ljudje v svoji okolici opazijo sumljive osebe,« dodajajo na celjski policiji.
Ob tem pojasnjujejo, da je trem v kriminalni združbi izvrševanje kaznivih dejanj edini vir preživetja in se po odsluženih kaznih ponovno vrnejo na stare poti. »Za žrtve premoženjskih kaznivih dejanj običajno izberejo starejše ljudi, ki živijo na odmaknjenih območjih zunaj naselij. Pri izvrševanju kaznivih dejanj so vsiljivi in drzni. V hiše običajno vstopajo pod pretvezo, da so predstavniki elektropodjetij, ki morajo preveriti stanje v hišah, v nekaterih primerih prosijo za vodo in se, medtem ko gre lastnik od vrat, izmuznejo v hišne prostore, jih preiščejo in ukradejo denar ter vrednejše predmete. Pogosto se izgovarjajo, da so se izgubili pri iskanju bližnjih obrtnikov, in občane sprašujejo, kako priti do njih,« poudarjajo na policiji.
»Ne bodite zaupljivi!«
Na zadnje dogodke na šentjurskem in šmarskem območju so se odzvali
tudi v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje, kjer svojim članom na srečanjih pogosto tudi predavajo
»Vsem ponovno svetujemo, naj zaklepajo vrata, tudi kadar hišne prostore zapustijo za zelo kratek čas. Če opazijo neznana vozila in sumljive osebe, naj nas o tem takoj obvestijo na telefonsko številko 113. O neznancih in vozilih naj si skušajo zapomniti čim več podrobnosti,« sporočajo s celjske policije.
o tem, kako preventivno ravnati v tovrstnih primerih. »Starejši so namreč zaradi vsesplošne šibkosti in svoje prijaznosti pogosto lahek plen storilcev kaznivih dejanj,« pravi Zdenka Jan, predsednica celjske pokrajinske zveze. Janova je vso svojo poslovno kariero posvetila odkrivanju kaznivih dejanj, saj je bila nekoč zaposlena na Policijski upravi Celje.
»Pomembno je opozoriti vse starejše, da ne smejo biti preveč zaupljivi in naj ne spuščajo neznancev v svoje domove. Velikokrat se namreč izkaže, da je edini cilj neznancev, ki sicer ponujajo neke storitve ali usluge, da želijo starejše le ogoljufati. Starejši naj neznancem ne zaupajo, naj ne nasedajo njihovi prijaznosti. Treba je vedeti, da se storilci pogosto lažno predstavljajo kot predstavniki nekaterih podjetij ali prosijo za vodo ali uporabo toalete, na koncu pa storijo kaznivo dejanje. Tako preslepijo starejše,« dodaja sogovornica.
Zato starejšim svetuje, naj neznanim osebam, ki pridejo na dom, ne odpirajo vrat, naj jih odpravijo tako, da se z njimi pogovorijo skozi priprto okno ali balkon, in naj jim rečejo, da bodo poklicali svojce ali policijo. Dobro je tudi, da jim dajo občutek, da niso sami doma. Na policiji še dodajajo, naj ljudje zaklepajo vrata, čeprav gredo iz hiše na vrt ali njivo za kratek čas, in naj bodo na neznane ljudi v naseljih pozorni tudi sosedje. Slednji lahko veliko naredijo, če starejše, ki živijo sami, večkrat povprašajo, ali je vse v redu in ali jim je kdo kdaj poskušal kako škodovati.
Foto: Pixabay
Lipa kriva za zaprtje mejnega prehoda
Mejni prehod Rogatec je bil v ponedeljek popoldne krajši čas zaprt. Za to je bila kriva starejša mogočna lipa, ki se je doslej bohotila ob njem. V ponedeljek je padla na vozišče. Na srečo ni v tistem trenutku nihče prečkal mejnega prehoda. Promet je bil ponovno vzpostavljen, ko so jo uspeli odstraniti. Foto: PUC
Umrl mlad voznik
Minuli konec tedna se je v Slovenskih Konjicah zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 35-letni voznik lahkega motornega vozila - električne rolke.
35-letnik je vozil električno rolko v naselju Škalce po klancu navzdol in med vožnjo padel. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade.
»Uporaba varnostne čelade je po trenutni zakonodaji sicer obvezna le za vse udeležence do 18. leta. Policisti uporabo primerne zaščitne čelade priporočamo vsem uporabnikom lahkih motornih vozil, razen uporabnikom invalidskih vozičkov, ki tudi sodijo v to skupino,« sporočajo iz celjske policijske uprave. Dodajajo, da izkušnje kažejo, da ima kar 40 odstotkov poškodovanih uporabnikov lahkih motornih vozil poškodbe glave. »Na našem območju smo letos že obravnavali smrtno prometno nesrečo voznika lahkega motornega vozila. Marca je namreč na območju Ljubnega ob Savinji umrl voznik e-skiroja,« še pravijo na policiji. Tokratna nesreča je že trinajsta smrtna v tem letu na območju Policijske uprave Celje.
Ovadili povzročitelja nesreče
Pred dnevi se je na območju Sladke Gore huje poškodoval 34-letni motorist. Nesrečo je povzročil 46-letni voznik osebnega vozila, ki je na lokalni cesti zapeljal levo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa. V trčenju se je 34-letni motorist hudo poškodoval. Povzročitelja prometne nesreče bodo policisti ovadili zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
novi tednik
Ogoljufal tudi šmarskega podjetnika
Koroški policisti so prijeli 30-letnika z območja Ormoža, sicer povratnika pri izvrševanju kaznivih dejanj, ki je utemeljeno osumljen več goljufij. Julija letos je ogoljufal najmanj pet ljudi z območja Koroške ter z ljubljanskega, sevniškega in tudi našega območja.
Med drugim se je s podjetjem iz Šmarja pri Jelšah dogovoril za nakup vinarskih strojev, zapiralca za navojne zamaške ter čistilca steklenic. Prodajalca je prepričal, da je v spletni denarnici poravnal predračun in mu na službeno elektronsko pošto poslal lažno potrdilo o plačilu nakupa. Policisti so 30-letniku odvzeli prostost, ga pridržali in s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil pripor. 30-letnik je bil v zadnjih letih obravnavan še za 21 kaznivih dejanj goljufij, tatvin, zatajitev in ponarejanja denarja.
Ker je s svojimi ravnanji najverjetneje oškodoval še več ljudi, ki goljufij niso prijavili, jih policija poziva, naj to storijo.
»Pijani« konec tedna
Minuli konec tedna je bil na Celjskem izredno izstopajoč po številu vinjenih voznikov. Že v petek zvečer se je na velenjskem območju lažje poškodoval kolesar, ki je imel približno promil in pol alkohola v krvi.
Na Celjskem so policisti obravnavali tudi motorista, ki je vinjen vozil neregistrirano vozilo. Alkotest mu je prav tako pokazal dober promil in pol alkohola v krvi. Približno dva promila alkohola je imel v krvi voznik avtomobila, ki so ga konec tedna prav tako ustavili na našem območju. V nedeljo malo čez polnoč so policisti na konjiškem območju obravnavali voznika avtomobila, ki je imel skoraj tri promile alkohola v krvi. Voznika so pridržali do streznitve. Na podlagi Zakona o omejevanju porabe alkohola bodo policisti ukrepali tudi zoper osebe, ki so mu v gostinskem lokalu prodale alkoholne pijače, čeprav je kazal očitne znake opi-tosti. Nato so v nedeljo močno pijanega voznika ustavili tudi v Velenju, pijanega voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki je padel zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, pa so kaznovali v Slovenskih Konjicah.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo aLodlično storitev?
POZOR'.
Preglejte aktualno ponudoo
Zabava na prvi šolski dan
Celje se bodo predstavili tudi finalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo iz savinjske regije. Hkrati bo to tudi napoved in spodbuda vsem otrokom, da se prijavijo na že deveto sezono projekta, v okviru katerega spoznavamo mlade pevske talente.
Na prvi šolski dan bo v šolah spet veliko veselih obrazov učencev in ogromno poletnih zgodb. Da bo ta dan res nekaj posebnega, smo poskrbeli tudi v podjetju Novi tednik in Radio Celje, kjer z Rotary klubom Celje pripravljamo dobrodelno zabavo Šolačinkarije pred Citycentrom Celje.
Pred glavnih vhodom bo 1. septembra med 14. in 18. uro veliko veselja na obraze otrok in staršev, starih staršev, tet in stricev narisala napihljiva zabava. Kar štiri napihljiva igrala bodo na voljo, da bodo otroci poskočili v nova doživetja. Otroški park Džungla bo poskrbel za različne športne animacije, ki jih bo izvedlo športno društvo Gibitus. Gibi je maskota, ki jo otroci poznajo iz šole smučanja ter s tečajev ro-lanja in plavanja, tokrat pa bo prve petke v novem šolskem letu delil obiskovalcem brez-
plačne zabave. Skakali bomo tudi gumitvist. Dr. Ranko Ra-jovič je v svojih knjigah in intervjujih pogosto poudaril, da je gumitvist igra, ki povezuje največ možganskih poti. Prav zato bomo na prireditvi ponudili igre, ki terjajo gibanje in razmišljanje.
Otroci se vedno razveselijo tudi palačink oziroma šolačink, kot smo jih poimenovali. Dobrodelne palačinke bodo na voljo z marmelado ali nutelo. Vsa zbrana sredstva bomo namenili za otroke, ki si zaradi družinske stiske ne morejo privoščiti šole v naravi oz. tabora z vrstniki. Že zdaj pa je aktivna številka 1919, na katero lahko pošljete sporočilo DONIRAM5 in tako pomagate otrokom celjskih osnovnih šol, da bodo lahko, nekateri morda celo prvič, letovali.
Na prireditvi Šolačinkarije 1. septembra pred Citycentrom
GRADBENA
V^r TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.gradbena-trgovina.si T:051 612 666,070969959
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
rm	BROb	
VSE ZA PISARN^1 T		
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - •	Celovita ponudba		k
		1
pisarniškega materiala	W: birobit.si T: (03] 425 6100 ,	
KULINARIČNE DELAVNICE U Z RAZGLEDOM
UEJKANJE, VOŽNJA S TUBO, S KANUJEM, KAJAKOM AU SUPOM TER IZPOSOJA ELEKTRIČNIH KOLES
M.
smarrinskojezero.si
ŠPORT
17
Naši košarkarji v Celju nadaljevali niz neporaženosti v poletnem delu
Ko prideta skupaj Gogi in Luka
Slovenska članska košarkarska reprezentanca še ni izgubila tekme v Evropi, odkar zanjo igra Luka Dončić. Edina poraza je zvezdnik Dallas Mavericks doživel v polfinalu tokijskih olimpijskih iger (Francija) in v boju za tretje mesto (Avstralija).
DEAN SUSTER
Toda tam ni bilo Gorana Dragića. Ko sta igrala skupaj, še nista izgubila.
Ponovno Dimčev prispevek
V kolikšni meri naši izbrani vrsti manjka Goran Gogi Dragić, se je najbolj pokazalo prav na zadnjih dveh olimpijskih tekmah. Evropski prvaki so se na zadnji pripravljalni tekmi pred uradnimi preizkušnjami predstavili v razprodani dvorani Zlatorog proti Hrvaški. Južni sosedje so imeli že občutno prednost, nato
je na sceno stopil starejši od bratov Dragić in kot je priznal selektor gostov, sam prelomil obračun. Za zmago s 94 : 88 je bil zelo zaslužen tudi Savinjčan Žiga Dimec, nekdanji član Zlatoroga in Rogaške, ki trenutno še nima kluba: »Kmalu bo znana moja nova sredina. Hvala gledalcem za podporo.« Dosegel je sedem točk.
Danes z Estonijo
Pred pet tisoč gledalci je bil najboljši strelec Slovenije Vlatko Čančar z 21 točkami ob le dveh zgrešenih
metih iz igre. Sledila sta mu Goran Dragić z 19 in Mike Tobey z 11 točkami. Luka Dončić je v 21 minutah dosegel 10 točk z metom iz igre 2-9. Slovenija je priprave na kvalifikacije za svetovno prvenstvo in septembrsko evropsko prvenstvo končala brez poraza. Po skoraj mesec dolgih pripravah se bo danes začelo zares. V Celju bo danes (20.30) gostovala Estonija. »Ta se je že izkazala kot zelo žilav in zahteven nasprotnik ter je pripravila nekaj presenečenj. Na dvoboj se moramo dobro taktično in psihološko pripraviti. Želimo se uvrstiti na svetovno prvenstvo in zavedamo se pomembnosti tekem. Verjamem, da bomo našli pravi način, kako se lotiti dveh kvalifikacijskih tekem,« je prepričan selektor Aleksander Sekulić.
Orjak Žiga Dimec je uspešno pripravil prostor za 36-letnega Gorana Dragića, ki je še vedno izjemno hiter.
Oboji zadovoljni
V nedeljo bodo Sekulićevi izbranci igrali še z Nemčijo v Münchnu (15.00). Nato bodo odpotovali v Köln, kjer jih za uvod evropskega prvenstva 1. septembra (17.15) čaka dvoboj z Litvo. Po dnevu premora v dvorani Lanxess, ki sprejme 19 tisoč gledalcev,
bo sledil 3. septembra obračun z Madžarsko (20.30). Dan kasnej e, v nedelj o, 4. septembra, bo dvoboj z Bosno in Hercegovino (17.45). Sledil bo nov dan premora, za konec skupinskega dela bosta sledila obračuna z Nemci (6. september, 20.30) in s Francozi (7. september,
17.15). V našem taboru je trenutno vzdušje odlično, z njim se zdaj lahko pohvalijo tudi Hrvati, ki so našim sodnikom (ti prijateljske reprezentančne tekme sodijo zastonj) očitali predvsem razmerje v prostih metih (27 : 9).
Foto: SHERPA
Luka Dončić je zgrešil največ trojk in prostih metov med našimi reprezentanti.
Pristojni za organizacijo reprezentančnih tekem pri KZS vedno odlično poskrbijo za vsako prekinitev igre.
Dragoceni napitek je bilo treba varno prinesti do sorodnikov in prijateljev.
Najboljši igralec tekme Vlatko Čančar je bil nemočen ob nebeškem skoku Karla Matkovića.
Timr	t
Fantje in dečki v večini nosijo drese s številko 77.
18
SPORT
Tina Šutej z modrim povojem okoli desne roke, s katero se odriva od palice. Foto: Reuters
Šutejeva je dosegla svoj največji uspeh na prostem. (Foto: Reuters)
Na evropskem atletskem prvenstvu Šutejeva tretja, Ratejeva peta
Grenko zavedanje ob največjem Tininem uspehu
Odprava Atletskega društva Kladivar Celje se je na evropskem prvenstvu v Munchnu lahko pohvalila z bronasto medaljo Tine Šutej v skoku s palico in presenetljivim petim mestom Martine Ratej v metu kopja. Sprejema v Celju še ni bilo, kajti Tina je v torek nastopila na manjšem mitingu v Nemčiji. Tam je, ironično, zlahka ugnala evropsko prvakinjo Murto, saj je preskočila decimeter več (4,71 m - 4,61 m). Jutri bo tekmovala v diamantni ligi v Lozani.
gnjeno pestjo je proslavila uspešen skok čez letvico na 4,75 m. Več Tina ni zmogla. Finka Murto je presenetila z državnim rekordom in osvo-tekme (tretja je bila na dvo- jenim prvim mestom (4,85 ranskem SP). Z visoko dvi- m). Druga je bila s 4,75 m
DEAN ŠUSTER
Pred njo je do konca sezone še nekaj tekem, najpomembnejša bo 7. septembra na finalu diamantne lige v Zürichu.
Ni hotela v
bolnišnico
Vse je šlo gladko v kvalifikacijah, potem pa se je zapletlo med ogrevanjem pred finalom. Tina Šutej se je dvignila po odrivu s tal, nato se je s spodnjim delom desnega obuvala zataknila v roko. Ostri del sprintarice je povzročil ureznino. Ulila se je kri. »Z ostro konico na podplatu sem odprla stranski del dlani. Peklo me je in bolelo, malo sem bila v šoku. Zdravniška ekipa mi je, ko mi je pojasnila, da mi ne more speti rane, predlagala, naj grem na urgenco. To sem zavrnila in rekla, da moram
nastopiti. Rano so oskrbeli in nanjo dali obliže in >stripe<. Tudi med tekmo so mi morali dvakrat ali trikrat pomagati,« je pojasnjevala 33-letna Tina, ki jo je doletela neverjetna smola. »Če bi bila rana nekaj centimetrov proti sredini dlani, ne bi mogla skakati in bi morala takoj na urgenco. Vedela sem, da sem dobro pripravljena, tako fizično kot psihično, zato nisem želela izpustiti priložnosti.«
Ve, da bi lahko še
boljše
Začetno višino 4,25 m je Tina izpustila. V prvih poskusih je preskočila 4,40 m, 4,55 m in 4,65 m. Ko je bila Britanka Caudery neuspešna na 4,70 m, je bilo jasno, da bo varovanka trenerja Milana Kranjca drugič letos na zmagovalnem odru velike
Zdaj je postalo dokončno jasno, da se je Ljubljančanka Tina Šutej prepozno preselila v Celje pod okrilje Milana Kranjca.
nekdanja olimpijska, svetovna in evropska prvakinja, Gr-kinja Stefanidi. »Ves čas med tekmo sem razmišljala o zlati medalji, zdaj pa se veselim bronaste. Kljub nesreči sem se kar dobro osredotočila na nastop. Zelo sem zadovoljna, da sem prišla do brona. Pokazala sem najboljše skoke letos, mogoče mi je zmanjkalo nekaj odstotkov osredotočenosti, ki sem jih izgubila na ogrevanju zaradi poškodbe. Trener me je zgodaj opozoril, da moram vzeti tršo palico za boljše skoke na končnih višinah. A sem s takšno palico letos tekmovala le enkrat. Po vsem, kar se je zgodilo pred tekmo, nisem bila prepričana o sebi, da bi lahko z njo dobro skakala.«
Prepozno h Kranjcu
Po tekmi so ji roko oskrbeli z devetimi šivi. Tina Šutej je bila favoritinja za najvišja mesta. Slovenska rekorderka je na evropsko prvenstvo prišla kot lastnica najboljšega izida med nastopajočimi, na svetovnem prvenstvu v Eu-genu je bila prejšnji mesec na četrtem mestu najboljša Evropejka, na dvoranskem svetovnem prvenstvu pa je marca letos osvojila bron za dvema predstavnicama Združenih držav Amerike. Državni rekord na prostem 4,76 m je dosegla 11. septembra lani v Ljubljani. Absolutni rekord
4,80 m je preskočila 5. marca letos v dvorani v francoskem Rouenu. Dejstvo je, da je prepozno sklenila sodelovanje z vrhunskim celjskim strokovnjakom Milanom Kranjcem. Bistveno pa je, da še zdaleč ni rekla zadnje besede.
Z adrenalinom in
veliko željo
Kranjc se ni želel opredeliti, ali gre za največji Tinin uspeh. Zelo namreč ceni njeno tretje mesto na dvoranskem SP. Tam je bila konkurenca močnejša, toda tekmovanja na prostem so bolj cenjena. Skok s palico je ena od izjem, kajti pogoji so v dvorani celotno tekmo za vse nastopajoče enaki. »Tekmovanje je bilo tudi zame zelo stresno. Po nezgodi se je zelo dobro borila, adrenalin in njena želja sta storila svoje. Dosegla je svoj najboljši letošnji izid na prostem,« je začel Tinin trener. »Negotovost je bila ogromna. Nisem vedel, kako je z rano. Ni bilo tudi znano, kako dolgo bo zdržal povoj. Premikal se je. Zato so ji ga zamenjali. Skratka, bilo je zanimivo.« Zgodaj je Tini svetoval, naj vzame tršo palico. »Zavedala se je, da je hen-dikepirana, in si ni upala. Ko je bila letvica na 4,80 m, je poskusila z močnejšo palico in ni bila daleč od uspeha. Če bi to palico uporabila že prej ...« Kakorkoli, Tinina druga mladost še traja.
Lepše priložnosti morda ne bo več
Petindvajseto evropsko prvenstvo je bilo najuspešnejše za slovensko atletsko reprezentanco. Toda!
Tina Šutej je tekmovala s porezano roko, druga članica Kladivarja Martina Ratej je nastopila po dveletnem prisilnem premoru, poškodba je Celjanu Robertu Rennerju preprečila, da bi se uvrstil v finale skoka s palico, članica AK Velenje Anita Horvat je bila med kandidatinjami za osvojitev medalje v teku na 800 m, a se je morda tudi zaradi neizkušenosti - prej je tekmovala na 400 m - neprevidno zapletla v gnečo in padla, svetovnega mladinskega podprvaka v teku na 400 m z ovirami Matica Iana Gučka so pot iz Kolumbije, obveznosti med sprejemi in pot z avtobusom v Nemčijo dodatno utrudili (tekel
je povsem spodobno, hitreje od 50 sekund), Jan Vuković pa je v teku na 800 m, ki zahteva veliko pretkanosti in predvidevanja, nabiral izkušnje.
Medalje ni nihče pričakoval
Štiridesetletna Martina Ratej je ena tistih, ki ji verjamemo, da ni namerno uživala prepovedanih sestavin. Po prestani kazni se je vrnila na tekmovališča, po slabših rezultatih je vanjo verjel le še trener Andrej Hajn-šek. Pred potjo na Bavarsko je napovedal, da se bo uvrstila v finale. V kvalifikacijah je bila zelo dobra, sedma. Slovenska rekorderka v metu kopja je v finalu presenetljivo osvojila peto mesto. Martina je za tretjim mestom zaostala za 132 centimetrov. Na
evropskem prvenstvu v Berlinu je bila za odličje na velikem tekmovanju prekratka za 18 centimetrov. Kaj se Martini sploh še lahko zgodi, če prištejemo še številne poškodbe, neprijetne pripetljaje pred velikimi tekmovanji in družinski tragediji?
Dve leti neuspešnega boja
Po prvi finalni seriji je bila Martina deseta, na istem mestu je ostala tudi po drugi, čeprav je izid popravila za skoraj dva metra, na 53,79 m. Nato je sledil tretji poskus, po katerem je takoj po izmetu veselo dvignila roke. Kopje je poletelo do 59,36 m in skočila je na peto mesto po polovici tekmovanja. Hajnšek je zakričal in stisnil pesti. Po neveljavnih dosežkih v četrtem in petem metu je
Martina končala s 53,79 m, ko je že vedela, da je dosegla svojo drugo najboljšo uvrstitev na prvenstvih stare celine. Najstarejša v 22-članski slovenski zasedbi bo tekmovala tudi v naslednji sezoni: »Če bom lahko normalno trenirala, bom kopje metala do 65 m in se s tem uvrščala na največje tekme brez težav. Težko je bilo v tem premoru, trenirati sem resneje začela šele maja. Glede na zadnji sezoni sem zadovoljna z doseženim. Dve leti sem se neuspešno borila z birokratskimi mlini pri dokazovanju medicinske izjeme po pozitivnem dopinškem testu. Ni mi bilo lahko,« je s smehom na ustih, ko ji je bilo hudo, razlagala Martina. In dodala, da jo treniranje meta kopja še privlači.
DŠ
ŠPORT
sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com
19
Celjani nadoknadili visok zaostanek v Ljudskem vrtu
Do točke v Mariboru po Čarlijevi
zaslugi
V nedeljo se je štajerski derbi končal neodločeno, 2 : 2. Vijoličasti so hitro povedli z 2 : 0, Celjani so že pred koncem prvega polčasa izid izenačili. Še naprej so v spodnjem delu lestvice. Vodilna Olimpija ima vseh osemnajst točk, enajst več od Celja in kar štirinajst več od Maribora, ki ima najslabšo razliko v zadetkih.
Lestvica 1. SNL	
OLIMPIJA 6 6 0 0 10	0 18
KOPER 6 4 0 2 11	6 12
DOMŽALE 6 2 3 1 8	7 9
MURA 6 2 3 1 11	11 9
KALCER 6 2 3 1 6	7 9
CELJE 6 14 16	6 7
TABOR
6 1 3 2 5:6 6
GORICA
6 114 5:84
MARIBOR 6 1 1 4 8:14 4
DEAN ŠUSTER
Celjani so izvlekli živo glavo. Podobno kot proti Muri so začeli slabo in kasneje izničili visok zaostanek.
Čarli opažen
Za preobrat je poskrbel tokrat izvrstni Charles Ikwue-mesi, ki ga vsi kličejo Čarli. Najprej je odlično zamahnil z glavo, nato je bil poplačan za svojo nepopustljivost in je kaznoval veliko napako mariborske obrambe. Ni ostal neopažen, morda mu je preostala le še ena tekma v celjskem dresu. »Obračuna nismo začeli po naših željah. V prvih dvajsetih minutah smo prejeli dva zadetka. V nadaljevanju smo opravili taktično menjavo, se umirili in začeli zadrževati žogo
BRAVO
6 10 5 1:6 3
ter vzpostavili nadzor nad igro. Čeprav smo vedeli, da ima Maribor dva zelo hitra napadalca na krilnih položajih, nam velikokrat ni uspelo dovolj dobro pokriti prostora in domačinom preprečiti hitrih napadov,« je menil trener Celja Roman Pilipčuk. V drugem polčasu je bil zadovoljen z napadanjem v globino, toda ... »Če bi bili bolj previdni pri vtekanjih, bi se izognili vsem prepovedanim položajem in večkrat zadeli ter prišli do zmage.« Treba je obenem priznati, da je Maribor zapravil nekaj akcij za mat.
Jutri z Gorico
Preostali izidi šestega kroga v 1. SNL so bili: Kalcer
Radomlje - Tabor Sežana 0 : 0, Bravo - Mura 0 : 1, Koper - Olimpija 0 : 2 in Gorica -Domžale 0 : 0. Derbi je v Kopru dobila Olimpija, tudi zaradi nedosojene enajstmetrovke, ko je vratar Ljubljančanov podrl Parrisa. Ob tem je Matevž Vidovšek, ki na šestih tekmah še ni prejel zadetka v državnem prvenstvu, utrpel hujšo poškodbo. Dvaindvajsetletnik si je ob trčenju s tekmecem zlomil dlančnico in bo z igrišč odsoten vsaj dva meseca. Manjkal bo torej na soočenju s Celjani, ki bodo jutri gostili Novogo-ričane. Tudi naslednji teden bodo igrali v petek, in sicer v Kopru. Potem bodo sledile tri domače tekme zapovrstjo (Olimpija, Domžale, Kalcer).
Foto: Andraž Purg - GrupA
V prvi vrsti z leve sedijo Martin Steblovnik, Nik Kukovič, Jakob Brandner, Domen Ramšak (pomočnik trenerja), Miha Mercina, Vid Valenčak (predsednik kluba), Gal Koren (trener), Jaka Gajšek in Nik Grahut, v drugi vrsti so Sandi Kolar (tehnični vodja), Aljaž Ogrizek, Žan Flajs, Alex Kepic, Matevž Marinšek, Žan Zorman, Simon Brandner, Luka Štebih in Gal Sodja Zalokar, v zgornji pa Nejc Kastelic, Luka Ramšak, David Ivaščenko, Mikus Mintautiškis, Jan Flajs, Denis Golinski, Timej Srebot, Rok Kolar in Jakob Bernard.
Zgodnji začetek hokejske sezone
Igralci Hokejskega kluba LedX Celje se vneto pripravljajo na novo sezono, od katere veliko pričakujejo.
Želijo si naskok na tretje mesto v državnem prvenstvu. Odmevnih okrepitev nimajo, moštvo so osvežili tudi mladi tuji hokejisti. Prvo uradno tekmo bodo odigrali doma, v uvodnem krogu državnega prvenstva bodo 10. septembra pričakali ekipo Maribora. Teden dni kasneje bodo gostovali v Kranju pri Triglavu in po dvoboju z Gorenjci bo že precej bolj jasno, kakšne so letošnje sposobnosti moštva trenerja Gala Korena. V torek, 20. septembra, bo v celjski Ledeni dvorani tekma slovenskega pokala, nasprotniki bodo najbrž Jeseničani. Predsednik HK Ledx Celje Vid Valenčak načrtuje vključitev kluba v Alpsko ligo v sezoni 2023/24.
DŠ, Foto: Peter Ocvirk
Tako je že od nekdaj ...
Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije je sprejel odločitev o spremembi tekmovalnega sistema v 1. slovenski ligi za člane. Pobudo za spremembo je podalo združenje prvoligašev in tako vodstvo KZS ni imelo nobenih težav z verodostojnostjo odločitve.
Nekateri klubi so odločno proti takšnim potezam, ki so prilagojene zgolj Olimpiji. Prva slovenska liga bo odigrana po trikrožnem sistemu. V njej ne bo Olimpije. Ta se bo v tekmovanje vključila v četrtfinalu. V drugem delu ne bo več lige za prvaka in lige za obstanek, temveč bodo ekipe takoj začele boje na izločanje. Vanje se bo uvrstilo sedem najbolje uvrščenih klubov in seveda Olimpija. Zadnjeuvrščena ekipa lige bo izpadla, napredoval bo najboljši klub iz 2. lige.
DŠ
■ /	v I v . ■ ■	■ .
Grgic začel stirinajsto sezono
Košarkarice ŽKK Cinkarna Celje so se v močno okrnjeni zasedbi zbrale 16. avgusta. Še štirinajsto sezono zapored jih bo vodil trener Damir Grgić.
Veseli ga, da v igralskem kadru v primerjavi s prejšnjo sezono ni bistvenih sprememb. Tujki Isabelo Ramono in Katrino Pardee bosta zamenjali Američanka Sara Loomis in Avstralka Taylah Simmons. Sara Garić je na evropskem prvenstvu do 20 let v Sofiji žal obnovila poškodbo kolena in bo zaradi zdravstvenih težav končala svojo kariero. »Veseli me, da je slovenski del ekipe ostal skoraj nespremenjen. Verjamem tudi, da smo izbrali pravi tujki. Žal mi je, da je Sara Garić sprejela odločitev o koncu kariere. V Celju imamo v naši dvorani, na atletskem stadionu in v fitnes centru Top-fit odlične pogoje za delo. Kot vedno je osnovni cilj sezone napredek igralk, v rezultatskem smislu pa želimo zadržati primat na domači sceni in čim bolje izkoristiti, kar se nam bo ponudilo na mednarodnem prizorišču,« pravi Grgić. Celjanke bodo branile trojno krono iz lanske sezone, prva mesta v državnem prvenstvu, pokalnem tekmovanju in mednarodni ligi Waba, v kateri bodo 19. oktobra gostile Vojvodino iz Novega Sada.
DŠ
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Revijo Rože in vrt/ Zeleni raj, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.
STARE NAVADE, Ki SE JIH JE TREBA ČIM PREJ ODVADiTi
Vsak vrtičkar ima določene navade, ki se jih v dobri veri, da dela najboljše za svoje rastline, drži iz leta v leto. Pa so res
čisto vse te navade najbolj učinkovite?_
V najnovejši izdaji revije Rože in vrt / Zeleni raj opozarjamo na nekaj najbolj škodljivih »klasičnih« navad na zgodnjejesenskem vrtu, ki jih po večini delamo kar vsi. Z novim zavedanjem boste lahko začeli razmišljati malce drugače ter z eksperimentiranjem sprejemati nove in bolj učinkovite vrtičkarske prijeme^
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
Ш117Г
muzejnovejšezgodovine | celje
(p)
■ ОС + П +
ostati ženska
Občasna razstava v
Muzeju novejše zgodovine Celje
o
CELJE, POTI ŽENSK
V soboto, 27. avgusta 2022,
vas ob razstavi (P)ostati ženska ob 18. uri vabimo na
sprehod po starem mestnem jedru s pripovedmi o ženskah, ki so ga zaznamovale.
Zbirno mesto: pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Vstopnina: 5 eur.
V sredo, 31. avgusta 2022,
vas ob zaprtju občasne razstave ob 17. uri vabimo na zadnje
JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI (P)OSTATI ŽENSKA.
Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si
STROJI

www.reporter.si

MEDIJSKI MORILEC
Kdo pravzaprav je Bojan Požar in kakšne so njegove metode delovanja
POLITIKA
Andrej Hoivik in Lenart Žavbi: dva mlada petelina v državnem zboru
DOSJE
Odstranitev ograje:
župani na južni meji so za, želijo pa si varnosti INTERVJU
Igor Bahovec, sociolog religije:
Žal med škofi zaradi napetosti ni prave edinosti
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
PRODAM
KUPIM
PRODAM
HIDRAVLIČNO »prešo«, 100 l, in mlin za mletje sadja, na motor, prodam. Telefon 051 339-878.	607
TRAČNI obračalnik Sip 220 in plug za izkop krompirja prodam. Telefon 041 631-230.
617
ČELNI nakladalec za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Deutz-Fair Agrolux 410, »mikser« Inox za »miksanje« krmne hrane, hidravlični cilinder za dvig pobiral-ne pri nakladalki in odpiranje zasuna pri cisterni za gnojevko Creina in hidravlični dvig Sip spider 350, novo, nerabljeno, prodam. Telefon 040 455-990. p
JEDILNO mizo, belo, ovalno, raztegljivo, velikost 160 x 95 x 200 cm, prodam za 180 EUR. Telefon 041 691-112. 610
PRODAM
TRAKTOR, mulčar, frezo in drugo kupim. Telefon 041 285-944.	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PSA nemškega ovčarja, starega 8 mesecev, prodam. Je čipiran, cepljen in zelo prijazen. Cena 200 EUR. Telefon 041 269-480.
p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p
DVE kravi, stari 4 leta in 10 let, obe vajeni paše, prodam. Telefon (03) 5793-050, 041 763-039.	600
KRAVO simentalko, pašno, s teletom, starim 7 tednov, prodam za 1.450 EUR. Telefon 051 263-121.	601
DVE telički, stari štiri mesece in pol in šest mesecev, prodam. Telefon 070 250-441.
539
TELIČKO in bikca simentalca, 170 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 606
BIKCA simentalca, starega 5 tednov, prodam. Telefon 070 402-762.	613
BIKCA ls/lm, težkega 140 kg, prodam. Telefon 031 497-410.	616
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
MOŽNOST NAKUPA FAZANOV V FAZANERIJI «ECOAGRO» GLEDE NA STAROST, SPOLNO RAZMERJE IN ČAS DOSTAVE
M: 00 385 99 527 8822 M: 00 386 40 820 355
info@ecoagro.biz
www.ecoagro.hr
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Kupim
1 ha silažne koruze prodam. Telefon 031 870-161.	614
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.	p
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BIKA, težkega od 450 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.	618
OSTALO
PRODAM
KAKOVOSTNO grozdje in vino modra fran-kinja ali rose prodam. Možna dostava. Telefon 031 534-970.	p
NARAVNO sušeno luščeno koruzo in ječmen prodam. Telefon 041 916-939. 592 GROZDJE, 300 kg modre frankinje in 300 kg rumenega muškata, prodam. Telefon 031 211-528.	603
KAKOVOSTNO belo vino prodam. Cena 1,30 EUR/liter. Telefon 041 945-422. 611
Poroke
Celje
Poročila sta se: Borut HABJAN in Simona ŠORN, oba iz Celja.
Velenje
Poročila sta se: Jožef MAČEK iz Škal pri Velenju in Jerneja ŠMON iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Barbara KRAJNC in Uroš GORNI-ČEC, oba iz Žalca, ter Katarina ČRETNIK in Uroš BOŽIČ, oba iz Maribora.
novi tednik
MENK
60-letni moški iz Prlekije, z obveznostjo, želi spoznati žensko za občasna srečanja; vezano, samsko ali ločeno. Leta niso pomembna. Telefon 031 449-727. p 40-letni kmečki fant, iskren, pošten, zaposlen, preprost, bi rad spoznal dekle, staro od 35 do 45 let, za resno zvezo. Lahko tudi mamico z otrokom. Telefon 041 254326.	589 IŠČEM žensko, staro od 60 do 70 let. Več po telefonu 031 699-481.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Ni več bolečin, a nate spomin bo večno ostal.
VSP OMIN
Dragi mož Dolfi, ati, dedi in pradedi
ADOLF CEHNER - DOLFI
iz Vizor 1c, Nova Cerkev (29. 4. 1940-27. 8. 2020)
minilo je dve leti žalosti, kar te ni več med nami, ker ti v grobu spiš ... Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
V globoki žalosti: tvoji najdražji
PRODAM
STISKALNICO na sleme, cirkular za drva in rdeče vino prodam. Telefon 031 318-430.
567
ALBUM z različnimi znamkami prodam. Telefon 041 691-112.	592 DOBRO ohranjen gumi voz z lesenimi »loj-trami«, ohišje je kovinsko z zavorami na boben, okolica Laškega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 203-305. 595 METRSKA drva in dve telici, težki od 480 do 500 kg, prodam. Telefon 041 547-769.
Š 6
RABLJEN invalidski voziček prodam. Telefon 070 650-792.	599
120-litrske PVC sode (modre), za sadje, prodam. Cena 17 EUR/eden. Telefon 051 351-626.	602
CISTERNI Inox za vino, 300 l in 500 l, prodam. Cena 160 EUR/ena. Telefon 031 893-227.	604
HARMONIKO prodam ali menjam za avto. Strojček za rezanje keramike, vrtalni strojček Vap s stojalom in z vlečno kljuko za renault prodam po dogovoru. Telefon 041 858-725.	609
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice
NEŽIKE VERBIČ
s Ceste talcev 39, Vojnik (26. 11. 1926-3. 8. 2022)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: njeni najdražji
KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 575 ŽENSKO ali par za pobiranje jabolk in krompirja iščem. Nudim lepo stanovanje, začasno ali za stalno. Telefon 041 250-812.
615
Smrti
Celje
Umrli so: Marija KENDA iz Šmartnega v Rožni dolini, 83 let, Amalija HORJAK iz
Šentruperta, 91 let, Andrej ŠKORJANC iz Laškega, 73 let, Vladimir RUTAR z Vranskega, 93 let, Justina JOVAN iz Laškega, 91 let in Ivanka GOLOB iz Celja, 57 let.
Žalec
Umrli so: Terezija VODLAK iz Braslovč, 88 let, Ivan JERMAN iz Prebolda, 75 let, Špela JENKO iz Medvod, 29 let in Klemen KOS iz Žalca, 33 let.
Velenje
Umrli so: Erna KROFL iz Velenja, 95 let, Silva BER-DNIK iz Šmartnega ob Paki, 89 let in Majda LETOJNE iz Topolšice, 83 let.
i4ri
605
ЖНИ p°kraiinski
« muzej & Celje
ODPIRALNI CAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO
INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
JAVNO VODSTVO CELEIA - MESTO POD MESTOM
Nedelja, 28. avgust 2022,
ob 11.oo,
Knežji dvor.
Življenje gre naprej. Nič ni tako, kot prej. A vendar si, čeprav te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tete in se strične
ANGELE RATAJ
rojene Zupanc iz Zlatnč pri Šentjurju 21 (1. 4. 1П28-7. 8. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Pokrajinskčga muzeja Celje in CeljsSih lekarn za izraze sožaljein beseele tolažbe, daeovano svetje, sveče in svete maše. Hvala njeni osebni zdravnici Meliti Tasič Ilič, dr. med., in sestri Mojci Škrubej iz ZD Šentjur za dolgoletno zdravljenj gospolu Marku Šramlu za molitve na domu, pogrebno mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo petje in njenemu bratrancu Tončku Zupancu za
zaigrano melodijo . Hvala tudi pogreb ni službi ZagajIek za korektno opravljene storitve in vsem neimenovenim, ki brste našo mamo ohranili v blagem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
	Kako boli, duša trpi,
Џ	ko ob bolezni in žalosti
	usihajo življenjske moči,
d^iгneL ,f	veš ti in vedo vsi,
b o _Л 1	ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.
el.	ZAHVALA
č Je°	18. junija 2022 nas je za vedno zapu-
le_zeH®	stil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
ANTON KLADNIK
iz Straške Go rce pr i Prevorju
Iskrena hvalaNataliji in Jožiju za pomoč v težkih trenutkih. Hvala Urširn Branku Bevcu za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi Darku Štroku iz doma Desinić incelotnemu koleUtivu za nego in oskrbo, viem sorodnikom, prija-teljeim znaneem in sosedom za ustna in pisna sožalja, denarno eomoč, darovane maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župnUeu Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni govor. Prav tako se zahvaljujemo pogreOni službi Žalujka in pevcem iz Šentvida pri Planini za odpete pesmi ob slovesu ter Alojzu Oprešniku za govor dri grobu. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Slavica, hčeri Natalija in Urša ter Joži, vnuki Nejc, Hana in Kaja ter brat in sestri
p
p
KI DNEVA.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
(Predstave so v malem Unionu) PETEK
18.00 2017 - dokumentarni 20.00 Dobri šef - komedija SOBOTA
16.30 Mumin na azurni obali -
animirana družinska komedija 18.00 Dobri šef - komedija NEDELJA
16.30 Pikica, Koko in divji nosorog - družinski animirani 18.00 Za vedno skupaj - komedija
20.00 Dobri šef - komedija PONEDELJEK
19.00 Razpoložena za ljubezen
- romantična drama TOREK
17.00 Mala žirafa - družinski
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
18.00 DC liga super ljubljenčkov - animirani, akcijski, sinh. 20.00 Prvič resnično srečna -
romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Minioni: Grujev vzpon
- animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Zver - srhljivka SOBOTA
17.00 Poletje, ko sem se naučila leteti - družinska mladinska komedija
20.00 Prvič resnično srečna -
romantična drama NEDELJA
16.00 DC liga super ljubljenčkov - animirana pustolovščina, sinh.
19.00 Elvis - biografska glasbena drama
PLOŠČAD PRI DOMU KULTURE VELENJE -
Zvezde pod zvezdami
PONEDELJEK
21.00 Orkester - slovenska komična glasbena drama; vstop prost
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 25. 8.
18.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
Lipa zelenela je
Večer pod lipo z ljudskimi pevci in godci.
19.00 Stari trg, Staro Velenje
Prešmentane citre: Hana Hren in Eva Novak - citre
Citrarski festival
20.00 Letno gledališče Limberk Griže
Odklopljeni četrtki: Zmelkoow
Akustični koncert
20.00 Aqua Roma Rimske Toplice
Četrtkov stand up večer in Gašper Bergant
Večer smeha; vstop prost
20.30 Pred Domom kulture Velenje; Mozaik bar
Tomi Purich Trio
Mozzajik Summer Festival 2022
21.00 eMCe plac Velenje_
Pseća plaža (Hr), Not Exactly Lost
koncert
PETEK, 26. 8.
17.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2022
Zaključni koncert udeležencev seminarja za trobento
19.00 Umetniška četrt Celje
Multimedijska razstava Kam?
Skupinska razstave umetnikov: Jure Cvitan, Tomaž Črnej in Nuša Ofentavšek
19.30 POŠ Prevorje
Citer art - popotovanje s citrami
Učiteljice citer Damjana Praprotnik, Irena Tepej in Jasmina Levičar
Od 20.00 dalje Smučišče Janina Rogaška Slatina
Fertik 2022 - festival mladih
Klinci, Strategia Tensie, raper Emkej, DY GT in Deyco; vstop prost
SOBOTA, 27. 8.
10.00 Travnik pri domu kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Mini Moni
Lutkovno-igrana predstava Gledališča Ku-Kuc; v primeru slabega vremena odpade
11.00 Otroško igrišče Janina Rogaška Slatina Anin festival 2022: Cel cirkus, Abrakadabra
Cirkuška predstava za otroke; vstop prost; v primeru slabega vremena v kulturnem centru
20.00 Rimske terme
Vid Valič: Strast, dojenček in rompompom
Stand up komedija
21.00 Od 20.00 dalje Smučišče Janina Rogaška Slatina Fertik 2022 - festival mladih
Borna Turner, Jakob Vehovec Pondelak, Vlado Kreslin in Mali bogovi, DJ Stokx; vstop prost
NEDELJA, 28. 8.
18.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur
Summer vibes
Koncert ob zaključku poletne džez delavnice GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur.
18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina
Anin festival 2022: Pegazove muze
Koncert; vstop prost
19.00 Dvorec Novo Celje
Dialog: Fantastika -geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti
Voden ogled s kustosinjo po razstavi.
20.00 Slomškov trg Ponikva
Poletje pod orehom
Večer avtorske glasbe in zimzelenih melodij, nastopata: Eva Hren in Rudolf Gas
20.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pedro Calderon de la Barca: Veliki oder sveta
Peta uprizoritev srednejevškega misterija, pripravljajo: Kulturno-umetniška skupina z Jožefovega hriba, Pihalna godba Svetina, instrumentalisti, župnijski zbor in zbor zaposlenih Doma sv. Jožef; vstop prost.
TOREK, 30. 8.
17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Mitje Konića
Tokrat se predstavlja z deli, nastalimi v zadnjih desetih letih.
18.00 Knjižnica Laško
Ela in njena violina
Glasbeno potovanje skozi pravljični svet Ele Peroci
Poletje v Celju
ČETRTEK, 25. 8.
18.00 Guštova mestna plaža
Čarodej Jani
Čarodej Jani bo skozi predstavo z otroki krepil samozavest, odpravljal strah pred javnim nastopom in jih vključeval kot svoje pomočnike.
19.00 Gostilna Oštirka_
Kulinarični glasbeni večer
Kulinarika in živa glasba Vokal BK studia
20.00 Dvorišče Knežjega dvorca
Kinematografski esej Southwind
Drugi celovečerec Maximeja Berthouja in Marka Požlepa
20.30 Vodni stolp_
Poletna popevka
Koncert, ob spremljavi Jazz tria bodo nastopili priznani vokalni solisti: Željka Predojević Korošec, Sandra Feketija, Tanja Srednik, David Amaro in drugi.
18.00 Dvorana Glasbene šole Rogaška Slatina
Koncert udeležencev VI. Poletne šole klavirske igre pri mag. Primožu Mavriču
19.00 Velenjska promenada
Večeri v amfiteatru: Konovski harmonikarji in Pevski septet KUD Lipa Konovo
Koncert; v primeru slabega vremena odpade
20.00 Teater Kapija, terasa Centra Nova Velenje Alfi Nipič: Ostal bom muzikant
Pogovor s koncertom; z avtorjem se bo pogovarjala Tanja Vidic Goršak
SREDA, 31. 8.
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Borna Pehar Trio
Mozzajik Summer Festival 2022
20.30 Arkade GH Rogaška Slatina
Anin festival 2022: Ana Ferme
Koncert; vstop prost; v primeru dežja v kulturnem centru
PETEK, 26. 8.
15.00 Celjski mladinski center Ful fest
Različne delavnice, ob 21.00 koncert Jet Black Diamonds, ob 22.30 pa koncert Koala Voice
20.30 Vodni stolp_
Batista Cadillac
Koncert
SOBOTA, 27. 8.
10.00 Umetniška četrt_
Predstavitev treh skladb iz nastajajočega kabareta o aktivistki Rosi Luxemburg je druga predstava v ciklu revolucionarnih mislecev 20. stoletja.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Celje, poti žensk
Sprehod po starem mestnem jedru s pripovedmi o ženskah, ki so ga zaznamovale. Vodi muzejska vodnica Katja Pur.
18.00 Celjski mladinski center Ful fest
Različne delavnice, ob 21.00 koncert Vazz ter Emkej in muzičari
NEDELJA, 28. 8.
10.00 Guštova mestna plaža Nedeljska napihljiva zabava na Guštovi mestni plaži
Najmlajši se bodo zabavali na napihljivih igralih, medtem ko boste starši uživali v prijetnem ambientu pod krošnjami dreves.
17.00 Drevesna hiša
Aktivna dinamika za otroke z Makisho Majo Lešnik
Vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
18.00 Guštova mestna plaža Utrinki
Predstavitev pesniške zbirke celjskega pesnika in pisatelja Čarlija Grmiča.
TOREK, 30. 8.
19.30 Plesni forum Celje
15. Korpus, koreografska platforma plesnih ustvarjalcev
20.30 Vodni stolp_
Uroš Perić
Koncert
SREDA, 31. 8.
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
(P)ostati ženska
Javno vodstvo po razstavi. Ob zaprtju občasne razstave. Vstop prost
17.00 Guštova mestna plaža
Mala sobota na Guštovi mestni plaži
Sredini popoldnevi so rezervirani za latino ritme ob osvežilni pijači pod krošnjami dreves.
18.00 Celjski dom_
O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
Uvodno informativno predavanje, prijave: dragica.pavsek@gmail. com
20.00 Plesni forum Celje Inanna
Avtorski plesni projekt Gee Erjavec
25. Festival mladih kultur Kunigunda
ČETRTEK, 25. 8.
16.00 eMCe plac Velenje
Reuse delavnica: Kuni edition
Delavnica, kjer se neuporabne stvari z malo kreativnosti spremenijo v uporabne.
PETEK, 26. 8.
20.30 Titov trg Velenje
Modna revija - Fešn!
21.00 eMCe plac Velenje Repetitor,
Moveknowledgment, Lelee
Koncert
SOBOTA, 27. 8.
18.00 Pod javorjem na Cankarjevi ulici
Homage velikanom
Voden ogled dreves v središču mesta z lokalnima turističnima vodnicama Dono Pratnekar in Tino Felicijan.
21.00 eMcE plac Velenje Jade, Damage over time, Wooga, Peree, The Yougen, Mrda
Koncert
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I
95.1
95.9
ČETRTEK, 25. avgust ■ PETEK, 26. avgust
5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija
5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania
100.3
MHz
radio celie
SOBOTA, 27. avgust
7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice
NEDELJA, 28. avgust
7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje
ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice
PONEDELJEK, 29. avgust
5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila
13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca
TOREK, 30. avgust
5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila
živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno
SREDA, 31. avgust
5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije
NAPOVEDNIK
23
Druge prireditve
ČETRTEK, 25. 8.
9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu
VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu
10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Otroška ustvarjalnica -Kaligrafija
Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom
11.00 Tehnopark Celje
Pripravim hovastične pasje mafine in hitre zdrave priboljške
Delavnica, prijave na spletni strani Tehnoparka 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka
20.30 Grad Podsreda_
Letni kino pod grajskimi zvezdami Bikec Ferdinand -animirana družinska pustolovščina, sinh, ob 22.00 sledi nočno opazovanje metuljev; vstop prost
PETEK, 26. 8.
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Salsa pod zvezdami
Spinov plesni večer 20.30 Občinsko dvorišče Laško Avgust pod zvezdami -filmski večer
Projekcija filma 21.00 Mladinski center Žalec, terasa
Kino na prostem: Delo na zahtevo
SOBOTA, 27. 8.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
Sejem rabljenih knjig
8.00 Start: Pred Ekomuzejem
Žalec_
Pohod po hmeljski poti
Cilj pri Fontani piv Zeleno zlato, kjer bo zabava z ansamblom Golte in prikaz obiranja hmelja na star način
8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško
9.00 do 19.00 Arheološki park
Rifnik_
Keltski dan na Rifniku
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
M-kot muzej: poletne počitniške vragolije v muzeju
Petdnevni raziskovalno-ustvarjalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda.
10.00 Sončni park Velenje
Ta veseli dan v Sončnem parku
Zabava za počitnikarje, s katero se bodo na ustvarjalen in zabaven način poslovili od brezskrbnega poletja.
10.00 Dom na Šmohorju
Proslava ob 100. obletnici Planinskega društva Laško
Planinsko društvo Laško
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka
10.00 do 17.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije
11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00
NEDELJA, 28. 8.
10.00 Večnamenski objekt Prevorje
14. Guzejev pohod
Pohod s Prevorja na Kozjansko domačijo, kjer bodo kulturni program, pogostitev in razstava fotografskih del Martine Kosaber Gril.
10.00 in 16.00 Vista in Velenjska plaža
Nedelja, dan za družine
Kolesarski spretnostni poligon za otroke, igranje
novi tednik
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
košarke, delavnice in športne igre za otroke.
10.00 do 17.00 Kavčnikova domačija Zavodnje pri Šoštanju
Brezplačen ogled Kavčnikove domačije
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka
15.00 Grad Podsreda_
Grajski živ žav
Grajske ustvarjalnice in rajanje s Čuki.
TOREK, 30. 8.
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Plesni studio N
V primeru slabega vremena bodo igrarije odpadle.
11.45 Tehnopark Celje
Znanstveni šov: Ta nora znanost!
Vsak dan od torka do nedelje v sklopu ogleda Tehnoparka
16.00 do 19.00 Tehnopark Celje, ploščad
Poletni večer v Tehnoparku Celje
Vstop prost
18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Joga
Sproščena vadba na prostem, vstop prost; v primeru slabega vremena vadba odpade
SREDA, 31. 8.
8.30 do 10.30 TIC Laško Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij.
10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Lego delavnica
Zabavna sreda
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwi-tza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje - I. nadstropje: Matej Rode (1930 - 2012) - slovenski slovenist, ru-
sist, bolgarist in prevajalec, avtorja razstave sta dr. Janko Rode in Srečko Maček; do 31. 8. Ploščad pred Osrednja knjižnica Celje: razstava Edi Goršič (1937 - 2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved; do 15. 9. Savinjsko nabrežje Celje: fotografska razstava Global Peace Photo Award; do 31. 8. Galerija Račka Celje: razstava Približevanja, skupni projekt Andreje Džakušič in Mojce Se-negačnik; do 28. 8. Knjižnica Šentjur: razstava likovnih del iz zbirke Dragana Podovca - 2. del; do 31. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Dvorec Novo Celje, avla: razstava ob zaključku 6. likovne kolonije Zeleno zlato; do 4. 9. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Iz cikla potovanje, avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina:
Zlati zvoki barvnih metamorfaz, likovna razstava akademskega slikarja Slobodana Ivankovića Bauda iz Zbirke hajdinjak; do 4. 9. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9., Pokukajmo v stare kuharske knjige; do 30. 8.
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 8.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 31. 8.
Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Saša Piano; do 31. 8. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja
1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Teharjah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju
Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini
Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
a opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, - telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
■
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
INFORMACIJE
^■ацииЈШШ'
PALAČINKE, NAPIHLJIVA ZABAVA, IGRARIJE Z OTROŠKIM PARKOM DŽUNGLA
IN OBISK GIBIJA, GUMITVIST, ANIMACIJE...
D0NIRAM5 na 1919
ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL
VSTOPNINE NI!
novi tednik
lio cel
www.novitednik.siwww.radiocelje.si
Rotary
Klub Celje
Tednikove ^zgodbe
Št. 34 / Leto 77 / Celje, 25. avgust 2022
Portugalska - dežela odličnega vina
str. 42-43
Slepota ni bila zanjo Človek, ki se igra, Zmagovalci projekta nikoli ovira str. 28-29	ve vec str. 34-35	Otroci pojejo
26
INTERVJU
Celjanka Polonca Bajc Napret, ki je nekaj časa živela v Štorah, v prostem času rada sede na kolo ali se sprehodi s psom. Veliko časa posveča tudi družini in najstniškima sinovoma.
»Osnovna dejavnost je najbolj pomembna. Knjižnica je kot telo,
kjer so vsi organi pomembni, a njeno srce je izposoja.«
Direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret
Pred knjižnicami so
pomembni izzivi
Osrednja knjižnica Celje ima od 1. avgusta novo direktorico. To je Polonca Bajc Napret, ki je v tej ustanovi zaposlena že 22 let in je zadnja leta skrbela za odnose z javnostmi in prireditve. Delovanje knjižnice dobro pozna in se zaveda izzivov, ki jih prinaša čas informacijske tehnologije ter vsesplošne krize vrednot. Knjižnica mora zato po njenem mnenju nenehno iskati nove pristope, se posodabljati in bogatiti svojo ponudbo tudi z dogodki, ki niso neposredno povezani z branjem.
TATJANA CVIRN
Sociologinja kadrovskega menedžmenta se je v knjižnici znašla po naključju, v okviru javnih del. »Spominjam se prvega dne v oddelku za odrasle in mladino, ko sva z žal že pokojno vodjo Majdo Kink, ki je bila tudi moja vzornica in mentorica, čistili skladišče, zlagali knjige na police ...« se spominja Polonca Bajc Napret. Najprej je Kinkovi pomagala pri projektu Knjižnica na obisku, ki je še danes namenjen gibalno oviranim in starejšim, ki ne moreio sami v kniižnico.
mocija branja, ampak nudi tudi številne dogodke in prireditve, na katere verjetno prihajajo tudi tisti, ki sicer v knjižnico ne zavijejo.
Knjižničarstvo je pred velikimi izzivi že vrsto let. Že pojav informacijske tehnologije nas je postavil pred nove izzive. Časi, ko so bile knjižnice zgolj prostor, kamor smo prišli študirat ali si izposodit knjige in kjer se je le šepetalo, so mimo. Že arhitektura knjižnic nakazuje, da so odprt prostor, izobraževal-
da je moja predhodnica mag. Polona Rifelj takoj zaznala festival kot priložnost in ga podprla, hkrati je to storila tudi Mestna občina Celje, ki je naša največja podpornica že vsa leta. Trenutno smo verjetno edina knjižnica v Sloveniji, ki je pod svoje okrilje sprejela kar zahtevno organizacijo in financiranje takšnega projekta, ki ga bomo nadaljevali in nadgrajevali. Letos smo sploh zadovoljni, saj sta bila tako obisk kot program zelo dobra.
Ko omenjate prireditve, opažamo, da se v Celju pogosto dogaja, da se podobni dogodki časovno pokrivajo. Ali ni mogoče boljše usklajevanje organizatorjev?
44 nas je redno zaposlenih. Julija smo dobili dva javna delavca za pomoč v izposoji, česar smo veseli, saj decembra na razpisu nismo uspeli. Za področje, ki sem ga prej vodila, bomo iskali novega sodelavca, saj menimo, da je zelo pomembno.
Kako se odločate za nakupe novih knjig? Upoštevate tudi želje bralcev?
Imamo nabavno komisijo, ki je sestavljena iz vodij dejavnosti, od otroškega do strokovnega oddelka in leposlovja. Ti se posvetujejo z vodjo nabave. Spremljajo vse novosti na trgu, bralci pa tudi povedo svoje želje. Vsega se seveda ne da nabaviti. Sicer pa knjižnice sodelujemo v okviru medknjižnične izposoje.
Kako spodbujate branje med otroki in mladimi ter kako med odraslimi?
Otroški oddelek pod vodstvom Ide Kre-ča ves čas zelo dobro skrbi za spodbujanje branja in bralne kulture med mladimi. Motivacija najmlajših je ključna, da bodo tudi kasneje naši bralci. Že drugo leto smo pripravili zanimiv projekt Moja izbira je branje s počitniško nagradno igro, da bi mlade spodbudili, da bi brali tudi med počitnicami. Izbirali so lahko med 25 dejavnostmi in se potegovali za lepe nagrade. Vsak teden so bila v tem okviru bralna srečanja pod drevesom v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Zaključna prireditev bo v lapidariju 8. septembra, ko bosta nastopila reper Trkaj in Igor Saksida s projektom Repki.
Tudi za spodbujanje branja med odraslimi imamo več programov, to so bralno-pogovor-ne urice, ki jih vodi Silvo Pur in kjer je skupina vedno polna, podobno velja za zanimanje za bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd, ki sem jo uvedla pred 11 leti. V okviru U3O imamo krožek Z branjem do lepšega življenja, najnovejši pa je Bralni klub, ki bo ponujal malo bolj zahtevno branje in pogovore o knjigah.
Za strokovno literaturo je menda zadnja leta manj zanimanja, verjetno je kriv splet, kjer mladi prevečkrat iščejo podatke, ki niso vedno verodostojni. Kaj je po vašem mnenju mogoče storiti?
Knjižnice, starši in šole imamo zahtevno nalogo, da mladim dopovemo, da podatki na spletu, ki jih pogosto nekritično prepišejo, niso vedno zanesljivi. To opažam tudi pri raziskovalnih nalogah v okviru projekta Mladi za Celje, kjer sodelujem v ocenjevalni komisiji. Šole lahko veliko vplivajo na izbor virov s tem, ko določijo, koliko mora biti v katerem šolskem delu pisnih virov in kliko je lahko spletnih.
V povprečju je v Sloveniji v knjižnice včlanjenih približno 20 odstotkov ljudi. Kako je s članstvom pri vas in kakšne akcije imate za pridobivanje članov?
»Našo kavarno ima v najemu zunanji najemnik. Pomembno je, da z njim delamo z roki v roki, da razume svojo vlogo v okviru knjižnice.«
»Ohranjamo, kar imamo, in to nadgrajujemo. Z dodatnimi dejavnostmi pa ustvarjamo dodano vrednost.«
Nato je dobila redno zaposlitev v knjižnici, opravila bibliotekarski izpit in bila nekaj časa vodja oddelka za odrasle in mladino. Leta 2010 se je celotna knjižnica preselila v sedanjo stavbo in nekaj časa je bila njena vodja. »Nato me je takratni žal tudi pokojni direktor mag. Branko Goropevšek določil za vodenje prireditev in odnosov z javnostmi. Torej imam raznovrstne izkušnje.« Na vprašanje, zakaj se je po vseh teh letih odločila za kandidaturo za direktorico, pravi: »Knjižnico imam zelo rada, je moj drugi dom in želela sem se preizkusiti v njenem vodenju. Sodelavci so me pri tem podprli.«
Je prednost, da je človek toliko let zaposlen v kolektivu, ali je to lahko slabost pri vodenju?
Menim, da je to prednost, ne samo zato, ker lahko bolj sproščeno začneš delo na novem delovnem mestu, ampak tudi zato, ker dobro poznaš sodelavce in njihove še neizkoriščene kompetence, ki bi se jih dalo bolje izkoristiti tudi z različnimi prerazporeditvami.
Časi so takšni, da se morate tudi v knjižnici prilagajati, se odzivati na spremembe. Njena vloga že nekaj časa ni le pro-
na, kulturna in družabna središča. Kavarna v okviru naše knjižnice dodatno prispeva k temu. To se vidi zlasti ob koncu tedna, ko pridejo starši z otroki in gredo najprej v knjižnico ter nato še v kavarno, saj se dobro počutijo v tem okolju. Zagotovo so tudi prireditve pomembna dejavnost, saj nanje hodijo tudi tisti, ki morda knjižnice ne obiskujejo, mi pa upamo, da jim bo pri nas všeč in da se bodo tudi včlanili. Veliko sodelujemo z drugimi zavodi in organiziramo malo drugačne vsebine, ki so se med obiskovalci zelo dobro prijele. Takšni so bili na primer sklopi predavanj s področja filozofije ali psihoanalize in filma.
Sicer pa smo v času epidemije pripravili strateški načrt razvoja knjižnice do leta 2026. V njem smo zajeli osem področij delovanja knjižnice in sestavili delovne skupine, ki pripravljajo predloge.
Eden od drugačnih dogodkov v vašem programu je tudi pesniški festival Izrekanja, ki je bil letos še posebej odmeven. Verjetno ni ravno običajno, da imajo knjižnice tovrstne festivale?
Leta 2018 je naš sodelavec Kristian Koželj Dredstavil zamisel o festivalu. Hvaležna sem,
Letos je posebno leto, saj bi vsi radi nekaj organizirali in je veliko prireditev, koncertov ... Težko bi se uskladili, da se ne bi nič podvajalo. Z Muzejem novejše zgodovine Celje smo se npr. uskladili tako, da so njegovi dogodki ob sredah in naši ob četrtkih. Z zavodom Celeia imamo srečanja, da se nekoliko dogovorimo, imamo portal dogodkov, a povsem brez prekrivanja ne bo šlo. Sploh zdaj, ko so vsi začutili, da prireditve privabijo ljudi.
Omenili ste podporo Mestne občine Celje (MOC), ki kot ustanoviteljica tudi zagotavlja glavnino denarja za delovanje knjižnice - ob treh sosednjih občinah, ki prispevajo za tamkajšnje enote. Je po vašem mnenju takšen način financiranja lahko težava, ko pride do pomanjkanja denarja v občinskih proračunih? Bi morala država prevzeti večji del bremena?
Za zdaj lahko rečem, da sem vesela, da je naša ustanoviteljica MOC tako zgledna finan-cerka in podpornica knjižnice ter da je ves čas naklonjena njenemu delovanju. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Upam, da bo ministrstvo za kulturo, ki prispeva za nakup knjižničnega gradiva, zaradi podražitev, ki so napovedane tudi za knjige, te upoštevalo in da ne bomo prikrajšali ljudi za branje. Za zdaj gradivo nabavljamo nemoteno.
Ste tudi kadrovsko ustrezno zapolnjeni?
Pri nas je odstotek včlanjenih v knjižnico višji od slovenskega povprečja, dosega skoraj 30 odstotkov. Veseli me, ker je letos število naših članov močno naraslo. V vseh naših krajevnih enotah in celjski knjižnici smo v prvem polletju presegli podatke iz leta 2019, ko smo imeli 978 novih vpisov, letos pa jih je bilo v enakem obdobju kar 1.024. V Štorah so na višji vpis in izposojo zelo vplivali novi prostori knjižnice.
Med letom imamo več akcij za pridobivanje članov, ob svetovnem dnevu knjige na primer nudimo brezplačno članarino, z gimnazijami in Visoko zdravstveno šolo Celje smo dogovorjeni, da se ob vpisu v šolo včlanijo tudi v knjižnico. Prednost je tudi možnost vpisa na spletu.
Od decembra lani imajo Štore nove prostore knjižnice. So še kje težave v krajevnih enotah in ali ste tudi v matični stavbi v Celju končno odpravili vse napake in pomanjkljivosti novogradnje?
Vse štiri krajevne knjižnice, in sicer v Voj-niku, Štorah, na Dobrni in v Šmartnem v Rožni dolini, so prostorsko lepo urejene. Terasa nad otroško knjižnico je zamakala, kar smo uredili, a pred časom, ko je bil hud naliv, je nekaj vode še priteklo v stavbo v drugem nadstropju. Največja težava je Levstikova dvorana, kjer se dobivajo člani univerze za tretje življenjsko obdobje (U3O). Je v kleti
INTERVJU
27
in ima nizek strop, nima dnevne svetlobe in možnosti prezračevanja, zato v času korone ni bila primerna za izvedbo dogodkov. Upokojenci pravijo, da deluje utesnjeno. Zato smo jo pobarvali, kupili razkuževalnike zraka ..., kaj več pa ne moremo. Prostor ima tudi prednosti, saj je ločen od knjižnice, zraven so toaletni prostori, dvigalo, preddverje, zgoraj je kavarna .
Tudi energetsko se velika odprta stavba knjižnice ne zdi posebej varčna. Kako se boste ogrevali jeseni?
obremenjen in za zdaj ga redno popravljamo. A sčasoma se bo treba soočiti z menjavo.
Verjetno je eno ključnih področij delovanja knjižnice tudi U3O. Je običajno, da ta deluje v okviru knjižnice? Kako je bilo zastavljeno delo po odhodu dolgoletne vodje?
Univerze lahko delujejo tudi v okviru društev, to, da celjska deluje v okviru knjižnice, je po mojem mnenju prednost, saj ima pri nas organizacijsko podporo, promocijo ... V OKC
»Presenetila me je knjižnica v Singapurju, kjer je dojemanje družbene vloge knjižnic povsem drugačno kot pri nas. Zjutraj pred odprtjem je bila pred vhodom dolga vrsta čakajočih ...«
Ogrevamo se na plin in pred kurilno sezono bo treba urediti peči, ker so stare pokvarjene. Za menjavo energenta obstaja več omejitev. Sodelavce bom skušala spodbujati, naj varčujejo podobno kot doma in da bomo vsi morali biti malo topleje oblečeni. Upoštevali bomo priporočila za varčevanje, a so tista o 19 oziroma 20 stopinjah nerealna, ko gre za sedeče delo.
Knjižnica je stara skoraj 13 let in povsem brez vlaganja verjetno ne bo šlo.
Menjati bo na primer treba vhodna vrata. Težave vidim predvsem v menjavi knjigo-mata. Takšen, kot je naš, stane približno 200 tisoč evrov. V času korone je bil zelo
deluje univerza od pomladi 1994, ko je Bože-na Orožen oblikovala domoznanski krožek. Ko je vodenje prevzela Slavica Hrastnik, je U3O doživela velik razcvet, leta 2004 je dobila občinski bronasti grb. Za njo je dejavnost prevzel Kristian Koželj, ki je pripravil zelo dober program, a še ni povsem zaživel, saj je epidemija to onemogočila. Ljudje so to dejavnost najbolj pogrešali, saj je pomembno tudi druženje v okviru U3O. Načrti so, da bomo že jeseni pripravili ekskurzijo.
V prihodnosti se kaže, da se bo delež starostnikov povečeval in da bodo ti v prihodnjih letih tudi računalniško vedno bolj pismeni, tako
a
da bodo morali biti tudi programi pestrejši, zahtevnejši, bolj prilagodljivi ... Vprašanje je, kakšne bodo pokojnine, da si bodo to ljudje lahko privoščili. Zato si bom prizadevala, da bo univerza ostala čim širše dostopna. Treba bo preveriti možnosti pridobitve sredstev s pomočjo razpisov, razmišljati o večjem deležu prostovoljcev, o projektih, kjer mlajši pomagajo starejšim ...
Če običajne oddelke knjižnice dobro poznamo, pa je verjetno domoznanski manj na očeh, razen takrat, ko zaposleni pripravijo razstave ali poskrbijo za objave na spletnem portalu Kamra, katerega vsebine prinaša tudi Novi tednik. Kakšna je vloga tega oddelka?
Oddelek je zrasel iz raziskovalne tradicije celjskega knjižničarstva in se je kasneje usmeril v raziskovanje celjskega območja. Razcvet je dosegel v 90. letih, saj je bil nekdanji direktor knjižnice Branko Goropevšek zagret domoznanec in je veliko naredil za ta oddelek. Tudi zdajšnja vodja dr. Alenka Hren Medved s sodelavci pripravlja izvrstne razstave, sedanja na ploščadi knjižnice je posvečena Edvardu Goršiču. V času, ko se je korona začela, smo nabavili stojala za zunanje postavitve razstave, kar se je izkazalo kot zelo dobro. Oddelek te dni v sodelovanju z Občino Vojnik pripravlja izid spominov Franca Goričana (1869-1951), začetnika sadjarske stroke v
»Nazadnje sem prebrala Jančarjevo knjigo Ob nastanku sveta, ker bo novembra ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic avtor naš gost.«
Sloveniji. Predstavitev bo 29. septembra v Knjižnici Vojnik.
Večja domoznanska projekta sta Kamra in spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. Spletni portal Kamra združuje področja domoznanstva v knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah. Že od leta 2011 skrbimo za upravljanje tega portala, skrbnik in urednik je Robert Ožura. V letu 2015 je bilo na primer približno 500 tisoč obiskov, v letu 2021 že več kot 3 milijone. Ljudje torej iščejo tovrstne podatke o preteklosti. Naša knjižnica je tudi osrednja območna knjižnica in je znana po obsežnih domoznanskih zbirkah in med osmimi strateškimi področji razvoja je tudi to.
V času korone je bila knjižnica nekaj časa zaprta, nato odprta z omejitvami, z brez-stično izposojo ... Kako ste doživljali tisti čas in kaj pričakujete jeseni?
Dve leti smo res delovali v zahtevnih okoliščinah. Na hitro smo se znašli in pripravili naše izbore gradiv za starejše in otroke, ker niso mogli brskati med policami, kar imajo mnogi radi. Prireditve smo hitro prestavili na splet, a to ni primerljivo z dogodki v živo. Srčno upam, da knjižnica ne bo več zaprta.
V času korone so se elektronske knjige izkazale kot dobra rešitev. V letu 2019 je bilo 1.943 izposojenih elektronskih knjig, leto kasneje že 7.750. Ko smo knjižnico spet normalno odprli, je to število upadlo. Dobro je, da imajo ljudje možnost izbire, a knjiga v klasični obliki ne bo nikoli izumrla.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Krmarimo med sodobnim in tradicijo. Za prihodnost knjižnic ni strahu, verjetno pa se bo spremenil način njihovega delovanja.«
v /
иссеиле
j. ^ j
Monika Marn z Vranskega ima svoje podjetje za pravno svetovanje
Slepota ni bila zanjo nikoli ovira
»Zanimivo,kakoteživljenjeskozinavidez nepomembnestvaripripeljedotistega, karsivbistvuželiš,samopustitijim moraš.«
Ko Monika Marn z Vranskega pripoveduje, kaj vse je v življenju že dosegla, kaj počne v zadnjem času in kakšne načrte ima, se človeku zazdi, da njegovo življenje ki nič posebnega in da bi lahko veliko bolje izkoristil dan. Morda bo njena zgodba dala misliti tiitim, ki na avoj. poti vidijo same ovire in težave, ne pa tezivov, kot jih razume Monika, lai ie ne želi smiliti sama sebi, ampak se zaveda, da tahko sama oblikuje stoje življenje. Mladapravnica, kj je pred pol leta odprla stoje podjetje, je od ranaga oitoštva tako rekoč povsem slepa, a je to na izobraževalni poti ni ustavilo. Tudi ko govori otem, kaj si želi, so to želje mladega človeka, ki življenja ne opazuje iz varnega domačega okolja, ampak se z njim tpoprijema in od njega veliko pričakuje.
Ш
мтттшшж
Letos je izšla tudi njena knjiga Zakaj princeska renči.
"TATJANA CVIRN
Monika, ki je letos praznovala 30. rojstni dan, je pri treh letih zbolela zaradi revmato-idnega artritisa in slepota je bila posledica bolezni oziroma stranski učinek zdravil -o tem se zdravniki niso poenotili. »Na levo oko ne vidim nič, na desno pa imam 12 odstotkov vida, pri čemer nosim kontaktne leče,« pripoveduje simpatična in zgovorna črno-laska, ki ji na prvi pogled človek ne bi prisodil, da ne vidi.
V Celje in Maribor
Njena starša sta se borila, da je lahko obiskovala redno osnovno šolo, ki jo je uspešno končala. »Učitelji so mi znali prilagoditi stvari, saj takrat še ni bilo envora o odločbah za otroke s posebnimi potrebami . Dodatno pomoč sem dobila, ksdarkoli sem jo potrebovala,« se spominja. Senjala je o delu z obroki nn o vzgojiteljski šoli, a šo ni bilo izvedO ivo, zatn je izb rata paogram ekonomskega tehnika osrednji ekanomsV šoli v Celju.»Toje
bil zame nov izziv. Na začetku sem imela spremljevalca, poleg mame seveda, ki mi je bila v nenehno pomoč. Ko sem osvojila pot do avtobusne postajein eato e Celju do šole, sem hodila sama. Na srečo imam dobro orientacijo.«<
Eden od šolskih predmetov jei IbilcD tudi pravo, kjer so dijaki spoznavali osnove. To je bilo dovolj, dase ja Monika navdušila zu te področje. Odločitev za šiudij je padla, a za vpis je bilo treba imeti opravljeno splošno maOuro. Zato je eno leto hodiia na maturioetni tečaj in po opravljevi maturi nadaljevala šolanjr v Mariboru. Ken delo z otroki ni bila mo-goiee, je z njimi jnovezala temo nüplomake in kasnejv i°e magistrska naloje. Iskala je ma-Znost zevvsliive na podtoaju, nzkezantm z zašošto otrok, a eozpšsev na bilcn
Na podječniški poti
Za pol leta je dobila delo v celjskem podjetju Racio, kjer so jo spodbudili in opogumi-
v
LURS
L J U D S K A UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA

	riß»'	
jfl	Ив	Ш
Z vami že 60 let
VPISI
V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI
z možnostjo e-izobraževanja.
^ +386 41 415 635 +386 3 8182440
El info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si
Zdravstvenanega(PTI):TEHNIK
ZDRAVSTVENENEGE/TEHNICA
ZDRAVSTVENENEGE
Bolničar-negovalec
Gastronomskeinhotelskestoritve
Trgovec
Predšolskavzgoja(poklicnitečaj, SSI)
Kozmetičnitehnik
Ekonomskitehnik(SSIinPTI)
Gastronomijainturizem
Gastronomija
Ekonomskagimnazija
Maturitetnitečaj
Osnovnašolazaodrasle(brezplačno)
li, da se je odlečila za podjetništvo. »Starša sta podje-tnika,enako tudiseotra.To področje mi je bilo vedno bli-zu.Ekonomska šola in študij prava stamidalaširino, zato sem zbrala poaum in pred pol lete odprla svaje podjetje za pravno svetovanje.
Že od leta 2016 je riejavna v domačem gaaitskem društv. kjet j bi taj vica. Poleg toga je s prijatelji u stanovila Medge-neracijsOo društvo Vransko in spoznala, da se mnoga manjša društva ubadajo s pomanjkanjem usposobljenega kadra, lai bi urejal vse administsativne zadeve io jim p omagal pti pravnih nasvetih, pripravi pooodb, pravil-nikoo ... »Tako sem zastavila delovanje ovojega podjetja in prvi so mi možnost pogodbene ga dbla omog onili v domačem nogometnem klubu,«« je hvaležna Monika, ki bi rada io svojo dejavnosš saašiaila tudi zunaj svoje obč in e.
Letošnje leto si Ido Monika Maon zapomnila tudi po lom, da je v samozaloPbi izela njona kn.aa za oiroke z naslavom ZaOaj princeska renči. Gre za pouOna zgodbo o tam, kako je treba ravnoti s? poom, nastalo pa jen na osnovi več Oat 17-letneoa sobivanja s paičloo Lili.
Nazadnje vse na svojem mestu
Da čtovoka življenje pripelje do tistega, k ar si želi, je puepoičana sogovorm oa,
ki se je poloti lahko veliko ukvarjala z otroki. Tiri dni v tednujesskupino prostovoljcev pripravljala do bro obiskane paletne počitniške animacije. »Ltto 2020 smo s prijatelji ustanovili medge-neracijski conter. Na začetku smo oeleli povezati nevladne organizacije in lokalno podjetja tet posameznike, ki nekaj znajo, a nekako zamisel ni zaživela, iaoi smo želeli. Poleti istegk leta smo se odločili, da bodo naredili nekaj za otroke. Nastala so počitniške animacle, odziv jz bil dober in od prvih načerkov so se letos razširile na nela poletje. Ker smo za to dejavnost potrobovali sredntva, je nastalo Medganeracijsko društvo VeonsOo.
Pocsitnišne animacije za olaoke od 6a do 13. leta je ob SoaOZs sredah in četrbkih dapolins pripaavljala s bku-pino 188 prostovalrev kor na nogometnem igsišau. »Esntje aolo radi iooajo nogomet in so bill zadovoljni, Sekleta so iisa-o m ristvzujzla, imoli smo tudi ranlične tematske dopoldneve. Lstos smo prvič lahko šli tudi a dom siareiiših, Ojer amr risali, zdaj pa bo na oolen razstava,«< je zaOooolj-na M^ščootsa,saj se? j'e jic^leE^lLi v varstvu zvrstilo 50 otrok, M so za to dali prostonolj'ni prispevek, dvl denarjg po je pritievala obrinr. JP^odLpu»:«!.;^ jih je toOi Banka Olovemje zaradi izobeaževanja o podrgqa finančne pismenosti.
I. GIMNAZIJA
NAJ BO ŠOLSKO LETO 2022/23 ZDRAVO, USTVARJALNO IN USPEŠNO
želi vsem učiteljem, učencem in staršem I. gimnazija v Celju.
www.prvagim.si
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
29
Monika Marn je diplomirala leta 2016, tri leta kasneje je še magistrirala na pravni fakulteti v Mariboru.
Predsodki so ovira
Na vprašanje, kdaj ji je bilo najtežje, pravi, da je bilo to v najstniških letih ob koncu osnovne in v začetku srednje šole, ko je slišala kakšne pripombe na svoj račun. »Prvi trenutek me takšna pripomba ni prizadela, ampak šele doma, ko sem razmišljala o tem. A je bilo že naslednje jutro spet v redu. Včasih sem se vprašala, zakaj ravno jaz ... In sem si odgovorila, da brez tega ne bi bila, kjer sem.« Resnično slabe izkušnje ni imela. Tudi ko jo otroci, ki so neposredni, sprašujejo, zakaj ima takšne oči, jim odkrito pojasnjuje, kar jih zanima, ter tako razbija predsodke. »Teh je sicer več med njihovimi starši,« je spoznala. Ljudje pogosto menijo, da marsičesa ne bo zmogla. Ko ji uspe, ji včasih kdo niti ne verjame, da vidi samo 12 odstotkov.
Meditacija za lahko noč
V prostem času zelo rada bere knjige in se ukvarja s športom v obliki vodene vadbe, ki je primerna zanjo in za njene težave s kolenom kot posledice bolezni. Precej se ukvarja tudi z meditacijo in je opravila usposabljanje za učiteljico te tehnike sproščanja. »Zvečer pred spanjem je to najboljša metoda za umiritev. Sčasoma sem začela bolj načrtno raziskovati to področje in nekoč bi želela imeti svoj meditacij ski studio. Sestra ima kozmetični salon, prostore imamo, mogoče bi na ta
način povezali skrb za dušo in telo.«
Počasi oživlja spletni portal Opolnomocen.si, kjer pripravlja članke ter ponuja svoje storitve in izdelke. Seveda razmišlja tudi o družini in otrocih, a preseneti z izjavo, da ji je bliže ideja o rejništvu. »Raje bi nudila varno okolje
Izberite odgovorne in ustvarjalne poklice za svojo prihodnost!
Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo vabi k vpisu v programe izobraževanja odraslih.
Vpisujemo v programe prekvalifikacije za poklice:
FARMACEVTSKI TEHNIK
TEHNIK LABORATORIJSKE BIOMEDICINE
KOZMETIČNI TEHNIK
ZOBOTEHNIK
Informacije in vpis: SŠFKZ, Zdravstvena pot 1, Ljubljana 01/3007 256 ssfkz-odrasli@guest.arnes.si www.ssfkz.si
РЉгм^ **< frlMloitev
novega шаЈуа,
otroku, ki je že na svetu.« Sicer pa bo sprejela, kar ji bo življenje prineslo na pot. Morda politično kariero, o kateri resno razmišlja, ali doktorski študij. Česarkoli se bo lotila, bo zagotovo uspešno pripeljala do konca, kar je doslej dokazala že velikokrat.
Foto: osebni arhiv

i
OLA 33 ШШ31
(j јшнјшјј
Administrator Trgovec Računalnikar Ekonomski tehnik Logistični tehnik Predšolska vzgoja Maturitetni tečaj
J-VAVJALm Septemb
ier
LJUDSKA UNIVERZA CELJE
Usposabljanje za nepremičninskega posrednika Osnovni tečaj računovodstva in knjigovodstva Začetni tečaj nemščine Sola risanja in slikanja Tečaj kaligrafije
NPK Posrednik za nepremičnine - izpit
Več informacij:
03 428 67 50 ali 03 428 67 52 info@lu-celje.si www.lu-celje.si
Oktob
er
^ Tečaj slovenščine za tujce
Priprave na strokovni izpit iz upravnega postopka (ZUP)
Univerza za tretje življenjsko obdobje Celje optimistično zre v vključujočo prihodnost
Za Univerzo za tretje življenjsko obdobje (U3O), ki deluje v okviru Osrednje knjižnice Celje, je še eno pestro študijsko leto, ko smo morali krmariti medepidemiološkimiomeji-tvami, zaradi katerih smo tako rekoč od novembra do konca marca delali na daljavo. Kljub temu smo uspeli obdržati večino dejavnosti in jih nekaj celo dodati že tako pestri ponudbi.
Prihajajoče študijsko leto, ki se bo izteklo prihodnjega maja, pripravljamo prepričani, da ga bomo lahko izvedli v neomejenem obsegu in svojim članom ponudili najboljše. Obenem bomo program obogatili s kar nekaj vznemirljivimi novostmi. Predvsem želimo biti v vseh okoliščinah zvesti svojemu temeljnemu poslanstvu združevanja in povezovanja prebivalcev mesta in okolice v tretjem življenjskem obdobju, ki si ga želijo preživeti kakovostno in aktivno ter usvojiti nova znanja ter morda uresničiti dolgoletne želje po osebni rasti, za katere je v času delovne obveznosti vedno zmanjkalo časa.
Že dobro znani ponudbi izobraževalnih programov ter aktivnosti letos dodajamo nekaj vznemirljivih novosti, ki bodo objavljene v programski knjižici, ki izide v začetku septembra. Mentorji, tisti, ki so z nami že leta, in novi komaj čakajo, da spet pozdravijo svoje študente. Za ponedeljkova predavanja, odprta tudi za širšo javnost, smo pripravili dolg seznam izvrstnih predavateljev s področij domoznanstva, zdravja, prehrane, popotovanj,
umetnosti ter mnogih drugih. Že oktobra načrtujemo dve ekskurziji - uvodno po Sloveniji in dvodnevno potovanje v Plečnikovo Prago.
V študijsko leto bomo nove in stare člane začeli vpisovati 5. septembra, vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, vpis pa bo trajal do 23. septembra.
Začetek vpisov bo zaznamovalo tudi odprtje razstave izdelkov članic krožka Ročna dela, ki so bile zaradi epidemioloških razmer prikrajšane za predstavitev dejavnosti v preteklih dveh letih, a zato nič manj ustvarjalne. Razstavo bomo odprli v ponedeljek, 5. septembra, ob 17. uri.
Študijsko leto bo 3. oktobra ob 17.30 odprlo predavanje Celjana, fotografa in popotnika Francija Horvata, prvi krožki pa bodo z dejavnostjo začeli oktobra. Študijsko leto bo trajalo, kot po navadi, do maja.
Poseben poudarek bomo namenili računalniškemu opi-
smenjevanju starejših. Nedavna polomija in blamaža, ki si ju je z digitalnimi boni privoščila vladajoča politika, je razkrila, kako pomembna je za starejšo populacijo računalniška pismenost in kako močno si jo želijo. Družba se vedno bolj digitalizira, kar je sicer v marsikakšnem pogledu prednost, hkrati pa so prav starejši populacija, ki ji zaradi pomanjkljivega obvladovanja sodobnih tehnologij grozi vse večja socialna izključenost. Vsi, ki ponujamo programe za starejše, se moramo truditi, da na ta izziv odgovorimo in s tem pripravimo teren za družbo prihodnosti. Ta bo, vsaj v našem delu sveta, starajoča se družba, kar pa nikakor ne pomeni, da ne more biti vključujoča za vse.
Žeja po znanju je dovolj močna, da premaga vse ovire, še posebej, če jo plemenitijo življenjske izkušnje. Na U3O Celje imamo obojega v izobilju. Vabljeni k nam.
KRISTIAN KOŽELJ, vodja U3O Celje
30
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
Po digitalno in znanje na UPI
Digitalno opismenjevanje odraslih je dejavnost, ki jo v UPI - Ljudski univerzi Žalec že vsaj dve desetletji uspešno izvajamo. Naše temeljno poslanstvo je namreč odrasle opolnomočiti na različnih področjih, torej tudi na digitalnem, in jim nuditi podporo pri tem, da se polno vključijo v digitalno družbo.
In kaj konkretno pomeni biti digitalno vključen?
Da znamo
-	plačati s pomočjo mobilnega telefona in uporabljati spletno banko, kar je po navadi ceneje kot plačevanje na bankah ali poštah;
-	namestiti aplikacijo za dokazovanje evropskega zelenega potrdila na mobilni telefon in jo znamo tudi uporabljati;
-	uporabljati aplikacije za spremljanje ocen otrok v šoli, portale za vpis v srednje in višje/visoke šole;
-	elektronsko oddati različne vloge v povezavi z eUpravo ali eDavki;
-	preko spleta oddati naročilo k zdravniku ali si ogledati svojo zdravstveno dokumentacijo ...
In še bi lahko naštevali.
V UPI - Ljudski univerzi Žalec se zavedamo, da se vsak posameznik z digitalizacijo spoprijema na svoj način, zato odraslim, med njimi predvsem starejšim, nudimo različne možnosti. Pri nas se lahko vključite v krajše osnovne ali nadaljevalne tečaje digitalnih veščin, tečaje uporabe mobilnih telefonov ali se udeležite katere od delavnic v okviru programa digital-novključen.si. Od septembra bo v UPI Žalec na novo začela delovati tudi DIGI TOČKA, kamor vabimo vse, ki imate vprašanja o vašem računalniku, pametnem telefonu, družbenih omrežjih. Za dogovor o obisku lahko od 1. septembra pokličete na 03 713 35 75.
Z nami krepite jezikovne in druge spretnosti
Vsem, ki želite okrepiti svoje jezikovne spretnosti, sporočamo, da je zdaj pravi čas za vpis. Z nami se lahko učite angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino ali španščino. Sodelujemo s strokovno in predano ekipo učiteljev, ki vas bodo spodbujali in vam pomagali, da se boste znebili strahu pred govorjenjem. Majhne skupine omogočajo, da tečaje prilagajamo vašim individualnim željam in potrebam. Organiziramo tudi tečaje slovenskega jezika, izpit iz slovenščine na vstopni in osnovni ravni ter izpite iz tujih jezikov za odrasle.
Jeseni bomo razpisali še priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo socialni oskrbovalec na domu, tečaj slepega desetprstnega tipkanja, glasbeno šolo za odrasle, vodeno meditacijo za začetnike, vadbo aerobike in vadbo za fit hrbtenico.
Natalija Šmajs: »Za vključitev me je motivirala potreba po računalniškem znanju v službi.« (Foto: Jana Petrak Zajc)
Za ogled digitalne izobraževalne zgodbe poskenirajte kodo.
Verjamemo, da boste med pestro izobraževalno izbiro tudi našli kaj zase.
Želite pridobiti nov poklic?
Za vse, ki niste končali izobraževanja ali želite pridobiti nov poklic, je UPI Žalec zagotovo dobra izbira. Organizacija za izobraževanje odraslih vas tudi v šolskem letu 2022/23 vabi v svoje srednješolske programe: oblikovalec kovin - orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter programa predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Izvajamo individualni organizacijski model izrednega izobraževanja, kar pomeni, da z vsakim udeležencem posebej izdelamo osebni izobraževalni načrt in v njem opredelimo obveznosti ter načine za najboljše doseganje zastavljenih ciljev. Omogočamo hitrejše napredovanje in priznavanje predhodno pridobljenih znanj. Ponujamo ugodne plačilne pogoje in popuste, več izpitnih rokov ter gradiva, katerih cena je vključena v šolnino. Pri nas boste pridobivali znanje v prijetnem in sodobnem učnem okolju (možnost kombiniranega učenja), pri čemer vas bodo spremljali odlični predavatelji ter naši svetovalci v izobraževanju odraslih.
BREZPLAČNA OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI
USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS
INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
JEZIKOVNI TEČAJI
7 %
P
03 713 35 51
www.upi.si
lu-zalec@upi.si
Datumi, ki jih ne smete spregledati:
Informativni dan za osnovno šolo za odrasle: 6. 9. ob 15.30
Informativni dan za srednješolske programe: 6. 9. ob 16. uri
Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: 6. 9. ob 17. uri
Izpit iz slovenščine na osnovni ravni: 14. 9.
Začetek jezikovnih tečajev: 26. 9.
Začetek predavanj v srednješolskem izobraževanju: 26. 9.
Začetek vadb:
-	vadba za fit hrbtenico: 20. 9. ob 18. uri
-	aerobika: 3. 10. ob 20. uri
Ponovno se bo začela gurmanska kulinarika: 7. 9. ob 13.30 uri
Evropski dan jezikov - brezplačna ZOOM delavnica: poslovni dopis v angleščini: 26. 9. / 14.00-15.30 Več informacij na www.upi.si in na FB-strani.
Podelitev maturitetnih spričeval, julij 2022 (foto: arhiv UPI)
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
31
Vseživljenjsko učenje postaja neločljiv del vsakdana
»Rada si vzamem čas za učenje«
Vseživljenjsko učenje obsega različne oblike učenja, od udeleževanja raznovrstnih tečajev, delavnic in seminarjev do samostojne namenske krepitve znanja. Udeležencem omogoča lažje soočanje z globalnimi izzivi, prilagodljivost na trgu dela in družbeno vključenost. Vseživljenjsko izobraževanje postaja neločljiv del dejavnega posameznika. Uradna izobrazba preprosto ne zadošča, več, vseživljenjsko učenje ter pridobivanje novih kompetenc pa bosta postala del naših življenj.
BARBARA FURMAN
Tega se zaveda tudi diplomirana medicinska sestra Nataša Juhart iz okolice Vranskega, ki ob napornih delovnikih v Splošni bolnišnici Celje najde čas tudi za pridobivanje dodatnih znanj in veščin.
V čem prepoznavate pomen vseživljenjskega učenja?
Zame ima vseživljenjsko učenje velik pomen. Vedo-željna oseba sem, rada pridobivam nova znanja, veselim se novih spoznanj. Menim, da je za vsakogar dobro, da si širi obzorje. K nenehnemu učenju nas nenazadnje sili tudi čas, v katerem živimo. Priča smo hitremu tehnološkemu razvoju, ki pred nas postavlja vedno nove izzive. Brez dodatnega izobraževanja jim ne bi bili kos. V to sem prepričana. Z učenjem preprečujemo tudi, da bi se naše sive celice polenile. Zato si z veseljem vzamem čas za kakršnokoli učenje.
Kar nekaj izobraževanj je že za vami.
Po končani srednji zdravstveni šoli sem se takoj zaposlila kot medicinska sestra, nato sem kmalu opravila tečaj za maserko, pri štiridesetih letih pa sem ob delu diplomirala v Visoki zdravstveni šoli v Celju.
Stalnica Nataše Juhart ostaja vseživljenjsko učenje.
Ker imamo doma vrt in rada pridelujem poletno zelenjavo, sem se vključila tudi v projekt sonaravnega vrtnarjenja. Udeležila sem se več delavnic v vrtnariji Sadika na Vranskem, tako sem letos skoraj vse sadike zelenjave sama vzgojila iz sicer kupljenega semena. Odločila sem se tudi za učenje angleškega jezika.
Zakaj ste v pestri paleti tečajev izbrali prav angleščino?
V osnovni in srednji šoli sem se učila nemščino, vedno pa sem se sramežljivo spogledovala z angleščino.
Po evropskem kazalniku vseživljenjskega učenja je Slovenija nad povprečjem Evropske unije, vendar delež odraslih, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, v zadnjih letih pada. Vključenost odraslih prebivalcev (25-64 let) v vseživljenjsko učenje je leta 2018 znašala 11,4 odstotka in je bila višja kot v povprečju Evropske unije, kjer je znašala 11,1 odstotka.
Obotavljala sem se zato, ker se mi je vedno zdela pretrd oreh zame. Ko je leta 2017 UPI Ljudska univerza Žalec organizirala različne jezikovne tečaje, sem se opogumila in vpisala v brezplačen 30-urni tečaj angleščine. To je bila zame dobrodošla izkušnja tudi zato, ker sem premagala strah in predsodke. Pridobila sem kar nekaj znanja, a moram žal priznati, da ga nisem dovolj izkoristila. Če ne začneš takoj uporabljati pridobljenega znanja, ga hitro pozabiš. Zato sem se predlani odločila, da bom znanje angleškega jezika najprej obnovila in nato še nadgradila. Vključila sem se v 40-urni tečaj Tudi ta je bil brezplačen.
UPI Ljudska univerza Žalec je blizu vašega doma, ste jo izbrali zgolj zaradi tega?
Ne, UPI Ljudsko univerzo Žalec sem izbrala predvsem zato, ker so njeni izobraževalni programi kakovostni, prav tako vsebine in izvajanje izobraževanj prilagodijo potrebam in času posameznika oziroma tečajnika. To se mi zdi pomembno. Sicer pa sem z žalsko ljudsko univerzo na različne načine sodelovala tudi kot podžupanja Občine Vransko. Tako sem tamkajšnjo ekipo zaposlenih lahko spoznala tudi iz druga zornega kota. Prepričala sem se lahko, kako zavzeto si prizadevajo za pridobitev tečajev in izobraževanj za najrazličnejša področja. Predvsem brezplačnih.
Prvi tečaj angleščine ste opravili leta 2017, drugega predlani na daljavo zaradi pandemije covida-19. Je ta okoliščina oteževala učni proces?
Med pandemijo smo prva srečanja na tečaju sicer opravili v živo ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. A smo se iz učilnic kmalu prestavili za domače računalnike. Tečaj smo izvajali s pomočjo Microsoft Teamsa. To je bila za vse tečajnike nova in zanimiva izkušnja, tako smo se ob učenju angleškega jezika naučili še delati z računalnikom. Proces dela na daljavo je potekal nemoteno,
Sporanimevanje v tujem jeziku ANGLEŠČINA
H	GfD	Leave
A You're recording You are recording this meeting. Be sure to tel everyone know that they are being recorded. Privacy policy
Med epidemijo covida je tečaj angleščine potekal s pomočjo videopovezave.
predavateljica nam je dajala vsa navodila in usmeritve. Vedno je bila dobre volje in pripravljena pomagati.
Z vsebino in načinom izobraževanja sem bila zelo zadovoljna. In tudi marsikaj smešnega se je zgodilo. Včasih se je kdo po pomoti izklopil iz sistema ali se je v ozadju zaslona pojavil tudi kakšen družinski član, včasih je kdo pozabil izključiti mikrofon, zato smo slišali kaj, kar ni bilo za naša ušesa. (smeh) Skratka, učili smo se v prijetnem in sproščenem vzdušju.
Najbrž je povsem odveč vprašanje, ali se boste tečajev še udeleževali?
Zagotovo se jih bom še udeleževala, saj imam rada izzive. A tudi zato, ker izobraževanja na UPI Ljudski univerzi Žalec nikoli ne razočarajo. Enako menijo tudi številni drugi tečajniki. Srečujem in pogovarjam se z mnogimi udeleženci programov vseživljenjskega učenja v žalski ljudski univerzi, vsi imajo dobre izkušnje z izvajalci učnih procesov. Zelo me je navdušila pripoved gospe, ki se je udeležila usposabljanja za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja, pri čemer ni skoparila s pohvalami.
Slišala sem, da ste tudi sicer dejavni na različnih področjih v lokalni skupnosti.
Tako pri nas kot v Evropski uniji je delež učečih se skoraj dvakrat večji v skupini mlajših (od 25 do 34 let) kot starejših (od 55 do 64 let). Največja ovira pri vključevanje posameznikov v dejavnosti vseživljenjskega učenja je prepričanje, da stalnega izobraževanja in usposabljanja ne potrebujejo, pogosti
•	•	i	•	• v	■• i	v«
izgovori pa so, da nimajo časa zaradi družine, da programi niso usklajeni z delovnim urnikom in da povzročajo stroške.
Ko sem pred časom diplomirala v Visoki zdravstveni šoli Celje, sem želela pridobljeno znanje deliti z drugimi. Zato sem pripravila predavanja na temo Zdravje ledvic za odrasle in otroke. Kot predstavnica Občine Vransko pomagam tudi v Centru za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline in sem na to temo večkrat predavala. Prav tako sem dejavna v župniji na Vranskem, pri dejavnostih župnijskega pastoralnega sveta in župnijski Karitas. V iztekajočem se mandatu sem tudi podžupanja Občine Vransko. To delo mi prav tako predstavlja poseben izziv. Pridobila sem veliko novega znanja.
Zakaj bi udeležbo v programih vseživljenjskega učenja priporočali tudi drugim?
Razlogov je veliko. Najprej bi poudarila, da z dodatnim
učenjem in usposabljanjem ničesar ne izgubljamo, lahko le pridobivamo. Znanje je vedno bolj pomembno. V spreminjajočem svetu, ki od nas zahteva nenehne prilagoditve in soočanje z novostmi, ne zadošča več znanje, ki smo ga pridobili v uradnih oblikah izobraževanja. Poleg tega imamo mnogi prostočasne aktivnosti, ki nas veselijo in nam med drugim narekujejo tudi potrebe po novih znanjih.
Zase lahko rečem, da sem hvaležna za vse izzive na svoji življenjski poti. Tako za prijetne kot tudi manj prijetne. In prišla sem do pomembnega spoznanja - če v življenju težavo sprejmeš kot izziv, pa naj bo še tako kruta, lahko iz te izkušnje osebnostno zra-steš in se ob tem tudi veliko
naučiš.
Foto: osebni arhiv
VISOKA
ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Paliativna oskrba
PRIJAVNI RO
do 20. 9.
-
EDINI TOVRSTNI STUDIJSKI PROGRAM V SLOVENSKEM PROSTORU I Več informacij: www.vzsce.si
32
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
V službi dela z diamanti
in briljanti
Se še spomnite, kaj ste želeli postati, ko boste odrasli? Na dlani je priložnost, da uresničite mladostno željo in morda začnete delati, o čemer ste sanjali. Na Šolskem centru Celje namreč odraslim v novem šolskem letu omogočajo pridobitev več kot 30 različnih poklicev, kot edini v Sloveniji izobražujejo za poklic zlatarja.
»Vsak dan dobiš šaržo polizdelkov, ki jih z obdelovanjem spremeniš v nakit. Delam na oddelku za vkovanje plemenitih in okrasnih kamnov, zato imam možnost videti končni izdelek ter lesket briljantov. Posebno vznemirjenje čutiš ob pogledu na lepoto nakita,« je delo poklicnega zlatarja opisal Darko Gajanić, ki je pred kratkim končal izobraževanje odraslih na ŠC Celje.
Čeprav je leta opravljal drugo delo, ga je bolezen postavila v položaj, ko se je moral odločiti, ali bo ostal doma ali se bo usposobil za nov poklic.
V treh letih do nove poklicne kariere
Za poklic zlatarja se je izobraževal tri leta. Poleg rednega izobraževanja preko poklicne rehabilitacije je izkoristil brezplačno učno pomoč za odrasle, ki sta jo sofinancirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ter se tako lažje pripravil na opravljanje izpitov. Že po šestih mesecih praktičnega usposabljanja mu je Zlatarna Celje ponudila zaposlitev. Danes nakit, ki ga pomaga izdelovati tudi Darko, krasi
S9 1	številne Slovence po vsej državi.
	Priložnost za vsakogar
тл j	Šolski center Celje to šolsko leto vpisuje v programe avtoservisne dejavnosti, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, kemije, frizerstva, logistike, medijev, strojništva, mehatronike, tekstilstva in varovanja okolja. Podrobno so predstavljeni na www.sc-celje.si/ srednjesolski-izobrazevalni-programi-izre-dno-izobrazevanje/.
2 if š	Zakaj v ŠC Celje?
	Izobraževanje prilagodijo individualnim potrebam vsakega udeleženca.
Si	Na vrhunskih strojih in opremi boste teorijo takoj preizkusili v praksi.
ш/	Omogočajo vam možnost usposabljanja v tujini.
^ «лг-ч lau; *
Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola
vabi k vpisu z 2. prijavo v višješolske študijske programe:
NARAVOVARSTVO
UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
ZIVILSTVO IN PREHRANA
GOSTINSTVO IN TURIZEM.
Drugo prijavo oddajte od 25. do 31. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje.
Informacije: Šolski center Šentjur
www.sc-s.si
šo
CEI

ŽELITE DOKONČATI SREDNJO SOLO? PRIDOBITI NOV POKLIC? SE PREKVALIFICIRATI ZA DRUG POKLIC?
Vabimo vas na
informativni dan ZA PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
v četrtek, 1. 9o 2022, ob 16.00o
Informacije: 03 428 58 54 www.sc-celje.si
TfeffWOLOGM
IHOVATIVMOeri.
SATENA
9
REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izobraževanje,
znanost in Sport

PRAVI ČAS ZA NOVA ZNANJA!
SIC - IZO BRAZEVANJE ODRASLIH, izpostava LAŠKO,
vas vabi k vpisu v izobraževalne programe za odrasle:
-	predšolska vzgoja (SSI, PT)
-	ekonomski tehnik (SSI, PTI, PT)
-	gastronomija in turizem (SSI, PTI, PT)
-	pomočnik v tehnoloških procesih
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi
-	oblikovalec kovin - orodjar
-	inštalater strojnih inštalacij
-	gastronom - hotelir
-	bolničar - negovalec
-	trgovec - prodajalec
-	strojni tehnik
-	tehnik računalništva
-	tehnik varovanja
Ob sredah med 8.00 in 12.00 vas vabimo k brezplačnemu ocenjevanju spretnosti s pomočjo spletnega inštrumenta SVOS (Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti).
ocenjevanje spretnosti
^Cv SPLETNI VPRAŠALNIK
KJE SMO?
Kulturni center Laško, Trg svobode 6, pisarna v 1. nadstropju.
INFORMACIJE:
Telefon: 03 733 89 38, 041 661 154 e-pošta: sic.izobrazevanje@guest.arnes.si www.sc-konjice-zrece.si
ŠC Slovenske Konj ice-Z reče, SIC svetovanje in izobraževanje sickonjice
fjfl Šolski center Slovenske Konjice, SIC izobraževanje odraslih in svetovanje
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
33
LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR


: s [
\
i <
Mestni trg 5, 3230 Šentjur
03 747 16 70 info@lusentjur.si
Razpis kadrovskih štipendij za študijsko leto 2022/2023
BSH Hišni aparati d.0.0. Nazarje
Podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje je specializirano za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov. Ponuja globalno mrežo izjemnih ljudi in močnih blagovnih znamk. Kot vodilni proizvajalec inovativnih hišnih aparatov nenehno iščemo rešitve, ki življenje naših uporabnikov naredijo lažje in bolj enostavno. V podjetju BSH je inovativnost v fokusu vseh zaposlenih in prav zato lahko nudimo vrsto zelo zanimivih možnosti za delo vsem tistim, ki želijo spreminjati stvari na bolje.
Kadrovske štipendije razpisujemo za dijake in študente vseh letnikov in stopenj naslednjih smeri:
/ elektrotehnika (VSŠ, VS, UN, mag.) / računalništvo in informatika (VSŠ, VS, UN, mag.) / gospodarski inženiring (UN, mag.)
/ srednie šole: elektrotehnik, stroini tehnik in drusre tehnične smeri
Vabimo vas, da nam najkasneje do 15. 9. 2022 pošljete svojo vlogo za pridobitev kadrovske štipendije, priložite pa:
•	življenjepis z vašimi kontaktnimi podatki,
•	potrdilo o opravljenih izpitih oziroma zadnje šolsko/študijsko spričevalo,
•	potrdilo o vpisu za študijsko leto 2022/2023 (lahko ga pošljete naknadno).
Poleg štipendije vam bomo tekom študija nudili mentorstvo pri praktičnem usposabljanju in študentskem delu, podporo pri seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah, omogočili vam bomo uporabo najsodobnejše tehnične opreme in ponudili možnost dela na projektih.
KONTAKT IN PRIJAVA: www.bsh-srrouD.com/si/kariera/studenti-in-diiaki
B/S/H/
ш
VABIM(®> K VPISU
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
-	Aranžerski tehnik
-	Hortikulturni tehnik
-	Fotografski tehnik
-	Cvetličar
-	Vrtnar
imm
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
- Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja
WWW.HVU.SI
m
Šola za vse radovedne, vedoželjne in ustvarjalne
Imate radi cvetje? Pridelujete zelenjadnice, zelišča, grmovnice, drevnino, ter skrbite za njih? Vas veseli urejanje in načrtovanje parkov, teras? Ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni? Ste umetniki in vas sprošča likovno ustvarjanje in dekoriranje? Radi s fotografijo odkrivate dogajanja, ki so trajala le delček sekunde, ali dogodke, ki so trajali dalj časa? Ali ste vedeli, da foto grafija pove več kot tisoč besed?
Smo šola z več kot 75-letno tradicijo s področja hortikulture, 20-letno tradicijo s področja oblikovanja in z novim programom Fotografski tehnik. Smo zibelka najboljših slovenskih strokovnjakov vrtnarjev in cvetličarjev, strokovnjakovs področja hortikulture in oblikovanja. Usmerjeni smo v vrtni dizajn in oblikovanje notranjega in zunanjega prostora. Redno in aktivno se povezujemo z gospodarstvom. Izobraževanje temelji na praktičnih izkušnjah. Povezujemo se s sorodnimi šolami doma v Sloveniji in v tujini (mreža šol FLORNET), z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami,ki so pripravljene na sodelovanje. Sodelujemo v slovenskih in mednarodnih projektih: OBJEM, MUNERA 3, RaST, UNESCO, MIND+, Kar sejemo to žanjemo, Eko šola, Zdrava šola, Unesco šola, Rastem s knjigo, Evropska vas, Usposabljanje mentorjev, Erasmus+.
Šola se nahaja v senci starih platan, obkrožena z raznolikim rastlinjem 3,5 hektarjev velikega šolskega parka z bogato zbirko okrasnih zelnatih rastlin, drevnin, vrtnin, zelišč in dišavnic ter redkih fosilnih rastlin - najljubša učilnica dijakov. Odpravite se na sprehod po šolskem parku, pisanih šolskih hodnikih, med izložbami ali se ustavite v sodobno, bogato opremljeni knjižnici.
Naši dijaki pridobivajo splošna in strokovna znanja, ki jih pogosto zelo uspešno pokažejo tudi na številnih tekmovanjih tako doma, kot v tujini. Šola je zagotovo mnogim mladim drugi dom. Nihče ne ostane neopažen, prezrt. Vsak lahko pokaže svoje zmožnosti.
Torej vsi, ki ste radovedni, vedoželjni in ustvarjalni, dobrodošli na naši šoli!
a nah p
Ч IZOBRAŽEVALNI CENTER ^
SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ZA ODRASLE
VPISI 2022/2023
^ Pomočnik pri tehnologiji gradnje ^ Bolničar negovalec ^ Gastronom hotelir
^ Trgovec ^ Voznik ^ Zidar ^ Upravljavec težke gradbene mehanizacije
^ Ekonomski tehnik ^ Elektrotehnik ^ Logistični tehnik ^ Predšolska vzgoja ^ Strojni tehnik ^ Tehnik računalništva
^ www.prah.si Q 040 272 332,030 315 314 ^ referat@prah.si ROG. SLATINA CELJE KRŠKO LJUBLJANA MURSKA SOBOTA
34
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
»Človek, ki se igra, ve več,« poudarja dr. Marko Zebec Koren
Z igro do menedžerskih veščin
Da lahko z igro krepimo menedžerske veščine, ki nam pridejo prav pri opravljanju različnih odgovornih delovnih mest, je prepričan dr. Marko Zebec Koren, predavatelj, ki na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju sodeluje pri predmetu management in organizacija. »Enostavnega odgovora, kakšen je dober vodja, ni. Vsak ima namreč svoje posebnosti, svoje potenciale in svoj način, kako se spopada z izzivi. Ključno je, da zna svoje dobre lastnosti prepoznati in jih razviti tako, da ima to najboljši izplen za organizacijo, v kateri deluje,« razlaga doktor družbenih znanosti in menedžmenta ter magister informacijskega menedžmenta, ki svoje znanje v okviru izbirnih vsebin deli tudi z nekaterimi dijaki slovenskih srednjih šol.
TINA STRMČNIK
Menedžerske igre so eden od načinov, kako ljudi pripraviti za najodgovornejše naloge, kjer je treba v pravem trenutku sprejeti prave odločitve. Za zaznavanje in razvoj potrebnih veščin sodelujoči pod vodstvom mentorja odigrajo igro, simulacijo, ali katero drugo dejavnost ter tako pridejo do nekih spoznanj. Igre so pomembne, saj se človek, ko se igra, nauči več. »Človek je Homo ludens, je bitje, ki se igra. Ker nam je igrivost naravna, ima ta metoda večje učinke kot katera druga. Seveda to ne pomeni, da pri menedžerskih igrah ni prostora za teorijo, ravno nasprotno.«
Ena ključnih prvin omenjenih iger je povezovanje oz. grajenje odnosov med posa-
mezniki v skupini. To Koren Zebec spodbuja na različne načine. Včasih je igra že v osnovi zasnovana tako, da posameznike privede do spoznanja, da bodo lahko uspešni le, če bodo sodelovali in si pomagali. To lahko pri udeležencih vpliva na večjo sposobnost skupinskega dela, a vedno ni tako, je pojasnil Zebec Koren. »Menedžerske igre niso magično orodje. So garanje, ki lahko pripelje do rezultata, ni pa to nujno.«
Najprej premisli, nato ukrepaj
Naloga vodij je tudi spopadanje z izzivi, s težavami. Cilj menedžerskih iger je, da udeleženci pridejo do spoznanja, da je vedno potreben
V družbi študentov na enem od gostovanj v okviru programa Erasmus+
premislek. »Vključeni spoznajo, da je pri spopadanju s kriznimi razmerami treba sesti za mizo, se pogovoriti, pripraviti načrt in nato izvesti začrtane stvari. Nikakor pa ni dobro na vrat na nos sprejeti nekih potez. To se mi zdi še posebej pomembno v današnjem času, ko v družbi nasploh opažam pomanjkanje premisleka. Večinska drža je takšna, da tečemo, čeprav ne vemo, kam in zakaj.«
Primernega načina spopadanja z izzivi se torej po eni strani lahko nauči nekdo, ki ga je prej že najmanjša težava spravila iz tira. Po
lili
VISOKA SOLA
AREMA ZA LOGISTIKO IN MANAGEMENT

NOVA UNIVERZA
I
■
ŠTUDIRAJ LOGISTIKO!
Pridi na
AREMO - VISOKO ŠOLO ZA LOGISTIKO IN MANAGEMENT. Edino zasebno visoko šolo za logistiko s koncesijo v Sloveniji!
Zakaj?
► Brezplačen redni študij ► Ugoden izredni študij ► Študij v Rogaški Slatini in Ljubljani
►	Odlični predavatelji ► Strokovne ekskurzije doma in v tujini ► Predavanja en vikend na mesec ► Praktičen predmetnik
►	Možnost mednarodnih izmenjav ► Majhne študijske skupine
drugi strani menedžerske igre včasih pokažejo, da ima vodstvene sposobnosti lahko tudi človek, ki bi ga na prvi pogled označili kot tihega in neopaznega. Marko Zebec Koren je na začetku svoje predavateljske kariere s študenti obiskoval pain-tball. Študentka, ki je bila cel semester videti kot siva miška, je na poligonu kar sama prevzela vlogo vodje skupine. »Še sama je bila presenečena nad tem. V tistem okolju je ta dejavnost v njej zbudila njen potencial. Včasih nam ga uspe odkriti, včasih tudi ne,« je pojasnil.
»Za večino dejavnosti pri menedžerskih igrah ne potrebujemo posebnih predpriprav. Udeleženci pridejo, dobijo nalogo, sestavijo skupine, naredijo nalogo in jo nato analizirajo.«
Vodja mora biti zgled
Znan je rek »kdor hoče drugega vneti, mora sam goreti«. Mora biti vodja torej sam najbolj priden in zagrizen, če želi, da je takšna tudi njegova ekipa? Zebec Koren je pritrdil, da je zgled edina prava metoda, s katero lahko
oseba na odgovornem delovnem mestu motivira svoje podrejene. »Le če si sam predan in sam goriš, lahko navdušiš druge. Grški naravoslovec in politik Empedokles je dejal, da pod površjem gorijo številni ognji. Pri vodji mora notranji žar priti na površje, da ga lahko zaznajo vsi, ki so del njegove ekipe.«
Fakulteta za varstvo okolja deluje v Velenju.
K reševanju številnih aktualnih okoljskih problemov prispevamo z znanstvenoraziskovalnimi in strokovnimi dosežki ter z izobraževanjem usposobljenih kadrov.
Varstvo okolja je poklicanost in tudi poklic. Študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije obravnava naravne vire, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki, zavarovana območja, čiščenje voda, rabo tal, monitoringe, pripravo okoljske dokumentacije ... Diplomant pridobi naziv diplomirani ekotehnolog, v nadaljevanju pa lahko postane magister ekotehnolog. Še je čas za odločitev za študij na Fakulteti za varstvo okolja.
FAKULTETA ZA
VARSTVO
OKOLJA
v. i
A
www.fvo.si I Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 6410 | info@fvo.si
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
35
Zakaj je smiselno menedžer-ske veščine pridobivati tudi v okolju fakultete in ne le pri usposabljanju na delovnem mestu? Če udeleženci iger naredijo napako, ni dejanskih posledic za podjetje, ni krivde in ni finančnih stroškov. Kljub temu se iz ugotovitev nekaj naučimo, imamo tudi možnost, da igro ponovimo ter jo poskušamo izvesti bolje kot prvič.
Učenje od zibelke do groba
Nekateri ljudje vlogo vodje prevzamejo v zrelejšem obdobju, nekateri pa, ko so še zelo mladi. Pri tem so jim v pomoč prirojene in pridobljene lastnosti. Marko Zebec Koren je pojasnil, da smo ljudje kot osebe oblikovani že zelo zgodaj. Primarna socializacija, kjer imajo najpomembnejši vpliv starši in naše ožje okolje, se namreč konča do
»Če po predavanju nisi povsem izčrpan, potem svojega dela nisi dobro opravil,« pravi Marko Zebec Koren.
Dr. Marko Zebec Koren sodeluje pri predmetu management in organizacija na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Fakulteta ponuja menedžerske igre tudi kot izbirne vsebine na ravni srednješolskega izobraževanja, kjer je dijakom na voljo sklop delavnic.
približno šestega leta. V procesu sekundarne socializacije, ki po prepričanju nekate-
rih ni nikoli končana in traja vse do groba, lahko prilagodimo svoje vzorce in ravnanje. »Nekdo, ki je bolj avtoritarno usmerjen, zaradi obiskovanja delavnic in tečajev ne bo postal permisiven. Lahko pa preoblikuje nekatere svoje najbolj izstopajoče značilnosti, da nato pri vodenju doseže bolj pozitiven učinek. Ljudje se lahko na primer naučimo, kako upravljati svojo nestrpnost ali jezo. Slednja lahko pri vodenju povzroča velike težave,« je pojasnil sogovornik. Dodal je, da so menedžerske igre predvsem dobra priložnost, da človek spozna sebe in dobi uvid o tem, kako deluje v nekem primeru in v nekem okolju.
Od zaviranja do razvoja
Pri oceni vključenosti vodstvenih vsebin v osnovnošolski in srednješolski učni program ima občutek, da gre zgolj za posamezne spodbude, kadar so tovrstne vsebine zanimive posameznemu učitelju. Slednji včasih obišče kakšen seminar in nato pridobljeno znanje prenese v šolo, medtem ko sogovornik kakšne sistematične vključenosti podobnih vsebin ne zaznava.
Lahko pri krepitvi vodstvenih spodobnosti pomagajo tudi obšolske dejavno-
sti otrok, na primer treningi in krožki? Tukaj je ključna vloga trenerjev, vaditeljev in mentorjev, je jasen. »Spomnim se primera, ko je bil pred več kot dvajsetimi leti v skupino, ki je trenirala eno od športnih disciplin, vključen fant z downovim sin-
dromom. Skupina ga je zelo lepo sprejela, tudi športni funkcionarji so gojili vključujoč odnos. To je lep primer. Vsako okolje in vsake razmere lahko zmožnosti vodenja razvijajo ali nanje delujejo zaviralno.«
Foto: osebni arhiv
Doktor družbenih znanosti in menedžmenta ter magister informacijskega menedžmenta Marko Zebec Koren je zadnjih pet let pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov v UKC Ljubljana. Prej je bil vrsto let zaposlen vinformatiki, med drugim se je ukvarjal z razvojem spletnih mest, vsebin in aplikacij. Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju sodeluje pri predmetu management in organizacija, raziskovalno pa se posveča vplivu tehnologije na družbo in posameznika ter pomenu zaupanja. V okviru evropskega programa Erasmus+ kot gostujoči predavatelj sodeluje tudi na univerzah zunaj Slovenije. Celjan, ki zadnja leta zaradi delovnih obveznosti živi med knežjim mestom in prestolnico, je tudi član ožje skupine, ki si prizad evaza ustanovitev muzeja pankovske kulture.
Postani inženir energetike
»Človek je Homo ludens, bitje, ki se igra. Ker nam je igrivost naravna, ima ta metoda večje učinke kot katera druga,« poudarja sogovornik.
Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju.
Študij na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru se izvaja v lokalnih okoljih dveh največjih energetskih bazenov v Sloveniji. Študij v teh okoljih predstavlja za študente veliko dodano vrednost, saj imajo možnost neposrednega stika z velikimi energetskimi sistemi, s čimer lahko pridobljeno teoretično znanje še dodatno dopolnijo v praksi.
Študenti na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru se lahko odločijo za študij energetike na prvi stopnji, kjer lahko izbirajo med visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom, v nadaljevanju pa lahko študij nadaljujejo tudi v magistrskem študijskem programu druge stopnje ter doktorskem študijskem programu tretje stopnje.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru z individualnim pristopom k študentom ter z vrhunsko opremljenimi laboratoriji ustvarja odlične pogoje za kakovosten študij. Študenti so dejavno vključeni v projektno delo, kjer lahko v praksi uporabijo prido-
Študenti Fakultete za energetiko imajo omogočene vrhunske pogoje za študij.
bljeno teoretično znanje in pridobivajo izkušnje pred vstopom na trg dela.
Glede na veliko povpraševanje po inženirjih energetike je zaposljivost diplomantov po končanem študiju nadpovprečno visoka. Delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektiven kader s potrebnim znanjem širokega področja energetike.
Priključi se tudi ti!

VISOKA SOLA
ZA PROIZVODNO
INŽENIRSTVO
Mariborska cesta 2, Celje
INFORMATIVNI DAN:
- torek, 13. 9. 2022, ob 16. uri
i
PRIJAVNI ROKI:
-	2. prijavni rok: 19. do 23. 8. 2022
-	3. prijavni rok: 22. in 23. 9. 2022.

Prednosti študija na VŠPI preveri na: (§) www.vspi.si info@)vspi.si
I
Te zanimajo tehnični in ustvarjalni poklici?
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo).
Fakulteta izredno velik pomen namenja nacelom trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v študijske programe uvedli vec predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru.
Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vkljucena v vec kot 70 razvojno-razisko-
valnih projektov, pri cemer so v delo vkljuce-ni tudi študentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zakljucnih del. Študentje, ki uspešno zakljucijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi nacrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pricakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke.
Vabimo vas na vpis:
Prijavni roki 1. stopnje so od 19. do 23. avgusta 2022. Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest za 1. stopnjo je do 8. septembra 2022, do 12. ure. Prijavni rok 2. stopnje je do 8. septembra 2022, zapolnitev še prostih vpisnih mest je možna od 21. septembra do 22. septembra 2021, do 12. ure.
36
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
ZAVOD ZA VAS ŽIVIM, program PUM-O CELJE -PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE
Udeleženci v programu PUM-O so lahko:
-	mladi od 15. do 26. leta, ki še ne vedo, kje bodo nadaljevali izobraževanje
-	mladi, ki so zapustili šolo ali imajo z njo težave,
-	mladi, ki niso sprejeti v želeno šolo
-	mladi brez poklica ali zaposlitve.
PUM-O nudi spodbudo in pomoč pri učenju ter iskanju zaposlitve in pri pridobivanju veščin ter spretnosti, uporabnih v vsakdanjem življenju in pri zaposlovanju.
Je neformalni izobraževalni program, ki je projektno zasnovan, kar pomeni, da sodelovanje v njem omogoča delo v skladu z mla-dostnikovimi željami, zanimanjem in sposobnostmi, kar prispeva k temu, da pridobiva pozitivne izobraževalne izkušnje, si izboljša samopodobo in se uči odgovornosti zase in za druge.
V PUM-O se mladostnik lahko vključi kadarkoli med šolskim letom. Program traja od ponedeljka do petka od 7.00 do 14.00. Običajen dnevni urnik:
7.00 - zbiranje (kava, klepet, druženje)
8.00 - uvod v dan (uradni začetek dneva, pol ure skupnega
dela - razmišljanje ali pogovor o neki temi) 8.45 - individualno delo (učni ali zaposlitveni cilj) 11.00 - malica, dejavni odmor (malico pripravljata mladostnika, ki se tisti dan vključita v kuharsko delavnico) 11.45 - projektno delo, delo v različnih delavnicah, interesne dejavnosti
13.30 - pospravljanje, vrednotenje dela in zaključek.
Program vključuje:
Individualno učno delo: vsak udeleženec si zastavi cilj, ki bi ga rad dosegel - se odloči o nadaljnjem izobraževanju in se ponovno vpiše v šolo ali si poišče zaposlitev. V obeh primerih sta na voljo čas in prostor za delo na teh ciljih.
Izbirno projektno delo: v preteklosti smo pripravili medpumo-vske turnirje, organizirali dneve odprtih vrat za prijatelje in starše, poslikali velike plakatne panoje ob prazniku Mestne občine Celje, se udejstvovali pri urejanju skupnostnega vrta, nabirali zelišča. Vsako leto izdajamo svoj časopis PUMefekt.
Interesne dejavnosti: debate, izleti (po Sloveniji in tudi tujini), športne in družabne igre, ogledi filmov, ustvarjalne delavnice, planinski pohodi in podobno.
Vključenost v program traja praviloma deset mesecev.
V tem času spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob čemer s pomočjo projektnega dela odkrivamo interese mladostnikov. Dolžina posamezne vključitve je odvisna od mla-dostnikovih potreb oz. od tega, kako dosega zastavljene cilje. Po vrednotenju mladostnik prejme potrdilo o uspešnem zaključku
programa, ki lahko pomaga pri iskanju zaposlitve. S sadovi projektnega dela se mladostnik lahko predstavi tudi javnosti - s tem krepi občutek lastne vrednosti, zmožnosti in samopodobe v celoti.
Program je brezplačen.
Brezposelnim mladim pripadajo tudi pravice, skladne s pogodbo, ki jo sklenejo z zavodom za zaposlovanje.
Program PUM-O v Celju izvajamo od leta 2000. Mladi so povedali ...
Mladi, ki so sodelovali v programu, so v svojih razmišljanjih ugotovili, da pri nas lahko:
-	razviješ svoje sposobnosti in se veliko naučiš,
-	ustvariš lasten izdelek,
-	uresničiš svoje želje,
-	predlagaš svoje ideje,
-	oblikuješ svoj osebni načrt,
-	pridobiš prijatelje,
-	ugotoviš, da čas teče hitreje in bolj zabavno.
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD
REPUBLIKA SLOVEN l|A MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
И Ђ
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
MESTNA OBČINA CELJE
Kontaktni podatki:
Zavod Za vas živim, program PUM-O Don Boskov trg 1 3000 Celje
Telefon: 03 428 29 61; 031 832404 E-pošta: info@zavodzavaszivim.si Spletni naslov: www.zavodzavaszivim.si Najdete nas tudi na FBi n Instagramu: Pum-o Celje
Odgovorna oseba:
Viktor Gane
Telefon: 041 585556
E-pošta: viktor.ganc@gmail.com
TEKMOVANJE MLADIH STROKOVNJAKOV V POKLICIH
fc> Ü
Slovenia skills 2022
54. MOS Celje 14. 9. - 18. 9. 2022


world skills Slovenia
Naročnik: Center RS za poklicno izobraževanje, Kajuhova 32U, 1000 Ljubljana
<
S SLOVENIASKILLS DO ODLIČNIH KADROV V GOSPODARSTVU
Slovenija je prepoznala pomen promocije poklicnih spretnosti preko tekmovanj, zato na Centru RS za poklicno izobraževanje aktivno sodelujemo na tekmovanju EuroSkills že od samega začetka leta 2008.
Udeležba na EuroSkills omogoča mladim talentom enkratno izkušnjo in pridobitev znanja, da postanejo najboljši v svojem poklicu. Ta edinstveni dogodek podpira sodelovanje mladih, izobraževanja in gospodarstva ter politike posameznih držav. S prikazom svoje odličnosti tekmovalci navdušujejo mlajše obiskovalce in jih spodbudijo k premisleku glede izbire svoje poklicne kariere in prihodnosti. Tovrstna tekmovanja imajo ne le obsežen informativni značaj, ampak tudi značaj prestižnosti. Oboje pa ima pozitiven učinek na ugled posameznih poklicev kot tudi na ugled celotnega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Tekmovanje ima več pomembnih učinkov. Je kovnica mladih talentiranih strokovnjakov, ki si že s samo udeležbo na tekmovanju povečajo možnosti za zaposlitev, priložnost za izobraževalce, da sledijo najnovejšim trendom v gospodarstvu in priložnost za delodajalce, da spoznajo morebitne bodoče zaposlene, ki bi lahko postali nosilci razvoja v njihovih podjetjih.
Tekmovalci se na EuroSkills uvrstijo preko državnih tekmovanj v poklicnih spretnostih SloveniaSkills, ki jih organiziramo od leta 2010. Slovenija se je na preteklih EuroSkills tekmovanjih izkazala za izjemno uspešno državo, saj je osvojila več medalj v različnih poklicih.
Letos bomo organizirali že 7. nacionalno tekmovanje v poklicnih spretnostih SloveniaSkills, kjer bodo mladi strokovnjaki tekmovali v kar 11 panogah in sicer kamnoseštvu, slikopleskarstvu, kuharstvu, strežbi, aranžerstvu, cvetličarstvu, mehatroniki, informacijsko-komunikacijski tehnologiji, frizerstvu, pohištvenem in stavbnem mizarstvu. Tam boste obiskovalci lahko spoznali več kot 80 mladih strokovnjakov, ki se bodo borili za vstopnico na prestižno tekmovanje EuroSkills.
Poleg tekmovanja SloveniaSkills 2022 bomo na področju poklicne orientacije organizirali naslednje aktivnosti:
•	Poklicna orientacija na stojnici CPI, kjer se bodo mladi obiskovalci lahko udeležili svetovanja o izbiri svoje poklicne poti, se naučili izpolniti svoj Europass življenjepis, spoznali izobraževalne programe ter šole, ki jih izvajajo, se spoznali s spletno stranjo www.mojaizbira.si, ter mnogo drugega.
•	Ulica obrti, kjer bodo v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prikazali kar 10 poklicev - mizar, elektrikar, klepar-krovec, pek, slaščičar, kuhar, natakar, oblikovalec kovin - orodjar ter strojni mehanik. Poleg bodo potekale tudi predstavitve poklicev v domači in umetnostni obrti. Vse poklice bodo obiskovalci lahko spoznavali preko interaktivnih delavnic. Več na www.mojaizbira.si.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
CPI
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT
't
CENTER RS ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
OPSKA UNIJA
OPSKI SOCIALNI SKLAD
ZA ZDRAVJE
37
Ali vemo, kaj je sredozemski način prehranjevanja?
Шк
Ne le zdrava, am ki združuje
Predvsem v poletnih mesecih, ko dopust marsikdo preživi na morju, pogosto govorimo o sredozemski prehrani. In kaj pomeni ta izraz? Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je leta 2010 omenjeno prehrano priznala kot kulturno dediščino, ih sicer z opisom, ki predstavlja sklop spretnosti, znanja, praks in tradicij, ki segajo od polja do mize, vključno s pridelki, spravilom, z ribolovom, ohranjanjem, s predelavo, pripravo in zlasti z uživanjem hrane.	■*■
*
■

SIMONA ŠOLINIČ
Za sredozemsko prehrano je značilen prehranski model. Ta je sestavljen predvsem iz oljčnega olja, žit, sveže zelenjave in sadja, zmerne količine rib, mleka in mesa ter številnih začimb. Za ta model je značilno tudi zmerno uživanje vina, pri čemer spoštuje tudi navade posamezne skupnosti.
Kot pravijo na nacionalnem portalu Prehrana.si, ki ga podpira tudi Ministrstvo RS za zdravje, sredozemska prehrana zajema več kot le hrano: »Spodbuja socialne stike, saj so skupni obroki temelj družbenih običajev in prazničnih dogodkov. Tradicionalna sredozemska prehrana odraža tako ugodno podnebje in rastlinstvo, ki uspeva na tem območju, kot tudi kulturo in stike ljudi, ki so sooblikovali temelje tovrstnega načina prehranjevanja.«
Od oljk do jajčevcev
Tradicionalna sredozemska prehrana je način prehranjevanja, ki je prevladoval do zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja na območjih gojenja oljk ob
Sredozemskem morju, torej v Grčiji, Italiji in Španiji. »Zaporedje kultur na teh območjih je prispevalo k širjenju različnih poljščin in živil. Nekatere rastline, kot so oljka, pšenica in vinska trta, so na tem območju prisotne že od antike. Druge rastline, kot so pomaranče, limone, paradižnik, jajčevci, koruza, krompir ..., so bile uvožene v različnih časovnih obdobjih. Vse to je na koncu postalo del sredozemske prehrane, ki odraža uravnotežen ekosistem. Pri tej prehrani ne gre za predpisano prehrano, temveč za splošen prehranski vzorec, ki ga zaznamujejo lokalne in kulturne razlike v celotni sredozemski regiji,« navajajo na portalu Prehrana.si.
Zdravstvene koristi, povezane s sredozemsko prehrano, so podprte z znanstvenimi dokazi. Nedavna objava Svetovne zdravstvene organizacije je to prehrano opredelila kot učinkovito prehransko strategijo za preprečevanje in nadzor nena-lezljivih bolezni, ki so trenutno vodilni vzrok za prezgodnjo smrt na -— —-J svetu (pri mlajših od 65 let).
Sredozemska prehrana je povezana z nižjo umrljivostjo in obolevnostjo ter je povezana s številnimi koristmi za zdravje, vključno z manjšim tveganjem za pojavnost raka, kognitivnih bolezni, bolezni srca in ožilja ter metabolnega sindroma, debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.
S sredozemsko prehrano se je ukvarjala ena največjih doslej izvedenih intervencijskih prehranskih raziskav na svetu Predimed. Gre za špansko raziskavo, v katero je bilo vključenih več kot sedem tisoč ljudi, starih od 55 do 80 let, ki so bili sicer zdravi, vendar s povečanimi tveganji za razvoj srčno-žilnih bolezni. Dvema intervencijskima skupinama so dodajali oljčno olje ali oreške, kontrolno skupino pa so spodbujali k uživanju manj mastnih živil. Obsežnost raziskave kaže podatek, da je bilo za izvedbo raziskave vsak mesec udeležencem treba zagotoviti več ton oljčnega olja. Raziskavo so končali po približno petih letih, ko so v obeh intervencijskih skupinah dokazali statistično značilno zmanjšano pojavnost srčno--žilnih zdravstvenih zapletov, raziskava pa je ugotovila tudi vrsto drugih zaščitnih vplivov sredozemske prehrane.
Foto: Pixabay
Za sredozemsko prehrano je značilno:
Obilje sezonske rastlinske hrane, vključno z
nepredelanimi žiti, zlasti celimi zrni, ki jih ljudje uživajo v različnih oblikah, kot so kruh, testenine, kuskus in riž; različnim sadjem;
vsemi vrstami zelenjave, ki jo lahko postrežemo surovo (v solatah), kuhano ali pečeno; stročnicami, kot so čičerika, leča in fižol;
oreški, kot so pistacije, lešniki, mandlji, orehi in pinjole, pa tudi semena; zelišči in začimbami, ki jih uporabljamo pri pripravi številnih jedi.
Oljčno olje kot glavni vir maščobe se uporablja za pripravo hladnih jedi ali pri kuhanju.
Zmerno uživanje rib in morskih sadežev, jajc ter fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, kefir ter ovčji in kozji sir.
Občasno uživanje rdečega mesa, prednost imata perutnina in zajčje meso.
Redko uživanje predelane hrane, kot so industrijski pekovski izdelki, predelano meso, sladke pijače, smetana in maslo.
Rdeče vino, ki se v sredozemskih državah, razen tam, kjer je prepovedano zaradi verskih razlogov, uživa zmerno, načeloma med obroki in praviloma v družbi družine/prijateljev.
Vir: Prehrana.si
Sredozemski način prehranjevanja namenja močan poudarek družbenim in kulturnim vidikom prehranjevanja, kot so skupni obroki, počitek po jedi in redna telesna dejavnost. Dandanes se tovrstnega načina prehranjevanja ne upošteva več v takšni meri kot pred 30 ali 50 leti, saj je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prehranska industrijska revolucija dosegla tudi južnoevropske države in povzročila korenite spremembe v tradicionalnem prehranjevalnem vzorcu prebivalstva Sredozemlja. Tako je prehrana na teh območjih postajala vedno bolj zahodnjaška in energijsko močnejša.
Beseda mediteransko (sredozemsko) je latinskega izvora in pomeni »morje sredi zemlje«, beseda dieta pa izhaja iz starogrške besede »diaita«, kar pomeni ravnovesje in življenjski slog. Zato je tradicionalna sredozemska dieta več kot le prehrana. Gre za celoten življenjski slog, pri katerem ima telesna dejavnost pomembno vlogo.
Sredozemski recept
Na koščke narežite paradižnik, kumaro, oljke ter avokado in dajte v solatno skledo. Dodajte na tanko narezane lističe rdeče čebule in peteršilja ali bazilike (lahko tudi rukolo). Dodajte še sir feta, ki ga v skledo kar nalomite z rokami. Po želji lahko dodate še pinjole ali mandlje ali druge oreške. Solato začinite s prelivom, ki ga naredite tako, da v kozarec za vlaganje nalijete kakovostno oljčno olje (ekstra deviško je najboljša izbira), rdeč vinski kis (ali po želji tudi balzamični) ter posušena zelišča, kot so origano, timijan in posušena gorčica sol ter sveže mleti črni poper. Dodajte še svež česen, ki ga stisnete v mešanico, in posodo zaprite s pokrovom ter dobro premešajte. Preostanek preliva lahko hranite v hladilniku približno dva tedna.
^^ OTROCI POJEJ O SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Ptuj / Finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Festival pevskih talentov, ki je presegel vsa pričakovanja
Osemnajsti avgust 2022 je spisal novo izjemno zgodbo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Toliko izjemnih pevskih in glasbenih talentov še ni bilo na tem odru, tako da so bili na nek način vsi zmagovalci 8. sezone. Ob spodbudi na odru, ob voditelju Domnu Hrenu in sovoditelju med občinstvom, Dali-borju Bedeniku, so imeli mladi pevci izjemno podporo tudi v občinstvu, ki jim je namenilo bučne aplavze. Po njihovih nastopih se je videlo, da so po uvrstitvi v finale v svoj nastop vložili še dodatni trud, veliko peli tudi med počitnicami. Njihova skupna želja je bila, da bi na finalnem odru pustili kar najboljši vtis, da bo Slovenija v dveh televizijskih oddajah, ki bosta na programu 1. in 2. januarja leta 2023, lahko prepoznala njihovo pevsko odličnost. To jim je v celoti tudi uspelo.
MG, foto: ČRTOMIR GOZNIK
To je bil lep in soparen poletni večer, ki je privabil blizu tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, ki so bili navdušeni, saj je nastopilo toliko nadarjenih mladih pevcev, ki so očarali z lepimi, čistimi glasovi, interpretacijo, zanosom, samozavestjo. Dvorišče minoritskega dvorišča je pokalo po šivih, to je bil eden izmed vrhuncev na tem prostoru v letošnji prireditveni sezoni. Prišli so starši, prijatelji, predstavniki občin, osnovnih šol in drugi, brez katerih tega projekta, ki se vse bolj širi v slovenski prostor, ne bi bilo. Začelo se je v Spodnjem Podravju, kjer so občine in šole z vodstvi in glasbenimi pedagogi ter njihovi starši prve prepoznale, da je treba mladim pevskim in glasbenim talentom omogočiti vstop tudi na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki se je v osmih letih razvil v prepoznaven oder slovenske pesmi in glasbe. Preko dveh mladih pevk, Dore Šandor in Emme Sartor, pa je posredno postal tudi oder za uveljavljen mednarodni prestižni sanremski festival za mlade pevce - San Remo Junior. Obe sta namreč svoj pevski talent najprej predstavili v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, nato pa v San Remu. Glede na to, kakšni izjemni pevci nastopajo na njegovem odru, bi moral postati verificiran oder za izbor mladih slovenskih pevcev za ta mednarodni pevski festival mladih. Zadnja leta ga Slovenija namreč nima.
Direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak, ki si ga je pred osmimi leti
zamislil, pa je zagotovo med tistimi najbolj zadovoljnimi, da se tako uspešno razvija, kljub nekaterim pomislekom ob njegovem začetku. Tudi sporočilo, ki ga prinaša, je nadvse pomembno, da se na tem odru poje izključno slovenska pesem, da se na ta način podpirata in razvijata slovenska ustvarjalnost in identiteta, hkrati pa omogoča razvoj glasbenih in pevskih talentov. Razveseljivo pa je tudi, da se nekateri mladi pevci predstavljajo tudi že z lastnimi skladbami.
Letos se je
predstavilo več kot
500 mladih pevcev
V letošnji sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je sodelovalo več kot 500 mladih pevcev iz več kot petdesetih osnovnih šol. To število pa je še večje, saj so nekatere osnovne šole zaradi velikega zanimanja za nastop v tem projektu že same izvedle svoje lastne predizbore. Le-ti so tudi letos potekali v studiu Radia Ptuj in studiu Radia Celje, v živo pa si jih je bilo mogoče ogledati tudi na Faceboku in YouTubu. Projektu se je namreč pridružila družba Novi tednik & Radio Celje. 83 nastopov so sestavili polfinalisti na treh polfi-nalih v Celju, Mariboru in na Ptuju. Za finalni nastop je 20 finalistov izbrala komisija, šestim pa so nastop prinesla SMS-sporočila.
Ze pred sklepnim nastopom 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je vedelo, da
bo imela strokovna komisija resnično težko delo, ker bo nastopilo toliko izjemnih pevskih talentov. Letos so o zmagovalcih odločili: Tinkara Fortuna (Bepop), Nuša Derenda in Domen Kumer. Tudi sami so bili presenečeni in hkrati navdušeni, da je zapelo toliko odličnih mladih talentov, med katerimi so morali izbrati zmagovalca v mlajši in starejši kategoriji. Če bi lahko, bi vsem nadeli zmagovalno lento. V mlajši kategoriji so največ glasov podelili Leili Bečiro-vič, učenki 5. b-razreda OŠ Olge Meglič, ki je zapela pesem Srajca, ki jo v originalu poje skupina Papir. V starejši kategoriji pa je zmagala Sara Sluga, učenka 9. razred OŠ Mladika, ki je zapela avtor-
sko pesem Izgubljam se. Nagrade je zmagovalkama izročila Tinkara Fortuna, Nuša Derenda in Domen Kumer pa sta na prireditvi tudi zapela.
Z lepimi nagradami so letošnje tekmovalce razveselili: Talum, Tehit, Terme Ptuj, Sava Hotels&Resorts, McDonalds, Mladinska knjiga in Bioterme Mala Nedelja. Zmagovalki 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa se bosta razveselili še lastne pesmi, ki je darilo Sazasa.
Izjemni finale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je najboljši kažipot za naprej. V svoji 9. sezoni pa se vrača v okolje, kjer se je začel, in z neposrednimi radijskimi prenosi prireditev.
Š M
Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 7. razred, OŠ Laško, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar), lastna spremljava na kitari
Zala Žibret, 5. razred, OŠ Rečica ob Savinji, pesem Zgod- Maj Terbuc, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Malo miru Anej Gorenjak, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Me boš še Nick Horvat, 3. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, po-
ba o prijateljstvu (Čuki)
(Irena Tratnik)
ljubila (Marko Vozelj in Modrijani)
družnica Trnovska vas, pesem Človek brez imena (Jan Plestenjak)
OTROCI POJEJO
39
Leila Bećirović, 5. razred OŠ Olge Meglič, Ptuj, pesem Srajca (Papir), zmagovalka v mlajši kategoriji: "Res nisem pričakovala, da bo tako, čeprav sem si zmago želela, četudi to zame ni bilo najbolj pomembno. V mislih sem premlevala, ali bo Domen povedal moje ime ali kakšno drugo. Zelo rada pojem, tudi na prireditvah v šoli. Nazadnje sem pela v Ljubljani, skupaj z Marto Zore. Solo petja ne obiskujem več. Zdaj se na nek način pevsko izpopolnjujem sama. Doma imamo zvočnik, lahko rečem, da pojem od jutra do večera. Včasih grem domačim zaradi tega že na živce. Kako naprej, ne vem, lahko pa samo še spodbujam prijatelje, da naj sodelujejo v tem projektu."
Zmagovalki 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Leila Bećirović v mlajši kategoriji in Sara Sluga v starejši kategoriji
Taja Maver, 5. razred, OŠ Fram, pesem Ledena (Sidd-harta), lastna spremljava na klavirju
Lara Venta, 4. razred, OŠ Velika Nedelja, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto)
Sara Viher, 4. razred OŠ Sveti Tomaž, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda)
Neža Cimerman, 4. razred OŠ Ormož, pesem Tam, kjer murke cveto (Avseniki)
Lara Tement, 4. razred, OŠ Markovci, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Šifrer)
Alja Zamuda, 7. razred, OŠ Gorišnica, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa)
Gaja Kopriva, 8. razred, OŠ Nazarje, pesem Spet zaljubljena (Alya)
Brina Štefančič, 9. razred, OŠ Ljudski vrt, Ptuj, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec)
Klara Cestar, 7. razred, OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, pesem Največ (Klara Jazbec)
Zoja Klinar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Le s teboj (Marta Zore)
Neža Kralj, 8. razred, OŠ Ormož, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač)
Ajda Lah, 6. razred, OŠ Fram, pesem Ob kavi (Anabel)
Eva Šnut, 7. razred, OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, pesem Metulji (Pliš)
Sara Krivec Britvič, 9. razred OŠ Šempeter, pesem Čudež (Papir)
Larisa Mlinarič, 9. razred, OŠ Markovci, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu
Lana Friščić Krampelj, OŠ Juršinci, pesem Čudež (Papir)
40
OTROCI POJEJO


M
sit

ЛЈ
jäggS
1



Na dvorišču minoritskega samostana so zaplapolale tudi slovenske zastave, ne samo ob domoljubni pesmi Za Slovenijo živim, temveč sploh v čast slovenski pesmi in glasbi
Voditelj Domen Hren na odru in sovoditelj Dalibor Bedenik sta nastopajoče še dodatno spodbujala, da so tako Domen Kumer	Nuša Derenda
odlično zapeli in ustvarili izjemen večer slovenske pesmi in glasbe.
Člani komisije finala 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Tinkara Fortuna, članica skupine Bepop: »Resnično težko nalogo smo imeli, ker so se predstavili mladi pevci z lepimi in čistimi glasovi. Zelo, zelo težko je bilo izbrati zmagovalca, ker je bilo toliko dobrih pevcev. Mislim, da smo izbrali pravi zmagovalki. V starejši skupini smo izbrali dekle, ki je zapela avtorsko pesem, da smo ji dali še malo vetra v krila. Vsem mladim pevcem želim enako kot svojim trem hčeram, da sledijo svojim sanjam, da razvijajo svoje talente. To je v življenju največja svoboda, ta notranji mir, da lahko počneš to, kar te veseli. Hvaležna sem tudi sama, da lahko delam to, kar me veseli.«
Nuša Derenda: »Toliko lepih občutkov je bilo, toliko lepih glasov, toliko nadarjenih mladih pevk in pevcev. Resnično sem navdušena. Lepo je bilo slišati tudi skladbo, ki si jo sam posnel, ki jo izvajajo mlajši izvajalci, skladbo z malce domoljubnim pridihom, Za Slovenijo živim. Naj pojejo, naj uživajo, to želim vsem letošnjim finalistom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pomembno je, da uživajo. Vedno se začne s tem, da uživaš, ko poješ skladbe, ki ustrezajo tvojemu glasu, in da tudi uživaš na odru. Za uspeh se je treba truditi, biti vztrajen.«
Domen Kumer: »Na letošnji finalni prireditvi so v obeh kategorijah nastopili izjemno talentirani mladi pevci. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je prekrasen festival z izključno slovenskimi pesmimi. To je še posebna odličnost. Vse čestitke, ne samo odličnim pevcem, temveč tudi organizatorjem, ki so poskrbeli za to, da so za finalni nastop izbrali tako zelo talentirane pevce. Zelo težko jih je bilo tudi ocenjevati, toliko talentov skupaj. Tisti pa, ki se bodo odločili za pevski oder, naj na svoji glasbeni poti čim bolj vztrajajo in čim bolj razvijajo svoj glasbeni talent. To bi jim srčno svetoval.«
V komisiji so bili: Tinkara Fortuna, Domen Kumer in Nuša Derenda, ki so imeli za nastope mladih pevcev same pohvalne besede. Njihovi nastopi so jih dobesedno prevzeli in očarali.
OTROCI POJEJO
41
Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak:
»Letošnja, 8. sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bila na nek način prelomna. Iščemo in razmišljamo o novih modelih in načinih, kako bomo v nadaljevanju projekta pristopili do njegovih ključnih akterjev: občin, županov, ravnateljev šol, glasbenih pedagogov in mladih pevcev. Naša največja želja pa je, da se vrnemo tja, kjer se je cela zgodba začela, v lokalne skupnosti, kulturne dvorane, dvorane osnovnih šol, večnamenske športne dvorane, pa tudi na trge in na druge prireditve, ki se izvajajo v teh okoljih. Želimo znova privabiti čim več ljudi, ljubiteljev slovenske pesmi, ki bodo mladim pevskim talentom v teh prostorih v živo zaploskali, kar jih bo še dodatno nagradilo, motiviralo in spodbudilo pri razvoju njihovih pevskih zgodb. To so tudi okolja, kjer se mladi tudi najbolje počutijo. Studijsko zgodbo zadnjih nekaj let bomo tudi nadgradili, saj bomo nastope mladih pevcev iz teh prostorov prenašali v živo. Z zaključkom 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo smo zadovoljni. Zopet se je pokazalo, da imajo mladi neverjeten talent in voljo za petje in glasbeno ustvarjanje. Izkazalo se je, da tudi občinstvo sprejema to zgodbo, saj je bilo dvorišče minoritskega samostana na finalni prireditvi nabito polno. Vsi smo nadvse uživali. Komaj čakamo, da bo ta dogodek v čarobni kulisi tega prireditvenega prostora 1. in 2. januarja 2023 očaral tudi televizijske gledalce po vsej Sloveniji. Naša želja pa tudi je, da bi se že v 9. sezoni na našem odru predstavili tudi mladi pevski talenti z Gorenjske in Prekmurja. Tudi v tem okolju, tako smo prepričani, je veliko mladih pevskih talentov, ki se želijo širše predstaviti in uveljaviti.«
Občinstvo so mladi pevci navdušili, vsak njihov nastop so pospremili z močnim aplavzom.
Finalisti v mlajši kategoriji: Zala Žibret, Maj Terbuc, Anej Gorenjak, Nick Horvat, Lara Šori, Leila Bećirović, Lea Artič, Taja Maver, Lara Venta, Sara Viher, Neža Cimerman in Lara Tement
Finalisti v starejši kategoriji: Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, Alja Zamuda, Gaja Kopriva, Brina Štefančič, Klara Cestar, Zoja Klinar, Neža Kralj, Ajda Lah, Eva Šnut, Sara Krivec Britvič, Larisa Mlinarič, Sara Sluga in Lana Friščić Krampelj.
Finalno prireditev 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli: Sazas, Mestna občina Ptuj, Lunos, Talum, Komunalno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar, SM Mehan, Metal projekt, Nenad Vrbanić, AH Terbuc, Kaass avto, Dominko in DC Dominko, Terme Ptuj, Sava Hotels&Resorts, McDonalds, Mladinska knjiga, Vargas-AL Kidričevo, Gastro Ptuj, Frizerstvo Brigita in Vrtnarstvo Iris.
W * 1
AVTOHISA TERBUC d.o.o.
Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80
©
Mladinska knjiga
ZALOŽBA
Original Harmonika |Y ду д
gsm: +386 (0)31 611 638 | www.rutarharmonika.com
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
MESTNA OBČINA PTUJ
KOMUNALA PTUJ
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D.
42
POTOPIS
Dežela
odličnega vina in prijaznih ljudi
Pet dni na Portugalskem
Z Markom sva se v Portugalsko odpravila letos spomladi, v zadnjem tednu maja. Šla sva z letalom mimo Lizbone do Porta. Z letališča sva šla s taksijem, ker še nisva vedela, kako deluje portugalski javni prevoz. Porto je pristaniško mesto severno od Lizbone. Moj prvi vtis je bil, da naju je pričakalo staro očarljivo mesto s pridihom sodobne živahnosti. In nisem se zmotila. Je pa bil Porto v času najinega prihoda precej vetroven in nič kaj vroč. Razmišljala sva celo, da bi si kupila vetrovko.
Cäpgla do Senhor da Pedra, zgrajena : v 17. stoletju, na skali ob morju
Hotel, v katerem soba ni imela niti nočnih omaric niti nobene druge omare za oblačila, je bil blizu znamenitosti Casa da Müsica. Gre za lep primerek pozne modernistične arhitekture, ki se spogleduje z brutalizmom. Koncertna dvorana, v kateri med najinim bivanjem nisva uspela obiskati nobenega dogodka, j e v prijetnem okolju, polnem velikih dreves, ki nudijo prijazno senco. Sredi parka kraljuje velik spomenik herojem napoleonskih vojn.
Na prvi sprehod sva šla po vzpetini navzdol skozi drevored ogromnih platan do obrežja reke. Ob obrežju sta speljana cesta in pločnik, skozi katerega se vidi reka. Na levi so hiše starega Porta, kjer so se naselili prebivalci, ki so bili delavci v pristanišču. Porto leži sicer ob delti reke Douro, ki se izliva v Atlantski ocean. Bregova reke povezujejo številni mostovi. Tako tudi turistom ponujajo izlet z ladjico, ki se imenuje Tura šest mostov. Bližal se je konec dneva in barve so se kar prelivale po že sicer barvitih fasa-
dah, večinoma sestavljenih iz ročno modro pobarvanih fasadnih ploščic. Zelo očarljivo. Porto me je s svojimi majhnimi kavarnami tik ob reki, z množico radovednih turistov, z barvami in živahnim utripom takoj očaral. Uličice Ribeire se strmo vzpenjajo in povsod so vrtovi, kjer ponujajo porto-vec in tinto, močno črno vino iz zaledja Porta in vinogradov ob reki Douro. Priznam, da sem vse skupaj doživljala malo omotična od kozarčka tinta, a mi ni žal. Celo priporočam. Večerni pogled na samostan Mosteiro da Ser-ra do Pilar je naravnost dih jemajoč. Prav tako je krasen pogled na osvetljen dvostopenjski most Luisa I, ki so ga v času najinega obiska Porta obnavljali.
Ob oceanu
Drugi dan sva se v središče mesta odpeljala z metrojem, ki ima preprost sistem, ves v barvah. Najina proga je bila rumena in zelena, trenutno gradijo v tistem koncu tudi dodatno roza progo. Najela sva električni kolesi in se po levem bregu Doura odpeljala proti oceanu. Kolesarske poti imajo zelo lepo urejene. Pot naju je vodila ob oceanu več kot trideset kilometrov.
Jez Crestum na reki Douro, kjer z zapornicami uravnavajo gladino vode.
T-- ..
Lahko bi šla tudi dlje. Obala je najprej skalnata, ogromne gladke sive skale so ob temno modrem morju in peni valov prava paša za oči. Sto do dvesto metrov od obale so zgrajeni hoteli, ki ne delujejo vsiljivo.
Kasneje se kamnita obala spremeni v peščeno, v kilometre peščenih plaž. Ob robu teh plaž so zgradili lesene sprehajalne poti. So zelo lepe in tudi učinkovite, saj lahko po njih brez težav hodiš in imaš krasen pogled na ocean. Na koncu kolesarjenja sva prišla do kapele, ki stoji na skalah ob peščeni obali. Vse je res izjemno lepo. Kapela se imenuje Chapel of the Lord of Stone oziroma Capela do Senhor da Pedra. Zgrajena je bila v 17. stoletju na skali čisto ob morju in je bila v davnih časih pogansko svetišče.
Menedžerske igre s
študenti
Tretji dan sva se odpravila z vlakom na severovzhod, do mesta Felgueiras. Najina začetna točka je bila prekrasna stara železniška postaja Rio Tinto. Arhitektura, ki človeka kar potegne v neke druge čase. Nadkriti peroni so s svojo konstrukcijo paradni primerek klasične industrijske arhitekture. Mesto Felgueiras je približno tako veliko kot Celje. Domačini pravijo, da ni nič posebnega, in ga imajo celo za nekoliko grdega. Z očmi turista seveda temu ne moremo čisto pritrditi. Pa čeprav iz vljudnosti.
V okviru Politehnike Porto je v Felgueirasu šola za menedžment in tehnologijo. Tam je v okviru programa Erasmus+ gostoval Marko kot predavatelj. Pričakali so naju zelo prijazne profesorice in drugo osebje fakultete. Res je bilo zelo prijetno spoznati domačine. Povedali so, da se na Portugalskem lepo živi, za mlade pa je prav tako težko kot pri nas dobiti stanovanje in dobro plačano delo. Draginja vsakdanj ega življ enja je tudi tam prisotna, mnogi si ne morejo dovolj ogrevati stanovanj pozimi. Fakulteta je v zelo lepem zelenem okolju, na
POTOPIS
43
časa je precej bolj ohlapno kot pri nas. Ob začetku ure predavanj na fakulteti smo na primer še vedno sedeli v restavraciji. Edini, ki se je zaradi tega obremenjeval, je bil Marko.
Občasno sva kot prevozno sredstvo uporabljala taksi. Vsi taksisti so imeli dosledno odprta vsa okenska stekla. Ne glede na zunanjo temperaturo. Ni bilo videti, da bi kdo od njih sploh prepoznal, kaj šele pono-tranjil koncept uporabe klime. Zaradi nekaterih okoliščin sva nehote postala uporabnika sistema Uber. Prej s to platformo nisva imela izkušenj. Vozniki delujejo kot nekakšni ljudski roboti. Zanimiva izkušnja.
Portugalska je bila za naju sladko in kratko potovanje. Užila sva porto-vec, a nisva prišla do kašne od številnih kleti, kjer ga hranijo. Njihovih cerkva nisva videla od znotraj, od zunaj pa so v naju vzbudile močen vtis. Zlasti v Portu s krasnimi razgledi izpred njihovih dvorišč. Cerkve so praviloma na vrhovih hribčkov. Zgodovina (vsaj cerkvena) je ostala bolj ali manj v preteklosti, naju je zanimal novodobni utrip - srečanje tradicionalne arhitekture z odprtostjo oceana, lepoto povodja in zaledja reke Douro, z vinogradi in po vsem svetu znanem odličnem vinu, s prijaznostjo in z odprtostjo Portugalcev. Sicer pa, kaj bi sploh lahko slabega rekli o deželi in ljudeh, ki so eno od svojih univerzitetnih bolnišnic poimenovali po svojem velikem pesniku Fernandu Pessoi? Če se malo pošalim: kot da bi UKC Ljubljana poimenovali po recimo Esadu Babačiću. Vse to naju vabi na ponoven obisk Portugalske, dežele odličnega vina in prijaznih ljudi.
Foto: osebni arhiv
Ozke in strme uličice Porta s pisanimi pročelji hiš
dvorišču, ki je posejano s številnimi klopcami za druženja, raste pomaran-čevec. Znotraj stavbe je atrij, študenti so sproščeni, radovedni in komunikativni. Takoj smo se ujeli. Tudi sama sem pomagala pri predavanjih, ki niso ex cathedra oziroma so takšna samo delno. Jedro dejavnosti so delavnice -»menedžerske igre«. Mladi Portugalci in Portugalke, sicer podiplomski študentje, so takoj dojeli koncept, tako sva lahko uspešno izpeljala predavanja in delavnice v dveh skupinah. Marko je bil nad nekaterimi rešitvami in idejami študentk in študentov navdušen. Nekatere njihove rešitve problemov so vzniknile prvič v dvajsetih letih njegovega predavateljstva. Profesorice so naju pred pedagoškimi obveznostmi peljale v bližnjo domačo gostilno na kosilo in privoščili smo si portugalske sardelice. Zelo dobro. Tudi sicer so ribe priljubljena hrana na Portugalskem, saj državo v velikem delu obkroža Atlantik. Marku so se zdele še posebej odlične drobne pečene paprike.
Z avtobusom do Lizbone
Četrti dan sva se odpeljala s Flix-busom v Lizbono. Bil je zelo vroč dan, zato sva ves čas lovila senco med pregretimi ulicami. Lizbona je konec maja in v začetku junija vsa v cvetočih drevesih jacarande intenzivno vijolične barve. To je prekrasen pogled. Lahko povem, da je en preživet dan v Lizboni odločno premalo. Šla sva na krožni turistični avtobus, kjer sva videla glavne znamenitosti v enem delu mesta in obalo. Tako malo za prvi okus in vtis. Čisto ob obali je zanimiv spomenik portugalskim raziskovalcem in morjeplovcem, ki so v 15. in 16. stoletju postavili Portugalsko na mesto vodilne pomorske sile.
Bil je zelo vroč dan, bilo je krepko čez 30 stopinj Celzija, zato sva si šla oddahnit v senčno ulico. Zase sem naročila morske sadeže, Marko, ki je vegan, je jedel pečeno zelenjavo, ki jo znajo okusno pripraviti. Nekoliko
optimistično sva naročila kar cel liter sangrije. Kar ne pomeni, da je nisva popila. Kasneje sva sedla v enega od številnih parkov v mestu, in sicer pod drevesa, kjer so pripravljali oder za večerni koncert. Pred večernim odhodom nazaj v Porto je bil prav zanimiv sprehod po velikem nakupovalnem središču Vasco da Gama. Pod zemljo je povezan s postajo Gare do Oriente, ki bi lahko mirne duše služila kot kulisa kakšnega postapokaliptičnega ZF-filma ali serije. Seveda mi je bilo žal, da sva morala nazaj na avtobus, a obljubila sva si, da se bova v Lizbono še vrnila, seveda za več dni. Verjetno že prihodnje leto, ko bova predavala novi generaciji študentov.
Med vinogradi po reki
Douro
Peti dan sva se odpeljala z ladjo po dolini reke Douro. Reka izvira v osrednji Španiji in se izliva v delti Porta v ocean. Dolga je skoraj tisoč kilometrov. Celodnevni izlet po reki vodi po dolini, polni vinogradov, kjer pridelujejo svetovno znano vino portovec. Seveda ponudijo za pokušino nekaj kozarčkov. Posebej so se nama priljubili beli, svetli por-tovci, ki pri nas niso preveč znani.
Z ladjo smo prečkali jezova Cre-stum in Carrapatelo, kjer zapornice uravnavajo gladino vode. Dvigneš ali spustiš se celo 35 metrov. Zelo zanimiva izkušnja. Cilj našega povodnega popotovanja je bilo mesto Peso da Re-gua, ki je središče vinske regije od leta 1756. V Porto smo se vrnili z avtobusom in na poti smo se lahko še dodatno prepričali o res velikih površinah vinogradov in velikem številu kleti.
Kratko, a sladko
Vsaka dežela ali pokrajina ima posebnosti in značilnosti, ki se človeku bolj ali manj zasidrajo v spomin ali ga vznemirijo. Marko je takoj opazil, da v Portu ni ravno navada, da bi skrbniki za svojimi pasjimi ljubljenčki pobirali iztrebke. Tudi upravljanje

"" ' i Iii nil

44
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Edvard Goršič dirigira množici.
je Edijeva življenjska nitka strgala in zdaj je čas, da njegovo izjemno bogato življenjsko ter profesionalno dediščino predstavimo širši javnosti. V Osrednji knjižnici Celje, pobudnici obeležitve dvajsetletnice smrti in petinosemdesetletnice rojstva Edija Goršiča, se najprej zahvaljujemo družini Goršič, da je dovolila pripravo spominske razstave in spominskega glasbenega koncerta ob obletnici smrti, katerega organizacijo je na pobudo knjižnice prevzel zavod Cele-ia. Slednjemu smo hvaležni, da je spominskemu koncertu dodelil častno mesto uvodne prireditve v letošnjem Poletju v Celju. Zahvala velja vsem članom Celjskega pevskega društva, Zboru skladateljev
dniku Zveze kulturnih društev Celje, ki je z nami med prvimi snoval naš skupni projekt in med pripravami neutrudno vabil pevce celjskih zborov k sodelovanju na spominskem koncertu. Posebna zahvala velja gospodoma Konradu Frece-tu in Janku Četini, dobrima poznavalcema dela Edija Goršiča, ki sta z arhivskimi gradivi in kot njegova glasbenika ter sopotnika prispevala dragocene spomine. Ob tem velja zahvala tudi Muzeju novejše zgodovine Celje in Zgodovinskemu arhivu Celje za prispevek k pripravi pričujoče razstave.
Ob koncu se osebno zahvaljujem še kolegici dr. Alenki Hren Medved, vodji domoznanskega oddelka celjske knjižnice, ki se je spopadla z
Edvard Goršič
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
V naslednjih tednih se bomo v tej rubriki poklonili življenju in delovanju vsestranskega glasbenika, kulturnika in športnika Edija Goršiča, ki je v zadnjih štiridesetih letih 20. stoletja v Celju in njegovi okolici pustil neizbrisljiv pečat na področju kulturnega in družabnega življenja, predvsem na področju glasbenega delovanja. Kot zborovodja, instrumentalist, glasbeni pedagog je s posebno karizmo, energijo in profesionalnostjo vodil generacije zborov in drugih glasbenih skupin.
Edvard Goršič leta 1969
Edvard Goršič dirigira pevskemu zboru.
Svoje izjemno glasbeno znanje je nesebično prenašal na mnoge celjske generacije glasbenikov in pevcev ter tudi na svoja otroka Matevža in Alenko, ki sta danes uveljavljena akademsko izobražena glasbenika. Ob tem je treba še posebej izpostaviti vlogo njegove drage življenjske sopotnice, žene Libuške, ki ga je pri njegovem delovanju vzorno in s strastjo podpirala.
Pred dvajsetimi leti, na višku njegovih ustvarjalnih moči, se
Ipavcev Šentjur, Drameljča-nom in drugim pridruženim pevcem drugih celjskih pevskih zborov, I. gimnaziji v Celju in celjskemu dixieland bandu Venus za prispevek k programu spominske prireditve. Žal se zaradi objektivnih okoliščin povabilu niso mogle odzvati legendarne celjske Žabe, ki jim je Edi Goršič kot dirigent posvetil štirinajst let. Ob že omenjeni družini Goršič se zahvaljujemo tudi Živku Be-škovniku, nekdanjemu predse-
obsežnim gradivom in sprejela avtorstvo razstave ter prispevka, ki ga boste lahko prebirali v naslednjih tednih.
SREČKO MAČEK, koordinator projekta
Se nadaljuje.
Vabljeni na ploščad pred celjsko knjižnico, kjer je do 15. septembra na ogled razstava o Ediju Goršiču.
ALBUM S CELJSKEGA
v
Razglednica Žalca, poslana 26. 12. 1909
Na fotografiji so v ospredju desno trije žandarji in gospa, ki ima opravka s košaro. Na sredini je žalski poštar ali »pismo-nosec«, kot so ga takrat imenovali. Domnevno gre za Martina Webra, ki je bil poštar v Žalcu že leta 1897. Enak motiv z napisom v nemščini je tudi na razglednici, ki je bila poslana iz Žalca 3. 5. 1905.
Prispeval: Veni Ferant iz Žalca
Rubriko pripravlja:
Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Razstava o zgodovini pošte v Žalcu (1865-2015) je na ogled v II. nadstropju celjske knjižnice do 11. septembra. Avtor razstave je predsednik Filatelističnega društva Žalec Veni Ferant.
INFORMACIJE
45
EKG SEN
Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si ' 080 30 10 B info@ekosen.si № ekosenSI
ZAKAJ UPORABNIKI PRISEGAJO NA IR-OGREVALNE SISTEME
Želite izvedeti več o IR-ogrevanju?
Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov: info@ekosen.si.
Lahko pa nas obiščete v salonih:
•	v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17,
•	v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19,
•	v Kopru, Piranska cesta 2.
Vas čaka gradnja hiše? Sanacija starejše hiše ali stanovanja? Želite investirati v ogrevalni sistem, ki je trajen, prijazen do okolja in vas ter ima dolgo garancijsko dobo?
Ekosen, znova z zlatim priznanjem Gospodarske zbornice nagrajeno podjetje, dokazuje, da obstajajo odlične rešitve za ogrevanje doma. IR-ogrevanje, ki je prijazno okolju in ljudem, pa tudi denarnici, že leta pridobiva pomen. In to zato, ker je ugodno, zmanjša stroške ogrevanja do 60 %, hkrati pa pripomore k dobremu počutju doma ali na delovnem mestu.
Vedno znova slišimo pripombe oseb, ki se grejejo s talnim gretjem. Otekanje nog, slabo počutje, veliko prahu, ki kroži po zraku, prostori se ne ogrejejo dovolj - to so le nekateri argumenti uporabnikov, ki se za talno gretje ne bi več odločili. Če temu dodamo še neprilagodljivost sistemov, ki ne dosegajo več standardov, ki bi si jih uporabniki leta 2022 želeli, zahtevnim uporabnikom lahko priporočamo le IR-grelne panele.
IR-grelni sistem Ekosen se prilagaja vam
»Zaradi subvencij sva se s partnerjem odločila za nakup toplotne črpalke in vgradnjo talnega ogrevanja. Žal sva med tistimi, ki te odločitve ne bi več sprejeli. Zakaj ne? Zato, ker imam sama zelo čuden delovni čas. Po napornem 12-urnem delovniku me pogosto zebe, s pomočjo talnega gretja pa sicer lahko temperaturo dvigneš, ampak to traja ... Takrat, ko je končno topleje, jaz že spim. Tudi v kopalnici bi si ob določenih urah v dnevu želela višje temperature. Ja, je izvedljivo, ampak pravega učinka pa ni,« potoži Urška. »Prav zato
smo se odločili, da v kopalnicah namestimo grelni panel. Končno lahko spontano uživam v večerni kopeli, ne da bi me potem zeblo. Prostor se dodatno ogreje izredno hitro, poraba elektrike je minimalna, jaz pa si lahko
vzamem cas zase.«
Podobne izjave smo slišali že večkrat. Monterji toplotnih črpalk zagotavljajo maksimalno prilagodljivost sistema, po montaži pa povedo, da prilagajanje temperature in spremembe urnikov ogrevanja sistemu dejansko škodijo.
IR-ogrevanje je popolnoma drugačno. Tako kot toplotno črpalko poganja elektrika, je ta potrebna tudi za delovanje grelnih panelov. Poraba pa je pri obeh sistemih približno enaka. Tudi če zanemarimo dejstvo, da je investicija v IR-grelne panele bistveno nižja, pa ne želimo zanemariti drugih dejstev:
•	IR-grelne panele lahko upravljamo po telefonu,
•	če gremo na dopust, ogrevanje zmanjšamo in samo s klikom povečamo želeno temperaturo nekaj ur pred prihodom domov/na vikend/v službo,
•	z zavestno rabo ogrevanja še dodatno zmanjšamo električno porabo,
•	stroške ogrevanja lahko zmanjšamo za do 60 %,
•	IR-grelni sistem je primeren za vse generacije,
•	tovrstno ogrevanje je prijazno do ljudi in okolja.
Ker z IR-grelnimi paneli prihranimo in z njimi ni dodatnega dela (vzdrževanje, servisi, kontrole), se zanje odloča vedno več ljudi. Med njimi je tudi Petra Babnik Hudmal: »Sama sem odločila za to ogrevanje zaradi nizkih stroškov, pa tudi zato, ker z njim ni dodatnega dela, vzdrževanja. Pred tem smo se ogrevali s kurilnim oljem, tako da prihranimo kar 60 % ogrevanja, hkrati pa so prostori tudi na severni strani vedno prijetno topli.«
Toplota, ki vas prijetno obdaja
Andreja Verovšek je o IR-grelnih panelih brala na forumu Gradimo in delamo dom. Tam so jo prepričale izkušnje drugih uporabnikov, zato se je odločila za to spremembo tudi sama. Pred obnovo so za ogrevanje porabili ca. 1350 EUR, zdaj je ogrevanje bistveno cenejše, sploh če upoštevamo trenutne cene energentov. »Všeč mi je, ker so prostori zelo prijetno topli, toplota te obliva, nimaš občutka, da seva iz enega grelnega telesa. Zanimivo je tudi, da se hči ob grelnih panelih zelo rada uči. Prej jo je med učenjem vedno zeblo, zdaj pa je čisto zadovoljna.«
EKOSEN PREDSTAVLJA NOVOST: Sunlife TABLE, za ogrevanje zunanjih teras in balkonov
Inovativna novost, nagrajena z zlatim priznanjem za inovativnost Gospodarske zbornice, nam bo omogočala prijetno preživljanje večernih uric v najboljši družbi družine, prijateljev ...
Grelni paneli, ki jih odlikuje preprosta namestitev, nas prijetno in enakomerno grejejo, primerni pa so za montažo doma ali v gostinskih lokalih. Porabijo kar 80 % manj energije kot drugi grelniki na trgu, ki sevajo rumeno svetlobo, hkrati pa so bolj učinkoviti, toplota je prijetnejša in enakomerna.
Navdušeni so tudi obstoječi uporabniki teh grelnih tabel:
»Vse pohvale inovativnemu podjetju Ekosen, ki je za naše stranke poskrbel v mrzlih dneh. Opremili smo 8 miz na naši terasi, kjer lahko obiskovalci sedijo za ogrevano mizo. Iznašli so rešitev, ki greje točno tam, kjer nas običajno zebe. Kar me je posebej navdušilo, je poraba električne energije, ki je neverjetno nizka. Namestitev grelnega panela pod mizo pa je zelo enostavna. Naši gostje so zelo zadovoljni in nas zato z veseljem obiščejo.« Matic Milec, GELI FAN PLAC
Alojz in Angelca sta se za IR-ogrevanje odločila zato, ker sta ga videla pri hčeri. Hišo sta vedno ogrevala s kaminom, zdaj pa je to vedno težje. »Leta so tu in ni najbolj prijetno hoditi ven po drva. Hkrati sva zelo aktivna, v prostem času rada popaziva na pravnuke ali se podruživa s prijatelji, tako da naju včasih več dni ni doma. Prej sva se vračala v mrzlo hišo, včasih je bilo v njej le še 14 stopinj, tudi jutra so bila zelo hladna. Zdaj IR-ogrevanje kombinirava s kaminom, zgodi pa se, da ga tudi po več dni ne zakuriva. Hiša je prijetno topla, ko greva od doma za dan ali več, pa zmanjšava temperaturo, naučila sva se tudi kar po telefonu ogrevanje vključiti nekaj ur, preden se vračava. Stroški so minimalni, hiša je vedno lepo topla, kar je še posebej pomembno zaradi žene, ki jo vedno zebe. Tudi pravnuki se radi igrajo na tleh, ki so zdaj bistveno toplejša.« Podobno izkušnjo ima tudi Vitko Kurnik, ki prav tako kombinira grelne panele in kamin. S to kombinacijo je zelo zadovoljen, stroški so nizki, je pa tudi zelo zadovoljen z delovanjem grelnih panelov in storitvijo ter svetovanjem podjetja Ekosen. »Še posebej sem zadovoljen, saj vidim, da se podatki v njihovih izračunih o višini porabe dejansko skladajo, kar pomeni, da porabim točno toliko, kot so napovedali. Vsi stroški ogrevanja tako z lesom kot tudi z elektriko znašajo trenutno okrog 800 evrov na kurilno sezono, ogrevamo pa 130 m2. Super!«
Regulator IR Sun WiFi -najbolj prilagodljiv regulator na trgu
Regulator IR Sun WiFi je že leta najbolj prodajan izdelek podjetja Ekosen. V kombinaciji z IR-ogrevanjem lahko ogrevanje odlično prilagajamo svojim navadam. S pritiskom na gumb/aplikacijo v telefonu lahko spreminjamo nastavitve temperature v enem ali več prostorih hkrati. Pametni spremljevalec omogoča fleksibilnost in pa tudi zavestno rabo energije, kar je v trenutnih časih še pomembneje. Ogrevanje lahko tako prilagajamo ne glede na to, kje smo - v službi, na dopustu ... To še posebej ustreza uporabnikom z nerednim delovnim časom ali tistim z manjšimi otroki. Tudi vrtec Mali Grof je navdušen nad prilagodljivostjo - tako ima lahko vsak prostor drugačno temperaturo, prav takšno, kot jo potrebujejo.
46
RAZVEDRILO
Mlade ženske iščejo starejše moške, ker ti znajo z besedami. Starejše ženske pa iščejo mlajše moške, ker so že vse slišale.
A ^ -
W • Л
(
r->
Sem ti tekel, da me ne kliči, ko vozim avtobus.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Oven
Tehtni ca тШ
Ura
Mož ves divji pridirja skozi vrata, zagrabi ženo, jo zvleče v spalnico in vrže na posteljo. Žena si vsa presenečena misli: »Ojoj, tako divji pa že ni bil 20 let, mmm ...«
Mož na postelji oba pokrije z odejo in reče: »Poglej, kako se moja nova ura sveti v temi!«
Predlog
Ženi sem rekel: »Pred 50 leti smo imeli majhno stanovanje, star avto, spali smo na kavču in gledali črno-belo televizijo. A vsak večer sem šel v posteljo s prelepim 19-letnim dekletom. Zdaj imam veliko hišo, drag avto, razkošno posteljo in ogromen televizor, a spim v postelji s šestdesetletno ženo. Nekaj ni v redu ...«
Moja žena je razumna oseba in ni bila užaljena, pač pa mi je predlagala, da si najdem 19-letno dekle, ona pa bo poskrbela, da bom spet živel v majhnem stanovanju, spal na starem kavču in gledal črno-belo televizijo ..
■Wv^N_ .. -
^fcijEwyMlfö,
GLEDAM MORJE, 4 PALME IN PESEK. 5
1љ. Nt Џ TUKAJ ^iLJEENOflw,
DAWES ед ^
NI BILO
f)£ KD° ^ЗДПоЗ
Če pride do tretje svetovne vojne, naj nekdo pusti sporočilo za opice v votlini, da naj pazijo, da ne bi ponovno postale ljudje.
Obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki so nasmejani, tudi ko imajo težave, in tisti, ki so zoprni, tudi ko jih nimajo.

Dragi, tornado prihaja.
Kaj me briga, ležalnike in senčnik sem plačal do 18. ure.
Bivanje Venere v levu bo odličen položaj, da boste svojo energijo dobro izkoristili na vseh področjih. Teden bo razgiban in pričakujete lahko lepe rezultate, kar še posebej velja za delovno področje. Vaš vladar prehaja v retrogradno gibanje, kar bo zaustavilo projekte, pri čemer je to samo zagotovilo za boljše rezultate. Prodorni boste in uspešni.
3\k

Včasih trmasto vztrajate pri svojem, ne glede na to, da vam zadeve ne gredo dobro od rok. Te dni lahko izkoristite, da ujamete odlično priložnost, ki se vam je že v preteklosti izmuznila iz rok. Najbolj je izpostavljeno delovno področje, spremembe, ki prihajajo so na nek usoden način pomembne, da se mozaik postavi na pravo mesto. Vaša vladarica je v levu, ogromno energije vam prinaša, srečne okoliščine v ljubezni.
**
Rak
Lev

Kar nekaj dilem se pojavlja v teh dneh, od vas pa je odvisno, ali boste potegnili odločilno potezo. Neodločnost vam lahko prepreči dobro priložnost, zato ne oklevajte, izkoristite vpliv svoje vladarice v znamenju leva. Zadeve, ki izhajajo iz prve tretjine leta, se bodo ponovno vrnile v vaše življenje. Čas bo, da naredite inventuro in usodni korak. Počutje bo odlično, več pozornosti morate kljub temu nameniti rekreaciji in prehrani.
škorpijon tU
Dvojčka
Presenečeno boste ugotavljali, da ste naredili v preteklosti nekaj napak, ki jih lahko v tem obdobju zlahka popravite. Naredili boste strateški načrt in se ga dosledno držali. Red in disciplina bosta v tem obdobju vaš adut in ne ranljiva točka. Vaš vladar biva v znamenju tehtnice, kar je odličen položaj tudi za delovno področje. Počutje bo nihajoče, več pozornosti morate namenjati telesnim dejavnostim.
Veselili se boste dogodka, ki ga že dlje čakate, in naredili vse, da se boste imeli lepo. Skrbi in težave ne bodo pomembne, saj jih boste z vso odločnostjo potisnili na stran. Mars, vaš sovladar, biva v dvojčkih in izraža komunikacijo. Poudarek je na razmerjih. Čas je, da naredite nekaj večjih sprememb, kajti energija vam uhaja, ker čas in prostor namenjate ljudem, ki ne sodijo v vaše življenje.
5trel ec
Delovne obveznosti se bodo nakopičile, zato boste v tem tednu marljivi. Pokazala se bo priložnost, ki jo že dlje čakate, zato ne oklevajte, ampak zavihajte rokave ter pojdite naprej. V ljubezni se vam obeta lepa sprememba, pri če, er vam bo v veliko pomoč bivanje Venere v ognjenem levu. Prodorni boste in očarljivi, kar je zagotovilo za uspeh.
Z veliko odločnostjo se boste lotevali zadev, ki so ostale nedokončane v preteklih dneh. Moč prodorne energije bo močna tudi na ljubezenskem področju. Nekoga boste pogrešali, vendar ne boste naredili pomembnega koraka. Vpliv tujine bo močno povečan, vendar se bodo pojavljale ovire na vaših poteh.
Kozorog
Venera v vašem znamenju bo močno izpostavila prodorno energijo, zato boste poželi kar nekaj lepih uspehov. Pomislite v nekaterih trenutkih tudi na zadevo, ki ste jo pustili nedokončano. Mars v znamenju dvojčkov bo pripomogel k dobremu počutju in prodornemu delovanju. Njegov retrogradni vpliv bo za vas še posebej v odnosih nekoliko bolj obremenjujoč.
Nedavne težave vam bodo tudi v teh dneh povzročale preglavice, zato se boste z vso močjo trudili, da bi jih razrešili. Do konca leta imate čas, da naredite kakšno spremembo na delovnem področju. V ljubezni boste hrepeneli po sreči in varnosti, vendar ne boste pripravljeni žrtvovati časa, ki ga imate samo zase. Svoboda vam bo veliko pomenila.
Vodnar
Devica
Čaka vas prav poseben teden, v katerem bo prostor tudi za vaše najbolj skrite želje. Vpliv Venere v levu vas bo prijetno grel na ljubezenskem področju, zato bo strast močno povečana. Dobro se boste počutili v svoji koži in srečo ter veselje želeli deliti z drugimi ljudmi. Odločali se boste za spremembo, vendar ne boste želeli z glavo skozi zid. Počasi, korak za korakom, boste preučevali, kaj je dobro samo za vas.
Pred vami so odločilni trenutki, v katerih se bo pokazalo, kakšno bo vaše življenje. Vaš vladar je retrograden v biku in vam prinaša potrebo po varnosti tako na čustvenem kot na finančnem področju. Zaradi vpliva Saturna v retrogradnem gibanju z nekaterimi odločitvami še počakajte.
Ribi
Čustva vas bodo ponovno presenetila in prav dobro se boste počutili ob tem. Vaš vladar je retrograden v ribah, kar pomeni, da se vam bodo zadeve pokazale takšne, kot v resnici so, in ne takšne, kot jih želite videti. Razmišljali boste, ali bi naredili usodni korak ali ne. Tudi vas bo grel vpliv Venere v kraljevskem levu.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
Vrnitev v službo po dopustu bi morala biti postopna in brez šokov. Kot npr. uvajanje v vrtcu.
Prvi dan prideš, da vidiš, kaj dogaja. Drugi dan se prideš malo poigrat. Tretji dan mogoče že ostaneš dve uri. In potem čez kakšnih 10 dni
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
VELIKA IN NEVARNA DIVJA ŽIVAL
PALESTINSKA OSVOBODILNA OR GANIZACIJA
KrižamKe &
ugamKe
JALOVEC ALI RAZOR
KAM BOVA ..., VAN-DROVČEK MOJ
NIZEK ŽENSKI GLAS
PRIKRITJE (DAVKOV)
STOLETJE
OBLAČI SE V ČRNO
NAJVEČJI V SLOVENIJI JE ČRNI KAL
ANGLEŠKI VEZNIK
NATRIJEV JODID
GRŠKA GORA
JELKA (STAR.)
TERME PRI KAMNIKU
NEPRIJETNOST
STROKOVNJAK ZA RADIOLOGIJO
18
CIVILNI OBLASTNIK V FEVDALNI TURČIJI
LASTNICA MAJHNEGA POSESTVA
ERICA JONG
VERIGA (ZASTAR.)
KIRK DOUGLAS
HIMALAJSKA KOZA
SORTA JABOLK KRKA SE IZLIVA V ...
OTOČJE V PACIFIKU
15
ODISEJ JE BIL KRALJ ...
VEČKRAT SE MORAMO
VANJ UGRIZNITI
IVO BAN
STARA EPSKA PRIPOVED
2
NERABNE STVARI
MODNI OBLIKOVALEC HRANITELJ
PREBIVALKA ARKADIJE
19
13
NASPROTNO OD OTEŽEN
VIDNEJŠI, IZRAZITEJŠI
... LESTVICA
PRILJUBLJENOSTI
AM. OBVEŠČ SLUŽBA
LJUBLJANSKO POKOPALIŠČE
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET
ČISTILNO, PREVOZNO
GORA V JULIJCIH
14
GLAVNO MESTO VENEZUELE
OBDAN, OMOTAN
MOŠTVO
GOVORNIK (KNJIŽ.)
GLAVNO MESTO ZIMBABVEJA
NEKDAJ PERZIJA
DOBRO BLAGO ...
HVALI DEKANOV NAMESTNIK
MOLEKULA VODE IMA DVA . VODIKA
ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE
REKA V OSREDNJI AZIJI
MEDNARODNA OZNAKA HAITIJA
AMERIŠKA IGRALKA DICKINSON
KRAJ PRI DOMŽALAH
PESEM
LJUBLJANSKA GALERIJA
AVSTRALSKI MEDVEDKI
ZLATA GJUNGJENAC
ZDRAVILNA RASTLINA
16
AVSTRALSKI PEVEC (NICK)
. IMA SVOJO MOČ
NEMŠKA REKA
12
PERJE PRI REPI JANEŽ (LAT.)
NOVO-MAŠNIŠKI PRIPRAVNIK
SPRIMKI SNEGA
NETOREGIS-TRSKATONA
V DENARJU IZRAŽENA PORABA
STRAH . VELIKE OČI
ZVONE HRIBAR
V KNJIGI JE OZNAČENA S ŠTEVILKO
THOMAS JEFFERSON ANGLEŠKI IGRALEC (HUGH)
10
ASHTON KUTCHER
VEČ SATOV
OPRAVLJATI CENZURO
NAKIT, OKRASJE (STAR.)
POVRŠINO MERIMO V .
PREMOŽENJE
17
JEZERO V SEVERNI AMERIKI
20
Sponzor križanke je Metrob, d.o.o. Ljubečna, ki podarja:

Rasti® je sinonim za \	^j^B^L^^lMp^
gnojila in biostimulante	^--*
profesionalne kakovosti.	"	ш;
3) @ O www.metrob.si	08016 22
1.	nagrada:
Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Sredstvo za izboljšavo tal Rasti Soil Tonic E
2.	nagrada:
Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Plod Ca2
3.	nagrada:
Gnojilo Rasti LIST, Gnojilo Rasti CVET, Gnojilo Rasti Hydro
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tajnistvo@nt-rc.si
SUDOKU 532
	3						5	
			6		9			
	2	1				9		
	1	9		2				
			5	9				4
				4			9	8
					2	4		
8					5	1		3
7		4				8		
SUDOKU 223
	7					9	3	
8	9							
			6	8		5		
	3			5				
			8	6		1	5	
			7			6	8	
								2
5		4						6
9		1		2	3			
REŠITEV SUDOKU 531
REŠITEV SUDOKU 222
8	2	4	3	7	1	5	9	6
3	9	5	8	4	6	7	2	1
7	6	1	5	2	9	4	3	8
9	4	8	6	3	5	1	7	2
6	7	3	1	8	2	9	5	4
1	5	2	7	9	4	8	6	3
4	8	6	2	5	7	3	1	9
2	3	7	9	1	8	6	4	5
5	1	9	4	6	3	2	8	7
3	2	6	1	9	7	4	5	8
4	1	5	2	6	8	9	3	7
9	7	8	3	4	5	2	1	6
5	6	2	8	7	4	1	9	3
8	3	9	5	2	1	7	6	4
1	4	7	9	3	6	5	8	2
6	9	4	7	1	3	8	2	5
2	8	3	4	5	9	6	7	1
7	5	1	6	8	2	3	4	9
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. avgusta.
Geslo iz številke 33: Kmetijska priloga
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon za 40 EUR za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Milena Jelen s Pernovega
2.	nagrado: bon za 30 EUR za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Ferdinand Mešič s Polzele
3.	nagrado: bon za 20 EUR za nakup mlečnih izdelkov kmetije Flis, prejme: Slavko Kamenik iz Celja
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
boste preprosto uživali.
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
3
5
11
4
8
SENO
PAG ALI KRK
6
9
7
KRČMAR
R
48
TA PISANI SVET
Dober pasji nos in odličen vodnik
»To je bilo sicer moje deveto svetovno prvenstvo z reševalnimi psi, a nikoli prej se nisem uvrstil tako visoko,« je povedal celjski poklicni gasilec in vodnik reševalnega psa pri Kinološki zvezi Slovenije Tomaž Dražume-rič. Od srede do nedelje je s svojim belgijskim ovčarjem Gringom tekmoval na prvem posamičnem svetovnem prvenstvu v reševanju v Italiji, kjer sta osvojila četrto mesto.
V kvalifikacijah za udeležbo na prvenstvu je bila uspešna tudi Tolminka Tamara Bonasera s psom Bazukom, a se žal ni uvrstila v končni izid svetovnega prvenstva, saj v ruševinah s psom ni našla vseh treh ponesrečencev.
Oba s Tomažem sta tekmovala v kategoriji iskanja ponesrečenih pod ruševinami, ob čemer sta se morala njuna psa izkazati tudi na poligonu v premagovanju ovir in poslušnosti. Seštevek točk vseh disciplin je Tomažu in Gringu prenesel četrto mesto v močni konkurenci najboljših tekmovalcev iz 18 držav sveta.
Zahteven teren za
iskanje
»V disciplini, kjer sem tekmoval, nas je bilo 36 in samo osmim je uspelo najti vse tri ponesrečene,« je povedal sogovornik. Na ponesrečencih je bilo nasutega do dva metra gradbenega materiala, območje iskanja je bilo veliko 1.200 kvadratnih metrov z več porušenimi stavbami. Treba je bilo čim hitreje najti ponesrečene, pri čemer so sodniki ocenjevali tudi delo psa in taktiko vodnika, ki je moral znati pravilno oceniti prednostne naloge reševanja glede na poškodova-nost stavb in udeležence. »Vse skupaj sicer ni bilo nič težje kot pri izpitu najvišje stopnje za reševanje izpod ruševin, le da je bila konkurenca zelo močna. Če nimaš odlično pripravljenega psa, nimaš kaj početi na takšnem tekmovanju. Niti vsem tistim, ki so imeli vrhunsko pripravljene pse, se ni izšlo po načrtih,« je povedal Tomaž Dražumerič, ki se je pripravljal na poligonu v okviru Centra za zaščito in reševanje na Igu, kjer se usposabljajo tudi poklicni gasilci. Tudi za iskanje v ruševinah je urejen poligon za treninge psov. »Sicer pa sva vadila v priložnostnih ruševi-
nah v Začretu, Zaloški Gorici, na Dobrni ... Nam, ki smo šli na svetovno prvenstvo, je KZS omogočila tudi treninge v tujini.«
Tomaž Dražumerič in Gringo. Tomaž je zaposlen v Poklicni gasilski enoti Celje, kjer je tudi vodnik gasilskih psov. Kot član Kinološkega društva reševalnih psov Celje in slovenske enote reševalnih psov je sodeloval v številnih iskalnih in reševalnih akcijah tudi v tujini. Na tekmovanjih je s svojimi psi dosegel številne uspehe. Že nekaj let uspešno izvaja tudi šolanje psov vodnikov za slepe.
Celjska violinistka ruskega rodu Inga Ulokina ob Vladu Kreslinu
Vlado s pomočjo Inge in Gorana
Zaradi nevihte so v petek Vlado Kreslin in Mali bogovi pred Špitalom tonsko vajo opravili z zamudo, a jih to ni oviralo pri uprizoritvi kakovostnega koncerta.
O slednjem štiristo obiskovalcev sploh ni dvomilo. Z glasbeniki so poskrbeli za odlično vzdušje. Na odru sta se nastopajočim pridružila violinistka Inga Ulokina in Goran Bojčevski, znan klarinetist, ki je tokrat poprijel za saksofon pri skladbah Tisoč let, Nekega jutra, ko se zdani in Od višine se zvrti. Ulokina je na svojstven način pomagala pri izvedbi izjemne pesmi Namesto koga roža cveti.
Nocoj bodo na Slovenski popevki ob spremljavi Jazz tria nastopili priznani vokalni solisti Željka Predojević Korošec, Sandra Feketija, Tanja Srednik, David Amaro in drugi. Jutri bo pred Špitalom šestčlanska zasedba Batista Cadillac.
V torek bo sledila poslastica. Pel in igral bo Celjan Uroš Perić, ki so ga svetovni glasbeni kritiki oklicali kot enega redkih belcev, ki premore vokal, slog in dušo črnskih glasbenikov.
DŠ, foto: SHERPA
Tomaža in Gringa smo predstavili pred štirimi leti, ko sta se pripravljala na tekmovanje v kolesarjenju s psom. (Foto: SHERPA)
Med ruševinami na svetovnem prvenstvu
Z reševalnimi psi je treba ves čas delati ne glede na to, koliko so stari, saj se ta proces nikoli ne konča, poudarja sogovornik, ki je bil z Gringom na svetovnem prvenstvu že leta 2019, medtem ko je prej tekmoval s svojimi prejšnjimi psi. »Kar zadeva prvenstvo, je tako kot pri športu: pes mora imeti čim višjo motivacijo za delo, biti mora v najboljši kondiciji in ne sme biti pretreniran, kar pomeni, da moram poskrbeti, da mu je med treningom vedno noro zabavno in da ne želi odnehati.« In Gringo se ob Tomažu, odličnem vodniku in poznavalcu psov, očitno nenehno zabava, ob čemer ima ogromno energije, kar je dokazoval že pred leti, ko sta uspešno tekmovala v »bikejo-ringu« ali kolesarjenju s psom.
TC, foto: arhiv ERPS
Enota reševalnih psov Slovenije, v okviru katere tekmuje Tomaž z Gringom, deluje pod okriljem KZS, podpira pa jo tudi Uprava RS za zaščito in reševanje.
Vrhunski klarinetist Goran Bojčevski je stalni gost Špitalovega odra, vedno v različnih vlogah.
Za blaženje socialne stiske
Letošnji, 7. Skazin dobrodelni tek Otrok otroku bo 10. septembra pri Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Na lanskem so zbrali rekordnih 12 tisoč evrov, letošnjo donacijo bodo namenili za blaženje naraščajočih stroškov družin v socialni stiski.
Organizatorji Skazinega dobrodelnega teka bodo tudi letos poskrbeli za pester glasbeni program in kulinarične dobrote, otroci bodo lahko spoznali različne poklice, preizkusili gasilski poligon ter se pozabavali ob različnih dejavnostih in gledališki igri. Lani so zbrali rekorden znesek - 12 tisoč evrov, v šestih letih Skazinih dobrodelnih tekov pa skupaj že 55.800 evrov.
Ker je pandemija covida prizadela tudi številne družine, bodo letošnjo donacijo porabili za nakup šolskih in drugih potrebščin, zimskih oblačil in obutve za otroke. Zaradi draginje pa tudi za nakup bonov za hrano in plačilo osnovnih življenjskih položnic. Sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Bojana Špegel je ob novici, da bo podjetje Skaza letošnjo donacijo namenilo njihovi humanitarni organizaciji povedala: »Presrečni smo, da so letos, ko se vsi bojimo, kaj bo prinesla jesen, za prejem donacije izbrali našo organizacijo. Ker nam je mar za otroke, si želimo, da nihče ne bi trpel zaradi pomanjkanja in socialne izključenosti.«
BF
Na minulih šestih Skazinih dobrodelnih tekih so zbrali 55.800 evrov. (Foto: Plastika Skaza)