Spedizione ta abbonamento postali IH Poštnina plačana H flU Slovenski Štev. 32. F Ljubljani, v ponetleljcfc, 9. februarja 1942-XX. Leto VII. Iskljoloa pooblaščenke ta oglate*an)e ItditiDskr^g to tajege | UredoKtto ib apttii (apltor|e«i & Ljubljana S Concesslonaria eaclottva pel la pibblldU ;t» proveoienM ttallana Izvora; Limone Pubblicita It&liana & A. Milana | Kedazione Amminutrauone lopllar|eti k Lubiana. = ed esteta. Union« futibliciU llaltane Si A. Milana II bollettins Ho 611: f Attivila esplorativa ed aerea sol fronte di Cirenaica Bollettino nr 617: II Quartier generale dollc torze armate comu-nica: Sul fronte cirenaico attivila tli elementi es-plorativi. Nelle zone di Tobruk, Barilia e Marsa Matruh forzo aeree tedcsclie hanno intensamente bombardato e migragliato concentramenti di auto-liiezzi accanipamenti e depositi vari colpendo truppe, distruggendo materiali, susritandn nunio-rosi iucendi. Una incursioun inglesee su Sirte ha eausato 6 vittinie e pochi danni. Formazioni di vnlivoli dell’Asse, in violenti attacchi diurni e notturni su Malta hanno battuto rampi di aviazione e basi navali1; un sonimergi-hile colpito da lMimbe del massiino calibro lanciate da apparecchi germanici č stato sicuramente di-strutto; incrociatore risulta colpito. In duelli aerei il cielo dellMsoIa tre Bristol Blenheim sono stati ahbattcti dalla caccia tedesca. Durante 1’iucursione del giorno 4 sn Palermo, un terzo convoglio in navigazione, attaccato da aero-silurantj la notte seorsa. ne ha fatto precipitare in fiamnie uno ed ha coutinuato indenne la rotta, (Stefani.) - Vojno poročilo št. 617: Priznanje junaštvom med protiofenzivo v Pet junaško padlih in 17 živih generalov imenovanih v dnevni zapovedi. — Ogledniški spopadi v Cirenajki Uradno vojno poročilo St. 617 pravi: Na cirenajškcm bojišču delovanje ogledniSkih oddelkov. Nemške letalske sile so na področju pri Tobruku, Bardiji in Marsa Matruhu hudo_ bombardirale in s strojnicami obstreljevale zbirajoča se motorna vozila, taborišča in razna skladišča. Povzročile so izgube med četami, uničile vojne potrebščine in povzročile mnogo požarov. Pri angleškem letalskem napadu na Sirto je bilo 6 žrtev in malo škode. Skupine osnih letal so podnevi in ponoči hudo napadale Malto in bombardirale letališča in pomorska oporišča. Bombe najtežje vrste z nemških letal so zadele podmornico in jo najbrž uničile. Ena križarka je bila zadeta. V letalskih spopadih nad otokom so nemška lovska letala sestrelila tri Bristol Blenheime. Pri letalskem napadu na Palermo dne 4. t. m. je bil sestreljen še tretji bombnik, ki je padel na ozemlje Palazza Adriana, ■ Preteklo noč so torpedna letala napadla naš (konvoj na poti. Eno izmed njih jc bilo sestreljeno in se je še v zraku vnelo. Konvoj je brez škode nadaljeval svojo pot. Nove podrobnosti o letalsko pomorski bitki ob lavi Nadaljevanje japonskih letalskih napadov na holandska in angleška oporišča fokio, 9. febr. s. Japonsko vrhovno po- valovih. Med japonskimi in angleškimi lovci je vel jstvo poroča o nekaterih podrobnostih glede prišlo do različnih spopadov, med katerimi je izgub in poškodb, ki jih ie nasprotnik dobil v bitki ob obali otoka Jave. Ameriška križarka, ki ie bila tako hudo poškodovana, da se zdi, da ne bo veš za rabo, ne pripada vrsti Mar-blehead«, temveč vrsti večjih vojnih ladij. Hudo poškodovana ie bila tudi holandska križarka vrste »Java*, ki je po sodbi pristojnih ljudi ne bo mogoče več popraviti. V isti bitki ic bila poškodovana holandska križarka »Tronph« tako hudo, da ni več za rabo. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da je potopljen velik nasprotnikov torpedni ru- ij . šunvha). 9. febr. s. Holandsko poročilo iz Pravi, da so Japonci tretjič z letali barriirnis®®®or*ko oporišče v Soerabaji. Bombici momariške naprave. Drugi japon- matri tol 'e veljal Palcnbangu na otoku Su- vzhodnem 0obrea?inB,?fniSka letala so vide,i ob obrežju Jave. bajo iedbHoUsestrliE.°”itlsi,S napad°m na Soera- ie^reb^prišt?« 85 strojem, uničenim Dri nrv.m j Javo. S tem ie bilo vsega razbitih 129 leta? Pri napadih na Soerabato so Japonci uničili -26 letal, druga so sestrelili v bojih ali pa pri napadu na letališče Djinbaran na otočju Bali. Sanqhaj. 9. febr. s. Holandsko uradno poročilo iz Bata vi je priznava, da so Japonci zasedli večji del otoka Amboina. Le majhen del holandskih čet je lahko pobegnil z otoka. Banqkak. 9. febr. s. Tudi v soboto so močni oddelki japonskih bombnikov napadali letalske cilje v Bangoonu in sicer v dveh zaporednih bilo zbitih 9 angleških letal. Neko japonsko letalo se ie z vsem tovorom razstreliva vrglo na vnaprej določeni cilj. S tem sc je število japonskih napadov na Rangoon dvignilo na 45. Rim, 9. februarja, s. Protiofenziva divizij Osi, ki se je začela 21. januarja zjutraj, je bila slikovita in neubranljiva. Pripravilo jo je sodelovanjem med general. Ettorejem Basticom, vrhovnim poveljnikom vojske v Severni Afriki ter Ervinom Rommelom, ki ga je Hitler zdaj povišal v generalnega polkovnika. Italijanske m nemške čete, ki jih je z največjo hrabrostjo in skušenostjo osebno vodil general Rommel, ki jih je vodil veličastno tudi že v težavnem razdobju prejšnjega umika, so še enkrat dale dokaza o svoji sposobnosti. Od italijanskih divizij, ki se bore v Libiji, so nekatere že dobile vzvišeno plačilo, da so bile imenovane v uradnem poročilu vrhovnega poveljstva. To plačilo so si po pravici zaslužile vse enote, zakaj vse so iz hrabrosti in žrtve naredile stalno pravilo za svoje vedenje. V obrambi kakor v napadu so delale čudeže čez vse meje človeške moči in reševale najtežavnejše naloge ter z zgledno zagrizenostjo izpolnjevale najtrše dolžnosti. Vojaki iz oklepne divizije »Ariete« in iz nemških oklepnih divizij se bodo s častjo spominjali, da so vedno in povsod tolkli nasprotne oklepniške skupine. Hrabri junaki iz divizij »Trieste«, »Trento«, »Brescia«, »Bologna«, »Pavia«, »Sabratha« so znova dokazali visoke darove italijanske pehote. Visoka stopnja izurjenja pri ljudeh je vedno sad dolge sole in vztrajne priprave. Navadni vojaki so tudi tedaj, ko je bitka bila najbolj silovita, razločno kazali veder prezir do nevarnosti. In ta prezir izvira od zgleda, ki so ga dajali poveljniki osebno. Med temi poveljniki so na častnem mestu slavni padli: generali Prittwitz, Summerinann, Neumann, Silko" in Borsarelli di Rifreddo. Ti družijo naroda Osi v ganjenem spominu ter v hvaležni misli. Poslednja žrtev teh junakov kakor tistih njihovih tovarišev, ki so padli na različnih bojiščih, neločljivo cementira italijan-sko-nemško prijateljstvo in znova potrjuje edinost stvari ter skupnost žrtve. General dr. Todt - organizator nemške utrjene obrambe, oborožitve, vojnega prometa in zaledja - mrtev Berlin, 9. febr. s. Včeraj se je zvedelo, da je nemški minister general dr. Todt med službenim poletom pri izpolnjevanju svoje dolžnosti treščil na tla in bil na mestu ubit. Hitler je za dr. Todta zapovedal pogreb na državne stroške. Z dr. Todtom je Nemčija izgubila eno svojih najpomembnejših osebnosti. Poleg velikih uslug, ki jih je storil v domovini v tesnem sodelovanju s Hitlerjem, bo ostal v zgodovini kot najveieumnejših organizatorjev, kar jih je svet kdai poznal. Njegovo ogromno delo sestavita io nemške avtomobilske ceste, Siegfridova utripna črta, utrdbe ob Atlantskem morju. Priči™. j ian’ k? b° poznano tudi ogromno njegovo delo za koncentracijo nemške oborožitve, noto ,-em narod je ime dr. Todta ljubil, ime veleumnega organizatorja in popolnega tehnika, temveč tudi kot ime najzve-steišega sodelavca Hitlerja, ki je znal navdiho- Nadaljevanje silovitih obrambnih bo,:ev in protinapadov v Rusiji Ogromno sovjetskih letal uničenih. — Nemci trdno na črti Ržev-Vjazma-Orel-Kursk-Harkov Berlin, 9. febr. s. Včerajšnje nemško uradno 'Ojno poročilo pa pravi: Na vzhodnem bojišču se nadaljujejo siloviti orambni boji. Različne skupine nasprotnikovih Sl' so bile uničene pri naših protinapadih. V boju Z0Per večkrat številnejšega nasprotnika se je posebno odlikovala 269. pehotna divizija iz severno-*j»hodne Nemčije. V štirih tednih je odbila nad «0 sovražnikovih napadov in je v števiinih protinapadih uničila mogočne sovražnikove sile. Med 31. januarjem in med 6. februarjem je sovjetsko letalstvo izgubilo 239 letal. Od tega jih je bilo 117 zbitih v letalskih bojih, 18 po protiletalskem topništvu, druga pa so bila uničena na tleli. V istem času smo mi na vzhodnem bojišču izgubili 13 letal. Hiterjev glavni stan, 9. februarja, s. Sol>otno nemško uradno vojno poročilo pravi o bojih na Vzhodu: Na vzhodnem bojišču se nadaljujejo boji ob zelo hudem mrazu in med snežnimi viharji. Na srednjem delu bojišča je bil obkoljen večji del dveh sovjetskih divizij in pobit. Pri teh nastopih smo dobili v roke 15 topov in 44 strojnic. Med boji v zadnjih dveh tednih je bilo samo na odseku ene nemške armade zajetih ali uničenih 80 oklepnih voz, čez 300 topov, 1000 strojnic in metalcev bomb, nad 400 avtomobilov in 850 sani. Nasprotnik je razen številnih ujetnikov imel tudi nad 18.000 mrtvih. Na južnem delu bojišča so nemške čete med več nastopi napadalnih oddelkov povzročile nasprotnika zelo krvave izgube ter uničile veliko Število postojank. Na karelijskem bojišču so nemške letalske sile uspešno bombardirale železnico v Murmansk ter nasprotnikove barake. Bre* lastnih izgub je bilo včeraj uničenih v “Gjih ali na tleh 34 sovjetskih letal. potrjuje razlage vojaških krogov in novejše Hitlerjeve izjave, po katerih so se Rusi kljub obupnim naporom in ogromnim izgubam polastili tako neznatnega ozemlja, da je v primeri z ozemljem, osvobojenem po nemški vojski, v resnici nepomembno. Črte označujejo zasedene pasove in po njih se da približno določiti bistvena črta fronte. Vidno je tudi, kako je nemško vrhovno jx>velj-stvo popravilo bojne črte, ki jih Rusi na nobenem kraju niso mogli predreti. Vsi glavni kraji na tej črti, kakor Ržev, Vjazma, Orel, Kursk in Harkov so trdno v nemških rokah. vati sleherno njegovih veličastnih zamisli z načeli narodnega socializma. Dr. Todt se je rodil 4. septembra 1890 in je bil član narodnosocialistične stranke od leta 1922. 5. julija 1933 je bil imenovan za glavnega nadzornika nemških cest in je v tem svojstvu razvil tisto veličastno delo za zgraditev nemškega avtomobilskega cestnega omrežja, katero je občudoval ves svet. Ogromne usluge Nemčiji je dr. Todt storil z zgraditvijo obrambnih črt na zahodu, tedai ko je mednarodni politični položaj zahteval, da se to vprašanje reši z vso naglico. V ta namen je ustanovil slovito »Organizacijo Todt« in z njo se mu je v neverjetno kratkem času posrečilo dodelati nemški zahodni obrambni zid. V priznanje za te zasluge, mu je Hitler leta 1938 podelil «Prvo nemško državno nagrado«. V decembru tega leta je Todt bil imenovan za glavnega pooblaščenca za splošno ureditev kmečkega gospodarstva. Leta 1939 ie zaradi ureditve protiletalske obrambe na zahodnih mejah bil imenovan za generalnega majorja. 16. marca 1940 je bil imenovan za ministra za orožje in strelivo. 19. julija 1941 ie bil imenovan tudi za glavnega nadzornika za vodne sile in energijo. Bil je tudi voditelj glavnega tehničnega urada pri narodnosocialistični stranki ter voditelj tehničnega urada pri delavski fronti. Poleg tega je bil tudi predsednik nemške družbe za tehniko in zaupane so mu bile tudi razne posebne tehnične naloge v drža- vi in v stranki. Novica je snoči v Berlinu povsod vzbudila globok vtis ter živo sočutje. Vabilo dr. Leya nemškim delavcem, naj pomagajo k zmagi f ?Cr‘Iin’ T®‘ *e?,r< s- Vodja nemške delavske fronte dr. Ley je predsnočnjiim imel govor v »portpalastu pred 20.000 delavci neke delavske zveze velikega .berlinskega podjetja. V go* voru je ponovno poudaril neomajno voljo nemških delavcev, ki se hočejo boriti doma za gotovo zmago. »Tisočletja, ki so bila priča stalnega razvoja nemškega naroda, bi neusmiljeno utonila v pozabo — je dejal dr. Ley — če bi ee temnim judovskim silam in boljševišiki krutosti posrečilo premagati naše orožje. Toda mi hočemo zmagati in zato bomo zmagali. Ta klic ni namenjen le berlinskim delavcem, marveč vsem tovarišem po nemških tovarnah. Zaključil je govor s temfle besedami: »Vabim vas, da posvetite naši veliki stvari vso vašo marljivost, vso vašo tehnično sposobnost in vaše sile v imenu milijonov nemSkih vojakov na bojišču, JSerlin, 9. febr. s. List >Der Angrifk je pred- y imenu padlih junakov, v imenu Adolfa Hitler-sncčnjjin objavil uradni zemljevid, ki najbolj jasno I ja in Nemčije.« Eksplozije, nemiri in vojno stanje v Tangerju Tanger, 9. febr. s. Španske oblasti so začele s preiskavo, kdo je odgovoren za eksplozijo prtljage, ki bila last nekega angleškega uradnika. Razlaga, ki se po prvih prenagljenih poročilih zdi najverjetnejša, je ta, da je med potniki, ki so dopotovali v soboto v Tanger iz Gibraltarja, bil neki angleški uradnik, ki je nosil diplomatski kovčeg. Pri izkrcanju je uradniku pomagal neki špan. državljan. Ko so kovčege nalagali na' avto, je eden padel na tla, pri čemer je prišlo do strahovitega poka. Enajst ljudi je bilo na mestu ubitih, 63 pa bolj ali manj ranjenih. Pri razpo-čenem kovčegu so našli številne prepagadne letake. Pravijo, da med arabskim prebivalstvom vre proti Angliji, ker je bilo največ žrtev izmed domačinov. Po eksploziji je prišlo do hudih neredov in demonstracij proti Angliji, zaradi česar so oblasti razglasile vojno stanje. špansko-francoška posvetovanja na meji Maroka Tanger, 9. febr. s. Na meji med Francoskim in Španskim Marokom pri kraju Lacacho sta se seSla španski visoki komisar za Maroko general Orgaz ter francoski komisar general Nogues. Spremljali so ju Številni tehnični In vojaški sodelavci. Po uradnem poročilu, naj bi bili pri sestanku razpravljali o trgovskih in kmečkih vprašanjih, ki sfe tičejo Španskega in Francoskega Maroka. Za poveljniki, ki so padli pri izpolnjevanju najvišje dolžnosti, je treba v dnevni zapovedi imenovati tudi generale: Cingalesa, Gambara, Navarrini, Kruevvell, Gioda, Gloria, De Stefa-nis, Veith, Piazzoni, Soldarelli, Fiirst, Ballotta, Azzi, Boettcher, Franceschini, Gause Gotti, Lombardi. V njih zatrdno ni nikdar, niti ob naj- boljbolj črnih dneh, odpovedala vera v pre- obrat. Brez te vere, ki dviga vse sposobnosti in hrani vse upe, bi ne bilo mogoče doseči uspeha v tako kratkem času. In danes, ko se je položaj spet utrdil v našo korist in je šel po vodi angleški načrt, da bi prišli v nekaj dneh do meje Tunisa, morata Italija in Nemčija z ganjenim ponosom in s trdnim zaupanjem gledati v svoje poveljnike in v svoje vojake. Vesti 9. februarja Japonski minister za trgovino in industrijo jc imel snoči govor, v katerem je opozarjal japonsko ljudstvo, da se je vojna šele začela in da vlada pač ne more olajšati državnega nadzorstva nad gospodarstvom. Poudaril je, da bo treba vojno moč japonskega naroda nasprotno še ojačiU. Japonsko ljudstvo naj nikar ne misli, da bi blago, ki so ga Japonci dobili v roke v zasedenih krajih moglo zadostovati za rešitev vseh gospodarskih vprašanj. Tudi takoj po vojni ne smemo pričakovati, da bi japonsko gospodarstvo v prvem trenutku že zacvetelo Preden se bo vojna v vzhodni Aziji končala, se je treba pripraviti na še večje težave. Ameriško vojno ministrstvo sporoča, da so v Wa- shingtonu ustanovili odbor načelnikov generalnih štabov Združenih držav in Anglije, ki naj zagotove vzporeditev vojnih naporov. Irski poslanik v Združenih državah je izročil ameriški vladi oster protest proti izkrcanju ameriških oddelkov na severnem Irskem. Madžarska se pripravlja, da bo z vsemi svojimi silami posegla v vojno zoper boljševizem. Madžarska vojska, ki se je udeležila prvega zmagovitega razdobja vojne, se pripravlja, da bo Se z večjo silo sodelovala z Italijani in Nemci v boju, ki naj bi prihodnjo pomlad privedel do končne zmage. Madžarska bije zdaj narodno vojno ea obrambo svojih meja in svoje tisočletne omike, piše madžarski vladni list »Ha- etftoc. Francoski ministri, ki prebivajo ▼ Parizu, so včeraj pod predsedstvom ministra za gospodarstvo Bouthillierja, imeli posvet o preskrbi Pariza z živežem in kurivom; vprašanje, čigar rešitev je posebno zdaj zelo nujna. Predsednik hrvaškega kasacijskega sodišča je razglasil imena 203 članov bodočega hrvaškega sabora. Te člane je imenoval Pavelič 24. januarja. Sebor se bo sešel, brž ko se bo dalo in bo posloval po določilih iz leta 1918. Egiptovski kralj Faruk je razpustil zbornico ter razpisal splošne volitve. Dan zanje še ni določen. Predsednik vlade Nahas-paša je imenovan za vojaškega guvernerja v Egiptu. Bivši vrhovni poveljnik ameriškega vojnega bro-dovja na Tihem morju, admiral Kimmel, je prosil za upokojitev, da bi se izognil odstavitvi. Njegovo prošnjo mornariško ministrstvo še preučuje. Nova egiptovska vlada je sestavljena zgolj iz politikov, ki pripadajo nacionalistični stranki. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se je potopil rušilec »Matabele«. Angleške oblasti so uradno sporočile, da so močni oddelki kitajske vojske prišli v Birmo in da bodo branili južni del tamošnjega boiišča. Angleške oblasti pri tem zelo poveličujejo maršala Čangkajška, o katerem pa je znano, da je svoje nesrečne čete prodal Churchillu za to-liko in toliko milijonov za divizijo. S tem Čangkajšek popolnoma izdaja veliko vzhodno Azijo in se izključuje iz skupnosti azijskih narodov, pravi pojasnilo rimskih pristojnih krogov k temu sporočilu. Od početka vzhodnoazijske vojne pa do 31. januarja so Japonci potopili 29 podmornic ta 360 tisoč ton drugega brodovja, pravi neko njihovo uradno poročilo. Ameriški proračunski odbor v zbornici je odobril 100 milijonov dolarjev za ureditev protiletalske obrambe v Združenih državah. Odbor sodi, da ni izključeno, da bodo nasprotna letala napadla tudi mesla Združenih držav, vendar so mnenja, da ti napadi ne bodo tako 1 močni ta pogosti, kakor so bili nad Anglijo. Novozelandska vlada je poklicala Jenske, naj se prostovoljno priglasijo za pomožno vojaško službo v novozelandski vojski. Zenske bi služile kot upravne moči, šoferke, oskrbovalke, kuharice itd. Vlada je izdala oklic na prebivalstvo, da naj zbira staro železo in drugo blago, ki služi za vojno. Švedsko okrožno sodišče v Sto«kholmu je te dni zaključilo razprave proti Nikolaju Romu ta njegovi' tolpi, ki je veljala za najbolj organizirano vohunsko in sabotažno tolpo na Šved-sk»m m*d to vojno. Vsi člani so bili obsojeni na več let ječe. Med njimi J« tudi znamenita plesalka Otilija Moeller, Po 55 letih je bila v Parizu prvič obglavljena neka ženska, ker je umorila svojega 5 letnega otro- . ka. Naslednji dan pa je bil obglavljen njen • mož. Veliko število važnih sklepov fašistične vlade Pod Ducejevim vodstvom jo vlada sprejela mnogo predlogov, ki se tičejo ureditve raznih vojnih, socialnih in kulturnih vprašanj Nov tajnik fašistovske zveze v Ljubljani Rim, 10. febr. s. V soboto dopoldne je bila v Beneški palači seja ministrskega sveta pod Ducejevim predsedstvom. Na seji so obravnavali tekoč« zadeve in sklenili tudi več drugih važnih ukrepov. Na predlog Duceja je bila sprejeta odredba, da so odredi zaplemba vseh motornih vozil, ki so bila zgrajena pred 1. 1930. Ta vozila bodo razstavili na posamezne dele in jih potem porabili v vojni industriji. Uredba našteva tudi tista vozila iz tega poglavja, ki ne bodo rekvirirana. Odobren je bil načrt, po katerem bodo učitelji ljudskih šol uvrščeni v skupino B državnih uradnikov. Obenem se ureja vprašanje družin osebja pomožnih državnih zavodov in se nanje razširja uredba, ki v tem pogledu velja za državne uradnike. Odobren je bil dalje zakonski osnutek za podpiranje, vzgajanje in zaščito gluhonemih. V ta namen bosta ustanovljena narodni zavod za zaščito gluhonemih ia narodna zveza zavodov za vzgojo in izobrazbo gluhonemih. Obe ustanovi bosta pod nadzorstvom notranjega, odnosno ministrstva za ljudsko omiko. Sprejet je bil tudi zakonski načrt, ki ureja vprašanje gospodarstva za časa vojne v Italijanski Vzhodni Afriki. Na predlog finančnega ministra j« bil odobren zakonski predlog, ki omogoča davčne olajšave pri nakupu stavbišč in načrt zakona, ki spreminja pogodbo med državo in Italijanskim združenjem avtoriev in založnikov. Sprejet je bil predlog, da dobe člani italijanskega Rdečega križa, ki so bili v vojni ranjeni ali ubiti, pravico do vojnih pokojnin. Na predlog Duceja so bili sprejeti zakonski osnutki, ki urejajo za časa vojne napredovanja častnikov vojske, poostrujejo kazni za tiste, ki brez opravičljivega razloga ne odgovorijo na kontrolni poziv pristojnih vojaških oblasti, obenem pa se poenotijo odredbe glede rekrutiranja in razmeščanja glavnega stana. S posebnim načrtom sc urejajo tudi študije učencev letalske akademije. Na predlog prosvetnega ministra je bil sprejet osnutek za ustanovitev zavoda za materinske šole na Sardiniji. Na predlog kmetijskega ministra je bilo sprejeto, da se uredi kolonizacija sicilske la-tifundije in odredi gradnja novih vodovodov na tem področju. Nadaljni predlog daje razne olajšave za gradnjo hladilnic za shranjevanje kmetijskih pridelkov. Prometni minister je stavil predlog o olajšavah pri radijski naročnini, da bi se tako radio-fonija še bolj razvila. Na predlog ministra za ljudsko omiko so bile 6prejete olajšave za izdelovalce filmov italijanskih podjetij izven domovine. Prihodnja ministrska seja bo 14. marca. Rim, 7. februarja. AS. Duce je na predlog tajnika stranke imenoval za tajnika zveze bojevniških fašiiev v Ljubljani fašista Orlanda Orlandiiiija. ki se ie rodil 1909 in vpisal » stranko 1928 diplomiral iz gospodarskih in trgovskih ved. ie prostovoljski topniški poročnik in bojevnik v Španiii ter v sedanii vojni, kjer ie bil ranjen. PoDrei je bil dodeljeni podtajnik fašistovske zveze oa Reki. Imenovan je namesto fašista Emili ia (irazioliia. Visokega Komisarja za Ljubljansko ookraiino. Cigar tajniški posli s tem prenehajo. Izmenjava znamenj bo do določenih predpisih 12. februarja oh 10 ob navzočnosti nadzornika stranke Davida Fossa. Včeraj so bile na sporedu tekme za italijanski pokal Lani nad 1 milijon prejemkov zarubljeno Ljubljana,6 9. febr. Pregledna statistika izvršilnih oddelkov »krajnega sodišča pokaže v glavnih potezah zanimivo sliko o socialnem in gmotnem stanju ljubljanskega prebivalstva, pokaže nam težko borbo, ki jo preživljajo mnogi sloji za svoj življenjski obstanek in podaja položaj mnogih javnih in zasebnih nameščencev, kakor tudi drugih oseb, ki so navezane na stalne in začasne denarne prejemke. Druga leta ie bilo objavljenih po raznih stanovskih glasilih več razprav o denarnih bremenih, ki jih nosijo nameščenci in o njihovih dolgovih. Na okrajnem sodišču poslujejo 3 izvršilni oddelki, ki so lani zaznamovali skupno 5.112 različnih izvršilnih predlogov, ko jih je bilo predlanskim 8.791. Znaten padec pripisujejo vsem velikimi svetovnim in socialnopolitičnim dogodkom, ki so močno vplivali tudi na ru-heženske posle, saj ie ostala v veljavi že 1. 1939 izdana zaščita vojaških obveznikov, ki so bili poklicani k vojakom. V prvi vrsti naj_ omenimo, da je bilo lani na iavni sodni dražbi prodanih le 26 različnih posestev in hiš v mestu in okolici, ko jih je bilo predlanskim 42. Lani ie bilo drugače predlaganih 107 sodnih dražb nepremičnin, predlanskim 168. Visoki Komisar obiskal gimnastični tečaj GILL-a Ljubljana, 10. februarja. fi Včeraj dopoldne je odprl Eksc. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli v domu GlLa informativni tečaj za telesno vzgojo, Itaterega se udeležuje okrog 300 udeležencev, de-oma profesorjev srednjih šol, učiteljev telovadbe in ljudskošolskih učiteljev. Praktično predvajanje se je eačelo ob 10 v veliki dvorani krasnega sedeža GILa, na katere glavni steni se je močno odražala velika Mussolinijeva črka »M«. Na odru, ki je bil okrašen in ovit v narodno tribarvnico, je zavzel svoje mesto zvezni podpo-vejnik GILa, ravnatelj italijanske šole v Ljubljani, nadzornica GILa in clrugi odličniki. Profesor Cas-sani je naslovil na udeležence kratek nagovor, v katerem je razložil pomen tečaja in praktičnih vaj, kajti zlasti slednje vrste telovadbe je bila obvezno uvedena za vse ljudske šole v Kraljevini. Takoj nato je prikorakala skupina najmlajših deklic, ki so bile najboljše pripravljene, in je pokazala nekaj hitrih in lepih vaj, ki so jib vsi vsi navzoči gledali z velikim zanimanjem. Prav ko so male telovadkinje končavale vaje, je vstopil v dvorano Visoki Komisar, ki ga je sprejel zvezni podpoveljnik, drugi funkcionarji In uJ-i-tel ji. Takoj nato so mlade telovadkinje ponovile eno svojih vaj. Potem so prišli na vrsto dijaki srednjih šol, katerih urejen nastop ni bil nič man) učinkovit kakor nastop mladenk. Ta skupina je hitro in gibčno izvedla vaje, ki so obvezne za vse srednje šole v Italiji. Eksc. Visoki komisar je potem rekel učiteljem, da ie prepričan o njihovem sodelovaniu in izrazil svoj« zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je rodila predpriprava na gimnastičnem tečaju zveznega poveljstva. , . Preden je napustil dvorano, je Visoki komisar obšel vrsto učiteljev in se razgovarjal z nekaterimi izmed mladih telovadkinj. Zanimivo je dalie, da je bilo lani od raznih strank vloženih 3919 predlogov za izvršitev rubežni raznih premičnih stvari, v prvi vrsti pohištev, dragocenosti, zlatnine Itd. Od teh predlogov ie bilo rešenih 3658. Predlanskim ie bilo takih predlogov vloženih 6055. Izvršilni organi pa so opravili rubežen v 1354 primerih. predlanskim 2170. Dejansko pa ie prišlo lani do prodaie zarubljenih premičnin, kakor pohištva, ur itd. le v 112 primerih, ko iih ie bilo predlanskim 217. Vse stranke, ki so jim bile stvari za-rubi jene. so pač skušale na kak način doseči sporazum z upniki in so skušale priti do denarja, da so zadovoliile preveč sitne upnike. Še vedno pa so v Ljubljani ljudje, ki špekulirajo z zarubljenimi predmeti, ki marljivo zasledujejo vse sodne objave, s katerimi ie kaka dražba razpisana in se točno udeležujejo vseh dražb, na katerih pokupiiaio vse predmete, hnn-joče količkaj kako vrednost. Seveda znajo ti prebrisanci na dražbi kupljene stvari s prav dobrim dobičkom pozneie spraviti v denar. Mnoge bo pač najbolj zanimalo poglavje, ki kratko omenja podatke o zarubljenih denarnih prejemkih in terjatvah. Upniki, ki so dosegli izvršilne naslove za svoje terjatve pač hite, da skušajo po najkrajši poti priti do kritja. Poleg drugih rubežni kaj radi predlagajo tudi rubežen stalnih denarnih prejemkov zavezancev, tako mesečnih plač, rent in drugih dohodkov. Na rubežen plač ie bilo lani podanih pri vseh 3 izvršilnih oddelkih 1245 predlogov, predlanskim 2236. Rešenih ie bilo 1238 predlogov, predlanskim 2236. Kakšni prejemki so bili zarubljeni? Različni. N iih višina je znašala v mnogih primerih manjše vsote do 100 lir, v drugih primerih pa prav čedne vsote od 100, 500 in 1000 lir, kakor tudi še višje zneske. Splošno računajo, da je bilo lani zarubljenih nad 1,300.000 lir raznih denarnih prejemkov. Drugače kaže statistika izvršilnih oddelkov, da so rubežni lani napram predlanskemu letu padle za dobrih 50 odstotkov. V oktobru mesecu se je čez 40 moštev borilo za drugo največjo trofejo v italijanskem nogometu: za italijanski pokal. Teh tekem se lahko udeleži vsako moštvo. Po štirih izločilnih kolih, ki so jih tedaj odigrali, je ostalo le še osem moštev neporaženih, in ta moštva so se srečala včeraj v medsebojnih borbah. Spet so odpadla štiri moštva, tako da jih je za nadaljevanje tega tekmovanja ostalo le še štiri, ki bodo svoj ples končuhi v naslednjih nedeljah. Včeraj so bile na sporedu tele tekme: V Vene-ziji se je domače moštvo pomerilo z Bologno. Bila sta to približno enaka nasprotnika. Rezultat prerokovati vnaprej, bi bilo prav pri teh dveh moštvih preuranjeno V Milanu sta se srečali domači Milano in Reggiana. V Torinu je imel domači Juventus v gosteh Padovo, in končno sta se pomerili še Modena in Nova ra v Modeni. Z veliko gotovostjo je bilo računati, da bo zmagal v Milanu domači Milano nad drugorazredno Reggiano in pa, da bo Juventus odpravil Padovo, ki je pravtako moštvo B divizije. Končni rezultati včerajšnjega tekmovanja 60 bili naslednji: Modena — Modena : Novara 2 :0. Milano — Milano : Reggiana 6 :0. Torino — Juventus : Padova 1 :0. Venezia — Venezia : Bologna 2 :0. In res: Milano je visoko porazil Reggiano, bolj trda je šla Juventusu, ki je imel prednost domačega igrišča. Padova mu je bila trd oreh. Omeniti bi bilo, da nekateri klubi B divizije enakovredni onim prve divizije, kar potrjuje tudi navedeni rezultat iz Torina. Drugorazredni moštvi Modene in Novare sta končali z zmago Modene. Tekma je bila lepa. Benečani pa so spet pokazali kaj znajo. Pred več tisoč gledalci so gladko odpravili Bologno z 2 :0. Namizni turnir SK Slavije Ljubljana, dne 9. februarja. Delavski športni klub Slavija je šele pred kratkim ustanovil krožek, kjer mladi prijate^ lji namiznega tenisa goje ta lepi šport. Komaj so ustanovili ta krožek, že so bili zapisani prvi lepi rezultati. Že na turnirju SK Mladike, ki ie bil pred nekaj tedni, so se mladi Slavijaši ar dobro odrezali in so prekosili še celo izvrstne Mladikarje za seboj. Bil je to prvi res imeniten uspeh, ki je dal Slavijašem novih pobud. Tudi sami so se odločili, da izvedejo lasteri turnir, na katerege pa so povabili še vse ostale ljubljanske klube, ki goje namizni tenis. Tekmovanje so je začelo že v soboto in se nadaljevalo vso nedeljo, vendar pa (ra niso mogli zaključiti, ker obširnega sporeda niso mogli izvesti. Zaradi še nekaterih preostalih iger, bodo s tekmovanjem nadaljevali še danes popoldne. Turnir je bil v športnih prostorih SK Mladike, današnje tekmovanje pa bo na Rakovniku. Mlade agilne Slavijaše moramo za njihovo športno delovanje le pohvaliti in jim tudi zanaprej želimo mnogo sreče. V soboto so nastopila le moštva. Prijavila so 6e naslednja -Mladika, ki je prijavila kar tri moštva, prireditelj SK Slavija je prijavil dve moštvi, Korotan je pravtako priinvil dve moštvi in Hermes. Rezultati v soboto: Mladika III : Slavija 5 :2. Mladika I : Slavija II 5:0. Mladika l ; Mladika III 5 : I. Hermes : Korotan II 5:1...................... Včerajšnji spored pa je bil obširnejši. Na sporedu ®o bile tudi tekme seniorjev in junior-jev. Udeležba je bila prav lepa, in pri vsakem turnirju se lahko prepričamo, da imamo v Ljubljani številne dobre igralce, ki tudi vedno bolj napredujejo. Rezultati: Juniorji — četrt finale: Potočnik (K) : Purkart (K) 2:0. Meden (M) : Strojnik (K) 2:0. Jankovič (K) : brez igre 2:0. Gele : Smrajc 2 :0. Finale: Potočnik : Jankovič 2:0. Rezultati: Single seniorji: Bradeško : Bogataj 2:0. Tršinar : Pavlič 2:1. Krečič : Kameušek 2:0. Bajc : Strojnik 0:2. Božič : Poženel 2:1. Recek : Havliček 2:0. Žgajner : Blažič 2:0. Djinovski : Medved 2 : 1. II. kolo: Bradeško : Tršinar 2:0 Krečič ! Strojnik 2:0. Recck : Božič 2:0. Djinovski : Žgajnar 2 : 1. Četrfinale: Recek : .Djinovski 1 :2, Težave v avtobusnem in tramvajskem prometu Ljubljana, 9. februarja. Že od 1. februarja naprej traja doba močnejšega snežnega vala, ko je januarja nadvladoval mrzli val. Zadnje dneve je sneženje dosegalo višek, ko je neprestano snežilo v gostih kosmih, nakar so nastajali nekaki odmori, da je nato snežni val zavalovil 8e z večjo silo nad našo pokrajino, ki Je vsa visoko zametena in dosega ponekod višina snega že do 150 m. V kočevsldh in čabran-skih krajih je sneg celo dosegel 2 in. Po mnogih odprtih notranjskih krajih, tako na Blokah, »o velikanski zameti. Burja je ponekod s cest odnesla sneg in ga drugje nanosila velikanske kopice. Velike so težave v avtobusnem prometu. V naših krajih pride v glavnem v poštev avtobusna proga Ljubljana—Velike Lašče—Bloke—Prezid. Na tej progi vzdržuje promet avtobusno podjetje A. Pečnikar Januarja je podjetje Se dnevno in redno vzdrževalo na celi progi promet in vozilo brez večjih težav in neprilik. Kljub hudemu mrazu so avtobusi podjetju srečno prevažali potnike v obeh smereh. Od svečnice naprej, ko je zapadlo veliko snega, pa je bilo podjetje prisiljeno promet omejiti in prekiniti. Avtobusna proga ]e dobra le do Velikih Lašč, do kamor vozi avtobus dnevno v obeh smereh. Od Velikih Lašč naprej je progo na mnogih krajih hudo zametena in nerabna za promet. Ljudje iz notranjskih krajev, ki so bili v prvi vrsti navezani na to progo zaradi njene praktičnosti, so sedaj primorani, da se vozijo na Rakek, od tam pa po železnici v Ljubljano, in to le v najnujnejših zadevah. ^ Ljubljanski tramvaj je včeraj moral premagovati na vseh progah razne ovire in težave. Primerilo se je dostikrat, da je voz obstal kar sredi proge med dvema postajališčema, ker se je pod vozom med kolesjem nabralo toliko snega, da se tramvaj ni mogel ganiti naprej in je odpovedala tudi elektrika Ko je popoldne zopet začelo snežiti v gostih kosmih, je tudi tramvaj premagoval svoje zadnjo ovire, kajti kmalu potem so vsi vozovi zavozili v remlzo. Mnoge ljudi, ki hodijo že ob 7 na svoje delo, je davi skrbelo, kako bodo priromali iz enega predmestnega dela na kouec drugega. Objavljeno t Jože Gostinčar Na svojem skromnem domu v Vižmarjih je včeraj podlegel daljši bolezni veteran slovenskih krščanskih delavcev in bivši minister ter večkratni poslanec Jože Gostinčar v visoki starosti 82 let._ Jože Gostinčar je bil samonikel človek, mož brez teoretične šolske izobrazbe, ki pa se je s svojo vztrajnostjo, ukaželjnostjo in delavnostjo povzpel do visokih mest in položajev, v katerih ja zmerom pokazal svojo nadarjenost in sposobnost. Življenje ga je vrglo med delavske vrste in kot tak. skromen in neznan delavec se je med prvimi oklenil pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka, ko je ta začel polagati temelje organizaciji slovenskih krščanskih delavcev proti koncu preteklega stoletja Gostinčar ie bil eden na|zvestejših Krekovih učencev, ki se je pri svojem učitelju Izobraževal ne samo v vprašanjih svojega stanu, temveč je pri njem dobival tudi široke pojme o kulturi, izobrazbi in o največji vrednosti, ki je pokojnika dičila, o nesebičnem žrtvovanju ifl ne-odjenljlvi delavnosti. Iz Krekovega krogi jW Gostinčar rastel polagoma kot samostojr?610Wtsleč mož, ki se je ves posvetil boju za delavsKtf pravice. Kmalu je vstopil tudi v politično življenje, in sicer leta 1907 kot državnozborski poslanec za logaški okraj. Po svetovni vojni je bil član narodnega predstavništva v Ljubljani, leta 1919 pa je postal tudi minister za socialno politiko. Leta 1920 je bil Izvoljen v ustavotvorno skupščino, pozneje pa ni več kandidiral, temveč se je posvečal zgolj krščanskim delavskim organizacijam in mnogokrat napisal tehtne članke o teh vprašanjih v slovensko časopisje. Gostinčar je bil naši javnosti znan tudi po tem. da le v dunajskem parlamentu med vojno govoril 14 ur za slovensko vseučilišče. Pokojnik se je rodil 17. marca 1ROO na Be-ričevein pri Dolu pri Ljubljani. Izučil se je si-tarske obrti v Ljubljani, bil pozneje paznik in mojster v predilnici, potem pa poduradnik Zadružne zveze. Leta 1894 ie bil med prvimi člani dr. Krekove delavske organizacije. Po vojni, ko se je umaknil iz političnega življenja, je živel na svojem malom domu v Vižmarjih. Bog naj mu plača vsa dobra delal Njegovim preostalim pa naše sožalje! je bilo, da se bo spdaj začel redni tramvajski promet šele od 8 naprej. Toda nekaj minut pred 7 so že začeli voziti prvi vozovi iz remize v vse smeri. Bili so vozovi, ki so v prvi vrsti sprejemali tramvajske uslužbence, pobrali pa so seveda na splošno zadovoljstvo tudi druge potnike in tako so bili mnogi rešeni raznih neprilik. Včeraj podnevi so mestni snežni plugi neprestano orali sneg po cestah in ulicah Na Ljubljanskem barju je sneg dosegel višino 75 cm. — d. ^Eflrl Derr Blggers HA 54, KM Van Horn je nagrbančil čelo.« Lepo od vas, gospod komisar. Popolnoma razumem. Res, v zadevo sem na V6ak način žalostno zapleten. Toda pri teiu se popolnoma zanesem na vas. Kot razumnemu človeku, se vam je moralo že zdavnaj posvetiti v glavi, da sploh nisem imel nobenega razloga, da bi umoril ubogo dekle-Odkar pa sva skupaj začela delati ta film, bi jo mogel še tolisko manj. Tudi med vsem potovanjem, kakor tudi pri skupnem delu, sva 6e sijajno razumela.« >Da, seveda.« Chan je ostro motri) obraz svojega sosoda, ko je pristavil; »Ali ste se prav tako sijajno razumeli z Dennyjem Mayem?« »Cernu bi imel Denny Mayo s to stvarjo kaj opravka?« je dejal Van Horn, ne da bi mogel skriti svoje presenečenje spričo tega nepričakovanega vprašanja. »Lahko bi imel dosti opravka,« je odvrnil Chan. »Sedaj poskušam spraviti na dan vse potrebne stvari. Morda mi boste vi pomagali. Zato ponavljam: ali ste se dobro razumeli z Dennyjem Mayem?« »Poznal som ga precej dobro,« je priznal Van Horn. »Krasen fant — temperamenten Irec. Človek ni nikoli vedel, kaj vse bo še pripravil. Vsesplošno je bil priljubljen. Njegova smrt je vabudila obče obžalovanje.« »Kdo ga je umoril?« je prijazno pobaral Chan. »Tudi jaz bi rad vedeli« je odgovoril Van Horn. »Ko sem vferaj zvečer slišal, kako ste vi V6e ljudi vprek povpraševali o bivanju v Hollywoodu v juniju pred tremi leti, sem opazil, da mora imeti njegova smrt nekakšno zvezo s tukajšnjim dogodkom. Le radoveden sem, v kakšni zvezi je vse to.« »To je bil brez dvoma tudi razlog,« je rekel z naglico de-1 tektiv, »zakaj ste se vi danes zgodaj zjutraj sklanjali nad starimi časopisnimi poročili?« Van Horn se je nasmehnil. »Oh, torej ste me videli, ko sem sedel nad knjigama? Da, gospod komisar, moj menager vara bo rad povedal, da sem jaz razumarski tip igralca. Ne skupaj s prijatelji — pač p« čepeti s kakšno dobro knjigo v skritem kotičku... seveda mislim na resno književnost...« Charlie je naredil z roko odklonilno kretnjo. »Če se modremu človeku zdi, da je sumljiv,« je pripomnili, »se bo šel skrivat v bučno njivo, da bj si tam zavezal čevlje.« Van Horn je prikimal. »Star kitajski pregovor, ne? Pa ne slab.« »Še preden bom odšel od tu, mi boste povedali razlog, zakaj ste danes zjutraj obiskali mestno knjižnico?« je strogo zahteval Chan. Van Horn ni odgovoril. Srtmel je skozi priprte veke nemo predse. Potem se je okrenil zaradi hitrega sklepa. »Vi ste bili zelo odkriti do mene, gospod komisar. Bom zato pa tudi jaz, čeprav boste zaradi tistega, kar vam bom zdaj povedal, še bolj zmedeni.« Potegnil je iz žepa kuverto, ki je nosila na zaglavju napis Grand hotela in ponudil Charlieju edini listič, ki je bil v njej. »Preberite, prosim!« je rekel. Bilo je kratko, na stroj spisano poročilo brez podpisa. »Svarilo od nekega vašega prijatelja. Vi morate nemudoma v mestno knjižnico v Honolulu in odstraniti iz vezanih letnikov »Los Angeles Timesa« več za vas zelo nevarnih poročil, ki so svoj čas izšla v zvezi z dogodki okrog umora Dennyja Maya.« Charlie je pogledal. Kdaj ste prejeli tole pisemce?« »Danes zjutraj sem ga našel pod vrati svoje sobe, ko sem !vstal!« mu je povedal igralec. »In ste šli takoj v knjižnico?« »Takoj po zajtrku. Kdo tega v podobnem primeril ne bi storil? Nisem se -mogel spomniti, da bi me bili v zvezi s tisto afero omenjali, saj konec koncev tudi ni bilo prav nobenega povoda za to. Seveda pa se je v meni porodila radovednost, šel sem torej dol v mesto in prebral sleherno vrstico o umoru Mava, ki sera jo mogel najti. In značilno...« »In,« je silil vanj Chon. »Bilo je, kakor sem si bil mislil. Niti enkrat ni uilo moje ime omenjeno. Doživel sem torej preccj zagonetno dopoldne, gospod komisar.« »To si lahko mislim,« je pritrdil Chan. »Redek primer. Ali sc vam nič ne zdi, kdo bi mogel napisati tole pismo?« »Niti sanja se mi ne,« je odgovoril Van Horn, »Toda cilj vee stvari mi je zdaj jasen. Nekdo je poskušal vreči Mini name. To je ljubezniva pozornost, ki jo brez dvoma cenim. On ali ona — je bila prepričana, da bom obiskal knjižnico, in bom napisal izposojevalni listič za en zvezek. Mislil ali mislila je, da boste slej ko prej vi to izvohali, me potem težko osumili in po nepotrebne izgubljali svoj čas pri zasledovanju napačne sledi. Na srečo ste vi ta načrt prekrižali in ste * svojim sumom prišli naravnost nadme. Zato sem prav vesel, da ste to storili. In desetkrat vesel, da sem tisto pisemce 6hranil.« »Pisemce, kj ste ga lahko na vse zadnje napisali tudi vi!« je zinil Chan. Van Horn se je zasmejal. » O ne — tako zvit in zahrbten pa nisem, mr. Chan. Pismo je ležalo pod mojimi sobnimi vrati, ko sem dane« zjutraj vstal. Če ugotovite, kdo ga je napisal, potem ste po vsej verjenosti istočasno našli tudi morilca Shelah tane.« »Zelo verjetno,« je pritrdil Chan. »Na vsak način, bom pismo vzel.« V6tal ja. »lo je bil silno zanimiv razgovor, mr. Van Horn, m hvaležen sem vam za vso odkritost. Zdaj grem spet svojo pot, v žepu pa mi gori nova uganka, če se bo pa še kaj takega primerilo, me bo zadela kap. Verjetno vas nisem zadrževal od kosila?« Navodila za razdeljevanje osebnih izkaznic Ljubljana, 7. februarja. V ponedeljek 9. januarja začne ljubljansko ineslno poglavarstvo s sprejemanjem prijav za osebno nakaznice na naslednjih krajih: V šoli v Zgornji Šiški za prebivalec prejšnje občine Dravlje s predkraji in nekdanje občine Zgornja šiška. V ljudski šoli v Spodnji Šiški za okoliš nekdanje upravne občine Spodnja šiška. V ljudski šoli za Bežigradom za bežigrajski in svetokriški okraj ter za Složice. V ljudski šoli v Mostah za območje nekdanje upravne občine Moste razen Kodeljevega in Planirja. V poslopju J stare cukrarne na Poljanskem nasipu za Kodelje- I vo Planir, štepanjo vas in za poljanski okraj do I Stritarjeve ulice. V šoli na Ledini za šentpeterski okraj od Miklošičeve ceste do meje nekdanje občine Moele in do levega brega Ljubljanice. V Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi 7 za središče mesta do leve strani Miklošičeve ceste in do železniške progo od Miklošičeve cesle do Tobačne ulice, nadalje pa do Aškerčeve ulice ter Zoisove ceste in ob Ljubljanici do tromostovja, vključno poslopja Pod turnom. V meščanski šoli na Viču za nekdanjo upravno občino Vič z Rožno dolino in Glincami. V turjaški palači. Gosposka ul. 15, za trnovski okraj, t. j. južno od središča mesta in zapadno od viškega okraja do Ljublja-"1C?.- . na Prulah za šentjakobski okraj od Stritarjeve ulice ter za Barje. Na teh postajah bodo interesenti dobili formular za prošnjo v obliki in s podatki, kakršni so potrebni za osebne izkaznice. Zaenkrat je izkaznica obvezna 6amo za moške od 15.—50. leta, t. j. od vključenega letnika 1892 do vključenega letnika 1927, ter bodo zaenkrat sprejete prošnje samo od takih prosilcev, od drugih pa samo v izrednih in nuinih primerih. Po 15. februarju pa bodo za osebne izkaznice lahko prosili tudi drugi, ki imajo pravico, namreč moški nad 50 let in ženske. Poleg prošnje na omenjenem formularju mora vsak predložiti tri enake vili, 6aj ni prav nobenega navala. Spet opozarjamo, naj ljudje ne odlašajo, iMtoda dela d3”.1-1 DrUm ovratnikom po promenadi. Vsakih 631 nazadnJe prtim ovratniKom p« i" , . , je vendar čisto razumljivo, da ne more deset, korakov emJ»bpal žep ko podje(,je .me(j fie kaki kjer je prijetno zašumelo. 1 oajetno sem 6fega mesta. Pa dalie' pogkdafkrog sebe m "*)r3l*J?J^roeimi a,i bi morda rabili kakšno vriskal. Diploma je v *Pu! e Lfirih & J' P’6*™1- Absolviral sem... itd. naje tlet neg a trganja .atomov » ( Sem od tam in tam in sem končal štu- kjopi. Po ušesih mi done se očetove besede, ki jih je bil pravil pred leti. »Ko boš imel diplomo v žepu, takrat...« In kaj je 6edaj? . , , . Ha, ha! Mimoidoči me kar gledajo. ga bomo kidali... Lepa služba, lepa P‘ača. Hop! Da, da! Diploma je še ved-no v žepu... Naslednjega dne sem začel iskati 6 uzbo. Od tvrdke do tvrdke. dlje...« Zaradi njega, da 6em magari iz Tim-bukta. Službo pa bi edino dobil, če bi delal nekaj casa brezplačno, da se vpeljem, da se... No, hvala lepa da bi delal sedaj, ko imam diplomo v žepu, za osem in petdeset minut na uro... (Dve minuti gresta v bolniško blagajno). 20. VI. No, nazadnje pa sem le dobil službo. »Se klatiiamT"’ ---------- Enotedensko iskanje je rodilo uspeh. V da ima človek diplomo, toda Pisarn.i zidarskega podjetja. Da bom že Sto« jjfsu ju m su* i že treba biti tam. Težko bo, toda človek ' ''»Prosim, oprostile!« nadaliuiem »ali z ^P1,01™ premore vse. . bi morda rabi?!t! oJi I ScdaI se komaJ pnčenja življenje... koga . w , Buiiro: »c Via,« 4. : *.e. <-akaj! še iskali me boste dl vala,^ hvala!« Burns! se vrata zajrro. j 23. VI. _________________ _ , Ha, ha! Ironija usode! Ah, da bi me na n* jim zameriti, saj niso vedeli, da videli moji kolegi! Sedim v pisarni gradbenega podjetja in... ha, hal Bože mili! še sam 6e moram smejati. Ce bi mi kdo pred mesecem dni kaj takega dejal, bi ga peljal v blaznico. Človek z diplomo jro dvanajstih letih študija in guljenja, pa sedi 6edaj v pisarni in... ha, ha... kratkomalo: V6e skupaj 6e mi zdi neverjetno. Gospoda moja, ali si morete predstavljati: Človek z diplomo sedi za mizo in uravnava s kladivom ukrivljene žeblje. Sijajna služba 1 Da, da, čisto prav ste me razumeli. Uravnavam ukrivljene žeblje. Pa tako tolčem od sedmih do ene, pa spet od dveh do šestih; 6ijajno, kaj? Pa naj še kdo trdi, da je škoda študirati. Žebljev ni in treba sije pomagati 6 starimi. Sijajna služba! Rečem vam vredna človeka z diplomo. Res je dolgočasna, toda V6e pomi6like ti prežene misel, da vsaj nisi zaman študiral in da te v življenju lahko kam koristno vtaknjejo. Prosim vas, ravno onkrat sem o tem premišljeval, kako je moje delo koristno za narodno gospodarstvo. Vzameš ukrivljen žebelj, ga prisloniš na podlogo in s kladivom mahneš j>o krivini. Pa imaš užitekl Iz zgrbančenega žeblja nastane nov, kakor smreka lepo raščen žebelj. Ne rečem, da je treba mahniti 6amo enkrat. Ne, ne! Tudi dvakrat, trikrat. In tudi ne pravim, da zadene kladivo vedno točno 6voj cilj. Tudi ne! Precej verjetno je, da gre V6aj vsak tretji udarec mimo žeblja na tvoj prst. Včasih bi najrajši zbežali, toda pokazati hočem, da imamo študentje trdo kolo in da so nas jx> šolah re6 ustrojili. Pa delaš tako sedem, osem ur in se ti priguga prvi uradnik mimo. Nekaj časa te z občudovanjem opazuje in ti tiohvalno prikima. i »Da, da! Tako je prav! Mladega človeka ne srne biti 6rain nobenega dela.« »Seveda!« se prisiljeno zasmejem m ga besno pogledatn. Pri zdrči divo mimo žeblja na palec. Sedaj si privoščim dve minuti odmora. Kmalu nastane na tistem me6tu _ lep plavka6t okras. Pa spet dalje. Nekaj časa 6i žvižgam, potem pa zoj>et polglasno recitiram ti6to lejx); Od sedmih do ene, od sedmih do ene, žeblji v očeh. Ha, ha. »Da, da! Ni se vam treba sramovati, čeprav 6te študirali. Lepo je to od vas...« Najrajši bi ga vrgel iz pisarne Danes dojx>ldne so mi prišli od ravnatelja pa do zadnjega zidarskega vajenčka vsi dajat lepe nauke. Oh, da bi me očka videl... Dvanajst let študija... Kako so nam že v šoli pravili? Ne za šolo, ampak za življenje 6« učimo... Ura je štiri popoldne. Na palcu imam že cel venec oteklin. Kmalu ne bom mogel več niti žeblja prijeti. Popoldne je zopet prišel gospod ravnatelj in me očetovsko vprašal, če 6em zadovoljen. Prijel me je obešenjaški humor. »Seveda, in še kako! To je bil vseh dvanajst let moj edini ideal. Z diplomo v žepu sedeti za mizo in tolči po žebljih. Kam više se itak ne mislim povzj>eti.. .* Najbrže ga odslej ne bo več. 30. VI. Stanje 6e je pojx>lnoma spremenilo. No, da me ne bo6te napak razumeli. — Žeblje še vedno tolčem, toda bistveno drugače. Postal sem namreč levičar. Ne tolčem več z desno, ampak z levo roko. Sicer je ta čisto ovita, a kladivo 6e še da držati z njo. Rezultat,do danes: Palec ima 6rebrn jubilej — petindvajset modrikastih oteklin. Ostali prsti so precej za njim. Danes me je prijela nerazumljiva želja, da bi obesil na 6vojo delovno mizo diplomo. Ne vem, čemu? 1. VII. Nohet na mezincu mi je dane6 oA-padel. 3. VII. Diploma! Vrag te vzemi! šele sedaj j morem z občutkom in doživeto deklami-1 rati tisto stvar: Podplat je koža čez in čez postala... I 4. VII. | Ležim v bolnišnici. Obe roki imam či6to obvezani. Tam so mi službo odpovedali. Meni, človeku z diplomo. Sicer pa se jDožvižgam na vse. . I Dane6 se je zdravnik ustavil pred . mojo posteljo in moral 6em mu vse raz-| tožiti. Ko sem končal, je stopil k meni in me potrepljal po rami. j »Vidiš, tak! mi ugajaio! Žrtev po- klicnega dela! Dečko, kar tako naprej...!« m gg 55 BaBnaagsasacna Andrejčkov n Žalost in veselje Risal lože Beranek zzzz Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah nn S % 385. Ko se je TGmaž spet zavedel, je klečal pri njem kapilari, ne daleč slran pa je vsa v krvi ležala mrlva zver s Tomaževo sulico v truplu. Približal se je tudi Jurij, ki se je bil zbudil lakoj ob začelku boja in zbežal za prvo drevo, ne meneč se, kaj bo s človekom, ki je zanj tvegal življenje. Potuhnjeno je podal Tomažu roko, pa mrmraje spet šel na svoje mesto. 386. Tomaževe rane niso bile nevarne, le na rami mu je bil tiger raztrgal meso. Kapitan mu je dal požirek ruma, potem pa mu stisnil roko rekoč: »Še nisem videl tako blagega moža, ki bi se tako plemenito maščeval nad sovražnikom. Srečen sem, da si moj prijatelj! Če se vrneva v domovino, pojdeš kar z menoj. V veliko veselje mi bo!« 387. Tomaž je dejal, da je to vse preveč hvale zanj, kapitan je pa nadaljeval: »Pomisli, kako malo hvaležnosti ti je izkazal oni človek za rešitev! Ne razumem ga. Tudi največji hudo-delnik bi se bil pri takem dejanju moral omečiti, njega pa ne gane nič.« Dežela sedem tisoč otokov Filipini merijo skoraj toliko kot manj Tudi če si ogledujemo še tako natančen zemljevid Filipinov, ne bi mislili, da so sestavljeni iz tako številnih otokov. Pravijo, da je filipinskih otokov in oločičev natančno 7.083. Od teh jih je obljudenih le 2.441 in samo 462 jih je večjih kot ena kvadratna milja. Celotno površje Filipinov meri nad 300.000 kvadratnih milj, prebivalcev pa je na teh koščkih zemlje približno 14 milijonov. Iz tega se vidi, da Filipini ne merijo dosti manj kot prava Japonska. Edina bistvena razlika pa je v tem, da na Japonskem ne živ 6amo 14 milijonov ljudi, pač pa skoraj 100 milijonov, torej sedemkrat toliko! Polovica Filipinskih otokov danes ni več divja, kot ie bila nekoč. Večje otoke pokrivajo ogromni gozdovi, tu pa tam pa vidiš na Filipinih tudi, kako si prižigajo svoje ogromne pipe ognjeniki. Na bolj zapuščenih otokih, na tistih, ki so zelo redko ali pa,i sploh neobljudeni, pa vse rastlinstvo predstavlja le nekaj samotnih palm, ki 6e izgubljajo v daljini. Nekaj otokov, ki spadajo k Filipinom, pa je popolnoma preraščenih z divjo džunglo, med katero se razprostira nezdravi močvirni 6vet. Slednjič pa imamo tam še nešteto zelo majhnih otoči-čev, ki bi jih morda bolje imenovali skajne čeri, štrleče iz neizmernega morja. To 60 otoki, ki jih krog in krog obdaja bledo-rdečkasti obroč koralj-nikov. Lužo« in Mindanao — največja Največja otoka 6ta Luzon na severu, z glavnim mestom Manillo, ter Mindanao na jugu, kjer je glavno mesta Zamboango. Oba otoka sta približno enako velika in merita nekako po 40.000 kv. milj. Med njima se vleče takorekoč neskončna veriga drugih otokov in ofočičev, med katerimi so naj večji Mindoro, Kanay, Negros, Cebu, Bobol, l.eyle, Samar in Ma6bate. Največji ognjenik na vseh Filipinih je na otoku Mindanao. To ie ognjenik Ajx>, visok 3.400 metrov. V ravnini, ki je izredno rodovitna, pridelujejo riž, koruzo, manilsko konopljo, sladkorni trs in tobak. Rudno in drugo bogastvo Dežela je precej bogata tudi na rudninah. Tu kopljejo med drugim železo, premog, baker in zlato. Ker pa industrija na Filipinih še ni dosti razvita. je bila dežela navezana v veliki meri na uvoz raznega blaga od drugod. Skoraj v6e industrijske izdelke morajo na Filipine pripeljati čez morje, v /ameno zanje pa s Filipinov izvažajo predvsem Japonska, imajo pa sedemkrat ljudi konopljo, sladkor, surove kože, kavo, cigare, kopro in bisere. Čudno pa je... Precej čudno pa je, da filipinska zunanja trgovina ni težila k Japonski, čeprav od Filipinov japonska ni prav ' preveč oddaljena, pač pa je bila skoraj vsa usmerjena v neprimerno bolj oddaljeno Ameriko, do kamor so ladje morale prepluli deset tisoč kilometrov dolgo pot in še več. Amerikanci so v zadnjih štiridesetih letih storili vse, da bi si pridobili čimvečjo naklonjenost Filipincev. V6ak pa mora priznati, če je le nepristranski opazovalec, poročajo iz srednjeevropskih virov, da se Filipinci niso nikdar smatrali za Amerikance ali za Angleže. Španci so prinesli tja omiko in katoliško vero Filipini 60 bili vse od tedaj, ko jih je na svoji poti okrog sveta odkril Fernando Magallhaes (bilo je to leta 1521)), torej že dobrih štiri 6to let ves ca6 pod španskei oblastjo, in so bili Španci tisti, ki 6o tamkajšnjim domačinom prvi prinesli omiko, uvedli tam svoje običaje in ne nazadnje tudi 6vojo vero. Filipinci so bili med prvimi azij6k'mi ljudstvi, ki so začeli prestopati v katoliško vero. V Manili je bila ustanovljena tudi škofija. Danes so že skoraj vsi Filipinci kristjani, le še kakšnih pol milijona jih je poganov. Usodni poraz španskega brodovja Na Filipinih lahko slišiš govoriti 06em različnih jezikov in kar 87 narečij, vse do konca prejšnjega stoletja 60 imeli Spanci na teh otokih {»polno nadoblast. Po špansko-ameriški vojni in po popolnem uničenju španskega vojnega brodovja v Manilskem zalivu leta 1898., so Filipini prišli pod ameriško oblast. Amerikanci so potem skušali čimbolj izkoristiti gospodarski pomen tega otočja in Filipine začeli vedno bolj amerkanizirati. Uvideli so tudi, da 60 Filipini nič manj pomembni tudi v vojašem oziru. Zato so sklenili tu zgraditi primerne utrdbe, letališča ter oporišča za ladje. 0 njih pravijo, da 60 bila »večna grožnja Japonski«. Zlasti o tistih, ki eo jih Amerikanci zgradili na najsevernejšem otoku, na Luzonu. »SLOV. DOM« v vsako hišo ! Izkoriščanje plinov iz cestnih kanalov Kubični meter »kanalskega« plina — tri četrt litra bencina! Iz Stockholma pošiljajo tudi tole zanimivo poročilo: Tu se zdaj resno bavijo z vprašanjem, kako bi 6e dali izkoristiti tudi tisti plini, ki se tvorijo po mestnih kanalih. Kakor zatrjujejo na pristojnih mestih, ti plini lahko pred6tavljajo izredno dobro pogonsko 6red6tvo. Ni6o pa to še samo načrti, pač pa pline iz stockholmskih cestnih kanalov tudi že v resnici izkoriščajo. Naprave, ki so jih v ta namen postavili ob kanalih, nalove kakih oOO do 700 kubičnih metrov »kanalskega« plina na dan. , Plini, ki se tvorijo po cestnih kanalih in o kalerih j je bil prej gotovo vsak prepričan, da so rajši , škodljivi kot pa koristni, 60 po zatrdilih iz Stock-| holma zares izvrstno pogonsko sredstvo. To se najboljše vidi iz primerjave z bencinom. Pravijo, i da kubični meter takšnega plina odgovarja 0.7d 1 i bencina. Poročilo pripominja, da zdaj tudi v Ko-danjai in v Ztirichu že mislijo na to, kako bi za-I čeli izkoriščati pline iz cestnih kanalov. Kako je zdaj s prehrano v Franciji Zato dajejo tako malo krušne moke, da bi čim več žita prihranili za prihodnja leta Iz Pariza poročajo: Dočim so ee leta 1940 pri . tra za še dosti zadovoljivega, čeprav tudi lani poljskem pridelku v Franciji še zelo poznale po- niso v Franciji pridelali toliko, kakor ob najbolj- sledice vojne in je bil pridelek zato tudi izredno ših letinah prej. Kljub temu pa je bilo mogoče majhen, naravnost reven, se lanskoletni lahko sma- razdeliti med ljudstvo več živil, to 6e pravi zlasti moke in uveljaviti V6aj nekoliko manj stroge določbe glede racioniranja kruha. če pa je francoska vlada smatrala za potrebno, da ne poveča obrokov kruha, je to prav gotovo zato, da bi si zagotovila čimvečje zaloge žita za prihodnja leta. V zimskem ča6u — piše »Central-europa« — se francoske potrebe po žitu za kruh sučejo okrog 71 milijonov metrskih stotov. Temu je treba dodati še kakšnih 10 milijonov stotov žita za 6eme. Na splošno 6e lahko reče — nadaljuje omenjena poročevalska družba — da Francoska poraba žita znaša letno 90 do 95 milijonov 6totov. Kadar je dobra letina, domači pridelek žita lahko povsem krije domače potrebe, dočim morajo Francozi v letih, ko je pridelka srednje obilno ali celo malo. nujno uvažati žito iz 6vojih severnoafriških kolonij, kjer ga pridelajo kakšnih 18 milijonov metrskih stotov na leto. Letos je Francija pridelala približno 75 milijonov stotov žita. Če pomislimo, da je žitni pridelek v Franciji znašal leta 1940 le kakšnih 40 milijonov 6totov, lahko rečemo, da se je zadnje leto zelo dvignil, kar je deloma tudi zasluga nove poljedelske politike v Franciji, politike, v katero eo odločno pobegle tudi zasedbene oblasti, ki 60 svojo krepko roko :UVe-ljavile tudi na polju kmetijstva z namenom, da se zagotove čimvečje količine žita. Manj zadovoljiva pa je nasprotno disciplina francoskih kmetov — piše dalje dopisnik »Central-euroj>e« —. ki še vedno kolebajo, ali bi oddali žito v skupna skladišča, ali ne. Ti francoski kmetje še vedno mislijo, da je najbolje, če V6ak 6krbi zase in zato oblastem tudi premalo zaupaj'o. Ravnajo torei še vedno *ako, kot v dobi tretje republike. Zato bo v bodoče ena najvažnejših nalog, vzgojiti francoskega kmeta tudi v tein oziru Ura na zračni pritisk Za 6vojevr6tno posebnost velja ura, ki jo je naredil duhoviti Šved Teodor Dieden, navadni kmet iz okolice Stockholma. Ta ura je bila narejena leta 1916 in zdaj že celih 25 let teče, ne da bi jo bilo treba enkrat samkrat naviti. Njen izumitelj je pri izdelovanju te ure izkoristil razliko v pritisku zračnega tlaka. Posebnost te ure je še, da bi tekla tudi v primeru, če celih dvanajst mesecev ne bi bilo prav nobene spremembe v zračnem pritisku, to pa je mogoče samo teoretično Diedenova ura ne potrebuje drugega, kot od časa do časa nekaj kapljic olja in 6e sploh ne bi mogla ustaviti, razen v primeru, če bi kdo vzel iz nje kak del njenega mehanizma. Pozimi so hodili na sprehod po hodnikih ob Padu, po hodnikih modrosti ob vseučiliški strani, ne pa po hodnikih neumnosti ob strani S. Francisca. Potem so sedeli v kavarni, kjer je tisti iz družbe, ki je bil na vrsti, naročil kavo, dočim so drugi i bral? liste in spravljali sladkor. Enkrat na teden so šli namesto j v kavarno v neko beznico v ulici Bertola, da so zadovoljili1 »slu-^ žabnika palic«. Tu so pili najčistejši in najpristnejši Giumbavo. V gledališče je hodil Videmčan, in po njegovi milosti je šel zastonj včasih tndi kdo drugi. Vedno v Komedijo, kvečjemu v gledališča Rossini ali Gerbino. Za Franca je bilo to, da je moral hoditi mimo objav Kraljevega ali kakega drugega oper-i nega gledališča, mnogo večja muka, kakor da si je moral sam j snažiti čevlje* ali večerjati jajčno jed, ki je imela pet centimetrov v kvadratu in bi bila prav dobra za to, da bi opazovali skozi njo sončne pege. K sreči je poznal nekega C. iz Benetk, ki je bil tajnik v { ministrstvu javnih del. Ta ga je predstavil družini odličnega višjega vojnega zdravnika, tudi iz Brnetk, ki je imel klavir, vabil zvečer nekaj prijateljev in jih gostil z izvrstno kavo, ki je bila v onih časih v Torinu nekaj ilzrednega. Kadar »sedem modrih« iz tega ali onega vzroka ni prebilo večera skupaj, je šel Franco v hišo C-^jevih na Piazza Milano, kjer je igral klavir, se pogovarjal z gospodičnami o umetnosti, o politiki pa z gospo, ponosno benečansko domoljubko, zelo razumno in starinskega duiha, ki je junaško prestajala težave in bridkosti pre-| gnanstva. Dajala je pogum možu, čigar prvi koraki so bili zelo težki in grenki, zakaj ljubeznive, blage, častiljive in trde glav-; stroge uprave v Piemontu niso zahtevale od njega, ki je bil že zelo ugleden profesor na vseučilišču v Padovi, nič drugega, kakor da , naredi š? enkrat izpit, če hoče postati vojni zdravnik. Dopisovanje med Torinom in Orio ni kazalo resničnega stanja Francove in Luizine dnše. Bilo je odkritosrčno, toda na obeh straneh je bilo mnogo pridržkov in obzirnosti. Luiza je pričakovala, da bo Franco odgovoril na njeno pisemce in se lotil glavnrga predmeta. Ker ni nikdar omenil ne pisemca, ne onega, kar je bilo med njima zadnjo noč, si je drznila nekaj namigniti. Ni bila sprejeta. V resnici se je Franco večkrat pripravil pisati, da bi ovrgel misli svoje žene. Preden je začel pisati, se j^ čutil močnega, bil je prepričan, da bo z lahkoto našel zmagovalne dokaze, če bo malo premislil. Prišli so mu tudi na pero, in so ga -"idovoljili. Toda, ko so bili napisani, je videl, da so nezadostni. Bil je začuden in žalosten zaradi tega; poskusil je znova, toda vedno z istim uspehom. In vendar je bila žena v zmoti. O tem ni dvomil niti za trenutek. Torej mora biti način, da ji to dokaže. Treba je premisliti! Kaj? Kako? Vprašal je za svet duhovnika, pri katerem se je spovedal kmalu, ko je bil prišel v Tori n. Ta 'duhovnik, majhen, pohabljen starček, ognjevit in zelo učen, ga je povabil k sebi na dom v Piazza Paesana. Navdušeno je bil pripravljen, da mu pomaga; nasvetoval mu je vrsto knjig, nekaj naj jih bere on, nrkaj naj jih pošlje ženi. čutil je živo simpatijo za Franca ter mu pripisoval morda večjo nadarjenost in izobrazbo, kakor jo je imel v resnici. In malo je manjkalo, da mu ni svetoval, naj se uči hebrejščine. Vsekakor pa je hotel, da bi bral sv. Tomaža. Celo tako daleč je šel, da mu je dal osnutek pisma za ženo z dokazi, ki naj jih razvije sam. Franco sc je takoj zaljubil v navdušenega starčka, ki je bil tudi na zunaj podoben svetniku. Z velikim ognjem je začel brati sv. Tomaža, a ni dolgo zdržal. Zdelo se rau je, ko da se je vrgel v morje brez začetka in konca, kjer ne more dobiti no bene smeri. Šolski način razpravljanja, tista enoličnost v obliki, dokazov za in proti, tista ledena latinščina, gosta zaradi globokih misli, na površju pa brezbarvna, vse to mu je v treh dnevih strlo vso dobro voljo. 1 Dokaze v osnutku zn pismo jo samo delno razumel. Dal si jih je^ razložiti, razumel jih je boljše, hotel je stopiti z njimi na bojišče, toda čutil se je oviranega kakor David v Savlovi ojiravi. Težili so ga, ni jih mogel uporabiti; zavedal se je, da j niso njegova last in da tudi nikdar ne bodo. Ne, ni mogel stopiti pred ženo s pokrivalom in s talarj- m profesorja G., zgrabiti bogoslovsko kopje ter se pokriti z nadnaravnim ščitom. Spoznal je, da nima nič daru za modrovanje. Manjkalo mu je ■ za to strogo, dosledno mišljenje. Ali pa je njegovo vroče srce, polno nežnosti in jeze, hotelo preveč govoriti za ali proti, kakršno je bilo pač njegovo čustvo. Ko je igral nekega večera pri Cevih v"'s trepetajoč in z žarečimi očmi »Andante« iz Beethovnove sonate št. 28, s*-' je zgodilo, da je polglasno rekel: »Oh to, to, to!« Noben duhovnik, nohen doktor, je mislil, ne more tako izraziti verskega čustvovanja kakor Beethoven. Ko je igral, j.' položil vso svo.io dušo v godbo. Želel je, da bi bil pri Luizi, ji igral ta božanski »An-dante« ter se združil z njo v molitvi, v nepopisljivem duhovnem zamaknjenju. Ni mu prišlo na misel, da bi Luiza, ki je godbo | sploh mnogo manj občutila kakor on, ob »Andontu« prej ra-' zumela bolestno razdvojenost med svojo ljubeznijo in svojimi mislimi. i šel je h G., mu vrnil sv. Tomaža ter priznal vso svojo nezmožnost s tako ponižnimi in ganljivimi besedami, da mu je stari duhovnik po kratkem nemirnem in srditem molku, odpustil. »Da, da, da,« je rekel, ko je z vdanostjo vrgel nazaj prvi zvez k »Summe«, »treba se je priporočiti Bogu in upati v nebo.« Tako so se končali Francovi bogoslovski nauki. Za Uad»ko tiskarno » Ljubljani) Jote Kramarič — Izdajatelj tn) Sodja ~ Urednik Mirko Javornik — Hokopiso« ne rračamc — *Slo»eooki 1onw »*ak Jela*ml ofc 12 Mesečna naročnina Je I lir, m Inozemstvo 10 lu — Utcdaiitvoi Kopitarleva «!tra * H) - Upi»«n K.omtarJe»a ulica 6* Ljubljana — I el ato n ttev iO-Ot de HM «• Podtalalcai Noto mat* -