35. številka V Ljubljani, dne 1. septembra 191.7 IV. leto. Delavec izhaja v^ak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1 '30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6, prvo nacistr. išfpi Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enoalclpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratn-objavi po 18 vin., pri trikratni po IG vin., pri šesti kratni po 14 vin., pri celoletnih cbjaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica ?A vin. — Reklam, so poštn. iue proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Strelk© vrce ©rgareiiacšjcs Src SV©fe©dSn V glasilu švicarskih železničarjev »Signal" je nedavno izšel članek, v katerem člankar zanimivo razpravlja o tem, zakaj mora delavec iskati zavetje v strokovni organizaciji, če si hoče priboriti več svobode. „SignaI“ piše: Če vprašamo tega ali onega člana našega, zakaj se delavec organizira, odgovarja jih mnogo: Zato, da krepimo svojo moč, da moremo svoje gospodarske interese braniti s čim večjim uspehom. Ta odgovor je dober. Gotovo, za delavca, ki ima le malo socialnega vpliva, dandanes velike vrednosti, če poveča svoj vpliv. Še važneje pa je, hvala delavski združitvi, da u stvari obsežen organizem, ki je sposoben, da izboljša delavski položaj in si pribori večjo uglednost. Tudi namene in voljo strokovnih organizacij moremo presojati z različnih stališč. Največkrat jih presojamo s stališča maksime (viška zahteve): Svoboda je namen sile. S tem označujemo dolžnosti, ki jih delavec rad prevzema z vstopom v organizacijo. Ne samo, da se odreče svoji osebni svobodi, seže marveč tudi svojim sodru-gom v roko, da obenem poveča skupno svobodo. Nedvomno je ta trenutek naj-važneji v vsem bistvu strokovne organizacije. Pokazali smo že mnogokrat — in vsakdo utegne najti dokaze za to vsak dan —, da je delavec, ki resno dela za svojo strokovno organizacijo, popolnoma drugačen človek. V sebi čuti moči, ki jih prej ni poznal ali jih je le slutil, izrabiti jih pa ni znal. Kakor se je na primer v starem veku osvobojenemu rodu podelilo povsem drugačno veljavo, enako se izvrši nedvomno v tem primeru pri delavcu v notranjosti in tudi zunanje, čim začne resno sodelovati pri strokovni organizaciji. Cut lastne vrednosti se mu poveča sam, če skuša uveljaviti svojo osebnost in vedno bolj se ga zaveda. Zaraditega tudi ne morejo takozvane rumene strokovne organizacije nikdar imeti toliko veljave kakor prave strokovne organizacije, ker v njih ni najvažnejega principa moderne delavske organizacije in se v njej tudi ne more razvijati. Rumene organizacije ne spodbujajo delavca k inicijativi, v njih je marveč nemogoče vsakršno svobodno delovanje, ker je s smotri rumenih strokovnih organizacij nezdružljivo, zakaj njim je najvažneji namen ta, da se podrede popolnoma interesom podjetnikov. Glede na načela organizacije s stališča strokovnega organiziranca kot osebe, kakor tudi glede na nje praktično vrednost v borbi za svobodo v okviru kolektivnosti, ni brez pomena, če smatramo strokovno organizacijo za organizem. Če jo presojamo s tega stališča, ni poklicna zveza nič manj važna. Organizacija je organizem, v katerem skupina samozavestnih delavcev ne varuje po gotovem redu in v gotovi meri več le koristi posameznih oseb, marveč interese celotne korporacije. Sila začenja postajati potreba, freba se je vedno zavedati tega, da strokovna organizacija ni le prosta tolpa po- sameznih individijev, marveč da iz te združitve nastane nov pojav; zastopajo namreč združenci nove smotre in naloge skupno ob enakih pogojih in v enaki meri. Prednosti nima pri tem predvsem zadovoljitev posameznikov in varstvo njih interesov, marveč le splošni blagor delavskega razreda. Vemo in vsi smo prepričani, da ima strokovno gibanje značilno vlogo v socialnem in kulturnem življenju naroda. Zato porabljamo v strokovni organizaciji vse združene sile v prilog kulturnega napredka. Kaj hočemo s tem doseči je itak jasno. Kdor presoja stvari tako, spozna prav lahko, da dobi vsako dejanje posameznika po delovanju strokovne organizacije povsem drugačen značaj. Vzemimo kot primer napore strokovne organizacije za dosego boljših mezd. Dasi ni vobče nikdar gotovo, da utegne mezdna doklada delavcu pomagati trajno do socialnega napredka, se ipak mora kot taka smatrati, če seje doseglo zvišanje mezde potom strokovne organizacije. Način, kako smatra ta tako zvišanje, pa kaže seveda naravno popolnoma drugačno lice. Tukaj gremo vedno s stališča, da je zvišanje mezde neobhodno potrebno za podlago, na kateri se dviga gospodarsko in socialno delovno ljudstvo. Drug zgled, ki to vprašanje še bolj pojasnujejo. Tarifna pogodba je, če jo opazujemo od zunaj, sad napora delavske plasti, s katero si zagotovi delavstvo za določeni rok in v določeni izmeri dogovorjene delovne pogoje. S stališča strokovne organizacije je tarifna pogodba videti izraz delavčeve volje, s splošnega kulturnega stališča pa je temeljni kamen pri gradbi novega delavskega prava. Tu vplivamo naravnost na pravo in moralnost in strokovna organizacija si pridobiva prostor na programu družabne ureditve, in imajo nalogo, da podpirajo družben razvoj k civilizaciji. Vse strokovno delovanje se da skoro spojili v označenih dveh primerih. Utegnili bi pa to dokazovati še z mnogimi zanimivimi dejstvi. Najvažneje je, da smo sami jasni v tem. Kdor presoja vprašanje s tega stališča, mu ne bo težko prilagoditi se mnogim nalogam, ki jih nalagajo strokovne organizacije članom. Razumel bo tudi, zakaj ne smemo strokovne organizacije nikdar zapustiti, če doseže za člane kake ugodnosti. Razumel bo tudi, da tarifne pogodbe ne morejo izpolniti želja posameznikov, marveč da gre tukaj kolikor mogoče za pravično zenačenje mezd in delovnih pogojev množice delavstva sploh. ICster mačka ©k©B© *?r@5e kaše. Vprašanje o miruje že tako pojasneno vprašanje, da povsem očito obstojata dve nasprotujoči si struji v tem vprašanju: Mirovna in vojna struja. Tudi programa obeh taborov sta popolnoma javna. Prijatelji miru so za mir sporazumljenja, pristaši vojne pa hočejo mir diktirati, to je, hočejo odločno zmagati, imeti od vojne dobiček in potlačiti svoje nasprotnike ter zagospodovati vsaj s svojim vplivom nad razvalinami premaganih držav in dežel. Na eni strani so torej ljudstva, narodi, ki nimajo direktno haska od vojne, na drugi strani sta pa dve skupini političnih denarnih imperialistov po vseh deželah, ki hočeta iz imperialistiških vzrokov, da se nadaljuje vojna do — popolne zmage. Papež je poslal noto na vladarje. Vsi vladarji so sprejeli noto svojega tovariša osebno gotovo simpatično. Toda za uresničenje miru taka nota še ne zadošča. Za dosego miru je treba več, treba je prepričati vojne hujskače, da zahtevajo imperialistični njih nameni preveč žrtev in da se njih nameni ne dajo uresničiti. Prav pravi ljubljanski „Slovenec“ danes teden, da miru ne more biti prej, preden se prepriča vsaj ena vojna stranka, da miru ne bo mogoče diktirati. „Slovenec“ tudi priznava, da je mir potreben. In ko je sedaj papež poslal mirovno noto, ki so jo vladarji sprejeli simpatično, ali ni to obenem ukaz papežev, svojim podrejenim pastirjem in klerikalnim strankam, da po vsem svetu prav energično označijo imperialistične vojne hujskače in povedo jasno vsaj to, kar je v občo dobrobit, ter nastopijo proti strankam, ki jim v tej vojni ni nič drugega na mislih kakor golo izkoriščanje človeštva. Če bodo videli imperialisti tu in tam, da njih gonja ne zaleže več, bodo odnehali in pristopni bodo za primeren časten mir. Klerikalno časopisje se pa ne postavlja na tako stališče. Pravi le, papežev namen je lep, toda upanja ni, da bi papeževi predlogi imeli uspeh. Počakajmo še, da vsaj ena stran izprevidi; kadar bo izprevidela, bo konec vojne. Za tem stališčem se skriva tiho pak-tiranje s kapitalističnimi imperialisti: torej ena skupina vojujočih mora uvideti, da je nje boj brezuspešen. To je: počakajmo, da vsaj moralno zmaga močnejši imperializem. To stališče je povsem napačno. Vsak, kdor resno hoče mir, mora tudi delati za mir, delati za sporazumljenje, ne pa čakati in čakati, nazadnje se pa vreči v naročje „zmagovalcuK kot prijatelj. V tej vojni je nujno potrebno, da pride volja po miru do vpliva, potem ga bo šele mogoče skleniti. Kdor pa to voljo ovira ali jo ne neguje tu in tam, ta se postavlja izrečno na stran vojnih hujskučev in pospešuje nadaljevanje vojne. KatoSScBSsm ira mirovno gibanje. Katoliška cerkev je najstarejša mednarodna sila na svetu; ta ima drugačne duševne, gospodarske in politične pomoč-ke za izvedbo svoje volje, kakor pa mladi, po razvoju hrepeneči socializem, ki mu pripadajo izključno neposestni proletarci. Mednarodni socializem ima za seboj komaj pol stoletja zgodovine, katolicizem pa daleč preko poldrugi tisoč let. Če se centralizirani, enotni katoliški cerkvi kljub večkratnim mirovnim akcijam nje poglavarja doslej ni posrečilo, spraviti vojujoče se narode, tedaj ne moremo pričakovati, da bi mladostni socializem, ki se še le bori za enotnost in združitev, v par mesecih rešil vprašanje iuternacio- Km nalnega sporazumljenja! Vendar so se pa začele gibati med vojno krepke socialistične skupine po vseh deželah, ki imajo namen doseči evropski mir sporazumljenja, dočim je treba iskati s svetilko katoliške duhovnike na tej in na oni strani žičnih ovir, ki bi se bil javno in moško uprli preplavi šovinističnega sovraštva, in se upali govoriti za mir brez nasilnih aneksij in odškodnine, V polemiki s „Vorwartsom“ priznava »Germania", ki je vodilno glasilo centrašev v Nemčiji naslednje: „Mnogo katolikov ni našlo pravega soglasja med svojo dolžnostjo do domovine in ljubeznijo do miru, ki je lastna pravemu kristjanstvu. Duhovniki in zlasti cerkveni knezi, lei so v takih sporih prevzeli vlogo vojnih hujskačev, nedvomno niso namestniki božjega kneza miru in zastopniki i’e!igije, ki jo je ustanovil." Da zadeva glede gibanja za spravo med narodi tudi krivda katoliško duhovništvo, ker ni ničesar storilo za spravo med vojno, to naglašajo sedaj že nekateri klerikalni listi, ki so pisali prej le v »trd-nem miru" in bahavo o vojni. Tako piše neki duhovnik v „Bayrischer Kurier*: ^Mirovni predlogi papeža so naleteli med katoliškim ljudstvom nenavadno veliko odobravanje. Katoliško ljudstvo pričakuje od te akcije svetega očeta mno-gokje pravcato odrešenje. Sedaj naj bi se katoliško duhovništvo pridružilo akciji. Cesto čujemo tožbe o tem, da katoliška cerkev samo moli za mir, sicer pa ne stori ničesar za dosego miru. Na mirovne predloge svetega očeta bi imeli tudi katoliški duhovniki najlepšo priliko, da dvignejo svoj .glas tudi sami za skorajšnji častni mir. Predlagamo to-!e: Posamezne dekanije naj prirede čimprej v bodočih dneh konference, sklenejo resolucijo, s katero hvaležno pozdravljajo akcijo svetega očeta in tudi sami prosijo merodajne osebe, da napravijo prav kmalu konec bedi vojne in se na pametni podlagi zedinijo za častni mir. oe take konference iz kakršnegakoli vzroka, ne bi bilo mogoče v kratkem prirediti, naj dekanati sestavijo tako resolucijo in jo pošljejo svojim duhovnikom v podpis. Te resolucije naj se potem objavijo v dnevnem časopisju. Tako naši katoliški vojaki na bojnem polju kakor tudi naši katoliški možje in žene v domovini bodo gotovo katoliškemu duhovništvu jako hvaležni, če na tak način javno razglasi, da mu je pri srcu skorajšnji konec morilne vojne." Prawita o w@d®if8jy pri Se* taSskih nspadih. Pravila priobčujemo, ker vsaj deloma veljajo tudi za druge kraje. 1. Za slučaj, da je prijavljen polet sovražnih letalcev proti Ljubljani, se odredi priprava na letalce, katera se naznani po dnevu z rdečo zastavo, po noči z rdečo svetiljko, ki se izobesi na stolpu ljubljanskega grada. Vsakdo naj pazi na znamenje »letalski alarm" ! 2. Ako preti nevarnost sovražnih letalcev, se odredi letalski alarm s tem, da se oddasta dva strela iz topov na Gornjem Rožniku, da zapiskajo ponovno sirene v primernih presledkih, da dajo policijski stražniki zapored več žvižgov na piščalko in da vojaki zatrobijo ponovno . prve takte retretnega signala (mirozova) I na cestah in trgih. Konec letalskega alarma, odnosno znamenje, da nevarnosti ni več, se bo naznanilo z zvonenjem na gradu. Ako se sovražni letalci zopet povrnejo, se bo dalo iznova znamenje »letalski alarm". 3. V slučaju letalskega alarma je pred vsem dolžnost vsakega, da je miren in preudaren, da se radovoljno in hitro pokori ukazom uradnih organov in | da jih podpira pri izvršitvi njihove naloge. 4. Telefonski pogovori, izvzemši naznanil požara in nezgod, so za časa letalskega alarma prepovedani. 5. Kdor je na prostem, naj si poišče brez prenagljenja kritja v hišnih vežah, katere je imeti do zatvorne ure vežnih vrat tako odprte, da se more takoj v vežo; osebam, ki iščejo zavetja, je dovoliti vhod. Najbolje je ostati v spodnjih nadstropjih. Gnječe — tudi v kleteh — se je ogibati. Kdor na prostem polju ne more dobiti zavetišča, naj se vleže na tla. Zbiranje po cestah in trgih je brezpogojno opustiti. 6. Na strehe in balkone hoditi je prepovedano. Nevarno je tudi postajati pri oknih. Zlasti je skrbeti, da se ogenj in luč pravilno zavaruje; za slučaj, da se izvrši letalski napad po noči, je vsako razsvetljavo na zunaj preprečiti. Oknice, šaluzije in druge take naprave je po dnevu in po noči zapreti. 7. Na kraje, kjer so padie bombe, se ne sme. Bombe, ki se niso razpočile, kakor tudi dele izstrelkov, zlasti vžigalce, je pustiti ležati in se jih ne sme dotakniti. Kraje, kjer leže, je takoj naznaniti najbližji varnostni straži, odnosno najbližji orožniški postaji ali etapnemu štacijskemu poveljstvu. Ako se začuti poseben duh, se je radi nevarnosti vdihanja strupenih plinov odstraniti od dotičnega kraja. 8. Zdravniško pomoč je poiskati potom etapnega štacijskega poveljstva. 9. Otroke je primerno poučiti. 10. Promet z vozmi vsake vrste, kakor tudi promet cestne železnice je za časa letalskega alarma ustaviti. Vpreženi vozovi ali avtomobili se imajo pod nadzorstvom vodnikov ustaviti na predpisani vozni strani, odnosno imajo ostati na svojih stojiščih. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96. PomačS pregled. Avstrijski državni zbor prične zborovati šele proti koncu meseca septembra. Vojnogospodarski in socialni odsek sta imela seje. Razpravljal je prvi o vprašanju premoga in kuriva sploh. Drugi pa o delavskem varstvu in sicer glede plač za rudarje in glede nedeljskega počitka za delavce, ki ga naj imajo delavci med vojno vsaj na 14 dni. ' Preskrba s premogom. Vojno gospodarski odsek je sprejel glede preskrbe s premogom sledeče predloge: Vlada naj predloži zakon o premogu in predlog za monopoliziranje veletrgovine s premogom; vlada se poživlja, da prepove kurjavo po kinematografih, varietejih in enakih zabaviščih. Kurjava po gledališčih in drugih prostorih, namenjenih izobrazbi, naj se dovoli; v vsakem gospodinjstvu še sme kuriti le kuhinja in še trije prostori; vpostavitev deželnih mest za ureditev prometa s premogom ; dalje naj se določi poraba lesa za kurjavo in za stavbe in se naj oskrbi dovelj delovnih moči za sekanje in prevažanje lesa. Vsi ti predlogi so dobri, ali kaj pomaga zvonenje po toči? Preden izdela vlada načrte, preden postanejo zakoni in preden se izvedejo ti zakoni bo že najhujša zima v deželi in ljudem bodo šklepetali zobje od mraza. V poletnem zasedanju je bil čas za izvršitev vseh teh stvari, a ne v jesenskem. Ministrski predsednik vitez Seldler I še ni sestavil vlade. Obljubujejo jo v kratkem. Nova vlada bo uradna, v kateri pa bodo zastopane narodnosti. Glede notranjih reform pa vprašanje še vedno ni rešeno. Če je res, kar trdijo o grofu Czer-ninu, da se je dogovoril z Nemci in Poljaki, da se v Avstriji osnuje trializem, to je, Avstrija, Poljska z Galicijo in Ogrska, potem gre za reforme, ki jih zahtevajo avstrijski Nemci zaradi svoje hege-I monije. Socialni demokrati se z namera- vanimi reformami ne morejo strinjati, ker ne jamčijo še ničesar. V Avstriji in tudi na Ogrskem je treba izvesti demokratične reforme, rešiti je treba že vendar enkrat narodnostno vprašanje pravično, razen tega pa še celo vrsto socialnih reform, ki imajo zanje pri nas že desetletja gluha ušesa. Bodočnost narodov, ki prebivajo v tej monarhiji je zajamčena le ob korenitih reformah. In pri teh mora sodelovati ljudstvo, sicer — ne upamo mnogo. Sodstvo za civ lne osebe. Z Dunaja poročajo: S sklepom poslanske zbornice z dne 6. julija 1917 so izgubile cesarske naredbe o vojaškem sodstvu svojo veljavo. S tem vprašanjem se je bavil najvišji sodni dvor in se pridružil mnenju najvišjega domobranskega sodišča, da so pristojna zopet civilna sodišča za one kazenske preiskave, ki so jih imela doslej vojaška sodišča na podlagi naredb z dne 25. julija in 4. novembra 1914 proti civilnim osebam. Torej je nedopustno, če vojaška sodišča še nadalje sodijo civilne osebe. Le za one primere, kjer je vojaško sodišče že izreklo sodbo, ki pa še ni pravomočna, ne velja ta razsodba najvišjega sodnega dvora. Stroški in dohodki za u pravno dobo leta 1916/1917 v monarhiji znašajo: Državni struški 7.291,817.706 kron, dohodki 3.887,643.335 kron. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo za preskrbo v vojni poškodovanih 8 miljonov, za begunce 70 miljo-nov. Ministrstvo za deželno brambo je izdalo za vzdrževalnine 1.652,304.500 kron. Dopust za 50 letne črno v Ojnike. Listi javljajo, da izide začetkom oktob ra naredba, s katero se pošljejo na dopus t vsi 50 let stari črnovojniki. Izvzeti bodo le tisti, ki so šli prostovoljno v vojaško službo in morajo služiti do konca vojne. Vojaško prebiranje letnikov 1897, 1898 in 1899 na Koroškem. Ta prebiranja se vršijo na Koroškem od 3. pa do 22. septembra Jn sicer: za politične okraje Sv. Mohor v Šmohorju dne 3.; Beljak v Beljaku dne 5. in 6.; Špital v Špitalu 8. in 9.; sodnijski vokraj Trg v Trgu dne 11.; politični okraj Št. Vid v St. Vidu dne 13. in v Brežah dne 14.; za celovško okolico v Celavcu dne 16. in 17.; za mesto Celovec dne 18.; za politični okraj Velikovec dne 19. in Volšperk v Volšperku dne 21. in 22. septembra. Zdravniško pregledovanje vojaških oproščencev do 37. leta. S podučene strani se razglaša, da bo delo s presojo vseh oprostitev v deželnobrambnem ministrstvu do konca septembra končano. Merodajna za vse oproščence do 37. leta je edinole stopnja njihove vojaške vzpo-sobljenosti. Vsi ti oproščenci, vseeno, ali so v državni ali privatni službi, katerih oprostitev ne bo preklicana že pred 30. septembrom, imajo pričakovati jeseni povabila pod vojaško-zdravniško komisijo, da se dožene njihova vojaška vzposoblje-nost. Samo za frontno službo nesposobni bodo oproščeni tudi nadalje, najbrže za vso vojno dobo, vse druge oprostitve bodo odtegnjene. Za starejše oproščence, nad 37 let, prihaja v poštev sicer tudi vzpo-sobljenost, predvsem pa je odločilna potreba in nujnost oprostitve. Usnje cenejše. Trgovinsko ministrstvo je določilo nove cene za usnje, in sicer večinoma dokaj nižje, nego so bile dosedanje. Cene podplatom so se znižale od 11 K do 14 K 40 vin. na 10 K 10 vin. do 13 K 30 vin. kilogram. Telečji urbas je za 50 vin. do 1 K 50 vin. cenejši. Še bolj se je pocenilo usnje, ki prihaja za civilno ljudstvo v pošte,v (boxkalb, ross-box, chevreau, ehevrette); dočim je znašala sedaj cena v prosti trgovini 6 do 7 K kvadratni čevelj, je določena sedaj temu usnju naj višja 'cena 3 K 22 vin. do 3 K 44 vin. Nakaznice za milo. Nova ministrska odredba določa, da bodo prihajale odslej v promet le določene skupine mila in pralni*1 praškov. Uvedejo se tudi nakaznice za milo« to ima maščobo. Ministrstvo za trgovino bo določilo najvišjo množino sredstev za pranje, to se sme z njo razpolagati. Zavodi, industrijski in obrtni obrati, brivci, perice itd. dobe milo direktno od vojne zveze industrije za olje in maščobo. — Tedenske slike prinašajo: Cesar Karl in cesarica Žita v Ljubljani, Postojni, Trstu in na soški fronti (6 slik): vojne železnice (4 slike); Turki na gališko - ruski troti (4 slike); slovo od zvona velikana; grško vinarstvo; novi nemški drž. kancler dr. Michaelis; dr. E. Zimmermann nemški poslanik v Carigradu ! angl. kralj Edvard III. premagal Francoze in se polastil pristanišča Calais; nemška kavalerija zasleduje Ruse. Priporočamo „Tedenske Siike“. Svetovni ppegBecL Svetovna vojna. Z današnjim dnem je končan drugi teden enajste soške bitke, ki se vrši takorekoč na enem in tistem prostoru. Koliko žrtev je padlo po teh pustih kraških pečinah, koliko narodnega imetja je uničenega v lepi soški dolini! Bitka divja še neprestano dalje in z isto ljutostjo. Oni teden so se vršili glavni boji v južnem delu od morja pa do Kostanjevice, ta teden so napeii Italijani svoje sile na bojno črto med Gorico in Tolminom. Avstrijska bojna črta je bila v tem prostoru zapognjena, kar je Italijanom omogočalo napade od strani. Po hudih bojih so avstrijske čete opustile Sveto Goro. Sedanja fronta v tem oddelku gre pri Sv. Luciji in Selu od tolminskega mostišča naravnosti južno na kalsko planoto, gre zapadno kalske cerkve mimo gorske kapele v Koprivšču in potem zapadno Podlešč Čez banjško planoto. Od tu gre bojna črta čez planoto Bate, vzhodno Kuka ob vznožju Sv. Gore in na hribu Sv. Gabrijel Se priključi dosedanji goriški fronti. Izravnava okrajša bojno črto nad Gorico okolo 6 kilometrov, a je razmeroma še boljša nego je bila dosedanja. Enajsta soška bitka utegne trajati razmeroma dolgo, ker je preračunjena na izčrpanje avstrijskih čet. Iz vojnih poročevalskih krogov poročajo, da bo, po vseh dosedanjih dogodkih soditi, tudi enajsta bitka ostala brez uspeha. Napredovali so nekoliko Italijani severno od Gorice, kar jim pa še hikakor ne odpira poti v Trst. V južnem delu, ob morju in proti Grmadi niso dosegli pozitivnih uspehov, da bi obšli ta del bojne črte, jim bo pa preprečila nova obrambna črta. — Na ruskem in romunskem bojišču so na posameznih oddelkih boji. Rusi in Romunci napadajo. Uspehov niso imeli ; ob Suiti v Moldaviji so bili celo poraženi. — Balkansko bojišče je pozornica manjših bojev. — Na Francoskem pri Verdunu so siloviti boji ponehali. Vršili so se z nestalnimi uspehi za obe stranki. Nasprotno pa Angleži nadaljujejo napade na Flandrskem, ki so pa večinoma topovski. Štokholm. V Štokholmu se bo vršil tudi ženski kongres. Socialistično konferenco so odgodili do 15. septembra. Stockholmska konferenca in glasovanje angleške delavske stranke. Stockholmski pripravljalni odbor je dobil iz Londona poročilo, da ne znaša večina za Stockholm le 3000 glasov. Kongres je glasoval namreč dvakrat. Prvič je glasoval kongres o udeležbi na stockholmski konferenci na podlagi stare razdelitve mandatov, Proti kateremu so zlasti nastopali rudarji, er premalo upošteva 2 miljona strokovno organiziranih delavcev napram le 100 tisoč “trankarjem. Pri glasovanju je dobil torej pprej stari sistem 3000 glasov večine, ker le glasovalo zanj tudi mnogo pristašev’ no-ega sistema zato, da ne bo kdo razlagal speh glasovanja za sovražen stockholmski onferenci. Ko je bilo glasovanje o novem 2 l razdelitve delegatov, je bilo oddanih |fTrr_r_. r anaa-m Kafco spoštujejo ¥ Ame-Brifiči stavtolsaze« (Iz ameriških delavskih listov.) Stavkokaz. Ko je bog ustvaril kačo klopotačo, krastačo in vampirja, mu je ostalo še nekaj strupa. Iz njega je napravil stavkokaza. Stavkokaz je dvonožna žival z vešino dušo, vodeno 'glavo ter s hrbtenico - iz zdriza in lepa. Kjer imajo drugi ljudje svoja srca, nosi razbolelo gnilo oteklino sebičnih načel. Če gre stavkokaz po cesti, mu obračajo dostojni ljudje hrbet, angeli v nebesih točijo solze in celo sam vrag zapira peklenska vrata pred njim, ker ne mara imeti nič opraviti z njim. Nihče nima^ pravico postati stavkokaz, dokler je še kakšna luža, ali vrv, s katero se lahko obesi. Juda Iškarijot je bil še mož časti v primeri s stavkokazom, zakaj, ko je bil svojega gospoda in mojstra izdal, ga je gnal ostanek časti v smrt in se je obesil na drevo. Tega stavkokaz ne napravi. Nekateri značilni Izdajalci. Ezav je prodal svoje prvenstvo za skledico leče. Juda Iškarijot je prodal svojega odrešenika za trideset srebrnikov. Benedikt Arnold je proda! svojo domovino, ko so mu obljublili častniško mesto v angleški vojski. Novodobni stavkokaz proda svoje prvenstvo, svojo ženo, svoje otroke in svoje tovariše za neizpolnjeno obljubo, ki mu jo da podjetnik. Ezav je izdal samega sebe; Juda Iškarijot je izdal svojega boga; Benedikt Arnold je izdal svojo domovino, toda stavkokaz je izdajalec svojega boga, svoje domovine in svojega razreda. Pravi človek ni nikdar stavkokaz. Bodi človek! ______ ¥©li in lev* (Poučna bajka za delavce in delavke.) Štirje voli se pasejo skupaj na travniku. Dobri prijatelji so in vedno si pomagajo med seboj, kadar so v potrebi. Nekega večera se priplazi k njim lev in hoče napasti enega izmed njih; na njegove klice na pomoč prihite drugi trije in napadejo leva tako besno, da je vesel, ko se mu posreči ubežati. Po tem dogodku so voli vedno skupaj, nikdar ni videti katerega samega. Prihodnji večer pride lev zopet na travnik, zakaj nadejal se je, da naleti tega eli onega vola na samem. Toda bridko je razočaran, komaj se prikaže, pa planejo vsi štirji voli nanj. Lev, ki ga skele še včerajšnji udarci in sunki, ne čaka, da bi se ga lotili, marveč jo urno popiha. Od takrat se ne upa več prihajati niti blizu travnika, opazuje vole le zdaleka in premišljuje, kako bi jih razdražil in bi vsakega posameznega lažje premagal. Nekega dne sreča lisico in jo vpraša, če bi mu ne vedela svetovati, kako naj razdraži prijatelje. „Nič lažjega kakor to“, pravi lisica, „daj, napravim to jaz!“ Lisica gre na travnik, kjer se voli pasejo, pokliče enega na stran in mu pripoveduje vsakovrstne slabe stvari o njegovih bratih. Enako napravi pozneje tudi ,pri drugih treh, pri vsakem posamezno. Od tedaj si voli več ne zaupajo med seboj, jamejo se kmalu prepirati, vsak se umika v svoj kot travnika in lepega prijateljstva je konec. „Poglej,“ pravi lisica levu, „kako lahko je bilo zasejati med nje sovraštvo, sedaj pojdeš tja in jih požreš, pa tudi meni kaj pusti. “ ,,Seveda," pravi lev velikodušno in odide. Kajpak, sedaj prav lahko premaga posameznega vola in ga umori, se dobro gosti, pa še za zvito svetovalko je nekaj ostalo. Če bi bili voli ostali združeni, bi bili nagnali marsikaterega leva, ker pa niso bili združeni, niso bili kos niti enemu. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva !. nadstropje. — Uradne ure so „ o ~ O AFC iivo. in sp riiO nrarliiin Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagorju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat Dr. Ivan Pre*nrov, Gradec ori Litiji od 8. do pol 12. ure V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice Dr. Karol Wisinger, ” nrec iinici v Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trebnje od 8. do 11. dop. Sodni okraj Višnj, gc s muumkj a Zdravnik blagajne Ordinira dopol. | popol. Stanovanje ir. Mesina Fsfgr splošno zdravljenje V2II—!/2» Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag. V2I.—Vz3 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. j Sr. Sloji Kfsigiier S splošno, zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. | regEsfirovana stadmsa je eneicno sawexo» TSsIsovBbb© zb sate, isspass-stu-a 533 tarsd©. Mafsia©*!©?« *s®JS© gsia&at® ir* va&lBa za sftod© iis vsseSice. Letne HsJrfiodeFKieJša esreeStea za tislearaje Bistov, knjig, B»r©-šur, fMSiSBkalEj Itd. Stereotipna, Litografija« HMEBBaMasEraanBBBBaBgziaiiiHigB^^ Okraina boissiika biaeaina v Llisbliasii Pisarna : Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropja Uradne ure so od 8. ajutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico)i bre:: te ordinirajo zdravniki le v nujnih' slučajih; Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praztaik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. m lii i Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške b1ag'jne. da se Jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne. Načelstvo. Ljubljana Danajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Moil slioiev is stroje za pletenja (HiHln) n rsira in obrt. I Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko’