Štev. 13. V Ljubljani, sobota dne 13. januarja 1912. Leto I Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina 8« v pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništve: j* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica ši m Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pi4MM se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogiMi' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana Sl zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p*» ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M ::: Telefon številka 118. x ULILI- in;;--'—n r-i-rr-T-rr—i-Tirn — Kako sodi o dr. Šušteršiču glasilo profesorja in drž. poslanca Masaryka. Praški »Čas« piše ob priliki dr. Šušterši-čevega imenovanja za deželnega glavarja sle-deče: »Proti koncu minulega leta se je kranjski deželni glavar pl. Šuklje odpovedal svojemu mestu. Mislil je na to že preje, že spomladi se je pisalo o predstoječi resignaciji Šukljeto- vi in že takrat, kakor zdaj zopet znova, je bil označen za njegovega namestnika poslanec Povše. Šukljeta je pripravilo do resignacije nesporazumljenje s klerikalno večino kranjskega zbora; je sicer tudi klerikalec, toda za busteršičevce preveč zmeren. Toda njegov naslednik rii postal Povše, ampak dr. Šušteršič sam. Imenovanje dr. Šušteršiča za deželnega glavarja precej preseneča, ker ni navada, da bi se oddajala taka mesta politično tako pro-nonsiranim ljudem, kakor je ravno dr. Šušteršič. Razlagamo si to lahko različno. Najbolj resnici podoben razlog je ta, da je vporabila hi-a.v *em slučaJ’u isto taktiko, kakršno uporabljajo od davno gozdna oskrbništva zoper divje lovce, naredivši iz njih gozdarje; ali vse- .v ,s *eni ugodila hrepeneči želji dr. Šu-steršičevi. Njegova politika, kakor tudi politika cele njegove stranke, je bila v poslednjih letih zelo čudna, ampak vendar vkljub tej čudnosti prozorna. Samo češki agrarci, ki so se_ spuščali v obstrukcijske boje z dr. Šušteršičem, katerega so napravili za voditelja slov. enote, je niso pregledali prav tako, kakor niso pregledali taktike in namer g. Stapinskega, na katerega so se tudi obesili s svojimi nadami. Dolgo časa so poslušali dr. Šušteršiča tudi mladočehi, da o narodnih socialistih niti ne govorimo. Znano je, kaj je iz vsega tega izšlo; češka politika si je pod vodstvom neomahljivo obstrukcionalnega dr. Šušteršiča le škodovala, se oslabela, ter si delala sramoto; niti Slovenci niso imeli od te taktike nič dobrega — ampak seve^ pozicija dr. Šušteršiča se je okrepila. Dr. Šušteršič s svojimi obstrukcijskimi pohodi vladi sicer ni nikakor škodoval, vendar pa ji je dokazal, da bi ji mogel biti nepri-iete”; Po razbitju Slov. enote je delal dr. Šušteršič politiko, katera bi bila docela neumlji-va, če bi^ je ne osvetljavalo sedanje imenovanje dr. Šušteršiča za deželnega glavarja na Kranjskem; to ni bila niti vladna, niti opo-zicionalna politika, ampak nekakšno mixtum compositum, zmes vseh taktik. Politika moža na razpotju, iz katerega je vlada lahko spoznala, da more biti dr. Šušteršič njen, da pa to še ne znači, da mora biti njen. Mora ne, toda gotovo bo, če se stori nekaj zanj. % 1,1 v našlo se je mesto v birokraciji. Dr. Šušteršič res ni mogel pokazati bolj nazorno, kako je bila cela njegova politika osebna in in osebno uspešna, ko je prejel to mesto. Če bi bil resničen zastopnik in tribun ljudstva, kakoršnega se je delal, bi sedaj gotovo ne bil birokrat; ampak ne bil bi mogel tudi po govorih, kjer je sikal žveplo in ogenj proti vladi, glasovati kakor v parlamentu tako v delegaciji za vlado. Zdaj je torej dr. Šušteršič deželni glavar na Kranjskem. Če je resnica, kar se sporoča z Dunaja, — če tudi zveni to poročilo precej neverjetno, da se svojemu poslanskemu man- datu ne odpove, gotovo ne bode več delal fraza« brez podlage. Propast, ki je že itak ved- vladi opozicijo ne on, niti njegova družina. Vlada potrebuje večino za vojake in za davke — del enotnega kluba ima že v pesti za vodocestno in telefonsko miloščino, (ki je šele obljubljena, ker vodocestna novela še ni zakon ter nikakor ni popolnoma gotovo, da bo). Imenovanje Šušteršičevo je stezica k pridobitvi klerikalnih Slovencev in Hrvatov. FRAN RADEŠČEK; Nekoliko zgodovine socijalnega med Slovenci. gibanja II. Narodno-napredna stranka, tedaj v večini v deželnem zboru, je celo s svojo pasivnostjo podpirala politične težnje Etbina Kristana. Bodisi vzrok ta ali oni, gotovo je, da je narodno-napredna stranka do gotove mere simpatizirala s socialističnim gibanjem na Slovenskem, ker si je postavila v svoj program odstavek: »...delavstvo pa prepuščamo samo sebi.« Iz tega je pač razvidno, da narodno-napredna stranka ni nikdar resno nasprotovala soc. demokraciji ter jo v gornjem smislu celo podpirala. In vendar uspeh socijalnih demokratov je bil tako neznaten, da se niti ni moglo govoriti o kakem vplivu socialne demokracije na javno življenje. Glavno torišče socialnih demokratov je bila Ljubljana. Idrija in Zagorje ob Savi, kjer so ob volitvah napeli vse sile, vendar niso mogli zaznamovati nikacega faktičnega in realnega uspeha. Ni čuda tedaj, da so najboljši agitatorji, zapuščali socialno demokratične vrste, ne le radi tega. ker niso mogli svojih zmožnosti zadostno uveljaviti, ampak tudi radi tega, ker so jih mo-mentalni neuspehi in borba za kruh odganjali, proti njih prepričanju drugam. I o je imelo seveda tudi na vse gibanje dokaj deprirnitujoči vpliv in zopet je nastala kratka doba stagnacije in "ristan je moral stopiti v ozadje, ker v Ljubljani in na Kranjskem se je pojavila v ljudstvu samem pod vplivom prodirajočega klerikalizma — reakcija. Temu je bila posledica, da je postal Trst glasno ognjišče slovenske soc. dem., kjer se je še vedno izdajal edini organ »Rdeči prapor« (prej »Delavec«), katerega glavna sotrudnika sta bila Etbin Kristan in Jože Kopač, bivši kon-dukter in lastnik — ljudske kuhinje. Ni tedaj čudno, da ste se pojavili v slovenski soc. dem. dvoje smeri. Peščica kranjskih socialnih demokratov podlegla je popolnoma nemški komandi na Dunaju in sprejemala od njih tudi protislovensko mržnjo zoper vse, kar je bilo narodnega, nasprotno pa je tržaška smer padla pod vpliv »mednarodne« italijanske soc. dem. stranke, ki je pod krinko skupnega postopanja izkoriščala slovenske sodruge proti napredujoči sili tržaškega Slovenstva. Kar je bilo v Trstu slovenskega, ničesar ni bilo tako svetega, da bi ne krstili slov. sodrugi z narodnjaštvom. Tudi nekateri tržaški voditelji oficielne slovenske politike so liki ljubljanskim naprednjakom, mnogo pričakovali od socialnih demokratov, misleč si, da s zmago soc. demokracije zlomijo italijanski šovinizem v korist slovenske stvari v Trstu. In tu se je zopet pokazalo na eklatanten način, da vendar ni geslo: »narodnost ni prazna LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Še več, gospod«, je šepnil krčmar ter plaho pogledal Sherloka Holmesa, — »ne samo oropati, tudi umoriti sem ga hotel.« — »To je popolnoma naravno«, je odgovoril detektiv, ki je v času tega razgovora neprestano držal roko na svojem revolverju, »ker denarja bi ne bili mogli vzeti Židu kar tako; bati t^i se morali, da vas spravi žid potem pred sodišče. Pri takem ropu bi bili iskali storilca seveda samo v vas.« »Tako sem si mislil tudi jaz, in zato — zato sem se odločil, da spravim Žida s sveta.« »Pa vendar nisem postal morilec, gospod,« viknil Pierre Ribodin in je zajokal, »pri Kri-sfovein križu vam prisegam, da jaz nisem ubil poljskega Žida ...« — »To bomo takoj slišali in določili,« je odgovoril Holmes. »Le pripovedujte mirno da-Ife. kaj se je zgodilo one noči.« »One noči — prav nič«, je. odvrnil Pierre Ribodin. »Motril sem svojo spečo ženo, ki je nič hudega sluteča počivala poleg mene, in mis-1*1 sem si, da bo morala vkratkem ostaviti hišo |n posestvo, ako ne zadovoljim svojih upnikov, m tedaj se je ona peklenska misel čim globlje zajedala v mojo dušo: mora biti — in bode! »Rekel sem si, da je žid tukaj popolnoma tuj, da ga nikdar nihče ne bo iskal pri meni, saj ga je videl samo oni potepuh, Gašpar Brand, da je vstopil pri meni. • •* r^rat *e vse spalo v Novi vasi, a zu- je..„ . strašno zavijala burja, da skoraj ni bilo shsati zvonenja kraguljčkov.« no zijala med romanskim in slovenskim plemenom, širila se je tudi v socialni demokraciji med obojimi pripadniki nasprotnih si narodov bolj in bolj. Na socialno demokratičnih shodih, čul se je, čim je izpregovoril slovenski referent v slovenskem jeziku, značilen in nervozen nemir med italijanskimi sodrugi in marsikak ščavo je, pritajeno sicer, padel na račun slovenskih so-drugov. Ta vidna znamenja katera naj .bi služila slovenskim socialnim demokratom, kot opomin, da so le težko trpljenim gostom v »Sedi riunite«, niso odprla oči slovenskim sodrugom, dokler niso polagoma začeli zapuščati socialno demokratične vrste posamezni, narodno-zaved-ni in dalekovidni slovenski sodrugi. Pod takimi razmerami pa so se še bolj izogibali akademično izobraženi in inteligentnejši možje socialne demokracije, ki je pod vodstvom Kopača popolnoma izgubila zaupanje delavstva. Steber slovenske socialne demokracije, — železničarji so edino še vzdrževali na površju pogrezajočo se ladjo, toda Kopač je zakrivil, da je mnogo članov izstopilo oziroma popolnoma ignoriralo politično delovanje soc. demokracije ter le vsled strokovne organizacije ostajalo v njih vrstah. Ker pravilno izvoljeni odbor železničarske organizacije ni užival zaupanja Kopača, zahteval je Kopač pri dunajskem vodstvu, da se poveri pobiranje članarine neželez-ničarju, kar je seveda vzbudilo odpor v železničarskih vrstah in so vsi odborniki odložili svoja mesta, člani pa niso hoteli plačevati nikake članarine. In ker je, poleg notranjih homatij in italijanskega soc. dem. šovinizma, zahtevala oživljajoča se narodna zavest Slovencev svoje elementarne pravice na gospodarskem in posebno še na šolskem polju v Trstu z naraščajočo silo, bila je slovenska socialna demokracija na začetku konca. V tej skrajni zadregi poprijeli so se, prej tako sovražne doktorske politike. Začeli so prirejati bolj pogostoma slovenska predavanja in vabili v svoj tabor akademično izobražene moči in posrečilo se jim je pridobiti med drugimi tudi dr. Henrika Tumo, odvetnika v Gorici, ki naj bi igral v bodočnosti jako važno vlogo v slovenski socialni demokraciji. SPLOŠNI PREGLED. Spremembe v skupnem ministrstvu. Dunajsko časopisje se obširno bavi s spremembo v avstrijskem skupnem ministrstvu. Položaj zunanjega ministra grofa Aehrenthala je postal nevzdržljiv. — Aehrenthal odstopi takoj po končanem delegacijskem zasedanju, skupno z njim pa odstopi tudi skupni finančni minister Burian. Glede naslednikov obeh se poroča sledeče: Eden obeh skupnih ministrov mora biti po ogrskih zahtevah Oger. Naslednikom grofa Aehrenthala je namišljen grof Berchtold, ki je avstrijski in ogrski plemič, a se priznava ogrskim, torej ga tudi Ogri priznavajo svojim, zato pa bo Buriana naslednik sedanji tržaški namestnik princ Hohenlohe. — Seveda so to šele ugibanja, ker taka imenovanja se izvrše navadno šele v zadnjem tre-notku in prineso marsikaka presenečenja. Katoliška banka na Ogrskem. Ogrski škofje in klerikalni ogrski aristokrati nameravajo ustanoviti veliko katoliško banko za Ogrsko. Temu zavodu hočejo dati na zunaj sicer nepomembno obliko, češ, da se po njem organizira parcelacija in da se poviša izkoriščanje cerkvenih posestev na Ogrskem in različnih cerkvenih ustanov. V resnici pa ta zavod ni ničesar druzega kot bojna organizacija klerikalne ogrske stranke, ki se bo polagoma čutila seveda na političnem polju. Banka hoče namreč v isti meri, ko se poviša klerikalni vpliv po deželi, razširiti svoj delokrog in si stavi tu približno iste naloge, kot jih zasledujejo mnoge banke na zapadu. Ogrski finančni minister je že spregledal položaj in ker ima država neko slično institucijo, s ktero bi se seveda klerikalni načrti ravno križali, je od vsega početka odločno izjavil, da si nima nadejati ta katoliška banka nobene pomoči od strani ogrske vlade in nima pričakovati nobenih ugodnostij. Ogrska vlada je tako pokazala, da razume te zahrbtne cilje katoliške banke in da ne namerava mogoče podpirati klerikalno propagando na Ogrskem. To načelo naj bi posnemali merodajni krogi tudi tustran države in v marsičemu bi ljudstvu šlo bolje! Volitve na Nemškem. Danes se vrše v vsi Nemčiji volitve v državno zbornico. Te volitve so pa posebne važnosti tudi za to, ker volilni boj ne velja samo spremembi vladnega sistema nego v prvi vrsti vodstvu nemške zunanje politike. Vpliv in politična moč vladarjeve osebe, ki prehaja v Nemčiji že v nekak skrit absolutizem, je ovira, da se nemška zunanja politika ne vodi po želji naroda, kar dokazujejo dogodki v maroškem vprašanju, ko je vlada postavila prebivalstvo pred rešeno in gotovo dejstvo. Proti takim razmeram bije danes levica v nemškem državnem zboru volilni boj, vlada in nje zvesti modro-črni blok pa agitira z dejstvom, da hoče levica spremeniti ustavo in zmanjšati moč osebne politike vladarja. V nemškem državnem zboru se more govorit danes v dveh skupinah na eni strani desnica takozvani modro-črni blok, to so konservativci, pruski junkerji in katoliški center, na drugi na levici, pa vse napredne stranke. Dasi je dobila levica pri zadnjih volitvah skoro poldrug miljon več glasov nego modro-črni blok, vendar ima ta danes v državnem zboru večino, to pa radi krivičnega volilnega reda, ki je sicer moderen ali vendar jako pristranski in dokazuje kak strah ima nemška vlada proti naraščajoči napredni misli po mestih. Meščanstvo na Nemškem tvori 57 odst. prebivalstva Nemčije, a voli v 57 volilnih o-krajih, kmečko prebivalstvo pa tvori le 42 odst. a voli v 244 volilnih okrajih, tako da v mestnih okrajih voli 141.000 enega v kmetskih pa 14.000 volilcev tudi enega poslanca. Mesta so prikrajšana v prvi vrsti zato, ker se vlada boji vedno naraščajoče moči socialne demokracije. Zato se pa vrši sedanji boj tudi v znamenju reforme volilnega reda, da se odpravi to kričeče nesoglasje. Da bodo naši či-tatelji mogli primerjati in si razlagati rezultate današnjih volitev, prinašamo politično razpre-delbo v prejšnji zbornici. Pri zadnjih volitvah je bilo razmerje glasov sledeče: Desnica (modro-črni blok): Konservativci Državna stranka Antisemiti Meščanska stranka Centrum Welfi Poljaki Alzacija Skupaj 1.099.000 494.000 261.000 95.000 2.159.000 94.000 458.000 107.000 4.767.000 — »Pa zakaj ga niste napadli v tej sobi, zakaj niste prišli notri k njemu, kakor nocoj k meni z ubijalskim orožjem v roki?« »Gospod«, je odgovoril krčmar, »takrat je bil na vratih močan zapah, in stem je žid zaprl vrata. »Razun tega pa nisem maral za nobeno ceno izvršiti takega zločina v svojem domu, ker potem bi nikdar več ne mogel počivati blagoslov na tej hiši.« — »Kakšne zablode praznoverja«, je mrmral Sherlok Holmes predse; »kakor da bi božji blagoslov sploh še mogel počivati na vas, če ste prelili kri svojega bližnjega, Pierre Ribodin! »Vi ste torej čakali, da je minila noč; a kaj se je zgodilo potem zjutraj?« »Poljski žid je sedel v sani in se je odpeljal. »Toda vedel sem, da je možno po gozdnem, zasneženem potu le počasi priti naprej. Vzcl sem torej sekiro in sem tekel za njim. »Obetal sem vam, da vam povem čisto resnico, — Bog mi je priča, da ne lažem, v., *1 rdno sem se bil odločil ubiti poljskega 71 at 1 se^'ro sem mu hotel razklati glavo. »Ali ko sem prišel v gozd, sem zaslišal naenkrat strašen krik, in zdelo se mi je, da spoznavam zidov^ glas. Bil je to krik, ki se izvija samo iz prsi človeka, ki je v najgroznejši nevarnosti, v smrtnem strahu. »Prerinil sem se s sekiro v roki skozi gosto grmovje, toda padel sem v globok jarek, ki je bil poln snega ter sem komaj zopet zlezel iz njega. Vsled te zapreke sem izgubil dragocene minute; ko sem končno odstranil zadnje grmovje, ki me je ločilo od mesta, kjer sem bil slišal krik, sem obstal kakor okamenel. »Lasje so se mi zježili, bilo mi je, kakor da se mi je kri zledenila po žilah. »Pred menoj je ležal poljski žid Edelstein z razbito glavo — s steklenimi očmi — mrtev — ubit!« — »A kaj se je zgodilo s sanmi in s konjem, ki je bil vprežen vanje?« »O saneh in konju ni bilo ničesar več videti,« je odgovoril gostilničar. »Konj in sani so izginile, in mislil sem, da je konj tekel kar naprej. Seveda se mi je pozneje čudno zdelo, da niso konja in sani nikjer našli, ker tudi pozneje ni moglo sodišče nikdar dognati, kam so prešli konj in sani. »Edelstein je bil že mrtev, moral je pravkar umreti, ker je bil še popolnoma gorak, ko sem ga prijel za roke. »In ko sem držal njegovo roko v svoji, mi je zalesketal njegov prstan nasproti. Bil je to prstan z rubinastim srcem, — bil je isti prstan, ki ga nosite sedaj vi, gospod, na svoji roki!« »Kaj, isti? — Ali veste to gotovo?« je odvrnil Sherlok Holmes smehljaje. »Toda le nadaljujte Pierre Ribodin, vaša pripovest je jako zanimiva, in zdi se mi, da mi v celoti in v glav_ nem govorite resnico.« »Ko sem opazil prstan na pokojnikovi roki, mi je bilo jasno, da je Edelstein resnično umorjen, ali da ni oropan. »Bržčas sem jaz preplašil morilca, — slišal me je prihajati, pa je pobegnil še preje, preden je mogel Žida oropati. »Tem bolje,« sem si dejal, «mogel bodem vsaj uživati sadove tega krvavega dela, ne da bi ga bil sam izvršil. »Snel sem prstan z mrtvečevega prsta, zdel se mi je namreč preveč dragocen, da bi ga pustil na truplu. »Ali v istem hipu, ko sem opazoval prstan, je zadonel v mojih ušesih hropeč glas. Groza me je pretresla; planil sem pokonci, sedaj je šele žid izdihnil svojo dušo, — sedaj šele je bil mrtev. »Iz moje trepetajoče roke je zdrknil prstan, a dasi sem ga iskal v snegu, dasi sem ga iskal polnih trideset let vedno v gozdu, — vendar nisem tega prstana z rubinastim srcem nikdar več našel. »Ali vi ste ga našli, gospod, kajne — iskali ste ga v gozdu, pa ste zapazili prstan z rubinastim srcem?« »Ker ste vi govorili resnico, vam povrnem tudi jaz z enakim,« je odgovoril Holmes. »Ta prstan z rubinastim srcem je eksistiral v dveh eksemplarjih; enega je nosil Edelstein, a drugega njegova žena. — Ona mi ga je dala, ker sem hotel s tem prstanom na vas delovati. To se mi je posrečilo, — gledal sem strah, ki vas je objel, ko sem nataknil vaši hčeri prstan na prst, in tedaj sem spoznal, da ste vi oropali Edelsteina.« »Kako? — Oropal? — Gospod, vi torej ne verujete, da bi bil jaz umoril žida? Tudi prej niste tega verovali?« »Niti trenotek nisem dvomil o tem,« je nadaljeval veliki detektiv mirno in premišljeno, »da je nekdo drugi izvršil zločin, ker — poznam tega druzega!« Pridušeno ihtenje je streslo telo Pierra Ribodina, iztegnil je svoje drhteče roke proti Sherlok Holmesu in je izpregovoril jokaje: »Bog vas blagoslovi za te besede, go-, spod, Bog vas blagoslovi! Ah, bal sem se, da pade sedaj, ko sem priznal vse, name sum. da sem jaz umoril Edelsteina. Bal sem se, oa m sodniki ne bi verjeli, da sem nedolžen, m mi vse moje prisege ne bi nič pomagale.« — (Dalje.) Levica Narodni liberalci 1,396.000 Svobodomisleci 1,318.000 Socialni demokratje 3,259.000 Skupaj 5,973.000 Torej levica ima skoraj poldrug miljon več glasov, a kljub tega nima večine v državnem zboru, to pa le radi gori omenjenega krivičnega volilnega reda. Razmerje strank po poslancih pa je bilo sledeče: Desnica Konservativci Državna stranka Divjaka Antisemiti Gospodarska zveza Centrum Poljaki Welfi 58 poslancev 25 poslancev 2 poslanca 16 poslancev 5 poslancev 102 poslanca 20 poslancev 3 poslance 231 poslancev Skupaj Levica Narodni liberalci 51 poslancev Napredna ljudska stranka 53 poslancev Socialni demokratje 53 poslancev Skupno 157 poslancev Kakor rečeno so te volitve izredne važnosti, ker bo levica v slučaju svoje zmage začela takoj z reformo ustave in volilnega reda, kar seveda pomenja konec vladarske politične moči in one vojaške vlade, katero tako zelo občuti nemško prebivalstvo. Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah! DNEVNI PREGLED. Najboljši znaki dobrega dnevnika so, če se pridno oglašajo naročniki. »Dan« je pač lahko zadovoljen s takim začetkom. Posebno nas veseli, da je napredno učiteljstvo v tako obilnem številu pristopilo v krog stalnih naročnikov »Dneva«. Njih laskava priznanja so nam priča, da je Učit. tiskarna zadela pravo, ko je pričela v lastni režiji izdajati dnevnik. Naše somišljenike, osobito med učiteljstvom prosimo, da stopijo v krog poročevalcev »Dneva« in nam poročajo o vseh važnejših dogodkih svojega okraja. A prosimo: resnično in stvarno! Volitve v trgovsko-obrtno zbornico se vrše šele prihodnji mesec. 9. februarja bodo namreč volitve za obrt, 12. februarja pa za trgovino. Legitimacije in glasovnice se bodo razpošiljale bržčas šele po 1. februarju. Ločijo nas torej do volitev le še dobri trije tedni. Zato pa je treba še preostali čas porabiti v agitačne svrhe. Ob tej priliki opozarjamo naprednjake, da bodo klerikalci, zlasti duhovščina to pot nastopili s priznano najkrutejšim nasiljem. Strah je ne bo nobene goljufije, sramovalo se ne bo nobenega pritiska. Proti organiziranemu terorizmu je treba organiziranega odpora. Dolžnost vsakega pristaša narodno-napredne stranke je takoj In nemudoma javiti vsak hujši naskok klerikalcev v posameznih krajih stranki, ali pa naprednim listom. Neizkušene ljudi je treba poučiti o preteči nevarnosti klerikalizma, boječe ljudi je treba bodriti, preganjane pa ščititi! Kjer ne bo dela, ne bo uspehov! Na delo torej! Kedaj bodemo mi posnemali klerikalce? Nestrpni so klerikalci v politiki, nič manj pa niso dosledni tudi v nestrpnosti glede privatnih stvari. Zlasti se kaže njihova brezobzirnost pri nastavljanju uslužbencev po javnih in zasebnih zavodih. Zastonj išče naprednjak službe ali zaslužka pri klerikalnem gospodarju. Le če dru-zega ni, pride on na vrsto. Kakor hitro pa pride nadomestilo, že mora dati slovo službi. Ljubljanski advokat dr. Vencajz v tem oziru nad-kriljuje druge klerikalce. Pred božičem je moral zapustiti njegovo pisarno napredni konci-pijent dr. C. Zagotavlja se nam, da^so bili za to izpremembo merodajni edinole politični motivi. Dr. Č. se je moral namreč umakniti, da je na njegovo mesto prišel zagrizeni klerikalec, starešina »Zarje« dr. Malnerič. Umevno je, da so za to dr. Vencajzu zelo, zelo hvaležni. Nevero-jetno pa je, da smo mu hvaležni tudi naprednjaki. Na »Mladiki« namreč so napredno maskirani klerikalci in klerikalke nastavile hčerko dr. Vencajza kot vzgojteljico, četudi so vedeli, da je tudi ona klerikalka in če prav je bil odbor »Mladike« nato dejstvo opetovano opozorjen. Ako hoče odbor »Mladike« ostati kratkomalo slep in gluh za napredne želje in nasvete, je edinole on odgovoren za nosledice, ki lahko nastanejo v škodo sicer krasno procvitajočemu zavodu. padovedni smo res, kedaj bodemo mi začeli posnemati klerikalce v brezobzirnosti in doslednosti? Naš plačani komercijalni svetnik. Liberalno nesramnost je prcdvčcrajšnein nazval »Slovence« odkrivanje resničnega položaja v klerikalni stranki in zlasti pojasnjevanje kako zaničuje radikalno krilo klerikalne stranke dobrega in vsega spoštovanja vrednega poslanca Povšeta. Pojasnili smo že, kako so izpodrinili klerikalci Povšeta iz deželnega odbora, povedali smo tudi, da je bil Povše že na tem, da postane minister, a mu je dr. Šušteršič prekrižal račune, čisto opravičeno smo pojasnili, kako so klerikalci zopet sedaj odrinili Povšeta, da ni postal deželni glavar. Liberalna nesramnost, torej psovka, je bil edin ugovor klerikalcev. Včerajšni »Slovenec« molči, ko smo ga pozvali, da naj nam taji, če se upa, da je dr. Krek imenoval Povšeta »staro kravo«. Danes povemo zopet nekaj novega. Lani je govoril poslanec Povše z županom v Dolu in se potegoval za dr. Kreka. Dolski župan pa mu je zabrusil: »Kaj se pa ravno Vi toliko ženete za Kreka, ko Krek o Vas (Povšetu) drugače ne govori kot o »našem plačanem komercialnem svetniku.« Na vseh koncih in krajih torej Povšeta mečejo iz stranke, on pa se ravna po Kristusovem nauku: »Če Te udarijo po enem licu, nastavi še drugo.« Ubogi Povše! Klerikalna mladina. Včeraj je imelo predsedstvo zveze Čukov konferenco vseh voditeljev posameznih odsekov in okrožij. »Slovenec« poroča, da se je udeležil tega posvetovanja tudi dr. Krek, ki je dal dragocenih nasvetov. »Slovenec« tudi poroča, da so se ude-ženci te konference razšli v zavesti, da bo krščanska mladina vedno na svojem mestu, kadar bo treba braniti svetinje naroda. Res lepa zavest. Radovedni smo, kaj razume klerikalna mladina da so svetinje. Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Čudno je, da so baš ob tej čukarski konferenci katoliški mladeniči pokazali kaj znajo in kakšne so njihove svetinje. Na Viču so v dokaz praktične usposobljenosti par dni pred konferenco imeli velikanski poboj o katerem smo itak že obširneje pisali. V Šmarci pri Kamniku so pa žandarji razkrili narodne svetinje. Dobili so pri njih vetrihe, ponarejene ključe in druge pripomočke, s katerimi kradli in ropali po tamošnjem konsum-nem društvu in mlekarni. Razen tega so dobili pri njih še 60 kron zakopanih v zemlji, ki so jih tudi ukradli. Res nadebudna mladina ta katoliška mladina! Dr. Krek se lahko joka nad uspehi slovenskega krščanskega izobraževalnega dela. Katoliški mladeniči — to kažejo Vič in Šmarce — so čisto navadni rokoinav-harji, razbojniki in roparji. Škofov žegen na stvari prav nič ne spremeni. Znaki propada. Dunajska krščansko-social-na stranka, ki se je tako naenkrat dvignila in uvedla povsod, kjer je prišla do moči brezobzirno strahovlado, je postala vzor tudi kranjskim klerikalcem, da so prišli do moči. Toda politična zgodovina dokazuje, da je stranka, ki je uvedla strahovlado v trenotku svoje nadmoči posvečena pogubi. To sedaj skušajo dunajski krščanski socijalci na svojem telesu. Po smrti voditelja župana dr. Luegerja so izbruhnile vstranki afere, ki so pokopale zadnji ugled nje voditeljem. Državnozborske volitve, ko so volilci tako korenito obračunali z vladajočo stranko, so bile prvi poraz na političnem polju, od tistega časa pa gre stranka rapidno navzdol, prvo je obračunalo dunajsko učiteljstvo, ki je pometalo iz okrajnih šolskih svetov vse svoje PIERRE LOUYS: Skrivnostno odpeljanje. Gospa Esquollier in nje mlada sestra Ar-mande sta zapustili opero in se vsedli v svoj avtomobil. »Kako je z vtisom« povzame gospa Es-quollier. »No, zelo mičen človek na zunaj!« »Dobro, dosti si povedala. Že si se vjela, srček. Daj, poljubi me. Dogovorjeno bo torej.« Nežno sta se objeli, in Armande je odgovorila: »Ne, ne, tako hitro to ne gre, Made- laine. Kaj to, če mi ugaja. Jaz pa mu nisem bila povšeči. Celo uro je iskal na meni pogreške in me grajal in jaz neumnica sem vse skupaj zaslužila.« »Kaj naj to pomeni?« »Moja obleka se zdi preveč vsiljiva; to ni obleka za mlado dekle, ampak za igralko.« »O, nesramnež!« »Vendar pa sem mu morala ugajati, čutim to dobro. Zato se mi je hotelo, dražiti ga, da bi me ljubil z mojimi napakami... Mislim pa, da sem šla malo predaleč.« »Kaj pa si mu vse napovedala?« »Pokazala sem mu v kotu odra mali dve Italijanki, o katerih si mi zadnjič pravila, in zaupala sem mu ...« »Da skupaj živita?« »Da.« »Res, lepega kozla si ustrelila.« »Misliš?« je vzdihnila deklica. »Vprašal me je: Od česa?« Madelaine je zadušila poreden smeh z oro-kavičenemi rokami in odgovorila, ne da bi prizanašala občutkom sestre. »Dete, ta mladi mož je biser. Takega moža ne smeš izpustiti. Dragulj je.« In brez prehoda je naenkrat nadaljevala: »Čuj vendar, saj se voziva že nad dvajset mi- nut. Kje pa sva res?« Armande je pobrisala nadehlo steklo in rekla: »Nič ne vidim ... vse je temno ...« »Kako je to mogoče? Na Elizejskih poljih?« Jasno se je priklonila in pogled je prodiral temo; zapazila je nejasno sivino poti, ob kateri niso stale nikake hiše. »Ti...« je zajecljala prestrašeno ... »sama ne vem, kje bi bili... to ni več Pariz... Aleksander je znorel... Ustaviva vendar ...« Urno je pritisnila na zvonec. Komaj pa so izzveneli svetli glasi zvonca v tihoto, že je bil slišati uren prijem na zvodu od zunaj in voz je brzel z največjo hitrostjo bežeče, kakor hrošč, Sunek je vrgel sestri v voz in obe sta začeli vzdihovati: »O... bog, moj bog!« Madelaine je naklonila glavo in zrla skozi sprednjo šipo na kozla. »Za boga vendar, saj to ni Aleksander!« »Kaj praviš?« »Odpeljani sva... Ne vozi nas Aleksander.« »Iz voza skočim ...« »Ali noriš, Armande? Vozimo z brzino 40 kilometrov... V gotovo smrt skočiš.« Ako bi ne bile skupaj, gotovo bi ena ali druga skočila iz voza. Pa enak občutek, ki nas zgrabi na robu prepadi, ako nas nesreča bližnjega bolj plaši kakor lastna, se je polastil Madelaine-e in Armande-e, in obe sta mislili : »Skočila bi sicer, pa ona bi poginila!« 1 resoče roke so se poiskale, sklenile se in se držale stisnjene na usnjenih blazinah. Hitrost vožnje je dosegla višek. Pri pasi-ranju malega jarka ju je pretresel močan sunek, dvoje koles avtomobila se je zavrtelo v klerikalne zastopnike ter izvolilo napredne. A porazi slede; razne strokovne organizacije, ki so doslej tvorile podlago in temelj krščanskosocialne stranke, se otresajo tega političnega jerobstva, zadrugarji pa so vrgli dosedanji klerikalni odbor. Tako se Dunajčanje pripravljajo, da v mesecu maju, ko se vrše v mestu občinske volitve, vržejo iz magistrata stranko, ki jc ubijala s svojo korupcijo in strahovlado vsak napredek mesta. To propadanje dunajskih krščanskih socialcev priporočamo tudi našim klerikalcem v politično razmišljevanje. Koncert »Glasbene Matice«. Razširja se po Ljubljani neresnična vest — ne vemo s kakšnim namenom — da so vstopnice za koncert Giasbene Matice dne 14. t. m. že vse razprodane. Naznanjamo občinstvu, da je to neresnica in da je še dosti sedežev in stojišč na razpolago, katerih naj se glasbo ljubeče občinstvo blagovoli poslužiti. Take, dobri stvari škodljive vesti trositi okoli in zapeljevati občinstvo, je vsega obsojanja vredno in se obsoja tudi že samo. Sokolski krožek v Pragi. Dasiravno je velik del slovenskega dijaštva Sokolstvu naklonjen, vendar so bili zelo redki oni, ki so redno zahajali v telovadnice in ki so prav pojmovali idealno nalogo sokolstva, kar je bil tudi glavni vzrok, da se sokolska ideja ni mogla tako razširiti med slovenskim dijaštvom, kakor bi bilo želeti. Zlasti v Pragi, ki je zibelka sokolstva, se je v tem oziru zelo malo storilo in šele v letošnjem letu je opaziti več zanimanja za sokolstvo. Slovenski akademiki v Pragi so si ustanovili letos »Sokolski krožek«, v katerem je sedaj 24 dijakov, večinoma telovadcev. Naloga »Krožka« je predvsem vzbuditi med slovenskim dijaštvom v Pragi več zanimanja za telovadbo in za sokolstvo sploh, gojiti telovadbo teoretično in praktično ter proučavati sokolsko idejo. Redno vsak teden se vršijo sestanki, na katerih sc razpravlja o najvažnejših vprašanjih. Posedaj so bili trije sestanki in sicer je predaval v prostorih »Adrije« br. Justin o »Telovadnih sestavih« in br. Riko Fux o »Telovadbi v starem veku«. Telovadbo vodi br. Justin. Ravnotako tudi Hrvati, zlasti pa Srbi (26 dijakov) zelo marljivo goje telovadbo. Dolžnost vsakega slovenskega akademika bi bila, da bi sodeloval pri tem sokolskem delu, ki je velikega pomena za naš narod. V sokolskih društvih v domovini je d;:la dovolj za vsakega akademika, ki bi moral biti v društvu duševni vodja; toda kdor hoče druge voditi, mora najprej znati sebe samega voditi in zato je treba dolge vzgoje v telovadnici in izven nje. Velika, krasna in vznesena je idealna naloga sokolstva; slovensko dijaštvo radi tega v sokolske vrste, tu jc dela dovolj! Iz Brežic se nam poroča, da je v noči od 9. na 10. t. m. neznani vlomilec vlomil v gostilniške prostore »Narodnega doma« ter izpraznil vse nabiralnike in blagajno gramofona. Udrl je tudi v trgovino tvrdke Uršič in Lipej, kjer je pobral iz nočnih blagajn drobiž in se nanovo preoblekel. V spomin je zapustil svoje umazano perilo in svoje raztrgane čevlje, ki jih je zamenjal z novimi. ...... Razglasitev konkurza o imovmi Marne Kastelic, trgovke z mešanim blagom v Kamniku št. 18 je c. kr. dež. sodu. v Ljubljani dovolila. t . Razpisana mesta. Na dvorazredm razširjeni liudski šoli v Boh. Beli je razpisano mesto nadučitelja z zakon, dohodki in naturalnim stanovanjem. Prošnje do 31. jan. 1912 pri c. kr. okr. šol. svetu v Radovljici. Razpisana ustanova. C. kr. dež. vlada za Kranjsko razpisuje Frid. Weisenhiller-jevo ustanovo za neveste v svrho nabave ženitne oprave za 1. 1911 v znesku 106 K 40 h. Prednost imajo prosilke revnih starišev, ki so se poročile tekom 1. 1911. Prošnjam na c. kr. dež. vlado je priložiti poročni list, ubožno in nravno spričevalo do 10. febr. 1912. Javna dražba na grajščim Breitenau (okr. sod. Rudolfovo) dne 24. januarja 1912 ob 10. uri dopoldne. Proda se: 1 konj, 1 kočija, sani, 100 q mrve, 318 smrekovih trklev in 30 nasekanih dreves, pohištvo in sobna oprava. Pri c. kr. okr. sodn. v Kranjski gori je 27. jan. 1912 ob četrt 11. uri dopoldne dražba zem- zraku, nagnil, odskok, stresljaj v trenotnem hipu in voz je že zopet brzel kakor tok, ki mirno poteče po močnem vrtincu. Nepremično, trdi od strahu, sta sedeli sestri v blazinah voza in molčali. Madelaine, omožena žena, poznavajoča življenje in moške, si je mislila: »Ko bi bilo le to! Ce nas umore!« Armande, ki je čutila, kaj ji preti, se ni mogla oklepati takega upanja in strahu je skoro norela. »Oh«, je kričala. »Raje skočim ven... to bo boljši konec.« V tem trenutku pa je voz skoro obstal, se počasi obrnil in zavozil preko preddvora na veliko, mirno dvorišče in se ustavil pred širokim stopnjiščem. Madelaine je mrmrala: »Prepozno, dete.« Štiridesetleten, plešast, elegantno oblečen mož je odprl vratiča in dvorljivo pozdravil. Armande je kriknila: »Ubijte me, go- spod!... Umorite me!« In naivno pristavila: »Ampak, ne dotaknite se me!« »Gospodična, ne bom vas nadlegoval, vendar sledita mi, kajti mudi se. Vpitje je brezpomembno, hiša stoji sredi gozdiča.« Madelaine je izstopila prva. Armande ji je sledila, bila je pa tako slaba, da je zgrešila stopnjico. Podpirali so jo. Slaboten mesečni žarek je srebril lahke plesne toalete, bleda obraza in razkošno počesane lase. Vstopili sta. Hiša je bila bogato razsvetljena. Neznanec je šel pred žrtvama, prekoračil tlakovano predsobo, dve dvorani in malo izbo. Peljal jih je nato po dolgem hodniku, ki je dozdevno vodil okoli celega gradu in je onemogočil orientacijo. Končno je odprl še ena vrata, vstopili sta, nato jih je zaklenil od zunaj, ne da bi jima sledil. (Dalje prihodnjič.) fjišča vi. št. 213 k. o. Javornik, sestoječa iz hiše št. 98 in travnika. — Pri c. kr. okr. sodniji Rudolfovo je 26. jan. 1912 ob 11. uri dopoldne dražba zemljišč vi. št. 60 in 399 k. o. Globokodol, obstoječih iz hiše št. 1, gospodarskega poslopja, travnikov, gozdov in njiv. — Pri c. kr. okr. sodniji vLitijl je 29. febr. 1912 ob 10. uri dop. dražba zemljišča vi. št. 104 k. o. Sv. Peter in Pavel s pritiklino vred. — Pri c. kr. okr. sodniji v Kostanjevici je 5. februarja 1912 ob 9. uri dopoldne dražba zemljišč a) vi. št. 527 k. o. Planica, b) vi. št. 199, 200, 216 in 379 k. o. Planina in c) vi. št. 450 in 1/12 vi. št. 118 k. o. Planina s pritiklinami vred, ki sestoji ad b iz nekaj kletarske priprave. Smrt delavca. Janez Jamnik, tovar. delavec v Goričanih, je že od 31. decembra 1. I. odsoten od svoje naselbine v Gorenji vasi. Te dni so našli tovarniški delavci iz Goričanov njegovo truplo v postranski strugi Save, ker je mož nekaj časa bolehal, ni izključeno, da je ponesrečil, LJUBLJANA. Nadoskrbnlk Štrukelj se v zadnjih časih na ljubljanski pošti pričenja kaj posebno osebno uveljavljati. Ta gospod ima v sebi mnogo inkvi-zitovskega in jezuitskega: svoje uradnike zasleduje s kom in kje občujejo izven urada, izraža ravnateljsko nejevoljo, če kdo občuje z njemu neljubimi osebami naprednega prepričanja. Izprašuje uradno osobje, če hodi ob nedeljah k m a š i , če se v petkih posti. Želimo, da se briga bolj ‘za uradne kot osebne stvari, da drži svoje otroke doma v otroški sobi in da se mali štrukelčki ne trklajo po vseh mogočih uradnih prostorih, želimo, da premišljuje o vzrokih, zakaj je lahko žena s soprogom nezadovoljna itd. itd. »Domovina«. V trgovini g. Josipine Ozmec, Šelenburgova ulica, se nahaja nabiralnik za »Domovino«, v katerem se je zopet nabralo za »Domovino« 6 K 54 vin. Iskrena hvala z željo, da tudi druge trgovine sledijo temu vzgledu. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. prosinca: Ivan Kušlan, rejenec, 3 mesece, Streliška ulica 15 — Fran Bizovičar, mestni delavec, 51 let, Cesta v mestni log 15 — Marija Marenče, posestnikova hči. 10 let, Dolenjska cesta 16. — Mihael Palčič, c. kr. višji poštni oficijal. 49 let. Hilšerjeva ulica 7. — Ivan Cotman, delavec. 32 let. Radeckega cesta 11. — Magdalena Roggy, uršulinka, 34 let Kongresni trg 17. Tujci v Ljubljani, 11. prosinca: Arnold Pick, trgovec. Fridr. Stacklies trgovec. Herm. Franki, trgovec — Dunaj, Dr. Huber c. in kr. viš. štab. zdravnik — Gradec. Ad. Neuhuber, inžener — Trst. Dr. Churain, zdravnik — Žuženberk. V. Paleček. trgovec — Gorenja vas. R. Kenda, posestnica — Postojna. K. Mulley, zasebnik — Vrhnika. T. Lukavac, tovarnar — Spljit. R. Eggen-berger, trgovec — Celovec. R. Treven, trgovec — Idrija. J. Debevc, župnik — Budanje. D. Pick, inžener — Celovec, Jos. Terčelj, viriotržec — Vipava. R. Dolenc, trgovec — Železniki. J. Pestot-nik cand. med. vet. — Dunaj. J. Frank, c. kr. stražmojster — Feldkirchen. V. Peternel, posest. — Tolmin, Fr. Pestotnik, trgovec — Blagovica. Kinematograf »Ideal«. V soboto, nedeljo in ponedeljek: Senzacionalen učinkovit spored! Vojni posnetki iz Tripolisa. V smrtnem boju z leopardom. Velika afriška senzacijska drama z leopardi, levi in sloni. Igralka, ki koketira z usodo. K sklepu tega senzacionalnega sporeda pride velekomična privlačnost: Maks in Ivanka bi rada postala igralca. V torek, Sreča je. DRUŠTVA. „Sokolski raj" „Sokola I.“, ki se vrši danes zvečer v Mestnem domu, obeta z ozirom na program in predpriprave veliko zabave. Dvorana je krasno dekorirana. Preskrbljena so izborna vina. Tudi razne jestvine, posebno sladčice in »krofi" bodo gotovi ugajali vsem, ki iščejo pod rosniki zavetja. Postavljena sta, kot običajno, šotora za kavarno in cvetlice, v katerih bodo pomagale vrle narodne gospe in gospodične bratom Sokolom streči navzočemu občinstvu. Ob tej priliki se bode tudi prvič dvignil zastor novega odra »Sokola I Toda zakaj popisovati, kaj da bo vse na veselici. Pridite raje vsi, kateri le utegnete, danes zvečer v družbo Sokolov v Mestni dom! »Sokolski raj“, pod imenom v sladkem zavetju pod rosniki priredi »Sokol 1“ v Mestnem domu z sodelovanjem celotnega društvenega Salonskega orkestra in gospoda Bukšeka člana slovenske opere v soboto dne 13. jan. 1912. Spored je sledeči: 1. a) Sokolska koračnica; b) Waldteufel Emil: »Amour et |Prim-temps"; c) Eilenberg Rich.: »Prvi utnpljaji srca", (izvaja orkester). 2. I. P.: »Čevljarski vajenec”, spevoigra v enem dejanju. 3. a) Offenbach: In-termezzo in barcarola iz »Hofmannove pripovedke-; b) Bizjak Villi: »Ljubljenki!" polka salon, (izvaja orkester). 4. a) Sattner: Zaostali ptič; b) E. Audran: Pesem Maksima iz operete »Punčka", (poje g. Bukšek, član slovenske opere), 5. Žive slike VI. Vsesokolski zlet v Prago. 6. Vrhunška prosta vaja II- francoski način, izvaja br. Stane Vidmar. 7. a) Ruska romanca: Quittare solo z orkestrom, izvaja član orkestra br. Drašček; b) Keler Bela: Ouvertura k veseloigri; c) Vidmar Stane: »Slovenski svet", potpuri, (izvaja orkester). 8. Četverospev. 9. Jaki Ant.: »Pozdrav z Bleda", koračnica. 10. Ples. — Vinarna, kavarna, jestvine so v društveni režiji. Vstopnina: za člane 60 v,, sicer 1 K- Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor wSokola. I.“ Plesni venček Glasbene Matice se vrši 11. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma«. Občni zbor političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Aurovi restavraciji Dnevni red običajen. prvi obrtniški ples. V veliki dvorani Narodnega doma se vrši dne 14. februarja prvi obrtniški ples, prva prireditev te vrste na Kranjskem. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki ima velik človekoljuben namen. Slovensko pevsko in bralno društvo v Radovljici ima svoj redni občni zbor dne 15. prosinca 1912 ob 7. uri zvečer v društveni sobi. PROSVETA. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v soboto gostuje prvič na našem odru znamenita pevka-umetnica, gospa Aninka Horvatova, soproga lirvatskega poslanca dr..Aleks. Horvata v Zagrebu, ter poje prvič veliko naslovno ulo-go v operi »Carmen«. Zagrebški kritiki so soglasno mnenja, da je gospa Aninka Horvatova najboljša Carmen, kar jih je imelo doslej zagrebško kraljevo kazalištc. Ker so bila dosedanja gostovanja večinoma za par-abonente in ker nepar-abonentje žele slišati gosta v soboto se vrši to gostovanje za nepar-abonente. V soboto je torej predstava za nepar lože in za nepar sedeže. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra pri zelo znižanih cenah zadnjič v sezoni izvirna ljudska drama »Naša kri« (za lože nepar), zvečer ob pol 8. pa se igra prvič izborna burka »Vražji Rudi« (za par-abonente). Knjige »Matice Slovenske«. Danes smo prejeli publikacije Matice Slovenske in sicer 7 knjig, ker letopis še ni dogotovljen. O vseh knjigah prinesemo obširnejše ocene, za danes navedemo le vsebino: Knezova knjižnica: Brambovci, zgodovinski roman, spisal dr.^ Iv. Lah II. del. Zabavna knjižnica: F. K. Meško: Črna smrt, zgodovinska slika, Milan Pugelj: Gregor.; Izbrani spisi dr. Janeza Mencingerja, (uredil dr. Josip Tominšek); 1. del obsega »Novele in povesti in sicer »Jerica«, »Vetrogon-čič«, »Človek toliko velja, kar_ plača«. Hrvat-ska knjižnica: Dinko Šimunovič: 1 udjinac pri-povjest. Zbornik XIII. letnik, (uredil dr. Fr. Ilešič). Vsebina: dr. Gruden Josip: Spomini na Francoze. Dr. Nidrič Fran: Korespondenca med Prešernom in Vrazom. Dr. Ilešič Fran: Prispevki k zgodovini našega preporoda. Kobal Fran: O koleri na Kranjskem. Dodatek k »Spominom na Francoze«. Poročilo uredništva. Slovanski spomini in jubileji I. zvezek, uredil dr. Fran Ilešič. Vsebina: M. Pletcršnik: Josip Suinan; Stjepan Radič: K stogodišnjici ruskoga čudovištnoga genija; dr. Fr. Ilešič: Dositej Obradovič, dr. Ivan Lah:" Maj in njega pesnik K. H. Macha. Dr. I. Maretič: Govor v Bad. Stari. Grabovski Eliza ()rzcszkowa in Marija Konopicka. Dr. Matko Potočnik: Zgodovinar in narodni vzgojitelj profesor Josip Apih. Dr. Fr. Ilešič: Dr. Josip Vošnjak. Slovenske narodne pesmi. Uredil Dr. K. Strekelj (14 snopič IV. zvezka pola 13—30). Skladne novinke na »Matičnem« koncertu dne 14. prosinca 1912. Pevski del tega koncerta »Gl. Matice« prinaša v pesniškem besedilu in v muzikalni vsebini skladb, najzanimivejša dela, najmoderneješe slovenske glasbene dobe, kakor jo propagirajo »Novi Akordi«. Poslušal sem te novinke pri včerajšnji generalni skušnji in ne morem si kaj, da ne bi objavil čutov, ki so me objemali ob njih izvajanju. Moderna dela skladateljev dr. G. Kreka, J. Michla, O. Deva, L. Adamiča, St. Premrla in Fr. Gerbiča pridejo do besede. Naj govorim o njih po redu, ka kor so se pele. 1. Dr. G. Krek: »Bratje, v kolo se vstopimo«. Energičen, modern, duhovit, vžigajoč, ze-lo težak zbor je to. Drzen je v kromatiki, navdušujoč je v izrazu. Po samosvojih potih sto pa ncovirljivo dalje po potih, po katerih mu bo do pevski zbori težko sledili. Od stavka do stavka se stopnjuje skladba in naraste pri »lju-bav si na vekomaj« do veličastne moči, ki učinkuje z vso silo. Ej, kako to energično doni, ko povdarja bas v samostojnih figurah misel, da »ena mati nas rodila«. Karakteristična je samostojnost pevskih glasov posebno na eni strani v mogočnih basovskih figurah, na drugi v samostojnem čustvapolnem postopu tenorjev. Pesem bi bila lahko nekak motto sedanjemu življenju. Zbor zaključuje z veličastnim, mogočnim »ljubav si na vekomaj«. 2- Iz burnih, mogočno se prelivajočih, na vecih mestih disharmoničnih, a prav v tem silno izrazitih akordov dr. G. Krekove »Bratje, v kolo!« zaveje »Tihi veter od morja«. Oskar Devov je ta nežen, res gorak, topel, vseoživ-Ijajoč »veter od morja«. Veselo je moralo biti v žarnem jutru razpoloženje skladateljevo, ko je zapel svoji Mandiči. »Lepa Mandiča« se je zdramila. Skladatelj začenja kakor bi se bal, da svoji ljubici ne škrati sladkega jutranjega sna. Tiho, kakor pada skrivnostna rosa po naravi, poje zbor začetek. Ali skladatelj se spomni, da se mu je vzdramila ljubica. Veselost ga obide, da postane razposajen, vriskajoč v svoji ljubezni. Pa kakor bi se ustrašil svoje ognjevitosti, kakor bi želel, da njegova ljubica v mladem jutru še nekoliko posanja, ji začne tiho pripovedovati z arijo v I. basu, da »vzdramila se ljubica, vzdramile se rožice«. A zdi se mu dovelj sanjarenja. Svoje ljubezni ne more vec zatajevati. V južni svoji ognjevitosti V0SC1 z mogočnim pozdravom »Dobro jutro.« svoji Mandiči. Ta ognjevit pozdrav prehaja pri misli, da jo sedaj, gledajočo med cveticami skozi okno v zlato jutro, lahko poljubljajo cvetke, posebno gizdavi nagerlin, v gorko hrepenenje, da bi on bil na njih mestu, da bi on bil »ta nagerlin«. 3. Po Devovi globoko občuteni skladbi, nas seznani dr. G. Krek v svoji »Barčici« s tremi slovenskimi fanti — izseljenci, ki gredo za varljivo srečo v Ameriko. Žalost je na njih obrazili in v njih srcih. Skladatelj izraža v Yv°dnem stavku tiho žalost in zdi se, kakor bi jek potrtih žalostnih duš fantov odhajajo-cl1* z. doma, barčica pa se ziblje mirno, brez viharja »po zelenem morji« proti svojemu cilju. Mirna je morska ravan, mirna pa niso srca fantov. Njih srčne, otožne vzklike čujemo zveneti v molovih akordih iz mirne harmonije te skladbe. I a fantje se opogumijo zapojo. I oda njihova pesem ni vesela; žalost zveni iz nje, žalost pomešana z neodoljivim hrepenenjem, ki ga je mojstrsko položil skladatelj v baritonski solo — hrepeneje po zlatih poljih, po bogastvu. Ali tudi to hrepenenje ne uteši bolesti po družini in domovju, zakaj žalost je v srcih in pesem izzveni v tem smislu polna hrepenenja žalostno, melanholično. ul' melaoholije v pogum, sarkazem. Jos. Michl nas popelje v to s svojo balado »Atila in ribič«. Kakor bi zapel Jeremija na razvalinah Jeruzalemskega mesta, zadoni raztrgano, žalostno — veličastno Michlov zbor. Starodavni Oglej ugledamo pred sabo razsut, požgan in »Atila drvi naprej«. — Kako zašumi po akordih ob Atilovi burji! Konjska kopita čujemo, ves silen hunski naval nas obdaja v tej glasbi ogenj, umor. — Mogočni Atila se dvigne na svojem konju pa oblastno veli: »Naj vidi tudi tod zdaj svet ob Adriji za mano sled!« Drugače si ga skoro ne morem predstavljati. Prav v tem ritmu, v teh tonih mora govoriti nasilnež, sicer bi ne bil Atila. »Porušite! Požgite!« Kako to oblastno, zapovedujoče doni! Vasi vidimo goreti, stok umirajočih nam doni na uho. In kot povodenj nas preplavi morje akordov, ko divja dalje ob morju hunski car. Vse trepeče v njih, drgeče strahu. Blesk je razlit čez silo akordov, kakor mesečina po penečem se, šumečem, pljuskajočem morju. Valovi butajo ob breg, odbijajo se in izginjajo v temne daljave. Vse to vdarjanje morja ob breg, to šumenje m pljuskanje in slednjič izginjevanje valov slišiš v glasbi ob silnem fortissimu prehajajočem v skrajni pijanissimo. Glasba se nato umiri in preide v počasen, pripovedujoč ton o snidenju Atile z ribičem. Na konju sedi hunski car in njegovo oko se ozira po obali. (Konec prih.) Danes 13. januarja zvečer vsi na „Soko!ski raj“ Sokola I. v Mestni dom! Pžajnovejše vesti, telefonska poročila, DEMISIJA SKUPNEGA FINANČNEGA MINISTRA. Dunaj, 12. januarja. Vesti o detnisiji skupnega finančnega ministra Buriana se potrjujejo. Vzrok demisije se navaja Burianov konflikt z avstrijskim generalnim štabom v vprašanju novih bosanskih železnic. Burian je odločno zastopal stališče ogrske vlade, kar pa ni ugajalo generalnemu štabu, vslcd tega Burian izvaja svoje konsekvence ter poda v najkrajšem času svojo demisijo. Vprašanje glede njegovega naslednika dosedaj še ni rešeno, kar se tiče vesti, da bo tržaški namestnik princ Hohenlohe prevzel to mesto, se zatrjuje, da so te vesti precej dvomljive, to pa že iz razloga, ker princ Hohenlohe ni posebno persona gratissima pri dvoru. VOLITVE NA NEMŠKEM. Berlin, 12. januarja. Volitve po vsej Nem čiji se vrše v popolnem miru, udeležba je naravnost velikanska ravno tako pa tudi agitacija vseh strank. Največjo agitacijo razvijajo so cialni demokratje, ki imajo samo v Berlinu nad S00 agitacijskih lokalov. Delavstvo hodi na volišče z rdečimi znaki. Rezultati iz Berlina, kakor tudi iz provinc še niso znani. Draždani, 12. januarja. Udeležba je velikanska, nad mestom plujejo zrakoplovi z agi-tačnimi napisi za posamezne stranke. Monakovo, 12. januarja. Prvi so prišli na volišče ministri, udeležba je tudi tukaj velika. Draždani, 12. januarja. Dijaštvo tukajšnjega vseučilišča agitira z največjo vnemo za napredne kandidate. Prvi je prišel na volišče princ Ivan Jurij. Frankobrod, 12. januarja. Volilo je dosedaj nad 80.000 volilcev, agitacije vseh strank so veliko hujše nego pri zadnjih volitvah. Berlin, 12. januarja. Po zadnjih poročilih iz mesta in province se še ne more nič sklepati o končnem položaju. Skrutiniji bodo končani šele pozno v noč. DELCASSE — FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Pariz, 12. januarja. Predsednik francoske republike Fallieres je izročil Deicasseu sestavo novega kabineta. Delcasse je sestavo prevzel in takoj začel konferirati z raznimi politiki glede sestave novega kabineta. Zvečer bo poročal predsedniku o svojih uspehih. Pariz, 12. januarja. Deicasseu je bila ob treh popoldne poverjena sestava novega kabineta. Dosedaj je Delcasse konferiral z Brian-dom, Millerandom in Poincarrejem. Pariz, 12. januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da so Delcassejeve konference končale s popolnim sporazumom. V novem ministrstvu bo obdržal Delcasse predsedstvo obenem bo pa opravljal tudi portfelj zunanjega ministra. ČEŠKO NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Dunaj, 12. jan. Do 17. t. m. bodo končani dogovori med^ Čehi in Nemci glede jezikovnih vprašanj na Leškem. Na podlagi teh dogovorov bo vlada sestavila nov jezikovni načrt, ki ga bo predložila Čehom in Nemcem, nakar se bodo pogajanja zopet nadaljevala. POLJSKI KRŠČANSKI SOCIJALCI. Krakov, 12. jan. Voditelj poljske krščansko socualne stranke — takozvana skupina otojalowskega — posl. Zamorski, je sklical za t. m shod krščansko socijalne stranke v 5rn c«V’ ^,er nai s,e odloči’ ako ostane krščan-., n',Y?'na stranka tudi še nadalje samostoj- poliski S„kiUPina' a,i nai Se pa pridruži vsc-REkRUTNI KONTINGENT NA OGRSKEM. ipr l-2' ^an‘ domobranski mini- ster Hazai dementira vesti, po katerih naj bi vlada letos zahtevala normalno število rekrutov. Hazai izjavlja, da bo vlada že letos zahtevala zvišani rekrutni kontingent. POMORSKA BITKA MED ITALIJANI IN TURKI. Rim, 12. jan. Oficielno se poroča, da se je vršila v egejskem otočju dne 7. januarja po- morska bitka med Italijani in Turki. Italijanske križarice Piemont, Garibaldi in Bersaglieri ter nekaj torpedovk so izsledile 7 turških bojnih ladij in eno oboroženo jahto. Italijanske ladije so naskočile turško eskadro, vnel se je hud boj, v katerem je bilo vseh sedem turških ladij potopljenih, jahto so pa Italijani z vso posadko ujeli; večina posadke na potopljenih ladijah se je potopila, le malo se jih je moglo rešiti. Škoda italijanskega brodovja je jako neznatna. ■ ČASNIKARSKI ŠTRAJK. Solnograd, 12. jan. Časnikarski poročevalci v solnograškem deželnem zboru so proglasili štrajk, ker predsedstvo ni ugodilo njih zahtevam glede primernih prostorov v zbornici. RUSKI ZRAKOPLOV V KRAKOVU. Krakov, 12. jan. Danes so opazili tukaj nad mestom velik ruski vojaški zrakoplov, ki je plul nad mestom dolgo časa nato pa zopet izginil proti ruski meji. PERZIJSKO VPRAŠANJE. Kalkuta, 12. jan. Razglaša se, da namerava angleška vlada poslati v Perzijo močno vojaško ekspedicijo. POHOD PROTI PEKINGU. Shanghal, 12. januarja. Revolucionarji so sklenili, da začno s svojim pohodom proti Pekingu 14. t. m. ako se do tega časa ne odpove Mandžu dinastija in in zapusti dežele. MURRI — OŽENJEN. Rim, 12. januarja. Vodja italijanskih katoliških modernistov iz cerkve izobčeni duhovnik Murri se je danes poročil z Norvežanko Lund, priznano boriteljico za žensko emancipacijo. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in, tisk »Učiteljske tiskarne«. ali oglasi. JSesedtt 5 vinarjev. Najtnavjšl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znuniUo 20 vinarjev. — l*r5 malih oglasili n) niš popusta in se plašnjrjo vnaprej; zunanji Jnserentl v zniimfculi. Zaključek malih oglasov ob <>. uri zvečer. Prodajalka za delikatesno trgovino in vi-narno se išče takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. Poštna ekspedentinja, ki je vodila že samostojno pošto išče mesta. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«. 59—2 Popolnoma nova, fina sokolska obleka ter en divan se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«. 56—2 Kupi se dobro ohranjena maska, eventu-elno tudi zamenja. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«. ____________________ 58 1 Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana. _______________________ Lepa meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda na Kongresnem trgu št. 13., II. nad. 54—2 Pozor! Tfiča v srecEm mesta, v kateri je že več let lllSct dobro vpeljana gostilna, se proda. Pogoji jako ugodni. Natančneje v „Prvi anončni pisarni", Fiančiškanska ulica 8 noc odprto odprto (šjg) t2/fe 0(90c>0(90v£)0 00 (s>0(£i 0 (s>"0 (S Q}±\9. 0 t&0{vy (i) (y0 (* Danes in vsak dan 8, KONCERT S o rx O eu *t3 damskega in moškega zbora „Javor“ iz Zagreba. Začetek ob 9. url. Vstop prost. ^ Za obilen obisk se priporoča &£ ŠT. MIHOLIČ. FE. P. ZAJEC optlčmi zavod Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Zaradi inventure Angleško skladiš Ljubljana, Mesini trg št. 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter^ konfekcijo za dame in deklice pod glo- O. BernatoviiL^Jj boko reducirano MIHAEL KASTNER, Ljubljana] Kongresni trg štev. 10 lltllMIIHIIHIIIIIIIHIHMMM* • IIIHIIIIIIHIMI HHtHHIHHIIH • ••llltlllllllllllllllltllllHIIIIII lllllllllllllllltllllllllllllltltlll dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. % f M e, m £ I ■8 Jadranska banka flljjalka v Ljubljani Kupole tai prodaja: PMhK Mri«i. M. — fatati ta mm miiMtea paptij« tm Ua#t PffMiese k vse na žrefeMgem Cwrtr«l* t Trata. xLOcm. šftmnr. 7 (aa«yc«tL fteTial pdM). Vloge na knjižice *•« 4»! 4» ' derek plažama kuik« is vre račun po dogti m s Aieariks. AkredetivL Km^oilnlea. Bskomptuje ■Mmtoe, derrize ta fUctore- ptplijcnr pni kunni facgaM. - R.viriJ* ■Mik iO. - 8tarM kvedltL —1 — Boru unBI*. Inkama FilSJalKa t %>atyi \ I t P| A se Pr°daja po vseh tobakarnah po 6 vin. Samo O dni z brzoparniki francoske družbe! voSaS Havre v New York. Veljavne vozne liste (Sifkart) za vse razrede ........ dobiš edino pri ... ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ijjubljana, Dunajska c. 18. Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po najni2Jl ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotain brezplačno. 9 Velika zaloga pohištva in tapetniškega blaga FR. BAPUS Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. M Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti ,Zlate kaplje4 založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. Specialna trgovina finih ročnih del JULIJA ŠTOR — Ljubljana Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih tevllcv. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. n ■j V Ljubljani, Židovska ulica itev. i. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Varčne gospodinje! j Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „Sladin“ ali dr pl. Trnkoczy-ja „Sladnl čaj“ 1 zavojček z '/« kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnkdczv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil, Josefstadterstrafie 25; lil., Radctzkvplatz 4; V., SchOnbrunner-strafie 109; v Gradcu: S.—■—i--" ~ Francosko žganje 60 h, tucat 6 K. Francosko žganje z mentholom, strafie 109; v Gradcu: Šackstrafie 3. Velika steklenica z navodom o rabi 1 K 20 h, tucat 12 K; mala steklenica z navodom o rabi ki tnu je pridejan menthol kot zdravilno, bolj utešujoče sredstvo. Posebno priporočljivo za drgnenje udov po težki in naporni hoji Ena steklenica 1 K 80 h. Steklenica 1 K 20 h, 2 K, 3 K. Vino s kino in železom.____________________________ Zdravilni konjak, ——-.1°. *■ l--6.,k.ron- Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. Prva največja eksport. tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogljske cene. Mastln za živinorejce. Telefon 190. Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: /slu Jan Negova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 S. Iltj Slap&ak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Štupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K. Brnnet: Telovadba. Cena 4 K. MtšJeek: Beležke Jz lizike in kemije. Cena 40 > in. fly Marolt: Zgodo-vinsko učne slike. Cena 2 K- Vizitke Kaj izide zopet 9 • Kuverte s firmo Kaj Izide zopet 9 • Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mejakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezefc. Cena h 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Žirovnikov« narodne pesmi. I. in U. zvezek. Cena s\ 20 vin. Bretl: Kako si o-msA hranimo zobe. IM Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. w/a Uradne tiskovine Ifffl za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Stereotipa Litografija Muzikali je Založba knjig y jl" fin im. j jitutiar, .Mponiac/" ■■j »vuiu Maša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. ]