pijana, ponedeljek, 1. marca 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! L IZDAJA Leto XIX Štev. 50 direktor .borbe« t* A j k o BEGOVIC g>-AVN1 IN ODGOVORNI UREDNIK . ‘Van S I B L reja UREDNIŠKI ODBOR * t>etka'Zhaia „vsak dan razen wa. _ Cena l0 dlnar;jev L, JCfivcLSk/U v *Mf GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA f K A V l C A. USTANOVLJENA 0. OKTOBRA 183« • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT M-DNSVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE OO l. JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA jjrožbenemu pianu in predlog o ratifikaciji nekatera h mednarodnih pogodb Zv Poldne^11,1' lz.vr*ni svet je imel predvčerajšnjim in včeraj do-sPreieISejl’ k' i'ma je predsedoval tov. Edvard Kardelj. Na njih je p0 sPrem*Rjevalne predloge k družbenemu planu za leto 1954 Zve*n °^U zavoda za planiranje in odbora za gospodarstvo ‘kunšf • ,ZVršneS“ sveta, sestavljenem na podlagi razprave v ivezil 1Dl' ^Prejel je tudi spreminjevalne predloge k osnutku e?a proračuna, ki so tudi tesno povezani z nekaterimi o dev- TJ*"1 v družbenem planu, nanašajo pa se na predpise “služben P^a^ilih, na narodno obrambo in na dodatne plače dne' ?sRutek «1 tona r.,zak°na o ?sautew“f,nera redu je bil tudi: bodo višino dodatnih plač do-o oKakon.a 0 ukinitvi za- ’ oseb;^ t Služ,bi zdravstve- ukinitvi osebia t zdravsive ‘“Prav i . zakon je prav ,(WstvoJ)0Inen't mobilizacijo “streza n--®8 °sebja, kar ne tam, Slni sedanjim razme-N IoS 0 tatln0 sP.reieli tudi pred-t,ar°dnib acii> sledečih med- ,atifikaciiiPHr^ZUmov' Predl°l? 0 ? P°Sodbi a°datnega sporazuma kovanj* ° 5r iuteljstvu in so-in t“ Jugoslavijo, Grči- | j in vlaC,ii°’A uSporazum med P°rušenib • Albanije o obnovi Hleioih n;'n Poškodovanih ob-f^Ptečevaiff1 ,.in ukrepih za dentnv i , 1 obravnavanje J,določitvi „ PF dudi protokola fer>je voHPr"Vil za skupno oči-i>slavim • » sporazum med “javi bla*n ^ndonezijo o iz- sPrem° *?d* osnutek uredil Uredbe^eiT1jab in dopolnit-a I v°jaštii? deuarnih prejem-fPpda de!« °seb. Ta uredba ”’zjim 0r;a z,višanje plač zlasti ,Pteie\i Ur ',flern. Nadalje so . Polnitvah „? P,sPremembah in r!acah Uslužbpn o zvanjih in anstvenj cev v prosvetni in e«edvideva W* Ta uredba ■ za uni„. P,ne plače, in si- ločili republiški izvršni sveti. Sprejeli so tudi dodatno uredbo, po kateri se bodo nekoliko spremenile plače uslužbencev v tu- jini, tako da se raven plač v celoti ne spremeni. Razen tega je Zvezni izvršni svet sprejel tudi osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometu z žitom. Po tej uredbi lahko mlinska podjetja, podjetja za rejo prašičev in državna posestva kupujejo žito neposredno od pridelovalca samo kot komisionarji določenih trgovinskih podjetij. S posebno uredbo se ukine re-paracijska komisija pri vladi FLRJ. (Podrobnejše poročilo o spremembah osnutka družbenega plana glej na 2. strani.) pravi o deležu okrajev pri dohodkih občin. Ljudski poslanec Miloš Minic je poudaril, da po njegovem mnenju načelno ni prav urejeno vprašanje zbiranja sredstev v občine in da bi bila kompromisna rešitev, če bi se okraj zavezal, da mora nuditi določeni delež mestni občini v davku na dohodke. Predsedujoči Milentije Popovič je med drugim rekel, da ima višji organ že pravico odreči se nekaterim dohodkom v dobro nižjega. V obravnavi o načelu začasnega finansiranja za primer, da proračun za prihodnje leto ni sprejet do 1. januarja, je sodeloval tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. On je za stroge določbe za plan in za proračun glede roka, ko mora to biti predloženo skupščini. Za plan naj bi ostal rok 1. september, za proračun pa 1. oktober, tako da ne bi izdajali nobenih odredb o začasnem finansiranju. Ce pa bi se kljub takšni določbi to ne zgodilo, to se pravi, če bi nastala zakasnitev kakor letos, lahko po mnenju tov. Pijada samo Zvezna skupščina odloči, da je treba uporabiti začasno finansiranje. Poudaril je tudi, da imamo pogoje, da ne bo več zakasnitve v sprejemanju plana in proračuna, ker to zelo škoduje gospodarstvu in vsemu družbenemu življenju. V razpravi o osnutku zakona, ekonomski instrument in prora- Predsedujoči Milentije Popo-o proračunih v odboru za gospo-j čunski dohodek, kajti če ga vic je vprašal, kaj storiti v pri-darstvo Zveznega sveta je 1 jud-' zvezni družbeni plan ne predvi- meru, če vzlic temu proračun ne ski poslanec Radivoje Davidovič deva, tedaj ga tudi v proračunu ho pripravljen, a talcšno stanje načel vprašanje, ali je treba da- ne bo. Poudaril je tudi, da zakon , lahko nastane po višji sili. V tem vek na promet obravnavati kot i o proračunih pri nas samo ugo- j primeru bi moral zakon določiti —1 ' ’ 11 ’ o DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PRVI DEL OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA SPREJET O začasnem finansiranju — če plan in proračun ne bi bila pravočasno predložena Skupščini — lahko odloči samo Zvezna ljudska skupščina Čeprav je bila včeraj nedelja, sta odbora za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine dopoldne nadaljevala delo. Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta je med drugim obravnaval zakon o proračunih in prvi del zveznega družbenega plana, ki govori o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v letu 1953. Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev je tudi obravnaval prvi del osnutka družbenega plana. a Univer • piace, in si- veK na promet oDravnavati Kot o prot ______________________ .. 8flnn“ d‘n> za profesorje j gospodarsko tržni instrument ali, tavlja osnovne odnose v gospo- ; nekoga, ki izda odlok o začas- v 7®’za cj0(, 1Zredne profesorje! kot stalno obliko proračunskih1 darstvu in podrobno obravnava j nem finansiranju. »Tega odloka je 5.000 h 6 oo°' za Preda-j dohodkov. Predsedujoči Milen- tehniko proračuna. ne more izdati nihče drug kakor 2-000 d0 ^ za asistente j ti je Popovič je poudaril, da je i Daljša razprava se je razvila ■u°0. Za ostalo osebje 1 davek na promet hkrati tržno o odnosu okrajev in občin, to se POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI Oporočni načrti Scelbnve vlade (Oj Glede ciljev zadnjih italijanskih vlad ni bistvenih sprememb stalnega rl . IW‘ °pi5m*a >Borbe<) v L-* -a *ouruv*j Rim, 28. februarja 51 1 P°litični krogi in tuji opazovalci poudarjajo °°vega ' *°nu in smeri zunanjepolitičnega clela Šcel-*°di, F°Sraina v primeri s Pellovimi stališči. Scelba iščll Prva vladna nnlnnrn na znnr, . ip.ni itičllfim jem itičnem acija evropske obrambne skupnosti. Po ^riŠČu ratif^Va- v^a^na nal°ga na ?un ‘?°ven ?U a nJe ^predvsem evropsko vprašanje«. viru tl tnnenjn je zunanjepolitični teren Italije c antske zveze in zato jo, - vi, tudi tržaško vPra! . Pella i« d kot n • vPrašanje obrav- dobil. Scelbo je komaj slišati. Mar >Preizlcuac.10.nalui problem, ki slednji ve, kaj bo dobil? — so t i?r>iatel;«( kamen vseh zvez se vprašali sinoči dopisniki na 1 ia lahko !*; Trdil je, da bi tribuni za predstavnike tiska. stiadaatski°- svo! prispevek Italija je iz vojne izšla pora-ljj| Satno, r.DlnL cvroPski skupno-, žena, oslabi liil;Samo, fp V vroPsa! skup noti 1 »itni:* U' poprej zadovo-lanske nacionalne za- ^'iama6 !°cd lema dvema kon-in^damen* Jasno zrcalijo tudi ktl|ScelL>vearnem vzdušju: tisto ici, ia ie Iv? g?T0ra dne 26. fe-. daleč od vznemiril PoH? LOZEI?iai kakršnega je Si ,p hoval s svojimi šte-Pelia • '°ri. Preveč kričal, a ni nič »!?ensko Poročilo 1}. Vfem etc°rološke sluZbe LRS >eSa°b 7? mt? r,“fnle dne Z8. febr. ,'“‘'ska t°dr°eje nizkega zrač-Ki zajema celotno se-Evropo, dovaja v nafte bo topel zrak. V naslcd-ostalo ie nadalje me- obla niso bistveno spremenili. Toda tuji opazovalci trdijo, da je koncepcija De Gasperi—Scelba j,’- “ ’nana na daljše obdobje. In zato je upanje, da se bo vlada — da bi ostala na krmilu — morala dolgo ukvarjati s perečimi notranjimi socialnimi in gospodarskimi vprašanji, ki so ogrozila sistem v državi ravno zato, ker so jih osem mesecev zapostavljali, da bi napravili prostor vladnim zunanjenolitičnim operacijam. F. Barbieri skupščina,« je pripomnil sednik Pijade. Odbor je tudi obširneje razpravljal o garantiranju prora' čunskih sredstev. Na koncu je soglasno sprejel prvi del osnutka zveznega družbenega plana za letošnje leto, v katerem je prikazan razvoj gospodarstva v letu 1953. Po dve uri trajajoči razpravi je odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev z glasovanjem po-samez sprejel predloženo besedilo prvega dela osnutka družbenega plana za letošnje leto. KONFERENCA NOVINARJEV ANKARSKEGA PAKTA Podpisan protokol o ustanovitvi Unije balkanskega tiska Ankara, 28. febr. (Tanjug). — Na današnji konferenci novinarjev Grčije, Turčije in Jugoslavije so podpisali protokol o ustanovitvi Unije balkanskega tiska. Protokol je pravzaprav načelni sporazum o ustanovitvi unije, medtem ko bo unija uradno ustanovljena nekoliko pozneje in jo bo potrdila Generalna skupščina unije, ki bo sklicana brž ko mogoče. V uvodu protokola, ki je bil danes podpisan, poudarjajo privrženost novinarjev treh balkanskih držav zamisli in načelom, ki navdihujejo balkanski pakt in izražajo prepričanje, da imata tisk in propaganda poglavitno vlogo pri širjenju teh zamisli in načel Novinarske delegacije Grči je, Turčije in Jugoslavije so spričo tega v imenu združenja sklenile uresničiti prijateljsko in stalno medsebojno sodelovanje z ustanovitvijo Unije balkanskega tiska med nacionalnimi tiskovnimi združenji treh držav. Unija bo imela svoje generalno tajništvo izmenoma za dobo enega leta v Atenah, Beogradu in Ankari. Vrh tega bo v vsaki državi ustanovljen nacionalni urad unije. Naloga unije ter nacionalnih združenj — je poudarjeno v protokolu — je, z vsemi sredstvi širiti po tisku in po radijskih postajah treh prijateljskih in zavezniških dežel gledišča miru in pravičnosti ter onemogočiti tendenciozne publikacije, ki bi škodovale javnemu mnenju kateregakoli izmed narodov, povezanih s paktom. Unija si bo tako prizadevala ustvariti skupno fronto javnega mnenja treh dežel pred skupno zunanjo nevarnostjo. Ta protokol so podpisali od Jugoslovanov novinarji Rudolf Štajdohar. Slobodan Glumač in Boro Miljovski. DOGODKI NA SREDNJEM VZ JDU Enotnost v Siriji vzpostavljena Iz sporočila Radia Damask — Ameriško zunanje ministrstvo noče komentirati sirijskih dogodkov, medtem ko so z zadovoljstvom sprejeli vest o vrnitvi generala Nagiba na položaj predsednika republike Damask, 27. febr. (AFP). Predstavniki sirske vojske in politiki so sinoči dosegli sporazum, na podlagi katerega je bila enotnost v deželi vzpostavljena. Radio Damask je prenašal naslednje obvestilo, v katerem je objavljen doseženi sporazum: »Sef sirskega generalštaba general Sukairi je prispel davi v Damask s sestanka, ki ga je imel s šefi strank ter komandanti severnega, vzhodnega, zahodnega in centralnega sektorja. Sporazumel se je z njimi, da bo izročil oblasti tistim, ki imajo do tega zakonito pravico. Sef generalštaba torej poziva prebivalstvo, naj opusti sleherne manifestacije, pa naj bo njihov cilj kakršenkoli, da se ohranita varnost in ugled dežele«. štaba Sukairi je sporočil novinarjem, da bo predsednik republike Hašem Ataši z voditelji političnih strank danes popoldne iz Homsa prispel v Damask. Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva nočejo komentirati zadnjih dogodkov v Siriji. Vse pa kaže, da je okolica predsednika Eisenhowerja in ministra Dullesa z zadovoljstvom sprejela vest o vrnitvi generala Nagiba na položaj predsednika republike. Diplomatski opazovalci vidijo v sklepu revolucionarnega sveta, da postane general znova predsednik republike, dokaz realističnega gledanja polkovnika Naserja na dogodke. Polkovnik Naser, poudarjajo tukajšnji diplomatski opazovalci, se je hitro začel zavedati nezadovoljstva med egiptovskim ljudstvom, zlasti v Sudanu, kjer so generala Nagiba odstranili z oblasti. V obvestilu šefa sirskega generalštaba je rečeno, da je Hašem Atasi znova prevzel položaj predsednika republike, ki ga je bil zapustil 2. decembra 1951 po državnem udaru generala Šišak-lija. Predsednik skupščine in začasni predsednik republike Ma-mun Kuzbari pa je prek radia Damask sporočil, da odlaga svoje funkcije, kar so storili tudi člani ŠLšaklijeve vlade. Radio Damask je včeraj sporočil, da je bil Hašemu Atašiju znova poverjen položaj predsednika republike. Ataši se je začel posvetovati o sestavi nove sirske vlade. Po še ne potrjenih vesteh so v Homsu vlado že sestavili; načeljuje ji Husni Barazi, ki je hkrati minister narodne obrambe, zunanji minister pa je Adnan Ataši. Načelnik sirskega general- DVE NAGIBOVI POSLANICI London misli, da se kairska kriza nadaljuje in da je vlada šibka Kairo, 28. febr. (AFP-Reuter). — Egiptovski revolucionarni svet je sklenil povabiti Nagiba, naj znova prevzame položaj predsednika republike. To je sklenil potem, ko je na seji proučil poslanico generala Nagiba. V njej Nagib izjavlja, da je kot predsednik republike odstopil »po svoji volji« in poziva Egipčane, naj se »združijo in gredo za revolucionarnim svetom« in naj ne posvečajo nobene pozornosti »zlonamerni propagandi sovražnikov dežele«. na nedeljo je general Nagib sprejel sudansko delegacijo, ki je prispela iz Kartuma, da bi egiptovski vladi izrazila zaskrbljenost svoje vlade in nacionalne unionistične stranke ki ima večino v parlamentu, spričo krize v Egiptu. Danes se bodo člani delegacije , , , , , skupaj z Nagibom vrnili v Kar- » smatram za potrebno, da, general Nagib v drugi, svetu po- tUm, kjer se bo začelo zasedanje potrdim«, pravi general Nagib, | slani poslanici, da »znova pre-! parlamenta. »da cilj sklepa revolucionarnega sveta nikakor ni bil, da bi koristil eni ali več osebam, marveč je bil navdihnjen z višjimi Koristmi dežele.« Dalje je general Nagib v poslanici poudaril, da je odstopil, da bi članom revolucionarnega sveta omogočil delati za! uresničenje »plemenitih ciljev revolucije in za izgon osvajalnega sovražnika, ki se kot okupator še zdaj mudi na delu našega ozemlja«. Po seji, na kateri so proučili to poslanico, je revolucionarni svet sinoči objavil poročilo, v katerem sporoča »egiptovskemu in sudanskemu ljudstvu ter prijateljskim arabskim narodom,« da bo nadaljeval pot z generalom Nagibom kot predsednikom republike«. Revolucionarni svet pod predsedstvom generala Abdel Nasera prosi Sudance ter narode arabskih ter ostalih vzhodnih dežel, naj mu pomagajo, da »bo nastal mir povsod in da bo zavesa pozabe padla na krizo, skozi katero smo šli«. V odgovor na ta korak, pravi vzema položaj predsednika republike, da bi ohranil enotnost naroda v sedanjih razmerah«. Sredi velikanske množice je general Mohamed Nagib v nedeljo zjutraj prispel v poslopje predsedstva republike. Stopil je I Po mnenju Londona, vrnitev Nagiba na položaj predsednika republike dokazuje, da je egiptovska vlada šibka. V Londonu tudi pravijo, da pomeni ta Nagibov uspeh, da se kairska kriza na balkon in sporočil zbranemu1 nadaljuie in da je sprememba v ljudstvu, da bo kmalu v deželi vzpostavljeno parlamentarno življenje. Rekel je, da hoče v najkrajšem času sklicati ustavodajno skupščino, ki naj opravi to delo. Ljudstvo mu je viharno ploskalo. Sporočil mu je tudi, da bodo iz- vladi neogibna. Po mnenju angleških političnih krogov je veliko vprašanje, ali se bo polkovnik Naser obdržal na krmilu. Nagib in Naser sta na svojem ugledu mnogo izgubila. V Londonu menija, da bo moral Nagib prej ali puščen vsi ki so Uh oblasti slej obračunati s «v°Jta nasprot- puscem vsi, ki so jih oblasti n-komi fe da se bodo du_ hovi v deželi pomirili. Nagibov zadnje dni aretirale. Ustavodajna skupščina bo sklicana v najkrajšem času. Danes odpotuje Nagib z leta javni položaj kot predsednika republike bo v nasprotju z njego- lom v Kartum, kjer se bo ude-j v re- ležil svečane otvoritve sudan- voluGionarnem svetu, skega parlamenta. Predsednik | V Londonu pravijo, da so sudanske vlade el Aznari je po-: Nagib fh njegovi nasprotniki v zdravil vrnitev generala Nagiba revolucionarnem svetu primorani na položaj predsednika egiptov- h kompromisu, ker je vojska ske republike. V Kartumu so ta- edina sila, na katero se režim koj, ko so zvedeli, da je Nagib naslanja. Vse kaže, da je Velika odstopil, organizirali protestne Britanija zdaj še manj razpolo-demonstraeije. V noči od sobote žena, da bi se pogajala z Egiptom. ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE SPREJEL nekatere spremembe k osnutku družbenega plana Na včerajšnji seji je Zvezni izvršni svet sprejel več spreminjevalnih predlogov k družbenemu planu za 1. 1954, ki jih bo predložil Zvezni ljudski skupščini. Gre za spremembe v osnutku družbenega plana, ki se tičejo razdelitve dobička, plačnega sistema, politike cen itd. V delu družbenega plana, ki govori o razdelitvi dobička, so predvidene naslednje spremembe: republike, ki bi po osnutku plana obdavčevale dobiček podjetij (20 odstotkov dobička) po spremljevalnih predlogih, ne bi sodelovale pri razdelitvi dobička. Republikam in okrajem bi prepustili 20% davka na promet, namesto doslej predvidenih 5%. Zvezno obdavčenje dobička pa bi se povečalo oa 40 na 50%. Tako bi se Zvezni in republiški davek na dobiček skupaj zmanjšal na 50%, tako da bi ta znesek pripadel federaciji Da bi republikam omogočili dobiti potrebna sredstva, je razen povečanje njihovega deleža v davku na promet predvidena tudi razširitev obdavčenja skupnega dohodka okrajev in mest. Podlaga za obdavčenje bi bili dohodki okraja ali mesta na prebivalca. Namen teh sprememb je, da bi okrajem z bolj zaostalim gospodarstvom in manjšimi dohodki olajšali položaj in pustili večji del dobička. Tako bi se skrčilo število okrajev, ki dobivajo dotacije, ker sami izdatkov ne zmorejo, in ki bi bili z uporabo novih instrumentov občutno prizadeti. Takšen način razdelitve dobička je začasen in - ^:al bo samo za 1. 1954. Na pr>v lem mestu bodo proučili tudi 'aljnjo možnost glede prehoda proporcionalnega na progresivni sistem obdavčenja, bodi da bi obdavčili dobiček ali dohodek podjetja. Dosedanje obravnavanje je pokazalo, da zahteva to vprašanje daljše proučevanje in mnoge proračune, tako da za letos še ne moremo računati, da bi prešli na takšen sistem. Glede spreminjevalnih predlogov, nanašajočih se na obračunske plače, je sprožen predlog, naj bi obračunske plače delavcev in uslužbencev v gospodarstvu določali po kvalifikacijah kakor lani, ne pa po skupinah (kategorijah), kakor je bilo predvideno v družbenem planu. Za obračunske plače bi jemali v glavnem plače, ki so bile lani podlaga za obdavčenje dobička. Novost je v tem da dobe ljudski odbori širša pooblastila za povečanje obračunskega plačnega sklada nekaterim gospodarskim organizacijam ob upoštevanju napornosti in pogojev dela. Prav tako bo treba spremeniti razpredelnico, s katero so ljudski odbori omejevali del dobička, namenjen plačnemu skladu podjetij, ker se spremeni tudi osnova za obdavčenje. Zato so ljudski odbori pooblaščeni, da določanje stopnje prilagode položaju podjetja, da bi se izognili nezaželenemu povečanju plačnega sklada na eni strani, na drugi strani pa togi uporabi enotne razpredelnice za vse gospodarske organizacije. Zvezni izvršni svet bo ugotovil elemente, ki pridejo v obračunski plačni sklad, ta sklad pa bi bil enak povprečnemu (neobdavčenemu) delu plačnega sklada v letu 1953. V tem smislu bi Zvezni izvršni svet spremenil tudi uredbo o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Takšen način ima sicer svoje pomanjkljivosti, ven- dar pa je znatno boljši od načina iz prvotnega osnutka plana, ki ga je bilo treba hitro razveljaviti. Da bi uredili in stabilizirali trg, je Zvezni izvršni svet predložil tudi spreminjevalni predlog, v katerem se omejujejo cene nekaterih surovin. Po tem predlogu bi določili najvišje prodajne cene — razen tistih proizvodov, ki so predvideni v družbenem planu — tudi za metalurški koks, droben koks, železno rudo, žvepleno kislino, kalcinirano in kavstično sodo. Tudi prodajne cene valjanih, vlečenih in kovanih izdelkov črne metalurgije in aluminija v kosih ne bi mogle biti višje od cen v decembru 1953. Za električno energijo bi ostal isti način formiranja cen kakor lani, (to se pravi, cene bi določale ljudske republike). Določanje najvišjih cen teh izdelkov je bilo potrebno predvsem zaradi monopolnega položaja posameznih proizvajalcev na trgu in zaradi važnosti cen teh izdelkov za splošno raven cen. Gre za to, da so se potem, ko sme že prešli na nove instrumente gospodarskega sistema, še niso popolnoma uveljavljeni, oziroma njihov učinek še ni prišel do izraza, pojavile na trgu težnje po naraščanju cen. Te težnje so Predlog Zveznega izvršnega sveta predvideva tudi najvišjo raven, do katere se lahko gibljejo cene teh surovin, in sicer na pr, za metalurški koks 21.000, za drobni koks 16.500, za železno rudo 1650 do 3500, za žvepleno kislino 15.000, za kalorično sodo 27.000, za kavstično sodo 68.000 dinarjev. To so dejansko cene, ki bi se v normalnih razmerah formirale na trgu, ali ki so se že formirale lani. Izvršni svet je predložil tudi spreminjevalni predlog o spremembah v tarifi davka na promet za obrtništvo. Ta predlog predvideva, da bi davek na promet širše zajel privatne obrtnike, kakor je bilo predvideno v začasni tarifi družbenega plana za leto 1954. Z uporabo tarife bi velik del dohodkov privatnih obrtnikov, ki so lani zelo naraščali, ostal neobdavčen. Vendar pa bi bila po spreminjevalnem predlogu skupna vsota davka na promet, ki bi ga plačevali obrtniki v letošnjem letu, še zmeraj nekoliko manjša od lanske. Razen tega je Zvezni izvršni svet predložil še nekaj spreminjevalnih predlogov k družbenemu planu za leto 1954. D. V. Uveljavljanje zakonov, uredb in ostalih predpisov redb, odlokov, napotkov, PT^'sg nikov in drugih predpisnv^^ ^ Tovariš urednik, da bi se tisti, ki jim je to potrebno, laže znašli v naših dosedanjih predpisih, sta izšli dve uredbi o tem, kateri predpisi ne veljajo ved. Prva je uredba, po kateri so predpisi zveznih organov državne uprave s področja gospodarstva vskladeni z novim gospodarskim sistemom z dne 2. avgusta 1952, druga pa uredba o ugotavljanju predpisov zveznih organov uprave, ki so nehali veljati 21. oktobra 1953. V prvi ' uredbi je naštetih 468 uredb, na- IZKUSNJE DELAVSKIH SVETOV TUZLANSKEGA PODROČJA Delavski sveti postaiafo čedalje močnejši cinitelf V UPRAVLIANJU PODJETIJ Tuzla, 27. februarja Do sredine marca bodo izvoljeni na tuzlanskem področju novi delavski sveti. Lahko rečemo, da so stari delavski sveti v velikih podjetjih postali dejanski organi delavskega samoupravljanja. V kolektivih in družbi so si pridobili ugled pravih gospodarjev, ki upravljajo proizvajalna sredstva. Zdaj delavski sveti že temeljito obravnavajo glavno vprašanje svojih pod,, tij sicer začasne, vendar pa so lahko j in so svoj odnos do kolektiva zelo škodljive. V tem prednjačijo' večidel pravilno uredili. To naj-zlasti podjetja, ki imajo na trgu i bolje dokazuje primer delavskega monopolistični položaj. Zato naj omejitev cen, čeprav začasna, dokler z učinkom ostalih instrumentov ne bo na trgu vzpostavljeno ravnotežje, pripomore k ureditvi in stabilizaciji trga, kar je zdaj najvažnejša naloga. sveta rudnika lignita v Kreki. Lani je bil v Kreki referendum o predlogu delavskega sveta, da bi ukinili rudarjem deputat v premogu. Ogromna večina rudarjev je ta predlog sprejela. organizacija ZK In sindikalna organizacija. Kolektiv Kreke ne le upravlja rudnik, marveč v raznih oblikah tudi kontrolira delo delavskega sveta. Lepe uspehe je dosegel tudi delavski svet tovar.ie sode in gradbenega podjetja »Tehnika« v Lukavcu. Se zmeraj pa je nekaj delavskih svetov, ki se kolektivom odtegujejo. Takšen je bil še nedavno delavski svet rudnika Banoviči. Rudnik je v glavnem upravljal tehnični aparat. Neki član delavskega sveta pravi, da so gospodinje prej zvedele za krizo rudnika, kakor delavski svet. Razmere so bile takšne, da je moral posredovati celo okrajni komite ZK, ki je pomagal rudniku, da se je izmotal iz krize. Zdaj tudi ta delavski svet dobro Pri tem sta imela važno vlogo dela. Razmere v rudniku so se IZ DELA ORGANIZACIJ ZK Vse preueč oportunističnega stopicama okrog problemov Ugotovitve konference domžalskih komunistov Domžale, 28. febr. — Danes jej Na občnih zborih mnogih dom- i svojo neodloSnosti tudi niso poživili bila v Domžalah letna konferenca'Žalakih sindikalnih podružnic so ;na 'dela v'j0i«aniz&aljl. ifreoef na’ -tleh komunistov iz te občine. Konferenca, ki se je je udeležil tudi 81an CK ZKS tov. Ivan Novak-Očka, je razen uspehov (na primer komunistov na Viru itd.) opozorila na mnoge resne slabosti organizacij ZK v domžalski obSlnl, Posamezni domžalski komunisti se še niso znašli v novih pogojih družbeno-političnega dela. Nekateri smatrajo, da po VI. kongresu ZKJ niso ve{ odgovorni ta družbeni razr voj v obSini ter da jih sklepi njihovih organizacij ne obvezujejo za polltlfino dejavnost, najdejo pa se tndi taki, ki menijo, da je demokracija le propagandno geslo in da se v metodi dela ni n!8 spremenilo. Takšno mišljenje posameznih komunistov hromi delo organizacij ZK in družbenih organizacij, ki zato često ne zavzemajo pravočasno in pravilno stališč glede žgočih problemov v občini, hkrati pa to povzroča neenotno nastopanje komunistov v političnem delu. DNEVNA KRONIKA Začel se je športni festival Gradbeniki zahtevajo usta balkanske mladine Ankara, 28. febr. V poslopju filozofske fakultete se je davi slovesno začel kulturno-športni festival balkanske mladine. Slovesni otvoritvi so prisostvovali med drugimi predsednik narodne skupščino Korultun, ministra za prosveto in notranje zadeve, veleposlanik FLRJ Miša Pavičevič z osebjem veleposlaništva, grški veleposlanik Kalergis, visoki funkcionarji turške vojske in ankarskega vseučilišča ter številni predstavniki javnega in kulturnega življenja turške prestolnice. Po odigrani jugoslovanski, grški in turški himni so prebrali poslanico predsednika vlade Menderesa udeležencem festivala. Po prebrani poslanici je jugoslovanski delegat Bugarčič V govoru predlagal, naj bi bil prihodnji bulkanski mladinski festival prihodnje leto v Beogradu Po slovesnem začetktf festivala so si udeleženici ogledali mavzolej Kemala Atattlrka ter položili vence, okrašene z nacionalnimi aastavami. Danes popoldne so se v okviru festivala začele športne igre. novitev posebnih zbornic Opatija, 28. febr. Danes se je začela v Opatiji ustanovna skupščina Združenja gradbenih podjetij iz vseh republik. Navzoči so inž. Zvonko Mo* rič, generalni tajnik Zvezne industrijske zbornice, polkovnik Djura Matič, načelnik vojaškega gradbeništva, predstavniki Izvršnega sveta LR Srbije, državnega tajništva /a narodno gospodarstvo LR Slovenije, sindikata gradbenikov in društva inženirjev in tehnikov, Gradbena podjetja LR Hrvat-ske so predlagala, naj ne bi začeli ustanavljati združenja gradbenih podjetij Jugoslavije, pač pa naj bi ustanovili republiške gradbeniške zbornice. Predstavniki LR Srbije so predlagali, naj bi združenja ustanovili in jim zastavili nalogo, da pospešijo ustanavljanje republiških zbornic, saj po ureabi o združitvi gospodarskih organizacij ni moč ustanavljati gradbeniške zbornice. Sestavili so odbor s po pet predstavniki iz vsake republike, ki bo sestavil predlog o spremembi uredbe, po kateri le onemogočeno ustanavljanje gradbeniških zibornic. primer delavci razpravljali o nesocialnih pojavih v tamkajšnji zdravstveni službi, ki sta jih zagrešila dva zdravnika. Toda domžalsko organizacije ZK niso zavzele načelnega stališča do tega problema In niso olsodlle nepravilnosti obeh zdravnikov, marveč so se tudi komunisti razdelili v dva tabora, ki sta iskala privržence tega ali onega zdravnika. Nekateri komunisti pa so pri tem oportunistično molčali la čakali, kako se, bo stvar razvila, da se ne bi komu zamerili, če bi povedali svoje mnenje. Zato so si pri tem problemu lahko dovolili sovražne izpade razni malomeščanski, klerikalni in podobni elementi. S takšnimi napakami dajejo politični delavci sami orožje sovražnikom, česar pa mnogi ne uvidijo, saj posamezniki celo govorijo, da je sovražno delovanje posledica prevelike demokracije, namesto da bi spoznali, da je sovražnik lahko močan le tedaj, če organizacije Zveze komunistov ln druge politi&ne organizacije slabo delajo. Ze lani je vzbudil v Domžalah veliko prahu gospodarski kriminal v nekaterih mesarijah, letos pa so ga ponovno odkrili v nekaterih gostinskih podjetjih. V gostilni »Pri poiti« je revizija ugotovila približno 270.000 dinarjev primanjkljaja, v gostilni »Loveo« na Viru 94.000 din, v Ihanu pa okrog 291.000 din primanjkljaja. Stvar se je vlekla dve, tri leta. preden je prišla na dan, čeprav so volivci že dolgo govorili o nepoštenosti nekaterih uslužbencev v gostinstvu. Upravnik gostilne »Pri pošti« je vse Skodljivstvo v podjetju zakrival za svoje zasluge v NOB ter s tem izgovarjanjem na nekdanje zasluge uspel dolgo časa odganjati vse kontrole, tako da niti partijsko vodstvo v občini niti občinski ljudski odbor nista dosledno posegla v stvar, dokler o njej niso že čivkali vrabci na strehi. Ta oportunizem le povzročil občutno politično ikodo. Konferenca je ugotovila tudi precejšnjo neaktivnost komunistov v organih družbenega upravljanja ter v druži/enih organizacijah. Zato si je na državnem posestvu Čemelo celo direktorjeva žena upala preprečevati uresničevanje sklepov delavskega sveta, v remontnem podjetju pa Je predsednik upravnega odbora fizično obračunaval % vajenci in nastopal proti ljudski oMasll, vendar je pet mesecev obdržal svojo funkcijo zaradi oportunizma tamkajšnje organizacije ZK. Domžalsko organizacije Zveze boroev praktično ni. Njen predsednik Habat Stane (ki Je zagrešil primanjkljaj v gostilni »pri pošti«) *e od lanskega občnega zbora ni prišel blizu, odborniki komunisti pa zaradi je tudi mladinska organizacija. Njeno vodstvo se je lani enkrat sestalo, toda ni znalo naprej, komunisti mu pa tudi niso pomagali. Prav tako se mnogi domžalski komunisti ne zanimajo za delo občine. Na nekater« zbore volivcev je 'lani prišlo komaj po 20, 80 volivcev, čeprav je samo komunistov na teh področjih po dvakrat toliko. Konferenca je te pojave v vrstah komunistov odločno obsodila ter pokazala, da je v domžalski občini dovolj takih komunistov, ki Jim ni vseeno, kako poteka družbeno življenje v občini. Razprava na konferenci se je sicer nekoliko razdrobila ol manj pomembnih problemih na škodo poglavitnih vprašanj, vendar je kljub temu nakazala, kako naj se domžalski komunisti lotijo osnovnih družbeno-političnih vprašanj v občini, da bi dosegli njihovo rešitev. M. Z. znatno zboljšale. Delo delavskih svetov ponekod močno ovira pomanjkanje poslovnikov. Tako večkrat mešajo pristojnosti delavskih svetov, upravnih odborov in direktorjev. Nekateri kolektivi menijo, da je upravni odbor Izvršilni organ delavskega sveta. V nekaterih podjetjih so se začeli upravni odbori spreminjati v nekakšne kolegije. Delavski sveti ponekod tudi podcenjujejo vlogo sindikalne organizacije. V večini podjetij tuzlanskega področja gospodarska računska vodstva članom delavskih svetov pred sejami ne pošiljajo gradiva, tako da ga ne utegnejo prebrati. Zato o materialnih in finančnih vprašanjih razpravljajo v glavnem strokovnjaki. Dogaja se tudi, da aparat podjetja ne upošteva sklepov samoupravnih organov. V trgovinskih in gostinskih podjetjih delavskega samoupravljanja malone sploh ni čutiti. Delavski sveti se sestajajo samo, da izpolnijo zakonito obliko. Svoje pravice prepuščajo direktorju ln administraciji. V teh podjetjih so se delavski sveti omejili v glavnem na ozek krog tekočih vprašanj, zanemarili pa so Izpolnjevanje plana prometa In tarifne politike. V okviru priprav na volitve novih delavskih svetov bodo dosedanje delo temeljito analizirali. Veliko pozornost bodo novoizvoljeni upravni organi posvetili glavnim vprašanjem v podietiih O analizah bodo razpravljali .kolektivi. Sindikalne organizacij pa bodo razoisale ankete, v katerih bodo delavci izrazili svoie mnenle o članih kolektiva, ki bi jih bilo treba na volitvah kandidirati. Komunisti LR Srbije voli jo delegate za tretji kongres Organizacije Zveze komunistov LR Srbije se temeljito pripravljajo na svoj tretji kongres. Po izvolitvi delegatov v osnovnih organizacijah so začeli sklicevati okrajne in mestne konference, na katerih Izbirajo delegate za kongres ter volijo oziroma dopolnju- nehali veljati, v drugi pa skupaj torej 1324. Razen 0 .. oni dan izšel v založbi lista FLRJ« register z« i eznift objavljenih °d . ster prinaša v abeccd"^ 0 pregled vseh predpisov s P , označbo tistih, J^i ne veljaj Metoda eliminiranja, kit naša samo naslove Pre P t olajša človeku, da se znaP , tistih predpisih, ki še va l^ hese. tem pa ne dobimo celotnin ° dil predpisov. To bi lahk ^ ostvri n /»ol r\te>rt vhnTflilt ^ Ijavnih predpisov že od le je do konca leta 1953. ,Prf(u(ji sicer često spreminjajo, toa^ ^ takšne prečiščene zborn*Lfr lahko izdajali, denimo, deset let. Razen da bi ljudem, da se seznanijo z $ nimi predpisi, bi s tern pokazali razvojno pot na nodaje in prava. Večjih zbornikov doslej » ^ izdajali. Izdanih zbirk Pa je dobiti v prodaji. Tako n postala zbirka predpisov 0 ega. ni reformi in kolonizacij, fe. joča tako zvezne kakor je inflJ edk ost- Isto publiške predpise, ki zmeraj uporabljamo, prava bibliografska redn^--velja za zbirko predpisov lovnem razmerju. Tudi t nikjer ni dobiti. Ali Pa .jjf(jii. predpisov o državni o jj-Zbirka predpisov o taksan ,is|a< šla v založbi »Službeneg pred nekaj meseci in v je bila• razprodana. ^ Zdaj izdajamo zbirfcc mezne uredbe o novem 9- ni-skem sistemu, To delo o kaj časa potisnilo v oza J ^ janje drugih zbirk, ki potrebne. Poglejmo na p ■ gosakom Izdaja iz kazen_ncesu^' nodaje, materialne m V .^jl-ne, v glavnem ustrezal Ltuno t nje pomanjkanje p<* voft' civilnopravnih tekstih so izšli samo zakoni 'v predpisi o družinskem P ^ ii dani v zbirki, ki po 3 .j Z**' zdavnaj ni dobiti v pr° . z dni kon o zastaranih terjatv. ^0» 30\ septembra 1953 }e popolnil to praznino je tudi osnutek zakona o tap je luai ostiuikh. aa sodnem postopku, ki ob' ^ W sodni ' kakor tudi ^ vaie, & izvršilni postopek■ \se,„M l bo ta zakon v objavljen doglednem p5tr Na vsem ostale ^0. ročju civilnega prava. „^ vem splošnem delu. v ■ ^ in obligatornem in pttv' nem pravu še uvorabha jr na pravila iz zakonov ' aoslavije, kolikor ne na vašemu novemu rtr redu. dru■ Teh zakonov in vrP:^r^vl {»dajali starih i<* T»»' ■posameznikih.^ ^ smo je pri ohranili, zelo malo sodišča nimajo nobenega^ Jfei ka. Zato menim. Izdati te zakone da M i in predj^ » obliki naših vrhovnih s0t iefi državne arbitraSe. jejo okrajne in mestne komiteje. t V mnogih krajih LR Srbije gradiva smo že objav« ' včeraj izvoljeni delegati, revijah, nekaj pa tuai so blili za tretji kongres. Dr. Dragoslav Ljubih ;tii Z A REŠITEV STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA BI BILO TREBA ZGRfl0lTl v 10 letih okrog 600.000 stanovanj V naših mestih pride na prebivalca komaj 8 m* stanovanjskega prostor*1 mune in da mora Vtka- nost odvajati sredstva tadijL stanovanj, so poudarili^ stafl° Tridnevna konferenca mestnih Predstavniki malih mest so v predstavnikov, ki je bila prejšnji glavnem sprejeli predlog institu-teden v Sarajevu, je na široko ta, naj bi stanovanjska poslopja zajela eno izmed poglavitnih podržavili, češ da je skupnost s vprašanj, ki zanima našo javnost, prodajo stanovanj in poslopij do-kako urediti stanovanjsko vpra- bila sredstva za novo graditev. Sanie- Predstavniki velikih mest so na- Vrsto vprašanj, ki so jih ob- »topili proti podržovljenju. Skup-ravnavali na tej konferenci, bi nostl b*» ki?kor 50 Poudarili po-lahko skrčili na tri najnujnejša samezni delegati, ostal nazadnje vprašanja: upravljanje in last- v, ,r° , naislabšl stanovanjski nlnski odnosi v stanovanjskem ’ katerega vzdrževanje bi skladu, sredstva za Izgraditev P zelo drago. Vrhu tega bi se stanovanjskega sklada in kdo naj imo1v“?1skiJ « pravni odnosi tako bi bil nosilec Izgraditve ter teh- ’ ^ ureditev le-teh s nlka graditve in najnujnejša upo- P^vnimi normami terjala velike • ............... napore. Skupnost bi morala še nadalje reševati stanovanjsko vprašanje za tiste meščane, ki nimajo stanovanja. Na koncu nastaja vprašanje, ali je tudi politično pravilno izdajati takšne odločitve v sedanjih pogojih, ko raba družbenih sredstev. Predstavniki Ekonomskega instituta so v dokumentiranem referatu razložili sedanji položaj našega stanovanjskega sklada z vsemi družbeno-ekonomskimi in rist individualne grad vanj ln poslopij. . so ,-a Predstavniki Zagre vedli, da bi bilo tr bi „ kakih 600.000 stanovanj, -»5?% lo tako stanovanjsko otiej rešeno v desetih, letih, P Ka# b! morali zgraditi . 50.000 stanovanj. y® ,fnaine socialnimi posledicami, ki iz nje-1 novi predpisi o samoupravljanju ga izvirajo. Podatki kažejo, da stanovanjskih poslopij dajejo pride v naših mestih na enega družbeno-ekonomske okvire v prebivalca komaj 8 m* stanovanj- katerih rešujejo problem uprav-P™*1013- kar Je zelo malo. | ljanja v skladu z našimi splošni-Kakih 40% poslopij Je starih več mi težnjami, kot 30 let, 7B% stanovanj nima! Priporočila instituta, naj bi se vodovoda, 34,2% je brez kuhinje razvilo stanovanjsko zadružništvo in 38,3% stanovanj sodi v šesto v različnih oblikah, je sprejela kategorijo. 9,1% stanovanj je Že večina udeležencev neuporabnih, 18,1% poslopij ln1 Čeprav so bili udeleženci ve-stanovanj pa zahteva te-1 čidel mnenja, da morajo biti no-meljlta popravila. silec stanovanjske graditve ko- ul/.UUU aldiiuvtmj' nJUjjv tfno tudi investicije za prave, ki so nujno dar grade nova nase J > vsota, ki naj bi Jo let« l00 m od nacionalnega dohoa«; <0 j lijard dinarjev. Poternvpra^]-Jasno, da stanovanjsk v jfc rešujemo v daljšem r j „*>■ du z našimi objektiv Drugi moment, ki so ^ ^ kovnjaki poudarili, J > ^ot !etn°>0 ’5te- n»': gradbnna »Tja^ v celoti začeti graditi bija gr v širokem obsegu. D. ,boij . ditev Btanovanj kar vj,2 nena Je treba rešH^ vprašanja- mehanizme: 1 V celoti stanovanjskega je torej vpraš00’® tetiv*1* • r,: «&?:■ sianoviiii.isji«:*o niirt11 A. takšno, da se morajo - p,-e roko seznaniti Javnos j j?, stavniški organi. Š»* Iz dokumentov UNESCO in OZN o gmotnih pogojih tiska tekljh Priz«(Ievnost, ki so jo v pre- letih uveljavili v OZN v rtezi i,formaln-en0Vanim vPrašaniem svobode ‘iltUov^T .°Stala brez Pozi da bi problem litino Pfikazalc izključno po- a*®bpnV^jd^an^e’ n,|iete^a na P°~ h[ sr j°, ?0r* dežele z bolj nerazvi-loatavii 5 V* in^orma^ij so se odločneje |ov0ra * na st®iišče, da ne more biti •fovi in» 8v°k°dni in neomejeni izme-** dMer se m°raj°vsak i»tionai 28 °bstoj, za lastno !i,li Pro ° ^ ku!tnrno ^vljenje z ogrom-Njetji PagQndnimi »parati in močnimi Zh *n^°rmacije nekaterih tujih fasi> *•« UNESCO in OZN "'lelitvj'60 pu*>'**iacij ° položaja in M*. In^rm ncijskih sredstev po «°1*t'lmen.ti kažejo, da na po-W*,cii "»Južnejšega sredstva in- * kj ■ Pora'1>jo povprečno letno na enega prebij« * r*j°^e neo^visne države — n. ~~ m « TnJ ■ 'a’ ll»donezija !,el,ivalc> 0 5 iT"“ po"osnl» n* * Afrikj ' n'*je je povprečje Povpref, P« 0,1 kg. V na >e<"a potrošnja pr. Aziji hebi^1"" ko Z°A t^izvodnje papirja, pa ima so- iv«lstVa ' —" ’ 16 celotnega sveta porabijo 60«/« sve- Grški časniki Pozdravljajo obletnico |a pakta ?b °bletnicf fe!>r' (Tan3Ug). — ie , _ankarskega spora- »“ia iP -“nuoiicgd soiura- ot)iavii kn-^Vlin^ časnik »Vima-; f.?afja »rf?e. ar> v katerem po- stvar J.e ankarski pakt ve- ^ leno’ ,Je zelo hitro obro-snrfi šari m/o. /s ____________ Kda ;P ®?dove«. Časnik zato ohw„re. ^ sporazum o'o a..:.. _ nici bolj navrtnionn razmerno nojvefji obtok Britanija. V vesti v več držav: tri ameriške (AP, INS njej na 1000 prebivalcev natisnejo dnevno in UP), ena angleška (Renter), ena (»00 izvodov časnikov. Tej sledi Avstra- francoska (AFP) in ena ruska (TASS), lija z dnevnim obtokom «0 izvodov in Posledice takšnega stanja — je rečeno ZDA s 350. Povprečje evropskih indu- v nekem dokumentu OZN — so očitne: strijsko razvitejših držav znaša okrog prvič, vse države na sveto so odvisne 250 izvodov. | od šestih svetovnih agencij glede poši- V Afriki imajo izmed 50 odvisnih ljanja svojih domačih vesti v tujino, ozemelj in neodvisnih držav samo Egipt,, drugič, vsaka država na svetu je od-Jnžnoafriška unija, Južna Rodezija, . visna od šestih agencij glede spreje-Zlata obala in tri francoska severno- manja tujih vesti, in tretjič, mnoge afriška ozemlja nekaj več kot 10 izvodov i države, ki še nimajo svojih domačih na tisoč prebivalcev. V Aziji ima osem agencij, so v veliki meri odvisne od teh držav dnevni obtok večji od deset izvo- | svetovnih agencij celo glede lastnih do-dov na tisoč prebivalcev. V Osrednji in ’ mačih vesti. Drugače rečeno: državljani Jnžni Aziji — sem sodijo tudi Indija, mnogih držav so obveščeni o tistem, kar Pakistan. Indonezija in Iran — se šte- se dogaja v njihovi lastni deželi, tako, kot vilo izvodov giblje od enega do največ te dogodke vidijo in razlagajo tujci! šest na tisoč prebivalcev. Dve državi pa j V OZN bodo še dolgo, dolgo raz- sta dosegli povprečje, ki ga imamo pravljali o vprašanju informacij. ZDA lahko za povprečje visoko indnstriali- bodo ob večji ali manjši podpori indu-ziranih držav: na Japonskem tiskajo strijskih držav zahtevale, naj si OZN dnevno 334 izvodov časnikov na tisoč j prizadeva zagotoviti komercialno neome-prebivalcev, v Izraelu pa 286. j jen obtok informacij. SZ bo na drugi Pri večini latinsko-ameriških držav strani branila zahtevo, da je treba ob-doseže dnevni iisk obtok 50 izvodov na j držati del sveta, ki ga nadzoruje, her-tisoč prebivalcev, v Argentini pa več metično zaprt. Dejstva pa pričajo, da kot sto. tega problema ni moč rešiti niti z eno Tudi število vesti, ki jih objavlja niti z drugo skrajnostjo, tisk raznih držav, je odvisno predvsem Pot, ki drži k enakopravni izmenjavi Poberlinska razpoloženja Sodeč po ekspozejih Bidaulta, Edena sovo stališče, naj bi ne razpravljat! s {»f«”14® „?^l!M1’ Vel'k° in Dulles o delu in sadovih berlinske Kitajsko kot z eno izmed petih velesil, ■ boljši, kot sem pricakovaLc konference ne bi mogli reči, da so mi- oziroma Kitajska bi naj ne prišla V*nasprotju z zahodnimi ministri pa prav ne zanikajo neuspeha pri tcoc*«- to*.. “—w*— -- nju nemškega in avstrijskega vprašan ja. pred ^ sodiščem^ s,^e*ov.”e ioaiscem svetovne ja»uusm. tudi mnenje, Češ da .j® j^^o tudi sov Minister Dulles je bil zlasti srečen, jetski minister precej zadovoljen. Kesda lil • ' • I A — ni«A nenali vi o iti n ni nosrerilo razbiti enotnosti za- Eden .je imel naj.ažjo nalogo. Gotov ^u^eSlo /.zbili enotnos« z«z nori Moskve, da bi povzročila razdor hodnih velesil in osamiti ZDA. Toda SZ med tremi zahodnimi velesilami in da je obdržala baze v Avstriji m Nemčiji, kisobila vedno 'močno, včasih pa tudi je bila konferenca zaključena v»s_ pr.st- , s_č.mer; se ^«1^ Poz. Zahodn* Jvrop. ostro izražena, konferenca vendarle ni nejšo enotnostjo treh zahodnih velesil, kakršna je bila, ko so konferenco za-; povečala mednarodne napetosti.c še več. Eden sodi, da so mnogo pridobili s tem, čeli.j* in to ji hkrati zagotavlja tudi učinkovitejše nadzorstvo nad Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo. Po ker so stališča jasno “obrazložili in ker Francoski minister Bidanlt je vst-: drogi plaK ima sovjetska propaganda je »enotnost severnoatlantske zveze kakor upravičeno najbolj zadovoljen, prilozuust da za notranje poteed« pri vzbudila občutek varnosti«. Razumljivo Predvsem zaradi notranjega odnosa sil ^aže *^«"je zenevske konIerem;e ltot je, da je britanski minister pripisal po- in zaradi močne opozicije, ki ne b. za- sad n^elosl kar vsekak^ seben pomen uspehu v zvezi z ženevsko mudila nobene priložnosti, da se zdruzi, ,_____J*. „4^rii«vo konlerenco. Ameriški uspehu minister Dulles mudila nobene priioznosn, oa se zuru^i, iucu«opuu i« če bi Bidault doživel kakršen koli ne- , majhne vloge pri poskusih utrditve pre- ______ __________uspeh. Tako pa potrditev dosedanje ey-1 cej omajanega režima Malenkova. veliko težjo nalogo. To je med drngim ropske (oziroma nemške) politike, ki jo Vsekakor je stalisce Molotov« n« videti tudi iz tega, da je moral posebej jePuveljavila Francija in katere bistvo berlinski konferenc, “»'varilo ogodno noročati v senatu in predstavniškem je v tem, da bodo sporazum o evropski vzdušje za Zahod, da lahko hitreje in omu, voditeljem Kongresa, predsedniku obrambni skupnosti ratificirali, ko bodo odločneje , Fvrono ti- ■' ir nasprotju z tdenom, ki reSili saarsko vprašanje.in ko bo Fran- Nemčije ostal.'Z«h0d"0 Evropo. Ce od gmotnih možnosti tiska. Večji in bogatejši časniki, ki imajo na razpolago več novinarjev, dopisnikov in agencijskih storitev, imajo seveda tudi več vesti. Toda pri tem imamo tudi obratne pojave, število informacij nekega časnika ni vedno v sorazmerju niti z naklado, niti z obsegom, niti s finančno močjo. Te razlike so zelo značilne za presojo značaja in vloge tiska posameznih držav, njegove svobode in njegove odvisnosti. študija UNESCA kaže, da sta imela med i. in 10. marcem 1951 izmed 1? časnikov sedemnajstih različnih držav največjo tiskano površino brazilski »Est-gado de Sao Paolo« — 75.000 cm* ter newyorški »Daily Newsc — 66.000 cm*. Redakcijska površina — se pravi, obseg informacij — je znašala pri prvem časniku 28 •/• skupne površine, pri drugem pa 20 •/«, vse ostalo so bili oglasi, reklame, naslovi in ilustracije. V istem razdobju je imela »Borba« s 7.700 cm* najmanjšo tiskano površino, toda od tega je na redakcijsko površino odpadlo 85 •/• prostora. S tem je »Borba« zasedla prvo mesto, medtem ko je »Daily News« bil na zadnjem. Za tisk zahodnih držav je značilen informacij — dejanski rešitvi problema — je krepitev in razvoj domačih informacijskih sredstev nerazvitih dežel. Ratko Plejič tem je dejal, aa je ono oeriinsno Konierenco cijo uodiih nngu*-auicri»na r,u,,'u . — -- pametno sklicati že samo zaradi uspeha daje nasprotnikom politike francoske razpoloženje ^ br'tanskem p rj v zvezi s konferenco o daljnovzhodnih vlade silno malo povoda za razburjanje. Laburisti (čeprav z znatno manjšino, k vprašanjih, pa je Dnllesu priv sklicanje Dullesovo privolitev v to, da ZDA je nasprotovala) so 1 --------------------- --i-i- — J-i- -- ^kroglo mizo skupaj s Ki- opredeljeno stališče britanske vlade v njegovo pripravljenost na prid oborožitvi Nemčije v okviru zale o korejskem, temveč tudi nodnoevropske obrambne skupnosti in azijske konference nakopalo največ sedejo za okroglo mizo skupaj s skrbi. »Azijskega Miinchna ne bo,« je tajsko, in njegovo pripravljenost zatrjeval Dulles nekaterim vznemirje- razpravo ne le o korejskem, temveč ___ . nim članom Kongresa, ki nasprotujejo o vprašanju Indokine — imajo za po-, atlantskega paleta. rešitvi mednarodnih vprašanj prek po- seben Bidaultov uspeh. Mnogi se vpra-1 > luci tega razp * , .......................... ' • šujejo, kako je do tega prišlo. Bržkone ben pomen Edenova napoved, i. a ____v Pnririi ohnovili razDravo I ima pose- gajanj. Nasprotno, za‘dovolj'ni “ moramo šujejo, kako je do tega prišlo. Bržkone ben pomen toenova fj biti, je zatrjeval Dulles, ker utegne je k temu prispevalo tudi trdno Bi- v ?.arlz" obnovHi razpravo m0 z«nljo, C ln konffn temrJU, zapo- ?wenceV ie n liI)l' Kakih 70.000 S&fiji, zavetišče v Ju- 20 000 se jih je Hjji ^ ra?vrf.e", no> <°000 pa se W°Vo mestft • po 6vetu- Na l00.CH*w> je prišlo iz Italije . In , . Priseljencev. Sh C)bSPt|itakžna politika na-f^ke v«;J! Privolitvi anglo-jiH^raj n<|v!ke uprave Italija ji4 fj^nce ;7 področje 'z u’2 .ital>jansikh pokra-J^UvijL priključenih k v gin,8 ni*1 priseljencev, »Mostov Inem glavna °P°ra L* ^ ^Aaa. * Sc ip nahrfllo ^ 4 n j s t kak _ ože D H. Tod-,u OVse navedene akcije italijanskih oblasti«, je zaključil podpredsednik tržaške OF, »so preračunane na to, da bi število tržaških Slovencev čimbolj skrčili. To se pravi, da bi Italiji omogočili doseči čim večji uspeh v uveljavljanju njene raznarodovalne politike v coni A STO.c kdo videti resno nevarnost. Namesto tega so začeli preverjati točnost podatkov o »komunistični infiltraciji v zunanjem ministrstvu«. In ugotovili so, da je bila uradna verzija — milo rečeno — zelo preitirana. Varnostni oficir ki bi morali prepustiti svoja me- To najbolje potrjuje število 534 sta »zaslužnim« republikancem. »sumljivih« uradnikov. Oficialno priznanje je bilo Ta oficir je v ameriški javno-pravzaprav izsiljeno. Dullesovpo- sti že dobro znan. Nekateri sprav-močnik Badel Smith je pod istim ljajo njegovo funkcijo v zvezo z odborom, pred »sivo eminenco« napadi senatorja McCarthyja z zunanjega ministrstva, rekel, da vladno politiko glede pomoči »do-v tem ministrstvu sploh ni bilo: zdevnim zaveznikom« (Britaniji), nobenih »razdiralnih elementov«.' ki trgujejo s Kitajsko. Njemu pri- Dwight D. Eisenhower se razume, da so bili malone vsi »vohuni«, »izdajalci« in »komunisti«, ki jih je v ministrstvo spravila demokratska stranka. Na seji senatnega odbora za zaprtimi vrati pa je varnostni oficir priznal, da so izmed odpuščenih Kolo se ni več moglo ustaviti. Pokazalo se je, da od ostalih 530 »odpuščenih« večine sploh niso odpustili. Varnostni oficir je uslužbencem, ki so sami odpovedali službo, in celo tistim, ki so jih na njihovo željo premestili v druga ministrstva brez njihove vednosti, pritisnil pečat »komunističnih simpatizerjev« in druge strašne vzdevke. To se je zgodilo še po izrecni zahtevi predsednika Eisenhowerja, naj »vsakemu odpuščenemu nudijo priložnost, da pogleda v oči svojim tožilcem«. Kot bivši član tajne policije in osebni varovanec senatorja Mc Carthyja je prišel ta oficir v zunanje ministrstvo, da bi ga »očistil«, kakor je rekel. Kakšno je bilo njegovo »čiščenje«, je videti iz izjave petih diplomatov, ki so nedavno javno trdili, da se v ameriškem zunanjem ministrstvu ljudje zdaj boje izraziti kakršnokoli mnenje o vprašanjih svetovne politike, ker bi jih utegnili osumiti »nelojalnosti«. Nihče si ne upa celo podpirati zahtev nekaterih znanstvenikov s področja atomske energije, da bi jim dali vizume, če so njihova imena »sumljivo neameriška«. Najbolj žalostno pri tem je, da je ta oficir popolnoma prevzel v zunanjem ministrstvu vse perso- uslužbencev samo 11 črtali iz plačnega spiska zaradi »nelojal- nalne posle, da uradnike spreje-nostj,« in da med njimi ni bilo ma in odpušča in da se celo vmfr nobenega »komunista«. Pa še iz- šava v usmerjanje zunanje poli-v zunanjem ministrstvu Scott meh teh 11 so samo štirje »nevar- tike. Diplomati pravijo, da spo-MacLeod, ki ga imenujejo osebni ni misleci«. Demokrati trdijo, da minja njegov sistem na tisto — veleposlanik senatorja McCarthyja gre pravzaprav za odpust ljudi, »kadi j a te toži, kadija te sodi«. Z VSEH STRANI SVETA pisujejo tudi preiskave v zunanjem ministrstvu na podlagi neutemeljene obdolžitve, da so nekateri uradniki dobili kakih 150 tisoč dolarjev od neke južnoameriške republike, da bi izpolnili nekatere njene zahteve. Pozneje je predsednik Eisenhower imenoval komisijo, ki naj bi proučila »skrb vzbujajočo slabo moralo v zunanjem ministrstvu«. Hkrati je varnostni oficir izjavil, da so »netočne trditve«, da bi bili »varnostni ukrepi«, ki jih je uveljavljal pri svojih preiskavah, zmanjšali moralo osebja. ZDA Ga. Roosevelt o McCarthyju Waahington, 28. febr. (AFPD. — Gospa Rooseveltova je sinoči izjavila, da senator McCarthy »Siri strah po državi« in zato v tem trenutku Je nabralo L mi i tH)mftni •naihu^° ^varnost« ™ ZDA- ’ naHa(rtin?ent knkih 200( o C!ra-jože Dekieva še ni 'en1!*1' ie el me^ doslej prijav- V*b£ahtvo^n "° Sl0i‘ lev' zlasti „ i ,. ° cone A "4 judaril DPaiHlna' Ta mlad>na. »eLda se ,Va’ Je PriTnora-& 0pa.nia L1, n,ma nobe- v tria« *?a dobila zapo- ' 'ndu*triji in dru- P«"*«*, ni« v u?oii»«i., ®novah, ker slovensko n' enakopravno z i McCarthyja. Morrison je dejal, da je senator McCarthy človek, ki »škodi mednarodnemu ugledu ZDA po svetu bolj kakor kdorkoli drugi«. »Napofcil je žas,« je poudaril Morrison, »da ameriško ljudstvo v zvezi s tem nekaj stori.« KOBEJA Obtožba proti ZDA Keeong, 28. febr. Agencija Nova i Kitajska ponovno obtožuje ZDA, da teptajo sporazum o premirju na Koreji. Posebni dopisnik te agencije iz Kesonga trdi, da so Amerikanci že od podpisa sporazuma teptali določbe, ki prepovedujejo dovažanje vojaških okrepitev na Korejo. Dopisnik trdi, da so Amerikanci pripeljali na Korejo precej pešndijskega in artilerijskega orožja kakoT tudi več novih tipov letal Razen tega trdi agen- , t07„ cija, da je 200 skupin ameriških voj- leta ' u nih letal s 4-fcS preleti kršilo severno- I korejski zračni prostor. iz kamiona, ko je šofer vozilo naglo zaustavil, skušajoč se izogniti trčenju z avtomobilom, ki mu je prihajal nasproti. Na kraju nesreče je umrlo deset deklet dve pa v bolnišnici. AVSTRALIJA Sprejeto povabilo na ženevsko konferenco Rooseveltova in Panditova uekleva C^aio ifai;Je d^je izjavil, da Vdova predsednika Roosevelta je pri' v J Zftlan a e oblasti čim- pomnila, da je iz pisem, ki jih pre. h°0i A ^Tr'! Stevi,o Slovencev flHV^tiw°- V Trst« so zavr- Nr'1ianstvaPmM?ji Za Pri.™anie C Sl0veVa. Med prosilci so v v Trd desetletja v, debili n U’ .Pa s' še zdaj niso t^a’ DpiJiav:('e .rto »finega bi-^ H Xa, Je tudi navajal as^' TT' preverja-J komu odklonijo opci- po J.ei Z E , ., - — pisem, ki jih pre- ema, lahko ugotovila, da raste v DA »mržnja zoper manjšinske skupine, zlasti pa protisemitizem«. VELIKA BRITANIJA Tudi Morrison kritizira Mc Carthy ja London, 2fl. febr. (Reuter). Laburistični poslanec Herbert Morrison je pozdravil napovedi, da bo ameriški lenat omejil pooblastila senatorja FRANCIJA Gostovanje naših mladih umetnikov Pariz, 28. febr. (Tanjug;). Sinoči je prispela v Pariz skupina mladih jugoslovanskih umetnikov na čelu i direktorjem beograjske Akademije za dramsko umetnost Dušanom Matičem. Jugoslovanski umetniki so gostje francoske vlade in vračajo obisk mladim francoskim umetnikom s pariškega dramskega Konservatorija, ki so se jeseni mudili v Jugoslaviji. Jugoslovanski umetniki bodo priredili v ponedeljek koncert v Parizu, zatem pa bodo obiskali Bordeaux, Toulouse. Marseille in Lyon, kjer bodo tudi priredili koncert«. INDOKINA Na bojišču nič posebnega Vijentiijan, 28. felr. (AFP). — Francosko-laoške enote nadaljujejo v Severnem Laosu okrog Luang Pra-banga delovanje patrulj. Pri tem niso naletele na pomembnejši nasprotnikov odpor. Tudi na področju Vijen-tijana nadaljujejo obširne izvidniške peraoije Neka laoška enota je za- ' ključila obkoljevanje na področju I Melbourne, 28 febr. (Reuter). — 400 km. Preganja krajevne nasprot- Zunanji minister Casey je objavil, nikove enote. 'da je Avstralija sprejela povalilo ZDA, naj bi sodelovala na bližnji AVSTRIJA 'ženevski konferenci o Koreji. Naftni viri bodo usahnili j pakistan Dunaj, 28. febr. (Tanjug). Analiza i „ vv.. , . skupine strokovnjakov kaže, da lodo ^aSCltni Ukrepi proti ITlOre-naftni viri v Avstriji usahnili zaradi , iflin nesmotrnega izkoriščanja najkasneje Dltllim CiemonSiraCljam I Karači. 28. febr. (AFP) V Kara- JAPONSKA ! jiju jn Lahori so prepovedali zbiranje več kot, pet ljudi, nošenje orožja in organizacijo sprevodov, da bi _ . preprečili morebitne demonstracije ob Tokio, 28. febr. (AFPO. Sovjet- olletnici krvavih neredov v Lahori. skega pomorskega kapetana Krekova, ^e nerede je lani sprožilo ortodoksno ki so ga nedavno obsodili zaradi ; versko gibanje, naperjeni pa so bili kršitve zakona o emigraciji, so danes j,™,, ločino Ahmadijev. Eden izmed izgnali ' T "-1- -............ ske, pri je posumila, omrežja. Izgon sovjetskega častnika nali iz Japonske. Tega sovjet- voditeljev te ločine je tudi pakistan-!ga kapetana so aretirali, ko se je zunanji minister Zafrulah Kan. bližal japonski obali, policija pa, FILIPINI Beg upornikov da je kurir vohunskega I ČILE 12 smrtnih žrtev prometne nesreče Santiago de Cbtle, ter). Dvanajst učenk pri prometni nesreči, petila včeraj, sedem pa _ ranjenih. Petnajst šolark 28. febr. (Reu-je bilo ubitih ki se je pri-jih je bilo je padlo Manila, 28. febr. (AFP). Vladne enote so včeraj osvojile glavni štab vrhovnega poveljnika upornikov Hukhalahap — Luisa Taruca. V epremstvu kakih 30 oboroženih upornikov se je Tarucu posrečilo pobeg niti skupaj z enim izmed svojih pomočnikov — Marianom Balgosom. Mc Carthy Njegovo potovanje je bilo čisto politične narave. Za svojo stranko je nabiral glasove. Predstavniki zunanjega ministrstva pa so v tisku pojasnjevali njegovo potovanje tako, kakor so pač vedeli in znali. Zdaj so trdili, da je na neplačanem dopustu, zdaj spet, da je dobil redni dopust. Tako je izšla v dnevnem tisku cela vrsta kritičnih člankov. V bistvu so vsi članki trdili, da je varnostni oficir zlorabil svoj položaj. Ko obsoja »politično sleparijo« v številkah o uslužbencih, odpuščenih zaradi »varnosti«, »Wash-ington Post« piše: »Ko so pregledali kartoteke kakih 15.000 uslužbencev zunanjega ministrstva, so ugotovili, da samo v 3000 ni obtožilnih podatkov, nekoliko zlobnega obrekovanja, anonimnega pisma, sestavljenega s strupenim peresom ali nekaj podobnega. Ker je bilo zunanje ministrstvo dolgo glavna tarča kongresnih primitivcev, so posebej pritisnili na varnostnega oficirja, da bi našel čimveč žrtev, in našel jih je.« Jaša Levi Ga. Roosevelt za gospodarsko pomoč Pakistanu in Indiji New Yorlc, 28. febr. (Tanjug). Gospa Roosevelt je predlagala, naj ZDA dajo gospodarsko pomoč Pakistanu in Indiji, namesto da dajo samo vojaško pomoč Pakistanu. Gospa Rooseveltova je dejala, da sedanja ameriška politika v Aziji ne prispeva k boljšemu razumevanju in miru med narodi v tem delu sveta. IZ DRUŽBENEGA PLANA LRS LETOS BOMO ŠE BOLJ IZVOZ INDUSTRIJSKIH POVEČALI IZDELKOV Celotni izvoz iz Slovenije naj bi dosegel vrednost 11 milijard ?45 milijonov din Izvršitev družbenega plana LR Slovenije za leto 1954, ki predvideva nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje za 10%, bo v veliki meri odvisna od tega, kako nam bo uspelo s povečanim izvozom zagotoviti devizna sredstva za večji uvoz surovin, ki je nujno potreben, če hočemo povečati obseg industrijske proizvodnje. V zunanji trgovini Slovenije, ki je del zunanje trgovine Jugoslavije, smo se že lani ostro borili za zboljšanje plačilne bilance z inozemstvom, ki je bila ogrožena zaradi primanjkljaja pri izvozu kmetijskih pridelkov kot posledice suše v letu 1952, kakor tudi večje potrebe po uvozu živil, hkrati pa tudi zaradi padca izvoznih cen na svetovnem trgu, zlasti za proizvode barvaste metalurgije. Zato je bilo treba povečati izvoz industrijskih proizvodov, zlasti izdelkov predelovalne industrije in ga razširiti na nove trge v inozemstvu, kar nam je v precejšnji meri uspelo. Tako se je lani delež industrije v skupnem izvozu povečal od 42% na 58%. Celotna vrednost izvoza iz Slovenije se je lani celo povečala v primeri s prejšnjim letom od 9335 na 10.487 milijonov din; za letos pa določa družbeni plan Slovenije nadaljnje povečanje izvoza za 12% na 11.745 milijonov, in to predvsem z nadaljnjim povečanjem izvoza industrijskih in rudarskih proizvodov. Tekstilna industrija bo nadalje povečala svoj izvoz za 754 milijonov din, barvasta metalurgija za 552 milijonov in papirna industrija za 149 milijonov. Letošnji družbeni plan pred- GOSPODARSKI KOMENTAR Rezultati natečaja Prve izkušnje prostega kreditiranja investicij ena najvažnejših določb v osnutku letošnjega družbenega plana je opustitev administrativnega sistema v reguliranju razširjene reprodukcije in prehod na sistem kreditiranja, sloneč na prosti konkurenci med investitorji. Bistvo novega sistema je v tem, da državni aparat in celo predstavniško telo neposredno ne odloča, kje in koliko bomo kaj investirali, marveč je to prepuščeno svobodni konkurenci: kredite dobiva tisti, ki na tečaju pri banki ponudi najugodnejše obresti. Takšen sistem bo po osnutku planov vplival, da bomo investicije usmerjali na najbolj rentabilna dela, tam, kjer bomo lahko najhitreje pričakovali sadove od investiranja. Intervencije v investicijski graditvi se zrcalijo v družbenem planu tudi v tem, da federacija iz svojega proračuna finansira pravilna dela in tudi nekatere večje objekte v nerazvitih republikah, pa tudi v tem, da so določeni posebni kontingenti kreditov za investicije v kmetijstvu, v živilski industriji in ladjedelništvu. Ta gospodarska področja je treba razvijati hitro, in zato imajo, čeprav dobe kredite samo na natečajih, svoje posebne kontingente, tako da se jim ni treba potegovati za kredite skupaj z ostalimi gospodarskimi panogami, katerih konkurence ne bi mogla vzdržati. Prvi natečaj je bil razpisan in te dni smo imeli priložnost slišati v odboru za gospodarstvo Zveznega sveta Ljudske skupščine o njegovem izidu. Pričakovali smo, da bo prehod na novi način kreditiranja investicij funkcioniral brezhibno in da bomo s tem prvim natečajem avtomatično dobili rezultate, ki bodo v celoti ustrezali osnovnim koncepcijam naše gospodarske politike. Odmiki in odkloni so bili nekako tudi nujni: predvsem zato, ker prehajamo iz administrativnega sistema na svobodno konkurenco, pa tudi zato. ker se spreminja sestava investicij, in sicer v škodo industrijskih objektov, ki so doslej zmeraj uživali nedotakljivo prednost. Vse to pa ne more biti razlog, da nekateri gospodarski krogi in tudi nekateri člani odbora za gospodarstvo dvomijo o sistemu kreditiranja prek natečajev. Ko so v odboru za gospodarstvo kritizirali izide natečaja, so nekateri poslanci opozarjali predvsem na to, da so nekateri važni objekti izpadli iz natečaja, in sicer tisti, ki niso imeli vseh pogojev, n. pr. kombinat aluminija Kidričevo, termoelektrarna Kakanj in še nekateri drugi. Nekateri so predlagali, naj bi posamezno proučili vsako zahtevo investitorjev, potem pa naj bi se lotili tako imenovanega striženja. Nekateri so celo predlagali, naj bi zmanjšali kredite za kmetijsko in živilsko industrijo ali proučili možnost večjega izkoriščanja amortizacijskih skladov za investicije ter tako dobili sredstva za te ali one objekte. Morda so bili prvi izidi prvega natečaja Narodne banke res takšni, da so vzbudili dvome glede ene najvažnejših določb gospodarskega sistema, prostega trga investicijskih kreditov in glede ene najvažnejših določb družbenega plana, spremembe sestave investicij v dobro kmetijstva in prometa. Ce pa izide podrobneje proučimo, bomo videli, da so nekatera važnejša industrijska podjetja izpadla iz natečaja kratko malo zato, ker niso Narodni banki predložila popolnih investicijskih elaboratov. Investitorji teh objektov, v katere so bile zmeraj uprte vse oči skupnosti, niso izpričali dovolj odgovornosti nasproti skupnosti. Za nas morajo biiti sredstva, modrujejo, sredstva pa so razsipali za manj važne stvari, ker so računali s tem, da bodo za glavno stvar zmeraj našli dodatne kredite in da se jim torej ne bo treba na natečajih boriti za posojilo, kakor vsakemu drugemu investitorju itd. Prav ti investitorji, ki jih zdaj (ker so bili odklonjeni) jemljejo v dokaz, da sistem natečajev ni dober, dokazujejo nasprotno: njihov način dela ni dober, kar šele novi sistem povsem jasno odkriva. Nekaterih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri prvem natečaju, ne moremo prezreti Pa tudi to niso pomanjkljivosti samega sistema, marveč posledice sedanjih težav v kreditni bilanci, iz katere je treba povečati sredstva za pospeševanje kmetijstva in prometa, tako da dejansko ostane manj sredstev za potrebe za dograditev že začetih industrijskih objektov, ki so še zmeraj velike. Razen tega zasluži pozornost tudi predlog nekaterih poslancev, naj bi izločili posebna sredstva za investicije elektrogospodarstva, ki lahko zaradi svojega primanjkljaja znatno zadrže razvoj vsega gospodarstva, in ki ne morejo — kakor se je pokazalo — na kreditnem trgu vzdržati konkurence z ostalimi investitorji. Koristen je tudi predlog, naj bi kredite nedograjenim objektom dali predvsem po kriteriju, da imajo prednost tiste Zmogljivosti, ki bodo prej začele proizvodnjo. Vse to pa so konkretni popravki, ki v bistvu ne pomenijo kršitve načela svobodnega trga prek natečaja. Delno je razumljivo tudi to, da se tu pa tam kažejo težnje, da bi se znova lotili nekakšne distribucije kreditnih sredstev, ker se je pokazalo, da so zahteve investitorjev neprimerno večje od razpoložljivih sredstev. V posameznih primerih so potrebni tudi odkloni od sistema, zlasti če gre za vprašanje investicij, ki so očitno za gospodarstvo zelo važne in podobno. Toda povsod, kjer je to le možno, je treba obdržati načela tega sistema in jih izpopolnjevati. Celo dejstvo, da je povpraševanje po kreditih mnogo večje od ponudbe. ne more zanikati pozitivne strani prostega trga na natečajih. Investitorje bo to prisililo k večjemu varčevanju. Na drugi strani je ta sistem že upravičil obstoj natečajev v kmetijstvu in prometu, kjer imamo normalnejše razmere med ponudbo in povpraševanjem, s tem pa tudi narav-nejše pogoje za funkcioniranje novega sistema kreditiranja prek natečajev Zato je tudi pravilno mnenje, ki ga je lahko povzel človek iz razprave v odboru za gospodarstvo, namreč naj bi predstavniški organi konkretno proučevali sadove delovanja zakona ponudbe in povpraševanja na trgu investicijskega kredita. Da pa bi pri obravnavanju posameznih negativnih strani ubrali predvsem in kier je to le možno, pot nadaljnjega razvoia novega sistema njegovih načel ter se čimbolj ogibali distribucijske prakse razdeljevanja kreditov na tem zadnjem področju administrativnega upravljanja gospodarstva. M. B. videva, da bo slovenska tekstilna industrija izvozila v inozemstvo za 2517 milijonov din tekstilnih izdelkov nasproti 1772 milijonom v lanskem letu in komaj 220 milijonom v letu 1952. Predvsem se bo povečal izvoz bombažnih tkanin in v manjši meri tudi izvoz tkanin iz umetnih vlaken. Podjetja barvaste metalurgije bodo povečala svoj izvoz od lanskih 2038 na 2600 milijonov din. Predvsem se bo z začetkom obratovanja tovarne glinice in aluminija v Kidričevem povečal izvoz glinice od lanskih 2800 na 14.000 ton oziroma od 71 na 350 milijonov din, kot nova postavka v izvozu pa se bo pojavil izvoz aluminija, ki ga bomo izvozili 2000 ton v vrednosti 250 milijonov din. Povečal se bo tudi izvoz svinca od 5000 na 6500 ton, kar pa nam bo zaradi nižje cene na svetovnem trgTi dalo le 490 milijonov dinarjev izkupička nasproti 528 milijonom v lanskem letu. Tudi izvoz živega srebra se bo povečal od lanskih 623 na 650 milijonov. Precej bo povečala svoj izvoz tudi industrija papirja in sicer na 300 milijonov din nasproti 51 v lanskem in 13 v predlanskem letu. Povečanje izvoza papirja, predvsem v Turčijo, bo omogočila sprememba sortimenta, zlasti pri pisalnih in tiskovnih papirjih. V usnjarski industriji predstavlja izvoz svinjskega galanterijskega usnja čedalje večjo postavko. Letos bo ta izvoz dosegel verjetno 250 milijonov nasproti 204 oziroma 144 milijonov v prejšnjih letih. Celotni izvoz usnjarske industrije pa bo dosegel 420 ’ milijonov din. Kovinska industrija je že lani povečala svoj izvoz od 283 na 425 milijonov din, letos pa ga bo razširila na 585 milijonov, predvsem s povečanjem izvoza izdelkov, ki smo jih Ilani začeli izvažati na Bližnji vzhod (žeblji žičniki, kmetijsko orodje, elektrode za varjenje, emajlirana posoda). Kemična industrija bo povečala svoj izvoz od 230 na 320 milijonov predvsem z večjim izvozom minija in gla-jenke, elektroindustrija pa od lanskih 48 na 124 milijonov s povečanjem izvoza kinoprojektorjev od 38 na 65 milijonov, električnih baterij od 0,7 na 21 milijonov in z novim izvozom telefonskih aparatov v vrednosti 28 milijonov. Občutno zmanjšanje izvoza rezanega lesa od 2029 milijonov v letu 1952 oziroma 1700 milijonov v lanskem letu na 857 milijonov v letošnjem letu pa bomo deloma nadomestili s povečanim izvozom upognjenega pohištva od 94 na 110 milijonov, vezanih plošč od 39 na 67 milijonov, raznih lesnih izdelkov od 268 na 380 milijonov in furnirja od 31 na 50 milijonov. PRED 8. MARCEM — DNEVOM BORBENIH ŽENSK Ženske so še vedno prezaposlene da bi lahko odločne e posegale v pobtiono življenje Tovarniške delavke iz Ljubljane so razpravljale o skrbeli in težavah, ki jih tar J Še bolj kot sicer obravnavajo ženske v Sloveniji prav sedaj pred 8. marcem razne tekoče in nujne probleme, ki jih tarejo. Za izboljšanje položaja in olajšanje življenja zaposlenih _ žensk se zavzema zlasti Zveza ženskih društev. Tudi v Ljubljani so se na sestanku, ki ga je sklicala mestna zveza ženskih društev, tovarniške delavke iz vseh večjih ljubljanskih tovarn pogovorile o problemih, ki še vedno otežkočajo njihovo življenje. da ženske V raznih podjetjih, 'elo Kdor ljubi slovensko knjigo, se vpiše v Prešernovo dražbo kot podporni član zlasti v trgovinah je delo urejeno še vedno tako, da morajo ženske opravljati razna težka dela, katerim po svoji fizični zmogljivosti niso kos. V oddelku za od-premljanje tobačnih izdelkov v Tobačni tovarni morajo žens-ke prenašati razne težke zaboje, v trgovinah razne vreče težke tudi do 100 kg. Na sestanku so delavke soglasno menile, da je skoraj v vsakem podjetju mogoče zaposliti ženske na primernejših delih. V letih, ki so za nami, smo na pr. že skoraj vse- povsod dosegli, da ženske ponoči več ne delajo, zlasti ne, če so šibkega zdravja, noseče itd. Prav tako bi z nekaj dobre volje in boljšo organizacijo dela lahko odpravili tudi to težavo. Razen tega so razpravljale, kako potrebno bi bilo poskrbeti za možnost prekvalifikacije delavk, ki so se že priučile svojemu poslu za polkvalificirane delavke. V mnogih podjetjih so še nezadovoljivi higiensko tehnični pogoji in prav tako ni rednih zdravniških pregledov. ZENSKE IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Odstotek žensk, ki se.^J°S^ meznih tovarnah ne zamm J probleme podjetij, je z ra(jj Razumljivo je, da pra zar je tega delavke še niso odtoeU posegle v delavsko samoup^ ljanje. O vzrokih smo ze f krat pisali. Zenska je z gospodinjstvu in VZ8°J ^ot mnogo bolj obremenj «n0Sti moški in dokler ne bo n0(jinj-za razne olajšave P«.fKeno skih delih, se to stanj ^ ne bo spremenilo, lo je p , e za katerega mora voditi ra vsa naša družba, politi > ■ j—i.s oblastveni 0I» i. skih i kot za svojo prvo, = otrok, so omenile, da je zap0-katerih oba roditelja 0čpr> slena, nujno potrebna p j0|s)o učenju. Doslej šole m 0l. sveti na te stvari niso dl -va. slili, vendar pa bi se s . njem dalo marsikaj d ^ Uubiiausko železniško oozii#® čedalje boli zamotan probleifl Projekta, ki ju proučuje biro za ureditev železniškega vozlišča, predvidevata n proge na področju mesta in predor pod Rožnikom Vse bolj stopa v ospredje. sti neodložljivo terjajo, da kore-vprašanje, kako urediti ljubljan- : nito rešimo in v skladu z gosposko železniško vozlišče. Ljubljana darskimi potrebami na ustrezen se vedno bolj razvija, in to zlasti način uredimo železniško vozlišče, kot gospodarsko in trgovsko sre-) Ze nekaj časa deluje poseben dišče. Vsako leto zidamo na pod-! biro za ureditev ljubljanskega ročju mesta nove stanovanjske i železniškega vozlišča. Sestavljajo zgradbe, nova gospodarska pod-1 ga predstavniki Mestnega ljud-jetja, tovarne in obrate, skratka, j skega odbora, urbanisti, železni-mestno središče postaja vse bolj ški strokovnjaki ljubljanske že-strnjeno in vsak dan je manj j lezniške direkcije in gospodar-razpoložljivega prostora za nove stveniki. Doslej so se bavili v zgradbe. Razen tega predvideva- glavnem bolj s študijskim pro-jo, da bodo letos pričeli zidati učevanjem. Železniški strokov-ljubljansko gospodarsko razstavi- j njaki, člani biroja, so izdelali do-šče — in kar je v proučevanju slej nekoliko raznih variant novih železniškega vozlišča važno — ob tras, ki pa se zdi, še niso prinesle Titovi cesti, torej preko železni- prave in zadovoljive rešitve. Oba progo krajši pod Rožnikom, medtem^ ^ kamniška proga bila s tem nek° lik0 škega prelaza, nadalje je v programu gradnja velikih skladišč, ki morajo stati kot znano nedaleč ob železnici. In končno je predvidena v Ljubljani rekonstrukcija cestnega prometa. Te okolno- projekta, o katerih so člani biroja razpravljali na svoji zadnji seji, predvidevata namreč nove proge na področju mesta, in sicer na tržaški progi pod Rožnikom in v drugi varianti tudi za gorenjsko AKCIJA ZA USMERJANJE MLADINE V RAZNE POKLICE Srečno izbran poklic odločilno vpliva na zadovoljstvo in uspeh v življenju Po okrajih bo potrebno ugotoviti, v katerih gospodarskih panogah lahko zaposlimo vajence Ljubljana, 28. februarja. Na pobudo Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije so se zbrali danes v Ljubljani profesorji in učitelji iz posameznih okrajev na kratek seminar. Obravnavali so načine, kako najti primerno zaposlitev za mladino, ki bo letos dovršila štiri gimnazije oziroma osem razredov osnovne šole ter stala pred težko odločitvijo, kakšen poklic naj si izbere. Da bi jim olajšali to odločitev in seznanili mladino z najrazličnejšimi poklici, kjer se lahko uveljavi, hkrati pa dosegli pri gospodarskih svetih na okrajih pomoč pri iskanju novih delovnih mest, je Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol započelo obširno akcijo, ki naj v povezavi z vsemi prosvetnimi delavci, političnimi in družbenimi organizacijami pomore mladini do pravilne usmeritve v poklice. Združenje je izdalo drobno brošurico, v kateri je obrazložen sistem strokovnega šolstva, navedene srednje strokovne šole, strokovne šole s praktičnim poukom ter razni poklici v obrti in industriji. To bo koristen priročnik za vse prosvetne delavce, ki bodo tekom solskega leta, zlasti pa proti koncu drugega polletja pojasnjevali mladini glede na njihove sposobnosti pogoje šolanja v raznih Rtrokovnih Šolah, pomen raznih poklicev itd. Razen tega je Združenje povabilo na današnji seminar vrsto strokovnjakov iz raznih področij našega gospodarstva. Ti so v kratkih^ praktičnih predavanjih obrazložili delo v posameznih poklicih, pogoje šolanja, opozorili na bodoče možnosti za zaposlitev ter še posebej razčlenili, kateri poklici so primerni za dekleta. Tudi za te je v našem gospodarstvu obilo možnosti, da si izberejo poklice, v katerih se bodo lahko uveljavile, vendar pa zanje. ni pravega zanimanja, ker niti dekleta, niti starši ne vedo za te poklice in se zanimajo v glavnem le za šiviljske, frizerske itd. Problem, kam bodo šli otroci, ki ne nameravajo študirati na visokih šolah, ni samo pedagoški, temveč je to tudi gospodarski, proizvodni problem, saj je sedaj že v fnnogih strokah čutiti odločno pomanjkanje mladih delavcev in vajencev, medtem ko je pritisk v nekatere druge stro- ke preštevilen. Ce bodo uspeli prosvetni delavci z akcijo, ki jo sedaj podvzemajo, vzbuditi zanimanje tudi pri političnih in družbenih organizacijah, kot so SZDL, Zveza borcev, Društvo rijateljev mladine itd., potem z njihovim posredovanjem možno vključiti precejšen del mladine tudi v tiste obrti in industrije, ki se trenutno branijo vajencev z različnimi izgovori, ne vedoč, da jim bo to kasneje škodovalo. S sodelovanjem šole in staršev se bo mogoče izogniti tudi temu, da bi se pri odločeva-nju za posamezne poklice mladina nepravilno usmerjala v tiste poklice, za katere nima smisla. Združenje pa se bo še zavzelo, da bi omogočili tudi otrokom, katerih starši so postali žrtve fašističnega terorja, primerno strokovno izobrazbo v poklicih, ki te otroke veselijo, ki ustrezajo njihovim zmožnostim in v katerih se bodo uveljavili. Združenje bo poskrbelo, da bodo v drugi broSurici natisnili misli, ki so jih izrazili posamezni strokovnjaki o raznih poklicih na tudi gorenjska, flal^Mproble'“ ■ kilometrov. S tem pa .boy trp ne bi rešili, kajti n mestni promet zarad j ceStt ramp na Titovi in Celovs JUŽNA OBVOZNA T^A. ^ja Pač pa je večina član° yas°: odobravala južno obv°zn ^ ki bi potekala iz ji* predor pod Golovcem te pri nem robu mesta pres sei^ r, viški tovorni postaji n ^ tržaško progo. S tem o ^ ni promet na progi Zi ^ p,es Trst oziroma Reka bi * nemu središču, s te?\ in /i izostale številne nevsečn^. b!]o mudne ovire. Seveda P» p£ treba ta načrt še P°. ega PL gledati. Razen ome“^olž»LS dora pod Golovcem v zgrB* 1300 metrov bi bilo l^nico ‘ tudi most čez LjublP^ aVr upoštevati tudi traso ceste Ljubljana—' obv0L) Ce bi se odločili za pr<», obremenjeno Zagreb p$r most—Postojna, ki n0^em in najbolj Maribor ozir. pote", je kala ob južnem delu, bilo treba najti v rešitev za gorenjsko m tr,ja- progo, oziroma za smer en; Jesenice—Zidani m0 pn Jesenice—Ljubljana drugi strani. Tu P® 1 -n je * nekoliko bolj zamota ^ k° , v zvezi z graditvijo s a sj#i dvora z vsemi P°^re vanii- .„er nimi in drugimi naprej«, *f ta načrt biro že pr°uJ^%,k^{ glede tipa kolodvora ^i, z modernejšimi «b° J«f je sedanji, ali pa felneg nove variant Obstojajo še „ dJ^goficiel110 P ki niso bile izrečene ^itoia’r(e ih omenjenega W vredne Pr0V ob?*Kl sestankih omenjeneg^ •edne . namreč za to, da od_I» pa so - ječi najbolj prometni^ n8 prehodi v središču™' cesti-,K0 vi, Parmovi in Čelov«* da v središču mesta progo srcdfscu n$ proti Trstu, to te* Kamniku odstra"1I? ’ ^ico pa bi ^Peljali z Jesenic in Kamnika ceStnjI’ od mesta z ustre^ dv0zi-nadvozi, oziroma poo p0if\3^ ^ dvor bi v tem primeru P pomoček za vse prosvetne delavce pri usmerjanju mladine v razne poklice ter pri organizaciji podobnih seminarjev po okrniih. M. N. dvor Dl v lein variai>>; s<> bolj proti vzhodu. la in. seveda prav tako z* den0 V 0 ■w,.w im naslanjala na pre n3 tem seminarju, kar bo dober pri-! ob južnem robu m<’ ^et J ne ' bi bil speljan tudi * n t inhliana-—P°S J i« pr0®. nl\e—Ljubljana— bi kazalo graditi krajši železniški tir b flWEf P^NEDELJEK, 1. MARCA 1954 Kajine in tihožitja v Umetniški zadrugi ^stavljene so le tradicio-e slovenske krajine, •Suralike pa skoraj ni ljen^ J)mt:-niSki zadrugi so razstavil 6„ ra^*rie * morja in z naše zem- 'Duh falUca se *utl v Lamutovem ta HjshVnUtU'<’ pa Se vendar kolorit j(ta a sre4no družita ln dopolnju-Si tTlorJe je barvno zadeto, močnih barvnih kontrastih Sa dveh ,Ve«obno zelo lep in učinkovit je 'v »Bol na Braču«. Majhen 5„ Se zel° Poda kompoziciji. — llvetn an°’ dramatično in do- I* Pe4ariievo olje »Škofija nad Hj6„ *’ Je prikazan Kras ln taotiv * bur;)a' PrlJeten Je Gorjupov a°živlia ,?°r3a’ kl 15013 oplsuje kot Itaa ' tuozno pa je podana kra- na^e zemlje, zlasti odsevi v ozadje. ,0® in C motiva iz Ljubljane, od po zlasti Lebanov privlačen loba ? * lum,nozn°sti. Njegova svet-!ontu na5tudlrana zlasti na hori- Natnu. y 86 učlnkovito razlije po kl0rrm ,arki’ pa malo preveč lol- ’Liubii U tani tonl’ 80 na ZuPancevi na py anl‘' Jakobova mehka in než- e,a 113 ustvarjena za večerna Položen j a ob Savi. Segul *° plastiino tihožitje Vončine-kar pr’e Slcer skrbno izdelano, pa je doba ,reČ *mrtva narava«. Zgolj po-sptotje Premal° doživeta. Pravo na-tl»no 2 Sel3akovo tihožitje, primi-Snano *Snovano. Pa Je premalo do-ll1* ba Pretehtano v kompoziciji in Sobn0 ir10 premaI° vsklajeno. Po- teh®ično iv^ ’GraduuCe*' ki P3 Je joči ^ ^e. Venomer ponavlja- ^»dobii M*V SlUtar^ev »Sončnice« je Pt62ente Lorenčak. Kompozicijsko tet“>ičnnn *n Z neko rutino, pa vendar Prifa> PotnaiijklJiv, tako da ne pre-^Ponir ^ llotel- Nekam šolsko so Monotoni toni cvetlic t®t»ik s ,g^eVe' Motlvno poživi Sla-Slavtco, * ede5°« ln Lamut z »Otroško ‘Ukano.' p oskovito bolj skicirano kot 1,1 Godec ° 6n° del° lmata Se Maleš * razstav ,De,It‘: prvega Je že znan 80 imPreai V Moderni galeriji, novi ‘Coltu *°nlstitno ubrani Godčevi P-vS0(1blJanlc1*-Pa skoraj ln krajine. Figuralike n° aikar^s* ^e®a je monumental-man3ka In Kulturoo življenje v Mariboru Za umetnostno tvorno središče! Prva povojna vseslovenska likovna razstava v Mariborski galeriji V razstavnih prostorih Umetnostne galerije v Mariboru je že ves mesec odprta prva povojna vseslovenska umetnostna razstava. Med mariborsko publiko je vzbudila in še vedno vzbuja veliko pozornost. Šele sedaj, ko je galerija začela živeti in delovati, se vidi, kako je bila naglo se razvijajočemu Mariboru nujno potrebna. Jasno je, da je ustanova organizacijsko in materialno v povojih, vendar je že doslej dosegla v umetnostno propagandnem in vzgojnem oziru zadovoljive uspehe. Povezala se je z vsemi potrebnimi ustanovami Jugoslavije, s tem prekinila provincialno lanholična prijetnost barv (Jas- Kiparstvo je zastopano večino-min, Kamnica), Pandurja izdaja ma z drobno plastiko in portreti, krepka in topla poteza, Majerja Od mariborske skupine izstopa pa široka pastozna, rahlo bahava Kolbič, katerega odlikuje stilizi-gesta (Cirkus). Bratož dokazuje rana neosebnost, združena s pri-svojo muzikalnost v barvno iz- srčnostjo (Cicibani). Vojskova de-redno fino zajetem »Vlačilcu«, la so dobra, a ne kažejo napred-Trstenjak pa sicer prijeten ma-1 ka, Hribarjeva pa dokazujejo nirizem s svojimi dalmatinskimi solidnost njihovega izdelovalca. motivi Jože Curk Pre'nočnan't'>tlVov' dožlvetl3’ mar Je " sa°venskira v Temu filmu, ki smo ga imeli pred j, po-gjf avn‘ Junaki tolovaji, kratkim priliko ponovno videti v kl-n*0e 'n nJih°vo pestro noteki, se bo pridružila fie v letošnjem letu filmska realizacija te«a Oba *n«nih «ay( ®a sta izdolana po tudi predelavah stare angle- ^»bstn B ’®eraSke opere«. fl'mska “Podolltev »Bo-let ,*?*’ blla Vdelana ne- 1935 na8t°pu zvočneua filma >v0 ' ~ Je naslonjena na pre- * T.i r°ma novo 8tvaritov nem-yiasl>it(,u,aIr^a Borta Brechta ln ii Prlredh n Ta modor- . Doogn *’ nima skoraj nifiesar Qayovln' originalom — > ‘»»n« f pobenhavn. ! (1953). (II 99 054—25/3). | Pommery L.: Apercu d'histoire 6conomique contemporaine 1890—1939. • T. 1. Pariš. (1952). (119 614—1). Rapport aux Nations Unies 1952— 1953. Pariš. (1953). (114 215). ! Remacle L.: Syntaxe du parler wallon de La Gleize. T. 1. Noms et | articles. Adjectifs et pronoms. Pariš. • (1952) (II 43 368—126;. Smith H. K.: The State of Europe. (3. print.; New York (1951). (112 7'to). Sticnnon J.: Etude sur le Charti ier et le Domaine de PAbbave de Saint-Lidge. (1015- 1209). Pariš. (1951). (II 43 368—124). Symposlum sobre Algunos proble- mas matematicos que se estžn estu-aiando en Latino Am6rica. Punta del Este, 19-21 diciembre 1951. Montevideo. (1952). (115 000). Thumb A.: Handbtich des Sans-krit. 2. Aufl. T. 2. Texte und Glo****'** Heidelberg. (1953). (55 704—1). ŠPORT IN TELESNA VZ60JA XVIII. KOLO ZVEZNE LIGE Bostujoči pustili točke domačim Hajduk, Partizan, Dinamo kandidati za prvo mesto — Občuten poraz Sarajeva — Niti v desetem dvoboju v Splitu Črve na zvezda ni imela sreče — Lokomotiva je začela finiš — Vremena Kranjcem niso se zjasnila — Dragocena zmaga Partizana — Proleter in Dinamo odigrala sr 10 prijateljsko tekmo Derby oufsiderje v RABOTNIČKI : ODRED 3:2 (1:0) Strelci: Radevski v 31., Dirai-| kovski, Bačvarov, Nikolič, Jan-, ko je Vučinovski zgrešil žogo tik Zimsko tihožitje pod februarski m soncem BUKOVNIŠKI SMUK trovski I. v 59. in Dimitrovski II. kovski. Petrovski, Dimitrovski II, v 86. min. za Rabotnički, Belcer Stojanovski, Vučinovski, Rade v-v 52. in Toplak v 61. min. za ski, Dimitrovski I. Odred. Rabotnički: Gičevski, Btez Stefeta in ostalih Med posamezniki zmagal Avstrijec, ekipno pa Enotnost Odred: Bencik, Životič, Pi-Stoj- skar, Zumbar, Lesjak, Berginc, Belcer, Toplak, Brezar, Žižek, Hacler. Današnjo tekmo v Skoplju so Podkoren, 28. febr. — Po gnilem in slabem vremenu je bilo danes tekmovanje na Bukovniku. Tekmovali so v tradicionalnem bukovniškem smuku. Zaradi slabih vremenskih prilik je bila proga skrajšana. Za člane je bila dolga 2200 m, za članice pa 1800 m. Tekmovanje je organiziral klul Enotnost iz Ljubljane. Za tekmovanje se je prijavilo 49 tekmovalcev Startalo jih je 45, med njimi 32 članov in 13 članic. Razen naših tekmovalcev so tekmovali tudi Avstrijci. Nastopili so z zelo močno Tehnični rezultati: člani: 1. Stie-gler (Avstrija) 1:46,0, 2. Klahr (A) 1:50,4, 3. Uija (Enotnost Lj.) 1:50,6. 4. Slavko Lukane (Ljubelj, Tržič) 1:51,8, 5. Magušar (Enotnost) 1:52,6. članice: 1. Zupančič (Udarnik, Kranj) 1:47,9, 2. Erman (Enotnost) 2:17,4, 3. Lupša (Enotnost) 2:25.0. Ekipe: Enotnost I. 5:36.4, 2. Lu-denburg (Avstrija) 5:48,8, 3. Enotnost II. 5:50,8. Organizacija tekmovanja je bila dobra. pred golom, so domačini bolje zaigrali. Drugi polčas že v začetku ni razveselil navijačev Rabotnič-kega. Belcer je v 52. min. izenačil iz solo akcije, v 61. min. pa je Toplak s prekrasnim udarcem prek presenečenega Vučinovskega Zupančičeva je spet zmagala ŠTEFE ZMAGAL NA SLJEMENU Zagreb, 28. febr. Na Sljemenu pri Zagrebu je bilo danes tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Herucov memorial. Sodelovali so najboljši smučarji iz Hrvatske in Slovenije in reprezentanca iz Graza, ki je tekmovala z zagrebško reprezentanco na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 320 m in 40 vrati. Zmagal je Slovenec Stefe (Ljubelj — Tržič) pred Avstrijcem Keglevitzem (Graz) v času 1:14,0. Na isti progi je med mladinci zmagal Slovenec Stritih (Ljubelj — Tržič) v času 1:35,4 pred Krivcem (Celje). V moštveni razvrstitvi si je že v tretjič priboril prvo mesto Ljubelj v postavi Stefe — Lukane — Perko Strelec Vidoševič v 43. min. Hajduk: Beara, Kokeza, Grčič I., Luštica, Grčič II., Broketa, Arapovič, Matošič, Vukas, Vidoševič, Senauer. Crvena zvezda: Prvulovič, Stankovič, Zekovič, Zlatkovič, Spajič, Djajič, Veselinov, Mitič, Rudinski, Cokič, Krstič. Čeprav so Splitčani precej dvomeče gledali za izid te tekme, so vendar verovali v tradicijo in v možnost, da Hajduk dobro zaigra — in Okrajna telovadna zveza Partizan potem se zmaga ne bo izmuznila iz Nova Gorica je organizirala 8-dnevni rok. Napovedi tistih, ki so dejali, da smučarski tečaj na Lokvah. Tečaj je Hajduk, kadar hoče, tudi zna za-vodil Karlo Vončina. Udeležilo se igrati, so se izpolnile, ga je 26 mladincev. Namen tečaja je Smučarski tečaj na Lokvah v času 3:45,0. Tržiško moštvo si je V tekmovanju mestnih reprezen-s to tretjo zmago dobilo v stalno tanc Zagreba in Celja je zmagala' last pokal Herucovega memoriala, zagrebška reprezentanca (Modrič — 1 Drugo mesto si je priborilo moštvo Aberšek — Weiner — Antonič) v času Branika iz Maribora (Soberl — Sev- 5:22,4, celjsko moštvo (Uršič — Cetina čnikar I. — Sevčnikar II.) s časom — Nulčič — Krivec) pa je doseglo 3:58,4. čas 5:42,7. SINDIKALNO PRVENSTVO Mariborčani tekmovati v alpskih discipimoh Maribor, 28 febr. V organizaciji bila prireditev dobro pripravljena, za Elektrokovine je bilo danes sindikal- zmagovalce pa so mariborska pod-no mariborsko prvenstvo v smučanju jetja pripravila nagrade v vrednosti na smučiščih ob pohorski žičnici. Na 70.000 dinarjev, prvenstvu je sodelovalo 90 tekmovalcev. V smuku na 1800 m dolgi progi z višinsko razliko 350 m je zmagal Stok 3:00 pred Kandusom (oba Moda) 3:03 in Šoberjem (MTT) 3:06,6. i V slalomu na 650 m dolgi progi z SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO Ericson PRVI V SLALOMU V tekmovanju za svetovno smučarsko prvenstvo v švedskem mestu višinsko razliko 180 m in 37 vratci je zmagal Pezdiček (železničarske delavnice). Drugi je bil Čelan (IKI), tretji pa Šober (MTT). V alpski kombinaciji je bil vrstni red tale: 1. Štok 8,14, 2. Čelan 8,17, 3. Šober 8,98. Pri ženskah v alpski kombinaciji Areu je" zmagal v slalomu Norvežan je zmagala Horvat (IKI) pred Rebo- Ericson, ki je dosegel čas 2:20,6. Za gali in Sicer z golom, ki ga j€ ljevo (Moda) in Pogorelčevo (IKI). njim so se razvrstili Obermiiller j crjjgpp doS6£T6l Dimitrovski II /TVor»t*iia\ R Rnips« fAvstriial & ^ P , imenovali derbv outsiderjev. Da- dosegel drugi gol za svoje mo-nes je Rabotnički v res drama-1 štvo, nekaj minut kasneje, po tični borbi uspel v zadnjem hipu nekaj razburljivih akcijah, pa zmagati. Odred je igral zelo do- ■ Je Rabotnički streljal faul nekaj bro, zlasti v drugem polčasu. Do j metrov daleč od kazenskega prostora. Bačvarov je streljal mehko, spretni Dimitrovski pa je žogo dobil in jo med nogami več igralcev poslal v mrežo. Izenačenje ni vplivalo na nadaljnji tempo igre. Ljubljančani so ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in igrali veliko bolje kot poprej. Obramba Rabotničkega je imela polne roke dela. Z nenadno akcijo pa so si Skopljanci zagotovili zmago in dve točki. To se je pripetilo štiri minute pred koncem tekme I. Z. Belcer je dosegel prvi >. 86. min. je bil rezultat neodločen — 2:2. Gostje so celo vodili 2:1, toda borbeni skopljanski železničarji so s skrajnimi napori zmagali in sicer z golom, ki ga je iz V ekipnem tekmovanju je za- (Nemčija) 2:25,8, Spiess (Avstrija) sedla prvo mesito Elektrokovina. 2:26,7, Prawda (Avstrija) 2:26,8, Mol-Kljub slabim snežnim razmeram je terer (Avstrija) 2:27,0 itd. BOKS Železničar: Tekstilac 12:4 Maribor, 28. febr. V današnjem Ze začetek tekme je napovedal ostro borbo za točke. Prvo akcijo so izvedli gostje. V 5. minuti se je Žižek znašel sam pred Gičevskim, toda streljal je slabo. Vse moštvo Rabotničkega je Stockholm, 28. febr. Izidi tekem prvih deset minut igralo raztr- SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Kanada : Švica 8:1 prijateljskem dvoboju so boksarji na svetovnem prvenstvu v hokeju na gano in živčno. Ljubljančani SO mariborskega Železničarja zasluženo ledu: Kanada : Švica 8.1 (3.0, 2.0, £... lv J, A. ... premagali neizkušeno ekipo Tekstilca 3:1), Švedska : Norveška 10:1. bili v tem polčasu bolj mirni in iz Varaždina z 12:4. Nekatere borbe, Stockholm, 28. febr. V tekmovanju imeli pobudo v svojin rokah, predvsem v polvelter kategoriji La- za_ svetovno prvenstvo v hokeju na yen(Jar njs0 ničesar dosegli. Po : PlaV£C 50 b reezult3aeto“a Premag3la zapravljeni priliki v 12. minuti, V SPLITU TRADICIJA OHRANJENA HAJDUK : CRVENA ZVEZDA 1:0 (1:0) Takoj je bilo čutiti, da bo današ- zvezda silovito napadala. Toda odlič-nja tekma oster spopad dveh enako- na obramba z Bearo na čelu je bila pravnih nasprotnikov. To je bila raz burljiva in zanimiva tekma, polna obratov, borbena do maksimuma, toda z mnogimi zapravljenimi prilikami. V prvem polčasu sta bila oba nasprotnika enakovredna. Zvezda je napadala prek hitrih kril. Hajduk pa se je prebijal počasneje, toda zanesljiveje proti vratom Zvezde. V 43. minuti je Vidoševič z ostrim strelom v levi spodnji kot privedel Hajduka v vodstvo. Drugi polčas je bil drugačen kot prvi. Prvih petnajst minut je Crvena bil, da vzgoji vrsto smučarskih vodnikov. Tečajniki so bili razdeljeni v štiri skupine. Pouk je bil praktičen in teoretičen. Teorijo so v glavnem obravnavali v večernih urah, medtem ko so bili čez dan na smučeh. Tečaj je dobro uspel. To dokazujejo tudi rezultati tekmovanja, ki so ga organizirali zadnji dan. V prvi V SUBOTICI Pomlajeni napad - 6 solov SPARTAK : SARAJEVO 6:1 (1:0) Strelci: Bogojeva* v 7., Cikoš skupini je bil v veleslalomu naj- v 46., Ognjanov v 48., Branisavljevič boljši Anton Pri jan, v slalomu pa Zdravko Ergauer. V drugi skupini je bil najhitrejši v slalomu in veleslalomu Andrej Hojak. Prvak tretje skupine je bil Danilo Glešič. Pri teoretičnih izpitih je bil najbolje ocenjen Anton Srebrnič. v 56. in 75., Jakovetič v 86. min. za Spartak ter 2ivkov v 77. min. za Sarajevo. Spartak: Glončak, Tapiška, Bo-gešič, Cikoš I., Cikoš II., Kujundžič, Ognjanov, Bogojevac, Jakovetič, Jovanovič, Branisavljevič. V BEOGRADU Trije golt Prlinčevica BSK : VARDAR 3:1 (2:0) Strelci: Prlinčevič v 8., 45. in zultat, je Antič v 53. min. žogo iz- 53. min., Vučidolov v 55. min. BSK: Radenkovič, Juričko, Da- vidovtč, Vidič, Tasič, Panič, Antič, Markovič, Kaloperovič, Prlinčevič. Vardar: Vidinič, Lazarevski, Novakov, Dacevski, Petrovski, Kokinov-ski, Lincijevski, Veljkovski, Vučidolov, Balevski, Georgljevski. Skopljanci so začeli odlično, s poletom in silovito. Toda že čez nekaj minut Je BSK prevzel pobudo in ves prvi polčas igral zelo dobro. Bil Je močnejše in zrelejše moštvo od nasprotnika. Domačini so dosegli prvi gol v 8. minuti. Prlinčevič je po hitrem napadu z desne strani z nekaj metrov poslal žogo v mrežo. V zadnji minuti prvega polčasa je Vardar prejel drugi gol, in sicer iz enajstmetrovke. Prlinčevič Je z gotovim strelom v desni gornji kot dosegel gol. V drugem polčasu je bil položal drugačen. Vardar je bil boljši, bil je v premoči. Zelo pogosto je napadal nasprotnikova vrata. Njegovi napadalci so imeli več izrednih priložnosti, da znižalo rezultat Toda »mojstrsko« so pošiljali iz oddaljenosti dva do tri metre žogo mimo prečke. In prav v trenutku, ko so pričakovali. da bodo gostje izboljšali re- vrstno podal Prlinčeviču, ki je iz daljave 7 m od strani zadel mrežo. Vardar je znižal rezultat v 85. min.: Vučidolov je z daljave 5 m dosegel neubranljiv gol. Navzlic težavnemu igrišču je bila tekma živahna in zanimiva. Zmaga BSK je zaslužena. Najboljša igralca BSK sta bila Prlinčevič in Kaloperovič, v moštvu Vardarja pa sta se najbolj odlikovala Novakov in Vidinič. Vasa Stefanovič je sodil dobro, napravil pa je napako, ko je prisodil enajstmetrovko. PRIJATELJSKA TEKMA Dinamo : Proleter 2:0 (0:0) Strelca: Dvornlč v 01. In Čajkovski v 72. minuti. Prvenstvene tekme v Osijeku niso odigrali zaradi razmočenega igrišča. Tako sta se Dinamo in Proleter spo- _____________ _______ __________ _________ razumela, da bosta gledalcem na ,. jjeoGRAD: Partizan-Proleter ljubo odigrala prijateljsko tekmo. V enakopravni igri na igrišču Sarajevo: Antič, Stipič, Alajbego-vič, Agošton, Svraka, Glavočevič, 2igante, Novo, Lovrič I., Lovrič IX., Živkov. To je bila ostra in živahna igra, prava prvenstvena borba, v kateri se je Spartak bolje znašel. V prvem polčasu Sarajevo ni bilo le enakopraven nasprotnik, marveč je imelo tudi več od igre, toda Spartak je bil nevarnejši pred vrati. V sedmi minuti je Bogojevac s petih metrov dosegel prvi gol. V 15. minuti Je Tapiška zakrivil enajstmetrovko, Stipič je zadel prečko. V drugem polčasu je Spartak stalno napadal. Po zaslugi Jakovetiča in Jovanoviča, ki sta odlično zamenjala Takača in Palfija ter razigranega Jovanova, doseže Spartak pet golov. V 46. min. je zaradi faula nad Ognja-novim Cikoš II izvede! enajstmetrovko in zvišal rezultat na 2:0. Dve min. kasneje je Ognjanov Izvrstno pre-driblal na robu kazenskega prostora nekega igralca in s strelom po tleh zadel mrežo. Branisavljevič je dosegel oba gola na isti način. Prvemu je botroval Ognjanov, drugemu pa Jakovetič. Sarajevo je do konca igralo borbeno. v 77. min. je Živkov zmanjšal rezultat na 5:1. Zadnji gol je dosegel Jakovetič. Branisavljevič je s 30 m streljal. Jakovetič je izvrstno starta! in z oxfordom dosegel gol. V Spartakovem moštvu so se izkazali Tapiška, Kujundžič, Ognjanov, Bogojevac in Jovanovič, pri Sarajevu pa Lovrič I., Zigante, Svraka in Novo. vedno na mestu. Zatem je bila nekaj časa igra enakopravna, v zadnjih dvajsetih minutah pa je Hajduk popolnoma prevladal na igrišču. Na tekmi je prišlo do nešportnega izpada proti Stankoviču. Le-ta je dva- ali trikrat nepravilno podrl Se-nauerja. V 34. minuti je Stankovič podrl Senauerja in sodnik je prisodil prost strel proti Crveni zvezdi. Stankovič je streljal in potem odšel proti golu ter nenadoma padel. Zadel ga je kamen v glavo, ki je priletel z vzhodne trani. Obvezali so mu glavo. Nadaljeval je .gro. Ta izpad je vsekakor treba najostreje obsoditi ne glede na to, da ga je zakrivila neodgovorna oseba. Vukas je danes igral odlično. Bil je glavni pobudnik vseh Hajdukovih napadov. Beara je bil sijajen. Dobri so bili Matušič, Senauer, Luštica, Grčič II, najbolj borben pa je bil Kokeza Pri Crveni zvezdi so bili najboljši: Mikič, Kostič, Stankovič, Zekovič, Djajič in Spajič. Sodil je Nedeljkovski. Včeraj Naposled kolo brez presenečenj, vsaj kar. ** «e. zmagovalca. Edino nje sta strahovit Poraz Sart jeva in prepričljiva zmaga komotive. .. -i. V XVIII. kolu je bila naj zanimivejša tekma med Haj dukom in Crveno zveza«; Zmagali so Spiltčanl C ^ zvezdi tudi v deseti tekmi Splitu ni uspelo, da bi P trgala tradicijo porazov v SP» tu. S tem porazom sci se P Crvene zvezde na pri*«««, prvega mesta zmanjšali. »P čani pa so po dveh neusprt« vnovič eden Izmed naj a. šlh kandidatov ra nasiov Pt ka. Ostali so na čelu lestv Vojvodina Je odpadia kandidat za prvo mesto po P razu v Zagrebu. Kaže, da Lokomotiva zopet moštvo izvrstnim flnlšem, k®?5r«jski zadnjem prvenstvu. Eeogral . »plavi« so Izboljšali sv | JLjc! žaj. Tekma zadnjih na ledvic, se je končala z zm-?°f,n.ničkl ničkega. S tem Je Ka^®Vjžsj, nekoliko popravil svoj poi° , vendar Je še vedno v »nevai C° Partizan sl Je po ,hn$3 boju priboril dragoceni In skupno z Dinamom In dukom ostal med vodilno ^ jico kandidatov za P kol|ito sto. Za njimi Je z nek manjšimi upi še Crvena Največje presenečenle *«v kola je katastrofa Sara Jev Subotici. Spartak Je spet e trdil, da Je na svojem «^, zelo nevaren nasprotnik, njegov napad je dokazal, zmore doseči več f”’” ' ]eter-ma med Dinamom In p . jem ni bila zaradi slab«j terena prvenstvena, ma zgol.i prijateljska. , vai„ v XVIII. kolo Je potekal . znamenju zmag domačih štev. Gostujoča moštva so stila vse točke domačinom. V BEOGRADU VENDAR BREZ PRESENEČENJA RADNIČKI : PARTIZAN 2:4 - puK§®^’ Strelci: Milutinovič v 40 in 60«. Culinovič, Kobe, Andr0<£rm. J°v8' Jovanovič v 79. in Zebec v 89. ml- Odžak, Gereš, Papec, nuti za Partizana ter Petakovič v novič. e^na. 52. in 73. minuti za Radničkega. | Vojvodina: f® v Partizan: Stojanovič, Belin, La-1 B1®nafjJc,ikov1 °veselinoviC» zarevič, Čajkovski, Jovanovič, Paje- R J ’ škov, Krstič I. Kdo je bil boljši, jmagov^tno, premaganci? vPra5f,t zmag° ne glede na PrePrit*-’,'[ namreč komotive. Vojvodina Je . hnjčno --no tenu* igro, U sti Veseiinovič sta igrala ^f^rbenl » a« Vojvodina je ‘"^„0 «■ vdušila s svojo precizno t Kajkov‘J1 delano kombinatorno ig velikem » vr n—««ia cto igrala v ven* «._»,< in vič, Mihajlovič, Milutinovič, Zebec, Bobek, Herceg. Radnički: Petrovič, Cokič, Kačun-kovič. Ljubenovič, Pavlovič, Djordje-vič. Petakovič, Ognjanovič I, Jezer-kič, Pflander, Ognjanovič II. Milutinoviča. Zebca in ostale iz napadalne petorice rdeče-modrih so gledalci dejansko opazili šele v 23. min. igre. Vse dotlej je bil Radnički na igrišču popoln gospodar. Spričo neiznajdljivosti njegovih igralcev je Stojanovičeva mreža ostala nedotaknjena. Takšen začetek igre je obetal presenečenje, ki je dejansko viselo v zraku tja do 79. minuto, ko je Partizan dosegel tretji gol. Po 23. minuti je Partizan prevzel pobudo in do konca polčasa ol legal Petrovičeva vrata. V 40. minuti je Milutinovič izrabil točen predložek Bobeka in žogo z nekaj metrov neubranljivo poslal v levi kot. Toda ta gol ni zlomil samozavesti Radničkega. Ze v 52. minuti je Petakovič izkoristil trenutno ne-opreznost nasprotnikove obrambe. V 60. minuti je Milutinovič spet izkoristil Bobekov predložek in Partizan j dva gola. „.xnnom YI«ii, je prišel v vodstvo 2:1. Petakovič je Niti to ni Novosaa paP8««!- 73. minuti izenačil. poguma. Se nadalje so q^x^0 Proti koncu igre pa je Partizan • ogorčena borba se Je r® dosegel še dva gola in si tako za- ’ ba Lokomotive je lgr*»® Prat go to viil zmago. j razburljivih sltua®Vr,^č samo enK Čeprav včeraj ni razočaral svojih golom, vendar je Stmcic navijačev, Partizan ni igral tako, kapituliral. na1boUc kot je bilo pričakovati Obramba je Pri Lokomotivi sta . y/oJ , bila precej šibka in negotova, napad igrala Stinčič in Papec, k Jn it pa je igral lagodno. Pri Partizanu dlni pa Veselinovič, »mn naio® so bili najboljši Milutinovič, Bobek kov. Sodnik Erlih je in Jovanovič, pri Radničkem pa dobro opravil. Ognjanovič I. ter Petakovič. Sodnik Nikolič je napravil precej napak. Veselinovič sia igralci Lokomotive so “‘‘bil »J* požrtvovalni, stinfiič P* ’ dali na mestu. Obe moštv sta « b,atpo od sebe — kolikor RhJ tejico re„i igrišče dovoljevalo. Res je lzborn‘ kdo je bil boliši Eni so bih. J0 je tehniki, drugi pa obločni h w. bila res velika pa tud! lepa e" pte Vzlic temu, da Je X°1«°vosad.5fŠ! jela že v 1. min. gol J» N „a igd ves prvi polčas prevlad lep šču. Njihove kombinacij-. da tre od druge, so se vrstile g. pravega haska. To Je ^tem« Hrthnct hfllptU. kot UČW .diP8 dobno baletu, kot dobnemu nogometu, *nemu nogometu. oflI, - V drugem pol*asu J|ro je Pf1L močno napadla, toda po ma{ini , do končnega preobrata ,j dosegli iz dveh bliskovitih vzej® V ZAGREBU Lokomotiva močno puha LOKOMOTIVA : VOJVODINA 3:1 (1:0) Strelci: Gereš v 1. In 51. ter Firm v 49. min. za Lokomotivo in Rajkov v 59. min. za Vojvodino. Lokomotiva: Stinčič, Etlinger, LESTVICA Hajduk 18 13 Partizan 17 13 Dinamo 17 11 Crvena zv. 17 11 Vojvodina 17 10 Spartak IT 8 BSK 17 5 Vardar 18 3 Sarajevo 18 6 Proleter 17 3 Lokomotiva 17 4 Radnički 18 4 Rabotnički 18 4 Odred 18 2 LIGE 3 3 3 3 4 6 8 7 10 7 9 11 2 1 3 3 3 3 4 8 2 7 4 3 3 H 4 13 33:1® 55:» 39:H 3lds 46:22 34:27 38:29 23:2® 19:2* 19:37 23:27 21:3® 18:5® 26:5® VESTI [N DOGODKI - Kaste^caf' VELJKO MEDNARODNO TEKMOVANJE jf/> Bruselj, 28. febr. Sinoči se Je lezničar v igri s celjskim Kladivar- rforice mladlneC začelo veliko mednarodno plavalno jem zasluženo zmago 3:0 (2:0). Kla- oni® tekmovanje, na katerem sodelujejo divar Je nastopil z zelo pomlajenim ir f4»klBOva J plavalci Nizozemske, Švedske, Belgi- moštvom, pri 2elezničarju pa sta V UllllClJHU je, Španije, Francije, Nemčije, Nor- nastopila nova igralca Brajdič iz veške in Vel. Britanije. zagrebškega Dinama in Koprivnjak Rezultati predtekmovanja: 100 m od Metalca. i — metuljček: I. skupina: Pelis (Bel- . Šahovsko prvenstvo GORENJSKE 10 gija) 1:10,6, Luclen 1:11,1; II. skupina: Klein (Nemčija) 1:08,0, Krog (Norveška) 1:10.3. 100 m prosto: I. skupina: Padou (Francija) 1:00,3, II. skupina: Vreng (Nizozemska) 59,3. 100 m hrbtno: Neporažen le še Bavdek Radovljica, 28. febr. - 12. kolo: članov Partiz«n» s,atirt' Ljubljana, 28. dan^^u' snežnim razmeram so Serltvidu fSte poldne v Guncljah Pri krajne Jiijce- čarska tekmovanj a__,o in Partizan Ljubljana me „ reto* [j|i Doseženi so bili "®sl, pil naJ^ni v teku na 5 km 1* m*d. I. skupina: Bozon (Francija) 1:05,8, Korošec : Cuderman 1:0, Galof : Fa- mladinec Ivan Majdic aj. 21,’’:itat' II. skupina. Veno (Nizozemska) 1:08,8. Jon 1:0, Strumbel : Sicherl 0:1, Zor- pa Je zmagal Simon n . {en» Ki 200 m prsno: I. skupina: Brok (Sved- man : Roblek remi, Jan : Stefe 1:0, V teku na 2.® .L. Janc6*'5ia- ska) 2:46,5 n. skupina: Kruschinsky Pogačnik : Misjak prek. tekmovala samo Ton -i^i. v g<| (Nemčija) 2:42,9. Štafeta 4 X 100 m Prekinjene partije: Pogačnik : Je pretekla progo v cas^ju, mešano: I. skupina: Nizozemska 4:38.8, Strumbel remi, Jan : Pogačnik remi, lomu Je zmagal Juie _crjli Švedska 4:41,4; II. skupina: Francija Pogačnik : Misjak 1:0, Sicherl : Cu- mladinci pa J®nez... ® se P°i7i J* 4:36,7, Nemčija 4:39,5. derman 0:1. Člani TVD Partizan zma£ ,4rO »T . . . . Doslej je neporažen le še Bavdek, tudi na 35 m a’'®", ,ko{ii 22 ‘f.atU1 Novi svetovni plavalni Stanje po 12. kolu: Cuderman, Angelo Oman, ki je s* d mia“j4). » Clehftrl Q MielaV DnaaAnlle Dmrrlalr 4«i* e4 nahrfll 199 tOCA' 185*® V XIX kolu zvezne lige se bodo prihodnjo nedeljo pomerili naslednji ki je lilo pokrito z vodo, je Dinamo dosegel uspeh, ker je imel boljše strelce. Pri zmagovalcu so bili najboljši Mantula, Sikič in Crnkovič, pri Proleterju pa Rupnik in Medič. In Radnički—BSK. ZAGREB: Dinamo—Spartak In Lokomotiva—Hajduk. SKOPLJE: Rabotnički—Crvena zvezda, NOVI SAD: Vojvodin«—Sarajevo, LJUBLJANA: Odned—Vardar. P” »*>• ■"'•“* v/uuctiiiaiii niigcio v »A« * 1 i®‘ Sicherl 8. Misjak. Pogačnik, Bavdek ter si nabral 199 toc«- rekordi 7, Strumbel 6,5, Fajon 6, Korošec 5,5, Columbus, 28. febr. Na plavalnem Roblek 5, Zorman 4, Galof, Jan 3,5, tekmovanju v Colombusu so bili do- Stefe 1. seženi trije novi plavalni svetovni rekordi: Ford Conno (ZDA) je pre- SIinilltailKB Velemojstra plaval 220 y prosto v času 2:04,7, 200 m t>>_______ »> . ^ •! . prosto v času 2:03,9. Joši Ojakawa * IICH V INOVI GrOriCl (ZDA) je v štafeti 3 X 100 y mešano Nova Gorica, 28. febr. V okviru preplaval 100 y hrbtno v času 55,7 sek. svojega gostovanja na Primorskem je ,, , rekordi za te državni šahovski prvak velemojster tesno znms**** “jrezuit»» * o J^ »nk »«Marshal (Avstralija) vasja Pirc odigral v soboto popoldne keglji razlike. K^nč ^ 48S3 _ .nj: K*™- Morshal 2;04,6, 100 y simultanko proti 35 nasprotnikom Iz , Ljubljana 4837, Kranl __ Kr „3jC hrbtno. OJakawa 56,1. Nove Gorice, Šempetra Pristave in ! Tehnični r«*1u{*“ «** M. 7®2’ pr«' _ . ^ ^ Solkana. Martelanc 800, Ambrožič ^ Železničar : Kladivar 3:0 Med ,?ralc| “ tudi 10 dua- oso, Debeljak?«*. »» G®*>r2a(jei kov tukajšnje gimnazije. Po štlrlurni ŽIČ L. 814, Ljubi 1®"“ ,03, C® Maribor, 28. febr. Na slabem igri- borbi Je velemojster Pirc dobil 31 791, Avsec 758, pom 356. šču Je dosegel danes mariborski Ze- partij. 2 Je remiziral in 3 Izgubil. 806. Mlakar 833. lik pa Je zmagal Jože Rotar — SLOVENSKI KEGLJAŠ*^* Tesna zmaga moštvi Kranja In ZKK t boJ%nJ Po razburljivi in drameuc, g tesno zmagali \ Ponedeljek, i. marca 1954 LJUDSKA PRAVICA-BORBA 7 DNEVNE NOVICE «roktilf1l?nce oz. starše prijavljenih ■ ■■ Plesni in risarski tečaj ob- Porednm’ se lahk° seznanijo z raz-!l> časnm priJavUencev po skupinah Trg RpmiP0^ka v Pionirski knjižnici, W*l S1:*6 1 ali pa pn Centralni 1 unlverzi, Cankarjeva 5-III. 5 riterlSi' k* 80 PrlJavlli svoje otroke ib i. "* ln Plesni tečaj, obveščamo, reditev ev v tečaje in razpo- tajlžnlpi , na vP°g>ed v Pionirski 'evolucije |t 7dan od 10—12 na Trgu ® Prešernove družbe “*“• »a revijo »Obzornik« ne sl,oškov ~r opominov nepotrebnih svoj dnio ZIYamo vse’ da poravnajo1 11 toarel to 1953 najkasneje do nosu »Hrti j ter nakažejo po mož-601 t ,„nar za let0 1854 na tek. 1-J52 — Prešernova družba J** tua* 11 *mcla užitek od Ilce miart? . a^e Rotovost, da je tvoje Učno m *1« pozabi na kozmc-masko teint bell. V52NI NASLOVI V LJUBLJANI 25 PreJ-fermiva 21-100 iD 2l.2(K) l)e WalS%44°“laJa' ZaU,Aka ***Jdnffdežurna služba, Nn* 'M- lo1 '23^l»1 uprava, “l, te! 2i-]oo i, teKtt|j *“3 oro'netne uesreCe Gatil"kS 5551,C“' Krelto’ ‘r8. p!'kttarua Magistrat, tel 22.12) Vi.h*PII*‘ U“l-)ev» 2S tol 20-555 >el °v‘ld' Krekov trn 10 20-554 &'Trs oF' Uiisaryko' Uutei 'tej 20^70U** Uiklt>sis‘!va l' Slomškova 6, tel 21-894 . .- avtutaksl ‘»I- 21-576 ,ll'«nllulca IJuljljanska »»»ulica 3 - Tel. ceu tor tr' "•a<'- iu d**'«11 ^Uguvnltu »Na ma«; uprt t!L-. f^rotunat 22 563, ko °adale‘‘ «*-•klatili* 0 23~U5B centralno Pr' p 22;55°. l^Uivalnica Cii nM i? 21-06S, poekivalni. tx,* * fomostov ju« 22- 551 ,fl ‘Pobiitvo« 20-4'Jf , “f.-l »llsnjc«, Wulfo Dlern i! dirBkl. Prešernov • 5. MV.e’Moda«, Nasor-£ova 34 .Okras«, Co rul>arjeVa : ,Vrvarna* Slo 20-441 predavani a Ciklus predavanj »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja 'kozi stoletja« se bo pričel 8. marca 1954 v dvorani Trgovin zbornice, Beethovnova ulica. Vpisovanje bo še do 8 marca v Centralni ljudski univerzi. Cankarjeva 5-II1 Starši in vzgojitelji, udeležite se ciklusa predavanj »Svojstva otrok v različnih razvojnih dobah«, ki ga otvarjamo 9. marca. Predavanja bodo predvsem osvetlila vprašanja: možnosti razvoja otrokovih sposobnosti (nadarjenost), vzgoje k delavnosti, o vlogi domišljije in oblikovanje otrokovega značaja ter njegovih odnosov do staršev Vpisovanje v ciklus je Ročne lutke Resljeva cesita 28 Ponedeljek, 1. marca ob 15: Gostovanje v Kropi; ob 17: Gostovanje v Lescah. Nedelja, 7. marca ob 17: Stemmle: »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse predstave od petka od 11 do 12.30 ali telefonično 23-020 do 10. ure in pol ure pred predstavo pri blagajnah gledališča. RADIO Dnevni spored za ponedeljek, 1. marca 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes od 5.35—5.40 Poročila in vremenska napoved — 5.45—5.55 Jutranja telo- vsak dan od 8—14 pri Centralni ljud-i vacjba — 6.00—6.10 Napoved časa, po- iUra J za~ i!llpe*’ tr« a!?en' . Bt,ethovnJj °* ln uvo* “ PMI''1J, n a 14/1 • 231115 tuzBm"oi"*,^*na' podjetje Jres, vratar. Pogreb Marjan „marca ob 10.30 ni Zalah. nes’ *■ !narpaCl^i °trok. Pogreb bo J0Žica nn ob n- na Zalah. ski univerzi, Cankarjeva 5-IJI. telefon št. 23-368. Ukovina za ves ciklus 50 dinarjev. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Premiera. Izven. Sreda, 3. marca ob 20: Tirso de Mo-lina: »Don Gil v zelenih hlačah«. Abonma red A. Četrtek, 4. marca ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red E. ročlla, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda — 6.30 Radijski koledar — 7.00—7.10 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 7.20 do 7.25 Za gospodinje — 12-00 Lahka glasba (Skladbe J. Straussa in F. Suppeja) — 12.20 Nekaj za lovce ip ribiče — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.00 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in oblave — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za mlade pevce in godce — 14.05 Zbori in solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi 14.40 Objave — 14.45 Igra Jože Kampič z Veselim triom — 15.00 Na- Tirso de Molin-i, pisec prve igre poved časa, poročila, vremenska na- VAŽNO OBVESTILO Naše naročnike v Sloveniji, ki prejemajo Ust po pošti, obveščamo, da bo od 1 marca pobirala naročnino za nas list Direkcija PTT po svojih poštnih uslužbencih Uslužbenci pošt bodo pobirali naročnino od l do 10 v mesecu na ta način, da bodo prinesli Izpisano položnico naročnikom in jim za prejeti denar pustili odrezek — Tako bo ustreženo naročnikom, ker jim bo odpadla skrb za pravočasno plačevanje naročnine, odpadle bodo tudi razne reklamacije in s tem odstranjeni eventualni nesporazumi Naročnikom se že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in jih prosimo, da to novost upoštevajo. Upravo »»Ljudske pravice - Borbe« o Don Juanu, spada poleg Lope de poved — 15.15 Zabavna glasba vmes Vege in Calderona mej klasične reklame — 15.30 Šolska ura za nižjo zgodnje španske dramatike. Njegov stopnjo: Mazuranič. Zgode in pri- »Don Gil v zelenih hlačah< velja za gode vajenca Hlaplča J6.00 V svetu eno izmed najboljših španskih kome- opernih meto*] -17.00 Napoved časa rili ki se odlikuje po številnih za- in poročila 17.10 Priljubljene po pletkih, zamenjavah oseb in humor- pevke: Socl^1“i®j0-A° IsJ1: rX?}L ju Komedijo je Iz španščine preve- njec, Zlata Gašperšič, Ivo Robič, Sta-del in priredil Janko Moder. Godi se ne Mancini in Beti Jurkovič, Schar-v Madridu. Režiser in scenograf arh. les Trenet in Doris Day 17.45 Zu-V Molka, scenska glasba B. Adamič, nanjepolitični feljton — 18.00 Glasbe-Igrajo: Grilova, Sotler, Kačičeva, Fu- ni mozaik — 18.30 Zdravstveni na-rijan, Levstikova, Skedl, Leonova, sveti — 18.40 Poje Mariborski komor-Miklavc, Souček, Kovič, Vališ, Bajc, ni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška Kralj, Cesnik, Zupan. Premiera bo — 19-00 Radijski dnevnik — 19.30 Za- l Radijska univerza: Dr. Ive Šegula: bavna glasba, vmes reklame — 20.00 | Delovna , obremenitev šolske mladine |— 20.15 Simfonični koncert Radia | Ljubljana — 22.00 Napoved časa, po- RADIO KOPER Spored za ponedeljek, 1. marca 11.30 Zena in dom — 13.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Kulturni razgledi — 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev, poje moš&i zbor »France Prešeren« iz Kranja — 17.00 Melodije starega Dunaja — 17.40 Siptarske narodne pesmi — 18.15 Pisan ponedeljkov mozaik — 22.00 Plesna glasba. CELJSKE VESTI Umrli: Marija Rebernik, roj. Strmšek, Marija Žerak, Franc Golavšek, Anton Leskovar, Janez Gračner, Frančiška Novak, roj. Strašek, Julijana Polšak, roj. Vovk, Marija Kvenderc, roj. Amon, Ljudmila Stadler, Franc Kobav, Julijana Cernak, roj. Maček, Adolf Drobne, Marija Vuga, roj. Jager, Elizabeta Keše, roj. Kaša, Martin Kos, Franc Koražija, Janez Tramšek, Vincenc Koražija, Ivan Karlič, Alojzija Cilenšek, roj. Lomšak, Franc Šeligo, Marija Kolar, roj. Sket, Zdenka Regoršek, Ferdinand Vaši, Ivan Persolja, Frančiška Custer, Alojzija Artviga, Jožef Smon, Franc Hirše. V tem lasu je bilo rojenih 12 dec-; kov ln 6 deklic , Minuli teden so se v Celju poročili: Dragotin Kokrič in Stanislava Slatinšek, roj. Stibrič, Boris Stek in' Danijela-Helena Lettig, Jožef Seh in Jožefa Škoflek, Anton-Ivan Šalej In, Veronika Lužar, Alojz Plavčak in Ma- | rija Skale« Umrli so: Jožef Černelč, Gabrijel Umek, Marjetka Grešak in Jožefa Za-bukovšek, roj. Zeme. Rojenih je bilo 27 dečkov in 26 deklic. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Ponedeljek, dne 1. marca 1954: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. RADIO 5.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.25—7.40 Zabavni zvoki — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45—8.00 Filmske melodije — 8.00 do 8.10 Poročila in vremenska napoved — 8.10—8.30 Slovenske narodne poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška — 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00—16.20 Skladbe za harfo izvaja Helena Lukeževa — 16.20—16.30 Franz Liszt: Madžarska rapsodija štev. 1 — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov in vremenska napoved ‘er točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Italij. film: »Med oljkami ni miru«. UDARNIK: Ameriški film: »Poštna postaja«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 1. marca ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Red ŽlS. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO y- tli KINO »UNION«: Amer. film: »Tretji človek«. Tednik. Predstavi ob 16 in 18. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. Ob 20 kinoteka ruskega filma »Mati«. Predprodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »KOMUNA«: Premiera amer. filma: »Spijon«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. ’ Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. VEST! Z IESENIC MESTNO GLEDALIŠČE Torek, 2. marca ob 19.: »Vozel«. Zveze z ugodne. JESENICE : Petrovič: vlaki za vse predstave v torek, dne 2. marca. OPERA dan *lc* ““i**1, l* maronar’ , otrc>k Pogreb bo bo SlarUa Kieiln 14' uri a Zalah’ es. 1 ’ S°r’PodiniB Pogreb 1p ^ntoi, p„ rca ob 14 30 na Zalah. 15 um X upokojenec Drž. že- 1 n* lalah^ s’ marca ob , Nov; »a8!01? bo dnn’ gost>lnlčarka in pos. ? Pallfiču v 1č,marca ob 1B- url e, Angeln ' Stepanji vasi. ^ahb° danCsla[’ uP°kojenka. Po-es' t- marca ob 16.30 na Ponedeljek, 1. marca: Zaprto. Torek, 2. marca ob 19.30: Gluck: »Ifigenija na Tavridi«, Abonma C. j Sreda,' 3. mafca ob 19.30: Gounod: | »Faust«. Zaključena predstava za 1 sindikata Univerze in TVS. Četrtek, 4. marca ob 15: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje R. Francla. Zaključena predstava za gimnazijo Št. Vid. Petek, 5. marca ob 15.30: Baletni večer. _ Abonma red Petek popoldanski. _ Sobota, 6. marca ob 19.30: Baletni večer. Abonma red H. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 2. marca ob 16: Mary Chase: »Harvey«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 3. marca ob 14.30: lrwin Shaw: »Pokopljite mrtve«. — Zaključena predstava za industrijsko rudarsko šolo Zagorje; ob 20: Irvvin Shaw: »Pokopljite mrtve«. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 5. marca ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 6. marca ob 17: Malik: »Žogica Marogica«; ob 20.30: Pengov-Slmončlč: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 7. marca ob 11: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. ročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.00 V plesnem ritmu. 23.06—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Naše podružnice v MARIBORU, CELJU. PTUJU, KRANJU, TRBOVLJAH, NOVEM MESTU, na JESENICAH, ZAGORJU OB SAVI ln MURSKI SOBOTI dostavljajo naročnikom list na dom v zgodnjih jutranjih urah, sprejemajo nova naročila, plačila naročnine, reklamacije ter vse vrste oglasov, kot so reklamni, objave, notice, mali oglasi, osmrtnice in zahvale. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« IŠČEMO zaupnike v vseh krajih FLRJ za razpečavanje gospodarskih publikacij Za pogoje se obrnite na časopisno založniško podjetje »PRIVREDNI PREGLED« BEOGRAD poštni predal 903 1036 Rudnik Ljubija pri Prijedoru sprejme rudarskega inženirja z najmanj petletno prakso, in rudarskega inženirja-pripravnika Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: RUDNIK LJUBIJA kraj Prijedora 858 KINO »KOMUNA« Ameriški film IPIJON V glavni vlogi Ray Milland Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Illlll KINO »SOČA«; Amer. film: »Velika reka«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje KINO »TRIGLAV«: Avstrijski film: »Irena v zadregi« Tednik: Filmske novice št. 3. Predstavi ob 18 in 20. predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SlSKA«: Ameriški film: »Glas v viharju«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Amerikanec v Parizu«. Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Ameriški film: »Sejem«. Predstava ob 18. »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin Gameljne pri Ljubljani, pošta Šentvid n/Ljubljano, železniška postaja Vižmarje Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da smo preselili sedež podjetja iz Tacna v Gameljne pri Ljubljani. — Nova telefonska številka: Ljubljana-Sentvid 27-42. V letni kolekciji, s katero vas bodo v kratkem obiskali naši zastopniki, imamo bogato izbiro najnovejših modelov iz kvalitetne inozemske volne. Blago vam nudimo po novih ugodnejših prodajnih pogojih in nizkih cenah. — Dobavljamo vsako količino ln se priporočamo. ZVEZNA TRGOVINSKA ZBORNICA obvešča potrošnike anilinskih barv, da bo v četrtek, 4. marca LICITACIJA ANILINSKIH BARV NABAVLJENIH IZ UVOZA Licitacija bo v Ljubljani — Beethovnova 10-1. v dvorani Trgovinske zbornice LR Slovenije — Začetek ob 10. uri Pravico do udeležbe imajo samo industrijska podjetja, ki potrebujejo aniilinske barve za reprodukcijo. — Udeleženci morajo imeti pismeno pooblastilo podjetja, ki ga zastopajo 1062 » NAROČNIKOM IN BRALCEM ČASOPISA KOMUNIST « Uredništvo »KOMUNISTA« še naprej dobiva naročila za »KOMUNISTA« št. 1 2 (Stenografske beležke s tretjega izrednega plenuma CK ZKJ). Navzlic dvakratnemu naknadnemu tisku te številke ni več na zalogi. Ker hoče uredništvo ustreči številnim čitateljem, je sklenilo naknadno tiskati še tolikšno, število izvodov, kolikor jih bo naročenih. Naročila za štev. 1—2 bomo sprejemali do 8. marca letos. Nakazil po tem roku ne bomo mogli več upoštevati. Obenem opozarjamo, da bomo polletno ali celoletno naročnino za »Komunista« sprejemali samo do 10. marca 1954. Po tem roku bomo sprejemali samo vplačila za podaljšanje polletne naročnine. VSA VPLAČILA NA TEKOČI RAČUN ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »KULTURA«, BEOGRAD, DECANSKA ST. 29, 102-T-77 Z OZNAČBO; ZA »KOMUNISTA« 1060 Uredništvo trije E. M. REMARQUE M A Kav icvansi 2 ^ogj01110 International je bila velika, temna, zakajena luknja klavir sobatni v ozadju. Spredaj, poleg točilne mize, je stal ^Pk pa . > raz8lašcn, nekaj strun je bilo počenih, slonokoščenih ^lel ra^e nekaj že manjkalo; toda vrlo, odsluženo kljuse sem ^ ka ^ rnct10'' delilo leto dn* mojega življenja, ko sem bil V Jbarnl us^užben kot Improvizator na klavirju, tud V ozat^u kavarne so se zbirali živinski trgovci; več- vlasug0 1 ltomedijanti z veseličnega prostora. Spredaj so posedale ®tai ZaV;lrn;> 3e prazna. Samo ploskonogi natakar Alojz je j^0 ^no mizo, »Kakor zmeraj?« je vprašal. 119 Pol o*™' Setn’ Unesel mi Je kozarec portskega z rumom, pol okn^ SOm k 'n 56 *3rez m*s*' zagledal predse. Poševno 2 ^Bani. ° s'v son^n^ žarek. Prestrezale so ga steklenice ' Crn na Policah Cherry brandy se je lesketal ko rubin. ^lavirju^ Porn*V!,l kozarce. Kavarnarjeva mačka je sedela na Z9sPanoi,.ln prc^*a '*az sem počasi kadil cigareto. Zrak me je delal <"'Ur*cn bi) s{las ^dekleta, s katerim sem se seznanil ,^ehak * n' ^am°lkel, nekoliko trd, malone hripav, vendar pa “Alojz, daj mi nekaj revij,« sem dejal natakarju. ^Čuijg91 so 7a*krlpal« vrata. Prišla je Roza. Roza, pokopališka iV je'’ ' vzdevkom Železni konj. Tn vzdevek se je je bil prijel, u odporna in žilava. Hotela si Je privoščiti skodelico čokolade. To sl je privoščila tu vsako nedeljo dopoldne; potem se je odpeljala v Burgdorf obiskat svojega otroka. »Servus, Robert.« i1 tl »Servus, Roza. Kaj počenja mala?« »Saj sem pravkar namenjena k njej. Tole sem pripravila zanjo.« In iz zavitka je privlekla lutko rdečih ličec in pritisnila na njen trebuh. »Ma-ma,« je zakvakala lutka. Roza je bila vsa srečna. '!,i' »Imenitno!« sem dejal. »Pazi.« Upognila je lutko nazaj. In že so se njene oči zatisnile. »Neverjetno, Roza.« Bila je zadovoljna in lutko je spet zavila. »Ti se na takšne reči nekoliko razumeš, Robert. Dober zakonski mož boš.« »No, no,« sem dejal dvomeče. Roza je bila vsa neumna na svojega otroka. Pred kakimi tremi meseci, ko še ni znal hoditi, ga je imela še pri sebi v sobi. To je šlo vzlic njenemu poklicu, ker se je držala njene sobe shramba. Ce sc Je zvečer vrnila s kavalirjem, ga je s kakršnokoli pretvezo pustila nekaj trenutkov zunaj, sama pa je odhitela naprej, potisnila otroški voziček v shrambo, zaprla vrata in poklicala kavalirja. V decembru pa je morala mala prepogosto Iz tople sobe v mrzlo shrambo. Tako se je prehladila in pogosto je jokala, kot nalašč kadar je Imela njena mati kavalirja pri sebi. Roza se Je morala ločiti od nje, pa naj jo je srce Se tako bolelo. Oddala jo je v drago otroško zavetišče. Tam je veljala Roza za dostojno vdovo. Drugače otroka ne bi sprejeli. Roza je vstala. »Saj prideš v petek, kajne?« Pogledala me je. »Saj menda veš, kaj se je zgodilo?« »Seveda vem.« Niti sanjalo se mi ni o tem, kaj se je zgodilo; ni me pa mikalo, da bi jo vprašal. Tako sem se bil navadil, ko sem služil tu v kavarni za pianista. In tako je bilo zmeraj najudobneje. Prav tako kakor sem tudi vsa dekleta tikal. Drugače sploh ni šlo. »Servus, Robert.« »Servus, Roza.« Sedel sem še nekaj časa. Nisem pa imel pravega dremalnega miru kakor sicer, ko mi je bila kavarna International nekakšen nedeljski dom. Popil sem še kozarček ruma, pobožal mačko in odšel. Podnevi sem taval okrog. Sam nisem prav vedel, kaj bi počel, in nikjer nisem imel pravega obstanka. Pozno popoldne sem se vrnil v našo delavnico. Kflster je bil doma. Ukvarjal se je s Cadil-lacom. Nedavno smo ga bili zelo poceni kupili. Zdaj je bil že temeljito popravljen in obnovljen in Koster je opravljal na njem še zadnja dela. Bila je špekulacija. Upali smo, da bomo z njim dobro zaslužili. Jaz sem dvomil, ali se nam bo ta kupčija posrečila. Časi so bili slabi in ljudje so kupovali samo majhne avtomobile, za takšen omnibus pa po mojem mnenju kupca ne bi našli. »Otto, tega pa že ne bomo spravili v denar,« sem dejal. Toda Koster je bil samozavesten. »Srednjega avtomobila resda ni moč spraviti v denar, Robby,« je dejal. »Ljudje kupujejo cenene in zelo drage. Se so ljudje, ki imajo denar ali ki hočejo vsaj veljati za petične.« »Kje je Gottfried?« sem vprašal. »Na nekem političnem zborovanju.« »Neumnost! Kaj pa išče tam?« KSster se je zasmejal. »Tega še sam ne ve. Najbrž mu je pomlad zlezla v kosti. Kadar ga prime, mora zmeraj imeti kaj novega.« »2e mogoče,« sem jedal. »Daj, da ti malo pomagam.« Brkljala sva okoli avtomobila, dokler se ni stemnilo. »Zdaj bo pa dovolj,« je dejal Koster. Umila sva se. »Ali veš, kaj imam tu?« je vprašal in potrepljal svojo denarnico. »No?« PODJETJE .NAFTA' V LENDAVI išče nova nahajališča nafte Letos bo izvrtalo 9 tisoč metrov raziskovalnih vrtin v Prekmurju, na vzhodnem Štajerskem in v Medjimurju. Za raziskovanje bo potrebovalo 278 milijonov din Nahajališče nafte v lendavski okolici je raziskano. Doslej so navrtali skoraj vse naftno polje; iz številnih vrtin priteka nafta. nafto; saj imajo tudi Madžari tudi jugozahodno od Radenc, kjer v bližini državne meje naftno geologi domnevajo, da bi bila polje. Letos bodo začeli raziskovati nafta. Raziskujejo pa tudi v Sitnici pri Murskem Središču, kar je že v LR Hrvatski. Kakor kaže, bo Nafta v Lendavi prevzela ! naftno polje v Medjimurju, ker ima podjetje v Zagrebu zaradi I oddaljenosti mnogo večje stroške. 1 Takšna raziskovanja pa so draga in včasih tudi brezuspešna. Zato so za raziskovanja predvidena sredstva iz državnega proračuna v znesku 220 milijonov dinarjev. Za letošnja raziskovanja podjetju še manjka 58 milijonov din. Pričakujejo pa da bodo nekaj dobili tudi iz republiškega proračuna. P. J. Vrtalni stroji na naftnem polju pri Dolnji Lendavi V KZ v Škofji Loki so imeli pred tednom občni zbor, ki je pokazal, kolikšni so lahko uspehi, če so upravni odbor in uslužbenci nesebični in vestni pri delu. Zadruga ima svojo živinsko osemenjevalno postajo, strojni odsek z več kmetijskimi stroji. Lani je zadruga poškropila okiog 40.000 sadnih dreves. V njej je tudi ženski odsek, ki je pozimi priredil gospodinjski tečaj v Gostečah. Pred kratkim so v Škofji Loki ustanovili tudi sadjarsko društvo, ki se je združilo s KZ. Zadruga je imela precejšen dobiček, ki ga bodo porabili za pospeševanje živinoreje, kmetijstva, sadjarstva in za drugo. D. G. S SEJE OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE ZENSKIH DRUŠTEV CELJSKEGA OKRAJA Zentke to oroti netmotrnemu opuščanju predmetov v šolah Ker pa vsaka vrtina daje nafto j le 10 do 15 let, bi po preteku j take dobe morali podjetje likvi- I dirati, če ne bi poiskali novih! nahajališč. S pridobivanjem nafte je povezano tudi raziskovanje, j Nafta v Lendavi je za letos pripravila več raziskovanj. Nadaljevala bo pri Kogu, kjer raz-1 . v . . ■ iskujejo že nekaj let. Po nekaj Zelo skrbe za izobraževanje mladine — Govore tudi neuspešnih vrtinah so zadnji čas Q ustanovitvi društva za napredek gospodinjstva odkrili slano vodo, kar je potrdilo napovedi geologov, da je tamkaj ; Na nedavni seji Okrajnega bilo nekoč morje. Pozneje so od- odbora Zveze ženskih društev krili prve znake zemeljskega pli- celjske okolice so ženske razpravna, nato pa še sledove nafte. I ijale o pripravah za proslavo Lansko leto so izvrtali poiz- Dneva žena, o izobraževanju kusno vrtino v Murskem gozdu, kmečke mladine, o učnih načrtih v osnovnih šolah in gimnazijah ter o šolskih kuhinjah. V "bližini madžarske meje v jugo vzhodnem delu Prekmurja. V bližini, na drugi strani meje, Madžari že dalj časa dobivajo nafto. Prva vrtina sicer ni prinesla uspeha. Raziskovanja pa bodo nadaljevali; prepričani so, da bodo nekje v bližini našli nafto. Geofizikalna merjenja so pokazala, da so možnosti nafte tudi pri Filovcih, kjer ravenski del Zenske imajo nešteto pripomb glede učnih načrtov v gimnazijah in strokovnih šolah. Učno gradivo nekaterih predmetov je preobširno, da ga dijaki, posebej podeželski, ki hodijo daleč v šolo, površno obvladajo. Zato so tudi učni uspehi toliko slabši. Toda ne strinjajo se, da bi izločili iz Prekmurja prehaja v hribovitega, j pouka katerikoli šolski predmet, Nafta iz Lendave bo letos nare- i kot so to napravili v Šmarju pri dila tri raziskovalne vrtine. Pre-1 Jelšah, kjer nimajo več pouka cej upanja je, da bodo našli moralne vzgoje in vezenja. Žene BRALCI NAM PIŠEJO Kje naj bi bila proslava XIV. divizije ? Prebivalci šoštanjskega okraja ži-| vinsko zelo pomemben, saj je tu tekla vahno razpravljajo o letošnjih veli- I fronta leta 1944, tu so se borile enote, kih proslavah obletnice prihoda XIV. katerih prihod na to ozemlje bomo divizije na Štajersko m o proslavi slavili, tu je bilo prvo osvobojeno 10. obletnice osvoboditve Zg. Savinjske doline. Da Je to razpravljanje tako živahno ni čuda, saj se je XIV. divizija borila na teritoriju celega šoštanjskega okraja od Paškega Kozjaka preko Raven, Zavodnje, Belih vod. Mozirskih planin tja do Ljubnega in še naprej. Zg. Savinjska dolina je teritorialno najobsežnejši del šoštanjskega okraja In so prebivalci te doline vso narodnoosvobodilno vojno pomagali našim borcem. Tudi prihod XIV. divizije so navdušeno pozdravili. To ozemlje je bilo že septembra 1944. leta prvikrat popolnoma osvobojeno in so v teh borbah sodelovale enote XIV- divizije. Ta divizija je imela štab v Ljubnem ob Savinji. Tu je bil tudi štab IV. operativne cone, tu so bile tuje vojaške misije, tu so tudi bile razne civilne ustanove. V Ljubnem je bil sedež oblastnega komiteja Komunistične partije Slovenije, tu Je bil sedež Pokrajinskega odbora OF in raznih drugih organizacij. Zato Je popolnoma naravno, da mora biti velika letošnja proslava ravno v teh krajih, ki so v naši zgodovini svetlo zapisani. V Ljudski pravtci-Borbi z dne 24. februarja' 1954 je bil objavljen članek, v katerem pisec piše, da bo ta velika proslava ali v Žalcu, ali pa v Šmartnem ob Paki. Mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi ta proslava bila tam, kjer se Je borila XIV. divizija, tam, kjer je bila IV. operativna cona. To mesto bi bilo zelo primerno v bližini Šmartnega ob Paki pri vasi Gorenje. Baje so si nekateri tovariši od Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije že ogledali prostor, ki bi prišel tu v poštev ln da ta prostor ustreza. Glavno, kar pa je, je to, da Je ta prostor pri vasi Gorenje blizu Šmartnega ob Paki zgodo- ozemlje. Nikakor pa se prebivalci našega okraja ne strinjajo s tem, da bi bila proslava v 2alcu ali kje drugje. Veličastno proslavo prihoda XIV. divizije na Štajersko združimo s proslavo 10. obletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Ustrezimo željam prebivalstva šoštanjskega okraja in dajmo priznanje ljudstvu tega okraja za njegove napore v času naše revolucije. -lk »Striže se ovco, ki ima volno« Ključavničarskemu mojstru Ivanu Klemenaku v Mozirju ne moremo očitati, da je slal’ mojster, le njegovi računi so preveliki. Februarja je dobil za občinsko klavnico naročilo, ki bi ga lahko izvršil vsak pomočnik v treh urah. Tako so ocenili ljudje, ki se na tako delo spoznajo. Mojster Klemenak bi moral 17 kg težko železo prevrtati! štirikrat in pričvrstiti nanj jekleno žico. Račun za to je bil takle: Delo železja za dvigalo in montiranje; 5 mojstrskih ur a 80 din 400 din 5 pomočniških h 65 din 325 din NA SEJI OLO V ŠOŠTANJU SO RAZPRAVLJALI O DELU VARNOSTNIH ORGANOV Mladoletniki - Varnostni organi imajo največ težav v socialističnem sektorju, kjer prikrivajo storilce kaznivih dejanj — Zadnja leta je precej več mladine kaznovane zaradi kriminala — Greše tudi podjetja, ki se branijo sprejeti v službo človeka, ki je bil kaznovan V Šoštanju je pred dnevi imel Okrajni ljudski odbor sejo, na kateri je podal poročilo predsednik Sveta za notranje zadeve tovariš Ivan Krofi. Na podlagi tega poročila so odborniki razpravljali predvsem o delu organov javne varnosti in o preprečevanju kriminalnih dejanj. Iz statistike ja razbrati, da je bilo v minulem letu 30? kaznivih dejanj, kar je v povojnem času bilo največ, saj so narasla od leta 1952 za celih 24 odstotkov. Od celotnega števila je bilo 78 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zoper zasebno premoženje 114, družbeno premoženje 61, itd. Škoda, ki je nastala zaradi predmetnih kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje, znaša 6,379.000 din. Organi varnosti, ki so imeli opravka s storilci, so imeli težave zlasti v socialističnem sektorju. Za nepravilnosti le-tam so namreč odgovarjali predvsem poslovodje, ki so v pretežni večini zakrivili razne primanjkljaje in tako zavirali delo organov in revizorjev. Tu gre predvsem za razne poneverbe, ki so bile v raznih občinskih podjetjih in trgovskih poslovalnicah. Občinski LO premalo kontrolirajo lokalna podjetja in cesto se zgodi, da tudi na opozorilo organov varnosti odgovore, »podjetje je samostojno in mi jih ne moremo kontrolirati«. Podobno je v kmetijskih zadrugah. Tudi le-tu upravni in nadzorni odbori ne pregledujejo in poiskati način, kako se,^?r’*a proti njim. Vendar je Pavs j,j to, da ljudje ne bodo vec^v meri zahajali na kriva pota, vseh organizacij in sploh ce družbe.________________ ^«A“anie kSttS? starejše fante in mladoletnike, ki so se ponekod družili tudi s starejšimi polnoletnimi osebami. Skoraj v vseh primerih je vzrok temu, da so mladi ljudje zašli, vljene na kriva pota, slaba vzgoja do- j vsem dijakom ma, nemoralni starši, alkoholi-' zem in podobno. Glede kaznovanih mladoletnikov se pa včasih tudi podjetja postavijo na napačno stališče: največkrat se namreč branijo, da bi take ca . v oicrajU Jlu JC „ r--^ .. mora mladega človeka sprejela v sluz-1 knjigami. Mladinski aktivi tu( bo in le-ta se tako spet vrne na j $*£*?£&£* * “"V staro pot. i ... nkratu deluj® Odborniki so govorili tudi o okroPg° J ^ajfv'za dekleta- Najbolj drugih kriminalnih dejanjih, sku- ^ v Brdih, Cmem vrhu, “ R šali so analizirati njihove vzroke Ajševici in Solkanu. živahno delala zlasti ““ je prosvetnem področju. PnP ike jn programe za občinske pr prekmurski festival. Na oder^J stavila 47 iger, ki so biles zeM ^ 1 ncinrauHpnP. ZaSlUgS ZB tO S m Ekonomske sre?uij : šole in gimnazije. Mladina J^v, ki steber kulturnoprosvetnih d s0 jih je v Prekmurju 40. Pones ta društva samo "a P^oiganiz«-je precej kriva mladinska jpiavna-c tj a, ki v takih krajih ni delavn^ Knjižnice vodijo v glavnem 000 I V °*raiu Jih je n ^pribllžno^ Ali bodo leto POHORSKO VZPENJAČO? Lani so v Mariboru ustanovili zadrugo »Pohorska vzpenjača«. Kljub finančnim težavam in pomislekom nekaterih kolektivov je delo na tem turističnem objektu precej napredovalo. Če pa bodo kolektivi pokazali dobro voljo in po svojin možnostih prispevali denar, bo vzpenjača lahko v predvidenem času začela služiti svojemu namenu. Izgradnja bo omogočila množičen obisk in razmah turizma na Pohorju. Če jim bo uspelo preskrbeti potreben denar, bo vzpenjača še letos izročena svojemu namenu, cesto v dolžini 8 kilometr ’ dbe. mer so prihranili precej & :a. nih stroškov za gradnjo P nl če. Izsekali na so tudi ^ pa meritvenega pasu. O„cfriisko Projekte je izdelalo at s M podjetje Gurack, ki bo ap ,y. seca poslalo vzorec ka > fflarj. na dela pa bodo izvršili ^<>11-borski tovarni kovinski strukcij »Metalna«. VzP , JGastei-podobna avstrijski v ba , št|r-nu. V zaprtih gondolah b jj8li je sedeži in bodo lahko P E 400 oseb v eni uri od vzn,0 A in vrha Pohorja - d'C skupaj 96*/* režije skupaj uporaba oglja in materiala 725 din 652 din 1.377 din 110 din 1.487 din bodo ustanovile pri okrajnem svetu za kulturo in prosveto posebno komisijo, ki bo zbirala predloge o spremembah učnih načrtov. Zenska zveza je lani posvečala veliko skrb izobraževanju kmečke mladine. V okraju deluje 13 kmečko-nadalj ovalnih šol in 13 kuharskih tečajev, ki so povezani z zanimivimi predavanji iz drugih področij. Razen teh so priredile tudi 4 šiviljske tečaje. V Tekstilni tovarni v Polzeli so priredile šiviljski tečaj, medtem ko so se v Novem Celju lotile ročnega dela. V Braslovčah, kjer nimajo ženske svoje organizacije, so že končali dva izobraževalna tečaja in se pripravljajo še na tretjega. Med žensko mladino je zanimanje za izobrazbo zelo veliko, fantje pa ne kažejo za to preveč dobre volje. V vaseh, kjer mladinske organizacije ne delajo, so fantje prepuščeni sami sebi, pohajkujejo iz kraja v kraj in popivajo. Zenska zveza odločno obsoja gostilničarje, ki točijo mladoletnikom alkoholne pijače. Predlagajo, naj bi krajevni čimi-telji izdali za to potreben odlok in prekrške strogo kaznovali. Razpravljali so tudi o tem, da bi v Celju ustanovili društvo za napredek gospodinjstva, kot ga Imajo v Ljubljani in Mariboru. F. K. Od vsepovsod Pred dnevi je bil zaključen tečaj esperanta v Rogaški Slatini, tako da Je zdaj le-tam 24 esperantistov. V steklarni »Borisa Kidriča« se pripravljajo delavci v večernem tečaju za strokovne izpite. 25 delavcev ), bo delalo izpite za kvalificirane, 16 pa za visokokvalificirane detavce. Pred tednom dni so člani Svobode v Rogaški Slatini poslušali poročila odbora o delovanju društva. Dramska skupina društva je igrala »Navadnega človeka«, »Pogumnega Tončka« in »Jelka žari«. Več samostojnih koncertov Je imel tudi pionirski orkester; sodeloval Je na vseh proslavah, prav tako tudi godba na pihala. Moški ln ženski pevski zbor sta nastopala v Rogatcu, Šmarju ln na Bledu. Nov odbor, ki so ga ob tej priložnosti izvolili, ima nalogo nadaljevati uspešno delo. J. V Beltincih so imeli sestanek predstavniki SZDL s področja cele občine. Razen v gospodarskih in političnih vprašanjih so se pogovorili o pripravah na občne zbore SZDL in o ponovnih volitvah v ljudsko skupščino Slovenije, ki bodo v 81. volilni enoti 14. marca. Pionirski odred osnovne šole v Beltincih je svečano proslavil 150-letnlco srbske vstaje. -jo Začetek pripravljalnih del je poslovanja, ponekod pa celo pri- omogočil Mestni ljudski odbor s krivajo poneverbe posameznih subvencijo v višini nad milijon , —- «,- . . ia«. uslužbencev. dinarjev. Pol milijona dinarjev je j jetje »Pohorska vzp -^voiili U pol kilometra. . s° Namesto sedanje zadrug , ustanovili novo gospodarsko Zadnja leta je močno porastel prispeval tudi Okrajni ljudski j izredni skupščini so meščencev. Veliko le-teh prosi za na Plavžu stalo nekaj 6- do 7- pomladi končana, stanovanje na Jesenicah. Doslej LETNI OBRAČUN MESTNE OBČINE NA JESENICA11 so sicer zgradili sedem velikih blokov, katerih vsak ima 16 stanovanj, 20 štisristanovanjskih blokov in 20 dvostanovanjskih montažnih hišic. Vsega torej več kot 250 stanovanj. Vendar s tem pereče vprašanje še ni rešeno. Letos gradi Železarna sedem novih šestnajststanovanjskih blokov. Iščejo pa sredstva in možnosti, da bi jih zidali še štiri do pet. Tako bi na Jesenicah vsaj delno omilili stanovanjsko krizo. Ker so Jesenice stisnjene v ozko dolino med Mežakljo in Go- so mm kil. - V petek popoldne so se v dvo-, Tako bi Svet za _ re|ev3* ' lahko mnogo uspešneje ie razna gospodarska yan°v bi bila aktivnost voijenm večja. Svet za gradnje« rešeVal nalne zadeve je uspes ga je težavne probleme, C®P ovir? pri njegovem deiu re .g nafr nepravočasno dostavi j »jteV tov in dotok denarnih ,turo 5 Svetu za prosveto m Km nelca' bili med letom ^men] vplival teri člani, kar je precej ^ h na izboljšanje njego boriti w težavami se je mo-r c;alnO P i Svet za zdravstvo m s° dosežel litiko, kljub temu Pa J precejšnje uspehe. nijd i« Med drugim so odbor« ^j gostje kritično ocenj djetja1 jeseniška gospodarska P y *.4o«r\\ramskO S rani Sindikalnega doma zbrali lahko mnogo usPesIJJa^anjai ljudski odborniki mestne občine * v Jesenice. Razen njih so bili navzoči še nekateri odborniki okrajnega ljudskega odbora Radovljica, ljudski poslanec tov. Mirko Zlatnar, tov. Beznik, podpredsednik mestnega ljudskega odbora Kranj Novi stanovanjski bloki na Spodnjem plavžu na Jesenicah lico, so se urbanisti in gradbeniki odločili, da bi kar najbolj ekonomično izkoristili pičlo odmerjeno površino. Zato bodo tudi na Je- skupaj od Kanala do Branika. Po poročilih, Ko se je plačnik prestrašil takega ki jih je podal dosedanji odbor, se računa in vprašal mojstra, kako je £ -vila živahna to mogoče, da je za tako malenkostno vse pereče probleme železniške služ- delo tako velik račun, mu je kiju- be, ki posebno v sedanji prehodni čavničar Klemenak odgovori, »d. se oT “^mett striže tisto ovco, ki ima volno«. | mnogo truda in požrtvovalnosti. V Tista ovca je pa bila občinska klav- 1 kratkem bodo vsa železniška pod- nica V Mmiriu ki io ie tovariš Kltv- Jetia volila delavske svete ln upravne mca v Mozirju, ki jo je tovariš nie- odbore kl M blh do seda, le p0_ menak dobro ostrigel. T. svetovalnega značaja. Železniški sindikat v Novi Gorici je na pravi poti Pretekli petek Je bil v Gorici Mnogo so razpravljali tudi o hi-letni občni zbor Krajevnega odbora giensko-tehnlčni zaščiti dela, o pla-sindlkata železničarjev, v katerem so Ciinem sistemu, o kulturnoprosvetni včlanjene vse sindikalne podružnice dejavnosti, o pokojninah itd. Ko je goričkega vozlišča in bližnjih postaj bilo govora o zdravstveni službi, je padla železniškega marsikatera pikra na račun zdravstvenega doma v Ljubljani, ki še vedno ni preskrbel vse potrebne opreme za železniško zobno ambulanto v Gorici, čeprav so potrebe iz dneva v dan večje. Krajevni odbor sindikata železničarjev v Gorici Je v preteklem letu dosegel pri svojem delu vidne uspehe. Novi odbor, ki so ga izvolili na skupščini, pa nam je porok, da bo po začeti poti tudi nadaljeval ln uresničil vse sprejete sklepe. kot gost in številni predstavniki gospodarskih podjetij ter drugih ustanov z Jesenic. Obširno letno poročilo, ki ga je mestni ljudski odbor izdal v posebni brošuri, je na kratko obrazložil predsednik mestne občine tov. Maks Dolinar, nakar je sledila razprava o lanskoletnem delu mestnega ljudskega odbora. V poročilu mestni ljudski odbor priznava, da ni izpolnil vseh nalog in obveznosti, ki jih je sprejel na prvi lanski seji. Vzrokov za to je več. Kot objektivni vzrok navaja, da denarna sredstva niso pritekala ob pravem času in tudi posamezni načrti »1 bili prepozno dostavljeni. Za neizpolnjevanje sklepov pa nosijo krivdo tudi nekateri odborniki. težko stanovanjsko so ob , izb®" spiejun - tern let«- šanje svojega dela v y (?• du s tem pa -- ^ Vw~- sprejeli ustrezne sklepe Jeseniški alpinisf|ebn00d° popravili zaniuj ^ ^ Zadnja leta se seniških planmcev °. ■ i0 izleJ šala. Društvo ni Pr>rej. . in dr« ni vključevalo „j Dj> gih ijubiteijev gor ^ vanj. ® rejalo potrebnih prea leta vilo članstva se je sto odstotkov zmanjšal ,0 Na zadnjem da ^ mladi alpinisti skleni _ Var m<> odslej bolj delavni. , po., o c i« P^eJa rn0'vih rajo storiti, je PJld