* ! ta MKM nO KPI 20* ot>rr»*».,. C1^ VABODA" n _AIUTOOW HA DOK n» ^ mMi l* ©ITAJTE, AS ZANIMA Na 190 — Ste i GLAS NARODA - Ust slovenskih delavcev T Ameriki. - Reentered mu Second «im Matter September 25th lMt at the Post Offie e at New York, N. ¥, nndw Act of Congress of Mareh 3rd, 1879. mem WW BONDS 7oc6w/ C- VOLUME LIL — LETNIK 1H. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 28, 1944 — ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA, 1944 Tel: CHeJsea 3-1242 VPAD V DALMACIJO Zavezniška armada je vdarila rez Jadran po morju in po zraku in vpadla v Albanijo in na jugoslovanske otoke ter na dolgi fronti prodrla daleč v dež elo. Zavezniški glavni >tan je naznanil, da so za-jsile napadle otoke ob dalmatinski obali in da vezni>ke armade iz Italije vpadle na Balkan se boji še vedno nadaljujejo. iti so napravile novo vrzel v Hitlerjevo razpadajočo evropsko trdnjavo. Nacijski radio naznanja, da so zavezniki vpad'i na Balkan na dolgi fronti od Albanije in po celi dalmatinski ofbali. Poročilo naznanjajo, da so sedaj zavezniki vpadli 7. zelo močno armado, ne pa samo s commando četami, ki so samo nadlegovale Nemce. "Kopne čete, ki prišle po morju in po zraku, se l»ore na dolgi fronti ob Jadranu, ki vključuje Albanijo in jugoslovanske otoke,'' pravi izročilo. "Pomoč daje balkanska zračna sila-** Za ta vpad m> pripravili mnogi napadi o-svol>odilne vojsk«* maršala Tita. Nemška erarnizija v llimri v Albaniji je bila uničena in Nemci so morali opustiti obrežno ce^to v Albaniji in so odpeljali vojaštvo ii! voja>ke zaloge z malimi ladjami. Skoro dva tedna so angleške bojne ladje pomagale jugoslovanskim partizanom, da so nadlegovali Nemce pri umikanju. Oadno poročilo naznanja, da so bile že v >oboto potopljene tri nemške ladje, ki so vozile vojni materjal. A" predpravi za vpad so težki bombniki bombardirali železniški most pri Borovnici. Nemški radio je sporočil, da so včeraj zju- Glavni stan osvobodilne vojske maršala Tita mrznanja, da so partizani pomagali zaveznikom zasesti otok Pag, ki je eden najsevernejših otokov na Jadranu, nedaleč od Istre. Jugoslovanski partizani so zaveznikom pri vpadu v Dalmacijo mnogo pomagali s tem. da so napadali Nemce od zadej. Po splošnem mnenju je v'boju proti Nemcem v ozadju kakih 200,000 jugoslovanskih in albanskih partizanov in ker zavezniško brodovje pojxilnoma Obvladuje Jadran, je položaj Nemcev v Jugoslaviji obupen. Partizani maršala Tita so iztirili tri vlake na Zagreb-Karlovac železnici, dva pa na Brod-Sarajevo progi, ki vozi v Albanijo, Neko poročilo s fronte pravi, da je bilo iz-: med osmih mostov čez Donavo med Beogra-j dom in Budimpešto porušenih pet mostov. Mihajlovieev sin osvobojen Radio postaja Svobodna Jugoslavija naznanja, da je bil sin generala Draže Mihajloviea, katerega so partizani prejšnji teden vjeU v Valjevu. puščen na s-vobodo. ker je preiskava dokazala, da ni bil vojni zločinec. 4'Mladi Mihajlovič je izrazil željo bojevati) se proti Hitlerju in njegovim pristašem, proti Rusi napredujejo proti Rigi na Letskem Rusi so premagali vse zapreke jezer in rek v prodiranju proti Rigi in so se letskemu glavnemu mestu približali na 23 mčlj ter so osvobodili nad 200 mest, trgov in vasi. čchiikom in ustašem,'* pravi radijsko ]>oroči- - t raj nmeriSke ,» pomor5*e in ^ £ ^JIt^ ^ \ ALBANSKI KRALJ SE JE OGLASIL Del zračne armade resen Zavezniki so zapustili sever, breg Neder Rene. Ostanke angleške prve zraene divizije, ki je navzlic strahovitemu nemškemu ognju držala holaudsko mesto Arnliein nad en teden, so pod zaščito topov druge angleške armade, ki drži južni breg Rene, prepeljali nazaj na južni breg. Jugozapadno od Alarijampo-le v Suvvalki, trikotu, ki ga je Hitler leta 1939 priključil k Vzhodni Pjusiji, so Rusi pregnali Nemce iz prve vrste za-kopov ter so zavzeli five utrjeni višini, nato pa so odbili tri močne protinapade. Xemšiki radio naznanja, da so Rusi z veliko silo trikrat napadli utrdbe Vzhodne Prosijo od vzlioda. Rusi teh napadov ni?o omenili niti z eno be-sedo. Edino, kar omenjajo, je fronta v jugovzhodni Poljski, kjer je bilo zopet zavzetih, več gorskih vasi. Ravno tako rusko poročilo naznanja, da je rdeča armada dospela do čeho-slovaske meje pri Wolosati. Nemški Tadio naznanja, da so Rusi z močno armado prekoračili madžarsko mejo iz za-padne Rumuuske ter so zavzeli Mako in FoeMeak, ti i in de -ft milj v madžarski meji. — Nemci ]>oro«'ajo o vročih bojih na Madžarskem, ruska poročila pa o tem molre. T>oj: za Varšavo so, kot izgleda. ponehali, pri vsem tem pa prihaja od poveljstva poljske <]*odtalne armada v VarŠa- Albanski kralj Zog I., ki živi s svojo družino na neJvi T*™'110* da se bijejo hudi Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne zmožnosti. piedno bodo nanovo zgradili Luebeck in Kolin. Ruski 15srti posebno napadajo one ljudi v zaveznr^kih državah, ki pravijo, da Hitler in njegovi tovariši niso pravi povzročitelji zločinov, toda zatr-jujejo, da so ravno Hitler in njegovi pristaši povzročitelji vseh zločinov, ki so bili izvršeni po raznih deželah. Ravno tako nimajo prav" oni, ki zahtevajo kazen za nemške na-eijske voditelje in da drugih ne zadene nobena kazen, ker so samo izpolnjevali povelja svojih višjih. Toda tudi podrejeni so na svojo roko izvrševali zločine in teh je na tisoče, na miljone. kem veliki posestvu v Oxfordshire v Angliji, jej!/?'} ™j?ki in.Xe™i v ___,_____ TT , _ i i j . k 0 ' j »Mokotow okraju mesta. zasiopmicu u niiea ±-res.^ reRei, aa je prepričan, aa ^ vojni poročevalec se bodo Albanci dvignili m nudm zaveznikom vsako 'Zračna divizija je bila sicer večinoma uničena, vendar je njeno junaštvo pripomoglo, da so Angleži mogli obdržati levi breg- Rene, kajti močna m-m-ka elitna aramda je bila zadržana, aa ni mogla ovirati angleške armade pri prodiranju proti Ren i. Najvišje vojaško poveljstvo ni sporočilo, a-ko most, ki ga je držala zračna armada, še stoji in tudi ne pove nataričnega števila vojakov, ki so bili prepeljani na levi breg Reue. Angleška zračna divizija šteje navadno H000 vojakov in poročilo pravi, da jih je bilo rešenih okoli 2000. Nemško poročilo pravi. ro zavarovano. Poročilo o rešitvi zračne armade je bilo zadržano 48 ur na izrecno povelje feldmaršala sira Bernarda L. Montgomeryja. Od zračne armade je še vedno ostalo okoli 1200 ranjencev, za katere (bodo skrbeli nemški, pa tudi angleški zdravniki, ki so ostali ž njimi. Ubitih je bilo okoli 4800. O rešitvi padalnih čet piše nek vojiii poročevalec naslednje: To je konec. Najtragičnejša in slavna bitka je končana in preživeli angleške zračne sile morejo prvič mimo spati v devetih dnčh. Včeraj so prišla do nas povelja iz gozda za-padno od Arnhema, da pridemo čez Reno in »e združimo z drugo armado na južnem bregu reke. Naš poveljnik je odločil, da ne napademo sukpno Nemcev okoli nas, temveč je odločil, da se razdelimo v majhne skupine po 10 do 20 mož in gTemo v različnih smereh v pre-fifedkih po dve minuti in smo hodili ponoči mimo nemških straž. Straže so odšle prej in •o obesili na drevje platno padal, da so nam Užali pot Med našim odhajanjem so naši topovi na- emiMfi mtsstism z*^ Prvi oddelek je imel oditi ob 10 zvečer. Na-&a skupina je bila določena, da odide ob 10.40. Raztrgali smo plahte in si s kosi ovili čevlje, tla po gozdu ne bi delali šuma. Dogovorjeno je bilo, če bi se kdo izgubil, da se naj drži po svojem kompasu proti jugu, dokler ne pride do reke. Naš major je star mož. Hodil je prvi in naroči' je, da se vsakdo drži padalnega platna to-variša, ki hodi pred njim, da se ne bi izgubil. Ko srno odhajali, je bilo napol svetlo od gorečih hiš. Imeli smo srdčo. Sili smo skozi sovražno stražo in ni bilo nobenega strela. Neka skupina je morala z granatami uničiti oddelek nemške straže. Nek drag oddelek je moral čakati, da je sovražna straža opravila svoj posel čez njegovo pot. Toda vsi smo prišli . Angleže in Amerikanee kar najprisrčnejše pozdravil, ** je rekel Zog. "Naplavili bodo vse, da pomagajo zaveznikom. Naše guerilske čete niso velike in tudi ne dobro organizirane, toda Albanci bodo vzeli v roke vsako o-rožje, ki ga bodo našli in bodo storili vtovalo iz Sofije v Turčijo na izrecno povelje ruskega vojaškega po-veljstvo v Sofiji. Ruski čast-Tiiki so se v dragem avtomobilu 7>el jali za ameriškimi in an-glo.-kinii častniki do turške meje. Renterjev poročevalec poro pnla V Anglijo je prišel ^ so hili ameriški in an- 27. junija 1940 in je stanoval v i ^leški častniki v Sofiji pred Ritz hotelu ter je pogosto z prihodom Rusov in da so mo- drugintf ljudmi bil v zakloniščih tekom nemškega zračnega 1m>tj ibardii anja. rali odpotovati v 24 urah na zahtevo ru-ke vojaške oblasti, ker niso bili člani nobene za- Za kralja ga je razglasila al-i vozniške vojaške misije. v Pragi, onstran Vide poroča, da so Nemci na razvalinah Varšave onstran reke postavili močne artilerijske baterije, ki neprestano streljajo čez reko v Prago. Ruski artileristi ?o dobili povelje, da naj previdno streljajo, da ne pobijejo preveč civilnega prebivalstva. Rusko časopisje se zelo pritožuje. ker seznam osnških vernih zločincev, ki je bil sestavljen v "Londonu, ne vsebuje i-men Hitler, Gocring, Himmler in Hess ter pravi, da bosta rdeča armada "«n ruski narod skrbela za to, da bodo ti zločinci po vojni kaznovani za v?e zločine, ki 30 jih izvršili tekom vojne. Sloviti ruski pisatelj Hija "Rhrenburg pravi v listu "Rdeča zvezda**, da bodo morali Nemci sezidati najprej Smolensk, Varšavo, Beograd in druga mesta, ki so jih .porušili, Zmagoslavje v Parizu 1 La£ki kmetje zahtevajo zemljo Zavezniški vojaiki so morali zadrževati več tisoč razjarjenih italjanskih delavcev, ki so pri-tili s kosami, lopatami, vilami in srpi ter s starimi lovskimi puškami na veliko posestvo prin ca Enzo Odescalonija blizu Braciano jezera in so zahtevali, da je prinčevo posestvo razdeljeno med brezposelne tovarniške delavce. Kmetje, ki so divje kričali in vihteli svojo orožje, so hoteli naskočiti in opleniti grad m gospodarsko poslopja ter odpeljati živino in poljedeljske stroje, toda oskrbnik Castagneta jim zemlje ni hotel razdeliti. Kmetje so prej delali v raznih tovarnah v Rimn, ko pa so bile zaprte, eo se vrnili v svojo vas Bracciano in so ostali brez deSa. Zato §o odšli proti grada in zahtevali zemljo. _ MADŽARSKA BO PROSILA ZA TVTTR .Bruseljski ' radio naznanja da pravijo madžarski krogi v Istanbul u, da bo mogoče Madžarska že v nekaj urah prosila zaveznike za mir. Pogajanja se bodo vršila po diplomatskih potih skozi Istanbul Sofija je po iradio sporočila, da je prekinila diplomatske zveze z Madžarsko. Vojna z Japonsko bo vzela še dve leti Na podlagi vojnih poročil je 0WI mnenja, da bo vzelo poraziti Jap ma onlo mo mil im n imun—i» mIati nv cawadoj . , »» fol.l»n^ fmdj za ct»t lbta »1.-. Bullitt, Hitler in začasni mir (Nadaljevanje.) nacuski Časopis o bullittu n. (Bullitt ov predlog v prilog pogajanja glede miru z Nemčijo, 7jH nastop proti Sovjetski Rusiji in za pripravljanje tretje svetovne vojne, je nemško nacijsko časopisje z veseljem odobrita. Mr. FVitaebe, glavni Goebbelaov tajnik, je javno čestital Bullittu in tuch javno izrazil nado, da bodo Zjedinjene države delovale na to, da se Bullittov prelog vsestranski uvažnje. — Fritscbe je namreč tako povedal vsi javnosti potem nemškega radija. Ta predlog so istočasno tudi odobrili lastniki nemškega lista v New Yorku, Gerhardtrg naenkrat"; kak&»e~bo Seger, FViedn^h Stampfer in Rudolf Katz. in sicer potom do pa »posledice. Potem pa se čtanka, katerega je njihov list, "Neue Volkszeitung" le dni cbjavil) > ; ; > i • --- > ' Obljube in dejstva vrmotuin l. m$ Spisal Ignac Musich. Ko poslušam gotove kandi-jbolj občutili Hoover je vo. Tam date, ki se trudijo s tako vne-'je bilo tisto pokanje bank in mo, da prepričajo ljudi o j?vo-|4-am je bilo, ko nam je tulilo jih posebnih zmožnostih, se mi'po praznih želodcih, in tam je zdi, da včasili niso resni in če\bilo, ko si ob tovarnah vital: 44No help wanted." S«veda to ni bila Uiooverjeva osebna »krivda; prosil jih je, porazdelite delo, tako, da bo za vsakega nekaj. Ali so ga poslušali f Kotil jih je, ne trgajte piač, kupna sila se bo popolnoma izsušila. A z&uuuij. Kdo pa more reci, 44 da če pridejo na vlado, ne bodo taki danes." Preteklost nam kaze, kaiko so bili voljni sodelovati z Boosevel-tom; a ko je bil voz iz jartka, je tisto sodelovanje izginilo in dvignila *e je opozicija. Zakaj! Zato, ker jim je rekel, da poleg njih, so še drugi ljudje na fc-vetu, ki so opravičeni do poštenega življenja. Ga ni človeka v mejah A me l ike, ki bi ne želel, da pridejo vojaki domov; in ni ga človeka, ki bi ne hotel polnega za poštenja. To sta dve mehki točki in izkoristilo .se jih bo. Ko ipa se obljube ne bodo mogle uresničiti, bodo pa rekli, da ni bilo praktično in se ni ntoglo storiti. so, pa veliko podcenjujejo inteligenco preprostega človeka. Beči naprimer nekaj; in obljubiti nekaj, je povsem lahko, ker v teoriji včasih pokaže stvar čisto enostavno; v praksi je pa drugače. V dveh stavkih, sai ne bilo res nebeško lepo, ko bi se moglo to zgoditi, kot bi eden počil s prstom. Le nekaj je, ki nam ne povedo; in to je, kako se bo to uredilo—na kak način se bo uresničilo. Bre-memiba administracije, sama od sebe, ne bo kar pričarala teh dejstev in se je šlo v preteklosti, za take stvari, kot recimo skrajšanje časa in povišanje plač, so bili ravno tam, ki so najbolj npili in nasprotovali. Pravijo, da- se Roosevelt boji pov-ratka. Roosevelt ima sam svoje sinove v vojni in sem gotov, da jih prav tajco težko pričakuje domov, kot vsak drugi oče, ampak spustiti toliko miljonov ljudi, na de- 44Neue Volk«zeitung'\ dbjavlja v prevodu dobesedno cele odstavke Bnllittovega članka, in imenuje Bullitta kot 1 najbo!j izkušenega diplomata med vsemi ameriškimi diplomati v Italiji in Evropi sploh." Imenovani list izjavlja, 44da je Bullitt storil javnosti veliko vslugo, ker je označil vse nevarnosti bodočega miru." * Nevarnost, katera preti bodoireniu miru, je po nazorih Goebbelsovih newyorških dobrovoljcev ta, — 4 4 da bode Evropa ostala 'brez vsake moči, in da Ibode razdvojena, tako da bode končno prišla pod popolni vpljiv Sovjetske Rusi je.'* — Pirota Evropa! In kako grozna bode katastrofa Evrope, ako bode Hitler poražen. — "V Evropi ne 'bode ostala niti jedna bojna sila, kakoršno je imel Hitler na razpolago, pred svojim končnim porazom. In tudi evropskega jedinstva ne bocle več, ako se Hitlerja odstavi. — In Uboga Francija! Sedaj, ko je bil Hitler v Franciji poražen — ostala je Francija razdvojena, in je popolnoma pod ruskim vpljivom." Omenjeni socijalni demokrat je pri 44Neue Volkszeitimg" premislimo, na predelanje industrije, toliko in toliko ljudi tam, ki imajo tudi usta in navado, da jedo. Seveda gotovim krogom, ibi nič bolj prav ne pritlo, kot taka zmeda, ker edino v taki zmedi, bi jim bilo mogoče zdro- Za nas je glavno 'vprašanje, življenje in preskrba za družine, in ker se bojimo, da bodo eni potegnili, tako hitro, da bo ušlo očesu, je popolnoma naiavno, da smo previdni in da vse pretehtamo iz našega stališča, ker ga najbolj poznamo. Nikdo ne reče, da ni bilo pomot; in kdo more pričakovati, da se V takem velikem podjetju ne bodo storile pomo- biti vse reforme in pričeti le- te, toda eno je, kar se ne da po po starem, z izkoriščanjem Tega pa vetjamem, da se boji —ne samo Roosevelta, pač pa se moramo bati, tudi mi, ker se bo Šlo za naše kože, veliko bolj, kot za njegovo. Zakaj pa ne pridejo na dan s konkretnimi odgovori, na taka vprašanja. V&akdo ve, da volk sit in koza cela, ne more biti. Zakaj pa ne reko: 44Ali bomo skrajšali delavni čas, toliko, da bo dela za vse." Mogoče mislijo vreči vse v delo, tako da vsak lahko dela ose min v New Yorku, so od početka vojne storili mnogo koristnega dela za Hitlerja. Sedaj, ko se 'bliža Hitlerjev konec in za- štirideset ur. In eno ali dve le-služena kazen za vso nacijsko Nemčijo, bode tudi konec nem- ti —gara, vse kolikor mor^: irkemu imperija!izmu. O tem so ljudje, ki čitajo imenovani ko se vse napolni, in vsi ko* časopis1, uverjeni, in baš radi tega odseva v tem časopisu več nabašejo v prodajalnah, sedanje jadikovanje nemške vlade. Kdor čita ta časopis, se takoj uveri, kako naciji v Nemčiji sedaj -čutijo in mislijo. Radi tega je tem ljudem naš diplomat Bullitt ravno tako dobrodošel, kakor Go^bbelsu. Ti ljndje upajo, da 4>ode mogoče vspostaviti nemški imperi-jaJizem edinole z pomočjo tretje svetovne vojne, in (bodo drage vblje potfpirali vsako gibanje, ki .bi končno zopet vodilo do svetovne vojne. Ako bodo naše oblasti te in take ljudi dei>ortirale po končani vojni, bodo morale naše okupacijske oblasti v Nemčiji in drugod v Evropi skrbetf za to, da pridejo pred zavezniška sodišča v Nemčiji kot krizlingi in kriminalni zločinci, dasiraVno jim je pri nas dovoljeno javno delovati za nacijske zloi-iaee, ker naša dežela je svobodna. Radi tega jim je dovoljeno (za sedaj), da delujejo v prid tretje svetovne vojne proti našim aaveznikom. Bullitt deluje v tem smislu seAij v uniformi francoskega majorja, in Goebbelsovi prostovoljci v New Yorku, delujejo v uniformi nemških "so-cijalnih demokratov". Tudi med priseljenci drugih narodnosti je pri nas nekoliko ulični*, ljudi, toda: "&vaka sila do vremena" ... aifliimiiMHimHiiiifHiiuninniiRiniiiniiiiii NOVA IZDAJA * 8V8TOYII ATLAS V njm najderte lemljevida vt#ga sveta, ki ao taka po-treWi, d* morate *Witi da-nafejun poročilom. Zemljevidi so t barr&k. ffMreftte pri: L A 0 TT HAJbODA", n^WMystt^ — no potem pa zopet depresija. Edino kar je mogoče držati drugo depresijo od vrat, je skrajšanje časa in vzdržanje plač na taki stopnji, da bo i-melo ljudstvo kupno s i 1 o in bodo tisti, ki pridejo nazaj i-meli priliko zas'lniiti vsakdanji kruh. Na dividendah in obljubah samih, se ne moremo prepeljati v boljše čase. Mali človek je a isti, ki producira in mali človek je tisti, ki pokupi, kar producira. Kakšen upliv pa bi intielo na gospodarsko življenje dejstvo, da si kupijo tisti, ki vlečejo dividende, po deset ali sto oblek in delavec, bi si ne mjogel kupiti niti ene, — kje bi se pa vzel trg potemf Ravno tako je pri vsakem drugem predmetu, do avtomobila. Toda obljubljajo nam vse eno, čet3, so itak prezabiti, da bi igrali. Vsaj po mojem mnenju je v-se kaj drugega delovati v okrožju podvrženem sili, s oelim ozadjem ljudskega mSie nja solidno za teboj, kot pa delovati V oje rož,ju 135 milijonov prostih ljudi, ki se sklicujejo na 'sfvoje pravice. Povedo nam tudi v kakšni depresiji smo bili, pod Roose* veltom in kakšno je bilo neza-poštenje. Na kar se tega tiče, se nflp&i jscHu da smo precej zanikati in to je, da je Roosevelt vzel navadnega človeka iz grabna in ga postavil na cesto, z drugimi vred, tako, da ima priložnost za izboljšek, z drugimi vred. In to je kar jih najbolj boli. Na celi črti se ni mogel postaviti na našo stran, ker je (pač predsednik vseh ljudi v tej državi, toda, kar je on napravil za malega človeka, se bo «ele videlo, ko se enkrat slika izčisti. Mogoče se bomo zavedali v polni meri šele takrat, ko nam bodo vladali drugi, en termin ali dva. Je že tako z nami, da če nekaj imaitM), ne upoštevamo vred n ost i in se nam t-ele zasveti poten*, ko enkrat izgubimo. Prav nič ne bom presenečen, če bodo vzeli John Lewisa iz pasje hišice in ga lepo okinčali, ter ga porabili za svoje namene. Kot ysi venuo, je bila Johnova slika precej blatna pred letom dni. Bil je raztegnjen po vseh časopisih, kot največji samodržec, ki vleče uboge pre-mogarje v stavko. Danes se l>o pa vse obrnilo in ljubili ga bodo tako, da se bodo kar potili od same ljubezni do njega. John, ki se mu zdi zelo prijetno, če se more maščevati, bo pa zelo zadovoljen in bo poskusil vreči imajnarsko težo glasov na tisto stran tehtnice, ki bo lepo udarila Roosevelta po noeu. Če bo to za premoga rje dobro ali če bo dobro za delaroe in malega kmeta, je pa ŽENSKE, ki M* »talno zaportraje. ttsto delo ta dobro t ti »to. čta* in pol u tamo delo. Naj ne zgLaxljo pri - r '■•■ . i r DKLSON CA.VDT CO„ Went 14tb Street, New York City 28. seveda drugo vprašanje. In seveda še drugo vprašanje pa je, če mu bodo premogarji sledili, •brez premisleka, ker en pro stor je, kjer si sam s svojo vestjo, in to je volilni prostor. ŽELEZNIŠKA NESREČA IN DRUGO Priobčite prosim v vae ljubljeni list 'OJa- Naroda*', to ->nlostuo njvi-.'O. ki se je zgodila tukaj v tern malem meste-eu, v Sheboygan. To je bilo septembru 1!., zjutraj ob 7/J3, ko je vi t i orive/ii iz Gre«*n Baya. Ob *ist«irr. lasu jt; prišel z svojo k'liy ali Ford truck na Superior A ven u 3 in 14. ce>ti do križišča Mr Anton Jascbhi-ski. Pri njem sta sedeli Vida Remsbak ?.i njegova hči Y\ i.-ma Andrewki ji je očim. Ob tistem trenutku pride vlak iz severa, k a /«, pa zavozj 11a desno stran in se je obrnila ravno pod vlak. Mr. Jascbinski je bil 11a mestu mrtev; Vitla J. Remshak je pa umrla prodno je bila prepeljati« v bolnišnico. Miss AVilma Andrews je dobila hude poškodlie, tako tla je umrla 14. septembra, v četrtek, 4 dni pozneje, ali vsi so šli v enem tednu. Vsi so živeli na Superior in 126. cesti. Mr. in Mrs. Remshak žalujeta za svojo hčerjo, ravno tako tiuli Mrs. Jasčhinski, ki je izolj slal>o, ker so skoraj same stolarne. Prebivalcev je tukaj nad 40. tisoč. Tukaj so bolj slabe plače, življenske potrebščine pa tako drage, da kdor ima veliko družino, težko izhaja. Sedaj sklenem svoje pisanje in Vas flepo pozdravim in vaše osobje 4'Glas N&roda" in želim listu veliko naročnikov. Pozdrav! Anton Zmavc. Sheboygan. Wise. RAZGLEDNIH odlomki iz domačega časopisja "Washington Times - He- talcev, katere so naciji v mi-rald" objavlja članek, v kate-[nulem marcu pomorili v pod-□roča važno novost, dajzeinskili kleteh, znanih, pod ir ca\erne Adi-eatine". DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjige* daje poljudna narodi U, fcafco poeta ti amarUU drftavlja*. tv slote^eial) om m win Dobite pri Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 We»t 18tb Street, New York 11, N. Y. rein por naš admiral Nimitz rad je— čebulo. — Niti ena neformalna novost o vojni na Pacifiku še ni bila tako razveseljiva, kakor ta . . * 44Washington Star" je pred par dnevi objavila članek, v katerem izraža bojazen, da bode prišlo v osvobojenih deželah K v rope do revolucionarnega gibanja, češ, da podtalnega gibanja ne bode mogoče brzdati. Pristavlja pa, tla morajo kvizlingi 44priti pred puške dobrih strelcev.*' * 14Times** v New Yorku je nedavno objavila članek pisateljice A nne O'Hare MVor-nnck, katera piše o kompliciranih vprašanjih Italije. M«-d temi tudi navaja problem zahteve Jugoslavije, da so Jutro slavi ji prisodi Trst in vse Pri-morje, dotim bi Italija to o-zemlje še v nadalje rada pridržala v svoji posesti. Pisateljica pravilno pristavlja: Italija, oziroma Evropa, je slična Pontinskeiuu močvirju, in dežela (Trst in Primorje). boo po toni raznih ratlio-postaj izrazili mnenje 111 u ver jen je da bode isti de Gaulle imel v Franciji dokaj velike neprili-ke. ako nemudoma ne poskrbi za to, da kardinal Suha r in Msgr. Beussart, pomožni škof v Parizu podata svojo ostavko. Oba sta namreč v Franciji "persona 11011 gratae", ker sta tekom okupacije vsestranski sodelovala z naciji. Z jed. duža-vc, Anglija in tudi de Gtiulle, morajo takoj javnosti naznaniti. da bodo zahtevale pravico za vse osvoboje narode Evrope, ker inače bode prišlo onstran Atlantika do mnogih, mnogih — linčanj. — Ljubljana je tudi v Evropi . . . * 44L'Avanti" v Rimu javlja, da so ime ceste v Rintn, katero so fašisti prekrstili v 44 Hitlerjev Boulevard", spremenili v "Boulevard Adreatino", in sicer v spomin italijanskih Vabilo na PRVO JESENSKO VESELICO katero priredi SLOV. PEVSKO in DRAMATIČNO DRU&TVO "DOMOVDfA" v nedeljo, dne 8. oktobra. 1944 Začetek ob 7. uri zvdčer. V SLOVENSKEM DOMU, 253 Irving Avenue, BROOKLYN, N. Y. NA SPOREDU BO PETJE: v duetu in zbor, pod vodfetvom __TONE ŠUBELNA Za ples željne »bo igral orkester pod vodbtvom ART PIETROW Jr. Vstopnina 75 centov, tax vključen. Se priporoča — "Domovina*' meuom Tudi ime trira, katerega so i-inenovali fašisti po znanem Oabriele trAnnunzio, so sedaj Rimljani spremenili v ** Piazza del Parlamento" . . . * Radio 13BC javlja iz Londona, tla je prišlo v nacijski -trauki v Nemčiji do spora in sicer vsled teira, kt*r krvnik Himmler in Hitlerjev pod-repnik Goebbels vedno ix>go-stfjc izražata mnenje, naj se sklene mir z Rusijo na ta način, da se Hitlerja odstavi. — Himmler bode menda kmalu povedal .Hitlerju, naj ^e mirno [»oslovi. k«ir inače bode odstranjen z -ilo. * "X. V. Journal-American" pravi, da so v uredništvu ime-novaneira lista nzrujani, ker mod ameriško mladino število zl»*"inov izredno hitro narašča in pridi- končno tlo zaključka, da iiaro«i, ki se mora baviti z takim problemom — je morda zločinski narod ... * Xewvorški "Mirror" poroča na podlagi neverodostojnih virov iz »Nemčije, novico, glasom katere je Hitler izdelal načrt, s pomočjo katerega bode ui«*k«*l v Argentino, od kjer ga bodo Argentinei vtihotapili v Zjedinjene države — kot amcrrškega državljana. Takoi na to bode pa nastopil pri a-gitaeiji za predsednice volitve — na ta način, da bode žvižgal port i Rooseveltu. in tako (»omagal nacijski Nen>čiji-. * Clank ar Paul Mallon, je objavil v nc\vyt»rškem "Journal American" svoje mnenje, v katerem pravi, da bode Rusija napovedala vojno Japonski, kakor hitro l»ode Nemčija propadla. Tt»da istočasno pristavlja, da botle tedaj večina ruske vojske v Nemčiji, tako da bode zamogla Rusija v tem slučaju dati ostalim svojim zaveznikom na razpolago le svoja letališča 11a daljnem Iztoku, kar zopet znači. da bodeta •Zjedinjene države in Anglija morali sami očistiti Daljni Iztok od japonske golazni . . . * i 4 World-Telegram * * v New Yorku bi rad dognal, kje se bodo sedaj Roosevelt, Churchill in Stalin sestali, kajti tak sestanek v bližnji l»odočnosti je izretlno potrefoen, posebno sedaj, ko je opažati, da se v zapadni Evropi pojavljajo znaki državljanske vojne . . . Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana t platnu in ima 327 strani. Cena je $5#°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New Tork 11, F. T. "VLH NASQ04,I-4B# VMHL tu j p kajm&a**—toke =-------- i =gga« ?jSs5sszu&i 1 Vesti iz slovenskih naselbin De»M m mm vefee iilnlilB. kar mini* | m —te Blat ulju 111111 J pismo slovenskega begunca Fort Ontario, N. Y. - Naj-jnašiiii maršalom Titom, bo. lepHe se Vam zahvaljujem za ilo z zlatimi Črkami upisaii v časopise, katere mi redno po-j naše misli in vsak edini o siljate. Jako sem se razveselil radi članka, katerega sem Vam poslal iu ste ga objavili. Mogoče bom taico lažje nat^el so- 21 vela francua, živela amerika! Zanimivo pismo slovenskega vojaka. Pred kratkim sem prejel za- gumo. Imam že tudi dva lepa majhno, lično pi . ... , finmivo pismo s francoske fron- suvenirja: >po>tovan kot junak, ki se ie1* i - •• * »- - » „ i - - bojeval za obstanek *vo£«£l- ** P"*1«^- ^ m Pa maj4lett iii proti germanskemu sužeii- rodnike kateri so v tej državi že več kot JI let, o katerih pa na žalost ne vem, kje se nahajajo. Iz Vašega lista pa je razvidno, da ste dobro informirani o dogodkih, ki se odigravajo in >o se odigravali v iia-i domovini, ki je tako daleč od nas. Ali sive le vedno vleče v kraje, kjer si preživel toliko U-pt'ga in čeprav se je pozneje tin! i vse i spremenilo. Prosil bi Vas. da ste tu v A-mcriki budni iu pozorni na vse, kar s«» odigrava v naši mili zemlji. Vsak. ki se le čuti •Tngoritovena, naj dela vse. kar bi le moglo koristiti našim bratom iu sestram, ki se morajo iu se radovoljno l »o j nje jo za svoj obstanek in za smrt največjega krvoločneža. Vi vsi v tej deželi, ki ?4ioro v nobenem obziru ne čutite, in Vam tudi želim, da nikdar ne bi čutili grozote vojne; Vi bi mogli najbolj {»omagati vsem našim ljudem onkraj oceana. Vedeti morate, da se tudi ainerikanski možje bojujejo za obstanek ljudstva onkraj morja. Na žalost je ta vojna povzročila ramo go žrtev, ali vseli teb junakov se nikdar ne 1h> i»ozabilo. Tudi ruskih vojakov imena, kakor tudi vseh onih n se bojujejo z Note ca KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 36 centov komad — 3xa$l — * Brmm of Rprln« TIra« of Binarna (Cretnl Ca«) * Po Jeseni Kolo * SpavaJ MUka Orphan Waits * Dekle na trti Oj, MartCka. pegljaj * Barvica Mladi kapet»*e * Gremo na Stajerake fiuJerV * Happy Polka Ca na tujem * Slovenian Danca Vanda Potka * 2ldana marela Veertt bratci * Oblo VaUej Sylvia Polka * Zvedel eem neka] Ko ptičtca ta mala * Zvelel wm »»'kaj Ku |>llei'-« ta mala * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi z menoj IM h planine * Barbara Polka er-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-fcarmonlko ga $1, Po 25c komad Moje dekle je de mlada Barbara polka NaroSta pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. Slf W. ISta Street New Yerfc 11 N. I. S t VII. \ "Glasu Naroda" sem vital ime Rupnika. Tudi jaz Vam lahko pišem nekoliko vrstic o lijem. To je bil namreč oni izdajali*«*, ki je Italijanom izdal v.m* naše utrdl>eue načrte, in tako nas fa>isti lahko na-paifli na najslabših točkah. V aprilu, ko >em jaz še bil v ljubi j an i in nisem daleč >tanoval oil tega gosjx>da, je nek študent, imena se ne spominjam več, prosil služabnika, naj :ra prijavi generalu Ru-pni-ku radi neke jako važne zadeve. Seveda je bil takoj sprejet. Ko pa je študent izročil Rupniku neko pismo iu ko je ta čital, je mladenič ustrelil. Xa žalost pa je generala samo ranil. Radi tega atentata je mnogo izmeti naših ljudi bilo zopet ustreljenih. V enem izmed takih primerov sein tudi jaz izgubil enega izmed naj-Indjših prijateljev, v času, ko >o bana Xatlavena ustrelili, je bil moj prijatelj ustreljen kot ta'iee. Se vedno mi joka srce za. mojim Rudolfom BabnLk-om Delala sva namreč v isti tiskarni dolko let. Bog naj mu da večni mir v raju. Take izdajalce se je še prav dobro plačalo. Radi tega pa se bo sedaj bolje pazrlo kako se immio uredite vse meje. Naj se dobro pazi, da se Jugoslaviji prida to, kar ji je nekdaj spadalo iu one-kraje kjer so na- ljudje, ki si žele, da bi zopet prišli nazaj k svojim bra-tem in sestram. Taki deli so Gorica, del Bana ta, ki je sedaj bil pod Romunijo. Jugoslavija bi imela največje pra-vice do tega, ker se je najbolj I borila za obstanek, |>od svojim voditeljem Titom. Prosim pišite v Vašemu li->tu veliko za korist naši domovini. Naš narod se bori že \ dolga leta, .bori se za to. kar -.e je ponesrečijo v prvi svetovni vojni, priključiti tiste kraje, kateri pripadajo nam. Naj že sedaj dobro pazijo naši voditelji, kako se kroji nova Jugoslavija. Mi zahtevamo s ka, ki v prevodu dobesedno parat. Samokres je od neni-slovi: jškega vojaka, ko smo jih jaz, "Tvoje pismo sem prejel in moj sotovariš in neki stotnik me veseli, da gre vse dobro s' večje število ujeli, teboj. Tudi glede mene je vsej 44Da, lepa je francoska de-O. K., iu sem na i>otu spozna-žela. nad vse prijazni in do-vati Evropo. Oni dan smo za-,bosrrni ljudje, toda moje srce vzeli neko mesto in proslavili hrepeni v vašo Jugoslavijo, do-zmago s pristnim šampanjcem vnovino mojih roditeljev, kajti —prvikrat v življenju sem ga tam bi se med Slovenci poču-j»okusil. Vzemivši v desnico til kakor ^loma. svoj kozarec, ga dvignem inj "Še marsikaj bi ti lahko »lasno zakličem: "Viva la'povedal, ali V-mail pismo je Franee! (Živela Francija!) J omejeno po obsedi, pa tudi nakar je iz grl francoskih to- vojna zaj>osljcnost nam ne pu-varišev enoglasno za grmelo: sti preveč časa. "Viva Amerika, viva Ameri-j t _ ka!" Tu navdušenju ni bilo ne1 TV°J ZVOstl pruatelj- Ed" konca ne kraja. ™rd ( am,ek' Pričel se sem učiti fran-l I. Bukovinski, coščine. počasi sicer toda si-' Pittsburgh, Pa. pismo slovenskega vojnega ujetnika Kgipt.—Velecenjeno uredni- zanima jezikovna znanost štvo! Z velikim veseljem smo sprejeli Vaše časopise, ker nas je to zelo razveselilo, da niste iiaau ujetnikom odklonili te prošnje. Zato se vam srčno zahvaljujemo za poslane izvode, pa tudi se vam priporočamo za nadaljuo pošiljatev. Obrar^m se zopet na vaše uredništvo z dvema prošnjama, če mi ie vam mogoče izpolniti. Ker mogoče Vam je znano, da kot ujetniki, nam ne sledi plačilo, zato vam —bom rad te stroške po vojni povrnil. Prva prošnja s katero se obrabam na vaše uredništvo je, če 'bi mi poslali Angleiško-slo-vensko vadnico, ker me zelo angleščini. A druga prošnja, ker imam strica v Ameriki, ker ne vem za njihov naslov in se Obračam na vaš uredništvo, če bi Vi v smrt rojaka v west vtrginiji Usage, YV. Va. — {Z žalostnim srcem Vam hočem poro-' čati o mojem soprogu, kateri nas je zapustil za vedno. U-1 mrl je 29. julija t. 1. v 62. letu.1 Rojen je bil leta 1882 v Vasi Kraljevae na Hrvaškem; v to deželo je prišel 'leta 1906. Delal je v premogovniku do pred dvema leti. Umrl je nagle smrti. Ob 5. uri zvečer smo .še vsi skupaj večerjali, nič hudega sluteč in 20 minut do sedme ure nas je zapustil za vedno. Zadela ga je srčna kap na vrtu, ko je spravljal krmo skupaj. Vca»ih se je pritoževal, da se ne počuti dobro, ali zdravniške pomoči ni iskal, ker se mu ni zdelo vredno. Živela sva skupaj srečno 23 let in imela sva tri sinove, od katerih služita dva Stricu Samn. Andi v Jr. >lnži pri mornarici in tudi iarra pri Navy band. Drugi sin Frank je ravno imel napraviti izpit za pilota, ko mu je oče um H. Pustili so «ra, da je prišel na pogreb svojemu očetu in s tem je nekoliko prekinil šolo, ampak je sedaj 7. septemJbra dokončal Pilot School in je postal First Pilot Flight Offieer. To si je časopisih razglasili njihovo i-, a ^ .. . me. Oni se imenujejo Šanperl! vodl,° Tret-11 S,T1 Walter Karol in jaz sem sin Šamperllvedno doiim: ll(xli *>rvo « » - _____1 v« n 1 I <\ ■ m 11 ■ n i n /1 • •-> A .<> Martina iz Zg. Ročice, pošta sv. Benedikt v Slovenskih goricah pri Mariboru. Prosim Vaš, če vam bo mogoče dobiti njihov naslov mi sr» pošljite. Mnogo srčnih pozdravov in zahvala za poslanih časopisov. Pozdravljam vaše uredništvo in vse ameriške Slovence doma in v frontah. S pozdravom v imenu vseh Slovencev — ^aoperi Feliks. — Bog živi slovenski rod. da priimek je isti, Habe, ker večkrat sem slišal pokojnega starega očeta klicati Lisjak, mogoče je bilo domače ime. ' ujetnik išče sorodnike j San Bernardino, Calf. — Cenjeni urednik "Glas Naroda'\ Bi Vas prosil, ako mi izpolnite mojo prošnjo, ako bi ob javili oglas za poizvedbo moje ga strica. Že dalj časa pričaku jem odgovor od sestre, in naslov od strica, ki se nahaja že več let tu v Ameriki. Sem že trinajst mesecev tu v Ameriki H Ameriki. *ot ujetnik med Lahi. in nisem še dobil nobenega odgovora od pravico tisti del Banata do"sestre. Je že tudi pet mesecev, Teiiiešvara, to je nase, ne pa Romunsko! IZa nas Slovence morajo vrniti vsa slovenska ozemlja, to so Trst, Koroško, južna Štajerska, Medjimurje. Za te kraje se bori naš Tito in njegova vojska. Sedaj pa bi Vas prav lepo prosil ako like presidenta Roosevelta, Stalin«. Tita in Churchilla. Potem pa bi imel še eno veliko prošnjo na Vas. Ako bi Vam e iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, ki so mi pomagali ob uri žalosti. Zahvaljujem se drtnštvu št. za krasni venec in ker so se člani udeležili v velikem številu, da so izkazali zadnjo čast mojemu }>okojncmu soprogu na mirodvor. Zahvaljujem se predsedniku društva ."»88 za poslovilni govor ob gomili mo-jeira soproga. Lepa hvala tudi vsem prijateljem za darovane vence. Prosim naj mi opro-ste, ker jih ne omenim |>o i-•menih. ker to bi bilo preveč za dopis in mogoče bi se mi ponesrečilo, da bi ]>oinotoma katerega izpustila ter bi se s t«'in zamerila. V miru počivaj, dragi moj soprog in naj ti bo lahka a-meriška gruda, dokler se ne snidemo, si zuiiraj v duhu med nami. Žalujoči ostali: soproga Mary Saiko. sinovi Andfry Jr., Frank in Walter. Stara naročnica Reiiton, Wash. — Cenjeni: Da ne ibodem zopet zaostanka rca, Vaiu pošiljam zopet za pol leto za naročnino za li let. in vedno z večjo zanimivostjo. Spoštljiv pozdrav na vse u-radnike "Glas Naroda" — Ivana Mavnick vsem jugoslovanskim staršem! Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desettiso-Če sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske deždle. Naši hrabri sinovi bra nijo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad p^iii;«,« « i. i tiranijo nacizma in fašizma in i osiijam nešteto pozdravov , , , v^rn • ,, za vzpostavijenje svobode m vsem boflvencem iz Črnega Vr- • j V j * • - j-- , ... , pravice med ljudstvi m narodi, na in vseh iblizniih vasi do ir • - • , - , - •, t - t.i - . , _ , ' . u Mnogi nasi vojaki, ki služijo Ljubljane, m ednako Dolenjce, Primorce in vse ostale po ce- Se zahvaljujem že vnaprej vsem Slovencem, čitateljem "Glasa Naroda" za njihovo zanimanje za mojega striea. N-cšteto —postdrovov pobijam uredniku lista, in se Vam za-naprej zahvaljujem za oglas, ki ste ga priobčili. 'Vsem skupaj želim obile sreče pri vsakem delu, posebno za našo preljubo slovensko domovino pod vodstvom maršala Tita- Pavel Bezeliak, 250th It. Q. M. Salv. Rep. Co. Mira Loma. Q. M. Rep. Suib. Depot, San Benardino, Calif. dlCATBIaJEM j* sna*>, kako m )• m podraillo b rmvnoiako tudi ttokmA papir in drug« tiskar-akm potrebščine. Da ai rojaki naignrajo redno dopoifcUJanje lata, lahko gredo apravniftvu na roke a tem, da imajo vedno, 6e le mogoče, vnaprej plačano naročnino, ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠB DANES in ne čakaj, te na opomin, ker a stem prihranite upravništvn nepotrebne stroike? Mali Oglasi imajo velik uspeh _L 0 t - * v » Prepričajte se! pod slavno zastavo projer in 5svezd in ki so sinori in hčere naših jmžnoslovanskih staršev. &o pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblapti mnogo ugrledr.ih odlikovanj i« priznanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno. - Zdim ženi ocfbor jugoslovanskih Amerikancev s tem apelira na «vse one sterše, katerih sinovi, ali pa hčere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v boju, da nas pismeno oh veste o tem. ker ta odbor -zeli ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških aa^lugah, kar ho ▼ trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in hčeram. V6e izčrpne podatke poaljite na naslov: The United Committee of Sonth Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y. V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vin^to odlikovanja, vojaški Čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite gashiffe, radi katerih jebn — ali -bila — odlikovan, kakor tudi 7»dnji naslor vojaka. Jugoslovanski pomoini od bor ▼ Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, COUcaffo, potrebuje podporo vsakega rojaka, da labko is-trii svoje tako nujno potrebno delo t pomoč našim v »- - . j . uomovzsz. 4 3 - LETNO preiskijSn jo IMA ^^ŠKAB^TSKA^ :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA T 25,000 ČLANOV IN TRI MIUONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, če ne, pi&ite na glavni nrad, Ely, Minnesota. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bflo pisano ie nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest / ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po počiti Ker Je zaloga teh knjižic »lo omejena. Je pripore« JI to. da PoUfita naročilo prej ko mogoče. K naročila prt loti te t dobrem zavitko ■otoeiao c*. —rake (Združenih dfžar). _ Naročite lahke prt: KNJIOABNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY CIS Weal 18th Street New Tevk U, N. I THUBflDAY, SEPTEMBER 28,1944, v, , SLOVENSKA LIKA" "AMERIŠKA V PESMARICI mm fkljnfnw hImW* slovenske pesmi: 1. p.rfV Itnlc * — m"*kf Kbtjr v harl. S Piiidra* — mofikl ibor S t.ahko nor ~ rm.*ki 4 <>t.rflvi »mn — rr'fP,. nf gb<>r I. P»>Tnladr(-ka — mefcinl «t«>r. • fxrltnn mmo«|>fvr»ii f T.tr* I. — t'tlr. nr>' *Vl I n meftant ibor 1. Ltrs fl. — in mn*aril «tni • KtotRta 1« |>«almi tli — mnlki i»>or 1«. fii«"i — m nra--ftp?**, metan.' *t*T 'r» •i>r"TnlJ«van)*'n II P»*irn 2* — k MmMptT«, m«-»anl *hr«r 1?; »[.r^inl Jrvnn J» *f«*r,ttr* aH »r(»i CENA KAVlo 50 centov KOliA I > T« »o liMcrrfor pr*ml i* moAke In nw^inr irbm*. kateri* J« a^as-hil In r wuuoimlf^hi t/dal MAHU I. IIOI.MAK. nrjanist In pfviivorija pri Vlila, drr*. land. Oliiu. 1923. Nar*W4t* n, zt.trk" i>n: KXJIIiAKM SI.OVKMC PIHI.. C OM PA VI 216 W"st 18th Strpat Xpw York 11. N. Y. Naročit« p n KN.TTGARNT SLOVENIC prmUSmNG CO 216 West 18th St.reat New Yorlr 11 W V Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL MO VET ORDER, ^ 'JHUKSDAY, SEPTEMBER 28, 1944 —Wl i M ' i ■ i ■ i lil I II I flMlWfUBI L BW m&Aš wAaona^MWw rtm* PRDKLETfl Spisal EMTT.E RICHEBOURO f :: Iz francoščine prestavil J. L. ' (130) Ona je strmela vanj, kakor bi ga ne bila umela. Potem leče zmaja je z glavo: "Vi mi niste imenovali svojega imena." "Lucila, nekdaj ste me nazivali svojega prijatelja. Seveda, kaio me hočete vi zopet spoznati, ko me Jacques Mellier in Pierre Rouvenat nista spoznala! O, Lucila, tudi jaz sem 'bil nesrečen; pa obupal nisem! On, na čegar grobu stojiva, umrl je v mojih rokah, zašepetavtši vaše ime! Devetnajst let, o Lucila nosil sem zaradi vas in zavoljo vašega očeta obleko navadnega — kaznjenca!" 4 * Jean Rena ud, vi ste?" zakriči ona s trepetajočim glasom. 41 Da, Lucila, jaz sem Jean Renaud, a premenil sem svoje ime. Vi Fremieourtu me zovejo berača Mardochea." "Mardoche!" zamrmlja Lucila ter povesi glavo. In z zamolklim, glasom nadaljuje: 44Tri žrtve so združene zdaj na pokopališču fremioourt.skem: ena mrtva in dve živi!" 4'Midva morava minilo pozabiti, Lucila, in misliti le na bodočnost!" Ona je zmajala z glavo. 44Vam ostane hčerka, Jean Renaud. lepa deklica; že dvakrat sem jo videla! Vi lahko govorite o bodočnosti! A jaz t Meni se ni ničesar \Tee nadejati!" 14Lucila, vi imate sina!" ''Izgubila sem ga!" zaječi bolestno. 4 4 Lucila, tedaj niste umeli, kaj sem hotel povedati, ko sem v&m prej omenil, da so vaše muke pri kraju f Seveda ste izgubili svojega sina, ali pravzaprav ločili so vas od njega, ko ste se bili onesvestili na deželni cesti ter na potu od Vesoula v Gray pali v sneg." 44Odkod veste to?" zakriči osuplja. "Bili ste blizu snu ti, ko so vas glumači našli! ne?" 4*Da, da!" zahriplje ona divje. 14Glumači ... ti malo-pridniki. so mi ukradli mojega sina! Kaj so naredili z njim, h udobni ki f" "Lucila, eden teh nesrečnežev, najubožnejši, najnižji med glumači, je vašega sina vzprejel: Jerome Goš se je zval ta mož." "Ukral mi ga je, ukral, z Rouvenatovim denarjem vred!" vpije Lucila divje gledajoč. 44Poslušajte me. Lucila. Goš, glirmač, ni naredil iz vašega sina vrvohodca. Vegojil ga je ter zmerom ljubil kakor svojega otroka! Danes je vaš sin lep, eleganten, brdak, plemenit (mlad mož ..." 4Jean Renaud, Jean Renaud!" zatrepeče ona, 44moj sin še živi?" "Da!" 44Aii je resnica ali laž?" 44Zakaj bi se vam lagal?" 4 4 Jaz ne vem ... Pa lagalo se mi je že tolikrat . to liirat! . . 4 4 Kdo tako I" "Glumači." Lucila umirite se! Jean Renaud vas ima prerad in preveč vas čisla, da bi se vam lagal! Da, vaš sin še živi; prisezam vam, prisezam vam pri spominu uboge svoje žene, prisezam vara pri sreči svojega otroka!" 44 Verjamem vam, oj, verjamem vam Jean Renaud I" klikne Lucila vsa iz sebe, spusti se na kolena ter prične milo jokati. "Kako je morala trpeti!" misli si Jean Renaud. Potem jo prime za roko ter vzdigne. Pridite, Lucila," reče, "pridite, hočeva govoriti o vašem sinu!" To rekši jo povleče seboj. Zapustivši pokopališče greta po stranski poti. Nekoliko časa molčeč korakata po poti. liucila prva zopet izpregovori. 4Moja glava mn žari," reče . 44a moje srce mi bije tako, da se bojim, da mi vpoči. Pa vendar se me je mahoma lotil dobok mir in pokoj. Od one nesrečne noči, ko sem se bila zgrudila v sneg, nisem se več počutila tako dobro. Vaše besede so se oprijele kakor balzam mojih ran. Moj sin živi! . . Moj -sin živi! ... O Bog, meni se zdi, kakor da sem kar naenkrat rešena prefklestva svojega očeta: Jaz nisem bila blazna, Jean Renaud, pa že mnogo mnogo let sem živela v neprestani mrzlici; kar nekako mešalo se mi je po glavi. Nisem mogla več zdravo misliti! Ena misel je vendar bila ostala, misel na moje gorje; imela sem samo eno idejo in ta je bila: moj sin, moj Leon! Zdelo se mi je. da me noč in dan preganjajo grde hmlobe, ki mi svoje kremplje zasa-jajo v srce! V tem hipu pa mi je tako bilo, kakor da mi glava poka, kakor da se je raztrgal črn zastor, ki mi je zakrival vse, kakor da sem šele zdaj to, kar sem! Jean Renaud, o Jean Renaud, povej mi še kaj o mojem sinu! Hočem te poslušati, zmerom, zmerom! Odkod veš. da še živi t" "Ker sem g& sam videl!" 44Ti si vide* mojega sina!" 'Da, pa videli ste ga tudi vi, Lucila, minoli teden'" "Kaj mi tu pravi*!" "AH se spomnite, kako je padel Rouveoat v stari vod-1 njakf" "Da, da, vrgla sta ga vanj stari in mladi Parizel malo-pridnikal" v ^ (Nadaljevanje sledil POLITIČNI TOKOVI V UNRRA-I Napisal za ONA Herbert J. Seliemann. [ Mnogi izmed delegatov na j konferenci v Montrealu v Ka-| nadi imajo danes vtis, da bo i nadaljnje delovanje NRRA-e ; odvisno od ene same bistveno ; važne odločitve, ki mora kma-} lu pasti. V koliko 'bo mogla " UNRRA lajšati gorje ljudi, katere je udarila vojna, je odvisno od tega, da-li bo ta or-1 ganizacija, ki je bila ustano-' vi jena v znamenju najglobljega in najlepšega človekoljublja, - ostala v službi te inspiracije, s ali le političnim interesom. 1 Zavezniška zmaga je blizu 1 in z njo so se začele kazati z vedno večjo jasnostjo poli-1 tSčiie tedence, ki bodo od zdaj naprej prevladovale v vseli - mednarodnih zborih in posvetovanjih. Te politične tendence nastajajo pod pritiskom odnošajev : velesil med seboj. J)o danes še ni nobenega jamstva za to, tla bo povojni čas prinesel s i seboj mednarodno organizacijo, ki bi bila dovolj trdna, da velesilam ne bi bilo več treba i gledati na to, kaj se godi v o-nih predelih, v katerili imajo svoje najvažnejše interese. — Vsled tega morajo posvečati svojo največjo pozornost vsakemu najmanjšemu koraku, ki bi utegnil vplivati na bodoči razvoj dogodkov. Vplivne vojatke sfere za prihodnje mesece v Evropi so danes že precej jasno začrtane. Angleži in Amerikanci bodo u-pravljali zahodne predele Evrope — to nam dokazuje prodiranje njihovih armad' skozi Francijo v Belgijo in na Nizo-zemisko v smeri Nemčije. Svojo oblast bodo držali toliko časa. dokler ne bodo mogle prevzeti uprave domače in od njih priznane vlade. Francija se danes že nahaja v prehodni dobi tega razvoja. Glede vzhodne Evrope pa je vsestransko priznano, da bo ruski vpliv brez dvoma prevladoval. Na Poljskem bo mogla prevzeti oblast le taka vlada, ki bo za Sovjet. Rusijo sprejemljiva. Rumunija, Bolgarska, Jugoslavija in inajbrže tudi Madžarska bodo del ruske sfere vpliva. Pogodba med Rusijo in Cehoslovaško nam precej jasno kaže, kako se bodo razvijale stvari v teh predelih. Tudi v Montrealu se je zopet pokazalo, da se nameravajo Oehoslovaki politično usmeriti vsporedno z Rusi. Razmere v Sredozemlju vsebujejo nekatere stare in sporne zadeve, ki se izražajo tudi v tem, da ima Velika Britanija danes v Grčiji v svojih ro-kali del podporne akcije. Grčija je blizu Dardanel, za katere so se v preteklosti odigrale že tolike silne boifoe. Dardanele so tudi točka- na kateri so se Angleži postavite po robu nemškemu Drang nacli Osten. Dar-danele so ravno tako važne za Sovjetsko Rusijo kot so bile za Rusijo pod vlado carjev. Angleži pa tudi ne morejo o-stati brezbrižni v pogledu teh ožin. Drug predel Evrope, glede katerega še ni vse popolnoma jasno je-Nemčija. Vesti, ki so se pojavile dozdaj, trde, da bodo Rusi upravljali vzhodni del Nemčije, dočim bodo An-glo-Amerikanci prevzeH odgovornost za zahodine predele. Mnogo je ljudi, ki so (mnenja, da bo Rusija postala na podlagi svojih vojaških uspehov in sile ruskih armad prva in odločilna velesila na evropskem kontinentu^ To pa bi pomenilo,. da ne bosta le vzhodna Evropa in Balkan, temveč tudi Nemčija pod ruskim vplivom. Ako pomislimo na vse to, postane ruska udeležbe, n a , koolerenci UNRRA-e v Montreal u prav poscfbno zanimiva, t Kot vedno, so Rusi poslali tudi sem delegacijo strokovnjakov. To so ljudje velikih zmož- ■ nosti. ki so veliki izvedenci, i vsak na svojem polju. Toda, , kadarkoli gre za važnejšo od- - ločitev, se obrnejo najprej k ■ svoji vladi. Moskva pa, kot ve- ■ dno, govori le malo in je iz- ■ redno realistična v svojih od-, ločitvah. UNRRA konferenca v Montrealu se sestaja pod prtiskom i različnih tedenc. Pod tem pri-. tiskom se odločuje tudi vpra-• sanje, da-li bo UNRRA poma-i gala tudi Italiji, in dobiUi v t to svrho na razpolago znesek od 50 milijonov dolarjev. General-major Glen L. . Edgerton je poročal UNRRA i, - da je potreba velika, in da bi ; bilo umestno, da se oo utrpele žrtve napadov osišiča — in sredstva, ki so danes na razpolago v to svrho, so že zdaj premajhna. Nekateri predstavniki manjših narodov so prepričani, a -koravno tega ne povedo na glas, da igrajo pri vsem tem politični pomisleki najvažnejšo vlogo. w Draga, veleva zna točka, ki je zelo nevarna in (še ni jasno obdelana, je velikanski problem repatriacije ljudi pregnanih iz njihovih domov. Računajo, da obsegajo pregnanci preko 30 milijonov ljudi, ki so brez strehe nad glavo, dezorganizi-rani, lačni, mnogo med njimi bolni, nešteti odtrgani od svojih rodbin, starši, ki žive vsak za sebe a njih otroci zopet drugje . . . Nekateri delegatov v Montrealu trde da je ta problem ravno tako važen kot vprašanje obleke, obutve in brane. Akoravno je jasno, da ni mogoče začeti odvažati nazaj teli nesrečnežev, prodno niso njili dežele osvobojene, so vendar prepričani, da bi bilo treba že zdaj z vso jasnostjo povedati, po kakšnih načelih se namerava UNRRA lotiti tega problema. Mednarodne konference so vodno počasne. Včasih se tež-koče, ki so videti nepremostljive v začetku, pozneje kar naenkrat same od sebe izgube — toda tu so na mizi problemi, načelna vprašanja. Od tega, kako bodo razrešena, bo odvisno, kako se bodo razvijali mednarodni odnošaji v povojnem svetu. V POMOČ ROJAKOM PROSIM! Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-iSlo-vence. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo iist ven, in knjiga je uničena. Toraj. prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, no vašega naslova, ker imamo preveč dela trgati liste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KNJIGE! Bev. Pius J. Petrie. O.K.M. 02 St. Mark's Place, New York H, N. Y._ ŽENSKA za gospodinjstvo Kad l»i dobil priletno žensko v službo za hišno delo in gospodiniti. Mora biti dobra, skrbna in poštena. Plača po dogovoru. Bo imela stalno in dolgotrajno delo. Katera je! zato, naj se zglasi v uredili-1 štvn tega li-ta ustmeno ali pi-> -meno pod šifro: '4B. B.e.| of Glas Naroda. 21 fi W. 18th j Bt., New York 11. N. Y. 9—27. 28. St. Louis, Mo. — Pozor! Slovenci v St. Louis in okolici ■ Ulinoisa. Tukaj v St. Louisu • se je sklicala posebna seja po ■ delegatinji, katera se je ude- - ležiia konvencije 2. in 3. sep. - v Oevelandu. Na tej seji se je » razpravljalo in tudi sklenilo, » da bomo v najhitrejšem času - nabirali v pomoč našemu tr-c pečemu slovenskemu narodu v - domovini. Kakor je bilo reče- - no na soji, je bilo razposlanih - 86 kart in menda 13 telefonskih obvestil, nas pa je bilo na seji samo 11. Zato smo bili j pa kar vsi primorani delo vzeti. Gotovo jo imel vsak svoj vzrok, da ni mogel priti. Smo pa tako Slovenci raztreseni po . St. Louisu in so težave po par-. krat hoditi trk rog na euo mesto, kar je trotovo, da ne mo-more nol^oden imeti reči v re- • du, ako ni l»il pripravljen na I to, ker ni vedel. Zato ste pa II obveščeni po vseh slovenskih - listih, tla pripravite, kar je največ in najbolj hitro mogočo. Preglejte obleke, zgornjo "iin spodnjo, čevlje, postelnino, vse, od male šivan k e dar pridemo na. vrata potrkali ti. Kateri borle imel zavoj pri- i j pravlien, lahko pokliče ali pa! i:piše do svojih društvenih taj-. nikov. >! Združeni jugoslovanski od- - bor je dobil od vlade zairoto-. vilo, da 'bo že sedaj kmalu . mogoče pošiljati iz Amerike l razno blago naravnost v .Tn- > goslavijo, ker upajo, da bode v par tednih izeiščena. Sedaj nabiramo Slovenci za! Slovence. Hrvati za Hrvate.' Srfln za SSrbe, — zato se pa ( Slovenci potrudimo, tla jih vsaj s težavo dohajamo, ker, če ne bodimo sami nabrali, o-ni ne bodfo nič dali. Josephine An cel. --—--—— KUHARSKA KNJIGA: Mg^l Recipes gf Ali ID1®;; Nations ^mm■ fl1 recepti vseh narodov IS|J NOVA IZDAJA $0 00 STANE SEDAJ O a ^"Knjiga je trdo vezana in ima 82 I utram"^! £ec«pti so napisani v angleškem jezika ocnetod p» * tudi ▼ j«rilcu naroda. Id mu je kaka jed pos«bno v navad Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki se zanimajo zt kuhanje io hočejo v njem čimbolj ixv«*batl li imnnotniti KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. mgd* IZDALA SPIX>ŠNT1ENJIŽNTČI- _ ~ - 1-m-----— 29 Spisal Damlr Feftgel jjj Jq^ ---------- m Spisal Josip Oprtne** 130 * —-----Potopljeni zvon Kreutzerjeva sonata 18 - oert.art H.apmum. spisal l. n. Tolstoj Mladim srcem " * ——— Drag! r. veze k. Zbirka ea slovensko 3 I 9 mladino. SdImI Kviver Meftkn Revizor Andrej Ternorc — a*™. - n^ouj Van,«*, Spisal Ivan Albreht ISJ -______ - Student naj bo 32 6 Spisal ' Fr. S. Finž^ar Spodobni ljudje Preganjanje indijanskih -----agm) - 1 Uvovtm. misijonarjev 25 Spisal Josip Splllmao Duhovni boj -—-v pm™«- (ladala 4ra4b. sr. MoborJa) Crne maske 12 k- Skupoll tigra) — L. Andreje* Frank Baron Trenk ~—---^ " ^ GJnro Denar Antingone --Or. Karl Englls — Poeloreoll Dr. Hgra> Porforenll C. Oolar 13 __Albin Ogrls --- Parižki zlatar . . ~ 36 PosIotcuO Sllrester K. J^1 T°|ni. ^ ^ ^terega 8veti JUst --- vam bo zal, je oni ki ea niste kupili f * ga niste flgw) _ 8p|>a| ^ y PetropJo Pravljice in pripovedke 35 " ~ 38 --—- Spillmaonova povest — Pre- lev veder 15 vel Josip Vole _1 (Igral — J. Erhagnlkla F. Boje Snn^Rrl MrK« J® saloga teh knjig aelo omejena, Je pri naroČila priporočljivo