GLAS Leto XLVII - št. 48 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 21. junija 1994 Pridi, pridi kosmatinek... Po Gorenjskem "hlača" pet do sedem medvedov Medvedje, ki so se iz Selške in Poljanske doline preselili v Bohinj in delno na Primorsko, na Gorenjskem že povzročajo škodo. Na Stari Pokljuki so preplašili čredo konj in pobili žrebe, na Bitenjski planini pa poškodovali osem mesecev starega junca. Radovljica - Rejci, Id imajo živino na tega, ker je medved s lani sprejeto bohinjskih in drugih planinah, so pre- uredbo o zabiti ogroženih živalskih vrst plašeni. Ne le zato, ker je pričakovan, da dejansko zavarovan pred lovsko puško *o tako številen trop medvedov še tako, kot v prispodobi velja za "ko* povzročal škodo, ampak tudi zaradi cevske medvede . Z uredbo so rjavega medveda razglasili za naravno znameni-tost, določili, da je lov na medveda prepovedan, In da lov lahko le izjemoma dovoli minister za kmetijstvo io gozdarstvo. (Nadaljevanje na 20. strani) • CZ. Slovenski parlament spominja na onvellovsko živalsko farmo Sr. Bela, 17. junija - Gost Glasove preje, ki je bila v petek zvečer v Vili Bella na Sr. Beli Pn Predvoru, je bil tokrat Igor Torkar. Pogovor je vodil Miha Naglic Z avtorjem satirične komedije Revizor 93, ki so jo v letošnji sezoni v Prešernovem gledališču Uprizorili kar šestintrldesetkrat, se je pogovarjal o njegovi mladosti, o družbeni in politični sedanjosti, ki jo avtor doživlja kot onvelovsko farmo, ker **se v tem parlamentu epidemično pojavlja nenavadna lastnost Slovencev, da njihova inkarnacija ni učlovečenje, ampak uživaljanje, in o njegovi viziji prihodnosti "Prosim vas, upajte z mano, da slovenski parlament ne bo postal tak - kot pravkar opisana onvelovska farma," pravi osemdesetletni pisatelj in publicist, ki ta čas ie pripravlja nov roma. Daljši zašis o Glasovi preji z Igorjem Torka/jem bo objavljen v Snovanjih, ki izidejo 1. Julija, • M.A., foto: Gorazd Sinik Velika nagrada Kranja Gora* zdu Stanglju - Kot zmagava-lec 27. dirke za Veliko nagrado Kranja se je v nedeljo vpisal na častno listo 21-letni Novomeščan Gorazd Štan-gelj. Kolesar Krke je slavil skupaj s klubskim prijateljem Sandijem Papežem, tretji na nedeljski krožni dirki pa je bil Francoz Christophe Moreau. Več na 21. strani. • V.Stanovnik, slika: G.Šinik t .—"j" zmagala dcu »ugu-Je Srireditev Je potrdila, da to esnica P^vi kraj za i/\rstne prireditve v pri-d k -c' prireditelji na so li H organizatorji. Več na strani? - A. Ž. ^sodobne Evropejce F0KUS V JUNUU - JUNIJ V u FOKUSU P E R I T E ,, .POLITIKA: Koalicija, Vouge, »mafija in katalizatorji * $j/A Kdo bo glavni? 'INTERNU; Bernard Coursat, Francoz poljani * TENIS: Med Roland Fos°som in Wimbledonom * tor ANGELES: V mravljišču J?S6nc ^Armanijev pros- Mi Obnovljena cesta Britof - Hotemaže Bolj varna predvsem skozi Visoko Na cestni povezavi Kranj - Jezersko manjka le še nova povezava med Britofom in Hotemažami, najbolj črna točka pa je križišče v Britofu. Kranj, 21. junija - Natanko po treh letih, ko je bil sklenjen dogovor o prenovi dobre tri kilometre dolgega odseka na regionalni cesti Britof - Hotemaže, so dela na njej končana. Dejanska {»renova je trajala dobro eto, čeprav na začetku ni kazalo na organizacijsko in finančno dokaj zahteven projekt. Težave zaradi zemljiških usklajevanj, zaradi prenove dobršnega dela primarnega vodovoda in drage infrastrukture in nenazadnje zaradi denarja so botrovale, da cesta ni dobila varnega pločnika na celotnem odseku. Zgrajen pa je vsaj na najbolj nevarnem delu na Visokem. Zdaj ostaja seveda še izgradnja nove ceste Britof • Hotemaže in ureditev semafors-kega križišča v Britofu, je poudaril predsednik IS Kranj Peter Oreha r, ko si je odsek včeraj ogledal tudi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. • A. Žalar Gorenjska^ Banka * d.d. Kranj Banka d posluhom Državni zbor je prejel predlog za zamenjavo ministrice za delo Ta teden bo zbor odločal o novi ministrici Ljubljana, 20. junija -Danes se je državni zbor na začetku junijskega zasedanja odločil, da bo v prihodnjih dneh sklepal o imenovanju nove ministrice za delo, družino in socialne zadeve, kot je predlagal premier dr. Janez Drnovšek. V pismu predsedniku državnega sveta je predlagal, da državni zbor ugotovi, da je sprejel odstop dosedanje ministrice in ji ie s tem funkcija prenehala, za novo ministrico pa imenuje Rino Klinar, predsednico izvršnega sveta občine Jesenice. Dr. Drnovšek in ministrica Puharjeva sta se o odstopu sporazumela pretekli teden, v jeseni pa naj bi odšla v diplomatsko službo v Makedonijo. Rina Klinar ie diplomirala iz sociologije družine in se najprej zaposlila kot novinarka na Radiu Jesenice, šest let pa je vodila tudi skupne strokovne službe SIS občine Jesenice. Bila !e predsednica zbora kra-evnih skupnosti občine Jesenice, dve leti delegatka republiške skupščine, leta 1900 pa je bila izvoljena za predsednico jeseniškega izvršnega sveta. To funkcijo opravlja še sedaj. Pogovora z dosedanjo ministricn Jožico Puhar in kandidatko Rino Klinar lahko preberete na 2. strani. • S. Ž. Za kanec višje pokojnine Ljubljana, 18, junija - Pokojnine bodo konec tega meseca višje za 0,7 odstotka. Za toliko je bila namreč po uradnih statističnih podatkih vigja povprečna slovenska plača aprila v primerjavi z marčevako in to je tudi merilo za junijsko uskladitev pokojnin. Uskladitev velja od aprila dalje, zato bodo upokojenci deležni tudi dvomesečnega poračuna. Konec junija bo v upokojenskih denarnicah le za kanec več denarja: s povečanjem in poračunom vred le za dva odstotka več kot maja, • D.Ž. jtMhm e**41 Krmnj. t+$s Sit t 33 a Izurjenost reševalcev odloča o življenju člani postaj Gorske reševalne službe iz Kranjske Gore in Mojstrane ter posadka helikopterja Letalske enote policije so minuli petek popoldne dokazali, da zanje ni pretrd oreh niti najtežje reševanje ponesrečenca direktno iz stene. Čeprav je šlo le za skupno vajo, so zahteven manever v os-tenju Nad Sitom glave opravili v pičle pol ure. Poleg vodstva GRS in Planinske zveze Slovenije ter ministra za notranje zadeve in načelnika RŠ TO si je uspešno urjenje ogledal tudi minister za obrambo Jelko Kacin, ki je pozneje v Koči na Gozdu podpisal sporazum o nakupu 14 terenskih vozil za potrebe GRS. Več o obeh dogodkih na 3. in 28. strani današnje številke! • S. Saje 486/40 že od 143.450,00 SIT ali 8321,00 SIT mesečno! Tel./F«: 964/ 22 10 40} STRANKARSKE NOVICE Liberalna demokracija Slovenije v Skorji Loki Združitev strank tudi na občinski ravni Pretekli četrtek je bil v Škofii Loki zbor članov in članic Liberalne demokracije Slovenije, ki je v bistvu pomenil združitev treh strank: nekdanjih Libralno-demokratske stranke, Demokratske stranke in Socialistične stranke, kot se je to že pred meseci zgodilo na državni ravni na združitvenem kongresu na Bledu. Zbrane so najprej pozdravili predstavniki občinskih odborov vseh treh strank, nato sprejeli pravilnik o organiziranosti in delovanju novega občiskega odbora LDS in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji sekretar LDS Andrej Novak. O programskih usmeritvah stranke ni bilo posebne razprave, poudarjena je bila le prepričanost, da morajo na letošnjih lokalnih volitvah zmagati. Novi predsednik Je celo obljubil, da odstopi, če tega cilja ne bodo dosegli. Zbor so pozdravili tudi nekateri vidnejši predstavniki te stranke v državi: dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, mag. Viktor Žakelj, podpredsednik LDS in Zoran Thaler, poslanec LDS v državnem zboru, od predstavnikov občinskih političnih strank pa le predsednik ZLSD. • S. Ž. Slovenski krščanski demokrati Uspešna klavzura v soboto so imeli vodstvo stranke SKD in poslanci te stranke za javnost zaprt sestanek, ali kot se je že vsesplošno uveljavilo: klavzuro. Stranka se je vse od neenotnega glasovanja njenih poslancev o zamenjavi ministrice Puharjeve, ki je povzročilo odstop glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča, pa prek izstopa krila Narodnih demokratov, do vse pogostejših kritik SKD kot nezanesljivega koalicijskega partnerja ter kritik na račun zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, znašla v precejšnji krizi, v ozadju pa poteka spopad med radikalci in zmernejšim vodstvom. Namen klavzure je bil, da stanje, v katerem so se znašli pri SKD razčistijo in prva poročila govore o tem, da jim je to uspelo: dogovorili so se, da bodo vsi poslanci spoštovali z večino v stranki sprejeta stališča in glasovali v skladu s tem (dogovorjeno je tudi bilo, da bodo glasovanja kontrolirali z računalniškimi zapisi) na seji sveta stranke, ki bo danes v ponedeljek, pa naj bi svoj odstop preklical tudi generalni tajnik. Sklenili so tudi, da naj bi pri premieru dr. Drnovšku protestirali zaradi nekaterih javno izrečenih kritik zunanjega ministra in mu hkrati zagotovili, da lahko poslej računa v državnem zboru na vse 15 poslanskih glasov. • S. Ž. Klub seniorjev Socialdemokratske stranke Slovenije Pokojninski sistem je potrebno urediti Izvršni odbor Kluba seniorjev in seniork (KSS) SDSS je na seji pretekli teden sprejel, kot pravijo, nekaj pomembnih sklepov: sistem starostnega in invalidskega zavarovanja je potrebno čimprej spremeniti iz medgeneracijskega v zavarovalniški »ct«m; ugotnviti j* treba hivžo lastnino SPIZ in jo vrniti; ukine naj se komunistični institut "izjemnih pokojnin"; drugače je nujno urediti vprašanje družinskih pokojnin. Te sklepe bo državnemu zboru posredovala poslanka Irena Oman, odločili pa so se tudi, da za varuhinjo človekovih pravic podpro Ireno Virant. Demokratska stranka Slovenije Dopolnitev programa V soboto je v Ljubljani zasedala prvo konferenca Demokratske stranke - gre za skupino Demokratov, ki se pod vodstvom poslanca Toneta Peršaka niso odločili pristopiti k Liberalni demokraciji Slovenije - na kateri so opravili dopolnilne volitve, sprejeli programsko resolucijo in nekaj sprememb statuta. Na konferenci so podpisali tudi sporazum s Slovensko obilno podjetniško stranko, s katero so se sporazumeli za sodelovanje m sklenitev volilne koalicije na letošnjih lokalnih volitvah. Socialdemokratska stranka Slovenije Slovenija do razvitih v 15 letih Ob obisku znanega harvardskega profesorja in ekonomista dr. Jeffrevja Sachsa, je bil v soboto v Ljubljani organiziran pogovor s predstavniki in ekonomskimi strokovnjaki SDSS, SLS m SKD. Sogovorniki so prof. Sachsa seznanili z nevladnimi pogledi na položaj v Sloveniji in posebej opozorili na problem visokih obresti, nepravilnosti pri privatizaciji, ter na dejstvo, da si stare politične strukture, mnogokrat na nelegalen in nelegitimen način, prilaščajo vedno nove vzvode oblasti in prevlade. Dr. Jeffrev Sachs je menil, da lahko Slovenija v petnajstih letih doseže najbolj razvite. Vaša hišna številkain^ol%HjsWwa& Vsak tedem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14, ure pokličite v uredništvo Gorenjskega, glasa, telefon 064/223-111, če je v Časopisu objavljena Vosa hišna Številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečna hišnoŠtevilko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + Številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak ted^h ena srečna družina več" Ker pa je motno, da je hišna Številka npr. na veČdruŽinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c.,), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče V uredništvo, prejme nagrado. Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Računajo, da bodo z mojo zamenjavo prihranili Po v državnem zboru neuspeli zamenjavi se je Jožica Puhar odločila, da sama odide. Po zaupnici, ki ste jo dobili v državnem zboru, ste izjavili, da boste sami premislili, ali naj bi ie vztrajali na mestu ministrice. Zakaj ste se odločili za svoj odstop? "Res sem po odločitvi v parlamentu najprej pomislila na to, ali mi bo v teh razmerah sploh še možno normalno delati. Ivo sem ugotovila, da misli premier vztrajati pri moji zamenjavi, mi je bilo jasno, da si ne morem obetati normalnih razmer in odnosov za nadaljnje delo. V resorju, ki ga vodim, je že dalj časa ob napovedih za zamenjavo nenormalno stanje, za katerega sem opazila, da vpliva na rezultate dela, to pa je tisti osnovni vzrok, zakaj sem se odločila, da tako stanje prekinem. Pokrivamo tako široko področje, da skoraj zadevamo ob vsakega Slovenca, in nikakor ne bi hotela, da ti odnosi na to vplivajo. Taka razmišljanja so podprli tudi v moji stranki." Kako ste vi doživljali neuspeh premierovega predloga v državnem zboru za vašo zamenjavo? "Predvsem mislim, da je bil neprepričljiv v prikazovanju argumentov za zamenjavo, ki jih pravzaprav sploh ni povedal. Iz tega je mogoče zaključiti, da gre za politično zamenjavo, sai vsebinskih razlogov za to ni. Ce so rezultati dela ugodni, kar mislim, da lahko za naše ministrstvo trdimo, potem je na takšen način zelo težko argumentirati zamenjavo ministra. Tudi kontrola SDK ie dala tako pičle rezultate, da je bilo veliko razočar- anje tistih, ki so pričakovali celo novo afero, dobili smo le nekaj dobrih nasvetov o tem, kaj bi kazalo pri spremljanju financ v ministrstvu izboljšati ter opozoril na nekatere napake. Če bi me vprašali, kaj je bistvo ozadja za mojo zamenjavo, pa bi vam odgovorila, da je to denar, ki se ga v našem ministrstvu resnično veliko obrne, in nekateri očitno pričakujejo, da bodo na tak način lahko nekaj prihranili." Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zapuščate v času, ki je za Slovenijo v določenem smislu prelomen, sai rezultati kažejo, da smo na dobri poti k postopnem okrevanju gospodarstva. Bi lahko take trende potrdili tudi ■ stališča vašega ministrstva? "Do moje zamenjave prihaja ravno v času, ko se pravzaprav kažejo rezultati dela, ki smo ga v našem resorju vsa ta leta vlagali. Znano je, da smo preprečili propad številnih programov in s tem ohranili delo in ekipe, uspeli s pogajanji doreči sporazum o plačah in v njem institucionali-zizirati socialno partnerstvo, najbolj pa so razveseljivi podatki o bistvenem upadanju brezposelnosti. Samo upam lahko, da bodo moji nasledniki uspeli nadaljevati zastavljene programe, hkrati pa jih čaka še cela vrsta že pripravljene zakonodaje (o inšpekciji dela, invalidih, varstvu vojnih veteranov, varstvu pri delu, delovnih razmerjih), za katero se bo potrebno potruditi, da bo sprejeta in nato uresničevana. V praksi bo dokončno treba izpeljati tudi zakon o družinskih prejemkih in zakon osocilanem varstvu. Moja naslednica bo morala nadaljevati z dopolnitvijo in usposobitvijo ministrstva za naloge, ki so mu naložene, in iskreno ji želim, da bi bila uspešna." Ob optimističnih napovedih gospodarskega vzpona, Id naj bi bistveno zmanjšal brezposelnost, pa nekateri opozarjajo na to, da bo lastninjenje podjetij imelo obratne učinke • brezposelnost naj bi se zaradi privati-zacije in delno tudi denacionalizacij e bistveno povečala. Kakšne so vaše ocene? "Predvsem mislim, da bosta oba procesa tekla hkrati, in zato večjih pretresov ne pričakujem. Na tržišču dela bomo zagotovo priča zelo veliki dinamiki, ki utegne povzročiti določena ni- hanja v obsegu brezposelnosti, Eredvsem pa bo precejšnji pr^ lem strukturna brezposeln« ki bo zaostrila konflikt m« povpraševalci po delavcih JJ iskalci zaposlitve. Zato vidj kot eno najpomembnejših nal<| ravno v programih preusposa"1' janja in izobraževanja zaposlitve, ki bi se na tak ta® lahko prilagodili povpraševal jem. Pričakujem, da bo brezf^ selnost še nekoliko upadla in * nato gibala na ravni 8 do/ odstotkov po evropskih nicnu* Pogoj za to je, da ostane nomska politika, predvsem monetarna politika približno tal* kot je sedaj, in da politika W ostane stimulativna. Ostrejši W repi bi utegnili v naših sedanp razmerah (nelikvidnosti, drag«' ga kapitala) zadušiti in cel pokopati tudi uspešna in W spektivna podjetja." Od kod pa ideja za dipU**' sko službo v Makedoniji? . y "Pri razgovorih o tem, kaj Wl trenutnem položaju Slovenj potrebovala, je bilo ugotovi]« no, da je zelo aktualno vprašaj)) urejanja odnosov z Makedomj > in meni se je zdela ta ideja #y izzivalna. Makedonija leži g križišču pomembnih poti & Zahodom in Vzhodom, Sev» om in Jugom, s kopico tez«. Slovenija se je sicer v glavn^ preusmerila na Zahod, kjer p* J konkurenca izredno velika, #. sem prepričana, da vzhodu1: tržišč ne kaže zanemariti. To J prilika in izziv, da uporab'^ svoje znanje in bogate izki»fll pri delu z gospodarstvom, kari vseskozi moja afiniteta, ter mo j nost, da to še razširim." .J Bo za diplomatsko sl«*J potrebno še dodatno lupo**0 Janje? . "Najprej me čaka bear10) (zaslišanje) pred pristojnim m borom za mednarodne odn« državnega zbora za katerega moram posebej pripraviti. N* me normalno čaka uspo«3^ janje, ki so ga za diplom^ službo deležni vsi, ki odha)*! na to pot. Pričakujem, da J moj odhod v Makedonijo aktjg' len nekje v jeseni." • S. 149 Kandidatka za ministrico za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar Pričakujem sodelovanje Pogovor s kandidatko za novo ministrico za delo, družino in socialne zadeve, ki naj bi jo v tem tednu imenoval slovenski parlament. Kako komentirate dogajanje ob predlogu za razrešitev ministrice Jožice Puhar? "Predsednik vlade ima pravico, da si izbere sodelavce. Vsi, ki so na teh funkcijah, se morajo zavedati, da jim je rok zelo omejen, in želim si, da bi čimprej dosegli razmere, ko bi bile take zamenjave nekaj običajnega, kar ne bi vzbujalo posebne pozornosti, kot se to dogaja sedaj." Mnogi trdijo, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve eno najzahtevnejših, saj je ob začetku tega mandata dobilo še nove naloge. Je prevzem tega resorja za vas predvsem strankarska naloga, ali strokovni izziv? "Vsekakor to kandidaturo jemljem kot strokovni izziv. Pri predlaganju določenih rešitev pa menim, da mora biti prisotno čimveč stroke. Če bom izvoljena, si zato želim pri svojem delu sodelovanja čimšir-šega kroga strokovnjakov, saj je le tak pristop porok za to, da bodo ti predlogi kvalitetni. Res pa je, da je delo tega ministrstva zelo široko, spremlja te od rojstva do smrti. Kaže pa opozoriti, da še zdaleč ni vse odvisno od tega ministrstva, ampak tudi od ostalih. Ko omenjam delo, bi rada pripomnila, da ga po mojem mnenju še premalo cenimo, pa tudi odnos do dela bo potrebno še v mnogočem spremeniti." Od časov, ko ste delali v SIS in lahko področje družbenih dejavnosti dodobra spoznali, se je marsikaj spremenilo: ugotovili bi lahko, da kar precejšnji del vzrokov za zamenjavo Jožice Puhar tiči v medstrankarski tekmi, različnih političnih pogledih na ta zelo občutljivi resor in nenazadnje tudi v tem, da lahko posamezni minister na svojem položaju uveljavlja program svoje stranke. Boste nadaljevali z uveljavljanjem socialdemokratskega programa Združene liste? "Predvsem je treba vedeti, da pravila igre določa koalicijska pogodba in da vse predloge obravnava vlada v celoti, kar pomeni, da so možnosti samovoljnega uveljavljanja programa posamezne stranke omejene in nujno podrejene usklajevanju. Mislim, da smo v Sloveniji uspeh to krizno obdobje prebroditi brez hujših socialnih zaostritev tudi zaradi uveljavljanja socialdemokratskega programa združene liste. Kot povsod v življenju pa posameznik lahko bolj malo doseže, če tega, kar predlaga, ne sprejme njegova ožja, ali celo širša okolica." Tudi med strokovnjaki je v zadnjem času slišati dve nasprotujoči si napovedi: da bo oživljanje gospodarstva, Id smo mu priča, občutneje zmanjšalo število brezposelnosti, drugi pa so prepričani, da se bo s privatizacijo prava "čistka" med delavci sele pričela, in da lahko pričakujemo 100.000 novih brezposelnih. Kaj vi menite o teh napovedih? "Spremembe,ki jih prinaša lastninjenje, bodo kratkoročno morda vplivale nezaposlenost. Kot sem že omenila: delo mora postati večja vrednota, in podobno, kot v tujini se bomo morali naučiti ceniti vsako novo delovno mesto, 10, 20 novih delovnih mest pa šteti za uspeh. Posebno pomembno se mi zdi, da bomo poskrbeli za mlade, saj jim le tako lahko omogočimo vstop v življenje, pogoje za ustvarj3'! družine, zagotovo pa bo eden najvefl problemov postala tako imenovana strW turna brezposelnost. To je neskladje m ponudbo in povpraševanjem glede ^ profile delavcev, kipa najbolj prizau^ starejše delavce. Sem pa v p°S'ei reševanja brezposelnosti upoštevaje do«5 ženo vsekakor optimist." Vaša predhodnica je imela kar vel' opraviti z najrazličnejšimi sindikati,JK pri pogajanjih o kolektivnih pogodP*, kakor tudi pri poskusih za skleo"^ socialnega pakta. Kako pričakujete* vam bodo šla "od rok" ta pogajanja? < 'Predvsem si želim konstruktivno ličnega sodelovanja z vsemi zaintef1 animi skupinami: naj bodo to uiv*~v, upokojenci, ali pa sindikati, kot pred*13, mki aktivnih delavcev. Sodelovanj*! nujno že zaradi pojasnjevanja, razci^i vanja, predvsem pa možnost, da se sp' rešujejo odprta vprašanja. Le v sod«1 vanju čim širšega kroga partnerjev *f možnost za uspešno preseganje težav . V ministrstvu, kamor kandidirate, že v preteklosti, tako pa bo verjetno tur, prihodnje, kar veliko morali ukvarj^, Eroblemi Jesenic. Lahko Jeseničani f p ujejo, če postanete ministrica, kaj pomoči? .•)( "Na ministrskem položaju in v vla^J; nujno gledati na državo kot celoto, se**| pa lahko izkušnje iz konkretnega °*L omogočajo morda bolj specifičen 08 reševanja v zakonskih okvirih. Zelini^j zakonske rešitve ponujajo. Malo bi Jeseničani, pa tudi drugi, znali vtm istiti vse možnosti, ki jih splošno spfey samozaupanja, iniciativnosti in izn&r vosti pa jim zagotovo ne škodi." ^ In kaj pravijo na kandidaturo don»*L boste dnevno vračali sem na Plavški P" ,( "Vsekakor se bom vračala, kadar ^ mogoče. Naj povem, da zelo rada 1/0j avto, da mi vožnja ne predstavlja ob*e. | nitve, celo sprostitev. Nikoli ne P°ztf povedati, da sem iz Jesenic. Za dorna«^ lahko rečem, da so se Že z vsemi dosedanjimi službami utrdili v tem. d|y pretežni del dneva ni doma." • »• ^ I €«JEM§lM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška ooUUluu neodvisni nestrankarski pohučn^ormativni poltedml.s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: « Valjavec/ °f«^ "J^.^tt^ N^Norin»rji fa uredniki: Hcfena Jelovčan, Jože ^oŽnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, DarinkaSedej, Vilma Stanovnik Marija V^lČjaT Cve^jJ ledia Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ugl ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. imajo: emamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odavniku; urad^f ntotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne »tort1* IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Zbor krajevnih skupnosti je bil tokrat sklepčen Merila za izbor odlagališča že imajo Ko je tudi zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine na seji v sredo potrdil toerlla za izbor lokacije za odlagališče odpadkov, je občina preskočila prvo oviro pri (zapletenem) iskanju nove lokacije. Najtežje delo (določitev območij in potlej konkretne lokacije) pa jo še čaka. •"■uuvijica - Čeprav je poslanec družbenopolitičnega zbora Janez Kesman že pred prvim sklicem skupščinskih zborov pozval Poslance, izvoljene na Demosovi listi, naj se ne udeležijo sej, je °u zbor krajevnih skupnosti ob drugem sklicu vendarle sklepčen. In J^ed delegati, ki so se udeležili seje, so bili tudi poslanci, izvoljeni W Demosovi listi. Delegat gorjanske krajevne skupnosti Anton Poklukar je r6 na začetku seje vprašal, ali je sploh smiselno razpravljati o ^polnitvi srednjeročnega družbenega načrta občine z obrtno cono Gorje, ko pa je družbenopolitični zbor predlog zavrnil z glasovanjem, v katerem so se zadržali. Ko je prevladalo blišče, da je tudi od odločitve zbora krajevnih skupnosti velijo odvisno, ali bo izvršni svet Kljub vzdržanosti družbenopolitičnega zbora vztrajal pri spremembi družbenega plana ah ne, 50 delegati vendarle razpravljali Judi o obrtni coni. In razprava Je bila prav pri tej točki dnev-nega reda najbolj živahna. Lado Zbor krajevnih skupnosti je predlog odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del v občim zaradi nedorečenosti nekaterih členov vrnil v osnutek, tako kot ostala skupščinska zbora pa je soglašal z imenovanjem Justine Erčulj za ravnateljico blejske osnovne šole. Eržen je menil, da bi pri odločanju morali upoštevati predvsem stališča krajevne skupnosti Gorje. Član izvršnega sveta Janko Jan se je s tem predlogom strinjal, vendar ob predpostavki, da bi upoštevali tudi širši (naravovarstveni) interes, ki ga zastopa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Dejal je, da tudi v Gorjah niso vsi za obrtno cono in da ne držijo podatki o 80 delovnih mestih v coni in o tem, da bo vsa dejavnost le dopolnilo turizmu. Po mnenju Janka Jana bi morali bolje izkoristiti prostorske možnosti v bližnjem Elmontu, Gozdnem gospodarstvu Bled in v leski Verigi, ne pa se odločati za novo obilno cono, ki bo med drugim uničila tudi najboljšo kmetijsko zemljo. Delegat gorjanske krajevne skupnosti Anton Poklukar je dejal, da je govorjenje o praznih prostorih, kamor bi se lahko s svojo dejavnostjo "preselili" obrtniki, zavajanje delegatov in javnosti. Pri odločanju o obrtni coni je bilo pričakovati, da bodo nekateri metali polena pod noge, je dejal Poklukar in poudaril, da bo zaviranje razvoja škodovalo občini. Ljudje, ki so pripravljeni investirati na področju radovljiške občine, pa bodo odšli drugam. Boitjan Fuerat, Id po pooblastilu izvršnega sveta vodi občinski zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, je povedal, da je zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dal soglasje k dolgoročnemu družbenemu planu, v katerem je predvidena obrtna cona v Gorjah, zdaj pa s posebnim mnenjem povzroča zmedo pri odločanju. "Spotaknil" se je ob stališče, da je prihodnost Bleda v železnici, in zanikal Janovo trditev, da bo cona stala na najkakovostnejši kmetijski zemlji. Ureditev obrtne cone v Gorjah podpira tudi Obrtna zbornica Radovljica, tako pa so pri glasovanju odločili tudi delegati zbora krajevnih skupnosti • C. Z. S seje predsedstva kranjske skupščine Občina naj prevzame počitniške domove takšno stališče bo predsedstvo na pobudo Sveta Kranjskih sindikatov ponudilo odbornikom na naslednji seji občinske skupščine Krn * krarr t*7* JMJa ' Pred sejami zborov občinske skupščine je "njskl župan Vitomir Gros v sredo sklical predsedstvo. Največ Pozornosti so posvetili pobudi Sveta kranjskih sindikatov, naj bi . • °d kranjskih podjetij brezplačno prevzela lastništvo Počitniških domov, hišic, prikolic, ki se jih v procesu lastninjenja Podjetja želijo znebiti v otvoritveni bilanci. Na ta način, je razložil Predsednik Sveta kranjskih sindikatov Gorazd Balta, bi Preprečili prodajo teh zmogl-livosti, ki za večino menedžer-jev predstavlja nepotrebno socialo, ki v oc ' (taki r interes kranjskih de-, da še naprej lahko P°ceni letuiein Obči podjetja ne sodi zašč!ti£Tcri so že bili) m Uvcev (drž« letujejo. Ubčina w*ava) je namreč najprimer-ejsi naslovnik, da lastnino ^eiavcev (brezplačno) predme, s tem soglaša tudi „fPubliška agencija za Slniktu prebiranje in privatizacijo. Vsekakor pa je pametneje, da domovi ostanejo v Kranju, kot da "odidejo" v Ljubljano. Župan Vitomir Gros je povedal, da je o sindikalni pobudi obvestil vse gorenjske župane, ki se strinjajo, naj občine prevzamejo tiste počitniške zmogljivosti, ki jih podjetja hočejo izločiti iz svojega premoženja, in jih nato odda v neprofitno upravljanje pooblaščeni organizaciji. Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Orehar je zavrnil očitek, da za to pobudo nima razu- Na seji predsedstva je yetn " tajnik'občinske skupščine Branko Grims napovedal, da bo v začetku jeseni zaradi obveznosti v stranki (glavni tajnik socialdemokratske stranke) dal ostavko na občinsko službo. Dejal je tudi, da je letos za svoje delo v stranki porabil že dvajset dni rednega dopusta. mevanja. sindikalni Po njegovem je poziv v prvi vrsti namenjem podjetjem, lastnikom počitniških zmogljivosti, delavcem in njihovim sindikatom, ki se edini lahko odločajo, kaj bodo storili s svojim premoženjem. V izvršnem svetu sicer prenosa na občino ne zavračajo, razmišljajo že tudi, da bi v tem primeru kranjska občina počitniške zmogljivosti prenesla v neprofitno upravljanje zavoda za letovanje. Župan Vitomir Gros je člane predsedstva seznanil tudi s pismom Borisa Pavšlar-ja oziroma njegovo kritiko na postopek vračanja Pavšlarjeve niše na Glavnem trgu v Kran- {'u. Predsednik izvršnega sveta 'eter Orehar je pojasnil, da denacionalizacijski postopek vodi pristojno ministrstvo za kulturo, občinske interese pa v postopku zastopa javno pravobranilstvo. Z drugimi besedami; izvršni svet v postopku neposredno ne sodeluje, zato tudi ne more odgovarjati na Pavšlarjeve očitke. • H. Jelovčan Pred delitvijo ključev socialnih stanovanj En dan življenja v kleti zaradi lažnih podatkov je z liste dobitnikov občinskih socialnih stanovanj izpadlo šest Prosilcev ^rani> 21. junija - Živeti v primerno velikem in udobnem stan o vnj u brez oderuške najemnine in nenehne bojazni, £4*4 bo treba ven, je sen prenekatere (mlade) družine, '»tini, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah in nimajo pNa, da bi si same pomagale, občina vsako leto razdeli l°hko in toliko tako imenovanih socialnih stanovanj. JX kratkem bo prosilcem v!?ključe 24 stanovani- nn r stanovanJ je v obnovljenem stanovanjsko ponovnem objektu na Kidričevi Klanju (nekdanji dijaški pj— /.pet stanovanj je r Zlatem polju, ki so se Jj^znila v zadnje pol leta. rur? Prosilcev je nekajkrat nel -'iSrečnežev' bo°° 23 reiv1 X ali Pa kar za vseleJ hi! 1 svoJ stanovanjski pro-blem, torej malo. Komisija je veleva pravilnik tako kot obiskala vse prosilce, pogledala, kje in kako žive, kakšni so njihovi dohodki ter vse podatke prenesla v točke. Pred izdajo sklepov o dodelitvi stanovanj pa je tiste prosilce, ki naj bi dobili ključe, nenapovedano obiskala druga komisija. In tu se je zataknilo. Kar pri šestih prosilcih se namreč prvotni podatki niso skladali z drugič videnimi. Tako je, denimo, druga komisija prišla v hišo, v kateri naj bi se v klavrni kletni sobici stiskala prosilce- va družina. Klet je bila začuda prazna, družina pa v sicer ne zavidljivem, vendar razmeroma solidnem stanovanju. To je najbolj v nebo vpijoč primer, kako so se nekateri skušali "znajti" in nabrati čim več točk, vendar so se ušteli. Zdaj bodo s seznama dobitnikov socialnih stanovanj zaradi prikazo-vanja lažnih podatkov izpadli. Na podoben način še pet drugih. Praksa ponovnega preverjanja stanovanjskih razmer kandidatov za socialna stanovanja je v Kranju običajna, zahteva jo tudi pravilnik, pravi sekretar občinskega sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič. Kandidati zanjo očitno ne vedo, sicer bi najbrž življenje v kleti podaljšali še za kakšen teden. Miha Perčič tudi pravi, da se, potem ko naj bi nekdo s seznama prosilcev stanovanje dobil, pogosto začnejo oglašati tudi njihovi sosedje oziroma krajevna skupnost, češ saj ta pa ne živi tako zelo slabo... Socialna stanovanja bodo šla torej v preverjeno prave roke. V občinskem sekretariatu pa zdaj pripravljajo tudi pravda za tiste prosilce, ki po socialnem (dohodkovnem) statutu ne pridejo v poštev za socialna stanovanja, žive pa v nemogočih bivalnih razmerah. Razpis za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj bo jeseni. * H. jelovčan 50 let od smrti Iva Slavca - J okla Legenda, ki živi Prav danes, 21. junija 1994, mineva pol stoletja od dne, ko je na njivi pod vasico Plevo v pobočju Jošta nad Kranjem pod streli raztrgancev in nemških gestapovcev padel Ivo Slavec - Jokl, sekretar rajonskega komiteja KPŠ Kranj in sekretar okrožnega odbora OF za kranjsko okrožje, čudovit mlad človek, predan borec, ki je vse svoje moči zastavil za vstajo in osvoboditev slovenskega naroda. Žal sam ni dočakal svobode, ki jo je tako srčno želel Bil je še ena žrtev domačih izdajalcev, le ena velika žrtev na oltar domovine, ki ne sme biti nikoli pozabljena, ■h n Tisti, ki so ga poznali. Se ^b09bV danes govore o njem z velikim a^fnV navdušenjem. Bil je človek, ,1 %t <•» w kakršnih se rodi malo. Posta- aa^ Tw> i« M ven, prijeten in podjeten fant, ki ga ie vse imelo rado, bil je središče vsake drulbe, kjer se je le pojavil. Rad je bil vesel, lepo je pel in tudi zato so Kranjčani, posebno delavci iz kranjskih tovarn, tako radi zahajali v njihovo domačo gostilno in trgovino v Struievem, ki I ■% sta ju vodila z mamo. Oče je bil V |L jf** pa upravnik poŠte v Kranju. V m - i m * restavraciji Slavec spodaj ob Savi, so bile nedelje najlepše, plesi najbolj veseli Potem vojna. Ivo, narednik jugoslovanske vojske, se je še potem, ko so kraljevo vojsko strahopetno zapustili vsi oficirji, skušal s svojo četo vojakov prebiti v Liko, kjer naj bi nadaljevali z oboroženim bojem proti okupatorju, a so jim to namero na Kolpi preprečili hrvaški izdajalci - ustaši Po vrnitvi domov je takoj zbral okrog sebe vso zavedno kranjsko mladino, jo spodbujal k uporu, k akcijam. Trosili so letake, betonsko cesto med Kranjem in Naklom so popisali s parolami OF, polagali steber, na katerem so Nemci jeseni 1941 obesili Stošiča. Že prvim partizanom je pomagal s hrano in sanitetnim materialom. Seveda vse to njegovo delo ni ostalo skrito domačim izdajalcem. Nemci so ga prvič prišli aretirat 8. februarja 1942. Za las jim je ušel, odšel na Notranjsko, na Bloke, kjer je lena Mara imela sorodnike. Maja 1942 se je priključil borcem Rakovniške čete, ob veliki italijanski ofenzivi pa je bil imenovan za komandanta Loškega odreda. Septembra 1942 je bil hudo ranjen, se dalj časa zdravil v partizanski bolnišnici, pozno jeseni 1942 pa je prišel na okrevanje domov. Skrit v domači hiši, kjer so v raznih sobah stanovali Nemci, je bil še najbolj varen... Spomladi 1943 je le toliko okreval, da je spet lahko začel s terenskim organizacijskim delom, ves čas seveda v strogi ilegali. Junija 1943 je bil imenovan za sekretarja rajonskega komiteja KPS Naklo - Preddvor, julija 1943 za sekretarja rajonskega komiteja KPS Kranj, marca 1944 za sekretarja novo ustanovljenega okrožnega odbora OF Kranj. 21. junija 1944 je v PSevem sklical sestanek kranjskih aktivistov, na katerega je prišel s sestanka gorenjskih aktivistov v Kropi Zaseda pri transformatorju pod PSevom je njega in Karla Erlena - Rastka spustila naprej. Kakšnih sto metrov pred vasjo je zadrdralo od Drajnarja. Skočila sta po bregu navzdol in se reševala proti grabnu, kjer bi ju streli ne mogli doseči Rastku je uspelo, Ivo pa je dobil strel v glavo in oblelal na njivi sredi cvetočega krompirja... Domobranci tam zgoraj pa so si le bili v lasen, kdo je zaslulil razpisano nagrado... Naslednji dan so ga partizani pokopali blizu kraja, kjer je padel. A le dan zatem so ga pokopali na drugi strani vasi skupaj s padlim Joletom Vrečkom. Grogov oče Je poleg groba zasadil češnjo in s tem zaznamoval grob. Prav tam danes stoji bel spomenik in vse, ki tod hodijo na Jošta, na Čepulje, spominja na čudovitega človeka, nesebičnega tovariša, ki je s svojim livim delom ogrel nešteta srca za narodno stvar in klesal iz njih ljudi, zavedne Slovence, zaradi katerih okupatorji in njihovi pomagači nikoli niso mogli ustvariti pregraje med OF in še neorganiziranim ljudstvom, kot je med drugim zapisal Slovenski poročevalec jeseni 1944. 2/. novembra 1953 je bil Ivo Slavec - Jokl proglašen za narodnega heroja. Danes, 21. junija, ob 18. uri bo pri spomeniku padlim v Struievem manjša slovesnost v spomin na tega velikega Slovenca. • D. Dolenc Terenska vozila za gorske reševalce Koča na Gozdu, 17. junija - Petkovi vaji gorskih reševalcev iz Kranjske Gore in Mojstrane v steni Pod Sitom glave je sledil svečan dogodek v Koči na Gozdu, kjer so podpisati sporazum o nakupu terenskih vozil za Gorsko reševalno službo Slovenije. Kot je povedal obrambni minister Jelko Kacin, vozili nissan terano II že imata postaji v Mojstrani in Bohinju, po sporazumu ?a bodo v treh letih zagotovili 14 vozil še za druge postaje GRS. o dogovoru med postajami bodo avtomobile dobili na Gorenjskem prihodnje leto v Kranjski Gori, Tržiču, Skofji Loki in Kranju, leta 19% pa v Radovljici in Ratečah ter na Jesenicah in Jezerskem. Za prelepo darilo ob 82-letnici ustanovitve GRS se je zahvalil njen načelnik Danilo Škerbi-nek, ki je pridobitev označil predvsem z vidika hitrejšega nuđenja pomoči ponesrečencem v gorah. Predsednik PZS Andrej Brvar je poudaril, da država z več kot 100-letno planinsko tradicijo na ta način zagotavlja možnosti za razvoj planinskega gibanja. Minister Kacin in minister za notranje zadeve Andrej šter pa sta napovedala še tesnejše sodelovanje njihovih delavcev tudi pri reševanju v gorah. • S. Saje > Uspeh kot izkušnja Ena redkih krajevnih skupnosti, kjer so se na nedavnem referendumskem odločanju za nove občine na Gorenjskem opredelili za samostojno občino, je Jezersko. Ob prazniku, ko so ocenjevali delo v minulem obdobju, je predsednik poudaril, da je vodstvo krajevne skupnosti na podlagi predhodnega opredeljevanja pričakovalo prepričljivejšo opredelitev na referendumu. Oceni sicer ne gre oporekati, vendar bi bili s tolikšno enotnostjo, tam, kjer so si recimo zelo prizadevali, da bi postali samostojna občina, več kot zadovoljni Zato na Jezerskem res ni razlogov za kakršnekoli pomisleke o verifikaciji nedavne ponujene odločitve. Bolj razmisleka vreden pa je nasvet, da se velja jutri na Jezerskem enotno in z veliko večjo večino lotevati vsega, česar se bodo kot bodoča občina morali ne le "zavedati", ampak predvsem sporazumevati. Uspehi, ki so jih dosegli na domala vseh področjih, ki jim pravimo na kratko kar komunalna infrastruktura, so za zunanje opazovalce in nepoznavalce dogajanj več kot prepričljivi. Kritične ocene pa prav zato ne gre spregledati; saj nenazadnje opozarja, da so uspehi uresničljivi le ob veliki enotnosti in zavzetosti To pa je izkušnja, ki je v bodoči občini (pa ne le na Jezerskem) ne gre spregledati • A. Zalar Praznik krajevne skupnosti Bela Kresovanje ob novem igrišču Zgornja Bela - V krajevni skupnosti Bela bodo ob krajevnem prazniku pripravili več prireditev. Osrednja bo v petek, na predvečer dneva državnosti, ko bodo v Pregradu na Zgornji Beli s tekmo med Bašljem in Belo odprli novo nogometno igrišče in pripravili kresovanje z ansamblom Gašperji* Prireditve ob krajevnem prazniku so se začele že v soboto s teniškim turnirjem. V petek ob 16. uri bo gasilska vaja, uro kasneje nogometna tekma med Bašljem in Belo (v počasu se bodo pomerili Še v vlečenju vrvi), po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Francija Bizjaka pa se bo ob sedmih zvečer začelo kresovanje z ansamblom Gašperji in s kegljanjem za odojka. V nedeljo ob 16. uri bo v cerkvi na Lovrencu nad Bašljem še maša za vse padle v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti so letos dokončali dve pomembni nalogi: obnovili so cerkev na Lovrencu (vrednost lanskih in letošnjih del je približno poldrugi milijon tolarjev) in na zamočvirjenem zemljišču po izsušitvi uredili nogometno igrišče, ki je le prvo od načrtovanih rekreacijskih objektov v Pregradu. »CZ. STOLETNICA POŽARNE BRAMBE V BPT TRŽIČ - Po četrtkovi združeni vaji gasilcev v tržiški predilnici in tkalnici so člani IGD BPT Tržič označili 100. obletnico gasilske dejavnosti s svečano sejo v tržiškem Paviljonu NOB. Tam je predsednik Stane Oman opisal društveni razvoj, direktor podjetja Janko Maček pa je obrazložil povezanost gmotnega položaja tovarne in skrbi za društveni napredek. Zaenkrat so s skupnimi močmi dosegli, da ima društvo 23 aktivnih članov, v prihodnosti pa jim bo morda uspelo zagotoviti denar za novo vozilo. Kljub skromnim razmeram je v preteklosti društvo veliko doseglo, o čemer so pričala tudi številna podeljena priznanja. Za društvo in 13 posameznikov je republiška gasilska odlikovanja izročil Vili Tomat, podelili pa so tudi 7 občinskih odlikovanj. Društvo je predalo spominske plakete svojim članom, dosedanjim direktorjem predilnice in sodelavcem, osem članov društva, vodstvo podjetja in pobrateno društvo Elan pa je nagradilo s kipci Florjana. Svečanost so zaokrožili s kulturnim sporedom, sobotni popoldan pa so končali z veselico. • Besedilo in slika: S. Saje NOV PRAPOR ZA 95-LETNICO GD VOGLJE - S sprevodom gasilcev skozi vas in proslavo pred domom krajanov so v nedeljo popoldne proslavili jubilej Gasilskega društva Voglje. Društvo, ki ima danes okrog 150 članov - med njimi dobro polovico usposobljenih gasilcev, je po opisu tajnika Mihe Rozmana doseglo velik razvoj. Zadnja pridobitev je bil nov gasilski avto ob 90-letnici, tokrat pa je društvo dobilo nov prapor. Le-tega je razvil v imenu pokrovitelja kranjski župan Vitomir Gros, blagoslovil pa gaje domači župnik. Delo društva sta pohvalila tudi predsednik KS Voglje Marjan Žerovnik in predsednik Občinske gasilske zveze Kranj Marjan Čeferin. Slednji je izročil 4 republiška gasilska priznanja in 7 občinskih odlikovanj najbolj prizadevnim članom društva. Po slovesnosti, ki so se je udeležili poleg domačinov in uglednih gostov tudi številni gasilci z Gorenjskega, so zbrane povabili na veselico. • Besedilo in slika: S. Saje Praznovanje v krajevni skupnosti Jezersko Ni razlogov za zaskrbljenost Dela, ki so potekala v krajevni skupnosti Jezersko pod vodstvom predsednika Milana Kocijana, ne pomenijo le dobre osnove za jutrišnjo občmo. Jezersko, 20. junija - V soboto popoldne je bila na slovesnosti ob krajevnem prazniku KS Jezersko ponovno potrjena ocena, da so Jezerjani oziroma sedanje vodstvo s predsednikom KS Milanom Kočijanom ob sodelovanju krajanov, Id jim ni bilo vseeno, kako je in kako bo na Jezerskem, v minulem mandatnem obdobju veliko naredili in na ta način tudi pokazali, da bodo jutri lahko uspešni tudi v novi, svoji občini Tokrat sta bila slovesna govornika po programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole, predsednik IS Kranj Peter Orehar in svetovalec IS za krajevne skupnosti Janez Gradišar. Praznovanje v spomin na dogodke pred petdesetimi leti se je v krajevni skupnosti začelo že prejšnjo soboto z zelo uspelo meddržavno gasilsko vajo, ki so Jezerskem še odbojkarski turnir za pokal krajevne skupnosti. Predsednik sveta KS Milan Kočijan je bil ob ocenjevanju dela v obdobju zadnjih nekaj let Janezu Gradišarju so se Jezerjani zahvalili z "doma izdelan" sedežno Jezersko garnituro in posebno "vstopno dovolilnico kraj, čeprav so ga prijatelji v šali večkrat "podražili", da je "Jezerjan". Gasilci na Jezerskem sodijo med najbolj delavna društva v krajevni skupnosti. Poleg sodobne opreme so uredili tudi dom in okolico. !'o pripravili domači gasilci, :aterih predsednik je Dušan iemrov. V njej so sodelovali tudi gasilci iz Železne Kaple in Reberce. To soboto pa je bila najprej na programu kolesarska dirka z gorskimi kolesi, po njej pa ogled sodobne gasilske opreme pri nanovo urejenem domu. Po slovesnosti, kjer so podelili priznanje KS za delo na športnem področju Vinku Tepi-ni, pa je bil na igrišču na jedrnat pri ugotovitvi, da so na področju urejanja komunalne infrastrukture uspeli veliko narediti, kar se bo slej ko prej pokazalo tudi kot solidna osnova bodoče občine Jezersko. Nič manj kritičen pa ni bil pri oceni, kako in s kakšnimi napori je bilo vse, kar danes je na Jezerskem, doseženo. Njegove ugotovitve bi lahko sklenili v nasvet, da bo v prihodnje na Jezerskem treba še veliko več enotnosti. "Med velikimi in prav gotovo za Jezersko pomembnimi akcijami in pridobitvami so bile izgradnja vodovoda od zajetja do Kanonirja. Imamo dovolj Eitne vode. Obnovljen je bil ultumi dom, čeprav danes ne moremo razumeti, da je ta objekt, ki so ga krajani zgradili pred drugo svetovno vojno in ga pred petimi leti že drugič obnovili, zdaj v denacionalizacij skem postopku." Velika dela so bila opravljena na sanaciji Makekove Kočne, pri čiščenju usedalnika pri jezeru, struge Jezernice, vgrajevanju bran in urejanju odvodnjavanja. Iznajdljivost in zares veliko naporov je bilo treba za postavitev novega RTV pretvornika na Rezmano-vem. Podobno so letos s skromnimi sredstvi ter prispevki krajanov med prvomajskimi Erazniki obnovili Staro cerkev, jer so danes dela ocenjena na najmanj 3,5 milijona tolarjev. Po tradicionalnem spomladans- kem čiščenju pa so zdaj konč^ tudi že asfaltiranje posamezn111 odsekov krajevnih cest in o*& lice gasilskega domaozirom8 Korotana. "Naj spomnim še na nekate^ akcije, kot so na primer nap61' java elektrike v Dol, uredijf smetišča na Remontu, napelj8' vo vode v kamp, uredite; skladišča za vodovodni maje0' al, postavitev garaže za trakt0/ in nakup priključkov, sodel£ vanje na raznih turističnih Pnr' editvah, reševanje problemov žičnico in jezerom, postavu« novih avtobusnih psottjališ&jj Naj bo vse opravljeno tu0" pomembno za razmislek, da m v bodoči občini treba delati m bolj enotno in tudi z zavihan.^ rokami. Vsem, ki so sodelov«" in pomagali pri tem, se iskre«10 zahvaljujem." - Nenazadnje so se na svc^' nosti zahvaldi za pomoč, sod«' lovanje in svetovanje p»' različnih akcijah svetovalcu J> Kranj Janezu Gradišarju, P odhaja v pokoj. • A. Zalar Krajevna skupnost Grad Težko čakajo začetek del Poleg obnavljanja dveh cerkva so asfaltirali krožno cesto Pšata - Grad, skoraj dograjen par tudi vodovod na Ambrožu. Grad, 20. junija - Krajevna skupnost Grad v kranjski občini je že vsa leta med tistimi, kjer uspešno uresničujejo letne programe na področju komunalne infrastrukture. Po nedavni obnovi cerkve v Stiski vasi in slovesni blagoslovitvi le-te zdaj končujejo obnovitvena dela na cerkvi sv. Miklavža v Dvorjah, v programu za letos na imajo tudi ureditev vodotoka Prdeš in obnovo otroškega igrišča. Letos so v krajevni skupnosti Grad pod Krvavcem skupaj s krajevno skupnostjo Poženik že asfaltirali krožno cesto Pšata - Grad, na Ambrožu pod Krvavcem pa je že skoraj dograjen glavni vod vodovoda z razvodi do posameznih hiš. "Dograjena sta tudi že oba betonska rezervoarja. Zgraditi je treba še črpališče, prav zdaj pa poteka tehnično opremljanje rezervoarjev. Po tem pa bo Vodovod iz Javnega podjetja komunala Kranj uredil se priključke do posameznih hiš. Sicer pa potekajo obnovitvena dela tudi pri cerkvi na Ambrožu." Predsednik sveta krajevne skunposti Ciril Hudobivnik pa je zadovoljen, da se končujejo tudi dela na dveh sakralnih objektih, ki sta hkrati tudi kultumo-zgodovinska spomenika. Tako so prejšnjo nedeljo že s slovesno mašo, ki jo je vodil kanonik Melhior Golob, obeležili dokončanje del na cekrvi sv. Križa v Stiski vasi. Cerkev so v krajevni skupnosti obnovili s pomočjo krajanov. Večja dela pa že drugo leto potekajo tudi na cerkvi sv. Miklavža v Dvorjah. "Lani smo na cerkvi v Dvorjah najprej začeli obnavljati zvonik in streho," je povedal KRATKE GORENJSKE Uspešna predstavitev dejavnosti Cerklje - V Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah so pred nedavnim pripravili dan odprtin vrat in prireditev Žetev naše in vaše družine, na kateri so prikazali dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo učenci z mentorji v 37 krožkih med letom. Uspešni na vseh področjih, hkrati pa ponosni so učenci tudi na novo učilnico opremljeno z računalniki. V Zalogu pri Cerkljah pa bodo v začetku novega šolskega leta odprli oddelek vrtca. Na prireditvi so se zahvalili za pomoč in sodelovanje Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Adriatic in podjetju Dinos Kranj. Po prirediti pa so odprli tudi razstavo del, ki so nastala med šolskim letom ali doma. • J. Kuhar Skrb za izobraževanje Kranj - V občinski gasilski zvezi v Kranju skrbijo za izobraževanje svojih članov. V zimskih mesecih je bilo več tečajev in predavanj, veliko zanimanje pa je tudi za tekmovanja, sai se je letos prijavilo kar 150 ekip. Se posebno skrb pa namenjajo usposabljanju v kranjski Savi, kjer so gasilci delavce seznanili z uporabo gasilnih aparatov. • (ip) Dela na obnovi cerkve v Dvorjah nameravajo končati do ko" avgusta. tU zamenjali tudi ostrešje« .jj % obnovo strehe smo oot* kar 1.800 kilogramov bakr* \" 13 tisoč kosov bobrovca. utno potekajo še drenažna d ^ zidarska na fasadi, temu p* w sledilo še pleskanje. S sod* vanjem krajanov je GradhJ% Kranj uspela zahtevna obfl^, ki traja ze drugo leto. jj^Jjjji' m čanje in slovesnost pa mo konec avgusta." Kar zadeva druge leto Andrej Kepic iz Dvorij je povedal, da so krajani poleg prispevkov tudi veliko naredili pri obnovi cerkve v Dvorjah. Tako so med drugim lani odstranili kar 800 kvadratnih metrov starega ometa. predsednik gradbenega odbora za obnovo cerkve Andrej Kepic, ki je bil tudi 40 let ključar. Letos pa smo nadaljevali s povezavo sten, ker so bile le-te precej razpokane. Že lani smo akcije Ciril Hudobivnik Pj9A da že težko čakajo na p&Z urejanja ceste Ravne - SktJJj^ Krajani in vikendaši so P01^ Sklada stavbnih zemljisf , zbrali nekaj denarja. Meno3 h je zdaj glavna ovira za z*?^l in dokončanje načrtovanih j za letos dokumentacija. SJ3 [>a imamo v krajevni skup-J^, etos v načrtu se nekaj « Med njimi vsekakor u»»°f jd 0$ obnova otroškega igrišča ^ ^ orna kozolca na njem" Zalar Torek, 21. junija 1994 Sto let šole v Dražgošah Stoji učilna zidana Od leta 1894, ko je bila v Dražgošah ustanovljena redna enorazredni-c&> se generacije Dražgošanov šolajo v domači šoli. Dražgoše, 19. junija • Misel o Soli v Dražgošah se je pojavila že Prej« leta 1866, nekaj let zatem pa je župnik Franc Boncelj začel Poučevati tamkajšnjo mladino poleg verouka tudi branja, pisanja "■računanja. Ko so 1894 prezidali mežnarijo in jo preuredili v ■o«o, je svoje pedagoško poslanstvo v Dražgošah začel učitelj Ivan kupica, narodni buditelj in prosvetitelj. Za njim je mlade Ugajalo in Šolalo še 43 učiteljev in učiteljic. PO GORENJSKEM Železnikih Leopold Nastran. Nemara bo tudi kateri današnjih dražgoških šolarjev zrasel v človeka.na katerega bodo v domači šoli nekoč ponosni. Danes pa o tem še ne razmišljajo. Četrtošolec Matjaž Kavčič nam je o svojem šolanju povedal: "Pouk imamo skupaj s tretjim razredom, oni sedijo na desni, mi pa na levi strani razreda. Četrti je malo težji, Ivan Stupica je v Dražgošah služboval do leta 1917, nasledil 8* je Viktor Kregar, njega pa Alojzija Jeglič, ki je poučevala *ar 34 let. V prvih povojnih 'etih je šolo obiskovalo od 112 do 120 otrok, zato se je kmalu razširila v dvorazrednico. Med drugo vojno, ko je bila vas Požgana, je bilo do tal poruše-no tudi šolsko poslopje in rednega pouka do konca vojne ni »do. Po vojni je šola zasilno delala v gasilskem domu na Rudnu, kasneje pa v leseni baraki, dokler niso leta 1958 dogradili novega šolskega po-sloPJa, ki je leta 1963 postala oddelek osemletke v Zelezni-Jh. 1972 je v Dražgošah začela delovati tudi mala šola. Čeprav v Dražgošah ni več toliko šolarjev kot prva povojna lc*a, šole ni so zaprli. Pred nekaj leti jih je le 11 učencev od 1. do 4. razreda gulilo šolske klopi, vendar so se domačini zelo trudili, da bi šola ostala. Zdaj se Dražgoše spet pomlajujejo in v šolo zahaja 21 otrok, ki jih v kombiniranih oddelkih poučujeta učiteljici Jana Lušina in Francka Frake lj. "V majhni šoli, kot je naša, pouk poteka kombinirano: prvi m drugi razred ter tretji in četrti razred skupaj. Največ učencev je letos v četrtem razredu, sedem, v prvem jih je šest, v drugem in tretjem pa po štirje," nam je povedala vodja draž-goške šole Jana Lušina. "Dvakrat tedensko prihaja iz doline tudi vzgojiteljica za tukajšnje tri male šolane. Na šoli poučujem enajst let. Čeprav nas študij ni pripravljal na kombiniran pouk, zdaj s tem načinom Šolskega dela m težav: medtem ko ima en razred tiho zaposli- Novost v osnovni šoli Križe Učenci bi bili manj v šoli in več v naravi Jezersko, 18. junija - 25 sedmošolcev iz osnovne šole Križe je Prejšnji teden nekaj dni preživelo v naravoslovnem taboru na ezerskeni šola za te vrste obšolske dejavnosti ni obremenila P* staršev, temveč je za to in podobne dejavnosti osnovala P°*«*en sklad. Nacionalni Šolski program ima precej omejene okvire, v *rižki šoli, ki sicer šteje 475 učencev, pa bi učencem radi Judih več, je o smislu fonda za šolske in obšolske dejavnosti Qejal ravnatelj te šole Janez Piškur. Gre menda za prvi tovrstni fond v Sloveniji, iz njega pa naj bi črpali sredstva za nejavnosti, kakršna jc denimo naravoslovni tabor na Jezerskem, uvajanje zgodnjega učenja tujih jezikov že v tretji razred osnovne šole, ter šola v naravi za tretje razrede. K • na-i k' prispevali denarna sredstva podjetja (za zdaj so J,n pridobili 18 iz tržiške občine) in zasebniki (sodeluje jih ?est iz križkega šolskega okoliša), starši pa bi sodelovali zgolj kot podporniki. Če bo odziv med člani tudi v prihodnje tako oober, kot je bil doslej, bodo v prihodnje lahko razmišljali še o kakih drugačnih taborih, denimo likovnih ali fotografskih. ™ad delovanjem sklada bo bedel upravni odbor, ki ga »estavljaio člani, strokovno pa je izvedba programa v rokah ^Soškega osebja iz šole. Mlade raziskovalce, ki so v nekaj kratkih dneh raziskali zmerSk° po biološki, geografski in astronomski plati, smo rivi. v notelu Planinka, kamor so ob izteku raziskovalnih na'K idili urejat svoJe vtise* Andreju Megliču iz 7. b je bil .^ajoolj všeč astronomski večer: "Predaval nam je strokovnjak s rf ronomskega društva Javornik v Ljubljani, potem pa smo c|^iopora opazovali nočno nebo. S 150-kratno povečavo nn° *ODro videli lunino površje, možna pa je še veliko večja PovecaVa 400-kratna. Všeč mi je bila tudi razlaga ob 0 P0atlvih iz vesolja: strokovnjak je imena ozvezdij lepo bf'fj ,z. zgodbami iz grške mitologije." Zelo zanimiv je bil ri^L c*an» ko so se šolarji ustavili ob PlanŠarskem jezeru in jodobra raziskali vodo in obrežje. Anže Žepič iz 7.b in Jure ^nnovšek iz 7.c sta podrobno razložila, kakšne meritve so Dr Ff u P" iezeru: "Merili smo ploščino vodnega preseka, pretok vode skozi jezero, hitrost vodnega toka in podobno. S doln*000 smo me"ti» koliko časa jc plovec, ki smo ga na m« . nem mestu vrgli v vodo, potoval od enega označenega "»esta do drugega. Jana Lužina Helena Habjan Matjaž Kavčič tev, z drugim aktivno delamo, mnoge teme pa sploh obdelujemo skupaj. Naši učenci se veliko naučijo, sai imajo veliko prednost že zaradu tega, ker jih je malo. V petem razredu, ki ga obiskujejo v šoli v Železnikih, navadno nimajo težav." Slednje dokazuje tudi zgodovina, saj iz Dražgoš izhajajo mnogi pomembni možje in žene: "od organizatorja naprednega učiteljstva in politika, inčenirjev, prefekta v Škofijskih zavodih, slikarja, doktorjev medicine in jezikoslovja, profesorjev in športnikov, do mame, ki peče dražgoški kruhek in ohranja to umetnost iz roda v rod...," kot je v brošuro ob stoletnici dražgoške šole zapisal ravnatelj osnovne šole v sicer pa smo že lani poslušali, kaj se učijo četrtošolci. Vseh skupaj nas je enajst, sedem v četrtem in štirje v tretjem razredu. Imam še mlajša bratca in sestrico, bratca tudi že v prvem razredu." "Ista učiteljica uči tretji in četrti razred. To je Jana Lušina," je dejala druga četrtošolka Helena Habjan. "Do šole nimam daleč, kakšen kilometer. Drugo leto pa bo drugače. V peti razred grem namreč v Železnike. Tja hodita v sedmi razred že moji starejši sestri. Nič posebno se ne veselim, raje bi še naprej ostala v dražgoški šoli. Tu mi je všeč. Dobro se učim in bom najbrž imela odlično spričevalo." • D. Z. Žlebir Ob 25-letnici Zveze društev invalidov Slovenije Ničesar o invalidih brez sodelovanja invalidov Kranj, 18. junija - Zveza društev invalidov Slovenije letos praznuje 25 let delovanja. Srebrni jubilej so minulo soboto praznovali z množičnim srečanjem v Kranju, kjer se je zbralo okoli tri tisoč invalidov iz vse Slovenije. Slavnostni govornik, slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, jim je spregovoril o pravicah, ki jih uživajo invalidi po sedanji zakonodaji in o realnih ciljih za naprej. I •i Priznanja invalidom ob srebrnem jubileju. JezMCntVC *° delali na vei mcstih: tam kjer tcie potok v sta turf V!PCS in na ^k"' kjer 8a zapušča Jezernica." Fanta veliv d°dala, da sta takšni matematika in fizika v naravi večir ° f3"1"1^*"' kot v šolskih klopeh, zato bi kazalo pouk še «anb i P0***1"11 na takSen na*n- Spela Meglic pa je takole Poseh Vtisc: "°b Jezeru smo nabirali rastline, ki so herb -"Si £orskc8a sveta. Iz njih bomo napravili tudi Srno i^h- Jezcra Pa smo pobirali alge in cvetnice, pobrskali dali« .P0 dnu tn zmrežo nalovili živalice, ki živijo v vodi. Pod T°J v kozarce, razvrstili po vrstah in jih tudi opazovali temni ?* Merili smo tudl ostrost in globino vode, njeno meri i« • Ur°' Pa tudi kislost, ugotavljali smo tudi, v koliki ka>f»;!; .Jez5r.° ze onesnaženo. Pn iztoku je že nekoliko, na kar ^ejo tudi jezerske alge.". • D. Z. Žlebir V Sloveniji je okoli 150 tisoč invalidov, številka pa zaradi različnih vzrokov nenehno nar-a3ča. Približno tretjina jih je vključena v invalidska društva, ta pa so leta 1969 osnovala Zvezo društev invalidov Slovenije. Organizirani so invalidi v minulih letih lažje uresničevali pravice, ki jim jih zagotavljajo zakoni. Invalidi so namreč pod posebnim družbenim varstvom, ki se izraža v pravicah do usposabljanja in dela, do zaposlitve in drugih oblik socialne varnosti. Ravno poklicno usposabljanje in zaposlovanje inva-lidi sami štejejo za najpomembnejše, saj jim omogoča polnovredno življenje, delo in družbeni položaj, v katerem si sami zagotavljajo socialno varnost, je v uvodnem govoru med drugim poudaril Jiredsednik zveze invalidov VU-em Medved. Invalidi pa se v obdobju slabšanja materialnih možnosti družbe bojijo omejevanja pravic in slabšanja gmotnega položaja. Njihova organizacija bo zato še naprej skrbela za popolno sodelovanje, enakost in integracijo invalidov, pa tudi preprečevanje invalid- 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Most med bolnikom in zdravnikom: META TAVČAR Domovi upokojencev postajajo negovalne bolnišnice Višja medicinska sestra Meta Tavčar je v svoji razmeroma kratki delovni dobi (10 let) delala v bolnišnici, porodnišnici, zdravstvenem domu, predavala o odraščanju in odvisnostih, zdaj pa je nekaj mesecev glavna sestra v kranjskem domu upokojencev. Pri tem delu vse naštete izkušnje prav pridejo, tako da ima sogovornica občutek, da jo je življenje prav pripravljalo na to nalogo. Kakšno je delo glavne sestre v domu upokojencev? "To delo ni toliko sestrsko in negovalno kot organizacijsko. Delam s tremi plastmi ljudi: oskrbovanci, njihovimi svojci in uslužbenci, med katerimi je treba skrbeti za dobro medsebojno komunikacijo, med njimi pa tudi znotraj njih. Treba je znati pohvaliti, na štiri oči pa povedati tudi, da je kaj narobe, vsakomur od njih je treba dati vedeti, da je pomemben delček mozaika in da brez njega slednji ni popoln." Kdo so vaši oskrbovanci? "Domovi ostarelih so bili pred leti zgrajeni za zdrave upokojence, danes pa je teh pri nas zelo malo. Od 208 ljudi jih je le 60 zmožnih priti jest v jedilnico, pa še teh mnogo pride s palico ali vozičkom. Ostale hranimo po sobah. Tretjina naših oskrbovancev je trajno ležečih. Po nekaj mesecih izkušenj v domu upokojencev lahko rečem, da te ustanove postajajo negovalne bolnišnice: vse več naših oskrbovancev prihaja k nam iz bolnišnic ali pa od doma, kjer jih svojci ravno zaradi bolezni niso več zmožni negovati sami." Se vam staranje v domu ostarelih ne zdi nenaravno? "Le v tem primeru, če starega človeka proti njegovi volji ali s pretvezo potisnejo v dom. Kdor pa si v ustanovo želi, jo hitro sprejme kot pravi dom. Prepričana sem, da vsak otrok s težkim srcem da svoje ostarele starše v dom in da se jih veliko bremeni z občutkom slabe vesti, toda v to jih enostavno sili potreba. Morajo namreč v službo, starega človeka, posebno še, če je bolan in negiben, pa ne morejo pustiti samega za deset ur in več. V domu upokojencev je tak star človek nedvomno bolje oskrbljen in negovan, kot bi bil doma. Svojci mu pravi dom še vedno lahko približajo tako, da ga pogosto obiskujejo. Stari ljudje tako prihajajo v dom v skrajni sili. Morda bodo lahko dlje ostajali doma, ko se tudi pri nas obnese sistem Interline, ki omogoča starim ljudem, da v stiski pritisnejo na gumb in telefonsko pokličejo pomoč." Delo s starostniki verjetno pomeni tudi pogosto srečevanje s smrtjo? "Ko sem bila pripravnica na Golniku, sem se pri prvi nočni službi prvič srečala s smrtjo. To je bil zame velik Sok ob spoznanju človeške nemoči in dejstva, da si le delček v velikem ciklu. Smrt pa mi je prek dela postala nekakšen del življenja. Zanimivo je, da so ljudje, ki sem jih spremljala do smrti, to začutili in Želeli o tem govoriti. Pomembna jim je zavest, da ob smrti niso sami. Lepo je potem videti pokojnika, ki umre spravljen sam s seboj, kako miren, spokojen in sproščen je videti. Do smrti čutim natanko toliko spoštovanja kot do rojstva, tega Čudeža nad čudeži. " Kakšen odnos imate do starih ljudi? "Za nas v domu to niso odpisani ljudje, čeprav so življenju svoje že dali. Zavedati se moramo, da ie ta generacija za nas vehko naredila, vse življenje je plačevala za to, da se lahko v miru stara. Zato smo jim dolžni zagotoviti nego, kakršno zaslužijo in ne razmišljati o tem, da se vlaganje vanje pač ne splača več. Misliti moramo na to, da bomo tudi mi nekoč stari in si bomo zeleh enakega odnosa." • D.Z.Žlebir nosti in čimširše uveljavljanje pozitivnih stališč do invalidov nasploh. Družba bi se morala širše odpreti invalidom in jim omogočiti večjo vlogo pri odločanju o njihovem življenju, kar so ob jubileju strnih v geslo "Ničesar o invalidih brez sodelovanja invalidov". O družbenem položaju invalidov je govoril tudi slavnostni Sovernik, minister za zdravstvo r. Božidar Voljč. V imenu gostitelja, mesta Kranja, jih je pozdravil predsednik kranjske vlade Peter Orehar, deležni so bili tudi pozdravnih besed predstavnika invalidov iz sosednje HrvaŠke. Obletnico so počastili z nastopom mešanega pevskega zbora Dragomer, občinstvo pa je razigral ženski ansambel "Zupan klub" na diatoničnih harmonikah. Podelili so tudi več priznanj in zlatih znakov zveze tistim zaslužnim ljudem, ki že od začetka delajo v tej organizaciji. V prostorih Gorenjskega sejma, kjer je bilo množično srečanje slovenskih invalidov, so priredili tudi priložnostno razstavo izdelkov, ki so jih naredili invalidi iz slovenskih društev. • D. Z. Žlebir Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek..................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Mednarodno leto družine Leto turizma Leto olimpijskega duha Slovenski šopek -gorenjskim družinam "Hiša igre - pri nas doma Dober dan, prijatelji sončki! Saj ste sončki - doma, v vrtcu, šoli,... tudi vi nasmejete vašo babico, razvedrite kakšen turoben družinski dan, razveselite tovarišico. Odrasli so nam dali najlepše ime "sončki". In ostanimo sončki, naše očke in dlani pa so žarki, ki grejejo naše bližnje. Kako je bilo na izletu v Kranju, upam da so vaše ribice našle "BEDANČEV KOŠ", ki se je skril nekje v bližini Prešerna. No ja, BEDANČEV KOS še čaka na vaše izdelke - v soboto, 25. junija, je 3. rojstni dan Slovenije in praznik - "DAN GORENJSKIH SONČKOV" - kje drugje - kot v Prešernovem kraju - od 9. • 13. ure. Najprej boste poiskali zanimivo kranjsko ulico, ki nosi ime gorenjskega pisatelja - tam bo - prvo presenečenje. Ob 11. uri se bomo zbrali pred Prešernovim spomenikom ob "BEDANČEVEM KOSU" na srečanju nas -sončov, tovarišic, mamic, očkov, prijateljev, zanimivih gostov in sebi ter kameram TELE-TV Televizije Kranj SOUSTVARILI pester program. Izmed vaših Izdelkov v BEDANČEVEM košu bomo izžrebali čudovite nagrade HIŠE IGRE ... iz Kranja in še mnogo nagrad naših prijateljev iz Gorenjske. Rišite, pišite o vaši dužini^o izletu v Kranju in z vašo risbico skočite v nagradni BEDANČEV KOŠ, v soboto, 25. junija, na "DNEVU GORENJSKIH SONČKOV". HURA, šola in vrtec bosta kmalu brez nas, nasvidenje SONČKI v petek, ko Gorenjski glas - spet prihaja v vsako vas! Punčka, ki se najraje igra, saj sem v hiši igre doma!!! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v PremanturL V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike J oteta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigola. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Motoma Mandiča. JESENICE • V razstavnem salonu Dolik na skupinski razstavi razstavljajo svoja dela likovniki Dolika. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami in v pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brezij. V Saleriji Šlvčeva hiša razstavlja slike z religiozno tematiko Marta akoplč Kunaver. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke H eda Rušeč SKOFJA LOKA • V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzeli. V mini galeriji Občine Škof j a Loka razstavlja Dušan Sedej iz Zirov slike na temo Ribe in krajine. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 1/. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V avli Gorenjske banke razstavlja fotografije na temo izbora naj-manekenke fotograf Janez Pipan. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. DRAZGOSE - V Osnovni Šoli Dražgoše je na ogled razstava ob 100 - letnici šole. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. KAMNIK • V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Daniela Fuggerja Od Domžal do Kamnika GLASBENA RAZSTAVA Ljubljana, 13. junija - Na sobotni nekajurni glasbeni razstavi se je v Ljubljani predstavila ta hip edina gorenjska glasbena založba in distribucijska hiša ASTRUM, d.o.o. _iz Tržiča._ Na Teološki fakulteti so bile razstavljene note za cerkvene zbore in organiste naših in tujih skladateljev z več kot 1.500 naslovi ter posnetki tuje cerkvene glasbe na laserskih ploščah in kasetah. Ob trenutnem stanju slovenske cerkvene glasbe, ki kljub bistveno spremenjenim družbenim razmeram pri nas še vedno ni na zavidljivi kakovostni ravni, jc to vsekakor ob ostalih dejavnikih slovenskih cerkvenih oblasti, to še eden od novih in spodbudnih segmentov za dvig le-te. Ob katalogih glasbenih novosti (doslej so v založbi Astrum izšle 3 številke) ie seveda sedaj na enem mestu zbrano precejšnje glasbeno (notno in diskografsko) gradivo, ki lahko v marsičem popestri m dvigne raven slovenske cerkvene glasbene reprodukcije in celo produkcije. Verjetno so bih dosedanji učinki oddelka za cerkveno glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo, pa še tamkjašnjega orgelskega oddelka, orglarskih tečajev, cerkvene glasbene periodike in diskografije, orglarskih delavnic in restavracija ter novogradnja orgelskih inštrumetnov in še kaj, vse premalo, da bi se začela vsaj slovenska cerkvena glasbena reprodukcija kvalitativno dvigati. Ta je še vedno prav na ravni župnijskih glasbenih korov v precejšnjem zaostaku v primerjavi s podobno posvetno glasbeno srenjo. Prav novi prijemi glasbene založbe in distribucije ASTRUM (iz Tržiča) pa lahko nemalo pripomorejo, da se začno te stvari na Slovenskem popravljati. • F. K. PRVI KONCERT NOVEGA ZBORA Duplje - Ženski pevski zbor "Dupljanke", ki deluje pod okriljem društva "Klub ljudi dobre volje Duplje", je pred kratkim priredil prvi samostojni koncert. Pred dvema letoma na jesen so se zbrale petja željne domačinke in osnovale pevski zbor. Značilnost zbora je, da so vse pevke Dupljanke, prav tako pa tudi njihova pevovodkinja Zdravka Klančnik. Na sobotnem koncertu so predstavile svoj repertoar, ki obsega 20 pesmi. Med njimi je največ slovenskih ljudskih, ostale pa so priredbe slovenskih skadateljev. V zbor je združenih 24 glasov, med katerimi najbolj izstopajo Eredvsem s solističnimi nastopi: Jana Požun, Petra Jelene, Katja iozman, Emina škrabelj in Irena Rozman. Dupljanke so nastopile tudi na letošnji občinski pevski reviji, kjer so požele precej aplavza, saj se je pokazal napredke in nekaj pevskih izkušenj, ki so jih nabirale na priložnostnih nastopih in na gostovanjih. Njihova predsednica, Stanka Malovrh, pravi, da nimajo toliko volje in delovnega elana, da bi postale profesionalen zbor, temveč si želijo ostati amaterke in predvsem ljubiteljice zborovskega petja. • Petra Bandelj SLOVENSKI ŠOPEK Kranj, 21. junija • V okviru Slovenskega šopka, turistično promocijskega projekta Slovenije, bo danes ob 21. uri prvi poletni večer z glasbo, ki prihaja s Primorske. Na vrtu Starega Mavrja bo nastopil Komorni moški pevski zbor Izola, 15 ga vodi Oskar Jerebec, v četrtek pa bo ob 20.30 uri tam tudi otvoritev prireditve Filmske noči '94. Turistično - promocijski program z rdečo nitjo medsebojnega spoznavanja ima namen spodbuditi ustvarjalnost, združiti dobre ideje, vključiti šolo, družino, javne institucije in druge ter tako srečati in spoznati slovenske pokrajinje med seboj, da bi tako najprej Slovenci sami spoznah, kakšno duhovno in kulturno ter naravno bogastvo je naša dežela. V okviru prireditve bodo organizatorji priredili še dan gorenjskih sončkov, srečanje gorenjsih vrtcev, dan gorenjskih družin in podobne prireditve, pretekli teden paje v Preddvoru že nastopil družinski kvartet Hribernik in Zdovčeve dečve. Organizirah so pogovor o družini, domu in ljubezni, ki se ga je udeležil tudi dr. Anton Trstenjak, gorenjske družine pa so si lahko organizirano ogledali stari del Kranja. • M. A. Zaključna predstava Centra kulturnih dejavnosti KDOR SEJE TUDI ZANJE Kranj, 17. junija - V petek je bila v kulturnem domu v Stražišču zaključna prireditev Centra kulturnih dejavnosti U Kranja letna žetev, kjer so se Številnemu občinstvu predstavili tisti, Id so v iztekajočem se Šolskem letu sodelovali prt projektih Centra, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kranj. Vseh dejavnosti je bilo v letošnjem letu prav toliko kot lani; štiriinštiridesetih tečajev, šol in delavnic pa je obiskovalo več kot 600 udeležencev, kar je dvajset odstotkov več kot leto poprej. Kot je povedal tajnik ZKO Janez Eržen, so bili z zaključno prireditvijo v dvorani kulturnega doma v Stražišču zadovoljni vsi - tako občinstvo kot nastopajoči. Slišati je bilo tudi nekaj zanimivih predlogov za delo naprej - tako bodo v prihodnji sezoni poskušali organizirati tečaj vitraža in računalniškega oblikovanja, ki ga običajni računalniški tečaji ne pokrivajo. To jesen bo začel z delom tudi tretiji letnik gledališke šole. V njej učena prehajajo na vedno višjo stopnjo, kar še povečuje število udeležencev v programih Centra kulturnih dejavnosti. Tudi zato, ker je letošnja predstava prvega letnika gledališke šole tako zelo navdušila občinstvo. Dvajset mladih gledališčnikov je namreč uprizorilo igrico Pevsko tekmovanje zajcev na Golja vi, avtorjev Jamesa Kuessa in Mar kusa Polde rja. Delo je prevedel in Priredil Mitja Mejak, mladi igralci pa so nastopih pod mentorstvom Lojzeta Domajn-ka. Udeleženci v dejavnostih centra kulturnih dejavnosti so sicer večinoma osnovnošolci, veliko pa je tudi predšolskih otrok, ki so vključeni predvsem v likovne in plesne delavnice. Kaj so se v njih naučili, so pokazali tudi na petkovi Žetvi. Odrasli se vključujejo predvsem v tečaje joge, veliko pa se ukvarjajo tudi s fotografsko dejavnostjo. Najštevilnejša populacija - starejši osnovnošolci m srednješolci, je najbolj navdušena nad plesno dejavnostjo. Ta je v zadnjih nekaj letih posebej uspešna, kar se pozna tudi pri vpisu. Zanimivo je, da Petkova ŽETEV je bila prikaz tistega, kar se je med letom dogajalo v Centru kulturnih dejavnosti v Kranju. Plesna šola je bila ena izmed najbolj priljubljenih. Tako za naj ml jaše kot tudi za tiste malo starejše. Seveda so na kat tri ure trajajoči prireditvi lahko pokazali le delček tistega, kar so ustvarili v preteklem šolskem letu. popularnost plesa narašča ne glede na relativno kratko tradicijo v kranjski ljubiteljski kulturi. Likovna šola, ki se je prav tako udeležuje veliko število ljudi, je v tem prostoru že kakih trideset let. "Očitno je, da imamo dobre mentorje. In veliko od njih je vzgojenih prav pri nas. Damo jim osnovo, potem pa se drugje izobražujejo naprej in se čez čas spet vrnejo k nam," pravi Janez Eržen. Poleg organiziranja delavnic, šol in tečajev, pa bo v prihodnji sezoni eden najpomembneših projektov obnova podstrešja v stavbi Centra kulturnih dejavnosti. "S preselitvijo pred dvema letoma so postali pogoji dela mnogo boljši, vednar pa je vse skupaj že po dveh sezonah postalo premajhno. In če je v nekaterih skupinah samo kakih petnajst jo bodo, kot pravijo, uredili z minimalnimi sredstvi, je zato nujna. Vanjo želijo postaviti tudi zdaj že tradicionalne sobotne otroške matineje. Dvorana na podstrešju bo P° predvidevanjh lahko sprejela okoli stopetdeset ljudi, "a kranjski Zvezi kulturnih organizacij pa pričakujejo, da bo, ob primerni podpori pristojni, ž* naslednja letna žetev v novih postorih doma. Svojo podporo projektu je na petkovi žetvi izrazil tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, ki je poudaril, da jc občina Kranj v letošnjem proračunu ljubiteljski kulturi namenila dvaindvajse milijonov tolarjev. Pa vendar je dejal, da se zaveda, da niti s tem denarjem ni mogoč poplačati vsega dela, vloženega v to dejavnost. "Ne gre le za denar, upoštevati je treba tudi osebni užitek in ohranjevanje narodne samobitnosti, ki smo jo privrženi. Seveda manjka se marsikaj. Tudi skromna dvora- ljudi, se to tudi ekonomsko ne na na podstrešju. Pogodba za splača. Predvsem plesna in projektiranje je že podpisana u> prizadevamo si, da bi čimprfj prišlo tudi do realizacije. glede na vse to, pa smo dokazali, da zmoremo tudi ob taks-nih pogojih in omejeniD gledališka dejavnost zahtevata večje prostore za nemoteno delo. Gledališčniki so morali letos gostovati na Visokem, v Predosljah in stražišču. Finančno smo bili obremenjeni mi, časovno pa starši, kiso morah otroke voziti tako daleč," pravi Janez Eržen. Nova dvorana, ki sredstvih gospodariti takor da je učinek Kar največji." * Ahačič, foto: Janez Pelko Sorica - Groharjeva vas SEDMI GROHARJEV TEDEN Od 19. do 26. junija bodo v Sorici potekale prireditve v okviru 7. Groharjevega tedna. Sorica, 19. junija - Z glasbeno prireditvijo pod naslovom "Glasba brez meja" se je v nedeljo v Sorici začel 7. Groharjev teden, ki ga organizira Prosvetno društvo Sorica z namenom, da bi bolj poudarili oziroma izkoristili dejstvo, da imajo tako pomembnega rojaka in to nekako povezali tudi z razvojem turizma v kraju. Že četrto leto teče tudi obnova Groharjeve hiše, ki bo verjetno dokončana v jeseni. Bila naj bi kulturno žarišče, ki bo privabljalo z Groharjevo zbirko, ki se trenutno nahaja v župnišču, z etnografsko zbirko, združevala naj bi glasbenike in slikarje, v njej bosta potekali tudi glasbena in likovna delavnica. Denar za obnovo so zbirali v začetku po vsej Selški dolini, nato jo je odkupil Petrol, zadnaj leta oa obnovo financira Republiška Kulturna skupnost in Občina Skofja Loka. Na nedeljski glasbeni prireditvi so bili prvič predstavljeni Orffovi inštrumenti, katerih glavna značilnost je akustičnost (gre za zvončke, base, ksilofone itd.), namenjeni pa so za glasbeno delavnico v Groharjevi hiši. Kot je povedala gospa Jožica Kačar, predsednica Prosvetnega društva, njihov namen ni zbiranje denarja, saj pri tovrstnih prireditvah ponavadi ni finančnega izkupička. Najboj spodbudno pa je dejstvo, da pri organizaciji m izvedbi teh prireditev sodelujejo vsi krajani od najmlajših do najstarejših, športniki, Aktiv kmečkih žena, mladina. Gonilna sila in duša vsega pa je prav gotovo gospod Miro Kačar, sicer tudi sam slikar in skladatelj. SLIKARSKA KOLONIJA RADOVLJIŠKIH LIKOVNIKOV Radovljica - Pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Radovljica že tri leta aktivno deluje likovna sekcija "Vir*, •* združuje 23 slikarjev. ___, Vsi so zelo zagnani in pridni, strokovno pa jih vod1 akademski slikar prof. Rudi Gaberc. Vsak član ima enkratlC' tno tudi samostojno razstavo. Razstavljali pa so že v Celovcu. Tinjah in Selah na avstrijskem Koroškem. Koroški kolegi vabijo, da še naprej sodelujejo z njihovim kulturnim društvom "Rožek". . . Pred kratkim so se na povabilo HTP Gorenjka iz Kranj«*. Gore udeležili slikarske kolonije v Kranjski Gori. Radovlji*^ likovniki so v kolonijo povabili tudi amaterske slikarje, čiao SULS-a iz Varaždina in skupaj so teden dni ustvarjali sv°J dela v različnih tehnikah, pretežno v olju, nekaj pa tud» . barvami na svili. Kolonija je zelo navdušila vse udeležence, saj je Kranjska Gora z okolico bogata z motivi. Kolonija je t"' uspešna, saj so narisali 33 del, ki so jih razstaviti v hote' Pnsank. V koloniji so sodelovali Nataša Vipotnik, Polda Gro* Andreja Ropret, Milan Vipotnik, Marija Cukelj, Cilka Brer Ivan Cukelj, Janko Mohonč, Marjan Rozman, Biserka J*dr7: Mišanovič, Jurica Varga, Draga Soklič, Tatjana Zalokar 1 Višnja Grubišič, kolonijo pa ie strokovno vodil prof. RjH Gaberc. Slikarsko kolonijo bodo člani likovne sekcije "Vir' p' Radovljice v Kranjski Gori ponovili letos jeseni. »vi« Konec leta bodo v Avsemkovi galeriji v Begunjah priprav okolico". Za to razstavo se g sedaj skrbno pripravljajo, saj je za sekcijo zelo pometno0. " alf hotelu i razstavo s tematiko "Begunje z Stalno razstavo pa imajo radovljiški likovniki v Gol Bledu. ♦ Lojze Kerštan V tem tednu pa u bodo v Sorici v okviru Gro-harjevtga tedna zvrstile U naslednje prireditve: Sreda, 22. 6. - začetek likovne delavnice (do 26. 6.) Četrtek, 23. 6., ob20. uri- diapozitivi 'Slovenskegore" Petek, 24, 6., ob 21. uri - kresovanje Sobota, 26. 6\, ob 19. uri- otvoritev slikarske razstave (delo slikarske delavnice), kulturni program, ogled zbirk Nedelja, 26. 6., ob 8. uri začetke košarkarskega turnirja ob 16. Uri zabavno glasbeni nastop družnskega ansambla NOVINA. Dohodek od vstopnine je namenjen bolnim otrokom. ob 17, uri nastop mešanega pevskega zbora DOMEL iz Železnikov. • E. Gradnik šk. Loka, 17. junija - V petek zvečer je bil v Kapeli »J Loškem gradu predzadnji koncert pevskega zbora P*»rneo Toronta, zadnji na Gorenjskem. Pod vodstvom M«% Ahačič so predstavile repertoar slovenskih in kanaU*»jj, ljudskih pesmi, duhovne glasbe in sodobnih populsnj^ pesmi. "Imamo moč, zavezale smo se in naše sanje žJ*U e ko si prizadevamo ne le za priznanje naše »ioverJ»V skupnosti, temveč tudi za mednarodno priznanje »afr kanadskega slovenskega izročila." • MA, foto G. Sin** j V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! POHIŠTVO V JUNIJI) ŠE CENEJŠE SALON POHIŠTVA Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFjA LOKA Tel.: 064-623-276 VAS PRIČAKUJE Z AKCIJSKIM POPUSTOM do 40% 3 m KUHINJE SAMO 88.000 SIT NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV tavanja L* 064/213 163 GROSIST LEŽAJ EV KORA, D.O.O. KOLODVORSKA 3/1 .NAD. KRANJ, TEL064/222-021 INT. 03 NOVO NOVO NOVO Promocijske cene ležajev pri odprtju nove trgovine. SKF SKF GOLF i PREDNJE KOLO 1.740,00 6204-2Z 375.00 CITROEN AX PRED. KOLO 2.100,00 32208 1.486.00 CENE SO BREZ P.D. ZKL 194.00 579.00 Tvrističao drvžtvo Jesenic« Titov 18, tel.: (064) 81974 VABLJENI NA GLASBENI MARATON itafa Pod Mažaklio 8.7. 94 ob 19. uri 1 VABLJENI! AVSTRIJA - Iščem NATAKARICO z znanjem nemškega jezika. Plačilo po dogovoru. Tel.: 0043-4253-2457 od 8. do 12. ure Paihiatrična bolnišnica Begunje objavlja prosto delovno mesto MEDICINSKEGA TEHNIKA za nedoločen čas Pogoji: - dokončana srednja šola za zdravstvene delavce - opravljen strokovni izpit Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov - Psihiatrična bolnišnica Begunje v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po objavi. KRANJSKA PORA KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA OBVEŠČAJO IMETNIKE LASTNINSKIH CERTIFIKATOV, da do 2. JULIJA poteka javna prodaja delnic podjetja. Delnice lahko kupite na vpisnem mestu v hotelu KOMPAS Kranjska Gora, Borovška 100, vsak dan med 10. in 17. uro ob sobotah med 9. in 13. uro. Za vse informacije vam je na voljo telefonska številka 064/881-661! DAN ODPRTIH VRAT vsako sredo od 14h do 18h MAKETARSKO POPOLDNE vsak četrtek od 14h do 16h Mnoge najboljše trgovine z igračami se oskrbujejo pri nas. Ker pa trgovci ne poznamo vseh skritih otroških želja, vas vabimo, da nas obiščete. iig| OTROCI, MAMICE IN OČKI, BABICE IN DEDKI Pridite, poglejte, preizkusite, poigrajte se! In predlagajte nam, kako še izboljšati našo ponudbo. & ^OTQOC\" Našli nas boste blizu VODOVODNEGA STOLPA, ob cesti proti Rupi, Kokrškega odreda 18. Vroči telefoni: 212 479, 221 650. Najugodnejši katalog ^»•"ikoebo^Uaaj, Peni, R^it Krt Rob... * I ••• 7.polpeazion od 150 DEM vSloven,l' *l«ta#lilttej| Mfcfltfgerlle: 7. pelpeizlea od 650 DEM aaprej tiinftffiMI mimtm MMCl ODISEJ, Maistrov irg2, TEL: (964)213-261, 21MS6 ^MERKUR Jubilej prodajalne Union na Jesenicah Ob koncu tedna bo minilo natanko četrt stoletja, odkar je Merkur nasproti železniške postaje odpri prodajalno Union. Prodajalna Union je manjša blagovnica s pestrim prodajnim programom. V svoji ponudbi imajo ročna in strojna orodja svetovno priznanih blagovnih znamk, oddelek z elektromaterialom in akustiko, malimi gospodinjs- it kimi aparati in svetili. Union je ena redkih trgovin, ki ima v prodajnem programu tudi talne obloge in tapisone Iz uvoza. V njem pa boste našli še izdelke za gospodinjstvo, med katerimi ne prezrite porcelana, stekla in plastike italijanskih in avstrijskih proizvajalcev. To pa še ni vse. V prodajalni Union so dobro založeni tudi z vodovodnim materialom, sanitarno keramiko in materialom za centralno ogrevanje, kotli in radiatorji. V petek, 24. junija, ko bodo v Unionu praznovali 25 let delovanja, so za vse kupce in obiskovalce pripravili zanim program poln prijetnih prese- nečenj. Lahko si boste ogte-dali in strokovnjake govprašali, kako uporabljati istila Top Clean ali male gospodinjske aparate M GA Gorenje, če boste želeli, vam bodo ta dan brezplačno opravili delo pri manjšem popravilu vašega kolesa, vsi izdelki, ki jih imajo v Unionu v zalogi, pa bodo na ta praznični dan 5 odstotkov cenejši. Za še boljše razpoloženje v prodajalni bo poskrbljeno z živo glasbo ter s praznično kavo in s prigrizkom. Skratka, v Merkurjev! prodajalni so se pripravili na svoj praznik. Zakaj jih ne bi obiskali in izkoristili praznične nakupne ugodnosti! Prva julijska sobota bo (spet) lepa Na Glasovem izletu v Celovec Za Glasov izlet na avstrijsko Koroško prvo julijsko soboto, 2. julija 1994, je v Integralovih avtobusih še nekaj prostih sedežev. Na željo tistih, ki ste nas glede izleta že poklicali, bo zagotovljen avtobusni prevoz z Jesenic (in Radovljice), iz Skorje Loke in Tržiča do Kranja, od koder bo "uradni" odhod izletnikov ob 7. uri izpred Kina Center. Seveda bodo po zaključku izleta Integralovci poskrbeli tudi za prevoz nazaj do vseh občinskih središč. Zato se za izlet lahko prijavite brez bojazni, kako zgodaj zjutraj priti do Kranja oziroma kako bo zvečer s povratkom domov. Tudi tokrat bo za dobro vzdušje na izletu poskrbel trio Janeza Fabijana, ki nam je igral tudi na ladji med vožnjo po Vrbakem jezeru! Izletniki na julijskem izletu si bodo med drugim ogledali tudi viteški turnir, saj bo prav ta dan Celovec v znamenju viteških iger. Program izleta smo predstavili v torek: Jezersko - Celovec (turistični ogled in nakup) - Minimundus - Vrbsko jezero - Marijin Otok - Ljubelj. Cena izleta za naročnike samo 2.100 SIT (za Otroke do 15 let 1.400 SIT) oziroma le 1.900 SIT za naročnike, ki ste za leto 1994 plačali celoletno naročnino. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusov po telefonu 064/223-111 ali osebno v TD Bohinj, Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Mojstrana, Radovljica in Škofja Loka. Plačilo izleta ob prijavi ali na avtobusu med izletom? Vabljeni na lep, zanimiv in prijeten Glasov izlet. V svojih prodajalnah v Kranju • MAJA - Planina • PINO - Stražišče • AURA - Zlato polje Vam nudimo: • cvetje in sadike • darila za vse • leseno vrtno pohištvo • cvetlične lončke in posode LIO ŠKOFJA LOKA Kidričeva ul. 56 64220 ŠKOFJA LOKA Po sklepu delavske javni licitaciji sled« cenah: ia sveta podjetja bomo prodali na ,a osnovna sredstva po izklicnih 1. Zastava JUGO 1,1 GX KR E8-802 Leto izdelave 1987 v voznem stanju 1 kom izklicna cena 40.000,- SIT 2. Žaga krožna potezna FESTO Tip: SM Leto izdelave 1970 1 kom izklicna cena 50.000,- SIT 3. Verižni rezkar BRATSTVO Tip: LG 210 Leto izdelave 1971 1 kom izklicna cena 50.000,- SIT 4. Avtomati za tople in hladne napitke Dj. Djakovič Model 800 Leto izdelave 1980 3. kom izklicna cena 3.000,- SIT/kos Licitacija bo v četrtek, dne 23. 6. 1994, ob 14.30 uri v prostorih LIO škofja Loka, Kidričeva 56. Ogled blaga je možen od 14. ure dalje. Davek plačujejo kupci na izlicitirano ceno. Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni 10 odstotkov kavcije od izklicne cene. MESARIJA GREG0RC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 KAM NA POČITNICE ? NAŠ PREDLOG JE RAB AC HOTEL MEDITERAN OD 2.7. DO IS. 7. ŽE ZA 33,50. OD 16.7. DO 19. 8. ŽE ZA 39,50 HOTEL DASTOR/POLLUX OD 2.7. DO 15.7. ŽE ZA 37,00, OD 16.7. DO 19. 8. ŽE ZA 43.50 CENE ZA POLPENZION, po osebi DNEVNO NA OSEBO INFORMACIJE IN REZERVACIJE TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561 POIŠČITE BISER, KI JE PRAV BLIZU V ŠKOLJKI KVARNERSKEGA ZALIVA OKAINVES Skofja loka TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR Kidričeva 57 ŠKOFJA LOKA proda "na javni licitaciji naslednje stroje, opremo in nado-> mestne dele: 1. PARNI KOTEL SKG "STANDARDKESSEL" trivlečni plameno-kurilno cevni na težko olje z avtomatsko regulacijo zmogljivosti 4000 kg/h, 12 atm., leto izdel. 1969 2. GORILNIK SAACKE: kg/h OL max 300, leto izdel. 1969 3. NAPAJALNE in KONDENČNE ČRPALKE 4. MAZUTNI REZERVOAR: 600 lit. 5. REZERVOAR KONDENZATA: 6 m3 s priključki in registrom „ 6. SPIRALNI IZMENJEVALNIK TOPLOTE, proizvod IMP tip 1.65 D - velikost 4 (jeklene nerjavne cevi) za sistem visokotlačna para 5 bar, topla voda 90/70 stopinj C vse v obratovanju (kotel ima potrjeno kotlovsko knjižico RIPK) in 7. NADOMESTNE DELE po seznamu Licitacija bo v TOREK, dne 28. 6. 1994, ob 12. uri v prostorih razpisovalca Spodnji trg 40, Škofja Loka. Ogled kotlarne v obratovanju, prodajni pogoji in drug0 informacije so interesentom na voljo pri pooblaščencu razpisovalca LOKAINVEST, d.o.o., ŠKOFJA LOKA Titov trg 3 a, telef. (064)621-781 g. MARN dip. ing. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe s pooblastili. ARft MAJA HO" JELOVICA Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali v BISTR0JU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot Zabava vas ansambelJuke box z odlično pevko SONJO ZUPAN. Od 17.do 30. junija vam nudimo razne KRAŠKE [DOBROTE. \ Rezervacije po \ telefonu 79-60 \ ali telef ax 741-550 SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 M (kulturni dom), tel.: 241^1 --------~^\ JUGOSLOVANSKE REGISTRSKE TABLICE IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA JE TREBA ZAMENJATI 25. junija 1994 ob 24. uri prenehajo veljati vsa jugoslovanska vozniška dovoljenja in registrske tablice. Da ob Izteku roka ne bi prihajalo do gneče in slabe volje strank pred nasW vrati, POZIVAMO VSE, ki še vedno uporabljajo stara vozniška dovoljenja W registrske tablice, DA SE ČIMPREJ OGLASIJO PRI NAS. W#IiiI'»iH^ SEKRETARIAT ZA UPRAVNOPRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVČ UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA Majska analiza Bajtovega inštituta GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK Presežek deviz vse bolj pritiska na tečaj tolarja Industrijska proizvodnja se zaustavlja, neindustrijska živahno sili navzgor, nezaposlenost se hitro zmanjšuje Jfrani, 20. junija - Ekonomski inštitut pravne fakultete v majski številki Gospodarskih gibanj niza dokaj spodbudne ugotovitve m „ dokaj spodbudne ugotovitve opozarja na probleme. Pn slednjem gre seveda predvsem za P«»*e, ki ie vedno prehitevajo rast cen, na učinek socialnega sporazuma bo torej potrebno še pokačati. Razveseljivo je, da se zmanjšuje brezposelnost, vse več pa je deviz, kar je že ustavilo ---J--JV «,.*,„ drsenje tečaja. Po pričakovanju so se aprila zaradi uvedbe prostega velikonočnega ponedeljka pro-dukcijske tendence Poslabšale, saj je industrijska Proizvodnja celo upadla za °.19 odstotka, kar na letni ravni predstavlja 2 odstotka. J° je bilo precej slabše od 'etošnje povprečne 4-odstotne r»sti na letni ravni in še slabše °d, v povprečju, kar 10 odstotkov povečanja letno med Unskim julijem in letošnji aPrilom. Do podobnega poslabšanje je prišlo februarja ob nanovo dela prostem slovenskem kulturnem prazniku, zato analitiki pričakujejo maja kre-Pritev produkcije. Ugodne tendence v bližnji prihodnosti Pa nakazuje tudi padanje zalog in poslovanja pričakovanja. Živahno narašča gradbena dejavnost 111 turistični promet Živahno povečanje sta apri-la zabeležila gradbeništvo in turizem. Gradbena dejvnost je Ma večja za 0,9 odstotka in za ? odstotke večja kot aprila lan». v letošnjih prvih štirih "tfsecih pa je bila za dober odstotek večja kot v enakem lanskem razdboju. "renočitve v turizmu so jjPnla narasle za 0,7 odstotka, kar je na letni ravni 9-odstot-Qa rast. Aprila leto je bilo 5 odstotkov turističnih nočitev veČ kot aprila lani, v letošnjih Prvih štrih mesecih pa za 9 odstotkov več kot lani v tem ksu. Za razliko od lanskega leta se letos povečuje zlasti prenočitve tujin gostov. Teh je bilo v Sloveniji aprila za 16 odstotkov več kot aprila lani, v letošnjih prvih štirih mesecih pa skupaj za 13 odstotkov več. Zniževanje brezposelnosti Število brezposelnih hitro upada, marca je bilo zmanjšanje 1,22- odstotno, kar je na letni ravni 16-odstotno, vendar je bilo še vedno 8,5 odstotka večje kot pred letom. Stopnja brezposelnosti je decembrske 15,4- odstotne padla na marčevsko 14,7-od-stotno, marca je delo iskalo 130.587 ljudi. Po prvih aprilskih podatkih se je umiri anje krize brezposelnosti nadaljevalo, aprila je delo iskalo 128.374 ljudi, stopnja brezposelnosti pa je upadla na približno 14,5-odstotno. Letos upadanje števila brezposelnih presega običajno sezonsko zmanjševanje, zato analitiki ne pričakujejo ponovne rasti brezposelnosti. Hitro pa se povečuje število prostih delovnih mest, marca ie bilo kar 76 odstotkov večje vol marca lani. število ljudi v delovnem razmerju je bilo marca letos za 3 odstotke mani še kot marca lani, zmanjšalo se je za skoraj 22 tisoč, glede na največjo doseženo raven marca 1987 pa se je zmanjšalo za 215 tisoč oziroma 25 odstotkov. Delo je torej izgubil vsak četrti zaposleni. V gospodarstvu družbenega sektorja je bilo marca letos Medtem kosov prvih petih mesecih letošnjega leta cene na drobno porasle za 7,2 odstotka, cene proizvajalcev pa za 5,2 odstotka, je srednji tolarski tečaj dolarja pri Banki Slovenije padel za 1,9 odstotka, tečaj marke pa porasel za 3,8 odstotka. V primerjavi z domačim trgom je tako dolarsko izvozno območje postalo manj privlačno za pribliino 9 odstotkov, območje nemške marke pa za blizu 4 odstotke. Priznanji gospodarske zbornice Nemški AEG in nizozemski SKIL ^?ni' 20. junija - Gospodarska zbornica Slovenije bo priznanji za g Koletno poslovno sodelovanje podelila nemški firmi AEG, s ,j. ero Domel iz Železnikov uspešno sodeluje že dvajset let in r^pzemski firmi SKIL, s katero prav tako že dvajset let uspešno ^kluje Iskra ERO iz Kranja. Žele^rj13 elektromotorjev m gospodinjskih aparatov Domel iz Nernč °V *e dyaJset let zel° uspešno sodeluje s firmo AEG iz Poniembe °^Se^ Poslovni3 je tako velik, da je že nacionalno sesan^ ^e *eta potrdila, da vzorci sesalnih enot za suho stekl * drezajo vsan tehničnim zahtevam in redne dobave so da L~e *e dve leti kasneje. Tudi največji optimisti niso pričakovali, hjt 0 Posel, do danes vreden približno 300 milijonov mark, tako Podn rCraSe* y Pravo poslovno vez. Leta 1975 je bila namreč trom ana dolgoročno kooperacij ska pogodba za izdelavo elek-p0^°torjev in uvoz sestavnih sdelo za izdelavo sesalnikov Iskra slov i ^^G- V sorazmerno kratkem času je nemška firma ensko sprejela kot svojega prvega dobavitelja sesalnih enot. bila °°peraciJska pogodba je bila dvakrat podaljšana, leta 1991 je pred Podpisana nova pogodba. Zadnji skupni dosežek so lani sode?1'' na seJmu v Koelnu, Domel je s pogonskim agregatom ekokav« V skuPnem razvoju sesalnikov EKO, ki ustrezajo in .v.*1 m zahtevam, saj imajo boljši izkoristek, manjšo hrupnost * možnost reciklaže. fjfj* ra ERO J2 Kranja je kooperacijsko pogodbo z nizozemsko enak° IL podpisala leta 1973, že tedaj je temeljila na med °yr^nem partnerskem odnosu, saj so se dogovorili o proč n- Pr08ramski delitvi. SKIL je vključil v svoj prodajni S jih3"1 ^n družine izdelkov, ki so bili rezultat Iskrinega razvoja $Kll proizvaia P°d blagovno znamko SKIL. Nizozemska firma ^delk^a ?.svoi*m* izdelki pod Iskrino blagovno znamko dobavlja slov« i dopolnjujejo Iskri n program za celovit nastop na mili,- ajsetih letih je Iskra ERO za firmo SKIL izdelala več kot 2 je tehnaxStr°^ev' Partnerski odnos je bil zelo korekten, firma SKIL izdel v veiik° pomagala pn osvajanju novih, zahtevnejših !98fi ■ Iskra ERO Je tako kot P™0 slovensko podjetje že leta Pn angleški ustanovi BSI dobila certifikat kakovosti ISO ingoo10^ SKIL je bila posebej dragocena po razpadu Več f °.vanskega trga, ko je Iskra ERO za lastne izdelke izgubila in g*01 polovico trga. Firma SKIL ji je tedaj z dodatnimi odkupi pojL v.lnskim plačilom za dogovorjene kooperacijske izmenjave finrta^v ^ tezav- Sicer pa je to ameriška firma, saj nizozemska ^lectrii Evropa spada v mednarodno korporacijo Emerson ^izoze JC v°di'm svetovni proizvajalec električnega orodja. Pr°izvod • tržno pokriva Evropa, ima pa tudi lastno število zaposlenih za dobrih 6 odstotkov oziroma za 32 tisoč ljudi manjše kot marca lani in za 34 odstotkov (236 tisoč) manjše od najvišje ravni marca 1987, kar pomeni, da je med depresijo delo izgubil vsak tretji zaposleni. Zaposlenost v negospodarstvu druže-nega sektorja zadnje čase stagnira. V zasebnem sektorju pa še naprej narašča, v primerjavi z lanskim marcem je bila večja za 23 odstotkov oziroma za približno 8 tisoč ljudi. Še naprej se povečuje število samozaposlemh, marca jih je bilo dbonh 105 tisoč, kar je približno 4 tisoč več kot pred letom. Deviz vse več, tečaj ne drsi več Aprila je bil skupni izvoz za 0,5 odstotka manjši kot aprila lani, izvoz v "pravo" tujino pa za 4,3 odstotka večji. Skupni uvoz je bil za 8,9 odstotka po lansko aprilsko ravnjo, uvoz iz "prave" tujine pa manjši za 4,1 odstotka. V trgovinski menjavi s tujino je bilo tako aprila 14 milijonov dolarjev primanjkljaja, v menjavi s "pravo" tujino pa 39 milijonov dolarjev primanjkljaja. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je trgovinski primanjkljaj znašal 16 milijonov dolarjev, v menjavi s "pravo" tujio 119 milijonov dolarjev. Ker je bil dolar v tem času za 6,2 odstotka močnejši od marke, analitiki ocenjujejo, da sta bila z upoštevanjem medvalutnih odnosov izvoz in uvoz večja za približno 5 odstotkov, kar predstavlja 6-odstotno povečanje izvoza ob stagnaciji uvoza. V tekoči plačilni bilanci pa je bilo v letošnjem prvem četrtletju že skoraj 180 milijonov dolarjev presežka, na račun storitev, katerih presežek je marca presegel primanjkljaj v blagovni menjavi. Ob presežku v tekoči bilanci se hitro povečuje tudi imetje na kapitalskem in predvsem finančnem računu, oboje skupaj povzroča presežek deviz na domačem trgu. Zaradi tega se je ustavilo drsenje tečaja. Plače dva koraka naprej in enega nazaj, davki se popravljajo Plače še naprej naraščajo hitreje kot cene. Aprila je masa plač porasla za 5,2 odstotka, maja je padla za 13,5 odstotka, v gospodarstvu za 1,5 odstotka. Ker je prišlo do sprememb v času izplačil v javnem sektorju, je majske plače težko primerjati, vprašanje je tudi, ah so nekoliko nižja majska izplačila v gospodarstvu že posledica socialnega sporazuma. Vsekako bo za dokončni odgovor potrebno počakati še kakšen mesec. Aprila so plače v gospodarstvu porasle za 3,8 odstotka, v družbenih dejavnostih za 11,2 odstotka, v družbeno političnih skupnostih pa za 3 odstotke. Sezonsko očiščena celotna masa plač je samo v letošnjem letu porasla za 8, 2 odstotka, medtem ko so podobno "očiščene" cene ostale praktično nespremenjene. V primerjavi za začetkom 1992 (preden so plače ušle z vajeti) so bile vletošnjih prvih petih mesecih plače realno večje za 30,7 odstotka, aprilska primerjava pa pokaže na 35,8 odstotka realno višje plače. Prihodki javnega sektorja so letos porasli precej manj kot plače, čeprav so odvisni {>redvsem od plač. V prvem etošniem četrtletju so bili prihodki javnega sektorja realno približno enaki kot v enakem razdobju lanskega leta; neposredne dajatve so bile za 6,2 odstotka realno manjše, prometni davek pa za 16,7 odstotka realno večji in carine za 8,2 odstotka realno večje. • M. V. Častitiljiva obletnica 80 let PAP Telematike PAP Telematika ima bogate izkušnje na področju telekomunikacij, avtomatike in satelitskih sistemov. Kranj, 20. junija - PAP Telematika iz Ljubljane, ki jo danes sestavljata dve samostojni podjetji, je minuli teden proslavila 80-letnico obstoja, kar je seveda častitljiv jubilej. Lastninsko preoblikovanje že poteka in najkasneje do konca leta bodo registrirani kot delniška družba. Sestavni del programa lastninjenja je razvojna vizija, ki vsebuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih. Začetki podjetja PAP Telematika Ljubljana segajo v leto 1914, ko je direkcija avstroogrskih železnic iz Trsta v Ljubljano preselila Signalne delavnice, ki so skrbele za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav na železnici. Zidano poslopje so zgradili leta 1925 na Pivovarniški 6 v Ljubljani, kjer ima še danes sedež podjetje PAP Telematika. Med obema vojnama je bil razvoj počasen, signalne delavnice so skrbele za zlasti vzdrževanje in popravila železiških, mehaničnih signalno-varnostnih naprav ter za popravila brzojavnih in telefonskih aparatov. Po drugi svetovni vojni so imeli najprej veliko dela z obnovo teh naprav, kmalu pa se je začela modernizacija železniškega prometa in v Signalnih delavnicah je bilo tedaj že približno 400 zaposlenih, obrtniški način dela pa se je vse bolj spreminjal v industrijskega. Začeli so izdelovati telefonska pretikala, diregentske telefone, kabelske omare, kabelske končnike, avtomate, glasno doneče in stranske zvonce ter avtomatske plombe. Sprva so bili namenjeni le železnici, nato pa širšemu, jugoslovanskemu trgu, usmerili so se tudi na PTT program. Tekom let so podjetje večkrat reorganizirali in razširili s priključitvijo drugih. Leta 1991 se je PAP Telematika reorganizirala v dve samostojni podjetji in sicer v podjetje za inženiring, projektivo in montažo PAP Telematika in podjetje za proizvodnjo telekomunikacijske opreme PAP Intel. PAP Telematika je danes organizirana na principu profitnih centrov, k niso zgolj formalna oblika, temveč so tako tudi vodeni, kar omogoča sprotni vpogled v poslovanje, hitro ukrepanje in elastično prilagajanje. Med 227 zaposlenimi jih je skoraj petina visokoizobraženih. Na domačem trgu je PAP Telematika že dolgo med vodilnimi na področju železniške in poštne avtomatizaije, vse bolj pa se uveljavlja tudi na drugih področjih avtomatizacije. Zlasti v zadnjih letih so navezali poslovne stike s številnimi tujimi podjetji, sklenjene imajo pogodbe o tehničnem sodelovanju ter so zastopanju in konsiganciji. Bogatim izkušnjam na področju telekomunikacij, avtomatike in satelitskih programom so s pomočjo sodelovanja za zahodnoevropskimi firmami lahko dodali najsodobnejše tehnologije polaganja nberoptičnih kablov na principu zračne blazine in spajam a kablov z lasersko tehniko, sodobno opremo za radijsko in telekomunikacijsko povezavo, radarsko opremo ternaprave za krmiljenje prometa na avtocestah in letališčih ter kvalitetne satelitske sisteme. V podjetju že poteka lastninsko preoblikovanje, saj jim je agencija za privatizacijo program lastninjenja potrdila že marca letos. Doslej se je odzvalo 180 zaposlenih in nekdaj zaposlenih in upokojencev, ki so s svojimi certifikati pokrili 57 odstotkov družbenega premoženja, preostali tri odstotke bodo odkupih do konca letošnjega leta. Se pred koncem leta naj bi se po besedah direktorja Zvoneta Zupana tako registrirali kot delniška družba. • M.V. Gea College sodeluje z ameriškim Babson Coliegeom Ljubljana, 17. junija - Viljem Pšeničnv, direktor Gea Collegea, nas je seznanil s sodelovanjem Gea Collegea z Babson Coliegeom, ki je že peto leto zapored prejel priznanje najboljše podjetniške poslovne šole v ZDA. Sodelovanje so februarja letos formalizirali, gre pa za prenos znanja v Slovenijo na različnih področjih izobraževanja, tudi prenos programov za podjetniško šolo v Sloveniji, ki naj bi začela z delom konec prihodnjega leta. Vsi zakonski akti, ki se nanašajo na ustanovitev visoke zasebne šole, so sprejeti. Šola bo verjetno sprejela 120 učencev in bo bistveno cenejša kot v ZDA. Letno šolanje bo pri nas stalo okrog 5 tisoč do 8 tisoč dolarjev, medtem ko se v ZDA ta vsota suče okrog 26 tisoč dolarjev. Pred dnevi so v Bostonu potekali pogovori o teh programih, najuglednejši strokovnjaki so pokazali pripravljenost za pomoč in v naslednjih mesecih bodo obiskali Ljubljano. To so svetovno znani strokovnjaki, vsi so bili podjetniki. Prišli bodo pravzaprav iz dežele, ki je zaenkrat med najpomembnejšimi glede razvijanja znanj v trženju, managementu. Potreben je tudi sicer kritičen pogled, zanj pa je na Gea Collegeu dovolj ljudi, usposobljenih za svoje delo doma in v tujini in so nekako vmesnik med izvirnim znanjem in takim, ki ga potrebujemo pri nas. Seminar, ki ga je v teh dneh pripravil ugledni predavatelj z Babson Collegea William F. Johnston z naslovom "Vodenje podjetja v rasti", je posebej koristen za lastnike in vodstva, ki odločajo o usodi svojega podjetja. Desetletja praktičnih izkušenj v podjetjih ima in zadnje čase se posveča prenosu izkušenj na druge. Med drugim se je v Sloveniji srečal s predstavniki naših podjetij. • Spela Vidic Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 064 218-381 Sem podjetnik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo v zasebni lasti. Na kakšen način bi vrednost certifikatov svoje družine lahko vložil v svoje podjetje? V zasebno podjetja certifikata ni mogoče neposredno vložiti. Zamenjate ga lahko za delnice podjetij, ki Imajo družbeni kapital In se sedaj lastninijo, za delnice podjetij, ki se odločijo za javno prodajo delnic ali za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Po preteku določenega časa tako lahko pridete do gotovine, s katero prosto razpolagate torej jo lahko investirate tudi v svoje zasebno podjetje. če s certifikatom sodelujete pri interni razdelitvi ali notranjem odkupu podjetja, v katerem ste npr. bili zaposleni ali pa je v takem podjetju zaposlen vaš ožji družinski član, teh delnic po zakonu ne smete prodati prej kot po dveh letih. Če ste certifikat zamenjali za delnice podjetja, ki se je odločilo za javno prodajo delnic, z njimi trgujete na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Pod pogojem, da najdete kupca delnic, s katerimi razpolagate, lahko pndete do gotovine seveda prej kot v dveh letih. Delnice pooblaščene Investicijske družbe naj bi se na borzi pojavile v roku od enega do dveh let. Takrat se bo oblikovala tudi njihova cena, Iz dnevnega časopisja pa boste izvedeli, koliko gotovine boste dobili v primeru, če se odločite za njihovo prodajo. Je certifikat pametneje vložiti čimprej ali čimkasneje? Star pregovor pravi: "Kdor prej pride, prej melje." Verjetno bo tako tudi s certifikati, odgovor pa je odvisen od naložbe, za katero ste se odločili. Ta trenutek je možnosti še veliko, saj cela vrsta podjetij svojega programa lastninskega preoblikovanja še ni pripravila in še ni ponudila svojih delnic v javno prodajo. Pooblaščene Investicijske družbe bodo certifikate začele vpisovati v začetku julija. Ce ste se že odločili svoj certifikat vložiti v izbrano podjetje, katerega delnice bodo v javni prodaji, potem pač čakate do njihove prodaje. Če boste certifikat vložili v podjetje, v katerem ste zaposleni, je treba počakati do sprejetja lastninskega preoblikovanja. Če pa ste se odločili za pooblaščeno investicijsko družbo, svetujemo, da svoj certifikat vložite čimprej, to je v začetku julija. Obseg vpisa v to vrsto družb bo namreč omejen. 88 Triglav ► Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. v iMtanavOan)u POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Prva vožnja AUDI A6 in S6 V nemškem Heilbronnu smo avtomobilistični novinarji vozili novi audi A6, ki bo nadomestil dosedanjo serijo 100, ld so jo prvič ?redstavili že leta 1969. Po treh temeljitih obnovah je novi A6 etrt stoletja kasneje zrel in dodelan avtomobil z nekaj oblikovalskimi posegi predvsem pa z novim turbodizelskim motorjem. Že v kratkem bodo avtomobil začeli prodajati tudi pri slovenskem zastopniku Porsche Inter Autu. Zamenjava oznak jasno nakazuje zunanje spremembe. A6 ne skriva podobnosti z letos predstavljenim hišnim prestižnim aluminijastim A8, čeprav z aluminijem nima nobene povezave. Podobnost se izraža v novo oblikovanih žarometih, novi maski hladilnika s poudarjenim logotipom, odločnejšimi bočnimi letvami, zajetnejšimi odbijači in novimi, sicer manjšimi, a bolj impresivnimi zadnjimi lučmi. Tako kot do sedaj ostajata v programu obe karoserijski različici, limuzinska in kombijevska, ki se pri audiji že nekaj časa imenuje avant. V motorni paleti je devet pogonskih agregatov, šest bencinskih in trije dizelski. Najosnovnejši je dvolitrski štirivaljnik z močjo 74 KVV/101 KM, ki je na voljo samo pri limuzinski karoseriji, ob enak prostornini pa je na voljo še z večjo močjo 85 KVV/115 KM. Sledi 2,6-litrski šestvaljnik z močjo 110 KW/150 KM, za njim šestvaljnik z gibno prostornino 2,8 litra in močjo 128 KW/174 KM, ter nato še 2,2-litrski pet-valjnik z močjo 169 KW/230 KM, ki je med bencinskimi motorji edini opremljen s turbinskim polnilnikom. Športna izvedba novega audija ima oznako S6 in tam se tudi skriva najmočnejši motor, znan iz novega A8. Pod motor-niom pokrovom je namreč 4,2-litrski osem valj nik z močjo 213 KW/290 KM, namenjen pa je seveda tistim, ki imajo nekaj več športnega srca. Dizelski motorji so trije, vsi pa opremljeni z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom. Pri Audiju so se dolgo časa ukvarjali s problematiko dizelskih motorjev, predvsem z vprašanjem vbrizga goriva, dobrega izgorevanja, Novi 2,5-Utraki petvaljni turbodizel: izredno dober motor. AVT0MARK0VIČ Trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka, tel.: 064/620 647 UGOD KOŠARA SKLOPKE 101 : 2,850,00 SIT LAMELA SKLOPKE 101 : 2,400,00 SIT AMORTIZERJI BOGE GOLF 1: 5,100,00 SIT C ASTRO L QTX 3 - 5L: 3,751 pOO SIT VALVOLINE TURBO W, 5L: 1.840.00SIT OLJA ZA TOVORNA VOZILA VALVOUNE 55L 1L 292,00 SIT BP 18L 1L 347,00 SIT TURBO SUPER20L 1L 330,00 SIT VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME: ■ SPOJLERJI PO NAROČILU - UGODNE CENE ■ SONČNE STREHE OD 18.585,00 SIT z organizirano montažo ■ AVTO RADIO ■ ZVOČNIKI PIONNER m ■ OTROŠKI AVTOSEDEŽI, po 13,000,00 SIT ■ AVTO PREVLEKE OD 3000,00 SIT ■ AVTOKOZMETIKA COMMA ANGLIJA ČLANI AMD ŠKOFJA LOKA IMAJO 5% POPUST PRI NABAVI NAD 3,000,00 SIT Se priporoča trgovina Avto Markovič! MEŠETAR Audi S6 avant: strup v kombijevski podobi ekonomičnosti in čistosti. Dizelska motorna ponudba se začne z znanim 1,9-litrškim štirivaljnim turbodizelskim agregatom, ki razvije moč 66 KW/90 KM, ostala dva pa sta petvaljni-ka s prostornino 2,5 litra ter z močjo 85 KW/115 KM in 103 KW/140 KM. Slednji je povsem nov in vtisi po prvih prevoženih kilometrih so izjemno ugodni. Ne samo, da je motor izredno kultiviran in tih, tudi pospeševanje iz skoraj vsega območja vrtljajev je zelo dobro, končna hitrost pa 208 kilometrov na uro oziroma 202 pri avantu. Pri skoraj vseh motornih izvedbah si je mogoče omisliti avtomatski menjalnik, začenši z 2,6-litrskim šestvaljnikom pa je na voljo tudi stalni štirikolesni pogon z oznako cjuattro, medtem ko v osnovnih izvedbah motor poganja prednji kolesi. Užitek v vožnji poleg na oko lepih oblik, dobrega podvozja in širokega izbora motorjev, dopolnjuje dobra notranja oprema. Nivoji opreme so trije, že pri osnovnih verzijah pa v senjsko opremo sodijo električno vodljiva zunanja ogledala in bočna stekla, volan s se rvoojače val nikom, osrednja ključavnica, zavorni sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo pritiska na posamezne zavore (EB V) .zračni blazini za voznika in sovoznika ter elektronska diferencialna zapora pri modelih quattro, doplačilne možnosti in serijska oprema pri modelih z vrha lestvice pa je seveda še veliko bogatejša, vključno z usnjem na sedeži, klimatsko napravo, strešnim oknom in ostalim. POOBLAŠČENI TRGOVEC IA VOZILA SEAT AxALPO i PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. VOZILA s Španskim TEMPERAMENTOM Skupina Volkswagen KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA I KRAJ SPECIAUTETE MEN U [ PIZZEtlJADAK KIANJ nfWD i JELENOVIM I KLANCEM nranftMCLODOj«, PECEMKA IZ KltUSMC PEG 1 CENA j ODPRTO 1 550 SIT I VSAK BAN 12-04 1 Pl - IIP DOSTAVA 1-0? 1 J TEL: Ml-051 »tu? KKEMSMUkSTER, ADMONTiln. Pri nas se prodaja audijev AS uradno začenja z Jutrišnjim dnem, Porsche Inter Auto pa Je tudi že določil cene. Maloprodajna cena za osnovni model A6 2.0E bo 45.716 mark, najdražji pa bo A6 v Izvedbi avant quat-tro 4.2. ki bo stal 122.037 mark. Športni S6 bo naprodaj prihodnji mesec, A6 z novim 2,5-lltrsklm turbodi-zfom z močjo 103 KVV/140 KM pa v zadnji četrtini letošnjega leta. Kot kaže bo novi Audi A6 dobro nadomestil serijo 100, ki seveda še zdaleč ni bila pretirano ostarela za pokoj. Vendar avtomobilska leta tečejo včasih celo hitreje kot človeško življenje in pri Audiju so pravi čas naredili nekaj pravih potez, s katerimi so temu avtomobilu dodali novo svežino. • M. Gregorič Notranjost: opremljenost uporabnost in Uvozna dajatev za pšenico in moko » Slovenska vlada je na nedavni seji sprejela uredbo, s katero je uvedla uvozne dajatve za pšenico in moko. Uredba določa, da morajo uvozniki od 2. junija dalje za uvoz pšenice in soržice plačati posebno dajatev 12 tolarjev za kilogram, za uvoz pšenične ali soržičine moke pa 24 tolarjev. Prva dražba Slovenska kmetijska avkcijska družba, ki jo je z enakovrednim1 kapitalskimi deleži ustanovilo štirinajst podjetij in drugih organizacij, je pred kratkim pripravila prvo avkcijsko prodajo sadja in zelenjave. Na dražbi, na kateri so ponujali krompir, blitvo, kolerabo, žita, marelice in breskve, je bila ponudba večja od povpraševanja. Razlog za to so bile verjetno še vedno previsoke cone. Prva, ki je kupila na tovrstni dražbi, je bila kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta. Kot je znano, bo družba na dražbi trgovala s sadjem, z zelenjavo in z ostalimi pokvarljivimi kmetijskimi pridelki, na borzi pa z Ži°. kavo, mesom, lesom in drugim trajnejšim kmetijskim blagom. S tovrstnim načinom prodaje želijo zaščititi pridelovalce uj potrošnike in brez vpliva države preprečiti divji liberalizem, »» se kaže v nenadzorovanem uvozu kmetijskih pridelkov in v prodaji pridelkov dvomljive vrednosti. V družbi pravijo, da je bila tokrat le poskusna dražba in da bo prva prava avkcijska prodaja šele jeseni. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 150 tolarjev za kilogram, solato po 140 do 160 tolarjev, korenje in čebulo pa p° 200 tolarjev. Jajca stanejo 15 tolarjev, česen 500 tolarjev za kilogram, jabolka 150 in fižol 250 tolarjev. Zelje prodajajo po 120 in peso po 100 tolarjev za kilogram. Za dogajanje na slovensku1 tržnicah je najbolj značilno, da cena letošnjemu zgodnjemu krompirju že pada. Če ga še pred dvema tednoma ni bilo mogoče kupiti pod 150 tolarjev za kilogram, ga zdaj na večini slovenskih tržnic prodajajo že od 100 do 150 tolarjev za kilogram. Bodo podjetja ob posel? Strokovna komisija, ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, je že pripravila predlog uredbe o zavarovanju samoniklih gliv, s katero bodo preprečili ali vsaj omejili pretirano komercialno nabiranje gob m drugih gozdnih sadežev. V podjetjih Mercator - Slosad Ljubljana, Droga Portorož, Sampionka Renče, Krka Novo mesto in Hmezad-Agrina Žalec ocenjujejo, da bi sprejetje predlagane uredbe onemogočilo nadaljnje delo na področju, ki zaposluje precejšnje število ljudi in daje mnogim nabiralcem glavni del zaslužka. Podjetja, ki samo z izvozom gob ustvarijo na leto dvajset milijonov mark deviznega Eriliva, so prepričana, da je predlagana zakonodaja za področje omercialnega nabiranja gob pomanjkljiva, saj izkušnje kažejo, da pravilno nabiranje gob ne uničuje naravnega ravnotežja in rasti gob. S svojim mnenjem so že ob koncu maja seznanili pristojne službe,od katerih pa doslej še niso prejeli odgovora. po. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ LABORE, LJUBLJANSKA 22 TEL:211-225. 223-276 nekaj dni nas loči o u v o I javit ve višjih davkov na avtomobile, zato pohitite RENAULT in na 4 - letni kredit s samo 14% letnimi realnimi obrestmi, staro za novo, dobava takoj, preizkusne vožnje (6 testnih vozil). Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 13. ure 9A VREME Danes bo ob!atno s padavinami in prečoj blodno Jntrl pa se bo ponovno •grelo, saf nam vremenoslovd napovedn|e)o sončno, LUNINE SPREMEMBE J V Četrtek bo polna Iona nastopila ob 13.30., lato bo po Herschlovem vremenskem kljufc veliko dežja. Praznik gorenjskih frajtonarjev v Besnici Beti Bogataj letos najboljša Besnica se v nedeljo številnim obiskovalcem iz vse Slovenije in onkraj meje ni predstavila le kot prijazen kraj v prelepi dolini. Bes niča, 20. junija - Turistično kulturno društvo in le nekaj manj kot petina vseh krajanov so se v nedeljo ob organizaciji 3. Gorenjskega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko tredstavili ne le kot prijazni ljudje z bogato etnografsko in ultttrno preteklostjo, marveč tudi kot zares sposobni organizatorji. Okrog dva tisoč obiskovalcev je v zares lepem nedeljskem popoldnevu spremljalo praznik gorenjskih frajtonarjev in se hkrati zabavalo na koncertu Alpskega kvinteta, ki ga je Povezoval Franc Pestotnik - Podokničar. Skrbno in brezhibno pripravljen praznik frajtonarjev in njihovih ljubiteljev minulo nedeljo v Besnici. Čeprav že lani ni bilo dvoma, ^a je Besnica pravo ime za »zbor gorenjskih kandidatov za zlato harmoniko Ljubečne, ie pravo ime za nadaljevanje tovrstnih prireditev v nedeljo sPet uspešno potrdila. Pod pokroviteljstvom Save, Živila in Gorenjskega glasa Kranj ter številnih sponzorjev je v petih skupinah nastopilo kar 45 frajtonarjev z Gorenjskega in onkraj meje. "Trudili smo se in kljub slabemu vremenu prejšnjo nedeljo, upam, da smo pripravili Najboljši v posameznih skupinah - do 16 let: Gregor Vrhovec Domžale, Janez Kokalj Predoslje, Gregor Eržen; od 16 do 45: Beti Bogataj Besnica, Klemen Grašič Tenetiše, Andrej Svetlin Sp. Tustanj; 45 do 65 let- Andrej Pivk Tržič, Marjan Rozman Breg Komenda, Albin Skerjanc Moste Komenda; nad 65 let* Pepca Blejc Mengeš, Matija Naglic Cirče, Franc Fabijan Besnica, gostje: Franz Lamprecht Beljak, Miro Magister Beljak, Štefan Kastelic Ivančna Gorica. V Ljubečni bodo tako 11. septembra nastopili Gregor Vrhovec, Janez Kokalj, Gregor Eržen, Beti Bogataj, Klemen Prašič, Andrej Svetlin, Vojko Ukmar, Tomaž Bertoncelj, Andrej Pivk in Pepca Blejc Mengeška godba proslavila jubilej Mengeš, 20. junija - S slavnostnim koncertom v dvorani ■kulturnega doma v Mengšu so mengeški godbeniki v petek zvečer proslavili 110-letnico godbe. Ob tej priložnosti jun je čestital ob jubileju in jim zaželel uspehov v prihodnje tudi presednik občinske skupščine Domžale Ervin F. Schwarzbartel. V soboto popoldne pa so se po srečanju v Kamniku prijateljske godbe z narodnimi nošami in predstavniki različnih društev zbrale ludi v Mengšu. Po sprevodu skozi Mengeš je bil na ploščadi v športnem parku koncert in po njem prijateljsko srečanje z jnsamblom Štajerskih sedem. Na sliki: slavnostni koncert pod v°astom kapelnika prof. Franca Gornika. • A. Z. Iščemo stare fotografije Franceta Perdana ali Kdo se spozna na sliki Prvi se je oglasil v uredništvu Edo Rakovec z Golnika in prinesel gornjo sliko. Posnel jo je seveda France Perdan septembra leta 1957 ali 1958. "Pripeljal se je z mopedom, se ustavil pri nas otrocih in dejal, naj »tečemo čez cesto in če bomo visoko preskočili obcestni jarek, bomo v Gorenjcu. Res je bila slika objavljena, podpis pod njo pa se je glasil: "Na cesti smo iznenadili kopico otrok... Foto: F. Perdan" Vabimo bralce, da poiščejo stare fotografije. Vsako bomo honorirali s 1.000 SIT. strokovni vodja tekmovanja pa je napovedal, da bo prihodnje leto najprej selekcijski nastop, naslednji dan pa tekmovanje najboljših s prejšnjega dne. Tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija: Slavko Avsenik (mlajši), Tomaž Tozon, Boris Kovačič in Vinko Šorli. Urednik založbe in produkcije Maribor in Helidon Slavko Avsenik (mlajši) in Tomaž Tozon sta po tekmovanju napovedala tudi izdajo audiokasete BESNICA H)4. Še posebej je navdušil 6-letni Matjaž Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu. prireditev, na kateri ni bilo nikomur žal, da je prišel v Besnico," je povedal predsednik Miha Sušnik. Janez Fabijan, Zadovoljna po tekmovanju je bila tudi zmagovalka - Beti Bogataj, ki je tokrat "potrdila", da je frajtonarica doma tako v Besniški dolini kot pri Bogatajevih v Spodnji Besnici, Lani in predlanskim je namreč na tem tekmovanju zmagal njen brat Ambrož, ki pa letos ni tekmoval. • A. Žalar Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske Kamnik, 18. junija - Kamnik ie v soboto že drugič gostil pihalne orkestre Gorenjske. Na tokratnem srečanju se je zbralo sedem orkestrov in sicer Pihalni orkester Tržič, AJpina Žiri, Občine Kranj, DPD Svoboda Lesce, Godba na pihala Domžale, Pihalni orkester Jeseniških železarjev ter Mestna godba Kamnik. Ob 10. uri se je začel koncert, na katerem se je vsak orkester predstavil s tremi skladbami. Srečanje sta organizirali Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Kot je povedala gospa Fani Zorman, strokovna sodelavka iz ZKO Kamnik, sodi srečanje pihalnih orkestrov v sklop akcij, ki jih že vrsto let prireja ZKO Gorenjske in v katerih so zajete lutkovne, gledališke, pevske in druge prireditve po različnih gorenjskih krajih. Poudarila ie tudi, da Kamnik nima primernih prostorov za tovrstne prireditve ob slabem vremenu. • E. G. POLETNA AKCIJA TA ODISEJ, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA PODELJENA 3. SOBOTNA SREČA Potem ko je zaradi slabega vremena bila prestavljena prireditev Sobotna sreča, je to soboto, 18. junija, bilo sončno vreme in prijetno razpoloženje številnih obiskovalcev. V nagradni stekleni kocki se je tako v treh tednih nabralo kar 610 kuponov Gorenjskega glasa. Odgovori vam niso delali težav, saj dobro poznate novinarje tega gorenjskega poltednika. Na javni prireditvi, ki sta jo posnela že za večerni program Televizije Kranj snemalca Rafko Bečič in Marjan Petric, se je zopet predstavila Plesna šola Kranjv plesalci: Anžetom Mohoričem in Tjašo Krančan, Andrejem Pavcem in Jeleno Bakič, novo osvežilno pijačo 7 up iz Radencev pa sta za degustacijo med obiskovalce delili Spela in Anja. In nagrade: 1. nagrada - 7 dni za eno osebo v Strunjanu je prejel Stane Kalan, Planina 37, Kranj, 2. nagrado vikend Paket v Strunjanu je dobil Franc Porenta Sr. Bitnje 89, Žabnica in večerjo za dve osebi v Vili Bistrica si je s pravilnim odgovorom prislužila Urška Urbane, Jaka Platiša 5, Kranj, četrta sobotna sreča bo že to soboto, 25. junija, ob 11. uri pred Odisejem na Maistrovem trgu, ko bo vsebinsko še bogatejša s kvizom osnovnošolcev, za zabavo bo igral ansambel, vi pa se boste lahko poizkusili tudi v posnemavanju znanih skladb t. i. karaok. Odlonjle Ime In priimek: Naslov: ZADETEK V PETEK O tem, da je v petek zvečer (spet) skorajda pregorela telefonska linija Radia Žiri, rajši ne pišemo. Razlog pa je potrebno poudariti: ZADETEK V PETEK OD A DO Z je bil na sporedu v večernem programu Radia Žiri, polna polja so zadeli (in dobili nagrado pokrovitelja pola): Špela Čadei, Hotavlje 62 (Trgovina GUMB Skofia Loka); Brigita Košir, Žirovski vrh 14 (Videoteka ASTER1X Žiri); Tatjana CIPRANJČ, Frankovo nas.67, šk. Loka (Trgovina PRI REZKI, Sovodenj); Jure PINTAR, Demšarjeva 25, Šk. Loka (Kozmetika BARBARA WEBER); Karina NAGODE, Tomšičeva 106, Jesenice (Trgovina VESNA, Trebijo); Martina ŠTURM. Gorenja vas 139/a (Cvetličarna FLORA); Francka KAVČIČ, Frankovo nas.68, Šk. Loka (AVTO MARKOVIČ); Janez PORENTA, Hafnerjevo nas. 63, šk. Loka (Cocktail bar in pizzeria DARE Kranj); Matej PRIMOŽIČ, Trebijo 52 (Trgovina FORTUNA DOM); Ana SOV IN C, Frankovo nas. 59, Sk. Loka (Pizzeria in spaghetaria VALENTINO). Čestitamo - in lepo povabljeni na naslednji ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, ki bo na sporedu Radia Žiri natanko 1. julija od 19.30 do 22. ure. ZADETEK V PETEK bo seveda tudi ta petek, na predvečer Dneva državnosti, ko bo ie drugič na spore du družinski kviz, S terenskim reporterjem bomo gostovali pri eni od prijaznih gorenjskih družin (in sicer v Kranju!), zastavljali boli ali manj tetka vprašanja in družino povabili na VSE ALI NIC, kjer eno od sodelujočih družin čaka najnovejši Gorenjev pralni stroj, ki fa podarja generalni pokrovitelj WECO COMMERCE Lesce r petek zvečer od 19. do 22. ure na Vašem radijskem ?prejemniku poiščite frekvenco RADIA ŽIRI /91,2; 89,8 ali 6,4 MHz/. radio žiri AVTO M MARKOVIČ d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon.-064f620-647 fax: 622-031 FM S T E R E O : 91,2MHz,89,8MHz,96,411Hz ■■■ F0RTUNAĐOM "■■ ROMAN FORTUNA 64224 GORENJA VAS 77 tel.: 064/681 234 GUMBd.o.o. ■ trgovina-v»» za šivanj« ■ ključavničarski izdaikj in storitve Nataša & JožeKorpič fax./tel.: 064/632-30! 64220 lota, Ko&jeva 6 : IBN - JT po, 61000 Ljubljana, Slovenska cena 27 • 29 Katalog lahko ludi naroČil, po telefonu: 061 /1259060 Iz šolskih klopi VRTILJAK0VA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Zdravo, prijateljčki, vas bo danes ob petih na kranjskem radiu spet pozdravila Romana. Že odštevate dni do počitnic? Seveda, počitnice so najlepši del pouka! No prihodnji teden se bomo poslovili tudi od Vrtiljakove lestvice, ki odhaja na zaslužen oddih, v Gorenjskem glasu pa s šolsko rubriko ostajamo z vami tudi med počitnicami. Dobili smo hit Vrtiljakove lestvice. Prepričljivo je zmagala Romanina Da prijazna bodo jutra, ki io je napisal priljubljeni kantavtor Adi Smolar. Adi bo tudi vaš današnji gost v radijskem studiu. Zdaj vam kupončkov ne bo več treba pošiljati, dolžni pa smo še povedati, kako ste glasovah v finalu. 5. DRETA 4. MOJ DINO 3. NAŠ RAZRED 2. V NAŠI ŠOLI 1. DA PRIJAZNA BODO JUTRA Pa še na našo predzadnjo izžrebanko ne smemo pozabiti. To je Karina Nagode z Jesenic, Tomšičeva 106. Čestitamo, majico smo iz Gorenjskega glasa že poslali. Hvala za pohvalo Vaših pisem in razglednic, ki ste nam jih nagrajeni dopisniki poslali po izletu in v katerih se nam zah valj ujete za prijeten dan, darila in sploh, smo iskreno veseli. Žiga Svete z Bleda, denimo, piše, da se je navdušen in zelo zadovoljen vrnil domov, Tine in Blaž iz GorB si želita še veliko takih potovanj in se zahvaljujeta za bogate nagrade, Martina Zaletel iz Preddvora pa pravi, da bo živela v velikem upanju, da se drugo leto spet vidimo. Tako kot vam, tudi nam pohvala dobro dene. Hvala zanjo v imenu vseh, ki smo izlet pripravili. • Helena Jelovčan Anketa Veseli spričeval Nekateri ste se od Sol že poslovili, večina se vas bo v petek. Kakšna so (bodo) spričevala? Če bodo kateremu med vami zagrenila počitnice, nič za to. En "cvek" Se ne pomeni konec sveta. Najprej se spočijte, potem pa knjigo v roke in pokončna ocena bo dobila lepo okroglo obliko. In kaj so nam o svojih spričevalih in počitnicah povedali tokratni sogovorniki? Sandra Džurič, 7. razred OŠ Simona Jenka v Kranju: " Spričevalo bo prav dobro. Zadovoljna sem. Zadnji dnevi pred konferenco so bili kar naporni, počitnic se že pošteno veselim. Ne vem se, kaj bom počela, ideje bodo prihajale sproti. Razmišljam pa tudi že o tem, kam bom šla po osnovni šoli. Najbrž na Škofjeloško gimnazijo ali pa v ekonomsko šolo." Sandi Jenkole iz Kranja, 3. letnik srednje gostinske Sole Bled: "Moje spričevalo je dobro. Sam in tudi doma smo zadovoljni. Zdaj imam tri tedne prakse na Brdu, tudi kasneje nameravam med počitnicami malo poprijeti za delo, da bom zaslužil kakšen tolar za Gardaland in podobne zabavne izlete." France Jeglič iz Kranja, L letnik srednje mlekarske in kmetijske šole: "Spričevalo sem že dobil, dobro je, seveda bi bilo lahko Se boljše. Pred počitnicami moram opraviti še obvezno prakso, nato pa bom delal s prepar-atorjem v muzeju. Kasneje me čaka morje." Drago Baloh iz Kranja, 1. letnik srednje gradbene Sole: "Letnik sem zaključil s prav dobrim uspehom. Precej sošolcev ima popravne izpite, ki jim bodo nekoliko pokvarili počitnice. V nedeljo grem na morje na Mali Lošinj, potem pa delat v Gorenjski tisk. Zaslužek bom imel za "žurke"." • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Prodajam... Bliža se konec šolskega leta. Zato bom prodal vse Šolske stvari. Prodajam torbo, da mi ne bo več cosila knjig in zvezkov. Prodajam knjige, ki so me veliko naučile, a mi bodo zdaj dale mir. Prodajam vse polne zvezke, v katerih je veliko pisanega za mojo glavo. Prodajam barvice, ki so mi slikale veliko dni Mar bom prodal vse? Ne, tega pa ne! NepraJaj^^ T^ttflh poteh. Kaj pa kolo? To bo moje še naprej. Vozilo me bo po varnih cestah. Kaj pa hokejska oprema? To si bom že kmalu nadel, da mi dolgčas ne bo. Spremljale me bodo tudi knjige, Id «jih bom sam za branje izbral Juhuhu, počitnice so že skoraj tu! • Žiga Svete, 2. a t, OS profc dr. Josipa Plemlja, Bled Hitra pesem o šoli v naravi V šoli v naravi ses bomo super imeli, čeprav brez učiteljev v vodo ne bomo smeli A učiteljem se bomo maščevali, ker bomo po sobah skakali. V vodi se bomo reševat učili in se kdaj tudi pod vodo skrili. Pri kosilu bomo mirni vsi, saj ses vsak kosila veseli. Zvečer bomo ob desetih spat hodili, zjutraj se bomo zgodaj zbudili. Jaz pa bi raje malo dlje spala, tako zgodaj bom zelo telko vstala. Neža Kcše, 4. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka V SOTOČJU Priloga Gorenjskega glasa o tržiški občini (6) Plakete mesta Tržič v letu 1994 Sest nagrajencev, šest različnih dejavnosti ultu Na spomladanskem srečanju tržiških športnikov so pohvalili tudi skakalca Robija Meglica in Dejana Jekovca, člana SK Tržič in športno dejavnost. Tržič, junija - Komisija za volitve, imenovanja, kadrovske zadeue, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič Je predlagala zborom občinske skupščine kandidate za košnje plakete mesta Tržič. Poslanci so se že na aprilski •9* strinjali, da nagradijo za prizadevno delo šest Posameznikov in organizacij. Ker bo svečana podelitev Plaket ta petek. 24.Junga 1994. ob 19. uri v OS Bistrica, «ej današnje priloge V SOTOČJU namenjamo tudi predstavitvi dobitnikov najvišjega priznanja v občini Tržič. Folklorna skupina Karavanke To največje društvo v Tržiču deluje pod sedanjim imenom od leta 1966. Zanimivo je, da je dal Pobudo za njeno ime takratni župan pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš iz Francije. Seveda pa je gorenjsko plesno izročilo živelo tudi v Tržiču že v letih po drugi svetovni vojni. Folklorno skupino Kara-Ya«ke je dolga leta vodil Mar-i*?.y°*njov, ki je prej plesal pri folklorni skupini v Ljubljani in Je Od tam uspešno prenašal znanje na mlade tržiske plesalce. Sprva so plesali le plese Gorenjske in Bele krajine, pozneje pa so se lotili tudi učenja plesov iz drugih predelov Slovenije in Jugoslavije. Leta 1982 ie vodstvo skupine prevzela Ljuba NadiŠar, ki je plesalce popeljala po domovini m tujini. Nastopov skupine - v najboljših letih so jih imeli tudi Po 40 na sezono - so bili najbolj veseli v Italiji. Tako so tržiški Plesalci osvojili celo prvo mesto na festivalu v Avianu, navduševali pa so tudi gledalce v Nemčiji, Franciji, Liechtenstei-nu in drugod. skupina zasluži po Kurnikovem Priznanju tudi plaketo mesta Ivanka Hvalica iz Tržiča Območna organizacija Rdečega križa Tržič je predlagala za dobitnico letošnje plakete Trži-čanko Ivanko Hvalica, ki bo decembra letos praznovala svoj 70. rojstni dan. Kot prostovoljna aktivistka RK je namreč Hvaličeva dolga leta opravljala organizacije zdravstvene službe v Sloveniji je bilo potrebno zagotoviti krvodajalce Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. V nov način krvodajalskih akcij je Hvaličeva vložila nemalo prostovoljnega dela. Skrbela je za povezavo s sindikalnimi organizacijami in aktivisti po podjetjih ter krajevnih skupnostih. Kljub mnogim težavam je v dogovoru z njimi in s krvodajalci zagotovila izpolnitev načrtovanih nalog. Da je bilo delo Ivanke Hvalica uspešno, dokazuje dejstvo, da je tržiška občina vrsto let dosegala najvišji odstotek krvodajalcev glede na število prebivalstva v Sloveniji. Nika Perko iz Bistrice pri Tržiču Svoje delo je začela v tovarni obutve Peko Tržič, po štirih letih službe v tem kolektivu pa je dve leti vodila kadrovsko službo Skupščine občine Tržič. Od leta 1978 naprej opravlja naloge sekretarke SO Tržič in vodje strokovne službe SO in izvršnega sveta. Tudi za slednjega je bila sekretarka do leta 1990. Svojega dela ni jemala zgolj kot službo iz dolžnosti, ampak je vanj vnesla pomembne novosti, zlasti v delovanju delegatskega skupščinskega sistema. S prirojenim posluhom za to delo je upoštevala predloge delegatov in za zbore skupščine iskala odgovore ustreznih služb na njihova vprašanja, čeprav to m bilo vedno lahko. Aktivno je sodelovala tudi pri delu skupin delegatov za zbore republiške skupščine, kjer so posebej v zadnjem mandatnem obdobju upoštevali več predlogov tržiških delegatov. Obenem je skrbela za strokovno in pravočasno pripravo gradiv za izvršni svet in občinsko skupščino. letna delavka SO Tržič, že ves čas izstopa predvsem s svojo delavnostjo in inovativnostjo, zanjo pa je značilna tudi pripravljenost za strokovno pomoč vsem, ki jo pri njej iščejo. To so razlogi, da jo je Združena lista Socialnih demokratov Tržič predlagala za dobitnico plakete. Viljem Romih iz Bistrice pri Tržiču Dobitnik plakete za izjemne dosežke na gospodarskem področju bo prejel nagrado na Vs°Jca oečja prireditev v Tržiču - nastop folklornih Plesalcev Že od leta 1972 delujejo plesalci po starostnih skupinah - otroških, mladinskih in članskih. Sedaj imajo štiri otroške in člansko skupino s skupno okrog !30 plesalci. Z otroškimi skupinami, ki jih vodi Bojan Knific, Pomagajo pa mu Vanda Mušič, Mojca Jane in Vesna Vasilič, so naredili največji preobrat v folklorni dejavnosti, saj v mladih zbujajo navdušenje za ljudsko kulturo skozi igro. Tržiški folkloristi se zadnji čas posvečajo samo slovenskim plesom iz vseh pokrajin naše dežele. Posebnost Folklorne skupine Karavanke pa je raziskovanje Plesov in narodnih noš Tržiča ter njegove okolice. Prav zato je Združena lista socialnih demokratov Tržič menila, da si zelo pomembno družbeno in humanitarno delo. Začetki njene dejavnosti segajo že v leto 1948, ko so na Golniku ustanovili transfuzijsko postajo za tamkajšnjo bolnišnico. Zanjo je Ivanka vsak teden zbirala krvodajalce. Poleg rednih tedenskih akcij je skrbela še za stike s krvodajalci, ki so imeli posebno krvno skupino. Klic iz bolnice ni izbiral časa, zato je morala pomagati pri iskanju dajalcev krvi nemalokrat tudi ponoči. Kot predsednica komisije za krvodajalstvo pri OO RKS Tržič je opravljala svoje delo z veliko mero odgovornosti, tako do svoje dolžnosti kot do potrebe bolnikov po krvi. Po ukinitvi transfuzijske postaje na Golniku zaradi re- Perkova se je posebej angažirala pri izvedbi volitev, ki so v tržiški občini potekale brez večjih težav. Tudi po ustanovitvi novih političnih strank in vsebinskih spremembah v skupščinskem sistemu je s posluhom za usklajevanje različnih mnenj prispevala k uspešnemu delovanju skupščine. V zadnjem obdobju s treznimi ocenami rešitev za tržiško občino sodeluje pri uvajanju nove lokalne samouprave. Nika Perko, sedaj 40- večer pred svojim 53. rojstnim dnevom. Uspešno vodi podjetje ROMATEA, ki ga je ustanovil leta 1987. V njem proizvajajo konfekcijo iz jeansa in drugih tkanin, imajo pa tudi kompletno opremo za opravljanje tekstilnega servisa. Ob ustanovitvi je zaposlil 12 delavcev. Svojo dejavnost je močno razširil posebno v letih 1991 - 1993, tako da njegovo podjetje sedaj zaposluje že okrog 100 delavcev. Kljub najmodernejšim strojem in zahtevnemu tehnološkemu postopku je sprejel tudi delavce z malo znanja, ki jih je med brezposelnimi v tržiški občini največ. Ponudil jim je možnost priu-čitve v delovnem procesu, vendar je uveljavil načelo, da je moč dobiti dobro plačilo le za dobro opravljeno delo. Specializacija na ožjem področju izdelave tekstilne konfekcije je omogočila, da je proizvodnja v enem mesecu presegla 25.000 hlač. S kvaliteto izdelkov in spoštovanjem rokov dobave je podjetnik Romih uspel prodati na nemškem trgu kar 80 odstotkov proizvodnje. Kot pretežni izvoznik pa lahko uvaža konfekcijski repromaterial in ga prek svoje veletrgovine dobavlja manjšim slovenskim tekstilnim konfekcionarjem. Za podjetje ROMATEX, d.o.o., je značilno nenehno vlaganje v sodobne konfekcijske stroje. Razen tega so velikega pomena naložbe v ekološko čistejši tehnološki postopek in izgradnjo lastne Čistilne naprave. Zaradi izjemne delavnosti in izostrenega poslovnega čuta je po mnenju občinskega odbora LDS Tržič Viljem Romih zgleden primer podjetnika, ki je svoje znanje in kapital vložil v razvoj tržiške občine in zmanjševanje kritične stopnje brezposelnosti v njej. Smučarski klub Tržič Smučarski klub Tržič so ustanovili 1924. leta. Malo je klubov, posebej v tej dejavnosti, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim delovanjem. Še zlasti pohvalno je, da je razen obdobja vojne njegova aktivnost ostala nepretrgana. Ne gre pa samo za dolgo, ampak predvsem uspešno delovanje! Zato Tržič upravičeno označujejo za zibelko slovenskega smučanja. V tem kraju so se rodili, naučili smučati in kasneje uspešno predstavljah svoje mesto in domovino na številnih tekmovanjih tudi predstavniki družin Lukanc, Stefe, Križaj, Krmelj, Dornik, Soklič in Pehare Seveda je največ slave požel najuspešnejši slovenski smučar Bojan Križaj. Klub vseeno ne počiva na lovorikah; ob smučarjih Marki-ču in Jazbecu ima v B-repre-zentanci pa mladinskih in najmlajših vrstah številne tekmovalce, ki obetajo nadaljnji razvoj tržiškega smučanja. V Tržiču imajo svojo tradicijo tudi skoki, s katerimi so se že v C;tdesetih letih ukvarjali Jože ogar, Jože Kavar in drugi. Pozneje so se skakalci združevali pri TVD Partizan v Križah, od sredine osemdesetih let pa so povezani v sekciji pri Smučarskem klubu Tržič. Sedanji rod tržiških skakalcev je v vrhu slovenskega skakalnega športa, saj sta Robi Meglic in Dejan Jekovec člana državne reprezentance skakalcev, Franci Jekovec in Roman Perko pa člana reprezentance v nordijski kombinaciji; svoje reprezentante imajo Tržičani tudi v vseh mlajših selekcijah. Športna zveza Tržič je kot Eredlagatelj za podelitev pla-ete ocenila, da se je Smučarski klub Tržič izkazal tudi z dobrim organizacijskim delom. Bil je organizator številnih smučarskih tekmovanj na najvišji ravni. Trenutno je eden najbolje organiziranih slovenskih klubov, v katerem se zavzemajo za uspehe tekmovalcev skupno z vodstvom kluba tudi starši športnikov. od plaket prejme tudi Zdenko Sitar, ki je večino svojega življenja posvetil obrti. Danes mu je 60 let, stanuje pa na Kranjski cesti 51 v Tržiču. Nagrajenec se ukvarja z izdelovanjem copat od 1. septembra 1959. Pozneje seje lotil tudi izdelave čevljev. Zdenko Sitar pa se ni zanimal le za lastno delo. Zelo zgodaj je spoznal, da je za uspeh neke dejavnosti potrebno druženje v obrti in sodelovanje z družbo nasploh. Vedno je zastopa! stališče, da se obrt in obrtniško delo cenita tako, kot se predstavljata v okolici, še danes je prepričan, da je obrt vredno in potrebno spoštovati. Zdenko Sitar je prevzel tudi delo predsednika obrtnega združenja, ko se je začelo pre-obikovanje v Zbornico obrti in podjetništva. S polno mero samoodpovedovanja se je lotil te naloge. Prav pri tem je vtisnil svoj pečat v delo celotne obrtniške organizacije. Čeprav je sedaj že v vrstah upokojencev, je še vedno aktiven prireševanju težav obrtnikov. Ker teh nikoh ne zmanjka, je ob njegovih mnenjih in nasvetih Zbornica obrti in podjetništva v Tržiču bogatejša in uspešnejša pri delu. Zato je predlagatelj prepričan, da je plaketa mesta Tržič primerna oddolžitev Zdenku Sitarju za njegovo nesebično prostovoljno delo. • Stojan Saje Zdenko Sitar iz Tržiča Zbornica obrti in podjetništva Tržič je predlagala, naj eno OBČINA TRŽIČ čestita vsem občanom za dan državnosti POD GORAMI Srečanje delavcev Mercatorja Tržič « Trgovinsko podjetje Mercator Preskrba iz Tržiča, ki zaposluje približno 150 delavcev, letos že tretjič pripravlja dan svojega podjetja. Tokratno srečanje delavcev, njihovih družinskih članov in poslovnih partnerjev bo potekalo na dan državnosti, 25. junija 1994. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pri nekdanji stražnici v Medvodju. Priložnost bodo izkoristili za podelitev jubilejnih nagrad za 10, 20 in 30 let del v Mercatorju, seveda pa bo večji del druženja namenjen družabnim igram in sproščeni zabavi. Kot napovedujejo organizatorji, bodo prireditev spravili pod streho tudi ob manjših plohah - v ta namen bodo postavili primeren Šotor, vseeno pa upajo, da jih bo v Medvodju čakalo sonce. Kriški planinci vabijo Križe • Vodstvo planinskega društva Križe nas je obvestilo, da je njihova Koča na Kriški gori stalno oskrbovana od 20. junija dalje. Letos pričakuje obiskovalce povečana in obnovljena, upravljalo pa končujejo tudi ekološko naravnano naložbo v izgradnjo suhih sanitarij. Za obiske večjih skupin - v koči je na razpolago 45 ležišč - se je moč dogovoriti tudi po mobitelu na Številki 0609-615-623. Koča bo redno oskrbovana do 18. septembra, do takrat pa bo odprto tudi zavetišče v Gozdu ob koncu tedna in med tednom vsak dan po 13. uri. Pa še to) Pred dnevom državnosti, 24. junija zvečer, bodo domačini pripravili kresovanje. Jadralno padalski klub Kriška gora Od tekmovanj do izobraževanja navdušencev omaj dobre pol leta po ustanovitvi bo klub gostil tekmovalce Evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu, ki bo od 24. junija do 10. julija. V slovenski reprezentanci bo tudi Tržičan Jurij Kurnik, predsednik kluba." Senično, Junija - Morda so pripombe jadralnih padalcev, češ da pišemo o njih samo ob nesrečah posameznikov, nekoliko prestroge in pristranske. Vseeno drži, da prvič predstavljamo bralcem priloge V SOTOČJU Jadralno padalski klub Kriška gora To pa zato, ker sta oba približno enako stara In čeprav klub deluje komaj pol leta, so njegov predsednik Jurij Kurnik, član upravnega odbora Srečo Meglic In gospodar Janez Rtbnikar imeli kaj povedati že ob našem prvem srečanju. Nas in tudi vas pa vabijo k ogledu nastopov na skorajšnjem evropskem prvenstvu v Jadralnem padalstvu! Kriška gora je eden najboljših terenov za prosto letenje, zato ni čudno, da so se mnogi domačini zgodaj navdušili za zmajarstvo. Le-to je po letu 1978 začelo zamirati, v osemde- slovenski ligi, je pa tudi član upravnega odbora JPK Kriška gora in predsednik komisije za jadralno padalstvo pri Letalski zvezi Slovenije. "Sedaj imamo v Jurij Kurnik, Srečo Meglic in Janez Ribnikar so zadovoljni z dosedanjim delom kluba. se tih letih pa je že naraščalo zanimanje za jadralno padalstvo tudi pri nas. "V tisto obdobje, ko je bilo v Sloveniji komaj okrog 50 jadralnih padalcev, segajo tudi moji začetki," se spominja Srečo Meglic, ki danes tekmuje v Sloveniji registriranih 32 klubov, ki združujejo več kot 2000 pilotov jadralnih padal z opravljenim šolanjem in izpitom za določeno kategorijo. Na Gorenjskem imajo klube v Lescah, Kranjski Gori, Kranju, Škofji Loki, Železnikih in Kamniku, ^"""'"'"•"Oi- c m KRANJ, Mladinsko 2 p.p 93 Tel 064/21 I 336, 21 1 324. 2 1 5 563 Fax 064/215 570 Enota TRŽIČ, Predilmška 6 Tel : 064/51 193 Fax 064/50 190 Enota JESENICE, Maršala T,ta 20 Tel 064/81 141. ini 218 Žiro račun 5 1 500 - 60 1 53690 Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj Novi način reševan a stanovanjskih prob emov Neprofitna stanovanja na tržiški Mlaki bodo rezultat skupnih prizadevanj stanovanjske zadruge, države oz. njenega stanovanjskega sklada in Občine Tržič. Stanovanjaka zadruga Gorenjske, Z.O.O., M j« uskladila z novim zakonom o zadrugah in deluje kot neprofitna stanovanjska organizacija, ki J« izpolnila vse zahteve iz pravilnika o posebnih pogojih delovanja tovrstnih organizacij. Ker so neprofitne stanovanjske organizacije pomembne za zagotavljanje javnega interesa ne stanovanjskem pod-rocju, so deležne ugodnosti, ki Jih opredeljujejo stao-oiranjski činaJd stanovanjski programi. Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj je ena izmed šestnajstih neprofitnih stanovanjskih organizacij In edina z Gorenjskega, ki Je pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije kandidirala na razpisu za posojila neprofitnim stanovanjskim organizacijam, ki gradijo ali kupujejo neprofitna stanovanja. Zadruga je izpolnila vse razpisne pogoje in za izgradnjo treh stanovanjskih blokov z desetimi stanovanji v zazidalnem načrtu Mlaka v Tržiču dobila 28,6 milijona tolarjev posojila. Enako znesek posojila bo pod enakimi pogoji odbrila tudi Občina Tržič, ki je na zadrugo že brezplačno prenesla komunalno opremljeno zemljišč«. Z gradnjo treh otokov naj bi zaceli letos poleti in lih predvidoma dokončali v desetih mesecih. "Doslej doseženi rezultati skupnih prizadevanj Stanovanjske zadruge Gorenjske, z.o.o., Kranj In izvršnega svete tržiske Občine, ki je pri tem pokazal posebno skrb za reševanje stanovanjskih problemov v občini, največ, kar sta obe strani prispevali k uresničevanju dogovorjenega programa," pravi Franci Teran, predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske, Z.O.O., Kranj, ki poudarja, da Je Občina Tržič edina na Gorenjskem, ki se s podporo republiškega stanovanjskega sklada in v popolnoma novih razmerah aktivno vključuje v oživitev stanovanjske gradnje v občini Vse to v prepričanju, da bodo Izkušnje na tem področju, predvsem pa nadaljnje skupno reševanje pro- blemov dalo pričakovane rezultate. "Razveseljivo Je, da se bodo v Tržiču gradila neprofitna stanovanja ki stanovanjski problemi reševali z novo obliko. Stanovanjska zadruga Gorenjske, Z.O.O., Kranj bo poskrbela, da bo gradnja potekala po časovnem načrtu in da bo gradnja kakovostna; pristojni občinski upravni organi pa bodo poskrbeli, da bodo pred končano gradnjo izdelana in sprejeta merila za dodelitev teh stanovanj." Republiški stanovanjski sklad je odobril Stanovanjski zadrugi Gorenjske z.o.o. Kranj in drugim neprofitnim stanovanjskim organizacijam posojilo v vrednosti 40 odstotkov gradbene cenestano-vanja, ki ne sme presegati 1.200 mark za kvadratni meter. Obrestna mera za posojilo Je R+3%, odplačilna doba pa največ 25 let najmlajši pa je JPK Kriška gora v Tržiču. To ne pomeni, da tukaj ni bilo dobrih jadralnih padalcev že v preteklosti, saj je ob meni tudi Janez Knific dosegel prve polete, ki so bili daljši od 25 kilometrov." Želja po lastni organiziranosti Veliko jadralnih padalcev iz tržiske občine se je družilo v kranjskem klubu Orli. Od zamisli za ustanovitev kluba na domačih tleh do uresničitve ni [ireteklo veliko časa. Novembra ani se je zbralo 30 članov, ki so osnovali Jadralno padalski klub Kriška gora. "Komaj pol leta zatem se lahko pohvalimo, da imamo že čez 50 Članov. Med njimi sta dva iz Avstrije, nekaj pa jih je iz sosednjih občin. Zanimivo je tudi, da se njihova starost giblje od 18 do 55 let, med nami pa je tudi nekaj deklet. Kot smo zapisali v svojem programu, razen za tekmovalno dejavnost skrbimo za izobraževanje, to je osnovno in nadaljevalno šolanje, svetovanje pri nakupu in posredovanje pri prodaji opreme, organizacijo skupinskih poletov in pripravo voženj dvojic. Kar osem padalcev zastopa klub na tekmovanjih v slovenski ligi, posrečena kombinacija starejših in izkušenih ter mladih in obetavnih članov pa daje veliko možnosti za nadaljnji razvoj kluba," ocenjuje predsednik Jurij Kurnik, ki je tudi samuspešen tekmovalec. Prav Kurnik je presenetil že uveljavljene pilote na letošnjem državnem prvenstvu, kjer je osvojil bronasto medaljo. Tretje mesto kluba med 32 ekipami iz Slovenije pa je gotovo potrditev, da je klub na pravi poti. Največja Juretova želja pa se bo izpolnila v bližnji prihodnosti, saj bo prvič zastopal domaČi klub kot član državne reprezentance na evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu. Prireditev, ki ni le tekma Za omenjeno prvenstvo, ki bo od 24. junija do 10. julija s sedežem v Preddvoru, je že Srijavljenih 115 tekmovalcev iz 0 držav. Slovenske barve bodo poleg Tržičana Kurnika zasto- Sali Domen Slana in Matej ocif iz Škofje Loke, Ljubljančan Marko Novak in Mariborčan Bojan Marčič, v ženski reprezentanci pa bosta Ljudmila Pintar iz Ljubljane in Tjaša Jug iz Kamnika. "Čeprav je naša ekipa močna, bo težko ponovila uspeh izpred dveh let, ko je Domen zasedel 2. mesto v Preddvoru. Že sedaj si lahko obetamo -glede na več kot podvojeno udeležbo - veliko in zanimivo prireditev. Kar okrog 80 odstotkov tekmovanj bo v naši okolici, vsaj en cilj pa je načrtovan tudi v Seničnem. Letalska zveza Slovenije je kot organizator prireditve v organizacijsko delo vključila več klubov, iz našega kluba pa bo na ključnih mestih tekmovanja sodelovalo najmanj deset članov," opisuje priprave Srečo Meglic, ki je tudi pomočnik vodje tekmovanja. "Seveda ima prireditev mnogo širši pomen," ugotavlja gos- podar kluba Janez Ribnikar, ki v gostilni Pri Bajdu v Seničnern nudi zatočišče za srečanja padalcev. "Vsaka od sodelujočih občin bo namreč imela med prvenstvom svoj dan. Tako si bodo tekmovalci in spremstvo iz tujine - med njimi so letos celo gostje iz Japonske in Južne Afrike - ogledali znamenitosti Tržiča ter spoznah naše lepote tudi od blizu. Tako se bo ob dejavnosti jadralnih padalcev šini dober glas o Tržiču tudi med možne turistične obiskovalce iz mnogih dežel." Vodstvo kluba ima več načrtov tudi za bližnjo prihodnost; Tako namerava poleti pripraviti medklubsko tekmo za jadralne padalce iz vse Slovenije. Pripra-vilo bo informativni dan, med katerim si bodo lahko navdušenci za letenje ogledah oprem? in se po kratkem poletu odloČi" li, ah se bodo vključili v tečaj-Doslej so namreč izvedli že dva tečaja, na katerih so usposobili 10 novih letalcev. Nadaljevali bodo tudi s panoramskimi preleti dvojic, vendar bi zaradi velikega zanimanja rabili vsaj še eno novo padalo - tandem. Žal klub zaenkrat še nima nobenih dotacij, zato tudi stroške za opremo in udeležbo na tekmah pokrivajo tekmovalci sami. Vseeno nameravajo vec sodelovati tudi v tako imenovanem XC pokalu, kjer štejejo najboljši tnje prosti preleti v eni sozoni. • Stojan Saje ___;_ ARK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 + YEUI£A IZBIRA VSEP VRST POHIŠTVAJN SEDEŽNIH , GARNITUR. wčina v zalogi + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA IN MONTAŽA POHIŠTVO RMAN VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE ! Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO Tržičan Iztok Tomazln o letenju, pisanju in še čem Ko človek piše knjigo, podoživlja novo avanturo erar a ie: Krtže, junija - Šele pred nedavnim nam je prišla pod roke ri0ua Tornazinova knjiga, ki opisuje eno od njegovih številnih ljubiteljskih dejavnosti Iztok Tomazin, 34-letni zdravnik splošne medicine in akupunkturist, namreč ni te vrhunski alpinist, ekstremni smučar in izurjen gorski reševalec, ampak se že dolgo posveča tudi letenju z zrnojem in padalom. Čeprav svoja doživetja predstavlja na predavanjih in popisuje v knjigah, smo v pogovorih z nJim skušali razkriti še kakšno nerazkrtto in zanimivo Podrobnost V dobrih treh desetletjih življenj« malokomu uspe spoznati in početi toliko stvari, kot ** to dogaja pri vas. Od kod volja in moč, da se nobene od njih ne lotevate površno? "Posebne skrivnosti o tem ni. Vse stvari počnem s precejšnjim veseljem. Marsikaj me zanima, ^ato je moj problem predvsem v Pomanjkanju časa, da bi vse to res dobro in toliko počel, kot si Želim. .. Tega ne jemljem kot konjičke, ampak kot način življenja. Poleg študija in službe so °ile najprej gore. Vse, kar Počnem, je na neki način povezano z gorami oziroma naravo v najširšem smislu; tudi letenje, ki je v zadnjem desetletju ena najpomembnejših opredelitev ln aktivnosti. Gre za nekoliko specifičen odnos do narave, ki ga do neke mere razgrinjam v svojih knjigah in predavanjih. Seveda, bistvene stvari vseeno ohranjam zase." Vaš poklic vas spremlja tudi n» poteh v gore. Kako sprejele to dejstvo? "Gore imajo svetle in temne P-'*!1- Tukaj je ravno tako Z'V'jenje, kot kjerkoli drugje; z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Jaz imam to srečo, lahko rečem, da sem še strokovno usposobljen, pa da lahko nekaj dam od sebe tudi na teh najbolj temnih področjih, pri nesrečah ali težavah z zdravjem na alpinističnih odpravah. Tudi v gorah lahko pravzaprav oživim svoje celo življenje; od stvari, ki jih počnem za užitek, pa do strokovnega dela." V tretji knjigi svojih doživetij ste razkrili željo iz otroštva, da bi postali pilot Vam je letenje z zmajem in s padalom postalo zadostno nadomestilo za neizpolnjena hotenja? "Najprej sem res mislil, da bo samo nadomestilo. Danes vem, da je bilo mnogo več! Letenje z zmajem in s padalom je res pravo, recimo temu, precej naravno letenje. Je bistveno lepše letenje, kot pa letenje v letalih; zlasti še, na primer, v vojaških letalih, o čemer sem sanjal v osnovni šoli. Gre za pravo izpolnitev hotenja, ki se pač v otroštvu ni moglo povsem artikulirati." V letenju ste dosegli tako tekmovalne uspehe kot nepo- zabne polete z vrhov visokih gora. Zakaj ste izbrali prav polet z amškegore Kilimand-zaro za osrednjo temo ie omenjene knjige? "Z letenjem sem se začel ukvarjati leta 1981, nekaj tednov pred svojo prvo himalajsko odpravo. Doživetij, ki bi bili vredni opisa, je za veliko knjig. Seveda ne bom mogel nikoli napisati vseh. Polet s Kilimand-žara sem izbral predvsem zato, ker gre za zelo kompleksno doživetje, zanesljivo eno mojih najmočnejših. Slo je pač za polet z najvišje afriške gore, poleg tega za prvo jadranje nad vrhom te gore, prvi vzpon, na katerem je letalec sam prinesel zmaja na vrh, in tako naprej. Skratka, želel sem enega svojih izjemnih doživetij na neki način ubesediti. Te besede so seveda skromen poskus opisa oziroma ponazoritve tega, kar se je v resnici dogajalo." Je bilo tudi pisanje knjige tako naporno kot sam podvig, je zahtevalo veliko časa? "Naporno je bilo vsekakor, ker se je samo približati tistemu, kar bi rad povedal, včasih zelo težko. Vseh stvari niti ne moreš povedati, ker so preveč tvoje. Poleg tega morajo dozor-eti v človeku, da jih je pripravljen podoživljati znova. To je, vsaj zame, nova avantura, ne glede na to, ah podoživljanje zapisujem ah ne. Na vseh svojih odpravah si vedno zapisujem dogodke. Vodim dokaj natančne dnevnike, zato pri opisovanju ne gre za nezanesljiv spomin. Pn tako močnih doživetjih, kot je bil afriški polet, vseeno vse ostane zapisano tudi v spominu. Samo pisanje knjige je trajalo okrog enega leta, zapiski pa so nastajali že prej. Pri založbi Didakta sem se dokaj hitro dogovoril o pripravi knjige, zato ni bilo velikega zamika med oddajo gradiva in izdajo knjige. Natiskanih je 2000 izvodov, ki so že nekaj mesecev naprodaj." Kako gledate na afriški dogodek po desetih letih in kaj se vam je po njem pri letenju še dogajalo? "Čas nima nobene posebne vloge. To doživetje je še danes ravno tako izjemno, kot je bilo takrat. Ko človek dozoreva, morda le nekoliko drugače uvršča vsak dogodek v vsebino svojega celotnega življenja. Po Afriki se je še marsikaj dogodilo, predvsem na področju padalstva. Tako skoncentrir-anih doživetij, da se v eni ali dveh urah toliko zgodi, vseka- Izkušnje in kvalitetne storitve pri vseh vrstah varovanja Podjetje Orbita iz Križev pri Tržiču opravlja dejavnost s Področja vseh vrst varovanja. Znanje in izkušnje, ki jih imajo na tem področju, zagotavljajo kvalitetno opravljanje storitev in kar največjo usklajenost potreb oziroma želja naročnikov in njihove dejavnosti. Podjetje Orbita je za posredovanje dela in zaposlitev pridobilo koncesijo od Ministrstva za delo. Pri posredovanju zaposlitev nudijo delodajalcem v skla-z njihovimi interesi najprimernejše nove sode- lavce, nudijo pa tudi vse ostale storitve s področja kadrovskega svetovanja. Poleg posredovanja dela in zaposlitev se podjetje Orbita ukvarja tudi z varovanjem premoženja. Varovanje izvajajo s kvalitetnim kadrom in oboroženimi sodelavci. Varujejo vse vrste premoženja, objekte, poslovne stavbe in tudi prireditve. Svojo ponudbo zaokrožujejo z izvajanjem celotnega varnostnega inženiringa s tehničnim varovanjem. kor ni posebno veliko. Zadnjih nekaj let zelo zanemarjam zrna-jarstvo, vendar čisto iz praktič-nih razlogov, zaradi pomanjkanja časa. Če greš letet z zmajem, namreč potrebuješ vsaj pol dneva, da je vsa potrebna oprema na startu. Padalo lahko dam v nahrbtnik, plezam z njim in se potem z vrha spustim. Moram pa reči, da mi je letenje z zmajem precej ljubše od letenja s padalom. Če še tekmujem? Ne, to sem počel le na začetku, bolj zaradi izziva, da bi se prepričal o tem, kako dobro letim. Po manj kot letu dni letenja z zmajem sem uspel zmagati na državnem prvenstvu, podobno pa se je zgodilo v padalstvu leta 1988. Potem me tekmovanja niso več zanimala." Ste pri letenju večkrat sami ali v dražbi? "Zadnje čase sem v družbi z drugimi bolj po naključju, ker se zaradi pomanjkanja časa ne uspem dogovarjati o skupnih poletih. Jih pa pogrešamjcer so skupinski poleti dodatno prijetno doživetje te dejavnosti. Lahko pa zaupam, da sem se ravno pred dnevi ponovno včlanil v to organizacijo, v Jadralno padalski klub Kriška gora." Ali je še kakšna podobna zanimivost pri pisateHstvu? "Je. Pred nekaj dnevi sem oddal gradivo za knjigo, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za lansko himalajsko pustolovščino, ko smo skušali smučati z vrha osemtisočaka Shisha Pangma. Mislim, da bo knjiga izšla septembra, njen naslov pa bo Pustolovščina v Tibetu." • Stojan Saje POD GORAMI Denar za dodatni pouk Križe - Vodstvo osnovne šole Križe se je lotilo uresničitve podjetne zamisli. Ustanovilo je namreč Sklad za šolske in obšolske dejavnosti, v katerega je več kot 20 članov že prispevalo med 500 in 600 tisoč tolarjev. Za izpolnitev načrta, po katerem se bodo začeli učiti tujih jezikov nadarjeni učenci v 3. razredu, obiskovali pa bodo tudi naravoslovne in druge tabore, bi v enem letu potrebovali debel milijon tolarjev. Kot upajo, bodo na tak način brez stroškov za starše omogočili širjenje znanja med najbolj vedoželjne Šolarje. Prvi korak so Že štorih S 5-dnevnim raziskovalnim taborom, ki je potekal prejšnji teden na Jezerskem. Tam so raziskovali nočno nebo, spoznavali življenje v jezeru, si ogledovali zgodovinske spomenike in obiskali kmetije, srečanje pa so končali s pohodom v gore. Medalji za lovska psa Tržič - Tržiški kinolog Jože Veater si je na svetovni razstavi psov v Bernu prislužil že četrto zlato odličje za svojo žival. Prvič je pred 14 leti zmagal z bavarskim krvosledcem, 11. junija letos pa se je udeležil razstave lovskih psov goničev, kjer se je zbralo več kot 400 lastnikov s psi različnih pasem. Njegova 18-mesečna psička si je priborila naslov svetovnega prvaka v pasmi resasti štajerski gonič, enak uspeh pa je doživel Jože Riek iz Poljan s kratkodlakim istrskim goničem. Mercator Preskrba, Tržič trgovinsko podjetje, d.d. SALON POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG Balos 1, tel.: 50-898 VELIKA PRODAJNA AKCIJA POHIŠTVA OD 15. 6. DO 15. 7. got. popust 22 % got. popust 20 % got. popust 27 % got. popust 25 % got. popust 22 % got. popust od 13 % do 15 % got. popust 15 % got. popust 20 % Pri nakupu nad 100.000,00 SIT še dodatnih 6 % popusta za gotovinsko plačilo. POSEBEJ UGODNO SEDEŽNE GARNITURE TOM NA 9 OBROKOV BREZ OBRESTI. Alples pohištvo Alples Lesni program Garant Svea Meblo - jogi Sava Nova oprema Hoja Salon TEGO na Deteljici, tel.: 53-017 Velika izbira akustike SAMSUNG: - stolpi s CD, daljinskim upr., 80 W že od 52.000,00 SIT dalje - televizorji BTV-51 že za 51.000.00 SIT - videorekordorji od 49.000,00 SIT dalje AKCIJSKA PONUDBA GLOBINSKIH SESALCEV ZNANE AMERIŠKE FIRME HOOVER. - Globinski sesalec TURBO POVVER že za 46.120,00 SIT - Globinski sesalec za suho in mokro čiščenje za 67.920,00 SIT Otroška prodajalna GALA, Trg svobode 22, tržič - lepa in bogata kolekcija oblačil za dojenčke in otroke do 16. leta starosti - velika izbira igrač iz uvoza Ugodne cene - še boljši plačilni pogoji na 3 čeke - PRVI ČEK ZAPADE 30 DNI OD DNEVA NAKUPA. Tudi če nimate denarja, se lahko odločita za nakupi Sprejem za vztrajne odličnjake Letos je zapustilo tri trliške osnovne šole 26 učencev, Id so vseh osem let nosili domov odlična spričevala. Na sprejem pri trffikem lupanu prejšnji teden jih je prišlo 13 iz OŠ Bistrica, 8 iz OS Zali Rovt in 5 iz OŠ Krite. Posebnih pohval je bil deležen Teo Peternelj, ki se je pred dvema letoma priselil v Tržič iz Mostarja. Čeprav ni znal slovenskega jezika, mu to ni preprečilo poti do odličnega uspeha. Kot nagrado za prizadevnost in vztrajnost so vsem odličnjakom izročili Monografijo Triiča, med pogostitvijo pa so predstavili tudi svoje namere za nadaljnje šolanje. Kot je izrazil obžalovanje lupan Peter Smuk, Trtic nima nobene srednje šole, kjer bi se mladi izobratevali vsaj za obrtniške poklice. Seveda se je veČina odličnjakov odloČila za Šolanje v gimnaziji in nadaljnji študij na fakultetah. Da bi jim bilo vključevanje v študentske vrste pozneje lažje, so jim priporočili sodelovanje v trliškem klubu študentov le v času srednješolskega izobraževanja. • Besedilo I« »lika: S. Saje Tri desetletja osnovne šole Zali Rovt AVTOKLEPARSTVO x< DRNOVŠEK 64294 KRIŽE. Sebenje 5a. Tel.: 064/58174 ■ VLEČNA SLUŽBA ■ ZAŠČITA ■ DOBAVA DELOV PO NAROČILU fALITETA IN ROKI ZAGOTOVUf *ese IZDELOVANJE OTROŠKE OBUTVE TRGOVINA* DETELJICA v Bistri pri Tržiču OTROŠKA OBUTEV IZ NARAVNIH MATERIALOV IN Z ORIGINALNIMI ORTOPEDSKIMI VLOŽKI IZ LASTNE PROIZVODNJE ZA ZAHODNOEVROPSKI TRG STALNA PONUDBA IZDELKOV Z MALENKOSTNIMI LEPOTNIMI NAPAKAMI PO ZELO UGODNIH CENAH ! Delovni čas: ponedeljek od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure torek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure 953-388 Prvo leto 58, letos že 90 prvošolčkov Za jubilej šole so tržiški otroci dobili prenovljeno šolsko igrišče. Hram učenosti, ki je postaran in pretesen, pa bodo prenovili in povečali v bližnji prihodnosti. Tržič, Junija - "S sotočja Bistrice in Mošenika tržiško mesto se svetlika. Kjer mali hribček dviga se v višave, tam prijazna hiša mestu se smehlja," se glasi prva kitica himne tržiske šole. Danes ima preprosto ime Zali Rovt, pred tremi desetletji, ko sojo odprli, pa sojo poimenovali po heroju Grajzerju. Pa to ni edina sprememba, ki se je dogodila v njenem dosedanjem obstoju, smo zvedeli ob nedavnem praznovanju šolskega Jubileja. Leta 1964, ko so Tržičani zgradili novo šolo, bi pesniku res lahko pritrdili. Nad mestom ie stala lepa, moderna zgradba, kije dajala dovoli prostora za 533 učencev, med katerimi je bilo tudi 58 prvošolčkov. Sedaj že nekaj časa pomeni največji problem prav prostorska stiska, saj se ie od prvotnih 17 oddelkov njihovo Število povečalo na 22. Zato imajo že sedaj organiziran pouk v izmenah za šest oddelkov. Še bolj tesno bo jeseni, ker bo v šolske klopi sedlo kar 90 učencev prvega razreda. Čeprav se za svečanosti ne spodobi, da bi jih kalili z naštevanjem težav, se jim sedanji ravnatelj šole Janez God-nov v svojem govoru med proslavo ob 30-letnici šole ni mogel izogniti. Zgradba namreč ni postala le pretesna, ampak jo je • zaradi klimatskim razmer- Ravnatelj Janez Gad nov je plaketi za 30 let dela izročil Veri Primožič in Silvi Zaplotnik. Mi ie pojemo, sedaj pa še občinstvo! am neprimerne gradnje - tudi temeljito načel zob časa. Kot je obljubil tržiški župan Peter Smuk, si bodo prizadevali tudi v občini zbrati denar za prenovo in povečanje šole, ki ima edina dvoizmenski pouk. Glede na to si obetajo nekaj pomoči iz republike, kjer v te namene zbirajo šolski tolar. Tekme so odpadle, "žur" pa ne Ob prazniku so na Zalem Rovtu vendarle lahko pohvalili novo pridobitev. Dobili so prenovljeno igrišče, ki so ga nameravali odpreti s športnimi tekmami, a jim je vreme preprečilo načrte. Zato je bilo bolj živahno v šolski dvorani, kjer se je trlo obiskovalcev. Mednje so skupaj s starši vstopili skozi T.C. DETELJICA, TRŽIČ, tel.: 064/52-262 Odprto: 9. -12. in 15. 19. sobota 9. -13. ČAJT*SIRUPI» KOZMETIKA* SANITETNI MATERIAL •APARATI ZA MERJENJE PRITISKA*NOGAVICE ZA KRĆNE ŽILE • OTROŠKI PROGRAM : CHICO, NUK« VELIKA IZBIRA IGRAČ MlftAMILK toravt nm mit M* PriWnost 90 LET VODOVODNEGA SISTEMA TRŽIČ triis SM Pristavška cesta 31 .Tržič *•* Tel.: 57-415; Fax:57-791 AVTO - M TRZIC TRGOVINA Z REZERVNIMI DEU Trg svobode 18, tel.: 53-125 S TEM OGLASOM IMATE PRI VGRADNJI PRI NAS KUPLJENIH REZERVNIH DELOV V NAŠEM SERVISU 15% POPUST DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT. Predllnlška 16, TRŽIČ • velika Izbira bižuterije • ženska kozmetika, parfumerija • moška kozmetika, brivniki • plenice PAMPERS, vse za nego otroka, stekleničke AVENT In DISNEY, vozički HAUCK, avtosedeži • vse za higieno (vložki ALVVA1S), DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI I VEDNO KAJ NOVEGA: UČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI ! Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-med, Tržič, Pot na polja 50, Pristava { I tal: 064/57-577 UGODNI PLAČILNI ROKI IN RABATI Tržič Predilniška 16 V trgovskem centru BPT dobite ise: -vodovodni material in material za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN Možnost plačila na 3-4 čeke , 7% popust za takojšnje plačilo od 20. 6. -15. 7.94 DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM! Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&f ax: 064/50-516 mm Mami, ali nisem lepa v tej majici z znakom šole? simbolični obok učenosti tudi mali šolarji, ki bodo jeseni začeli polniti svoje glavice z znanjem. Že pred prireditvijo so jih mamice oblekle v majice s simbolom šole, v dvorani pa jih je s pesmijo sprejela Romana Krajučan, tudi nekdanja učenka te šole. Skupaj z malčki se je veselila njihovega prihoda, seveda pa so morali veselo zapeti tudi starši. Koliko nadarjenih učencev so imeli v mnogih letih v tej šoli, so Potrdili tudi drugi nastopajoči, dlklornim, akrobatskim in drugim plesalcem so se pridružili manjši in večji ansambli ter humoristi, spored pa so dopol- nili šolski pevski zbor in Šesto-šolci z zabavno modno revijo. Seveda so se mnogi učenci skupaj z učitelji potrudili te prej. Literarna snovanja s° predstavili v šolskem glasilu MI, ki je pod tem naslovom prvič izšlo 1973. leta. Plod strokovnega pedagoškega dela je bila izdaja priročnika "Načrtovanje dela všoli". Za pogostitev obiskovalcev so Eoskrbeli člani kuharskega rožka, ki so napekli dobrote, Eraznovanje pa ni minilo niti rez pravega srečelova. Otroci se pač učijo po zgledih odra' slih, kako delati in kako zaslužiti! • Stojan Saje mZNI RED ZA MEDNARODNO AVTOBUSNO UNIJO: velja od 27. 06. 1994 do 31. 08. 1994 TRŽIČ - POREČ ODHOD VRNI TI V POREČ 16:00 ŽIC 21:12 04:25 TRŽIČ 04:35 KRANJ 10:00 POR t C POSTANKI: Krami ŽP, Medvode, Ljubljana; Koper, Izola, Strvnjan, Portorož, Sečovlje, Umag, Umag Camp Zlatorog, Novigrad Predprodaja vozovnic In rezervacij: v Tržiču na avtobusni postaji, v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, v Ljubljani na avtobusni postaji. Pri nakup« povratna vozovnic« Vam nudimo ugoden kom«rclalnl popust. Želimo vam prlfetmn dopust oummo ammm potniko* i KoMt!v ****** w", MAŠI AVTOBUSI JUUJA IN AVGUSTA VOZIJO PO POlimi* VOZNIK UDU I i i) uri Mart Rozman > Logar mr. ph. TRZIC, TC DETELJICA, TEI_/FAX: 084/93-52« PEL ČAS, t- - m SOBOTA ».tO * TRGOVINA R TRŽIČ,Trg Svobode 24 ODPRTO:8.-19., SOBOTA 8.-12., TEL.50-240 DVE TRGOVINI V ENI ŠPORTNA TRGOVINA oblačila in obutev znanih firm: NIKE, LOTO, BRUGI, CAMPAGNOLO, LECOOSPORTIF |\| OVO ! JE AN S BOUTlQE kolekcija ameriškega OČALA . Vgener&panv, LEE Torek, 21. junija 1994 SREDA, 22. JUNIJA ČETRTEK, 23. JUNIJA PETEK, 24. JUNIJA TV SLOVENIJA 1 11.10 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija 11.40 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 12.05 Kako so gradili piramide, ameriška dokumentarna oddaja 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.06 Studio City, ponovitev 17.00 Istrske pripovedi: Izola, oddaja Tv Coper - Capodistria 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: C obi in Prijatelji, španska risana serija 18.40 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 18.56 Šport 20.10 Iz parlamenta 20.36 Film tedna: Vrt Finzl Con-tinijevih, italijanski film tt10 TV dnevnik 3, Vreme 22.27 ^port 22.36 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 13.00 Euronevvs 16.10 Potovanje v prozo, koprodukcijska nadaljevanja 17.00 Informativni program 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.10 Omizje 21.50 športna sreda: Detroit: SP v nogometu: Romunija - Švica, prenos: V odmoru: 100 let MOK, reportaža 22.56 Košarka NBA, končnica: Houston Rocheta - New York Knicks, prenos 10.00 Poročiia 10.06 Jaz, lutkar 10.20 Zgodbe vsevednice 10.36 "koli sveta v 80 dneh 11.00 Pole-»olski program 11.20 Zgodovina "rvaškega jezika 11.50 Uvod v Ikonografijo 12.00 Poročila 12.06 'v koledar 12.16 Divja vrtnica J*40 Na veliki nogi, ameriška "umoristićna nanizanka 13.10 Cik-'u» vestern komedij: Živel je slepar, pariški barvni film 15.10 Monoton 2525 Učimo se o Hrvaški 16.00 ^oročiia 16.05 Dedek, babica in Hr^k»,16-30 Informatika 17.00 VaSife1 dan«8 18-00 Poročila SarZ »reče 18.30 Loto 18.36 vanT! ^afb«r*. ameriška nadalje-I™1*« 18.30 Dnavnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V Iskanju 21-45 Poročila 21.50 Črta, barva, glasba 21.50 Kulturna krajina 22.60 Slika na sliko 23.50 Poročila v peščini 0.00 Sanje brez meja v .56 Ri- 15.20 TV koledar 16.» Pot okoli *veta v 80 dneh, ponovitev 15.56 ^aaeva Seznec, ponovitev fran-£°»ke nadaljevanke 16.46 Najhuj * čarovnica, ponovite' pariškega barvnega filma 17. ~ *?wpolo: Končnica DP 19.15 n,-?*"ka 19.30 Dnevnik 20.15 Polna 2J humoristična nanizanka 20.40 ^aeva Seznec, francoska nadalje-S 21« SP v nogometu: Ro-muniia - Švica, prenos K A N A _ __ Di?? Bo/za dela 12.00 Na velikem Piki U 1i15 L"* svetlobe, amer-laLnoada|ievanka 13.16 Rodeo 142 SE* tedna 1*.30 Borza dela N. ^ £TM 1800 Spot tedna 16.06 noL^?l,kem P'atnu 16.30 Državnik bk* a Kova' Ponovitev 17.00 Ba-k«n-9I? na iu9. ponovitev slovens-p^-^rna 18.40 Male živali 19.00 točila 19.10 Lučsvetlobe, amer-«w nanizanka 20.00 Call selection am?x,Bever,y Hilla 90210, 1. del S« nadaljevanke 21.20 Por-22ftAA, Ucna lata' nadaljevanka ia 25 Jjc^m show' 0'aabena odda-231« o karting, reportaža iz Lucije Sff Spot tedna 23.20 Na velikem Platnu 0.45 Borza dela del kanadskega TV filma 21.50 Pogledi od strani 22.00 Polkovnik Redi, avstrijski film 0.20 čas v sliki 0.26 Carmen 63, francosko-italijanski film 1.46 Poročila/Ex libris T V AVSTRIJA 2 6.00 SP v nogometu 8.00 Vremeska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v nogometu 15.00 Lipova ulica 15.30 čudovite slike iz živalskega sveta 16.00 Veselo okrožno sodišče 16.60 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Zlata dekleta 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Goiserer 21.00 Prix ara electronica gala, podelitev zlate nike 94 21.35 ŠP v nogometu: Romunija - Švica 0.45 šport 1.25 SP v nogometu: ZDA - Kolumbija 3.20 Poročila/1000 mojstrovin TVAVSTR iao ras v sliki 905 Zlata dakleta »"T,<^lvJianie je neverjetno, ponovili 030 Pozdravi iz Hollywooda, ponovitev ameriškega filma 12.10 25"g za vse življenje 12.35 Re-?°/1aža iz tujine 13.00 Čas v sliki c*10 Mi, ponovitev 13.30 Vampir "nest 13.35 Družinske vezi 14.00 miica s štirimi pestmi 14.45 Po-*'*ai od strani 15.00 Otroški progam 15.30 Am, dam, des 17.00 1a2L°I* v sliki 17-10 Wurlitzer ■o-oo Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ijg3^ Trapoer John 19.22 Znanost 20 iS v a'iki/Vreme 20.00 Šport UiurL Zenska na begu - zgodb ^^ceBembenek, 2., zadnji 19.00 Sneguljčica - odrska predstava dramskega krožka Oš Železniki (2. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (15. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Ljubljanski klošarji 21.00 Župan z vami (v živo - zadnjič v tej sezoni) 22.00 2. Gorski tek na Kriško goro -Memorial Janka Likarja 22.40 Promocija kasete Sendi Zupane 23.00 VkJeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 55! R ŽIRI 5.30 Napoved programa 6.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moć 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno Eopoldne: Zabavno glasbena »stvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Korist in škodljivost sončnih žarkov 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvele 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. radio triglav 96 MHz 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste] 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 1415 Obvestila 1430 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.46 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf ^NO, SREDA 12.00 Dežela kock, reportaža iz Legolanda 12.20 Na počitnice, otroška oddaja 10.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 13.00 Poročila 17.25 Porabski utrinki 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.10 Tednik 21.50 Regionalna turistična oddaja TV Koper Capodistria 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.35 Košarka NBA, končnica: Houston Rockets - New York Knicks, posnetek 12.36 Kinoteka - angleški klasični flm: Trenutek obupa, angleški film (čb) 14.00 SP v nogometu: ZDA - Kolumbija, posnetek iz Los Angelesa 15.45 Svet poroča 16.15 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.00 Osmi dan 17JBO Sova, ponovitev 19.10 Poslovna borza 15.50 Košarka NBA, finalni del, posnetek 18.10 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik l9.56Šport 20.06 CIA. angleška dokumentarna nadaljevanka 21.00 Muljava: Podelitev nagrade Kresnik 94, prenos 21.50 New York: SP v nogometu: Italija -Norveška, prenos TV HRVAŠKA I 7.56 Poročiia 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.06 Jaz, lutkar 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45Na veliki nogi, ameriška humoristična nanizanka 13.06 Ciklus vestem komedij: Veliki stezosledec in dekle Thursdav, ameriški barvni film 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Sedmi veter 16.20 Gasilec Samo 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.56 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 9.50 TV koledar 10.00 Zasedanje sabora 15.30 Pot okoli sveta v 80 dneh 16.56 Zadeva Seznec, ponovitev francoske nadaljevanke 16.45 Ročk Hudson, ameriški barvni film 18.15 Kulturna krajina, ponovitev 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.46 Zadeva Seznec, zadnji del francoske nadaljevanke 21.56 SP v nogometu: Italija -Norveška, prenos 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.16 Luč svetlobe, ponovitev 13.06 Call selection, ponovitev 13.36 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.46 CTM 15.56 Spot tedna 16.00 Na velikem platnu 16.26 Album show, ponovitev 17.10 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 18.00 Video igralnica 18.30 Učna leta, ponovitev 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Magnetoskop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20fz-trebljevalci, amerišaki barvni film 23.00 Zdrava videoglava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.46 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.06 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.26 Neznani svet, Budo vi dediči 10.40 Polkovnik Redi, ponovitev avstrijskega filma 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Družinske vezi 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.46 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr. Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Iris in Violeta 21.00 Kuharski mojstri 21.06 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Kuba, ameriški akcijski film 23.56 čas v sliki 0.00 Vsak večer ob devetih, angleški film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 SP v nogometu 1460 1000 mojstrovin 13.10 SP v nogometu 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.15 Dežela dolin 17.00 Mongolski vihar 18.00 Zlata dekleta 18.30 Pa smo vas 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.06 Novosti v kinu 21.36 čas v sliki 21.50 SP v nogometu: Italija - Norveška, prenos 23.50 Nagrada Inageborg Banchmann 94 0.20 šport 1.25 SP v nogometu: Koreja - Bolivija 0.20 Porocila/1000 mojstrovin 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (14. oddaja) 20.00 VI. Groharjev teden v Sonci (2. del) Sak dan - VIDEOSTRANI TV ilezniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETV 18.00 Melje, melje Mojčin mlinček: Skupina čuki (posnetek) 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Paviiha (v živo - otroška oddaja) 21.00 Odisejevo oko 21.10 EPP blok 21.15 Obiščite nas 21.30 3 - 2 - 1 gremo (v živo - vkjeospoti) 24.00 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 R 6.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 8.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 1430 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 16.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Iz zgodovine naših krajev 18.00 VI sprašujete - vaš ginekolog odgovarja 19.00 Odpoved programa R K R A 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: visoko strokovno Sotetov v Sloveniji 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Mednarodna razstava psov Cacib - Kranj '94 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machlne 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.16 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 1415 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK ar!!JTER amer. film MOŽJE BREZ OBRAZA ob 18. in 20. uri 8TORŽ1Č BRp^o-Si-tnri"- POBEG ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. drame Asf,TJRAHU ob 1B-in 2015 uri ŠKOFJA LOKA špan. drama ZLATI ob 18.30 in 20.30 uri 8 CENTER amer. film MOŽJE BREZ OBRAZA ob 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama BREZ STRAHU ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA špan. drama ZLATI ČASI ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. BEETHOVEN 2 ob 18.30 in 20.30 uri TVSLOV 10.40 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka 11.10 Matere, hčere in ljubimci, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 15.10 Omizje, ponovitev 15.50 Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper 1800 TV Dnevnik 18.10 Otroški program: Slike iz Sečuana 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20,10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje 20.66 Nevesta v črnem, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.56 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 1300 Euronevvs 16.30 Rim tedna: Vrt Finzi Continijevih, italijanski film 17.00 Sova, ponovitev 18.20 Or-lando: SP v nogometu: Mehika -Irska, prenos 20.26 Moški, ženske 21.25 Skice za portret: Eka Vogelnik 21.50 San Francisco: SP v nogometu: Brazlija - Kamerun, prenos TVHRVASKA1 10.00 Poročila 10.06 Jaz, lutkar 10.20 Zgodbe vsevedov 10.36 V 80 dneh okoli sveta 12.00 Poročila 12.16 Divja roža, serijski film 12.46 Na visoki nogi, humoristična serija 1310 Filmi: Kavbojske komedije 14.50 Monoplus 15.30 Spoznavajmo Hrvaško 16.00 Poročila 16.06 Mali. veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj taburica igra 21.00 Latinica 22.10 Brod na Savi, dokumentarna oddaja 22.50 S sliko na sliko 23.55 Poročila v nemščini 23.66 Blanche. francoski film čudež svetega Justina, avstrijski film 17.30 Operacija Noetova barka 18.00 Čas v sliki 18.06 Zlata dekleta, zabavna nadaljevanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Nova 21.06 Trailer 21.26 šiling 21.56 Nogomet 23.56 Nagrada Ingeborg Bachmann 0.25 Carol Burnett special 1.10 šport 1.25 Nogomet, sledi 1000 mojstrovin 19.00 Konjeniško srečanje na Visokem - dokumentarna oddaja B. Poianška 20.00 Nedolžni lah-koživec - odrska predstava igr. sk. "SCENA" iz Železnikov (7. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.26 In 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETV 16.60 Afera Seznec, serijski film 16.40 V 80 dneh okoli sveta 17.06 Bluebarrv Mili, ameriški film 18.36 Vojne v miru: Libanon 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Peta prestava: Brazilija : Kamenin 22.56 Shanonova igra, serijski film 0.46 Ročk koncert 1.25 USA: Švedska : Rusija KANAL A 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.06 Magnetoskop 14.00 CTM 14.30 Borza dela 14.46 CTM 15.55 Na velikem platnu 16.20 Ameriških deset, glasbena oddaja 16.55 Drakula, nanizanka 17.26 Iztrebijevalci, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, 2. del 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Jutranji sogovornik, ameriška kriminalka 23.20 Spot tedna 23.30 Devtinova zveza 0.10 Album shovv, glasbena oddaja 1.00 Erotični film TV AVSTRIJA. 9.00 Čas v sliki 9.06 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 9.30 Vrtiljak popevk 10.15 Materina hiša, ponovitev 11.56 Glasbena skrinja 12.16 Notranjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Nogomet 20.20 Derrick, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.36 Hudson Hawk, ameriška komedija 23.15 Kruh, maslo in marmelada, italijanska komedija 0.50 čas v sliki 0.56 Ženska na begu, kanadski film 2.20 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 Nogomet 12.20 1000 mojstrovin 12.30Nagrada Ingeborg Bachmann 13.00 čas v sliki 13.10 Nogomet 15.00 Lipova ulica 15.30 Nisem tvoj mali, komedija 16.10 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled 20.30 Kolovrat domačih viž: Ansambel bratov Poljanšek 21.20 Tema: Slovenski šopek - 15 let škofjeloškega okteta 23.00 Nočni zabavno-ero-tični program 2.00 VkJeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! R Z. I R I 6.30 Napoved programa 6.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Tla obisku v Logatcu 10.00 Dopoldanske novice 11.00 še vedno pri naših sosedih 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce... 16.60 Napoved športnih dogodkov 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Občina Logatec se predstavlja 19.00 Zadetek v petek od A do Ž 22.00 Odpoved programa w\ Mu radio žiri FM STEREO : 91,2 MHz-Škofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina in Žiri 96,4 MHz - Selška dolina R KRANJ 6.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Otroci in pravljica, gost: Janez Bitenc 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Gostovanje cirkusa - Orfej 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.30 Dogodki In odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bii 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Franc Pestotnik R TRŽIČ Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti") 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače Švice 17.00 3 lil tri & as 18.00 istitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK RADOVLJICA amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BEETHOVEN 2 ob 18.30 in 20.30 uri KOMENTAR Vlada pred zasukom v levo? Če je bilo še pred nekaj dnevi stališče največje koalicijske stanke LDS o sedanjem položaju v njenih vladnih partnericah dokaj nejasno ie premier dr. Janez Drnovšek na sestanku sveta LDS povedal, da Una v tem trenutku pred desnico prioriteto levica. Njegova izjava, da je v tem času Združena lista socialnih demokratov zanesljivejši partner od slovenskih krščanskih demokratov v sebi ne skriva niti trohice diplomacije več. In da res ne bi bilo nesporazumov je dr. Drnovšek še po svoji udeležbi na gospodarskem forumu v Crans M on-tani dejal, da je bila to tudi priložnost za pogovore s predstavniki nekaterih eksotičnih držav, kar "je vsekakor bolje, kot če kakšnega ministra pošljemo na tritedensko potovanje tja". Povsem jasno je, da je kritika namenjena zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu in s tem tudi njegovi stranki. Vlada, na čelu z njenim predsednikom, se torej naslanja na levico, ker le v njej vidi potrebno oporo za svoj obstanek. Dr. Drnovšek je za vzroke zastoja v pogajanjih o novi koaliciji označil krizo v krščanski demokraciji, ki se je najbolj pokazala ob odstopu Edvarda Staniča, krščanski demokrati pa so si svoje pogajalske pozicije zapravili tudi pri glasovanju o zamenjavi ministrice Jožice Puhar. Če k temu dodamo še izstop krila Narodnih demokratov iz SKD in dejstvo, da je nekaj kratkih dni slovenska politika ugibala ali ni morda v vladi kukavičje jajce, ki naj bi ji ga podtaknili Narodni demokrati, potem je jasno, da v LDS niso mogli več v nedogled tolerirati obnašanja stranke, ki je bila v javnosti vedno glasnejša,v parlamentu pa vse bolj nezaneslji- Marko Jenšterle va. Novi notranji minister Andrej Šter je sicer pohitel s svojim izstopom iz stranke Narodnih demokratov in vstopom v vladno SKD ter z zmernimi intervjuji in javnimi nastopi pokazal na lojalnost do premiera, vendar je vprašanje, koliko si je s tem okrepil zaupanje v političnem vnru LDS, za katerega je znano, da mu je bil Bizjak simpatičnejši notranji minister. Ob Šterovem nastopu so številni politiki in mediji opozarjali na njegova nekdanja stališča, ki so bila daleč od tolerantnosti. Tudi krščanski demokrati so na svoji sobotni klavzuri dr. Drnovšku odslej naprej obljubili vseh 15 poslanskih glasov, toda te obljube za premiera še vedno niso dejstva. Projekt dvostrankarske koalicije je očimo propadel, najhuje za SKD pa je, da krivdo za neuspeh vsi valijo nanjo. V vsem skupaj je mogoče opaziti precej pritiska ne desničarskih strank na "jastrebe" v SKD, ki naj bi popustili pri svojem prodoru in na nekatera ključna mesta spet postavili "zmerneže", ali pa se dokončno umaknili iz oblasti. V primeru, da bi do odhoda SKD iz vlade res prišlo, bi v Sloveniji dobili levo vlado brez primerne desne protiuteži. Ker predsednik dr. Drnovšek nobene stvari ne naredi po naključju, je tudi njegovo na začetku citirano izjavo mogoče razumeti v tem smislu, da se zaradi kadrovskih sprememb v SKD tud' vlada preveč obrača v desno. V ključni dilemi - desno ali levo pa je pri njem prevladala njegova zgodovinska navezanost na levico. V svoji politični toleranci in preračunljivosti je sicer pripravljen vladati tudi skupa; z desnico, vendar le do določene meje. Zdaj je ocenil, da je SKD prestopila začrtano meje. To je navsezadnje jasno tudi krščanskim demokratom, zato je opaziti nekatere znake pomikanja nazaj. Ob vsem tem ne smemo pozabiti dejstva, da je po združitvi nekaterih manjših strank v vodstvo LDS prišlo nekaj izredno močnih posameznikov, ki še vedno nestrpno čakajo na svoje ministrske in druge vomembne politične položaje. Ju krog i\udi močno pritiska na premiera in zahteva izločitev ene od koalicijskih strank iz vlade. Še ne dolgo tega je bila tarča Združena lista, zdaj so to močno oslabljeni krščanski demokrati. Z njihovim odhodom bi se izpraznilo kar nekaj pomembnih vladnih mest, ki bi jih lahko zasedli politiki v "vladni čakalnici". Ker že zelo dolgo čakajo na pričakovne položaje, so toliko bolj občutljivi, kadar na ministrska mesta ljudje prihajajo mimo vrste, še posebej pa, če so to člani njim nesimpatične stranke. Krščanski demokrati tako plujejo med Scilo in Kar-ibdo, ki jupredstavljata premier dr. Drnovšek na eni in novi politiki LDS na drugi strani. Tretja nevarnost zanje je v tem, da tudi barka, s katero se skušajo izogniti nevarnim čerem, ni več ravno solidna. PREJELI SMO Obnovljena zunanjost stare cerkvice sv. Ozbolta na Jezerskem Zaradi velike razdalje med Tržičem in Železno Kaplo so Oglejski menihi že leta 811 postavili na enem najlepših razglednih krajev na Jezerskem majhno, leseno kapelo in zavetišče. Do tega grebenčka nad Mahno pečjo je po ustnih izročilih segalo takrat še veliko ledeniško jezero. Do sem so vodila vsa pota, od kmetij pod Storžičem, iz Tržiča preko Pevca in Komatevre iz Obirske in Kort čez M umove peči, mimo Gradišča, iz Železne Kaple čez Podršnikov vrh, mimo Anka, Starine in Žmitka. Iz kranjske strani pa iz Kokre na Mlinarje-vo Sedlo do Korenin, od tod pa s čolnom do cerkvice. Zaradi tako pomembnega stečišča pri tej cerkvici, so v letih 1198 do 1216 postavili že večjo zidano cerkev, ki ji je papež Inocet III po Oglejskem patriarhu poslal relikvije. Leta 1348 pa jo je štirideset dru ponavljajoči potres skoraj popolnoma porušil. Po ustnih izročilih se je takrat porušila tudi tanka zaporna stena jezera Mahna peč, da je jezero po še neprehodni soteski Kokre, odteklo. Cerkvico so nad globoko, nanovo nastalo sotesko takoj obnovili Stečišče vseh potov pa je kljub odteklemu jezeru ostalo še vedno isto do približno začetka 16. stoletja. Za potresom je prišla kuga, ki je napolnila dno ladje cerkvice s kostmi umirajočih od te bolezni Leta 1386 je cerkvico obiskal oglejski patriarh Frančišek in ji podaril Marijin kip, ki spremlja Jezerjane vse do danes. V letih 1438 do 1458, ko so Turki najbolj pogosto drveli tudi skozi Jezersko, je samostan v Dobrli vasi podaril cerkvici nov kip sv. Ožbalta, ker je bil prejšnji menda že strohnjen. Po Turških vpadih v začetku 16. stoletja se je na Jezerskem začela splošna obnova. Temeljito so Jezerjani obnovili in dali poslikati tudi cerkvico, kar je posebna zanimivost in vrednost cerkvice še danes. Leta 1680 je prejela iz samostana v Dobrli vasi listino o imenovanju samostojne Jame cerkve z naslovom "Sv. Ožbalt pri Jezeru". Zaradi sorazmerno hitrega naseljevanja na dnu odteklega jezera je število Jezerjanov začelo naraščati tako, da je cerkvica sčasoma postala premajhna. Zato so Jezerjani v letih od 1847 do 1855 v dolini pozidali novo, večjo cerkev. Kljub temu da so ob stari cerkvici počivali pokojni predniki od 1216. leta, so iz prevelikega ponosa do nove cerkve zapustili staro cerkvico in pokopališče usodi propadanja. Že v prvi svetovni vojni so Jezerjani zopet začeli zahajati v staro cerkvico in jo zasilno tudi obnovili. Ko pa je prišla druga svetovna vojna, pa so se začeli množično vračati v to staro svetišče. Dve leti so jo molče temeljito obnovili in spomladi 1943 vso okrašeno zunaj in znotraj zopet blagoslovili in prinesli v veličastni procesiji nazaj iz farne nove cerkve tudi stari Marijin kip. Po drugi svetovni vojni je župnik Joža Vovk zopet povsem molče organiziral obnovo zvonikove strehe. Jezerjani po drugi svetovni vojni niso več pozabili svoje stare cerkvice, le fasado, zlasti zvonik, je zelona-čel čas. Zunanjost je bilo nujno potrebno obnoviti. Z veseljem je veliko število družin darovalo v Župnišče denar za nabavo potrebnega materiala. Gotovo bi bilo prav, da bi za kraj ali pa mogoče tudi za vso našo domovino tako pomembnega zgodovinskega objekta darovala kaj tudi občina, Zavod za spome- niško varstvo in verjetno so še ustanove, ki imajo sredstva in dolžnost pri takih stvareh sodelovati. Organizacijska dela je vodil cerkveni ključar in predsednik KS gospod Milan Kocjan, strokovna zidarska dela gospod Boštjan Skuber, popravilo strehe na zvoniku in postavljanje odrov so prevzeli jezerski gorski reševalci, popravilo kupole, križa in ostala kleparska dela so opravili Tone Frantar, Vino Tepina in Smile Pavuna. Precejšnje število Jezerjanov je pomagalo pn strežbi zidarjem in pospravljanju. Poleg sporočila, ki to %a dali v steklenico k prejšnjemu v kupoli so zapisali: "Vse delo sv. Ožbal-tu v dar in Bogu v čast -Jezerjani." Stara cerkvica sv. Ožbalta, na hribčku, enem najlepših delov Jezerskega, ob nekdanjem zahodnem zalivu velikega ledeniš-kega jezera, je njena zunanjost spet lepa, kakor pred 800 leti, spet bo lahko svojim prihodnjim rodovom, pa tudi drugim obiskovalcem govorila o svoji dolgi, tolikokrat tako težki, včasih pa tudi zelo romantični zgodovini. • Andrej Karničar, Zg. Jezersko 47 Zaključno poročilo o nabirki za pogorelo Marenkovčevo -partizansko doma-čijo v Potoku št. 18 Letos februarja smo v vašem časniku (na radiu) poročali o pobudi Pokrajinskega (domi-cilnega) odbora Osvobodilne fronte in Odbora OF škofjeloškega okrožja za nabirko pomoči v prid pogoreli partizanski domačiji Marenkovec v Potoku št. 18. Akcijo nabirke je nepos- redno vodilo Združenje borcev in udeležencev NOB občine škofja Loka, izvedla pa so jo krajevna združenja borcev in udeležencev NOB. V akciji je prišla do polnega izraza partizanska solidarnost to pot izvajana v priznanju in hvaležnosti za vse, kar je ta domačija, skozi katero so šle domala vse enote NOV in forumi OF loškega okrožja in Gorenjske, žrtvovala za osvoboditev. Zlasti razveseljivo je, da so se akciji za že med vojno od sovražnika prvič požgano, sedaj pa v nesrečnih okoliščinah znova pogorelo domačijo, odzvali tudi občani naše ter borci šišenske ter drugih občin Gorenjske. V solidarnostni akciji, ki je bila izvedena v mesecu marcu in aprilu 1994 je na žiro račun ZB NOB občine Škofja Loka prispelo 924.170,00 SIT, pri čemer je bilo v nabiralnem območju • sedanji občini Škofja Loka zbranih 593.670,00 SIT, razlika pa v drugih občinah in pri posameznih darovalcih izven občine. Med prvimi se je odzvala tudi Skupnost 7. SNOUB Franceta Prešerna, ki je letos pomladi obdarovala Marenkovčeve z enkratno pomočjo v znesku 50.000,00 SIT, podobno pa sta se odzvali tudi Skupnost borcev Gorenjskega in škofjeloškega odreda z enkratnim zneskom 50.000,00 SIT. Hkrati, ko Združenje borcev NOB občine škofja Loka obvešča javnost o dosežkih nabirke, se vsemu članstvu in občanom, ki so prispevali darove, tovariško zahvaljuje, saj so znova dokazali, da duh vzajemnosti in solidarnosti še ni izumrl. Zveza združenj borcev in udeležencev NOB se bo tudi v prihodnje zavzeto vedla ob vseh takšnih in podobnih primerih. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Škofja Loka Poljanski študentje opozarjajo in protestirajo Na Visokem pri Poljanah je bil o 13. stoletju verjetno zgrajen dvorec in pozneje imenovan Tavčarjev dvorec. Ta dvorec je preživel različna obdobja. Kljub temu da je bil nekaj časa zasebna last, je vse bolj propadal in ga je krepko načel zob časa. Občina ga je sicer odkupila in tudi v zadnjem času obnovila, vendar je bil več let zaprt, kar je nerazumljivo. Dvorec taki kot je, je naravna kulturna dediščina in zaščiten. Predsednik izvršnega sveta Vin-cencij Demšar trdi, da išče dobrega gospodarja lepo in prav strinjamo se. Dvorec kot tak splahne, more biti dan v najem taki organizaciji, kot je nadškofija, posebej pa ne v ideološke namene, celo zaprtega tipa, ali pa samo za njihove namene ne glede kakšne Dinamična sredstva, ki so bila namenjena za obnovo in prispevala ljubljanska nadškofi]a. Sredstva so bila zbrana nu. loškem območju. Velik del ier sredstev so prispevala podietiu, sklad za mesma zemljišča it še drugi. Zato o tem, kdo bo novi najemnik, ne more odločati ozek krog ljudi. V tem primeru Krajevna skupnost Log in občinski izvršni svet ali skupščina. Popolnoma se strinjam z idejo Kluba študentov Poljanske doline in podpiram njihovo idejo. Če bi bil Vincencij Demšar dober gosopodar ne bibil Dvorec toliko časa zaprt in verjetno že zopet propadel. Upam, da se bodo o tem problemu še oglasili občani Škofje Loke. Lep pozdrav Franc Gaber Pungert 3 Škofja Loka Jaz, bratje, pa vem za domovino... Med nami, zdomci, ki se v teh letih bližamo pokojninski dobi, ko razmišljamo o naši prihodnosti in dokončni usmeritvi naše tretje življenjske faze, vlada v tem času velika negotovost, stojimo pred nepregledno dilemo. Včasih so bili cilji jasni: dočakati penzijo in se vrniti v domovino, tja, kjer so ostale naša korenine, v dom, ki smo si ga v desetletjih dela v tujini, skušali urediti in pripraviti za jesen življenja. Kaj pa danes? Vse je drugače! Da preidem v dvojino, na naju dva, S KLANCA V KRANJU, ne čisto nepoznana v tistem okolju. Najine izkušnje z domovino so grenke, s soseščino še bolj. Iluzije so se razblinile. Mlada država, od katere sva toliko pričakovala, naju pušča ob strani, mladi, novi ljudje, ki bi morali pomesti s staro prakso, so nesamostojni in se udinjajo starim strukturam. V tem času nimava zaupanja v nikogar, nisva pripravljena najinih prihrankov in pokojnin dati v roke neodgovomežem in goljufom. Sprašujeva se, kaj zdaj? Tujina nama ni bila mačeha, tu sva delala tri desetletja in bila za to primerno nagrajena in cenjena. Sprejeli so naju za svoja, saj sva prinesla s seboj vso moralno in poklicno odgovornost, vrline, ki sva jih sprejela od svojih staršev, kot dragoceno dediščino in ki so se v desetletjih najine odsotnosti, v domovini, na žalost razgubile in razvodenele. Ko prebirava časopise, naju je strah pred prihodnostjo v domovini, nisva tistega kova, ki bi znala "ribariti v kalnem". Doživljava, kako naju strokovnjaki, če sploh zasluzijo to ime, izigravajo, ko iščeva svoje pravice. Srečujeva se z ne sam ostojn ostjo, povezavo klik in odvisnostjo od mlade, intelektualne generacije sva pričakovala nepristranskost, kompetence in merila po evropski, demokratični in pravni kulturi. Srečujeva pa se s staro udbo - mafijsko mrežo, ki izničuje vsa prizadevanja dolgih let poštenega in korektnega dela. Časi se spreminjajo, prav, toda človek bi moral čuvati in negovati najvrednejše, kar premore narod: poštenost, zaupanje in ponos; ponos posameznika in skupnosti. Ali naj se vrneva v soseščino, kjer je doma socialna nezrelost, kjer je gnezdo vohunstva, šuš-marstva, intrig in obrekovanja? Naj pozabiva leta obiskov nevz-gojenih mladeničev UDBE ob vsakem najinem prihodu na dom, še preden sva dodobra odložila prtljago iz rok. Kako se bova odločila in kje bova preživljala tretjo obdobje najinega življenja, bo pokazala in odločila slovenska bližnja prihodnost. Domovina, pravi najina hčerka, /e tam, kjer se človek dobro počuti. • Jelka Logar P ismo g. Poštraku Očitno ste se, g. Poštrak, v Gorenjskem glasu zadnje čase specializirali za kritiko SKD (stranke, ki ji tudi sami pripa-aaie), predvsem tistega dela SKD, ki ima o NOB drugačno mnenje od vašega. Ker bi bilo prav, da počasi začnemo nekatere stvari razčiščevati, vas prosim, da odgovorite na nekaj vprašanj: 1. Zakaj leta 1945, po odhodu okupatorja ni bila pri nas ponovno vzpostavljena demokracija, kot se je to zgodilo v drugih osvobojenih deželah, razen v tistih, ki jih je "osvobodila" (beri zasedla) sovjetska Rdeča armada, ter v Jugoslaviji in Albaniji. 2. Zakaj, po vašem mnenju, stoji v Ljubljani, na Trgu revolucije spomenik revolucije z napisom: "delavci, kmetje, inteligenca... združeni v Osvobodilni fronti pod vodstvom komunistične partije, so zrušili družbeni red..." 3. Kako komentirate dejstvo, da se je v začetku o NOB govorilo kot o čistem NOB, pozneje kot o NOB in ljudski revoluciji, nazadnje samo še o socialistični revoluciji, po "sestopu z oblasti" pa zopet le o NOB. • Ivan Oman Borci KO ZB Stražišče pri Kranju "Na izviru naroda" Za letošnji izlet so si borci KO ZB Stražišče pri Kranju izbrali ogled in obujanje spominov zgodovine, nastanka, oblikovanja in razvoja naše prve slovenske organiziranosti. Spolnim avtobusom nas je vodila pot najprej - kam pač drugam kot na Gosposvetsko polje. Zgodovinski knežji kamen, kjer so ustoličevali zadnje kneze v XV. stoletju, smo si ogledali le skozi zaprte ograje. Tako ostaja edino cerkev kot bogat spomin tamkajšnjega nekdanjega slovenstva Sploh je ta kraj, kjer je že v VII. stoletju zaživelo središče slovenske karantanske kneževine, dandanes vse manj naklonjen svoji zgodovini. Ni niti parkirišč, ni prostorov, niti gostišč. Čas pač deluje! Karantanci so postali manjšina, se skop stoletja umikali agresivni veČini in z vsem potekom in današnjim stanjem se pač moramo sprijazniti. Toda, ko nas je pot vodila naprej v najsevernejšo vas, pravzaprav kraj Djekše (Diex), smo zaslutili žive korenine nekdanje naše Karantanije. Valovito hribovje na višini 1000 -1200 m se razprostira vse naokrog z bogatimi, urejenimi kmetijami. Tu in tam se je pasla živina, kosci so kosili., romantično! Toda glavno smo videli v tamkajšnji cerkvi. Križev pot je ob besedilu njihovega davnega slovenskega narečja prava zanimivost Okrog cerkve pa sami urejeni grobovi s spomeniki izvirnih slovenskih priimkov, ki pa so v nemški pisavi prava dokumentacija germanizacije skozi stoletja. A če bi šli na obiske po teh okoliških kmetijah, kot so povedali in celo vabili, bi ugotovili, da se prav tod, med trdim kmečkim življenjem skozi stoletja ohranja slovenstvo. Pot je vodila nazaj v dolin0' preko Podjune (Rož, Podjunk Žila!) okrog Klopinskega jezera, najtoplejšega na Koroškem in naprej... Kat mimogrede ob poti na kosilo preko meje v Mežiško dolino p" smo si ogledali še kraj s spomeniki končne zgodovinske bitk* in predaje Hitlerjeve vojsk* našim partizanom 15. mtft 1945. Skozi vso pot je naš vodil g-Janko Bidovec kazal gradove, obzidja in druge zanimivosti H davne zgodovine Keltov, l& gobardov in Ilirov s posebni"1 poudarkom na prvo slovenstvo v teh krajih. V avtobusu nazaj grede }e organizator izleta in predsednic KO ZB tov. Franc Kacin Pf dlagal v premislek več relacij v> naslednji izlet ter pozval tla*1 \ za udeležbo letošnjega tradid0" nalnega srečanja borcev ** Pokljuki in podobno. Kontv ugotovitev je bila, da smo prt na tem izletu ob res sposobne" vodiču spoznali veliko novega izvoru našega naroda. I*, samo to! Vodstvo te organi2'' cije v Stražišču je tudi vsestraV ko aktivno. Tudi ob slovel članstva (pogrebih) so v dana** jih časih ohranili ustrezne 0O» ■ človeške, čustvene pri\ kar žal, marsikje usiha. V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pismu niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevu EKONOMSKA SmiJ{lTI223-11' nO BI S KAL' o V AS BOMO Torek, 21. junija 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV VIŠINA NAJEMNINE Na našo pravno pisarno se je obrnila razočarana najemnica iz Ljubljane. Lastnik je od nje zahteval, da podpiše novo najemno pogodbo in ona je to brez premisleka tudi storila. Vse je bilo v redu, dokler ni prejela prve položnice za plačilo najemnine. Ta je bila izjemno visoka. Najemnica domneva, da se je hoče lastnik znebiti in je tako njeno Šibkost ob prihodu iz bolnišnice izrabil za podpis zanjo zelo neugodne pogodbe. Pa nam res lahko vsakdo zaračuna, kolikor hoče? Ločimo dve vrsti najemnin. Najemnina za socialna in neprofitna stanovanja se oblikuje skladno z uredbo republiške vlade. Najemnik ni dolžan plačevati višje najemnine, kot jo določa omenjena uredba Najemnik naj tako pred podpisom najemne pogodbe preveri, da v Pogodbi določena najemnina ne presega predpisane višine. V skladu s predpisi mora biti tudi določilo, ki ureja na kakšen način se bo spreminjala najemnina v prihodnje. Drugo je profitna najemnina. Ta se praviloma oblikuje prosto na trgu, vendar pa zakon določa, da ne sem biti oderuška. Oderuška je najemnina, ki za vče kot 50 odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino v občini za -enako ali podobno kategorijo stanovanj, pri čemer je potrebno upoštevati lokacijo in opremo stanovanj. Najemnik ima pravico zahtevati, da občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve preveri višino profitne najemnine. Občinski upravni organ je dolžan na zahtevo najemnika v 15 dneh zavzeti stališče o višini profitne najemnine. Oškodovani najemnik ima pravico zahtevati spremembo najemne pogodbe na ustrezno najemnino ter vračih preveč plačane najemnine. Pomembno tudi je, da mora morebitno tožbo vložiti najkasneje v petih letih po sklenitvi najemne pogodbe. V primeru, da pa bi se ugotovilo, da lastniki najemnih stanovanj v določeni občini zlorabljajo prevladujoč položaj, ki ga imajo ali da nedovoljeno špekulirajo, lahko občina z odlokom začasno, vendar ne za več kot šest mesecev, predpiše najvišje dopustne najemnine oziroma omeji profit. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Minister Kračun v Preddvoru ^"•aj, junij - Gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor bo tokrat av°rin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj. Zadnji klubski dan v sezoni 1993/94 bo v četrtek, 23. junija, v °telu Bor v Preddvoru, razgovor z ministrom Kračunom se bo acel ob 18. uri. Tema pogovora bodo predvsem gospodarski "^fiosi in sodelovanje s sosednjimi in bližnjimi državami, k čemur in H1 P"Pom°g^e brezcarinske cone, skajeni pa so odnosi z Italijo dr* • °' Mednarodno sodelovanje za za Slovenijo kot majhno socH° ^T^nega pomena, zato so pogodbe o ekonomskem sku °.VanJu in gospodarskih povezavah, brezcarinskih conah in uPnih razvojnih programih izrednega pomena. • M.V. Opcijska vezava sredstev Kranj, 20. junija • Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja je Snija kot zanimivo novost uvedla opcijsko vezavo sredstev, pri teri varčevalec ob koncu izbere najboljšo možnost. Depozit vodijo po pogojih valutne klavzule in sicer tako, da tolarje preračunajo v marke po srednjem tečaju pri Banki Slovenije. Po vezavi sredstev, ki lahko traja od dveh mesecev do enega leta, se varčevalec lahko odloči, je imel sredstva vezana po valutni ali po revalorizacijski klavzuli, kar mu v hranilnici preračunajo in povedo, kaj je bilo ugodneje. Takšna vezava sredstev je primerna zlasti za tiste, ki ne spremljajo, kolikšna je inflacija vsak mesec in s tem, kolikšen je veliki R in se ne ubadajo v vprašanjem, kaj se bolj splača, pravi direktor Slovenske hranilnice in posojilnice Domen Malenšek. Realne obrestne mere za te depozite so od 6- do 12-odstotne, odvisne so seveda od zneska in časa vezave sredstev. Prečim pokaže, da so zdaj približno za dva odstotka višje kot pri običajnih depozitih. Opcijska vezava sredstev ima torej kar dve prednosti, nekoliko boljše obresti, ni pa vam treba ugibati in si belili glave, kaj bo ugodneje, saj se o tem lahko odločate, ko so stvari že jasne. • M.V. Krediti za uvoz francoskega blaga Kranj, 20. junija - Ljubljanska banka in ena največji francoskih bank sta podpisali kreditni sporazum, po katerem bo 100 milijonov frankov namenjenih financiranju uvoza francoskega blaga in storitev. Ena največjih francoskih bank Banque Francaise du Com-merce Exterieur in Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana sta 16. junija podpisali v Parizu srednjeročni kreditni sporazum v višini 100 milijonov francoskih frankov. Poleg omenjene banke, ki nastopa kot agent, so sopodpisnice kreditnega sporazuma so še tri najpomembnejše francoske banke: Nationale Banque de Pariš, Societe Generale in Credit Lvonnais. Sredstva bodo namenjena financiranju uvoza blaga in storitev francoskega izvora. Najmanjši pogodbeni znesek za odobritev posameznega kredita znaša 1 milijon francoskih frankov oziroma protivrednost tega zneska v drugih valutah. Kredit se odobrava v višini 85 odstotkov vsakokratne pogodbene vrednosti z rokom vračila pet let in polletnim obročnim odplačevanjem. Obrestna mera je dokaj ugodna, razlikuje se glede na valuto ter obdobje črpanja. Sporazum bo nedvomno prispeval k okrepitivi gospodarskega sodelovanja slovenskih podjetij s Francijo in bo bistveno poenostavil sklepanje kreditnih poslov. Zanj bo jamčila francoska državna zavarovalna ustanova COFACE, v njem pa je predvidena tudi možnost financiranja zavarovalne premije. * M.V. */*fX1 TIT/Y TI? \7Tb i7Ti!?'M HPrVI A U JVUJbllVli J tir YI!J!aJJCa! JIVJJUflLlv NAKUMI/nODAMI NAEUrTflffOOAMl I N«UrW»0D«N! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ABAMUflCmni, Trije) 77,45 78,40 10.S AVAL Bled, Kranjska gon 77,70 78,00 11,00 CPJUKmnl 77.80 78.18 11,82 CBJEDITANSTALT Ubanka Lj. 77,70 78,80 10 90 B»S (Start ltayr), Kranj 77.80 78,00 11.80 GJBOSSIIkNo* 77,70 78,00 11.01 GORENJSKA B^KAfvt.snote) 77,00 78.40 10,78 HMMaJiCAU)N,d.d.KraftJ 77,50 78,09 11 03 hUMitnkagiftfeM 77JO 78.10 10J5 HVESTStoflaLoka 77,70 78,00 10.95 *WKnii| 77,80 78,10 11,80 MERKUR-M postaja Kranj 77,20 78,80 10,50 IMK&Strafttčs 77,70 78,30 11,80 PBSd.d. (na vaah poštah) 76,50 78,00 10,45 8m8tMliian.lniMt.Knni 77,7$ naSt 1Qfs SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 77,20 78,30 10.50 **** 77.58 78.28 10.85 StOVENUATURtST Boh. Bistrica 77.00 • 10 73 *ammKmjm*k» tim n,a io,84 ****** , 77,70 78,00 11,01 " 78,28 11.88 78,28 11,00 TAL0N Žal. postaja Trata, Šk. laka 77,80 TALONZg. BHnja 77.86 TBfTOORSOomžata 77,70 UBKd.d Škofja Loki 77,50 WUA«Kranj 77,80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 77,70 ZOflKamntk 77.88 POVPREČNI TEČAJ 77,55 M Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 10,90 tolarjav 78.10 79,20 77,85 78,00 78.30 78,21 10.85 10,80 11.82 11,02 11,80 10.91 11,11 11,10 11,15 11,15 11,18 11,08 11,14 11,19 11,08 11,07 11,18 11,10 11,12 11,02 11,04 11,10 11,20 11.85 11,08 11,11 11,11 11,18 11,26 11.08 11,69 11.14 11,12 7,88 7,98 6,05 8.00 7,85 7.95 7,75 8,00 7,80 7,75 8.08 7,88 7,95 7,78 8.08 7,86 7.85 7,75 7,88 7,95 7,95 7,95 7,88 8,66 7.95 7.95 7.98 7,81 8,88 8,05 8,15 8,25 8,18 8.88 8.15 8,22 8,88 8,69 8,18 8,18 8,15 8,09 8,16 8.16 8,16 8.16 8.68 6,15 8,15 8,15 6,18 6.18 8,88 M6 8.12 Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. Podatt« atsčajnteo nam sporočajo menjalnica, Id $i prtdrhjjejo pravteo dnevr* sptttnambmaiijto AVTOSERVIS BOGATAJ ■pooblaščeni servis ■prodajni salon ■avtopralnica Ing. Smiljan Bogataj -Tržič DOJEWOO ZvTrče 30a, 64290 tel./fax: 064/57-208 NOVI DCLOVNI ČM "sok don od 8. do 1 £. ur« in od 13. sobota od 9.-13. ur«. 19. ur« Najnižje cene-ugodni krediti IP1S Kranj d.o.o. Gregorčičeva 8 64000 Kranj TEL.: 21 1-237 raCunalnbka šola Alpe Papir v BTC-ju odprl svoje prostore Ljubljana, 17. junija - V BTC-ju v Ljubljani je prostore odprlo podjetje za grosumeno prodajo papirja Alpe Papir. Avstrijsko podjetje KNP Levkam je največji evropski proizvajalec visoko kvalitetnih premaznih papirjev, Alpe Papir pa je njegov slovenski predstavnik. Zelo dobro so založeni, saj imajo poleg poslovnih prostorov veliko skladišče - za 800 paletnih mest -z blagom tako za individualne kupce kot za naročnike velikih količin. Naročila izvršujejo dnevno, se pravi obljubljajo zelo hitro dostavo, praviloma še isti dan. V prodajnem programu imajo različne vrste grafičnega, pisarniškega, samokopirnega, embalažnega in specialnega papirja. Podjetje ima prostore v BTC-ju že nekaj časa, tako da so imeli dovolj časa k sodelovanju pritegniti tudi priznane domače f>roizvajalce papirja. Od tujih proizvajalcev poleg KNP Levkama ahko omenimo še Neusiedler, Arjo Wiggins Conqueror, Modi, Steinbeis. • Spela Vldic S/oveiisfai hranilnica in posojilnica, o. a., Kranj, kije bila ustanovljenapred tremi leti, je že nt <£nem začetku poslovanja, maja 1991. leta, odprla poslovalnico tudi v Tržiču. Ustanovila jo je fa2Jr&fv°'"'/a vrzel ponudbo velikik bank in potrebami malih varčevalcev, obrtnikov in iZtft kov/ zgotovila tisto vrsto, obseg in kakovost finančnih storitev, ki jih ljudje zahtevajo svoitl^t^^^ mesto, ki mu gre, in zagotovila kreditiranje pod ugodnimi pogoji V solif™1?*1**/* *P*&* opravlja naslednje dejavnosti: vodi hranilne knjižice na vpogled In obli™* hnmilne *lo**> vodi tekoče račune in žiro račune občanov, sprejema vezane depozite ter^nV'^T^^ '? odobrava posojila, opravlja menjalniške posle in vplačila položnic vnovčuie čeke drugih bank. AJovensfeo hranilnica in posojilnica Ima svoje poslovalnice tudi v Kranju, na Bledu In v gospodstvom"10 g0l° Stro'COVMO ' Hltr° " Poslovno> »J** poudarek: poslovanje z malim (foto bobnar) VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE Gregorčičeva 6, Kranj Tel.064/213-162 FIESTA Bukovec vozi FORD! MODERNA. OKRETNA, VARČNA, UDOBNA, S KRMILJENIM KATALIZATORJEM JE VAŠA FIESTA t ZAČNITE JO VOZITI! } TODA ČAS SE IZTEKA! VARČNI SE BODO ZA NAKUP ODLOČILI DO \\ 30. JUNIJA IZBERITE MED MODELI: C 1.1, KAJ, 50 KM, TROJE VRAT SAMO 18.950 DEM FUN 1.1,KAT, 50 KM, TROJE VRAT SAMO 20.450 DEM FUN 1.1, KAT, 50 KM, PET VRAT SAMO 21250 DEM FUN 1.3i KAT, 60 KM, TROJE VRAT SAMO 21.550 DEM CLX 1.31 KAT, 60 KM, PET VRAT SAMO 22.750 DEM GHIA 1.41 KAT, 70 KM, PET VRAT SAMO 24.150 DEM ABS - DODATNA OPREMA: SAMO 1 500 DEM AIR BAG (voznik) SAMO 750 DEM AIR BAG (voznik in sopotnik) SAMO 1 450 DEM Pooblašča« trgovci: Servis Bal), Izubijana. Tal. 061/50-903; Servs Trzm. Mengeš Tel 061/721-720. JMK Avto, L|uhHana. T«l. 061/13 12 026; Avtousluga d.oo. LjubVa™, Tel.: 061*67-846; Avto-mo« d.o.o. L)uW|ana. Tel.: 061/16-81-434 Mustang do o Hactovl)ica, Tel.. 064/714-300; Servis Frtic. Lesce. Tel: 064/714-567: Avtc-M d.o.o.. Trfcc, Tel.: 064/53-334; Servs Tmar Kran|. Tel. 084/332-711: AVTOPftOM d.o.o.. Kočevje. Tel. 061/855292. Servs Hribar doc. Zagone. Tel: 0601/64-033 AVTOHIŠA KAPOSI, Ljubljana, Tel.: 061/301-722 SEJEM L E S M A Zdaj gre zaAesi 21. mednarodni bienalni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav materiala in gozdarstva od 21. - 25. 6. 1994, na Gospodarskem razstavišču od 21. do 24. 6. od 10. do 18. ure, 25. 6. od 10. do 16. ure / UUBLJANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Agromelioracije v Bohinju Brez ene same krčitve Agromelioracija ne bo bistveno spremenila podobe pokrajine. Radovljica - Zbori radovljiške občinske skupščine so na junijskem zasedanju sprejeli odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju bohinjske Dobrave oz. naselij Polje, Kamni e, Savica in Bohinjska Bistrica. Območje obsega 3683 nektarja, od tega 252,5 hektarja travnikov, 42 hektarjev njiv in 73,8 hektarja pašnikov. Dela za izboljšanje zemljišč bodo neposredno potekala na površini 260,5 hektarja. Agromelioracija na območju bohinjske Dobrave je predvidena z dolgoročnim občinskim načrtom, sicer pa gre za zemljišča, ki so s srednjeročnim planom trajno namenjena za kmetijsko pridelavo. Pobudo za uvedbo agromelioracijskega postopka sta dala Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas in bohinjska enota gorenjske kmetijske svetovalne službe. Kot je na seji zbora krajevne skupnosti zagotovil Andrej Ogrin, občinski "minister" za kmetijstvo in gozdarstvo ter predsednik upravnega odbora bohinjske zadruge, agromelioracija ne bo bistveno spremenila podobe pokrajine, saj na vsem območju ni predvidena niti ena krčitev. Agromelioracija obsega le odstranjevanje kamenja in grmovja, izravnavo terena, urejanje poti, ureditev drenaže in cevnih prepustov, postavitev manjšega zadrževalnika vode in po končanih zemeljskih delih še založno gnojenje. Dela bodo potekala postopoma in bodo predvidoma končana ob koncu 1996. leta. Urejanje zemljišč bo po sedanjih izračunih stalo blizu 30 milijonov tolarjev oz. 117.624 tolarjev na hektar. Po odloku naj bi gozdarsko kmetijska zadruga kot investitor zagotovila od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo tri četrtine potrebnih sredstev, četrtino pa naj bi prispevali lastniki in imetniki pravice uporabe zemljišč. Za poseg v zemljišča so pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, lastniki in uporabniki zemljišč pa so že ustanovili melioracijsko skupnost. Kmetijska zadruga in svetovalna služba sta predlagali, da bi hkrati (z istim odlokom) uvedli agromelioracijski postopek tudi za območje Laze, ob naseljih Stara Fužina in Studor, vendar so ga po usklajevanju s Triglavskim narodnim parkom iz odloka izločili. • C. Z. Občni zbor Zadružne zveze Slovenije Previdnost pri vključevanju v Evropo Ljubljana - Na 22. rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije, ki je bilo pred kratkim v Ljubljani, so ugotovili, da se strategija razvoja slovenskega kmetijstva uresničuje prepočasi. Vladi, še posebej ministrstvu za kmetijstvo m gozdarstvo ter ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, so predlagali, da prouči nujne povezovalne procese v Evropi, predstavi pozitivne in negativne strani vključevanja slovenskega kmetijstva v Evropo in predlaga ukrepe, s katerimi bi zaščitili domače kmetijstvo. Vladi so tudi predlagali, da sprejme predpise in ukrepe, s katerimi bi spodbudili razvoj zadružništva in še pospešili lastninsko preoblikovanje podjetij. Občni zbor je podprl izgrajevenje zadružnega poslovnega sistema in tudi ustanovitev zadružne zavarovalnice; zadružnikom, njihovim družinskim članom in delavcem v zadrugah pa je priporočil, da certifikate vložijo v družbe, s katerimi upravlja Kmečka družba. • CZ. PREDNOSTI KSILITA NIZKA VSEBNOST PEPELA USTREZNA GRANULACIJA UGODNE LASTNOSTI PRi GORENJU KONKURENČNA CENA LASTNOSTI KSILITA KURILNOST 13 000 kJAg ŽVEPLO 0.47 g/MJ GORLJIVE SNOVI 59,0 ut. % PEPEL 1,9 lit. % SKUPNA VLAGA 39,1 ut. % VPLIV NA OKOLJE Premog z vsebnostjo gorljivega žvepla pod 0,5 g/MJ je za uporabo v malih in individualnih kuriščih ekološko ustrezno gorivo. Minimalni negorljivi ostanek INFORMACIJE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312, 853 864 FAX: 063 / 854 986 Pridi, pridi kosmatim Po Gorenjskem "Mača" pet do Jem medvedov (nadaljevanje s L strani) Kot je povedal gorenjski lovsko ribiški inšpektor Jože Muri, so letos medveda na območju radovljiške občine prvič opazili že marca na Jelovici in v Nomenju. Predzadnji majski dan je medved preplašil čredo konj na Stari Pokljuki in na Pretnarjevem rovtu pokončal tri mesece staro in 250 kilogramov težko žrebe, last Franca Korena iz Spodnjih Gorij. Žrebe-ta so našli s podplutbami na vratu, po prsnem košu in drugod. Le dan kasneje, ob treh zjutraj, je medved ob navzočnosti pastirja pašne skupnosti Bitnje preganjal čredo goved po Bitenjski planini, osem mesecev staro govedo iz hleva Martina Arha iz Bitenj pa je močno popraskal po ki so se ga udeležili predstavniki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdarskega inštituta Slovenije, Triglavskega narodnega parka, Zveze lovskih družin Gorenjske, inšpekcijskih služb in drugih ustanov. Na sestanku so predlagali, da ministrstvi za kmetijstvo in gozdarstvo ter za kulturo sprejmeta nacionalni program o gojitvi rjavega medveda v Sloveniji. Program naj bi v sodelovanju s kmetijci, lovci, zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, inšpekcijskimi službami in zavodom za rehabilitacijo divjadi pripravil Zavod za gozdove Republike Slovenije. Kar zadeva aktualno problematiko, so predlagali, da bi ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v sodelovanju z občino sprejelo ukrepe za normativno stegnu. Junec si je med begom poškodoval tudi prvo levo nogo, vsa čreda pa je bila preplašena. 10. junija so člani ovčarske skupnosti Bled opazili sledi medveda na Veliki ravni - Podlipnici, kjer pasejo svoj trop ovc. Ob tem, da je preplašil živali, je uničil tudi več mravljišč. Le dan kasneje, 11. junija, so medveda opazili na Čundrovem rovtu na Stari Pokjuki. Ker je pričakovati, da bo tako številen trop medvedov letos še povzročal škodo na Gorenjskem, še zlasti v radovljiški občini, je izvršni svet na pobudo občinskega "ministra" za kmetijstvo in gozdarstvo Andreja Ogrina sklical sestanek, Ministrstvo plača le neposredno Škodo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo povrne lastnikom Hvali odškodnino le za pobite ali poškodovane živali, ne pa za Škodo, ki jo medved povzroči posredna. Živali staknejo med begom različne poškodbe, pastirji In lastniki pa morajo žrtvovati veliko lasa, da Jih spet na ženejo v trop. V Triglavskem narodnem parku zagovarjajo stališče, da bi izplačilo odškodnine morali pogojevali z ureditvijo pase. Rešitev: krmišča za medveda? Anton Simonič iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je dejal, da Slovenija nima nacionalne politike o rjavem medvedu in da mora pri ravnanju z medvedom upoštevati tudi evropska merila m smernice. Škodo, ki jo lastnikom Hvali povzroča medved, je treba sproti poravnati; sprejeti pa je treba tudi ukrepe, ki bi preprečevati nastajanje škod Ministrstvo Je pripravljeno pohiti stroške za zavarovanje pašnikov In ureditev krmišč* Izkušnje namreč kažejo, da medved povzroča manj škode tam, kjer imajo dobro oskrbovana krmišča. Zadnji je padel lani Na Gorenjskem so zadnjega medveda ustrelili lani septembra, kole klal ovce na Soriški planini, predzadnjega pred dvema letoma in pol na Pokljuki V Bohinju, kjer ga v zadnjih treh desetletjih redno videvajo, so v tem času ustrelili trk 1964. leta na StoreČ ravni, 1992. teta na območju bohtnjskobtstriške Dobrave In 1987. leta v bližini Nemškega Rovtu. ureditev paše, za zaščito pašnikov in ureditev krmišč za medveda. Odškodninske zahtevke, naslovljene na ministrstvo, naj bi reševali sproti. V razpravi je bilo slišati, da se bo število medvedov v Sloveniji še povečalo, da je odredba o zaščiti ogroženih živalskih vrst prehitela nacionalni program o rjavem medvedu in da Evropa kaže veliko zanimanje za ohranitev naravnih selitvenih poti medveda iz dinarskega v alpsko območje. Kot je dejal Miha Adamič iz Gozdarskega inštituta Slovenije, politiko naseljevanja medveda v Evropi narekujejo države, ki ga sploh nimajo. • C. Zaplotnik Janko Jugovic, kmet iz Žabnice: Večje jamstvo in večja odgovornost "Člani upravnega odbora zadruge bi morali prevzeti večje jamstvo za poslovanje zadruge kot ostali zadružniki, s tem pa tudi večjo odgovornost," pravi Janko Jugovic, kmet iz Žabnice in član upravnega odbora zadruge Sloga. gočil. Če ne bo pripravljenosti, da bi zadrugo spravili v prave tirnice, ne bom več sodeloval v * Janko, lahko na kratko predstavite kmetijo! "Kmetija je srednje velika. Ukvarjamo se s prirejo mleka, s pitanjem bikov in s pridelovanjem krompirja. Redimo okrog 35 glav živine, krompir pridelujemo na 3,5 hektarja površine in zdaj oddajamo v mlekarno približno 150 litrov mleka na dan. Družina je šestčlanska: mama, žena, jaz in trije otroci. Oba z ženo delava na kmetiji." * Ukvarjate se z različnimi dejavnostmi. Katera je najdonosnejša? "Čeprav je mlečni pravilnik že evropski, cena pa še zdaleč ne, ima med kmetijskimi pridelki še najboljšo ceno mleko, a to le ob pogoju, da vsebuje veliko tolšče in beljakovin in da je higiensko povsem neoporečno. Cena živine je slaba. Pred desetimi leti je bil zrezek v gostilni približno toliko kot kilogram bikovega mesa, zdaj je razmerje ena proti dva." * Kako ste občutili težave pri prodaji krompirja? "Kmetje smo že navajeni na različne krize, a takšne, kot je bila lani, v zadnjih desetih letih še ni bilo. Večino krompirja nam je še uspelo prodati, precej pa smo ga pokrmili Živini. Tedaj, ko ga je zadruga odkupovala še po osemnajst tolarjev za kilogram, je bilo težko priti na vrsto; potlej, ko je bil po deset, so bila vrata odprta na stežaj." * Ste letos zaradi težav pri prodaji lanske letine posadili manj krompirja? "Malo manj že, bistveno pa ne! Ker je bil zaslužek s krompirjem slabši kot druga leta, so kmetje posadili več upravnem odboruin bom odsto- pil.- * Na. občnem zboru ste predlagali, da bi člani upravnega odbora prevzeli večje jamstvo za poslovanje zadruge kot ostali zadružniki. "Predlagal sem, da bi "navadni" zadružniki jamčili z dvakratno vrednostjo osnovne- ga deleža, člani upravnega in nadzornega odbora s štirikratno, predsednik in podpredsednik pa s pet- ah s šestkratno. Predloga nisem umaknil, kot je bilo sicer zapisano v Gorenjskem glasu; res pa je, da o njem nismo glasovali. Še vedno sen* mnenja, da bi morali člani upravnega odbora jamčiti večkratno kot ostali člani, ker bi s tem prevzeli tudi večjo odgovornost za poslovanje zadruge-Kolikšna naj bi bila razlika V jamstvu, bi moral odločiti občni zbor. Razliko bi morali uveljaviti vsaj pri naslednjih volitvah upravnega odbora." * Ali menite, da bi bili potlej zadružniki še pripravljeni sodelovati v upravnem odboru? "Mislim, da bi bili." • Zaplotnik slabega semena. To se odraža tudi na njivah, kjer pridelek vsaj za zdaj ne kaže najbolje." * In kolikšna naj bi bila letos odkupna cena? "Vsaj 22 tolarjev za kilogram!" * Ste tudi član upravnega odbora kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, v kateri zastopate interese zadružnikov iz Žabnice in Bitenj. Zadruge so vsaj formalno že kmetove, ali so tudi dejansko? "Kmetje so o vsem premalo obveščeni; premalo se tudi zavedajo, da za morebitno izgubo, ki jo ni možno pokriti s poslovanjem ali z odprodajo premoženja, jamčijo s 1.500 markami oz. s trikratno vrednostjo obveznega deleža. V upravnem odboru imam majhne možnosti vplivanja in odločanja, saj s svojimi pobudami in predlogi ne uspem. Ko sem, na primer, zahteval boljši vpogled v poslovanje zadruge, mi je upravni odbor to onemo- Strokovno srečanje gospodinj in gospodarjev s turističnih kmetij 0 zajtrku, strežbi in ureditvi sob Bahot vrt • Kranjska in tržiška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe sta v sredo in v četrtek pripravili na turistični kmetiji Pri štefetu v Babnem vrtu pri Trsteniku strokovno srečanje kmetic in kmetov, ki se že ukvarjajo * kmečkim turizmom, se pripravljajo na sprejem prvih gostov ah o tej dejavnosti šele razmišljajo. Srečanja, ki je potekalo v večernih urah, se je udeležilo štirinajst kmetov in kmetic iz kranjske občine in pet iz tržiske. Prevladovali so s hribovskih kmetij, še zlasti z Jezerskega in iz Kokre, Iz vasi pod Krvavcem in Joštom ter iz tržiških Potarij in Grahovi. Kot je povedala kmetijska svetovalka Metoda Karničat, so udeleženci zvedeli marsikaj koristnega o pripravi zajtrkov to pogrinjkov, o oskrbovanju sob (apartmajev) in sanitarij, ° osnovah strežbe... Nikka Zore, učiteljica kuharstva na blejski srednji šoli za gostinstvo in turizem, ie med drugim povedala« kakšne zajtrke imajo najraje Avstrijci, Italijani, Angleži m Francozi. Se posebej je poudarila, da se gostitelju ne sme nikdar muditi in da mora znati goste zabavati in ji° presenečati. Slava Zavodnik, ki na blejski Šoli poučuje strežbo, je udeležence srečanja seznanila z osnovami strežbe zajtrka, kosila in večerje pa tudi s tem, kakšen pribor uporabljati in kako pripraviti mizo. Iva Kralj, gospodinja « blejskega hotela Golf, je gospodinjam in gospodarjem turističnih kmetij dala vrsto koristnih nasvetov o tem, fcaJ mora biti v sobah, apartmajih in sanitarijah, kako in kdaj ji" pospravljati, kako tudi pri tem presenečati goste... udeleženci srečanja so kmetijski svetovalni službi predlagali, da naj takšna srečanja pripravi dvakrat na leto, m sicef vsakič na drugi turistični kmetiji. • CZ. K'TOP ■ SPIM -teniški tečaji •teniška šola 7-14 let -teniški vrtci 4- 6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR tT 064/213-515 URETA: Vlma Stanovnik Prijetno branje s y s t e m s • 64220 Škofja Loka, telefon 064/621-286 in 064/622-694 (g. Poljanec). , Orientacijska vrednost d01 znaša 2.500.000 SIT zj» KAMNITNIK II. in 1.500.00 SIT ZA PUŠTAL I. Plačilni pogoji: Cene fiksn0 ob nakazilu 50 % pogoj' bene vrednosti, ko bodo dela opravljena, pa ostalo v 30 dneh po uspešni primO' predaji del. Rok izvedbe: avgust - seP' tember 1994. Ponudbo za javni razp.'f predložite na KS Škofi3 Loka - mesto oz. KS Karn-nitnik do četrtka do 12. ur* 30. 6. 1994, ko bo v pisar"' KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti ločeno zap* čatena in označena: „ * "Ne odpiraj FK KAMNITNIK "■ ali "Ne odpiraj MK PUŠTALI • Ponudniki bodo obveščeni» 15 dneh po odpiranju P0' nudb. Merila za izbiro najugodnej' šega ponudnika so cena'" strokovna usposobljenost 'z vajalca ter rok izvedbe. PREJELI SMO Pozdravljeni! Ne morem reči, da sem star naročnik na Vaš časopis, saj ga z leno prejemava Me prvo leto. Dobila sva ga kot poročno darilo, ker pa nama je bila vsebina všeč, sva se kot večina gorenjskih družin odločila, da se nanj naročiva, saj je Vaš "Gorenjec" iz meseca v mesec bolj pester. V njem je veliko zanimivega branja, ki te razveseli ali pa tudi da v razmislek, kaj vse se dogaja povsod okoli nas. Še posebej pa nama pade v oči rubrika - Pritoino knjigo, prosim oz* kotiček, kjer bralci lahko potoiijo nad določenimi problemi, ki jih tarejo ali pa so trn v peti Se mnogim drugim. Saj niti ne vem, če se pravilno obračam na Vas, toda ker sem pristen Gorenjec, se zanašam na naš gorenjski časopis. Torej, ne vem, kako bi se izrazil, toda zelo me moti (in prav gotovo tudi druge ljudi) "zelo mačehovski odnos" TV Slovenije - oziroma Razvedrilnega programa pod okriljem nekoč priljubljenega Mita Tre-falta, do TV Studia Maribor -konkretno do oddaje POGLEJ IN ZADENI. Ta vikend (14. maja 1994) so ie drugič nasilno odrezali kar dober del zaključka te - po mojem mišljenju - ZELO GLEDANE ODDAJE, in to kljub opravičilu voditelja Stoja-na Auerja za manjšo zamudo. To prav gotovo ni pošteno, saj verjamem, da ogromno gledalcev pred TV zasloni čaka v soboto zvečer prav 21.30 uro in to oddajo, potem pa jo prekinejo zaradi Sobotne noči, češ -termin oz. čas, namenjen oddaji se je iztekel. Ko pa smo ravno Pri točnosti naše TV, pa ne mislim izgubljati besed, saj se ujemata niti (na primer) - ob **15 uri objavljen spored za N9C0J in potem čez eno uro 'pen program - niti pribliino. . Toliko o tem. Skratka, menim, da je to nelojalen odnos TV Slovenije oz- za ta dela odgovornih oseb. Da pa ima ta oddaja ogromno gledanost, kar pa je tudi merilo za predvajanje oddaj po TV, da tudi podatek, da je bilo 7. maja 1994 v Kranju pribliino 5000 gledalcev samo na prireditvi, kaj sele pred TV zasloni - tudi sam sem bil osebno na prireditvi!!! Upam, da bo to nekoliko kritično pisemce našlo prostor v kateri od Vaših rubrik, saj ste znani po komunikativnosti s Vfojimi naročniku Drugače pa Vam ielim še veliko dobrega in ™m več dobrih novic v "našem časopisu". Ogorčen gledalec TV in z vsem srcem predan bralec Gorenjskega gjaaa * Janez Dežman, Ribno, Bled Od sotočja Save do avtobusne postaje v Radovljici Čeprav se v zadnjem času veliko govori o varstvu okolja, o kakovosti rek in podobno, pa realna slika za radovljiško območje izgleda drugače. Vse slabša je ekološka slika - od €rnih gradenj ob sotočju Save "J Z njimi povečanje prometa skozi Radovljico do novih avomljivih gradenj. Sotočje Save je bilo še po H. sv. vojni prirodno očuvano, kopališče "pod jezom" pa zelo cenieno in obiskovano. Razvito Je bilo taborjenje, čolnarjenje, ribolov in podobno. Toda vse oolj se ie Sava Bohinjka ones-ruiievala z odpadnimi vodami, Predvsem z natego iz Blejskega lezera. Tako Sava ni več primerna za kopanje. V prostoru med jezom in sotočjem je polno odpadnega ln gradbenega materiala. Iz lesenih lop Cajhnove žage pa le nastalo več dejavnosti, pre- sem trgovina z avtomobili, gnojili in gradbenim materia-um,Zois- lutno preko ceste za "odešče (pri znamenju) je nastala lopa za tovornjake °j,r°ma parkirišče Aiman. Med obema objektoma, kjer je °"a nekoč separacija, pa je ««C (Andrej Golčman) izdelal načrt za obrtno cono Lancovo 3 in ie začel s prodajo zemljišč (gl G. glas, 28.1. 94; Dnevnik, 17. 2. 94). Že sedaj tam parkirani tovornjaki in druga teika vozila, ki dovaiajo gradbeni material, znatno obremenjujejo promet, saj prevozijo skozi Radovljico ter po cesti preko mostu do sotočja okoli 5 km in prav toliko kupci, ki odvaiajo material Poleg njih pa povečujejo promet še nekatere dvomljive obratovalnice. A prav tiste odgovorne, ki so pripomogli do navedenega stanja, promet najbolj moti in ga zato letijo preusmeriti tako, da ne bi potekal po cesti mimo občine, temveč po mrtvem kraku Kranjske ceste, predvsem po prostoru, kjer parkirajo avtobusi ALPETOUR. To "začasno " avtobusno parkirišče bo s 15. 6.1994 delovalo ie šest let. Ie najbolj markantna črna gradnja, saj je grajena brez ustreznih dokumentov in ker s svojim hrupom, izpušnimi plini, vibracijami, cestnim prahom in podobno zelo neprimerno vpliva na okolje ter krajevno značilnost, zlasti pa na bivalno okolje. Že več let se obljublja in piše, da se bo parkirišče premestilo, vendar ni nobenega rezultata. Spomladi 1993 je bil razstavljen ZN za gradnjo srednje gostinske šole s 27 učilnicami ter sodobno telovadnico, primerno za prirejanje driavnih tekmovanj. Čeprav pismenih pripomb na ZN ni bilo, načrt ni bil sprejet Ko pa so novembra 1993 spremenili prvotni načrt in šolo premestili še bliije zavarovanem območju ledeniških grobelj, cesto pa postavili na mrtvi krak Kranjske ceste, pa je bil ZN kljub pismenim pripombam sprejet, celo po hitrem postopku. Vzrok spremembi naj bi bilo pomanjkanje denarja za odkup zavarovalnice Triglav. S tem pa je bila dana osnova, da ta del Kranjske ceste prevzame promet skozi Radovljico. Menimo, da je tehnična izvedba preureditve te ceste zelo zahtevna. Nivo ceste in kanalizacijo je potrebno prilagoditi nivoju kletnih prostorov sedanjih stavb, preurediti je potrebno vso poštno in električno napel-javo,premestiti trafo postajo in podobno, kar bi zelo podraiilo gradnjo; razen če ne bo ta cesta enako kot sedanje avtobusno parkirišče le "začasna", torej zgrajena brez ustrezne dokumentacije in dovoljenj. Zato bi bilo veliko bolj enostavno in ceneje zgraditi podaljšek ceste Kropa - Radovljica do magistralne ceste. To je KS Radovljica zahtevala ie leta 1989, okvirni elaborat je bil izdelan leta 1992 (B. Furst), KS Lesce pa bo letos ie začelo s pripravami (G. glas, 26. 11. 1993). Z izgradnjo tega priključka bi se promet skozi Radovljico znamo zmanjšal, saj bi se začel šele pri bencinski črpalki ob kriiišču Gorenjske ceste s Cankarjevo ulico. S tem pa bi lahko odpadel na tem kriiišču tudi predvideni sema-for. Zanimivo se je vprašati, zakaj se ne uporablja ie pred 8 leti določena poslovno obrtna cona pri sedanji. Kmetijski zadrugi, kjer naj bi se parkirali tudi tovornjaki in avtobusi (G. glas, 16. 2. 1993). Ali pa napol prazna tovarna Veriga, kar je bilo ie večkrat omenjeno. Tudi bi se lahko izkoristil del tur-istčno-trgovsko-informativnega centra, ki je bil L 1985 predviden v izmeri 75.000 m2 med obstoječo magistralno cesto ter zahodno od ceste Lesce-Hlebce in novonačrtovano "juino" varianto AC Vrba-Čmivec, ki je prav zaradi tega centra naredila pod Studenčicami lok preko severne variante in zaradi katere je sedaj nastal pri Vrbi izredno nevaren priključek (G. glas, 25. 1. 94). - In vse tri navedene lokacije imajo odgovarjajočo infrastrukturo in idealno prometno povezavo. Tudi če občinski poslanci sklenejo, da se pri izbiri posameznih lokacij odloča le na osnovi argumentov in volje prizadetih občanov (OBZORNIK, 6/92), se to upošteva le, če posameznikom ustreza. Tako je bilo npr. sklenjeno, da ostane območje med Železniško progo in Triglavsko cesto nezazidano; da med Radovljico in Lescami ostane zelena cenzura, itd • medtem ko pa se za mnenja nekaterih prizadetih občanov kaj malo menijo. Za parkirišče Aiman so sklenili, da s spremembo DP ne bodo reševali črnih gradenj, a parkirišče vseeno legalizirajo; za parkirišče avtobusov na Kranjski cesti pa so spremenili ZN tako, da lahko iz črne gradnje nastane povezovalna cesta. Tudi za srednjo gostinsko šolo, o njeni potreb, velikosti in samega prostora postavitve se ne ozirajo na mnenja posameznih občanov, čeprav bi bilo bolj smotrno postaviti to šolo v prostor, kjer ie sedaj stojita dve šoli (v. od Oble Gorice in s. od WZ), sodobno telovadnico in zimski bazen pa v sklop sedanjega športnega centra (s. Z. od Partizana in j. z. od kopališča). Strokovnjaki za varstvo okolja objavljajo številna strokovna dela, npr. za celotni postopek gradnje nekega objekta - od ZN, lokacijskega, gradbenega do obrtnega dovoljenja, tudi kdaj se lahko lokacijsko dovoljenje nadomesti s Potrdilom o priglasitvi gradbenih del (npr. pri obnovi stavb). Ministrstvo za okolje in prostor ter republika urbanistična inšpekcija tolmačita zakonske predpise o varstvu okolja, izkoriščanja prostora ter o saniranju črnih gradenj, medtem ko se odločanje prepušča občinskim organom. Le ti najpogosteje odločajo po načelu "smo sklenili in se dogovorili". Tako jim zaobstoj avtobusnega parkirišča zadošča: delovni nalog Komunale (M. Markelj), razveljavljeno Potrdilo o priglasitvi gradbenih del (A. Golčman), stališče, da je po ZN Radovljica 83 bilo predvideno okoli 100 m severovzhodno avtobusna postaja in parkirišče (A. Golčman, I. Rebec), zakonska pravica do postavitve prometnih znakov (R. Kafol) in Odločba komunalnega redarja (B. Sodja); pri tem pa človeka, oziroma zakonska določila, ki regulirajo njegove temeljne pravice, sploh ne upoštevajo. Zato ni čudno, da se npr. postavi avtobusno parkirišče sredi Radovljice, obrtna cona ob sotočje Save, ki predstavlja izjemno naravno lepoto, nova gostinska ob zavarovano območje ledeniških grobelj (morenski nasipi), zazidalne parcele ob Lapuhovi ulici na del zaščitenega kmetijskega zemljišča, itd Toda stara praksa se ponavlja, kljub javnim obsodbam, da je bil npr. Andrej Golčman odgovoren za kršitev zakonov, odlokov in za izdajanje lokacijskih dovoljenj v nasprotju z zakonodajo (npr. G. glas, 5. 1. 92). In medtem, ko za nekatere objekte ni denarja in se urejajo na črno, se po drugi strani načrtuje olepšava in prenova določenih prostorov ter zidava novih, kot npr.: za povečanje srednje ekonomske šole 206 M. tol. in za gradnjo srednje gostinske šole s telovadnico 452 M. tol. (oboje plača Ministrstvo za kulturo in šport); za preureditev pritličja radovljiške graščine 1,5 milijona mark (denar še ni zagotovjen); za obnovo starega mestnega jedra naj bi Radovljičani plačevali 1 leto 50 % prispevno stopnjo za uporabo stavbnih zemljišč, preostalo vsoto do 170.000 mark pa bi zbrali s samoprispevkom (Op.: ta uspe, če se zanj odloči večina volivcev, ki so glasovali). S samoprispevkom naj bi zbrali tudi potrebna sredstva za izgradnjo zimskega bazena. Nadalje je s samoprispevskom predvideno tudi zbiranje sredstev za izgradnjo celotnega sistema čiščenja odpadnih voda, itd • Toda ali ni potrebno tudi urediti promet in s podaljškom na magistralno cesto razbremeniti središče Radovljice ter sanirati najbolj markantne črne točke, vsaj na krajinsko vrednih in zaščitenih HAL®, HAL® - GORENJSKI GLAS Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. NOVO Vabimo Vas na obisk pizzerije - restavracije NAPOU (trgovsko f/ ro Aiurcsrr mor gostinski center). Nudimo pizze, jedi z žara, solatni bife, sladice... }L/rJ£ UUiU VIDIMO SE V NAPOLI-jul Tel.: 881-346 (TGC) ROLETARSTVO NOGRAŠEK META DOMAČA LEKARNA LEGOLAND KISARNA STRNIŠA Cenjene kupce obveščamo, da ne poslujemo več na Miljah 13. Lamelne plise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem novem naslovu v Notranjih Goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. Tel.: 064/651-247. SE PRIPOROČAMOl V Radovljici pod tržnico - vabi v svoj hram vse, ki se imate ali se začenjate imeti radi. Med domačimi zdravili, čaji, otroško hrano, knjigami, piramidami, naravno kozmetiko in zdravo prehrano, boste vdihnili še veliko dobre volje in ljubezni. JA-MI TOURS Kranj, organizira izlet v LEGOLAND 20. junija 1994. Cena izleta je 45.000,00 SIT, za otroke 30.000,00 SIT. Peljali se boste z dvonastropnim avtobusom. Telefon: 213-160 in 217-717 Kranj, Tekstilna 16 Vam med drugim ponuja ugoden nakup 9 % KISA za vkuhavanje z domačimi zelišči. Na voljo so Vam tudi osali kisi. SE PRIPOROČAMO! območjih. In kako v prihodnje, če postane Radovljica samostojna občina? Bodo še odločali isti strokovnjaki, ki so le izrazili ieljo, da bi tudi nove občine imele skupni promet in komunalo. Torej tudi v naprej naj bi avtobusi za potrebo Lesc, Bleda, Begunj, lesenic, itd. parkirali v središču Radovljice, njihove smeti bi se še vedno dovaiale v radovljiško deponijo, kakor tudi odpadne vode še pred dograditvijo centralne čistilne naprave, letala iz leškega letališča bi se še vedno dvigovala proti Radovljici in krotila nad njo, povzročala hrup in onesnaževala zrak in podobno. - Ali se torej tudi v prihodnje ne bodo upoštevale ielje prizadetih občanov, spoštovali zakonski predpisi in strokovne norme! Radovljica, 10. 5. 1994 Alojz VVagner Radovljica Nedopustno maltretiranje bolnikov od strani lekarn Pred leti ko je bilo ie jasno, da je bolnikom njihovo socialno zavarovanje propadlo, ker jim ga je zapravila driava in so se morali ponovno "prostovoljno" zavarovati, da bi bili deleini osnovnih pravic za primer bolezni, je bila bolnikom dana Se ena moinost tako imenovanega "nadstandard" zavarovanja. Da bi bil deležen te ugodnsoti brezplačnih zdravil sem se torej "nadstandardno" zavaroval. To je bilo torje moje že tretje zavarovanje. Toda zdaj so se težave šele začele. Najprej so se začeli "izgubljati" računi, nato je bilo veliko poti in izgube časa, da sem sploh ugotovil kje in kdo je račun izgubil, nato težave, da semuveljavil kopijo, ki mi jo je blagohotno izstavila lekarna, vse to pa mi je poslabšalo moje zdravstveno stanje zaradi krutega in neodgovornega obnašanja uslužbencev, s katerimi sem vodil pravo bitko za uveljavl-jenje mojih pravic. Končno se je tudi to uredilo in dosegel sem, da sem redno dobival vrnjeni denar za plačana "brazplačna" zdravila! Toda pri mojih 82. letih sem moral marširati pol ure in pri tem premagovati sto strmih stopnic od Jelenovega klanca v Kranju do stare ceste, kjer je blagajna socialnega zavarovanja. Za starega in bolnega človeka je to pravd mučenje, toda zakaj? Obrnil sem se za pomoč na ministrstvo za zdravstvo in minister me je potolažil, da bo bolje, ko bodo ambulante in lekarne opremljene z računalniki. Toda to se ni zgodilo! Računalniki so zda tu, poslovanje pa še vedno po starem! Zakaj? Ker se lekar-nem kar naenkrat ne ljubi sprejeti računov nadstandard-nih zavrovancev v svojo računalniško obdelavo in ni ga foruma, ki bi lekarno prislil, da bi to sprejela. Vsa podjetja že prej, ko še računalnikov ni bilo, so med seobj poslovala s prenosnimi nalogi. Toda že tedaj privilegirana in visokodobičko-nosna lekarna ni hotela poslovati tako, ampak je menila, da bolnike, od katerih živi lahko muči in jih pošilja na tiste strašne stopnice za "pokoro", da bi vkljub trojnemun plačilu zavarovalnine le ne imeli zdravil zstonj ampak, da si jih morajo "pošteno" zaslužiti v dodatni sadistični užitek lekarne. To je nečloveško početje in gotovo nikjer na svetu ne počnejo kaj podobnega s svojimi strankami, od katerih živijo. To se dogaja le pri nas, kjer nihče ni pristojen, da napravi red Nekdo pa se rodi od nadstandardnih prispevkov bolnikov! In ko se tako prebijamo po tistih strašnih stopnicah gor in dol, po dežju in snegu v vsakem vremenu in lovim Zrak, ki mi ga zmanjkuje sepočutim največjega sovražnika lekarne, ki ravna tako nečloveško s svojimi strankami, z bolniki in starčki in starkami, vkljub velikanskim dobičkom, ki jih pri svojem brezobzirnem poslovanju ima. Če ne bi bil vzgojen v kulturnega državljana, ampak bi rasel nekje na jugu balkona bi najbrž pomislil tudi na to, da bi miniral takšno lekarno. Zaslužila bi si Zob za bo, glavo za glavo. Ali pa bi odredil, da bi lekarna po vseh štirih prinašala po tistih stopnicah bolnikom denar za zdravila, tako kot se marsikateremu bolniku dogaja pozimi, ko po vseh štirih polzi navzdol po tistih stopnicha, ki znajo biti hudo nevarne. Nič se mi nebi smilili tako kto se bolniki ne smilijo lekarni Meni pa se smili minister, ki je brez moči vsaj tako kaže in ni sposoben ničesar storiti v zaščito bolnikov vkljub plačilu "prostovoljnih" prispevkov pa še "nadstandardnih", ki dajejo bolnikom posebne "ugodnosti", da lahko maršira-jo pol ure po strmih stopnicha gor in dol in nihče se ne vpraša je to človeško ali nečloveško? Morda pa si lekarna zamišlja takšno pot v Evropo po strmih stopnicah, po katerih pa ne hodi sama, ampak stari in onemogli bolniki Tu ni poštenja, ne humanosti ne človečnosti Tu je na delu brezobzirno izkoriščanje najšibkejših in najbolj pomoči potrebnih. Če je to sklando s kapitalistično moralo je to ajbolj brezobzirni kapitalizem v Evropi ki se ga je hudo bati, ki grozi prav tistim, ki so najbolj pomoči potrebni in ki so Žrtvovali od svoje male pokojnine in plačali "nadstandardno" zavarovanje, da bi imeli zadovoljivo zdravstveno varnost! Pa jo imajo? Nikakor/ Lekarna, kot privilegirana institucija, pogoltna, dobičkarska "komanda"; maršira z bolnimi ljudmi od katerih iivi Nimam dovolj primernih besed, s katerimi bi obsodil takšno ravnanje lekarne. Ker je zasebna lekarna odvisna od "centralne" lekarne, tudi ta nemore nič. spremeniti, sicer priznava nečlovečnost takega ravnanja a dviga roke češ, tudi mi tu ne moremo nič spremeniti Se bo morda le našel kdo kot nekak angel odrešenik bolnikov in zaščitil bolnike, ki so ostali vkljub "nadstandardu" brez zaščite! Odvratno in vse obosdbe vredno! Lekarna, ki tako "posluje" naj se sramuje svojega početja, če bo šlo še dolgo tako naprej lahkopriča-kujemo grobe izpade ne le s strani lekarne, ampak tudi s strani mučenih in poniievanih bolnikov! • Ivan Šepetavc Spoštovani g. Zmago Jelinčič Ne morem ostati ravnodušen na vaš odgovor v Delu, 14. junija 1994, zato mi dovolite, da vam napišem svoje mnenje. Že dolgo sledim vaši politični karieri in vedno bolj sem prepričan, da je ie dolgo samo stvar nuje, saj bi v nasprotnem primeru politično ie zdavnaj odmrli Vaša pojasnila in zale-tave bitke z odgovori vsakemu, ki vas omenja tako in drugače, to potrjujejo. Mačka cvili takrat, ko ji kdo stoji na repu. ln na vašem očimo stoji teika stvar, sicer ne bi bili vsi komentatorji brezvezni junci in lainivci in... V Triiču, kjer ste pred zadnjimi volitvami odigrali čudovito igro z Bosanci, so vam mnoiično verjeli imeli ste uspeh. Danes se ne čudim ljudem, ki imajo raje prijatelja vaših "atentatorjev" kot vas in da je marsikomu ial, da so takrat zgrešili, ker ste jih tako spremo ponižali in imeli za take osle. Vaša dejavnost v parlamentu pa brez pojasnil jasno kale, kdo ste, ni se treba opravičevati da Padalec pa le niste. Veste, mislim, da ste lahko tudi Potapljač, če se vam Padalec le zdi dolgočasno ime, ampak s svojimi fintami ne boste nikoli več uspeli, pa bodite karkoli te. Glede predloga, da bo bolje, če si kdo izmisli da imate dve glavi pa tole: Brez skrbi mislim, da še ene nimate, če pa jo imate, ima ta glava prav gotovo vsaj dva obraza. In nobenemu ni za verjeti! Pavel Rupar Kokrikega odreda 27 Križe, Tržič DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ur« TV —HI - Fl—VIDEO TV37cm od40.863 SIT rV51cm,TTX odQJ3H SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Videorekorder od45.315 SIT HI - R stolp od 48.177 SIT Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-2123 67,211142 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ Pasap duomatik. »325-736 Ugodno prodam BTV SELEČO ekran 71. teletekst v garanciji. »241-381 Prodam prosto stoječo GOSTINSKO FRITEZO. »311-312 14641 glasbila OD 1.6. DO 18.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIT MALI OGLASI W 223-444 aparati stroji PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. »632-595 141« Prodam MOTOKULTIVATOR HON-DA in frazo. »57-725 144S1 Prodam gospodinjski aparat za ekspres kavo Philios. »312-008 Silokombajn, starejši poceni prodam | ali menjam za pajka V04., teleta. »70-351 14490 Prodam novo ŠKROPILNICO s trofaznim el. motorjem. »861-365 14501_ Šivalni stroj z nožnim pogi JADRANKA prodam. «58-463 Prodam starejši ind. šivalni STROJ za šivanje usnja. »48-160 14519 Prodam MOTORNO ŽAGO HUS-OUARNO. «65-518_14588 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin 2 elek. in kuppersbusch ŠTEDILNIK. «311- 194 14596 Prodam C 64, novi tip, modul, dva jovstica, igricami. «329-201 1460S Prodam TRAKTOR stavr 18 km 8 kabino. Bašelj 18 1««07 Prodam ŽAGO na diesel pogon z rezervnim motorjem. «50-012 146» ELEKTRO KITARO - unikat - Floyd Rose Tremolo aktivni magner, prodam. «715-721 14474 gr. material Prodam suhe SMREKOVE in MA-CESNOVE DILE, plohe, prizme. «43-222 14431 Prodam 90 kom snegolovilcev krom 2mm. «77-069 14497 Prodam 60 m2 smrekovega opaža in strešno okno 100x110 m. Korošec, Razgledna pot 9, Jesenice 14500 LESENO BARAKO 7 X5 M PODARIM. Interesent jo sam podre in odpelje. «061-1591-129 ali 064/ 733-817 konec tedna 14522 Prodam 2000 kg BETONSKEGA ŽELEZA fi 10 in fi 6, I. kvalitete, cena 20 % ceneje. «861-453 u«7 Suhe smrekove in macesnove DILE, PLOHE. PRIZME, prodam. «43-222 Oddam opremljen gostinski LOKAL. Informacije po 17. url «312-422 V najem oddam že izdelan prostor za dejavnost po želji. «66-211, po 17. Uli 1*536 Dnevno-nočni lokal 120 m2 plus discoteka 330 m2 + 300 m2 urejene terase plus 6 sobno stanovanje, oddamo v najem lokal; obratuje in je odlično vpeljan, tt 45-481 14545 V bližini Kranja oddamo opremljen in vpeljan manjši gostinski lokal s kuhinjo. Pogoj odkup inventarja. APRON 331-292 14654 Prodam zgodnji KROMPIR. Jerala, Podbrezje218 usao Prodam balirano SENO 4-5 ton. «421-715_14603 RIBEZ in MALINE, nabrane vsakodnevno, dobite na c. 1. maja 4, Kranj. «324-979 14623 Brezplačno oddam KOŠNJO sena v Selcih. Naglic, Selca 44, Selca 14632 posesti kolesa onom 14503 Pomivalni stroj AEG prodam. 914 1215- 14510 RIBJA RESTAVRACIJA I0R" 0ra Podbrezje 246 IT064/70-462 Odprto: 12-23 torek zaprto Prodam MZ ETZ 250 , I. 82, zelo ugodno. «874-013 14506 Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1994, cena 60.000 SIT. Lombar, Sveteljeva 22, Šenčur i4eoi obvestila Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Ližnjanu - Medulin, 7 dni 11200 SIT. «211-818 od 16. - 22. ure 12124 Pomagamo iz osamljenosti, v soboto 18.6. pa vabimo vse na ples v hotel Transturist v Škofjo Loko, 25.6. pa na super piknik. AFRODITA « 324-258 13350 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 25.6.94. «49-442 Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. «061/1255-022, ob delavnikih do 17. ure 13512 V Snakovem pri Tržiču prodam HIŠO v IV. fazi, primerno za obrtnika, menjam tudi za manjše stanovanje z dopolačilom. «76-067 14003 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 900 m2 z vso dokumentacijo v Planini pod Golico (Prihodi). «871-045, po 19. Uli 14523 Ugodno prodam STAREJŠO HIŠO na Koroški Beli. «83-056 14599 PARCELE prodamo v Cerkljah 1.240 m2 (nad.ngradnja), Jezerskem 2.300 m2 ob glavni četi, v Zabukovju 547 m2, v Križah z gradbeno dok. 700 m2, vikend parcelo Apno pod Krvavcem 500 m2, Jošt-PŠevo 1.166 m2, Trstenik 2 x500 m2 in drugo. APRON 331-292,331-366 i46ss PIVKA, VILHARJEVA 2 UVOZ - STROJI ZA OBDELAVO LESA; NOVI, RABLJENI ZELO UGODNO PRODAM - CENEJE KOT DRUGI + SERVIS Kombinirka SCM - Mini max CU 30/7 operacij - NOVA Kombinirka kot nova "SICAR" 360/7 operacij - RABLJENA Kombinirka "GIBEN" 500/6 oper. - RABLJENA Kombinirka 400/7 operacij - 2000 d. in SICAR - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 400 LITA - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 500 SCM 2250 - kot nova Debelinka SCM - 63 Formalna žaga SCM S115-3 m, nagib + predreznik - rabljena Žaga rezkar Mini max, voz hod 600 - rabljena Žaga rezkar VOZ 260 m - rabljena Tračna brusilka 2,5 in 3 m - rabljena Robilnik - žaga pomična 4 in 5 m - rabljen Preše za furniranje 2x1 m-2,5x1,3m-3x1,3m - rabljene Nova sušilnica AL ali samo oprema za zidane komore - elektro ali vodno gretje Brusilni stroji - razni - VOLMER Hlodarke, 0 koles 1000 do 1600 mm Oprema za decimirnice Ketenfrezer - verižni rezkar Tračna žaga 0 600, 700, 800, 900 Žage prenosne Tip COMPA, podajalniki, odsesovalne naprave - Pendel žaga - nemška s transporterji - rabljena Tel.: 067/51-304; BOLE stroji - UVOZ Vc^ntmKRAJUAtn ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVTfl PROSTOR za trgovino do 40m2.Honudbe pod Šifro "PREDPLAČILO* l-Mt focii 7VT0«0SI« NtOOZI KRANJ ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602 _ Izleti, nakupovanja, Munchen, Pal-manova, Gardaland za manjše skupine. Prijave in infor. «82-104 14477 Od petka dalje se dobi RIBEZ na domu pri Poklukar Janezu p.d. pri Kamniku, Zg. Gorje 11 (pri cerkvi). •725-015 14643 prireditve Narodno zabavni trio GORENJSKI NAGELJNI igrajo na porokah, zabavah. «58-353 14466 CIRKUS MOIRA ORFEI V KRANJU od 24.6 do 27.6 ŠPORTNI PARK "ZAJRICA" (pri Haninki) ORGANIZIRANI BREZPLAČNI PREVOZI OD AVTOBUSNE POSTAJE DO CIRKUSA ORFEI Ob dnevu državnosti v soboto, 25. 6. 1994. ob 19. uri GD SUHA PRI PREDOSUAH prireja KRESNO NOČ z ansamblom MONROE. V nedeljo, 26. 6.1994, ob 16. uri pa veliko VRTNO VESELICO s srečelovom. Zabaval vas bo ansambel GAŠPERJI. Vstop prosti Vabijo gasilci] JUNIJSKA PONUDBA BRALCEM - splača se prebrati in izpolniti naročilnico f NAROČAM Gorenjski glas In mi ga pošljite na naslov: NAJVAŽNEJŠE: NOVIM NAROČNIKOM V JUNIJU 1994 POSEBNA UGODNOST - GORENJSKI GLAS DO KONCA JUNIJA BREZPLAČNO KOT DARILO ZA DOBRO SODELOVANJE. PRVI OBRAČUN NAROČNINE ŠELE KONEC JULIJA Z 20 - ODSTOTNIM NAROČNIŠKIM POPUSTOM. NAROČNIŠKE UGODNOSTI PA VELJAJO TAKOJ! NAROČILNICO POŠLJITE NA: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Časopis vam bomo začeli pošiljati po pošti takoj, ko bomo prejeli naročilnico. (LAHKO NAS TUDI POKLIČETE PO TELEFONU: 064/223 111). NAJLEPŠA HVALA ZA ZAUPANJE. Prodam dobro ohranjen MEŠALEC za beton, cena po dogovoru. «061-214-719, in 064/422-129 14622 Prodam suhe smrekove deske 2,50 in 90. Sp. Brnik 37, Cerklje i463i Prodam jesenove in bukove drva. «64-032 14633 izobraževanje Instruiram angleščino in matematiko za osnovno in srednjo šolo. «215- 743 14607 Nudim instrukcije Iz matematike in kemije za l. letnik srednje Sole. «215-212_usu Vabimo vas v počitniške programe šivanja in pletenja. «622-256, po 20. Uli_14560 Instruiram angleščino za OŠ in SŠ. Tudi za popravne izpite. «323-275 14587_ kupim Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10642 Kupim kletko za kokoši. «310-737 14081 Kupim manjše količine suhe smreke, javor, oreh, jesen. «70-178 14475 Kupujem avto FORD FIESTA, letnik 1991, prvi lastnik. «221-838, od 8. do 12. ure 14532 otr. oprema Prodam okroglo STAJICO. «327-040, zvečer 144*2 Kombiniran otroški voziček prodam. «53-056, po 18. uri 14496 Prodam otroški kombinirani VOZIČEK. «58-422 14502 ostalo Velike stare hrastove SODE, vključno s cementnimi podstavki, prodam. Idealno za vrtne ute. « 225-518 dopoldne i4ioo OKVIRJANJE SLIK Jezerska 42, KRANJ Tel.241-352, od 15. do 20. ure Prodam dva malo rabljena OKNA z roleto, 60 x 80 in 80 x 80. « 41-857 14467 Prodam faksimile Dalmatinove bib-lie «733-670 14552 pridelki lokali Oddam prostor za mirno obrt ali skladišče. «57-841 i44ss Prodam 6 PALM, primernih za poslovne prostore ali hotelske avle. «76-067 14402 Prodam krompir za krmo. Pipanova 44, Šenčur 14499 Prodam SENO iz kozolca. Sp. Brnik 38_-■ ■ _ 14560 BOROVNICE se dobijo Polica 13. Naklo_usti Prodam drobni KROMPIR. «632- 545_14572 Krmilni KROMPIR prodam. Zabnica 53, «310-768 14573 DUO KARINA, glasba za ohceti, zabave, v lokalih. «46-137 14404 TRIO igra za ohceti, v lokalih, na Izletih (sam) s harmoniko. «70-015 14561 _ poslovni stiki Prodam CERTIFIKAT 400.000 SIT za 200.000 SIT. «50-134_14493 Prodam CERTIFIKATA vrednosti 750.000 za polovično ceno. «70- 083_14562 razno prodam Bukova drva prodam in dostavim. «696-042_lis« Prodam VIDEORECORDER AKAI, električni RADIATOR in starejše ŽENSKO KOLO. « 212-263 13526 Prodam BUKOVA DRVA, cena 48 DEM/m3. «65-128_misb Prodam male ZIDAKE, cirkular, omare, prtljažnik za 750, pakne. «67-037_i«« Prodam 90 I HLADILNIK, enoročno PIPO s tušem In OGLEDALO. «325- 094_14500 stan. oprema Prodam UMIVALNIK bež barve. «326-634_ 14600 Prodam plinski ŠTEDILNIK kekec in dve kuhinjski mizi. «211-340 14039 šport TERMOACTIVE GEL na bazi morskih alg, Indijskega kostanja ln lipo somov. Daje trdnost podkožnemu tkivu. - odstranjuje celulit - proti revmatskim težavam - odstranjuje poporodne strije - sanira športne poškodbe. Naročila vsak delavnik od 7. do 15. ure. Tel.& fax: (062) 222-205 ČOLN GT 402 z prikolico In motorjem Craisler 35 KS, prodam, »dopoldan 65-702, popoldan 218-115 KK STORŽIČ vam nudi rekreacijsko jahanje v naravi. «45-331 14604 Prodam ŠOTOR za tri osebe, rabljen dve sezoni. «59-109 i46ie storitve NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. «221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 122M Hi-ti ALF TV • video - hi-fi I ajni««.»*iafcaii'i:aB 1 SONY UBL vftamg AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.080 *ONY WTTX 99.000 SONV 6-110 630 SONY UX»S0 240 ODPRTO OO 9.1) DO 13Ji IN OO 18.h *> KANAIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO U> GARANCIJA, OBROKI EOftrffll Z MONTAŽO SAMO dot * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.I/IKA, CiODKŠIC"' 1^5 TKI.: 064 633-425 NOVO! Specializirani servis televizorjev GORENJE1 Cene ugodn«. pokličite! « 331-199_J**J Izdelujemo In montiramo lovile* snega. Material in barva po želj'-«332-350_^ KOMBI PREVOZI tovora in manj*3 selitve. «215-211_J*g PIPA PUŠČA, VODA ZAMAKA; potrebujete novo vodovodno Insta'8! clja? Vse to in vse ostalo v«rn naredimo solidno in po konkurenci1 ceni. «218-427_J*J; Izvajam toplotno izolacijo central0.? kurjave. Velik prihranek pri energij'' «065/75-172_ Imate problem s pralnim , šivair^ strojem ali štedilnikom? Poklici'8 »211-140 i** OGS SERVIS gospodinjskih aparatov ali mobitel 0609-615-616 1464» EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. o< Pokličite HRIBAR - BLE" 064/331-431 ^pt stanovanja Najemem ENAINPOLSOBNO Sjjj NOVANJE v privatni stanova«*; hiši. Šifra: NAJEM CISTERNE KOVINSKE 1500 L 22.493.00 + 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 30.904,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPAMZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Prodam NISSAN CHERRV 1.5 GL, letnik 1984, reg. maj 95, najboljšemu ponudniku. 058-337 moo Prodam R 5 CAMPUS, letnik 10/90, možnost posojila. •78-341 usoe Prodam Z 1.1 GX, letnik 1988, odlično ohranjen, za 3200 DEM. »403-868_148» Prodam 126 P, letnik 1980, reg. do 21 95. »45-648 14814 Panasonic Prodam avtoprikolico 115 X150 cm, delno prirejeno tudi za motokultiva-tor. »41-695 14838 VOZILA telefaksi za prm podovnafe SEFVtSZOf^NALNlMIDBJ pOOBLAŠĆENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON '''Gicavir-j>x - servis tK»v» tel 064 222 868 tax.: 064 222 667 UtJBlJANA. tol/taK.061 1500232 ^ KRAM) tei/rox 064 m 150 Enosobno opremljeno STANOVANJE v Lescah oddam s polletnim Predplačilom. »714-975, zvečer Oddam 2,5 sobno STANOVANJE na Jesenicah, c. revolucije 2/b. »78- g57 _14564 Oddam garsoniero v najem. Polica jj. Naklo _14570 2-sobno komfortno STANOVANJE M. 65 m2, 3. nad., prodam. »324-225, zvečer_14574 Nujno potrebujem 30.000 DEM Pojila za dobo 3 let. Vračanje v j*|6*ečnih obrokih, garancija - kupo-Pfpdajna pogodba za stanovanje vT^no 100.000 DEM. Šifra: STANO-^{JE___1459, l^anjše 1-sobno STANOVANJE s tel CK na Gorenjskem takoj kupim. »Ogl-1271-537_14006 Enosobno stan. v Soriijevem naselju jenjamo z doplačilom za večje 5"*>bno, lahko brez CK. APRON ^''292_14661 rJH?obno Osnovanje pri Vodovod-™*n stolpu 73 m2 zamenjamo za F*°°no ali 2+2 sobno. Pogoj cen-gfjna kurjava. APTON 331-292 ues? nan flanini '• *" "• k"P'mo v nižiem "aastropju garsonjero ali enosobno gttnovanje. APRON 331-292 14653 Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! »325-981 4734 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil. »064/217-528 aH zvečer po 20. uri 325-659_ 1216O ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 25.6.94. »49- 442 13722 Prodam FLORIDO, letnik 1989, modre barve. »681-443 14203 Prodam YUGO KORAL 56, letnik 11/ 1989,56.000 KM, cena po dogovoru. • 225-075 14368 ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■ DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti v.-y 214*341 1-mam varstvo rt^?^0 M 3-letno lepo vzgojeno aeklico iščemo. »213-221 14547 vozila deli CITROEN AVTOODPAD rabljeni ^zervni deli in odkup osebnih avtomobilov Citroen. »692-194 14012 wfeJam avtomobilsko in traktorsko *'Per prikolico. »421-486 14468 zastavu j tO UGODNA POSOJIL UMETNIN IN STARIN fH DRUGIH VREDNOSTI PO D0Q Koroška c. 41Kmnl,\ JWčakuj6mova$v$a Prodam GOLFA 1.6 S, 4 vrata, letnik 1978. registracija potekla. »323-632 Prodam YUGO 45, letnik 1983, registriran, cena po dogovoru. » 70-758_14443 Prodam ZASTAVA KOMBI 900, letnik 1987, prvi lastnik. » 733-625 14446 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.0, prva reg. 1991, cena 10.200 DEM. Maček, Britof 305, Kranj, » 241-513 um Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1987. »715-919_14472 Prodam ŠKOD0120 LS, letnik 1982, reg. 27.5.95, cena 600 DEM. Ravne 6, TrŽiČ_14473 Prodam vozno neregistrirano Z 101, letnik 1970. »70-585, popoldan Prodam obnovljeno ŠKODO 120 LS. Pungert 15, škofja Loka 14480 Prodam OPEL KADETT 1.8 I, letnik 12/1987. »64-142_14491 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990. »271-671 14496 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 Uspešno avstrijsko podjetje se ilrl na področje Slovenije, kjer bo v kratkem odprlo grosistično trgovino. Za potrebe dejavnosti v Sloveniji iščemo: - zunanje sodelavce in tiste, ki to želijo postati - nudimo stimulativni OD - provizijo na uspešnost dela Kontaktna oseba: 064/76-172 g. Bere od 20. do 22. ure, ali 0043 463 281558 g. Koraschnig ŽIVALI Prodam GOLFA letnik 1989, modre barve, 60.000 km. Duplje 6, »47- 239 14515 KADETT, letnik 1985 diesel, odlično ohranjen, reg. do 6/95, cena 8500 DEM. »326-094_14617 Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, 35.000 km. • 725-276, 725-277 14520_ Ugodno prodam HONDO SHUTTLE 1,6 I 4 WD, letnik 1991. »57-695 14530_ Prodam JUGO 45, letnik 1985, elektromotor, Fergusonov plug in cepilec za drva. »733-929 14531 Prodam JUGO 45 A letnik 1987. »218-234 14534 Prodam R 4 TU, letnik 1983, celega ali za dele (karamboliran). B 403- 013 14538 Prodam GOLF diesel, letnik 11/ 1983, cena 4.800 DEM. Markun, Beiska c. 19, Preddvor 14530 LADA SAMARA 1300, letnik 1988, prvi lastnik, garažiran, ugodno prodam. » 801-371 14640 Prodam karamboiirano R 4, letnik 1986. «623-310_umb Prodam HYUNDAI PONY SEDAN 1,5 GLS, letnik 1990, 55000 km, 11500 DEM, možnost kredita. »83- 389 _14640 Prodam HYUNDAI PONY 1,5 GLS HB, letnik 1990, cena 11.200 DEM, možnost kredita. »83-389 14550 Prodam OPEL KADETT, letnik 1983, dobro ohranjen. »70-742 14553 VISO, letnik 1983, prodam. »76-435, popoldan 14554 MAZDA 121, 1.3, katalysator, letnik 1990, reg. 6/95, prev. 59000 km, prvi lastnik, cena 10.900 DEM. »861- 684_14557 ASTRO GSI 16 V, letnik 1993 z vso možno opremo prodam, za 35000 DEM. »632-465_14558 GOLF III. 1.4 GL, letnik 1992, šlbedah, centralno zaklepanje, lita platišča, ele.stekla, prodam za 23000 DEM. »632-465 14550 Prodam HYUNDAIPONY1,3 LS HB, letnik 90/91, 37000 km, cena 10.000 DEM, možnost kredita. »83-389 14563_ Prodam Z 101, letnik 1979 za 300 DEM, neregistriran, vozen, v zelo dobrem stanju. »861-591 14506 Prodam JUGO 55, letni 1989, dobro ohranjen, reg. 6/95. »633-728 14667 Prodam Z101, letnik 1980, cena 600 DEM In vse dele za Jugo. Clrilova 9, Kranj 14575 Prodam AX CABAN 1,4 diesel, letnik 2/92. »310-636_14576 Prodam JUGO 55, letnik 1989, cena 4000 DEM. »312-250_usei Odkup in prodaja os. avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., »312-255 14582 Prodam R 5 GTS 1.4, letnik 1985, cena 5500 DEM. »312-255 14583 Prodam GOLFA JXD, letnik 1983. brez reg., cena 3000 DEM. »312- 255_14584 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 24000 DEM. »312-255 um Prodam OPEL KADETT C, letnik 1974, registriran do konca novom bra. za 1100 DEM. »43-597 i4Soo GOLF 3 1,41 GL, letnik 8/93,4 vrata, bele barve, prodam za 24800 DEM. »324-304_14503 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do junija 1995. »45-497 usoe Prodam R 4, letnik 1987. Boika, J. Mežana 73, Cerklje, »422-390 14010 Prodam Z 101, letnik 1984. Goren-jesavska c. 51, Kranj_i40n Prodam JUGO 55 SKALA, letnik 1990, reg. do 1/95. »78-668 14614 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1986, 84000 km. »876-163 14810 Prodam zelo dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1987. »328-292 14«21 Prodam LADO RIVA 1300, letnik 1988. »631-985_14624 Prodam 10 mesecev staro IBIZO, rdeče barve, 75 konj. moč i, s katalizatorjem, pomik stekel, lita platišča, centralno zaklepanje. »52-116 14525 Prodam JUGO 45, letnik 10/90, 18.000 km. »76-960_14828 CHRYSLER AVENGER 1.3 GL, letnik 1979, zelo ugodno prodam. S» 223-124 - dop., 242-772 - pop. (Stane) Prodam JEEP UAZ diesel za 5500 DEM ali zamenjam za JUGO do 2000 dem. »681-086 14637 Prodam Z 101, letnik 1978. Zg. Duplje 80, »47-190_14642 LADO SAMARO 1500 (rdeča), nov. 90, reg. marec 95. »632-286 usso Prodam ZASTAVO 101 SKALA 55. »310-114 14656 Za terensko delo rabimo potnike. Pokličite zvečer, »215-041 i4qtb Prijazno trgovko v živilski trgovini redno zaposlimo v Škofji Loki. »633-152 In 623-090_14440 Iščem zaposlitev v živilski stroki. •725-536 14483 VILA BEli-A TEL: 45-398 ^331-339 DOSTAVA. PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN ZAPOSLITVE Ponujam dobro plačano delo v prostem času. » 83-440 od 19. do 20. ure 13886 V redno delovno razmerje sprejmemo žensko s trgovsko izobrazbo za delo v tekstilni trgovini. Dokazila in ponudbe pošljite Slfra: BLED 14521 Kako zaslužim svoj prvi milijon? Ml vemo kako! »620-565 14533 Reklamna agencija Išče komercialiste za trženje reklamnih storitev. »218-204_i«« Restavracija CAMP ZAKA BLED takoj zaposli NATAKARJA OD po dogovoru. »741-712, 741-713 14678 DELAVCA za delo na stružnih avtomatih, redno zaposlim. »332- 550 14670 Iščem prodajalca za prodajo sadja in zelenjave v kiosku na tržnici v Kranju. »061-132-90-27, Damjan, po 18. uri Brezposelnim nudim honorarno delo 500 DEM/tedensko. Torek od 9. do 20. ure »82-049_14002 Posebno organizirana prodajna enota pri ZMK nudi možnost honorarne aH redne zaposlitve. »632-330, 56-105, 0609-620-475_ueiz Iščem dva fanta za delo v avtopral-nicl na Visokem. »43-070 14618 Kmetovalcem in ostalim zainteresiranim nudimo dober zaslužek pri zbiranju plodov divjih češenj. Pokličite nas na »061-/737-385, zjutraj od 6. do 8. ure in zvečer od 20. - 22. ure 14644 PENSION ZAPLATA redno zaposli čistilko In kuhinjsko pomočnico. »45-038 14647 Mladiče ROTVVEILER odličnih staršev z rodovnikom, prodamo. »311- 188_14180 KOZE, različnih starosti prodam. » 692-761_14350 ROTVVEILER psičke z rodovnikom, odlično leglo, ugodno prodam za 400 DEM. »633-152, 623-090 14430 Prodam plemenske ZAJCE za rejo aH zakol. »802-128_1447» Oddam mlade KUŽKE mešance. »45-117 Preddvor 14502 Poceni prodam osem tednov staro psičko NEMŠKO OVČARKO. «874- 062_14506 Pritlikavi sobni zajčki vseh barv, naprodaj. «422-169, popoldan 14510 Prodam KRAVO simentalko 5 mesecev po drugem teletu. Zg. Duplje 40 14524 JARKICE pred nesnostjo in bele PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Hraše 5, Smlednik,« 061/627-029 14525_ Kupim BIKCA simentalca, težkega od 100 do 150 kg. « 51-089 14537 Kupim TELIČKA SIMENTALCA. « 65-618_14543 Prodam MLADIČKA kozo in kozlička, stara en mesec za nadaljno rejo aH zakol. «217-060 14500 Prodam 2 KOZLIČKA, težka 20 kg in kozo. «49-540 14577 Prodam TEUCO brejo simentalko. Lahovče 26 14506 Kupim teleta do 14 dni, plačam po 460 SfT/kg. «66-044_14504 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov. «621-243, 633-085 14000 Prodam PIŠČANCE pitance, stare 14 dni in HRČKA s kletko. «312-080 14630 Prodam čistokrvnega belega PUDL-JA^starega dva meseca. «327-319 Takoj zaposlim KV ali PKV PLES- Prodam 6 tednov starega BIKCA KARJA. «213-558 14640 simentalca. «76-371 14040 OSMRTNICA V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče JANEZ DRINOVEC Od njega se bomo poslovili v sredo, 22. junija, ob 17. uri na pokopališču v Cerkljah na Gorenjskem. Žalujoči: žena Tončka, otroci Tončka, Peter in Albinca z I "j-ni uni Dvorje, 18. junija 1994 ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi naše KATJE ŠTUMBERGER učenke 4. razreda OŠ Cerklje se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili ob zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se tudi osebju in sestram UPK Hemato-onkološkega oddelka, posebej dr. Anžič, dr. Cimperman in dr. Dolničar ter osebju UKC - otroška kirurgija za zdravljenje. Hvala tudi sošolcem in razredničarki Lilijani Skubic, učencem in učiteljem OŠ Cerklje, gospodoma župnikoma ter pevcem za lepo slovo. Katja, ponosni smo nate in ne bomo te pozabili! Mami, ati, Luka, Neža, mama, Franci V SPOMIN Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je čez dan ne vidim, a vendar vem, da je. (Svetlana Makarovič) Te dni mineva pet bolečih let, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče in brat VINKO DRAKSLER gostilničar z Labor Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Nova izkušnja pri reševanju v gorah S helikopterjem po ponesrečenca v steni Izurjeni gorski reševalci in piloti Letalske enote policije so kos najzahtevnejšim nalogam. Nad sitom glava, 17. junija • Obvestilo o nesreči alpinista v severovzhodni steni znane gore nad Vršičem je bilo povod za nagel sklic gorskih reševalcev v Kranjski Gori in Mojstrani. Kmalu zatem je proti Vršiču odletela tudi posadka helikopterja Letalske enote policije. V slabe pol ure so iz stene rešili ponesrečenca, ki je bil tokrat, na srečo, le namišljen zaradi načrtovane skupne vaje. Zamisel za vajo, ki naj bi jo izvedli že ob lanskem srečanju gorskih reševalcev iz sveta v Sloveniji, je pripravil Marjan Salberger, starejši, iz Tržiča. Gre za časovno kratek, a teh-nično izjemno zahteven manever, med katerim dvignejo ponesrečenca direktno iz stene v helikopter. Ob težjih poškodbah ponesrečenca lahko prav hitrejša prva medicinska pomoč in transport v bolnico odločata o njegovem preživet-ju. Po obvestilu o "nesreči" so kranjskogorski reševalci, kot je povedal Janez Kunstelj, zaprosili za pomoč še kolege iz Mojstrane in helikoptrsko posadko. Ocenili so namreč, da vreme omogoča sodelovanje helikopterja, ki bo lahko hi- m" Po uspešnem reševanju je tudi pešačenje v dolino bolj veselo. Helikopter omogoča nagel prevoz reševalcev in opreme v bližino kraja nesreče. treje prepeljal "težkega ranjenca" v zdravniško oskrbo. Sami so se z avtomobili pripeljali na prelaz Vršič in se od tam naglo vzpeli v severovzhodno ostenje Nad Sitom glave. Medtem ko so priplezali do "ponesrečenega alpinista", mu nudili prvo pomoč in ga pripravili za varen transport, je v njihovo bližino že Eriletel policijski helikopter. ;kušena posadka je opravila manever popolnega približanja steni, spustila vitel do kraja "nesreče" in direktno iz stene dvignila v helikopter reševalca, ki je v reševalni vreči držal "ponesrečenca". Vse delo v steni je kljub zahtevnosti traja- Silovito trčenje v križišču v Britofu V petek 20 minut po osmi zvečer je počilo v kriiišču v' Britofu pri Kranju. Avstrijska državljanka je z osebnim avtom pripeljala po lokalni cesti od Kokrice in prepozno opazila, da se bliža križišču s prednostoo cesto. Zavirati je začela šele 6,5 metra pred križiščem. Njen avto je pridr sel v križišče, ko je z njene leve po prednostni cesti pripeljal voznik Z jugo. Njegov avto se je ob trčenju prevrnil na streho. V nesreči je bil huje ranjen voznikov še ne devetletni otrok, ki ga zdravijo v Kliničnem centru. • H. J_ foto: G. Statik HM, |e Dogfto »a ie Ponori* trtAhi 0f> DVo«XA ueeRM.ec kot 36 Bit, Genovo lo manj kot pol ure, takoj zatem pa je helikopter poletel v doli- vajo, v kateri je poleg heli-koptrske posadke sodelovalo 16 gorskih reševalcev, so si ogledali ob vodstvu Gorske reševalne službe Slovenije in Planinske zveze Slovenije tudi visoki gostje. Minister za obrambo RS Jelko Kacin, pomočnik v tem ministrstvu Miran Bogataj, načelnik RŠ TO Albin Gutma-Andrej Šter so se strinjali z oceno načelnika GRS Danila Škerbineka, da naši reševalci delajo kot amaterji na profesionalni ravni. • Stojan Saje Zakaj devet tretješolcev ni dobilo čelad V šoli so slabo šteli Otroci so razočarani, do jeseni, žal, s čeladami ne bo nič Kranj, 21. junija poklical očka en Konec tedna nas je v uredništvo ega od tretješolcev iz osnovne iole Jakoba Aljaža na Planini. Povedal je, da devet otrok iz 3. c, Id so opravili kolesarski izpit, ni dobilo varnostnih čelad. Otroci so razočarani, lepo vas prosim, posredujte, če morete, da bodo čelade dobili, je dejal. Poklicali smo Ignaca Črniča na svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kranjske občine, ki je letos z akcijo "1000 kolesarskih čelad" prijetno presenetil vse učence tretjih oziroma četrtih razredov, ki so v tem šolskem letu opravili kolesarski izpit. Po pogovoru smo morali oboji ugotoviti, da, žal, ne moremo pomagati. Vsaj takoj ne. "Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je varnostne čelade kupil prek podjetja Proloco. Čelade znamke scott, ki je ena najkvalitetnejših v svetu, smo dobili po zelo ugodni ceni 2.130 tolarjev, običajna cena je 5.800 tolarjev. Slo je za enkratni promocijski uvoz, zaradi velike količine je podjetje pobralo zaloge tako rekoč vseh evropskih skladišč. Pred tem smo šole prosili, naj nam sporoče, koliko čelad potrebujejo. Podatek iz Aljaževe iole smo dobili šele po intervenciji. Razdelili smo vse čelade. Žal nam je, da je devet tretješolcev iz Aljaževe šole ostalo brez njih, vendar tega nismo krivi v svetu za preventivo. Šolam, Id so se uštele - morda je še kje tako - svetujem, naj nam sporoče, koliko čelad je zmanjkalo, skušali jih bomo dobiti jeseni. Prej nikakor ne bo slo." Malomarnost jc torej peščici otrok zagrenila veselje ob opravljenem kolesarskem izpitu. Medtem ko se njihovi vrstniki "važijo" s čeladami, se sami razočarani sprašujejo, kaj so vendar zakrivili, da čelad zanje ni. • H. Jelovčan (MMMŠHMMGLAS Izvršni svet Škofje Loke o razmerah na osnovnih šolah V Skofji Loki naj bi uvedli hora legalis Zlasti pri vzgoji na šolah marsikaj šepa, od učiteljev pa pričakujejo, d* bodo celovite osebnosti. Osnovna šola je nujno potrebna posodobitve« Škofja Loka, 20. junija • Položaj in stanje pri vzgoji otrok v šolah v občini škofja Loka ni bila posebna točka dnevnega reda, pač pa so na zadnji seji obravnavali to problematiko ob poročilu o pogovora z ravnatelji šol. Na izvršnem svetu je mnogo pomislekov na delo šol ln učiteljev, prepričani pa so tudi, da je potrebno uvesti (obnoviti) nekatere širše norme obnašanja mladine, kakršna je npr. nora legalis. Proučili naj bi, ali jo je mogoče določiti z občinskim odlokom. Osnovni motiv nedavnega pogovora predstavnikov izvršnega sveta z ravnatelji osnovnih šol je bila odgovornost za vzgojo otrok, ki jo čutijo v občinski vladi. Menijo namreč, da so učitelji v šolah vse preveč sužnji ozkih učnih načrtov, ki so poleg tega še občutno prenatrpam, za vzgojo otrok pa v šoli ne najdejo časa. Kot smo slišali v poročilu o tem pogovoru, tudi pri predmetnem pouku na nekaterih šolah prihaja do spodrsljajev, izpuščanja pomembnih poglavij ter pouka, ki ne zadovoljuje minimalnih kriterijev kvalitete, pri tem pa se ravnatelji izgovarjajo na to, da na nekaterih predmetnih področjih (tuji jeziki, matematika, fizika, tehnična vzgoja) manjka usposobljenih kadrov. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali lahko vodstva šol vplivajo na obnašanje učiteljev, ki svojemu položaju in vlogi pred učenci ne ravnajo ustrezno, in ali lahko v takih primerih ukre- pajo. Predlagali so jim, da se v večji meri povezujejo z znanimi dejavmki izven šole - društva prijateljev mladine, skavti, taborniki ali katehetje, ki vsi lahko prispevajo k boljšemu pouku, bogatejši izvenšolski dejavnosti, predvsem pa boljši vzgoji. Ravnatelji zagotavljajo, da redno (s hospitacijami) spremljajo pouk svojih učiteljev, vse bolj pa prodira spoznanje, da je naša osnovna šola v slepi ulici, in da jo bo potrebno urediti po vzorcih v zahodni Evropi. Opozorila, da bi lahko učitelji predstavljali več v javnem življenju, ravnatelji niso sprejeli. Ne samo pri vzgoji in obnašanju otrok izven šole, tudi s sodelovanjem ali vsaj obiskom raznih javnih prireditev, če že ne z javnim pisanjem in nastopanjem. Nenavsezadnje, je poudaril predsednik občinske vlade, gre za ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki pa jih v javnem življenju sploh ni čutiti. Razlage ravnateljev, da se učitelji boje za svojo podobo v javnosti, da ne bi izpolnili družbenih pričakovanj, na izvršnem svetu ne morejo sprejeti, saj to lahko le pomeni, da gre dvomiti o celovitih osebnostih, ki bi nastopale brez težav ne glede na vlogo v kateri se znajdejo. Beseda je tekla tudi o računalnikih, ki so se v lanskem letu zahtevali, in na izvršnem svetu z zadovoljstvom ugotavljajo, da vse bolj prodirajo tudi spoznanja o njihovih kvarnih vplivih, na kar so že lani pri zavrnitvi te akcije na izvršnem svetu opozarjali. V razpravi je bilo potrjeno mnenje, da v šolan vlada precejšnja vzgojna nemoč, in da ni praktično nobene povezave med vzgojo v šoli in v družini. Dobrega pouka je sposobna le močna, celovita in primerno usposobljena učiteljeva osebnost, ki ne bi smela biti izjema. Na šolan bi morali uskladiti in posodobiti disciplinske pravilnike o ponašanju otrok in učiteljev. Veliko pa naj bi bilo odvisno tudi od širših razmer v družbi, kjer bi morali ponovno vzpostaviti nekatere norme o P0' našanju otrok in mladostnikov, ki so nekdaj *e veljale. Velika večina članov izvršnega sveta se je zavzela za to, da se ministrstvu z* šolstvo predlaga uvedbo hora legalis, saj da je v vseh civiliziranih šolskih sistemi'1 mladina zavezana, da p° določeni uri ne sme biti v Javnosti. Ker si ne obetal0 litre rešitve te pobude, je bu° sklenjeno, da se prouči načine, kako se nekatere občin^ v Sloveniji to že uvedle (Domžale, Velenje), vsekakor pa naj bi šlo za akt, n° osnovi katerega bi lahKr ukrepala tudi policija. * VILA. BEHJ-A RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! WADtQ