15. junij 2008 številka 65 2 4 6 Županov kotiček Družinski piknik Murska Sobota znova festivalsko mesto 13 18 22 Tradicionalna Bogračiada Motoklub Veterani Umetnost ne pozna meja 27 30 31 Antonu Štihcu plaketa za sodelovanje Nagradna križanka Odličnjaki na sprejemu ŽUPANOV KOTIČEK Čigav je župan? Strokovnjaki različnih profilov od ekonomistov, pravnikov, sociologov, politologov do nekaterih (neodvisnih) novinarjev opozarjajo na vedno večjo željo novopečenih slovenskih kapitalistov, da bi prevzeli in dirigirali tudi politiko. Priča smo logiki, ko kapital skozi svoje medije vedno bolj glasno razglaša princip, ki ga ekonomist dr. Mencinger imenuje »en evro - en glas« in ne »en človek - en glas«. Novopečeni kapitalski magnati, med katerimi so mnogi posamezniki do svojega bogastva prišli (in še prihajajo) po eni strani s trdim delom slabo plačanih delavcev, ki iz strahu za svoja delovna mesta molče pristajajo na ne-sprejemljive delovne razmere v obliki takšnih in drugačnih pritiskov, ponavljajočih zaposlovanj le za določen čas, bolj ali manj odkritih groženj delavkam, da ne bi zanosile, nemogočega delovnega časa, nizkih plač, neudeležbe pri dobičku ... po drugi strani pa s sumljivi kapitalskimi transakcijami, »prijateljskimi« povezavami, ribarjenjem v kalnem na meji ali celo čez mejo zakona, nam danes prek (svojih) medijev vedno bolj glasno razlagajo, kaj je obče družbeno sprejemljivo in potrebno. Ni jim nerodno in neetično, da skozi prizmo svojih kapitalskih interesov vsiljujejo in poskušajo ustvarjati javno mnenje o občih družbenih interesih. Pri tem s svojim kapita-lom bolj ali manj odkrito/prikrito za svojo razlago edine zveličavne resnice, kaj je prav in kaj narobe, kdo dela dobro in kdo slabo, kdo sliši ali ne sliši potreb državljanov, kupujejo medijski prostor, zavajajo posameznike ali skupine, zlorabljajo njihove stiske, jih pošiljajo v boj za ustvarjanje javnega mnenja. Vse to lahko vsak dan vidimo, slišimo in beremo v različnih medijih. Kapital se počuti tako močnega, da se je odločil, da si mora podrediti tudi politiko. Najprej s kapitalskimi po-drejanji in pritiski, če to ne gre, z ustvarjanjem javnega mnenja po njihovem okusu. Anonimna pisma, poslana na različne naslove, so stalnica, organizira se »civilna iniciativa« po meri kapitala ... Ce kdo od bralcev misli, da pritiskov v naši mestni občini ni, se moti, saj zadnji dogodki potrjujejo moje raz-mišljanje. Proizvajajo se absurdne in z logiko skregane teorije, da bi se dalo gradnjo podvoza pred dokončanjem zaustaviti in sredstva iz te proračunske postavke prenesti na za zdaj še neobstoječo proračunsko postavko mur-skosoboških obvoznic, ki bi jih tako lahko bojda zgradili prej kot podvoz. Skoda, da se kakemu od pomurskih raziskovalnih novinarjev o tej nemogoči teoriji, ki so jo lansirali posamezniki, kateri natančno vedo, da je tak načrt čista znanstvena fantastika, ni zdelo vredno napisati nič. Realne možnosti tovrstnih transferjev v državnem proračunu so namreč povsem nemogoče, kar je nenazadnje potrdil minister Žerjav. V zadnjih dveh letih je bilo čutiti veliko pritiskov na moje delo in na delo občinske uprave. Posamezniki v po-litičnih skupinah, ki so mislili, da je volilna zmaga plen, ki si ga je po volitvah treba razdeliti, so si predstavljali, da je župan njihova podaljšana roka in da bodo prek njega vodili občino. Kar hitro so ugotovili, da nisem take vrste človek in da se z mano ne da manipulirati. Zato smo se hitro razšli. Dejstvo, da se mi zdaj poskušajo maščevati na tak ali na drugačen način, priča samo o tem, da niso lokalni politiki, ampak lokalni politikanti, ki jih zanima le lasten interes. V zadnjih dneh opažamo tipične pritiske kapitala. Ker se politika ne izvaja tako, kot bi lastniki kapitala želeli, saj dajemo prednost splošnim družbenim interesom pred interesi kapitala, javnosti oznanjajo, kako slabo dela »županstvo«, in komaj čakajo, da se moj mandat konča. Da bodo bojda lahko popravili moje napake ... Po domače jaz temu pravim »neznanska lahkost soljenja pameti drugim«. To znajo vsi! Že ko sem kandidiral za župana, sem v volilni kampanji nenehno ponavljal, da sem odprt za različno misleče, da sta moji prioriteti pošteno in transparentno županovanje in da želim biti župan vseh, ne glede na politično 2 ŽUPANOV KOTIČEK prepričanje posameznika ali debelino njegove denarnice. Vse to še vedno drži! Tisti, ki me osebno poznajo, vedo, da imam visoke etične norme in da se ne dam voditi nikomur. Da vedno dajem prednost obči koristi občanov naše občine pred parcialnimi interesi ene ali druge politične opcije ali kapitala. Zato lahko vedno vsakomur pogledam v oči, ker imam čisto vest in delam pošteno. Čeprav mi z anonimkami posamezniki, ki se pod lažne obtožbe ne upajo podpisati, ves čas poskušajo rušiti ugled in dobro ime. Kapital, tako domač kot tuj, je za razvoj naše občine vsekakor potreben in dobrodošel. Dokler bo skupaj z občinskim vodstvom delal v korist občanov, bo lahko tovrstno sodelovanje uspešno in zgledno. A niti slu-čajno si ne bom dovolil izsiljevanja zaradi svoje sedanje ali bodoče politične kariere. Mi je več vredno dobro ime kot politična kariera z blagoslovom te ali one politične opcije ali kapitala. Kdor mi tega (še vedno) ne verjame, me očitno (še vedno) ne pozna. Zato, spoštovane občanke in občani, je odgovor na naslov mojega razmišljanja preprost: župan ni last ne te ne one politične opcije ali kapitala. Sem župan vseh občank in občanov Mestne občine Murska Sobota. In ko bo konec mojega mandata, bom zato lahko brez zadrege vsem pogledal v oči. Za vse svoje odločitve bom polagal račune edino volivcem. In le oni bodo lahko presodili, ali sem bil lutka v rokah ene ali druge politične opcije oz. kapitala ali pa sem neodvisno razmišljal s svojo glavo in delal v javno dobro. Posameznikom, ki želijo v javnosti ustvariti drugačno sliko, ki se norčujejo iz vsake poteze občinskega vodstva, v vsaki potezi poskušajo najti in potencirati samo najslabše, ki za nobeno potezo vodstva občine še niso našli ene same dobre besede, pa želim veliko sreče pri ustvarjanju njihove verzije javnega mnenja o delu občinskega vodstva. Prepričan sem, da občanke in občani Mestne občine Murska Sobota niso tako naivni, da bi te »resnice« nekritično sprejeli, saj imajo lasten razum. Na lastne oči se lahko prepričajo, ali se v občini kaj spreminja ali ne. Občani bodo po koncu mojega mandata narejeno lahko primerjali z obljuba-mi v mojem volilnem programu, ki je transparentno še vedno objavljen na moji spletni strani www.stihec. si. Noben župan doslej ni imel volilnega programa javno objavljenega, da bi volivci lahko sproti preverjali obljube in dejanja. In najpomembneje: volivci natančno vedo, da je njihov glas na volitvah enako pomemben kot glas bogataša! V demokraciji navkljub željam takih in drugačnih mogočnežev še vedno velja »en človek - en glas«. In ne »en evro - en glas«. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Droge občanke in občani, vljudno vabljeni na slovesno odkritje portretnega obeležja Primoža Trubarja, ki bo v nedeljo. 29. junija 200S, ob //. ari v Mestnem parku. Anton Štihec. župan 3 AKTUALNO Veselo in razigrano na prvem Družinskem pikniku v Mestnem parku Vida Lukač Zadnjo majsko soboto je bilo v murskosoboškem parku veselo in razigrano kot že dolgo ne. Mestna občina je priredila prvi Družinski piknik, s katerim je želela zaznamovati mednarodni dan družine in poudariti dru-žino kot vrednoto. Radostni smeh otrok in iskrice v njihovih očeh so pričali o tem, da nam je uspelo. Vabilu, naj starši ta dan poza-bijo na vsakodnevno naglico, se posvetijo svojim družinam in preživijo lep dan s svojimi otroki, prijatelji in someščani, se je odzvalo lepo število pred-vsem mladih družin. V senci mogočnih krošenj so razprostrli odeje, s seboj prinesli košare za piknik in se prepustili čudovi-temu majskemu dnevu. Najbolj so na svoj račun prišli seveda otroci, ki sta jih toplo sonce in prešerno dobra volja spremlja-la ves dan. Nepopisna gneča je vladala pred delavnico, kjer so učiteljice in vzgojiteljice poslika-vale obraze, in proti poldnevu je bil park poln pisanih metuljčkov, zvezdic, mišk in tigrčkov, ki so se prešerno podili po zelenicah in se zabavali. Na prireditvi, ki je trajala od dopoldneva, je bilo poskrbljeno za pestro otroško zabavo, od otroških ustvarjalnih delavnic do zabavno-rekreativ-nih iger. Otrokom je svoje trike predstavil čarodej Binč, zabava-le so jih različne maskote, ki so nam jih velikodušno in s polno darili posodili nekateri pokrovi-telji, otroci so se veselili in skakali po napihljivem gradu, s starši pa plesali, peli in tekmovali v različ-nih družabnih igrah. Prireditev je povezoval Gašper Jami, otrokom dobro znan obraz televizijske od- daje Umko. Z zanimivimi delav-nicami in zabavnimi igrami so na prireditvi sodelovali tudi Vrtec Murska Sobota, Vrtec Lavra, OŠ I, OŠ II, OŠ III iz Murske Sobote ter plesna šola Devžej, ki so bili mnenja, da so ob pripravah in na sami prireditvi zelo uživali. Na pikniku je aktivno sodeloval tudi Radio Murski val, ki se je s prizo-rišča javljal v živo, otroci pa so se lahko v otroškem studiu preizku-sili v veščinah radijskega novinar-stva. Murskovalovci so poskrbeli za zabavne karaoke s Primožem in Čepom, članoma znane pre-kmurske skupine Retaši, in od-krili kar nekaj mladih pevskih talentov. Otroke je obiskala tudi čisto prava Pika Nogavička, ki jih je povabila v svoj navihani svet, kjer se nikomur ne mudi odrasti. Kljub vročemu popol- danskemu soncu in dnevu mno-gih aktivnosti malčkom energije in volje ni zmanjkalo, razigrano in veselo so se pridružili zmeraj veselim Čukom, ki so poskrbeli za zaključno zabavo. Mestna občina Murska Sobota se zahvaljuje pokroviteljem, ki so pomagali pri izvedbi prvega Družinskega piknika: generalne-mu pokrovitelju banki Raiffeisen in medijskemu pokrovitelju Murskemu valu ter podjetjem 3LAN, Adriatic Slovenica, Eurotrade Print, Frontal, GMT, Hypo Group Alpe Adria, Maxi Land, Obi, Spar, Transpak in Vitapharm. Se vidimo prihodnje leto, ko bo na Družinskem pikniku zagoto-vo spet zabavno! Foto: Tanja Zrinski 4 AKTUALNO Za izvedbo družinskega piknika se zahvaljujem sodelavcem občin-ske uprave, vrtcem, Radiu Murski val za dobro medijsko pokritost, sponzorjem in seveda staršem in otrokom, katerih nasmejane obraze bomo z veseljem gostili tudi prihodnje leto. Anton Stihec, župan 5 Murska Sobota znova festivalsko mesto V Murski Soboti boste letos spet imeli priložnost vstopiti v vroče poletje na izjemno razgiban način. Od torka, 24. junija, do nedelje, 29. junija 2008, bo za skok iz vsakdanje rutine v spro-ščene počitniške dni poskrbljeno na Festivalu Soboški dnevi. Festival bo letos potekal že trinajstič, kakor pa je že v navadi, bo tudi tokrat postregel z bogatim glasbenim, gledališkim in športno-rekreativnim programom za vse starosti in vse okuse. Uvod v festival bodo s koncem šolskega leta pripravili mladi. Dan mladih, kakor je že tradi-cionalno poimenovan mladini namenjen festivalski dan, bo potekal v znamenju različnih ustvarjalnih delavnic in zabavnih iger. Dan bodo, kot se za zadnji šolski dan in začetek dolgih pole-tnih počitnic spodobi, k počitku v poznih večernih urah pospre-mili popularni glasbeniki. Na osrednjem festivalskem prizori-šču v Mestnem parku bodo na-stopili Prekmurci Psycho—Path, Gušti in Polona ter Dan D. V sredo, na dan državnosti, se bo dogajanje začelo z gledališko predstavo za otroke, ki jo bodo pripravili osnovnošolci druge devetletke. Program se bo nada-ljeval z nastopom Prekmurske godbe Bakovci z mažoretkami, zaključek dneva pa bo, prazni- ku primerno, slovesen. Tako si boste ob 22.25 lahko ogledali veličasten ognjemet. Ta je postal skupaj s tradicionalnim nago-vorom župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca že stalnica v festivalskem pro-gramu. Za glasbeno podlago bo pred in po ognjemetu poskrbel Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando. Tudi tretji festivalski dan se bo začel z mladimi gledališčniki. Tokrat se bodo v lutkovni pred-stavi predstavili otroci prve mur-skosoboške devetletke. Dan bo, kot predhodna dva, pester. Med drugim bo postregel s koncertom klasične glasbene zvrsti v evange-ličanski cerkvi in tako poskrbel za nekoliko resnosti. Na harmoniki in kontrabasu bosta koncertirala Jure Tori in Ewald Oberleitner. Glavni oder v Mestnem parku pa bo rezerviran za nastop Nuše Derenda skupaj z Viktory. S smehom in nerodnostmi klov-nov iz ljubljanske Galerije Skuc bo zaznamovan dopoldanski del petkovega programa. Večer bo, kakor po navadi, glasbeno obar-van. V katoliški cerkvi bo nasto-pila priznana harfistka Mojca Zlobko, v parku pa bodo zagr-meli Crvena jabuka in Colonia. Tudi konec tedna bo napolnjen s pestrim dogajanjem in bo glas-beno zelo razgiban. Moč si bo ogledati predstavo pouličnega gledališča, saj bo v soboto pred gradom nastopilo Gledališče Ane Monro. Z zborovskim pe-tjem bodo nastopili Ljubljanski madrigalisti. Mestni park in šir-še mestno jedro pa bodo s svojo glasbo napolnili naprej Zablujena generacija in nato ena najbolj popularnih skupin zadnjih let pri nas Siddharta. Nedelja bo tradicionalno postregla z naro-dnozabavnimi toni, saj bodo na osrednjem odru nastopili člani Alpskega kvinteta. Ljubitelji la-tinskoameriških ritmov pa ne za-mudite glasbe strastnega tanga s skupino Luntango. Dan in s tem tudi festival se bo zaključil z več-nim dalmatinskim romantikom Oliverjem Dragojevičem. Pestra glasbena in gledališka po-nudba bo torej zadovoljila široko paleto okusov. Organizatorji tudi letos ostajajo zvesti preverjeni formuli iz prejšnjih in tako ob glasbi in gledališču pripravljajo še vrsto drugih spremljevalnih prireditev. Festival Soboški dnevi bo Mursko Soboto v času prvih poletnih dni spet spremenil v živahno družabno središče, ki bo utripalo v ritmu glasbenih, kulturnih, športnih in ostalih sproščenih dogodkov. Nikakor ne zamudite tega enkratnega vzdušja in odlične priložnosti za veselo druženje ter se organiza-torjem, nastopajočim in ostalim obiskovalcem pridružite tudi vi! TOREK, 24. 6. 2008 Ura Lokacija Nastopajoči 10.00 Grajsko dvorišče Lutkovna predstava za vrtce Grajska ploščad Bobnarska in kitarska delavnica 13.30-16.00 Glavni oder Domače glasbene skupine - osnovno- in srednješolske zasedbe Otroške in mladinske aktivnosti - delavnice, igre ... 19.00 Glavni oder PSYCHO-PATH 21.00 Glavni oder GUŠTI IN POLONA 23.00 Glavni oder DAN D 6 AKTUALNO SREDA, 25. 6. 2008 Ura Lokacija Nastopajoči 18.00 in 19.00 Grajska dvorana DOBIMO NOVEGA SOSEDA, lutkovno gledališče Luna OŠ II Murska Sobota 19.30 Grajska ploščad Prekmurska godba Bakovci z mažoretkami 20.30 Glavni oder KOSTELIN 21.30 Glavni oder VLADO KRESLIN z Malimi bogovi in Beltinško bando 22.20 Glavni oder Nagovor župana 22.25 Glavno prizorišče OGNJEMET 22.35 Glavni oder VLADO KRESLIN z Malimi bogovi in Beltinsko bando 23.30 Grajsko dvorišče SPHERICL BE ČETRTEK, 26. 6. 2008 PETEK, 27. 6. 2008 Ura Lokacija Nastopajoči 18.00 Grajska dvorana KURE, lutkovno gledališče Lastovke OŠ I Murska Sobota 18.20 Grajsko dvorišče KAK SO ŠLI V LEJS TREJBIT, KUD Cankova 19.00 Grajska ploščad DOBRO JUTRO, GOSPOD FRANC, KD Priden možic 20.00 Evangeličanska cerkev JURE TORI in EWALD OBERLEITNER, harmonika in kontrabas 20.00 Glavni oder SONČNA UPRAVA 21.00 Glavni oder NUŠA DERENDA & V1KTORY 23.00 Grajsko dvorišče KLEEMAR - Matej Končan Ura Lokacija Nastopajoči 18.00 Grajsko dvorišče KLOVNA, Galerija Škuc 19.00 Grajska ploščad KLOVN LUDEK 20.00 Katoliška cerkev Sv. Nikolaja MOJCA ZLOBKO, harfa 20.00 Glavni oder CRVENA JABLKA 22.00 Glavni oder COLONIA 24.00 Grajsko dvorišče ŠTEFAN KOVAČ MARKO BANDA SOBOTA, 28. 6. 2008 Ura Lokacija Nastopajoči 19.00 Grajsko dvorišče ČRKOLANDIJA, otroška predstava 19.30 Grajska ploščad ZLATI OSEL, Gledališče Ane Monro 20.00 Katoliška cerkev Sv. Nikolaja LJUBLJANSKI MADRIGALISTI 20.30 Glavni oder ZABLUJENA GENERACIJA 22.00 Glavni oder SIDDHARTA 24.00 Grajsko dvorišče Y NEDELJA, 29. 6 2008 Ura Lokacija Nastopajoči 18.00. Grajska ploščad NAOČNIK IN OČALNIK, Gledališče Koper 19.00 Grajsko dvorišče Folklorna skupina iz Grčije 20.oa ALPSKI KVINTET 20.00 Evangeličanska cerkev FUNTANGO 22.00 OLIVER DRAGOJEVIČ 7 AKTUALNO Sedem novih pomurskih nagrajencev Tanja Zrinski V Pokrajinski in študijski knjižni-ci v Murski Soboti je Pomurska izobraževalna fundacija podelila nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela v letu 2007. Na razpisu prijavljena dela je preučila 17-članska stro-kovna komisija PIF, sestavljena iz pomurskih akademikov, rednih članov PAZU. Nagradi za naj-boljše diplomsko delo s področja družboslovja in humanistike sta prejela Kristjan Šinkec za diplom-sko delo z naslovom Skladnja participa v delu življenja svetega Teodora iz Sikéona (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Sandra Kajdič za diplomsko delo Istospolna partnerstva in družine (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). S po-dročja naravoslovja je bilo naj-bolje ocenjeno diplomsko delo Monike Podgorelec z naslovom Generiranje Akumulacija Pb, Cd in Zn pri ivi Salix caprea na onesnaženem območju v žerjavu (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Nagradi za najbolj-ši magistrski deli sta šli v roke mag. Klaudiji Šek za magistrsko delo z naslovom Kako ustvarjal-ne lastnosti zaposlenih vplivajo na inovativnost v organizacijah (Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru) in mag. Alešu Pintariču za magistrsko delo Infrastruktura izdajanja digitalnih potrdil (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani). Nagradi za najboljši doktorski disertaciji pa sta pre-jela dr. Dejan Stefanec za dok-torsko delo z naslovom Porozni polimerni nosilci iz o/v emulzij z visokim deležem notranje faze (Fakulteta za kemijo in kemij-sko tehnologijo Univerze v Mariboru) in dr. Milan Svetec za doktorsko delo Vpliv defektov in nereda na fazno obnašanje ne-matskih in smektičnih termotro-pnih tekočih kristalov (Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru). Za uvedbo novih visokošolskih programov in fakultet Karlo Vrataric Marketinško-založniški klub Štrki je na Ekonomski šoli v Murski Soboti organiziral okroglo mizo z naslovom Visokošolstvo v Pomurju - da ali ne, kjer so si bili sogovorniki enotni, da visoke šole potrebujemo. Vsi trije sogovorniki okrogle mize - direktor murskosoboške mestne uprave Bojan Petrijan, direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah in predse-dnik Območne podjetniško-obr-tniške zbornice Vlado Mandič — so se strinjali, da Pomurje fa-kultete ali visoke šole potrebuje ne glede na to, ali bodo locirane v Murski Soboti ali drugje v regiji in v kakšni koli obliki bodo. »Ne glede na to, ali bodo to fakulte-te ali visokošolske organizacije, ključ je znan — decentralizacija visokega šolstva. V okolju je tre-ba vzpostaviti tiste programe, ki jih gospodarstvo potrebuje. Je pa vprašanje, če bomo to zmogli že zdaj ali komaj takrat, ko bodo ustanovljene pokrajine,« pravi Petrijan. Trenutno vlada največje povpraševanje po poklicih stroj- ništva, gradbeništva, mehatronike in informatike, veliko teh odnese avstrijski Gradec, ki je v nepo-sredni bližini. »Gospodarstvo v Pomurju se lepo in dobro razvi-ja, ampak brez ustreznih kadrov bomo hitro prišli v težave, ki se že nakazujejo,« pravi Grah in po-udarja, da rabimo naravoslovno-tehnične programe, ne sme pa biti zanemarjena komercialna stroka. Mandič meni, da smo zamu-dili že veliko priložnosti, saj bi visokošolske programe lahko pripeljali v regijo že pred dese-timi in več leti, tako da bi sedaj morda že lahko imeli tudi svojo univerzo. Direktor Regionalne razvojne agencija Mura Danilo Krapec meni, da se je treba naj-prej uskladiti doma, sam pa pre-dlaga nadgradnje že zdaj dobrih in tradicionalnih srednjih šol v Pomurju na višje in kasneje vi-soke stopnje izobraževanja, šele nato pa morda ustanovitev lastne univerze. Trenutno se pomurska mladina lahko odloči za pet vi-sokošolskih študijev v domačem okolju, in sicer dva redna (infor-matika in management v agroži-vilstvu in razvoj podeželja) ter tri izredne (komerciala, strojništvo in podjetništvo). Zahvala sponzorjem Zahvaljujemo se vsem donatorjem/sponzorjem za finančna sredstva, ki so jih namenili za 42. mednarodne športne igre šolarjev (ki bodo v juliju potekale v San Franciscu). 8 AKTUALNO Izbruh vode sredi blokovskega naselja Tanja Zrinski Na vrtini z geotermalno vodo v bližini blokovskega naselja na Mojstrski ulici so delavci Nafte Lendava nameravali zamenjati dotrajano črpalko in jo želeli tudi preskusiti, saj naj bi črpal-ka služila za ponovno ogrevanje bazenov mestnega kopališča. Ob zamenjavi je prišlo do nenadnega izbruha geotermalne vode, ki jo je neslo tudi do 20 metrov viso- ko. Vrtina, ki je bila zgrajena v le-tih 1988/1989, ni bila v uporabi že eno leto, pri Nafti Lendava pa zatrjujejo, da jim je Javno podje-tje Komunala iz Murske Sobote, ki je dela naročilo, zatrdilo, da je vrtina vzdrževana in v stanju mirovanja. Izbruh je monterje še kako presenetil, okoliški stano-valci pa so lahko čutili v zraku močan vonj po termalni vodi. Čeprav je delavcem vodo iz 870 metrov globoke vrtine v treh urah uspelo ukrotiti, je vseeno nastala materialna škoda, ki še ni dokončno ocenjena. 9 AKTUALNO Rekordno število donatorjev in obiskovalcev Aleksandra Grah Ob minulem binkoštnem prazni-ku je na dvorišču Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota potekla kulturno-dobrodelna prireditev z geslom »Krepost glasbe za krepost ljudi«. Tudi letos so se organizatorji, tj. Evangeličanska cerkvena obči-na Murska Sobota ob podpori murskosoboške mestne občine in številnih sponzorjev ter do-natorjev, odločili, da binkoštni dan ovenčajo z dobrodelnim piknikom. Izkupiček sredstev, zbranih na pikniku, bo tradicio-nalno namenjen Otroškemu od-delku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Prireditev se je pričela z božjo službo v evangeličanski cerkvi, od koder se je celotno dogajanje preselilo na cerkveno dvorišče, kjer so vsi zbrani uživali ob bogatem kulturno-glasbenem programu. S svojim nastopom so dogajanje popestrili Prekmurska godba Bakovci, moški akadem-ski pevski zbor iz nemškega Marburga in otroški ter odrasli pevski zbor Evangeličanske cer-kvene občine Murska Sobota. Vodja programa mag. Robert Celec je povedal: »Glasba z vsem svojim spektrom človeka spremlja vsak dan, ob veselih in žalostnih trenutkih. Vzbuja sočutje, krepost in ima svojo vsebino v duhovnih vrednotah oz. duhovnem svetu in človeku, torej vzpodbuja dobroto, lepoto in s tem tudi splošno zavedanje o odgovornosti v družbi.« Cenejše ogrevanje na Lendavski ulici Od leta 1980 na Lendavski ulici v Murski Soboti deluje kotlovnica na daljinsko ogrevanje. Na kotlov-nico smo postopoma priključevali stanovanjske objekte, tako da sedaj ogrevamo tisoč stanovanj in poslov-nih prostorov. Kotlovnica je bila zasnovana kot objekt za daljinsko ogrevanje z neposrednim odjemom toplote. Tekom let se je izkazalo, da zasnova ni ustrezna, tako da smo skupaj — vzporedno z obnovo — z modernizacijo kotlovnice in podpo-staj spremenili tudi način odjema toplote, z neposrednega smo prešli na posredni odjem. Posodobili in avtomatizirali smo obratovanje kotlovnice in podpostaj. Priprava predloga posodobitve kotlovnice je bila zelo zahtevna, zahtevno je bilo predvsem pridobi-vanje soglasij za posodabljanje vseh podpostaj, saj so le-te v lasti lastni-kov stanovanj. Osnovni cilj pri posodobitvi kotlovnice je bil dose-či manjšo porabo toplotne energije ob doseganju ugodnih temperatur in ustvariti pogoje za širitev in nadgradnjo kotlovnice. Oba cilja sta dosežena, saj sedaj kotlovnica porabi manj energenta. V primer-ljivem obdobju po posodobitvi smo ugotovili, da je v večstanovanjskih stavbah povprečna poraba toplo-te manjša za 18,6 odstotkov. Na kompleksu, ki se ogreva iz kotlov-nice na Lendavski ulici, merimo količino porabljene toplote posebej za vsak objekt. Ob tem ugotavlja-mo, da se porabe po posameznih objektih precej razlikujejo, razli-ke znašajo tudi po 40 odstotkov. Povprečni strošek ogrevanja za 60 m2 veliko stanovanje je na kom-pleksu, ki se ogreva iz kotlovnice na Lendavski ulici, znašal 605,00 EUR/leto. Ob analiziranju stro-škov moramo izhajati iz dejstva, da so bila tudi tista stanovanja, ki so porabila manj toplote, primerno ogreta. Razlogov za razlike v pora-bi je iskati predvsem v slabši toplo-tni izolativnosti zidov in oken. V nekaterih objektih delimo stroške toplotne energije na podlagi delil-nikov. Tudi ti prispevajo k okrog 10-15 odstotkov manjši porabi. Cilj in naloga je, da povprečno po-rabo toplotne energije vseh objek-tov čim bolj približamo tistim, ki so porabili najmanj. Pot do tega cilja pa ni enaka za vse objekte, saj ima vsak objekt svoje lastnosti in ga tako moramo tudi obravna-vati. Nekaj rešitev lahko uredimo s sorazmerno majhnimi vlaganji, ki jih bomo predlagali in jih, v ko-likor pridobimo soglasje lastnikov stanovanj, do naslednje kurilne sezone tudi uresničili. Meseca junija bomo pripravili dan odprtih vrat, kjer si bodo stanoval-ci lahko ogledali kotlovnico, možen bo ogled nekaterih podpostaj, pred-stavili pa bomo še smer razvoja da-ljinskega ogrevanja. POZIV K SODELOVANJU KOMUNALA, javno podjetje, d. o. o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota takoj zaposli za določen čas do konca kopalne sezone reševalce iz vode na mestnem kopališču v Murski Soboti. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • strokovna izobrazba IV. stopnje, • opravljen izpit iz prve pomoči, potrdilo veljavno vsaj do 30. 9. 2008, • opravljen izpit za reševalca iz vode po programu Al in Al na bazenskih kopališčih, • potrjena licenca oz. praktično usposabljanje, veljavno do 31. 12. 2008. Pisne vloge z dokazili o ustrezni usposobljenosti se oddajo kadrovski službi podjetja Komunala, Kopališka 2, 9000 Murska Sobota v roku 8 dni od objave v glasilu. 10 AKTUALNO Tri sodobne kinodvorane v Murski Soboti s sistemom za gluhoneme Tanja Zrinski Ob Maximusu je svoja vrata od-prl težko pričakovan zabaviščni center Party Max. Otvoritveni dan so zaznamovale privlačne akcije in številne zabavne aktiv-nosti. Stanko Polanič, lastnik in direktor podjetja Intering, je po-vedal, da želijo z novo pridobitvi-jo podariti Murski Soboti mestni značaj, ki je mogoče v zadnjih letih zbledel, in obenem tudi malo bolj regionalnega, ki prav tako vse bolj bledi. »Verjamem, da se bodo tudi meščani Murske Sobote in ostali obiskovalci na naš center navadili in ga zače-li obiskovati v večjem številu. Tukaj ne bo samo prostor za zabavne prireditve, poudarek bo na kvalitetnejših kulturnih pri-reditvah, nakupovalni center pa bo nudil vse, kar sodi v področje nakupovanja,« je dodal Polanič. Oba objekta imata skupno povr- šino 22.200 m2 in sta zgrajena na zemljišču v velikosti 4,7 hektarja ter nudita 680 parkirnih mest. Poleg trgovske in gostinske ponudbe bo objekt na 3.000 kvadratnih metrih ponujal še sodoben zabaviščni center Party Max z bowlingom, biljardom, otroškim kotičkom in prireditve-nim prostorom. Novost centra je predvsem sodoben multikino, ki je s tremi novimi dvoranami z najsodobnejšo kinematografsko opremo na področju video- in avdiostandardov zamenjal staro murskosoboško kinodvorano. Prebivalci pokrajine ob Muri se bodo odslej lahko zabavali v Star Maxu, kjer so tri kinodvorane s skupno 443 sedeži. Sodobno opremljene dvorane bodo ljubi-teljem filmskega platna ponujale izjemna filmska doživetja, tako tista za strastne ljubitelje sedme umetnosti kot tudi za občasne spremljevalce filmske akcije. Investitorji ob ponudbi sve-žih filmskih hitov z vsega sveta obljubljajo še popolno udobje najsodobnejših sedišč ter razkoš-je najnovejše tehnologije. »S tre-mi kinodvoranami bomo lahko obiskovalcem ponudili širši spek-ter novih filmov. Sodelujemo z vsemi distributerji v Sloveniji v Star Maxu so tudi prve v Sloveniji, ki imajo vgrajen sistem za gašenje, t. i. splinkler, in sis-tem za gluhoneme. Sodelovanje pri projektu gradnje Party Maxa ima mednarodni značaj, saj so se glede strokovnega in tehnič-nega znanja investitorji na po-moč delno obrnili tudi v tujino. Avtor projekta Maximus je ar-hitekt Andrej Kalamar, s tem da so dejansko angažirali dodatne projektante iz tujine. Akustiko za kinodvorane so izvedli pro-jektanti iz Budimpešte, celotno notranjo opremo zabavišča in gostinskega lokala pa je delo projektantov z Dunaja. Celotna vrednost investicije znaša 9 mi-lijonov evrov, Pomurju pa je nov zabaviščni center prinesel tudi 17 novih delovnih mest. 11 AKTUALNO Mala in srednjevelika podjetja so hrbtenica gospodarstva Aleksandra Grah V Murski Soboti je 16. in 17. maja potekala mednarodna konferenca »Growing together«, na kateri so ključ-no pozornost namenili obrtništvu in turizmu. Konference so se udeležili pred-stavniki slovenskega, avstrijskega in madžarskega gospodarskega ter političnega življenja, ki so zdru-ženi v gospodarsko združenje ma-lih in srednjevelikih podjetij pod imenom SME Union, in ravno to društvo je organiziralo dvodnevno konferenco z delovnim naslovom EU Enlargement as Success Story for Regional SME's, katere gostite-ljica je bila Mestna občina Murska Sobota. Glavno poslanstvo tega pro-stovoljnega združenja je delovanje na področju podjetništva, in sicer se zavzemajo za razvijanje ekološko prijaznega in socialno tržnega gospo-darstva v Sloveniji in v Evropi na na-čin, ki bo zagotavljal ustrezne pogoje za delovanje malih in srednjevelikih podjetij z vzpodbujanjem konku-renčnosti, povečevanja zaposlovanja, zniževanja davčnih obremenitev, po-enostavljanja zakonodajnih rešitev, liberalizacije poslovanja in razvijanja evropske podjetniške kulture. O vsej tej problematiki so razpravljali tudi na mednarodni konferenci v Murski Soboti. Župan Murske Sobote Anton Štihec ugotavlja, da je v Pomurju opazen trend naraščanja malih in srednjevelikih podjetij, v katerih vidi velik potencial. Po dostopnih podatkih v Sloveniji sodi v katego-rijo malih in srednjevelikih podjetij okrog 94 odstotkov vseh podjetij, k nacionalnemu prihodku pa pri-spevajo približno polovico, tako da je njihov delež pri gospodarski rasti precejšen. Na konferenci sta poleg tujih gostov spregovorila Tomaž Toplak, predsednik združenja, in Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Ob zaključku prireditve je sledila predaja uradne zastave »Grovving together« madžar-skemu predstavniku. Konferenco je spremljal tudi neformalni program, v okviru katerega so si udeležen-ci lahko ogledali lončarsko obrt v Filovcih in Plečnikovo cerkev v Bogojini, v zaključnem delu pa so se države pomerile v malem nogometu. Dvodnevna konferenca je bila odlič-na priložnost za izmenjavo izkušenj, mnenj in za nadaljnje sodelovanje ter povezovanje podjetnikov, ki bosta re-giji z razvojem podjetništva prinesla napredek. Mura je rešljiv in obvladljiv sistem Karlo Vratarič Vodilni v Muri priznavajo, da je bil prejšnji predsednik uprave Aleš Kumperščak ponesrečena izbira, za-časno vodstvo in od prvega julija novi prvi mož Mure Franc Huber pa vidita izhod iz krize. V začetku aprila je nadzorni svet družbe Mura sprejel sporazum o prenehanju mandata predsednika uprave Kumperščaka. Družba je nujno rabila svežo kri in za obdobje treh mesecev jo predstavlja Henrik Peternelj, ki je kot nekdanji član nadzornega sveta videl možnosti, da se Mura reši težav - in prav zaradi tega, kot sam pravi, je ta velik izziv sprejel. Od prvega julija bo petletni mandat predsednika uprave nastopil 60-letni Franc Huber, ki mu je konec mar-ca potekel mandat direktorja Term Lendava. Huber je v svojem progra-mu predstavil optimističen poslov-ni načrt, po katerem naj bi Mura v dveh do dveh letih in pol izplavala iz rdečih številk, kar pa bo nadzorni svet budno spremljal in nadziral. Že zdaj je vodstvo okrepilo strokovni kader. »Trdim, da je Mura rešljiv in ob-vladljiv sistem, ki ima kakovostne kadre. Če je Mura sposobna delati za najbolj znane svetovne blagovne znamke, potem se ne sme govoriti, da se Mura potaplja, da je slaba, da ne znamo delati,« pravi Peternelj, ki za mehkejšo menjavo Hubra že zdaj tedensko seznanja z vsemi potezami uprave. 12 AKTUALNO Tradicionalna Bogračiada Tanja Zrinski, Geza Grabar V Murski Soboti je že dvanajstič potekala Bogračiada, ki velja za eno večjih turistično-kulinarič-nih prireditev v mestni občini. Že pred objavo letošnjega razpisa za tekmovanje v pripravi bograča se je prijavilo 16 ekip, skupno pa jih je v kuhanju bograča tek-movalo 33 ter najmanj 25 ekip v pripravi prekmurske gibanice, ki sovpada s tem tradicionalnim dogodkom. Janez Sever, ki upra-vlja s Hotelom Zvezda, je pove-dal, da so tudi letos tekmovalce pričakale vse osnovne surovine: tri vrste mesa, goveje, svinjsko in divjačinsko, čebula, krompir in osnovne začimbe, vsak kuhar pa je k jedi dodajal še kaj svojega, čeprav je receptura jasno oprede-ljena. Na letošnjem tekmovanju se je v mešanih skupinah med kuharji amaterji in kuharji pro-fesionalci pomerilo enako število ekip, ki sta jih sestavljala glavni kuhar in njegov pomočnik. Vse sodelujoče ekipe so sprejele sim- bolične nagrade, prvo nagrado in medaljo za najboljši bograč pa je odnesla ekipa Saubermacherja Komunale Murska Sobota, dru-go mesto je zasedla ekipa Stanka Vrbnjaka iz Lipovcev, tretji pa je bil Peter Žižek iz Term Lendava. 13 AKTUALNO Ernest Bransberger ml. obrtnik leta Geza Grabar Obrtniško-podjetniška zbornica Slovenije je na dnevih slovenske obrti in podjetništva na Bledu znanemu murskosoboškemu obrtniku Ernestu Bransbergerju ml., ki nadaljuje dolgo družinsko tradicijo slikopleskarstva, ukvar-ja pa se tudi s fasaderstvom ter prodajo barv in lakov, podelila svoje najvišje priznanje - naziv obrtnik leta. Po mnenju komisije za prizna-nja pri zbornici je med enajstimi predlaganimi kandidati dosegel najboljše rezultate po kriterijih: proizvodnja in razvoj, organiza-cija dela, kadri in izobraževanje, poslovna odličnost, vpetost v okolje in odnos do stanovske organizacije. Njegova obrt ima že več kot polstoletno družinsko tradicijo, saj je z njo začel že njegov oče Ernest st. Trenutno je pri njem 37 zaposlenih in velja za enega najbolj znanih in uspešnih sli-kopleskarjev v državi. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, znani slikopleskarski mojster neprestano izobražuje vajence ter skrbi za usposablja-nje zaposlenih, saj se je v času obstoja podjetja pri njem izšolalo že čez sto delavcev. Spremljanje novosti, udeležba na seminarjih in sejmih so stalnica njegovega delovanja. Nagrajenec je dobro znan tudi kot organizator in iz-vajalec številnih humanitarnih akcij, v katerih so člani sekcije slikopleskarjev in drugi obrtni-ki priskočili na pomoč ljudem v stiski. Dan odprtih vrat vojašnice Geza Grabar Ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske, je vojašnica v Murski Soboti tudi letos odprla vrata zunanjim obiskovalcem. Čeprav vojske v redni sestavi v mursko-soboški vojašnici več ni, ostali so le tisti, ki se usposabljajo za voja-ške veščine v okviru prostovolj-nega služenja vojaškega roka, je vojašnica ponovno potrdila svojo odprtost. Z množičnim obiskom so ji veliko naklonjenost izkazali tudi obiskovalci, ki so se najbolj zanimali za vojaško tehniko. V ospredju so bili seveda najmlajši, ki so v spremstvu staršev in ob strokovni podpori vojakov imeli možnost, da so orožje in opremo vzeli tudi v roke. Seznanili so se še lahko z drugimi službami iz sistema zaščite in reševanja, ki so prav tako z namenom nadrobne predstavitve svojega delovanja iz-ločile svojo tehniko in opremo. Pri tem so bili z različnimi vrsta-mi vozil najštevilčnejši pomurski gasilci. Obiskovalci so se lahko popeljali z vojaškimi oklepniki, posebna poslastica pa je bil polet z voja-škim helikopterjem. Sestavni del predstavitve vojaške-ga življenja je tudi prehrana. In tu je že od nekdaj na prvem me-stu vojaški pasulj, ki so ga imeli prav vsi možnost pokusiti. 14 AKTUALNO Panvita na sejmu v Novem Sadu Karlo Vrataric Za Skupino Panvita je letošnje leto v znamenju internacionaliza-cije, zato so se predstavniki družbe udeležili 75. mednarodnega kme-tijskega sejma v Novem Sadu, kjer so predstavili svojo novo družbo Panvita - Nova Brazda. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu je največji regional-ni sejem agroživilske dejavnosti v regiji. Na sejmu sodeluje več kot 2000 razstavljavcev, od tega jih je 40 odstotkov iz tujine, prvič pa se ga je udeležila tudi Skupina Panvita. Največji poudarek je bil na predstavitvi družbe Panvita — Nova Brazda iz Durdina pri Subotici v Vojvodini, kjer se ukvarjajo s poljedelstvom, živi-norejsko proizvodnjo, klanjem živine in mesno predelavo. »V družbi Panvita - Nova Brazda, ki je del sistema Skupine Panvita, smo solastniki s srbskimi partner-ji, s katerimi smo prevzeli druž- bo Nova Brazda Durdin. Sedaj je družba pred novim razvojnim korakom, saj bosta tradicija in znanje s področja kmetijstva, ki je značilno za Vojvodino, nad-grajena s strateškimi usmeritvami in dejavnostmi Skupine Panvita. Zlasti se veselimo prenosa znanj in veščin, ki pa ne poteka samo iz Slovenije v Srbijo, temveč tudi v obratni smeri,« pravi predsednik uprave Skupine Panvita mag. Dejan židan. Ne glede na še vedno napete odnose med Slovenijo in Srbijo imajo po besedah mag. Židana v Skupini Panvita same pozitivne izkušnje, vendar se Slovenci kot gostje v Srbiji moramo obnašati razmeram primerno. »To pomeni spoštovati, upoštevati tradicijo in tudi razumeti razvojne izzive, pred katerimi se Srbija nahaja. Panvita - Nova Brazda je v Durdinu edi-no pomembno podjetje, zato so domačini z njim povezani in si želijo njegovega razvoja,« pra-vi mag. Židan. Trenutno se v Panvitini srbski družbi končuje tehnološki projekt za izgradnjo novega mesnopredelovalnega obrata, z investicijo pa želijo pri-četi še v letošnjem letu. Drugi Panvitin dan jagod Geza Grabar Nakupovalno središče Maximus je bilo konec maja prizorišče tradicionalne kulinarične in družabne prireditve, s katero je Skupina Panvita tudi simbolič-no zaznamovala (svojo) sezono obiranja jagod. V okviru prireditve je ves dopol-dan potekal pester program za vse generacije. Osrednja pozor-nost je bila tudi letos namenjena ocenjevanju jagodnih dobrot z razstavo. Komisija pod vodstvom Zdenke Tompa iz SŠGT Radenci je ocenila okrog 30 izključno slaščičarskih izdelkov. V skupini profesionalcev je kristalna jago-da kot najvišje priznanje pripa-dla gostilni Gorica iz Stare Nove vasi, zlato priznanje pa restavra-ciji Maxim iz Murske Sobote. Podelili so še štiri srebrna (Terme 3000, Mlinopek, Prekmurska iža, Diana) in dve bronasti priznanji (SKS Rakičan, Proizvodnja peci-va Figaro). V nepoklicni skupini je glavna nagrada - 30 kg jagod — pripadla Nevenki Bogataj iz Murske Sobote. Panvita se je s pridelavo jagod za-čela ukvarjati leta 2004, takrat na petih hektarjih, že tretje leto pa je s 15,02 hektarji nasadov jagod največji slovenski pridelo-valec teh sladkih sadežev. Ker so lani nasade v celoti obnovili in zasadili tudi nekatere nove sorte, v Panviti načrtujejo, da bodo od maja do novembra obrali 220 ton pridelka, od katerih ga 40 odstotkov izvozijo v države EU. Kupcem ponujajo najbolj sveže obrane jagode na stojnici v nepo-sredni bližini nasada v Ižakovcih. Letos v glavni konici (konec 21. in v 22. tednu) jagode obira 180 oseb, sicer pa za trajne nasade v sonaravni pridelavi čez leto skrbi 20 zaposlenih. Jagode so prvi proizvod iz Panvite, ki je označen z logoti-pom Kupujem slovensko, sicer pa jih tržijo pod lastno blagov- no znamko Panonski vrt. Že prihodnje leto naj bi pod tem imenom ponujali tudi šparglje in paradižnik. 15 Na »letečem balkonu« Aleksandra Grah Letošnji tretji balonarski festival je na sončno majsko soboto v Bakovce privabil trinajst balonarskih ekip iz vse Slovenije. Mlada ekipa bakovskih balo-narjev se je tudi letos izkazala v organizaciji balonarskega festiva-la, s katerim so v Bakovce uspeli privabiti veliko novih gledalcev, med katerimi se jih je kar nekaj pripravljalo na svoj prvi polet z balonom. Balonarji so bili nad izbiro datuma zadovoljni, saj so bile vremenske razmere več kot idealne, tako da so prvi toplo-zračni baloni že malo po sedmi uri zjutraj pričeli z zračnim »po-tovanjem« po Prekmurju. Kot zatrjujejo vsi balonarji, sta pri tem adrenalinskem športu zelo pomembna oprema in sama pri-pravljenost ekipe. Pilota bako-vske ekipe Dejana Buzetija smo povprašali, v čem vidi največji čar letenja. Odgovoril je, da mu je osebno enkraten občutek le-teti tik nad gozdom, ko je balon dovolj nizko, da košara drsi po krošnjah dreves. »Takrat se res napolnim z adrenalinom,« je po-udaril Buzeti. Vsak polet je seveda nekaj po-sebnega, saj je nepredvidljiv in balonar nikakor ne more zago-tovo potrditi mesta pristanka. Predsednik Balonarskega kluba Bakovci Silvo Vohar je povedal nekaj besed o svojih začetkih in navdušenju nad balonarstvom: »Z balonarstvom sem si uresni-čil svoje otroške želje. Kar sem sanjal in si želel že kot majhen deček, se je z njim uresničilo. Nekaj let nazaj sem prvič resne- je stopil v kontakt z balonarji in od takrat je balonarstvo del mojega življenja.« Po besedah poznavalcev tega adrenalinskega športa je izkušnja z balonom ve-dno nekaj posebnega. »Balon je pravzaprav »leteči balkon«, saj je občutek na balonu isti, kot če bi stal na balkonu in gledal naprej. Na balonu potuješ z vetrom, še poseben čar za nas balonarje je, ko letimo nizko nad naseljem. Polet z balonom je nepozabna iz-kušnja, ki človeka zaznamuje za vedno. Zanimivo je, da samo en polet spremeni čisto vse. Človek, ki enkrat poleti z balonom, svoj pogled vedno obrača proti nebu,« je še dodal Vohar. Rekordna maturantska parada Tanja Zrinski Že osmo leto zapored je pote-kala maturantska parada, na ka-teri je zaplesalo 26.924 dijakov v več kot 40 mestih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji ter Črni gori. Radijski valovi so pričeli točno opoldne oddajati znamenito Straussovo četvorko iz Netopirja tudi na Slovenski ulici v Murski Soboti, kjer so zaplesali maturanti gimnazije, ekonomske, zdravstvene, kme-tijske, poklicnih in tehničnih šol ter šole za gostinstvo in turizem iz Radencev. V Lendavi so plesa-li maturanti Dvojezične srednje šole. Natančen rezultat matu-rantske parade in števila evropski mest bo znan po pregledu vseh dokaznih dokumentacij, ki jo zahteva Guinnessova pisarna v Londonu. 16 AKTUALNO Aktivno poletje za mlade tabornike Murskosoboški taborniki roda Veseli veter bodo tudi to pole-tje za mlade pripravili poletne aktivnosti. Kot običajno bodo začeli že takoj na začetku dolgo pričakovanih počitnic. Za ta čas pripravljajo zdaj že tradicionalno avanturo za mlade, ki bi se želeli spoznati s taborniki in taborni-škim načinom preživljanja pro-stega časa. Avantura je namenje-na mladim med 13. in 17. letom starosti in se bo odvijala med 1. in 4. julijem pri Bukovnici ob Bukovniškem jezeru. Več infor-macij lahko dobite pri načelni-ku (milos.borovsak@gmail.com) ali na spletni strani (rvv. rutka, net). Aktivnost je za udeležence brezplačna. Dolgo, vroče poletje bodo ta-borniki nadaljevali na taboru. Letošnji bo spet skupen s taborni-ki roda Vedri Prleki iz Ljutomera v Bučkovcih pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah. Tabor, na katerem ne bo manjkalo tabor-niških doživetij, aktivnosti v na- ravi, zabave in novih prijateljev, kakšen dan pa bodo preživeli in se kopali v bližnjem termalnem kopališču v Moravcih, se bo odvijal med 21. in 27. julijem. Več informacij in prijavnica so na spletni strani rw.rutka.net in pri tajniku (miha.Hser@gmail. com). Ob koncu poletja pa bodo ta-borniki tik pred začetkom no-vega šolskega leta pripravili še motivacijo za člane. Med 20. in 27. avgustom bodo za vodnike in starejše člane (popotnike in raziskovalce) pripravili še po-sebno akcijo. Številne aktivnosti in zabavni trenutki bodo dobra popotnica za nadaljnje delo in za še trdnejšo povezanost mursko-soboških tabornikov. Ker aktiv-nosti mladih tabornikov delno sofinancira tudi Mestna občina Murska Sobota, je udeležba pri taborniških aktivnosti ugodna. Od mladosti do starosti - varni v prometu Geza Grabar V mednarodni prometnovar-nostni projekt “VAMOS” so se vključili tudi izvajalci iz Mestne občine Murska Sobota. Poleg vseh štirih osnovnih šol v Murski Soboti so se v pilotni projekt Od mladosti do starosti - varni v prometu, ki so ga na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Murska Sobota izvajali v mestu, vključili tudi člani Društva upokojencev Murska Sobota. Sicer pa je bil nosilec projekta prometno mini-strstvo oziroma Svet za preventi-vo in vzgojo v cestnem prometu Direkcije za ceste. Na zaključni prireditvi v telova- dnici OS III so mladi predstavili rezultate skupnega dela, cilje in vsebino ter predloge in pričako-vanja od odgovornih v mestu in okolici; učenci tretjih razredov osnovnih šol I, II in III ter pe-tega razreda OS IV so pripravili priložnostni kulturni program, v njem pa so sodelovali tudi člani upokojenskega mešanega pevske-ga zbora Vladimir Močan. Kot so organizatorji povedali ob zaključku projekta, si želijo s projektom trajno prispevati k varnosti v cestnem prometu v domačem okolju, zato so tudi združili dve generaciji — najmlaj-šo in najstarejšo. Zavedajo se, da je pred njimi dolga pot. Nanjo želijo privabiti tudi ostale obča- ne, organizacije, politične stran-ke, društva, skupnosti in klube. Od glasbe do astronomije Aleksandra Grah Luka Vereš ni običajen šolar, saj se kot petošolec zanima za ogromno stvari in je aktiven na različnih področjih, na katerih prejema priznanja in nagrade. Bakovčan Luka se je minuli mesec udeležil mednarodne-ga tekmovanja lesenih pihal v Požarovcu, kjer je osvojil veli-častnih 90 točk in si pridobil zlato priznanje. Luka je namreč neločljiv s svojim instrumentom - klarinetom, ki ga igra že zadnja štiri leta, odkar je začel obisko-vati glasbeno šolo. Nadarjenost za glasbo je podedoval po očetu, tudi glasbeniku, ki ga je še kot komaj dveletni deček spremljal na glasbenih vajah, kjer je z nav-dušenjem poslušal zven različnih glasbil. Lukovi starši so že zelo zgodaj opazili, da je njihov otrok izredno vedoželjen, saj ga zani-ma ogromno stvari. Navdušuje se nad astronomijo, saj ga zanima vesolje v vsej njegovi razsežnosti, poleg zanimanja za vesolje mu ne uideta niti biologija in likovna umetnost. Letos so v okviru šole sodelovali na likovnem nateča-ju Otroci odraslim 2008, kjer so mladi umetniki predstavili posebno tehniko risanja s suho iglo; umetnine so uspele prepri-čati žirijo, saj so prejeli diplomo. Luka je na natečaju z veseljem sodeloval, saj je znan po tem, da si zgodbo zelo dobro tematsko zastavi in ujame nasprotja. Kakor koli že, njegova ustvarjalnost se kaže na različnih področjih, toda zanj še vedno ostaja prva glasba, in v tej smeri želi tudi nadaljevati. 17 AKTUALNO Motoklub Veterani začel z relijem Motoklub Veterani je po svoji stari tra-diciji začetek junija tudi letos namenil tradicionalnemu XVII. mednarodnemu reliju Pomurje 2008. S startom in ciljem na parkirišču pred zgradbo podjetja Murska Transport, kjer se je odvila tudi uvodna spretnostna vožnja, je bila omenjena prireditev letos ponovno velika paša za oči ljubi-teljev starodobne tehnike, v prvi vrsti avtomobilov in motornih koles. Na štartu 65 km dolgega relija, na katerem so morali vozniki kot udeleženci v prometu upoštevati cestnoprometne predpise, poleg tega pa so se morali ustavljati na kontrolnih točkah, je letos prvič vodila po Prlekiji, na pot pa se je odpravilo čez 150 starodob-nih vozil iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Najstarejši v skupini motornih koles je bil znameniti nemški motor DKW z letnico izdelave 1926, katerega lastnik je Bojan Šulek iz Lemerja, med avtomobili pa je izstopal avtomobil znamke Dodge iz leta 1924 avtomobilista iz Nove Gorice. Udeleženci relija so se lahko od-ločili tudi za turistično vožnjo po vnaprej znani poti (od Murske Sobote proti Gornji Radgoni, nato do Sv. Jurija ob Ščavnici, Veržeja ter nazaj v Mursko Soboto). V okviru Soboških dnevov mur-skosoboške Veterane, okrog 220 jih je, čaka še velika predstavitve-na razstava pred banko oziroma pošto. Avgusta bo tudi letos na sporedi Mednarodni potujoči muzej 4D, ki bo letos prvič po-tekal skozi kar štiri države. Geza Grabar 18 Dvojni turbo donosi! Raiffeisen BANK Moja banka Hotel Diana - hiša bogate ponudbe www.peugeot.si 19 KULTURA PAC-ev glasbeni maj Geza Grabar Po zaslugi Kluba PAC ozi-roma glavnega pokrovitelja Zavarovalnice Triglav so ljubite-lji resne glasbe iz Murske Sobote ter še sedmih drugih krajev, od tega treh v Pomurju (Beltinci, Grad, Lendava) in po enega v Avstriji (Bad Radkersburg), na Hrvaškem (Čakovec) in Madžarskem (Monošter), za-dnje majske dni zopet prišli na svoj račun. Na sporedu je namreč bila sedma izdaja festivala PAC-ev glasbeni maj 2008. Tudi letos je bila zasedba nasto-pajočih vrhunska, saj so nastopili godalni kvartet Tartini (Miran Kolbl in Romeo Drucker, oba na violini, in Aleksandar Milošev, violončelo) s solistkama Kristino Suklar (violina) in Rito Kinko (klavir), tolkalec Nebojša Jovan Zivkovič s svojo skupino (Pavel Guinter, Benjamin Toth, Eugene Koshinski) in trio Slavka Osterca (Liza Hawlina Prešiček, flavta, Dejan Prešiček, saksofon, in Nina Prešiček, klavir). V štirih dneh, kolikor je trajal festival, so omenjeni v naštetih krajih pri-pravili deset samostojnih koncer-tov; na zaključnem zadnjega dne festivala, ki je bil že tradicionalno v katoliški cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti in v soorganizaciji Lions kluba Murska Sobota tudi dobrodelni, pa so se predstavili vsi nastopajoči. Langin dobrodelni koncert Brigita Bavčar Langa pomeni plamen in v dvo-rani Kina Park je na dobrodelnem koncertu te znane glasbene sku-pine v četrtek, 5. junija, plamtel temperament tako nastopajočih kot obiskovalcev, čeprav bi lah-ko bil odziv slednjih še večji. Za nakup CT-aparata v rakičanski bolnišnici je bilo zbranih 1250 evrov, simbolični ček izkupička prodaje vstopnic pa je prevzel di-rektor bolnišnice Ernest Börc, se zanj zahvalil ter se vsem nastopa- jočim v sklepnem delu koncerta pridružil na odru, ko smo priso-tni v dvorani stoje izrazili svoje navdušenje s ploskanjem. Langa, katere jedro sta brata Kontrec, je v razširjeni zasedbi vseh sodelujočih zaigrala in zape-la tudi nesojeno slovensko kan-didatko za Evrosong v Beogradu, pesem Za svobodo divjega srca. Zatem pa so Langa in Langa ju-nior ter gostujoči pevci-solisti Alenka Gotar, Cole Moretti in Vlado Poredoš navdušili še s pe-smijo Ljubim cigana Jana. Uro in petinštirideset minut dolg nastop znanih in priljubljenih pesmi iz Langinega repertoarja kar ni imel konca. Ko je prišel na vrsto še nepogrešljivi Djurdjev dan, se je ploskanje nadaljeva-lo, vse dokler nekateri dodobra premočeni glasbeniki niso odšli z odra. Jože se je med nastopom povzpel na svoj kontrabas in tako ponovno dokazal svojo spretnost. Prva violina pri Langi je Mišo, ki igra tudi na druge inštrumente in navdušuje tako kot potomci obeh pojočih bratov ter ostali člani uspešne glasbene skupine. Vzdušje v sicer zaprti in temeljite obnove potrebni kinodvorani je bilo izjemno že od začetka, ko je Jože Kontrec na oder prikli-cal Langin podmladek, ki je za svoj nastop požel iskren aplavz. Zatem sta dobrodelni koncert napovedala miss Slovenije Tadeja Ternar in vsestranski Boštjan Rous, Langa pa je nastopila v ne-koliko drugačni sestavi, kot smo jo videli in slišali na lendavskem odru lani. Tokrat bi bil izkupiček od proda-je vstopnic morda večji, če bi bil tak tudi pričakovan odziv. Toda spet se je izkazalo, da se je naj-težje dokazati prav v domačem kraju in lažje do zadnjega kotič-ka zapolniti prireditvene dvorane drugod. Iz Zagorja je v Mursko Soboto prišel Vlado Poredoš, ki od tu izvira, svoje sorodstvo ima pri nas tudi lastnica izjemne-ga glasovnega razpona Alenka Gotar. Navdušila je tako s svojim samostojnim kot skupnim nasto-pom, ki je bil vrhunec doživetega glasbenega večera. Foto: Tanja Zrinski 20 KULTURA Zborovsko petje v Kinu Park Geza Grabar Območno srečanje kar trinaj-stih odraslih pevskih zborov — v dvorani Kina Park - je potekalo v odlični organizaciji murskoso-boške območne izpostave repu-bliškega Javnega sklada za kul- turne dejavnosti in je ponovno potrdilo, da je na območju naše upravne enote tovrstna oblika petja zelo dobro razvita. Številni zbori so potrdili zelo kakovosten in dopadljiv program, kar je ugo- dno ocenil tudi strokovni sveto-valec javnega sklada za zborovsko petje Mitja Gobec s Ptuja. Odločil je, da se bodo regional-nega srečanja, ki bo pod naslo-vom Sozvočenje 15. novembra letos potekalo prav v Murski Soboti, udeležili štirje zbori, in sicer Mešani pevski zbor Društva upokojencev Vladimir Močan pod vodstvom Matije Horvata ml., vokalna skupina Bel Canto pod vodstvom Gabriele Bratina, Dekliški ženski pevski zbor Vugaš pod vodstvom Mileve Kralj Buzeti ter Mešani pevski zbor Chorus župnije sv. Nikolaja pod vodstvom Tomija Bušinoskega. Zanimivo je, da vsi zbori priha-jajo iz Murske Sobote. Na regionalnem srečanju se bodo predstavili tudi izbrani zbori s predhodnih območnih revij, ki so potekale na območjih izpo-stav javnega sklada na Ptuju, v Mariboru, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Pri Muri Brigita Bavčar Pri Muri je naslov zanimive arhe-ološke razstave, ki jo je pripravila avtorica Irena Savel s sodelavci in je do 7. septembra na ogled v razstavišču Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Otvoritev razstave je v vročem majskem večeru potekala na graj-skem dvorišču, kjer je prisotne pozdravila direktorica muzeja Metka Fujs. Ob tej priložnosti je izrazila željo po prostorih za stalno postavitev bogate arheo-loške zbirke in spomnila na čase, ko so se začela za tukajšnji muzej in slovenski prostor presodna ar-heološka izkopavanja. Besede je dopolnila izvirna glasba Tomaža Rauha, razstavo z arheoloških najdišč na trasi avtoceste med Pincami in Lendavo pa je odprl dr. Bojan Djurič. Vodja arheo-loških izkopavanj na avtocestnih trasah v Sloveniji je opisal svo-je prvo srečanje z arheologinjo Ireno Šavel in poudaril, da lahko majhen regionalni muzej s profe-sionalno ekipo veliko doseže. V svojem slavnostnem nagovoru je predsednik SAAS za Pokrajinski muzej Murska Sobota uporabil prispodobo svetilnika, ki sveti v tej, v daljni zgodovini bolj kot zdaj pomembni pokrajini. O tem priča v Pomurju 170 raziskanih najdišč z večplastno vsebino in najdbami, ki so spremenile naše vedenje o preteklosti. V minulem desetletju se je med arheološkimi izkopavanji nabra-lo veliko dragocenega gradiva, ki ga hranijo v murskosoboškem muzeju in bi ga lahko ponudi-li na ogled kot stalno razstavo. Priložnostna v muzejskem raz-stavišču prikazuje najdbe z iz-kopavanj na trasi avtocestnega odseka med Lendavo in Pincami. Arheološka izkopavanja Pri Muri na 18 tisoč kvadratnih metrih so dokazala, da je bil ta prostor poseljen v različnih časovnih obdobjih. Arheologi so odkrili nadzemske in vkopane objekte oziroma zemljanke, ki so zna-čilne za konec petega in prvo polovico četrtega stoletja pred našim štetjem, a tudi iz mlajših obdobij. Razstavljenega je še ve-liko drugega zanimivega gradiva iz časa najstarejše poselitve z no-silci lasinjske kulture ter starejše bakrene dobe. Najdbe dopolnjujeta fotografsko gradivo z izkopavanj in kratek film, ob otvoritvi razstave Pri Muri pa je izšel tudi katalog. Mladi glasbeni umetnik David Tetičkovič v PAC-u Geza Grabar David Tetičkovič predstavlja naj-mlajši rod slovenskih glasbenih umetnikov, saj je bil rojen leta 1986. Trenutno obiskuje uni-verzo za glasbo in umetnost v avstrijskem Gradcu, pri najbolj priznanih interpretih Lisztove glasbe v Budimpešti pa se spe-cializira za glasbo Franca Liszta, kar potrjujejo številne najvišje nagrade na največjih Lisztovih tekmovanjih. Mladi umetnik je doslej izve-del vrsto samostojnih koncer-tov v Avstriji in Sloveniji ter se udeležil različnih poletnih šol in mojstrskih tečajev. Domači javnosti se je v Klubu PAC predstavil z deli Beethovna. Chopina, Rachmaninoffa in se-veda Liszta. 21 KULTURA L metnost ne pozna meja Brigita Bavčar V Galeriji Murska Sobota sta v juniju na ogled dve razstavi, združeni pod naslovom Umetnost ne pozna meja, ki sta nastali v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom, fotoklubom ter murskosoboškim vrtcem. V Mali galeriji so razstavljena likovna dela, ki so nastala na 5. mednarodnem likovnem tabo-ru, na katerem so v organizaciji Vrtca Murska Sobota sodelova-li mali likovniki iz Salzburga, Porabja in Opatije. Otroško likovno ustvarjalnost je na tiskovni konferenci podrobno predstavil direktor Vrtca Murska Sobota Dane Katalinič. O razsta-vi mladih pomurskih fotografov, ki se v prostorni veliki mursko-soboški galeriji predstavljajo pr-vič, je govoril direktor MIKK-a mag. Domimik Steiner. V imenu Fotokluba Murska Sobota je na razstavljena dela 16 od 23 čla-nov opozoril predsednik Miran Rojko. Zanimiva razstava otroških del in fotografij priča, da umetnost res ne pozna meja - ne starostnih ne drugih. Direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof je napo-vedal, da bodo po poprejšnjem izboru pristojne komisije kmalu razstavljena tudi dela likovnih samoukov. Razstava Sandija Červeka v Kostanjevici na Krki V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki, ki je eden najbolj uglednih in zah-tevnih razstavnih prostorov na Slovenskem, razstavlja domačin, akademski slikar Sandi Cervek. Razstava je pritegnila veliko po-zornosti vrhunskih slovenskih likovnih kritikov in je že do danes izredno dobro obiskana. Obsežno spremno študijo h katalogu k razstavi je prispeval Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Razstava bo od-prta do 17. avgusta 2008. Raznolikost v kulturi bogati naš vsakdanjik Geza Grabar Takšen je bil naslov okrogle mize, ki so jo v murskosoboški knjižni-ci družno pripravili Zveza dru-štev upokojencev Slovenije, nje-na pokrajinska zveza za Pomurje oziroma v okviru le-te delujoča Komisija za kulturo in izobraže-vanje, pomurske zveze kultur-nih društev oziroma območnih izpostav za kulturno dejavnost in drugi. Okrogla miza je del aktivnosti projekta Raznolikost je bogastvo družbe, ki lahko pomembno prispeva k boljšemu medkultur-nemu dialogu in medgeneracij-skemu sožitju. V okviru projekta se namreč spomladi zvrsti vrsta okroglih miz, jeseni pa drugi dogodki v okviru tedna enakih možnosti. Po uvodnem kulturnem vlož- ku so s svojimi referati o temah medgeneracijski odnosi, vloga društev v medkulturnem dialo-gu in o narodih spregovorili mag. Igor Teršar, mag. Franci Pivec in dr. Judit Zagorec Csuka. Svoje poglede o vlogi kul-ture pa so predstavili tudi predsedniki Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, Protestantskega društva Geza Farkaš, Madžarskega društva Barati kor Murska Sobota Ella Pivar Tomšič, Hrvaškega društva v Pomurju Danino Kutnjak in dr. Elizabeta Bernjak. 22 Preštej do tri in klepeklepetaj. mobi Moj Mobi. Moj svet. WWW.MOBITEL.SI ŠPORT Kakšno Muro 05 bomo gledali v prihodnji sezoni ? Karlo Vrataric Zaključila se je tudi druga sezona živo-tarjenja nogometašev Mure 05 v drugi ligi, v kateri so si obstanek zagotovili šele v zadnjem krogu, tudi v prihodnje pa nič ne kaže na boljše čase. Še zlasti po odhodu enega glavnih sponzorjev Intering Holdinga in odstopu članov upravnega odbora, ki prihajajo prav iz te družbe. Tako kot v pretekli sezoni so pri-staši Mure 05 morali za obstanek v drugi ligi trepetati do zadnje-ga kroga. Po porazu v Zavrču z 1:4 in le neodločenem izidu 1:1 na domačem terenu proti Krškem je o usodi nogometašev iz Murske Sobote odločala tek-ma proti zadnjeuvrščeni Krki, ki je Muraši v dveh dvobojih niso uspeli premagati. Na srečo jim je to uspelo v tretjem poizkusu, po spletu srečnih okoliščin pa so na koncu pristali kar na petem mestu in tako dosegli boljšo uvr-stitev kot v pretekli sezoni. Kakor koli že, s sezono niso zadovoljni niti gledalci niti vodstvo kluba. »Oceno sezone bi lahko razdelil na dva dela - na poslovanje dru-štva in na tekmovalne rezultate. Medtem ko smo s poslovanjem društva zadovoljni, z rezultati ni-kakor nismo. Moramo priznati, da smo vsi pričakovali malo več, uvrstitev v zgornji del lestvice oziroma med prvih pet. Sicer smo osvojili peto mesto, vendar bolj slučajno kot realno,« je po-vedal predsednik Dejan Kološa, ki meni, da je na neuspeh vpli- valo več dejavnikov, strokovno analizo, ki bo pokazala, kako naprej, pa bo opravil strokovni štab na čelu s trenerjem Edinom Osmanovičem, o čigar nadalj-nji usodi v Fazaneriji še ni bilo govora. Kako konkurenčen kader v pri-hodnji sezoni bodo imeli črno-beli, bo odvisno od novega pred-sednika in uspešnosti pri iskanju sponzorjev. Namreč na zadnji seji upravnega odbora kluba so bili člani seznanjeni z umikom spon-zorja Intering Holdinga, ki ne bo več vlagal v člansko moštvo, pač pa le še v mladinske selekcije in sekcijo odbojke, istočasno pa so svoj odstop podali predsednik Kološa in ostali člani upravnega odbora, ki so prihajali iz vrst te gospodarske družbe. Dosedanji člani uprave bodo svoje naloge opravljali še do ponedeljka, 23. junija, ko bo zasedal nov občni zbor, kjer bodo izbrali novega predsednika in popolnih upravni odbor. Se pred temi radikalnimi spremembami je Kološa potrdil, da že potekajo pogovori z igralci, ki jim s klubom potečejo pogod-be, kakor tudi s potencialnimi novinci, priprave na novo sezono pa se bodo predvidoma začele 1. julija. Zdi se, da je petletni plan, po ka-terem se je želel novoustanovljeni klub vrniti v prvo ligo, zdaj obr-njen na glavo. Odhod Intering Holdinga, ki je v zadnji sezoni prispeval kar polovico letnega proračuna, bo pomenil ogro-men izpad sredstev, ki ga bo novo vodstvo moralo poiskati drugje, v kolikor želijo ostati vsaj konku-renčno moštvo v drugi ligi in na štadion vrniti gledalce. Število le-teh se je po dveh slabih sezonah s približno dva tisoč zmanjšalo na manj kot petsto na tekmo, tudi v primeru nadaljnjih slabih pred-stav pa se bo Fazanerija zagotovo nekoliko bolj napolnila, ko bo po nekaj letih v Murski Soboti zno-va nastopila ljubljanska Olimpija s številnimi nekdanjimi sloven-skimi reprezentanti. 24 ŠPORT Starejši dečki Mure 05 prvaki Slovenije! Kljub porazu z 1:2 proti Hitu Gorici na povratnem srečanju finala državnega prvenstva starej-ših dečkov je selekcija Mure 05 do 14 let postala prvak Slovenije in tako postavila piko na i uspe-šni sezoni. Starejši dečki Mure 05 so že v rednem delu prvenstva v vzhodni skupini lige prepričljivo osvojili prvo mesto, saj je drugi Maribor za njimi zaostal kar za devetnajst točk. Za naslov prvaka so se nato po-merili z zmagovalci zahodne sku-pine lige Hitom Gorico. Prvo sre-čanje v Novi Gorici se je končalo z zmago mladih Murašev s 3:1, vse zadetke za Muro 05 je pri-speval Lotrič, povratno srečanje pa je sledilo v sredo v Fazaneriji. Čeprav upom prekmurskega nogometa ni uspelo zmagati, Novogoričani so bili boljši z 1:2, je ta rezultat v skupnem seštev- ku vseeno zadostoval za osvojitev naslova državnih prvakov. Edini zadetek za Muro 05 je dosegel Pučko, ki je obenem postal tudi najboljši strelec lige. Jožetu Stvarniku srebrni red ŠUS Karlo Vrataric V krogu tistih športnih in pe-dagoških delavcev, ki so na tem področju v domači lokalni sku-pnosti pustili neizbrisen pečat, je tudi Jože Stvarnik, predsednik Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota. Glavni del aktivne poklicne poti je bil kot strokovni sodelavec za izobraževanje v Mestni občini Murska Sobota nosilec številnih šolskih športnih investicijskih programov, nepogrešljiv pa je bil tako na strokovnem kot organi-zacijskem področju. Z vodenjem društva s kar devetimi sekcijami in čez 300 člani pa veliko pri-speva tudi k dvigu ravni splošne športne rekreacije predšolskih otrok. V času aktivnega poklicnega dela je bil gonilna sila in zagovornik številnih projektov Športne unije Slovenije. Veter v laseh je med njimi najbolj prepoznaven. Podobno bo nedvomno tudi se-daj, ko se je upokojil. Za svoje neumorno požrtvovalno delo, prežeto s pedagoškim ču-tom, umirjenostjo, demokratič- nim posluhom in potrpežljivo-stjo, je ob 15. obletnici Športne unije Slovenije (SUS) kot zaslu-žni posameznik prejel priznanje — srebrni red ŠUS. Nagrajenec je povedal, da je pre-jeto priznanje priznanje vsem v okviru društva delujočih sekcij, njenim mentorjem in vaditeljem kakor tudi predšolskim otrokom, ki se radi vključujejo v različne oblike rekreacije kot zametke kasnejših športov. AMD Stefan Kovač pred novimi izzivi Geza Grabar Avto-moto društvo Štefan Kovač, ki mu že vrsto let uspešno predseduje Franc Čarni, je uspešno zaključilo še eno leto delovanja. Komisije, ki delujejo v okviru društva - za organizacijska vprašanja in članstvo, varnost prometa in za avto-moto šport, so z nizom ak-tivnosti tudi lani upravičile dolgoletno poslanstvo društva. Kot pravi Čarni, je društvo vpeto v številne stalne aktivnosti, zelo dobro pa sodeluje tudi z društva, ki imajo v svojih programih po-udarke, ki se nanašajo na avto-moto tehniko, avto-moto šport in predvsem aktivnosti v smeri prometne varnosti. Komisija za varnost prometa daje poudarek organiziranemu dopol-nilnemu izobraževanju, sodeluje z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugimi pri reševanju pro-metne problematike, je pa tudi nosilec posameznih akcij, ki se nanašajo na sprejete programe o varnosti prometa posameznih občin, enako pa tudi niza tek-movanj. Komisija za moto šport se usmerja zlasti na tekmovalne področje, pod njeno okrilje pa sodi tudi upravljanje s progo za motokros v Mačkovcih, kjer naj bi oživili tekmovanje v motokro-su, pripravili pa naj bi tudi preiz- kusno tekmovanje v motokrosu za štirikolesna vozila. V AMD Štefan Kovač razmišlja-jo še o novih vsebinah, v svoje programe pa bi radi pritegnili več mladih članov ter pri pro-jektih kandidirali za evropska sredstva. 25 ŠPORT Priložnost za mlade Geza Grabar Atletski stadion pri OŠ I je bil prve dni ju-nija prizorišče največje vsakoletne atletske prireditve domačega kluba AK Panvita. Organizatorji - ob njih še Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota, MIKK Murska Sobota in Atletska zveza Slovenije, so namreč združili kar troje tekmovanj: ekipno prven-stvo Slovenije za pionirje in pionirke, MIKK-ov mnogobojček za pionirke in pionirje ter mednarodni miting Priložnost za mlade. Ker je istočasno v so-seščini, a tudi na dr-žavni ravni, potekalo kar nekaj atletskih tekmovanj, udeležba ni bila na ravni prej-šnjih let, prav tako ne dosežki, kljub temu pa se je potr-dilo, da je najboljša oblika promocije določenega športa samo tekmovanje. Na atletskem mitin- gu so domači tekmovalci osvojili štiri prva mesta: Katja Vrdjuka in Aleš Zver v teku na 1.000 m, Katja Nemec na 300 m ter ženska štafeta 4 x 100 m (Katja Gomboc, Rebeka Matečko, Monika Trost in Marinka Horvat). Mladi pomurski atleti so osvojili še pet dru-gih in tri tretja mesta. V pionirski konkurenci (U-16) za ekipno prvenstvo sta drugi mesti osvojila Danilo Horvat (100 m) in Gregor Štefan Bakan (300 m), v metu vortexa — različici meta žogice, pa je Patricija Vogrinčič osvojila tretje me-sto. Mladi so odlične dosežke dosegli tudi v MIKK-ovem mnogobojčku za pionirke in pionirje U-14, U-12 in U-10. GASILCI Župan Anton Štihec z najvišjo plaketo GZS za sodelovanje Geza Grabar Potem ko je bil na župansko mesto v Mestni občini Murska Sobota pred štirimi leti izvoljen Anton Štihec, se je za gasilstvo v občini začelo pisati novo poglavje. Čeprav so tudi njegovi predho-dniki tem najpomembnejšim enotam oziroma silam v sistemu zaščite in reševanja posvečali ve-liko pozornost in jih materialno podpirali, je novi župan v odnosu do gasilstva naredil še korak na-prej. Številni so mnenja, da ima za kakovosten preskok zglednega odnosa med GZ MO in občin-sko upravo nemalo zaslug tudi sedanje vodstvo zveze s predse-dnikom Štefanom Barbaričem in poveljnikom Francem Olajem na čelu. Kakorkoli že - sodelovanje med mestno občino in gasilsko zvezo je lahko marsikomu za zgled, skratka vzorčni primer, kaj vse je mogoče tako na področju materialne opremljenosti kakor tudi operativnega dela narediti z dobrim sodelovanjem, in kar je pomembneje — v obojestransko zadovoljstvo. Za izjemno naklonjenost župa-na Antona Štihca gasilstvu mu je do nedavnega še predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Eöry na letni skupščini GZ MO izročil najvišjo plaketo GZS za sodelovanje. Za to visoko držav-no priznanje ga je seveda predla-gala matična GZ MO Murska Sobota. Kot je bilo zapisano v obrazlo-žitvi, je bil župan ob nastopu svojega mandata s strani vod-stva občinske gasilske zveze se-znanjen z delom in aktivnostmi zveze, enako tudi z delom vseh tamkajšnjih društev, ki skrbijo za požarno varnost v mestni občini oziroma v vseh njenih naseljih. “Pri vsakoletnem poročanju o požarni in drugi varnosti ter drugi problematiki s strani zve-ze nas vedno posluša in se zave-da našega in svojega poslanstva ter županske odgovornosti. Pri sestavi občinskega proračuna in rebalansa nam gasilcem v me-stni občini vedno dodeli v okvi-ru proračuna večji del sredstev. Tako upamo, da bomo do leta 2010 s predpisano opremo po-polnih vsa društva, operativne gasilce pa s sredstvi za osebno in skupinsko zaščitno opremo ter ostalo opremo za gašenje in reše-vanje po merilih GZS. Posebno po njegovi zaslugi smo gasilci v mestni občini v zadnjih nekaj le-tih pridobili več novih in nadgra-jenih gasilskih vozil GW-1 ter tri avtocisteme tipa GVC 16/25. S temi pridobitvami lahko dru-štva učinkovitejše posredujejo ob nepričakovanih nesrečah in po- žarih ter na ta način nudijo boljše in učinkovitejše reševanje ljudi ter imetja občanov,” je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi. Poudarjeno je bilo še, da se župan Anton Štihec osebno in tvorno vključuje v iskanje neposrednih donatorskih sredstev za potrebe gasilstva. Po njegovi zaslugi je mestna občina za potrebe GD Murska Sobota zagotovila sred-stva za dve novi zaposlitvi, kar po drugi strani pomeni večjo operativno sposobnost mursko-soboškega društva kot osrednjega v mestni občini. Za vse razumevajoče poteze, de-janja in medsebojni dialog so mu gasilci iz mestne občine več kot hvaležni, zato je plaketa skromna oddolžitev za vse, kar je župan storil za gasilstvo. Mladi iz PGD Rakičan na državnem tekmovanju Geza Grabar Odlično in načrtno delo z mladimi v Rakičanu že vrsto let žanje uspeh za uspehom. Ne zgolj na ravni občin-ske gasilske zveze, pač pa tudi na državni. Po lanskem državnem kvizu Mladi in gasilstvo dveh njihovih enot, ki je bilo v Črnomlju, sta maja enoti pionirk in mladincev nastopili tudi na državnem tek-movanju iz operativnih gasilskih veščin. Pionirke so med 46 eno-tami osvojile izjemno deseto me- sto, mladinci pa so bili med 48 enotami uvrščeni na 40. mesto. Pri tem velja posebej pohvaliti oba mentorja za delo z mladimi — poveljnika Srečka Černelo in Milana Bagarija. 27 Žensko gasilstvo se vse bolj ukrepi Geza Grabar Med tistimi področji operativne-ga dela, povezanega s človeškimi viri, ki v zadnjih letih doživljajo nov preporod, je znotraj gasil-ske zveze mestne občine nedvo-mno žensko gasilstvo, točneje članice. Kot je na nedavnem letnem zboru povedala Ingrid Lončar, ki je v zvezi predstavnica čla-nic, so bile gasilke, ki delujejo v Černelavcih, Markišavcih, Polani in po novem tudi Veščici, tudi minulo leto zelo aktivne. Po zimskih izobraževanjih za pri-dobitev naziva mentor mladine je bil ob pregledih društev njihov prvi cilj občinsko tekmovanje v Nemčavcih, kjer so pokazale vi-soko raven usposobljenosti, zato so se najboljše uvrstile na regijsko tekmovanje. Tam so članice B iz PGD Černelavci osvojile naslov regijskega prvaka, obenem pa so si pridobile pravico za nastop na državnem, ki je bilo prejšnji me-sec v Ravnah na Koroškem. “Članice lani nismo samo tek-movale. Na ravni GZ MO smo se udeležile tudi srečanja vete-ranov in članic, ki je bilo sep-tembra v Bakovcih. Neposrečen termin je edini razlog, zakaj ni-smo bile številnejše. Ker je julija večina naših članic na dopustu, se tudi nismo mogle udeležiti regijskega srečanja članic, ki je bilo v Mekotnjaku. Ne kaže pa prezreti dejstva, da vse članice naše zveze aktivno sodelujejo po domačih gasilskih društvih in da-jejo tem organizacijam dodaten impulz, ne kaže pa prezreti spo-znanja, da so s članicami gasilske vrste prijetnejše in aktivnejše,” je razmišljala Lončarjeva, ki je v nadaljevanju priznala, da brez pomoči in razumevanja vodstev matičnih društev ne bi bile tako uspešne, zato se je v imenu gasilk zahvalila tako njim kakor članom gasilske zveze. Mladi navdušeni nad gasilstvom Geza Grabar Na mladih svet stoji, je ničkoli-kokrat izrečena in opevana reče-nica, ki jo vedno znova potrjuje tudi gasilstvo. Zato v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota mlademu rodu namenja-jo posebno pozornost. Pri tem so zelo uspešni in upravičeno tudi — ponosni. Kot pravi Stefan Jablanovec, do nedavnega znotraj zveze zadol-žen za delo z gasilsko mladino, so z delom gasilske mladine, torej pionirjev in mladincev, zelo za-dovoljni, saj se z načrtnim delom z mladimi lahko pohvalijo v do-mala vseh društvih zveze. S kako bogatim mladim ro-dom gasilcev se lahko pohvalijo, najzgovorneje potrjuje zadnje občinsko tekmovanje, ko je iz društev Rakičan, Černelavci, Kupšinci, Markišavci, Krog, Polana, Satahovci in Veščica so-delovalo kar enajst enot mladih, od tega sedem enot mladincev, dve pionirjev ter po ena pionirk in mladink. Dve enoti (pionirke in mladinci) sta prejšnji mesec uspešno nastopili celo na dr-žavnem tekmovanju v Ravnah na Koroškem, enako pa konec lanskega leta tudi na državnem kvizu znanja Mladi in gasilstvo v Črnomlju. Da bi mladi v gasilstvu našli smisel svojega delovanja tudi v prihodnje ter jih tudi na ta način navdušili nad sicer vse zahtevnej-šim, a humanim poslanstvom, je komisija za mladino v sodelova-nju z vodstvom zveze tudi lani pripravila poletni gasilski tabor. V športnem centru v Nemčavcih je bil ponovno pripravljen in iz-veden na zelo visoki ravni. Kot je povedal Jablanovec, so se mladi poleg osnovnih gasilskih veščin na taboru seznanili tudi z de-lom in opremo policije in prve medicinske pomoči, saj so go-stili pripadnike omenjenih služb. Seveda pa je bilo največ časa na taboru posvečenega družabnim igram in sprostitvam, vključno s kopanjem. PGD Černelavci je gostilo ob-činski in hkrati tudi regijski kviz znanja, na njem pa so uspešno sodelovali mladi iz Černelavcev, Rakičana, Satahovcev in Veščice. Jablanovec je mnenja, da se ome-njenemu kvizu posveča prema-lo pozornosti v regiji, saj so v Černelavcih sodelovali mladi tekmovalci le iz dveh gasilskih zvez. PGD Černelavci tudi uradno z novo avtocisterno Geza Grabar Čeprav so gasilci iz Černelavcev v novo in posebej za takšne di-menzije vozila zgrajeno garažo po kategorizaciji GZS najsodobnej-šo avtocisterno tipa GVC 16/25 postavili že lani jeseni, so sve-čanost ob predaji novega vozila znamke IVECO Euro Cargo ML 130 E24D Euro 3 s podaljšano kabino pripravili v začetku junija letos. Z dobro udeležbo krajanov ter gasilcev od blizu in daleč — tudi hrvaške Bednje, madžarskega Monoštra ter Slivnice pri Celju, s katerimi društvo zadnja leta zelo dobro sodeluje, je to bil dejan-sko praznik za vse krajane, širšo lokalno skupnost ter gasilstvo sploh. Kot je v nadrobni kronološki raz-člembi dogodkov za nabavo no-vega vozila povedal predsednik Marjan Horvat, je bila pomemb- na prelomnica pri postavitvi zahtevne finančne konstrukcije septembra leta 2006, ko je bil z županom MO Murska Sobota podpisan dogovor o zagotavlja-nju sredstev za sofinanciranje na-kupa gasilskega vozila. Po njem bo mestna občina kot sofinancer 28 GASILCI v razvojnih programih in v pro-računih za leta 2007-2010 zago-tovila polovico potrebnih sred-stev. V mesecu požarne varnosti, oktobra lani, so černelavski ga-silci pod vodstvom predsednika delovne skupine za avtocisterno Antona Rančigaja, ki je podrob-no in temeljito spremljal delo pri nadgradnji, veliko pa je prispeval tudi k posameznim rešitvam, teh-nično in finančno zahtevno inve-sticijo uspeli zaključiti. Končana je bila predelava kabine (6 + 1), izdelana nadgradnja z rezervo-arjem za 2.500 litrov vode in z vso opremo, ki so jo nabavili pri najugodnejših dobaviteljih. Skupna vrednost novega vozila je zavidljivih 165 tisoč evrov. Poleg mestne občine je predsednik kot pomembne donatorje navedel tudi KS Černelavci, GZ MO Murska Sobota, Zavarovalnico Triglav, OE Murska Sobota, Upravo RS za zaščito in reše-vanje, podjetji Roto in Inoks ter številne druge. Posebej je bil hvaležen vsem krajanom in krajankam Černelavcev, ki so s svojimi prispevki pokazali viso-ko stopnjo zaupanja v njihovo društvo, enako tudi vsem članom društva, prijateljem, simpatizer-jem in manjšim donatorjem. Prepričan je, da se bodo člani, ki jih vodi, z vestnim delom, smo-trno porabo sredstev in uspehi vsem, ki so jim zaupali, primerno oddolžili tudi v prihodnje. Nad najpomembnejšo pridobi-tvijo za černelavske gasilce v 82 letih delovanja, s čimer se vidno izboljšuje požarna varnost v kra-ju ter bližnji in daljni okolici, po drugi strani pa z njo gasilci pre-vzemajo tudi nove odgovornosti in obveznosti, so jim v smislu, da bi bilo vozilo čimvečkrat upo-rabljeno za vaje in svečanosti, čimmanjkrat pa da bi bilo ude-leženo na intervencijah, čestitali predsednik sveta KS Černelavci Peter Viher, predsednik GZ MO Murska Sobota Stefan Barbarič in župan Anton Stihec. Ob tej priložnosti je Stihec, ki je v na-daljevanju poveljniku Branku Lončarju slovesno predal tudi ključe novega vozila, izposta-vil, da mejnikov, kot je nakup takšnih vozil, v lokalni skupno-sti ni ravno veliko. Četudi, je dejal župan, je človek osnovni in najpomembnejši element v sistemu zaščite in reševanja, je brez podpore primerne tehnike nebogljen oziroma se njegovo poslanstvo ne more opravljati učinkovito. Prav s tem namenom je mestna občina lani z izdatni-mi finančnimi sredstvi pomagala kar dvema društvoma, ki sta do-bili enaki vozili — Rakičanu in Cernelavcem. Tudi ta in številni drugi projekti z matično gasilsko zvezo so dokaz, da daje občina temu področju v lokalni skupno-sti velik pomen. Govor je Stihec zaključil s čestitko gasilcem, ki je sovpadala z njihovim svetovnim dnevom, 4. junijem. Spregovorili so tudi Anton Rančigaj, regijski poveljnik in član UO GZS, sicer pa tudi član društva, ter nekateri spon-zorji. Poleg društvenih zahval in plaket so podelili tudi pri-znanja GZ MO: priznanje tretje stopnje Petru Viherju in prve stopnje Nadi Kumin. KS Černelavci je dobila plaketo GZS za posebne zasluge; Jožica Viher oblikovanje zveze tretje stopnje, Marjan Horvat pa druge stopnje. Kulturni program so prispevali domači pevci, godci in mladi. Kot se za nove pridobitve spo-dobni, sta vozilo blagoslovila evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak in katoliški župnik Martin Horvat. 29 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke vodoravno: ARETACIJA, BELOPEČAN, SNI, INARI, OA, KAT, OK, DRUGA, ROKA, OBLETNICA, ŠTETJE, HELD, FRANČIŠKAN, TD, NAO, RAVENSKO, TOMAŽ RANČ, AMEN, TOFU, ČL, UE, NB, VERISTKA, SADRA, KOR, OMEJENOST, GRED, EHN, NEDA, KOMANDA, BOGATAJ, ALS, ŠON, ČP, OMARAR, KNITTEL, BIT, KATE, KRAJCAR, ŽVALE, SRAM, ORLEANS, AVTOR. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Sonček, je: Izlet na DUNAJ: 23. 8. 2008, (odhod iz MB). Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. julija 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Edvard Papič, Ivanocijeva 6, 9000 Murska Sobota Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin j e v studiu TV Idea -Kanal 10 potekalo 5. junija 2008 glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ, DANIJELA ŽITEK naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: INQUA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. 30 ODLIČNJAKI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU 31 KD Finančna točka Mercator