PRIMORSKI DNEVNIK
^^“.“Vppr1" Cena 60 Ur
Leto XXTV. St. 235 (7128)
TRST, sobota, 12. oktobra 1968
PO SESTANKIH SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV Z VLADO
Sklepi medministrskega odbora razočarali delavce tržaškega področja
Dejansko je odbor obšel vsa glavna vprašanja, zlasti pa vprašanje nove strojne tovarne in vprašanje nadaljevanja proizvodnje v Sv. Marku - Nova zvezna delavska zbornica sklicala za danes sejo vodilnega odbora - Danes tudi sestanek tajništev tržaških sindikalnih organizacij
RIM, 11. — Dopoldne so se v Ri-1 ganizaolj, btu ponovno sestali predstavniki' Medministrski odbor je po dalj-vlade in sindikatov, da bi razprav- iom	nT
Ijali o vprašanjih, zaradi katerih Je bilo sklicano zasedanje medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. Srečanje je bilo v prostorih ministrstva za proračun in gospodarsko načrtovanje, predsedoval pa je senator Caron. Zastopniki sindikalnih organizacij so prikazali vladnim organom položaj tržaškega gospodarstva ter jim predočili elemente, na podlagi katerih bi CIPE lahko temeljiteje spoznal celoten Problem in primerneje ukrepal.
Po zasedanju, katerega se je udeležil tudi podtajnik na ministrskem Predsedstvu Galli, so zastopniki CG IL. CISL in UIL izdali poročilo, v katerem jemljejo na znanje, da se le vlada obvezala, da bo pospešila nekatere pobude v zvezi s posta-vityijo določenih infrastruktur na našem področju in da bo zagotovila nadaljevanje proizvodnje in zaposlitve v ladjedelnici Sv. Marka; to naj bi bila osnova, pravi poročilo. za nadaljnjo koordinirano politiko za razvoj tržaškega gospodarstva.
, Sindikalne organizacije se strinjajo, z nujnostjo, da bi razvili pristaniške in pomorske dejavnosti, zaključuje poročilo, vendar so mnenja, da bi te obveznosti ostale v glavnem brez haska, če ne bi bila sprejeta zahteva po novi industrijski pobudi, ki naj bi krepkeje razvila proizvodno dejavnost in zaposlenost na Tržaškem
Pozneje se je sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje pod predsedstvom ministra Co-r lomtoa, da bi razpravljal o problemih, ki se nanašajo na Trst in na celotno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na konou zasedanja je CIPE vzel v razpravo tudi nekaj industrijskih pobud za Sardinijo.
Razprava o tržaškem gospodarstvu se je razvila na podlagi osnovnih smernic, ki sestavljajo ogrodje njavajnega načrta za področje Trst-Pržič, kakor ga je sestavil sam medministrski odbor na zasedanju z dne 7. oktobra 1966, ter na podlagi novejših posvetovanj, ki so bila Pri predsedstvu ministrskega sveta ‘n na ministrstvu za proračun in
gospodarsko načrtovanje med pred-	„
staivniki vlade dežele Furlanije -1 jarde in pol, pripravlja potrebna Julijske krajine in sindikalnih or-1 dokumentacija in rešuje upravni
..............................................M.............
v FRANCOSKI PRESTOLNICI
Informacijski urad vietnamske osvobodilne fronte
šem poročilu glavnega tajnika CI PE sen. Carona in podtajnika na predsedstvu ministrskega sveta Gallija sklenil sprejeti naslednje ukrepe:
— Minister za javna dela bo naglo ukrepal, da bi čimiprej pričeli graditi zidani dok v okviru tržaškega Arzenala - Sv. Marka in naprave za čiščenje petrolejskih ladij.
— V času, dela za preobrazbo ladjedelnice Sv. Marka bodo obratu zagotovili nova naročila za predelavo potniških ladij v trajektne.
— Zavod za industrijsko obnovo IRI bo pripravil vse potrebno za graditev večjega števila »kontejnerjev«, ki naj se zgradijo v Trstu; medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje bo na podlagi u-streznega načrta IRI sprejel potrebne ukrepe.
— Minister za državne udeležbe bo ponovno zavezal stike s sindikalnimi organizacijami, da bj z njimi razčistil vprašanje osebja v ladjedelnici Sv. Marka.
— Minister za industrijo bo sporazumno z ministrom za finance predložil ministrskemu svetu načrt za raztegnitev sedanje posebne zakonodaje v korist tržaški industrijski coni do 31. decembra 1980.
— Minister za industrijo bo nadalje predložil pristojnim organom vprašanje o postavitvi nove petrolejske čistilnice v Trstu.
— Minister za javna dela bo nakazal 450 milijonov lir za dograditev pomola VII v tržaškem pristanišču. Poleg tega bo minister nakazal prvi prispevek v višini dveh milijard lir za potrebne naprave na samem pomolu. Finansiranje nadaljnje izgradnje potrebnih naprav bo zagotovljeno v dobi treh let.
— Minister za javna dela bo zagotovil čimprejšnje nadaljevanje dela pri graditvi krožne železniške proge, za katero so bila doslej že izvršena dela v skupni vrednosti treh milijard in 600 milijonov lir.
V prihodnjih tednih bodo naročili podjetjem, ki gradijo krožno progo, nadaljnja dela, s katerimi se bo zaključil prvi odsek. Ta dela bodo stala milijardo lir. Četrti odsek, katerega uresničitev bo veljala 3 milijarde, bodo v najkrajšem času dali v zakup. Končno se za peti odsek, ki bo stal 3 mili-
PARIZ, 11. — V francosko pre-stolnioo sta prispela iz Moskve in Prage predstavnika južnovietnam-ske osvobodilne fronte, ki bosta vodiia prvi .(informacijski urad« v neki zahodni deželi. Predstavnika sta Fam Van Ba in Tanh Lam.
Po svojem prihodu je Fam Van Ra dal nekaj izjav. O položaju v svoji domovini je dejal, da se »razvija zelo ugodno«. «Vse gre v redu, sicer bi ne bil tu.» Ba m odgovoril na politična vprašanja, o možnosti sodelovanja na panškin Pogajanjih pa je dejal, da «mma kaj reči.« «V Parizu,« je dejal, »bomo izdajali bilten.«
V Saj gonu se medtem nadal ju je; ■io polemike o državnem udaru, lu
j» Je baje hotela izvesti vojska ob tihi privolitvi podpredsednika Kao Kija, Predsednik sajgonske vlade general Thiieu je govoril po televiziji in dejal, da sploh m bilo
Nobenega državnega udara m aa so vse to le izmišljotine, ki so Jih razširili (.komunisti in njihovi podrepniki«.
,, Vojska pa je vseeno v priprav-iJenosti, čeprav je o tem dejal Thieu, da gre za običajno »rutino«.
Osvobodilne sile so medlem z močnim minometalskim ognjem hapadle mesto Ko Gong in vas Hoa Dong, približno 50 km južno °d Saj gona.
Nadaljujejo se bombni napadi na Severni Vietnam, kakor tudi na osvobojena ozemlja v južnem delu države.
Tiskovna agencija Severnega Vietnama je sporočila, da se je m-tenzivnost ameriških bombnih napadov na Severni Vietnam okrepila v zadnjih mesecih, pa čeprav •le tokrat bombardirana površina
manjša.	.
Po podatkih severnovietnamsae
vojske je bilo pred Johnsonovo napovedjo o omejitvi bombardiranja "5 napadov dnevno. Aprila je število napadov poraslo na 115, maja 113 152, junija 170, julija 206 avgusta 209, septembra pa 216 kljub slabemu vremenu.	^
Okrepilo se je tudi obalno obstreljevanje z vojnih ladij, katerim sta se pridružili še oklepnica «New
general Jepišev in maršal letalstva Verščinin.
NEW YORK, 11. — Državni tal nik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezdč je sprejel včeraj dopoldne v New Yorku zunanjega ministra Italije Medicdja, malo kasneje pa je Marka Nikeziča obiskal v stalni komisiji OZN tudi za-hodnonemški minister Willy Brandt,
postopek.
Minister za prevoze in civilno letalstvo bo vključil v program, ki se nanaša na drugo fazo desetletnega razvojnega načrta državnih železnic, speljavo drugega tira na železniški progi Trst - Benetke, in sicer na odseku Portogruaro-Quar-to D’Altino. Poleg tega bodo začeli pripravljati načrte za avtocesto Videm - Karnija, ki se bo začela uresničevati pred predvidenim rokom.
Odbor CIPE je nadalje odobril graditev predora pod prelazom Monte Croce Carnico.
Ministrski svet bo odobril izdatek 1,5 milijarde lir za graditev novega gledališča v Trstu. Da bi izboljšali letalske zveze z deželo Funlamijo-Julijsko krajino, bo družba Societa Aerotraspontd uvedla leta 1969 na progi Rim - Trst letala vrste »DC-9«.
Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je nadalje vzel na znanje udeležbo italijanske vlade pri graditvi protosiinhrotrona ter je povabil pristojne uprave, naj budno sledijo razvoju te pobude na mednarodni ravni.
Glede predloga, ki ga je svol čas dala Furlanija - Julijska krajina za postavitev večjega centra znanstveno in tehnološko razisko-vaje v bližini Devina, je CIPE povabil prizadete uprave, naj pripravijo potrebne študije. Poleg tega je CIPE sklenil, da bo prikazi poseben položaj dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru gospodarstva evropske šesterice. CIPE je sklenil tudi namestiti pri svojem tajništvu skupino strokovnjakov, ki bodo sporazumno s prizadetimi ministrstvi in s pomočjo anket na našem področju obravnavali probleme, ki se nanašajo na ohranitev in povečanje zaposlenosti v Trstu in v deželi.
Na koncu zasedanja, ki so se ga udeležili ministri Andreotti, Bo, Bo. sco, Caj-ati, Ferrari - Agradi, Natal:, Russo in Spagnolli ter podtajniki Caron, Antognazzi, Galli, Florena in Vincenzo Russo, predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Berzanti, podpredsednik dežele Sardinije Abis ter glavni državni knjigovodja Stammati so na podlagi sklepa sveta ministrov za južne predele odobrili podelitev posebmn olajšav za dve industrijski pobudi, ki ju bodo uresničili na Sardiniji in ki bosta zahtevali precejšnje investicije ter zagotovili občutno povečanje zaposlenosti.
Tržaška javnost, ki si je marsikaj obetala od včerajšnjega zasedanja medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, je razočarana. Glavno vprašanje, na katerega je pričakovala pozitiven odgovor, to je vprašanje nadaljnjega delovanja tržaške ledjedelnice Sv. Marka, je ostalo brez zaželene rešitve. Ostali sklepi medministrskega odbora se nanašajo na vrsto marginalnih pobud, ki nikakor ne morejo zagotoviti Trstu in deželi Furlaniji - Julijski krajini potrebnega gospodarskega elana.
Nova zvezna delavska zbornica CGIL je sinoči objavila komentar k sklepom CIPE, v katerem poudarja, da je medministrski odbor razočaral delavce z našega področja ter da naštevanje smernic, ki jih je CIPE dal posameznim ministrstvom za uresničitev ustreznih sklepov, ne more prikriti, da so dejansko obšli vsa glavna vprašanja,
tako zlasti vprašanje nove strojne tovarne in vprašanje nadaljevanju proizvodnje v Sv. Marku. Zbornica nadalje naglaša, da naštete pobude ne bodo mogle bistveno spremeniti sedanje slike tržaškega gospodarstva, ali ustaviti njegove nazadoval-ne tendence, in niti pospešiti zaposlitve. Tako ne moremo na noben način imeti za zadostno novo industrijsko pobudo niti ne sestave delovne skupine, ki bo proučevala obseg zaposlitve v Trstu in v deželi. Prva sodba o rimskih sklepih zato ne more biti pozitivna. Vse preveč problemov je se ostalo odprtih in nejasnih, zaključuje zbornica, ki pripominja, da je za danes popoldne sklicala svoj vodilni odbor, medtem ko se bost’ danes sestali tudi tajništvi tržaških delavskih organizacij.
USPEL ZAČETEK NOVEGA VESOLJSKEGA POLETA V ZDfl
Trije vesoljci v kabini «Apollo 7» bodo ostali v vesolju 10 dni in 21 ur
Do sedaj poteka polet v najlepšem redu - Morda decembra poizkus obleta Lune - Izjave von Brauna ■ V SZ so izstrelili še en «Kozmos»
CAPE KENNEDY, 11. — Danes so v Cape Kennedy izstrelili raketo «Saturn IB« s kabino «Apollo». V kabini so vesoljci Wal-ter Shirra, Donn Eisele in Wa-lter Cunningham. Ogromna raketa je odletela ob 16.02. Prva stopnja rakete se je ločila dve minuti in pol pozneje in ob 16.15 je kabina začela krožiti okoli Zemlje. To se je zgodilo v višini 228 km. Tir po katerem kroži kabina »Apollo 7», je skoraj enak predvidenemu tiru.
Zadnja stopnja rakete se je
ločila od kabine dve uri 55 minut po izstrelitvi, ko je kabina letela nad Havajskimi otoki.
Vzvratno štetje se je bilo začelo pred štirimi dnevi in šestimi urami. Končna faza je trajala štirinajst ur in 15 minut. Posadka jc vstopila v kabino dve uri in 25 minut pred odletom.
Raketa »Saturn« jo visoka 68,27 metra, Dvignila se je v popolnem redu, poganjalo jo je osem motorjev s skupno potisno silo 725.(MIO kilogramov. Eno minuto in 15 sekund po odletu je raketa premagala največji pritisk (s hitrostjo približna 2.600 km na uro). Motorji prve stopnje so prenehali delovati dve mi-
nuti in 23 sekund po izstrelitvi. Čez eno sekundo se je druga stopnja rakete ločila od prve v višini 60 kilometrov. Po drugih 20 sekundah se je od kabine ločila naprava, ki bi služila za reševanje kabine v primeru kakega incidenta ob izstrelitvi. Deset minut in 15 sekund po izstrelitvi so motorje druge stopnje rakete ugasnili in nato je kabina stopila na tir okoli Zemlje v višini 288 kilometrov.
Če bo uspelo izpolniti celoten program, bo kabina letela deset dni in 21 ur. V tem primeru bo to dosedanji najdaljši polet s tremi člani posadke. Sovjetska vesoljska ladja «Voshod 1», ki so jo izstrelili 12. oktobra 1964 s tremi člani posadke,
je letela okoli Zemlje 24 ur in 17 minut. Največ časa sta do sedaj bila v vesolju ameriška vesoljca Frank Borman in James Lovell. Od 4. do 18. decembra 1965 sta bila v vesolju 330 ur in 35 minut.
V ZDA so prekinili vesoljsko dejavnost 27. januarja 1967, ko so v Cape Kennedy zgoreli trije astronavti Virgii Grissom, Edward Whi-te in Roger Shaffee. Zadnji polet sta izvršila 11. novembra 1966 z ladjo «Gemini» James Lovell in Ed-win Aldrin.
Z današnjim poletom se začenja preizkušnja tehnike, ki je povezana s poletom na Luno. Konec leta pa je predvidena izstrelitev kabine «A-pollo 8». Današnja vesoljska ladja je še nepopolna, ker manjka še tisti del, ki bi morai pristati na Luni z dvema članoma posadke ter nato zopet odpotovati in se pridružiti tretjemu vesoljcu, ki bo ostal na tiru okoli Lune. Raketa «Saturn IB«, ki so jo uporabili danes, ni še tako popolna, da bi lahko pognala
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllll1llllllll||>■■lll■llllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllll■llmllllll1lllllllll|||||||||||||||■lllllllIll|||lllllllllllllll|||||||||1llllllllullUlllllllllllllllllllllllllllllllulllllllll
GOVOR AKTIVISTOM PRAŠKIH TOVARN
Dubček je spričo razmer prisiljen zagovarjati tezo SZ o normalizaciji
Za sedaj je Dubček izjavil, da ne bo odstopil - Ostre grožnje morebitni opoziciji
PRAGA, 11. — Tajnik KPč Aleksander Dubček je zbranim aktivistom praških tovarn spregovoril o moskovskih razgovorih. Dejal je: ((Povratek na stanje, kakršnega smo imeli pred januarjem, je nemogoče in nesprejemljivo. To smo ponovili so-
vjetskim tovarišem tako na prvem kot na drugem sestanku. Potrdili so nam, da podpira KP SZ januarsko resolucijo, predvsem pa majsko, na osnovi katerih smo mi izdelali našo novo politiko.«
»Razgovarjali smo se na osnovi obojestranskega zanimanja, da se postopoma reši stanje, ki je nastalo. Skupaj smo pregledali, kako so bili uresničeni sklepi, do katerih smo prišli, glede normalizacije. Strinjali smo se, da smo dosegli nekaj rezultatov, a da je treba še veliko narediti, da pride do polne normalizacije v našem notranjem življenju in v naših odnosih z drugimi socialističnimi državami. Ml razumemo to konsolidacijo predvsem v političnem smislu.
Po januarju smo se trudili, da bi še nadalje razvili socializem v naši deželi. Ta trud ni izhajal iz naših želja, temveč iz potrebe, da se izstopi iz krize, v katero je zašla naša družba zadnja leta. In ker je to krizo predvsem opredelilo dejstvo, da je politika, ki se je izvrševala, premalo odražala resnične ljudske koristi, bila premalo osnovana na sodelovanju široke osnove komunistov in nekomunistov pri upravljanju družbe, smo menili, da je naša komunistična dolžnost uresničiti politiko, ki naj ima kot cilj: rešiti osnovna vprašanja naše družbe ob sodelovanju najširšega števila ljudi; obnoviti zaupanje ljudstva v partijo in okrepiti vlogo partije v družbi; odpraviti birokratske deformacije in subjektivizem v partiji In v družbi; pospešiti sociali-
n„|,|,I,ll,,|,|l||,||,|||l,,|,|,|ll,ll||,,l|l,ll|||||||l|ll||l|,|m||,I||||||||||ll,m|ll||||i||ll,l,,|||||||l|||||>||ll|llli|l■1|||1,|l|i||l||||l||l||li>|i|||||lm,|||||,l|l|,|l||,•UM
PO DOGOVORU MED KO, PSU IN PRI
Odobreni kompromisni deni odloka za poživitev italijanskega gospodarstva
Nadaljujejo se pogajanja med delodajalci in sindikati pomorščakov • Priprave na kongres PSU - Sicilska škofovska konferenca
RIM, 11. — Po dogovoru med KD, PSU in PRI o odloku za poživitev italijanskega gospodarstva se je v poslanski zbornici nadalievalo glasovanje o posameznih členih. Tokrat je šlo za člene od 8 do 14, ki so bili predmet najbolj živahnih sporov in noeaianj. Členi določajo namreč državne neposredne podpore zasebnim podjetnikom pri vlaganju ali poviševanju kapitalov v obratih.
Najtežje premostljiv je bil 14. člen, ki je določal, v katerih P_ri-
Jersey»
rica«.'
ter letalonosilka »Arne-
Jakubovski v Varšavi
VARŠAVA, 11. - Danes so prispeli na proslavo 25. obletnice u-Ktanovitve ljudske poljske vojske V Varšavo maršal Jakubovski, istočasno po tudi načelnik vojaške de 'egacije sovjetski obrambni minister maršal Grečko, odgovoren za poulična vprašanja sovjetske armade
meriti se podjetja oprostijo plačevanja davkov, če povišajo svoj kapital Socialisti so z začetka zahtevali, naj se ta člen enostavno črta Končno pa so privolili v kompromisen predlog, ki je bdi tudi Izglasovan. Zanj so glasovali poslanci KD, PSU m PRI, komunisti so se vzdržali, proti pa so glasovali poslanci PSIUP. še prej je poslanska zbornica zavrnila predlog komunistov in psiupovcev, naj bi se členi od 8 do 14 črtali.
Novo, kompromisno besedilo člena določa, da »so povišanja kapitalov oproščena državnega davka«, morajo pa plačati registrsko takso, ko se povišek glavnice izvede v gotovini. Zakon velja za vsa podjetja, od delniških družb do družb z o*11®-Jeno obvezo in zadrug. Zadnji odstavek pa določa posebne pogoje za oprostitev davka za tista podjetja, ki bi Imela glavnico pet milijard alt več. Zanje mora oprostitev davkov odobriti (ali pogojiti) organ za gospodarsko načrtovanje CIPE.
Se prej je poslancem odgovoril o zadnjem beneškem festivalu minister za kulturo in šport Magn. Opravičil je policijski poseg v Be-
netkah, češ da je prišlo najprej do incidentov, ki da so jih izzvali «neuravnovešenci». Obsodil je tudi ravnanje organizacije ANAC, ki da je »terjala zase, ki predstavlja manjšino, oblast nad festivalom«.
V senatu pa je na vprašanje socialproletarca Albarella odgovoril obrambni podtajnik Pelizzo. Prvo vprašanje je zadevalo članek letalskega generala Fanalija, ki ga je objavil v neki specializirani mednarodni reviji in v katerem je zahteval izredno podporo letalstvu v znesku 600 milijard Ur. Kot razlog je navedel potrebo po okrepitvi strateškega potenciala NATO.
Minister je odgovoril, da ne vidi razlogov, na osnovi katerih bi moral poseči v zadevo, saj nima članka generala Fanalija za vmešavanje v državne zadeve.
Minister je odgovoril tudi na ne ko drugo vprašanje istega senatorja, o 21 stotih krvne plazme, ki jo Ima vojska v zalogi in ki se kvari. Minister je odgovoril, da mora vojska imeti to plazmo v zalogi, a da Jo nato preda Rdečemu križu, ki jo predeluje. Albarello tudi s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je pripomnil, J-	-----
'riipomnil, da bi se plazma lahko ganov, naj bodo pobudniki razdelila med bolnišnicami šest me- dustrializacijo otoka«.
secev ali eno leto pred zapadlostjo, preden se pokvari.
23. oktobra se začne vsedržavni kongres socialistične stranke. Priprave na kongres so v polnem teku. Svojih pokrajinskih kongresov do sedaj m imelo trideset federacij. Stranka ima 103 federacije.
Mučna in dolga pogajanja med predstavniki sindikatov pomorščakov in lastnikov plovnih podjetij se nadaljujejo. Do sedaj so se predstavniki obeh strank dogovorili o priznanju pomorskega delegata, ki bo na ladji ter o povišku prispevka pomorščakom, ki so na tleh in čakajo na vkrcanje od 500 na 1000 Idr.
Dogovorili so se tudi o pravici pomorščakov do določenega oddiha.
V Messini je zaključila delo si-ciljska škofovska konferenca, ki je v svojem dokumentu pozvala vernike in duhovščino na budnost zaradi predlagane uvedbe razporoke v Italiji. Tako naroča duhovnikom, naj to obrazložijo vernikom s prižnic, kot tudi doma. Glede papeževe okrožnice «Humanae vitae« se izraža konferenca zelo laskavo ln določa stvarne posege, da se bodo Sicilijanci z encikliko spoznali.
Končno se dokument dotika problema brezposelnosti in revščine na Siciliji, ki jo škofje pripisujejo ((pomanjkanju infrastruktur (cest, mostov, vodovodov), strokovni neizobraženosti, primitivni mehanizaciji«. Agrarne reforme ne omenjajo, pač pa zahtevajo od deželnih or-
za «in-
stično iniciativo delavcev in izobražencev pri odpravi napak, ki so se porodile, da se bolje izkoristijo prednosti socializma m da se okrepijo njegove pozicije v naši deželi.
Razvoj Je po januarju bil zelo zapleten. Družbena protislovja so se pokazala v vsej svoji ostrini. Nezadovoljstvo Je našlo svoje koristi. Vse je dalo po januarskemu razvoju zelo hiter ritem. Vse to Je opredelilo razvoj od januarja do avgusta. Nekateri so razumeli socialistično demokracijo v liberalnem smislu. V mirnem vzdušju so pozabili, da terja demokracija tudi odgovornost in disciplino. Družba mora omogočiti razvoj posameznika, a mora tudi onemogočiti tak način obnašanja, ki je v nasprotju s splošnimi koristmi socialističnega razvoja. Sicer se odprejo na stežaj vrata pomanjkanju kontrole, kar izkoriščajo posamezne vplivne skupine, kot jim razmeroma uspe zriniti se naprej v javnost«.
Dubček je tako nadaljeval:
»Od načel in ciljev naše po-januarske politike moramo ločiti vse, kar se je poročilo iz nedo-statkov pri uresničevnju te politike. In to ne zato, ker je to bil cilj naše politike, nasprotno, ker se ni uresničevala dovolj dosledno.«
Dubček je napadel protisocialistične sile, na katere so opozorili že maja in na drugih plenumih in sestankih pred sovjetskim posegom, in ki so hotele ((diskreditirati partijo, socialistični ustroj, naše odnose s socialističnimi državami, ustvariti v naši deželi politično opozicijo in na ta način borbo za oblast«. Takoj pa je dodal: «Vsi se spominjamo obdobja, ko Je pomenilo biti protisocialističen, samo če se nisi strinjal z določenim voditeljem. Zato pa ne moremo imenovati protisocialistične tiste nove načine reševanja problemov, iskanja novih in tudi neobičajnih načinov dela, kajti če bi naredili tako. bi se družbena misel ne razvila. Škoduje pa nam vse, kar škoduje našemu zavezništvu s socialističnim taborom, vse kar škoduje našemu zavezništvu s socialističnim taborom, vse kar iz-podkopuje vodilno vlogo naše partije, vse kar je proti političnemu in gospodarskemu bistvu socialistične ureditve.«
O protisocialističnih silah je zaključil, da se bo treba z njimi boriti, ker so «parasiti, ki izkoriščajo nedostatke naše socialistične ureditve« in to ((zavestno ali nevede«
v povezavi s socialističnimi državami in svetovnim komunističnim gibanjem.
O konkretnih nalogah, ki stoje pred KPC, je Dubček dejal:
«Ne strinjam se s tistimi, ki menijo, da ne moremo narediti ničesar. Nasprotno, prepričan sem, da se moramo zediniti in premišljati, kako prav uresničiti vse o snovne družbene naloge. Naše Sile morajo biti naperjene k premostitvi vsakršne nemoči, vsakršne pasivnosti. Mislim, da je potrebno, jasno povedati, da ne sme nihče izkoristiti položaja za organizacijo kakršnekoli opozicije, niti v notranjosti partije, za vsakršno ilegalno dejavnost na osnovi kakršne siibodi platforme... To je jasen opomin! In mislim, da ga bodo razumeli tisti državljani, ki so prejeli ilegalne letake z ekstremistično vsebino, ki je bila naperjena proti partiji. Z druge strani pa so tudi ljudje, ki bi hoteli, da bi se vrnili k metodam petdesetih let, k deformacijam, k sektaškim metodam, ki niso leninske. Komunisti morajo vplivati, da se socialistična misel ne bo okužila z antisemitizmom, ne smemo videti skritih ciljev za vsako manifestacijo misli' in dejanjem ljudi, ne smemo dovoliti, da bi kritika nedostatkov, ki so se porajali po januarju privedla do globalne odklonitve t> politike.
Prosimo, naj javna občila delujejo v duhu, ki bo strogo socialističen, naj podprejo brez pomislekov napore partije in vlade, uresničiti bratislavsko izjavo in mo skovske protokole. Naj izražajo resnične zahteve množic. Vrsta nalog nas čaka pri naporih za obnovitev naših vezi s socialističnimi dr žavamd.«
Dejal je, da je zakoreninjeno v češkoslovaškem ljudstvu čustvo povezanosti z drugimi socialističnima državami, a da so avgustovski dogodki pretresli Cehe in Slovake «A kot komunisti, kot intemacio-nalisti se ne moremo. ravnati v na-
Dejal je, da je politika neke socialistične države neločljiva od sve-tovnega boja socializma proti imperializmu in nevarnosti vojne. »Del je tega boja! In izhajajoč iz te točke moramo voditi našo notranjo politiko in upoštevati tudi vpliv, ki ga ima ta politika na mednarodni ravni. Izkušnja nas je naučila, da ne smemo zanemariti posledic naše dejavnosti, da je nespoštovanje mnenja naših socialističnih zaveznikov nemogoče. Sicer bi se morali imeti za hermetično »zaprto skupnost«.
Kot komunisti in državljani načelno sodelujemo v svetovnem razrednem spopadu. Naš program je internacionalističen in odklanjamo nacionalizem, ki se mu predaja.«
Dejal je, da je nadaljnji razvoj Češkoslovaške nemogoč brez sodelovanja s SZ in z drugimi socialističnimi državami. «Ce smo kdaj slabo ocenili strah drugih socialističnih držav, bomo v bodočem to upoštevali.«
O sovjetski vojaški zasedbi je
cje j •
((Zavedam se vsega, kar se je zgodilo po 21. avgustu. Zavedam se tudi, da so bila prizadeta ljudska čustva, vem, da se nekatere rane ne morejo zlahka zaceliti, a se hkrati tudi zavedam, da hoče naša dežela biti in ostati socialistič-
sprotju z našo politiko, ki ima kot strateški cilj siplošmo sodelovanje s SZ in z drugimi socialističnimi državami. Jasno je, da bodo ljudje z anarhističnimi težnjami imenovali obnašanje partije in vlade kot kapitulacijo in kolabo-racionizem. Nam mar nudijo kakšno alternativo ti-le »borci«? Moramo li zapustiti naša mesta in dovoliti, naj vsakdo dela, kar hoče? Fotrebujemo previdnosti, razuma in previden način ravnanja, ne pa »politike živio!«, kar bi ne vodilo po poti naše pozitivne politike, temveč po poti anarhije in uničenja. Odgovorni smo pred našim ljudstvom in moramo ga voditi ven iz te zapletene situacije.«
Napadel je pojem nevtralnosti, ker da ni v skladu z razdelitvijo sveta med nasprotujoča si socialistični in kapitalistični tabor. Dejal je, da to zahtevo izboljšanja odnosov s socialističnimi državami, kar pa ovirajo tudi neobjektivni poročevalci iz teh dežel. Češkoslovaške publiciste pa je povabil, naj le odgovarjajo na polemike, «čeprav je bilo treba nekaj stvari le demantirati.«
proti Luni popolno vesoljsko ladjo. V ta namen bodo uporabili »Saturn 5», visok 110 metrov in težak 2700 ton in katerega motorji bodo razvijali potisno silo 3000 ton. Računajo, da bodo mogli že decembra napraviti poizkus obleta Lune.
Ena najvažnejših nalog posadke je preizkušanje usmerjanja kabine z najrazličnejšimi poizkusi. Ena od teh nalog je vesoljski sestanek. Jutri popoldne ob 18.25 se bo začela priprava za sestanek kabine s »Saturnom«, ki se bo do tedaj oddaljil 160 kilometrov. Astronavti bodo vodili kabino, kakor da bi se morali približati manjši kabini, namenjeni na Luno, ki bi se pokvarila v vesolju. Pri tem poizkusu bo kabina uporabljala podatke, ki jih bo dobila z Zemlje. V naslednjih dneh bodo izvršili druge poizkuse s pomočjo ročnih naprav. Uporabljali bodo manjše motorji ter se orientirali po Luni in zvezdah. Sicer pa ne bodo imeli astronavti mnogo dela, ker hočejo znanstveniki, da se posvetijo skrbnemu nadzorovanju delovanja vseh mehanizmov. Vesoljci bodo imeli 16 ur dela in osem ur počitka vsak dan; vsaj eden bo moral biti zbujen vsak trenutek, toda hranili se bodo vsi istočasno. Poleg tega bodo vesoljci snemali tudi barvne fotografije.
Načelnik vesoljskega centra v Huntsivillu von Braun je izjavil, da bi Sovjeti utegnili pristati na Luni že poleti prihodnjega leta, do-čim bi Američani mogli to storiti najhitreje jeseni 1969. V zvezi s poletom sovjetskega satelita »Zond 5», ki je prejšnji mesec obkrožil Luno in nato pristal na oceanu, je von Braun izjavil, da je bil ta polet generalna vaja poleta sovjetske vesoljske kabine s človeško posadko namenjeno na Luno. Dodal je, da se vse zdi, da je bila »Zond 5» dejansko spremenjena kabina »So-juz«.
Iz Moskve poročajo, da so v Sovjetski zvezi izstrelili danes nov satelit, tj. «Kozmos 247». Kakor poroča agencija Tass, delujejo vsi a-parati redno.
Pogreb
zdravnika Hercoga
Resna obsodba manifestantov za ČSSR v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 11. — Popoldne se ie zaključila raaprava proti skupini sovjetskih državljanov, ki so 25.9. demonstrirali pred Kremljem proti okupaciji češkoslovaške. Sodišče je skoraj v celoti sprejelo predloge tožilca in je obsodilo: na pet let konfinacije Litvdnova, na štiri leta. konfinacije Lariso Daniel in na tri leta Konstantina Babltskega; na dve leti prisilnega dela v taborišču pa Vladimira Dremiljuga in na dve leti ter deset mesecev prisilnega dela v taborišču Vadim a Delona
Sodišče Je samo glede Delona rahlo znižalo od javnega tožilca zahtevano kazen in to za dva meseca. Obsodba o konfinaclji pred-BEOGRAD, 11.	- Na beograj- videva bivanje v manj naseljenem
skem pokopališču so bili danes J kraju ki	ga določi	ministrstvo za
pokopani posmrtni ostanki doktor- notranje	zadeve	V	tej	z/ezj je
ja Dragana Hercoga, jugoslovanske-1 sodnik Almasov dejal novinarjem, ga zdravnika, ki je bil član sku-; da prav	gotovo	ne	gre	za »leto-
pine Rdečega križa in je bil ubit višče, ali	za kraj	v bližini	Moskve«.
v Nigeriji Od pokojnega Hercoga so se poslovili njegova družna, zastopniki jugoslovanskega m mednarodnega Rdečega križa, družbenopolitičnih organizacij zveznega izvršnega sveta in številni njegovi kolegi in več tisoč Beograjčanov. Na pogrebu so bili tudi nigerijski študenti, ki študirajo v Beogradu.
Pred sodiščem se je zbralo okrog 200 oseb. med katerimi v večini prijatelji ln sorodniki obtožencev in ni prišlo do incidentov. V bližini je bilo pripravljenih okrog 100 policistov v uniformah. Med čakajočimi, je bil tudi 17-letni sin Larise Daniel, ki je obsojeni materi povedal, da ga niso sprejeli na
Na grob dr. Dragana Hercoga so j univerzo in da bo odšel na odslu-bili položeni številni venci in cvetje 1 ženje vojaškega roka.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii„„i„i„l,„llillill||llll||||iUIII|||lil||MI|illil||||ill|iill|il
POLOŽAJ NA SREDNJEM VZHODU
Drugi teden pogajanj za prodajo ameriških reakcijskih letal Izraelu
Mogoče v Kairu trojni sestanek Kosigin - Naser- Demirel
WASHINGTON, 11. — Danes so objavili, da bo ameriško državno tajništvo pričelo prihodnji teden pogajanja z Izraelom glede izraelske zahteve za nabavo 50 reakcij-s kil letal »Phantom F4». Računa se, da se bo državni tajnik Rusk sestal z izraelskim veleposlanikom Yitzhakom Rabinom zaradi določitve pogojev za prodajo.
Ko komentira bližnja pogajanja za prodajo ameriških nadzvočnih letal Izraelu, piše popularni «A1 Ahram« v Kairu, da je Johnsonova odločitev dokaz ameriške volje, izvajati pritisk na Arabce, da bi sprejeli predloge Tel Aviva za rešitev krize na Srednjem vzhodu. List trdi, da obstaja tajen sporazum med ZDA in Izraelom, da se onemogoči posredovalna misija Gunnarja Jarringa, toda Arabci ne bodo sprejeli nobene rešitve, ki se ne bi oslanjala na izpraznitev zasedenega ozemlja in na likvidacijo posledic napada.
Včeraj sta tako «A1 Assifa« kot «E! Fatah«, palestinski gverilski organizaciji, prevzeli nase odgovor nost za atentat v Hebronu, ko je
na m da moremo razviti naš socia- I bilo ranjenih 47 oseb. Organizaciji ližem samo kot internacionalisti, • sta objavili ločeni poročili, s ka-
terima zatrjujeta, da je bil sprejet sklep za atentat za maščevanje onečaščenja muslimanskih svetih krajev po »fanatičnih in fašističnih sionistih«.
V	Hebronu pa so zaradi atentata aretirali še 11 Arabcev in enega v Jeruzalemu. Tako je sedaj aretiranih 32 oseb. Poročajo, da so med njimi tudi nekateri pomembni člani sabotažnih skupin, odgovorni tudi za druge atentate
V	Ankari je tisk objavil, da bo v prihodnjih dneh turški ministrski predsednik Demirel odšel na tridnevni uradni obisk v Kairo To naj bi bilo 9. novembra, ko bi morai biti v Kairu tudi sovjetski ministrski predsednik Kosigin. Včeraj pa je turški zunanji minister, ki je na zasedanju generalne skupščine OZN, priredil večerjo na čast predstavnikov arabskih držav.
Turški zunanji minister Cagla-yangil je v svojem govoru v skupščini OZN komentiral položaj na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da ((umirjenost in razumevanje arabskih dežel ni naletelo na ustrezen pozitivni odgovor«. Ni sicer omenjal Ebanovega mirovnega načrta,
pač pa je obžaloval, da Izrael ni upošteval resolucije varnostnega sveta lanskega novembra; ta resolucija pa govori o umiku izraelskih čet z arabskega zasedenega ozemlja.
Ibn Saud, bivši kralj Saudove Arabije, je danes na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da je računati z novim spopadom med Arabskimi deželami ln Izraelom, če bo Izrael še kar naprej zavračal resolucije OZN. »Arabci hočejo živeti v miru in so sprejeli resolucijo OZN,« je dejal bivši kralj. V sedanjih razmerah Arabci ne morejo sprejeti mirne rešitve. »Arabske dežele so zasedene in Izrael se mora umakniti pred vsako mirno rešitvijo. Islamska verB je vera miru. Toda mir mora imeti trdno podlago, kajti drugače ne more biti mir,« je dejal Ibn Saud. Eivši kralj je tudi priznal, da je prispeval denar za palestinske organizacije, vendar pa ni povedal vsote Med drugim je Ibn Saud dejal, da se namerava vrniti na prestol, toda na miren način V Londonu je zaradi zdravniških pregledov.
■OZN PRED NAJHUJŠO KRIZO?
Zavora
pustolovščinam
V trenutku, ko ee razmere v svetu vidno in naglo slabšajo, se oči človeštva vedno bolj obračajo k OZN. Prav ob talkinih priložnostih pa se velikim silam zdi potrebno poudariti svojo neodvisnost od sivetovne organizacije. še več. Skušajo čimbolj pokazati, kako jo podcenjujejo m prezirajo.
Morda so izrazi podcenjevanja že postali barometer za to, da velesile ne mislijo toliko o OZN kot o trenutnem položaju v svetu. Tako razumejo mnogi tudi stališče ameriške vlade, ki ga je demonstrirala z zamenjavo svojih predstavnikov v svetovni organizaciji. Za naslednika Georga Bal-la, ki je odstopil, so imenovali za predstavnika ZDA v svetovni organizaciji glavnega urednika zelo uglednega časnika, vendar človeka brez uradnega položaja, neznanega v Ameriki in v svetu ter brez slehernih izkušenj v diplomaciji.
Lahko hi sicer rekli, da konec koncev niti ni bistveno, kdo predstavlja ZDA v svetovni organizaciji, temveč to, kakšno politiko zagovarja, če gre tudi za to, po-potem je vse jasno. Dve velesili •ta se Uk pred zasedanjem generalne skupščine sporazumeli, da ne pridejo na dnevni red zasedanja vprašanja, kot je vojaška intervencija v Vietnamu in na češkoslovaškem. Generalna skupščina bo tokrat razpravljala o 99 različnih točkah, samo ne o tistih, ki so danes največjega pomena za svetovni mir.
Sama ta okoliščina vsekakor n* dviga ugleda Združenim narodom v svetu. Ameriška propaganda ravno to očita Združenim narodom in jih razglaša za nesposobne, da bi igrali kakršno koli vlogo pri ohranitvi miru.
Prizadevanje, da bi zmanjšali ugled Združenih narodov povsem jasno kaže, kam so krenile stvari ZDA In na svetu. Vsekakor ni dobro znamenje, če se velesilam zdi, da jih Združeni narodi motijo pri uresničevanju njihove politike. Na drugi strani pa je ravno v tem najneposrednejša potrditev moči svetovne organizacije.
Združeni narodi so se v svoji 24-letnt zgodovini pokazali neprijetna ovira vsem pustolovščinam te ali one velike sile. Posebno neprijetna ovira postajajo takrat, ko se dve velesili začneta dogovarjati na račun drugih dežel. Ker tokrat ne motijo samo ene velesile ali skupine držav, temveč obe
■velesili se verjetno približujejo doslej najhujši krizi. Ta kriza se vsaj trenutno ne more izraziti v prizadevanju, da bi svetovno organizacijo razbili, temveč v tem, da bi jo podcenjevali, omrtvili tn odrinili od glavnih dogodkov.
To ni prvič, ko skuša ena in druga velesila Združene narode ((izključiti iz igre«. Morda je novo samo, da to počneta v dogovoru. Doslej sta se velesili na koncu vedno znova znašli v položaju, da sta se morali vrniti k politiki v OZN in po tej svetovni organizaciji.
Njuno skupno prizadevanje bo zeio verjetno mobiliziralo odpor in sile kakršne se doslej še niso javile v OZN. Zategadelj je tudi New York Times minuli teden grajal ameriško podcenjevanje OZN. Takšne težnje so se doslej vedno maščevale in se končale z zmanjšanim ugledom tistega, ki se je hotel ločiti od svetovne organizacije, ter s porastom ugleda samih Združenih narodov.

Trije ameriški kozmonavti, ki so včeraj poleteli z ladjo «Apollo 7» v
Cunningham
' & |
vesolje:	Eisele, Schirra
DEŽELNI ODBORNIK DR, MASUTTO JE OBLJUBIL PODPORO
Septembrske povodnji razrile ceste v Beneški Sloveniji
Po deželnih volitvah preko poletja do sedanjih jesenskih dni skoraj ni bilo opaziti, da bi se v Beneški Sloveniji kje delalo na javnih delih s pomočjo deželnih podpor in prispevkov. Napravili so oziroma asfaltirali nekatere manjše ceste v špetrski občini; na vrsti je cesta v zadnjo vas Rezije v Korita, iz Srednjega z Zamir, nekaj so napravili v zahodni Beneški Sloveniji s cesto do Mažerol in s kratko oesto od Ahtena do Porčinja in morda še Kake druge manjše. V občini Brdo so nekaj delali na cesti do Njivic ln Zavrha. Padla pa je za letos namera, da bi zgradili krožno cesto Stara Gora - Do Tarbija in naprej do ceste za Dreko.
In vendar so ceste, ki peljejo v nad sto vasi Beneške Slovenije, zelo pomembne. Ceste so potrebne za učence jn dijake osnovnih in srednjih šol v sedanjem času, ko so vse šole na dnu dolin v večjih krajih In se morajo učenci voziti tja sleherno jutro v eno izmed šolskih središč Iz občin Nadiških dolin v Sv. Lenart in Speter, v Reziji iz rezijanskih vasi na Ra-
..........................................................'•■■'''■''milimi.umnim............iimiHiiiiiiiiimiiiiiiiii.miiimiMnm.mmmiimm.mmmmmmimMnmiiiim,,,,.........„„„„.....
IZREDNA DRZNOST IN HLADNOKRVNOST SARDINJSK1H BANDITOV
Včeraj pri Dorgaliju ugrabili štiri osebe
Dva pastirja prisostvovala prizoru - Banditi že obkoljeni?
CAGLIARI, 11. — Sardinski! ban dati so danes z neverjetno drznostjo in hladnokrvnostjo ugrabili kar štiri osebe. Dogodek se je pripetil ob 15.40 na cesti blizu Dor-galija pri Nuoru. Banditi, ki so
tovild kako je prav za prav prišlo do ugrabitve in sedaj zadevo preiskujejo. Ugotovila pa so, da sta dva pastirja, Bachisio in G. M. Foncello iz Dorgalija, prisostvovala ugrabitvi. Enega, ki je bil z
bili skriti za zidom ob cesti, so | motornim kolesom namenjen v ustavili giulio 1300 lastnika avto-1 hlev, je neki bandit ustavil in ga
busnega podjetja «Selas» in podjetja za gradnjo cest Peppina Tic-co, s katerim je bil tudi njegov knjigovodja Prdrno Sari (svak posestnika Pieitrina Crasta, ki so ga banditi julija 1960. leta ugrabili in umorili). Istočasno pa je privozil po cesti fiat 1500, v katerem ata biila bra-t in sestra Radmondo in Francesca Fancefflo. Vse ugrabljene so bandit odgnali, proti hribom Oliene.
Preiskovalni organi še niso. ugo
nilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllillllllllilllllliillinlillllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllliuilllllllllllll
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Gospodinjske pomočnice imajo pravico do trinajste plače dopusta in odpravnine
Z vidika socialnega varstva, je bil poklic gospodinjske pomočnice še do nedavnega zelo zanemarjeno področje. Medtem, ko so lahko ostale kategorije uslužbencev z enotnimi in skupnimi nastopi lah ko prišle hitreje do boljših so cdalnih ureditev, smo tu priča individualnemu poklicu, ki je prav zaradi njegove nemoči do skupnih nastopov, prišel najpozneje do svojih pravic. Normalno so se delovni odnosi urejali patemallstično, različno od družine do družine. Čeprav danes lahko trdimo, da je prišlo tudi na tem področju do boljše ali slabše socialne ureditve, ne moremo mimo sledečih ugotovitev. Služkinj v klasičnem pomenu besede to je deklet ali žena ki stalno prebivajo pri neki družini, kjer opravljajo najrazličnejše posle, je danes vedno manj Gospodinje razpolagajo danes z raznovrstnimi stroji, s katerim: lahko same opravijo najrazličnejša dela Stalno pa se veča število žensk, ki hodijo dnevno za nekaj ur k eni ali drugi družini, kjer pomagajo pri delu kot hišne pomočnice Opaža se danes neka menjava strukture samega poklica služkinje, menjava, ki z vidika socialnega skrbstva še zdaleč no urejena. Ze samo število 700.000, toliko je baje danes gospodinjskih pomočnic v celi Italiji, je jasen dokaz, kako važna postaja ureditev tega socialnega problema.
O tem problemu, nas Je prosila za pojasnilo čitateljica B Tul, ki nam je poslala sledeče pismo:
Rada bi, da bi v vaši rubri/ci napisali nekaj o socialni ureditvi hišnih. pomočnic. Mnogo nas je takih tena, ki hodimo vsaki dan za nekaj ur na delo. da lahko tudi z našim skromnim zaslutkom pomagamo drutini, toda sploh ne vemo, te nam pripadajo ali ne kake socialne pravice Delam te 15 let po tri ure dnevno pri neki drutini. Ko sem gospodinji omenila, da neki moji prijateljici plačujejo tudi socialne dajatve, mi je odgovorila, da meni ne pripadajo, ker je moj delavni urnik prekratek Kaj je v tem resnice? Ali imam sploh kot gospodinjska pomočnica z mojim delovnim urnikom kako pravico? Mislim, da bi moralo naše delo, ki je te itak slabo plačano, biti bolj upoštevano Kot posameznice se čutimo zelo zapostavljene in osamljene, saj le redkokdaj čitamo, da bi se kdo zavzemal za izboljšanje našega polotaja.
Zakon, ki je na tem področju, kot smo že omenili, zelo pomanjkljiv, predvideva pravico do socialnih dajatev le za tiste hišne
pomočnice, ki so stalno zaposlene pol dneva. Pri tem pa poudarja, da se šteje polovico dneva vsaj štiri ure delovnega časa. Torej, na podlagi obstoječega zakona naša čitateljica nima pravice do socialnih dajatev. Ravnokar pa so v teku razprave in vse kaže, da bo zakon kmalu predložen in tudi o-dobren, kjer se predvideva socialno zavarovanje za vse hišne pomočnice, ki so stalno zaposlene, ne glede na to ali je njih umik daljši ali krajši od štirih ur Kaj pa ostale pravice o katerih sprašuje naša čitateljica. Sedanja zakon predvideva, da imajo vse hišne pomočnice, ki so v trajnem delovnem razmerju, ne glede na število delovnih ur, pravico do plačanega dopusta, trinajste plače ter odpravnine. Trajno delovno razmerje pomeni neko stalno razmerje, ki ni nujno vsakodnevno. Tudi če nekdo hodi na delo le dvakrat na teden, mu vsekakor pripadajo navedene pravice, seveda vedno v sorazmerju z njegovo plačo.
nato udaril po glavi s cevjo brzo strelke, tako da ga je omamil. Drugi pastir pa se je ustrašil streljanja in se je skril v grmovje, od koder je lahko videl ves dogodek Pastir je spoznal Ticco, katerega so oborožena in maskirani banditi odgnali skupno z drugima ugrabljenimi osebami.
Medtem ko so karabinjerja m policijski organi skušali izvleči iz obeh pastirjev čim več podatkov, so številne patrulje odšle proti goščavam itn proti hribu Corrasi, kjer menijo, da je skrivališče banditov. Po vesteh, ki so pozno zvečer krožile v Nuoru, so policijski oddelki že odkrili ugrabitelje in so jih tudi začeli obkoljevati.
Vest o ugrabitvi je Taccovi ženi, ki je bila v svoji vili v Sassao-iju, sporočil njen zet. Eden od Ticco-vih sinov (ugrabljenec ima še dva sinova — univerzitetna študenta — in dve že poročena hčerki), je nemudoma odšel v Dorgali.
UMOR V RIMU
Dvanajst vbodljajev prildni ženski
RIM, 11. — Danes so odkrili v njenem stanovanju umorjeno priletno žensko, 76-letno Lorenzino Car boni, ki je Imela več ran z nožem na hrbtu, trebuhu in vratu. Policaja je priprla več oseh, med katerimi je tudi 24-letnd mladenič, ki stanuje v isti hiši. Baje je ta že priznal dejanje. Mladenič je vdrl v stanovanje z namenom, da žensko oropa, a je po zločinu zbe žal praznih rok. Policija je javila, da je morilec zadal ženski dvanajst vbodljajev z nožem. NI izključeno, da Je ran še več, ker so truplo le površno pregledali.
poročila v občinski palači pariškega trinajstega «arronidiissementa» na Plače d Ttailde. Poročni obred je bil kratek, a precej ((živahen«. Obredu bi morali prisostvovati samo nekateri «avtorizirani» fotografi, vendar so se tam pridružili tudi drugi, med katerimi je bilo precej Italijanov.
Novoporočenoa sta se izognila radovednežem s tem, da sta zapustila poslopje skozi stranska vrata in se nato ločeno vrnila z dvema avtomobiloma v hotel. Kasneje sta v družbi odšla v karakteristično restavracijo «Bilboquet» v Saint Germain de Preš, kjer sta gostom priredila kosilo.
V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU
Manj prometnih nesreč: manj mrtvih in ranjenih
Včeraj v dveh nesrečah kar štiri smrtne žrtve
RIM, 11. — Število prometnih nesreč se je v prvem polletju 1968. leta zmanjšalo za 0,7 odstotka. V V prvih šestih mesecih 1967. leta ji bilo 150.358 prometnih nesreč s 4.160 smrtnimi žrtvami in 103.480 ranjenci, medtem ko je bilo v istem obdobju letos 149.380 nesreč, ki so terjale 3961 mrtvih in 101.761 ranjenih.
Junija letos so zabeležili 96.030 nesreč z 662 mrtvimi in 19.175 ranjenimi. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je bilo letos junija 775 nesreč manj. število smrtnih žrtev se je zmanjšalo za 90, ranjenih pa je bilo 168 manj kot lani.
Odstotek mrtvih na skupno število nesreče je padel od 2,77 (prvo polletje 1967) na 2,65 letošnjih prvih šest mesecev.
mini,, iinnimnmiiHHii
Na pobudo ^Italijanskega jamarskega reševalnega centra»
«Potopljeno mesto v jezeru Cavazzo
V njem bo lahko dlje časa živelo m delalo deset potapljačev
VČERAJ V PARIZU
Mike in Rita poročena
PARIZ, 11. — Mike Bongiomo in Anna Rita Torsello sta se danes
Pogled na Dolič ob prvem snegu
zvezo povezani z osebami na površju.
«Potopljeno mesto«, ki ne bo stalo več kot 5 milijonov lir, bodo lahko uporabljali za kakršnokoli delo v globini.
Podoben poskus že napravili v tujini. Rezultati so bili zadovoljivi, vendar stroški so bili preveliki: pet potapljačev je živelo mesec dni v globini 110 m v enotnem prostoru, vendar so bili stroški za ureditev naprav tako veliki, da so izključili možnost uporabe v industriji.
PESCIA, 11, — Dva delavca sta danes' postala žrtvi prometne nesreče, ki se je pripetila na pokrajinski cesti v občini Pescia (Pisto ia). Delavca, ki sta bila svaka, sta se hotela izogniti z vespo, s katero sta se peljala, motornemu kolesu, ki jima je presekal pot. Na njuno smolo je tedaj po nasprotni strani privozil fiat 500, v katerega sta silovito treščila. Eden je umrl na mestu, drugi pa v bolnišnici, kamor so sprejeli tudi šoferja motornega kolesa.
BERGAMO, 11. — V bližini Cisana je danes prišlo do hude nesreče, pri kateri sta bila dva mrtva. Po škodbam sta podlegla šofer fiata 850 in njegova teta, medtem ko je stanje šoferjeve žene, ki ima na več krajih zlomljeno hrbtenico, brezupno. Nesreča se je pripetila, ker je tovornjak, ki je prevažal jeklene posode, zašel s svoje polo-vioe ceste. Nekaj posod je padlo na cesto v trenutku, ko je privozil fiat 850, ki je treščil v ovire na cesti in nato v tovornjak. Tudi lastnik tovornjaka se je nekoliko ranil, vendar njegovo stanje ni resno.
VIDEM, 11. - V dveh letih nameravajo urediti «potopljeno mesto«, ki ga bodo spustili v globino 30 m jezera Cavazzo. V «potopljenem mestu« bo prostora za 10 potapljačev, ki bodo lahko živeli v njem precej časa in tudi delali v njegovi bližini. To je danes javil na tiskovni konferenci, kateri je prisostvoval tudi deželni odbornik za krajevne ustanove v Furlaniji Julijski krajini prof. Giovanni Vicario, predsednik ^Italijanskega jamarskega reševalnega centra: Luciano Meca-rozzi.
Pobuda ima namen nuditi potapljačem v gotovi globini okolje, v katerem bi lahko delali brez nevarnosti, ki jim grozi zaradi pritiska, in jim istočasno nuditi pomoč in podporo, ki jo imajo na površju.
«Poskusno mesto* bo imelo tri prostore za bivanje in delavnico za vzdrževanje orodja in naprav. Tok in zrak bodo dovajale skupine potopljenih kompresorjev, ki jih bodo potapljači sami upravljali, Potapljači bodo s telefonsko in radijsko
PIACENZA, 11. — Dvadnštiride-setletnd Romolo Fossatd je danes ponoči ubil iz še neznanih razlo gov 30-letnega brata Adiisa. Romolo je s kolesom prišel na bratovo kmetijo in zbudil spečega Adiisa Ko je ta stoipil pred njega, mu je Romolo zadal z nožem silovit udarec v trebuh. Adis je na mesna umrl zaradi izkrvavitve. Morilec je zbežal, a se je kasneje prijavil ka rabinjerjem, katerim ni znal navesti vzroka zločina.
venco, iz zahodne Slovenije iz občin Tipana in Brdo v Tarčent iz raznih slovenskih vasi v Neme Foj-do, Ahiten, Tavorjano in pa v Čedad. Avtobusi morajo voziti po a-3faltiranih cestah mlade ljudi v šolo. Končno so potrebne asfaltirane ceste tudi za redke delavske avtobuse, ki vozijo delavce celo iz daljne Dreke preko vseh drugih vasi ob poti v manzanski industrijski center. Te dni spet poskušajo z avtobusom iz Obilice v sv. le-nartski občlnj v manzansko industrijsko cono. V diruge kraje Je pa le malo delavcev, ki bi se mogii voziti z lastnimi avtomobili do dela v industrijah Furlanije.
Letošnje neprestano pogosto deževje, posebno v septembru, Je načelo na mnogih mestih strme ceste, bodisi da je voda spodkopala: oporne zidove (škanpe), ali da je razdrlo samo tanko asfaltno prevleko. Nenadoma so zveze slovenskih vasi z ravnino postale težke, zamudne, nekje občasno pretrgane z usadi.
Zato Je bil skrajni čas, da se je deželni odbornik za javna dela zganil In obiskal župane slovenskih občin v Nadiških dolinah: prvo je obiskal, po prvih velikih deževjih sredi septembra, občine sv. Lenart, Srednje, Dreko, Grmek in še sosednjo Prapetno. Letošnje poletje je dokazalo, kako so šibki in kako odpovedo, kadar je v suši največja potreba, vaški vodovodi, ki jih napaja kak studenec, ki sam presahne v poletni vročini. V Dreki so deželnega odbornika opozorili, da bi bil že čas, da popravijo občinsko poslopje, drugod je bil opozorjen na regulacijo potokov in hudournikov. Skratka njemu, posebno pa trem deželnim inženirjem, ki so Masutta spremljali, so prikazali kaj nazorno sliko, kaj bi se moralo vse napraviti v teh hribovskih krajih.
Skoraj deset dni kasneje, ko se Je spet vsulo nekaj neviht in so motne vode drle po cestah skozi vasi, povsod, ne le po strugah, je dr. Ma-sutto 26. septembra obiskal najprej Premariacco v Furlaniji, nato ca po vrsti še Speter ob Nadiži, Pod-bonesec, Sovodnje in v zahodni Beneški Sloveniji še Tavorjano. V špetru je bilo govora spet o cesti v Gornji Barnas in v druge vasi hribovskega dela špetrske občine,
v Barnasu v dolini bi morali zgraditi most, ki ga je narasla voda odnesla.
V	Podbonesou pa Je potrebnih več cest, in sicer ceste v Mrsin, ceste v Ruonac in končno oeste v Arbeč in Črni vrh, ki so ob vsakem večjem deževju žrtev voda. Stalni giavni problem sovodenjssega župana je izboljšanje ceste v vas Matajur, ki naj bi omogočila razvoj turizma v gornjem delu sovodenj-ske občine. Ta cesta bi morala biti posrednik za cesto, ki pelje skozi čepleslšče v Jugoslavijo.
V	Tavorjani je imel župan seznam cest, ki bi morale biti asfaltirane in izboljšane v glavnem v slovenskih frakcijah in vaseh ta-vorjanske občine: cesta skozi Lavrihe, preko Koste do Kanaliča in naprej do Mažerol in hriba Jovanac in naprej do ozemlja v občini Foj-da. Divji In najbolj škodljivi hudourniki od vseh teh predalpskih krajev pa so prav v tavorjanski db-čini: dve Bistrici, tavorjanska in preštirnska, in še razni pritoki divje Maline.
Samo eno je razveseljivo kot rezultat tega Masuttovega obiska. O-biskov so imeli doslej še preveč, v nasprotnem sorazmerju z obljubami, toda dr. Masuitto je v začetku svojega odibomištva in zato upajo ljudje, da bo še pred potekom svojega mandata izpolnil vsaj polovico svojih obljub. Da bi pa kmalu popravili škodo letošnjih septembrskih povodnji, pa ni nobenega tako lahkovernega. Veseli bi bili, da bi bila popravljena škoda vsaj pred novimi prihodnjimi povodnji. Doslej se še ni zgodil tak upravni čudež!
a. r.
PRAGA, 11. — Danes je strmoglavilo letalo s 36 potniki in 3 člani posadke. Po še nepotrjenih vesteh se je pri nesreči ubila desetina ljudi.
* * *
BONN, 11. — Danes je odpotovala na poskusno vožnjo prva evropska trgovska ladja na nuklearni pogon. Ladja, ki nosi ime Otta Hahna, je odplula iz Klela. Od prihodnje pomladi jo hodo uporabljali za prevoz mineralov.
iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiimiiiiiJiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ERIČ HOBSBAWM
Obdobje revolucije
Eleganten plašč
Ente della Moda Italiana - Turin)
Sodobni angleški zgodovinar Erič Hobsbawm je napisal zgodovinsko delo, ki predstavlja v vseh pogledih svojevrstno novost. Predvsem obravnava v svoji knjigi Obdobje revolucije čas med letom 1789 in 1848, čas med francosko revolucijo in britansko industrijsko revolucijo, ko je bil svet pod vplivom dveh revolucij svetovnega pomena. Pri tem ne gre za prikaz dogodkov in pojavov ločeno po posameznih državah, narodnostih ali deželah, temveč za kompleksno obravnavanje preobrazbe sveta. Knjiga je seveda napisana z britansko-franco-skega stališča, ker dajeta dve revoluciji Francije in Anglije temeljna in okvirna kamna vsem obravnavanim političnim, gospodarskim in kulturnim dogodkom ter pojavom. Nadalje je za to zgodovino značilno, da prikazuje nešteto podrobnosti iz gospodarskega življenja, iz političnih dogodkov, podrobnosti o umetniški ustvarjalnosti, o socialnem položaju kmetov, delavcev, o vojnih spopadih, o ureditvi držav o nastanku držav, o izumih, vse to pa daje bralcu kljub navidezni kaotičnosti, zaokroženo podobo dobe, ki jo avtor predstavlja. Nadalje je posebnost te knjige v značaju samega dela. Avtor se v nasprotju z mnogimi avtorji podobnih zgodovinskih del ne zadovoljuje samo s prikazom, samo z opisom, temveč skuša vse. kar prikazuje, tudi analizirati, proučiti vzroke ter razkriti ozadja prikazanih zgodovinskih dogodkov. Naj o-menimo še bleščeč pisateljev Ute-
Informacije turistične zveze Slovenije
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah, žičnica na Vogel ne ■vozi. Na Bledu Je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in v vseh gostilnah. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih in v vseh krafh v okolici Jesenic. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju Je povsod dovolj prostora. Domovi na Kofcah, pod Storžičem na Dobrči in na Kriški gori so odprti samo v iepein vremenu ob sobotah in nedeljah, žičnica na Zelenico vozi vsak dan od 9. do 16.30. V Kranju Je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi na Smarjetni gori, v Domu na Joštu, v hotelu na letališču, na Krvavcu v Preddvoru In na Jezerskem. Dom na Kališču ln češka koča na Jezerskem sta odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Škofji loki je nekaj prostora v hotelu Krona in v zasebnih sobah. Prostor je v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. Dovolj prostora je v Poljanski in Selški dolini. Tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini Je še prostor.
Prireditve: V Kranju bo danes popoldne II. zlet mopedistov. Včeraj so v Galeriji na Loškem gradu odprli razstavo likovnih del, ki Jih razstavljajo: France Kokalj, Franci Novinc in Motno Vukovič.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Novi Gorici, na Tolminskem in Bovškem je povsod še dovolj prostora. Od 16. do 19. oktobra tori v Novi Gorici vse zasedeno zaradi kongresa kirurgov. V Portorožu je dovolj prostora v zasebnih sobah ln v hotelih. Temperatura morja je 20 stop. C.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani sta zasedena hotela Ilirija in Bellevue. Nekaj prostora je še v hotelu Slon. Hoteli Turist, Union in Ljubljana transport bodo zasedeni do 15. oktobra. Nekaj prostora je še v hotelu Lev. Porstor je v motelu v Mednem, v gostilni Clmaan, v domu na Kureščku in v domu na Krimu. V Kamniku, na Veliki planini, v Kamniški Bistrici in v Domžalah je še nekaj prostora. Dovolj prostora je v Litiji in okolici. Prostor je na Vrhniki, v Logatcu, Cerknici in v vseh krajih v okolici Cerknice.
Prireditve:	Na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani bo do nedelje odprt sejem elektronike. V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta razstava, 'ki prikazuje umetnost XVII. stoletja na Slovenskem V Mali galeriji razstavlja Meško Klara, v Mestni galeriji pa Stane Kregar. Turistično društvo Litija priredi Jutri na gradu Bogenšperk zabavno prireditev pod naslovom «Jesen na Bogenšperku«; na programu je trgatev in srečelov. Pla-
ninsko društvo Ljubljana-matica i prti so tudi vsi planinski domovi, prireja v Prirodoslovnem muzeju razen koče na Mozirski planini, ki v Ljubljani razstavo akvarelov prof. jo obnavljajo. Dovolj prostora je Pavla Kunaverja pod naslovom tudi na Mariborskem Pohorju, v «Naše planine v slikah«. Razstava Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bije odprta vsak dan razen ob pone- I strici, Ptuju, Lenartu v Slovenskih
deljkih od 9. do 13. ure.
Turistična zveza Slovenije sporoča, da bo 17. in 18. oktobra na Bledu XVI gostlnsko-turlst-lčnl zbor Slovenije. Ob tej priložnosti bodo organizirali več prireditev ln razstav. Med drugim bo 17. oktobra razstava pogrinjkov, 18. oktobra pa velika kulinarična razstava.
DOLENJSKA
V	Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Nekaj prostora je še na Otočcu, v Krškem, na gradu Mokrice, v Metliki in Črnomlju. V Smarjetskih In Dolenjskih toplicah je še dovolj prostora. Cateške toplice so zasedene. Nekaj prostih postelj je samo pri zasebnikih na Griču. V planinskih domovih Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori, Miklavžu in Gospodični na Gorjancih imajo še nekaj prostora, vendar priporočajo rezervacije.
Prireditve: Dom na Frati prireja danes ob 18. uri polharsko noč. Dom Miklavž prireja danes ob 19. uri polharski večer s tabornim ognjem. Dom Gospodična na Gorjancih organizira danes zvečer lov na polhe.
ŠTAJERSKA
V	Celju in Mariboru je povsod še dovolj prostora. Na Dobrni je delno zaseden zdraviliški dom, Od-
Gorieah in na gradu Štatenberg.
Prireditve: Na gori Oljki pri Celju bodo imeli danes tradicionalno kostanjevo pojedino. V Rokaškl Slatini bodo imeli jutri popoldne v gostišču Bellevue vinsko trgatev.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu je prostor v obeh hotelih. V Smučarski koči ln v hotelu Rimski vrelec pri Ravnah na Koroškem je dovolj prostora. Prostor je v Dravogradu, v Mežici, Črni na Koroškem in Partizanskem domu na Pohorju.
POMURJE
V	Murski Soboti sta zasedena oba hotela V Radencih Je vse zasedeno, razen pri zasebnikih, ki imajo še 13 prostih postelj. Nekaj prostora je v Gornji Radgoni, Ljutomeru ln Lendavi. Oom na Goričkem v Gornjih Petrovcih in gostilna Zvezda v Beltincih sta zasedena. V Moravcih je prostor v zasebnih turističnih sobah, letoviško naselje pa je zasedeno. Temperatura vode v kopalnem bazenu v Moravcih je 35 stop. C.
Prireditve: V Ljutomeru bo danes in jutri festival amaterskega filma. V Mačkovcih bo jutri ob 13. url mednarodni moto oross z udeležbo
tekmovalcev le 11 držav.
rami slog, pa smg na kratko označili kvaliteto izjemnega, daleč nad poprečje, segajočega zgodovinskega dela, ki ga je slovenskim bralcem pripravila Državna založba. Ta je v prevodu Mirka Avsenaka posredovala slovenskim bralcem llobsbavomovo knjigo v svoji zbirki Kultura in zgodovina in z njo dokazala, koliko tovrstne literature je še po svetu, ki je pri nas sploh ne poznamo, ki pa lahke v docela originalni metodi, znanstveno poglobljeno, pa izredno zanimivo, prikaže svetovno dogajanje nekega usodnega obdobja. Zanimivo je seveda predvsem za izobražence, kajti tovrstna knjiga je več kot navadna zgodovina, zahteva tudi določeno znanje in je tako namenjena predvsem tistim, ki ie. osnovne zgodovinske podatke vsaj v bistvu poznajo.
Pisatelj v uvodnem poglavju predstavlja svet okrog leta 1780 govori nato v naslednjem poglavju o industrijski revoluciji, v nadaljnjem pa o francoski revoluciji. Vojna, Mir, Revolucije, to so naslovi naslednjih poglavij. Samostojno poglavje je spet posvečeno nastanku nacionalizma m temeljit; analizi tega pojma. Prav take nastanku pojma kapitalizma, socializma. Agrarno problematiko obravnava samostojni sestavek knjige, kakor so samostojna naslednja poglavja posvečena religiji, znanosti, razvoju umetnosti V zaključnem poglavju je spet prikazan svet okrog leta 1848. Časovna razpi edelnica usodnih dogodkov na koncu knjige dopolnjuje tekst.
V knjigi je bralco posredovano ogromno avtorjevo znanje, saj posega pripoved vsaj deloma, tudi v Ameriko, na Japonsko, in v Afriko, v kulturno, politično in gospodarsko življenje vsega sveta. Podrobnosti o tem svetu sicer bralec v knjigi ne bo našel, zato pa bo seveda toliko bolj pobliie spoznal industrijsko, socialni in politično revolucijo zahodni Evrope. Za slovenske bralce bodo nedvomno še posebno zanimive, arobne, a presenetljivo proučene razmere Balkanskega polotoka tudi razmere pri Slovencih v okviru avstroogrke monarhije, kakor tudi presenetljivo natančno prikazan' prizadevanja balkanskih narodu/ in reakcija zoper ta prizadevanja. Ni odveč omeniti, da izhaja avtor tega dela iz naprednih idej ir, da so njegove ugotovitve blizu našemu pojmovanju sveta, zgodovini in pojavov ta njem.
Knjiga Obdobje revolucije daje bralcu izreden vpogled in mu razširi obzorje kot h. malokatera podobna knjiga. Kajb ne natrpa ga niti z imeni nit, s številčnimi podatki, letnicami in statistikami, temveč mu odkriva ozadje ter ga poglablja v analize razvoja gospodarstva, kulture in družbe v začetku 19. stoletja. In ker je pri tem delo še zanimivo napisano je res tako, da bralca obogati. Odveč je zato razpravljat. o koristnosti take knjige.
Sl. Ril.
Te dni je bilo na sedežu SPZ običajno vsakoletno posvetovanje med prosvetnimi društvi. Na posveto-y*nju so pregledali delo, opravljeno v pretekli sezoni, in govorili o nalogah v sezoni 1968-69. Kakor je bila lanska sezona posvečena našim zgodovinskim 100-letnicam, tako so sklenili, da bo v novi sezoni glavni poudarek prizadevanj na vsebinski, ideološki in upravni učvrstitvi društvenega delovanja
>R1l|lllll|||||||l||||,|,,||,,,||„„|,|I||„|||„,l„|||||ill|||||i|||||||||||||||||ll|llllll||||||||||||||||||||||iilUI1lllinilllllllllllHlllinillllllllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII
KAJ PRAVI AMERIŠKI STROKOVNI LIST
Presaditev srca je za sedaj še sorazmerno draga zadeva
Kirurgi še niso določili honorarja ■ Podroben račun za Ka-speraka - Nekoliko cenejša je presaditev jeter in ledvic
Presaditev srca že ni več dogo-flek- S tem nočemo reči, da je Presaditev srca preprosta operama, dejstvo pa je, da je bilo do-f Presajenih že okoli 50 src, od katerih jih je nekaj uspelo, druge Pa ne in nekateri kirurgi že trdijo, aa je presaditev srca «tehnično Preprost problema, medtem ko Pkrati tudi drži, da izredni upi, ki se polagali v neka sredstva pro-.' zavračanju, niso utemeljeni, ker znano, da dva najbolj znana ki’ Urga še vedno polagata veliko pokornost prav vprašanju zavračanja, 1 ga organizem kaže proti sleher-nomu tujku. Toda to ne bomo govorili o tej plati tega vprašanja, Pac pa o tem, koliko presaditev Srca stane.
Kadar koli preizkušajo kako no-Vo zdravilo, ga preizkušajo na ži-ya'‘h, nato na človeku. Prav go-‘ovo prvi pacienti, ki bodo prostovoljno preizkusili kako zdravilo, .ga ne bodo plačali Glede tega le cela vrsta primerov, kot n.pr. Primer skupine ameriških kaznjen-8ev> ki so na sebi preizkusili neki Pfoparat proti raku preparat, za aterega je ameriška farmacevtka industrija potrošila ogromno Sodstev in je skupini jetnikov celo obljubila nagrado, če bi bili pri-
pravljeni to tvegano zdravilo preizkusiti na sebi. Kar velja za preizkušanje nekih zdravil, še v večji meri velja za prve presaditve srca in tako ni doslej od vseh približno 50 pacientov, ki so z uspehom ali tudi ne prestali to operacijo, nihče plačal niti vinarja za to tako zahtevno operacijo. Verjetno bodo še mnogi pacienti dobili tuje srce — zastonj. Toda večno tako ne bo šlo. In v tem primeru se bo postavilo vprašanje, kdo si bo mogel v primeru potrebe privoščiti tuje srce, kajti stroški za takšne kirurške posege so — izredni.
To nam poveoo nekateri podatki, ki jih je zbral in objavil ameriški strokovni list «Medical World News», ki je prikazal tudi nekatere podatke o presaditvah tudi drugih organov.
V nobeni bolnišnici, kjer so doslej zdravniki vršili presaditve srca, niso zahtevah za svoje delo honorarja. V bolnišnici Groote-Shuur v Capetownu, kjer je pionir na tem področju prof. Barnard 3. decembra lani izvedel prvo presaditev srca, bi vsa njegova ekipa in tudi on sam niti ne mogli zahtevati honorarja, kajti tako on, kot njegovi kolegi so nameščenci bolnišnice s svojimi rednimi mesečni-
STOLPEC
IM
^ZAVOJČEK CIGARET»
DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0ST»
V življenju vsakega človeka in njegove družine obstajajo določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi nas ščitilo
zavarovanje.
Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovnega razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva morebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obveznosti; kadar so otroci še majhni in mnogočesa potrebni.
Vam, ki ste v takih okoliščinah, predočujemo: čez nekaj let si boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonomsko podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvami obveznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate se te varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti, da bi bila pred vami praznina! Čez to praznino morate položiti «mcst», ki vam bo omogočil, da boste mirno stopali proti večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarovanja, kl vam jo danes predstavljamo, lahko postane tak «most».
To obliko zavarovanja imenujemo «zacasno», kei pokriva beganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem času zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dana na razpolago družini zavarovanca; če pa zavarovanec preživi Predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastarela.
Smoter in korist take oblike življenjskega zavarovanja je Podoben zavarovanju za avtomobil, želite potovati zavarovani, ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim, ne želite pa' da bi bilo zaradi tega prizadeto vase premoženje.
Torej! ako skrbite, da obvarujete, svoje premoženje pred nezgodami na cesto, je toliko bolj logično, cla zavarujete svojo družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih nesreč. «Za-easna» polica vam nudi to možnost, se posebno, ker je zelo Pečeni, v primerjavi z garancijami, ki jin daje.
Na nrimer družinski oče, star 30 let, želi zagotoviti družini 12 milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovčljiv ako bi Preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno nekaj več kot 70 000 lir (vsako leto za predvideno obdobje). Imeli boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali pa boste borih 6 tisoč lir na mesec; 200 lir na dan, kar velja en zavojček cigaret!..
Pomislile- ako se kaj zgodi, ima ta polica neprecenljivo vrednost - ako se nič ne zgodi, ima prav tako neprecenljivo vrednost dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovosti preživel toliko let.	..	..	„
Vse podrobne informacije vam ™dlJ0	' 81
Pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dop .mci.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE

i----------------------------------
I Ime	..................
I Priimek..........................
. Ulica........................—
Poštni kodeks in mesto...........
I Pokrajina........................
PD/42
n
Spoštovani
IST1TUT0 NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Via Satlustiana 51 00100 ROMA
4
NOVO NA KNJIŽNI POLISI
Evald Flisar:
Mrgolenje prahu
Mladi slovenski pesnik in piša telj Evald Flisar (rojen leta 1945), se je slovenski javnosti predstavil komaj pred dvema letoma s pesniškim prvencem «Symphonia poe-tica». Zdaj stopa pred slovensko javnost z mnogo pomembnejšim delom, z romanom MRGOLENJE PRAHU, ki ga je izdala Pomurska založba v Murski Soboti. Sorazmerno obsežen roman bo zaradi svoje tematike in zaradi obravnavane problematike gotovo naletel pri bralcih, predvsem pri zahtevnejših, na ugoden sprejem, pa čeprav lahko že v začetku ugotovimo, da se je pisatelj moral trdo boriti ne samo s snovjo, ne samo z idejami, temveč tudi s kompozicijo teksta. Ker pa gre ob tem tekstu za naravnost presenetljive ugotovitve, bo vsak, ki zasleduje slovensko književnost, ta tekst moral prebrati.
Prvo, kar bi ob Flisarjevem prvem daljšem proznem tekstu omenili, je ciganski svet, ki ga pisatelj s tem prvikrat vnaša v slovensko književnost. S prikazom tega svojevrstnega sveta, s prikazom posebnih ljudi, njihovega atavizma, s sodobnim pojmovanjem skoraj nezdružljivega življenja, je Flisar slovenskemu bralcu približal prekmurske Cigane, ki se sicer skušajo vživeti v sodobno družbo, ki se na videz tudi že vraščajo vanjo, pa ostajajo vendarle zvesti tradicijam svojega rodu z vsemi tistimi tipično slabimi lastnostmi. In ki tako kljub izobrazbi, kljub prizadevanju družbe, kljub vzgoji in najboljšim zgledom samo dokazujejo stari izrek, da kri ni voda.
Drugo, kar je zanimivo pri lem romanu, je njega osrednji problem. Problem mladega ciganskega fanta, ki s pomočjo župnika in kmeta Gederja, dokonča gimnazijo in odide celo na fakulteto v Ljubljano, pa tako rekoč čez noč podre vse, kar je sam s pomočjo drugih gradil petnajst let in zagreši več kaznivih dejanj. Vse to pa je posledica seksualnih anomalij, ki pri Ciganih niso nič posebnega in ki v tem rodu dopuščajo odnose med starši in otroki, med brati in sestrami. In tudi glavni junak je pod vplivom spolnih odnosov z materjo napram drugim ženskam boječ, neodločen, skorajda impotenten, vsekakor pa tak, da ima manjvrednostni kompleks, ki ga zavede tudi v zločin.
Morda se bo ta motiv zdel komu neresničen, pretiran in iznakažen. Toda če verjamemo v resničnost prikaza seksualnega življenja Ciganov, moramo toliko bolj verjeti v možnost takega kompliciranega in prizadetega značaja, kot ga'ima glavni junak. In v
možnost, da so njegova zla dejanja posledica starih ciganskih navad, vzgoje in življenja v mladosti, ker smo za podoben motiv zločina pri nas zvedeli nedolgo tega. Kot bi se pisatelj primera zavrte osebnosti iz resničnega življenja poslužil za vzorec pri risanju značaja svojega junaka in s tem značajem utemeljil junakovo dejavnost ter zločin
Obe ti dve značilnosti Flisarjevega romana dokazujeta, da se je mladi pisatelj resno in temeljito lotil pisanja svojega proznega prvenca. Da je podrobneje preštudiral življenje Ciganov. In pa da se je temeljito loti’, psihologije in psihološke problematike in o njej napisal cele traktate. Morda bodo ti za poprečnega bralca manj privlačni, morda so res tudi dolgovezni, so pa vendarle, taki kot so, zanimivi in močno značilni za mladega avtorja. Posebno še, ker načenja pisatelj celo vrsto vprašanj od genetike, psihologije, sociologije do morale, religije in prava. Pisatelj prihaja do zaključkov, ki sicer ne bodo vsakogar prepričali, pa jim vsaj deloma lahko verjamemo. Čeprav najbrž seksualne deformacije niso edino gibalo zlih aejanj in nasprotju v svetu ne njih izključni rezultat.
Očitno je, da se je pisatelj precej ubadal z gradnjo svojega teksta. V prvem delu, ki je nekak uvodni del, prikazuje življenje Ciganov. Drugi del je posvečen o-srednji osebnosti, mlademu Ciganu, ki prestopi prag univerze. Tretji del, ki prikazuje sodno obravnavo napram njemu, pa naj pojasni vsa nasprotja v tem mla-aevi človeku. Nasprotja med njim in okoljem, pa naj bralcu odkrijejo resnico. Morda ta koncept ni slab, tudi originalen je. Vendar med vsemi temi deli ni pravega ravnovesja in se tekst iz realističnega priKazovanja ciganskega življenja, iz prika a življenjske poti mladega Cigana prevrže v pisateljevo razpravljanje o problemih sociologije, religije morale posebno glede na Ciganovo usodo in njegove zločine. V vseh treh delih je se mnogo neizčiščenega in marsikaj neizuelanega. Upnjenje teksta, krajšanje i.i ustvaritev večje enotnosti celotnega romana, bi bilo delu samo v prid. Toda zanimiva pripoved o življenju Ciganov in o usodi mladega Cigana, ki se šola in izšola, pa vendar zaide na stranpot, — zakaj to, pa naj-roman pojasni, — bo gotovo vzbudila pozornost. Prizadevanja mladega pisatelja, ki se je tako temeljito lotil izjemnega motiva, je vredno priznanja slovenske javnosti. Vsaj takega, da slovenski ljudje romhn prebero. si. Rti.
SOBOTA, 12. OKTOBRA 1968
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 11.35 Slov. narodne - 12.10 Iz starih časov - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu -
16.10	Valčki - 16.45 Mihelič, Puhek v Benetkah - 17.30 Za mlade poslušalce 17.45 Vzori mladega rodu - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Slov, madrigalisti -
19.10	Družinski obzornik - 19.25 Orkester in pevci - 20.00 Šport -
20.50	Marodič: Neverjetne zgodbe - 21.15 Orkester in ansambli.
TRST
12.05 Furlanske - 12.25 Tretja stran - 14.00 Orkestri - 14.40 A. Pittoni: «Qualcosa rii vero».
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.00, 16.00,
19.15 Poročila 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Preno RL - 10.15 Pisan spored - 10.35 Prisluhnimo jim -11.30 Današnji pevci - 12.00 in
12.50	Glasba po željah - 14.10 Melodije in ritmi 15.30 Popevke -
17.00	Izbrali ste - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje A. Franklin - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila - 8.35 Popevke - 9.06 Ital. plošče - 10.05 Ura glasbe 11.30 Antologija 12.05 Kontrapunkt • 13.20 Radijske kronike - 14.40 in
15.10	Nove pesmi - 16.30 Znanstvena oddaja - 17.10 Sim.f. orkestri -
18.00	Svečanosti ob začetku olim-piade 20.25 Potovanje v prihod nje tisočletja.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album ■ 10.00 Kolesa in torji 10.40 Glasbeni 11.40 Pesmi desetletja - .... te plošče - 14.05 Juke box Naj novejše pesmi - 16.00 Rapsodija - 16.35 Ital. zbori - 17.40 Plošče za najmlajše - 19.00 Motivi -
20.11	Radijska priredba Novi glasovi - 22.45 Jazz.
III PROGRAM
10.20 Bach in Milhaud - 11.00 Antologija interpretov • 12.20 Ka
mo-variete -13.35 Zla-15.00
21.00
balevski in Bizzetti - 14.00 Musorg-ski, Boris Godunov - 17.20 Nem ščina - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kino in gledališče 20.50 Simf. koncert - 22 30 Literarna oddaja.
FILODIFUZI JA
8.00	Scarlattijeve skladbe - 9.30 Dvorak in Skrjabi, 10.20 Na sporedu Granados - 12.55 Pagani-nijeve skladbe.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.50 Danes za vas 7.25 Iniorm. oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola
-	9.25 Čez travnik* zelene 9.50 «Naš avtostop* - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Čajkovski: Romeo in Julija 12.40 Narodne pesmi -
13.30	Priporočajo vam... 14.05 Paleta melodij 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 J. Novak: Diagnoza 16.00 Vsak dan za vas -
17.35	Igramo beat! 18.00 Aktualnosti 18.15 Pravkar prispelo -18.50 S knjižneg trga 19.15 Godala v ritmu - 20 00 Sobotni večer
20.30	V Sardou: Madame Sans Gene - 21.30 Radio Koper 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost - 13.00 Komični filmi 13.30 Dnevnik -15.00 Kol. dirke p' Lombardiji -
17.30	Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Program za mladino -18.45 Pelikani na Donavi 19.50 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 Can-zonissima - 23.00 Dnevnik.
II KANAL
18.00	Olimpijske igre - 21.00 Dnevnik • 21,15 Večer s Charlesom Laughtonom - 22.30 Luisa Sanfelice.
JUG TELEVIZIJA
20.00	in 22.55 Poročila - 9.35 TV v šoli • 14.55 Prvenstvo v namiznem tenisu 16.00 Mladinska igra
-	17.00 TV kažipot 17.20 Naš globus - 17.45 Cikcak 18.00 Začetek XIX. olimpijskin iger — prenos iz Mehike 20.35 Humor oddaja -
21.35	Osvajalci - film - 22.25 Zabavnoglasbena oddaja
Jožlio O5ftfr«li s
Med beneškimi partijami onstran Matajurja
mi dohodki, kamor so vštete tudi vse njihove storitve, torej tudi mo rebitne takšne operacije. Sam prof. Barnard pa ceni, da so stroški za prvih 115 dni, kolikor jih je njegov pacient dr. Bleiberg preživel v bolnišnici, znašali nekaj nad 34 tisoč dolarjev, kar bi bilo nekaj nad 20 milijonov lir.
V Združenih državah, kjer so doslej napravili zeli veliko praktično največ tovrstnih operacij, so stroške prevzele nase zasebne in državne ustanove. Samo državni zavodi za zdravstvo so v zadnjih petih letih dali na razpolago kardiologu dr. Adrianu Kantrovvitzu 2 milijona dolarjev za njegova raziskovalna dela. Ameriško združenje za raziskovanje srca in za zurav-ljenje srčnih bolezni pa je dalo na razpolago 5U0.000 dolarjev prof. Shumwayu. Stroške za njegovega pacienta Mikea Kasperaka pa je kril Blue Cross, torej največja zasebna ustanova za zdravstveno zavarovanje v ZDA.
Ko že govorimo o Kasperaku, se bomo podrobneje ustavili pri njem. Kasperak je bil 54 let star kovinski delavec in mu je 6. januarja letos prof. Shumtva.v na kliniki Standford presadil srce 43-letne ženske, ki je umrla od možganske kapi. Kasperak je živel do 21. januarja, ko je podlegel posledicam operacije. Oglejmo si na kratko, koliko so znašali stroški te operacije in kako so bili razdeljeni:
Za laboratorijske izvide in raziskovanja so porabili 7000 dolarjev, za rentgenske posnetke 643 dolarjev; ker so med operacijo in po operaciji porabili za transfuzijo krvi kar 288 doz krvi, je to stalo 7200 dolarjev; tehnični stroški za transfuzijo krvi so stali nadaljnjih 3250 dolarjev; stroški za zdravila in kirurška pomagala so znašali 4000 dolarjev, 16 dni bolnišniške oskrbe so stali 2416 dolarjev, 990 dolarjev pa je stala «uporaba» operacijske dvorane. Ko je klinika izstavila račun, ni «honorarjem za zdravniške storitve* dodala nobene številke. Če gornje številke seštejemo, ugotovimo, da je operacija Kasperaka stala nekaj nad 25.000 dolarjev, česar pa ni plačal Kasperak oziroma kak njegov sorodnik, pač pa je vse stroške kril «Plavi križ», t.j. ameriška zasebna ustanova za socialno zavarovanje. .
Ameriški časopis «Medical World News» je zbral tudi nekaj podatkov o drugih presaditvah. Stroški za presaditev jeter so manjši kot stroški za presaditev srca. V kalifornijskem medicinskem centru v Sap Franciscu znašajo stroški za presaditev jeter v poprečju 11.753 dolarjev, čemur pa moramo dodati še od 2 do 3 tisoč dolarjev za stroške bolnišniške oskrbe tistega pacienta, ki jetra «daruje», kolikor gre za odvzem jeter iz živega človeka. V centru za ledvice na vseučilišču Coloradu v Denverju so glede stroškov najcenejši, ker stane tu presaditev jeter komaj 3057 dolarjev. Seveda pa niso stroški vedno tako majhni. V isti bolnišnici je moral nekdo plačati tudi 31 tisoč dolarjev za podobno operacijo, kajti kar 9 mesecev je moral čakati v bolnišnici, da bi našli človeka, ki bi bil pripravljen dati na voljo svoja jetra.
Stroški za presaditev jeter so približno enaki. Kirurška vseučili-ška klinika v Denverju navaja glede tega dva primera: v enem primeru je pacient ostal v bolnišnici štiri mesece in so stroški za oskrbo in operacijo znašali 12 800 dolarjev, v drugem primeru pa je pacient ostal v bolnišnici 13 mesecev in so zato bili stroški večji; 33.380 dolarjev. V obeh primerih je pacient — podlegel.
C?
Vneta terenska delavka, ki sem jo poznal, je bila tudi tovarišica Nada (por. Herman). Če bo brala te vrstice, se bo morda spomnila, kako je v času premika operativnega štaba iz Lombaja v Platac v temni noči padla v prepad, pri čemer se je precej hudo poškodovala. Tedaj sem ji tudi jaz med drugim skočil na pomoč, da smo jo rešili iz tistega Dotoka.
Takšna je bila tudi Danila Terkuc-Zorana, doma iz Brd. Kot soseda naše deželice je dobro poznala beneške posebnosti ter jih znala uskladiti s svojim političnim delovanjem. Domačini jo poznajo kot žensko, ki si je v tistih časih neprestano prizadevala pri svojem političnem delu.
Pomembno delo je z Intenzivnimi napori v Benečiji o-pravil tovariš Venturini Oskar — prosvetni delavec. Poleg tega, da si je prizadeval pri organizaciji OF odborov, se je ukvarjal s slovenskim šolstvom na ozemlju Benečije in Rezije ter v glavnem tudi u-spel v vzpostavljanju slovenskega šolstva.
živo sta mi še danes pred očmi tovarišici Dunja z Žage in Karmen iz Maribora. Obe sta bili prizadevni politični delavki in sta z neutrudljivim delom veliko prispevali k vzbujanju narodne zavesti kot učiteljici in kot terenski delavki.
Takšna je bila tudi Darinka Rusjan, menda domačinka iz Ajdovščine. Njena vnema ni poznala nobenih ovir. Z optimizmom jih je premagovala in s tem prispevala znaten delež pri vzpostavljanju in utrjevanju ljudske oblasti v Benečiji.
V	Benečiji Je deloval kot politični voditelj in nekaj časa kot nadzornik okrožnega šolstva tudi tovariš Saša Dominko — Krnič, po poklicu učitelj. Tudi on je bil neumoren delavec. Videti ga je bilo na vseh mitingih, ko je na ves glas pozival ljudstvo k oboroženi vstaji in vlival vero v boljše čase.
Velik del zaslug za mobilizacijo beneškega ljudstva v NOB nosi kulturnik in propagandist Beneškega bataljona Zmago Mihelič, sedaj v Herpeljah na Krasu. Tudi ta se je neutrud-| ljivo zavzemal, da bi z organiziranjem raznih mitingov in drugih kulturnih prireditev privabljal ljudi k sebi in vzbujal v njih narodno zavest. Ka morkoli je bataljon prišel, si Zmago ni utegnil oddahniti. Že je bila tu prireditev. Imel je izredne organizacijske sposobnosti. V trenutku je uspel zbrati najbolj spretne in sposobne tovariše, ki so na prijeten način privabljali • prebivalstvo k prireditvam in zabavam, ki jih je organiziral.
Svoje mesto v tej knjigi zasluži tudi Ljubljančan, tedaj še študent medicine, Marjan Komar, ki je opravljal dolžnosti zdravnika v Beneškem bataljonu. Bil je dober poznavalec čustvovanja beneških Slovencev, se z njimi zapletal v pomenke in je, kot zdravnik Pavel Filipov, po potrebi nudil vso pomoč bolnikom na beneškem območju, pa tudi drugod, kjerkoli se je zadrževal. S svojo prikupno zunanjostjo In preprosto neposrednostjo svojega vedenja je venomer zbiral ljudi okoli sebe ter tako postal med domačini ugleden predstavnik NOV.
V	gospodarski komisiji za Benečijo in Kobariško, ki jo je vodil Ivan Podreka — Gio-vanin, so aktivno tn prizadevno delali Komar Jože, žena Antonija in njuna hčerka Dana, doma iz Kobarida. Vsi so že prej delali na terenu. Ko sem se pogovarjal z materjo, mi je pripovedovala, da je morala zaradi preganjanja, ki ga je trpela njena družina, zapreti hišo in oditi zdoma. Razen starega očeta so se vsi člani te družine (51 ljudi) zatekli v hribe k partizanom. Sin Ivo se je pridružil Beneškemu bataljonu in v njegovih vrstah postal vzoren borec. Odlikoval se je v več akcijah in ko je bil poslan kot več drugih borcev v podoficirsko šolo, so jih Nemci spotoma spomladi 1.1945 prijeli in internirali v znano taborišče Dachau.
Kot domačini iz vzhodne in zapadne Benečije ter Rezije so se odlikovali in stali vedno v ospredju teh viharnih časov še naslednji tovariši: Predan Anton iz Raven,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite manj zahtevni in vse bo prav. Vest, pismo, darilo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Mučijo vas vprašanja, ki ne bodo lahka. Staro prijateljstvo se bo porušilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojimi sodelavci ne ravnate najbolje. Ugasli ogenj se bo ponovno razvnel.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izberite pravo pot, da ne zaidete. Bodite bolj taktni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izgubljajte poguma, če kaj ni prav. Sprej-
HOROSKOP
mite tuja navodila.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dokončna izbira bo na vaši strani. Primerno ukrepajte. Prijetno sre
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Čudno naključje, ki vam bo prišlo prav. Zanimivo srečanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Mikali vas bodo novi podvigi, p*
se jih ne boste lotili. Ljubosumni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Previdnost ne bi bila odveč. V družini in družbi bo prijetno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nepredviden obisk, ki vam bo marsikaj pokvaril. Ne rušite mostov za seboj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanesite se nase in svojo družbo. Popustljivost je včasih nujna.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zvedeli boste nekaj, kar bi bili morali že vedeti. Srce bo veselo.
predsednik OF odbora v domači vasi, ki je pred vojno, podobno kot več beneških Slovencev, delal v tujini. Tu se je seznanil z naprednim delavskim gibanjem in je njegove ideje pričel širiti med beneškim ljudstvom takoj po podcu Italije. Kot zaveden Slovenec se je pridružil NOV. Lahko trdim, da je ta človek kot zgrajen revolucionar s svojim neutrudljivim delom mnogo prispeval za razvoj in utrjevanje OF odborov v vaseh Ravne, Kravar, Hum, Oblica in drugih. Mrzil je fašistično diktaturo in v svojem prepričanju je bil tako klen, da ga ni moglo n!č omajati. Takoj po zlomu Nemčije so ga zgrabili nekateri od najbolj zagrizenih junakov «del-1’ultima ora». Na prsi in na pleča so mu obesili sramotilno tablo z napisom «Titov banditi). Na hrbet so mu naložili skoraj stokilski zaboj, v katerem je bil arhiv OF odborov, ter ga upognjenega pod tovorom vodili skozi vasi Ravne, Kravar, Hum, Oblico in Trbilj. V vsaki vasi so se z njim ustavili, ga sramotili, bili s puškinimi kopiti po obrazu, mu izbili zobe in ga tako krvavega vlekli v naslednjo vas, kjer se je vse ponovilo. Bivši republikini so okoli njega plesali in ga sramotili na
ANTON PREDAN
PETER FLORJANČIČ
najbolj žaljiv način. Naposled so ga zaprli v svinjak in mu v korito nalili prašičje pomije. Končno mu je uspelo pobegniti in se zateči v Jugoslavijo. Tu je menda leta 1958 umrl, v Brdih ob beneški meji.
Približno takšno usodo je doživel tudi njegov bratranec Florjančič Peter, član OF odbora. Tako hudo so ga pretepli, da je moral v bolnišnico.
Vprašam se, ali so si to zaslužili ljudje, ki so se na klic zavezniških armad in vseh zasužnjenih narodov odzvali in stopili v borbo ter tako dali vse svoje moči k zmagi nad mračnjaštvom fašizma.
Redelonghi Bernarda, očeta narodnega heroja Marka, doma iz Zapotoka, so Nemci u-strelili pred njegovo lastno hišo zaradi sina. Zvezali so ga za ograjo «paju» (ganka), ga dolgo časa trpinčili in ko je med mukami končno izgubil zavest, so ga ustrelili.
Nenavadno hrabrost v sestavi Nadiške čete IV. bataljona 2. Soške brigade je pokazal Čedermac iz Stupice, ki je v znameniti bitki na Matajurju junaško padel, boreč se proti nemškemu okupatorju.
Z nezlomljivo voljo in vnetostjo se je boril proti sovražniku vse od kapitulacije Italije pa do zloma fašistične Nemčije tudi Andrej Juša, doma iz okolice Petjaga. Po vojni v letu 1950 ga je fašistična roka ubila na njegovih domačih tleh.
Isto usodo je doživel Ludvik Rosič, domačin iz Nadiške doline. Kot politični aktivist je krepil antifašistično fronto ter s svojo prizadevnostjo znatno prispeval k zmagi nad fašizmom. Njega so našli mrtvega v reki Nadiži, v istem letu, t.J. 1950.
S polno narodno zavestjo in predan antifašistični borbi, je ves čas vojne neumorno delal za OF na domačih tleh Ivan Medveš, doma iz Ščigle.
Takšen je bil tudi Evgen Kručil-Rokačin iz Loga, znan sodelavec učitelja Antona Kru-čila in njegovega soborca Ka-liša. Vsa ta trojica je prednjačila pred drugimi pri mobilizaciji beneškega prebivalstva za borbo proti okupatorjem.
Beseda priznanja gre tudi Marjanu Korneliču iz Loga, Jožetu Kruliču iz Podbonesca, Ambrožu Birtiču iz Brišč. Slednji se je izkazal v številnih borbah Beneškega bataljona in Nadiške čete.
Na tem mestu hočem omeniti tudi intendanta Beneškega bataljona tovaiiša Jožeta Durlija iz Gornje Mjerse. Ka kor sem že omenil, se je odlikoval pri organizaciji odpora v septembru 1943 v domači vasi in je tako takrat po svojih močeh nemalo prispeval k krepitvi antifašistične fronte na domačih tleh. Tudi po drugih vaseh je zavestno širil antifašistični odpor Kot intendant bataljona, kar je postal v dec. 1944, je vedno skrbel, da je bila enota vselej dovolj oskrbljena z živili in drugim raznovrstnim blagom, ki ji je bilo potrebno.
DURLI JOŽE
intendant Beneškega bataljona
V zap. Benečiji je poleg drugih domačinov, ki sem jih že omenil, deloval Michelizza Ca-millo iz Montcaperte. Komandant in komisar I. bataljona se ga prav gotovo dobro spomnita, saj je z njima čvrsto sodeloval. Poleg političnega delovanja, ki ga je opravljal na terenu kot aktivist, jc zbiral tudi orožje in oblačila za potrebe vojske in imel pri tem znatne uspehe. Neredko je bil izpostavljen hudi nevarnosti in je moral večkrat bežati pred okupatorjem, ki mu je bii nenehno na sledi. Tudi njegovi hčeri Lina in Conso-lata za njim nista zaostajali. O njima mi je večkrat pripovedoval tovariš Stanko Čampa iz Novega mesta, ki se je mudil na tem področju za časa NOB kot vodja partizanske enote. Dejal je, da je bilo malo takšnih deklet in da tudi njun delež v času NOB m bil majhen. Obe sta bili vneti in zvesti sodelavki OF in NOV. Tudi sin Remo jim je v mejah svojih moči pomagal z nasveti in dejanji
K tem naj prištejem še požrtvovalnost antifašistične bor ke Marije iz Gornje Crneje, partizansko mater Baloh A-malijo-Sinikečevo, ki so jo v jeseni leta 1943 zaradi sodelovanja z NOV aretirali Nemci in ustrelili pod vasjo Tipana. Zaradi sodelovanja z viškor-ško domačo partizansko enoto, sta bili, kmalu po novembrski ofenzivi leta 1943, internirani v Nemčiji dve dekleti iz Kornahte. V Gabrovci, v vzhodni Benečiji, je v prvih vrstah protisovražne fronte stala tudi družina Medveš. Medtem ko se je oče ukvarjal s terenskim delom, sta se si-
MARIO MEDVEŠ ii Gabrovce pod Matajurjem, pomočnik sanitetnega referenta Beneškega bataljona
IVO MEDVEŠ
iz Gabrovce pod Matajurjem, mitraljezec in politdelegat bataljona
nova Mario in Ivo priključila Beneškemu bataljonu kot zelo mlada borca, ki nista zaostajala za starejšimi tovariši, naj je bilo to v borbi ali pa na terenu med posameznimi manjšimi akcijami. Mario je bil pomočnik sanitetnega referenta bataljona, ob koncu vojne pa komandir voda, medtem ko je bil Ivo mitraljezec in poldelegat.
Vnet borec za svobodo Je bil tudi Miha Kocjančič, domačin iz Pečnjega Kot poveljnik narodne zaščite je mnogo storil za mobilizacijo domačinov v borbi proti okupatorju ter pri odkrivanju domačih izdajalcev, ki kljub nenehnim porazom okupatorja niso prenehali rovariti s svojo izdajalsko dejavnostjo. Z aktivnim in požrtvovalnim delom je tovariš Kocjančič s svojo prizadevnostjo omogočil, da se je na tem delu beneškega ozemlja zlasti v zadnjih mesecih vojne vključilo v NOV veliko število domačinov.
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj Najvišja temperatura 20.1, najnižja 15.1, ob 19. uri 18.2 stopinje, vlaga 83%, zračni tlak 1019,9 stanoviten, nebo 5/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj.
Tržaški dnevnik
uanes, suhuia, u. oktobra
MiAKS
Sonce vzide ob 6.17 in zatone 4 17.25 — Dolžina dneva 11.08 — V> na vzide ob 20.22 in zatone ob 12.S
Jutri, NEDELJA, 13. oktobra EDVARD
ZAČETEK POKRAJINSKEGA KONGRESA PSU V MILJAH
\ sa stranka se mora potegovati za rešitev vprašanj Slovencev
Tako je v svojem poročilu poudaril sotajnik Pittoni in dodal, da je stališče stranke do manjšine preizkusni kamen njenega internacionalizma
krajinski kongres PSU, ki se ga udeležuje 69 izvoljenih delegatov, od katerih jih 45 pripada struji socialistične avtonomije (Mancini), 15 struji De Miartina, 4 struji Lombardija in 5 struji Giolitija.
Kongresiste je najprej pozdravil tajnik miljske sekcije, nakar so izvolili predsedstvo, v katerem so zastopane vse štiri struje, saj so v njem Miani, Apih, Teiner in Gregorič. Sledila je še volitev komisije za overovljenje mandatov, zatem pa so prinesli pozdrave predstavniki strank. Prvi je spregovoril miljski župan Millo, ki je izrekel zadovoljstvo, da ie PSU izbrala za svoj kongres Milje ter je pri tem tudi poudaril socialistične tradicije mesta. V imenu Krščanske demokracije je pozdravil kongres njen pokrajinski podtajnik Vigini, v' imenu KPI pa član tajništva To nel, ki je omenil tudi sedanji resni gospodarski položaj in naloge, ki čakajo delavske stranke za prebroditev krize. V imenu PSIUP je prinesel pozdrave pokrajinski tajnik Ezio Martone, ki je izrekel upanje, da bo prišlo v bodočnosti do enotnosti vseh delavcev. Slovenska skupnost pa je poslala kongresu pismene pozdrave in jim zaželela plodno delo.
Po pozdravin je prvi podal poročilo sotajnik Pittoni, za njim pa sotajnik Fierandrei. Njuni poročili sta izražali precej nasprotujoči si stališči, saj je bilo Pittonijevo močno kritično. Pittoni je takoj v začetku dejal, da se bo šele s kongresom uresničila enotnost stranke, saj je imela stranka kljub združitvi dve leti dejansko dvojno vodstvo, zaradi česar je močno trpela tudi njena dejavnost. Tako bi lahko govorili o nekakšnem sodelovanju dveh strank. Zato je bil notranji položaj nestanoviten, kar ni ugodno vplivalo na članstvo, in je tudi manjkal vsak zagon. Kljub temu pa je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da je socialistom uspelo premagati (diberalnaci analne« in nacionalistične pozicije na tržaški občini. Stranka pa ni uresničila pričakovanj, kar se tiče reforme struktur in vse to je neugodno vplivalo na volivce. Ravno s tem se tudi lahlko razlaga upadanje števila glasov na volitvah. Stranka je pač nosila posledice političnega in gospodarskega zastoja v vsedržavnem merilu tudi na krajevni ravni. K temu je prispevala tudi
Včeraj se je v Miljah pričel po- zamuda pri uresničenju načrta i ^—" DCTT “ “ CIPE. Socialisti niso znali biti politična sila, ki bi pospeševala razvoj.
Ko je obravnaval sodelovanje socialistov v raznih krajevnih upravah, je dejal, da je bilo pravilno različno ravnanje v Nabrežini, Miljah in Dolini, saj je šlo socialistom za to, da ohranijo uprave v rokah ljudskih sil in da se izognejo imenovanju komisarja. Rekel je, da je treba vedno upoštevati predvsem ljudske potrebe. Omenil je hudo gospodarsko krizo ter dejal, da je treba okrepiti industrijo z državnimi udeležbami.
Kar se tiče slovenske manjšine, je dejal, da se njena nerešena vprašanja tičejo vse stranke, saj je ravno stališče do manjšine preizkusni kamen internacionalizma stranke, ki mora ponovno pridobiti zaupanje slovenskih volivcev z rešitvijo nerešenih vprašanj. Vsekakor so bila nekatera vprašanja s pomočjo socialistov že rešena, mnogo vprašani pa ostane še odprtih. Pittoni je tudi ugotovil notranjo šibkost stranke, kar je tudi krivo neuspehov. Rekel Je, da je prišlo do združitve samo po imenu ter da je bila stranka pravzaprav federaoija dveh strank. V zvezi z mednarodnim položajem je dejal, da .je treba premostiti politiko blokov ter se odločno boriti za mir. Kar se sodelovanja s KD tiče, je trebe temeljito spremeniti politiko, pri čemer morajo priti do veljave predvsem levo usmerjene sile.
Pierandreiev govor je bil bolj meglen in v njem je posredno očital Pittoni.ju prevelik pesimizem. Priznal pa je, da je bil sistem dvojnega vodstva cokla za razvoj. Stranka se mora zato preroditi in okrepiti in postati močno orožje v borbi za zaščito delavskih interesov. Zato je treba tudi obnoviti strankarski aparat.
Končno je imel precej dolg govor predsednik socialistične parlamentarne skupine Mauro Perri. ki pripada avtonomistični skupini. Kongresiste je skušal prepričati, da imajo štiri struje kljub raznim razlikam pravzaprav enoten smoter in da so vsi za sodelovanje v koaliciji leve sredine, ker pač ni drugega izhoda. S tem pa se popolnoma ločijo od Lombardije-ve skupine, ki meni da .je dozorel čas za sodelovanje s komunisti.
■i.iiinuiiiiiiiiiimiimmmiHimiiiiiiinHiiiinHHuiunmilnilllhlinniimiillltiimlliiiiitimliiiiiimim
Valerija Kocjančič-Spela slavi svoj življenjski jubilej
še jubilantke na vseh tistih mestih in področjih, kjer je bila borba za pravice Slovencev in za vse napredno gibanje potrebna. Sodelovala je v raznih naprednih društvih, bila članica Ljudskega odra v Ul. Madonnina in v njenem stanovanju so že leta 1928 ilegalno tiskali časopis «Delo». Po aretaciji nekaterih tovarišev, se je ta dejavnost sicer ustavila, ni se pa zato ustavila tudi dejavnost Špele, ki je v letih od 1930 pa do 1940 večkrat obiskovala svojo družino v Ljubljani ter se tam udeleževala raznih delavskih proslav, v Trst pa je potem prinašala in širila ilegalno komunistično literaturo.
Zato je leto 1941 ni našlo nepripravljeno, saj je takoj vedela, kje je njeno mesto in kaj ji je storiti. Njen dom v Trstu je postal zavetišče, zbirališče in zatočišče neštetih tovarišev, ki so se borili proti fašizmu, od katerih so mnogi padli.
Ilegalno delo se je vse bolj širilo in v osvobodilno gimanje se je vključevalo vse večje število ljudi in Špeli dela zato ni manjkalo. Kot nagrado za vse to njeno delovanje je bila septembra leta 1942 sprejeta v Komunistično partijo Slovenije in kot sama rada pove, je bil to zanjo najlepši dan v njenem življenju. Okusila je seveda tudi zapore in mučenje ter se je morala za nekaj časa tud' umakniti iz Trsta. Toda zopet se je vrnila v Trst, kjer je tudi dočakala konec vojne. ,
Po kotfčani vojni je tov. Spela nadaljevala s svojim delom v vseh naprednih organizacijah in postala tudi tajnica Slovensk- protifašistične ženske zveze. Bila je aktivna tudi na vseh drugih področjih, od političnih pa d< kulturno-prosvet-nih. Bila je dolga leta tudi gospodar in ekonom, v Dijaškem domu in to delo ni bilo lahko, če pomislimo, da je bilo treba skrbeti tedaj za kakih 200 oseb in to ob zelo pičlih denarnih sredstvih.
Tako je naša Špela delala vse do leta 1952, ko je bila vsaj uradno razrešena vseh funkcij, toda navzoča in prisotna je bila povsod in na vseh naprednih manifestacijah.
Za svoje delovanje nosi naša slavljenka tudi «Partizansko spomenico 1941» ter je bila odlikovana z redom II. stopnje za bratstvo in enotnost in zasluge za narod ter ima tudi priznanje kot osebni vojaški invalid.
Rekla sem že, da bo moje opisovanje Špelinega življenja kratko in zgoščeno, pa vendar nisem mogla biti tako kratka, saj sta bila njena življenjska pol in njena ustvarjalnost tako polni, vsestranski in tako bogati.
Naj zato zaključim le z iskrenimi čestitkami, ki jih m izrekam le v svojem ter v imenu uredništva, temveč v imenu vseh, ki tov. Špelo poznajo, jo imajo radi in jo spoštujejo. Še na mnoga, mnoga zdrava leta, tovarišica Špela!
N. L.
Danes se bo kongres nadaljeval v prostorih sekcije stranke pri Sv. Soboti.
Zborovanja KPI
Danes ob 16. uri se bo v Ljudskem domu v Camiporah začel praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval v nedeljo popoldne. Govoril bo deželni tajnik Silvano Baoicchi.
Ob 20. uri danes bo v Ljudskem domu v Križu javno zborovanje KPI, na katerem bosta o sedanjem gospodarskem položaju v Trstu in o pokojninah govorila občinski svetovalec Franc Gombač in član izvršnega odbora Mario Jurisevic.
Zaradi škode po divjačini
Odbornik Comelli sprejel delegacijo Kmečke zveze
Deželni odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, odv. Antonio Comelli, je sprejel v sredo, 9. t. m. delegacijo Kmečke zveze, ki so jo sestavljali kmetje iz vseh občin tržaške pokrajine. Predstavniki kmečke strokovne organizacije so odborniku obrazložili hude težave, ki jih imajo kmetje zaradi vedno večje škode, ki jo povzroča divjačina, zlasti na žlahtnih kulturah.
Te škode, ki je iz leta v leto večja, jim noče, kljub vsem zagotovilom, nihče povrniti, tako da je položaj postal zanje nevzdržen. Zaprosili so ga zato za poseg dežele, glede na nieno pristojnost na tem področju, in mu predložili nekaj nujnih ukrepov.
Odvetnik Comelli je sledil z veliko pozornostjo obrazložitvi vprašanja .zagotovil zanimanje deželne uprave za ta resen problem in obljubil svoj takojšen poseg pri pristojnih ustanovah ter pripravo deželnega zakona o lovu, ki bo upošteval tudi potrebo po odškodnini za škodo, ki jo povzroča divjačina.
Nfl SEDEŽU TRŽAŠKEGA AVTOMOBILSKEGA KLUBA
Zasedanje pravnih odborov avtomobilskih klubov
Razpravljali so o raznih aspektih nove zakonodaje na področju kaznovanja prometnih prekrškov
Na sedežu Tržaškega avtomobilskega kluba v Ul. Cumano se je včeraj začelo XIII. zasedanje pravnih odborov avtomobilskih klubov iz vse Italije. Otvoritveni govor je imel predsednik A.C.T. dr. R. Bas-sani, ki je naglasil namen zasedanja, da izlušči in vsestransko osvetli predvsem vprašanja okrog zakona z dne 3. maja 1967, glede katerega so mnenja pravnikov, specializiranih na področju avtomobilskega prava, deljena.
Po prečitanju pozdravnih brzojavk, ki sta ju zasedanju poslala predsednik pravnega odbora ACI dr. N. Jaeger in predsednik organizacije dr. Bertet, je tržaški župan inž. Spaccini v imenu občanov pozdravil goste, ki delujejo proti »vsakdanji vojni* prometnih nesreč.
Predsednik tržaške odvetniške
TISKOVNA K0NFCRCNCA NAČELNIKA LCTCČCGA PODUKA DR. LtTTCRUA
Aretirani Libanonci so imeli v avtu 88 kilogramov mamila vrste «hašiš»
Oparacija je bila vnaprej pripravljena, saj so tihotapte prestregli poleg agentov tržaške kvesture tudi agenti «Narcotic Bureau», milanske kriminalne policije in celo predstavnik libanonske policije - Aretirance sedaj zaslišujejo
V uredništvu so mi rekli, naj bi napisala članek o Špeli in seveda sem bila takoj za to, ne da bi pravzaprav v prvem trenutku sploh vprašala, za kakšen članek oziroma obletnico pravzaprav gre. In ko so mi rekli, da ga moram posvetiti njeni 70-letnici, sem naravnost onemela. Špelo — oprostite, Valerijo Krainer vdovo Kocjančič, — poznam že toliko in toliko let in vedno ko sva se srečali in se še srečujeva, je polna energije, dobre volje in delovnega poleta. Tako sem kar pozabila, da tečejo tudi njej leta in da pravzaprav ni več tako mlada, kot bi po zunanjosti in po svoji živahnosti izgledala. Toda človek ima leta, ki jih občuti in tako vzemimo samo bežno na znanje ta njen visoki jubilej, v upanju, da jo bomo, ko ji bomo za prihodnje rojstne dneve zopet čestitali, našli prav tako čilo, zdravo in polno življenjske sile.
In vendar ni bila življenjska pot naše današnje jubilantke posuta z rožicami. Okusila je v življenju dosti več slabega, kot dobrega, a to je ni upognilo ter ji ni vzelo vere v tiste ideale, za katere se je vse življenje borila.
Valerija Kocjančič izhaja iz napredne delavske družine. Rodila se je 12. 10. 1898 v Divači, kjer je bil njen oče železničar. Tam je preživela tudi svoja otroška leta, nato pa se je začelo njeno romanje iz Divače na Opčine, nato v Trst, potem ponovno v Divačo in končno po končani prvi svetovni vojni v Jugoslavijo. Toda že leta 1922 se je tov. Špela ponovno vrnila v Trst, kjer se je poročila z Antonom Kocjančičem in začela svoje novo življenje. Kot Slovenka je seveda morala tudi na svoji koži občutiti sovraštvo, ki so ga nacionalistično usmerjeni italijanski meščani gojili do Slovencev. Beseda *ščava je bila zanjo, kot za vse zavedne in napredne tržaške Slovence, ne samo žaljivka, temveč tudi spodbuda za borbo, da se uprejo tem krivicam, ki so jih morali dnevno prenašati in da se uprejo vse hujšemu zatiranju s strani fašističnega režima. Predolgo bi bilo, če bi hotela naštevati vso dejavnost na-
V	zvezi z aretacijo treh tujcev, ki so predvčerajšnjim zvečer skušali pretihotapiti čez italijansko ozemlje večjo količino mamil, o čemer smo poročali v naši včerajšnji številki je bila včeraj v prostorih letečega oddelka tržaške kvesture tiskovna konferenca na kateri je načelnik oddelka dr. Let-tieri pojasnil novinarjem potek in sploh vse podrobnosti o operaciji, ki so jo izvedli šbevilni policijski, finančni in drugi organi Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi poveljnik videmske legije finančne straže, ki je pristojna za carinsko službo na našem ozemlju.
Kot smo že sporočili včeraj, sc organi policije aretirali včeraj na mednarodnem bloku na Fernetičih tri osebe. Aretirani so bili naslednji: 32-leini Hasan Muhiedin, 35' letni Ebraim Mohamed El Ture ter 21-letni Sa/mičl Ali Faddul. Vsi trije so rojeni v Bejrutu, kjer tudi živijo.
Po aretaciji so preiskovalni organi našli v avtu, v katerem so potovali omenjeni Libanonci, 88 kg in 100 gramov mamila, ki je znano pod imenom «hašiš». V dveh skrivališčih z dvojnim dnom in v vrečici, ki Je bila skrita pod enirn izmed blatnikov, so policisti našli nekaj več kot 300 zavojčkov mamila. Pravijo, da je šofer vozila z libanonsko evidenčno tablico (RL 16440) skušal zbežati. Gre za Hasana Muhdedina, ki je na poziv policijskih organov pognal vozilo, toda beg se mu ni posrečil.
V	določenem trenutku se je zdelo precej nenavadno, da je ta poseg v zadevah preganjanja tihotapcev 7 mamili izvedel tržaški leteči oddelek kvesture. Pozneje pa se je zvedelo, da je bila operacija širšega obsega, saj so pri njej sodelovali številni mednarodni organi za preganjanje trgovine z mamili.
Predvčerajšnjim zvečer je na bloku na Fernetičih (na italijanski strani meje) mrgolelo agentov v civilu in v uniformah. To pomeni, da so bili razni organi že obveščeni, da bo v kratkem prišlo do večjega tihotapskega dejanja. Na bloku pa niso bili samo organi italijanskih služb policije, finance itd., temveč tudi predstavniki ustanove «Narcotic Bureau«, funkcionarji kriminalne policije iz Milana ter celo neka predstavniki libanonske policije. Iz vsega tega je razvidno, da so bili policijski organi dobro obveščeni o namerava nem tihotapstvu.
Na tiskovni konferenci smo vče-
raj zvedela, da so Libanonci prišli v Grčijo 8. oktobra ter nato nadaljevala pot čez Jugoslavijo.
V vozilu ameriške izdelave so preiskovalni organi našli 340 zavitkov hašiša, od katerih vsak tehta 350 gramov. Vrednost zaplenjenega blaga znaša okoli 190 milijonov Ur, ali pa morda še več.
Zvedelo se je, da je bilo blago namenjeno na francoski trg, kjer prodajajo 1 kg hašiša za 500 ameriških dolarjev Prav v tej zvezi
zbornice dr. E. Gasser je izrazil prepričanje v uspeh tržaškega zasedanja v smislu, da bo znalo nuditi tudi odvetnikom nove možnosti, da gredo vzporedno s časom, tako da bo tudi zakonodaja lahko dohitevala razvijajočo se tehnologijo. Nato so spregovorili še deželni odbornik Varisco, generalni vladni komisar dr. Cappellini in predsednik pravnega odbora A.C.T. Viola.
Strokovno delo kongresistov se je začelo v popoldanskih urah pod predsedstvom državnega svetnika prof. G. Roehrssena di Cammarate, predsednika pravnega odbora Avtomobilskega kluba v Rimu. Uradni | predavatelj, prof. V. Bachelet, ki poučuje upravno pravo na naši univerzi, je načel splošno temo z naslovom «Izkušnje in perspektive glede kazenskega nekaznovanja prekrškov v cestnem prometu*, o čemer je govor v že omenjenem zakonu z dne 3. maja 1967. Govornik je izrazil prepričanje, da se bo nekaznovanje po vsej verjetnosti še bolj uveljavilo v prihodnje, ker ta-| ko nakazujejo vse izkušnje, ki so ' se doslej nabrale na tem področju. Isto se namreč dogaja vzporedno tudi na normativnem področju.
Govornik je nadalje dejal, da je nekaznovanje tesno povezano s postopnim razširjanjem nalog, ki jih opravlja država na eni, in s pospeševanjem stikov med državno upravo in posameznimi državljani na drugi strani. V bistvu je treba imeti ta razvoj za pozitivnega, je zaključil predavatelj, vendar pod pogojem, da bodo v vsakem primeru ohranjena sodna jamstva.
V razpravo, ki je sledila njego
m 1-»«,,,	_________.11 Sl_11...
Gledališča
Verdi
Pr| Magajni gledališča «Verdi» se sprejemajo prošnje in potrditve za abonmaje za operno sezono 1968-69, Ivi se bo začela 4. novembra s prvo predstavo Verdijeve opere »Sicilijanske večernice«. Sezona, ki obsega 12 predstav s skupno 48 uprizoritvami z dvema g al a predstavama, se bo zaključila 23. marca.
Tisti, ki so že imeli abonmaje v lanski sezoni, imajo prednost pri potrditvi svojih prostorov, če to storijo do 18. oktobra. Po tem datumu bodo njihovi prostori na razpolago novim prosilcem. Za vsa ostala pojasnila glede pogojev za abonmaje in glede sezone, Je na razpolago blagajna gledališča .
Teatro Stabile
Teatro Stabile nadaljuje z uprizoritvami Goldonijeve komedije »Eden izmed zadnjih karnevalskih večerov« v Avditoriju. Današnja predstava bo ob 20.30, jutri v nedeljo pa bosta dve predstavi ob 16,30 in ob 20.30.
Prodaja in rezervacije vstopnic pri blagajni v galeriji Prottl (tel, 36-372). Tam sprejemajo tudi abonmaje za novo sezono.
daj šolska oblast preklicala orne-
He‘'bil omenieni ukrev kri vim iz,vaianiem’ so posegli številni ?e omerllem_ ukrepkri-■ DraVniki. med nimv tudi odvetnik
srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem svojega ravnatelja.
Iz navedenih razlogov smo upravičeno pričakovali, da se kaj takega ne bo več ponovilo. In ven-

stransko vest, po kateri je prišlo do nekakšnega spora med raznimi funkcionarji, ki so sodelovali pri operaciji. Po teh vesteh so baje nekateri funkcionarji ustanove »Narcotac Bureau« zahtevali, da bi pustili osumljeno vozilo naj potuje čez italijansko ozemlje. Verjetno so ti funkcionarji menili, da bi v Franciji lahko odkrili širšo tihotapsko mrežo v trenutku, ko bi Libanonci predali tovor francoskim naročnikom.
O teh obrobnih zadevah se seveda ni govorilo na včerajšnji tiskovni konferenci. Res pa je, da je bil potreben poseg zelo visokega funkoionarja tržaške kvesture, da so uredili številna in protislovna vprašanja pristojnosti raznih služb, ki so sodelovale pri akciji.
Aretirane Libanonce sedaj zaslišujejo, da bi prišli do podatkov, ki zadevajo obseg tihotapskega dejanja. Italijanski kazenski zakon predvideva za trgovanje z mamili od 1 do 3 let zapora,
Pismo sindikata slovenske šole prof. Angioiettiju
V imenu Sindikata slovenske šole je njegov tajnik prof. Franc Škerlj v zvezi s poverjen jem več funkcij na slovenskih šolah eni sami osebi, poslal šolskemu skrbniku prof. Giuldanu Angiolettiju naslednje pismo:
«Ko je pred tremi leti tedanji šolski skrbnik zaupal več funkcij ravnateljstev — eni sami osebi je obsodila ta krivičen ukrep vsa slovenska javnost od Sindikata slovenske šole in šolskega odbora pa do vsega slovenskega časopisja.
Zaradi teh splošnih pritožb je te-
............iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiniiuiiiiiii...im
PRIHODNJI TEDEN V NAŠEM MESTU
Četrto zasedanje predsednikov vseh pokrajinskih uprav Italije
Predsednik pokrajine dr. Savona je včeraj seznanil časnikarje s potekom tridnevnega zasedanja
Predsednik pokrajinske uprave dr. Savona je včeraj popoldne sprejel časnikarje in jim obrazložil potek in pomen četrtega zasedanja predsednikov pokrajinskih uprav, ki bo 15., 16. in 17. t.m. v Trstu.
Do sedaj je sporočilo svojo udeležbo na zasedanju 66 predsednikov pokrajinskih uprav in 49 podpredsednikov in pokrajinskih odbornikov, ki bodo nadomestovali predsednike. Dr. Savona je povedal, da bodo na zasedanji prisotni tudi predstavniki vseh petih dežel s posebnim statutom v Italiji in da u-pa, da se bo poleg predsecjiika naše dežele dr. Berzantija udeležil tega važnega zasedanja še kak drug deželni predsednik. Poleg teh predstavnikov bo prišlo še 10 časnikarjev iz Rima in nekaterih drugih krajev Italije ter 125 drugih gostov, tako da se bo zbralo na zasedanju okrog 220 oseb.
Slovesna otvoritev bo v torek, 15. t.m. ob 16.30 v glavni dvorani tržaške univerze. Slovesnosti se bo v imenu vlade gotovo udeležil ministrski podtajnik za notranje zadeve Angelo Salizzoni, pričakujejo pa, da se bo otvoritve udeležil tudi minister Ferrari Aggradi, ki bo prišel že v nedeljo v Trst skupno s vsedržavnim predsednikom ACLI Laborjem na otvoritev neke šole ACLI za rekvalifikacijo delavcev. Na otvoritvi bodo seveda prisotni tudi najvišji predstavniki deželnih
in krajevnih oblasti v naši deželi.
Prvi bo pozdravil zborovalce in goste rektor univerze prof. Origo-ne, nato _ jih bo pozdravil tržaški župan inž. Spaccini, zatem pa bosta govorila predsednik pokrajinske uprave v Trstu dr. Savona in deželni predsednik dr. Berzanti. Na otvoritveni slovesnosti bodo pozdravili prisotne še drugi predstavniki krajevnih ustanov v dežeii. Po poročilu, ki ga bo podal predsednik Zveze italijanskih pokrajin odv. Antonio Gava o temi: «Krajevna u-stanoya kot instrument združitve in razvoja države: dosedanji doprinos in perspektive za bodočnost*, bo govoril predstavnik vlade.
V sredo se bo zasedanje nadaljevalo ob 9.30 v veliki dvorani trgovinske zbornice. Istega dne popoldne bodo delegati in gostje po kosilu odpotovali v Furlanijo, kjer si bodo ogledali vilo Manin v Pas-sarianu in bodo nato gostje v videmskem gradu videmske pokrajinske in občinske uprave. V četrtek bo v dvorani trgovinske zbornice ob 10. uri zadnji del zasedanja z glasovanjem zaključnih resolucij.
^ Predsednik pokrajinske uprave dr. Savona je časnikarjem včeraj razdelil obširno poročilo, ki ga bo podal odv. Gava. Poročilu je priložen tudi ponatis zakonskega predloga o posojilih občinskim in pokrajinskim upravam ter o raznih u-krepih o krajevnih financah.
nje preteklosti in svečanim zagotovilom italijanskega dela mešane ital. jug. komisije, je zopet letos ob začetku šolskega leta šolska o-blast zaupala eni sami osebi, dr. Ivanu Baši, več funkcij. Dr. Baša je bil namreč imenovan za ravnatelja na nižji srednji šoli v Ro-
V torek, 15. oktobra ob 18.35 do 19.05 bo ljubljanska televizija oddajala polurno reportažo ki jo je ekipa TV Ljubljana posnela ob otvoritvi kra.škega muzeja in ob kraški oliceti v Velikem Repnu. Skoraj zanesljivo pa bo ista oddaja vnovič na programu v nedeljo, 20. oktobra v dopoldanskem času, tako da jo bodo lahko videli tudi tisti, za katere je čas oddaje v torek prezgodaj. Točen datum in čas ponovitve bomo objavili pozneje.
vičen in	tudi odvetnik
upravičena, dokazuje tudi dejstvo, v' uen 12 lrsla-da je italijanski del mešane ital,-jug. komisije na eni izmed zadnjih sej pismeno zagotovil, da imajo vse
Prosvetno društvo Ivan Cankar čestita svoji dolgoletni zve-
cfi planini
VALERIJI KOCJANCIC-ŠPELI ob njeni 70-letnici in ji želi obilo zdravja in sreče.
janu in je ohranil svojo prejšnjo funkcijo na šolskem skrbništvu.
Naš sindikat odločno protestira proti temu novemu krivičnemu u-krepu za slovenske šole.»
Zasedanje o temi «Psihoanaliza in kul(ura»
Skoraj 200 znanstvenikov iz vseh krajev Italije je prišlo na prvo zasedanje Italijanskega psihoanalitičnega društva, ki se je začelo včeraj v glavni dvorani tržaške univerze ob prisotnosti deželnih in krajevnih predstavnikov. Društvo je priredilo prvo zasedanje v Trstu, da počasti znanega tržaškega znanstvenika, ki sedaj živi v ZDA, prof. Edvarda Weissa, ustanovitelja italijanskega psihoanalitičnega gibanja. Zasedanje se vrši pod oznako ((Psihoanaliza in kultura«.
Zbrane znanstvenike je prvi pozdravil žuipan inž. Spaccini, nakar je imel daljši govor deželni odbornik za kulturo in šolstvo G-iust. Ta Je med drugim poudaril, da je deželna uiprava z zadovoljstvom sprejela pokroviteljstvo nad tako važnim zasedanjem, ki je tako velikega znanstvenega pomena.
Nato je podal prvo poročilo prof. Servadio, predsednik italijanskega psihoanalitičnega društva, ki je govoril na temo: «Edvard Weiss in Italijanska psihoanaliza«.
Vlaganje prošenj za akademsko leto 1968-69
Podporno društvo Dijaška matica sporoča, da sprejema prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1968-69 do 20. oktobra t. 1.
Visokošolci vlagaj, prošnje na posebnih tiskovinah ki jih dobijo pri odboru Dijaške matice v Trstu, Ulica Geppa, 9/H.
Učenka pod avtom
Zaradi neprevidnega prečkanja ceste se bo mala 10-letna Elijana Stoka s Kontovela št. 58 morala zdraviti približno 10 dni
Do nesreče je prišlo nekaj po 13. uri, ko je mala Elijana, ki obiskuje slovensko osnovno šolo na Proseku, po končanem pouku stopila z nekaterimi sošolkami na cesto. Nenadoma pa se je pognala na drugo stran ceste. Bila je približno na sredi cestišča, ko se je vanjo zaletel avto princ, ki ga je vozila 32-letna Giannina Gregori vd, Bassan lz Sv. Križa št. 32. Deklico Je močan sunek vrgel na tla, da se je pohila po desnem kolenu in čeljusti.
V bolnišnico jo je z osebnim avtom odpeljal šolski sluga. Mali Biljani želimo, da bi se čimprej vrnila med šolske klopi.
Lep koncert nagrajenih skladb
V gledališču <tVerdi» je bil včeraj zvečer koncert, na katerega sporedu so bile ,skladbe, ki so bile nagrajene na letošnjem natečaju za XV. nagrado Mesto Trst» oziroma na VIL mednarodnem natečaju za simfonične skladbe. Kot je že iz prejšnje objave znano, sta prejela dve drugi nagradi Bolgar Aleksander Josifov za svojo «Sympho-niette» in Nemec Hans Vogt za «Koncert za čelo z orkestrom», medtem ko je bila tretja nagrada podeljena Michelu Lizziju za «September v dolini Akragasa». Treba je pohvaliti razumevajoče sodelovanje^ «Verdijevega» orkestra, ki omogoča takojšnjo izvedbo nagrajenih del, s čimer se ustvari tudi zunanji slavnostni okvir za izročitev nagrad. Tako je včeraj po govoru predsednika tržaškega konservatorija dr. Antonicellija župan Spaccini izročil nagrade vsem trem nagrajencem, ki jih je občinstvo pozdravilo s ploskanjem.
Z orkestrom je dela naštudiral dirigent Maurizio Arena, kar je o-pravil z vso skrbjo in resnostjo. Liz-zijeva preprosto grajena skladba razodeva nekako otroško igrivost in obenem otožnost — spomin na mladost v dolini grških templjev na Siciliji.
Vogt je svoj koncert posvetil čelistu Wolfgangu Boetcherju, ki je tudi nastopil kot solist. Skladatelj je delo ne samo posvetil omenjenemu čelistu, temveč je čelu tudi naložil levji delež skladbe, ki je občinstvo navdušila. Boetcher je imel priložnost pokazati tako rekoč vse, kar je mogoče izvabiti iz njegovega glasbila. In to mu je uspelo na zares mojstrski način.
Koncert je zaključila skladba Jo-sifova, najmlajšega med nagrajenci (ima 28 let), ki je dokazala močno osebnost avtorja. V solidnem delu tega skladatelja, ki ima za teboj poleg drugih skladb tudi neko opero, se pogosto oglaša balkanska motivika. Delo, ki je vseskozi polno umetniške moči, je naletelo pri občinstvu na zelo topel sprejem.
Na koncu vsake skladbe je prišel na oder tudi avtor, ki je bil deležen prisrčnega odobravanja občinstva.
Nazlonale 16.00 «La volpe«, Sandy Dennis, Kriv Dullea. Technicolor.
Grattaclelo 16.00 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti, S. Baker. Technicolor.
Eden 16,30 «11 cervello da un mlllar-do di dollari«. M. Corine, Karl Mal-den. Technicolor.
Fenice 15.30 »Viva Vilila«. Yul Bryn-ner, R. Mitchum. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom
Excelsior 16.00 «Ruba at tuo prosst-mo». C. Ca rdi nale. Technicolor.
Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Svezia, Interno o Paradi-so?». Eastmancolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Ciccio perdona, lo no«. Cicoio, lngrassia Technicolor
Moderno 16.00 «Grazie zla«. Lisa Ga! stoni. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Filodrammatico 16.30 «Folli notti Las Vegas. Juliette Frowse, Jane Mansfield. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Aurora 16.30 «La corsa del secolo«, Bournie, R. Hlrsch.
Cnstallo 16.30 (dnehiesta pericolosa« Frank Sinatra. Technicolor.
Capltol 1600 «Diabolicamente tua«. A. Delon, Senta Berger. Technicolor
Impero 16.30 ((Banditi a Film o sodobni temi
Vittorio Veneto 16.30 «Gli occhi del-la notte«, A. Hepburn. Technicolor.
Garibaldi 16.00 «Diabolik». J. p Law Technicolor.
Astra 16.00 «Jim, lTrresIsHbMe detec-tive«. K. Douglas, S. Koščina. Te-chnicolor.
Ideale 16.00 (dmpiccalo piu in alto». Cii n t Eastvvood.
Abbazia 16.00 «L’uItimo Apache«. B. Lancaster. Technicolor,
Milano«.
PROSVETNO DRUŠTVO «TABOR» — OPČINE
sporoča, da bo na željo mnogih, jutri, v nedeljo, 13. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu ponovilo dvodejanko v openskem narečju
•PEPCE SE 2EN1»
Razstave
Od 11. do 20 t.m. so v galeriji Hos-sonl na ogled nagrajena dela slikarskega tekmovanja «ex tempore« v Repentabru.
FILCA-CISL in FILLEA - CGIL
sta se uprla odpustom petih delavcev, ki jih je najavilo ladjarsko podjetje Scasso.
Umrl je
dr. Viktor Vovk
Včeraj je v Ljubljani umrl znani primorski rojak dr. Viktor Vovk, ki je bil med tukajšnjimi Slovenci in v tržaškem ambientu zelo znan. Po rodu je bil Goričan, študiral je v Gorici in Trstu ter v Gradcu. Kot dijak se je v Trstu pridno udejstvoval v pevskih in prosvetnih društvih. V Trstu je bil znan kot advokat in sodnik. Pozneje je služboval kot sodnik v Ljubljani. Po osvoboditvi je bil sodnik v Kopru, dokler ni bil upokojen.
Pokojni Viktor je bil vnet planinec in je bil kot tak zelo znan med slovenskimi in italijanskimi planinskimi krogi. Mnogo je pisal v Planinskem vestniku vse do nedavnega, dokler ni omagal.
Pogreb pokojnika bo danes ob 17.30 na Žalah v Ljubljani.
Primorski rojaki, ki smo ga poznali in cenili, čutimo, da smo z njim zgubili še enega zvestega sina slovenske zemlje. V imenu tukajšnjih Slovencev, ki so ga cenili in spoštovali, izrekamo družini m drugim sorodnikom iskreno sožalje.
Ljudska prosveta
fotoamaterju Prosvetno društvo Skedenj ponovno opozarja foto. amaterje, ki se bodo udeležili fotografskega natečaja v počastitev stoletnice ustanovitve čitalnice v Skednju, da poteče v torek, 15. t.m., rok za predložitev fotografij. Sinke naj se do tega dne izročijo v smislu razpisa v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ali na sedežu Prosvetnega društva Skedenj, Skedenjska ulica 124.
• • *
Prosvetno društvo v Skednju Ima v
prodaj,! abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69. Interesenti jih lahko dobijo v društvenih prostorih vsak dan od 17. do 20. ure Ob nedeljah pa od 9. do 13. ure.
SPDT priredi 13. oktobra izlet v Rezijo. Izhodišče bo Solbica, od ko. der se bodo planinci povzpeli na Zrd (Monte Sard 2324 m) turtstl pa v zanimivo rezijsko vasico Korita Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Odhod ob 6. uri z začetka Ul. Fabio Severo.
* • *
P. d. Igo Gruden priredi v nedeljo 13. oktobra, IZLET Z AVTOMOBILI V BENEŠKO SLOVENIJO v Speter in Trčmun. Odhod ob 7. izpred prosv. dvorane Priglasiti, zlasti avtomobile, je treva predhodno do sobote.
Slovensko gledališče v Trstu sprejema abonmaje za sezono 1968-69
v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak dan od 9. do 14. ure.
V proslavo stoletnice čitalnice v Skednju
je do 20. oktobra t. L
v prostorih prosvetnega društva, Skedenjska ulica št. 124
Umetniška
razstava
domačih likovnikov
Razstavljajo:
MARJAN ČERNE SILVESTER GODINA MARJAN KRAVOS AVRELIJ LUKE2IČ EDO MARTINUZZI
Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure.
VSTOP PROSTI
Slovenski klub vabi
vse svoje člane na
/. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 15. oktobra 1968 ob 20. url v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo blagajnika
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Volitve novega odbora
5.	Razno
Vabilo na občni zbor velja tudi za predstavnike osrednjih kulturno - prosvetnih ustanov, prosvetnih društev in tiska.
ODBOR
Danes, 12. okt. ob 21. uri bo v dvorani prosvetnega društva IGO GRUDEN v Nabrežini
kriminalna komedija
OSEM ŽENSK
Igrajo člani p, d. Prosek-Konto vel.
Režira Stane Raztresen, Vljudno vabljeni!
ZVEZA DEMOKRATIČNIH SREDNJEŠOLCEV
vabi na
LITERARNI VEČER
slovenskih literatov iz Trsta, ki bo danes ob 17. uri v Ul. Geppa 9.
Sledila bo družabna zabava.
Rrisppvnjfp su
DIJAŠKI) VIA 11(0!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1,1. oktobra 1968 se je v Trste rodilo 8 otrok, umrlo pa je 15 oseh' UMRLI SO: 65-letnl Aqui-lino MaZ' zeo, 60-letna Giušta Denfcoli vd. B<r netti, 81-letni Antonio Machlig, 43-letni Egisto Bonelli, 22Jetni GirogetM ; Bat din, 21-letni Giuliano Zebei, 70-letni Angelo Pinzan, 72-letni Franc«' sco Ciacchl, 77-letmi Andrea Dambro-si, 77-letnl Francesco Zarattini, 78" letni Giovanni Demarini, 74-letna Gi®-batta Detla Friorentina, 84-letna Fran- , cesca Piergiovanni vd. Prete, 61-letri Felice Acquarimi, Mareino Irmi, stat en dan.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1. Grl-golon, Trg Virgulio Giotti 1 Ai DU* Mori, Trg Unitš dTtalia 4 Nicoli. Ul. dii Servola 80 (Skedenj).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26-Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Si' gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et N«-ri. Ul, Dante 7.
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat in stric
dr. JOŽKO RAP0TEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo. 13. oktobra ob 15.30 na pokopališču v Kopru.
Žalujoča žena Angela, hčerke Neva, Dora, Alenka z družinami in drugo sorodstvo Koper, Zadar, Niš, Kozina, Ljubljana, Zagreb, Bazovica Rodik, 12. oktobra 1968
Včeraj je v Ljubljani umrl, daleč od rodnega Trsta in ljubljene Gorice
dr. VIKTOR VOVK
Za njim žalujejo žena Marije, in družine Vovk, Čermelj Saksida, Vajda in Volčič.
Pogreb bo danes ob 17.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Koper, Ljubljana, Kranj, Trst, 12. oktobra 1968.
PROF. MAJO Ul NA ZASEDANJU V RIMU
Vode severnega Jadrana so že občutno onesnažene
Na Sredozemskem morju naj i>i povsem prepovedali odlaganje petrolejskih odpadkov z ladij - Petrolej, civilne in industrijske odplako ogrožajo naše obale
V Enijevi palači v Rimu zaseda te dni III. mednarodna konferenca o onesnaženju morskih voha z ogljikovodiki, ki jo organizirajo Britanski posvetovalni odbor,
Italijanski medministrski odbor in Severna zveza za boj proti onesnaženju morja. Na konferenci so strokovnjaki še enkrat opozorili na vedal.je resnejši položaj glede onesnaženja morij s surovim petrole-•>2m in industrijskimi ter drugimi odplakami, predvsem pa v zaprtih morjih kot je prav Sredozemsko morie.
mor.ie.
Za Italijo je to vprašanje toliko holj pereče, ker je njen polotok najbolj prizadet na Sredozemlju, sa.l znaša skupna dolžina njene o-Erožene obale kar 8.000 km. Zanimivo je v tej zvezi poročilo, ki Ea je na konferenci podal glavni ravnatelj na ministrstvu za trgovinsko mornarico dr. R. Cusmai, 151 je navedel, da so pred časom analizirali morsko vodo v 192 italijanskih obrežnih krajih in da so le v 13,5 odst. primerov naleteli na čisto vodo; v 62,5 odst. vseh raziskanih primerov je bila voda “nekoliko onesnažena«, v “ odst. primerov pa “nevarno onesnažena«. Glavno krivdo za to nosijo civilne odplake (greznice kanalizacija, itd.), na drugem me-®cu so industrijske odplake (33,2 odst.) na tretjem pa petrolejske ladje (7,5 odst.). Prof Luigi Ma--Jofi s tržaške univerze, ki je raz; •skoval morsko vodo na loku, ki Ere od Trsta do Ravenne, pa je Poudaril, da je to področje danes 20 “občutno onesnaženo«.

lalil
Področja, na katerih je prepovedano odlagan.je petroleja v smislu konvencije iz leta 1954.
Področja, na katerih .je prepovedano odlaganje v smislu popravkov iz leta 1962.
Področja, na katerih .je odlagan.je petroleja dovoljena.
Na konferenci je prišla na dan mSnja, naj bi v prihodnje uredili mednarodno zakonodajo o pro-
.......m.,,,,,,,........................................""O.....n...............•'■■"•■H
metu s petrolejskimi ladjami tako, da bi na Sredozemskem morju sploh prepovedali kakršno koli odplakovan.je petrolejskih ostankov s tankarjev oziroma goriva z vseh ladij. Italijanska ministra Spagnolli (trgovinska mornarica) in Magri (turizem) sta izrazila pripravljenosti italijanske vlade, da pristopi h kakršnemu koli sporazumu, ki tri imel kot cilj odpravo nevarnosti nadaljnjega onesnaženja morske vode, predvsem v sredozemskem bazenu
Namen osrednjih oblasti, da se vključijo v mednarodni boj proti zastrupljanju morja, je treba vse kakor pozdraviti; v tej zvezi pa je treba pripomniti, da bi Italija že
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Brez glavnega obtoženca proces zaradi hazardiranja
Gre za primer hazardiranja v krožku «Montello» ■ Glavni obtoženec umrl pred dnevi, ostali obsojeni na mile kazni
Pred tržaškim okrajnim sodnikom Losapiom je bila včeraj ka-frnska obravnava proti 12 osebam, “i so jih policijski organi prijavili ^odnijskim oblastem zaradi udelež-.. pri hazardnih igrah v rekre-acfiskem krožku «Montello» v Ul. Sv Katarine 7.
. Policija je vdrla v omenjeni kropit ponoči med 6. in 7. novembrom lani. Pri dveh mizah je zasačila večje število igralcev, ki , so •Brali hazardni igri «cocincina» in “ratnino«. Policisti so skrbno pre-E sdali vse prostore ter našli v skritih prostorih z dvojnim dnojp JEralne karte. Agenti so zaplenili veliko število žetonov. Poleg
tudi
tsga so našli'tudi večje število dra-Eocenih predmetov.
, Po temeljiti preiskavi so ugoto-da so dragocenosti pripadale "lessiu Lodigianiju, ki je bil ču-y.al v krožku. Ugotovili so nada-V8. da je bil moški oderuh, ker Posojal denar na izredno visoke obresti ljudem, ki so bili v hu-Jbh finančnih stiskah. V zvezi s Totn so ga prijavili sodišču tudi Earadi posesti dragocenih predmetov, ker ni mogel opravičiti pose-®tl s poštenimi razlogi. Zakon Predvideva namreč določene kazni ja ljudi, ki so bili že obsojeni za-•adi raznih prekrškov koristolov-a'va in podobno in ki ne morejo Pokazati, da so prišli do blaga na Pojten način Obtožnica je nadalje nadevala trgovino z dragocenimi Prsdmeti brez ustrezne licence, posojanje denarja in končno še od-kup nekega zastavnega listka, ki je Dl' ukraden.
Poleg Lodigianija je bilo prijav-‘.leiuh sodišču tudi 11 drugih oseb. velika večina je bila obtožena, da Je zahajala v krožek, kjer ie igra-A hazardne igre.
Na včerajšnji obravnavi pred o-krajnim sodnikom ni bilo glavne-Ea obtoženca, se pravi Lodigianija. ia ie namreč umrl pred nekaj dnevi. Prisotni pa so bili številni PtURi obtoženci. Sodnik ie spoznal za krive ter jih obsodil na 2 meseca pripora in 10.000 lir denar-kazni. Posamezni obtoženci so Dl« obsojeni tudi na druge kazni zvezi s posebnimi prestopki, ki s° jih zagrešili. Te kazni pa ne Posegajo treh ali štirih mesecev JJriPora ter razmeroma nizkih de-namih kazni.
nik deželnega odbora in deželni odbornik za turizem, Moro, predsedoval zasedanju županov in predsednikov avtonomnih letoviščarskih turističnih in zdraviliščnih ustanov obmorskih krajev Furlanije -Julijske krajine Zasedanja se bodo udeležili tudi strokovnjaki posameznih občinskih uprav, ki so izdelali gradbeni načrt. Zasedanja se bo udeležil tudi deželni odbornik, ,za urbanistiko De Carli. Ta prvi sestanek bo služili za postavitev temeljev za re3.ljKgoi.jo obširnega načrta v korist pomorskega turizma v . celotnem obmorskem loku naše dežele. Zato so bili na sestanku povabljeni tudi predsednik tržaške pokrajinske uprave, župani iz štarancana, Tržiča, Devina -Nabrežine. Trsta in Milj ter predsednika letoviščarskih, turističnih in zdraviliščnih ustanov iz Devina-Nabrežine (Sesljana) in Trsta.
Ugotovljena žrtev ki jo je povozil vlak
Včeraj ob 15.30 je v mrtvašnici glavne bolnišnice neki funkcionar avstrijskega konzulata v Trstu razpoznal truplo neznanca, ki ga je v noči med sredo in četrtkom na progi v bližini Barkovelj do smrti povozil vlak.
Gre za 53-letnega avstrijiskega državljana Rudolfa Lelssa z Du-naia. pri katerem pa. kot smo že poročali v naši včerajšnji številki, n so našli nobenega dokumenta razen neko značko in nekaj vozovnic avstrijskih železnic.
zdaj oziroma še pred sklicanjem III. mednarodne konference lahko marsikaj storila za rešitev tega perečega vprašanja. Tako bi bila lahko že zdavnaj ratificirala po pravke, ki jih je mednarodna konferenca o onesnaženju morij na svojem zasedanju v Londonu aprila 1962 vnesla v splošno mednarodno konvencijo o tem predmetu iz leta 1954. Nadalje bi bila Italija lahko tudi bolje opremila vsaj nekatera svoja pristanišča z degasv fikacijskimi napravami in postavila zbiralnike za odlaganje petrolejskih odplak, ki jih predvidevajo meddržavni sporazumi.
Mednarodna konvencija iz leta 1954 je prepovedala, da bi ladje spuščale v morje petrolejske odplake v razdalji 50 milj od obale. Leta 1962 so varnostni pas razširili na 100 milj, toda tega popravka nd Italija še, do danes ratificirala, medtem ko so vse druge dežele ob Sredozemlju to prej ali slej storile. (Zadnja je ratificirala popravek Grčija v lanskem letu). Tako se dogaja, da so na Sredozemlju še vedno tri obširna področja, na katerih smejo ladje odlagati v morje petrolejsko umazanijo; tio so področja, ki so na našem zemljevidu označena z belo barvo. Jasno je, da se ladje pridno poslužujejo te možnosti, in da se onesnaženje veča sorazmerno s tankerskim prometom na tem področju, morski tokovi pa nato raznašajo petrolejsko umazanijo po vsem Sredozemlju, predvsem pa prav v smeri proti Italijanskemu polotoku.
Italija bi nadalje lahko znatno olajšala odlaganje petrolejskih o-stankiov z ladij, ki bi želele očistiti ali izprazniti svoje rezervoarje, na kopno s tem, da bi odpravila absurdno carinjenje teh ostankov, češ da gre za uvožend^lago. V tem nelogičnem zaviranju mednarodnega sodelovanja pri varstvu prirodnega stanja morskih vdd& jd'med drugim iskati razlog, kfeka)"'sta danes na italijanskih obalah na razpolago za odlaganje In dekantacijo petrolejskih odpadkov le 2 zbiralnika po 2500 ton (toda oba sta bila postavljena za zbiranje industrijskih odplak) In 2 zbiralnika po 500 ton. Sele v zadnjem času se v petrolejskem pristanišču Genova-Multedo gradijo štirje večji zbiralniki po 5000 ton petrolejskih odpadkov vsak.
Za volanom je zaspala
Včeraj zgodaj zjutraj ob 3.15 je 25-letno točajko Anito Godelli por. Bremec ob volanu svojega avta Lat 600 nenadoma prijel spanec in se je zaletela v obcestni električni drog Zenska je prav tedaj privozila do začetka Ul. F. Severe
Z rešilnim avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji zaradi manjših udarcev po obrazu in podlakti nudili prvo pomoč.
Okrevala bo v približno enem tednu.
V Gradežu sestanek o obmorskem turizmu
Banes dopoldne ob 10. uri bo na županstvu v Gradežu podpredsed-
Kolesarja je podrl
Včeraj ob 8.10 je 65-letni Giuseppe Del Mestre iz Ul. Madonnina 5 na križišče Ul Derin z Ul. Besen-gh.t s svojim taunusom podrl 22-letnega mehanika Michela Spirtic-ehia, ki je s svojim kolesom pravkar privozil iz desne smeri.
Suirtlcchi si je zlomil stegnenico in se pobil po desni nogi. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti dobra dva meseca.
Neroden padec
Včeraj ob 14.10 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 35-let-nesa pristaniščnika Marina Depa-seja s Škofij 156.
V bolnišnici je povedal da Je malo prej v starem pristanišču pri premikanju nekih podstavkov nerodno stopil in si zvil desno nogo
Zdraviti se bo moral približno 15 dni.
Grand Hom TOPLICE
BLED
A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe s kopal nicami - Apartmaji — Družabni prostori - Termalno kopališče 23" C. — Savna — Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem jezeru — Žičnica pri hotelu — Izposojanje smuči, sank m drsalk — Prvovrstna domača in tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije. — Telefon 77222. 77223 77224.
KlMO «IB1S» FKOBEK
Predvaja danes, 12. t. m. ob 19.30 cinemascope barvni film:
AGENTE 007».
Sl VIVt SOLO Otu VOLTI
(Agent 007... živi se samo dvakrat)
Jana Flemingha
HgMjo; SEAN CONNERV. JAMES BOND in drugi____
ODGOVOR NA GOSPODARSKE VLADNE UKREPE
Sindikalne organizacije naj sodelujejo pri gospodarski politiki javnih ustanov
Predlogi, ki naj omilijo posledice brezposelnosti
V	Veroni so se sestali pokrajinski tajniki CISL severne Italije ter razpravljali o vladnih ukrepih v prid. gospodarstva in zaposlovanja. Sestanka se je udeležil tudi goriški tajnik CISL Padovan. Pozneje so o teh vprašanjih razpravljali tudi z goriškimi aktivisti CISL. Sindikalna organizacija je mnenja, da se vprašanja zaposlovanja istovetijo s splošno ekonomsko politiko ter razvojem in ga je potrebno reševati globalno z vsemi ekonomsko-socialnimi vprašanji. Sprejeti je treba koordinirane odločitve, ki naj upoštevajo tako vsebino kakor tudi časovno uresničevanje.
V	dokumentu je izrecno poudarjeno, da jc- nujno sodelovanje sindikalnih organizacij pri izdelavi ukrepov gospodarskega značaja in zaposlovanj s straini javnih oblasti. Se prav posebej se to tiče nujne reforme zaposlovanja kakor tudi poklicne vzgoje kakor tudi zavarovanja proti brezposelnosti.
Kar zadeva gospodarsko krizo nekaterih sektorjev in krajev kakor tudi preobrazbo podjetij, vsebuje dokument sindikatov naslednje predloge: začasno odpuščenim delavcem ali tistim, ki delajo po skrčenem delovnem času, naj se izplača doklada v višina 80 odstotkov urne mezde za tiste ure, ko ni delal; doklado naj izplača dopolnilna blagajna. Odpuščenim delavcem zaradi kršenja števila, naj industrijska podjetja plačajo po 70 odst. mezde ter brezposelnostim doklado; vse to naj velja 180 dni. Brezposelnim delavcem ali tistim, ki obiskujejo tečaj za spremembo poklica, naj k poprejšnjim ugodnostim dodajo še po 600 lir na dan.
CISL je v tem dokumentu predlagala, naj se brezposelnostna doklada izplačuje 360, ne pa samo 180 dni, zviša naj se na 600 iir dnevno ter prizadetim izplača tudi družinska doklada ter nudi možnost zdravstvene pomoči.
Izredne kakor tudi splošne ukrepe v prid brezposelnih mora v finančnem pogledu trpeti skupnost. Zato mora država prispevati sredstva, ki jih bo prejemala v okviru nove finanijpe politike ter v okviru povezovanja politike zaposlovanja z gospodarskim razvojem posameznih sektorjev( kakor tudi področij.
ljalo osnovo za pogajanja. Zato so sporazumno s prizadetimi delavci sklenili, da bodo proglasili enotedensko stavko delavcev pri statvah v tovarni v Podgori, ki se bo začela v ponedeljek 14. in zaključila v soboto 19. t. m.
Danes, v soboto 12. t. m. ob 14. uri bo na običajnem prostoru zborovanje prizadetih delavcev, na katerem bodo proučili položaj.
Odobreni ukrepi o javnih delih
Na svojem včerajšnjem zasedanju je tehnični odbor pokrajinskega vodstva za javna dela v Gorici 0-dobril predlog za podaljšanje roka za zaključitev razlaščanja za izpopolnitev ceste Bračan — Dolenje — Mernik. Zgraditi morajo namreč še cestna odseka Bračan — Ca’ delle Valiade in Dolenja - Mernik. Načrt goriške pokrajinske uprave bo zahteval izdatek 100 milijonov lir na osnovi državnega zakona št. 589 od 3. avgusta 1940.
Na osnovi istega zakona je teh nični odbor odobril še dva druga
ukrepa: dodatno ocenitev za ure-ditev_ in asfaltu anje notranjih cest v občini Kapriva za 25 milijonov lir ter podaljšanje roka za začetek in dokončanje del za tlakovanje antičnega jedra v Gradežu za 36 milijonov lir.
Razen tega so odobrili načrt občinske uprave v Farri za ureditev’ občinskih cest ter spremembo v načrtu za razširitev in ureditev protituberkuloznega dispanzerja v Gorici za 21 milijonov lir.
Državni prispevek za kulturne prireditve
Goriška prefektura sporoča, da je ministrstvo za turizem in prireditve dalo navodila za prispevke za koncertne, pevske in baletne prireditve v letu 1969.
Isto ministrstvo je sporočilo tudi navodila za prispevke festivalskim, in drugim priredtvam v državnem ali mednarodnem obsegu na osnovi zakona od 14 . 8. 1967.
Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tiskovni urad pri gori-škj prefekturi.
VLOGI SVETOVALCEV SFILIGOJA IN BRATUŽA
Grob dr. Karla Lavriča naj postane spomenik
Slovenskim otrokom v počitniški koloniji v Riminiju so prepovedali, da hi domov pisali v slovenščini
Ureditev groba znanega slovenskega javnega delavca v prejšnjem stoletju dr. Karla Lavriča, ki je pokopan na glavnem pokopališču v Gorici, je predmet vloge svetovalcev odv. Sfiligoja in prof. Bratuža na goriškega župana. Svetovalca predlagata, naj bi postal Lavričev grob spomenik ter zato trajno prost plačevanja kakršnekoli pristojbine.
V	svoji vlogi svetovalca opisujeta lik dr. Karla Lavriča, ki je bil važna politična in kulturna osebnost v slovenskem preporodu po letu 1848. Vodil je prve slovenske tabore, med temi tudi tabor na Veliki Otavi pri Šempasu 18. oktobra 1868. Njegov grob predstavlja pomemben spomenik za slovensko ljudstvo, saj je dr. Karel Lavrič pomembna slovenska zgodovinska osebnost. Svetovalca prosita občinski svet, naj predlogu ugodi.
V	drugi vlogi pa obravnavata dogodek, ki se je primeril v poletni počitniški koloniji ENPAS pri Riminiju, kjer so nekaterim slovenskim otrokom goriške občine zabranili pisati domov v slovenskem jeziku. Svetovalca sprašujeta župana, če ne smatra za umestno in potrebno zahtevati od ustanove ENPAS pojasnila glede vzrokov in oseb, ki so


i:


K
1868
ŠEMPAS £0101968
OB 14. PB1
✓ ;
prepoved rabe slovenskega jezika odločile in zakrivile. Nadalje prosita župana, naj pri višji pristojni oblasti poizve, kakšne ukrepe je sprejela, da se kaj takšnega več ne dogodi, in kaj je bilo ukrenjeno proti krivcem. Svetovalca nadalje trdita, da je vest o gornji prepovedi globoko prizadel-, in užalila vso slovensko javnost, ki zdaj zahteva pravico in zadoščenje.
iiiiimiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiii m nun min miiiiiiiiiiiiimiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiimuiiimumimmimi
OKROŽNO SODISCE V GORICI
V papirnici Timavo so ukradli za milijon lir raznih kovin
Vse tri obtožente so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov - Epilog smrtne nesreče v Doberdobu - Niso ji mogli dokazati tatvine
V ponedeljek stavka v tovarni v Podgori
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so poslale včeraj na zvezo industrijcev in pa vodstvu tekstilne tovarne v Podgori pismo, v katerem sporočajo, da so vzeli na znanje pobudo vodstva tovarne za povišek prejemkov delavcev pri statvah. Obenem pa ugotavljajo, da ta pobuda ne predstavlja niti polovico tistega, kar naj bi predstav-
VČERAJ PONOČI V RONKAH
Pri včerajšnjem zasedanju goriškega okrožnega sodišča je vzbudila največ zanimanja razprava proti že starim znancem sodišča 42-letnerpu Luigiju Cerciju iz Tržiča Ul. Verdi 5G, 32-Iebnemu Ermannu Fonzarlju iz Tržiča Ul. 24. maja št. 25 ter 31-letmemu Giuseppeju Slabile iz Tržiča Ul. Toti št. 22. Na začetku razprave ni bil prisoten nobeden od navedene trojice, potem pa so se spomnili,’ da sta dva od njih, Cerci in StabiJe, v zaporu v Gorici zaradi drugih prestopkov in so poslali ponje. Tretjemu, Ermannu Fon-zarijiu pa so sodili v odsotnosti.
V obtožnici je navedeno, da so ukradli v skladišču na odprtem papirne tovarne Timavo pri štivanu 33,32 stota bakra, 8 stotov brona ter za 15 stotov plošč bakra in drugih za skupno vrednost okrog enega milijona Ur. V skladišče naj bi prišli tako, da so s škarjami prerezali žično mrežo okrog njega. To se je zgodilo dne 8. decembra 1965.
Obtožnica nadalje navaja, da so
Dva ranjena pri trčenju v Ul. Coronco
Včeraj zjutraj ob 6.40 sta se pri trčenju dveh fiatov v Ul. Coroneo ranili dve osebi.
Ob tisti uri je 46-letni delavec Giuseppe Dionis iz Ul. Nobile 2 pravkar privozil svoj avto fiat 500 iz Ul. Zanetti in hotel zavoziti v Ul. Coroneo. V tistem trenutku pa je trčil vanj fiat 1100, ki ga je iz leve strani privozil 33-letni Dionisio Bertocchhi iz Ul. D’Alviano 31/4.
Zaradi sunka se je Dionis ranil pt obrazu In dobil možganski pretres. Ranila pa se je tudi njegova 43-letna žena Evelina Sorcich por. Dionisis, ki je sedela poleg moža. Z rešilnim avtom RK so ranjenca pripeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Pozneje so nudili prvo pomoč tudi sopotnici drugega fiata, 32-letni Mariji Albini Giacaz por. De Re iz Ul. Zanetti 2/4, ki je pri trčenju dobila manjše praske po čelu.
Z ukradenim avtom podrl drog ob cesti
Mladoletnega tatu stražijo v bolnišnici, kjer se bo zdravil 15 dni
Včeraj ponoči je 20-letni Franco Cirillo iz Tržiča, Ul. XXIV maggio, Panzanu pri Tržiču v Ul. Doria odpeljal tam parkirani avto giuliet-ta z evidenčno tablico iz Benetk. Z ukradenim avtom je z veliko naglico pridrvel v Ronke, kjer pa se je njegova dirka zaključila s trčenjem v obcestni drog pri gostilni «Alla pesa«. Treščil je s tako silo, da je prelomil drog, avto pa je zavozil na drugi strani s ceste v živo mejo ter je od njega ostalo le kup železa. Cirillo je bil pri tem seveda ranjen, vendar ne
Ponesrečila se je
med Opčinami in Fernetiči
Včeraj ob 19.05 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 47-letno delavko Bruno Bergamo por, Glrardl s Trga Europa 4, ki se Je pri manjši prometni nesreči na časti, ki z Opčin pelje k Femetičem pobila po levem kolenu in za trenutek izgubila spomin.
Glrardljeva se je peljala v avtu fiat 850, ki ga je upravljal 55-letni Narciso Danesker iz Ul. Battera 14. Ko pa je šofer privozil do km 7 omenjene ceste, je s prednjim stranskim robom avtomobila trčil v nasproti prihajajoči fia 1500, ki ga je vozil 48-letni Nereo Mi-cheli iz Istrske ulice 100.
ženska, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, se bo morala zdraviti približno 8 dni.
Avto podrl žensko ko je prečkala cesto
Včeraj ob 15. uri so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 68-letno gospodinjo Francesco Rotar vd. Mattiassi iz Ul. Cologna 475.
Mattiassijeva je malo prej na ce sti Trst - Opčine prečkala cesto, ko jo je podrl 23-letni Giorgio Pe-rin iz Drevoreda XX. septembra 51, ki je prav tedaj privozil s svojim fiatom 500 v smeri proti Trstu.
Pri padcu se je ženska ranila po temenici, levem komolcu in kolenu.
Okrevala bo v 8 dneh.
tako hudo, da ne bi mogel sam iz ruševin razbitega avtomobila. Peš se je odpravil proti letališču, kjer je zaprosil za pomoč. Poklicali so rešilni voz Rdečega križa, ki ga je odpeljal v tržlško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, odrgnjeni po udih in rane na glavi.
Med tem je prišla na kraj nesreče cestna policija iz Cervignana, ki je našla sled za Cirilom ter ga zastražila v bolnišnici, da ga zasliši, ko bo prišel dovolj k sebi.
se polastili Škarij za rezanje žice. ki so jih ukradli istega dne Adrianu Boscarolu, da so odpeljali samokolnico pri podjetju Bruni Steffč ter tovornjak Fiat 682 Veneriu Palma-rinu iz Romk. Končno so se polastili tudi bagerja fiat FL 6 podjetja Bruni & Steffč, ki jim je služil pri kraji kovinskega materiala.
Oba prisotna obtoženca sta, kakor pri prejšnjih zaslišanjih, tudi včeraj odločno zanikala, da bi ima-la svoje prste pri tej tatvini in tudi odsotni Fonzar je vedno tajil. Tako je Cerci, ki so ga presenetili pri Moščenicah, kjer se je kraja dogodila, izgovoril, da je bil v tistem kraju, ker je stikal za lisičkami. Kei niso imeli zanesljivih prič in drugega dokazilnega materiala, Je že državni tožilec dr. Pascali predlagal sodnemu dvoru naj vse tri oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Pred tem predlogom je v daljšem govoru obrazložil upravičenost suma proti vsem trem v tej tatvin) in jih opozoril, naj bodo v prihodnje previdni in naj se ne lotijo ve} takih podvigov. Njemu so sc pridružili tudi trije uradni zagovorniki odv. Pascoli, Giannattasio in dr. Battello. V skladu s tem Je sodišče v resnici izreklo po kratkem posvetu oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
* * *
Pri drugi razpravi se je morala zagovarjati 53-letna Rosa Gergolet vd. Nardin, gostilničarka iz Dor-berdoba, zaradi prometne nesreče na začetku Doberdoba dne 23. novembra 1966. pri kateri Je dobil smrtne poškodbe 37-letni Jordan Gergolet iz Doberdoba. Tržaška ulica 15.
Tistega dne je obtoženec okrog 18.30 ure na začetku vasi prj hiši št. 9 povozila Jordana Gergoleta, ki je peš prečkal cesto ter se potem ni ustavila, tako je rečeno v obtožnici, da bi mu pomagala. Po nesrečenca so takrat odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer je čez pet dn,j podlegel hudim poškodbam. Obtoženko so takrat aretirali, ter že naslednji dan izpustili. Izjavila je, da se ni ustavila ker ni vedela, da je podrla moža.
Na včerajšnji razpravi so ugotovili, da je med tem zavarovalnica
že izplačala 12 milijonov ln 250 tisoč Ur odškodnine prizadetim svojcem; od tega vdovi Jordana Gergoleta 3 milijone, mladoletni hčerki Tanji 6 milijonov In 3,25 milijona drugim sorodnikom. Včeraj je tožilec predlagal za obtoženko 20 mesecev zapora, 2 meseca aresta In 40 tisoč. Ur globe,. Sodišče pa jo je obsodilo na 1 leto pripora in odvzem vowte*a. (jovptjenja za let.	odv. Pa-
scoli.
* * *
Pod obtožbo, da je izrabila gostoljubnost In odnesla dne 8. al| 101 septembra lani lz stanovanja Alberta Raso v Tržiču 30 tisoč lir, se je morala zagovarjati 58-letna Emilia Zanolla por. Borri lz Trsta, Ul. Catalani 7.
Državni tožilec je zanjo predlagal 4 mesece zapora ln 40 tisoč Ur globe Obtoženka pa je zanikala krivdo ter navedla, da so bila vežna vrata hiše stalno odprta tudi ponoči ter da ni izključeno, da je prišel v stanovanje kdo drug in odnesel manjkajoči denar. Ker tudi Raso m imel argumentov, ki bi to trditev ovrgli, so obtoženko oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Branil jo je odv. Pascoli.
Drž. tož. dr. Pascoli; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo ih Bassi; zap. Nodetti.
Danes se poročita v Sovodnjah SONJA TOMŠIČ in FRANC TOMŠIČ Novoporočencema želijo sorodniki, znanci in prijatelji mnogo sreče v zakonskem življenju.
........................................■■■•■■■•'..................
Maketa deželne palače v Ulici Roma
V razstavišču Pro Loco v pasaži je občinska uprava lz Gorice razstavila pet načrtov goriških arhitektov ln inženirjev, ki so jih izdelali na podlagi natečaja deželne uprave za izgradnjo palače v Ul. Roma. Vsi predloženi načrti so obešeni na zidu, ustrezne makete pa so na mizi po sredi razstavišča. Pri vsaki maketi je tudi mesto, ki ji je bilo določeno na kon-
kurzu. Prvega sta zasedla arhitekta Giorgio Picooti in njegova žena Maria Grusovin z načrtom pod oznako “Modulo 68». Njegova značilnost je v tem, da je osrednje poslopje izdelano v obliki nepravilnega četverokotnika ter ima na sredini zaprto dvorišče. Ob tem bloku je avditorium, ki ima kupolo v obliki odsekanega stožca ter bo prekrita z bakreno ploče-
vino. Avditorium bo imel obliko šesterokotnika.
Tudi ostali načrti kažejo vrsto zanimivih arhitektonskih rešitev, vendar se zdi, da je zmagoviti najbolj poln svežih idej ter bo deželna zgradba, izdelana po tej za snovi, lep doprinos k urbanistični ureditvi našega središča. (Na sliki je maketa Picootijevega načrta de želne palače, kakršno bomo videli e Ulice Roma;)
Sc nobene odškodnine za ukinjeno trošarino na vino
Deželni svetovalec Rinaldo Rizzi jc poslal deželnemu predsedniku Berzantiju vprašanje, zakaj finančna intendanca v goriški pokrajini tako zavlačuje z izplačevanjem občinskim upravam zneskov, ki jim pritičejo v zameno za odvzeto trošarino na vino v letih 1964, 1965 in 1966. V videmski pokrajini so na primer ta sredstva občinskim upravam že zdavnaj izplačali. Seveda zavlačevanje še bolj slabša gmotne razmere posameznih občinskih uprav, za katere je znano, da so v izrednih finančnih težavah. Deželni svetovalec sprašuje deželnega predsednika, če ne bi kazalo posredovati, da bi finančna tnten-danoa č.imprej izvršila ministrski zakon od letošnjega marca.
Družinski izlet v Istro z avtobusom priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo 20. t.m. Obiskali bodo Portorož, Piran, Motovun ter na povratku Buje in Ankaran. Odhod iz Gorice, na Travniku ob 6. uri, iz Podgore ob 6.10, in Štandre-ža ob 6.15. Vožnja za člane po 1.500 lir in za nečlane po 1.700 lir. Za prehod meje velja potni list ali prepustnica, s katero pa je treba imeti s seboj tudi osebno izkaznico. Vpisovanje pri Košuti, Gorica, Ul. Mameli 3 do četrtka 24. oktobra. Tam tudi vsa druga pojasnila.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
V goriškem matičnem uradu so prijavili 8., 9. ln 10. oktobra 6 rojstev m 7 smrti.
Rojstva:	Antonio de Gavardo
Roberta Petruzziello, Elena Stop! pam, Davide Gasser, Stefano Lipa-nje in Manilo Garibaldi.
Smrti: 78-letni Giuseppe Bosca-10I, 34-letni Ottone Maligoj, en dan star Antonio de Gavardo, 82-Iet.na Maria Pettarin, vd. Chtopris, 75-letni Antonio Coglie, 83-Ietna Adele Maroni, 74-letna Lulgia Cucit, vd Bais.
(> urica
CORSO. 17.15—22:	«Tre passi nel
delirio«, Jane Fonda, Brigitte Bardot in Alain Delon, italijan-sko-francoski barvni kinemaskop-ski film, prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI. 17.15: “Inchiesta pericolo-sa», F Sinatra in L. Remich A-meriški , kinemaskope v barvah; mladini pod 18 letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17-22:	«Ringo
il cavahere solitario«, P. Martell, J. Puento, italijanski kinemaskop-ski barvni film.
VirrORIA. 17.30 ((LanieD, A. Ka-rina in J. Claude Francoski film v barvah: mladini pod 18 letom prepovedan
CENTRALE. 17.15: «Niente rose per GSS 117«, J. Gavin in M. Lee, italijanski kinemaskopski barvni film.
Tržič
AZZUKHO. 17.30: «Se incontri Sor-tana prega per la tua morte«, j Garco in VV. Berger. Barvni film LNCELSIOR. 17.30: «Non sl mal trattano cosi le signore«, R. stel ger in L. Remick. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30 «Les biches« (Le cerbiatte), J. L Trintignant in J Sassard. Barvni film
S. MICHELE. 17.30: «Gli eroi di telemark«, K. Douglas in R. Harris. Kinemaskope v barvah.
dežurne lekarne
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekar na S. NICOLO — dr. Olivetti — Ul. Primo maggio 94 — tel. 733-28. RONKE
Danes je odprta lekarna “ALLA STAZIONE« — dr. Matitti, Verme-gliano, Ul. Garibaldi 3 - tel. 77-44-6.
Dve prometni nesreči
Včeraj okrog poldne se je peljal 64-letni Mirko Lipicar, doma iz Gorice, Ul. Formica 7 s kolesom po Ul. Brass preti Ul. Leopardi. Za njim je vozil fiat 124 41-letni Salva-tore Santangelo iz Vidma, Ul. Ligu-ria 36. Pri otroškem parku je hotel avtomobilist prehiteti kolesarja, ta pa je ravno takrat stopil s kolesa, da bi prečkal cesto. Avto ga je podrl in morali so ga odpeljati splošno bolnišnico, kjer so Lipičar-ja pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na levem kolenu, udarca v glavo in šoka.
Nekaj pred 10. uro dopoldne sta na križišču ulic Campagnuzza in Pola na Rojeah trčila poltovornjak guzzi 500, ki ga je vozil 42 letni Al bert Peric iz Doberdoba, ter avto ford, ki ga je vozila 45-letna Maria Pegolo iz Ul. Aprica L Avto je hotel iz Ul. Campagnuzza zaviti v UL Pola po kateri je vozil guzzi 500 v
smeri proti Soči. Pri trčenju ni bil SLUŽKINJO ZA ŠVICO, samsko nihče ranjen in cestna policija je ali poročeno, iščemo. Nastop ta-ugotovila le nekaj škode na obehlkoj. Dobri pogoji. Telefonirati Oo
vozili h.	-rica 87-2.98.
dežurna cvetličarna
Jutri, 13. oktobra bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku št. 13 — tel. 54-42.
il
Danes popoldne v Ciudad Mexicu otvoritev 19. olimpijskih iger
V mehiški prestolnici bodo danes svečano odprli 19. olimpijske igre, na katerih se je zbralo nad 7000 tekmovalcev iz 119 držav. Otvoritvena svečanost se bo začela ob 11.04 dopoldne, oz. ob 18.04 po srednjeevropskem času in slcei s prjhodom mehiškega predsednika Diaza Or-daza na častno tribuno.
Po odlgranju mehiške državne
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 12. trn.
KOŠARKA
Prijateljsko srečanje
20.00	v Trstu, Ul. della Valle
BOR — TOPEKA (ZDA)
JUTRI
Nedelja, 13. t.m.
NOGOMET
II. amaterska liga
10.30	v Trstu
S. ANNA — JUVENTINA * * *
Mladinsko prvenstvo 12.15 v Trstu, Sv. Sergij
BREG — AURISINA * * *
14.00	v Trstu, Sv. Sergij
GAJA — VESNA * ♦ *
Naraščajniki
14.30	v Trstu «Prvi maj«
UNION — FORTITUDO * * ♦
Začetniško prvenstvo
13.30	v Trstu «Prvi maj» UNION — BREG
• * *
Prijateljska tekma
15.00	v Sovodnjah
SOVODNJE — BREG
himne se bo začel mimohod raznih reprezentanc. Prva bo prikorakala na stadion — kot zahteva tradicija — Grčija, zadnja pa bo domača reprezentanca. Reprezentance ostalih držav se bodo zvrstile po španskem abecednem redu. Mimohod bo trajal približno eno uro. Nato bodo spregovorili trije predsedniki: organizacijskega odbora, CIO ln Mehike. Slednji bo odprl igre. Sledilo bo dviganje olimpijske zastave, ki jo bodo prinesli na stadion kadeti mehiške momaTlce ob spremstvu šestih Japoncev v kimonih.
Po tem delu svečanosti bodo spustili v zrak balončke in že bodo
•IIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilHIIHIIIIIIinillHIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMHMIIIIIIIItllllll
POL ZA ŠALO, POL ZARES
prinesli na stadion olimpijsko plamenico s ka/tero bo prvič v zgodovini iger prižgala v žari olimpijski ogenj — ženska, mehiška prvakinja v teku na 400 m in 80 m z ovirami Enniqueta Basilio Sotelo.
Po prisegi sodnikov in tekmovalcev bodo izpustili golobe, nakar bodo častni gostje začel] zapuščati tribuno, takoj za njimi pa se bodo razšle tudi reprezentance. Vsa slovesnost bo trajala nekaj nad dve uri.
Preko umetnega satelita jo bo neposredno prenašala po drugem sporedu tudi italijanska televizija in sicer od 18. ure do 20.30.
Jutri na Veliki Rouni rogarji»proti «žagar jem »
Na Proseku že vsi nestrpno pri-, postaviti svojega speakerja na bolj-čakujejo nedeljo, ko se bodo na I še mesto.
svetovno znanem «prašnem stadio-1 Mladi že trenirajo na Veliki Rou-nu Velika Rouna» spoprijeli stari j ni, toda treningi so tajni in jim in mladi za «14. proseški naslov*. nihče ne sme prisostvovati. So pa
Mladi in stari so za nekaj dni postali slikarji in pleskarji, ker je treba pripraviti transparente za okrasitev avtomobilov. Pričakuje se velik naval časnikarjev, posebnih dopisnikov, televizijskih in radijskih reporterjev.
Na Veliki Rouni Je pravi ((živžav«. Delavol postavljajo reševalno postajo, ka JO bo vodil znani travmatolog prof. Gimi Gorgonzola, direktor ortopedske klinike v Kolu-drovied. Letos mu bo uspelo opraviti vsako operacijo kar na igrišču: stadion Velika Rouna je znan kot «prašni stadion«, ker pa je letos prah zaradi dežja popolnoma izginil, bo vsaka operacija mogoča.
Tudi radijski tehniki postavljajo svoje naprave. Vsakdo pač hoče
«žagarji» brez trenerja. Vratar Gud-la (vulgo Štoka) je zaupal, da je trener odpotoval v Bosno, v Kla-danj, kjer so izvirki «moške vode«. Trener je namreč izvedel, da so «stari» (rogarji) naročili veliko količino te vode in jo pijejo že dober mesec dni. Zato je hotel osebno pogledati lastnost in moč te vode, ker bi bilo prav smešno, če bi zaradi vode morali žagarji vleč' na vozu rogarje.
V neki skriti kraški dolini, pa trenirajo stari. Njihov trener Fon Kalifafctus — Marino Serduin vpije in kriči na ves glas. Letos bo imel mlado postavo, ker se je lansko leto poročilo več fantov. Prav to pa mu beli glavo, ker stari ((rogarji » boljše držijo njegov sistem od mladih «rogarjev».
BRUNO RUPEL
V ORGANIZACIJI SPOT
Uspelo tekmovanje najmlajših
Zmagovalca sta bila Kuret Igor in Sancin Igor - 20. t. m. drugo podobno tekmovanje
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi
drugi
—	ptv 1 drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
1 2 2 1 1 2 X 1 1 1 2 X 1 2 1 X
1 2 2 X
Kdor je v nedeljo obiskal rekreacijski teren Slovenskega planinskega društva v Bazovici, se mu je nudila nenavadna slika. Videl je lep travnik, ki je -bil na prvi pogled videti veselo posejan s cvetjem. To pa ni bilo cvetje, temveč raznobarvne zastavice, kd so se v določenem zaporedju vijugale okoli zaprek, mimo zidkov, hlodov, grmov nato med borovci ter končno vzdolž kolovoza Cernu vse to? V teku je bilo 1. mladinsko tekmovanje, ki ga je društvo pripravilo za naše najmlajše, ker je smučarska sezona pred vrati.
Proga je bila tako izpeljana, da je bilo potrebno delovanje predvsem tistih mišic, ki pridejo v poštev posebno pri smučanju. No — predsmučarska telovadba v tekmovalni obliki. Mnogo zabavnejša in mikavnejša kot sicer.
Pred tekmovanjem so mladi športniki opravili nekaj sprostilnih vaj, skupinsko igro z žogo in brez nje. Ko so bile mišice dovolj ogrete, se je pričelo startanje. Najhitrejši tekmovalec je ustavil kronometer pri 2’26”. Navdušenje je bilo veliko in prisotni so glasno podžigali tekmovalce.
Sledila so vprašanja zemljeplsno-iplaninske vsebine, ki so dala dokončne rezultate.
žal ni bilo najmlajših (letniki (1960-1962). V ostalih dveh starostnih skupinah pa so zmagali:
Letnik (1957-59): 1. Kuret Igor, 2. Štoka Peter in 3. Kuret Stojan.
Letnik (1954-56): 1. Sancin Igor, 2. Marega Diego in 3. ex equo Pra-šel Irena ter Sancin Stojan. Prvi trije so dobili diplomo, zmagovalca obeh skupin, pa brezplačni izlet s planinskim društvom.
Tekmovanje Je nedvomno uspelo in upamo, da bo v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri še več udeležencev. Pred tekmovanjem bo predsmučar-ska telovadba na prostem Za starše, prijatelje in vse, ki radi prisostvujejo takim manifestacijam bo za dober tek poskrbel založen bife
Naj še pripomnimo, da se SPDT
vneto pripravlja za smučarsko sezono, in bo marsikaj nudila zimskemu športniku. Smučarska telovadba za mlade in odrasle se bo kmalu pričela v telovadnicah, s prvim snegom, pa bo pričela delovati vlečnica, ki jo je društvo kupilo to poletje. Geslo torej naj ne bo samo: vsi na sneg!, temveč vsi na sneg v odlični telesni kondiciji.
Najmlajši pa zopet nasvidenje v Bazovici na 2. mladinskem tekmovanju.
S. M.
ODBOJKA
V prijateljski ženski trening tekmi v Bazovici je sinoči Breg B premagal Zarjo B s 3 : 1 (15:13, 11:15, 17:15, 15:10).
FAVORITI NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Vera Nikolič kljub krizi favoritinja Novi svetovni rekordi v štafetah?
Atletska tekmovanja se bodo zaključila v nedelj), 20. oktobra
7. DAN
(sobota, 19. oktobra)
800 M (ženske)
Morda zlata kolajna za Jugoslavijo. Po zadnjih vesteh iz Mehike sicer Vera Nikolič preživlja psihično krizo, vendar ostane favoritinja kljub vsemu. Pričakujejo tudi nov rekord pod 2 minutama ali celo boljšega od dejanskega svetovnega rekorda 1’58"9 severne Korejke Sin Kirn Dan, katerega niso priznali. Američanka Manning ima največ izgledov za drugo mesto. Vsaj ena tekačica iz odlične nizozemske trojke bi tudi ne smela zatajiti.
SR — Sin Kirn Dan
(NR Koreja)	1’58”9 1962
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
Pod vodstvom Josipa Djerdje napredek ekipe Spliigen Bran
V četrtek se nam Je predstavila i Igralcev in enega pivota: Ambrožič nova ekipa Splugen Brau v lepi se v tej vlogi prav dobro počuti tekmi proti večkratnemu italijan- in je zelo nevaren v nasprotnikovi skemu prvaku Simmenthalu. Go-] coni, kar omogoča bolj sproščeno riška ekipa je nastopila v sledeči igro zunanjih igralcev. Starc in
Atalanta — Varese 1 X Bologna — Verona 1 Cagliari — Fiorentina X 1 Milan — Piša	1
Napoti — Sampdoria	1
Palermo — Inter	X	2
Roma — Juventus	X 1
Torino — Vicenza	I
Bari — Modena	1
Genoa — Perugia	1
Livorno — Lazio	X	1
Legnano — Pro Patria X 1 Pescara — Chieti X
mmimiiiiimiiiiMiiiiiiiMHiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiliiuiiiiii.....
2. AMATERSKA LIGA
Tudi v tretjem kolu Juventina na Tržaškem
V teh dneh so začeli prihajati v Ciudad Mexico tudi potniki, ki so dopotovali na prizorišče olimpijskih iger na nenavaden, vendar cenen način: nekateri so se lotili dolge poti peš, (kot tri češkoslovaška dekleta), drugi pa s kolesi.
Med temi so bili tudi 35-letni Ceh Zdenek Marenčak ter 25-letna Švicarja Max Buhler (mizar) in Nus Stedger (kovač). Potovali so
preko evropske celine, Anglije, z ladjo do Kanade, nato pa preko ZDA do Mehike. Švicarja sta v 6 mesecih prevozila 12.600 km, Ceh pa celo 14.000 km. Švicarja sta ob prihodu v Ciudad Mexico izjavila, da sta med potjo potrošila ves denar, ki sta ga imela in sl zdaj ne moreta kupiti niti vstopnic za olimpijske igre...
(Na sliki: Zdenek Marenčak).
Tudi drugo tekmo v letošnji sezoni bo Juventina odigrala na tržaškem terenu in sicer na igrišču v Ul. Flavia. Tokrat jo čaka srečanje z ekipo SanfAnne, ki je preteklo nedeljo premagala v Fogiianu tamkajšnjo ekipo, medtem ko je bila Juventina proti Arsenatu poražena s 4:0. S. Anna ima dober napad, v katerem ima glavno besedo Rocco, sin znanega trenerja ekipe Milana, na centru pa je ekipa šibka, ne pa tako v obrambi. Obratno pa se štandrežka enajsterica v obrambi še nekoliko znajde, manjka ji dober napad. Krilci se bodo v nedeljo upajmo držali bolje, ker se bo vrnil Ivič Ferfolja, čigar odsotnost se je v pretekli tekmi zelo poznala. Tekma se bo začela ob 10.30, odhod igralcev pa
bo s trga v štandrežu ob 8.30.
* * *
Jutri bo dan počitka za mladince, vendar bodo ob treh popoldne na domačem igrišču odigrali prijateljsko tekmo z Doberdobci. Na vsak način so se do sedaj juniorji v svojih srečanjih dobro držali. Ce ne bi preteklo soboto nepotrebno zaigrali tekme z Mosso z 1:0 (zaradi enajstmetrovke), bi sedaj Imel sedem točk. Lestvica mladincev je naslednja:
S. Lorenze, Mossa 8; Juventina, Lucinico 6; Pro Gorizia, Audax 4; Sanrocchese, Sovodnije 2; Libertas Caipriva 0.
D. R.
* * *
V prijateljski trening tekmi je v sredo na stadionu pri Sv. Ivanu v Trstii Cremcaffe premagal Zarjo s 3 : 2.
postavi:	Pieri, Ponton, Comelli,
Mauri, Poloniatto, Meneghel, Me-deot, Krainer. Kristiancic. Magnoni, Stabile, Merlati. Najbolj je navdušil Pieri, ki je organiziral napade In dobro branil. Dobro je zaigral tudi Magnoni, ki je bil uspešen v napadu in obrambi. Od starih igralcev nismo videli Merlatija, ki bo s svojo višino še bolj ojačil obrambo, ki je najšibkejša točka goriške peterke. Tudi Kristiancic ni stopil včeraj na igrišče. Ta igralec je že igral za goriško ekipo. Le v vojaškem roku je igral za vojaško postavo. V tej ekipi se je zelo dobro izkazal zato tudi za tega igralca čakamo, da ga bomo lahko videli v plavem dresu.
Od »starih« igralcev sta bila v četrtek najboljša Mauri in Krainer. Za prvega lahko trdimo, da še ni igral take tekme. Priznati moramo, da se je pod vodstvom Djerdje tehnično izpopolnil In polagoma raste v dobrega pivota. Preteklo leto ni izkoristil svojih zmožnosti in tehnično ni bil na višku. Krainer pa je igral kot običajno dobro. Zanimivo je za tega igralca, da ne pada v formi.
Goričanom manjka še vedno nekoliko kondicije. Prav v tekmah proti tehnično močnemu nasprotniku igrajo goriški igralci zelo dobro v prvem polčasu in vodijo tudi proti močnim ekipam. V drugem polčasu pa igrajo vedno slabše.
Nizki rezultat ob koncu četrtkove tekme dokazuje, da sta ekipi Igrali zelo solidno v obrambi, tekma pa je bila povsem izenačena kljub premoči gostov. Te tehnične Izpopolnitve so gotovo zasluga novega trenerja, ki skuša uvesti nov sistem igre v goriško ekipo.
DREVI OB 20. URI
Borovi košarkarji proti ekipi ameriške vojne ladje Topeka
V delovadnici Ulice della Valle bodo drevi ob 20. uri košarkarji Bora odigrali prijateljsko tekmo z moštvom ameriške ladje Topeka. Srečanja z ameriškimi igralci so navadno zanimiva, ker se ti odlikujejo tako po atletski pripravi, kot po tehnični dovršenosti.
Peterka Bora je prišla v zadnjem času do precejšnje uigranosti, čeprav se ne poslužuje stalnih, okostenelih shem. Nedavni zmagi v srečanjih z ekipama Tone Čufar in Zarja sta pokazali dobro pripravljeno ekipo. Na treningih se je dobro obnesel sistem štirih zunanjih
Fabjan sta se v zadnjih srečanjih izkazala kot izvrstna borca pod košem m hitra napadalca Tudi protinapad, ki je bil itak odlika plaviti, se je izboljšal. Razvija se hitreje in bolj učinkovito, ker se Igralci bolj racionalno gibajo po igrišču. Borovci zato z zaupanjem pričakujejo tekmo z ameriškim moštvom. Postava «plavih» bo naslednja: Fabjan, Sirk, Starc, Ambrožič, Spacal, Sancin, Kralj, Hrovatin S., Hrovatin V.
Pred to tekmo bo ob 18.30 prijateljsko srečanje med ekipama mlajših mladincev Bora in Mivarja. Mladi košarkarji Bora bodo predstavili ekipo: L. Pertot, Barazzuti, Ljubič, Grgič, Milič, Deško, Daneu, Sosič, Prancia, Bogateč, šegina.
ADRI.TAN ZAVADLAL
NAMIZNI TENIS
V	Skopju se je danes pričelo 5. balkansko prvenstvo v namiznem tenisu na katerem sodelujejo moške in ženske reprezentance Bolgarije, Grčije, Romunije in Jugoslavije.
V	prvem kolu je moška ekipa Jugoslavije .premagala Grčijo s 5:0, ženska ekipa prav tako ekipo Grčije s 3:0. Z istim rezultatom je premagala Romunija Bolgarijo in sicer moška ekipa 5:0, ženska pa s 3:0.
urad. rek.: Nikolič (Jug.)	i dobro pripravljeni na višino, ki
2’00”5 1968 utegne pripraviti velika preseneče-OR — Packer (VB) 2’01”1 1964 I nja. Nevaren izgleda 19-letni Ke-
1960 — (prvič na sporedu) Sevcova (SZ), 1964 — Packer (VB)
Predvideni vrstni red: 1. Nikolič (Jug.) 2'00”5, 2. Manning (ZDA 2’3”, 3. Keizer (Niz.) 2’2”2
Outsider:	Silai (Rom.) 2'1"8,
Gommers 2'3” in Van Den Made 2'2”5 (obe Niz.), Burneleit 2’3”3 in Wieok 2’3”7 (obe NDR), Pigni (It.) 2'4”6.
DESETEROBOJ
Lahko zmagata Američana Too-mey in Sloan, zah. Nemec Bend-lin, vzh. Nemec Kirst ali pa Sovjet Aun. Mladi vzh. Nemec Klauss se je poškodoval, sicer bi bil težko premagljiv.
SR — Bendlin (Zaih. Nemčija)
8319 1967
OR — Johnson (ZDA) 8001	1960
1956 — Campbell (ZDA), 1960 — Johnson (ZDA), 1964 — Holdorf (Nemčija)
Predvideni vrstni red: 1. Kirst (NDR) 7861, 2. Aun (SZ) 8026, 3. Bendlin (Zah. Nem.) 8086.
Outsider: Toomey 8226 in Sloan 7800 oba (ZDA), Laraka 7972 in Avi-lov 7905 (oba SZ). Tiedke 7904 in Wessel 7953 (oba NDR).
8. DAN
(nedelja, 20. oktobra)
VIŠINA (moški)
ZDA startajo s tremi skakalci z rezultatom 221 om. Zanimiv bo nastop Fosburyja, ki skače «hrbt-no». Mož ima izglede tudi za zlato kolajno. Sovjet Gavrilov je lažje poškodovan, vendar v dobri formi V SZ polagajo največ upanja v Skvorcova. Visoka kvalifikacijska mera (214 cm) bo gotovo Izločila že v predtekmovanju marsikaterega od boljših.
SR — Brumel (SZ)	2.28 1963
OR — Brumel (SZ	2.18 1964
1956 — Dumas (ZDA), 1960 — ša-vlakadze (SZ), 1964 — Brumel (SZ)
Predvideni vrstni red: 1. Skvor-cov (SZ) 218. 2. Fosbury (ZDA) 221, 3. Bil Jot (Fr.) 217.
Outsider: Carruthers (ZDA) 221, Gavrilov (SZ) 220, Salnt Rose (Fr.) 219, Kirst (NDR) 216, Todosljevič (Jug.) 213, Alexa (CSSR) 215.
MET KROGLE (ženske)
Svetovni rekord vzhodne Nemke Gummel 18.87 je stvari zapletel. Nemke so zdaj boLjše od Sovjetinj? Doma so celo pustile metalko z rekordom nad 17 m Gummel je na treningu v Mehiki dosegla celo 19.19. Poleg Nemk, sta nevarni še Madžarska Bogjnar in Bolgarka Hri-stova.
SR — Gummel (NDR) 18.87 1968 OR — T. Press (SZ) 18.14 1964 1956 — Tiškevič (SZ), 1960 — T. Press (SZ), 1964 — T. Press (SZ)
Predvideni vrstni red: 1. Cižova (SZ) 18.67, 2. Gummel (NDR) 18.87, 3. Hristova (Bolg.) 17.57.
Outsider: Bognar (Madž.) 17.89, Lange 17.81 in Boy-Garieh 17.51 (obe NDR), Soloncova (SZ) 16.96.
1500 M
Keino - Ryun - Tummler. Med temi tremi je zmagovalec. Vsi so
nijec Jipcho.
SR — Ryun (ZDA) 3’33’1 1967 OR — Elliott (Avstral.) 3'35”6 1960 1956 — Delaney (Irska), 1960 — Elliott (Avstral.), 1964 — Sneli (N. Z el and a)
Predvideni vrstni red: 1. Keino (Kenija) 3'39”9, 2. Tummler (Zah. Nem.) 3’36"5, 3. Ryun (ZDA) 3’40 ’5.
Outsider: Jipcho (Kenija) 3’59"8 na 1 mlliji, de Hertoghe (Bel.) 3’37”1, Wadoux (Fr.) 3’37”9.
ŠTAFETA 4x400 M
Verjetno nov svetovni rekord ZDA s časom zelo blizu 2’56”. Kenijci so v Mehiki tekli 3’1”7 in je zajel evropske ekipe preplah. S takim časom bo srebro njihovo, Poljska, obe Nemčiji in Vel. Britanija pa se bodo lahko borile le za bron. SR — ZDA	2’59"6	1966
OR — ZDA	3’0”7	1964
1956 — ZDA, 1960 — ZDA, 1964 — ZDA.
Predvideni vrstni red:	1.	ZDA
(reprezentanca brez časa), 2. Kenija 3’1”7, 3. Poljska 3’5”.
Outsider: NDR 3’6”, Zah. Nemčija 3'5”, Vel. Britanija 3'5”9.
ŠTAFETA 4x100 M (ženske)
Neposredno pred igrami dva izenačena svetovna rekorda. SZ in Kuba sta tekli 43”6, ostale ekipe pa so zelo blizu. Američanke so sploh najhitrejše, imajo pa slabe predaje. Avstralija pili tehniko komaj zadnja dva tedna.
SR — Poljska —	43”6 1964
OR — Poljska	43”6 1964
1956 — Avstralija, 1960 — ZDA, 1964 — Poljska.
Predvideni vrstni red: 1. SZ 43”6, 2. Kuba 43”6, 3. Nizozemska 43”9.
Outsider: Avstralija 43”7, ZDA (brez časa).
ŠTAFETA 4x100 M (moški)
ZDA vodijo in lahko pričakujemo nov svetovni rekord morda čelo pod 38”. Kubanci so tekli 38"8, Sovjeti pa 38”9. Vsaka najmanjša napaka pa bo Američane drago stala, ker tudi Francija, Italija, Poljska in NDR čakajo na ugodno priložnost. SR — Univerza Kalifornija (ZDA) 38”3 1967
OR — ZDA	39"	1964
1956 — ZDA, 1960 — Nemčija, 1964 — ZDA
Predvideni vrstni red:	1. ZDA
39” 1, 2. SZ 38”9, 3. Francija 39”.
Outsider: Kuba 38”8, NDR 39" 1, Poljska 39”5, Italija 39”2.
MARATONSKI TEK
Abebe Bikila je zagotovil, da bo osvojil tudi tretje zlato, ima pa že 36 let in letos je romal od zdravnika do zdravnika. Več možnosti Ima njegov rojak Mamo Wolde. Izreden talent je 18-letai Kenijec Moses.
1956 — Mimoun (Pr.), 1960 — Abebe Bikila (Etiopija), 1964 — Abebe Bikila (Etiopija)
Predvideni vrstni red: 1. Wolde (Etiopija), 2. Moses (Kenija), 3. Roelants (Belgija).
Outsider: Abebe Bikila (Etiopija), Sasaki (Jap.), Clayton (Avstral.).
r nm
Letošnja postava goriške košarkarske ekipe Spliigen Brau
59:
( B. TRAVEN J
General iz džungle
Toda general, ki ni imel nobene časti in ni poznal nobenih Napoleonovih načel, ni niti za hip pomislil na pogon. Dovolj resno je jemal divisionaria. Jemal je resno vse, kar se je moral divisionario po njegovem mnenju naučiti in si utegnil v dolgi vojaški karieri pridobiti izkušenj. Se posebej resno je jemal vojake, ker je vedel, da znajo bolje in točneje streljati kot muchachosi, da so bolj izurjeni, bolje organizi rani in da izvajajo zapovedane premike hitreje in spretneje.
Ir. ker si ni bil nikoli gotov zmage, ker tudi ni bil gotov, da bo zmagal v bližnjem spopadu, ni zanemaril prav nobene priprave, za katero je mislil, da mu lahko zagotovi zmago.
Ko je bila vojska oddaljena še kakih osem kilometrov od uporniškega taborišča, je divisionario zaukazal, naj se ustavi in prenoči
Sklenil je, da ne bo takoj napadel, kot je prvotno nameraval, ampak da bo počakal do jutra, da bi lahko bolje organiziral pogon. Bližina noči je že marsikateremu zajcu pomagala zbežati v grmovje ali v hribe. Ce bo pa začel pogon zjutraj s spočitimi vojaki, bo imel ves dan pred seboj, medtem ko bodo njegovi ostrostrelci pazili, da ne bo ušel prav nihče izmed teh uporniških psov.
Ko so mu postavili lep, visok šotor in ko se Je s kuharjem temeljito pogovoril, kaj bi rad za večerjo, in kaj si želi za
zajtrk, je prepustil mlajšim oficirjem, naj poskrbijo za drugo. Saj so ti zelenci bili za to tukaj, da opravljajo takšne postranske zadeve. Njega je čakala bitka, saj je bil divisionario. In ker je šlo samo za pogon na ušive upornike, ne pa za urejeno bitko po vojnih pravilih, se je čutil dolžnega, da ne bi prikrajšal mlajših oficirjev za dejavnost in za to, da bi enkrat praktično uporabili vse tisto, kar so se naučili na vojaški akademiji. Ti oficirji so bili prepričani o pomembnosti svoje naloge in so se popolnoma zavedali, da služijo domovini, četudi bodo nastopili proti svojim rojakom, in so se zato lotili posla.
Odposlali so tri izvidnike, da bi si ogledali taborišče in položaj upornikov. Ko so to storili, so dali spet zbobnati vojake, ki so si že kuhali večerjo, in jim ukazali, naj se razvrstijo z očiščenim orožjem. To se je zgodilo zaradi vojne pripravljenosti. Zgodilo pa se je tudi zato, da bi divisionario dobil vtis, da oficirji ukrepajo nekaj resnega. Videti je bilo zelo pomembno. Kadarkoli kak oficir, višji ali nižji, ne ve, kaj bi storil, ukaže vojakom, naj bodo pripravljeni za pregled. Zmeraj je mogoče kaj pregledati in človeku se ni treba nič novega izmišljati. Celo takrat, kadar postane oficir inteligenten človek, ki bi bil popolnoma sposoben, dejansko izdelati nove metode, se jih boji uporabiti ali govoriti o njih drugim oficirjem. Zato, da ne bi postali smešni ali se kakorkoli razlikovali, se taki ljudje trudijo, da ne bi zlezli preko poprečne inteligenčne sposobnosti svojih tovarišev, da ne bi škodovali svoji karieri. Zakaj to bi bilo neobzirno in hkrati netovariško. V vsaki vojaški organizaciji, kjerkoli je ta, je mogoče vsako luknjo, takšno ali drugačno zmeraj uspešno izpolniti s pregledovanjem in korakanjem v gosjem redu. V nobenem drugem poklicu ni treba človeku tako lahko in s tako majhnimi sredstvi zakrivati napak, pomanjkljivosti in površnosti, predvsem pa pomanjkanje inteligence. Uporabnost ne samo dobrega vojaka, ampak posebno oficirja in tudi generala povsod ugotavljajo in cenijo po tem, kako
malo samostojno zna misliti in kako malo uporablja možgane. Miselna lenoba postane v diktaturi čednost, medtem ko je v demokraciji pač lenoba.
4
Ko so se trije izvidniki vrnili in se javili na raport, so sedeli vsi oficirji pri večerji. Divisionario, ki je žvečil s polnimi usti in mahal z nožem, je dejal: «Voljno! Vse to mi lahko poveste zjutraj, ko bom ukazal naskok na te svinje.«
Toda to pot je bil v nečem previden. Poklical je dežurnega oficirja in mu zaukazal, naj pazi na straže. Zakaj ti lopovi in zločinci bi se lahko spet opogumili in ukradli kakih petdeset karabink, teh pa to pot ne hi mogli pogrešati.
Tudi general je poslal izvidnike. Toda ta je pozorno poslušal njihovo poročilo. Tako pozorno in zbrano, da je pozabil večerjati.
Nato je dejal Celso: «Kaj meniš, General, ali jim ne bi mogli morda odvzeti še preostalih karabink, ker so tako blizu.«
«Seveda bi jih lahko,« je pokimal General. «fn to gotovo pričakuje tudi divisionario. In prav zato, ker to od nas pričakuje, ne bomo tega storili. To je en razlog. Drug razlog pa je, da nas potem uniformiranci ne bi mogli napasti. Mi pa potrebujemo krepko bitko. Za spodbudo muchachosom in za vajo.«
Potem je dal sklicati vse svoje kapitane, se posvetoval z njimi o načrtu, ki ga je izdelal, in izdal ukaze.
Divisionario je sklenil, da bo pozno zvečer naslednjega dne že spet v glavnem taborišču. Da se bo vrnil kot zmagovalec, ni dvomil, tem manj, ker ni šlo za zmago, ampak za pogon. Pri pogonu na zajce ni govora o zmagi, ampak samo o številu uplenjenih ubogih zajčkov.
In ker je hotel biti divisionario še isti večer v glavnem taborišču, kjer bo imel na ranchu pravo streho nad glavo
m posteljo namesto tega bednega in ozkega poljskega ležišča, ko je moral na desni in na levi ležati na deskah, ki so mu povzročale otekline in luknje v tolstem telesu, je dal predčasno razdreti taborišče in njegovi vojaki so bili ob sončnem vzhodu pred taboriščem muchachosov.
S pobočnikom in trobentačem se je postavil na griček, medtem ko so njegovi vojaki, ki so se plazili po grmovju in skozi prerijsko travo, spretno obkolili taborišče muchachosov, da ne bi ušel niti en sam zajec.
Vse je potekalo po ukazih. «Kakšni osli so te ušive svinje, lahko zdaj vidite, teniente,« je dejal svojemu pobočniku. «Niso postavili nobenih straž in tudi niso nič poskrbeli zase. In vojno ministrstvo zahteva, naj resno jemljem te svinje. Človek bi počil od smeha. Poglejte, teniente, vsa ta razbojniška druščina misli zdaj samo na žretje. še deset minut in potem bomo videli, kako bodo skakali. Niti pri strojnici, ki so nam jo ukradli, nimajo moštva. Z lasom bi jim jo človek izmaknil, če bi se mu ljubilo.«
Divisionario je popolnoma pravilno opazoval. Muchachosi so čepeli pri ognjih in si kuhali zajtrk. Tako so bili zatopljeni v kuhanje, da so se čepe sklanjali in skoraj niso dvignili pogleda. Zdaj pa zdaj se je tu in tam dvignil kak muchacho in stopil k drugi skupini, da bi kaj poiskal ali videl, kaj počnejo drugi. Kazalo je, da so jim oči še silile skupaj, tako zaspano je bilo v taborišču.
((Koliko mož, mislite, teniente, koliko mož jih utegne biti?« je vprašal divisionario.
((Utegne jih biti kakih sto. Ali celo sto dvajset ali trideset, mi general. Težko je reči.
«Ali jih je morda blizu dvesto?«
«Prav mogoče, mi general. Na tem ozemlju so vdrtine, visoka trava, grmovje, vzpetine, da ni mogoče imeti popolnega pregleda. Gotovo jih spi še na desetine, ker jih vidim precej, kako ležijo zaviti v svoje odeje in cape.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir — vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 1400 Ur, celoletna 8.100 lir SFRJ rv^amezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur besed« — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblieitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst