I/redno rohnenje nemškutarje?. Nemškutarji in nem8urji za8eli sp, zlasti na slo^enskem Štajerskem, rohneti in divjati. To pa zelo izredno in zdi^jano. Uzroko7 je mnogo. Eden izmed njih je, ker so bili na EranJBkem pri 70litvah 7 Ljubljani in drugib mestib in trgih tepeni, njiho7 gla^ač Vestenek pa naglo 7 Gradec pre8ta7ljen ter je neda^no 7 Ljubljani se obsojen bil. Za slo7o iz Ljubljane je namrec zveSer 15. maja 8 87ojimi prijatelji jedel in pil potem obdan od itirih c. k. profesorjev in enega c. k. uradnika šel 7 kaaino 8rne ka7e pit Bilo je uže polnoSi pro8. Vstopi^ši slišijo, kako se aodnijaki praktikant La- ^ pajne in stari trgo^ec Bu8ar miino za mizo aedeč 8lo7enski pogo^arjata. Eo Vestenek in to7arši to sliaijo, jim kar vkipi nemčurako srce, se K zakadijo 7 gosta in jima prepo^edo slo^enski govoriti. Slo7ensčino pa psujejo: Sau8pracbe (s^injski jezik), Bauernspracbe itd. Napadena go^orita pa dalje alo^enski. Sedaj pristopi Veatenek in reče Lapajnetu: nSie Wicbt, soll icb mir die Unebre anthun, Ihnen in'a Gesicht zu spucken, t. j. Vi ni87rednež, ali naj ae onečaBtim s tem, da Vam 7 lice pljunem? Lapajne mu za^rne, da bi Vestenek morebiti obžaloval, ako bi kaj takega st.jril. Slo7enca ostaneta za mizo in ne re8eta nic 7e8. VeBtenek in njego^i kulturonosci pa odidejo. Zaradi žaljenja časti je tožil Lapajne in c. k. sodnik, g. Franc Ču8ek, doma iz Viaa 7 SI07. goricah, je dne 14. junija obsodil Veateneka na 40 fl. globe ali 8 dni zapoia. Pri obra^na^i bili 80 omenjeni to^aiši zasliaani: profesor Gartenbauer (doma iz gornje A^strije, materialist in inalo^erec) profesor Adamek (ponemčen Čeb, maloverec, je učencem razlagal, da 87. Peter ni bil nikoli 7 Rimu) profeaor Proft, profe8or Binder (nemški Dunajčan, malo7erec in je zaradi tega bil uže grajan.) Vsi ti so potrdili, kar je Vestenek go^oril, izrazili 87oje zanice^anje Slo7ence7 ter rekli, da jih ^eaeli, 6e slo^enski ne umejo, ter 8e čutijo razžaljeni, ako kdo 7pri8o njih alo^enski go^ori. Takani so ti ,,kultoronoaci" takšne profesorje moramo slo^enski da^koplacilci hraniti, takŠnim ljudem S7ojo deco 7 odgojo izroče^ati? To jfe rea žalostno in žalji^o za nas! No, pa kranjski olo^enci se tako uspešno branijo, da se utegnejo nemSurske takane 87ojati kmalu znebiti. Pri nas na Štajerskem bodemo bržčas 7e8 dela imeli, preden tukajsnjim nemčurjem grebene porežemo in nepotrebne nemške ,,kulturono8ce" odpra^imo in na njiho^o mesto domačino7 dobimo. Eakor da bi čutili, da jim pribaja amrtna ura, razaajajo in divjajo, kakor da bi obsedeni bili. Psujejo po no7inah, rogo^ilijo med ljudat^om, obrekujejo narodnjake, zasramujejo poslance, podmitavajo 7olilce in zastopnike, da si 7 raznib zastopib 7e6ino še ohranijo. Snujejo ,,Schul7ereine" in dne 19. junija ao ai 7 Ptuj naročili neko7 ,,Deutacber Verein" iz Giadca, da podkrepijo baje 7 ne^arnoati nabajajoče se nemat^o. V goatilnici g. Muršeca, so najpr^lje jedli in pili potem pa govorili in pso^ali na slo7enat7o, kakor smo še malokedaj 6uli. Eaj podobnega je le 7 ,,Cillier Zeitung" brati, ki n. pr. 7 št7. 49. Slo^encem očita, da se ne 8utimo kot pra7e A^strijance, da hočemo A78trijo razdreti in se od skupne drža^e odcepiti. (Eolika laž, kolika nesramnost!) No, podrobneje nam popiaejo ahod Nemce7 in nemcurje7 7 Ptuji naai ptujski prijatelji. Omenimo le, da 80 se pra^i Nemci precej po strani držali. Go^orili ao 7e8jidel sami slo^enski odpadniki: Breznik, Strafela, Mihelič, Duhač. Grof Wuimbrand ni hotel, dr. Forregger ni mogel priti, ker je železnico zamudil. Prizanašaje nemakim 7zdihljejem grofa Ignacija Attemsa in Salburga, omenimo najnesramnejšega telegrama, kojega je slovenski odpadnik dr. Glantscbnigg iz Celja poalal: pra^i, da so slo^enske aole za^odi, kder se trapeži ali buteljni odgojajo tcr d a želi 8 1 etno šolanje le, ako ae z nja pomočjo ponem8uje! Napoeled se na^ajamo tde^ram, 7 katerem 8 nemakib profesorje7 maiibor8kih izrazuje 87oje odobra^anje O7ega ščuvarskega aboda! Jib imena so: Lang, E. Neupauer, Eug. Neubauer, Spiller, Nagele, Britto, Enoblocli, Jettmar. Pristopila sta še soduijski priata7 in arbski odpadnik Ivečič in jud dr. Borgea. Eaj pomeni 7se to? Samo ob sebi malo! Eajti peščica 150 pi^cev 7 g. Muišeče^ej d^orani bi naa ne brigala veliko, ako bi to, kar je go7orila, ondi ostajalo. Ali ovib možako^ namen je veeji: oni so upijali skozi okua, oni izueinirjajo nemako prebivalst^o, strašijo vlado in boeejo tako zabrauiti, da Slo^enci kot jim ra^nopravni drža7ljani ne dobimo, kar nam je po državnih posta7ab itak zagotovljeno. Oui bočejo slo^enščini pot 7 urade in aole še ua dalje zapreti. Ta namen, zlasti pa iznemirjenje in ščii7anje poateuib Nemce7, med nami stanujočib, dosežejo ttm laglje, ker imajo 7se dunajske liberalne čaaopise na razpolago in 7i*bu njib še ,,Tagespošto", ,,Maiburger"in ,,Cillier Zeitung". To dajeruo S7ojim prijateljeni poiuisliti! Ob konci opozorujerao slo^ensko obcestvo naspodnjem Stajerskem na list, ki 7 nemškem jeziku sedaj uže 3. mesec izhaia 7 Mariboru po Žkrat 7 tednu. Ime nm je: ,,Sud^teiriscbe Post". Osnovali so ga slo^euski iu nemški vrlo Z7esti avstrijski domoljnbi 7zajemno. Nanien mu je: napotiti poiazumljenje Slo7euce7 s p r a 7 i m i inpra^icoljubnimi, poštenimi Nemci, bi7ajočimi po našib mestib, trgib, giadovih na podlagi pra^ice. Vsled tega je prisiljen odpadnikom, nemškutarjem stopati na prste in se upirati ščuvarskemu, veri, narodu in cesarStvu nevarnemu, ro^anju znanib listov: ,,Tagespost", ,,Cillier"- in ,,Marbmger Zeitung". V kratkem času 87<>jega obstanka je novi list se brabro obnasal in zač^l vedno 7eč tal pridobivati. Želeti mu jo vsestianske podpoie. Edor ve, kako liberalni listi nemsko prebivaist^o pri nas zapeljujejo in ačtivajo, ta bo 7edel oceniti dobroto in po trebo no^ega podjetja pa tudi njegovejsa pod piranja. Pisava mu je vseskozi m:ma in d> stojna. Edor ne utegne vecjib Iisto7 brati ali kdor ne more za nje mnogo denarjev trositi (Tage-^po^ta stane na leto blizn 20 fl. in Grazer Volksblatt 20 fl.), temu svetujemo tudi ta list. Oa priobčuie 7se novosti, 7ae uradbeaske izjave iz Grazer-Ztg. zade^ajoče Spod. Štajer, sejiue, prcmembe pri duhovnikili, uraduikih, učiteljib, kuize, dražbe itd. tako, da ustieza županoru, trgovcem itd., ki si lebko mnogo denarja pribranijo, koje Bedaj za velike in tuje liste žitvujejo. Vrbu tega dona.ša zaniaiive uvodue članke, zvesto sestavljeui politični ogled, ranogo dopisov, povesti iz domače zgodovine itd. sniešnice, in je okiučan 7selej s kako podobo iinenitne osebe, mesta, do- godka sedanjib 6aso7. Bodi toraj 070 domoljubuo podjetje dobro piiporočeno! ,,S(idsteiiisclie Post" 7elja 8 poštnino vred na mesec 60 kr. na četit leta 1 fl. 70 kr. na pol leta 3 fl. 40 kr. Adresa se napra^i: Administratiou der nSUd8teiriscben Post", Marbuig. List je 7 ronogovistnem oziru potreben, zato ga naj obilni naiočniki podpirajo. Želimo siečuega uapeba!