UDK(UDC) 811.311+811.312.4 
( 497.12):681.3.916 
061.3(497.12:528 Geodetski dan „1993" 
DIGITALNA EVIDENCA 
ZEMLJEPISNIH IMEN V GIS 
OKOLJU 
mag. Dalibor Radovan 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 10.8.1993 · 
Izvleček 
Opisana je zasnova digitalne evidence zemljepisnih imen 
Slovenije. Projekt obsega vzpostavitev dveh povezanih baz: 
slovnično pravilnih zemljepisnih imen v okolju Oracle, in 
baze zemljepisnih imen v okoljuArc/lnfo, v takšni obliki, kot 
se pojavljajo na kartah in načrtih. 
Ključne besede: Bled, Geodetski dan, GIS, kartografska 
toponimija, podatkovne baze, Slovenija, zemljepisna imena, 
1993 
Abstract 
A concept of a digital evidence of geographicdl names far the 
territory of Slovenia is described. The project consists of the 
set up of two connected databases: the first base of 
grammatically correct geographical names runs with Oracle, 
the second uses Arc/Info with geographical names in the form 
in which they appear in GIS environment and on maps. 
Keywords: Bled, cartographic toponymy, databases, Geodetic 
workshop, geographical names, GIS, Slovenia, 1993 
1. UVOD 
emljepisna imena so del vsakega načrta in karte. Brez njih ostaja vsaka karta 
nečitljiva oziroma v kartografski terminologiji „slepa". Različni napisi na kartah 
so praktično edino kartografsko izrazno sredstvo, ki ni upoštevano. Za uporabnika 
karte je ime nepogrešljivo pri orientaciji na karti in pri percepciji njene vsebine. Po 
drugi strani pa so imena na kartah pomembna tudi kot samostojni predmet obravnave 
v geografiji,jezikoslovju, statistiki in še kje. Matematično natančna definicija pojma 
„zemljepisno ime" seveda ne obstaja, v kartografski terminologiji pa lahko najdemo 
naslednji opis (Peterca 1982): ,,Zemljepisno ime (geographical name) je lastno ime 
zemljepisnega objekta na površini Zemlje, sestavljeno iz ene ali več besed. Služi za 
razpoznavanje zemljepisnega objekta in zemljepisno orientacijo na zemljišču oziroma 
na karti." 
2. KONCEPT DIGITALNE EVIDENCE 
Po naročilu Republiške geodetske uprave (RGU) je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v tem letu izdelal metodološko-tehnološki koncept 
digitalne evidence zemljepisnih imen za območje celotne Slovenije, hkrati s 
Geodetski vestnik 37 (1993) 3 
pripadajočo programsko opremo in testnimi primeri. Zaradi načina pojavljanja 
zemljepisnih imen na kartah in načrtih je bil izbran koncept dveh samostojnih baz, ki 
sta med seboj povezani. Kjer je smiselno, je bila izvedena tudi kontrolna povezava z 
relacijsko bazo ROTE-ja. Prva baza je izključno relacijska in je izvedena v Oraclu. 
Posamezno zemljepisno ime je vnešeno v slovnično pravilni obliki zapisa, in to samo 
po enkrat, ne glede na število ponovitev na virih zajemanja (načrtih in kartah). Imena 
se skupaj z atributi vtipkajo v bazo prek ustreznih menijev v posebej izdelanem 
softveru. Druga baza je izvedena v GIS-okolju programa Arc/Info. Vsebuje 
zemljepisna imena v točno takšni obliki in v takšnem številu, kot se pojavljajo na virih 
zajemanja (velike in male črke, več vrstic, zakrivljenost). Imena je treba linijsko 
digitalizirati z načrtov- zajame se spodnji rob napisa. Grafika se prenese v Arc/Info, 
zgradi se topologija ter vnese ustrezne atribute za vsak napis posebej. Ti atributi se 
lahko kasneje uporabljajo kot osnova za izris založniškega originala ali za druge 
aplikacije. S takšno rešitvijo evidence je zagotovljena slovnična pravilnost 
imenoslovja, hkrati pa je 9mogočena tudi kartografska reprodukcija baze. 
3. VIRI ZA ZAJEM 
ajem z vseh kart in načrtov ne glede na merilo ne pride v poštev, saj bi v tem 
primeru prišlo do velike redundance in nepotrebnega dodatnega dela. Po analizi 
načrtov različnih meril smo prišli do spoznanja, da na načrtih TIN 5 in TIN 10 
nastopa okoli 80-90% vseh zemljepisnih imen na območju Slovenije. Za osnovni in 
edini obvezni vir (poleg Uradnega lista po potrebi) smo zato izbrali prav to geodetsko 
evidenco, ki je hkrati tudi predmet izdelave drugih digitaJnih baz na RGU-ju. Zaradi 
kompletnosti zajema imenoslovja je kot pomožne vire možno uporabiti tudi druge 
topografske ali katastrske nomenklaturne načrte, vendar le po predhodnem zajemu 
vseh imen iz TIN 5, TIN 10 na obravnavanem območju. Detajlni postopek izvedbe 
zajema zagotavlja kompletnost, kontrole in minimalno redundanco. 
v . 
al pa na kartah in načrtih obstajajo tudi imena, ki so zastarela ali pa izpisana in 
pozicionirana napačno. V fazi zajemanja ne predvidevamo preverjanja pravilnosti 
imen, razen v očitno nepravilnih primerih. Programska oprema in koncept naloge 
omogočata naknadno ažuriranje obeh baz v skladu s potrebami. Standardizacija 
zemljepisnih imen in ugotavljanje -ustreznosti nazivov nista predmet projekta. 
Standardizacija za območje Slovenije še ni bila narejena, verjetno pa bi projekt 
zavlekla še za nekaj let, saj bi bilo treba vključiti tudi ekipo jezikoslovcev in rešiti 
nekatere že dolgo znane probleme (npr. Mangrt, Mangart). Do standardizacije zato 
lahko za uradna štejemo le imena naselij (domicilonime). 
Po predhodni oceni je v Sloveniji okoli 150 000 zemljepisnih imen. Mednje ne štejemo občih imen (npr. šola, jarek), oznak geodetskih točk, parcelnih številk, 
višinskih kot in okvirne ter izvenokvirne vsebine karte. Prav tako nismo zajemali imen 
podjetij in ustanov, čeprav so ponekod, večkrat tudi pomanjkljivo, navedena na 
načrtih in kartah. Pri zajemu smo se namreč osredotočili samo na tista imena 
objektov, ki so bolj ali manj stalna in imajo neko časovno, zgodovinsko, etnološko ali 
družbeno uveljavljeno identiteto. To tudi nedvoumno ustrezajo v uvodu navedeni 
definiciji. 
Geodetski vestnik 37 (1993) 3 
4 
1 
1 
C 
1 
1 
1 
1 
1 
i 
4. ŠIFRANT ZEMLJEPISNIH IMEN 
aradi enotne opredelitve je bil izdelan šifrant zemljepisnih imen. Vsako zajeto 
ime dobi štirimestno šifro, ki je sestavljena iz glavne in pomožne vrste 
zemljepisnega imena ter vrste objekta. Glavne in pomožne vrste so (Stepanov 1973): 
• imena krajev • oranimi 
- domicil onimi • horonimi 
- domusonimi - regionimi 
• hidronimi - insulonimi 
po tam onimi 
limnonimi 
- mareonimi 
e so torej razdeljene še naprej na objekte. Vsaka šifra ima tudi pripadajoči opis 
oziroma definicijo. Šifrant je neodvisen od vira zajema in od merila. 
s. ATRrnun 
Obe bazi vsebujeta tudi dodatne opredelitve zemljepisnih imen, ki so podane z atributi: 
o unikatni identifikator zemljepisnega imena 
• šifra 
• domače zemljepisno ime 
• drugojezično zemljepisno ime (samo za uradno dvojezična območja) 
o datum vnosa 
o vnašalec podatka, odgovorna oseba 
o vir zajema 
• nomenklatura vira 
o datum vira 
o atributi za povezavo z bazo ROTE-ja 
o višina črk imena na načrtu 
• status ažurnosti zemljepisnega imena. 
Tip pisave se ne hrani, ker so načrti izdelani po različnih kartografskih ključih, tudi zastarelih, ponekod so imena napisana tudi ročno, kaligrafsko. Po potrebi se tip 
definira avtomatsko, s pripadajočim softverom, pred izrisom založniškega originala. 
6. AŽURIRANJE IN HISTORIAT 
Programska rešitev obeh baz zagotavlja standardne postopke ažuriranja spremenjenih, novih ali ukinjenih imen tako v grafičnem kot v atributnem delu. 
Vzporedno z glavno bazo se avtomatsko obnavlja tudi historiat, v katerem se hranijo 
vsa stara stanja. · 
7. PROGRAMI IN STROJNA OPREMA 
Programiranje je izvedeno v Arc/Infu (makrojezik AML oz. SML) in v Oraclu. Zaradi specifičnih zahtev je manjši del programov napisan tudi v Fortranu. Vsi 
programski moduli so dosegljivi prek uporabniških menijev in so preizkušeni na 
delovnih postajah tipa Silicon Graphics in Hewlett-Packard ter na osebnih 
računalnikih. Opravljen je bil praktični zajem zemljepisnih imen s štirih temeljnih 
Geodetski vestnik 37 (1993) 3 
topografskih načrtov v merilu 1:5 000, z dveh katastrskih načrtov v merilu 1:1 000 in s 
topografske karte v merilu 1:50 000. Načrti in karta pokrivajo območje Prekmurja, 
delno tudi na dvojezičnem območju. 
8. ZAKLJUČEK 
V proces izgradnje digitalnih baz na ravni Slovenije spada tudi evidenca · zemljepisnih imen, katere uporabnost ni zgolj geodetsko-tehnična. Ker je na 
območju republike relativno malo zemljepisnih imen, vsaj v primerjavi s številom 
objektov v ostalih sorodnih bazah, ki so trenutno še v razvojni fazi, lahko 
pričakujemo, da bi s polno zaposlitvijo 5 ali 6 delavcev v dobrem letu lahko končali z 
vzpostavitvijo kompletne baze. Ne glede na količino zajetih podatkov pa bo treba v 
najkrajšem času začeti tudi s standardizacijo, korekturami in vzporednim 
vzdrževanjem obeh baz. 
Viri: 
Inaba, I., Kamada, K, 1993, Automatic digitalization of geographical names on 1:25 000 scale map, 
Proceedings - ICA congress, Koeln. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, 1993, Predlog osnovnih nacionalnih standardov 
geoinformacijske infrastrukture, raziskovalna naloga MZT in MOP, Ljubljana. 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, 1993, Priprava tehnoloških osnov in vzpostavitve 
enotne baze evidence zemljepisnih imen, Tehnično poročilo razvojnega projekta RGU, Ljubljana. 
Peterca, M, 1982, Terminologija u standardizaciji geografskih naziva - prilog izradi jugoslovenskog 
terminološkog rečnika, Geodetski list, št. 1-3. · 
Stepanov, M, 1973, Toponimi na našim kartama, Zbornik referatov s posvetovanja Kartografija v 
prostorskem planiranju, Ljubljana. 
Recenzija: mag. Milan Orožen Adamič 
dr. Miroslav Peterca 
Geodetski vestnik 37 (1993) 3 
1 
1