Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlBV. 146. Izven Ljubljane 8 vin.
v LjDMjofll, v sredo, i. iuiija 1914.
Leto XLII.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . , K 26"— ca en meseo „ . . » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubil 2a oelo let za en mes
V	upravi pre
s Sob
ga oelo leti za Nem£l]o za oitalo
Insernti:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna politvrsta po 23 vin.
-	Poslano: -
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzem&l nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
pcr Credniitvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne cs spre]ema]o. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-kero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
V	nedeljo 5. julija na velik shod
vveliko dvorano Jniona" v Ljubljani!
Ker je slavnost 500 letnice vstoličenja zadnjega slovenskega kneza, ki je bila napovedana za prihodnjo nedeljo, vsled smrti prestolonaslednikove in njegove soproge in neizmerne žalosti, ki nam jo je zadal ta dogodek, preložena, priredi Slovenska Ljudska Stranka v nedeljo 5. julija ob 10. url dopoldne
velik shod
v veliki dvorani „Uniona"
da damo duška ogorčenju nad podlim atentatom in izrazimo neomajno vdanost habsburškemu prestolu in našemu sivolasemu vladarju Franc Jožefu I.
Shoda se udeleže državni in deželni poslanci S. L. S., župani in občinski zastopi, udeležite se pa shoda polno-številno tudi vsi somišljeniki in somiš~
ljenice!
V	nedeljo vsi na shod, da damo duška svojemu ogorčenju in pa zvestobi do presvetle
habsburške dinastije!
Izvrševalni odbor Slovensko Ljudske Stranke.
Današnja številka obsega 6 strani
r
No$ sovražnik.
Grozni sarajevski zločin, ki je zavil vso Avstrijo v brezmejno žalost, je kakor blisk osvetlil nevarno in strupeno ozračje, ki ga je zadnja leta ustvarila ,v južnih slovanskih deželah velesrbska propaganda. Ta je našega ljubljenega prestolonaslednika in njegovo plemenito soprogo zadela do smrti. Padla sta oba kot žrtvi katoliške avstrijske misli, ki je v popolnem nasprotstvu s cilji in težnjami velesrbstva.
Kaj lioče velesrbstvo? 'Stremi za tem, da ustvari na razvalinah Avstrije veliko srbsko državo, pogodivši se z Madjari, Lahi in Rumuni. Pri tem bi bili Hrvati in Slovenci deloma žrtvovani svojim najhujšim sovražnikom, Nemcem, Lahom in Madjarom, deloma bi prišli pod jarem nestrpnega, svobodomiselnega in obenem bizantinskega srbstva. O nas Slovencih je popolnoma gotovo, da bi bili razkosani med svoje največje narodne sovrage. To bi za katoliške Jugoslovane ne bilo »narodno osvobojenje«, ampak narodna sužnost in smrt. Delili bi usodo Bulgarov v Makedoniji, Grčiji in Rumuni j i, ki jih je Srbija neusmiljeno prodala dednim nasprotnikom slovanstvu.
Da bi llrvati in Slovenci ne opazili, kaj jili čaka, če bi se imela osnovati Velika Srbija, je propaganda, ki pohaja seveda iz Belgrada, vrgla v avstrijske jugoslovanske dežele omamljive in goljufive fraze o »jugoslovanskem nacionalnem kulturnem edinstvu«. Pod to krinko naj bi se vršila propaganda za imperialistične namene srbskega kra ljestva na škodo Avstrije, hrvatske dr-žavnopravne misli in narodne samostojnosti Slovencev. Zlasti mladina svojem megjcnonavdušencm razpoloženju se je dala v te mreže vieti. Verovala je v dozdevno poslanstvo in namen Sr, iJije, vse Jugoslovane združiti v sebi, jih vse osvoboditi in iz njih vseh en sam »jugoslovanska narod ustvariti. Tako Je šovinistični Irbski imnorializem ure- \delati
velesrbske imperialistične ideje, ki se razširja od plačanih emisarjev.
Jasno je, kako je to delo treba vršiti. Predvsem je danes bolj kot kdaj naša naloga utrjevati in razširjati načela, ki so ustvarila mogočno slovensko katoliško organizacijo. V tem okviru imamo zlasti skrbeti za pravo in pametno verskonarodno vzgojo mladino ter od oblasti zahtevati, da verne patriot ičue elemente pri tem delu podpirajo. Protiavstrijsko svobodoiniselstvo, liberalizem, v kojega naročju se je rodil lažinacionalni anarhizem, kojega sadove danes vidimo, je pa treba ljudstvu pristuditi, pobijati ga, ga razgaliti v vsej svoji grdobi in nevarnosti. Pokazati moramo na nekulturnost vele-srbskega bizantinskega imperializma, njega nestrpnost, čudno pomešano z radikalnim svobodomiselstvom, njega proti Slovencem in Hrvatom naperjeno politiko. Merodajni faktorji pa imajo z energijo pospeševati katoliško patrio-tično misel in delo, ker le v tej je spas državi.
Kar se nas tiče, bomo odločno, brezobzirno, odkrito nadaljevali to delo, ki je vršimo od nekdaj in ob truplih v Sarajevu umorjenih ponavlja naše katoliško ljudstvo prisego zvestobe in uda nosti prestolu, Avstriji, idealom rajnika! Smrt največjega našega prijatelja moramo dostojno z neumornim in ne ustrašenim delom za njegove verske in Nutriotifine ideale osvetiti. Naš sovraž nik je velesrbska imperialistična misel — to je treba udušiti.
slepil veliko mladih glav. To je od ane isije Bosne sem tlelo in vrelo in se po Kumanovu razpihalo v velik ogenj.
Ostudni sarajevski zločin mora ve Jiko zapeljancev strezniti. Tudi pri nas jih je žalibog nekaj, ki so se dali zape ljati od našega svobodomiselnega časopisja, ki je Srbijo poveličevalo, Avstrijo pa smešilo in v nič devalo ter ode valo svoje misli in namene v plašč radikalnega nacionalizma. Kar jih je med temi zapeljanci tem idejajm sledilo v dobri veri, iz neznanja, iz meglenega idealizma, imajo zdaj priliko premisliti, kam velesrbska misel v resnici cilja, kaj hoče, kaj so njeni resnični nameni. Zadeti hoče Habsburg, katoliško arv-strijslio misel, nas Hrvate in Slovence, ki moremo kot samostojen in kulturen, napreden ter enoten narod obstojati lc v avstrijski monarhiji. Zato so usmrtili njega, ki je bil nositelj Slovencem in Hrvatom prijazne, nanje se naslanjajoče veleavstrijske misli.
Kdor ni slep, mora zdaj izprevideti, Vsi patriotični elementi so pa dolžni storiti vse, da se avstrijska katoliška misel med našim in hrvatskim ljudstvom, v katerem je taJto globoko ukoreninjena, dvigne do take moči in zavesti, da bo velesrbsko imperialistično mišljenje, kjerkoli se koti, popolnoma uničeno in zadušeno. To nujno zahteva naš življenjski narodni interes. Mi hočemo obstati kot narod, kar moremo lc v tej monarhiji, hočemo svojo krščansko kulturo in civilizacijo ohraniti, katero nam ogroža bizantinsko srbstvo, mi nočemo imeti nič skupnega z anarhističnim srbskim svobodomiselstvom, ki ima svojega zaveznika v slovanskem liberalizmu pri nas, mi ne. moremo trpeti, da bi naši narodni so\ragi čin srbske roke zlorabljali, da črnijo tudi zvesto hrvatsko in slovensko ljudstvo z namenom, da merodajne kroge pregovorijo k protMovanskemu kurzu v naših deželah sploh, k pnspešenju germaniza-cijo in zatiranju naših pravičnih narodnih zahtev. Zato mora vse katoliško slovensko in hrvatsko ljudstvo ob strašnem sarajevskem dogooku storiti sklep z .vsemi silami ua iztrebljenju
i
Po umoru prestolonaslednika.
Avstrija svojo prošnjo do Srbije odločno poudarja.
Dunaj. Včeraj se je vršilo v ministrstvu za zunanje za d e v e posvetovanje,katerega so se udeležili zunanji mini stei Berchtold, šef general nega štaba in vojni minister. Grof Berchtold je visokima vojaškima funkcionarjema podrobno javil, da se Avstro Ogrska obrne do srbske vlade s prošnjo, naj preiskavo, ki so jo naše oblasti pri čele v Bosni, proti povzročiteljem atentata, v Srbiji nadaljuje, ker je dokazano, da vse niti zarote vodijo v Srbijo.
Razpoloženje v armadi.
Dunaj. »Reiclispost« priobčuje članek nekega častnika, v katerem se opozarja na dvoje sumljivih dejstev; 1 Pred enim tednom je šel srbski kralj nenadoma v toplice in je prepustil vlado svojemu sinu. — 2. En dan pred zlo činom zapusti črnogorski kralj nenadoma Monakovo, kamor je došel na daljše bivanje in v avtomobilu hiti v Trst, da se vkrca v Cetinje. Člatnkar zaključuje: »Ali tudi sedaj po tolikih sramotnih kapitulacijah ne bo sledila re-vanža, katero armada in vsak pravi Avstrijec že od leta 1909. smatra za potrebno?!«
Srbski časnikar je hotel rešiti morilca.
Sarajevo. Med aretiranci je tudi bivši urednik »Srbske Rieči«, Pušera, ki je stal v trenutku atentata poleg Principa, katerega je hotel braniti, da bi ga ne aretoval stražnik Stanarič. Aretovan je tudi urednik »Srbske Rieči« Stcpko Ivobasica. — Ljudje, ki so ob atentatu stali okolu napadalca Principa, napadalca niso prijeli. Pušera je celo odrinil policista, ko je hotel Principa zagrabiti. Morilca so neki telegrafist in častniki pobili na tla.
Neiaktno pisanje srbskega časopisja.
Srbski »Odjek« piše o napadu na prestolonaslednika zelo izzivalno in netaktno, češ, zakaj je bil prestolonaslednik na Vidov da" - " ajevu, in da bi pri boljši taktiki	adnosti bil na-
pad izostal.
Nadškof Stadler o atentatu. Sarajevo. Nadškof Stadler je v nekem pogovoru izjavil: Ni slučaj, da je bil prestolonaslednik umorjen na Vidov dan. Vsako srbsko gibanje in izbruh tega gibanja na avstrijskih tleh se navadno odigra na Vidov dan. Če bi prestolonaslednik ne bi bil ustreljen na kraju, kjer je bil ustreljen, bi napadalci na isti dan iskali in dobili priliko, da iz-vrše svoj strašni načrt. Vse Sarajevo je bilo polno zarotnikov.
Srbi napovedujejo nove napade. Bosenski Brod. V Bosenskem Brodil so zopet metale še imenoma neznane osebe iz vlaka letake, ki slave umor prestolonaslednika in njegove žene. Letak napoveduje nove napade in končuje: »Le potrpljenje, srbski bratje, že še pridemo k vam, da vas rešimo jarma!« Policij« je udrla v vlak in je zločince aretirala.
Na dunajskih šolah.
Dunaj. Na vseh dunajskih šolah so učitelji govorili učencem o smrti prestolonaslednika in njegove soproge ter o veliki avstrijski državni ideji. Isto se je vršilo na srednjih šolali.
Napadalci.
Sarajevo. Sarajevski vladni komisar je izjavil posebnemu poročevalcu »Esti Ujvsaga«: Princip je bil i n -d i vidi j v srbski službi. Napad ni delo zarote, marveč izredno žalostna posledica velikosrbske propagande. Ca-brinovič ni bil nikdar anarhist ali sindikalist, marveč socialist brez narodne barve, kar kaže, ker je kot edini Srb delal v neki tiskarni. Za denar je bil sposoben vse storiti in jc svoj zločin v službi velikosrbske propagande izvedel. Preiskava je dognala, da sta imela Princip in Cabrinovič še enega sokrivca, nekega nastavljenca srbske državne tiskarne, kateri je, ko je Princip ustrelil, segel še v žep po bombo, ki je pa padla na tla, ne da bi kako škodo napravila.
Včeraj zvečer in danes v Zagrebu.
Zagreb. Včeraj so bili na uredništvu »Hrvatske« nabiti plakati, ki so pozivali ljudi k zopetnim manifestacijam. Tako se je zbralo polagoma 2000 do 3000, drugi pravijo, da 5000 ljudi na llici. Množica jc pela cesarsko pesem, nosila sliko rajnega prestolonaslednika ter črno zastavo in hrvatsko tri-koloro. Od koalicijonaške strani in od milinovske se trdi, da so bilo izpočetka le male gruče, da policija ni ničesar ukrenila, in se govori o podpiranju manifestacij od vojaške strani. (Manifestacij v čast prestolonasledniku pač ne bo policija zabranjevala1) Manifes-tanti so d osli pred »Narodno kavarno«. Od strani manifestantov se trdi, da je slovenska socialistka Zofka Kveder vrgla med demonstrante stol; nasprotniki pohoda pa trde, da to ni res. Manifestanti so nato demolirali vso kavarno in vse v drobne kosce razbili. Zdaj jc po soglasnih poročilih policija potegnila sablje in demonstrante razkropila; če jc bil kdo ranjen, kakor se je prvotno govorilo, se pa še ne ve. Demonstranti so se potem razdelili v manjše gruče in do polnoči razbijali okna na stanovanjih saborskega predsednika dr. Medakoviča, župana Ho-Ijaca, posl. Pribičeviča, Dučiča itd., itd. Policija je končno napravila mir. Danes vlada v Zagrebu popoln mir.
Zagreb. Za danes zvečer so zopet napovedane manifestacije. Ako se tud izgredi danes ponove, se je bati, da bi tudi nad Zagrebom proglašeno obsed no stanje. Glede včerajšnjega popolnega demoliranja »Narodne kavarne« pravi druga verzija, da je demonstrante razburilo, ker je bil vržen iz kavarne kamen na sliko prestolonaslednika, katero so manifestanti nosili. V »Narodni kavarni« je vse razbito, oprava pometana na cesto in razbita, okna svetilke, vse razbito. Županu Holjacu so demonstrantje pobili šipe, ker se brani poslati nazaj srbski red.
Drugo poročilo iz Zagreba se glasi:
Sinoči zvečer so bile v Zagrebu zopet protisrbske demonstracije. Velika skupina pravaškega krila okoli »Hrvatske« se je zbrala pred Starčevičevim domom in je korakala na Jelačičev trg. Pred izprevodom so nosili hrvaško zastavo in s črno tančico pokrito podobo rajnega prestolonaslednika. Pred Narodno kavarno, kjer se zbirajo politiki in pristaši lirvaško-srbske koalicije, so bile prve viharne protisrbke demon-tracije. Klicali so: Proč s Srbijo! Maščujte hrvaškega prestolonaslednika! Proč z morilci! Na Belgrad! Proč s kraljem ePtrom! Demonstranti so nato vdrli v kavarno, kjer so vso opravo razbili. Vse mize, stole, kozarce, svetilke in kavarniški šotor so popolnoma uničili. Policija je napadla demonstrante Z golimi sabljami. Ranjenih je bilo več oseb. Nastala je panika. Ranjenci so klicali: Pomagajte! Pomagajte! Ob 10. uri zvečer so demonstracije še trajale. Najbrže se tudi v Zagrebu proglasi prekisod. V Zagrebu je sicer veliko orožnikov, a orožniki n policisti so bili preslabi, da bi bili demonstracijo zadušili. Razburjenje je v Zagrebu vsako uro večje.
Sožaina izjava zastopnikov hrvatske stranke prava.
Zagreb, Saborski klub zastopnikov hrvatske stranke prava, krila okoli »Hrvatske«, je odposlal v ponedeljek sledečo brzojavko kabinetni pisarni našega cesarja na Dunaju: Zastopniki stranke prava v saboru kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije izrekajo Njegovemu Veličanstvu, svojemu hrvatskemu kralju, povodom groznega zločina, storjenega od kletc srbske roke proti našemu prestolonasledniku, najglobokejše sožalje vsega zvestega hrvatskega naroda. Hrvatska zgodovina nima primere, da bi kak Hrvat dvignil roko proti kakemu članu prejasne naše dinastije. Samo srbska roka se je mogla dobiti za ta zločin. Naš prestolonaslednik je nedolžna žrtev one zgrešene politike, ki je na jugu naše monarhije pospeševala širjenje velikosrbske in vcleizdajniške propagande. Bog naj tolaži Njegovo Veličanstvo in zvesti mu hrvatski narod! — Dr. Vladimir Prebeg, predsednik; Ivan Zatluka, tajnik; dr. Aleksander Horvat, Fran Novak, Stipe pl. Vučetič, dr. Ivo Frank, Stjepan Pavu-nič, Josip Milkovič, dr. Vuk pl. Kiš, Mato Polič.
Burna včerajšnja seja hrvatskega sabora.
Dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu o seji hrvatskega sabora še poročajo: Ko je predsednik radi hrupa sejo prekinil, so ostali poslanci v zbornici. Culi so se klici: »Hrvatje morajo iz koalicije izstopiti!« Galerija burno ploska. Ob pol 12. uri otvori predsednik zopet sejo. Poslanci zopet napravijo vihar. Zatluka kliče: »Nam ne bo predsedoval pristaš koalicije. Gospod ban, razpustite rajši ta sabor! Ne dopuščamo, da bi Srbi Hrvatsko podjarmili!« — Poslanec Horvat čita neki spis srbskega polkovnika Boskoviča, ki poziva Srbe, naj vse store, da se priklopi vse jugoslovansko ozemlje Srbiji. Predsednik zvoni. Medklici: »Vi metalci bomb! Morilci! Vaše roke so s krvjo omadeževane!« Poslanec dr. Horvat: »Gospod ban, izporo-čite našemu vladarju, da so Hrvatje zvesti! Vaši sodrugi so si postavili nalogo, da toliko časa ne bodo mirovali, dokler ne bo zadnja avstrijska princesa zavita v črnino!« Medklici: »Pribičevič se mora obesiti! Vsi ste veleizdajalci! Na Pribičevih rokah je kri našega prestolonaslednika! Koalicija ne sme tu izjavljati svoje lojalnosti! V Sarajevu mečejo vaši sodrugi bombe!« Zatluka kliče predsedniku: »Vi se upate nas k redu pozvati, vi veleizdajalec!« Predsednik nekaj govori, a v hrurnu se ne čuje nobena besedica. — Horvat: »Maščevali ste svojo Vidovo državo, državo bitke na Kosovem. Mi imamo zdaj tudi svojo Vidovo državo. Maščevati moramo kri svojega prestolonaslednika!« — Dr. Frank: »Srbstvo je identično z veleiz-dajo!« — Zatluka: »Ne umaknemo se; pridite s srbsko armado, pa se umaknemo!« — Dr. Horvat: »Tal Pribičevič sedi tu, njegov brat Milan pa pošilja bombo proti našemu prestolonasledniku!« — Predsednik zvoni. — Dr. Frank: »Čast prestolonasledniku! Živio njegovo veličanstvo naš cesar!« — Dr. Frank: »Lopovi! Propalice! Tam sedi tajni svetnik Njegovega Veličanstva, grof Kulmer. Sramujte se!« — Predsednik zvoni. — Posl. Jalzabetič kmečke stranke se udeležuje demonstracije na klopeh. Dr. Frank: »Nalagali sto svojega kralja. Lopovi! Odstopite! Likvidirajte! Zdaj imate: Ni veleizdajalcev' Kje si, Kulmer? Ali se ne sramuješ, ker si svoji roki omadeževal s prestolonasledniko-,vo krvjo?« — Predsednik govori in po-
izkuša govoriti. Nemir je vedno večji. Iz koalicije, kjer so dozdaj molčali, se čujejo posamezni klici. Pravaši krila okoli »Hrvatske« kličejo: »Vsi ste omar deževani s prestolonaslednikovo krvjo!« Dr. Frank: »Slovansko kri ste prelili!« Dr. Horvat: »Barbari! Niti ženski niste prizanesli!« Dr. Frank: »Gospod ban, odredite pri vseh hišne preiskave! Bombe boste našli!« Dr. Prelog: »Četudi ne pravih bomb, vsaj bombe v srcih teh veleizdajalcev!« Vihar le ze sekundo poneha, predsednik poizkuša ponovno govoriti, a nemir je vedno večji. Klici: »Morilci! Ne umaknemo se! Te sramote na Hrvaškem ne dopustimo!« Vrnite nam prestolonaslednika živega!« Dr. Frank: »Pošten Hrvat ne sme več s Srbom občevati!« Zatluka: »Na ta napad more le ljudstvo odgovoriti. Gospod ban, razpustite sabor!« Dr. Horvat: Pribičevič se v svojem srcu smeje delu svojega brata. Vi, gospod nadškof (obrnjen proti nadškofu dr. Bauerju), pojdite rajši domov, kakor da sedite s tistimi, ki so umorili našega prestolonaslednika! Kralj Peter je vse prej vedel, zato se je pa prestolu odpovedal.« Dr. Prelog: »Dopuščamo le tiho žalovanje.« Horvat: »Ne dopustimo nobene izjave! Doli s tega sedeža! Vi ste napad odobravali! Pojte v Belgrad! Kakšna navodila sto iz Belgrada dobili? Kdo je zdaj na vrsti?« Klici: »Vrnite nam Ferdinanda, potem lahko govorite!« Predsednik prekine zopet sejo, otvori jo zopet ob tričetrt na dve. Med strašnim hrumom prečita predsednik so-žalno izjavo. Večina viharno kliče »Slava!«, pravaši krila okoli »Hrvatske« dvignejo vihar, ki preglasi »Slava«-kli-ce. Predsednik zaključi sejo. Večina zapusti dvorano. Pravaši »Hrvatskinega« krila nadaljujejo svoje medklice in zaključijo a klicem: »Čast spominu pre-stolonasledniške dvojice!« Galerija burno ploska. Po seji je priredilo ljudstvo pravašem okoli »Hrvatske« sijajno ovacijo. Izgredov ni bilo, ker je bil trg Sv. Marka močno s policijo in orožniki zastražen. Pravaši okoli »Hrvatske« so odposlali kabinetni pisarni sožalno brzojavko, ki med drugim izvaja: »Hrvaška zgodovina ne pozna zgleda, da bi bil kak Hrvat dvignil roko proti kakemu članu prevzvišene dinastije, le srb-.ska roka se je mogla dvigniti na tak strašen napad.«
Protisrbski pogrom v Mostarju in v Ooboju.
Budimpešta. »Pesti Hirlap« poroča, da je v Mostarju prava vstaja proti Srbom. 29. junija zvečer so opustošili vse srbske hiše. Žena nekega zlatarja, ki je na Hrvate bombe metala, se je usmi-tila, ko jo je policija hotela aretirati. »Az Ujsag« poroča iz Doboja, da so Hrvati in mohamedanci napadli in poklali velike Srbov. Srbi beže.
Protisrbske demonstracije v Travniku, Doboju, Bosanski Šumi in Brčki.
V Travniku so bile 29. m. m. tudi velike patriotične manifestacije hrvaškega in mohamedanskega prebivalstva, ki so se razvile v protisrbske demonstracije. Ko so demonstranti razbijali okna srbske šole, je streljal neki pop skozi okno in je ranil nekega gozdarja, ki je stal na cesti. Popa so aretirali, ker bi ga bila sicer ogorčena množica linčala. Iz Doboja, Bosniške Same in Brčke se poroča o hrupnih manifestacijah Hi'vatov in mohamedancev in o izgredih proti Si-bom.
Položaj v Sarajevu.
Včeraj je bilo v Sarajevu zopet mirno. Ko so 29. m. m. zvečer prepeljali rajnika na kolodvor, je vladala velikanska gnječa. Na tisoče in tisoče oseb je hotelo pogreb videti. Ceste so bile do 8. zvečer vojaško zastražene. Dopoldne so odstranili ostanke demolira-nih srbskih trgovin. Preki sod vpliva. Nereda ni bilo nobenega več. Tu in tam patruljira po mestu kaka vojaška patrulja. Hrvaški in mohamedanski časopisi izhajajo v malih posebnih izdajah, srbski list je en sam izšel, ki je pa patriotičen. Po mestu so razširjene najbolj pustolovske govorice, ki jih pa takoj dementirajo. Zadnja dva dni je bilo med izgredi nad 50 oseb ranjenih, več med njimi nevarno. Oškodovani Srbi so prosili pri trgovski zbornici in pri vladi za pomoč. Medtem ko je v Sarajevu mirno, se pa poroča o nemirih in o demonstracijah v provinci, kjer razbijejo okna. Zaprli so dozdaj skoro 100 oseb, a so jih večinoma izpustili, ko so jih zaslišali. O zaroti je dokazano, da je bila zelo razpletena. Glede na demonstracije se poroča, da so demonstranti, ko so jih vojaki razkropili, pričeli peti cesarsko pesem, ki so jo policisti v »pozoru« poslušali. Deželna poslanca brata Grgič ,ki sta huj-skala sarajevsko srednješolsko mladino, še vedno izzivata in sta prišla k seji sabora v svetlih oblekah. -V Budim-
pešto so sarajevske oblasti telefonirale, da poročila o krvavih demonstracijah požigih in o umorih ne odgovarjajo istlni. Mesto je popolnoma mirno, le 29. m. m. ob pol 12. je bila mala demonstracija, ko je skupina hrvaških in turških kmetov kličoč cesarju »Živio« korakala po cestah in razbila okna nekaterih srbskih trgovin. Pred hotelom »Narenta« je jurist Svilna opominjal množico, da naj bo zvesta cesarski hiši in da naj bo mirna. Proklamacija, ki jo je izdal predsednik bosensko hercegovskega sabora, je izvrstno učinkovala. Zasebno se poroča iz Sarajeva: Mesto izgleda kakor vojaški tabor. Vojaki, ki se vračajo z velikih vaj, tabore v šotorih na vojaškem vežbališču in ob železniškem nasipu. Če se pelješ po mestu, škripljejo kolesa, ker vozijo po razbitih šipah, ki leže marsikje čevelj visoko. Voziš se mimo deset do 20 hiš, ki jih je razljučena množica skoraj popolnoma demolirala. Dejansko stoje pri nekaterih hišah le še zidovi, drugo so vse razbili. Oprava oplenjenih skladišč leži na cestah. Kjer so znali za kakega Srba, kjer so videli kak srbski napis, so metali kamenje in poizkušali v prostor udreti. Okna in vrata so razbili, skozi razbita okna in vrata so pometali opravo in blago na cesto. Ljudska strast je izbruhnila, policija je bila brez moči, ker je bila preslaba. V kavarni Evropa je bila razbita zadnja čašica. Najprej so razbili 15 velikih steklenih šip, nato so vdrli v kavarno, razbili marmornate plošče miz in opravo. Trgovca Mitriceviča, ki so ga 29. m. m. zaprli, ker je streljal, so že izpustili. Streljal je namreč na množico iz strahu iz lovske puške, ko je vdrla množica proti njegovi trgovini. Ranjen ni bil nihče. Srbskega metropolita je ranila lahno na levi roki razbita šipa. V njegovo pisarno je paden en kamen. Dne 29. m. m. aretovani poslanec Šola ni identičen s prejšnjim predsednikom sabora. Aretovani Šola je še z dvema bosenskima Srboma oh aneksiji obiskal evropska glavna mesta, da izprosi pomoč Evrope proti aneksiji. Predsedoval je srbski radikalni »Narodovi« struji.
Sarajevo. Pri demonstracijah pretekli ponedeljek so našli demonstranti v srbski šoli srbsko zastavo. Prinesli so jo na ulico, kjer je vse planilo nanjo in jo raztrgalo na drobne kosce med burnim odobravanjem občinstva. Prišlo je vojaštvo z nasajenimi bajoneti, da bi razgnalo demonstrante, med tem pa so prinesli od nekod sliko cesarja Franca Jožefa, ki so jo demonstranti dvignili v zrak ter pozdravljali vojaštvo med petjem cesarske pesmi.
Protisrbska demonstracija na Dunaju.
Dunaj. Sinoči po 9. uri zvečer so uprizorili nemškonacionalni in katoliški dijaki pred srbskim poslaništvom na Dunaju demonstracijo. Bilo jih je do 100. Zažgali so v žalobno črnino zavito srbsko trobjnico. Demonstrante je policija razkropila.
Prestolonaslednikov! otroci
pridejo šele v četrtek iz Hlumka na Dunaj. Najbrže bodo stanovali pri stari materi nadvojvodinji Mariji Tereziji na Favoritni cesti. Varuh prestolona-sJednikovih otrok bo grof Jaroslav Thun-Hohenstein. Princ Maks bi bil moral 30. t. m. delati neko izkušnjo na škotski gimnaziji na Dunaju, a samo-obsebiumevno so skušnjo odgodili.
Dvorno žalovanje
bo odrejeno kot globoko dvorno žalovanje skozi štiri, kot manjše dvorno žalovanje pa skozi dva tedna.
Pogreb prestolonaslednika rajnega nadvojvode Fran Ferdinanda in rajne voj-vodinje Hohenberg.
Uradno se poroča: Spored za pre-peljavo trupelj nadvojvode Fran Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg iz Trsta na Dunaj se je končno tako-le določil: V četrtek zjutraj se pripeljeta mrliča na krovu vojne ladje »Viribus Unitis« v Trst, od tam se prepeljeta s posebnim dvornim vlakom na Dunaj, kamor dospeta ob 10. zvečer. Med običajnim dvornim ceremonielom prepeljejo mrliča v dvorno župno cerkev, kjer bosta mrliča na mrtvaškem odru. V petek, 3. julija, od 8. zjutraj do 12. opoldne bo smelo občinstvo obiskati mrliča. Ob 4. popoldne se mrliča slovesno blagoslovita, ob 10. zvečer prepelje krsti posebni vlak zahodne železnice v Artstetten, kjer bosta krsti po volji rajnega nadvojvode položeni v rakev nadvojvodovega gradu. V petek zvečer ob 6. bodo tihe vigilije v dvorni župni cerkvi. V soboto, 4. julija, ob 11. dopoldne bo v dvorni župni cerkvi sv. maša zadušnica.
Pogreba
se udeleži nem ;ki cesar Viljem kot rajnikov prijatelj, da pokaže njemu in njegovi rajni ženi zadnjo čast. Tudi ba-
varski kralj je naznanil, da se udeleži pogreba na Dunaju. Nemški cesar je izdal povelje nemški mornarici, da počasti spomin rajnega nadvojvode prestolonaslednika Franc Ferdinanda Avstrijskega d'Este s tem, da morajo častniki nemške armade hoditi pet dni v žalosti, da se morajo zastave na pol jambora znižati, nemške ladje v avstrijskih pristaniščih ali če so skupno z avstrijskimi ladjami, se morajo avstrijskemu ceremonijelu pridružiti. Na dan pogreba morajo izstreliti nemške ladje 21 salutnili strelov.
Prestolonaslednikova oporoka.
Upravitelj in pravni zastopnik rajnega nadvojvode prestolonaslednika, dr. Tonder v Pragi, se je pripeljal z rajnikovo oporoko iz Prage na Dunaj. Oporoko je izročil komisiji najvišjega dvornega maršalnega urada. Oporoko so prenesli v Schonbrunn in jo izročili cesarju, ki jo je lastnoročno odprl.
Billnski v nemilosti.
Cesar je včeraj ob tri četrt na 9. uro dopoldne zaslišal v daljši avdienci nadvojvodo Karla Franc Jožefa, ob 1. uri popoldne je zaslišal grofa Stiirgkha, ob 10. uri dopoldne pa grofa Tiszo. V ponedeljek je pa zaslišal skupnega finančnega ministra Bilinskega, ki upravlja, kakor znano, Bosno in Hercegovino. Sprejem je bil zelo nemilostijiv, kakor poroča avstro - ogrska korespondenca. Cesar ni skrival, da smatra Bilinskega moralično odgovornega. Skupni finančni minister je čul v avdienci neprijetno besede, s katerimi je vladar ostro kriti-koval skupen zistem uprave v Bosni in v Hercegovini. Nezadostno varstvo prestolonaslednika in njegovega spremstva kaže, da policijske oblasti niso čisto nič poznale razmer v srbskonarodnem taboru in obstoja organizirane zarote proti prestolonaslednikovemu življenju, tako da so se opustile vse varnostne odredbe. Vladar je ostro obsodil brezskrb-nost policijskih oblasti v Sarajevu, in to tembolj, ker so dale vojaške oblasti policiji za obisk prestolonaslednika) ves vojaški aparat na razpolago. Trdi se, da je ponudil Bilinski cesarju svojo de-misijo, ki jo pa cesar z ozirom na sedanje trenutne težavne razmere v Bosni in Hercegovini za zdaj ni sprejel. Stališče skupnega finančnega ministra je resno omajano In njegov odstop le vprašanje kratkega časa. S skupnim finančnim ministrom bodo istočasno odstopili tudi vsi funkcionarji civilne uprave v Bosni in Hercegovini in jih bodo z drugimi nadomestili. Cesar je izjavil zahvalo predsedstvu bosensko - hercegovskega saborja, kakor tudi zahvalo za sožalne brzojavke saborskega predsednika dr. Basagiča za mohamedance, podpredsedniku dr. Sunariču za bosen-* ske Hrvate in Dimoviču za sožalnico srbske narodne stranke.
Misli »Echo de Parisa«.
»Echo de Pariš« misli o posledicah! sarajevskega atentata, da bodo sledeči: 1. Resno noslabšannje razmerja med Avstrijo in Srbijo ter tesnejše zveze med Srbijo in Rusijo. 2. V Avsto-Ogrski preganjalna politika (pač ne proti lojalnim Slovanom!) 3. Nemiri v Bosni. 4. Avstrija bo še bolj sledila politiki Nemčije (pač ni nujno).
O pokojnem prestolonasledniku.
Iz Pariza poročajo: Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z abbejem Le-blancom, generalnim vikarjem v Ver« saillu in sodelavcem msgr. Gibiera, škofa v Versaillu. Leblanc je bil leto za letom gost nadvojvode Franca Ferdinanda na njegovih gradovih. Leblanc je izpovedal sledeče: Pričakoval sem letos Njeg. ces. Visokost nadvojvoda Franca Ferdinanda kot gosta v Vers&il-lu. Pretekli mesec, ko sem bil zadnjikrat pri njem, se je izrazil, da namerava priti za daljši čas v Pariz s svojimi otroci, da bi jim spričo zgodovinskih spomenikov omogočil v gotov? meri še enkrat doživeti francosko j^odo-vino. Kako zelo se je prestolonaslednik bavil z vzgojo svojih otrok, je splošno znano. — Abbe Leblanc je nadalje govoril o religioznosti nadvojvode in njegove soproge, ki sta vero resno pojmovala. Skliceval se je pri tem na razna pisma. Potem je opisoval politično in vojaško delovanje prestolonaslednika ter dejal, da se pokojnemu prestolonasledniku dela velika krivica, ako se misli, da se je bavil samo z vojaškimi načrti. Nasprotno, bil je važen faktor za vzdrževanje mednarodnega miru. Ako se je svoječasno zavzel za aneksijo Bosne in Hercegovine, je potem tudi vse storil, cla je zadržal vojne konflikte. »Mi smo,« je pokojni prestolonaslednik sam priznal, »prestali zelo težaven in za evropski mir nevaren trenutek. Za to zahvaljujemo Boga. Cesar in jaz sva ustavila gibanje, ki je grozilo z vojno, po načelu: Ako hočeš mir, bodi za vojno pripravljen,« Fra»c Ferdinand je
seveda hotel močne Avstrije in na tem tudi temelji njegov trud za reorganizacijo armade in mornarice, za povečanje puljske vojne luke itd. Končno je abbe Leblanc povedal še nekaj doživljajev iz svojega občevanja z otroci nadvojvode, ter pokazal tudi nekatera pisma, ki jih je od njih prejel. Nadvojvo-dovi otroci Maks, Ernst in Zofija govore v teh pismih o učenju in šoli, o igračah, ki so jih dobili od svojega očeta. »Starši so tako dobri,« piše mala Zofija v nekem pismu, v katerem popisuje z otroškim veseljem, kako ji je ljubi papa do-roval malega konja ob neki slovesni priliki. »Da, da, bili so tako dobri,« je sklenil abbe Leblanc svoj pogovor, sklonil glavo nad pismom in se zjokal kakor otrok.
Iz zadnjih nadvojvodovih dni.
»Reichspost« poroča iz avtentičnega vira naslednje podrobnosti iz zadnjih dni nadvojvodovega življena v Konopištu: Nadvovoda prestolonaslednik Franc Ferdinand ni le živel kot pravi katoličan, marveč je tudi umrl kot tak. Bilo je na Srca Jezusovega petek, 19. junija, torej tik pred odpotova-njem v Bosno, ko je s celo svojo družino in vsemi dvornimi uslužbenci v Konopištu prejel sv. zakramente med sv. mašo ob 8. uri zjutraj; navadno je nadvojvoda po starem katoliškem običaju prejemal sv. zakramente vsak prvi petek v mesecu. Bilo je videti, kakor bi že tedaj nekaj težilo nadvojvodovo srce; zdelo se je, kakor bi se kar ne mogel odtrgati od molitve in je ostal tudi pri drugi sv. maši z blagoslovom, pred katero je imel propoved p. Fi-scher d. J. Ob 5. uri popoldne je šel nadvojvoda s celo družino k srcu Jezusovega kapelici, katero je bil dal zgraditi ob ribniku v Konopištu; ondi je molil dolgo in iskreno.
Čudno je, da je nadvojvoda imel temno slutnjo o dogodku, ki se je dne 28. junija dovršila v Sarajevu. Ponovno se je izrazil nasproti bližnjim osebam, da čuti neko nei-azložljivo tesnobo in da bi mu ne bilo neljubo, ako bi nastopila kaka velika ovira, ki bi ga zadržala, da bi ne šel v Bosno.
Nadvojvodskemu dvoru so došla l-azna zaupna svarila pred tem potovanjem, a pomagale niso nič, ker niso navajale nobenih gotovih dejstev ter se nanje zato ni bilo mogoče ozirati. Ko so nasproti vojvodinji omenjali, da je to potovanje morda nevarno, je odgovorila: »Potem je moje mesto še prav posebno na moževi strani!«
Nameravala je vBosni obiskati različne samostanske šole in patronaže za otroke, nad katerimi je imela pokroviteljstvo, ter je v to svrho vzela s seboj 2000 fotografij nadvojvodske družine, da bi jih razdelila med otroke.
Neposredno pred odpotovanjem z Dunaja je nadvojvoda še obiskal grajsko kapelico v Belvederu in dolgo ostal v molitev zatopljen, tako da so se že bali, da ne bo dospel ob določeni uri na kolodvor. Tako je nadvojvoda srce do zadnjega vleklo nazaj pred nesrečnim potom v Sarajevo.
Danes je obletnica poroke nadvojvode Franc Ferdinanda. Po Adriji pelje broclovje danes mrtvi njujini trupli.
Ogrski državni zbor
Je 30. m. m. zboroval v znak sožalja za rajnim prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Predsednik je govoril so-žalnico, predlagal to zadevno izjavo v zapisniku in vladarju, zbornica naj se udeleži pogreba in odgodi delo, dokler se pogreb ne izvrši. Predsednik naj se pooblasti, da ukrene podrobnosti za sožalno slavlje. Za vlado je govoril finančni minister dr. pl. Telesky, ker je Tisza na Dunaju. Govorili so še grof Khuen - Hedervary (vladna stranka), grof Appony (neodvisna stranka), ki je rekel, da se morajo sile, ki so v Sarajevu delovale, poznati, da jih pobijemo, grof Andrassy (ustavna stranka), grof Rajacsich, ki je izjavil v imenu srbsko - hrvaške koalicije: »Atentat vpliva na nas tudi v političnem oziru, ker je bil napadalec Srb. Velika napaka bi pa bila, če bi se zato kaj izvajalo glede na stališče srbsko-hrvaške koalicije, ker so bili Srbi in Hrvatje vedno neomahljivi pristaši Habsburške vladarske hiše.« Govorili so še Vazsonyi (demokrat), grof Zichy (katoliška ljudska stranka), Rumun Pon, Szabo za nemško stranko in Gieszwein za kršč. socialce. Sejo so nato zaključili.
Car.
Car je poslal iskreno sožalno depešo cesarju Francu Jožefu.
Ruski listi.
Od oficijelne strani se odločno za-nikuje, da bi bil nadvojvoda (Franc Fcrd	k Rusije. Kljub te-
mu s	29. t. m. to ponav-
ljali.	ajo, izražajo se pa
nepri	i rajnika, kateregai
klevečejo, da je bil odločen sovražnik Rusije in pi*istaš Nemčije.
Nemški list, ki Srbijo izgovarja.
»Morgenpost« piše, naj se glede ob-dolžitev, da je Srbija atentata kriva!, postopa previdno (!). Delati predaleko-sežne sklepe bi škodovalo evropskemu miru. Dozdaj ni nobenega dokaza za sokrivdo oficijelne Srbije niti za sokrivdo in sovednost, voditeljev velesrbske-ga gibanja. (Ta je pa že predebela.)
Pismo iz Serolevo.
Prejeli smo: Krvavi zločin, ki se je zgodil v Sarajevu, je nas stare Bošnjake gotovo ravnotako globoko ganil kakor ostale patrijote v monarhiji. Učinek je pri nas seveda tem žalostnejši. Politika, ki jo je vodil baron Burian napram srbskemu elementu je naravnost pomenjala gojenje radikalnega velesrbskega duha, iz katerega se je moral razviti blazni čin Principa in Gabrinoviča. Politični boji, ki so pretresali bosensko javno življenje pred aneksijo, so še v dobrem spominu. To so oni boji, v katerih je dinastiji zvesti hrvaški element, podpiran od dela mohamedanskega prebivalstva dospel do odkritega nasprotstva napram Srbom. Velesrbska propaganda je pod-kopala vso Bosno in Hercegovino, Srbi so šli celo tako daleč, da so sklicali lastno srbsko skupščino, da bi diktirali višji upravni oblasti pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti avstro-ogrsko upravo kot nekak provi-zorij. Da se takrat ni poseglo vmes z močno roko, kakor so zahtevale vojaške oblasti, je krivda takratnega bo-senskega ministra barona Buriana. On je bil, ki je s toleriranjem srbskih političnih grehov vzgojil seme, iz katerega je vzklila sarajevska katastrofa.
Šola, Jcftanovič, Radulovič so imena, ki se spravljajo z atentatom v Sarajevu v najožji stik, ki pa bi morala že svoječasno biti na policijski proskribcijski listi. Kakor poročajo iz Sarajeva, je poizkušal Atanazij Šola v Nevesinju, ki je oddaljen kakih 40 km od Sarajeva, nahujskati prebivalstvo povodom napada na prestolonaslednika k protidinastičnim demonstracijam. Istočasno se je nahajal predsednik srbske cerkvene samouprave, viri list bosenskega sabora Glišo Jcftanovič na begu v Srbijo, da bi se odtegnil aretaciji, ker je vedel za nameravani atentat. Nič manj težke obtožbe so se pojavile proti glavnemu uredniku ra dikalnega srbskega »Naroda«, Radulo-viču. Ako navedemo še imena bratov Grgičev in umrlega Košiča, imamo vse, ki jih politika barona Buriana ni le samo pardonirala, temveč jim je dala takorekoč celo dovoljenje za nadaljno njihovo protidržavno velesrbsko delovanje. Brat poslanca Šole je bil v prvem zasedanju bosenskega sabora predsednik te korporacije in Jeftanoviča niso pustili le na važnem predsedniškem mestu srbske cerkvene samouprave, temveč so celo tekmovali med seboj za njegovo naklonjenost. Akoravno so poznali ulogo, ki jo je igral njegov tast, bivši sekcijski šef v srbskem ministrstvu in sedanji srbski poslanik v Pe-terburgu Spalajkovič v velesrbski zaroti za časa aneksijske krize, so vendar zatisnili oči spričo vseh pojavov, ki so kazali na obširne politične odnošaje teh bosenskih Srbov napram Belgradu. V Bosni je celo nastala doba, v kateri se je Si'bom dajala vsa prednost. Bilin-ski je ideje barona Buriana v nekaki spravi razvijal nadalje in mislil je dejansko, da bo s politično hegemonijo srbstva v Bosni izpodkopal tla zunanjim vplivom in velesrbski propagandi. Bilinski je edino stremil za tem, da bi z delozmožnostjo bosenskega sabora vzbudil mnenje, da se je pod njegovo vlado izpreobrnilo v Bosni vse na boljšo stran. Njegov načrt je bil, ustvariti delovno večino iz Hrvatov, mohame-dancev in Srbov, Dimovičeva stranka, katere ustanovitev je pospeševal, pa naj bi te ideje o skupnem delovanju vseh treh konfesij uresničila. Dokler so Srbi pričakovali v bosenskem saboru materijelnih koristi, so sodelovali. Toda od onega trenutka dalje, ko upravne oblasti niso imele več darov zanje, so prevrgli svojo politiko v odkrito opozicijo, kaki'šno so vodili že pred aneksijo.
Vsakemu poznavalcu srbske duše je bilo jasno, da se z vojnimi uspehi onstran Drine dvigne tudi tostran meje samozavest srbstva. Bosenska srbska mladina je mislila na uresničenje onega velesrbskega ideala, ki stremi za odtrganjem Bosne in Hercegovine od habsburške države. Gotovi belgraj-ski krogi so mislili, da se bo pospešil ta proces z umorom kot političnim sredstvom. Napad na prestolonaslednika se je izvršil ob obletnici atentata na Varešanina in na dan kosovske pro-
slave. Streli atentatorja Principa naj bi zbudili po vsem srbskem jugovzhodu odmev, ki naj bi bil ugoden za one tendence, ki jih je skušal doseči srbski voditelj Šola v Nevesinju s poveličevanjem sarajevskega umora. Grozni dogodek bi se ne izvršil, ako bi se ne popustilo od one trdne politike proti srbstvu, ki se je začela z lepimi uspehi, dokler nista Burian in Bilinski posegla vmes z nesrečno roko.
Dnevne novice,
+ Sožalje »Hrvatsko - slovenskega kluba«. Načelnik državnozborskega llrvatsko-slovenskcga kluba dr. Korošec je brzojavil na kabinetno pisarno: Ogorčen nad groznim, nečloveškim dejanjem, kojega žrtvi sta postala pre jasni nadvojvoda prestolonaslednik in njegova soproga, prosi llrvatsko-slo-venski klub državnega zbora, da pride izraz najgloblje žalosti in največjega sočustvovanja ob grozni nesreči, kakor tudi ponovnega zagotovila neomajne zvestobe in vdanosti, s katero smo mi in vse od nas zastopano hrvatsko-slovensko ljudstvo vdani vzvišeni osebi vladarja, cesarski hiši in habsburški monarhiji, pred najvišji prestol.
+ Deželni glavar dr. šusteršič je sprejel sledečo brzojavko: Nj. cesarska in kralj, visokost gospa nadvojvodinja Marija Terezija so zahvaljuje Vašemu preblagorodju globoko ginjena za iskreno sočutje na visokorojeni veliki bolesti.
.+ Žalna seja deželnega odbora kranjskega. Žalna seja deželnega odbora vojvodine Kranjske povodom tragične smrti Nj. c. in kr. Visokosti pre-jasnega nadvojvode prestolonaslednika Fran Ferdinanda in Nj. Visokosti svetle gospe vojvodine Hohenbcrg se vrši danes ob 6. uri zvečer.
+ Odbor S. K. S. Z. javlja, da je v svoji seji 30. junija t. 1. sklenil, da se vse društvene slavnosti veseliškega značaja prelože na nedoločen čas. Kdaj se bo s takimi priredbami zopet pričelo, se naznani. Vrše se naj pa povsod, ako le mogoče že prihodnjo nedeljo, predavanja o umorjenem prestolonasledniku in o ideji in njenih nasprotnikih, za katero je umrl.
'+ Nemškonacionalna nesramnost. Nemškonacionalni listi, na čelu jim »Grazer Tagespost«, »Grazer Tagblatt«, »Deutsches Volksblatt«, »Ostdeutschc Rundschau«, pa do »Marbuger Zei-tung« in »Freie Stimmen« — »Štajerc« seveda tudi tuli v tem zboru — izrabljajo gnjusni sarajevski zločin zoper — državi zveste Slovence! Jasno se čuti, da njihove besede ogorčenja zoper Ve-lesrbe velikomenj prihajajo iz srca, kakor klevete zqper lojalne Slovence, ki jih spravljajo brez vsake logike z ostudno nesramnostjo v zvezo s sarajevskim zločinom. Sami pravijo, da je rajnik negoval trialistično misel, v isti sapi pa udarjajo po nas, ki zahtevamo avstrijski trializem! Namestu da bi ostali pri velesrbski iredenti, ki je popolnoma sorodna velenemški in ima končno isti cilj kot ta, klevečejo naš patriotični narod, ki je v prestolonasledniku zrl svojega največjega prijatelja in zagovornika. Nesramneži pišejo v »Marbur-ger Zeitung« celo: »Moralo bi se proglasiti vojno pravo tudi nad hujskajočimi vindiškimi duhovniki in drugimi hujskači na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in drugod.« Ni jim na poti toliko velesrbska iredenta, ampak slovenska katoliška patriotična duhovščina! To so res lepi patrioti ti nemški nacio-nalci!
+ Kaznovana laž. Svoječasno je ljubljanski »Dan« priobčeval nesramne laži o deželnem gospodarstvu. Deželni odbor mu je poslal več uradnih popravkov, ki jih pa »Dan« ni priobčil, kar bi moral po zakonu storiti. Danes dopoldne je bil odgovorni urednik »Dneva« Korene obsojen pred ljubljanskim okrajnim sodiščem na 50 kron globe ali v slučaju neizterljivosti na pet dni zapora, ker uredništvo »Dneva« ni bilo upravičeno, brsjniti se priobčenju uradnih popravkov deželnega odbora, »Dan« pa je obsojen, da mora priobčiti vse popravke deželnega odbora, kakih 20 po številu, ker se sicer nadaljnje izdajanje tega lista ustavi. Tako je bila kaznovana laž, ki ima svoje gnezdo v »Učiteljski tiskarni«.
'+' Darovi za dr. Žitnikov nagrobni spomenik. X. izkaz, zaključen 30. junija 1914. Deželni poslanec Ivan Zabret, Bo-bovek, 10 K. — Deželni poslanec dr. V. Gregorič, Ljubljana, 20 K. — P. Haupt-man, župnik v p., Dane-Stari trg, 10 K.
—	Ivan Šepne, Stari trg, 1 K. — Ivan Še-pec, Stari trg, 2 K. — Ivan Škerbec, Stari trg, 1 K. — Ivan Turk, Stari trg, 2 K.
—	Ivan Klemenčič, Stari trg, 5 K. — Vacl. Vondrašek, župnik, Podbrezje, 5 K. = F. Sluga, Podbrezje, 2 K, = Žu-
panstvo Prem 20 K. — Posojilnica v Ko-šani 20 K. — Županstvo v Šmihelu 10 K. — Županstvo Kilovče 10 K. — Premski občani 20 K (nabral župan Dolgan ob konečni zmagi po večnih volitvah, pri katerih nas je bodril spomin na našega blagega dobrotnika. Vsota 108 K, k temu izkazi I. do IX. 2377 K 18 h skupaj 2515 K 18 h.
Nečuven zločin v Sarajevu bo v podrobnostih popisan in obrazložen v posebni knjižici, ki izide v par dneh v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bo obsegala obilo slik in tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenite soproge. Knjižica bo na razpolago za malenkostno ceno in se naročila že sedaj sprejemajo.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo v četrtek, 25. m. m., svojo redno mesečno sejo. Primarij dr. Gregorič in asistent dr. Primšar sta demonstrirala nekaj zanimivih slučajev. Nato je sledila debata o zobozdrav-niškem vprašanju, v kateri se je z obžalovanjem konštatovalo, da ni pričakovati od merodajnih krogov nobene pomoči. Društvo se ne bo vsled tega več pečalo s tem vprašanjem, ker nima potrebne oblasti, in prepušča ureditev teh razmer vsakemu posamezniku, ki je sam za to odgovoren. O ustanovitvi zdravniške zbornice se bo razpravljalo po počitnicah, t. j. v jeseni, ko se skliče v to svrho izvanredni občni zbor, na katerem se bodo člani izrazili o eventualni zopetni ustanovitvi zdravniške zbornice.
—	Slike pokojnega prestolonasled« nika v poljubni izvršitvi se dobč v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (prej II. Ničman) v Ljubljani. — Komad stane 20 vinarjev.
—	Za višjega nadzornika na južni železnici je imenovan nadzornik inženir Korncl R i c d 1 od tržaškega obratnega inšpektorata, službujoč sedaj v Ljubljani.
—	Za deželnega zdravstvenega nadzornika na Kranjskem je imenovan višji okrajni zdravnik dr. Demeter vitez B 1 e i w e i s p 1. T r s t c n i š k i.
—	Velik požar. Iz Vinice v Beli-krajini nam brzojavljajo: Daljnje Njive pri Sinjem vrhu gore. Doslej je zgorelo 30 poslopij.
—	Od katoliške vere odpadla. Ljudmila Peternel, bivša učiteljica v Dragi, je odpadla od katoliške vere in postala luteranka, da bi mogla poročiti voj. uradnika Tomažiča, ki je tudi prestopil k Luteranom. Ljudsko mnenje je, da sta si v najbližjem sorodstvu, zato nista mogla biti niti katoliško niti civilno poročena, četudi sta bila civilno že oklicana.
—	Gospodinjski kurz za učiteljice.
Naučno ministrstvo je odredilo, da se bo letos ob velikih počitnicah vršil osemtedenski gospodinjski kurz za učiteljice v uršulinskem samostanu v Ljubljani in je v ta namen dovolilo 1400 K podpore. Enaka prošnja društva »Mladika« je pa odklonjena.
—	Strela in ogenj. Na Petrovo, dne 29. junija popoldne je treščilo na Zgornjem Brniku v Kodranov hlev. Naenkrat jc začelo goreti na podu in hlevu. Razven živine je uničil ogenj vse. Pogorela je tudi sosednja bajta Porezove Lucije. Na drugi strani ceste je tudi udarila strela v drugič v Smolečevo hišo, ki je bila takoj v plamenu, ki ni prizanesel tudi žebovčevemu hlevu. Sploh je bilo to popoldne nesrečno. V Šenčurju je treščilo v Gašperlinov kozolec, ki je pogorel. Na Bregu, komend-ske župnije, sta pogorela vsled strele Beleliarjev in Milliarjev kozolec, polna krme. Treščilo je tudi v Koracmanov kozolec na Zgornjem Brniku in v Jer-načev v Šmartnem, kjer so razklani stebri. V Zalogu je udarila strela v Kovačev jagnjed in je njen puh vzel enemu fantu klobuk iz glave. Pri Vi-ženčarju pri Sv. Ambrožu je spremenila strela en mecesen v trske. V Laho-vičah si jc poiskala strela pri Štruklju pot čez eno okno v hlevu in je izginila nenevarno pri drugem. — Na pogorišču na Zgornjem Brniku sta sodelovali oba v občini Cerklje se nahajajoči gasilni društvi — Zgornji Brnik in Cerklje — hvalevredno in omejili ogenj.Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz Šenčurja.
—	Na c. kr. državni gimnaziji v Rudolf ovem se bodo novi učenci v prvi razred za šolsko leto 1914/15 vpisovali v petek dne 3. julija popoldne od 2. do 5. ure naprej. .Vsprejemni izpiti pa se bodo vršili v soboto 4. julija od 8. ure naprej. Pri vpisovanju je treba predložiti rojstni ali krstni list in obiskoval-no izpričevalo ljudske, šole, dano za vstop v srednjo šolo.
—	Za kadilce. Od danes naprej se prodajajo cigarete »Šport« tudi v majhnih zavitkih po 10 cigaret skupaj za 30 vinarjev, Istočasno se y opaliah, za to«
bačne specialete uvede prodaja nove angleške vrste tobaka za kajenje pod imenom »Craven Mixture« (v ovojčkih za enkratno nabasanje pipe) v pločevinastih zaklopnicah po 5 K 00 vin., in »Bright Bird's Eye« v pločevinastih zaklopnicah po \ K.
Vsem p.n.Mlim gospodom duhovnikom jjubljanske SKolije.
Pretresla nas je grozna novica, da Je v Sarajeva umorjen naš prestolonaslednik in njegova plemenita soproga. Žalostni pokleknimo in molimo čudna pota božje Previdnosti, ki je dopustila strašno dejanje. Dobro vemo, kako vsemogočni Bog dopusti zlo, ki ga stori človek po svoji prosti volji, ker je mogočen in moder dovolj, da iz zla izvede kaj koristnega za človeški rod. Ta misel naj nas potolaži.
Moramo pa moliti za pokojnega nadvojvodo in njegovo soprogo, moliti za presvetlega našega vladarja, naj bi ga Oče nebeški potolažil in ga nam še dolgo ohranil, moliti za našo ljubo Avstrijo, naj jo vsemogočna božja roka vodi do popolne zmage nad njenimi hudobnimi sovražniki.
Zato zaukazujemo:
1.	naj se po vseh cerkvah tri dni, morda v soboto, v nedeljo in ponedeljek opoldne zvoni, kakor se zvoni za mrliče 1. razreda;
2.	v ponedeljek, 6. julija, naj se v vseh župnih in samostanskih cerkvah opravi slovesna sveta maša de Requiem za oba pokojnika;
3.	naj se v nedeljo, 5. julija vsem vernikom omeni grozni umor, naj se vsi verniki povabijo k sveti maši in naj se vsi vzpodbujajo, da molijo za oba pokojnika, za presvetlega cesarja in njegovo rodovino in za vso Avstrijo.
Za župnije, kjer se je slovesna črna sveta maša že opravila, ta odlok ne velja.
Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 30. junija 1914.
f Anton Bonaventura,
knezoškoi.
XXX
+- Častitim župnim uradom. Vsled odredbe c. kr. ministrstva za bogo-častje in nauk naj se daruje sv. maša po rajnem prestolonasledniku nadvojvodu Franc Ferdinandu za šolsko mladino v petek, 3. julija 1914, o čemer se čast. župni uradi tem potom obveščajo. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, 1. julija 1914. — Anton Bonaventura, knezoškof.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI.
V istrski mestni kuriji je bil včeraj izvoljen v I. puljskem okraju deželni glavar dr. Rizzi, v II. profesor Arvin, v III. mestnem volilnem okraju je v ožji volitvi Hrvat Stihovič z Italijanom Fabrom. V Rovignu je bil izvoljen italijanski liberalec Bartoli, v Kopru italijanski liberalec Belli, v Lošinju župan Nikolič.
Ljubljanske novice.
lj Odposlanstva odborov Slovenske kršč. soc. zveze, »Orlov« in »Slovenske Straže« se je danes poklonilo deželnemu predsedniku ter mu izročilo izraze sočutja in neomejene udanosti do presvetle vladarske hiše.
lj Zadnji pot prestolonaslednikov mimo Ljubljane. Dvorni vlak s trupli nadvojvoda Franc Ferdinanda in njegove soproge bo vozil jutri ob 1. uri 32 minut opoldne skozi Ljubljano. Kolodvor bo skoro gotovo zaprt, na peronu bodo civilni in vojaški dostojanstveniki. Ljudstvo naj se postavi ob Dunajski, Bleiweisovi ali Martinovi cesti, oziroma ob železniški progi in naj bo, ko vozi mimo vlak, odkrito. — Dvorni vlak postane v Ljubljani pet minut in se odpelje ob 1. uri 37 minut. Po celem Kranjskem bo postal samo v Št. Petru 30 minut. Iz Trsta se rlvorni vlak odpelje ob 10. uri 5 minut uopol-dne. Vozil bo s hitrostjo navadnega brzovlaka. V št. ePter pride ob 11. uri 44 minul, iz Št. Petra se odpelje ob 12. uri 14 minut. Od Ljubljane dalje do idanega mosta se nič ne ustavi.
lj Ljubljana v žalosti. Danes dopoldne je bil v stolnici slovesni rekvijem za prestolonaslednika in njegovo soprogo. Rekvij je opravil knezoškof ob številni asistenci. Navzoči so bili vsi načelniki oblasti, uradov, šolskih zavodov, občinski zastop, častniki tukajšnjih polkov, odbori ljubljanskih društev S. K. S. Z., načelstvo »Orlov« in mnogo črno oblečenih dam. Cerkev jc bila popolnoma polnn,
lj Ljudske šole ljubljanske imajo sv. mašo zadušnicoza blagopo-kojnim prestolonaslednikom, nadvoj-
vodo F r a n c o m F e r d i n a nd o m v petek dne 3. t. m. — Ta dan je pouka prost.
lj Priklopljenje Spodnje Šiške LJubljani se je izvršilo danes in jc mestna občina ljubljanska prevzela agende dosedanje samostojne občine Spodnja Šiška. Zgodilo se jc ob navzočnosti zastopnikov deželnega odbora in c. kr. deželne vlade.
lj Umrl je v Gradcu 29. junija dr. pbil. A n t o 11 K r i s p e r, rudarski inženir, v 56. letu starosti. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano in se bo vršil pogreb jutri ob i. uri popoldne / južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Krištofu.
Zadnje vesli.
SRBSKI ČETAŠI PROTI ČAPLINI?
Moslar. Tu in v drugih krajih v Hercegovini se vrše spopadi med Srbi na eni ter Hrvati in mohamedanci na drugi strani. Nek Hrvat je z nožem ranil srbskega trgovca, ker se jc žaljivo izrazil o rajniku. Iz Čapline pa prihaja alarmantna vest, da se bližajo mestu srbski četaši. Vsled tega so odpotovali tjakaj močni vojaški oddelki.
CELA MREŽA BOMB.
Budimpešta. Predsednik sabora dr. Basagič jc izjavil »Budapesti Hirlapu«: Našle so se v Sarajevu bombe celo na drevesih. Govorilo se je, da se nadvoj-vodski par pelje iz Sarajeva v Bistrico. Tu so na poti v Bistrico našli bombe v vrhovih dreves. Morilci so razpredli celo mrežo, iz katere se nadvojvoda in njegova soproga ne bi bila mogla rešiti.
SRBSKI ZAROTNIKI OBSODILI PRESTOLONASLEDNIKA.
Dunaj. Osebe iz spremstva pokojnega prestolonaslednika pripovedujejo, da so našli po posrečenem napadu na prestolonaslednika še dve bombi skriti v neki hiši, in sicer je ena bila skrita v pohištvu, druga pa v dimniku. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil od srbskih zarotnikov obsojen na smrt in bi padel kot žrtev zarote, ako bi se tudi drugi napad ponesrečil, pri naslednjem vogalu ulice, kjer je čakal nanj tretji zarotnik.
DVA NA AVTOMOBIL STRELJALA.
Sarajevo. »Zeit« poroča, da sta na prestolonaslednikov avtomobil istočasno dva streljala, eden z desne, drugi z leve. Drugemu atentatorju se je posrečilo zbežati. Okolnost potrjujeta advokatski praktikant Cermatz in sin sekcijskega šefa Hormanna.
PRESTOLONASLEDNIKOVI OTROCI.
Dunaj. Nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Anuncijata sta odpotovali danes dopoldne v Hlumec, da bi stali ob strani otrokom pokojnega prestolonaslednika in jih prepeljali na Dunaj.
OTROCI V NUSLAH OTROKOM PRE-STOLONASLEDNIKA.
Praga. 1000 šolskih otrok v Nuslah jc otrokom nadvojvode Franc Ferdinanda poslalo privatno sožalno depešo.
ŽALOST V TRSTU.
Trst. Župan je odredil tri dni žalovanje, počenši od srede popoldne.
»REICHPOST« SE PRITOŽUJE RADI POGREBNEGA OBREDA.
Dunaj. »Reichpost« se zelo pritožuje, ker se za pogreb v petek niso pri-redile večje slovesnosti, kakor je splošna želja ljudstva.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK PRI
POGREBU POKOJNEGA NADVOJVODE.
Dunaj. Srbski poslanik je izražil željo, da bi se tudi srbski prestolonaslednik udeležil pogreba Franca Ferdinanda. Cesar pa je odločil, da se srbskega prestolonaslednika odkloni, ker bi v sedanjem položaju mogel izzvati njegov prihod demonstracije, poleg tega pa bo pogreb tudi družinskega značaja, kateremu ne bo prisostvoval niti cesar sam, ker se ne čuti dovolj močnega, da bi prenesel vso žalost in da bi mogel videti vse žalostne prizore, ki bi se ob tej priliki dogajali. Zato bo cesarja zastopal sedanji prestolonaslednik Karel Franc Jožef.
CESAR VILJEM NA DUNAJU.
Berolin. Cesar Viljem in • pruski princ Henrik dospeta v petek ob 11. uri 30 minut dopoldne na Dunaj ter bosta takoj odšla na dvor. Po blagoslovi jenju trupel pokojnega prestolonaslednika in soproge se vrneta v Berolin ob 5. uri 30 minut popoldne.
ATENTATORJA.
Sarajevo. Atentatorja sta zaprta vsak v svoji celici v drugem nadstropju vojnega sodišča v takozvanem oddelku »Filipovič«. Policijski agent Kritzler, ki je Cabrinoviča aretiral, pripoveduje, da jc ta, ko jc čul o Principo-
veni atentatu, vzkliknil: »Bodi Bog za-hvaljen, da se je atentat posrečil! Saj ne bom sojen za nič! Mi je žal vojvodi-nje, pa nisem kriv. Glavno je, da se je atentat posrečil.« Dočim je Princip popolnoma potrt, je Cabrinovič predrzen in se sprehaja po celici. Preiskovalnemu sodniku, kateri mu je prigovarjal, naj pokaže skesanost, je rekel: »Ne maram nobene milosti.« Rane, ki jih je v boju z agenti clobil, so lahke. Ker so bili hlačni žepi za bombi premajhni, jih je razparal in hlače še z vrvjo pritrdil. Cabrinovič ne more biti na smrt obsojen, ker je umor poskusil, Princip je pa mladoleten.
Sarajevo. Princip je, prodno je zločin izvršil, vprašal policijskega agenta, v katerem avtomobilu sedi prestolonaslednik.
PREISKAVA S PRINCIPOM.
Sarajevo. »Az Estu« se pekoča: Princip jc nasproti preiskovalnemu sodniku izjavil: »Jaz sem kriv.« Prišel sem v Sarajevo z namero atentat izvršiti. Tujih vplivov name ni bilo. Jaz sem že v IV. gimnazijskem razredu v Sarajevu bral anarhistične knjige in sem postal strasten anarhist. Jaz sem bil prepričan, da na svetu ni nič lepšega, kakor izvršiti kak politični atentat. Postavil sem si za nalogo umoriti visokostoječo osebo avstroogrske monarhije, kar se mi je zdaj tudi posrečilo. Koncem maja sem čul, da se bo prestolonaslednik podal junija v Sarajevo. Jaz sem sklenil porabiti to priložnost in sem odpotoval v Sarajevo. Podal sem se stanovat k prijatelju Danilu Iliču, bivšemu ljudskošolskemu učitelju. Samokres in patrone mi je dal nek beograjski četaš, o moji nameri pa ni vedel. Na dan atentata svoje namere nisem nikakor opustil, ampak moj sklop je bil trden. Jaz sem hotel atentat izvršiti že, ko je auto vozil k mestni hiši. Tu sem pa čul, da je že nekdo drugi izvršil bombni napad, a da se ni posrečil. Zato sem sklenil počakati po-vratka nadvojvodovega. Ko se avto zopet pripelje, zapazim poleg prestolonaslednika damo. Za trenutek sem se premislil, potem pa sklenil atentat kljub temu izvršiti, četudi damo zadenem. Začel sem streljati, ko je avto zavil. Spočetka nisem vedel, če sem zadel. Dejanja ne obžalujem, ampak sem zadovoljen, da sem je izvršil. Ko sem čul o prvem atentatu, sem si mislil: Poglej, Boga mi. saj je še več ljudi, ki tako mislijo kakor jaz.
VEČ STO LJUDI ZAPRTIH.
Sarajevo. Dozdaj je bilo vsč stotin oseb zaprtih.
NITI ATENTATA VODIJO V RUSIJOV
Dunaj. »Neues Wiener Journal« trdi, da so gotovi ruski dvorni krogi že pred šestimi meseci vedeli za zaroto proti prestolonasledniku. — »Reichs-post« izve iz Lvova, da so ruski Sokoli, ki so se udeležili zleta v Brnu, pripovedovali, da se je v odeških listih že precej časa napovedoval umor s pripombo, da bo ruska stvar zelo pridobila, če se posreči Franca Ferdinanda s sveta spraviti.
DEMENTI KORAKA AVSTRIJSKE VLADE V BELGRADU.
Dunaj. Oficiozni »Neues Wiener Abendblatt« izjavlja nasproti poročilu »Neue Freie Presse«, da o nameri skupne vlade, naprositi srbsko vlado, naj razširi preiskavo zaradi atentata tudi na Srbijo, ni nič znanega.
»VOJSKA SRBIJI!«
Dunaj. Nemškonacionalni in kr-ščanskosocialni dijaki so potem, ko so pred srbski mposlaništvom zažgali srbsko zastavo, peli »Prinz Eugen-Liecl« in se nato podali pred Schwarzenbergov spomenik, kjer so se govorili burni govori in se je klicalo: »Maščevanje za umor prestolonaslednika! Vojska Srbiji!«
ŽALNI SPREVOD MIMO SPLJETA.
Spljet. Včeraj ob četrt na 9. uro je plul »Viribus Unitis«, spremljan od ostalih ladij, mimo Spljeta. Tu se je na obrežju zbrala tisočglava množica z duhovščino in občinskim odborom in izkazovala truploma zadnjo čast.
ŽALOVANJE KRALJA NIKOLE.
Zader. Ko jc parnik Ungaro-Cro-
alo »Salone«, na kojega krovu se nahaja kralj Nikolii, peljal tu mimo, so zapazili, da ima zastavo na pol jambora.
ŽALNI SPREVOD V TRSTU.
Trst. Tržaški župan je izdal na meščanstvo poziv, naj izobesi o priliki pogrebne slavnosti črne zastave. Prenos mrtvaških krst z vojne ladje »Viribus Unitis« na poslajo južnega kolodvora se bo vršil jutri ob osmih pred-poldne. Vlak odide s tržaško postaje ob desetih predpoldne. Po ulicah, kjer se bo pomikal sprevod, bo tvorilo špa-lir vojaštvo vse tržaško garnizije, mornarji eskadrc, policijski in finančni
stražniki, orožništvo, občinski stražniki in gasilci. Ulice, po katerih se bo premikal sprevod, se zapro ob šestih zjutraj.
DISPOZICIJE ZA SPREVOD V TRSTU.
Trst. »Viribus Unitis« dospe, spremljan od dveh divizij bojnih ladij in ene flotile torpedovk pod poveljstvom admirala Hausa semkaj jutri okoli treh zjutraj. »Viribus Unitis« se usidra med branom in svetilnikom. Krsti ostaneta na ladji do 7. ure 45 minut zjutraj. Takrat se položita na torpedovko, ki ju prepelje na obrežje ob velikem trgu. Tu bosta stala dva odra. Okoli teh se zbero politične oblasti z namestnikom in duhovščino, mestni svet, trgovska zbornica, društva in šolska mladež. Trupli blagoslovi škof dr. Karlin, nakar so začne sprevod. Otvori ga šest voz z venci, šolski otroci, društva, škof z vso duhovščino. Vozova spremlja ena stotnija vojakov. Potem pridejo oblasti. Sprevod zaključijo tri stotnijc in policija na konjih. Sprevod gre mimo namestniške palače, Korza, ulice sv. Antona, trga Caserma in ulic Ghega ter B. Cellini na južni kolodvor. Ta bo žalno slovesno okrašen. Dva oddelka pomorščakov prine-seta krsti v lopo. Tu bo škof trupli še enkrat blagoslovil, nakar se vlak odpelje. V vseh postajah na progi se zbero oblasti. Vlak se ustavi samo na glavnih postajah. Kjer še nahaja gar-nizija, izkažejo čete zadnjo čast, godbe pa seveda ne prisostvujejo. V Trstu oddajo ob odhodu ladje salve. Med pogrebom se zatvorijo vse trgovine in uradi.
GROZILNA PISMA.
Dunaj. Trdi se, da sta dobila srbski poslanik in generalni konzul celo vrsto grozilnih pisem, da naj takoj izgineta, sicer da bosta ubita. PRINCIP BO OBSOJEN NA SMRT.
Dunaj. »Neue Freie Presse« poroča, da so poizvedbe dognale, da je bil napadalec Princip na dan napada star 20 let in 17 dni, vsled česar ga bo mogoče po zakonu obsoditi na smrt.
OPOROKA FRANCA FERDINANDA.
Dunaj. Včeraj se je otvorila oporoka nadvojvode Franca Ferdinanda. Kot univerzalna dedinja je določena njegova soproga, ker je pa tudi umrla, so univerzalni dediči otroci. Treba je razločiti med zasebnim premoženjem, ki pripade otrokom, in dedščino pokojnega nadvojvode po vojvodu Francu Moden-skem, ki pripade prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu. Otroci podedujejo posestvi Konopišt in Hlumek, ki sta vredni 20 milijonov, ostalo premoženje znaša okoli 4 milijonov. Belvedere na Dunaju pripada cesarju, ki ga da na razpolago Karlu Francu Jožefu, kateri se v kratkem preseli vanj iz Hetzen-dorfa.
KONFERENCE CESARJA RADI VOJAŠKE PISARNE BIVŠEGA NADVOJVODE.
Dunaj. Cesar je konferiral z generalnim adjutantom Paarom, kabinetnim ravnateljem Schrenlom, šefom nad-vojvodove vojaške pisarne Bolfrasom, dvorski mnadmostrom Montenuovo ter prestolonaslednikom Karlom Franc Jožefom. Rezultat je bil ta, da se je sklenilo vojaško pisarno rajnega nadvojvode razpustiti.
SMRTNA KOSA.
Kozje. Vpokojeni župnik olimski Kotnik je umrl. Pogreb v četrtek predpoldne.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V ISTRI.
Trst. Pri včerajšnjih deželnozbor-skih volitvah iz skupine mest in trgov sta bila izvoljena v pazinskem voliv-nem oki-aju dr. Kurelič in v Voloskem dr. Červar, oba kandidata političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri.
V	devetih italijanskih volilnih okrajih so bili izvoljeni italijanski liberalci.
V	ALBANIJI VSE ZOPET V PLA' MENU. — EPIRCI SO SE ZOPET
UPRLI.
Drač. Bruno Astrori poroča od tu! Miriditi, ki so došli v Drač za obrambo mesta, plenijo. Nek kmet je štiri Miri-dite, katere je zalotil pri kraji, ustrelil kar zapovrstjo. Kroj o jc zavzel Ahmed Matki, ki je v zvezi tako s knezom kakor z vstaši. Najhujše pa je, da so se zopet vzdignili Epirci, kateri so z več topovi zavzeli Humedico, Labovo, Hundkuči in Kodro, pol ure stran od Tepelanija. Epirci korakajo proti Va-loni. Nek višji albanski minister jc dejal: »Albanije je konec!« V Valoni Je proglašeno obsedno stanje.
Drač. Prenk Blb Doda je bil po> ražen ter sc jc umaknil do Išmi. Velik del njegovih ljudi sc sploh ne bori proti upornikom, ampak samo ropa.
Rim. Korespondenca Štefani poroča, da se je Prenk Bib Doda umaknil nazaj proti Lešu ter razpustil svoje čete.
MILIJON DOLARJEV ZA ZDRAV-
LJENJE RAKA IN JETIKE.
London. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je tovarnar avtomobilov in milijonar Henry Forcl daroval milijon dolarjev za zdravljenje raka in jetike. S tem denarjem se bo zgradil preizkuševalni laboratorij in bolnišnica. Laboratorij bo služil edino-le proučevanju metoclc za ozdravljenje obeh bolezni.
veliko manllesiacljn našega gasilstvo na Bledu.
•
V nedeljo dne 28. t. ni. se je ob veliki udeležbi od strani gasilcev vršil II. redni občni zbor Kr. dež. gas. zveze na Bledu. Od blizu in od daleč, iz cele naše Kranjske so prihitela gasilna društva, deloma korporativno deloma po deputacijah, da na našem divnem Bledu manifestirajo za naše gasilne ideje. Čeprav je naša organizacija še mlada in se (akorekoč šele razvija, se je že sedaj jasno pokazalo, kako močna je vez, ki nas vse druži, kako vzvišeni so ideali, za katerimi stremimo.
Od 109 naših gasilnih društev je bilo na našem dnevu na Bledu zastopanih 95 s 621 gasilci. Impozantna četa nas je bila, ko smo v prav po programu urejenih vrstah prikorakali na Bled, kjer nas je pred občinskim domom v imenu občine pozdravil župan Rus. Odgovoril mu je predsednik g. Ant. Belec, nakar nas je pozdravil tudi načelnik gas. društva na Mlinem tov. M. Tavčar. Pri Petranu je bil nato mal odmor, nakar smo se prepeljali čez jezero na otok, kjer se jc vršila sv. maša, ki jo je daroval po kratkem, iskrenem nagovoru zvezni duhovnik prof. L. Arh. Po službi božji smo taborili na otoški ravninici. Med pokanjem topičev je tajnik dež. gas. zveze Lavtižar otvoril tabor, pozdravil vse navzoče v imenu zveze ter dal besedo dež. odborniku, slavnostnemu govorniku dr. VI. Poganu. Ta je zbrane gasilce in njih prijatelje najprej v imenu dež. odbora pozdravil in nato v krasnih besedah, katere so pretrgali opetovano viharni Živio-klici, razvijal misli o naših taborih: spominjal se je taborov bedne slovenske raje za časa turških vpadov, omenjal jc tabor naših točasnih organizacij. Pozdravljal je slučaj, da taborimo ravno na blejskem otoku pod okriljem naše Matere Božje, kateri je otokovo svetišče posvečeno in naglašal, da je ravno verski moment ona nepremotljiva ovira, ki nas loči od naših nasprotnikov. Vse za v e ro , dom in rod, bil jc temelj njegovega krasnega govora. Koncčno jc še odločno zavračal sumničenje, da se v gasilske vrste uvaja politika in jc še enkrat obrazložil, da je dež. odbor pri remeduri gasilstva vodila samo trezna, objektivna razsodnost in zahteva po redu, ki v vsaki organizaciji, katera hoče, da se jo smatra za resno, brezpogojno mora biti. Zaključil je tabor z Živio-klici na našega sivolasega vladarja, nakar smo se ob zvokih cesarske pesmi prepeljali zopet čez jezero nazaj. Po nato sledeči defilaciji pred zveznim odborom,je imelo moštvo obed, delegat je pa so se udeležili občnega zbora v Petranovem steklenem salonu, ki se je vršil v najlepšem redu. Pri nato se vršečem banketu, kakor tudi moštvo pri obedu, so bili vsi s postrežbo jako zadovoljni in gre g. Petranovi vsa čast, da se je pri taki množici vse v redu izvršilo. Domžalska in jeseniška, kakor tudi gorjanska godba so ves čas pridno svirale.
Blagoslovljenje gas. doma in ben-cinmotorne brizgalne društva na Mlinem je celo slavnost prav primerno zaključila. Tu je kot slavnostni govornik fungiral dež. poslanec župnik Pi-ber in smo sploh pri celi slavnosti opazili več odličnjakov kot n. pr. podpred: sednika poslanske zbornice na Dunaju ■viteza Pogačnika, okrajnega glavarja žfupnek iz Radovljice, poslance Piber, ga župnika in duh. svetnika Oblaka i. dr. Imeli smo priliko slišati tudi več tujcev-letovičarjev, ki so se o celi prireditvi, posebno o defilacijskem pohodu jako pohvalno izrazili. Zato naj se mi tukaj aranžerje cele slavnosti, predvsem vrhovnega poveljnika, odbornika zveze, tov. Fr. Juvana in njegove po-bečnike javno zahvalimo. Čast in hvala jim!
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 1.julija 1914.
Pšenica za oktober 1914 . . .	12 69
Pšenica za april 1915.....12 87
Rž za oktober........9'16
Oves za oktober.......7'59
Koruza za julij 1914.....7-42
Koruza za avgust 1914 ....	7'58
Koruza za maj 1915.....7 28
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4 i/2 kg vnebine razpošilja po K 8*50.
Čebelama 3911 Ilirska Bistrica.
Za mirno stranko se išče za avgustov termin
stamiianie
z dvema sobama in če mogoče tudi s kopalno sobo. Ponudbe z navedbo stanarine naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: Stanovanje 11/2180.	2180
Kantina Corazza
Levada (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
za pomladansko in poletno sezono 19«.
Kupon. 310 metr. dola, za kompletno moško obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Kupod za črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, (vileni kamgarn in olazo za damske obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga taoarniSkega sukna
Siegel-Imhof Brno, Morava.
Vzorol zastonj in franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhot lz tovarno imajo zaaebntkl mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stolne, najnižje oene. Tudi najmanjša naročila se izvrže najskrbnojo, natančno po vzorca.	453
| LJLBLtJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 Vk gg>zawNK:PRiHARu-DR- FR. DFJRGANC J
Karel Čamernik & Ko.
špecijalna trgovina s kolesi, avtomobili, motorji in posameznimi deli.
Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
Dunajska cesta št. 9-12.
Srebrn, zelo lep star
(in uhani) za narodno nošo, se proda.
Ogleda se pri trgovcu g. Gv. Čadežu na Glavnem trgu v Ljubljani.	2181
se sprejme pri IVANU MilGDIČ, Ljubljana, Dunajska cesta 20.	2i6'i
dobro ohranjen se radi selitve ceno proda v Sp. Šiški, Celovška cesta 68. 2165
i V, -g
cu JS p—i a
S
08 cC Ui
•S ® ei >o « a>
pO
a
o
73
N
Drgnite in mažite malo boljše, poslužite se
e«
2 >
O « EH >kj
vpisuje ves julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1, I. nadstropje, desno.	2173
Osterr. Waffenfabrika-Gesel!scliait in Steyr.
Halprlietneišl zlet s kolesom na dopusta ali počitnicah
nudi:	1030
najboljše kolo v monarhiji-;
-KOSMAČ KOLO
dobro, ceno ljudsko kolo.
ba 181,
Katalog zastonj pri zastopniku:
Ivan Jax in sin, Ljubljana.
i MIH (Monfalcone). »
Sezona od 1. junija do konca septembra.
Na novo prirejene in povečane vroče bromske in klornatrijske toplice. Jeilnakomerna toplina 38° do 40° in naravne plinske kopelji. Analizirano 0(1 dvornega svetnika prolesojra dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kroničnemu in hudemu revmatizmu v sklepih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje rade-
vo'ino	UPRAVA.
Dobro ohranjen
GLASOVIR
se ceno proda. Valvazorjev trg štev. 7, III. nadstropje.	2111
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦

dobro vležan, polnomasten po K 1'60 1751	pol masten po K P40
ima v zalogi:
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko $pa-	
	dajoče blago dobite najceneje v
	specialni trgovini
	A- $ S&beme
Velika izbira:	Mestni trg 10 S°lldna postrežba
M-mm»-. M.m.:0.:m * • • • ♦ • •
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani i
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja,;
•	Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
\ Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem ;
•	leta 1913. . ■.................................K 170,217.149'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496'17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232"66
Kdor namerava življeasko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 K3Š" Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. "£21

».	.». »: jkjkgie■»

zpis.
Zo zgradbo deželnih cest Novi Brej - znamenje pri Gorenji vosi in Trnovec-Stnri Brej v cestnem okraju Kočevje
na 89.000 K ozir. 18.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože do 18. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom »Ponudba za prevzetje cestnih zgradb Novi Breg - znamenje pri Gorenji vasi in Trnovec-Stari Breg.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kod vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali v pu* pilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih listih kranjske dežele.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 20, julija ob 1. uri popoldne v Gorenji vasi (Brunmvirt) še ustmena zmanjševalna licitacija, pri kateri se bodo oddali posamezni oddelki teh cest. Cesta Novi Breg - znamenje pri Gorenji vasi je razdeljena na 3 oddelke po 26(30 m, 2985 m in 3455 m. Cesta Trnovec-Stari Brec tvori en oddelek zase v dolžini 2000 m.
Pri ustmeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 K vadij a, kateri se bo ako bo odobrena ponudba, popolnil za varščino nal0 0/n pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali sp'oh vrniti vse ponudbe.	1	1
Načrti, proračun iu stavbni pogoji so na ogleu v deželnem stavbnem uradu,
O

inega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 23. junija 1914.
V. SCAGNE11/, Ljubljana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora
Ustanovljeno 1900.
Telefon 299,
Zbirka slovenskih povesti. Urejuje prof. Ivan Grafenauer. III. snopič te priljubljene zbirke, ki obsega »Vesele povesti«, Jurčič, »Pravda med bratoma«, Jaklič, »V pustiv je šla« in Jaklič, »Za možem«, je ravnokar izšel. Ta zbirka, ki se odlikuje po tem, da prinaša izključno samo prvovrstne pripovedne spise odličnih domačih pisateljev, je za naše čitajoče občinstvo posebno privlačna, ker prinaša obilo premene. Zgodovinske resne in vesele povesti so lepo razprejene po posameznih snopičih. Upati je, da postane »Zbirka slovenskih povesti« radi svoje vsebine in neprimerno nizke cene — vsak seši-tek stane le 60 vinarjev — najpriljub-ljenejša in najbolj razširjena slovenska leposlovna zbirka. Sedaj se je izhajanje posameznih sešitkov nekoliko zakasnilo vsled izredno dolge tiskarske stavke, v bodoče bo pa izhajala zbirka v nekaj krajših presledkih. Tako izide prav kmalu četrti sešitek, ki bo obsegal novo Finžgarjevo povest »Študent naj bo« in zatem peti in šesti sešitek, ki bo združeval Jurčičevo povest »Cvet in sad«.
Na razpolago sta dalje: I. zvezek, Ogriuec, Vojnimir ali poganstvo in krst, 60 vin.; II. zvezek, Erjavec, Hudo brezdno in druge povesti, 60 vinarjev.
K obilni naročbi vabi Katoliška Bukvama v Ljubljani.
IZa malo denarja fiupife Našemu dečRu lično oBl&fio	„
| Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
f$ g fMf® ^ila. kostume, domače ob' HOi/F lohis. moderci, perilo in
Zel° i. MM
Ljubljana, Stari trg štev. 9. ■
Neprenosljiva v
Lastna busa,
3730
.»o,	Edina primorska	;
^_ JV 1 l.^-j-. tovarna dvokoleo	*
/j^^^i/fj^^^. ..Tribuna"	5
f	felSS Gorica, Tržaalta ui.
**—	Velika uisjiortnaza-	!»
loga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gra-	J
mofonfcv, orkestrijonov itd. itd. U90	*
@eni/i na zaftfovo Brezplačno. 1152
Gorica, Stolna ulica Štev. 2-4.
ProSain na obroke.	Ceniki frnnko
Najfinejše, zajamčeno H I fig A Mfl^lfi jnne smetane izdelano %NJIlw mfitf1»/iill
IKKD
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza« v Ljubljani, Kranjsko. 3742
JCe pustite se premotiti!
Samo: JVEestni teg 26.
Kupite po nizki ceni in dobro pri sve-tovnoznani solidni tvrdki
Naročajte »Slovenca"!
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tvrdka H. Suttner nima nobene podružnice, ne v Ljubljani in ne drugod. Zahtevajte moj novi povečani cenik zastonj 2012	in poštnine prosto.
Pri nakupu različnega manufakiurnega blaga, se blagovolite obrnili na ivrdko
A- & Sfaberne,
Mestni trg 10.
Aa debelo in drobno! obstoji od leta 1883.	hredno nitke cene/
Največja izbira švicarske vezenine!
Kneza Auersperga	MFSIllSif^f^
Postaja dolenjske železnice Straža-Topliee. Akratov vrelec 38°G, ki daje nad 30.000 hI radioaktvne vode na dan. Velika kopališča, posebne iu močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s kouitortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (ishias), nevrastenlja, bisteria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	oico
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri:
lastnica Jadviga Sare
Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana
Narodne noše!
Narodne noše!
TVRDKA
ligi Kompletne nevestine opreme od K 380-— dalje.
Ljubljana, Stritarjeva uiica 3.
Priporoča svojo veliko zalogo različnega pravilnega blaga za narodne noše pri vsakovrstnih cerkvenih in narodnih prireditvah, n. pr. sanžan, svilo, spreminjasti lister, kambrik ter v zlatu in srebru vezano blago
za moderce.
Vzorci na razpolago.	jtlMHMnMmvmmefflm
Narodne noše! A	M Narodne noše!
z restavracijo in najlepšim t>rtom
priporoča p, n. slatmemu občinstvu	1548
Karol Tauses, hotelir, St>. Petra cesta štet). 7.
'— | Sprejemajo se luži pedno uUaželjne gospico za poul? v l?uhi. _____
Izdaja konzorcij »Slovenca«
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Jožef Gostiučar, državni poslanec,
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: Tesarstvo:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, železnobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižji/i cenah. — Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara, že obstoječa tla.
Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila, točno povoljno in po nizkih cenah.
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. Popravila izvršujem točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagani hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora.