St. Ptftrtsa platna i sotofifi mm wm\{ tflfl la nM v Trstu, v soboto 11, aprila 1925, Posamezna številka 20 cent« Letnik L Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredni^t^."^ ^^^^^^^čiSka „ AsiSke^a it. 20, 1. nadslrop- :. Dopisi naj se pošiljajoči^*-- -J. Nefraiikirana ^ "&H-3 ^^ pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračijoffT jHI r tovorni uredir - -- Prof. F. Peric. — Lastnik liskama Edinost. Tisk nosi. Naroć -*-\J3Xj3 " unaša za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L ^SČf I«*« L ^ Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništvk^^jrave št. li Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave Mm pet iraslsnorn Mile Sili! Nad 30 let se je v tej občini izgovarjalo pokojnikovo ime z največjim spo&tolvwijeffii in otroško vdanostjo*. Ni nastopal s sijajnimi govori, ni rabil mamljivih besed. Pač pa je s svojo tiho, skromno in naravno-st očetovsko skrbjo, ljubeznijo in svetim življenjem pritegnil vso občino, da mu je Življenje njogovo je bilo življenje pravičnika. V plačilo mu je pravični in mi- ___ . , , . ■ _ fcHsini Bo o podelil lahko, mirno in vedro, bila vdana z vso auso. Res: njegoivo teto " » M —— —:1polagamo v zemljo, ali duša njegova, kiti- siahnoi čista, bo ćula nad nami in nas spremljala v dušnem in narodnem življenju, vordila nas bo k dobremu in se veselila naših dobrih del Ce se le malo) opremo po njegovih delih, vidimo, d!a je bil pokojnik poleg duhovnika in znanstvenika tudi vnet za gospodarsko in socijalno stran. Ustanovil nam je «Hramin3oo» isn pevsko-braikio društvo, ki sta mu v ne-venTijivjo časit. ^Matija Sila! .Prtotsbnio te, vodi nas še nadalje, da bomo po tvoijih zlatih naukih živeli v občini v miruu spraivi, strpljivosti in odkrtosrčni ljubezni v dobrobit našega, tebi tako milega naroda islioivienskega. Sprejmi v slovo prisrčno zahvalo celokupnega prebivalstva tomaj-ske občine. Blagoslovljen bo tvoj spoina med nami za vedno! Slava ti! Zadnji govornik je fbčl prečastiti kanonik Slavec, ki se je v imenu duhovnih sdbra-tov, pcikajnikioviih sorodnikov in v srvojem imenu zahvaljeval žalnim gostom za tako obilno udeležbo. Bog naij vam povrne —• je vzkliknil -r- vašua ljubezen! Najlepše pa boste slavili spomin pokojnikov, če se ga boste v molitvi spominjali za večni blagor njego»vie duše, Oib ganotju pod vtisom teh govomov je zbor odpel žaiostinko «Nad zvezdama». Tako se je narod naš poslovil od svojega dušnega pastirja, učitelja in dobrotnika: ~ (poklonil nui je svoje najidratgoce-nejše — svoje srce. Opravičeno ismo rekli, da jebila zadnja pot monsignora Matije Sila triumfei-ien pohod, ker mu je na ta poit ljudstvo trosilo cvetje ljubezni, udanositi in hvaležnosti. smrt. Kozino mu zadnjikrat zrli t V milo lice na mrtvaškem odru v to majski «ka-plarriji», kjer je preživel zadnje čase svojega življenja in zatisnil svoje oči za vedno, se je zdelo, kakor da sladko >spi in sanja o svojih ljubljenih župljanih in a svojem nadvse ljubljenem narodu, kakor da mu igra okoli usten usmev zadovoljstva. Kako lep je, kakor živ! — je golvo-rilo ljudstvo, ki je prihajalo, da mu poškropi zemske ostanke z blagost vi je no vtfdo in izmoli gotečo molitev za pokoj zlate duše pokojnikove. Po dnevih deževja smo imeli jasen, soln-čen, krasen pomladanski dan, kakor da je hotelo tudi nebo s svojim bleskom spremljati in povečevati zadnjo in triumfalno pot Matije Sila na kraj večnega miru. Takoj v prvih popoldanskih urah je prihajalo ljudstvo; po vseh poteh v Tomaj, da izkaže ljubljenemu pokojniku zadnjo- lju-,bav. Prihajali so žalni gostje iz bližnjih in daljnih vasi Krasa, iz Goriške, iz Trsta in tržaške okolice. Zlasti pa se je prebivalstva strne občitne tomajske zibrak*, da se pokloni duhu pokojnikovemu. Zbralo se je polnošte»vitaio.. Na strmino pred, nad m pod «kaplanajo» se je zgrnil,a. ogromna množica. Vse v praznični obleki, ženstvo v crnini. Vse vnanje lice tomajske občine je izražalo globoko žalovanje. Gostilne in prodajalne zaprte. Na oknih luči in žalni znaki. Kcindukt je vodil preč. g. kanonik Slavec ob asistenci devetero duhovnikov. Pr blagoslovitvi zemskih ostankov pokojnikovih je odpelo pred hišo žalosti pevsko društvo «Tormaj» — to dete pokoijnikovO — pod vodstvom g. naduettelja Kosovela pretresljivo žalostanko «Človek, glej dognanje sv.c.'jeU Na to se je razvrstil nepregleden sprehod, ki so bili zastopani v njem vsi sta novi,* vse plasti našega ljudstva.: duhovščina v velikem številu, učiteljstvo, drugo narodno razumništvo, predvsem pa masa nanoda v impozantnem številu. Za križem j,e Nepala v dolgi »vrsti šolska mladina tomajske in dutovljske šole in gojenke Elizabet išč a pod vodstvom sester. Sploišno pozornost sta vzbujala starčka: 89-letna Alojsij šanc,-oče ravnatelja Glasbene Matice v Trstu, in 89-letni Tone Ukmar iz Koprive. Knsto sto- nosili in nosili sveče ob nji občinski starešine — učenci in gojenci pokojnikovi. Sprevod se je pomikal do stare, prejšnje župne cerkve. Po žalnih cerkvenih cfcreciiih je odpelo društvo žaiostinko «Blagor mu». Od tv je nastopili Matija Sila svojo pot na svoje novo blagoslovljeno dtomo.vanje na totnua^skem pokopališču. Po 'Opravljenih moEtvah za dušo pokojnikovo je izpregovoril prvi domači g. župnik A. Kjuder. «Matej Sila, ob odprtem grobu, je izvajal, ki te ima zakriti in ti podeliti mir in poikoij, in ob prisotnosti množice, ki ti je prišla izkazat svojo ljubezen, žaJujejo cerkev in podružnice, ža-lurjejo f ara nI, ki si jih bodril, vodil ter jim dajal poguma v bolju življenja. Tu so malčki, ki si jih vzgajal in tolažil; tu so ne-števiini, ki si jih sklepal v sveti zakon, ta ipcčetek zdravih rodov, Tvoji duhdvini bratje, Matej Sila, pa ne žalujejo, ker smrt m grenka v očeh vere. 61 let si se beril — nepremagan in n eomadeževan borec, ki se tu klanjamo pred njim. Učil si V/ubezen do domače grude in zvetstoibo do krščanske vere očetov. Vtsi ti bodo ohranjali ljubezen in neminljiv hvalležen spomin. Naj ti bo ta domača gruda, ki si jo tako ljubil, mirna, lahka! Slava tvojemu spominu! Najti ot je iz pregovorili dr. Edvard Slavik; «In glej! Gospod je šel mimo; naisttal je vihar, majale so se gore, pokale so stene. Toda v tem vetru ni bil Gospod. In glej! Zopet je šel Gospod mimo — in stresla se je zemlja, zatulilo je morje. A tudi (v: potresu ni bil Gcispod. Za potresom je prišel ogerkom, ki zelo omiljuje ukaz-zakon >oc 7. marca 1925, se borzni agenti niso zadovoljiti. Na sestanku zastopnikov agentov je bito sinoči (sklenjeno, da se predložijo vladi nove zahteve in sicer: 1) Vplačilo 25% pri borznih kupčijah naj se odpravi; 2) kavcija se lahko vplača iv obrokih; 3J pravico udeležbe klicanja imajo vsi člani družb borznih agentov, ki bi morali ohraniti resnično — ne saino na videz — vse pridobljene pravice. Spoimenica, ki vsebuje še nekaj drugih nebistvenih zahtev, je bala izročena generalnemu ravnatelju držaivne zakladnice comm, Pace. Po Rimu se je širila govorica, da se namerava sklicati zborovanje borznih agentov iz vse Italije. Z oizirom na nove zahteve borznih agentov je ministrski predsednik naslovil na prefekte v Turinu, Genovi, Milanu, Rimu, Tnstu, NajpoJ j u in Firencah nasled n-jo brzojavko^ Agencija Štefani je objavila ukrepe o borzah, ki so bili sestavljeni po večini s sodelovanjem zastopnikov borznih agentov. Na moje posredovanje so bile sprejete veiike zahteve agentov, t. ). da smejo vsi agenti Še nadalje opravljati svoj posel, kljub temu, da presegajo določeno število; tudi odstotek (Vplačila kavcije v industrijskih papirjih je bil dvignjen cd 35 na 45. Vprašanje načina' vplačila je ibilo pripu-ščeino sindikalnim svetom. Zavrnil sem gladko zahtevo po odpravi vplačila.pri sklepanju kupčij, ki bo sicer postopoma vpeljano; ravno tako sem zavrnil zahtevo, da s>e pripustijo tudi banke h klicanju. Borzni agenti so izjavili, da so zada viol jni. Novih zahtev borznih agentov ne priznavam več, ker je bilo dovoljeno agentom, 'kar jim je bilo sploh mogoče dovoliti. Sporočite voditeljem krajevnih »skupin agentov, da bom smatral vsako nadaljno gibanje in ostavko dela na borzah za saibotažni napad na gospodarsko življenje države in da bom temu primerno postopal.» Odpustitev voiakov vzrokov priili prepozno pod oro<žje, ali ki so dezertirali. Pred sestankom Hale antante Mala antanta in Rusija. BEOGRAD, 10. (Izv.j Današnji «Trgovinski Glasnik» poroda iz Bukarešta o sestanku Male aotante: Sestanek se bo vršil 3. maja v Bukarestu in ne v Sinasji. Jugosdovenski vojni minister je sestavil obširno poročilo o vojaških problemih, ki se tičejo Male antante; poročal bo posebno o vojnah pripravah Bolgarije, ki je zopet uvedla stalni kader, kar je v polnem nasprotju z mirovno pođogbo, Stailišče Male antamite napram sovjetski Rusiji ostane neizpremenjeno. Vsaka članica ima glede odno&ajev z Rusijo popolnoma pnotste roke. Mala antanta bo Madžarsko podpirala pri njeni gospodarski obnovi, toda nastopila bo proti njenimi ekspanzivnim načrtom. Zborovanje Samostojne demokratske stranke v Zagrebu. ZAGREB, 10. (Izv.). Včeraj se je tu vršil sestanek mestne organizacije Samostojne demokratske strartke. O političnem položaju je govoril poslanec dr, Srb Han Budi sa vije vtibć. Poudaril je, da je narodni blok popolnoma ketmpakten in da ostane smer dosedanje politike narodnega bloka popolnoma neizpremenjena. Vesti o po>-gajanijih /vilajđe s kako stranko opo*zici«ke-ga bloka so neresnične. Načrt za inTaliiMd zakon izgotovljen, BEOGRAD, 10 (Izv.J. Danes m bilo v političnem življenju nikakega važnega dogodka. V nrtnisrtrskem predisedstvu sta se mudila mirarstra; Krsta Miletič in Marko Gjuričić. Pašić je dselj časa konferiral z Ljubo Jovanovićem, Marko Gjuričić, minister za socijalno palatiko je izjavil Vašemu dojpisndku, da je načrt za invalidski zakon, o katerem bo ministrski isjvieit razpravljal po veliiko-jtiočnih praznikih izgotovljen. Herriot se brani v zbornici 44 glasov veČine za zaupnico vladi. PARIZ, 10. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je nastopil Herriot za obrambo vlade prioiti očitanjem, ki jih nastavljajo opozicije že nekaj dni na vlado. «Vodi ^ v tem trenotku — je rekel — nepravilna borba, ker se hoče razburiti javno mnenje v Franciji ai v inozemstvu. Stavlja se v nevarnost kredit države. Prišla je ura, da se mora ta tor razpo6itr.» Go vornik je hotel dokazati zbornici in javnosti, da ni sedaunji položaj prav nfič vznemiriljiv, ajko se bo znalo storiti vse potrebno za sedanjost in predvsem za bodočnost. «Sedanji pdložaj — ije dostavil — je nadaljevanje finančnih činov v preteklosti.» Hvalil je ljudstvo, v katerega da se mora imati zaupanje. Omenili je, da Nemčija ne izvritsje svojih dolžnosti, ter se dotakni jresparaotjskega vprašanja, ki da ga je uredila njegova vlada. Naštel je razna posojila^ ki skj povečala ck>4g, ter polemizirali z desničarji, ki sol nastopili proti posojilu za porušene pokrajine. Čitanje dokumentov, podpisanih >old visokih funkcijoaarjev in v katerih se opozarja na težave sedanjega položaja, je pofvizročilo proteste in posredovanfe ft- PARIZ, 10. Iz 'včerajšnjega poročila Odobritav poljsko-čehoslovaške trgovinske pogodbe Francoske državne banke izhaja, da izna- VARŠAVA, 9. Poljska brzojavna agen-< ša obtok papirnat, denarja 43,004,762.185 cija objavlja, da je poljska in čehoslo-frankov. Potemtakem je kroženje prekc-1 vaška delegacija odobrila vsebino trgovin-račilo zakonito mejo 41 milijard za nad! ske in železniške pogodbe in dogovorov dve milijardi ^ - t* _ . « _ « Obtožbe proti Herriotu glede izvoza in uvoza. Trgovinska pogodba predvideva znižanje carinskih pristojbin za poljsko in čehoslovasko blago, Ravno- PARIZ, 10. V svojih razpravljanjih o po- . , , , , . . loža ju piše «Temps»: «Nikoli še ni imela tako dolo?a železniška pogodba reci-država tako potrebo, da bi bila vladana, znižanje tranzitnih pristojbin in nikoli še se ni čutila tako zapuščeno. Se- Pclsebne 1 železniške pristojbine za poljski danji problemi zahtevajo od vlade avto- kl ^ uvaža na Cehoslovaško. riteto, od parlamenta red in od ljudstva zaupanje. Vse stranke bi se morale razorožiti ter misliti v dobrobit države. Združenje namesto 'večnih očitanj. V de- sutili TTtlO C O r»« h .rl a t _ 1___f _ ProtlonglrSke demonstracije v Domosku 2 mrtva in 9 ranjenih ____________. __ DAMASK, 10. Po verskih obredih v mošeji setih imiesecih svojega vladanja je levičar- Ramandan je odkorakalo šest tisoe oseb proti Ji • 1 a« d d« « - U o I nI t« l /i /%( rt M A 1 - • — _ _ _ ; _ _ _ _ 1 _ f 1 ! 1 D I hotelu Victoria, kjer se je nastanil lord Bal-four. Demonstranti sen napadli policijo s kamenjem, ker je hotela preprečiti manifestacije. Posredovali so orožniki in po dolgem na- - i-, .. t...-, , . ------ poru so razpršili dememstrante. Pri spopadih čelnike sccijalistačne stranke in če ga ta sta bila ubita dva demonstranta. Ranjenih je trojica pozove, da naj ostane, ostane; ako bilo pet policistov, troje orožnikov in en orož-bi mu rekla, da naj gre, pa bi šel. Njegiotva' niški oficir. Ljudske množice so priredile pro- —I-U^/I— ---------J-1 _ T, I .T tiangleške demonstracije tudi v židovskem predmestju. Strtfnn nesreča 9 Barceloni 30 mrftvEh in 105 ranjenih Električni vlak skočil s tira BARCELONA, 10. V predmestju Saria se je zgodila včeraj velika nesreča. Ko je vozil po strmini električni vlak, je odpovedala zavora, radi česar je skočilo troje vozov s tira. Pri tej nezgodi je zgubilo življenje sedem otseb, med temi šteri žene in tri otroci. Nad petdeset potnikov je zadobilo težke telesne po- ski kartel ustvaril nered v vseh stvareh in je zgubil ves ugled. Ministrski predsednik je prišel tako daleč, da se posvetuje le še s socijalisti. Kliče k sebi vse tri na- politika gre navzdol, medtem ko potrebujemo nu;iu3 politiko širokih 'vidikov. Izjava bivšega francoskega finančnega ministra PARIZ, 10. Bi vši finančni minister Dela-steyre je razposlal listom izjavo, da za časa svojega ministrovanja ni nikoli zvišal denarnega obtoka. Reorganizacija francoskega pomorskega letalstva 50 letalskih oddelkov za mornarico PARIZ, 10. Minister mornarice je predložil danes poslanski zbornici zakonski načrt za cl^iL reorganizacijo pomorske zrakoplovbe. Po tem načrtu se bo opremila francoska mornarica do 1. januarja 1928. s toliko letali, da ho v slučaju konflikta zamota mobilizirati 50 letalskih oddelkoiv. V mirnem času bo stalno oboroženih le 35 oddelkov. Načrt pravi, da odgovarja to število formacijam mornariških specialistov. Te letahke eskadrilje bodo; deloma določene za obrambo francoskega obrežja, deloma pa bodo dodeljene večjim pomorskim enotam. BARCELONA, 10. O tramvajski nesreči, ki se je zgodila, v Saria Bonanar, so prispele naslednje podrobnosti: Vozovi, ki so skočili s tira, so se razbili cb zidu tunela Saria. Ob 4. uri zjutraj so dvignili rešilni oddelki 26 mr-Iičev izpod ruševin. Število ranjenih potnikov znaša 105. Nekateri so težko ranjeni. Kakor pravijo nekateri listi, je vozil električni vlak tik pred katastrofo z brzino 110 km na uro. Kljub naglici, s .tatero se izvršujejo rešilna dela, ni bilo do sedaj še mogoče natančno DrugI mednarodni RmečkT Kongres v MosRvi ^otoviLi žrtf\v ponesrečenem viaku Mnc„. " UUU»1M v I1UJIIVI se Je vozilo 180 potnikov m domneva se, da MOMvVA, 10. Včeraj ae je pričel v Mo- je zgubilo življenje pri tej katastrofi 30 oseb, skvi drugi mednarodni kongres kmefcolv, kateremu prisostvuje 45 zastopnikov iz vseh dežel. Pozdravni nagovor je imel Ka-1in#rn. Kamenev predsednik moskovskega sovjeta, MOSKVA, 10. Za predsednika novega racisknvakega sovjeta je bil enoglaisno izvoljen Kaimenev. Novi sovjetski poslanik v Italiji V ZRAKOPLOVU NA SEVERNI TEČAJ Drzen načrt angleškega raziskovalca LONDON, 10 Angleški raziskovalec Gret-tir Algarsson je izjavil novinarjem, da bo odpotoval ua severni tečaj v zrakoplovu. Ta Je dolg 150 čevljev in je opremljen z ladjico, v kateri je prostora za 4 potnike. Algarsson odpotuje z Liverpoola 1. maja z večjim parnikom, na katerega bo naložil svoj zrakoplov, Parnik bo vozil proti severne-MrvSTć-VA m js ; t . mu tečaju najmanj 14 dni. Ko bo moral urxi- MU6KVA, 10. Kersencev tum ruski niti vožnjo radi ledu, bo nadalejval Algarsson pos.anik za raanski dlvor odpotuje jutri potovanje na severni tečaj v zrakoplovu. — v Rini. Drzni raziskovalce meni, da bo dosegel severni tečaj v 12 urah, ker preleti njegov zrakoplov 50 milj na uro. V Anglijo se bo povrnil preko Alaske. Potres v Carigradu CARIGRAD, 10. Danes ob 5.25 zjutraj so zaznamovali sismografični aparati močne, a kratke potresne sunke, ki pa niso povzročili nikake škode. Cene llvll v Evropi PRAGA. 9. «Nairodni Listy» pišejo, da so glaisom uradne statistike čehofeslovaške vilade o cenah živil najdražje dežele v Evropi Romska, Anglija, Švedrja in Švica, medtem ko so cene živil v Franciji, Čeho-sl o vaški in Italiji primeroma zmerne. DNEVNE VESTI mneMni žin jtm ne do nflto Vedno naglašamo, da je nezaupanje od * ' - " j^t ka ~ ■ ■ i; • • strani oblastev in drugih krotfov. od katerih pancne^;a»«m ^M«^ J^j^ je odvisno mirno sozifje med obema p leme- javil, da .je izrotil tajne li-stine na«čelrri.ku noma> yjavm vzrok žalostnega in škodljivega vlade, da priđe veia n^-tih vsebina na dan. , . - . i . b , Tudi čitanje dokumenta proti bivšemu fi- nančnemu mkristnu Francoi»u Ma;rsalu, katerega je objavil sotciijailiM Renaudel v «Quotidkflnu», *je povzročilo burne pciziore. V tem zaupnem pisanu na predsednika finančne komisije ije namreč Francois Maršal izjavil, da je francoska državna banka izplačala državni zakladnici za 2544 mif ijonov, 261.000 frankov predujmom. Ministrski predsednik je nadalje pc.zval zbannioo k soKdarnotsiti z vlado ter nasto->il proti temu, da bi se sedaj sajno vlado delalo odgovomo za položaj. Kritiziral je fiotnčno kapitaliste, ki skušajo na vse načine kljubovati obdačenju ter škodijo na ta način držajvi. Na koncu govora so levičarske stramke )urno ploskale ministrskemu predsedniku in seja je bala prekinjena. Po razpravi je bila predložena sledeča resolucija, ki so jo podpisali Cazals, Blurn, M orel in Vkdette: «Zbornica je trdno odločena iskati sporazumno z vlado najboljše rešrtive za uresničenje popolne ozdravitve finančnega in denarnega po^ V. T. le na sledeči dve dejstvi, v katerih more videti vso grdobijo svojega spletkarske-ga poizkusa, pa. tudi klavrnost svojega nastopa. Prvo dejstvo je, da je naša politična organizacija obvestila pristojna obLastva o otvoritvi svojih uradov za prijavo terjatev. RIM, 10. V današnjem vojaškem listu je objavlj ena okrožnica, -ii določa, da se odpu-" ščanje vojakov prične dne 15, aprila, in sicer " l^T r^FZ sledečem redu: a) V-o^aki, ki so rojeni pred - - - pravice, Gospold dobrote Jrn lepote, Lro- fut.om 1904 ( a so iz kateregasibodi vzroka šU ! ležaja ter zaupa v vlado, da bo sledila in SP harmomije! Zi.vljenje njegovo s ^ orožje šele 2 novinci letnika 1904 v času branila poditiko mednarodnega mtru, so- Motlir^ru1 P^e^^ne ognju-1 od 23; aprila ^do 20. maja 1924. Vojaki, rojeni ctjalnega napredka, Ic-jalnosti in fiskalne j i -i zrokov pravičnosti* e " Resolucija je bila sprejeta z 290 glasovi proti 246. Zaključki o finančnih načrtih. PARIZ, 10. Glavni poročevalec za proračun Vioiette je izdelal poročilo o De Monziejevih naičrtih, katero se naslanja na sledeča načela: 1) Odvmitev inflacije in uresničenje popolne ozdravitve finančnega položaja; 2) Zahtevati od kapitala odstotek, ki mu bo vrnil njegovo prejšnjo vred-notst. Komisija je danes razpravljala o načrtu za finančno ozdravitev na podlagi novega poročila poslanca Vioiette ter upoštevala pri tem tudi protinačrte itn predloge za nekatere popravke. tudi na sv.oij narod in delal zanl" Ni hotel' vpoklicem vojaški kurz, bodo odpuščenima- | t i _______4* a . . _ ' I____ L!l-_ U/mJ « H.mnrtl TV1 I« 1 / fTI OCO^ irn« a. borfbe med a t l" cm 'i življenju in delovanju Mati?e iM'!a je bila oolna har-m-onija — ni sovražil nikogar m ni imel sovražnika. Nabral si je ljubezen »vseh, nabral obšlne zasluge; zapustil si nam neprecenljivo dedščino — siiaien zgled, sad svojega življenja. Poklanjamo se oib grobu služabnika božjega in zvestega sinu svojega nana.da. Slava spominu Matije Sila!» V imenu občine tomajske je župan Jo- bodo istotako odpuščeni dne 15. aprila. Izjemoma bodo odpuščeni tudi edini sinovi še živeče matere, ki so, poslužujoč se ugodnosti, ki jo nudi doivršitev vojaškega tečaja ,pred vpoklicem, prišli pod orožje šele po 23. julija 1924. Prizadeti bodo morali predložiti pri merodajnih poveljstvih spričevalo a družinskem stanju; iz tega spričevala, ii ga mora napraviti županstvo, mora biti jasno razvidno, da oče prizadetega vojaka nima nika- % .i • i • -i kega drugega sina. ne samskega stanu, ne Sip Ui-bsc proslavil spomin poKajniKov. poročenega V nobenem slučaju pa ne bodo položaja, v katerem se nahaja naša dežela, z' dobila je tudi odgovor, v katerem se pomoč ozirom na politično življenje. Vsa očitanja « naSe organizacije jemlje na znanje. Ne samo veleizdiajniškeni rovarjenju, hujskanju proti dr- tc>. temveč vsebuje n. pr. odgovor tukaj-žavi in oblastvom izhajajo od tod, da so od- ' šnjega finančnega intendanta naši politični or-govorni činitelji že vnaprej, re'^li bi skoro ! ganizaciji tudi prav mastno moralno klofuto nalašč preparirani za neprijetno razpolo- gospodu V. T. Naj mu bo tu posluženo z njo. ženje napram našemu ljudstvu. Vedno po- je dogovor od 6. aprila 1922 — pravi g. udarjamo tudi, da pada krivda za to na tr- ( finančni intendant v svojem odgovoru _ v žaške krive politične svetovalce, ki jim od- vsakem pogledu na korist tistim bivšim av-ločujoči krogi slepo verjamejo. Ti krogi so stro-ctgrskim državljanom, ki so na podlagi prava nesreča za našo deželo, pa tudi za senžermenste pogodbe postali državljani Ita-viado' samo, ker so prav oni krivi v največji life< zares ne vem, kakšna politična propa-meri, da državna uprava do danes še ni našla (Ž®ada bi se mogla pri tem ug&n'ati! Saj itali-pTave podlage za pametno politiko v naši de- , janska vlada ne zahteva od vojnih oškodo-želi. In v največjo nesrečo rečeni krogi ne ; vancev nič drugega, nego da v roku do 24. mirujejo. Obre.tovalna žilica jim ne da miru. aprila naznanijo svojo tirjatev napram Avstriji Nov dokaz nama je številka glasila g, mini-: aK Ogrski!» stra Federzoni/a «Idea Nazionale» od 7. t. m., I Še v «lepšo* luč, za katere sijaj mu, mislimo( v kateri je bil priobčen daljni dopis iz Trsta n* zavidati, sfcavi g. V.-T. in njegov Članek pod naslovom: «Kako Slovani Julijske Kra- sledeči odstavek iz članka dr.a Wilfana, ki je j ine netijo nezadovoljstvo napram ItaKjil» V bil objavljen v «Edmosti» od 24. marca: njem se dopisnik rimskega lista V. T. zaganja «Stvar stoji torej mnotgo bolj ugodno, "cakor proti naši politični organizacij na način, ki oni in podjetna gostobesednost na drugi straga je zmožen le časnikar, ki si je postavil ni. Saj tudi ne more biti drugače, če se upo-nepošteno obrekovanje za podlago izvrševanja števa, da se v tej stvari interesi italijanske svojega poklica. V osvetlilo njegovega članka države in našega prebivalstva popolnoma vfe-naj seznanimo čitatelje le s par njegovih ob- majo! Zakaj neki bi prefekture in finančne in-rekovanj. Dopisnik se obširno bavi z organi- tendance pripravljale s strogim formalizmom zacijo pomoči našim vofnim oškodovancem naše ljudi ob njihove terjatve, mari radi lepih povodom naznanitev terjatev napram Avstriji, avstrijskih ali ogrskih oči? Ne, združeno bomo Kakor znano, je naše politično društvo «Edi- delali, obiaatva in prebivalci novih pokrajin, nost» v Trstu ukrenilo vse, kar je v njegovi da »e naše reklamacije opremijo z vsemi pomoči, da opravi naše ljudstvo rečene nazna- trebmmi listinami in dokazili. Glavno ip, da" nitve v določenem roku. To je znano tudi tu- ' se terjatve pravočasno priglasijo, samo to pra-kajšnjim državnim oblastvom. Sedaj pa čujte, vico imata Avstrija in Ogrska.» kaj se upa trditi med drugim g. V. T.: Voditelji Tako je pisal in priporočal predsednik naše in svetovalci obmejnega prebivalstva, ki je po ; politične organizacije, katero si upa g. V. T, tem^ vprašanju najbolj prizadeto, uprizarjajo, obrekovati na tak nezaslišan način pred ita-bodifli -r slovanskih listih, bodisi z ustno pro- lijansko javnostjo- Vprašamo ga. kje je tu pagando, gonjo, ki gre za tem, da bi se odlok namen bojkota?! Ali je bil dopisniku znan ta (z novimi predpisi o vojni odškodnini. Prip. javni nastop posl. dr. Wilfana, \o je pisal ono ured.) bojkotiralih» Na drugem mestu pa pra- obrekovanje?! Hočemo verjeti, da ne. Toda v vi: ^Slovanska politična organizacija je otvo- tem slučaju mu bodi povedano, da je skrajno rila urade, v katerih se kaj iado snuje bojkot neresno, arzno in naravnost neodpustno pisati proti določbam odloka, kajti na seji, na kateri o Slovanih in njihovem zadržanju, ne da bi je «Edinost» sklenila otvoritev takih uradov, se bil poučil poprej o dejstvih, ki se tičejo se je izrecno izjavilo, da slovanskim organi- predmeta, o katerem se hoče pisati. Rekli zalorjevn ni na tem, da U imele naznanitve smo že zgoraj, da bi bilo prene umno, ko bi kak uspehi* se ho>teli obširno prerekati. Pač pa pozivamo Ti dve navedbi zadostujeta v označitev do- g- V. T., ki g; poznamo, apelirajoČ na nje-pisa in dopisnika. Mi se ne bomo prerekali z govo stanovsko poštenje^ da popravi grdo njim, ker se ne maramo kregati z ljudmi, ki krivico, ki jo je storil Slovanom v Italiji s so se skregali z — resnico! Naj opozorimo g. svojim dopisom! Za min Dsuska dniJtou Ob dvajsetletnici svojega obstoja je začelo pevsko dimStvo ^Ljubljanski Zvoo:» izdajati meaečBo revijo za novo zborovsko glasbo gsniziranih državnih nameščencev. Prihiteli bodo deiegati iz Beograda, Skoplja, Sarajeva, Osijeka, Zagreba, Maribora itd. da izneso svoje zahteve in želje. Njihova IV. redna letna skupščina se bo vršila v prostorih «Kazine» Zbori*, s katero hoče nuditi na&im pevskim Poleg običajnega programa je na dnevnem zborom za bomo letno naročnino veliko iz- recju tudi skupščina Narodne zveze duševnih bero ickufcb za njihove sporede. Revija prinaša delavcev (Narodni savez umnih radmka). Iz pesmi, težke in lahke, primerne za izvežbane Pariza započeti mednarodni pokret je oživil -o s4Tv»r„ V M^iu: tudi jugosl. državo. Na tem kongresu so se- veda -kardina4ne točke one, ki imajo svoj cilj v poboljšanju gmotnega položaja. Razumljivo j«, da je v teh tefydovJga stoIpa),Jza iar vam hodo ' ~ Sindikat dopisnikov. V torek, dne 14. t. | Pos|hno^ naše črnobele hazenašice najbolj m. oh 16. uri se bo vršil v prostorih Udruženja '. t - _ j ,T . n, \r i . • i Občinstvo iz mesta opozarjamo, da se za novinarjev (Trg G. Verdi) obM zbor Ker so dohod na igrišče posluži lahko škedenjskega na dnevnem redu zelo- važna stanovska vpra- tramvaj s Lterim se pripelje do Lloydove,ža T da se Rezijo \ tu do ^^ ^ 'samo dvcysto ko_ občnega zbora. | ^^ Rayno uko .maio dohod d<> ^^ — Prvi ruski patrijarh od časa Petra Veh- ; toroc4)ili in VOZOvi. kega. Kakor smo poročali včeraj med brzoijav- Tekmi se bosta vršili ob vsakem vremenu, nimi vestmi, je podlegel srčnemu s.rču v 60* Ljubljančanke dospejo v Trst v soboto 11. t. letu starosti Tihon, prvi patri,arh, ki ga je m 21.40 zvečer, izvolila Rusiia od časa Petra Velikega. Iz po. • * * litičnih razlogov je car Peter Veliki odpravil _ y no£ielio 0b 3. poooldne se bo odigrala ruski patrijarhat kot načelnika ruske-pravo- na ižrišču «Tabora» - Sežana, tekma med četo slavne cerkve ter si pridržal sam najvišjo cer- § K Adrija« - Opčine in četo M. D. «Tabor» kveno oblast. Od Petra Velikega dalje so bili Sežana. Upamo, da bo občinstvo, prisostvovalo ruski carji ne le najvišji posvetni, marveč tudi y številu. — Odbor, najvišji cer.-cveni poglavarji. Prišli so bojševiki m „ m in odpravili carizem Sovjetska vlada je oddala _ y ob ^ popoldne se bo najvišjo cerkveno oblast posebnemu cerkve- odigrala ^ «Tabora» - Sežana, re- nemu dosto,anstvenixu Za patrijarha ruske tekma med četo D. K. N. Tomaseo- cerkve je bil izvoljen Tihon. i ^ in ^ M D _ 0&. Ker se je sovjetska vlada dobro zavedala , vpliva, ki đ i ima cerkev na širše ljudske pla- j •** stl, je nudila novoizvoljenemu patrijarhu Tiho- j _ M, D^ P. Oočine - D. K. V. Tomauaseo nu vehko svobod« na verskem polju Svest si i o : 6 (0 ; 3). Preteklo nedeljo dne 5. t. m. se svoje moči je Tihon ostro nastopil proti so- j - Uigrala ni igri^u M. D. P. Općine prijatelj-vetskim oblastim, ki so zaplenile cerkvene i ska n.o.$cmetna te tma med omeniemma četa-zaklade Radi tega čina so boljševiki vrgli pa- , ma ki jc z izidom 6 : 0 v prid D. K. N. triarha Tihona v zapor in ga izpustil: na svo- Tommsaeo. t>odo pod pritiskom javnega mnenja zapadne j---—---- Evrope šele po devetih mesecih. Tcda Tihon ■ A«^ ^"'sf55! je pričel rad: neprestanega trpljenja v boljše- i IZ S? S? 11*5»US višUem zaporu polagoma hirati in je za vedno j _ Neprijelen nebesnj dar. Nekdaj, ko so bili zafisnil oč! v noč> na 8. i. m ^ ! ljudic pobcžni in bcgaboječi. je padala- z nebes — lapremfcsnbe v državni službi. Za na- mana, v današnjih modernih pa padajo z vi-mestnika stalnega delegata jujiosl vlade pri §in cisto drugi predmeti. Tako si je menda mednarodni Donavski komisiji v Bratislavi jc včeraj mislila 37-letn^ zasebnica Karlota Ale-imenovan dosedanii pomoćnik pri omenjeni gretto, stanujoča v ulici Mazzini ši 46. Ko je komisiji Fran W:!fan Ta n k v ministrstvu za ZVečer šla pc: vodo na dvorišče hiše, kjer sia-vnanje zadeve dr. Zdravko Vigele je podal nuje, ji je nenadoma padla ita glavo težka cvet-ostavko na državno službo. i iična vaza-, ki sicer ni priletela z nebesnih višin, — Kongres državnih nameščencev, V dneh icmveč z nekega okna v drugem nadstropju, 19. in 20. t. m. bo sprejela Ljubljana v svojo kjer ie zdrknila iz rok neki ženski. Vaza se sredo prvikrat najedličnejše predstavnice or-i je razbila na Allegrctovi glavi, k: je pri tem Vesti s GoriSkesa — Komen. Na velikonočni pondeljek se uprizori pri nas v dvorani g. Žigona veseloigra v treh dejanjih «Stari grehi*. V tej veseloigri nastopajo, osebe zelo različnih značajev. Glavna oseba, okoli katere se suče vse življenje pri konzulu Zapolockem, je nezakonsko dekle Ema, ki je prišlo v njegovo hišo kot nova gospodinja. Čeprav je ona nezakonskega stanu, jo vse občuduje radi njenega lepega značaja. Pisatelj si je vzel Emo, kot nezakonsko dekle, z« glavno junakinjo te veseloigre zato, da nam da v neprisiljeni obliki pouk: zakonski in nezaskoneki otroci so enakopravni med seboj. Nasprotno pa kaže pisatelj z lepimi primeri pri treh osivelih samcih, kako grenak jim je njih samski stan. To smo le povedali mimogrede, da se ne bi kdo čudil, češ giejte, !-štvo. «Tabor» v Vrhpoljah veselico na velikonočni pondelje'k. Prireditev se ne bo vršila vsled nenadnih zaprek, ampak se prenese na poznejši čas. _ Praktični tečaji za italijanski jezik. Uči- teljstvc. slovenskih šol se obvešča, da se otvo-rijo tekom tega meseca sledeči tečaji za italijanski jezik: 1. — Dne 16. aprila, ob 9. uri v šolskem poslopju v Ajdovščini za učiteljstvo vipavskega, ajdovskega in rihemberškega šolskega okrožja. Pouk se bo vršil istotam vsak četrtek ob uri, ki se pozneje določi. 2 — Dne 19. aprila ob 8. uri v šolskem poslopju na Opčinah za učiteljstvo tržaškega predmestja in okolice, seaianskega, komen-skega in nabrežinskega šolskega okrožja. Na •tej šoli se bo potem predavalo redno vsako nedeljo od do 12. ure. _ Vafcslo k prireditvi Sodske mladine v M.irnu, ki bo 13. t. m. na velikonočni pondeljek in 19. t. m. aprila n» belo nedeljo ob 3 uri popoldne v Marmo^evi dvorani. — Spo»-red: 1. Recftaeif^ E. Fioreatino «Un cappeHo bianco*; 2. Josip Ribičič: «Kraljica psičkov«, otroška igra v tr»h efejaniih s petjem in godbo; 3. Samogotvor: N. N. La bambola. — Čisti do-hode1"* ie namenjen -»Šolskemu zavetišču-* v Mimu, ki se priporoča domačinom, meščanom in okoličanom za potecštevilno udeležbo. — Šolsko zavetišče in učiteljstvo. — Ročinj. — Danes meni — jutri tebi. V noči od pondeljka do torka so neznani zlikovci vlomili v trgovino konstfimnega druitva v Ročinju. Imeli so najbrže strgane čevlje, zato pa so jih odnesli 14 parov, tako da bodo j imeli tudi oni kaj novega za praznike. Odnesli so še usnja in jeatvin v skupni vrednosti 2000 lir. Razen te$a so dobili tudi 400 lir v denarju. Najbrže ne bo imel vsak izmed nas tako veselo Alelujo. ___ Naknp in oddaja plemenskih bikov revo-sive Švicarske pasme. V kratkem namerava nakupiti pokrajinska živinorejska komisija furlanska nekoliko bikov rjavo-sive švicarske pasme, ki naj bi služili za ureditev postaj za spuščanje in za izboljšanje govedoreje v srednjem govedorej-skem ozemltu bivše goriške dežele. Pokrajinska živinorejska komisija olajša živinorejcem nabavo plemenjakov s tem, da vzame nase del nakupne cene in poleg tega še prevozne in komisijske stroške. Prevzemniki pa se bodo morali obvezati napram živinorejski komisiji, da bodo držali prevzete bike vsaj dve leti za plemensko rejo. V slučaju, da bi prevzemnik n« mogel držati bika ia. kateregakoli vzroka celo navedeno dobo, ne sme brez posebnega dovoljenja živinorejske komisije prodati ali zaklati prevzete živali. Kdor si želi nabaviti enega ali več hikov omenjene pasme, naj se takoj prijavi za prevzem plemenjakov pri oddelku pokrajinskega Živinorejskega nadzorništva v Gorici, via Trieste 43, kjer dobi tudi vsa tozadevna pojasnila. Naročniki morajo položiti za vsakega naročenega plemen aka po 20C0 lir varščine, ki se obračuna o priliki oddaje bikov. — Odkritje šole vlomilcev. Pariška policija je aretirala moža, ki je organiziral in vodil pod imenom «oče Mousset» vlomilsko šolo v uiici Montmartre. Njegovi učenci — mladeniči in mladenke — so bili deležni sistematične vlomilske vzgoje; teoretičnemu pouku so sLe-dile pra'ktične vaje. Šola je razpolagala z bogato zalogo orodja, ki se ga poslužujejo naj-rafiniranejši mednarodni tatovi pri vlomih v trgovine in banke. Tekom poslednjih šestih mesecev je bilo izvršenih v mestnem okraju, kjer se je nahajala ta šola, nič manj kot 40 vlomov. Tako so gojenci te Šole izvedli v noči na 25. marca kar tri vlome. Iz nekega stanovanja v bližini šole so odnesli za 3000 frankov plena. «Oče Mousset« je izpovedal oblasti, da so njegovi učenci po dovršenih vlomilskih študijah dobili zrelostno izpričevalo. Čim več uspešnih vlomov je kdo izvršil, tem boljše zrelostno izpričevalo je odnesel iz vlomilske univerze. — Dvajset prosilcev za mesto krvnika. Pred 14 dnevi je budimpeštansko kazensko sodišče razpisalo mesto krvnika. Ker je pretekel ro'k za vlaganje prošenj danes, se je prijavilo za to mesto že 20 prosilcev. Med pros'lci se nahaja tudi troje pomočnikov pOiojnega krvnika, izmed katerih 'je sodeloval prvi pri 308^ drugi pri 51 in tretji pri 8 usmrtitvah; nadalje je med prosilci več poljedelcev, en krojač in en mesar, ki je med svetovno vojno kot vojaški krvnik obesil 51 oseb. Za mesto krvnika se je prijavil tudi neki .gozdar, ki navaja v svoji prošnji, da obvlada poleg odrskega, nemški, angleški in vse slovanske jezike. Ravnotako je zaprosil mesto krvnika neki ogrski- kmet, ki se je naselil v Ameriko, a bi se sedaj, rad povrnil v domovino in pričel karijero krvnika. PAB1CA; avtorizirana, «orejema noseče, i Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 Roberte de Rotai autorizirani specijalist za kurja očess sprejema od 10 do 13 303' in od 16 do 18 v nedeljah in praznikih od 10 do 13 v Via S. Nicolo št. 13, 11. n. Odlikovana tovarna glasovirjev naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila v via Š. Francesco d'Assisi 22, I. in da prevzema vsakovrstne poprave glasovirjev z jamstvom. 2*4 DAROVI — V počeščenje spomina po'*, gospe Dore Forčešin - Posegove, daruie g. Ljudmila Se-devčičeva L 15 Šol. društvu. Hali diliil se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotin^ beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. LOKAL, s ž v.peliano spcerijsko trgovino, na prometnem kraju v Ljubljani, se odda proti odkupu blaga in inventarja. Ponudbe pod "-Bodočnost- na upravništvo. 500 DVE SOBI, druga tik druge, se oddasta v najem dvema priiatel]ima^-Via Enrico Toti St, 17, D._502 «GIK» (oiroccin) lepo lakiran, v naiboljšem stanju in voz za dvovprego proda Viktor Jejčič, Dobravlje 105 pri Ajdovščini. 501 V. Poli - Rondii dobavlja pesek, soški grušč, apno in opeko po zmernih cenah. 056 Srzelofe Poli, RonciiL ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso Garibaidi 35 (Podrulnica Via Scalinata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) RAKOS & C.o Trst - Via Milano 19 - Telefon št. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (229) ALOJZIJ POVH Piazza Garibaldi 2, L nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke DOBROIDOČA pekarna se da v najem radi družinskih razmer. Naslov pri upravništvu. 463 MOĐISTKA sprejme učenko. Rojan, via Bar-bariga 2, IV.._497 TRGOVSKEGA pomočnika ali vajenca sprejme trgovina na deželi. Nastop takoj. Ponudbe pod -Trgovski pomočni'<» na upravništvo. 498 ZDRAV pošten štajerski mladenič, priden delavec, zaročen s pridnim in poštenim dekletom, želim primerne službe pri dobri in mirni družini, najra.ši v kaki vili. Poštenost zajamčena. Alojzij Kangler, vrtnar, Via AJice 1.__ SEMENA za vrt in njivo iz Erfurta ter travniška semena prodaja Jusi UŠaf, agronom, Gorica, Via Favetti 6. Sprejema tudi naročila za izvaljeno n nelzvaljeno seme sviio-prejk. 477 gp3 Čevlje „ADRIA" mirenske zadruge prodaja trgovec ALOJZU ŠORU v $ Grahovem p. d. pri „Dušniku".302 fliii Najfinejša maršala „Florio" in Ver-mouth Cinzano po najnižjih cenah. 8ar AS Tronco tii pino Trst — Via Milano št. 29. 298 IVAN SUBAN. f fOSSP EGGER LIVAR Šft^rije 114 pri Ajdovščini vliva železo, medenino, baker, aluminij, svinec t. d. i. t. d. Kupuje vsakovrstne kovine fn jih plačuje po najvišjih cenah. 301 1 £la!o>, Sšfg^r©, kron^ I plšti??, zo&ovje -1 -s? ^ kupuje ¥1 Ud gp % ta # 3 # fc 9i? &&* * &% 1 Zifliarna ALBERT m Trst« Via Ma iš-ii 45 PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: m Mož preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vottk. Mi •n Ko je vpiral svoj pogled v mramorno podobo, ni videl tete iiii Bakulinke, k| sta stali na nasprotni stJ-ani sarkofaga, bledi in silno prepadeni. Tedaj se je v obokanem prostoru razlegel rezki krik. Stari Giacomo je kriknil. Šel je za baronom in zapazil porazno podobnost obeh obrazov, živega in kipa; vrgel se je proti izhodu, toda nenadoma ga je prevzela slabost, da se je moral nasloniti k zidu. — Misericordia! (Usmili se, Gospod!) Mrtvi vstajajo! S?gnor baron je živa podoba «prekletega»! — je mimral, se križal in s praznovernim strahom promatral bledo baronovo obličje. Tedaj je zapihal po podzemlju hladen veter in dvignil prah, ki je zakrožil po grobnici. Valerija je prva zbežala iz grobnice s šklepeta-jočimi zobmi, drugi so ji sledili pod mračnim vtisom tega, kar so doživeli. Zaklenili so vrata in se odpravili domov. Ko so hodili po nekdanji meniški jedilnici, kjer so ponekod ob stenah stale še nekatere kamenite klopce, je Helena Aleksandrovna, ki je ni nikdar zapustilo dobro razpoloženje duha, predlagala, naj bi se ustavili in pojužinali. Ker so bili vsi potrebni okrep-čila po preužitem praznovernem razburjenju, je bil ta predlog navdušeno sprejet. Mišelj in Lolo sta odvezala koške, razgrnila prt na klop in razdelila jedila. Kozarec vina in zlati novec, ki ga je baron stisnil v roko Giacomu, sta čudovito okrepčala starca; ko je Larisa Arkadjevna videla, da se je starec pomiril, ga je vprašala, če bi jim hotel povedati, kaj sta videla on in njegov stric. — Zakaj ne, dobra sigpora, če vas zanima. Jaz nisem nič videl, ampak sem samo slišal vpitje in stokanje iz grobnice, kjer smo ravnokar bili. Moj stric pa je videl ^ence, ki so se tja podale; a to, kar sta videla moj ded m babica, je res strašno in potrjuje vse, kar se govori v legendah o signoru Paolu. — Torej pripovedujte, kaj sta onadva videla, to nas zelo zanima, a med tem jejte od peciva, — je rekla Muranova in podala starcu poln krožnik raznega peciva. Vsi o obkrožili Giacoma. Pavel Borisovič si je nalil kozarec madejre. da bi okrepča! živce, potem pa je rekel šaljivo: — Predno nam začnete govoriti o prikazni vašega deda, ki gotovo pojasnjuje legendo, povejte nam samo legendo. Severina, ki nam jo je pripovedovala, je morebiti izpustila kakšne podrobnosti. — Da, ona ne govori rada o tem. kakor ni maral govoriti njen gespod, poslednji grof Di Montignoso. To je bil prav čuden človek, izogibal se je ljudem in se je samo ril v starih papirjih. Da se pa vrnem k legendi Evo, kako se glasi: — Ta zgodba se je izvršila pred davnim, davnim časom. Gotovo je tedaj vzbudila veliko hrupa in napravila velik vtis, sodeč po temu, da še živi med ljudstvom; spomin na njo se ni zabrisal, ampak od očeta na sina prehaja povest, kako se je izvršila božja sodba nad ošabnim Montitfnosom. . •Treba je povedati, da so bili Montignosi tisti čas najbogatejša gospoda v deželi, a grof Faolo, oftabni in kruti razvratnik, je prevanl mnogo žensk, ki so padle v njegove mreže in večkrat prelomil z obljubo zvestobe. Podrobnosti niso znane in bržkone •o bflc popačene, toda v tistih časih, ko se je to zgodilo, so za zločine odrezali krivcu roko. Samo imenitnejii in bogati plemiči so se po navadi odteg- nili maščevani u in le malokateri med njimi se je pokoril za svoj greh. V tem slučaju pa p božja kazen zadela zločinca. Ena med prevaranim) ženskami, k, je bila že mrtva, ga je zagrabila za roko in ga m več izpustila. Ne molitev, ne kadila, ne zegnana voda ni pomagala; ker pa mu je roka začela crneti pod pn-tiskom mrličeve roke. so mu jo odrezali pri zapestju potem, ko je izpovedal duhovniku svoje zločine. «V tistih časih so menili, da zamore meniška obleka pokriti vse grehe in zato je grof Paolo postal menih. Toda očividno ni to nič pomagalo in morda je bil v resnici preklet, ker ga njegove žrtve Še vedno preganjajo in njegova zločinska duša blodi še danes po razvalinah in gradu. «Sedaj vam pa povem, kaj je videl ded in kaj sem sam slišal v svojih otroških letih iz njegovih ust. Moram pripomniti, da je bil ded resen, molčeč in nenavadno pobožen mož; bilo mu je blizu sto let. Vo je umrl, ljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga pcK znali. Ko se je pripetil dogodek, ki je silno vplival na njegovo življenje, je bil moj ded star petindvaiset let. V tistih časih se je smrtno zaljubil v ono, ki je potem postala moja babica. Moj praded ni hotel nič slišati o tej zvezi, zakaj Panorija, moja babica, dasi-ravno zelo lepa, je bila revna sirota, ki ie služila za kravjo deklo na nekem bližnjem posestvu.