Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^let Emona za vse, vselej in vsepovsod LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA USPEŠNA AKCIJA: ZMAGA 77 V marketu v Vižmarjih prodaja na živilske nakaznice — Priznanje organizatorjem akcije v Emoni in KS Vižmarje — Odlično sodelovanje krajanov informator 9lasilo delovne skupnosti ■ emona' ljubljana le*o 8 november 1977 št. 75 N°VI ČLANI SOZD EMONE Majhen kolektiv -VELIKI NAČRTI r>„ .... , . . .. „ ,, , Vsi smo vojaki, kadar bi bilo potrebno, kakor je pokazala uspešna akcija SLO in družbene samozaščite. lovori direktor delovne organizacije K. Vobner PTUJ, 9. novembra — De-*,vna organizacija Mercur tu.i ima devet poslovalnic v ®rcdišču mesta, ki prodajajo °ei>rehrambno ali industrij-slto blago, zaposluje 125 dc-avk in delavcev ter 35 va. Jancev ter sodi med stare do-re in solidne trgovske or-sanizacije, v katerih prodajal-j . radi zahajajo domači in f Ji kupci — zelo pogosto tu-' Hrvatje iz sosednje Kra-ie. ki ne zaupajo samo ** "venski trgovini, temveč tu-»jeni industriji. ^r!?anizacdja se je rodila julija 1954. leta, in sicer j j® osaimosvojila iz podjet-Preskrba Ptuj kot speci-‘liirana trgovina za indiu-“■ijsko in neprehrambno lago za široko potrošnjo, 1. Karl Vobner Ljubljana, 11. november — Še pred svitom dneva — ob 4. uri je republiški komite za tržišče in cene SR Slove, nije izdal ukaz, da se namestnik vodje obrambnih pri-prav SOZD Emone zglasi na svojem delovnem mestu, kjer je pričakovati neposredno vojno nevarnost. Sledil je ukaz, da se takoj pridno izvajati ukrepi prve in delno druge stopnje obrambnih priprav. S pomočijo avez — kurirjev in telefona so bili poklicani izvajaflei obrambnih priprav in člani odbora ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sklep odbora je bil, da se takoj sestaneta odbora aa 1X3 in družbeno samozaščito v DO Blagovni center Emone in v TOZD Maloprodaja in pričneta a izvajanjem ukrepov v smislu načrta. Da takoj izvršita popis zalog ra-cionirane preskrbe — ma ščob, sladkorja, soli, moke, detergentov za tekstil, fižola, riža in svežega mesa. Da se odbor LO in družbene samozaščite TOZD Maloprodaja ta-kaj preseli iz Kersnikove ulice v market Vižmarje, kjer prav tako izvrši popis zalog in pripravi vse potrebno za prodajo na živilske karte, kd jih bo občanom razdelila Krajevna skupnost. Aktivirana je bila enota teritorialne obrambe z namenom, da zavaruje objekte in prevoz blaga v markete Emone, prodajalne trgovskega podjetja KOONA v Kamniku in prodajalne združenega trgovskega podjetja ABC TOZD Napredek v Dohtžaiah. V akcijo je stopila tudi enota narodne zaščite, v pripravljenosti pa je bila tudi civilna zaščita — gasilska enota, enota prve pomoči, dkipa za usmerjanje delavcev v zaklonišča v kolikor bi prišlo do nenadnega zračnega napada sovražnika. Vsem zaposlenim so bile razdeljene posebne značke kot znak razpoznavanja oziroma kot legitimacija, da bi se sovražniku — saboterjem preprečil vstop na zavarovano področje. Delo je steklo po predvidenem načrtu. Delu odbora 1X3 in družbene samozaščite sta prisostvovala inž. ekonomije Viktor Korošec, predsednik komiteja za tržišče in ceno in njegov pomočnik Jože Stepišnik, ki sta spremljala potek akcije zlasti po vprašanju blagovnih rezerv in voznega parka. (Nadaljevanje na 3. strani) kot so manufaktumo blago, galanterija in tehnični izdelki. nadaljevanje na 3. strani trije novi člani SOZD EMONE TUDI CENTROMERKUR MED NAMI Govori Jože Snoj, direktor DO Emona Centromerkur Ljubljana Ljubljana, 16. novembra — Marsikateri starih Ljubljančanov še reče: »To sem ku- -Jubljjma, 15. novembra _ Na slavnostni seji DS SOZD Emona so predstavniki DO IJub- T1 "skoga Oentromerkurja, ptujskega Merkurja in koprske Jestvine podpisali pristop k sa-""■pravueni siporaztunu o združevanju dela in sredstev v SOZD Emona. pii pri Urbancu«, ko se vrne domov z nakupa pri Cen-tromerkurju, delovni organizaciji, ki bo letos praznovala 25-letnico svojega obstoja že kot član SOZD Emone. Da bi kaj več zvedeli o razvoju in perspektivi razvoja, smo obiskali JOŽETA SNOJA, direktorja DO Centromerkur, ki nam je povedal: »Podjetje je ustanovil 20. decembra 1953. leta takratni MLO Ljubljana, najprej z imenom Mecrkur. Ime Centro-merkur je dobilo podjetje leta 1957, ko so se mu pridružile še delovne organizacije: Galanterija Ljubljana in kasneje še Urarstvo-Optika Celje, Ura Ljubljana, Biserka Ljubljana ter ljubljanski Ga-lis. V svoji dejavnosti deluje Centromerkur na področju notranje trgovine na veliko in drobno kakor tudi v zunanji trgovini v vseh neživilskih strokah. V svojem razvoju je imel Centromerkur več prekretnic. V preteklosti je bila najvažnejša odločitev o razvoju ma- loprodaje in zunanje trgovine ter o graditvi grosističnih skladišč. Prizadevno in vztrajno delo vseh delavcev je omogočilo normalno rast v tedanjem konjnnktumean obdobju našega gospodarstva. Pred dvema letoma je bil Centromerkur popolnoma drugačen kakor je danes in se bo bistveno spremendi tudi jutri, mora se spreminjati, saj se menjajo tudi pogoji na tržišču. Le tako bo v bodoče lahko izvrševal svojo funkcijo v povezavi s proizvodnjo kot nam to narekujejo smernice naše ekonomike. Skladno z intencijami družbeno političnega razvoja, vsebinskim izpolnjevanjem zakona o združenem delu ter lastno željo po napredku, ki ga kolektiv Cenfcromerkurja želi po 25 letih uspešnega poslovanja so se delavci na referendumu 31. septembra odločili, da vežejo svoj razvoj s SOZD Emona, kd v svojem programu vsebuje vse tisto, kar želi tudi Centromerkur; pri tem pa mu SOZD omogoča, da skupno hitreje prispeta do skupnega cilja. BOLJŠE JUTRIŠNJE PERSPEKTIVE V času svetovne povojne konjunkture in organiziranja našega tržišča je Centromerkur lahko uspešno deloval in ni potreboval predstavništev in zapletenih poslovnih kombinacij. Zagotoviti je bilo treba Id denar in v tujini izbrati kvalitetno blago. Ob dobrem imenu, ki si ga je Centromerkur pirido-bil v tujini pri poslovnih partnerjih, je lahko deloval tudi na področju izvoza. Sedaj to ne zadostuje več, naša zunanja trgovina je prešibka, da bi uveljavila vse možnosti izvoza v dežele v razvoju. Z zuna-njo trgovino Emone bo to lažje, ki ima že svoja predstavništva v tujini. Skupno bomo lahko uspešneje pospeševali in usklajevali izvoz in uvoz. če je Centromerkur sedaj že kupoval na Kitaj- (Nadaljevanje na 2. strani) Vaše zaupanfe - naše zadovolislvo Emona za vse, vselej in vsepovsod €M ^let TUDI CENTROMERKUR MED NAMI (Nadaljevanje s 1. strani) skem, v Pakistanu, Indiji in Maleziji laliko sedaj to delovanje dvigne na kvalitetnejši nivo. Ce skupni nastop in razvoj pomenita nujnost na področju zunanje trgovine, potem lahko rečem, da je to še bolj nujno na področju trgovine na debelo. Predvsem zato, ker sam trg zahteva, da prafasvodiija in trgovina z zmanjševanjem stroškov znižuje cene blagu. DVE IN DVE JE PET — NK ŠTIRI Prav iz teh in morda še drugih nujnih razlogov je jasno, da sami nismo mogli ostati v dosedanji organizacijski obliki. Uspeš našega skupnega dela v SOZD Emo-na bo zagotovljen takrat, če bomo uspeli v neprehramb-nem delu doseči isti promet in realizacijo pri lastni trgovini na drobno kot je to že doseženo v Emoni v prehrambnem deiu. Vedno sem trdil da je dve in dve pet in ne štdiri. Menim tudi, da nam je pristop v SOZD Emona omogočil tudi vsebinsko izvajanje določil zakona o združenem delu na področju dohodkovnega povezovanja s proizvodnjo in na področju združevanja v dntemo banko. Na kratko povedano je torej izhodišče vključevanja Centramerkurja v SOZD Emona v povečanju ekonomičnosti poslovanja in s tem izboljšanje preskrbe potrošnikov zlasti na področju galanterijskih in tekstilnih skupin in razvoju servisnih dejavnosti, kjer predstavlja Centromerfcur posebno dopolnitev dosedanjemu Emoni-nernu, predvsem agroživilske-mu programu.« Najprej smo obiskali blagovnico Centromerkur na vogalu Miklošičeve in Trubarjeve ulice. Franc Setnikar, vodja blagovnice je sicor šele 4 mesece od svojih osemnajstih let trgovske dejavnosti pri Contromerkurju, a nam je hitro natresel podatkov. »Sedaj poslujemo že z novim imenom — DO Emona Centromerkur. Referendum o združitvi v SOZD Emona je uspel, kot tudi referendum o ustanovitvi tozd v naši delovni organizaciji, ki smo ga imeli 11. novembra. Tako imamo sedaj tri temeljne organizacije združenega dela — trgovino na debelo, maloprodajo in zunanjo trgovino ter skupne Službe. Med tem ko smo se pogovarjali, je moral večkrat po poslih, bodisi kratek telefonski razgovor, besedo dve s strankami in domačimi delavci. Videlo se je, da je zaposlen. Povedal nam je, da je v blagovnici zaposlenih skoraj dvesto delavcev, od tega 54 učencev. Predvsem so zaposlene ženske, moških je le šest, če ne štejemo dveh moških učencev. »Mnenja sem,« je dejal Setnikar, *da se bo Centrcamerkur s svojo nepre-hramtano dejavnostjo in s svojim programom lepo vključil v dejavnost Emone in v skupen nastop na tržišču, ter da bomo večji imeli veliko boljše možnosti razvoja. Moja osebna in seveda želja vseh zaposlenih v blagov-mci pa je, da renoviramo našo blagovnico tako v naše, predvsem pa v zadovoljstvo potrošnika.« tir ■'e /i - Iva Glumač, vodja etaže v pritličju blagovnice, ima na skrbi 30 prodajalk in 8 učencev. To ji uspeva, saj ji te-če že petnajsto leto odkar je pri Centromerkurju. V pritličju je vedno največja gneča, saj je prav v tej etaži izbira najbolj pestra. Tu prodajajo pazameotenjo, usnjeno galanterijo, ure, zlatnino, volno, drobno tekstilno galanterijo, gobeline in še bi lahko naštevali, kar pa ni naš namen. Ob toliki gneči, tej drobni prodaji, ob mogočih in kate-rikrat nemogočih zahtevah kupcev nas prav tu preseneti izredna vljudnost prodajalk. In Iva Glumač: »Dva referenduma smo imeli pred kratkim. Na prvem smo se odločali o združitvi v SOZD Emona, na drugem pa o naši notranji organizaciji naše DO. Oba sta uspela. Upamo, da bomo tudi v bodoče dobro in še bolje gospodarili. Mi se trudimo in dobro delamo. Letos imamo v načrtu 34 milijonov premeta in preseči ga moramo, tako kot smo ga presegli tudi lani.« Franc Avsec, skuplnovodja usnjene galanterije v pritličju blagovnice je edini moški med številnimi prodajalkami. Doma je iz dolenjske metropole, a je že pravd Ljubljančan, saj je tu že 48 let, od teh pa že 8 pri hiši. Povedal nam je: »Referendum za združitev v SOZD Emona je uspel, sicer res le 62 odstotno, kar pa je veliko pripisati na rovaš odsotnih delavcev tn učencev. O utemeljenosti združevanja smo dobili dosti materiala tn kdor se je hotel o tem informirati, se je lahko. Z Emono smo sodelovali že doslej, v bodoče bomo lahko še bolje.« Kristina Toromanovič, zaposlena na oddelku za volno se je za prodajalko izučila pri hiši pred dobrim letom. Veliko se z njo nismo mogli pogovarjati, ker sta na oddelku le dve prodajalki, kupcev pa je bilo kar precej. Zima trka na vrata in za mraz si marsikatera praktična ženska rada kaj naplete. Povedala pa nam je, da sta oba referenduma uspela, ka. ko pa bo v bodoče in kakšen bo uspeh povezovanja in s čem se bomo lahko pohvalah, bomo videli v bližnji prihodnosti. Na las natanko tako nam je povedala tudi Irena Sen-ger, prodajalka zaposlena na gospodinjskem oddelku, kjer dela že deveto leto, le dodala je še, da slabše ne bo in ne sme biti. Na oddelku za igrače, kjer prodajajo tako željene LEGO kocke, je zaposlena Dragica Peklaj, doma iz Suice. Tudi ona se je izučaia pri Centro-merkurju ter tu tudi ostala. Prav dobro je bila seznanjena z obema referendumoma. Pravi, da bi bila vesela, če bi imeli še večjo izbiro LEGO kock, po katerih je veliko povpraševanje. Poleg teh gredo najbolj v denar avtomobilčki, dočim po punčkah in medvedkih ni tolikšnega povpraševanja. Drugi mesec pričakujejo naval, saj bo po nakupih prišel že dedek Mraz. Alenka Jakop, prodajalka na oddelku otroške in dekliške konfekcije, je dejala: »Imeli smo dva referenduma, enega za Emono in enega za ustanovitev tozdov. Mi smo sedaj v tozdu maloprodaje. Kako bo v bodoče ne vem. Verjetno bo bolje in v to upamo. Delati moramo, da dosežemo plan, saj so naše kuverte odvisne prav od njega. Tu na oddelku nas dela pet v vsaki izmeni. Sedaj je naša sezona, najbolj gredo v promet dekliški plaščki. Zima je že skoraj prišla.« Na otroškem oddelku, kjer prodajajo vse za dojenčke od prvega meseca dalje — otroške bole, do enega leta starosti in tja do 14. leta, dela Zinka Upelj že deseto leto, ki je povedala: »V slogi je moč! Mnenja sem, da nam bo v večji trgovski hiši še bolje, le skupaj moramo držati.« Marta Lukančič, ki se trgovskega poklica uči na oddelku fantovske konfekcije, je tik pred koncem učne dobe. Vsak dan prihaja v Ljubljano z Vrhnike. Prav dobro je vedela povedati o obeh refe- rendumih kako so uspeli tn zakaj so bili. Tudi v šoli je prizadevna, zato je bil uspeh prav dober. »Sedaj se trudim, da bi končala z odliko, če mi uspe, zato se tudi učim, mi ne bo treba delati mature. Po njej nameravam študij nadaljevati in sicer na komercialni šoh.« V bifeju blagovnice, kjer smo pili kavico in kjer pripravijo več kot 200 obrokov malic, je vodja Hilda Bregar. Že 10 let skrbi za okrepčila delavcev. »Mi v bifeju že v večji meri sodelujemo z Emono odkar smo združeni. Poglejte, sladkor, kava, piškoti, konzerve, pašteta, vse je od Emone. Tople malice pa nam pošiljajo iz Lagune. Tudi Emo-nin informator že dobivamo,« je pripovedovala kar med delom. TAM, KJER PRODAJAJO LEPOTO Oglasili smo se tudi v »Drogeriji« v Trubarjeva ulici. Rezka Denša, poslovodkinja v drogeriji, je tu več kot tri leta, pri hiši pa je že 15 let. Emono pozna, saj so že doslej imeli poslovne stike, sicer ne veliko, mnenja pa je, da bo sedaj pestovanje z njo obsežnejše. Predno smo se pričeli pogovarjati, se je menila s stranko. Videti je bilo, da se z njo dobro pozna, slišali smo naslednji pogovor: »__sedaj smo že Emona. Pred kratkim smo se združili in podpisali sporazum. Vse se spreminja in mi se tudi.« Majda Šuster, proda;eilka v drogeriji, že pet let streže in prodaja lepotilna sredstva. Oba referenduma za njo nista bili neznanki, prav tako dobro je vedela zakaj sta bila in kako sta uspela, kot je vedela za kreme in losione znamke H. Rubinstein in Max Paotor, saj nam je povedala, da se mora prodajalka v taki specializirani trgovini nenehno usposabljati in spremljati proizvodnjo teh, kajti več je strank, ki si žele strokovne informacije kot tistih, ki vedo kaj morajo kupiti. Kolektiv Biserke v Nazorjevi ulici je že četrto leto enakopraven član DO Centromer. kur, od leta 1974. Mari Ličer, poslovodkinja, je že star član Biserke, 26 let, njena kolegica Marica Gorjanc, blagajničarka, pa le pet let manj. »Našo Biserko poznajo skoraj vsi Ljubljančani, saj dobite pri nas res skoraj vse, od igel do odej. Razen galanterije in pozam enteri je prodajamo tudi konfekcijo za ženske. Sicer se sedaj na prometu pozna, ko je zaprta smer proti Metalki in vašem, sedaj tudi našem marketu, zaradi gradnje velikega hotela Union. Ja, saj je ta sedaj tudi naš,« je povedala s smehom. Erna Pustotnik, prodajalka na oddelku ženske konfekcije kot vse ni zaostajala z informacijami o zadnjih referendumih v Centromerkurju. že šesto leto je pri tem delovnem kolektivu in se je pohvalila tako z delom, kakor tudi z izbiro, ki jo imajo v trgovini. Ler redki so kupci, ki gredo praznih rok iz prodajalne. To pa je priznanje tudi prodajalkam. PO DARILA V PRODAJALNO »KARAT« Ko kupujemo darila za svoje najbližje, nas pot čestokrat zanese v Centromerkur-jevo prodajalno Karat v Tavčarjevi ulici 6, ki je tovrstna specializirana prodajalna. Kupca pritegnejo že izložbe, lepo urejene in zvedeli smo, da jih urdja poslovodja sam. Poslovodja Adi Gregorinčič je pravi Ljubljančan, ter že 10 let pri Centromerkurju. V poklicu je šel po očetovih stopinjah, ki je tudi trgovec. Starejši Emonci ga poznajo, Adolfa Gregorinčiča st., prvega predsednika delavskega sveta v Emoni, sedaj člana kluba upokojencev Emone. Adi Gregorinčič ml. se je trgovskega poklica izučil 1951. leta v Emoni — ex Prehrani. Trgovina mu je tako-rekoč v krvi. Visok, uglajen je in ima samozavesten nastop, ali kot so včasih temu dejali — ima »šlif«. Je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata v sedanjem Centromericurjevem tozdu maloprodaja, zato je tudi naš pogovor tekel bolj v tej smeri. »Moram reči, da jo naša sindikalna organizacija dokaj aktivna s svojimi poverjeništvi v ostalih poslovalnicah. Posebno prizadevna je v akcijskem odboru pri izvajanju določil zakona o združenem delu, ki sl je točno začrtal program dela. Sindikat jel uspešno sode-lova! pri ustanovitvi TOZD in na referendumih, ki smo jih imeli. Sedaj čakajo sindikalno organizacijo še številne naloge pri razporejanju sredstev, pravic in obveznosti na ustanovljene TOZD, ter zelo zahtevne naloge pri graditvi sistema nagrajevanja po delu, izdelavi sistematizacije področij del, povezovanju trgovine s proizvodnjo in sprejemanju samoupravnih aktov in sporazumov. Dela kot vidite, ne) bo zmanjkalo. Sindikat je močno razgiban tudi v športni rekreativni dejavnosti. Ima močno kegljaško sekcijo, ki se lahko pohvali z vidnimi uspehi. Naši športniki so že letos sodelovali pri letnih športnih igrah Emone in se niso naj-siabše odrezali. Pripravljamo se že tudi na zimske športno igre Emone, ki bodo v bližnji bodočnosti. Da skrbimo za strokovno usposabljanje naših članov, jo dokaz tudi dobra udeležba seminarja, ki smo ga imeli 22. in 23. oktobra v Bemardinu, kjer se je več kot 100 članov sindikata usposabljalo za izvrševanje nalog, bodočih članov naših samoupravnih in družbenopolitičnih organov. Svojo visoko družbenopolitično zavest so naši člani pokazali pri pripravi in izvedbi referenduma, tako za združitev v SOZD Emona kot pri ustanovitvi TOZD v DO Centromerkur.« Z njegovim mnenjem se j_e strinjala tudi Branka Vujič, prodajalka v prodajalni Karat. Je doma iz Kranja, a j® že vrsto let v Ljubljani. »Nedavno smo se delavci v Centromerkurju odločil z referendumom, da se združimo v SOZD Emona. Pretekli petek pa smo imeli še referendum, na katerem smo se odločili za tri TOZD v naši delovni organizaoioi. Znano ml je, da sta oba referenduma uspela.« OSEBNA IZKAZNICA CENTRO- MERKORJA PRODAJALNE V LJUBLJANI: • VELEBLAGOVNICA, TRUBARJEVA 1 • DROGERIJA, TRUBARJEVA • DROGERIJA, GRADIŠČE • DROGERIJA, MIKLOŠIČEVA • KARAT, TAVČARJEVA • URA, PREŠERNOV TRG • BISERKA, NAZORJEVA • BISERKA, POLJANSKA • BISERlfA, CIRIL-METODOV TRG PRODAJALNE IZVEN LJUBLJANE: • CENTROMERKUR, TRBOVLJE • BLAGOVNICA LITIJA • DROGERIJA, ŠKOFJA LOKA • CENTROMERKUR, NOVA GORICA • URARSTVO-OPTIKA CELJE • CENTROMERKUR, RIJEKA • CENTROMERKUR, BEOGRAD MARIBOR OBRTNO-SERVISNE ENOTE: • SERVIS URA, IjriTBIJANA • URARSTVO-OPTIKA CELJE PREDSTAVNIŠTVA: it BEOGRAD it ZAGREB Emona za vse, vselej In vsepovsod Vaše zaupanle - naše zadovoljstvo let USPEŠNA AKCIJA: ZMAGA 77 (Nadaljevanje s 3. strani) V akciji »Zmaga 77« je so delovala tudi naša DO Mesna industrija v Zalogu, Id je fenola nalogo, da ostarbi 240 prodajaln Emone s svežim *nesom. Omendimo naj, da so v tej akciji polog naših sodelovale tudi delovne organizacije Ljubljanske mlekarne in Žito Lijiibljana. V AKCIJI TUDI KRAJEVNA SKUPNOST VIŽMARJE — Brod Krajevna skupnost Vižmar-je — Brod je v okviru akcije »Zmaga 77« dosledno in v predvidenem času izpolnila svoje naloge. Aktivirala je enoto narodne zaščite, ki je zavarovala objekt marketa na Gmajni št. 1, pripadniki Nz pa so takoj ko se je odprla prodajalna, pojasnjevali občanom pomen akcije in kje dobe potrošniške karte za blago racioniirane preskrbe. Za dobro organizacijio krajevne skupnosti gre predvsem pohvala Francetu Zadniku, predsedniku gospodarske komisije in potrošniške-6a svata, Stanetu Smrekarju, predsedniku krajevne skupnosti in Milanu Marašu, upravitelju SLO v krajevni skupnosti. Fostovodkinja marketa Ivanka Todorovič nam je povedala, da so v odrejenem času izvedli vse ukrepe, ki so bili predvideni in da so se vsi zaposleni izredno prizadevali, da so svoje delo izvršni točno in dosledno. V skorad rdkordnem času je trii izvršen popis blaga ter preurejena prodaja od samopostrežne oblike v klasično. Zaradi nevarnosti zračnega napada so bili prav tako v rekordnem času izpraznjeni kleftni prostori in preurejeni v zasilna zaklonišča, na hodnikih in vratih pa so bili nameščeni vidni smerokazi. Prodaja na potrošniške kar. te je bila ord 7. do 9-30 in je potekala v redu, tekoče in ‘brez zastojev. Kdr nas je zanimalo mnenje otočanov, smo povprašali nekatere od njih, ki so povedali: Cilka Močnik iz Smerdujeve uiioe 6: »Že zjutraj sem nekaj slišala po radiu, vendar vsega nisem razumela. Sama na karte še nisem kupovala. Med vojno sem bila še premajhna, mi je o tem pripovedovala moja mama. Menim, da so karte za določeno blago zato, da tri v slučaju vojne nihče ne bil lačen, drugi pa presit.« Marija špelko, ki stanuje Na gaju 9 je dejala: »Za mene karte niso nič novega. Med drugo vojno sem živela v Ljubljaai in smo ves čas vojne in še nekaj časa po njej kupovali na karte.« Drago Gavrilovič, doma iz Nego Lina, stanuje pa v To-sarski uilioi se kart iz časa vojne ne spominja, . kar jih v Srbiji ni bik), a ve, da so v vojnem času potretone, da vsak dolbi tisto kar mu pripada. Marta Klun iz Nove Plioe 9: »Že prt vhodu v trgovino so mi povedali, da je vaja in da sd določeni artikli prodajajo le na karte. Prišla sem kupit kruh, jajca, olje in kis. Vojnih časov in kart se ne spominjam, ker sem toliko mlajša, vendar zadevo poznam. Sem pripadnica civilne zaščite in so nam vse že razložili na predavanjih. Na položaju, na straži. Da tri v vojnih razmerah vsak občan dobil osnovna živila, so karte potretone.« Marjan Škerl, ki si je na ramena naložil že deveti križ, je dejal: »Meni so karte še kako dobro poznane, saj se spominjam prve in druge svetovne vojne. Vsak državljan mora pač dobita kar mu pripada.« Tako in podobno so komentirali prodajo na karte otočani, ki so prišli kupovat živila. Mlajšim je bilo to nekaj novega, starejšim pa so karte vzbujali spomine izpred trideseti let in več nazaj. Vsi pa so z več ali manj razumevanja jemali vajo za potrebno pri utrjevanju naše pripravljenosti. Da izjeme potrjujejo pravilo, se je -izkazalo tudi tokrat, bila sta dva primera (od preko 150 otočanov), ko je neki M. S. obrtnik iz Čopove Ulice v Ljubljani komentiral »tak« socializem in spraševal če nimamo kakšnega drugega dela. Upokojenka M. B. iz Breznikove ulice (nekoč članica ZK) pa je bila kar matice ražbuajena, češ dia ji s takim delom krademo čas, da če nimamo drugega dela, naj ne motimo ljudi. Ves čas akcije »Ztcnaga 77« je zasedal odbor L/O in druž- Ijai in vskiajdval potek akcije ter prejemal poročala di-vajaScev. Ob 12.55 je nepričakovano prišel ukaz za izvajanje ukrepov tretje stopnje. Odbor je nemudoma ukrepal tor takoj izdal naloge za izvajanje ukrepov odborom IO in družbene samozaščite ter štabom CZ v DO Mesna industrija Zalog, Blagovnemu centru, Emona Commerce, Tovarni močnih krmil in TOZD Trgovska hiša Emona. Tudi ta del akcije je bdi izvršen v robu in brez zastojev tako, da lahko rečemo, da smo dokaj dobro pripravljeni in da je akcija »Zmaga 77« v ceGotl uspela. Ob 14. uri je billa akcija zaključena in -končana. Po končani akciji je odbor Ljudske obrambe in družbene samozaščite SOZD Emone nadaljeval svojo sejo ter v podrobnosti analiziral potek vaje, uspešnost 3n eventualne pomanjkljivosti, kar bo vsekakor prispevalo k še boljši pripravljenosti v konceptu naše vseljudske obrambe, saj nas vodi misel tovariša Tita, ko je dejal: »Delajmo kot da bo sto let mir, a pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna.« ZVONE GJURIN NOVI ČLANI SOZD EMONE Majhen kolektiv, veliki načrti (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi Merinur iz Ptuja je eden tistih manjših delovnih kolektivov, bi jc dlje časa iskal in se razgledoval naokrog po večjem partnerju, ki bi ji zagotavljal in nudil tiste perspektive, katere zahtevata danes čas in ne na-zadnje potrošnik. Iskal je večjega, zanesljivega in solidnega partnerja, varnost in Perspektivo, ki jo je odkril in našel v SOZD Emona, za kar se je na referendumu tudi odločil njegov fcoioktiv. Z Emonino Trgovino na ve-tiko je ptujski Merkur nspešno sodeloval že vrsto iot, in sicer pri nabavi uvoženega blaga od kozmetike do tehničnega blaga, kot je na primor popularni asorti-nrent japonske tvrdke Hitachi. Doma se Merkur srečuje s konkurenco, vendar v svoji stroki sodi med najmočnejše *n — najsolfeJnejše — med kupci. Merkurjev srednjeročni Program, ki je v skladu s občinskim programom, predvideva gradnjo pohištva salona skupaj s Slovenija idsom (nova gradnja) v Ptuju ob Ormoški cesti. Gre za moderen objekt, ki naj bi bil dograjen do 79. leta, investicijska vrednost pa znaša 1,5 S milijarde dinarjev. Na že rezerviranem zemljišču z osem hektari površine bi bil kot naročen tudi Emona potrošniški center, meni direktor Merkurja Karal Vo-bmer, snj bi ebopil na prazen prostor, kar zadeva potrošnjo in povpraševanje. V Ptuju je namreč zaposlenih nad sedem tisoč delavcev od blizu in daleč, ki se tod oskrbujejo z vsem najpotrebnejšim, hkrati pa je Ptuj stičišče poti s severa na jug in z vzhoda na zahod, skratka trgovsko gravitacijski center ne samo za bližnjo, temveč tudi za precej bolj oddaljeno okoDdco, predvsem za hrvaško Zagorje, ki slovensko trgovino in ponudbo posebej ceni, kot ata pokazaM dolgoletna izkušnja in praksa. Ptuj ima U tisoč pretoivad- cov, ptujska občina pa 66 tisoč občanov, kar je dovolj zgovoren dokaz, da mesto k) njegova okolica ob obstoječi trgovini naravnost kličeta po večjem blagovnem centru z dovolj velikim parkirnim prostorom in širšo ponudbo kot doslej. Vse to so argumenti, ki vzpodbujajo delavce Merkurja, da se kar najresneje odločajo za gradnjo ne samo salona pohištva, temveč kot člani SOZD Emone tudi za E-blagovni center v svojem mestu na že predvideni lokaciji. Razen tega prav v tem predelu ptujskega mesta — Rabeljčja vas — primanjkuje trgovine, čeprav naselje šteje že 2600 stanovanj in vsaj trikrat toliko prebivalcev, hkrati pa se še širi. Merkur resno razmišlja tudi o obnovi ali adaptaciji tekstilne hiše na sameriabimi način (100 S milijonov din), in sicer samo v pritličju, zakaj prvo nadstropje jo že prenovljeno. Tu je potem še razširitev in preuredi tov trgovine Ideal, razširitev trgovine za gospodarske potrebščine. Razvoj Merkurja Je več bot soliden tor je po dejavnosti soroden IjUbljanstoarm Cen-trameiriouiiJu. Ha moč podob- na dejavnost je tudi v Ma-ksimarketu in Supermarketu, kar zadava dobavitelje pa še posebej. Ptujski Merkur se je doslej s 85 odstotki svoje dejavnosti ukvarjal z maloprodajo indiustrijsltega blaga, v 15 odstotkih svoje dejavnosti pa s trgovino na debelo. Letos bo imel za 15 S milijard din prometa, povprečje zaslužkov se giblje okoli 4,3 tisočaka na mesec in v pr- vem letošnjem polletju so bili delavci ptujskega Merkurja na prvem mestu po zaslužkih v svoji občini, kar zadeva branžo. Kor bo center mesta Ptuj slejkoprej zaprt za ves promet, je gradnja novega potrošniškega centra z veliiktim parkiriščem za 300 osebnih avtomobilov več kot potrebna in ne nazadnje perspektivna naložba, če se zavedamo tradicionalne prometne točke Ptuja kot trgovskega središča. Zakaj je ptujski Merkur potrka! na vrata SOZD Emone, torej ni več skrivnost, čeprav je imel okrog sebe na vcftjo tudi druge delovne organizacije, kot sta za primer ABC in Mercator. Odločil sd je za Emono, in sicer na referendumu z 98 odstotki, bržčas so člani tega delovnega kolektiva že vedeli, zakaj, čestitamo! Ptujska nakupovalna razglednica: prodajalna Volan na Titovem trgu, edina mestna specializirana prodajalna avtomobilov, motorjev, koles in rezervnih delov. Emona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo 'sJlet V EMONI smo organizirali in uredili svoje finančno poslovanje po načelih bančnega poslovanja že v letu 1972, torej precej prej, preden je v januarju 1976 objavljeni Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema tudi zakonsko uredil interno bančno poslovanje. K temu nas je vodilo spoznanje, da lahko samo s čistimi računi med posameznimi samoupravno odgovornimi subjekti uporabe družbenih sredstev in temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavu EMONE, dosežemo zaželjeno stopnjo zavestnega in učinkovitega gospodarjenja z razpoložljivimi plačilnimi sredstvi in z dohodkom. Z uporabo sistema in organizacije internega bančnega poslovanja so delavci temeljnih organizacij EMONE y zadnjih petih letih • spoznali medsebojno odvisnost in povezanost v sestavu EMONE zlasti glede gospodarske moči, ki smo jo sposobni razviti, če svoje možnosti za tekoče poslovanje in razvoj združujemo in jih po medsebojnih dogovorih uporabimo za pameten, vskla.jen in usmerjen razvoj dejavnosti, ki jih izvršujemo; • dosegli gospodarno uporabo razpoložljivih plačilnih sredstev in s tem veliko znižanje stroškov za obratna sredstva nasproti doseženemu celotnemu dohodku; INTERNA SAMOUPRAVNO KONSTITUIRANA • ustvarili sebi in EMONI kot celoti v poslovnem svetu ugled gospodarsko trdnih, solidnih in sposobnih poslovnih partnerjev; • usposobili svojo gospodarsko skupnost za nemoten programiran razvoj skladno z nalogami, ki Jih imamo v družbenem gospodarstvu. I>o 15. novembra 1977 so se delavci 33 temeljnih In delovnih organizacij EMONE na referendumih odločili, da združijo svoje OZD v Interno banko EMONA. Njihovi pooblaščeni predstavniki so tega dne podpisali samoupravni sporazum o združitvi v Interno banko EMONA. Dne 18. novembra 1977 se je sestal na prvi seji tudi novoizvoljeni zbor interne banke, se konstituiral in izvolil svoje izvršilne organe, t. j. poslovni odbor In kreditni odbor ter imenoval vršilca dolžnosti direktorja interne banke. Ob tej priliki je zbor razpisal tudi volitve v odbor samoupravne delavske kontrole v interni banki in določil postopek za predlaganje kandidatov bi člane odbora za hranilno kreditno poslovanje. Na podlagi 160. člena sporazuma o združitvi v Interno banko, zagotavljajo članice interni banki začetna sredstva za njene sklade tako, da združujejo; a) v njen rezervni sklad 10 odstotkov svojih rezervnih sredstev, t. j. skupaj din 4,586.946. b) v njen sklad osnovnih sredstev pa sredstva, ki jih je že doslej uporabljala njena delovna skupnost v skupni vrednosti din 5,047.802,60. S sprejemom sporazuma o združitvi v interno banko, z izvolitvijo samoupravnega in izvršilnih organov, z zagotovitvijo začetnih sredstev za sklade interne banke in z odobritvijo kataloga del, ki jih bodo opravljali delavci njene delovne skupnost), so podani vsi potrebni pogoji, da se Interna banka EMONA registrira v sodnem registru. To bo opravljeno v naslednjih dneh. S tem .Je postala Interna banka EMONA ena prvih internih bank v državi, ki so žc organizirane skladno z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema kot samoupravne finančne organizacije, ki predstavljajo osnovo našega bančnega sistema. Zbor interne banke je na 1. seji že tudi opredelil prednostne naloge, ki jih mora interna banka opraviti v naslednjih mesecih. Te naloge so • zagotovitev učinkovitega združevanja sredstev za financiranj«- tekočega poslovanja v pogojih, ko bo imela vsaka TOZD svoje lastne račune sredstev pri SDK; 0 organizacija združevanja sredstev za uresničenje programa investicij v letu 1978 prvenstveno v obliki skupnih naložb za skupno ustvarjanje dohodka; • organizacija združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in sredstev rezerv članic; • organizacija združevanja sredstev iz dohodkov članic na podlagi združevanja njihovih sre«lstev in dela v temeljnih bankah z namenom oblikovanja krepke materialne osnove za delovanje interne banke; • priprava planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov ter aktov poslovne politike Interne banke. O pomenu teh nalog ter o teni kako bodo izpolnjene pa več v naslednjih številkah INFOKMATOR- M. Mitja Svetelj, direktor interne banke Emona NAŠI JUBILEJI MOV ZDRAVILIŠKI HOTEL V ČATEŽU Temeljni kamen za hotel Terme položen — 180-letnica odkritja vrelcev v Mokrice obnovljen v hotel Cateškc toplice 21. oktober — Danes so v Čateških toplicah ob praznovanju 180-lelniee odkritja vrelcev in občinskega praznika občine Urežice slovesno položili temeljni kamen novega hotela Terme in preurejene prostore hotela Grad Mokrice. Temeljni kamen je položil dr. Antun Franovič, vod ja zdravstvene službe Zdravilišča Ca-teške toplice. Slovesnosti so se udeležili številni gostje med njimi Miloš Sulin, predsednik komiteja za turizem pri IS SRS, general Miha Butara, republiški sekretar za ljudsko ob-ramibo, Marko Ivanetič, podpredsednik turistične zveze Slovenije, Bojan Vovk, tajnik poslovne skupnosti naravnih zdravilišč Sloveni,je, Franc Skinder, predsednik skupščine občine Brežiče, Stane lic, predsednik IS Sob Brežice, predstavniki družbeno političnih organizacij občine Brežice In Posavja. Tovarišice in tovariši, v imenu vseh delavcev Zdravilišča čateške Toplice vas nai-prisrčnejše pozdravljam in izražam zadovoljstvo nas vseh, da ste se odzvali vabilu k svečanosti, ki naj pomeni začetek novega, še uspešnejšega razvoja, ob polaga nju temeljnega kamna za novi hotel Terme nagovorila kolektiv in goste Jana Vide-nič, šef propagande. V naši sredi želim Glede problemov v kadrovski politiki in naši sedanji ak. tivnoeti je dejal: »Deklarativno, načelno imamo kadrovsko politiko opre deljeno, manjka pa nam načrtno in usmerjeno pripravljanje novih kadrov za izpolnjevanje določenih funkcij na vseh ravneh. Poglejmo samo naš razvojni program in investicije * nove objekte — okoli 300 milijard starih dinarjev do leta • 1980 in vprašajmo se kdo bo s to novo družbeno vrednostjo gospodaril, kako se bodo te nove zmogljivosti vključevale v celotni sistem gospodarjenja naših DO in SOZD in kako bomo reševali medsebojne odnose?« V razpravi, ki je sledila po. , ročilu sekretarja sveta, so l sodelovali številni člani ZK iz raznih DO in TOZD Emone. Orisali in podali so oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbeno ekonomskih razmer v svojih delovnih ' organizacijah. Dogovorjeno je bilo, da naj bi bil novi Svet ZK SOZD Emone glede na določila statuta ZKJ in ZKS ter po dogovoru z občinskim in mestnim komitejem v glavnem koordinacijski organ in naj bi ga sestavljali na letnih konferencah izvoljeni delegati oziroma sekretarji OOZK. E INFORMATOR Emona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo AKCIJA e-informatorja IŠČEMO NAJBOLJŠI MARKET jfokrat smo kupovali v Gogalovi, Hubadovi, v Šentvidu, na Brodu in pri Slamiču — Stare zgodbe se začenjajo ponavljati — Kje si aranžer? 1-IUBL.jana, novembra — ,ils* akcija se širi, saj po-ujemo oziroma obiskuje-0 naše markete kot na te-K°eom traku. Tokrat smo aJPrej vzeli na piko samopo-greznico v Hubadovi ulici *a “ez‘Kradom v Ljubljani. Brez r"C tudi izven ljubljanski »ste še preliitro na vrsti, sak dan bodite pripravljeni "i uajbolj zahtevne kupce in ‘kuar ne boste v zadregi, kot Primer market na šmar. jjnski cesti v Ljubljani. I*a Predolge zamere! j,^0rej market v Hubadovi. 7. Posebnega na prvi po-le da je zmeraj, še po-^ej 0ij sobotah dopoldne dolgih vrst, v kate-občani še kar nekam po-^eilgivo čakajo na mesto v hiesarju Slavcu, kadar ni , Gogalovi, in pred obema --- ------, — lajnama. Tuj samopostrež- otroci ne bodo deležni dvoj ^ci bi Vega« težko očitali kaj »noče odmislimo neizko- no različne jezikovne vzgoje. Ce zaradi drugega ne, že zaradi ponosa in kvalitete,, ki je lastna Emoni. Tudi kakšna metla in večji koš za odpadka ipd. Tako po priza- ke bi ne bila odveč v Huba- izložbo, prodajo ra-^ in deita in še kaj iz Dalože zaradi pomanjkanja ‘Ostora ®Jhosti blagajničark kot de-' * nasploh bi bila lahko jjj '"20r, če bd ne bilo bifeja, j. P* ravno na pretirano dob-glasu. Zakaj? Čistoča je iv?’ drugo pa nepretirana “earuvost, ki jo sevdda po- dovi, ko že drugih napak ne najdemo. V Gogalovi smo bali ob 13,25 uri ali natanko pol ure kasneje kot v Hubadovi ulici 15. novembra Idtos. Izložba, ki to nd in vendarle je, propa- moč, kadar ima čas, zato meso čaka. Imajo ga toliko in takšnega, da ne izgube preveč kupcev, stalnih odjemalcev. Zares škoda, vendar nobena urgenca na upravi nič ne zaleže. Ljudje se zaman pritožujejo, saj potrošniška sveti niso zato tu, da bi znali poskrbeti za nadomestno delovno silo, če redno zaposlena zboli. Mesar noivi menda, da pride 17. novembra so obljubili na kadrovski službi, kakor je ‘*mw - - sir ■ il' ? . • ] :i-:i j! ^ ! I L il p •} i ■ < t .p?' HjJ * - ' M ^Pjejo bolj ali manj stalno gira sladoled. Uh, kaj ni že rekla tovarišica Cvetka, pra-iJjPt in preštevilnd gostije. Po- premrzlo zanj? Trgovina je vijo prodajalke. ^1 bomajda najdete kako mi- prepolna embalaže, ki jo pro- Na papir za kmih čakajo P1 polomljen stol na pro- dajalke ročno praznijo na v tem marketu že debelih 14 P*?1 •.. Tudi spomin je vre- prodajne police, zato si takoj dni, zato so sd ga skrbne pro-j?. °cene ... zastonj omislimo nekaj praz- dajalke za ta čas kar same r Maloprodaje Pavle 60 danes ali jutri po skr- ja že -poldrugi mesec ni, ker co Emoninega jebikoslov- je na bolniški. Mojster Slave ^ bo poskrbel za pravil- iz Hubadove prihaja n« no- omislile. Narezale so ga, ti-ša hvala, vse ostane v Emoni, stega, ki so ga imele pri roki. »Ob praznih vitrinah mesa, Vsa čast, komur čast, tako se ki si že od nekdaj podaja dela! Kaj hočemo, če pa ima »roko« s pralnimi praški — komisijon navkljub računalni-bržčas zaradi pomanjkanja škemu polnjenju trgovin — prostora — zvemo, da mesar- Dobimo se v Šentvidu, bi lahko ob drugi uri rekli za naš market ob Merkurjevi trgovini, ki je prepoln avtomobilov na parkirnem prostoru in šoferjev v bifeju. Razen množice pivcev — tople hrane tu ne poznajo — v tleh zijata dve veliki »betonska« luknji, čeprav ob kraju, tako da kar kličeta nesrečo. Očitno gre za dolgotrajnejše popravilo kake »podtalne« instalacije. Ob eni teh lukenj pri vhodu na radiatorju sedi možak, deseta brat za današnjo rabo, si v protest proti mrzli bifejski kuhinji odpira ribjo konzervo in reže kruh. Dober tek in na zdravje vsem, ki tu kosite. In še ena posebnost: v tem lokalu ni slovitih E-avtoma-tov — vrzi en dinar — in vrata WC se ti bodo odprla. Smo že tako daleč na Gorenjskem, da se ta reč ne obnese več? V samopostrežnem delu marketa imajo namesto zelenjave pletenine in drugo podeželjsko blago za široko in najširšo potrošnjo, četprav je Šentvid že zdavnaj ljubljansko mesto postalo. Dobro, motiti se, je človeško, naj se že tako ali še kako drugače. Bravo, škof jeloški kruh je končno vendarle prodrl na polico E marketov. Občani so navdušeni in md z njimi. Kruh je sicer kruh, vendar vsak kruh še ni dober. Izložba je magacin, kar oglejte si jo. Brez srca! V marketu na Brodu, tam proti Tacnu, ki slovi po tem, da je skoraj vsak'’ jutro sicer prizorišče nelegalne borze dela, na kateri si mojstri izbirajo delavce in delavci mojstre, smo videli in kupovali. To je Market v Vižmar-jah ali točneje Na gmajni št. 1, ki je kljub temu, da je vedno dobro obiskan, saj pokriva široko zaledje, dobro vzdrževan in je čistoča na dokaj zavidljivi višini, kar gre vsekakor na rovaš delavnega kolektiva in vodstva. Vtis, ki ga obiskovalec dobi ob vstopu v bife je dobetr. Ob času tople malice razdele več kot 70 obrokov. Izbira teh je dokaj pestra: Pasta fižol za 8 din, pražena jetrca 17, jota 8, golaž 22, hrenovke 14 in kranjske klobase so po 23 dinarjev. Čeprav je bdi na dan obiska (11. november ob 9,30 uri) dokaj velik obisk gostov — potekala je akcija »Zmaga 77«, je bil lokal čist, brez smeti in z izpraznjenimi pepelniki. Tudi stranišče je bilo snažno in opremijelno s papirnatimi brisačami. Presenečeni smo bili z urejenostjo transportnih hodnikov v prodajalni in napisi, ki usmerjajo kupce. Pohvaliti moramo tudi ustrežljivost prodajalcev in mesarja, ki ali prav zaradi tega — gluha ušesa, še sreča, da ima sanitarna inšpekcija skoraj celoletni dopust! EMONA INFORMATOR BERNARDIN obvešča: CENE.IŠE MORJE Za zimsko sezono od 1. novembra 1977 do 28. aprila 1978 veljajo za delavce SOZN Emone posebne cene za polni pen-sion, vendar najmanj za tri dni: V hotelu Bernardin 1/2 soba 130 din, 1/1 soba 145 din, v Grand hotelu Vsak naj si izbere svoj market. nam je povedal, da ima trenutno na zalogi dovolj mesa, tako telečjega kot govedine in svinjine. Ta podatek smo vzeli z majhno rezervo (akcija Zmaga 77?). Market na Gosposvetski cesti se stiska v stari adapti- ■ rani hiši (bivši Slamič). Precej na tesnem je glede prostorov. Je brez bifeja in zato tudi nima stranišča za stranke. Glede na zelo prometno lokacijo je kljub utesnjenosti trgovina dobro založena, posebno z delikatesnimi izdelki. Stranka, ki je čakala v vrsti pri mesarju nam je povedala, da ima mesnica zadnje tri mesece veliko boljšo izbiro. če odštdjemo nekaj kartonov ob policah in neurejene testenine in že tradicionalne praške v izložbi ter tesen izhod iz trgovine lahko prisodimo trgovini povprečno oceno. KRITERIJI: ljubeznivost, urejenost, ponudba — ocene od 1 do 10 + ali — v očeh potrošnika so dobili: E-MARKET MENGEŠ in E-MARKET VIZMARJE ★ ★★★★★★ (7) E-MARKET KAMNIK, VOJKOVA IN HUBADOVA ★ ★★★★★ + (6 I ) E-MARKET SAVSKO NASELJE IN š A RANO VICE V A ★ ★★★★★ («) E-MARKET GOGALOVA ★ ★★★★ + (3+) E-MARKET PRHLE NI GOSPOSVETSKA ***** (5) E-MARKET NOVE JARŠE ★ ★** + (4+) E-MARKET CELOVŠKA 407 ★ *** — (4—) 1/1 soba 165 din. Savsko naselje 63.584 100,9 15,4 35,8 Koristnik mora s seboj Vojkova 57.850 121,3 222 42,0 prinesti napotnico ali po- šaranovičeva 49.074 101,4 2,8 15,1 trdilo svoje delovne orga- Mengeš 60.373 100,5 2,4 7,5 nizaclje in ga oddati ob Pmle 48.858 101,4 73 15,2 prijavi v hotelu. Nove Jarše 50.618 104,4 163 425 V času od 27. 12. 1977 Kamnik 42.158 102,4 16,7 25,7 do 4. 1. 1978, to je med Celovška 407 61.653 104,5 18,1 37,5 praznovanjem Novega le- Gogalova 58.555 103,1 12,9 29,6 ta, te cene ne veljajo. Gosposvetska 27.793 95,9 — — MARJAN JAKIČ Hubadova 63.822 1043 13,1 40,1 Vižmarje 66.519 102,7 153 29,6 Entona za vse, vselej in vsepovsod Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo NOVI ČLANI SOZD EMONE MAJHEN KOLEKTIV, VELIKI NAČRTI Ptujski Merkur, trgovina, ki slovi daleč v hrvaškem Zagorja. »Upamo, da bomo z združevanjem dela m sredstev dosegli boljše rezultate«, je povedal Franc Damiš, poslovodja Merkurjeve prodajalne »JASMIN* v Trstenjakovi ulici. Franc Damiš vodja kozmetike v prodajalni JASMIN. Pri hiši je ae osemnajsto leto, od vsega začetka ko se je izučila trgovske stroke. Tudi ona je pristna Ptujčanka. Domačini kaj neradi odhajajo iz svojega kraja, trdno so pognali korenine. »V septembru, mislim da je bilo 29. smo imeli referendum o združitvi z Emono. Dobro je uspel, če se ne motim, je bilo nekaj čez 98 odstotkov za združitev. Emona nam ni tujec, saj smo z njo že dosedaj poslovno sodelovali, če je bilo kdaj kaj narobe? Ne, če pa je bila kakšna malenkost, je je naša potnica Zinka hitro popravila.« V prodajalni TEHNIKA v ulici, ki nosi ime po narodnem heroju Lacku, smo se pogovarjali z Adolfom Kokolom, namastnikom poskmod- Hiša ima tri etaže — nadstropja, kjer prodajajo na klasični način, met razno blago, konfekcijo, trikotažo, po-zametrijo in galanterijo. Lojzka Marinkovič, oddelteo-vodja, je pri hiši od 1958 le- Da je pravi, pravcati Ptujčan ne more skriti, izdaja ga govorica. Vzorno ureja prodajalne, kjer je vsaka stvar na svojem mestu in v taki se kupec bolje počuti pa govori, da ja Franc pravi trgovec — z dušo in telesom. »Z Emono smo sodelovali tudi že doslaj. Verjetno bomo odslej še bolje. Pri tem menim na našo založenost. Poglejte naš foto oddelek. NI najbolje založen. V glavnem so to artikli Iz uvoza. Emona kot uvoznik Je velikokrat uvozila komaj za sebe za nas ni ostalo ničesar. Ljubljanski Centromerkur, ki je v Sloveniji edini zastopnik za Lego kocke je po ključu »pol — pol« razdelil svoj kontigent. Polovica za nas ostale trgovce je kaj malo, otrok pa je tudi pri nas na Stajarskem kar precej«, se je nasmehnil. Čeprav je prodajalna dokaj dobro založena, kupci na darilnem oddelku, pri spominkih, fotooddelku in ne nazadnje pri kozmetiki le ne dobe vodno tistega kar si žele. »In ne nazadnje smo se za združitev z Emono odločili tudi zato, ker smo ugotovili, da je Emona samoupravno dobro organizirana, da obstaja trdna povezanost med proizvodnjo in trgovino. Naš Merkur je razmeroma majhen in bo njegova povezanost z veliko hišo Emone dala boljše ekonomske učinke in s tem zagotovila večjo ekonomsko in socialno varnost naših delavcev.« „ Skoraj tako je povedala tudi Slavica Vavpotič, oddeJko- Slavka Vavpotič je. Sam za sebe trdi, da je »start« Ptujčan, čeprav mu je komaj 34 let. »Lani smo imeli tri in pol milijarde (stare) prometa, letos pa računamo že na štiri milijarde dinarjev. Koeficient obračanja imamo 7,6. Prodajamo predvsem belo tehniko, elektro material in akustiko. Moram reči, ne zato, ker je to naša prodajalna, da smo dobro založeni. Kupec dobi pri nas tudi tisto, kar ne najde drugod. V septembru smo imeli referendum za združitev z Emono, ki je uspel kar 98,6 odstotno. Menim, da so se naši delavci zavestno odločali za združitev saj je Emona ena od vodilnih delovnih organizacij ter dobro organizirana v smislu načel Zakona o združenem delu. Morda bomo prodajali tudi Hitachi izdelke« je končal z nasmehom. V Merkurjevi »Tekstilni hi. ši« v Murkovi ulici je zaposlenih 25 delavcev in 14 učencev ta, ko se je izučila trgovske stroke. »Ze v septembru smo imeli referendum o združitvi z Emono, večina, menda 98 odstotkov je bilo ZA. Sami smo majhni, upamo, da nam bo v veliki družini Emone bolje in da bomo z združevanjem lažje dosegali cilje, ki smo si jih začrtali. Verjetno bomo že drugo leto, kar je naša stara želja, renovirali našo hišo in organizirali prodajo na polsamo-postrežni način, vsaj tem kjer se to lahko stori, tako da si kupec lahko podrobno ogleda in izbere v času, ki ga ima, prodajalka pa mu samo pojasni in svetuje,« E-INFORMATOR UPOKOJENCI! Klub upokojencev Emone Ljubljana vabi vse tiste upokojence, ki so bili upokojeni v letu 1977, da pošljejo na pisarno kluba v Ljubljani, Kidričeva 13/1 svoje podatke o naslovu, kjer stolno prebivajo zaradi dostave novoletnega bona. Med podatki naj sporočijo tudi podatke o rojstvu, o višini pokojnine in pri katerem TOZD so bili nazadnje zaposleni ter koliko nepreskrbljenih družinskih Slanov še preživljajo. Navedene podatke je treba poslati najkasneje do 6. decembra 1977, ker pozndjših prijav ne bomo mogli upoštevati, IVAN PEZDIR MOKRICE, 9. novembra — Obnova starodavnega mokrl-škega gradu, Id nedvomno sodi med najbolj ohranjene bisere srednjeveške arhitekture na Slovenskem, je začu-da — ne boste verjeli, ko ga boste videli in spoznali — veljala komaj skromnih 1,67 milijarde S dinarjev, realizi- ranih v borih nekaj mesecih. Kolektivu Čateških toplic in še posebej prizadevnemu direktorju tovarišu Deržiču, ki sc je obnove lotil z vso svojo mladostno zagnanostjo, najiskrcnejše čestitke in vso priznanje. Kar je res, je pač res. Grad Mokrice je danes, če- prav še zdaleč ni t*oOT,S v celoti, doživetje za slw'“ nega obiskovalca. Restaf1^ ja v pravem grajskem entu ima 180 sedežev. ^ pravzaprav za tri ločen« staivracijske prostore, & je vredno videti in Potem je tu še nastzJjjvJ letna restavracija na “v POROČILO IZ TOZD ČATEŠKE TOPLICE GRAD MOKRICE OBNOVLJEN Hotel najvišje »stare« kategorije v Sloveniji, cilj prenekaterega zab^1 nejšega gosta — Ježa po gozdu, mimo zidanic in skozi vinograde N 0< ( Svi (X Po 10. ke tni 8r Pc st; Iji u p< šču s 60 sedeži, ki bo na voljo iakoj spomladi. V razkošno opremljenih sohah v starem grajskem slogu boste našli 68 postelj, med katerimi so najlepše v grajskem stolpu oziroma v obeh stolpih, pazite, da ne zgrešite hodnika! To sta razkošni okrogli dvorani s čudovitim razgledom na Posavje, daleč od prometa, v zavetju stoletnih gozdov in grajskih okopov. In: stilno pohištvo iz Sevnice. Toda to morate videti In preizkusiti. Centralno ogrevanje ogromnih prostorov je naslednja pridobitev, vsi prostori v pa-tmiranem lesu, skrivnostni hodniki, odlična postrežba in izbrana kuhinja. To so Mokrice danes. alen prostor za izkoriščanje prostega časa. Čateške toplice in Mokrice že nastopajo s skupno ponudbo. Bi radi jahali pravega konja na izletu skozi gozdove, vinograde in kosili? Nič lažjega, Mokrice vam nudijo vse to in še kaj povrh v vsakem letnem času. 14 velikih konj je na voljo vsak dan in še trije poniji za otroke povrhu ter strokovno vodstvo. Zimski program predvideva obvezno rekreacijsko ježo po Gorjancih. 15 do 20 kilometrov daleč. Domači kruh, čebula, zaseka in pristna vinska kapljica v lovski koči ali zidanici. Mali avtobus med Mokricami in Cateškimi toplicami bo skrbel za redno zvezo. bite revme ter si n«*5®^ svežih moči za delo. Otvoritev prenovljenega gradu Mokrice Tudi zunanjost mokrišfcega gradu ne skriva, da je bd pravkar na novo prenovljen. V njem je zaposlenih petdeset delavcev, ki vedo, kaj hočejo. Mokrico so nesporen dokaz, da se splača in še kako izplača vlagati dinar v obnovo starodavnih gradov na Slovenskem, seveda pod določenim strokovnim vodstvom in ne nazadnje pod spretno roko, ki jo nedvomno ima tovariš Deržič. In kaj naj bi počeli na gradu mokriškem? Tu je ide- In mokriški park. Danes ali jutri bo doživel vrednostno obnovo, kot si jo nedvomno zasluži, saj sodi pod spomeniške parke I. republiškega razreda in vrednosti. In njegovi skulptura štirje letni časi! Gozd okrog Mokric obsega 70 hektarov ižbranih dreves. Mokrice s Cateškimi toplicami so kot naročene za aktivni dopust, na katerem si momogrede — pod strokovnim nadzorstvom — izne- Mokrice so naj novejSaPjo' dobitev Emone, zato si prav gotovo že jutri 0111 tudi nov pravilen na katerem bo simbol ^ sozd E Jasno spozna ven ^ viden, ne tako kot doslej je bil napol negativen, #* ^ napačne barvne kombin®‘j.|(( Tudi v majhnih so v stvari. ^ Ali že veste, kje je “č«:* prt Matija Gubec? vprašajte in poglejte, v -kriškem gradu imajo no Gubčevo celico. Mokriška kuhinja slovi blizu In daleč po mlincih, gobah in drugih nMvgilh dobrota** Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Cmona za vse, vselej in vsepovsod ^let ■ naši jubileji S E-SM OSIJEK: 10 GODINA POVJERENJA . OOlIR Supermarket v Osijeku slavijo svoj jubilej — 10 godišnjicu svoga osnivanja — radnicima, S jubilarcima podijeljena priznanja za vjernost i su radnju Osijek, 22. oktobra — Na <-ianoj proslavi radnika J Supermarket Osijek, j^TOdom proslave jubileja — U' Sodišnjice rada Supermar-eta i na kojoj su učestovali V^gobrojni gosti skupštine Osijeka in društveno | ‘plitifikih organizacija i pred-f. J aTnici SOZD Emone iz Ljub-'Jane dipl. 0ec. Robert Liszka svom prigodnom referatu Osebno je naglasio: “Naša jubilama godina 10. rada pada u godi-| ijtada slavimo: . , “O- dodišnjicu osnivanja po-Uaeča Emona, 40. godišnjicu ruvanja KP Hrvatske, KP ‘Avenije, te 40. godišnjicu blaška druga Tita na čelo ^boiunističke partije Jugosla- JJfaJ relativno mladi ko-^stiv _ sadašnja generacija ^ kontinuirano nastavlja av revoluciie — kao proces, ko jem, u sadašnjem trenu-SU’ vodi bitlcu za izgradnju Milanu Miheliču, projektantu ovog objekta. Investitori »Modne hiše« na čelu s pokojnim drugom di-rektorom Valičem i »Prehrane« na čelu sa direktorom Ne-becom, zajedničkim sredstvi-ma izgradili su naš objekt, a organizaciju rada su postavili tako, da je došlo do inte-gracionog procesa u funkciji — bez fizičkog spajanja što je bio gotovo jedinstven slučaj u zemlji. Na jučerašnji dan, točno prije 10 godina objekat je za/vršen i svečano pušten u pogon tj poslužem su prvi kupci grada Osijeka te Slavonije i Baranje. Bio je to veoma težak start, jer je do Supermarketa bio uredjen samo jedan pristopni put, a frekvencija grad-jana odvijala se još po inerciji Bulevarom JA, ulicom A. Cesarca i ulicom Republike. Atraktivan objekat za tada zalutalog Slavonca bio je li- marketo, kcja je ospoeoba-la do sada najbolju garmtoru blagajnica radeči nesebično puni mjesec u Osijeku napu-stiviši svoj posao i porodicu. — drugu Remškar Matiji, danas umirovljeniku, koga smo zvali čika Remškar, da-juči nam primjer neumorno-šču i učeči nas organizaciji rada tadašnje Prehrane, te Golob Gustav, Žitnik Rudolf, Rudolf Mariji, Beline Ivanu, Pokorn Slavku, Sok Eriki, Drobnikar Danici, Bolti, Spitale Mileni, Ivici i Slavku Iz ekonomata direkcija maloprodaja, Intiharu i mnogim drugim »malim ljudima«, ko-ji su nesebično dali i daju veliki doprinos za naš uspjeh, na čelu s tadašnjim direktorom direkcije maloprodaje drugom Mirkom Preglom, ko-ji je uvrjek imao puno razu mijevan ja za Osijek, i ako su često naši zahtijevi preložili njegove kompentencije. Zahvaljujoči toj nesebičnoj L^taupravnog društva, bilo 5®° radnici na svom radnom ^fistu, bilo kao delegati ili ,'hlevi samoupravnih organa, lo kao aktivisti na društve-'lo ! Ci Političkom radu, provode- . u život Ustita 3. osnovna doku gj* zaključak 10. Kongresa • Ustava SFRJ 1 ^ ® Zakona o udruženom rahli. . Uozvolite mi da se vratim l ’ i više godina unatrag, ka-° bih se sjetio radanja Su-r^biarketa, tada kada je * ^ Osijek još uglavnom bio Svom starom dugogodiš--^ih ruhu, što Je bila poslje-- ^ lokacije grada blizu gra-mce. <1 ^^lor’i 80 urbanistični plan “°iemu je izmedu ostalih predviden i Blok j^kir X s modernim zgrada-šetalištima i trgovčkim ^trom. j-^Are i dotrajale zgrade se kaA a ^ miesto * ne" Q“dašnjih vrtova, medu prvim 4hl®ktima u novom Blok cen-J}1 biču konture budučeg Su-■jhiarketa. j^Naime, nakom potresa im-tativno je nametnuta oba-izgraditi takav objekt ^ -i može (nadamo se da se to nikada nečemo morati gUeriti) podnijetl potres od više stupnjeva po Richte-C0! skali. Stoga je u to do-ja Supermarket bio atrakci- več i za cijelu Ju- lj si btatsku ^avidu, feto je i priznate j^jelom I nagrade NIP Bor-19C7. codmu ine. arh. Jep — ali ga je oejenio kao skupu robno kuču — odlaze-či starim putevima u male radnje gdje je 1 do sada ku-povao. Upravo nakon godim dana rada tj do 10. 11. 1968. godine bili smo iznenada i neočeki-ramo počaščeni sa posjetom druga Tita i njegovom prat-njom. Taj dan ni jedan tadašnji radnik Supermarketa neče nikada zaboravitl. Kako sam več i napome-nuo, start je bio skroman i težak, ali iz godine u god:-nu evidentan je pozitivan trend produktivnosti, apsolut-nog prometa i rentabilnosti. PREHRANA I MODNA HIŠA napredne i savremene organizacije a grad Osijek otvo-ren grad. Od prvih 104 radnika koji su tada započeli danes je još prisirtno 65 radnika koji su danes jufoilarci. Sa tako visokim postotkom vjemosti OOUR Supermarket Osijek stoji na čelu svih OOUR-a poduzeča EMONA. Velika pomoč kroz neseblč-nu suradnju pražena je tom mladom kolektivu odmah u početku, ko ja suradnja se je ©držala sve do današnjeg dana s mače rijetko spomenu-tim radnicima »Emone« iz Ljubljane. Stoga mi dozvolite da se ovom pri likom javno zahvalim tim dragim saradnicima kao na primjer: — drugarici Milki Culkar, glavno j blagajnici u Maksi- i neposrednoj suradnji vrlo brzo je smanjena geografska udaljenost od 450 km. 1 prebredena jezična barijera. Rezultat takovog rada hala je i čast da smo bili medu prvim organizacijama za robni promet na malo u Jugoslaviji, koji smo potpisali kodeks potrošača, svjesni i spremni da preuzmemo nove obaveze koje proizlaze iz sa-mog kodeksa. U pretekiom razdoblju radnici Supermarketa pored re-dovitog rad nog zadatka vode brigu — o daljnjem stračmom osposobljavanju kako pošto-ječih tako i novih radnika — o političkom uzdizanju — o poboljšan ju standarda Kao primjer navodim da je za deset godina od prosječno 135 radnika: — 33. učenika steklo KV kvalifikaciju od kojih je danas još 21 prisutam — 5. radnika su za vršili osmogodišnju školu doškola-vanjem — 6. radnika je steklo KV kvalifikaciju ( + 1. polaznik) — 25 radnika je steklo VKV kvalifikaciju (+4 polaz-nika) — 1 radnik je završio Srednju školu — 3 radnika polaze u više škole i — 5 radnika su izvanredni študenti na fakultetima. I pored talcove angažiranosti nade se vrijeme i za sport-ske aktivnosti u kojoj su u glavnom nosioci omladinci. Mnogi radnici su u toku tih godina formirali porodice, tako da je sklopljeno 47. bra- kova, a rodeno je 90. djece, koji proces ne presta je jer je evidentno još 9. prodaja u narednih šest mjeseci. Takova ekspanzija novih obitelji i vrlo značajan natalitet uvjetoju s druge strane povečanu brigu za standard radnika. Stoga je u okviru mogočnosti i razpoloživih sredstva odobreno i korišteno ukupno 46. kredita za kupovino Hi gradnju stanova, te adaptaci-ju, a bilježi se i slučaj kup-nje stana iz fonda solidarnosti. Prema sadašnjem stanju, svi otvoreni zahtijevi za kredite (3. zahtjeva) moči če se riješiti u toku 1978. god sredstvima za kreditiranje, dok ostaje otvoreno pitanje rješenja stambenih problema iz sredstva fonda solidarnosti — s obzirom na neznatna srestva. Mnogi radnici — s obzirom da su stalno angažirani na svom radnom mjestu i navedenim aktivnostima nisu ni svjesni da su akteri u tako-voj organizaciji rada Roja iza-ziva impresija. Supermarket često posječu-ju učenici i profesori strač-nih škola. Nakon upoznava-nja s našom organizacijom rada koji proces je uglavnom kompjuteriziran, dozna-jemo da su to prvi puta čtHi i vidjeli, dok je to za radnika Supermarketa normalno. Stalnim stručnim osposeb-Ijavanjem i usavršavanjem radnici su uglavnom sviadali u relativno kratkom roku te-hološki proces, nakon čega nastopa faza ekonomskog razmišljanja i sazrijevanja za od-lučivanje. Od 1967—1972. godine uče-šče u radu organa samoup ravljanja je gotovo simbolično. Bili smo tada organdzacio-na jedinica direkcije maloprodaje. Dva do tri radnika bili su članovi organa upravljanja maloprodaje. Materijah su pisani na slovenskem jeziku, referati 1 diskusija isto — radi čega je u tom razdoblju bila znatna pasivnost u radu organa upravljanja. Ovom prilikom želio bih napomenuti da i ako su u prvim godinama naši predstavnici u organrma upravljanja u Ljubljani bili relativno pasivni, da je Supermarket Osijek uvijek trživao veliko povjerenje u raspodjeli sred-stava. To je bilo najevidentnije u razpodjeii sa sredstvima sindikata u iznosu koji su znatno prelazih kvoto članarina iz Osijeka. Sredstva zajedničke potrošnje dodjeljivana su u iznosu koji je znatno prelazio sredstva ost varčna akumulacijom Supermarketa Osijek. S druge strane, radnici Supermarketa se uključuju u zajedničke akcije — postaju članovi kaše uzajemne pomoči. Članstvo u kaši je tada naj-brojnije u odnosu na broj zaposlenih, a prosječni ulozi su medu najvišim u »Emoni«, što se održalo sve do danas. Dana 22.12.1972. godine Zbor radnika donosi odtoku 0 formiranju Osnovne organizacije rada Supermarket Osijek. U prolječe 1973. je izvršeno konstituiranje, izbrani su prvi samoupravni organi upravljanja na nivou OOUR-a 1 radne organizacije »Emona« i izvršena je raspodijela sred-stava' i izvora na nove osnovne organizacije. To je bila značajna pre-kretnica. Radnici Supermarketa Osijek prvi puta odlu-čuju sami kako ostvariti sredstva i kako ostvarena sredstva raspodijeliti. Posve je jasno da je start bio težak, da svi organi nisu bili jednako angažirani, jedna-ko aktivni ili jednako efikas-ni, ali iz godine u godinu napredak je evidentan. Ove godine izabrani su tre či organi upravljanja, tako da se slobodno može tvrditi, da Je gotovo svaki radnik bio angažiran u radu organa upravljanja. U deset godišnjem radu bilo je uspjeha i oscilacija. Jed-na od najjačih oscilacija bila je u razdoblju od 1970. do 1972. godine. U tom razdoblju izvršen je prvi veliki integracioni zahvat spajanjem »PREHRANE« in »AGROKOMBINAT« u pode-zeče »EMONA« Ljubljana. Nakon toga slijedi niz reorganizacija i personalnih promjena, uslijed čega se fci-daju do sada uspostavljone veze suradnje tj. uspostavlje-ne saradnje u radanju Supermarketa na liniji Ljubljana Osijek. U ime SOZD Emone radnicima Supermarket Osijek čestitao je drag Ljubo Fili-pan, zamjenik generalnog di-rektora SOZD Emona. JUBILARCI U OSIJEKU Radnici OOUR Supermarketa Osijeka, koji su zasno-novali radni odnos prije deset godina Liszka Robert Grubač Stanko Milas Nediljko Nuber Marija Ivegeš Branka Com Stjepan Nadjvegi Marija Habschied Josip Pataki Ivan Gudelj Marija Hečimovič Anica Tomič Katica Dragovič Nevenka Doric Franjo Dukič Ljubica Horvat Helena Antonovič Slavica Subašič Emilija Sužnjevič Marija Kuzmanovič Marija Majer Marijana Habuš Nada Jerbič Mira Harc Reza Krstič Slavica Jasenica Marija Koržinek Drago Bijelič Ljubica Burazin Katarina Fajl Josip Sabljič Ana štajduhar Mira Vrabac Stanko Novakovič Lenka Livovič Nada Madona Dragica Bogdan Elvira Bekič Nedeljka Marak Marija Požega Pavle Klarič Fabijan Kneževič Malija Kovačevč Pavka Živkovič Marko Gorjanc Jagica Kabušin Blaženka Cvetkovič Mirjana Dvoržak Katica Savič Željko Milas Marica Streitenbergcr Vera Podunavac Bojka Pnšetič Jelica Turkovič Marija Aleksič Dragica Povreslo Zlata Cekuš Nada Markovič Olga Vukušič Slavica Miškolci Elvira Nad j Josip Hcška Marica Štefančič Mira Hocenski Slavko LETNA KONFERENCA 00 ZKS DO BLAGOVNI CENTER Ljubljana, 13.10.1977 — V prostorih družbene prehrano v DO Blagovni center na Šmatinski 102 je bila letna konferenca osnovne organizacije zveze komunistov. Volili smo tudi novo vodstvo. Matija Milavec, dosedanji sekretar OO ZK naše delovne organizacije je otvorii letno konferenco tn predlagal delovno predsedstvo, Dušan Kink, predsednik koordinacijske konference sindikata SOZD, ki je bil izvoljen za delovnega predsednika, je po zdravil vse navzoče, predlagal dnevni red in tako začel z delom. Podano je bilo poročilo o delu osnovne organizacije za pretekli mandat ter ocena družbeno-političnih in samoupravnih družbeno-eKO-nomskih razmer, med katerimi je bila poudarjena predvsem realizacija posameznih sklepov, ter ugotovljeno, da smo z delom lahko do neke mere zadovoljni, vendar ne smemo spati na lovorikah. Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli, pa je bilo tudi nekaj kritičnih besed o neaktivnosti posameznih članov z nalogo, da se v naslednjem mandatnem obdobju bistveno bolje angažirajo. Po krajši razpravi, ki je sledila poročilu to oceni, je bilo le-to dano na glasovanje in bilo soglasno sprejeto. Delavni predsednik je predlagal razreJšnico dosedanjemu sekretariatu, ki so ga tvorili: sekretar Matija Milavec, namestnik Silva Žorž ter člani Jure Križnar, Igor štambuk, Drago Nered. Mojca Omejec in Anica Pelko. Razrešnica je bila z glasovanjem sprejeta. Marjan Kočar, direktor DO BC se je v svojem imenu in v imenu celotnega vodstva zahvalil za uspešno sodelovanje to izrazil željo, da bi bilo tako tudi v bodoče, saj smo v tem obdobju marsikaj naredili to izboljšali. Prešli so na volitve novega vodstva osnovne organizacije Zveze komunistov to delegatov v ostale organe ZKS. Volitve so bile tajne, kandidatna lista pa je bila zaprta. Jure Križnar, predsednik volilne komisije, je podal poročilo o volitvah, ki se je glasilo: za novega sekretarja je bila izvoljena Mojca Omejec, za namestnika sekretarja Franci Brodarič, člani sekretariata pa so: Drago Nered, Igor štambuk, Sonja Istenič, Milan Remškar to Edo Korint. Volitve so potekale v redu in vsi imenovani so bili izvaljeni v več kat dvetretjin-sko večino glasov. V svet ZK SOZD Emona smo delegirali Franca Brodariča, za delegata v občinski komite ZK Ljubljana Moste-Polje Silvo Žorž in za delegata v svet ZK v krajevni skupnosti Nove Jarše Matijo Milavca. Po končani konferenci je vsak član ZK prejel knjigo Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljana«. JURE KRIŽNAR Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Emona za vse, vselej in vsepovsod -sJlet ' KAKO SMO GOSPODARILI? Celotni prihodek: 7,78 milijarde dinarjev, za 28% več kot lani V primerjavi z istim ob-(iobjem lani smo v SOZD kol celoti v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli za 28 odst. večji skupni prihodek, ki tako znaša 7.787 milijarde din. Glede na to, da smo v 9 mesecih dosegli 75 odst. letnega plana, lahko pri. čakujemo, da bomo letni plan 10.369 milijarde din presegli, saj iz izkušenj o gibanju prometa v trgovini kot pretežni dejavnosti (82 odst. skupnega prihodka) SOZD vemo, da je zadnje trimesečje daleč najmočnejše v letu. Ob globalnem 28 odst. porastu skiupnega prihodka glede na lansko 9-mesečje in 75 odst. izpolnitve letnega plana SOZD kot celote, pa se rezultati posameznih TOZD zelo odmikajo tako navzgor kot navzdol. Hitreje kot v celotni SOZD je v letošnjem v primerjavi z lanskim 9-meseč-jem rastel celotni prihodek v naslednjih OZD: v TOZD Poljedelstvo — Govedoreja (in-dex 179), DO Emona Commerce (mdex 167), TOZD Supermarket Osijek . (index 131), TOZD Trgovina na veliko Brežice (index 130), TOZD Hotel Slavija (index 132), TOZD Zdravilišče čateške Toplice (index 140), TOZD Igralnica Casino (index 195), DO Emona inženiring (index 230). Končno na zeleni veji Visoka stopnja rasti celotnega prihodka v TOZD Polje, delstvo — Govedoreja je povezana z ugodno letino, s hitrejšo prodajo žit, pravilne proizvodne usmeritve. Ob tem je za to TOZD pripomniti še to. da je bil ta celotni prihodek dosežen ob večji ekonomičnosti poslovanja za 11 odst. in večji dohodkovni produktivnosti dela kar za 138 odst. in, da je ta TOZD Ljubljana, 17. november — Danes je obiskala Emono skupina kitajskih strokovnjakov za uporabo računalnikov v industriji, ki se te dni mudi na štu-dijskenn obisku v SR Sloveniji. Skupino osmih in. ženirjev iz Šanghaja in po mnogih letih dosegla pozitivni finančni rezultat in tako namenila za sklade 1,005.000 din. Nadpovprečno visoke stopnje rasti celotnega prihodka v DO Emona Commerce, TOZD Supermarket Osijek in TOZD Pekarna Center pa so toliko ugodnejše saj so spremljane s hitrejšim obračanjem zalog oziroma z manjšo vezavo sredstev v zalogah na enoto celotnega prihodka. Na drugi strani pa ugotavljamo v nekaterih OZD relativno nizek porast celotnega prihodka. Tako je v TOZD Supermarket Ljubljana v letošnjem 9-mesečju doseženi celotni prihodek celo za 1 odst. nižji kot v lanskem 9-mesečju in dosega le 57 odst. letnega plana pri čemer pa je treba upoštevati, da je padec celotnega prihodka povezan z obsežno in dolgotrajno rekonstrukcijo. Izjemno nizek porast celotnega prihodka, t. j. 1 odst. glede na lansko 9-mesečje ugotavljamo tudi v TOZD Trgovina obala Koper. Pri tem je treba upoštevati, da je na nizek porast celotnega prihodka vplival izpad uvoza nekaterih proizvodov v maloobmejnem prometu, ki je bil lani izrazito močan. V TOZD Supermarket Maribor je ob 7 odst. povečanju celotnega prihodka v letošnjih 9 mesecih v primerjavi z lanskimi vezano v zalogah kar za 41 odst. več sredstev in plačano za obresti kar za 35 odst. več kot v istem razdobju lani, kar je še posebej zaskrbljujoče, ker omenjena TOZD posluje z negativnim finančnim rezultatom. Amortizacija za 23% večja V SOZD kot celoti smo 9 mesecih letošnjega leta Cliongchinga vodi Tong Sim hal, namestnik direktorja Instituta za projektiranje električnih strojev iz Tlenclna. V DO Emona blagovni center sta jih sprejela Ivan Mekine, direktor sektorja za gospodarske in primerjavi z enakim obdob. jem lani obračunali za 26 odst. več amortizacije po minimalnih stopnjah, pri čemer izvira 17 odst. iz vključitve novih kapacitet hotela Bernardin. Skupaj znaša amortizacija po minimalnih in po poviša-nih stopnjah v letošnjem 9-mesečju 116 milijonov din, medtem ko je v lanskem znašala 94 milijonov din, to pomeni, da je letos za 23 odst. večja. Dohodek in njegova delitev V primerjavi z enakim obdobjem lani, smo v letošnjem 9-mescčju v SOZD kot celoti povečali doseženi dohodek z indexom 137, to je hitreje kot skupni prihodek (index 128). Hitrejša rast dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom izhaja iz počasnejše rasti porabljenih sredstev (index 127) od rasti skupnega prihodka, to je iz večje ekonomičnosti poslovanja. Ce .je ta rezultat kot celota zadovoljiv pa z rezultati posameznih OZD kot so TOZD Tovarna močnih krmil, DO Kmetijska kooperacija, TOZD Trgovina obala Koper, TOZD Hotel Slavija ne moremo biti zadovoljni. Iz podatkov o razdelitvi dohodka je razvidno, da so obresti (za obratna in osnovna sredstva) za SOZD kot celoto porastle za 27 odst., to je počasneje kot skupni prihodek (28 odst.) in dohodek (37 odst.). Ob zadovoljivem skupnem rezultatu pa ne moremo biti zadovoljni s porastom obresti v TOZD Trgovina obala Koper, TOZD Supermarket Maribor, DO Emona Ilirija, v TOZD Trgovina na maloBre-v žice, TOZD Detajl Črnomelj, splošne zadeve in Vlado Ščeglovski, vodja službe za avtomatsko obdelavo podatkov. Gostje so si ogledali skladišče in se zanimali za način vodenja skladišča s pomočjo računalnikov. E-INFORMATOR DO Jestvina Koper, DO Emona Inženiring. Rast prispevkov iz dohodka SIS-om z indeksom 150 in rast davkov in drugih obveznosti iz dohodka z indexom 209, ki sta mnogo hitrejši od rasti dohodka nakazuje na večanje obremenitve gospodarstva tudi v letošnjem 9-mesečju. Osebni dohodki za 24% višji V SOZD kot celoti so v 9 mesecih letošnjega leta realizirani OD za 24 odst. večji kot v enakem razdobju lani in dosegajo 73 odst. letno planirane višine. Z ozirom na počasnejšo dinamiko rasti dohodka smo, globalno gle. dano, ravnali skladno z druž-beno-političnlmi smernicami. Hitrejšo rast OD od rasti do. hodka opažamo le v naslednjih OZD: TOZD Tovarna močnih krmil, DO Kmetijska kooperacija, TOZD Trgovina obala Koper, DO Merkur Ptuj, DO Emona Globtour. Poprečni mesečni neto OD na zaposlenega v SOZD so znašali v letošnjem 9-mesečju 4.234 din in so za 21 odst. večji kot v enakem razdobju lani. Na pogojno nekvalificiranega delavca znašajo OD 2.386 din in so za 22 odst. večji kot v enakem obdobju lani. V SOZD kot celoti so realizirani OD v letošnjih 9 mesecih dosegli le 92 odst. dogovorjenih sredstev za OD po panožnih sporazumih. Tudi v posameznih OZD so realizirani OD nižji od dogovorjenih z izjemo dveh TOZD in sicer TOZD Poljedelstvo — govedoreja in TOZD Supermarket Maribor. Preseganje dogovorjenih OD za 16 odst. v TOZD Poljedelstvo — govedoreja je pogojeno z velikim številom nadur glede na sezonski značaj proizvodnje pri čemer pa so povprečni mesečni neto OD še vedno nižji ©d povprečja kmetijske panoge. Glede preseganja dogovorjenih OD v TOZD Supermarket Maribor za 5 odst. pa je treba povedati, da so povprečni mesečni neto OD tako na zaposlenega kot na pogojno nekvalificiranega delavca v tej TOZD naj-nižji v okviru SOZD. Zaloge V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo v SOZD kot celoti poslovali s povprečnimi zalogami v višini 922 milijonov din, kar pomeni 24 odst. porast zalog glede na enako razdobje lani. Glede na 28 odst. porast celotnega prihodka omenjeno povečanje zalog ni zaskrbljujoče, saj se je koeficient obračanja povečal od 10,9 v 9 mesecih lani na 11,2 oziroma vezava zmanjšala od 34 na 33 dni. Pri globalno ugodni oceni dinamike obračanja sredstev za SOZD kot celoto pa ugotavljamo, da je v posameznih OZD obračanje sredstev počasnejše. Med proizvodnimi OZD se je koeficient obračanja v 9 mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal v TOZD Tovarna močnih krmil od 9,2 na 7,5, v DO Kmetijska koopr. od 22,0 na 18,6, v DO Mesna industrija od 7,3 na 5,8 m v DO Ribarstvo-ex-port od 6,8 na 5,8. Počasnejše obračanje zalog v TOZD Mesna industrija Zalog in TOZD Tovarna močnih krmil je še posebej zaskrbljujoče, ker gre za znatna sredstva. Počasnejše obračanje glede na lansko 9-mesečje opažamo tudi v večini trgovinskih organizacij. Tako se je koeficient obračanja r TOZD Ma- loprodaja zmanjšal od 17,4 na 15,7, v TOZD Trgovska hiša Maximarket od 6,6 na 6,0, v TOZD Supermarket Ljubljana od 5,5 na 4,5, v TOZD Trgovina obala Koper 61,8 na 41,1, v TOZD Supermarket Maribor 103 na 73, v DO Emona Ilirija 6,5 na 6,0, DO Emona Posavje 10,6 na 10,1, DO Emona Dolenjka 12,6 na 123, DO Jestvina Koper 15,7 na 153, DO Merkur Ptuj 53 na 5,1. Glede na to, da smo se v začetku leta dogovorili za popestritev asortimana, zmanjšanje koeficienta v kolikor je povezano z izboljšar njem asortimana ne moremo oceniti kot negativno tendenco, Vpliv na izboljšanje obračanja v SOZD imata le Emona Commerce in Emona Blagovni center. V hotelski dejavnosti zasledimo v prvih 9 mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani počasnejše- obračanje v treh organizacijah in sicer se je koeficient obračanja znižal v TOZD Hotel Slon 24,4 na 18,1, v TOZD Hotel Evropa 10,6 na 10,1 in v TOZD Hotel Union 21,2 na 18,7. V proizvodni dejavnosti je ekonomičnost poslovanja izražena z razmerjem med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi ostala nespremenjena le v TOZD Tovarna močnih krmil ta v DO Kmetijska kooperacija, v vseh ostalih organizacijah se je povečala, pri tem najhitreje v TOZD Poljedelstvo — govedoreja in sicer za 11 odst. V trgovinski dejavnosti je ekonomičnost poslovanja padla edino v TOZD Trgovina obala Koper, in sicer le za 1 odst., v vseh ostalih organizacijah pa je ostala nespremenjena (DO Emona Commerce, DO Blagovni center, TOZD Supermarket Osijek, DO Emona Ilirija, DO Emona Dolenjka, DO Merkur Ptuj), oziroma se je poveča-la (TOZD Maloprodaja za 2 odst., TOZD Trgovska hiša Maximarket za 3 odst., TOZD Supermarket Ljubljana za 6 odst., TOZD Supermarket Maribor za 3 odst., DO Centro-merkur Ljubljana za 2 odst., DO Jestvina Koper za 1 odst.). V hotelski dejavnosti je ekonomičnost najbolj povečala TOZD Hotel Slon in sicer za 11 odst., precej ekonomič-neje sta poslovali tudi TOZD Hotel Evropa in TOZD Zdravilišče Cateške toplice, kjer je ekonomičnost boljša za 6 odst. Med ostalimi dejavnostmi je treba omeniti, da je v TOZD Casino porabljeno v letošnjem 9-mesečju na enoto celotnega prihodka več kot 2-krat manj sredstev kot v enakem razdobju lani. V DO Emona Inženiring se je ekonomičnost poslovanja povečala za 11 odst., v DO Emona Globtour pa za I odst. Produktivnost dela izražena z dohodkom na zaposlenega je v vseh organizacijah porasla, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da iz kazalca produktivnosti ni eli-mimran vpliv višjih cen. Ostanek dohodka za sklade dvakrat večji V SOZD kot celoti smo v prvih devetih mesecih doseg, li 101 milijon din ostanka dohodka za sklade, kar je 2-krat več kot v enakem razdobju lani. Medtem ko smo v lanskem devetmesečju namenili za sklade 7,57 odst. dohodka smo v letošnjem 9-mesečju povečali udeležbo skladov v dohodku na 11,65 odst., to pomeni, da se Je akumulutiv-nost delitve povečala. OBISKI: STOJAN ANDOV — Ljubljana, 21. oktobra — Obiskal nas je Stojan Andov, član ZIS, predsednik zveznega komiteja za ekonomsko sodelovanje z državami v razvoju ter predsednik upravnega odbora sklada solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Vodilni delavci Emone so ga seznanili s problematiko skupnega nastopanja jugoslovanskih delovnih organizacij v deželah v razvoju. KITAJCI V EMONI REŠITEV E-REBUSA Emona rib(a)arstvo— Emona Rlbarstvo Izžrebani so bili in prej-mejo: 1. ngarado — vrednostni bon za 300 din: Drago Lombar, TOZD Poljedelstvo govedoreja, Domžale — DE Pšata; 2. nagrado — vrednostni bon za 200 din: Metka Peršin. DSSS, služba za kadrovske zadeve, Ljubljana; 3. nagrado — vrednostni bon za 100 din: Anica B0*' ničar, Trgovska hiša Emonši IIKS, Ljubljana. Čestitam«! ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage mame se vsem svojim sodelavcem DO Emona Commerce — poslovne enote Koper iskreno zahvaljujem za darovani venec, izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. MARIO SIROTIC Ob smrti mojega dragega očeta Jožeta Brinovca se iskreno zahvaljujem kolektivu etaže A Maxi-marketa za darovani venec in za spremstvo na njegovi zadnji poti. MONIKA ILENIC Vsem, ki so mi ob izgubi mojega očeta izrekli besede sočutja, predvsem ožjim sodelavcem DO Mesne industrije Zalog za darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti, iskrena hvala. HELENA MRAK Ob boleči izgubi najine mame Marjete Dolčič se iskreno zahvaljujeva OOS DO Mesna industrija Zalog za darovani venec. Posebna zahvala gre najinim sodelavcem za prelep venec, izrečena sožalja bi spremstvo na najini zadnji poti. MILAN IN ALBIN DOLČIČ Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DO Blagovni center. Se posebej pa se zahvaljujem sodelavcem v računovodstvu za Izrečena sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti. ELA RUS informator glasMocMovno skupnosti - *o>ons ijuNjan« E-Informator — izdaja komisija za Informiranje delavskega sveta SOZD Emona — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredni* škl odbor; glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655 Int. 225 ali 316-472 — Tisk: CGP »Delo«, Ljubljana — Naklada: 10.000 izvodov — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov-