vsako za ěetrt leta jernane za oktobra kmetijske družbe na Poljanah riši, pomagajte učiteljem pri pri mleku. (Dž mini na veliko ri gospodarski romanje v Ei i otrok 1881. (Dalje.) — O položaji. — Podoba (povest). (Dalje ) — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Na vrtu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah pravi se ta napaka lahko in hitro, ako se spremeni krma in se kravi daje namesto barvaste in pokvarjene zdrava in navadna krma, dobro seno, otava, trava, re zanica itd. Vse drugače je pri krvavem mleku, ker to je bolezen, oziroma vnanja prikazen druge bolezni. Pri dobiva se, brž ko pride čas za presajanje sadnega drevja, tem je zopet razločiti, ali je kri v mleku videti v dolgih veliko vrst dobrega, žlahnega sadnega drevja: jablan, štrenah ali pa je razdeljena na drobno tako, da je vi- hrušek, češpelj, češenj, orehov, cepljenega debelega ko- deti vse mleko krvavo. Tako krvavo mleko je zmiraj stanja (maroni), pa tudi divjega kostanja. v zvezi z drugo boleznijo, in to posebno z vraočnim Semenskega krompirja dobi se tri in dvajset vrst, prisadom in krvavo scavnico. Pokaže se pa ta bolezen med temi je omeniti posebno letošnje nove poskušnje tudi združena po zavživanji zlatičnice , mlečnika in pa z zeló debelim, okusnim krompirjem bele barve, kate- mladik od smrek, jagnjed itd.; kedar se tako mleko i^ega seme je družba dobila z Zborova pri Budjevicah. vstavi, vsede se na dnu posode vsa krvavina — prav Te vrste krompirja sadilo se je 100 kil deloma na njivo, zasedena kri. gnojeno z živinskim gnojem, deloma pa gnojeno s kom- Š postom. Krompir obnesel se je dobro na obeh njivah, hudem vnetji vimena, ako je vime ranjeno po sunkih koščki krvi nahajajo pa v mleku pri vendar pa nekaj boljše na njivi gnojeni s kompostom, ali udarcih Pridelalo se je te vrste krompirja z vsega semena 1671 prihaja krvavo kil in prodaja se v manjih množinah, enako tudi menski krompir druzih 22 vrst. se- mleko se tako primeri, da samo iz enega sesca pa popolno zdravo belo mleko, iz druzih Tudi iz Zborovskega semena in semena pšenic so na prodaj na kmetijskem vrtu. Sadnega drevja prodalo se bode več tisuč in glavni Pri takih vzrokih napak treba je ozdraviti dotično krajno bolezen, in znano je, da pri ranah redno dobro služi arnika, bodi-si, da se rabi vnanjo ali pa homeo- zbor c. k. kmetijske družbe je sklenil: kmetovalcem družbenikom kmetijske družbe prodajati, ako prinesejo seboj potrdilo predstojnika svoje podružnice, da so udje družbe in da bodo drevesa rabili v zasajanje lastnih zemljišč: sadna drevesa prodajati za polovico navadne cene, krompir pa za 20% da patično znotranjo. Pri druzih notranjih boleznih rav najo se pa zdravila po naravi dotične bolezni. Plavo mleko imenuje se daljna napaka, ki se nahaja večkrat, ne cla bi se dalo natanko določiti kod izvira. ? od ceneje, kakor drugim kmetovalcem, pa se vé v manjših množinah po nekoliko kil. Namen družbe pri tem ravnanji je poglavitno ta, kolikor moč brez posrednikov širiti sadjerejo v naši deželi in pa tudi širiti druga, priporočanja vredna semena. Nekaj napakah pri mleku. (Dalje.) Rudeče in krvavo mleko. Tako mřeko koj, ko je pomolženo, ne kaže nika-koršnega razločka od popolnem zdravega mleka. Po 24 do 48 urah pa postane smetana na vrhu motna, prikazujejo se na nji neredne plave pike in maroge, katere se polagoma povekšavajo, se konečno druga v drugo stekajo, nazadnje pa prevzamejo vso smetano, pa tudi še mleko pod njo tako, da plava barva prevzame slednjič vso tekočino. Dokler so na smetani še posamezne maroge, obrobljene so z zelenim robom. — Iz smetane od takega mleka težko je vmesti surovo maslo , ki je pa, ako se to vendar-le posreči, grde umazane barve pustega in žaltovega okusa; pinjec pa je prav zelen- kasto-plav. Dalje časa mislilo se je, da se sme tako mleko Dvojnata napaka pri mleku je rudeče in krvavo plavo mleko ali surovo maslo iz take smetane zavživati Rudeče mleko ima svoj vzrok v krmi, katera brez škode, pa no veje preiskave so pokazale, da je v ima v sebi rudečo barvo, pa tudi vsled vživanja po ples- takem mleku nevaren strup, kateri povzroči bo- nobi pokvarjenih rastlin, posebno sočivja, pokaže se ta lezni, dostikrat pa, in to posebno pri malih otrocih napaka. Rudečica razdeljenja je po vsem mleku enako- in tudi pri teletih hiranje in smrt. merno in ostane taka tudi, ako se mleko zasiri Primeri se da Od iXlAMíLIJV JL1JL K^lUl U. J_ lliU^il OV> ) Ul mleko postaja plavo samo od ene krave izmed več dru zih v tistem hlevu in enako krmenih krav ; dostikrat pa necega dne tudi Maticelj prišel pogledat to novo čudo, se je ta napaka pri zanemarjenji razširila tudi na vse omolknil je delavec popolnem. Vsa vprašanja so bila krave istega hleva. vzrokih te napake se je ugibalo dolgo in tudi še zdaj niso dokazani do dobrega, samo toliko se vé, da je napaka ta po svoji naravi neka plesnoba, katera razkroja in končuje mleko in prenešena malenkost te ples- in gluh. bob v steno, gluh je bil za-nj in za druge. Ko se je povrnil Maticelj domu, ni mogel prehvaliti ljudem novega stroja , ter je zraven od srca pomiloval nesrečnega moža, ki pri tako lepi mašini mora biti nem nobe v popolnem zdravem mleku širi se enako hitro na tem in ga hitro pokonča po vsem. Odpravi se ta napaka le zeló težko in z največo snažnostjo v vseh ozirih. piče nesnažne in tudi ne No, kmalu se je hrup po vasi polegel, ko so se na tanko seznanili s to čudno iznajdbo , in skoraj bili v pozabili na vse nove stroje, ko bi jih ne bila Krave ne smejo dobivati nova, do zdaj še ne slišana novica zopet oživela. pokvarjene, ne iz nesnažnih jasel in ne iz druge take posode. Popolnem osnažen mora biti hlev, do dobrega osnažena mora biti vsa mlečna posoda, mlečne shrambe mo- uže III. v „Novicah" Posojnik ni več miroval, odkar je dobil oni papir v roke ter na svoje oči videl novo slamoreznico v L. rajo biti osnažene tako, kakor je bilo večkrat priporočano, potem se še pobelijo in pridno Premišljeval je noč in dan, kako si olajšal svoja zračijo. Ako se cedila ne dajo do dobrega prekuhati v obilna in težka dela. Neke srede popoldne prinesle so morajo se zamenjati z novimi, zanesljivo snaž lugu, nimi. haja pokvarjeno mleko, katero se mora potem ločiti in » Novice" iz Ljubljane cele vrste popisov novih gospo- Preiskati se mora dalje, od katere krave pri- darskih strojev. Cela založba je bila v Ljubljani. In kmalu se je premislil Posojnik. Necega ranega jutra posebej spravljati, krava pa zdraviti z zdravili, katera ob žetvi vpregel je svojega konjiča, pa hajd v Ljubljano, pospešujejo prebavanje; homeopatično priporoča se o da vidi, koliko bodo neki vredni ti stroji. Ves strmeč tem slučaju Pulsatilla in Nux vomica. (Dalje prihodnjič.) Gospodarsko-podučne stvari. Novi gospodarski stroji Spisal Ivanov Gab r ovca n. (Dalje.) II. gledal je te iznajdbe človeškega uma m sam svojim očém ni veroval, kar je vse tu videl. Posebno se mu je dopadla mlatilnica, ki je z neznano hitrostjo požirala snop za snopom, ter tako čisto omlatila, da ni bilo na slami ne zrna ne plev. Ni se hotel vrniti domu brez mlatilnice. Vsaj žito je bilo uže požeto, torej bo takoj dela. Sel je v hranilnico, kjer je imel precejšen kupček prištedenega (privarčevanega) denarja, ter je na mestu plačal mlatilnico. Vesel sam seboj in na svojo mlatilnico ponosen vozil se je Posojnik proti domu. Vsaj pa tudi ni, kar si bodi, daleč na okolo ni nobenega kmeta in celo ne grajščaka, ki bi hotel za take stvari denarje trositi. Na koncu vasi so se lovili vaški Nekega popoludne prisopiha iz bližnjega mesta vaški dajo Posojnika. samosrajčniki, ko ugle-velikim vriščem udrli so jo nazaj v kovač. Znoj mu je tekel po obrazu, a zaprašeni čevlji vas ? ko so opazili neko pisano reč na vozu, ter prej ? kazali so, da je danes malo hitrejšo pot vbral. Ko se kot je prišel on domu, vedela je uže cela vas ? da je je malo oddehnil, začel je pripovedovati strmečim sose- Posojnik pripeljal neke pisane orgije, ali kaj, hudimana. dom, da je pri Balantu v L. mašina, ki je podobna Kmalu je obstopila množica radovednih vaščanov voz. onim črčkarijam, katere je zadnjič Posojnik pri Kmetu Vedel pač nobeden ni, kaj je to, in poredni Posojnik jim navlašč ni hotel povedati, temuč postavi mlatilnico Možje, da bi bili vi videli, kako se na to mašino na pod (skedenj). Med tem časom dohajalo je vedno Od miline bi se vam srce smijalo. En človek več ljudi. Na zadnje se Posojnik vendar usmili rado- kazal. jí dela! vrti z majhnim trudom neko kolo, in otep za otepom se vednežev, ter jim prav resno pové, da bo v 3 dneh spreminja v lepo drobno rezanico, ki je podobna ovsu." omlátil s tem novim strojem 160 mernikov žita. Glasno ticelj » če je pa ovsu podobna pristavi šegavi Ma- krohotanje od vseh strani ga vstavi pri teh besedah, potem takoj kupim tako slamoreznico, 4JAV/V1J JJ J/VtVUl uuauj IVU|;i lil UUjXXV/ OIUIUV/IVZjUIV^V j V Sel J WV1. VVULKXV f W1* uv J- VUVJUA^i« } VAW v I tiWi našega sirca bom gotovo lahko goljufal. Namesto ovsa nos voditi od zvite gospode. On ni odgovarjal njiho- ter prav obžalovali so Posojnika, da se daje vedno za dajal mu bodem to novo rezanico. u vemu smehu, temuč stopi za mlatilnico ter reče svojima 55 Ej, ti Maticelj, če ne lažejo rebra tvojega kljuseta, hlapcema, da zavrtita kolo. Votlo je zabrenčala mlatil- potem ga ti uže sedaj poskušaš slepariti" Sluga. zbode ga niča, tako da je marsikako staro ženico strah prešinil, in mislila je: „To je s hudim v zvezi". Ali Posojnik 55 Ti ga pa še nimaš ne, vsaj je vendar bolje, imeti popade snop, potlači ga v mlatilnico, in v enem tre- kljuse, kot pa nič bila končana. i« odreže se Maticelj, in pravda je nutku ležala je čisto omlačena slama pred mlatilnico Vzame drugi snop in tretji, ter tako je šlo dalje. Kdo Sklenili so, da pojdejo ob prvi priliki v L., da si je v stanu opisati otroke, možé in žené, ki so to gle- ogledajo to novo prikazen, kakor ogenj, razširila se je dali! Poprej so bili iz srca prepričani, da iz tega zrna po celi vasi novica, da odslej ne bo treba več čepeti ne bo moke, in zdaj na enkrat gre vse tako odročno, po cele tedne na stari, leseni slamoreznici, ter špičiti Vsa ropotija je komaj za 2 kolovrata, pa tako delo počasno par slamic. Pravil je to sosed sosedu, žene so opravlja ! se med seboj pogovarjale, in zvečer je marsikak fant na vasi glasneje zavriskal. Naš Posojnik se pa ne zmeni mnogo za-nje, temuč snop za snopom tlači v mašino. Vidno se je zmanj-Po cele trume vaščanov hodile so v mesto L., da ševalo snopje, a pred mlatilnico se je vzdigoval veliK vidijo novo izmišljeno slamoreznico. Delavec pri mašini kup omlačene slame in žita. Neverni ljudje so se zdaj odgovarjal jim je s početka na vsa vprašanja ter jim prepričali, da je to zares koristna naprava. Ko sta se razkladal vse na drobno, ali tolika je bila njihova izve- hlapca nekoliko utrudila, pristopila sta 2 sosedna fanta, davost, da se je možu na zadnje vtrudil jezik, in ko je in tako so se vrstili. Zašlo je kmalu solnce, a na ve- čerjo in počitek ni nikdo mislil. Ne en hip ni stala pridno obrezujete, da mogočno ne postane. Na priliko, mlatilnica, in Posojnik tudi ni pozabil v mlatilnico de- otroci so radi nagnjeni k svojeglavnosti. Svojeglav-vati. Do ranega jutra je ropotala, a ko je proti jutru nost se mora pregnati, kedar hočejo otroci kaj tacega ostala še sama danica na nebu, bil je cel kup snopovja imeti, kar ni prav. Napačno je, nespametnim otrobom na podu izpraznen. Ko je potem Posojnik očistil žito, vse privoliti, česar požel) ter ga izmeril, bilo ga je čez 60 mernikov. Iz tacih razvajenih otrok Kot blisek šinila je po celi okolici novica, da nikdar nič prida ue bo. Taki otroci utegnejo biti kedaj ima Posojnik nov mlatilni stroj. Glas o bogati nevesti seže krvava šiba svojim nespametnim starišem Otroci so radi v deveto vas, pravi pregovor, ali ta novica se je raz- toliko, kolikor hočejo imeti Otroci so pogosto meruosti v jedi nagnjeni. Ne dajajte jim nesla daleč čez devet fará. V celih gručah hiteli so rado- vedni ljudje skupaj, da nagnjeni se sami^prepričajo in na svoje Ne hvalite otrok zavoljo vnanjih reči prevzetnosti zavolj obleke oči vidijo to nezaslišano čudo. Cez par dni omlátil je lepote ali kake spačenosti; tudi takrat ni treba otroka Posojnik vse svoje žito. Posodil je potem mlatilnico so- preveč hvaliti, kedar je naloženo delo dobro dovršil; svojo dolžnost. Dosti je, če mu rečete sedu in tako naprej. Zahteval ni mnogo od nje, pa to storil je malo je zadostovalo, da je dobil obresti od založenega „Tako je prav, drugi pot tudi tako stori, ali pa še denarja, bode kedo porekel, ali ne tako, še prvo leto boljše", ali: „Česar se mlad navadiš, boš v starosti znal mu je bil ves denar, kar ga je za njo dal, povrnen. (Dalje prihodnjič.) Zmerna pohvala otroka podpre, nezmerna ga spridi Nahaja se včasih pri otrocih lakomnost, in Podučile stvari. se to nagnjenje pase, tudi t at vi ta hudobni nagon v mladosti ne kjer tudi ječa ne poboljša daleč ni. Komur se potem izžene, tacega Med otroci je veliko nevoš- lj i vos ti. Soznanite otroke kmalu s prelepim naukom: .v. . v.x .... ;;Vse, karkoli hočete, da vam ljudjé storé, tudi vi njim Starisi, pomagajte učiteljem pri odgoji storite!" Vzemite jim še to, kar se jim zavoljo nevoš otrok. ljivosti premajhno ali preslabo zdi prileze pri otrocih j Iz katerega gujezda togota, maščevanj so- Spisal J. Dimnik. Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in vednostmi, da se lahko dalje omikajo za življenje in jih postaviti na trdna tla, da bodo kedaj prida ljudje in državljani. Da pa zadostimo tej točki šolske postave, mora slehrni učitelj stariše otrok na pomoč poklicati, da mu pomagajo pri njegovem težavnem delu, kajti pregovor pravi: „Družina in šola sestrici ste dve, Nobena samotna hoditi ne sme." Ako pa hočemo otroka prav odgojiti, moramo naj- tvo? Iz natore, ki je k jezi nagnjena, in iz slabe izreje. Ce se otrok joka, ker se mu ni kaj po volji zgodilo, ker mu niste dali, kar mu dati niste smeli česar je želel, pustite ga pri ? kine solze Da miru, naj mu odtekó mač otroke lažnjivosti obvarovali verjemite jim tako dolgo, dokler jih na kaki laži ne za- zaupanjem si bote zaupanje pridobili Ce pa sačite otrok laže in se mu laž skaže, potem naj bo za laž posebej kaznovan. — Vsako hudo nagnjenje si prizadevajte pri svojih otrocih v začetku premagati, kolikor je največ mogoče (Kon prih.) prej v njegovo nedolžno srce globoko pogledati. Otro kovo srce je velika knjiga, katere nikdar dosti ne prebiramo, in njegova natora je velik svet, katerega nikdar Spomini dosti spoznati ne moremo. V nedolžnem srcu tičijo vse zapreke, kakor tudi vse zmožnosti k pravi krščanski odgoji. Podobni so nedolžni otroci blagim, mladim drevescem. Mlada drevesca pa potrebujejo skrbnega vrtnarja in ravno tako tudi otroci niso v stani sami od sebe prida ljudje in državljani postati. Kedo pa za- svoja čela (gl na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) starem Rimu imela so glavna kapitolska poslopja sprednje strani) obrnjena proti more temu najprvo pripomoči? Gotovo nihče drugi ne, hodu vsled položaja novega (sedanjega) Rima pelje kakor vi dragfstariši in za vami pa učitelji. Med vsemi glavni vhod na kapitol od severa, proti^kateri strani je temi je pa mati prva in najboljša vrtnarica, ki na svojega otroka najlepše vpliva. Mati je zlasti poklicana, tudi njegova glavna palača zasukana. Široki, polagoma pospenjajoči se pot (prav za prav nekako teraso srce svojega otroka prav obdelovati. Kakor boste vé, lične stopnjice) peljá navkreber. Pri dnu čuvata ob matere, svoje otroke od mladih let nagnile, na dobro stranéh dva lepa staro-egiptovska oroslana iz bazalta ali na hudo stran, tako bodo večidel vse svoje življenje vhod na kapitol ; iz žrel bruhata prijetno-šumljajočo stu- ostali in kar boste v nedolžna srca sadile, dobro ali denčnino. Na vrhu pa stojita na simetričnih postamen- hudo, to bode tudi iz njih prirastlo. Vsi ljudje so pa tih orjaška kipa paganskih pol-bogov Kastora in Pol nagnjeni več k hudemu, kakor k dobremu. Tudi pri luksa s svojima bojnima vrancema; njima ob stranéh malih otrocih se to nagnenje k hudemu, to je tisto stru- pa drugi spominki starorimske umetnije. Na planoti peno zelišče, ki se v mladem srcu ukoreniniti hoče, kapitolskega homca se razširja jako mični štiri-ogelni kmalu prikazuje. Kakor pa skrben vrtnar svoja dre- trg opasan od treh prekrasnih palač. Ona v osredji vesca obrezuje, jih trebi, okopava in priliva, tako se je najlepša; zove se starešinska palača (Senatoren-Pal morajo tudi matere truditi in prizadevati, da tisto slabo last) Prezale , nepokrite, še po slavnem Mihelangelu nagnenje, katero nežno srce tlači in teži, koj s početka izgotovljene kamnite stopnjice peljajo od obeh zunanjih izpulijo. strani gor proti portalu palače, v kateri delujejo razni Ako vidite toraj, da so vaši otroci k eni ali drugi mestni uradi. Iz osredja prekrasne te stavbe se ponosno " ...... ~ , ki visi v njem, ima dovolj slabi reči nagnjeni, 'ne smete temu hudemu nagnjenju dviguje šibki stolp Zvon v kontrastni (daleč-narazni) namen. Ako umrje papež, se svojih otrok streči, ampak se morate temu hitro začetku zoperstavljati, da strupeno zelišče iz srca svo- oglasi on prvi; — o pustu pa daje njegovo donenje jega otroka — če ne popolnem iztrebite, vsaj vedno in tudi prvo znamenje za pričetek raznovrstnih^razveselje- vanj in kurentovih burk. Palači ob stranéh ste: ona pri desni roki tako zvana konservatorska (Konserva-toren-Pallast), pri levi pa muzej. Obedve zgradbi imate namen, da izključlj služite umetniji védám Da bi bil pa vstrezal svoji radovednosti z ogledo zahteval od nekega romarja vdrugič podpis, da ga je vozil na kolodvor (s čimur si bi bil prigoljufal tudi dvojno plačo), uže sta bila dva žandarja poleg, da bi se prepričala, kaj da je; in Italijanu spodletela je bila njegova zvijača. So pa italijanski žandarji dvojne vrste, vanjem znotranjih znamenitost, ki jih hranite te palači, konjiki in pešci. Oprava je obojih zeló enaka. Neko- zato bilo nobenkrat potrebnega časa Še ene posebnosti moram omeniti, ki kinči osrednj kapitolskega trga to je jezdiški kip rimljanske ce- liko sem jo uže o svojem času opisal ; dostavim naj tu še, da imajo o paradi na klobukih velike rudeče-višnjeve čope; fraki so jim tamno-zeleni, ter zalo-ob- sarja Marka Avrelija. Od vseh mnogoštevilnih spominkov šiti z olepšavami iz belih vrvic. Vrh rokavov imajo te vrste, ki so zališali trge in ceste starega Rima, ostalo bele naramnice (Epaulette). Hlače imajo dolge z dve je čisto malo; jezdiški kip ohranil se je nepokvarjen edino le ta. S pričetka stal je na glavnem rimskem vrstno rudečo páso (porto) ob stranéh. Rimu je bilo pa videti pešcev (Granatiere-Fan-trgu (Forum Romanům) ob slavoloku Septima Severa, teria di Linea) največ. Navadno je, da v prestolna Pozneje prenešen je bil v lateranski mestni oddelek, mesta nastavljajo najgorše in najčvrstejše vojake, ki jih Leta 1538. postavljen je bil na sedanje mesto to je v ima kaka vlada. Ali je temu tako tudi na Italijanskem, osredek kapitolskega trga, in sicer pod neposrednjim ne vem; toliko pa je res, da so se v Rimu med pešci vodstvom slavnega Mihelangela samega. Postament n a - videli le bolj majhni, šibki in slabotni mládenči. pa- YUUOUUU1 mxuvxt^Q^iu ----------- » ~ ----~ r ~ pravil se je kipu takrat nov; vsekan je bil po navodu radi imajo na glavi nizke kape (čake); zgornji del ži- tega neumrljivega umetnika iz enega samega marmelj vota pokriva jim kratka, temno-višnjeva jopa (Waffen nastega kósa starega Trojanskega trga (Trajansforum). rock) z rudeče-vervičastimi olepšavami na rokavih; hlače rudečo paso Največa znamenitost in historična vrednost tega velikan so jim dolge iz svitlo-sivega sukna in z skega jezdiškega kipa leži v tem, da ima cesarjev obraz (porto) ob stranéh; za dnom pa imajo čez obutalo bele in ves njegov život do pičice natančno enakost z nje- kamašnje. O slabem vremenu in po zimi nosijo kot govo pravo podobo (Portrait). Učenost, modrost, zamiš- vrhno obleko še siv zeló dolg plajšč, katerega spodnji ljenost, miroljubnost, zraven pa vendar krepki značaj sprednji konci so pri marširanji zavihani na zadnjo • stran života, in so tam tako skupaj speti, da imajo juna govorijo iz mirnega, malo da ne resnega obraza štvo in ponos razvidi se mu na vsem truplu-, razteg- nekako podobo velikega fraka. Obuvalo mora biti na-njena desnica pa kaže, kakor da bi zagotovljala priza- rejeno iz zeló mehkega usnja. Pri nas na Avstrijskem, našanj konj prostost vjetim, prosijočim pa pomoč Tudi na pr. je vojaško korakanje (marširanje) tako krepko, kip ima baj največo enakost s cesarju naj- da se, zlasti ako maršira kaki veči oddelek, kar zemlja stresa pod njegovimi nogami. Nasproti pa italijanski bolj priljubljenim vrancem ; to razsodbo o obeh kipih (cesarju in konju) izrekel je slavnoznani Mihelangelo vojaki stopajo tako tiho, kakor naši sosedni bratje Hr-sam. Kakor se še tu in tam sledi, bil je ves jezdiški vati v njihovih opankah. kip nekdaj bogato pozlačen. Še ene znamenitosti kapitolske morem omeniti. Na oni njegovi strani, ki se od kapitolskega trga odstoji cerkev „Ara (Dalje prihodnjič.) sahnuj pod hom, na katerem coeli" , voj ček. mesto redi zasajen je mali, gosto visoko-ograjeni peri Politične stvari. njem živita prosto volk in volkulja. Rimsko ju menda, v zgodovinski spomin, ker je po pripovedki utemeljitelja Rima, Romula in Rema (Romulus in Remus), dojila volkulja. Ko smo se nečega dne ondi sprehajali, videli smo v resnici eno teh mrcin, ki se je pa jadrno zopet zgubila med gosto grmičj položaji. Državni poslanec gosp. Adolf Ob Zapustivši kapitol podal sem se od njegovega pod podal je začetkom meseca septembra tudi letos volilcem svoji jedrnato in okoli trideset strani obsegajoče poročilo, ka tero najprej popisuje nadrobno vse bolj pomenljive do nožja po ulici k desni roki, in kmalu dospel v glavno godbe v zborovanji državnega zbora preteklega leta cesto vsega Rima, „v^iov utnui^. iJJSJ tolika gnječa vozov in ljudi, da se komaj izogibljujejo eden druzemu. O popoldanskih urah videl sem večkrat Corso u namreč. Po njej je vedno sklepa pa tako fej J5 Iz poštenega prepričanja, da je ideja grofa Taat o spravi ljudstev in národnosti in o ravnoprav sprehajati se ondi tudi vojaško častništvo, in ker mi je nosti med njimi nepravična in zaničlj ravno prinesla beseda besedo, naj spregovorim (in sicer stopil v krdelo njegovih sovražnikov gotovo nihče ker resnica to po obljubi) pred odhodom lijanski vojaščini. Razredj Rima še nekoliko o ita- in pravica naposled v vsacem boji in vsegdar mora pre je ona v dvanajst glav magati in uničiti svoje nasprotnike, zgodilo se bode to nih vrstá, med katere prispadajo tudi žandarji. Pravijo tudi tukaj. Trditi se sme po vsej pravici ? tam vendar-le: „Carabinieri da ima grof jim pregovor nad seboj ne reali". Kakor pravi Taaffe za sabo uže tri dele pota do svojega smotra da nobenega človeka, ki bi kaj dobrega ki ga želi doseči in da se od dneva do dneva množi mel tako najdemo tudi pri marsikateri število njegovih privržencev. Brezumna in fakcij v čimur zasluži od druzih posnemana biti. opozicija, katero so javili nasprotniki v poslednjem zbo državi kaj Pri nas na Avstrijskem je na pr. krajna policij čena občinam. Vlada jim s tem skazuje sicer zaupanje tega posla rovanji ob raznih prilikah, kakor na pr. pri debati o eliko šolski noveli itd:, odprla je mnogokomu oči, da je uvidel kako težavno pa je samostojno izvrševanje kaj namerjajo ti gospodj prestopil je potem tabor vedó najbolje, ki to sami skušaj Na grofa Taaffej Italijanskem so izročena vsa opravila krajne policij Kar se tiče usluženosti grofa Taaffeja pri cesarji * edino le žandarjem povedano od popolnem ti baj kakor mi je bilo nedavno lahko se reče, da stoji še vedno na takošni stopinji ljive strani, ta svoj posel kakor v dan, ko je bil imenovan ministerskim prvoseci nek izvršujejo prav izvrstno in izgledno! Tega smo se nikom, zatorej je njegovim nasprotnikom in njim, ki si bili prepričali tudi sami tisti večer, ko smo bili dospeli obetajo zlate hribe, ako se skoro premenja ministerstvo v Jakin. Komaj je bilo vstalo v kolodvorski čakalnici prav malo upati, malo trdega govorjenja vsled tega, ker je goljufni fijaker memba. da se v tem oziru zgodi kaka izpre Po Kranjskem se je politično razmerje narodnjakom jako zboljšalo in povsodi in vsak čas se potiska v stran peščica uže popolnem oslabélih nemškutarjev. Prej čisto protiprirodno občinsko zastopstvo ljubljanskega mesta, v katerem so nasprotniki narodni ošabno nosili po konci glavé, umeknilo se je narodnemu zastopstvu. Takisto se je zgodilo v trgovinski zbornici in nedavno tudi v deželnem zboru, tako, da mi narodnjaki lahko rečemo: v svoji deželi smo gospodarji mi, in stranka nemškutarjev se je skrčila samo v neznatno družbico. Ni mi treba praviti, da je to razmerje prav dobro znano Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju in iz posebno milostivih ter najvišo zadovoljnost izrazujočih izjav Njega Veličanstva v dobi svojega bivanja na Kranjskem se je moglo posnemati, da je svetli vladar tudi takošnih misli. To naj bi si zapisal mnogokdo za vselej v svoj spomin. Znano je našemu cesarju, da ga posebno ljubijo vsa ljudstva in da so v neomahljivi zvestobi vdana njemu in njegovi preslavni hiši v toliki meri, kakor bi smel z enako pravico o svojih podložnikih trditi najbrž malo-kater vladar na širem sveti. A znano je cesarju tudi, da so Slovenci med najzvestejšimi njegovimi ljudstvi in da niso nigdar ni za hip omahovali v svoji zvestobi in ljubezni do njega in do preslavnih njegovih pradedov, kedar je razgrajal po cesarstvi s pogubo grozeč sovražen vihar. Ravno je minulo šest stoletij, odkar se je združila dežela kranjska s hišo habsburško. Ako pregledujemo zgodovine liste iz te dolge dobe, na vsacem listu beremo nove dokaze o neomahljivi zvestobi in udanosti naše dežele, ki ji je vedno gojila hiši Habsburški, a zapisanih vidimo tudi premnogo dobrot, katere je ska-zovala ta plemenita, vzvišena rodovina naši zemlji, zato je tudi postava hvaležnosti, kar nas veže ná-njo in kar nas bode vedno družilo ž njo. Navdušen vzkliknem zatorej z domoljubnim našim pesnikom Koseskim: „Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane!" Zabavne stvari. Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoriean. L (Dalje.) Ko je bil Čartkov prišel v sobano, našel je v njej uže celo ogromno tolpo prišlecev, ki so bili zbrali se pred obrazom. Največa tihota, kakoršna je redka med mnogimi presojevalci, objemala je vse ta trenotja. Precéj je pomenljivo poresnobil se, kar je navada poznavalcem, in približal se je obrazu, ali za Boga, kaj je zagledal ? Čist, nedolžen, prekrasen — kakor kaka nevesta, stal je pred njim umeteJjnišk proizvod. Skromno, velikanski , pravedno in prosto, kakor genij, vznašal se je nad vsem. Zdelo se je, kakor bi bile nebeške podobe v zadregi zbog tolikerih vá-nje zročih oči sramožljivo povešale svoje prekrasne vejice. O čutu zoprne osuplosti so poznavalci čudili se novemu, neznanemu čopiču. Jedinilo in kazalo se je na njem vse: Rafael, da je učil se ga umeteljnik, kar je izražalo se v vzvišeni plemeniti postavi, — da je učil se Correggija, kar je dihalo največo dovršenost umeteljnikovega čopiča. Nad vse vidna pa je bila vlastna tvoreča moč, ki je bivala v duši umeteljnika samega. Oživljala je najmanjši pred- met na obrazi ta moč; v vsem je bil zadet zakon z notranjo močjo vred; v vsem je bila ulovljena črtam plu-joča okroglost, ki jo nahajamo v prirodi, ki jo vidi le tvorečega umeteljnika oko in ki se rogati kopistu. Vidno je bilo, kako je umeteljnik vse zajel iz vnanjega sveta, précej zaklenil v svojo dušo, naposled pa iz svojega duševnega izvirka izlil v soglasno, slavno pesem. A očito je bilo in neposvečeno , kaka neizmerna propast leži med stvarjo in prosto odliko (kopija) iz prirode. Skoro nemogoče je bilo izraziti le-to nenavadno tišino, ki je bila nehoté polastila se vseh, ki so strmeli v obraz — ni bilo ne šuma, ne glasa; a zdelo se je, da je obraz vzvišenejši in vzvišenejši; razlikoval se je jasnejše in čaralnejše od vsega druzega, naposled pa se je o trenutku proměnil v plod veličanske misli, ki je bila iz nebes priletela v umeteljnika, o trenutku, ki je o njem ves človeški život le osnovan, Mimovoljno so solze vdirale se po obrazih ogledovalcem, ki so stali pred obrazom. Podoba je kazala, da so vsi vkusi, vse drzke, nepravilne razvajenosti okusa zlile se na ta ve-ličanski proizvod v neko neizrekljivo slavodatko. Nepremično, odprtih ust je Čartkov stal pred obrazom , a izpametil se je še le, ko so bili malo po malo zašuměli ogledovalci in opazovalci in jeli razsojati delo, njega dostojnost, in ko so bili naposled obrnili se vá-nj in poprosili ga, da bi povedal svoje misli, hotel je prilastiti si hladnodušen, navaden pogled, hotel je razodeti navadno, ostarelo sodbo starosvetskih umeteljnikov v naslednjem smislu: „Da, res je to, po pravici, ni lahko umeteljniku odreči spretnosti; nekaj je do tega; podoba kaže, da je hotel nekaj izraziti; ali vendar, kar se tiče poglavitosti . . . A précej po teh besedah je hotel, to se umeje, pritekniti tako pohvalo, ki bi ne bila dobro-dejna nobenemu umeteljniku; hotel je to učiniti, ali umrla mu je beseda na ustnih, ihtel je, solze so nehi-navski namestile odgovor, bežal je iz sobane, kakor kak blaznik. Nepremično, nesvestno je nekoliko trenotkov stal sredi svoje jako lepe delavnice. Vse teló, ves život se je v njem probudil ta trenotek, kakor bi se bila mladost vrnila mu, kakor bi bile zopet razvnele se njegove nadarjenosti pogašene iskre. Nenadoma je mrena pa dla mu z oči. Za Boga! — tako neusmiljeno je pokončal svoje mladosti najlepša leta; uničil je iskro, morda tlečo v prsih, — iskro, ki bi ne mara sedaj bila razvnela se v velikost in krasoto, —• iskro, ki bi bila morebiti izvabljala solze velike nenadnosti in izdatne blagosti! — A pogubil je vse to, pogubil brez vse žalosti! Podoba je kazala, kakor bi bile ta trenotek nenadoma v njega duši oživele namere in želje, ki je imel jih nekedaj. Zgrabil je čopič in približal se je platnu. Pot je prikazal se mu na obraz vsled samega truda; proměnil se je ves v tisto željo in užgala gaje tista misel: hotel je naobraziti angeljevo izneverjenost. Ta misel se je vernejše od vsega druzega vjemala s hotevo njegove duše. Ali beda ! — njegove podobe, postave, skupine, misli so bile prisiljene, nezedinjene. Obraznost, čopič je prekrepko bil vdal se razvajenosti in slabi zapal je prestopil meje in okove, ki je bil sam naložil si jih — in uže je oglašal se v nepravilnostih in hibah. Zanemaril je medleče zamudene prilastitve počasnih izkušenj in prve osnovne zakone bodoče velikosti. Polastila se ga je nevolja. Ukazal je, da se morajo iz njegove delavnice umekniti vsa poslednja dela, vsi brezi-životni obrazi po novi šegi, vsi obrazi husarjev, dam in državnih svetnikov. Zaprl se je v sobo, da je bil sam, ukazal je slugama, da nikogar ne smeta spustiti k njemu, in zameknil se je v delo. Kakor kak potrpežljiv mladič, kakor kak učenec, sedel je pri svojem delu. Ali kako neusmiljeno, nelepo je bilo vse, kar je prihajalo iz nje- govega čopiča samih vsakem trenotku se je ustavil zbog dobre krme, potem za primerno število čvrste, dobre 4* %rv t ^ I «a « w «a« —_ . ^ _. ___________J 1 \/ • • m m « # nih začetnih misli priprosta surova sestava zdrave živine in je hladila ves njegov zapal in ta je bila njegove obraz • • v y jisča > in slednjič za poštena in pravilna gno- ter naj se z gnojem umno ravná. vsem tem nosti neprestopen prag. Nehoté je čopič bil véren pri- bil je po znanih pravilih precej obširen govor. Posebno pozornost obrača gosp. Kramar na najdraži in najboljši Tukaj navaja go- vajenim oblikam, roki ste bili zloženi po naučni navadi glava ni smela nenavadno nagniti se, da, i zgibi na » glava m orncia iiouavauuu liagmii se, ua, i zgiDi na gnoj, na „leganje" ali na sekretou oblačilu so kazali navajenost in niso hoteli vdajati, skla- spod govornik prav trpke resnice fekalije" ali na sekretovec dati se o neznanih telesnih postavah čutil to, čutil in videl je to sam. „Ali sem res imel spretnosti?" ter biča grdo raz- naposled govoril te » ali nisem varal u umeteljnik je vado, katera je gledé fekalij sploh po celem postojnskem političnem okraji in tudi dalje čez Kras doli proti Italiji povprašal se je razširjena, od kodar prav za prav izvira. Ne malo po- besede, stopil je svojim poprejšnjim obra ko je bil iz- vsod po vseh krajih in vaseh ilíní! rvi „Z--U ___ •___ X nce tega okraj se one „kam zom ? -------7 ---r— 0 _ „ ~ ■ j-v^.vjuujiiu iivv , autuui ot ki je nekdaj izdelaval jih tako čisto, tako nese- spravljati, splošno kamor se ima ta dragocena snov odkladati in bično tam v bornem bivališči na samotnem Vasiljevskem skoraj popolno pogrešajo Ce pa teh ni, mora po takih selih na občutno škodo opešanih otoku, daleč od ljudi, brezi bogastva in vsakoršnih po- zemljišč velika nesnaga prevladati. Pa ne željivosti. Stopil je sedaj k njim in jel je pazno ogle in o tem je na misel prihajal mu ves davati vse nekdanji ubožni život. „Da spregovoril je obup imel sem spretnosti. Povsodi, v vsem so očiti njih bolezni u /r\_i* _ -i \ znaki in nastopki (Dalj prih.) to temveč tudi zrak se s tem onečisti, onesnaži in okuži,'kar gotovo ne na človeško in tudi ne na živalsko življenje nesnagi izcimijo se razne , Na- dobro vpljivati ne more » kakoršne dostikrat osodepolne postanejo vaja potem posneme vredne izglede, kako ljudj v ljub Naši dopisi. ljanski okolici in sploh po Gorenjskem s fekalijami v svojo korist gospodarijo. Te posebno pridelovanju ve- za bosanske Dubice 28. sept. Ker leži naša bo sanska Dubica tik reke Une, ki dela mejo do Hrvatske, ter so jih, kakor je bilo videti da se zamore od nas na uno stran človek s puško vsmr- pogovori slišati, sosebno dobro titi, kakor se je še pred 40-50 leti večkrat zgodilo poslano je bilo vojaštvo k nam, da bi strašilo Hrvate. like množine dobrega in okusnega zelja ugajajo koje se more tudi lepih novcev skupiti. Le-sem spadajoče opombe in pouki dopadale so poslušalcem izredno, in pozneje tudi med apomnili. Da se v teh krajih na napravo stranišč skoraj nič ne gleda, ter da r; uajuvijoi m uujurutji guoj „ieKanje" Dosli stotnik vprašal je, kakov posel da ima tukaj iz- tako lahkomišljeno brez koristi proč meče vršiti, ali odgovarjalo se mu je od vseh strani, da se se najboljši in najdražji gnoj „fekalije" v svojo škodo druzega tukaj nič ne vé, in ni vojaštva nikdo želel, ker ga nič katera naj -----o-------- j^iv/v; aaj^v^, u; u i uAc^a nego od Italijanov podedovana slaba in grda navada > 7 ne potrebujemo, vse je mirno tukaj okoli bosanske Du- za vselej popolnem odpravila se splošno in brez odloga za enkrat in í bice 5 kakor tudi preko Une v okolici Dubice hrvatske. Omenja se nekoliko tudi o vodi Pivki, kater je Stotnik se je kmalu prepričal, da se mu je govorila gledé gnojilne dobrote za ondotne obvodne travnike koj istina, m peti dan po dohodu zopet odšlo je vojaštvo lovci iz Češke, kateri so zvečer do trobljenja prepevali da se je razlegalo po vsem mestu ; peli so posebno radi bi treba tako regulirati in pogosto cesarsko pesem pa ;;Hej Slovani". vsako leto navadno po parkrat (pomladi v jeseni) preplavi, nekak drugi mali Nil Le njeno strugo bilo da bi se mogla voda o pravem času za lastno korist s pomočjo praktičnih zatvornic na Kar se tiče hrvatskega upora v naši bližini , čuje travnike napeljevati, a drugekrat, sosebno ob času košnje in žetve pa po strugi odvajati, da bi se tako od sta- se, da so se najbolj vzdigovali Riščani (razkolniki roverci) proti svojim svečeniKom in učiteljem, ter mnoge časnim do časnim poškodovanjem pridelkov vspešno in pretepli, mnogi pa so ubežaii, da se jim ni enaka zgo- koristno v okom prišlo dila. ta namen bi se upno pri-Prosti staroverski svet pa se vzdiga proti tem, dobila gotovo kaka izdatna deželna ali državna denarna ker je med ljudstvom govorica, da so jih ona gospoda podpora; a tudi dotični občinci bi morali od svoje strani predali Magjarom, od katerih jim izvira marsikaka ne- za svoj lastni prid vsak po svoje pri tem sodelovati, povoljnost. Ta govorica je toliko resnična, da so o vo- Počasi in z neomahljivo voljo ter krepko vztrajnostjo litvah kakoršnih koli popovi in učitelji stali za vladno se vse doseže, slednjič pa do pravega stranko ter svoje ljudi za seboj vlekli in ž njihovimi predka dospè. Slednjič pride na vrsto še govor o prekoristni sad- govor koristnega na glasi pobijali narodne kandidate. Čudo božje, bo kdo rekel, vsaj Srbi so naša brača, slobodoljubni narod, kako jereji. Tudi o tem prevažnem predmetu bil je zamorejo tako brezglavno ravnati? Ključ za odgovor na popularen. Lega kraja je zeló priležna, zemlja izvrstna to čudenje je ta: Oni so staroverci ali pravoslavni, toraj češenj se v celi tej okolici, kakor sploh na Pivki sčasoma so Slovencem nemčurji. In delovanje nekaterih pravo- v veliki meri in z najboljšim vspehom pridelovalo. Da slavnih poslancev na deželnih in državnih zborih spri- je pivška zemlja za sadjerejo kakor nalašč vstvarjena, čuje in dokazuje istino moje trditve. Ako se prosti pričajo nam prihišni sadni vrti nekaterih zavednih po « • 1 f 1*1 1 • 11 1 a « « * __ drugi pogoji popolnem ugodni za sadjerejo vedni protivniki katolikom ne samo v verskih , ampak gorski okolici. Sosebno jabolk, hrušek, češpelj tudi v političnih zadevah; oni so Hrvatom prav to, kar staroverski narod nekoliko predrami ter ne bode slepo sestnikov tukaj v Zagorji in v bližnjem Knežaku tekal za pičlo učenimi voditelji, onda bi se mogla stvar se v teh sadno drevje dobro ponaša in okusno sadj na bolje obrniti, poprej pa težko, ker ona svojat ne Če rodi, zakaj bi se tega tudi drugod ne moglo doseči? bode se kmalu spoznala, kakor se ne spoznajo nem- Bolj v bližini pridelovalo bi se sadie onih vrst za pro y • • w v • t « m • 1 i é • 1 • T T i 9 % * * " & čurji. Boj toraj imate Slovenci, boj imajo tudi Hrvatje, daj in transport, za kar vse je tukaj najlepša prilika podpirajmo se vzajemno, stalno zmago če dati Bog samo ker je železnica blizo in bi se kupcev — dobrih plač ■ A • • « 1 • * • * . A 5 pravici in trudu v vzajemni slogi. nikov Prem sept. (Konec.) gotovo nikdar ne manjkalo Dalje razpravlja go- nih krajih in na bolj odsočnih prostorih naj bolj oddalje se na- normenskih cidrovk, katere so vornik tudi nekoliko še o gnoju in gnojiščih. Veliko sadilo pa dosta tepek in dobrega gnoja je glavni pogoj obilnim in bogatim gledé podnebja in dobrote zemlje najmanj izbirčne, dajó poljskim pridelkom ; brez gnoja ni kruha. Da se obilo obilo sadja, iz kojega nareja se prav dober mošt ali dobrega gnoja zadobi, skrbi naj se v prvi vrsti za obilo sadno vino. Suhe češplje, osobito prunele. in pa suha strelom jabolka se vselej lahko in prav dobro v denar spravijo pesem zapeli pred farovžem, to se je in drago prodajajo. Če se daljnim brijskim in furlan- telnim ognjem poslavljalo in prišlo obilno ljudi iz ^ . ^ _ « • # • « 1 t__________Z ___ -___ Y ^ _1 1.« ^ /v 1*1 i /i /\ 1 i Xr -m t? i /\ ft T* n 1r a m ir^ 1 TA r7 1 skim češpljevim prekupcem njihov posel prekupovanj svežih češpelj, kar skoraj po celi Avstriji izvršujejo navadno dobro splačuje, zakaj bi se to ne moglo do mače vasi, ki so klicali „živio ta veseli dan. ume- do- Tako se je praznoval mačim posestnikom še bolje splačevati, krat privadili sadne pridelke sami doma za kupčijo pri Gledé druzih novic ni ravno naša dolina posebno ko bi se en- imenitna. Letina je srednja, sena veliko, otava srednja, ozimna rž večidel dobra, jara bolj slaba, pšenica pa za- rejati 9 Malo sadnega drevja rodi v kraji navadno ve- rad snetja ni bila bogata, ječmen in oves prav dober i liko domačih sadnih tatov, kateri bi se pa popolno sami tako tudi turšica, le lan se je slabo obneseh Posebno ob sebi poizgubili, ko bi se prekoristna sadjereja enkrat splošno in racijonalno povsod vpeljala je to \J VA. I O.V« , XV, ----------, .---- da véliKO ali rusko seme nerado zeleni in to uže večkrat. Ajda je bolj majhna redka zrnja pa Da bi se pa tudi na Pivki enkrat do tega dospelo, še nekaj ima, velika pa je tudi bolj redka in veliko pričeti moralo se sè sadj uže pri šolski mla- manjša od lanske; polna pa je, ako je slana prezgodaj dini katera bi se je na šolskih vrtih prec iz začetka ne pozori racijonalno in praktično priučevati in vaditi pričela, ter bi pozneje to prekoristno stroko kmetijstva v svojem javnem (kmetskem) poklicu iz lastnega prepričanja v _ _ . ... svojo in svojih naslednikov korist skrbno in marljivo živinoreji in gnojenji, o semenu m druzem kmetovanji. Tudi pri nas je imel gosp. E. Kramar podučevanje kmetijstva še meseca avgusta, mislim, 19. dan v šoli, kjer je bilo zbranih nad sto posestnikov; govoril je o nadaljevala in gojila. Zatega voljo je pa pred vsem Živina se je uže več let sem zeló zboljšala , samo da se učiteljem ljudskih šol ne le gledé sad- neke neprilike pri oddajanji bikov od kmetijske družbe kmetijstva prilika pri- bi se malo prenaredile, da bi manj premožni kmetje potrebno, jereje, vošči in naklonivše v tem obziru teoretično in prak- lože živino zboljšali. tično izvežbati, da morejo potem take véde v svojem nego tudi gledé splošnega Naše „bralno društvo" je še dobro obiskano in je delokrogu med ljudstvo, sosebno pa še med šolsko mla- na 11 slovenskih časopisov naročeno. dino z uspehom deliti in širiti. (Opomba. Za vspesno Ljubljane. (God presvitlega rja) praznuje se poučevanje iz kmetijstva v ljudskih šolah je dotičnim r[ tudi pri nas s slovesno sv. mašo v stolni cerkvi učiteljem, kateri so v javnih službah nameščeni neobhodno se v preparanaijan Kmetijstva ucui niso, potreben še toliko let „praktični kmetijski tečaj na de- šoli na Slapu", da vsi, kateri želni sadj imajo veselj vinorejni ljubljanski. Vabilo k tej maši došlo je od škofijstva tudi deželnemu zboru v zadnji seji. danes ; na dnev- namreč {Deželni zbor kranjski) zboruj sposobnost za to, na vrsto pridejo na nem redu sta dva predloga izrednega pomena pri št Poročil kar naj bi tudi letos slavni deželni zbor kranjski svojo volitvi deželnih poslane fikacijskega odsek o v pozornost obračati hotel. Pis.) Ob pričetku sadjerej kakem kraji poglaviten je pred vsem pouk o pridoblje- vanji sadnih drevesec , njihovem požlahnovanji, oskrbovanje taistih; pouk o pravilnem nasadu na stalno mesto, o snaženji odrastlega sadnega drevja in gnojenji taistemu, o čemur vsem so „Novice" uže večkrat obširneje élikega po t pri št » Oj , JJ1 X ÛI. I. pa. X \J L \J . \J A \s ^ «KJ V II formo o prenaredbi deželneg Poro čilo o dsek z a d Kaj obsega prenaredba volilnega reda ol ilno lilnega brati je v zadnji številki „Novic govorile Na Pivki je za zboljšanje gmotnega položaj pred Pred sklepom današnjega lista pa upamo poročati na kratko tudi o rešitvi omenjenih dveh predmetov. — Obširneje poročilo o obravnavah deželnega zbora pridržimo si za prihodnje naše Lin J.IVJ0LI je /j±J LKJ & jp U> JJJ KJ Al. v> ^ km ^^ m. ~ ------ 0 porok zato, da se kralj na Francoskem ne bode raz stranko. Vslecl tega dogovora ustavi kralj res v Parizu , pa na kolodvoru žvižgalo je ljud Novičar iz domačih in tujih dežel. stvo kralj narjem ga žalilo tudi z besedami: „Proč z ula " itd Dunaja. Potovanje cesarjevo v Szegedin na na lepo 5 Po tem vrnil se je kralj brez zaprek videti je, da se dogodba ta poravna z samo to se čuje, da francoski vojni minister odstopi. Spanjsko Ogersko je zdaj konečno določeno. Cesar doide v Szegedin dne 14. oktobra dopoldne ob 11. uri. Po ogledovanji in slavnostih, katere se imajo potem vršiti tisti dan in pa dne 15. in 16. oktobra, zapustijo cesar Sze- gedin dne 16. ob 10. zvečer. Te dni bival je tukaj nekaj časa Milan ? kralj Žitna cena v Ljubljani 29. septembra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr 8 gold. 99 kr turšice 5 gold. 60 kr banaške soršice 6 gold srbski, posvetoval se je večkrat z našim ministrom vna- 77 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 6 kr njih zadev grofom Kalnoky-em. Pravijo, da se je kralj prosa 5 gold. 34 kr ajde 4 gold. 71 kr ovsa 2 gold hotel še le tedaj vrniti v Beligrad, ko se je bil uže po- 7 6 kr polnem odločil, kako vravnati vlado srbsko očigled iz- Krompir 2 gold. 90 kr. 100 kilogramov idu zadnjih volitev v skupščino. . oktobra popoldne ob Beligrad vrnil se je Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.