Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek", dne 1(1. mala 1940
Stev. 105 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva la uprave: «M1, 40-08. 404)3, 40-04, 40-0» — Izhaja viak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račnnt
Ljubljana številka 10.050 m 10.349 m inserate.
i	i-----t
U pravas Kopitarjeva ulica številka 6.
Novo ogroženo ozemlje
Ze pred nekaj dnevi, ko so se začela zbirati vojna brodovja sredomorskih velesil v italijanskih, grških in egiptovskih vodah in je bil ves svet prepričan, da stojimo tik pred zanelilvijo vojnega požara v jugovzhodni Evropi, je nek nevtralni list opozoril svoje čitatelje, da vse te priprave ne zna-čijo ničesar drugega, kakor krinko, za katero bi oba vojskujoča se tabora rada prikrila vojne namene, ki jih mislita uresničiti nekje drugod, kakor na Balkanu, ki ni niti najmanj voljan, da bi se pustil izrabiti za vojno pozorišče tekmujočih velesil. Ali je tO res ali ne, zaenkrat še ni mogoče presoditi, ker je v današnjem položaju skrajno ležko v mednarodnih zadevah ločiti laž od resnice, propagando od resnega namena, videz od realnosti. Značilno pa je, da je v istem času, ko so se ljudje bali bliskovitega udarca tega ali onega na kakšno balkansko področje, svetovni tisk za-mrgolel novic, da se čuti skrajno ogroženo Nizozemska, ki da je mobilizirala že (300.000 mož vojske, kar pač predstavlja maksimum njene vojne sile. Kakor vselej ob takih prilikah, dolžita oba vojskujoča se tabora drug drugega take zle namere in človek je prisiljen presojati, ali tudi to ni samo kakšna zvijača.
Marsikaj govori proti tej tezi, veliko pa je tudi razlogov, ki govorijo za njo. Vsak strateg bo potrdil, da bo Norveška, ako bi se Nemčiji posrečilo, da male zavezniške sile potisne tudi s severnega dela v morje, predstavljala, kakor je neki ameriški list dobro povedal, nepotopljivo ladjo-matico za letala, od koder bo sovražnik lahko napadal vso angleško obalo z veliko večjimi uspehi, nego sedaj; vsakdo tudi ve, kakšno važno vlogo igra v sodobni vojni letalo, ki so ga do zdaj nevarno omalovaževali. To je potrdil sam ministrski predsednik Chamberlain, ko je opomnil angleško javnost, naj ne podcenjuje nevarnosti, ki pretijo domovini od nasprotnika, ki bi imel v rokah vso norveško obalo in ki že gospoduje nad danskimi vodarni. Zalo je jasno, da velesila, ki želi nasprotnika oropati tako ugodne pozicije, nujno mora misliti na to, s katere točke bi najlažje svojega nasprotnika spravila ob tako prednost. Pogled na karto Evrope nam takoj pokaže, da je za obe vojskujoči se stranki, če bi gledali samo z golega strateškega stališča in se ne bi ozirali na mednarodno pravo (čigar dejansko veljavo danes itak dobro poznamo in čutimo), največje važnosti ozemlje ob ustjih rek Maas, Rena in Schelde. Od tukaj namreč je mogoče prijeti z boka in v hrbtu tistega, ki obvladuje Dansko in ga (za ceno velikih žrtev in s skrajnim rizikom seveda) oropati njegovih lastnih obmorskih in letalskih oporišč (Wilchelms-hafen, Hamburg, Helgoland, Sylt, Kiel) — nasprotnik pa prav tako lahko pride na misel, da posest Danske ni popolna ne varna, če ni v njegovih rokah vsa obal od Skagerraka na severu do ustja Rena na jugu. Zaradi tega je razumljivo, da je dansko ljudstvo vznemirjeno, ko vidi, da bi severno bojišče utegnilo biti za vojskujoča se tabora zaenkrat bolj važno kakor balkansko področje, kjer bi bila tla za vsakega napadalca zelo vroča in je nevarnost, da bi si tukaj vsak hudo opekel prste. Saj so tukaj, kakor vidimo, ravno mnogi nasprotujoči si interesi balkanskih držav spričo skupne nevarnosti začuda postali najtrdnejša vez med njimi...
Zaenkrat, ko še ne vemo, ali gre na severu zopet za kakšne resne namere ali pa samo za poizkus, kako bi Nizozemska odgovorila na kakšen poseg na svojo neodvisnost, ni aktualno razpravljati o strateških možnostih in nemožiiostih takega podjetja; kakor balkanske države, tako je tudi Nizozemska storila prav, da se je pripravila in da se pripravlja z vso odločnostjo in da se razen na hrabrost svoje vojske lahko zanaša tudi na izredno težaven teren, ki ga široke nizozemske reke in nešteti prekopi med njimi predstavljajo za napadalca. Danes hočemo omeniti samo, kako bi kakšna vojska na nizozemskih tleh sprožila vprašanje, ki bi moglo potegniti v vojno dve velesili na Tihem oceanu, Japonsko in Ameriko, in kako bi seveda to imelo neprecenljiv vpliv na vojno treh ali štirih, če ne pet evropskih velesil. Ni dolgo, ko se je prvič govorilo o ogroženosti Nizozemske, da so tako Japonska kakor Anglija in Združene države Severne Amerike sklenile, da bodo spoštovale suverenitete Nizozemske nad njenimi vzliodno-indskimi kolonijami, ki tvorijo ozemlje malo manj kot dva milijona kvadratnih kilometrov in več kot 60 milijonov prebivalcev. Ker se je zdelo, da je nevarnost za Nizozemsko minula, se do danes to vprašanje ni več razpravljalo. Zdaj pa je zopet na dnevnem redu. Ako bi, kar Bog ne daj, Nizozemska res postala vojno torišče, potem je zelo dvomljivo, ali bo ostalo pri izjavi omenjenih treh velesil, ki imajo svoja posestva v Indskem in Tihem oceanu, da naj veliko Sundsko otočje ostane nizozemsko. Z mednarodno-pravnega stališča bi bila moooča rešitev, da otoki ostanejo pod suvereniteto Nizozemske, ki bi prenesla svojo osrednjo vlade tjakaj ali pa bi se priznale sedanje upravne oblasti nizozemskih kolonij, ki bi sicer bile po večjem delu oropane uspešne zaščite lnaterne dežele, bi pa lahko dobile skupno garancijo Anglije, Japonske in Severne Amerike, da se bo strogo spoštovala nizozemska vrhovna, oziroma kolonijalna nad-oblast. Zelo verjetno je, da bodo azijske velesile tako tudi dejansko sklenile, da ne bi svetovna vcvina zajela tudi Azije in tako neizmerno zapletla položaj na svetu sploh in zavlekla vojno brez upanja na mir v doglednem času. Seveda bi se spričo odločne izjave holandske vlade, da odklanja vsako protekcijo nad nizozemskimi otoki, ne smelo v upravnem stanju in ustavnih načelih, po katerih se vladajo nizozemske kolonije z materno deželo vred, ničesar izpremeniti.
Nevarnost pohaja iz velike tekme, ki je žaram nizozemskih kolonij že davno med Japonsko, Ameriko in Anglijo. Vse te velesile uvažajo v nizozemske kolonije in izvažajo iz njih velike gospodarske vrednote: kavčuk, sladkor, nafto, kopro, kavo, tobak, les in kositer (izvoz), manufakturo, stroje in kovine (uvoz). Največ gospodarskih interesov ima Japonska, ki ima na nizozemskin otokih tudi veliko emigracijo zlasti v trgovstvu in industrijskih ter veledenarskih podjetjih. Ker pa je za Japonsko naravnost življenjske važnosti, da se ne zaplete v kakšen resen spor z Ameriko in Anglijo, ko ima v hrbtu sleikoprej neprijazno Sovjetsko' Rusijo, je skoro gotovo, da si bo tudi
Vse oči so obrnjene v Rim"
Zanimiva ugibanja zahodnega tiska o ciljih Italije in o njenem vstopu v vojno ob strani Nemčije
Ward Priče:
»Italija ne more priti s praznimi rokami na bodočo mirovno konferenco...«
London, 9. majnika. t. »Daily Mail« objavlja članek 6vojega urednika Ward Pricea, ki je proučeval položaj in stališče Italije in ki v tem članku" posnema zaključke svojih opazovanj. Ward Priče meni, da je treba imeti, v kolikor sc tiče Italija, pred očmi tri naslednja dejstva:
1.	Mussolini je osebno prepričan, da bo Nemčija premagala svoje nasprotnike še to leto.
2.	Mussolini želi izkoristiti ta položaj, dokler je še čas, ali boljše rečeno, dokler še ni prepozno in prilika zamujena.
3.	Načrt, ki ga je Mussolini dal izdelati, je pripravljen v vseh podrobnostih. Le ura za nastop Italije še ni določena.
Angleški časnikar meni — na podlagi informacij, ki jih je dobil v Rimu — da Italija ne bo napovedala vojne Angliji ali Franciji, da torej z zahodnima velesilama ne mara začeti vojne. Italija želi sprožiti samostojen nastop, pač pa je seveda pripravljena tudi na to, da se obrne proti Angliji in Franciji, ako bi jo ti dve državi ovirali pri uresničenju zasnovanega načrta. Anglija in Francija sta, tako so v Rimu razlagali Ward Priceu, zajamčili nedotakljivost meja samo dvema balkanskima državama, to je Grčiji in Romuniji. Ako bi Italija napadla drugod, bi zahodni velesili verjetno ne prišli na pomoč.
Na vsak način pa hoče Mussolini — tako zaključuje Ward Priče svoj članek — doseči nekatere otipljive uspehe, predno 6e vojna sreča ne obrne končnoveljavno na to ali na ono stran. Italija nesme priti s praznimi rokami na bodočo mirovno konferenco. Ako zmaga Nemčija — in Mussolini sam osebno je o tej zmagi prepričan — potem bo Italija brez dvoma smela v okvirju Sredozemskega morja obdržati vse, kar bo do zaključka vojne zasedla. Ako pa bi se zgodilo, da zmagata Anglija in Francija, bi pa Italija s tem, kar bi si sedaj osvojila, dobila na razpolago zelo dragocena poroštva za koristna pogajanja z zmagovitima velesilama.
reve« daljši uvodnik o stališču Italije v sedanji sredozemski krizi. Člankar si postavlja vprašanje, zakaj Italija še vedno vztraja na stališču »v vojni ne-udelcžene države«. To vprašanje zanima Anglijo in Francijo. To vprašanje zanima Nemčijo, ki da ne more prav dobro razumeti italijanskega zadržanja. To vprašanje postavljajo v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer politično življenje kar odmeva od dogodkov okrog Italije Pravega odgovora ne more nikdo dati. Kajti vse je odvisno od dokončne odločitve, ki jo bo sklenil Mussolini sam.
»In kaj hoče Mussolini:« to je veliko vprašanje, ki se vedno in vedno spet ponavlja. Nekateri pravijo, da 6e je Mussolini odločil za vojno in da igra grol Ciano pomirjevalno vlogo. To je mogoče, kajti sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju je imel drug značaj, kot pa lanski sestanek Ciano-Ribbentrop v Salzburgu. O tem vprašanju ugibljejo tudi do V6eh evropskih prestolicah in slišimo najbolj različna mnenja.
»Journal de Gencve« navaja potem eno takšno mišljenje: Mussolini ni hotel vojne. Hotel jo je preprečiti. Ni bil zadovoljen, ko je bila napadena Poljska, za to ni hotel pristopiti s svojo armado in s svojim brodovjem. Tudi nevtralnosti ni hotel, tako, da kot velesila ohrani popolno svobodo in da v primernem trenutku vporabi svojo oboroženo silo za dosego svojih koristi. Toda takšen položaj ne more večno trajati. Če stoji s puško ob strani miren tja do zaključka vojne, se mu lahko zgodi, da bodo na Italijo pozabili, ko bodo sklepali mir. Italija vidi, kako Nemčija sega po poroštvih na vzhodu in na severu. To jo vznemirja. Italija do sedaj nima
drugega, kot Albanijo. Italijo vznemirja tudi angle-ško-francoska armada v Siriji in angleško-francosko brodovje v Sredozemlju. Italija sluti, da ve ta oborožena sila — grožnja proti Libiji, proti Balkanu. Kadarkoli kdo namigne da se hočejo zavezniki izkrcati v Soiunu postane Italija vsa nervozna. Kajti vse, kar se dogaja na Balkanu, briga Rim. To je veljalo za stari Rim To velja tudi za fašističnega Tako gledajo na položaj v Mussolinijevi okolici.
Kadarkoli prihaiajo kakšna vznemirljeva poročila iz Balkana, postaja zavezništvo z Nemčijo spet »jekleno osišče«. Nemška propaganda to modro izkorišča in razširja poročila o vznemirjenju po Bal-kanu
Položaj bomo najbolj jasno opisali takole:
»Ako bi ena ali druga vojskujoča se stranka napadla Balkan, oziroma stopila na Balkan, potem bo Italija takoj stopila v vojno, da si zagotovi svojfcdelež. Ako pa Balkan ostane izven sovražnereti, je mnogo verjetnosti, da se tudi Italija ne bo vojskovala.
Roosevelt v Rimu m posredoval
Wasliington, 9. majnika. t. Havas. V zvezi s poročilom »New Y ork Timesa«, da je namreč Roosevelt Mussoliniju ponudil posredovanje med Italijo in Anglijo, je predsednik Zedinjenih držav po-oblsatil časopisne agencije, da najbolj odločno zanikajo to trditev, ki da 6e ne oslaoja na nobeno 6tvarno dejstvo in je torej docela izmišljena.
ffSovjetska karta"
„Hamburger Fremdenblatt" dolii Francijo, da hoče izigrati sovjetsko karto — Nova prizadevala sovjetske vlade
Kai hoče Mussolini
»Ako kdo stopi na Balkan, bo Italija vstopila v vojno, sicer pa se verjetno ne bo vojskovala«
Ženeva, 9. majnika. t. Pod naslovom »Vse oči so obrnjene v Rim« objavlja »Journal de Ge-
Amsterdam, 9. majnika, t. Havas. Nizozemski listi poročajo iz Berlina, da tamkaj odločno zanikajo vse tako imenovane »namene« proti Nizozemski. Pač pa se berlinski politični krogi — tako pišejo nizozemski poročevalci — mnogo bavijo s položajem na Slovaškem. Na slovaški meji je zbranih mnogo nemških čet. Posebno močna zbiranja so okrog Krakova. V Berlinu z zanimanjem opazujejo, da se je na primer začela Madžarska zaletavati v Slovaško, kar priča zadnji govor madžarskega zunanjega ministra grofa Csa-kvja, kjer madžarski državnik Slovaški naravnost grozi. To se dogaja ob istem času, ko prireja sovjetska vlada v Moskvi prijateljski sprejem odposlancem Slovakov, ki so prišli tja na obisk. Nemški listi sicer ne prinašajo nobenih poročil o tej »igri za Slovaško*, edino »Hamburger Fremdenblatt« je prinesel migljaj, češ
»francoska vlada hoče sedaj izigrati proti nam sovjetsko karto«, s čemer je list hotel povedati, da stoji za slovaškimi sprejemi v Moskvi roka francoske vlade, ki da bi sovjetsko karto rada izigrala še drugod.
Sovjeti in vstop Italije v volno ob strani Nemčije
Stockholm, 9. maja. t. Moskovski dopisnik »A i t e n b 1 a d e t a« pošilja svojemu listu zelo zanimivo poročilo o stališču, ki so ga sovjetski politični krogi zavzeli do najnovejših razvojev v Sredozemlju z ozirom na zadržanje in na težnje Italije.
Vojna na »Norveškem
še ta teden konec?
Rim, 9. maja. b. Italijanski listi poročajo iz Berlina, da bo bržkone že ta eden konec borb na Norveškem. Po mnenju italijanskega tiska bodo Nemci vrgli zavezniške čete iz Narvika prav tako, kakor so jih vrgli iz Andalsnesa in Namsosa. Vojne operacije bodo s tem na Norveškem končane. Nemci trdijo, da od Osla in do Namsosa ni bile skoraj nobenega odpora. Nemško vojaštvo zjiira vojni plen, ki so ga pustile zavezniške čete. Njihova naloga je, da sedaj očistijo še severni del Norveške. Nemške čete so prodrle že do Moesiena, ki leži 250 km severno od Namsosa.
Hitler dal svobodo ujetim norveškim vojakom
Berlin, 9. maja. t. (DNB.) Nemški državni kancler je dal komisarju na Norveškem Terbo-venu kakor tudi vojaškemu poveljniku na Norveškem generalu Falkenhorstu nalog, da naj takoj vse ujete norveške vojake izpuste na svobodo. Izjema velja samo za poklicne aktivne častnike in podčastnike, ki ostanejo v ujetništvu tako dolgo, dokler norveška vlada ne bo preklicala naloga, s katerim je pozvala Norvežane na boj proti Nemčiji. A tudi ti bodo smeli na svobodo, ako se bodo
Japonska z vsemi silami prizadevala, da se med tremi azijskimi državami sklene glede nizozemskih otokov, ako bi materna dežela postala vojno pozorišče, pameten sporazum
s častno besedo zavezali, da ne bodo ničesar pod-vzeli proti Nemčiji. Hitler je izjavil, da je to odredbo uveljavil zato, ker so se Norvežani borili lojalno, ker so z nemškimi ujetniki postopali lepo in so za nemške ranjence lepo skrbeli, medtem ko so Poljaki z ujetniki ravnali na strašen način.
Norveška poročila
Stockholm, 9. maja. A A. (Havas.) Po poročilu uradne norveške poročevalske agencije se je norveškim četam posrečilo v tesnem sodelovanju z letalstvom in topništvom pregnati sovražnika iz gorske pokrajine v dolini Gresdarnu.
Nekje na Norveškem. 9. maja. (Reuter.) I oro-čilo norveškega vrhovnega poveljstva se glasi: V toku včerajšnjega dneva so naše čete utrdile |>o-ložaje, ki so jih zasedle. Pri Namsosu prodirajo majhni nemški oddelki počasi ter se vršijo borbe med patrolami.
Nemška poročila
Berlin. 9. maja. t. Nemško vojno poročilo se glasi: Nemški bombniki so pri Narviku napadi« sovražnika. Napadli so tudi sovražne pomorske sile in je bila pri tem potopljena ena sovražna transportna ladja s 7000 tonami. Zadela jo je srednje velika bomba Tudi na suhem je prišlo na več krajih do spopadov, ki so sc jih udeleževala tudi letala.
V Skagerraku so naša letala uničila sovražno podmornico z bombami.
Na zahodnem bojišču nič novega
»Imamo vtis,« pravi člankar, »da sovjetska vlada gleda z nezadovoljnostjo na možnost, da bi Italija stopila v vojno ob strani Nemčije.« Sovjetska Rusija da je zadnje čase začela razvijati na Balkanu veliko gospodarsko podjetnost, ki je že bolj podobna gospodarski ofenzivi, naperjeni proti Nemčiji. Osebe, ki imajo stike z vodilnimi sovjetskimi krogi, celo naglašajo, da bi vstop Italije v vojno ob strani Nemčije pri sovjetski vladi lahko povzročil popolno spremembo dosednje smeri v zunanji politiki. Sovjetska Rusija bi svojega sodelovanja z Nemčijo ne mogla nadaljevati, ako bi v zahvalo za to sodelovanje Nemčija Italiji dala svobodno roko na Balkanu.«
V sovjetskih krogih svoje nevolje nad Italijo tudi ne prikrivajo več, piše »Aitenbladet«. Sovjetski tisk se sicer še vzdržuje neposrednih izpadov na Italijo, toda moskovski listi zadnje dni radi podčrtavajo vlogo, ki jo je italija imela v Španiji in ki je sovjetskemu ljudstvu ostala v slabem spominu. Švedski časnikar meni, da bi se nemško-sovjetski odnošaji znali vprav pri italijanskem vprašanju poslabšati, in da je ta okoliščina zaenkrat neko poroštvo za to, da bo južnovzhodna Evropa še nadalje uživala mir, čeprav ji živčni pretresi ne bodo prihranjeni.
Jugoslovansko odposlanstvo tri ure pri Mclotovu
Moskva, 9. maja, AA. Tass: Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, v kateri so Milorad D j o r d j e v i č kot šel delegacije, pomočnik trgovinskega ministra dr. O b r a -dovič, podguverner Narodne banke dr. Mikič, ravnatelj zavoda za zunanjo trgovino dr. B i č a n i č , član izvršilnega odbora Narodne banke industrijalec g. Avsenek in svetnik zunanjega ministrstva Marko-v i č. Razgovor je trajal okoli tri ure.
London, 9. maja. b. Dopisnik »United Pressa«
poroča, dab o v dveh do treh dneh podpisana jugo-slovansko-sovjetska trgovinska pogodba,
Sovieti in Balkan
Moskva, 9. maja. b. Dopisnik »Columbian Broad Casting Corporation« poroča, da so merodajni politični krogi v Moskvi danes izjavili, da se bo Sovjetska Rusija takoj vmešala v vojno, če bi kakšna država napadla Romunijo, Bolgarijo ali Grčijo.
Sovieti predlagalo Švedski in Finski nenapadalni pakt
Stockholm, 9. maja, t. Reuter. V vladnih krogih potrjujejo poročila, da ie sovjetska vlada predložila švedski in iinski vladi, naj skleneta s Sovjetsko Rusijo nenapadalne pakte po vzorcu tistih, ki jih je Sovjetska Rusija zadnje leto skle-
(Nadalievanie na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo,
Vprašanje slovenske banovine
Zadnji govori ministra dr. Kreka so v marsičem razbistrlli ozračje. Kljub temu, da se je zadnji čas pozornost vsega slovenskega naroda obračala na zunanje dogodke in na veliko in skrbno vnemo za skupno jugoslovansko domovino, vendar le slovenski narod ne pozablja, kaj ima od svojih bratov terjati. Zato je govor slovenskega ministra bil toplo sprejet v vseh slovenskih krajih, ki prej ko slej zahtevajo biti deležni popolne enakopravnosti. Slovenci so v velikem delu bili že od nekdaj vajeni široke samouprave, ki je zlasti na Kranjskem bila pravi blagoslov ter najkrepkejša opora slovenskega življa v boju s ponemčevalnim sistemom državnih oblasti. Delokrog enega samega kranjskega deželnega odbornika je bil večji kakor pa je danes delokrog zastopnika banske oblasti v tej ali oni banovini. Ta oblast je bila odgovorna ljudstvu in je zato bila tako globoko zasidrana v slovenskem naiodu. Zato pa tudi Slovenci tako odločno zahtevamo, da |)ostanemo deležni svojih samoupravnih pravic v svoji slovenski deželi, ki bo tako postala ne le najlepši biser Jugoslavije, temveč tudi njen najkrepkejši in najbolj zavedni branik.
Vsi za domovino
Kako nepričakovano vesel odmev je klic za obrambo domovine napravil po vseh krajih Jugoslavije, piše belgrajski »Trgovinski glasnike v svojem zadnjem uvodnem članku. Nato pa pravi: »Nas nenavadno veseli, da bodo, če se bo pokazala jiotreba, v brambi domovine tekmovali nezlomljivi junaki Srbije in Črne gore z brati s Hrvatskega, iz Bosne, Slovenije in drugih dežel. Vsi ti so skoro nekako navdahnjeni z zaupanjem v zmago ter z ljubeznijo do domovine. To pa je med najvažnejšimi, če ni morda sploh najbolj odločilen element viteške brambe in zmage. Ob enodušni volji naroda, ki se hoče krvavo braniti, smo prepričani, da si bodo dobro premislili vsi tisti, ki so ga hoteli morda napasti. Želimo samo to, da se po tej enodušni volji celega naroda pouče tudi tisti drugi, ki se mu večkrat vsiljujejo za varuhe.«
Vclivne priprave v Bosni
Zdaj po vseh občinah, ki spadajo v banovino Hrvatsko, postavljajo kandidatne liste za občinske volitve, ki bodo 19. t. m. Zanimivo je postavljanje list v tistih bosanskih občinah, ki zdaj spadajo k Hrvatski. Tako poročajo iz Konjiča, da je tamkaj jiotrjena prva kandidatna lista z nosilcem dr. Isine-tom Popovcem, okrajnim zdravnikom. To je skupna kandidatna lista Srbov in muslimanov brez Hrvatov. Tudi v občini Ostrožac je postavljena srbsko-muslinianska lisla. V Bugojnu so se začela pogajanja za skupno listo, ki bi bil poleg muslimanov in Srbov na njej tudi Hrvat od strani HSS. Imeli so v ta namen že več sej ter sestankov, ki pa so bili doslej vsi brezuspešni. Zdaj delajo svojo lislo Srbi skupaj z muslimani brez Hrvatov. Tudi v Gornjem Vakufu pogajanja med' Hrvati in muslimani še niso imela uspeha, vendar upajo, da se bo tu posrečilo sestaviti skupno musliinansko-lirvatsko listo. Mnogo pozornosti je povzročilo imenovanje mestnih svetnikov v mestu Travnik. Tukaj je bil poleg drugih za občinskega svetnika imenovan tudi odvetnik dr. Sulejman Alečkovič, ki je bil znan kot vnet borec za HSS ter navdušen Hrvat in priznan hrvatski pisatelj. Toda dr. Alečkovič je takoj po svojem imenovanju v listih podal javuo izjavo, kjer pravi, da te časti ne sprejme, ker ga nihče za to poprej ni vprašal, ker nima časa in pa ker noče sedeti skupaj z nekaterimi gospodi, ki so tudi imenovani v mestni svet. Zaradi tega so zastopniki HSS započeli akcijo, naj bi dr. Alečkovič bil izključen iz HSS.
Volivno gibanje med Srbi v Dalmaciji
Hrvatski listi poročajo iz šibenika: Med Srbi v severni Dalmaciji se razvija živahna asitacija za občinske volitve. Med Srbi agiti-rajo tele stranke: SDS, JRZ, zemljoradniki in tudi skupina, ki jo vodi bivši minister dr. Niko Novnkovič. Razen SDS vse druge skupine nastopajo s srbskim narodnim geslom V tem oziru pa prekaša v*e druge skupina dr; Nova-koviča, ki pa o njem sodijo, da je še dandanes pristaš dr. Stojadinoviča.
Nazadovanje Nemcev v Jugoslaviji
Glasilo mladinskega odseka nemškega Kul-lurbunda v Jugoslaviji »Schaffeirde Jugend« prinaša pod naslovom »Dan švabske matere« uvodnik, kjer med drugim navaja tele podatke: »Če pogledamo vrsto rojstev v naših občinah, vidimo na primer, da je v Aoatinu bilo leta 1900 rojenih 4S6. toda leta 1939 samo še 139, v Novih šovah leta 1900 137 leta 1939 pa le še 31, v Kleku leta 1900 rojenih 4.5, leta 1939 pa le 14.. v Sekiču je leta 1920 bilo rojenih 18. leta 1939 pa 37, v Vršcu je leta 1880 bilo rojenih 507, leta 1939 pa le še 99. Take razmere pa so po večini v vseh naseljih, ponekod še mnogo hujše. Zato moramo priznati, da imamo mi švabi kaj malo pravice praznovati materinski dan ter da tako praznovanje pomeni le zasmehovanje v pravem pomenu te besede.«
Starokatoličani med seboj
V odgovor na znane napade starokatoliškega zborovanja na voditelje starokatoliške cerkve pri nas je »škofijska pisarna Hrvatske starokatoliške cerkve v Zagrebu« uradno sporočila zagrebškim listom daljši odgovor, ki iz njega posnemamo tele cvctke: 1. Pri sklicevanju in organiziranju tega zborovanja so sodelovali zgolj taki ljudje, ki so žc davno izgubili članske pravice v župi, ker niso izvrševali svojih dolžnosti. 2. Eden izmed njih (Marko lx>nčarič) je bivši svečenik, ki je bil s soglasnim sklepom cerkvenega zbora 22. maja 1937 odstavljen, ker je hotel izsiljevati cerkveno upravo. 3. Eden izmed njih je na podlagi pravomočne razsodbe kazenskega sodišča zaradi več kaznivih dejanj iz koristoljubja (razne goljufije in ponarejanje listin) sedel v robi ji, zarad: česar je od strani cerkve izgubil zaupanje, ko je hotel kandidirati v župnijski svet. 4. Predsednik tega zborovanja Vladimir Sarič je izgubil po določilih čl. 15 župnili pravil pravico sodelovanja na župnih zborovanjih že leta 1933 ter si te pravice ni še vnovič pridobil. 5. /.a mnogo njih, ki so se udeležili zborovanja, je utemeljen sum. da snloli niso pristasi starokatoliške cerkve. — Na koncu izjava pravi, da lxi starokatoliška škofija nastopila zoper tc ljudi tudi pred sodiščem
Bolgarski poslanik naglasa prijateljstvo z bratsko Jugoslavijo
Belgrad, 9. maja. AA. Dane« ob 17 je novi bol-ki minister na našem dvoru Stoji o v sprejel
garsk
v salonih bolgarskega poslaništva predstavnike domačega tiska in jim podal sledečo izjavo:
Ker upoštevam pomen tiska, sem zmerom polagal veliko važnost na bližnje sodelovanje, ki mora obstojati med diplomati in predstavniki tiska. Tako tesno sodelovanje je posebno potrebno med predstavniki Bolgarije in tolmači javnega mnenja v bratski Jugoslaviji.
Ker sem imel čast biti sprejet pri Nj. kralj. Vis. knezu namestniku, mi je posebno prijetno, da imam ta prvi sestanek z vami, vrednimi predstavniki tiska, in ker morem izraziti svojo zahvalo za lep sprejem, ki sem ga bil deležen v vaši lepi prestolnici. Meni je dobro znano, kakšno spoštovanje in zaupanje so uživali v bratski jugoslovanski zemlji moji spoštovani predhodniki in prijatelji iz rane mladosti, kakor sta Kjoseivanov in Popov, in vesel sem, ker mi je bila izkazana čast, da nadaljujem njuno uspešno delo za še tesnejše sodelovanje med dvema bratskima narodoma. Na ta način bom nadaljeval z delom kot izvršilec volje kralja Borisa in njegove vlade, ki je prežeta z iskreno narodno željo in odločena, da gre odločno naprej po poti naiega vzajemnega sodelovanja in zaupan ja. S svojim poslanstvom začenjam v Belgradu v času, ko v Evropi plamti vojni požar, ki grozi zajeti in uničiti vso evropsko omiko. ___,
Bolgarski narod, zbran okrog prestola svojega ljubljenega in modrega vladarja, je pojx)lnoma složen z vlado prof. Filova, čigar zunanjo politiko, kakor vam je znano, vodi neomahljiva volja za ohranitev miru in nevtralnosti, kakor tudi trud, da bi se zajainčil mir v tem delu Evrope. Ta duh miroljubnosti bolgarskega naroda, ki globoko korenini v ljudski duši, se izraža v politiki bolgarske vlade, ki se trudi, da bi v vzajemnem sporazumu in medsebojnem sjioštovanju sodelovala na tem, da se ohranijo dobri odnošaji z vsemi balkanskimi državami, v prvi vrsti pa z bratsko Jugoslavijo, da bi se s tem ohranil mir na Balk anu. Iskreno sodelovanje in zaupanje med našima bratskima narodoma dobiva prav v tem času še večji pomen in smisel in jaz bom združil vso svojo silo za delo za zbližanje, ki se že tako srečno razvija, da bi postalo še močnejše jamstvo za napredek naših narodov. Zvest temu idealu, je bolgarski narod trdno prepričan, da mu bodo to njegovo stališče priznali in da mu bodo na isti način odgovarjali.
Iskreno in tesno sodelovanje med Jugoslovani in Bolgari je delo, za katero so potrebni naši skupni napori. V imenu tega dela apeliram na vaše sodelovanje, ker sem prepričan, da ste tudi vi pre-jiojeni z duhom dolžnosti, ki jih moramo izvršiti, da delamo za srečno bodočnost naših dveh bratskih narodov in za miren razvoj Balkana.
Zahteve gostilnicarskega kongresa
Delovanje kmetijskih zbornic v državi
Banjaluka, 9. maja. m. V Banjaluki je bil danes končan kongres gostilničarjev in zastopnikov gostinskih obrti. Na kongresu je bila sprejeta tudi resolucija, v kateri gostilničarji in hotelirji zahtevajo spremembo in dopolnitev zakona o obrtih, nadalje, da se še čimprej izdela uredba o sanaciji gostinske obrti, predvsem hotelirjev, in da se podeljevanje dovoljenj za gostinsko obrt manjšega obsega zmanjša, da se zniža višina avtorskega ho-
norarja za 50%, da se ukine banovinska in občinska taksa za obiskovalce hotelov in letovišč, da se ukine taksa za policijsko nadzorsko službo. Končno zastopniki gostilničarjev iz vse države poživljajo oblast, naj z vsemi sredstvi jjobija hazardne igre po gostilnah in hotelih in da država in banovina zagotovijo potrebna sredstva za gostinske šole in da bodo zastopniki gostinskih obrti zastopani v upravnem svetu Narodne in Drž. hip. banke.
Mednarodna živinorejska razstava v Novem Sadu
Belgrad, 9. maja. m. Novosadska kmetijska zbornica je na današnji seji sklenila prevzeti razstavo živine v svoje roke. Sedaj pripravlja mednarodno razstavo živine, ki bo od 18. do 21. maja v Novem Sadu.
Cetinje, 9. maja. m. Kmetijska zbornica zetske banovine je na svojem zasedanju 2. in 3. maja ugotovila, da v tej banovini primanjkuje živeža
ter zahteva, da se izvede boljša organizacija va prehrano prebivalstva, da se čimprej zgradijo potrebna skladišča za hrano in da se ukine trošarina na vino in žganje.
Belgrad, 9. maja. m. Na današnji seji Kmetijske zbornice vrbaske banovine je bil izvoljen za predsednika zbornice Dušan Brankovič, dosedanji komisar zbornice in bivši poslanec zemljoradni-ške stranka.
Konferenca v Belgradu
Belgrad, 9. maja. m. Pri ministru brez port-felja dr. Konstantinoviču je bila danes dopoldne konferenca, na kateri sta poleg dr. Konstantinoviča še sodelovala podpredsednik vlade dr. Maček in minister za vojno in mornarico armadni general Milan Nedič. Po konferenci se je dr. Maček s popoldanskim vlakom odpeljal v Zagreb.
Hrvatski kmetje v Belgradu
Belgrad, 9. maja. m. Kakor smo že poročali, je snoči uprizorila skupina hrvaških kmetov in kmetic, to so člani Seljačke sloge iz čučarja pri Zagrebu, v dvorani Kolarčeve ljudske univerze »čučarsko svatbo«.
Predstavo so med drugim obiskali tudi zastopnik kralja kapitan I. razreda Pomovičac, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter ministri dr. Krek, dr. Lazar Markovič, dr. Andres, dr. Budisavljevič, dr. čubrilovič in mnogo drugih uglednih gostov. Hrvaški kmetje so pred polno zasedeno dvorano v Belgradu s svojimi nastopom želi velik uspeh.
Ureditev pokojninskega zavarovan a med Slovenijo in Dalmacijo
Split, 9. maja. b. V Splitu je bila delegacija Pokojninskega zavoda in je proučila vsa vprašanja, ki se tičejo te ustanove. Ta delegacija je potovala v Zagreb v zvezi s pripravljanjem uredbe o pokojninski razmejitvi med Slovenijo in Dalmacijo. Rešiti se morajo še številna vprašanja, predvsem pa vprašanje plačilnih viškov, ki se morajo sorazmerno vložiti v nepremičnine v Primorju. Uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljani bo stavila, tako se sliši, na razpolago odboru delegatov v Splitu nad 8 milijonov din, ki odpadejo na Pri-morje od sredstev, ki so razpoložljiva za porabo v nepremičnine. Zavod bo vložil to kvoto, ki pripada Primorju, v Splitu, šibeniku, na Sušaku in v Dubrovniku z ozirom na število članstva. Tako bo uporabil za nepremičnine na Sušaku in v Dubrovniku 1 in pol milijona din, v Šibeniku 1 milijon din, v Splitu pa 4 milijone din.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 9. maja, b. Snoči je bil v društvenih prostorih Narodnega doma letni občni zbor Slovencev, zbranih v Narodnem domu. Zborovanje je vodil vseuč. profesor dr. Zamik, ki je predsednik tega društva. Z občnega zbora so bile pioslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, banu banovine Hrvatske dr. šubašiču in podpredsedniku vlade dr. Mačku. Poročila so bila soglasno sprejeta. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je v Zagrebu okoli 20—30.000 Slovencev, v tem društvu v Narodnem domu pa je vpisanih komaj dva tisoč članov, od katerih plačuje članarino le 350.
Osebne novice
Bclgrnd, 9. ma ja. A A. V imenu N j. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog zunanjega ministra so bili premeščeni: Mi-livoje Naiimovič, svetnik 4-1 v zun. ministrstvu za svetnika iste skupine pri poslaništvu v Londonu, Ravloslav Mitrovič, svetnik 4-2 v zun. ministrstvu za generalnega konzula iste skupine v Valoni, Slobodan Godjevac, generalni konzul 4-2 v Valoni za svetnika iste skupine v zunanjem ministrstvu dr. Ivan Frangeš, svetnik 4-2 v zun. ministrstvu za svetnika iste skupine pri poslaništvu v Londonu, dr. Slavko Rajkovič,
»Ljubljano« dvigajo
Šibenik, 9. maja. b. Jutri ob 10 dopoldne bodo izvršili prvi poskus, da uravnajo rušilec »Ljubljano* na morskem dnu. Ce se to posreči, bodo rušilec kmalu dvignili nad morsko gladino. Teža, ki jo je treba premagati na dnu morja, znaša 300 ton.
Dr. Ilija Jukič
novi pomočnik zunanjega ministra
S kraljevim ukazom je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra dr. Ilija Jukič, do sedaj naslovni poslanik v Čile in načelnik odseka za tisk v zunanjem ministrstvu.
Novi pomočnik zunanjega ministra se je rodil 10. aprila 1901 v Dolnjem Svilaju v okraju Gradačac na Hrvatskem. Maturiral je v Banjaluki, nakar je odpotoval v Pariz, kjer je študiral pravo in politične nauke Končal je šolo za politične nauke in pravne študije, nafear se je vrnil v domovino in bil 1. 1924 sprejet v zunanje ministrstvo kot pripravnik. L. 1928 je bil poslan v London kot pisar poslaništva, na to pa kot tretji tajnik poslaništva. V Londonu je ostal do 1. 1932, ko se je vmil v Belgrad. Službo v ministrstvu je zapustil l. 1934 in je z dr. Vilderjem izdajal politično revijo »Pogledi«. Pozneje je bil zunanjepolitični urednik v »Hrvatskem Dnevniku«, zunanjepolitični svetovalec dr, Mačka in Hrvatske seljačke stranke. Ko je bila sestavljena vlada narod, sporazuma, je postal dr. Jukič kabinetni šef podpredsednika vlade dr. Mačka. V februarju je bil imenovan za poslanika v Čileu s službo v ministrstvu kot načelnik oddelka za tisk. S tega mesta je bil sedaj postavljen za pomočnika zunnanjega ministra.
Novemu pomočniku k njegovemu imenovanju čestitamo I
»Obzor« in g. Ljotič
Zagrebški Obzor se v političnem članku bavi s propagando g. Ljotiča, ki je voditelj znane nacionalistične organizacije Zbor. Na naslov tega moža piše Obzor med drugim: »Le popolno nepoznavanje razmer v banovini Hrvatski ali pa neozdravljiva stiankarska zagrizenost more trditi, da m razmere pri nas s stališča splošnih državnih interesov bile pred 26. avgustom ugodnejše kakor sedaj. Če g. Ljotič ne živi docela zaprt od sveta, bi moral vedeti, kaj so široke hrvatske narodne plasti in sploh ogromna večina Hrvatov občutili do državnih oblasti pred 26. avgustom, pa bi si nikdar ne upal trditi, če mu je kaj do slovesa resnega človeka, da so bili prejšnji režimi boljši za ugled države... Le vprašajmo se, v kakšnem stanju bi bile danes državne oblasti in z njimi Jugoslavija, ko bi bil ugled države tak, kakršen je bil pod prejšnjimi režimi. G. Ljotič piše, da hrvatsko vprašanje kljub 26. avgustu še danes ni rešeno, da pa je zato država razdeljena vsaj na dva dela. Res je, da hrvatsko vprašanje še ni končno rešeno, marveč ho šele takrat, ko bo država končno urejena. Nihče tudi ne trdi, da bi bilo hrvatsko vprašanje že rešeno. Toda čeprav še ni rešeno, pa je politično dejanje od 26. avgusta psihološko docela spremenilo široke hrvatske plasti v korist državne celote in skupnega narodnega življenja s Srbi... Če je g. Ljotiču res pri srcu Jugoslavija kot enakopravna skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev in če ni zakrinkan velikosrbski šoven, mora vsekakor ta dejstva priznati. Če razmer na Hrvatskem ne pozna, naj pride v naše kraje, kjer se bo prepričal, da so njegova poročila lažniva in tendenciozna ter da z njimi silno škoduje tudi splošnim državnim ter tudi dobro umevnim srbskim interesom.«
20 letnica nemškega Kulturbunda
Novosadski »Dan« sporoča: »V nedeljo, dne 12. t. m., bo v Novem Sadu 20 letnica »Švabsko-nemške prosvetne zveze Kulturbunda« v dvorani Habaga. Začetek slavnosti je določen za 11. dop.
Pogoji za francoske štipendije
Beograd, 9. maja. AA. Kakor prejšnja leta, je francoska vlada tudi letes sklenila podeliti jugoslovanskim profesorjem in študentom več štipendij za nadaljevanje njihovih študij na Francoskem v šolskem letu 1940-41. Pogoji za štipendijo 60 tile:
1.	Kandidati morajo biti jugoslovanski državljani.
2.	Imeti morajo diplomski izpit ali pa diplome z izpiti, ki so diplomskemu izpitu enakovredni. Študenti umetniških šol lahko prilože namesto teh diplom potrdila ravnatelja svoje šole.
3.	Kandidati morajo dokazati, da dobro poznajo francoščino Potrdilo o tem morajo dobiti od glavnega tajnika francoskega instituta v Belgradu ali od ravnateljev institutov v Zagrebu ali Ljubljani, ali pa od francoskega konzula, ki je najbližji kraju, kjer prebivajo.
4.	Kandidati morajo predložiti prošnjo 6 potrdilom rektorja tistega vseučilišča, kjer so si pridobili diplomo; to prošnjo morajo izročiti z vsemi potrdili francoskemu poslaništvu. Prošnja s potrdili mora imeti: a) prošnjo na francosko poslaništvo v Belgradu, napisano v francoščini in podpisano po kandidatu; b) formular v dveh izvodih, izpolnjen in podpisan po kandidatu, potrjen po dekanatu in podpisan po enem profesorju fakultete in po glavnem tajniku francoskega instituta ali pa francoskega konzula; c) prevod diplome, overovljen po prizadeti fakulteti; d) V6e dokumente, kakor n. pr. teze, brošure ali dela, ki jih je kandidat objavil, ali pa druga potrdila, ki bi utegnila biti komisiji potrebna. Na teh potrdilih nieo potrebni nobeni kolki; e) Kan-didati-profesorji morajo priložiti dovoljenje svojega predstojnika, da 6e jim dovoli potrebni dopust,
Kandidati dobe formularje in vse potrebne in-fomacije na rektoratu vseučilišča.
Belgrajske novice
Belgrad, 9. maja. m. Belgrajski nadškof dr. Ujžič potuje te dni v Petrovgrad, kjer bo o bin-koštnih praznikih delil zakrament sv. birme. Z njim potuje tudi apostolski nuncij msgr. F e l i c e.
Zagrebške novice
Zagreb, 9. maja. b. Danes je bila pri mestnih podjetjih redna seja, kateri je prisostvoval tudi poverjenik zagrebške občine Starčevič. Na tej seji so razpravljali o velikem investicijskem programu 30 milijonov din, ki jih bo mestna občina dobila kot posojilo od SUZORja. Program je bil svoje-časno izdelan in je sedaj popolnoma spremenjen.
Morilec obsojen na dosmrtno ječo
Belgrad, 9. maja. m. Okrožno sodišče v Belgradu je danes izreklo razsodbo nad roparskim morilcem Djordjem Manevičem. ki Je pred nekaj meseci v Belgradu umoril Tanasija Popoviča, sta-tajnik 5. skupine pri poslaništvu v Sofiji za rega Grka, ter mrtvega razkosal in stlačil v kov-— -i.....••— « "i"!«'«'«"	' iek. Mauevič je bil obsojen na dosmrtno ječo.
tajnika 5 skupine v zun, ministrstvu.
»Sovjetska karta«
(Nadaljevanje s 1. strani)
nila z baltiškimi državami. Sovjetska Rusija predlaga, da bi v okviru takšnih pogodb pristala na to, da se Aalandsko otočje oboroži in utrdi s skupnim sodelovanjem vseh treh držav, Rusije, Švedske in Finske Finski vladi pa je predložila, da bi bila pripravljena vrniti Finski del Karelije, ako takšno pogodbo podpiše.
Švedska vlada sovjetske predloge sedaj proučuje in imajo vtis, da jim ni nenaklonjena. Švedska namreč stoji pred izbero, da pride pod nemški ali pod sovjetski vpliv in bo rajši izbrala sodelovanje s Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Anglija se tudi pogaja s Sovjetsko Rusijo
London, 9. maja. aa. Havas. Kot se izve na merodajnem mestu, je o priliki današnjega sestanka med zunanjim ministrom lordom Halifaxom in sovjetskim veleposlanikom Majskim predal lord Halifax sovjetskemu veleposlaniku pripombo angleške vlade k zadnji noti sovjetske vlade glede možnosti trgovinskih pogajanj med obema državama, ki naj bi dovedla do ugodnega sporazuma. Po poročilih z merodajnega mesta so angleški mero-dajni krogi opozorili sovjetsko vlado, da je treba številne t^čke v zvezi s pogajanji boli natančno določiti..
Roosevelt zmaguje
London, 9. maja. b. Pristaši predsednika Ro-osevelta, ki se zavzemajo za njegovo ponovno izvolitev, so izvojevali v Kaliforniji krasno zmago in dobili 44 delegatov za deželno skupščino demokratske stranke. Ta zmaga nadkriljuje številne zmage Rooseveltovih pristašev v štirih ostalih državah. Dosedanje volitve so bile v Alabami, In-diani, južni Dalali in Floridi Pri vseh teh volitvah so s precejšnjo večino zmagali pristaši g, Roose-velta.
Vojaške slovesnosti v Rimu
Rim, 9. maja. A A. Štefani: V proslavo imperialnega dneva na Beneškem trgu, se je vršila tudi vojaška proslava. Pri tej priložnosti je Mussolini razdelil odlikovanja tistim, ki so se odlikovali s svojo hrabrostjo v abesinski in španski vojni. Po slovesnosti je na Beneškem trgu zbrano ljudstvo dolgo vzklikalo Mussoliniju, ki se je večkrat pokazal na balkonu.
Mussolini je z balkona takole ogovoril zbrano ljudstvo: »9. maj 1939 je velik dan v zgodovini domovine. To je dan zmage, blesteče kakor sonce.
Drobne novice
Berlin, 9. maja AA. DNB. Francoski tisk sedaj priznava, da je bila francoska križarka »Emil Ber-tenc težko poškodovana o priliki nemških letalskih napadov pri Namsosu Križarka je bila spuščena v morje leta 1933 in ima 5886 ton Posadka znaša 507 irož. Križarka ie nosila 200 min in dve letali.

Le malo je manjkalo da Chamberlain ni padel
Toda razburjenje v Angliji je takšno, da je sedaj odstop vlade neizogiben
Debata pri lordih
London, 9. maja. AA. Reuter. V toku včerajšnje debate v domu lordov je pred končno besedo zunanjega ministra lorda Halifaxa spregovoril maršal letalstva lord T r e n c h a r d , ki je med drugim dejal, da nikakor ne more verjeti glasovom, da bi bili Nemci odločeni poskusiti izkrcati se na angleških otokih. Govornik je dejal, da bi Nemci pri takem poizkusu riskirali znaten del svoje državne oborožene sile in da navzlic temu ne bi imeli nobenih izgledov na uspeh. Naglasi! je med drugim ogromno premoč Anglije na morju in sposobnost angleškega letalstva, ki je v zadnjih borbah na Norveškem pod najbolj neugodnimi okoliščinami in brez letališč na licu mesta pokazalo kaj zna.
Govor lorda Halifaxa
V	nadaljnem toku svojega včerajšnjega govora v domu lordov je dejal lord H a I i I a x med drugim:
Stopili smo v najtežjo borbo, ki je nastala za našo državo v toku njene zgodovine. Ta borba zahteva tudi zadnjo iskro naše energije, zahteva višek onega, kar lahko damo glede materialne, razumske in duševne sile. Posebno je treba napraviti konec nevarni iluziji, da ni daleč do zmage. Kdor misli, da bi se s strateškimi čudeži lahko dosegle kakšne odločilne spremembe, bi se mogel zelo varati. Lahko rečem, da od samega začetka nisem skrival svojega mnenja, da moramo v tej borbi prebroditi ogromne težave in prenesti velike napore. Nikoli nisem skrival svojega mnenja, da zavisi naš uspeh v tej borbi od sposobnosti, ki jo bomo pokazali, od vztrajnosti in od samozavesti. Zunanji minister je nato govoril o novih dolžnostih, ki jih je prevzel C h u r e h i 11. Lord Hali-fax izraža ob tej priliki upanje, da bodo novi sklepi prinesli veliko koristi za nadaljno vojskovanje. Predsednik vlade bo vsekakor temeljito proučil vprašanje izpopolnitve dosedanjih metod preskrbe države. Lord Halifax je govoril nato o predlogih za ustanovitev novega ožjega vojnega kabineta, katerega člani naj ne bi vodili svojih rednih resornih dolžnosti, da bi se popolnoma lahko posvetili vodstvu vojne.
Debata v domu lordov se je vzdržala brez glasovanja.
V	spodnji zbornici
London, 9. maja. t. Reuter. Kot zadnji vladni govornik se je po srditem neurju, ki se je razlilo nad glavami vlade oglasil mornariški minister Churchill. Značilno je bilo. da tudi on ni bil več deležen tistega navdušenega sprejema, kot je bilo v navadi do sedaj. Zbornica je bila kakor zbi-čana od raznih govornikov, ki so kritizirali vlado in njeno pustolovsko početje na Norveškem.
Govor Churchilla
ChurchiH je v svojem govoru duhove nekoliko pomirit. Začel je takoj z Norveško. Dejal je, da je Anglija tamkaj bila poražena, da tega ni treba prikrivati, toda krivda ni na sedanji vladi, marveč na 5 letih pred vojno, ko so vlade zanemarjale vprašanje oboroževanja. Anglija je v pogledu letalstva slabša od Nemčije. Pet let nemarnosti je zadostovalo, da še do danes niso mogli doseči enake moči, kot jo ima Nemčija v zraku. Obsojeni smo, da bomo morali prenašati še hude težave, dokler ne bomo dosegli premoči v zraku. Letalstvo je važen činitelj v sedanji vojni, važnejši, kot je bilo v zadnji svetovni vojni.
Churchill je na to razlagal, da ie prav za prav letalstvo preprečilo, da Anglija v Skagerrak ni mogla poslati svojega velikega vojnega brodovja. Letala bi ga bila napadla in škoda bi lahko bila večja, kakor korist. Za to so v Skagerrak poslali samo podmornice, ki so storile, kar so pač mogle storiti. Nemci so v Skagerraku izgubili vsaj 8.000 mož. Tudi napad na Trondhjem bi bil riskantna zadeva zaradi letalstva. On ni postopal po lastni glavi, ko je odsvetoval napad na Trondhjem z velikimi morskimi silami. Vse, kar je bilo podvzeto na norveških bojiščih, je bilo podvzeto na podlagi strokovnih mnenj in po soglasnem sklepu vseh prizadetih ministrstev in vojaških činiteljev. Ostane pa še vedno vprašanje, ka bi se zgodilo, če bi bili Trondhjem tudi zavzeli. Ali bi ga bili mogli držati, ko so Nemci v Oslu že imeli 120.000 mož in ogromno število letal? Tako nas tepe naša številčna slabost v pogledu letal, slabost, ki je za enkrat naša premoč v kvaliteti letal in drznosti letalcev ne more odtehtati.
Churchill je tudi povedal nekaj številk o pomorskih izgubah Anglije v norveški vojni. Dejal je, da Nemci trdijo, da so uničili ali onesposobili 11 oklopne, med iem ko je resnica, da sta bili po-
škodovani le dve oklopnici in še ti nista zapustili službe. Nemci trdijo, da so poškodovali tri nosilce letal, toda poškodovana je bila samo ena in še ta je ostala v službi. Nemci trdijo, da so ali potopili ali poškodovali 28 križark. Res je, da je bila poškodovana samo ena protiletalska križarka. Res je, da smo izgubili 4 rušilce in 11 patrolnih ladij. Glede človeških žrtev smemo reči, da so nemške izgube na moštvu 10 krat večje od naših.
Na koncu je govornik pozval zbornico, naj vladi zaupa.
Glasovanje 281 : 200
Ob 11. uri po noči je bilo glasovanje na predlog delavske stranke. Za Chamherlaina je glasovalo 281 poslancev, proti njemu pa 200. Rešila ga je torej samo disciplina konservativne stranke, katere predsednik je. A še od konservativcev jih je mnogo glasovalo proti njemu.
Izid glasovanja je bil sprejet z viharnimi medklici. Opozicija je vpila: »Naj vlada odstopi! Naj gre v božjem imenu!« Vladni poslanci pa so začeli peti narodno himno. Trušč je trajal dolgo časa. Medtem so se ministri porazgubili po hodnikih parlamenta.
Odmev v Angliji:
»Mrtve roke ne morejo krmariti imperija skozi viharje«
London, 9. majnika. t. Reuter. Današnji jutranji listi na prvih straneh izžarevajo vtis sinoč-njega glasovanja v parlamentu, ko je bil Chamberlain skoraj strmoglavljen in se je rešil le, ker je njegova stranka držala kolikor toliko disciplino. Toda odšel je iz zbornice z očitnim moralnim porazom. Vsi listi podčrtavajo zelo svobodoumno, da je vlada izgubila na ugledu in da bi bilo najbolje, če bi se umaknila. Konservativni »D a i 1 y M a i 1» daje vladi nasvet, naj gre. To ji bo samo v čast. Liberalni »N e w s Chronicle« napoveduje za najbližji čas novo vlado, toda takšno, da bodo mogli v njej sodelovati labouristi in liberalci. Chamberlain naj se umakne. Najhujši v svojem pisanju je »Manchester Guardian«, ki pravi, kako da je mogoče, da se ministri izgovarjajo, da ni dosti letal in dosti orožja, ko pa je leta in leta, odkar imamo Chamberlainovo vlado,
stalo na milijone in milijone delavcev v brezdelju. Več let imamo Chamberlaina na čelu vlade, pa poglejte, v kakšnem položaju se nahajamo. Nikdar ne bomo organizirali imperija tako, da bi odnesel zmago v tej vojni, dokler bomo imeli tega človeka in njegove ljudi na krmilu države. Kako naj mrtve roke krmarijo ladjo v tako viharnih dneh? Tudi glasilo ministra za dominione Edena »Yorkshire Post« srdito napada vlado in pravi, da je Anglija kolikor se tiče vojne pripravljenosti, daleč zadaj za Nemčijo. Krivdo nosijo tudi Chamberlain in njegovi sodelavci, čeprav ni mogoče reči, da so krivci samo oni. Danes plačujemo visoke cene za brezbrižnost, ki smo jo leta in leta dopuščali v pogledu obrambe imperija.
Odmev v Franciji:
»Poraženi general je onesposobljen«
Pariz, 9. majnika. t. »United Press«. Francoski tisk, ki je dal mnogo prostora debati v angleškem parlamentu, se v vsebino krize ne spušča. Le »Figa r o« objavlja nekaj opazk k tej debati in prosi za odpuščanje, če mora pri tej priložnosti opomniti na izrel< velikega vojskovodje v zadnji svetovni vojni maršala Focha, ki je pri neki priliki dejal: »Eden prvih vojaških zakonov je ta, da je general, ki je bi! poražen, za nadaljnje vodilne vloge onesposobljen.«
Pariz, 9. maja. b. Tudi v Franciji je izid glasovanja v angleški poslanski zbornici zbudil največjo pozornost. Ministrski predsednik Reynaud je bil davi ob 9 v Elizejski palači, kjer se je raz-govarjal s predsednikom republike Lebrunom. Takoj nato se je na (Juai d'Orsayu sestala francoska vlada, ki se je posvetovala dve uri o položaju, nastalem jx) glasovanju v angleški poslanski zbornici.
Popoldne ob 4 je bila seja v Elizejski palači pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Zanimivo je, da je »Pariš Soir« v svoji snočnji številki ugotovil, da je danes položaj v Londonu prav takšen, kakršen je bil v Parizu pred odstopom Daladierove vlade.
Odmev v Ameriki
Washington, 9. maja. AA. Reuter. Nepričakovano majhna večina, ki jo je dobila angleška vlada v zbornici, razlagajo kot obsodbo politike angleške vlade glede vojne na Norveškem. Glasovanje v zbornici je znak, da je angleška zbornica istega mnenja kot inozemstvo, da angleška vlada ni pokazala dovolj moči pri vojskovanju. V vvashington-skih krogih smatrajo, da pomeni dejstvo, da je 200 poslancev glasovalo proti Chamberlainu, da so nezadovoljni tudi konservativci, ki so s tem molče obsodili politiko angleške vlade. V političnih krogih smatrajo, da morajo po takem glasovanju v zbornici nastati spremembe vlade v najkrajšem času. Nova vlada naj bi bolj energično vodila vojno.
Chamberlain bo le odstopil
London, 9. maja. b. Davi so se v Londonu razširile govorice, da namerava ministrski predsednik Chamberlain po glasovanju v poslanski zbornici, na katerem je ministrski predsednik v pretekli noči nobil slabo večino, odstopiti. Novica uradno še ni potrjena. Chamberlain se je danes dopoldne posvetoval s svojimi najbližjimi sotrudniki o političnem položaju, ki se je razvil po včerajšnji razpravi v poslanski zbornici. Chamberlain je v teku dopoldneva v buckimghamski palači kralju poročal o položaju.
London, 9. maja. t. Na sestanku, ki ga je Imel z voditelji delavske stranke, jih je Chamberlain vprašal, če bi hoteli vstopiti v novo vlado, ki bi bila pod njegovim predsedstvom. Nadalje jih je vprašal, če bi bili pripravljeni vstopiti v vlado pod predsedstvom kakšnega drugega člana konservativne stranke. Delavski voditelji so mu odgovorili, da ne morejo vstopiti v nobeno vlado, ki bi ji predsedoval Chamberlain. Enak odgovor je Chamberlain dobil tudi od liberalne stranke. Odgovor na drugo vprašanje, če bi hoteli vstopiti v kakšno novo vlado brez Chamberlaina, pa bodo zastopniki delavske stranke dali šele po konferenci stranke, ki se začne jutri v Bournemouthu. Iz gornjega se vidi, da se je Chamberlain odločil, da odstopi, ako bi mu sledila vlada, v kateri bi sodelovale vse stranke. Halifax in Churchill sta bila pri tem sestanku navzoča. Novih razvojev nocoj ne pričakujejo.
Delavska stranka bi vstopila v vlado, če...
London, 9. maja. t. Reuter. Delavska stranka (labour party) je sklicala svoj letni občni zbor v Boumemouth za dan 13. maja. Na tej konferenci bo padla tudi odločitev o tem, če se naj delavska stranka udeleži sodelovanja s kakšno koncentracijsko vlado, ali če naj ostane v opoziciji. V Londonu se po zaključku debate v spodnji zbornici, kjer je vlada odnesla tako pičlo zmago, da jo lahko šteje kot poraz, vedno bolj utrjuje mnenje, da naj obe opozicijski stranki vstopita v novo vlado. Morda bo že Chamberlain sam stavil tozadevno po-
nudbo delavski stranki, vendar pa ni verjetno, da bi delavska stranka hotela v ladjo, ki jo krmari Chamberlain, marveč bo zahtevala tiopolnoma novo vodstvo. Ponekod se oglašajo tudi trditve, da bo Chamberlain ot^topil sam in tako napravil prostor za novo 'vlado na širši podlagi.
Že imena novih ministrov
Londonski jutranji listi pišejo, da bo Chamberlain še danes odstopil Za novega predsednika vlade omenjajo Lloyda Georgea, ki ima sedaj že 77 let, za podpredsednika pa bo imenovan W i n s t o n Churchill, ki bo obenem predsednik vojnega sveta in bo vodil vse vojne operacije na kopnem, na morju in v zraku. Pravosodni minister bo vodja liberalcev sir Archibald Sinclair, za ministra za narodno oskrbo bo imenovan delavski prvak M o r r i s o n. Prav tako bo v vlado vstopil tudi bivši zunanji minister Anthony Eden, za prvega lorda admiralitete pa bo ponovno imenovan Duff-Cooper, vojno ministrstvo pa bi prevzel Hore B e 1 i s h a.
Marija v vojski
lUtoae* prestolonaslednik Umberto se z leno princeso Marijo po obisku pri sv. očetu vrač« ^^	k bazilike m. Pet«.
Ni res
Budimpešta, 9. maja. AA. MTI. Na madžarskem merodajnem mestu izjavljajo, da so popolnoma netočne in popolnoma izmišljene od začetka do kraja vse vesti, ki jih je širil list neke sosedne države o tem, da je Nemčija zahtevala od Madžarske dovoljenje za prehod njenih čet. Te in podobne vesti izvirajo iz navadne zlohotnosti.
Rim, 9. maja. AA. Diplomatični urednik agencije Štefani nastopa proti raznim vestem, ki jih glede Italije širi angleški tisk, posebno pa Daily Herald in Times. Med vestmi je treba posebno na-glasiti one, v katerih se govori, da Italija baje ogroža Jugoslavijo in Grčijo, ter vesti da se je vršil sestanek med predstavniki nemškega in italijanskega generalnega štaba, kakor tudi vesti o neki demarši zaveznikov pri uradnih predstavnikih Italije, naj bi Italija precizirala svoje stališče pred 16. t. m. Vse te vesti, ki so v glavnem angleškega vira, so tendenciozne.
Romunija se pripravlja na vojno — ali pa za čim večji izvoz v Nemčijo
Bukarešta, 9. maja. t. Rador. Vladno poročilo pravi, da je vlada sklenila postaviti pod nadzorstvo prodajo in nakup vseh vrst goriv, to so les, premog, petrolej, nadalje nakup in prodajo vseh vrst žita in druge ljudske in živinske hrane. Razlogi za te ukrepe so narodno-obrambnega značaja. V inozemskih diplomatičnih krogih razlagajo te ukrepe kot prve korake za organizacijo velikih skladišč za vse potrebščine, ki bi jih potrebovala vojska v primeru vojne, a tudi civilno prebivalstvo. Nekateri trdijo, da imajo ti ukrepi še druga ozadja in da hoče romunska vlada dobiti na razpolago večje količine določenega blaga, ki ga hoče v večji količini pošiljati Nemčiji.
Kdo naj začne prvi
London, 9. maja. t. Reuter. V tedenski reviji »Weekly Magazine« nasvetuje neki nepodpisani strokovnjak v letalskih vprašanjih, da naj Anglija prične z letalskimi napadi na Nemčijo. »Nemčija nam prav gotovo ne bo prizanesla. Nemčija nas bo prav gotovo bombardirala. Zato je potrebno, da ji ne damo izbero časa, marveč da jo prehitimo mi. Vojno moramo zanesti v Nemčijo samo, da bo tamkaj zasejala strah. S hitrimi, zaporednimi in neprestanimi bombnimi napadi recimo na nemške prometne zveze, na ceste in železnice kakor tudi na municijske tovarne in tovarne za orožje, predvsem tovarne za letala in letališča sama bomo prevzeli vodstvo v borbi in sovražnika prisilili k
Večno staro in večno novo je trpljenje in bolečina. V bistvu je trpljenje trpljenju vedno podobno, čeprav nastopa v raznih oblikah in čeprav ga človek na različne načine javlja: enkrat z glasnimi tožbami, drugič s tihimi vzdih-Ijaji; enkrat ga občuti kot duševno stisko in drugič zopet kot telesno bolečino.
Kakor je trpljenje staro in vendar vedno novo, v bistvu pa vedno enako, tako najde ubogi človek v bistvu tudi vedno isto pomoč v težavah, pa čeprav mu prihaja pod raznimi podobami. Kadar pa človek ne ve nobenega izhoda več, potem se rado zgodi, da dvigne svoj pogled k večnim zvezdam in od tam pričakuje pomoči.
Marijo kličemo za Kraljico miru. Kot Kraljica miru nam gotovo nikdar ni tako blizu, kakor v težkih vojnih časih. Da bi pnč vsem bila v pomoč in bramho, ki so si miru želeli in se zanj prizadevajo, pa zdaj strašna vojna divja po njihovi domovini in pustoši njihova ognjišča!
Ko je po veliki francoski revoluciji vsa Evropa polagoma zaplavala v vojno in so stiskani narodi bolj in bolj hrepeneli po mirnem življenju, se je začelo veliko gibanje za če-ščenje Matere božje, na katero so izmučeni narodi vedno bolj goreče naslavljali svoje prošnje, da bi jim izprosila miru. V tej dobi se je prvič zgodilo, da so lavretanskim litanijam pričeli dodajati prošnjo: »Marija, Kraljica miru, prosi za nas.« Prvič vidimo to prošnjo zapisano v nekem francoskem katekizmu iz 1. 1792. V zadnji svetovni vojni pa je papež Benedikt XV. S. maja 1917 tej prošnji lavretanskih litu-nij dal splošno veljnvo za vso katoliško Cerkev. V odloku velikega mirovnega papeža beremo med drugim: »Naj bi se k Mariji dvigali vzdihi vseh plemenito mislečih src, kajti ona je Mati usmiljenja in po dobroti božji vsemogočna. Nnj bi se k njej dvigale goreče prošnje na vseh koncih sveta, v veličastnih svetiščih, kakor tudi v najmanjših kapelah, v prestolnicah in v hišah velikašev, kakor tudi v najmanjših kočah. K njej naj se zaupljivo obrne vsaka verna duša, kjer koli prebiva: pa naj bo to na s krvjo napolnjenih bojiščih in na širokem morju, ali pa so to dobre matere in neveste ter nedolžni otroci, ki prosijo za svoje drage.«
Čim večja je stiska okrog nas, tem bolj milo nam sveti dobra zvezda skozi oblake. Njena mila svetloba se z materinsko nežnostjo smehlja in prinaša upanje potrtim dušam. V srce se naseli nova moč in nova dobrota, ki je celo močnejša, kakor smrt in uničenje, s katerim nova uničevalna sredstva moderne vojne groze ubogemu človeku.
V peklu pred Verdunom v letu 1916 se je zgodilo, da je bil položen prvi kamen za cerkev, posvečeno »Naši ljubi Gospe mrtvega moža.« Izraz »peklo pred Verdunom« moramo razumeti dobesedno, ker je to bila strašna resničnost. Na desetine štirijaških kilometrov ozemlja je bilo popolnoma razkopnnega in preoranega z najtežjimi izstrelki, tako da zemlja ni več bila trdna, ampak se je sama posipala in rušila kakor amorfna kaša. Gozdovi so bili podrti in do najglobjih korenin izfrebljeni. Cele vasi in mesta so izginila s površja zemlje. Groza in uničenje sta kakor dve naravni sili zagospodovali nad strašno pokrajino. Tudi jarki in zaklonišča niso mogla več nuditi čeprav le skromnega varstva. Vse okrog saini granatni lijaki, vse okrog samo eno brezmejno pokopališče. V tej strahotni znpuščenosti in brezmejni bedi se je do skrajnosti izmučena človeška duša spet spomnila že davno izzvenelih glasov in pozabljenih molitev iz otroške dobe. Drobni odlomki krščanskega nauka, spočetka brez vsake medsebojne zveze, so si pričeli utirati pot v spomin in zavest do smrti izmučenih junakov. Obledele slike, ki so spominjale na prvo sveto obhajilo in na družinsko pobožnost pred Marijinim oltarjem so začele vstajati iz preteklosti in porajati v dušah novo spoznanje. V oni strašni duševni stiski je dozorelo v srcu spoznanje, da bi samo višja sila še mogla pomagati. In polagoma se je iz tega spoznanja in novega hotenja izobličila podoba Matere božje. Ubopi vojaki so se po toliko letih spet zavedli, da imajo dvoje mater: eno telesno in drugo duhovno mater. In ti dve podobi sta se strnili v eno samo milo sliko, v sliko matere. Celo v smrtnem boju so ponavljali klic »Mati Marija, pomagaj!« Celo nemški vojaki so poročali, da so slišali v francoskih vrstah večkrat vzklike: »Marija, ostani zvesta Franciji!«
Tako so nastale vedno nove prošnje in se vrstile k starim. Ali boljše povedano, ista nebeška Deva se je vojakom pokazala v novi, njihovemu položaju ustrezajoči podobi in je živela med njimi. To ni bila več božja Mati v zlatem plašču, v svetlobi dvanajstih zvezd, kakor smo jo vajeni videti v bogato okrašenih cerkvah. To je bila božja Mati »iz strelskega jarka«, to je bila »naša ljuba Gospa iz zaklonišča«, to je bila »božja Mati mrtvega moža«. Tako je torej Marija sledila svojim bednim otrokom tudi v vojskino trpljenje, kot zvesta spremljevalka zemeljskih otrok, ki vedno pomaga. Kot Mati žalostna, ki ne beži od svojih otrok, kadar so v stiski in trpljenju, ampak jim prav tedaj hoče z materinsko ljubeznijo pomagati. Ker je mati nas vseh, se gane njeno usmiljenje srce, kakor hit>o zazna za našo bridkost. Hitimo zaupljivo tudi mi v njeno varstvo!
obrambi. Razume se, da bo tudi Anglija mnogo pretrpela, ker je treba računati s tem, da bodo Nemci odgovarjali, toda nevarnost za Anglijo je danes mnogo manjša, kot pa je bila v začetku vojne.« Tako piše strokovnjak, ki svoj članek zaključuje z besedami: »Anglija je v zraku močnejša, toda ona se mora svojega letalstva tudi posluževati.«
Letalske borbe
London, 9. maja. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da je davi severnovzhodno od škotske obale angleško letalo napadlo nemški bombnik in ga sestrelilo v morje. Tudi na jugovzhodni obali Anglije so protiletalski topovi streljali na nemška letala, ki so se pojavila visoko v zraku a so se takoj obrnila nazaj na morje.
Mobilizacija v Angliji
London, 9. maja. t. Reuter. Vojno ministrstvo je objavilo oglase, da se morajo javiti na vojaškem uradu vsi moški, rojeni / letih med 1903 in 1920. Oglas pravi, da imenovani še ne bodo takoj vpoklicani v vojno, toda vpisani bodo v vojne imenike, tako da jih vojaška oblast lahko takoj pokliče pod orožje. Zaenkrat bodo vpoklicali samo devet letnikov, kar bo znašalo okroglo dva in pol milijona mož
(jjOApCrtiGMtVJO
Uredba o reševanju delovnih sporov v banov. Hrvatski
Kraljevi namestniki so na predlog bana banovine hrvatske te dni podpisali uredlio o reševanju delovnih sporov v banovini Hrvatski. S to uredbo so za področje banovine Hrvatske razveljavljene vse določbe našega skupnega delovnega prava, ki bi bile v nasprotju z določili te uredbe.
Na kratko bi mogli vsebino omenjene važne uredbe tako-le povzeti:
V izogib »nepotrebne^ in škodljivega zastoja dela« nalaga uredba delodajalcem in delojemalcem obveznost, da vse kolektivne delovne spore podvržejo mirnemu reševanju |x> posebnem večstop-nem postopku, ki ga uredba določa:
1.	neposredni razgovori med prizadetimi strankami po polnoinočnili predstavnikih delodajalcev in večinsko delavske strokovne organizacije.
2.	posredovanje pristojnih delodajalskih m delojemalskili zbornic.
3.	Dva zapovrstna pomirjevalna (poravnalna) postopka pred oblastvom splošne uprave I. stopnje.
4.	Sodni postopek prod delovnim sodiščem.
Ako gre za »podjetja, v katerih bi ustavitev
dela težko prizadela splošno javno korist (interes) — Mnice, voda, plin, elektrika »in slično* —, se mora spor takoj po brezuspešnem drugem poravnalnem postopku predložiti delovnemu sodišču.
Ako pa gre za druga podjetja, pa odloči po brezuspešnem drugem izravnalnem postopku o predložitvi spora delovnemu sodišču ali o prekinitvi dela delavstvo s tajnim glasovanjem. Glasovanje se vrši pod nadzorstvom upravnega organa, glasovalno pravico imajo vsi delavci, ki so izpolnili 24. leto. Vendar more ban »iz razloga splošne javne koristi« tudi za ta »druga podjetja predpisati obvezno neizbirno predložitev spora delovnemu sodišču.
Vsaka drugačna kolektivna prekinitev dela je prepovedana. Še posebej so prepovedane vso splošno stavke. V vsakem slučaju je tudi prepovedana zasedba tovarn ali utaborjenje pred tovarno. Analogna določila veljajo za izprtje (lokaut).
Delovna sodišča se ustanove na sedežih okrožnih sodišč. Sestavljena so iz predsednika in njegovega namestnika, ki sta imenovana iz vrst sodnikov rednih sodišč, ter dvajset prisednikov iz vrst delodajalcev in delojemalcev. Vsakokratni senat je sestavljen iz predsednika in iz po dveh prisednikov iz vrst delodajalcev in delojemalcev, ki se izžrebajo z liste, katerih polovica pa mora biti iz >iste ali sorodne stroke«, v kateri teče kolektivni delovni spor, a ne iz istega podjetja.
Postopek pred delovnim sodiščem ie usten. Odlok delovnega sodišča je dokončen in proti njemu ni pravnega sredstva.
*
Ali pomeni opisana revizija delovnega prava v banovini Hrvatski napredek v razvoju našega delovnega prava, ali ne? Analiza in kritika uredbe v luči tega vprašanja nima toliko praktičnega pomena »de lege lata«, — to bi bilo zvonenje po toči in je povrh tega še izključno hrvatska zadeva —, kot ga ima »de lege terenila« za ostale pokrajine.
Dokler se sistem ne preizkusi v življenju, hočemo k uredbi podati le nekatere pripombe:
1.	Namen uredbe, da se prepreči »nepotreben in škodljiv zastoj dela« ter da se doseže »mirno reševanje« delovnih sporov, pomeni na vsak način velik načelni napredek v našem delovnem pravu. Vsi vemo, koliko škode povzročajo stavke ne le narodnemu gospodarstvu kot celoti, temveč vedno tudi obema spornima strankama samima, podjetnikom in delavcem.
2.	Dejstvo, da je za reševanje kolektivnih delovnih sporov predvidenih pet zapovrstnih stopenj, ima laliko dobre in slabe strani. Dobra stran je v tem, da se z razpravljanjem na več stopnjah, ako ne pride do rešitve takoj v začetku,^sporni predmet jasneje osvetli, sporne točke se lažje pri-
tacija. Da pa utegne biti uradno sodno dopolnjevanje gradiva v kolektivnih delovnih sporih zelo potrebno, je verjetno zaradi praktične nemožnosti, da bi zgolj približni podatki delavske sporne stranke bili sodno dokazno sposobni. Podjetniška sporna stranka pa bo imela naravni interes, da nc bo prostovoljno fiokazala vseh kart.
6. Posebno pažnjo zasluži čl. 26 Uredbe, ki se glasi:
»Delovno sodišče se mora pri donešenju svojega odloka poleg zakonskih predpisov ozirati tudi na splošne gospodarske razmere in na življenjske jx>goje vsega delavstva banovine in dotične stroke. Končno mora vzeti v obzir, do katere višine lahko seže mezda in mejo, izpod katere ne more iti.«
Ni jiovsem umljivo, čemu naj bi služila beseda »poleg« in zakaj ne bi to, kar uredba označuje kot obvezne upoštevne okolnosti »poleg zakonskih predpisov«, bilo sestavni del teh zakonskih
predpisov samih. Človek bi mislil, da zaradi pre-splošne in premalo konkretne opredelitve pojma samega, načina ugotavljanja in mere upoštevanja
»splošnih gosfiodarski razmer in življenjskih pogojev«. Seveda je s tem iz okvira »zakonskih predpisov« izpadel eden glavnih objektivnih kriterijev za vsebino sodnega odloka v kolektivnem delovnem sporu. Poleg tega pa med okolnostmi, ki naj bi se upoštevale »poleg zakonskih predpisov« pogrešamo vidik gospodarskega stanja prizadetega pod-jetja.
Tudi tu bo treba čakati na judikaturo, ki pa bo toliko šibkejša, kolikor uredba ne predvideva pravnih sredstev proti prvostopnemu sodnemu odloku.
Banovina Hrvatska je dobila nov zaokrožen sistem urejanja oziroma reševanja kolektivnih delovnih sporov. Po svojih organih in postopkih, torej po svoji formalni strani je sistem zelo blizu korporativni soluciji delovnega prava. Nekoliko manj po svoji materialni strani. Ako sta načeli socialnega miru in socialne pravičnosti res glavni oznamenili oz. namena korjx>rativnega delovnega prava, potem je nova hrvatska uredba v veliki meri poskrbela za pravo jamstvo socialnega miru. V kolikor bo tudi socialna pravičnost deležna podobnega pravnega jamstva, to bo povedala šele praksa. Iz uredbe same to ni dovolj razvidno.
Dr. Ciril 2ebof.
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila tvrdki Kiigelsherger Rupert v Krškem, da sme prodajati pšonično moko vojvodinske proveni-jenco s pribitkom 20%, zaokroženim na 5 para pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktni borzi, oziroma s pribitkom 19% ob enakih pogojih na pše-nično moko slavonske provenijence in z znižanjem po 20 para pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 para za moko št. 5, oziroma G oziroma 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko št. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov. — Tvrdki H. Vielhaher, Maribor, da sme prodajati krušno moko št. 2 jx> din 4.—, št. 5 po din 3.80 in št. 6 po 3.60 za 1 kg, z vrečami brutto za netto pri prodaji na debelo. — Demšar Antoniji, mesarsko podjetje v Planini, da sme prodajati goveje meso I. vrste jk) din 14.—, goveje meso II. vrste po din 12.—, telečje meso I. vrste po din 16.—, telečje meso II. vrste po din 14.—, svinjsko meso I. vrste po din 18,— in svinjsko ineso II. vrste pa din 16,— za 1 kg. — Mesarskim podjetjem v okraju Laško, da smejo prodajali goveje in telečje mešo in sicer sprednji del po din 14.—, zadnji del po din 16.— ter svinjsko meso po din 16.— oziroma 18.— za 1 kg.
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki H. Vielhaher, Maribor, da sme prodajati bučno o 1 j e v sodih po 20.50 din in v kantah po 20.75 din za kilogram pri prodaji na debelo. — Tvrdki Središka oljarna, d. z o. z. Središče ; ob Dravi, da sme prodajati bučno olje po 19 din za kilogram na debelo. — Mesarskim p Q*d -jetjem v Ptuju, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Mariboru, poverjeni|tvo v Ptuju, da smejo prodajati goveje m S o I. vrste sprednji del po 13 din, zadnji del po la dinarjev, goveje meso II. vrste sprednji del po 10, zadnji del po 12 din, s 1 a n i n o po 16 din ozirttna 18 din, telečje meso po 12 din OB>ro?ia po 14 din ter telečje pleče brez priklade po )8 ®j(i za kilogram. — M e s a r* k i m podjetjem" V okraju S lo venske Konjice, da smejo prodajati goveje meso I. vrste, ki se kot tako označi z žigom pri mesnem ogledu, sprednji del po 14 din, zadnji del po 16 din, goveje meso II. vrste sprednji del po 12 din, zadnji del po 14 din, t e-lečje meso po 14 din oziroma 16 din, svinj-s k o m e s o po 16 din oziroma 18 din za kilogram. — Mesarskim podjetjem v okraju Gornji grad, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarje/ v Celju, da smejo prodajati goveje meso po 14 din zadnji del, oziroma 12 din sprednji del, volovsko meso I. vrste, ki se kot tako z žigom označi pri mesnem ogledu,
Pogajanja z Rusijo. Iz Belgrada poročajo, da se pogajanja za sklenitev trgovinske in plačilne ]>ogodbe s Sovjetsko Rusijo ugodno razvijajo in se lahko pričakuje v najkrajš-em času sklenitev pogodbe, ki l>o zagotovila naši državi preskrbo z mnogimi surovinami, do katerih je v današnjih razmerah zelo težko priti v drugih državah.
Izvoz lahkih govejih kož do 25kg. Iz Belgrada poročajo, da se na merodajnih mestih proučuje vprašanje dovoljenja izvoza lahkih govejih kož do 25 kg teže. Zainteresirani krogi pričakujejo, da bo izvoz mogoč le proti plačilu v devizah.
Izvoz masti in slanine v Francijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Belgradu se je pogodilo s Francijo, da bomo v teku meseca maja in junija izvozili 50 vagonov masti iu prav toliko slanine. Za mast je dogovorjena cena 22 din, za slanino pa 20 din za kg franko Modena (na itali jansko-francoski meji). Francozi so zahtevali večje količine, toda tega nismo mogli dati zaradi pomanjkanja blaga.
V Zagrebu naj se osnnjeta jugoslovansko-madžarska in jugoslovansko-italijanska gospodarska zbornica. Hrvatski gospodarski krogi so pričeli akcijo, da naj se v /.agrebu osnujeta jugoslovansko-madžarska in jugoslovansko-italijanska trgovinska zbornica. Zaradi tega je bil predsednik zagrebške Trgovinske zbornice g. dr. Krasnik nekaj dni v Belgradu.
Uvoz bombažnega in volnenega prediva. Narodna banka izdaja dovoljenja za uvoz bombažnega in volnenega prediva v drugem četrtletju 1940 na osnovi predloženih podatkov o skupnem uvozu dotičnega prediva iz vseh klirinških in neklirinških držav v letu 1939, in sicer 35% vrednosti vsega uvoza v omenjenem letu. Tako se torej izdajajo za prvo poletje dovoljenja za uvoz bombažnega in volnenega prediva 60% vrednosti skupnega uvoza prediva iz leta 1939.
Denarniški odsek zagrebške trgovin, zbornice je iinel svojo sejo v sredo. Na seji je ugoi tovil potrebo jasne kodifikacije deviznih predpisov, v katerih se danes skoraj nihče več ne sjx>zna in tako prihajajo gospodarstveniki proti svoji volji v sjKire z deviznimi predpisi, čemur seveda sledijo globe. Uredi naj se tudi čimprej vprašanje naših terjatev v Španiji.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Splitu. V trgovinski register je vpisan kot pro-kurist g. Sime Goldoni.
Hrvatska banka, Zagreb. Vpisana sta nova člana ravnateljstva: dr. Dragutin Cekuš iz Zagreba in Carlo Galli iz Benetk.
Neprekosljiv film, ki bo te dni zabaval mlado in staro	Paul HOrblger . Theo	K S NO MATICA
n -m	TfelCT« n V	l,n9en ' "ansMoser	",,1W
Premiera !$A.ll V tLPlrlilKi	Marta Harell . Hell	«e!e7on 21-24
Velefilm zabave, razposajenega veselja, najslajših melodij in razkošja	FInkenzeller	Ob 16., 19. in 21. uri
bližajo in psihološki prepadi imajo več, možnosti za izravnanje. Slaba stran bi mogla biti v zavlačevanju rešitve. To pa je odvisno predvsem od rokov, ki tečejo med poedinimi stopnjami. Ti roki pa, vkolikor so zakonski, so po uredbi razmeroma kratki (»takoj«. 3 dni, 7 dni).
3.	Gotovo bodo mnenja deljena glede določb nove uredbe o stavkah in izprtju. Če že uredba stavke na splošno ne uvršča med kazenske delikte, pa pomenja odstranitev možnosti običajnega stavkovnega pritiska več ali mani praktično onemo-gočenje stavk. Res prave in uspešne stavke so, kakor kaže dolgo izkustvo, mogoče le v posebno ostri razrednobojni psihozi in s pomočjo posebno spretne stavkovne tehnike, ki vključuje razne neobhodne oblike stavkovnega pritiska oz. nasilja. Ce k temu še upoštevamo čl. 14 Uredbe, po katerem more ban iz razlogov »splošnih javnih koristi* v katerem koli primeru odrediti obvezen postopek pred delovnim sodiščem, ako poravnalne razprave niso uspele, smo lahko prepričani, da v bodoče v banovini Hrvatski ne bo ravno mnogo stavk.
4.	K določbam o sestavi delovnega sodišča bi mogel kdo izreči jxunislek, ali je sistem neposredno zainteresiranih prisednikov najprimernejši in ali ne bi bilo morda boljše, odločiti se za poklic-nO-sodniški senat, ki pa bi se mogel posluževati v dokazilnein postopku socialno-gospodarskih izvedencev. S tem bi »delovno sodišče« bilo res pravo sodišče. Tako pa se utegne večkrat izroditi v medsebojno advokatsko tekmovanje delodajalskih in delojemalskili prisednikov, kdo bo bolj prepričal poklicnega sodnika-predsednika, katerega glas bo odločil. Da bosta delodajalska prisednika v svoji »sodniški« funkciji sriosabnejša in spretneišo, je verjetno še posebej zaradi določbe v uredbi, v smislu katere mora biti polovica prisednikov iz »iste ali sorodne stroke«. Gotovo je, da bi delavsko stališče bolj strokovno branil n. pr. strokovni referent pristojne Delavske zbornice kot pa delavec iz »iste ali sorodne stroke«.	.
5.	Skope so določbe o postopku, pribavljanju dokazil in izvajanju dokazov pred delovnim sodiščem. Nikjer ni verbis expressis rečeno, da mora sodišče tudi po uradni dolžnosti pribavljati in izvajati dokaze, ki bi se mu za razjasnitev sporne stvari zdeli potrebni (na pr. vpogled v podjetniške knjige). Sicer je rečeno, da lahko sodišče, ako smatra, da predloženo gradivo s prejšnjih stopenj ni zadostno, predmet vrne upravni oblasti v dopolnitev gradiva, pri čemer »bo odredilo smernice« za to dopolnitev. Zdi se, da bo tu morala povedati svoje praksa, judikatura ali pa avtentična interDre-
po 16 din zadnji del, oziroma 14 din sprednji del, telečje meso po 15 din oziroma 14 din ter svinjsko meso po 18 din oiroma 16 din za kilogram.
Bilance
Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic v Ljubljani ima občni zbor delegatov dne 26. maja. Iz poročila za 1939 je posneti, da je število članov naraslo lani od 7.955 na 7.990 (1938 od 7.896 na 7.955). Bilanca izkazuje vsoto 21.9 (24.4) milij. din. Med aktivi so se predvsem znižali razni dolžniki od 2.6 na 0.16, narasla pa je vrednost nepremičnin in karcel od 3.3 na 6.06 milij. din. Blagovne zaloge so se zvišale od 7.74 na 7.96 milij. din, dočim so se istočasno zmanjšali dolgovi članov od 7.57 na 4,2 milij. din, ker je zadruga prešla na gotovinski sistem plačil. Med pasivi so narasli rezervni skladi od 7.5 na 8.02 milij. din, upniki pa od 10.84 na 11.35 milij. (narastel je namreč predvsem dolg pri Zvezi nabavljalnih zadrug v Belgradu). Pri brulodonosu 5.3 (5.74) milij. din znaša prebitek za 1939 38.434 din (1938 je znašal 35.073 din).
Zedinjena zavarovalnica d. d., Belgrad. Glavnica 6.0, bilančna vsota 85.7 (85.8), čisti dobiček 0.635 (0.51) milij. din.
Stolin, tekstilna industrija, Vukovar. Glavnica 5.0 (2.0), bilančna vsota 21.3 (8.3), brutodonos 9.67 (5.4), čisti dobiček 0.23 (232) milij. din.
Prva jugoslovanska tkalnica svilenega blaga, Osijek. Glavnica 5.0, bilančni vsota 18.3 (22.4), brutodonos 9.9 (9.0), čisti dobiček 0.97 (0.6) milijonov din.
Stražilovo v Sremskih Karlovcih. Ta družba
izkazuje za lansko leto pri glavnici 2 in bilančni vsoti 10.6 milij. din brutodonosa 1.0 in izgube 1.337 milij. din. Zaradi tega bo občni zbor delničarjev sklepal dne 26. maja 1940 o sanaciji družbe.
Bilance filmskih družb. Jugoslovanska d. d. za promet Paramount filmov v Zagrebu izkazuje za lansko poslovno leto pri glavnici 1.25 milij, dip izgube 3.751 din, s čimer se prejšnja izguba poveča, na 0.62 milij. din. — Twentieth Century Fox Film Corporation, jugoslovanska d. d. v Zagrebu izkazuje pri glavnici 1.0 milij. din dobička za 1939 33.141 din, s čimer se izguba iz prejšnjih let zmanjša na 0.39 milij. din.
Tvornica lakov Reichhold, Flugger & Boe-
ckiug, Belgrad. Glavnica 1.2, bilančna vsula 7.0 (5.41, brutodonos 2.1 (2.03), dobiček za 1939 0.033 10.08) milij. din.
M Kino Kodelfevo te/. 4t-64 mm
Najboljša igralca Metro Goldwyn Mayerja na stopata skupno v najmočnejši in najnape-tejši filmski drami
Brezdomci
MICKEY ROONEY - SPENCER TRACY Film, ki ga bomo obdržali v spominu kakor lep doživljaj.
Upor v Maroku
Napeta zgodba iz življenja tihotapcev oroZja. Danes ob 20.30. jutri ob 17 in 20.30
Borze
Hrvatski listi in naš Pokojninski zavod.
Hrvatski listi prinašajo izjavo predsednika zagrebškega Pokojninskega zavoda g. dr. Vladi-mirja Košaka, iz katere je posneti, da je število zavarovancev naraslo že na 15.000 in znaša letna premija okoli 40,000.00(/ din. Ob tej priliki pravi g. 'dr. Košak, da še ni rešeno vprašanje razmejitve ljubljanskega zavoda, ker hočejo dalmatinski zavarovanci v Zagreb. »Novosti« prinašajo mimogrede tudi, da znaša deficit ljubljanskega zavoda 200.000.000din in da hoče ljubljanski zavod naprtiti zagrebškemu zavodu deficit 40,000.000 din zaradi prevzema dalmatinskih zavarovancev. Te številke so popolnoma izmišljene in ne vemo kakšen je |>ri tem namen »Novosti«. Če drugega ne, kažejo popolno nepoznanje razmer.
Dve novi delniški družbi. V trgovinski register v Belgradu je bila vpisana deiniška družba za predelavo živalske 'dlake z glavnico 1,000.000 din s sedežem v Belgradu in sedežem tovarne v Stražišču pri Kranju. V tako družijo se je namreč pretvorila Zadruga za predelavo živalske dlake r. z. z o. z. v Stražišču pri Kranju. V upravni odbor so izvoljeni: Anatolije Borisovič Geljfenbajn, Franc Ješe in Anastazija N. Geljfenbajn. — Nadalje je bila vpisana v Belgradu delniška družba Karb-?lignum za prodajo premoga. Glavnica znaša 1,000.000 din, člani upravnega sveta so: Ljubamir Tadič. predsednik, Aleksander josifovič, Dragoljub R. Dra-govič, za ravnatelja družbe pa sta postavljena Ilajsler Beno in Kraus Lajčo.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
V Franciji je osnovan vrhovni izvozni svet.
Iz Pariza poročajo, da je osnovan vrhovni izvozni svet, ki ima za nalogo: biti neprestano v stiku z industrijskimi podjetji in njihovimi strokovnimi organizacijami, da spremlja razvoj proizvodnje in da uveljavlja potrebne ukrepe zn povečanje zunanje trgovine, vzpozstaviti zvezo med posameznimi ministrstvi, ki so zainteresirana v izvozu in stremeti za tem, da pristojne oblasti uveljavljajo ukrepe, ki bodo mogli poživiti izvoz. Svetu predseduje minister trgovine in industrije, podpredsednik sveta je državni podtajnik tega ministrstva. Od članov so 4 predstavniki odbora za trgovino in carine v skupščini in senatu, 8 predstavnikov francoskih producentov, 2 predstavnika trgo""l'i,» zbornic in 9 uradnikov.
Dne 9. maja 1940.
Oenar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 8.673.830 din, na belgrajski 8.378.000 din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 250.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt . . , . , i ,	147.90- 151.10
Pariz 100 frankov . . . > , i	83.55— 85.85
New York 100 dol.	4425.-4485—
Ženeva 100 frankov............995.-1005—
Amsterdam 100 gold. . , , . .	2348.50-2386.50
Bruselj 100 belg. .,.»>,	739.- 751—
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt........ 182.76—185.96
Pariz 100 frankov ...,>, 103.30— 105.60
New York 100 dol. . . s . . 5480.-5520—
Ženeva 100 frankov..... 1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold. ..... 2900.55—2938.55 Bruselj 100 belg. . . . . . . j 921.71— 924.71
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 29 blago.
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 28.50—29, Sofija 100 drahem 96.50 blago.
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.45, London 1492, New York 446, Bruselj 74.20, Milan 22.50, Madrid 45—, Amsterdam 236.75, Berlin 178.75, Stockholm 106.—, Sofija 550 pon. Budimpešta 79.50 pon., Atene 3.10 pon., Carigrad 3.12 pon.. Bukarešta 2.37 pon., Helsinglors 8.50, Buenos-Aires 101.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 422—426 v Belgradu 428—428.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 422—426, begluške obveznice 73— 74, dalm. agrarji 65—66, 8% Bljrovo posojilo 99 blago, 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 7.900—8.000, Trboveljska 240—245.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98. beglušks obveznice 74.50 blago, dalm. agraji 66 blago, 4% severni agrarji 51.50 blago, 8% Blerovo posojilo 98 blago, V/o Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — D e 1 ni c e : Napodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 183 blago, Trboveljska 240—242 (242), Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 215 denar, Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji; vojna škoda promptna 428—428.50 (427.50), begluške obveznice 74.25—74.50, dalm. agrarji 65.25—66, 4% severni agrarji 6% šumske obveznice 63.50—66, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Elerovo posojilo 87.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice: Narodna banka 8.000 denar (8.000), Priv. agrarna banka 182 denar.
2itni trg
Novi Sad. Pšenica" bač okolica N. Sad 249—51, gornja bač, srem, slav., gernja ban. 249/51, bač. ladja Tisa 251—53. — Rž: bač. 200—02. — Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 193—95, bač. pariteta Vršac 192—-94. — Moka: bač.—ban.: og, ogg 362.5—72.5, št. 2 342.5—52.5, št. 5 322.5— 32.5, št. 6 302.5—12.5, št. 7 272 5—82.5, št. 175—80, — Srem—slav.: 357.5—67.5, 337.5—47 5, 317.5— 27.5, 297.5—307.5, 267.5—77.5, 175—80. Tendenca slabša.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Ptuj, 1 maja. Voli i. vrste 7.50, II. vrste 6, III. vrste 5.50, telice I. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 4.75, krave I. vrste 6, II. vrste 4.50, III. vrste 2.50, prašiči pršutarji 8—9 za kg žive teže. — Goveje meso I. vrsle 13 din, II. vrste 11, svinjina 13—18, svinjska mast 18—20, čisti med 18—20, goveje surove kože 11—13, telečje surove kože 18—20, svinjske surove kaže 8 din za kg. — Pšenica 225, ječmen 200, rž 200, oves 250, koruza 190, fižol 500—6C0, krompir 150 jabolka I. vrste 500, II. vrste 400, pšenična moka 400—475, koruzna moka 275, ajdova moka 350 —400 za 100 kg. — Trda drva 125 za kub. meter, jajca 0.75 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 26—28 za kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6.50—7 za liter.
Maribor (mesto), 3. maja. Voli I. vrste 7.50,
II.	vrste 6.30, III. vrste 6, telice I. vrste 7.25, II. vrste 6.30, 111. vrste 5.50, krave I. vrste 5.60, II. vrste 5, III. vrste 3.75, teleta 1. vrste '7, II. vrste 5.75, prašiči špeharji S.50, prašiči pršutarji 13.SO za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10, III. vrste 8, svinjina 12, slanina 16—18, svinjska mast 20, čisti med 18, goveje surove kože 12, telečje surove kaže 18, svinjske surove kože 9 za kg. — Pšenica 2.50, ječmen 2.50, rž 2.50, oves 2.50, koruza 2.40, fižol 6.50, krompir 2.25, seno 1.85, slama 0.75, jabolka I. vrste 10, II, vrste 7,
III.	vrste 5, hruške I. vrste 11, II. vrste 9.50; III. vrste 8, pšenična moka 3.75—4, koruzna moka 2.25, ajdova moka 4.75 din za kg. — Trda drva 112.50 za kub. meter, jajca 0.80 za komad, mleko 2.50 za 1, surovo masio 35 za k f. Na/adno mešano vino v gostilnah 10 din za liter iinejše sortirano vino 13 din za liter.
la čast Slovenskih goric in Prlekije
Protestno zborovanje bivše SLS zoper sramotilce Slovenskih goric
r	Sv. Lenart v Slov. goricah.
Zadnjo nedeljo, dne 5. maja t. 1., so pristaši fcivše SLS od Sv. Lenarta in zastopniki sosednih župnij napolnili dvorano Narodnega doma pri Sv. Lenartu, da ogorčeno protestirajo zoper nizkotni napad na čast Slovenskih goric in Prlekije. Naš stari nasprotnik, plitvi liberalizem, ki slovenskemu narodu nikdar ni prinesel niti najmanjše koristi, ampak ga vedno izkoriščal, izmozgaval in onečaščal, je z zlobno roko posegel v ostudno greznico in z najgršim blatom obmetal našo Prle-kijo in prijazne Slovenske gorice.
Neki Ignac Koprivec je napisal knjigo z naslovom: »Kmetje včeraj in danes«. Uvod je knjigi dal Švajger Zmago, učitelj pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Natisnila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Založila, to je finansirala, je knjigo Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Prlekija — domovina toliko slavnih in zaslužnih mož — Volkmer, Dajnko, Murko, Stanko Vraz. Miklošič, Uazlag, kardinal Misija, škof dr. Tomažič in naš voditelj dr. Korošec —; Slovenske gorice, ki vas je sveti škof Slomšek s i>osebno ljubeznijo ljubil in vam — stražarjem slovenske narodne meje — s svojim prijateljem Glaserjem vzgojil najboljšo duhovščino, da vas ohrani Kogu in narodno zvesle Slovence; vi, ki ste z narodnimi tabori užigali ogenj slovenske narodne zavesti in ga razplamteli po vsej Sloveniji, ki ste desetletja in desetletja junaško branili vsak košček Slovenske zemlje, da se ne uropa tujec — postali ste žrtev grdega blatenja! Od sramu bi morali zakriti svoj obraz, če bi bilo resnično, kar je o .vas v tej knjigi napisano!
Kdor vas ne pozna, pa bere to knjigo, bi si moral reči: »To je telesno, duševno in moralno propal narod!« Mladina vsa skvarjena! Fantje predani nečistovanju, ponocevanju in pretepaštvu! Dekleta kakor pohotne pocestnice, ki se po vrsti udajajo! Gospodarji »okajeni, zmerom in zmerom pijejo ler zmerjajo vse vprek, zakaj zagrenjenost se je oprijela duš, pa so zasovražili vse. Jeza jim razjeda srca in izlivajo jo na glave domačih« (str. 19). Možje pretepajo žene, »zakaj, zime so že ■takšne: Moški nimajo drugega dela, pa pretepajo žene. To je tradicija, ki jo podeduje po očetu sin, in malokdo jo omalovažuje« (str. 34). Namočena konopna vrv je »orodje, s katerim pretepavajo kmečki gospodarji svoje žene. Mnogokrat se vrv namaka naprej in naprej ,in mož seže ponjo, ko se mu zljubi« (str. 201). Kmetice so »okajene«, (od pitja) »zažarjene«, »candrave gospodinje, ki se motovilijo po očrnelih kuhinjah« (sir. 48, 68, 97). Kmetje kakor kmetice so udani praznoverju. Uvodničar učitelj Švajger Zmago piše: »Ne bi verjel, da še hodi kinetič z boječim korakom mimo živinozdravnika s cekarjem v roki po zdravilo k ptički ali k padarci za zdravljenje živine.« Če bi stopil v vasi med gospodinje, bi lahko videl, kakšno moč imajo med kmeticami ciganke. Čudil bi se, da v tem stoletju kmetica trepetaje ponavlja 7,a staro ciganko skrivnostne reke, če krave ni majo mleka, če je zbolelo živinče, ali če je v hiši bolezen.« Copernica na Ilumu je »postala priča Kinljivih dogodkov ljudske nevednosli, zaostalosti in revščine vaškega človeka.« »Dva, od očeta župana postavljena moža čuvaja hodita v noči okoli koče, v kateri umira zapuščena copernica Hum ska in z blagoslovljeno vodo škropila svet okoli koče, da bi ne mogel hudič do umirajoče reve« (str. 9/10). Na celih štiridesetih straneh se obre-kovalka Slov. goric in Prlekije razpisuje o tem, kako so kmetje in kmetice udani praznoverju, vražam, čarovnicam in cigankam. »Le redki so, ki.ne verujejo v čarovnice« (str. 59, 72, 73, 200— 234 itd.). V zdravstvu igrajo še vedno veliko vlogo takozvane piičke, žene konjačev, ki imajo moč izleciti človeka, nad katerim so zdravniki že obupali. Uroki imajo še svoje častilke, čarovnice stra šijo po hramih gospodinje, ciganke prerokujejo materam srečo ter zdravijo živino in še toliko drugega« (str. 72). »Zdravnikom se še ni posrečilo prepričati tukajšnjega ljudstva o važni vlogi ki jo imajo v človeškem življenju zrak. sonce, voda« (str. 72). »Bog ve, kedaj bo kulturni napredek vrgel žarek svoje luči v te duše, ki se jih drži še srednji vek s svojimi čarovnijami in zgodbami o škratih?« (str. 280/1). »Nekateri sklepajo, da se bo nepismenost polagoma povečala« (str 271). Vse je vdano pijanosti: »Škaf za škafom je izpraznjen, žeja pa še ni pogašena« (str. 68). »Sramežljivo pride k škafu in pije po požirkih, potem se ji žeja odpre in kozarec za kozarcem se izgublja (K> grlu* (str. 89). Pije staro in mlado dol do otrok: »Deca viničarjev luka v kleti. Deca pije, vliva vase vino, pretakarji pa se smejejo« (str. 88/89). »Zvečer se kopači tu pa tam tudi spopadejo. Srečajo se, glave so jim mračne od vina, beseda da besedo in motike pojo po glavah (str. 102/103). Ob žegnanju »vsi pijo: olroci, ki še niso shodili, šolarji ter oni, ki se komaj vlačijo ob materah. Matere jih nalivajo z vinom ter se pijano reže, če kak otrok izpije dano mu mero« (str. 197). Kmečki gospodinji, razmršeni, s kuštravim ter umazanim otrokom v naročju, se zapletajo noge, »meglene oči blodijo po sobi« (str. 198). «Tak je pač ta naš narod, pobožen in narodno nezaveden v svoji ponižnosti« (str. 198). »Takšno je žegnanje pri Sv. Ani, ki je podobno vsem žegnanjeni v Slovenskih goricah« (str. 199). Z najostudnejšim blatom omeče knjiga pobožnost in verske svetinje slovenjgoriškega in prleškega ljudstva (Boga zapiše seveda vedno »bog«): »Iz cerkvenih zid in« mu »diha neprijaznost, kakor bi se skrival za njimi nestvor. ki kvari zduSje« (str. 94). Adventni čas mu je »brezsrčni advenlni starec, ki je sovražnik sleliernega veselja in zahteva od ljudi le pokoro, post in molitev« (str. 32) \ ecer-nice na pustni torek in molitve smesi tako: »Ob
treh se začno v cerkvi večernice v dober namen, la bi bog odpustil grehe tega dne. In kdor je kristjan, pravijo duhovni gospod, mora ta dan v cerkev, da vrže na grmado, kjer gore dobra dela. svoj delež ter da so duhovno razvedri, da govori z bogom. In ljudje pač gredo, zakaj pri molitvi se človek lahko [»razgovori, razklepeta, kolikor se hoče, ne da bi se bal kazni« (sir. 77). »Spočite gospodinje tiho vstajajo v ranem jutru in gredo k zomicam. Mrki obraz ikone (svete podobe), na katero so uprte njih oči, pa je trd in top, kakor bi hotel od njih še hujše ponižnosti, še večjega klečeplastva. Siromak se ponižuje in ponižuje, pada na kolena, tepla svoie človeško dostojanstvo v prah in blato: (str. 277). Pri kri-ževski procesiji se ljudje »sključeni, zgubani in odrveli« vlečejo »drsaje po cesti« in »sredi mrkih, suhih in izmozganih postav kmetov in kmetic« gre duhovnik (str. 139). Gledalec te procesije odide »bolan od slike, ki jo je videl« (sir. 140). Ob dnevih vednega češčenja »pridejo očetje redovniki v vsako faro in spovedujejo. pridigujejo ter odvračajo ljudi od greha, da jih na onem svetu ne bi zadelo večno pogubljenje«. »Preplašen narod se stiska med zidove cerkve« (str. 144). Romanja na božja pota so samo ugodna prilika, da se lahko fantje in dekleta shajajo in zadoščajo svoji po-hotnosti (str. 11")). »Zdaj pa je tu dan (romanja), ko bosla pod pretvezo pobožnosti šla (fant in dekle) skupaj na božjo pol, kjer ni pazljivih mater, ki zvečer zapirajo vrala sobe, v kateri spi dekle« (str. 230). Procesija, ki gre na božjo pot in ki »se vleče med vasmi kakor veriga kobilic«, blagoslov duhovnikov, rimska procesija, darovanje v romarskih cerkvah — vse, vse je obrizgano s sra-motenjem. Najbolj nizkotno pa je opisovanje maj-niške pobožnosti pri kapelah, ko pisec bogokletno
meša verska čustva in pobožnost s slo, strastjo in poltenostjo: »To je molitev, ki velja prostosti, svežemu valu krvi. To je pesem ljubezni... Ko bi jih ne bilo sram, bi se vseh par desetin deklet (pri kapeli) zasukalo k fantom ter jim zapelo iste pesmi. Le imena bi zamenjale, čustva bi ostala* (str. 137/188). Ob priliki birme »gos|>od škof dado svoj pastirski blagoslov ponižnemu narodu, ki pade pred njimi na kolena« (str. 150). V tako prostaško pisani knjigi seveda ne sme manjkati napadov na prostovoljne prispevke vernikov za cerkvene namene, za sirote, za misijone, za sv. očeta, za bogoslovje. »In ljudje radi dado, zmerom radi dado. Zakaj tudi ne bi, ko pa si r darovi pridobi jo zasluženje. Zaslužen je pa je v teh časih grehov, zablod in malovernosti zlata vredno« (str. 20).
Tako je stari, skrekavi liberalizem še v svoji zadnji hiravosti obrekljivo opljuval Slovenske gorice in Prlekijo in vse, kar je ljudstvu tega prelepega dela Slovenije drago in sveto! Človeku se upira in gabi, bavili se s to knjigo. Toda knjiga je izšla, kroži po knjižnem trgu in nosi izmišljeno — ne resnično! — sramoto Slovenskih goric in Prlekije po vsej Sloveniji. Po prikazovanju v tej knjigi nas bodo sodili Hrvatje in Srbi in tudi — tujci! Predvsem tujci, katerim so ravno Slovenske gorice in Prlekija s svojo prosveto in svojim zadružništvom zastavile pot. da niso mogli prodirati dalje v Slovenijo, IkhIo te sramotilne knjige veseli. Naši večni narodni nasprotniki, ki so nad nami že obupali, ker s svojimi milijoni niso mogli dobiti naše slovenske zemlje, ne kupiti ljudstva, ki na lej zemlji prebiva, bodo s to knjigo. ki nas ponižuje in sramoti kot propal. nezaveden, praznoveren, pijan in klečeplazen narod dobili novo upanje, da nas zavojujejo!
Cesta na Norveškem med Vossom in fjordom Sogne, ki je še vsa zasnežena.
„Tako malo dostojnih ljudi
K ustanovnemu občnemu zboru »Lige dostojnosti«
S tem vprašanjem je stopil pretekli torek na zboroval išče »Lige dostojnosti« na frančiškanski porti neki vseučiliški profesor-laik, ki je — edini te vrste — počastil to zborovanje. Udeležba pri tem drugem posvetovanju je bila enaka kakor pri prvem: 15 ljudi. Več jih ni moglo privabiti naše vabilo v iSiovencu« in velika važnost posvetovanja samega. »Ali je tako malo dostojnih ljudi?« Gospod profesor je bil presenečen, videč, da tako malo ljudi kaže zanimanje za javno moralo; da nobenega izmed lisoc »kulturnih delavcev«, ki v potu svojega obraza zidajo stavbo slovenske kulture, javna dostojnost in morala, ki je temelj in predpogoj vsaki resnični kulturi, ne zanima...
Mala peščica 13 mož in dveh dam je ob kratkem pregledala široko polje javne nedostojnosti in nenravnosti ter je vso obširno materijo razdelila na različne panoge. Ker bo morda razen teh petnajst »dostojnih« končno vendar še koga v Ljubljani in v celi Sloveniji zanimalo, koliko hvaležnega dela bi imela »Liga dostojnosti« — ko bi seveda imela ljudi, ki bi boleli pri njej sodelo-vati —, zalo bodi tukaj podana la materija po raznih panogah:
1.	nedostojno govorjenje: preklinjevanje, bo-gokletje in kvantanje;
2.	»kultura« nagote, nedostojna noša in nedostojnost po kopališčih;
3.	nedostojni spisi in slike;
4.	nedostojnost v leposlovju in likovni umet-nosti;
5.	nedostojnost v izložbah in inseratih;
6.	nedostojnost v kinu in gledališču;
7.	ponočno razgrajanje in zaljubljeni parčki ix> vsej periferiji Ljubljane; tajna prostitucija;
8.	konkubinati;
9.	bela kuga;
10.	onečeščevanje nedelje, nedeljsko delo.
Kakor vidite, gnoja dosti, od katerega bi bilo treba očistiti Slovenijo. Ko bi bilo le kaj rok, ki bi ga kidale! A rečeno je bilo tukaj že enkrat: Večina kulturnih delavcev se boji, da si s takim
delom umaže roke, zato pa raje rožce sadijo... In vendar je treba prej gnoj skidati. da morejo rožce uspevati. Zato imenujemo slej ko prej delo za treznost in dostojnost prvo in najpotrebnejše kulturno del«, pri katerem naj bi sodelovali vsi, ki hočejo, da smo res kulturen narod. Sicer smo kutlivirani in polilirani samo na zunaj, znotraj pa je — polno gnilobe.
O vsaki teh »panog' bi se dalo obširno pisati. Za danes samo tole: Ravno včeraj je pisec teh vrstic na Zidanem mostu v prodajalni na kolodvoru kupil za drag denar 32ih dinarjev — škoda je za gnoj toliko plačati, a potrebno je — štiri |)ornogra[ične knjižure. V njih so pisane stvari, ki jih tukaj zapisali ni mogoče. Da take reči mladi ljudje s slastjo požirajo, se razume. Svet torej že sam na sebi še ni dosti pokvarjen, na la nesramen
Noben jetični brez
Vse prizadevanje Protituberkulozne zveze v Ljubljani je s pomočjo njenih 47 krajevnih proti-tuberkuloznih edinic in 19 protituberkuloznih dispanzerjev v borbi z jetiko, ki ni le znanstveni problem, marveč tudi socialen in gospodarski, torej eminentno političen, ne bo moglo imeti pravega uspeha vse dotlej, dokler ne bo pripravljen prostor vsakemu jetičnemu v bolnišnici ali zdravilišču. Po preleku desetih let delovanja Protituberkulozne zveze je postalo vprašanje danes tako aktualno in nujno, da mora biti v najkrajšem času povoljno rešeno. V to svrho pa so nam predvsem in neobhodno potrebna izdatna denarna sredstva. In če je posvečala protituberkuloznemu pokretu svojo pažnjo doslej samo Protituberkulozna zveza s svojimi edinicami, z večjimi ali manjšimi podporami javnih ustanov in zasebne pobude, moramo sedaj skušati doseči svoj cilj s pomočjo vsega naroda brez izjeme. Velik in naporen je ta socialen boj. On zahteva nujn preobrat v javnem mnenju, po-
Strojna puška v sprednji postoianki na zahodnem bojišča. - Pripravljanje pontonov francoske armade.
Protituberkuloznii zveza v Ljubljani.
Gospa Majda Dugan-LovSetova. ki nastopi danes na kunrertu t frančiškanski dvorani
način se mladina še sistematično in javno, pred očmi vseh. nemoteno kvari, zavaja in zastrupljal Javnost slovenska, kaj pa ti praviš na to? Kaj te to nič ne zanima, ko na vse to molčiš?... In ti, javna oblast?! ...
Med vožnjo z Zidanega mosta do Ljubljane smo pa tudi slišali, da ie banska uprava v Zagrebu prepovedala ali konfiscirala nad sto inse-ratov »Jutarnjega lista«. Torej tam so že vzeli v roke vilo in začeli la gnoi kidali. Pa pri nas?...
Toda ne samo javna oblast je dolžna skrbeti za javen red in dostojnost; vsa dostojna javnost je poklicana k temu. »Liga dostojnosti« se ustanavlja po ameriškem zgledu. Tam šteje 10 milijonov članov in ima že lepe uspehe. Lastniki kinematografov so se. najprej posmehovali njenim poskusom; ko so pa enkrat začutili njen vpliv pri svoji blagajni, ko so se vsi dostojni ljudje zavezali k bojkotu zoper nedostojne filme, so jo začeli re-špektirati in upoštevati. Tudi pri nas se bodo nedostojni ljudje posmehovali »Ligi dostojnosti« in njenemu prizadevanju. Vprašanje je le. če bo mogoče našo slovensko javnost toliko razgibati in za to pridobiti, da bo sama začela zahtevati dostojnost po vseli javnih prostorih in odločno nastopila zoper vsako kršenje dostojnosti.
Da, javna nravnost in dostojnost je — kakor treznost — zadeva vsega naroda. Ne samo odlnir sedmero članov, ki Ik> izvoljen na ustanovnem zlioru. marveč vse dostojno občinstvo mora skrbeti in delati za dostojnost in nravnost! Predvsem pa so poklicani člani naših organizacij, da sc zavedajo te svoje naloge in jo sprejmejo v svoj program. Zato se razpošilja vsem ljubljanskim verskim družbam in katoliškim organizacijam prošnja in [>oz i v, naj določijo po enega zastopnika v širši odlvor »Društva treznosti« in iLige dostojnosti«. Prosimo predsedstva in vodstva vseh organizacij: kongregacij, prosvetnih društev, dijaških društev, fantovskih odsekov, dekliških krožkov in drugih, naj se občnega zbora »Lige dostojnosti«, ki bo
danes, v petek, ob 8 zvečer v Rokodelskem dnmn.
ali sami udeleže ali pošljejo |K> enega zastopnika svoje organizacije.
Liga pa ni kaka strankarska zadeva, marveč vabi k sodelovanju vse dostojne ljudi. V Ameriki je izšla pobuda za Ligo od katoličanov, pridružili so se ji pa tudi protestantje in tudi drugi dostojni ljudje, četudi brez konfesije.
Tudi pri nas — komur je na tem, da je naš narod resnično kultiviran: trezen, dostojen in nraven — na ustanovnem zboru Lige dostojnosti dobrodošel!	Pripravljavni odbor.
— Ljudje, ki polog trdo stoliee trpe, tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode.
He«. S. I>r. 154&V35.	_
bolniške postelje!
trebni so mu zlasti zavezniki, strnjeni v enotno Ironto. Le z dejanskim sodelovanjem vsega naroda moremo in moramo doseči ta cilj, ki je najvažnejšega pomena za zdravje našega naroda.
Zato si je izbrala Protituberkulozna zveza za letošnji protituberkulozni teden, ki bo v času od 19. do 25. maja, geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!* Uresničitev tega gesla je odvisna od sklada, ki ga moramo ustanoviti. Brezbrižnost in malodušnost moramo smatrati za najbolj nevarni sovražnici. Naša borba v znamenju dvojnega križa mora zajeti prav vse sloje. Naše geslo mora izzvati mobilizacijo vseh sil naroda V zadnje gorsko naselje moramo zanesti svojo borbo, ves narod mora zanjo v pohod ter si preko vseh naporov in morda tudi začetnih neuspehov skovati srečnejšo bodočnost. En duh. ena volja, ena želja — naj so nam preroštvo za našo zmago. Ne bojimo se inalo-dušnežev s predsodki, češ da je v sedanjih težkih gospodarskih prilikah brezmiselno upati na zadovoljiv uspeh. Trpljenje sobrata naj vžge vsa dobra srca za največje denarne žrtve! Prispevajte za sklad! Apeliramo zlasti na premožnejše sloje, da nas gmotno čim izdatneje podpro.
Ni naroda na svetu, ki bi v borbi z jetiko ne videl in občutil bistvenega pogoja za svoje zdravje in ohranitev. Pri nabiralni akciji imejmo pred očmi, da umrje v naši banovini za jetiko vsako leto približno 1500 oseb. In koliko drugih zdravih ljudi je od leh bolnikov okuženih! Vsi so večinoma v najlepši dobi svojega življenja in ko bi morali za domovino razvijati svoje sile kar najbolj aktivno in produktivno, so obsojeni, da brez haska hirajo in umirajo.
Zajezimo zlo jetike, odprimo srca in roke ter ne Sledimo z gmotnimi sredstvi za tisoče bednih, ki težko pričakujejo pomoči! Kdor pomaga tem, pomaga tudi sebi. Jetika je nalezljiva bolezen.
Zato naj nihče ne zavrne našega nabirateljal Vsak naj po svojih močeh prispeva in pomaga ustanoviti nrepotrehni sklad za jetične Slovence!
te novice
Koledar
Petek, dne 10. maja: Antonin, škof; Janez Avilski.
Sobota, dne 11. maja: Frančiška Hier.; Ma-mert, škof.
Novi grobovi
+ V Meranu v Italiji je umrl ugleden tamoš-ll jf trgovec Ivan Smuka vec, po rodu Ljubljančan. Živel je v Meranu že celih 48 let, pa jo še vedno z veseljem prihajal na počitnice v Slovenijo, katero lepoto jo potem poveličeval svoji družini in znancem v tujini. HM je tudi vnet bralec in naročnik »Slovenca«. Noj v miru počiva!
Osebne novice
= V iupnl cerkvi v Velesovem sta se poročila dne 8. maja g. Ciril Vidic, ravnatelj hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, in gdč. Marija Zaletel, hči trgovca iz Št. Vida nad Ljubljano. Istočasno sta se poročila g. Franc Zaletel, trgovec iz St. Vida nad Ljubljano, in gdč. Darinka Naglič, zasebna uradnica iz Ljubljane, Poročne obrede in sv. mašo je opravil za oba poročna para — ženinov in nevestin brat g. Vinko Zaletel, kaplan v Tržiču. No-voporočcncem želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu.
— Poročila sta se v romarski cerkvi v Pe-trovčah inž. Ivan Keršič, uradnik pri TPD, in Eleonora S u c , učiteljica v Trbovljah.
= Praktični učiteljski izpiti so bili od do 0. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so opravili naslednji učitclji-pripravniki(ce): Aplcnc Marta, Duh Ivan, kie-menčič Avrelija, Jelšnik Helena, K veder Pavel, Nlerzel Mari ja, Metelko Antonija, Pirnat Edvard. Presetnik Frančiška, Tavželj Ljudmila, Veršič Konrad,
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ P O T H A T O P11E.I
JOS. KUNC & C o*
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
Napredovanja pri pošti
Za manipulante devete skupine so napredovali:
Zorana Fišinger pri pošti Ljubljana 1, Matej Rož-man, pri pošti Ljubljana 2. Josip Pinterič pri pošti Beltinci.
Za pomožne uradnike devete skupine: Franc
Duh pri pošti Črna pri Prevaljah. Franc Erpič pri pošti Mežica. Edvard Šcpcc pri pošti Brezno.
Za pomožnega manipulanta desete skupine: Franc Dular, pri pošti Ljubljana 1.
Za pomožnega tehničnega manipulanta desete skupine: Milan Pogačar, pri 111 t. 1.1, sekciji v Ljubljani.
Za pomožnega manipulanta desete skupine.
Anton Zaviršek, pri pošti Zidani most.
Za pomožnega tehničnega manipulanta desete
skupine: Jakob Ercigoj, prt XXV. 1.1.1, sekciji v Ljubljani.
Za uradniškega pripravnika po § 45,'3 U. Z.s
Djordje Skalerič, pri pošti Ljubljana 2.
Za uradniške pripravnike po § 45 1 U. Z.: Mara
Štrukelj, Pavel Breznik, Anica Mušič, Arnesta Ster-gar, vsi pri pošti Ljubljana 1. Milena Auemik, Amalija Volk, Maks Jurman, vsi pri pošti Maribor 1. Adolt Pepevnik eri pošti Maribor 2. Bogomir De-l.imea pri pošti Meža. Žužek Vitomir Širola pri pošti Murska Sobota. Franc Zabukovec, pri pošti Mo-
zirje. Pavel Zupan pri pošti Rogatec. Marija Inglič pri pošti Jesenice na Gorenjskem Marija lic pri pošti Ribnica na Dol. Elizabeta Jaklič pri pošti Litija. Milica Koprinski pri pošti Kamnik. Mihaela Košir, pri pošti Radovljica, Viktor Logar, pri pošti Prevalje. Katarina Mlejnik, pri pošti Šofja Loka. Josipina Gregori, pri pošti Kranjska gora. Ivan Rebec, pri pošti Šmarje pri Jelšah. Franjo Trojner, pri pošti Ljutomer Jo6ip Škorjanec, pri pošti Stari trg pri Rakeku. Zofija Arnšek, pri pošli Brežice. Stanislav Bižal, pri II. t. t. tehnični sekciji v Ljubljani. Vsi do sedaj zvnničniki.
Za P. t. t. zvaničnike tretje skupine: Stanko Mancini, pri pošti Ljubljana 1. Josip Pauko, Maks Požauiio, oba pri pošti Maribor 1. Viktor Jarc, pri pošti Apače. Karel Zeleznikar pri pošti Prevalje. Rudolf Jarc, pri pošti Trbovlje 1. Anton Srebot, pri pošti Kočevju. Janez Knez in Franc Boga, oba pri pošti Celje. Franc Fijavž, pri pošti Ljutomer. Janez Skubic, pri pošti Medvode. Franc Knupleš, pri pošti Ijutomer. Vsi dosedaj služitelji.
Za zvaničnike-nadzornike t. t. linij tretje skupine: Josip Kopčič, Anton Krašovec, Adolf Jurak, pri III. 1.1, t. sekciji v Ljubljani.
rjr JT, l>iwrrivelika izbira vsako mjMJTvrstnih ur in razne zlatnine. — Nizke cenel
V. URLEP - ifuDllana, Mestni lrq ».
—	Vojni minister — pokrovitelj velikih narodnih manifestacij v Gor. Radgoni. Dne 2. junija bodo v (ior. Radgoni velike narodne manifestacije. združene z odkritjem spomenika padlim junakom v l>ojih za osvobojenje in za severno mejo. V Gornjo Radgono je sedaj prispela veselil vest, da je prevzel pokroviteljstvo nad temi slovesnostmi sam vojni minister a. general Nedič. Ta gesta bo razveselila vse obmejne Slovence, saj jc dokaz, da se naša hrabra vojska, katero predstavlja g. minister vojske in mornarice, zaveda pomena severne meje in jo budno straži.
—	Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani poziva vse tov. gasilske župe in čete, da čim intenzivnejše sodelujejo tudi letos pri organizaciji in izvedbi protituberkuloznega tedna v dneh od I") do 25. maja t. 1.
—	Denarni zavodi v dravski banovini v soboto, dne 11. t. m. pred binkoštnimi prazniki ne poslujejo.
Za birmo
najlepia birmanska darila: zlatnino, ure vseh vrst, srebrnino in ves nakit po najnižjih cenah pri
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3,
Solidna postrežba, največja izbira 1
JCaj jplavtte.?
Oddajala sem sobo. Pride mlada gospodična, visokošulka, kakor je izjavila. Soba ji je bila zelo všeč, posebno ker je ves dan na soncu in skozi široko okno krasen razgled na cvetoče drevje v sadonosniku. Tudi cena se ji ni zdela previsoka, motilo jo je edino to, da je vhod is predsobe in ne s stopnišča.
Vhod naj vas ne moli, saj je še prikladneje, ker imate takoj kopalnico pri rokah in tisti »posebni* vhod s stopnišča je za starejše ljudi, vi pa ste še tako mlada — sem jo lolaiila.
llum premislila, mogoče pridem čez nekaj časa nazaj.
Ites je prišla in t njo mladenič, tudi baje akademik. Sobo je pogledal samo površno, ostreje je motril mene.
Moram vam povedali, da se z gospodično skupaj učiva, da greva večkrat zvečer v kino in potem jo spremim, da ne boste temu nasprotovali ali jo zato krivo gledali — je govoril s poudarjenim cinizmom.
Oprostile — potem morate iskati sobo drugje, pri nas smo vajeni drugega reda, pa tudi otroke imam, ki jim pač ne morem dajati slabega zgleda.
Zaloputnila sla vrata in na stopnicah se je gospod prav glasno hudoval, češ da sem zaplan-kana in ne vem, kaj je akademska prostost.
Ali res tako misli danes akademska mladina f Ne morem verjeti, da sta to bila res akademika, ker ni bilo ničesar akademskega na njima.
Kaj pravite, ali je to res mogoče?
Kmalu nato pride mlado dekle, po mojem mnenju jih ni štela čez 17 let. Sobica, pohištvo, razgled, cena in komfort ji je všeč, tudi hrano bi rada imela, ali brez večerje. Večerjo bi sicer oče tudi plačal, a tisti denar bi rada imela sama, ker večerja vedno zunaj v kakšni detikatesi ali gostilni, kakor pač pride.
Ko me je zanimalo, kaj so starši, ali kaj pridejo pogledat in če se strinjajo z deljeno hrano, je pojasnjevala, da jc mati bolna, oče pa pride samo v začetku meseca, da poravna stanovanje in hrano — vse drugo ga pač ne briga.
Razložila sem ji naš hišni iti družinski red ter odločno rekla, da mora imeti tudi večerjo pri meni, kakor pač gotovo žele njeni starši. Zvečer pa jc najbolje, da je mladina doma in se vestno pripravlja za šolo.
Ali v gledališče In kino tudi ne bi smela? In tudi ključe vežnih vrat mi daste?
Je zvonček, da me pokličete, ko pridete iz gledališča. Sicer bi pa o tem naj raje govorila z vašimi starši. Dokler ste odvisni od njih, jih le lepo ubogajte, saj vam žele samo dobro. Mlada dekleta vzamem na stanovanje samo pod pogojem, da se ravnajo po želji svojih roditeljev.
Potem pa ne bo nič, zbogom! In odhitela je bogve kam.
Uboga mladina, ubogi storili

—	Zdravniški pregledi vajencev. Z odlokom hanske uprave VI št. 9339/2 z dne 6. IV. 1910 je odrejeno, da bodo namesto banovinskih in šolskih zdravnikov, pregledovali vajence zdravniki OUZD v Ljubljani. Pregledi onih vajencev, ki so bili sprejeti v zavarovanje po 8. IV. 1939 in še niso bili zdravniško pregledani, se bodo izvršili v dneh od 1. V. do 30. Vi. 1940 s pismenim pozivom na delodajalce, ki so dolžni v smislu S '253 obrtnega zakona poslati svoje vajence na dan poziva k zdravniški preiskavi. Ako ne bi bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, je to dolžnost izvršiti delodajalec sam, da se vajenec v določenem terminu zdravniško pregleda. Lansko leto že preiskani vajenci pa bodo v dneh od 1. V. do 31. V. 1940 ponovno pregledani po onih zdravnikih, ki so izvršili prvi vajenčev zdravniški pregled. Gg. delodajalce prosi urad, da v skrbi za zdravje delavskega naraščaja store vse, da bodo pregledi nemoteno potekali.
—	Rudarska stavka v Libojah. Včeraj popoldne so začeli v keramični tovarni v Libojah pri Grižah stavkati delavci. Zahtevali so povišanje urne mezde za 1 din, vendar do pogajanj ni prišlo. Zahteva delavcev je opravičena. Slavka okrog 500 delavcev.
—	Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, glavobol radi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno Franz-Josef-o v o grenko vodo — polna čaša na prazen želodec. Franf-Josel-ova grenka voda deluje blago. — Ogl. reg. S br 15.485—35.
—	Novi vozni red »Ekspresc je izšel. Obsega železniške vozne rede v naši državi in vse važnejše zveze z inozemstvo. Nadalje popoln plovid-beni red po Jadranskem morju, vse avtobusne zveze v dravski banovini in zračne zveze. Knjižica je izšla v stari — priljubljeni obliki. Dobiva se v vseh knjigarnah in večjih trafikah po stari ceni, t. j. 10 din za komad. Naroča se pri administraciji voznega reda »Ekspresc, Ljubljana, poštni predal 856. Ker bo po novem voznem redu veliko in važnih sprememb, je vozni red »Eks-pres« neobhodno potreben za vsakega potnika. Zahtevajte zato povsod vozni red »Ekpresc. Knjigarne in trafike imajo običajni knjigotržni popust.
—	»Otroci k Jezusu« je naslov knjižici, ki je pred kratkim izšla na Rakovniku. Prirejena je za skupno molitev otrok pred Najsvetejšim. Stane 1.50 din. Knjižico »Ne preklinjaj!«, ki je v tako kratkem času pošla, bomo znova ponatisnili. Prednaročila se sprejemajo. Mnogi gg. katehetje še na-ročujejo »Moj molitvenik«. Da ne bo treba vsakemu posebej odgovarjati, sporočamo vsem, da ie imenovani molitvenik popolnoma razprodan. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8.
—	še danes vpisujemo: Trsat—Rab—Reka! Binkoštno romanje — najprimernejši izlet jhi morju t 150 din! Odhod 11. maja: Ljubljana 7.52, Maribor 5.07. Zidani most — posebni vlak! Kupite >K H« in listek do Zagreba!! Nepriglašeni lahko pridete: plačilo med vožnjo! — Po >|x>ž-jem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Nečloveški detomor odkrit. Pred nekaj dnevi so našli otroci, kakor smo kratko že poročali, na levem bregu Save pod vasjo Brinje, obč. Dol pri Ljubljani, naplavljeno golo, dobro razvito trtipelce novorojenca moškega spola. Olroci so obvestili o svoji najdbi orožnike, ki so ukrenili vse potrebno, da je otroka pregledala sodna komisija, Sodni
zdravnik je ugotovil, da je bilo dete že nekaj ur jx> rojstvu vrženo v vodo. Orožniki z gotovostjo domnevajo, da je bil otrok vržen v Ljubljanico, ki se tam v bližini izteka v Savo. Trupelce je ležalo v vodi 3 tedne do 1 mesec. Okoli trupelca je bila ovita vrvica, kar pomeni, da je brezsrčna mati navezala otroku okrog telesa kamen, ki pa se je v vodi odvezal in tako je truplo 3plavalo na površje. Domnevajo, da je bilo truplo vrženo v vodo nekje v bližini Ljubljane ali morda celo v Ljubljani sami. Okoliško orožništvo in ljubljanska policija zdaj poizveduje za brezsrčno materjo.
—	Tatvine na deželi. Z Vrhnike poročajo, da je bilo tam v eni pretekli noči vlomljeno v trgovino Stržinar Ane. Vlomilci so ji iz trgovskega lokala odnesli 3 zlate uhane za narodno nošo, zlato ovratno verižico z zlatim obeskom, dva zlata poročna prstana, zlat prstan s plavim kamnom, dve zlati uri in 4200 din v gotovini. Skupna škoda znaša nad 7000 din. — Oostilničarki Berti Pešec v Radečah pa so vlomilci odnesli kar 6 hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov, 300 din gotovine in zlato žensko uro. Tatvine sumijo dve ciganki Nikolič, ki sta doma nekje s Hrvatskega. — Na Ježici pa je bilo vlomljeno pri Hočevarju Leopoldu in je vlomilec odnesel več gotovine.
—	»Avstrijski Jože« pobegnil iz zaporov. Iz zaporov kamniškega okrajnega sodišča je te dni na zvit način pobegnil 38 letni znani vlačugar Jože Preklet, ki je doma iz Stranj pri Kamniku in je v kamniškem kotu znan po imenu »avstrijski Jože«. Možakar je srednje postave, podolgovatega obraza, suh I ti temne polti, v zgornji vilici ima samo dva sprednja zoba, oblečen pa je v črne hlače z rdečimi pikami in v siv suknjič. Preklet je precej nevaren in nasilen človek.
po> cU&avi
*	Karlovec je dobil stalno gledališče. V veliki dvorani Hrvatskega doma v Karlovcu je bila te dni prva premiera nedavno ustanovljenega Hrvatskega ljudskega gledališča v Karlovcu. Ker Dra-matsko društvo v Karlovcu že več let ni delovalo in prirejalo predstav s karlovškimi igralskimi lirostovoljci, je bilo zanimanje za prvi nastop članov Hrvatskega ljudskega gledališča veliko. Dvorana in galerije so bile polne ne samo odličnih meščanov, številnih dijakov in drugega mestnega občinstva, ampak tudi kmetov. Za prvi nastop so igrali Šantičevo politično satiro »Pokvarjena gospoda«. Igra jc prav dobro uspela in so bili vsi gledalci prav zadovoljni.
*	Gledališki intrndant iz Basla išče operne pevke v Zagrebu. Te dni bo prišel v Zagreb in-tendant mestnega gledališča v Baselu v Švici. Obiskal bo intendanta zagrebškega gledališča, da se z njimi porazgoveri o potrebah svojega gledališča. Ker vodstvo baselskega gledališča prav dobro pozna razmere v hrvatski operi, ki je na visoki stopnji, bo intendant baselskega gledališča proučil možnost, če bi mogel angažirati dve zagrebški operni pevki. V Curihu delujeta že nekaj let hrvatska operno pevka Djurdja Milinkovič in pevec RothmUlIer. Švicarskemu občinstvu je znana tudi Zinka Kune, ki je preteklo leto pela na festivalu v Lurenu.
*	Okraj Travnik potrebuje še 30 ljudskih šol.
V	Hrvatskem domu v Travniku je bil sestanek, na katerem so razpravljali o šolstvu. Ugotovljeno je, da pride v travniškem okraju na 80.000 prebivalcev samo 10 ljudskih šol. V te šole je vpisanih 2575 otrok, in sicer 1203 katoliških, (>12 muslimanskih, 192 pravoslavnih in 9 drugih. Občina Opora ima 12 000 prebivalcev in samo eno šolo. V posameznih vaseh te občine komaj najdeš pismenega človeka. V vasi Gornji Verečinski znajo samo 3% prebivalcev nekoliko brati, pisati pa ne zna nihče. V travniškem okraju je nujno potrebnih vsaj še 30 novih ljudskih šol. Poleg drugih predmetov bi morali v šolah predavati tudi o živinoreji, higieni, vrtnarstvu in sadjarstvu, ker bi od tega prebivalci imeli največjo korist.
*	Stadion »Seljačke sloge« v Zagrebu. Predsednik »Seljačke sloge« Rudolf Herceg je predlagal, da se v Maksitniru zgradi stadion za velike kmečke prireditve. V ta namen so imeli včeraj dojioldne lokalni ogled, pri katerem je bila zastopana mestna občina, vseučilišče, Seljačka sloga, gledališče (ki lii tak stadion, ko ho zgrajen, lahko uporabljalo za poletne predstave) itd. Predsednik »Seljačke sloge« Ilerceg je izjavil, da mora do sobote že imeti odgovor, če mestna občina dovoli, da se stadion »Seljačke sloge« zgradi v Maksi-miru ali tie„ ker mora o binkoštili obvestiti kmete, če bodo letošnje kmečke prireditve v Zagrebu ali drugod. Mestna občina zagrebška bo o tem sklepala takoj in do sobote poslala »Seljački slogi« svojo odločitev.
*	Čipkarska šola v Varaždinskih Toplicah.
V	Varaždinskih Toplicah nameravajo ustanoviti Čipkarsko šolo, ki bi jo vodile usmiljene sestre. Sedaj so poslali zagrebškemu Kaptolu, ki je lastnik Varaždinskih Toplic, prošnjo, da bi odstopil usmiljenim sestram potrebne prostore. Čipkarsko šolo bi vodili po načrtih gospe Zlate Suflaj, znane propagatorice hrvatskih narodnih čipk. Šola bi svoje izdelke lahko prodala v samih Varaždinskih Toplicah, kamor vsako leto prihaja veliko število domačih :n inozemskih gostov. Šola bi se ustanovila še letos.
*	Dve smrtni nesreči v rudniku Trepča. Rudarski delavec Džemail HajruloviČ je v rudniku Trepča popravljal voziček za premog. Ko je stopit čez desko, je omahnil in padel v globok rov, kjer je obležal mrtev. Niso še pokopali te žrlve, že se je pripetila druga nesreča v talilnici svinca. Rudarski nadzornik Stjepan Miklič si je pred nekaj dnevi jioškodoval roko pri dvigalu. Ko je ozdravil, je spei nastopil službo. Dvigalo pa se je »zaklelo«, (la bo ubilo Mikliča. Ko se je Miklič pogovarjal z inženirji, ga je dvigalo s tako silo udarilo po glavi, da je bil takoj mrtev. V teku letošnjega leta se je v Trepči zgodilo že 12 nesreč, od teh osem smrtnih.
*	Četrtič zaporedoma rodila dvojčke. Žena Janka Hofmana v Kuli pri Somboru je te dni povila dvojčke, in sicer že četrtič zaporedoma. Doslej je redila 16 otrok. To je gotovo ne samo jugoslovanski rekord, ampak tudi evropski.
*	Božjustnik se jc zadušil v mlaki. 44-letnl mllnarskl pomočnik Stjepan Kneževič je bil božjasten. Te dni ga je napadla božjast v Dedičih pri Šestinah. Zgrudil se je tako nesrečno, da le padel z obrazom v mlako In se zadušil. Truplo so našli vojaki, ki so prišli mimo, in so takoj obvestili oblast.
*	Skrivnost brezplačnega voznega listka. Belgrajska policija je zaprla Mila Pavlovlča, ki je hotel z brezplačnim voznim listkom prepeljali do Bihača okrog 100 delavcev. Te delavce je nabiral pred Borzo dela in jim obetal tudi prevoz. Izjnvil je, da je brezplačni vozni listek dobil od nekega sluge senata, ki pa zopet pravi, da mu ga je dal neki banski svetnik. Pavlovič je prejemal denar od delavcev, pn jih kljub temu ni prepeljal. Do-
Ljubljana, 10. maja
Gledališče
Drama: Petek, 10. maja ob 15.15: »Hamlet«. Dijaška predstava ta izven ljubljanske gimnazije. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Danes bomo tiči.« Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Sobota, 11. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
—	Nedelja, 12. maja: »Hamlet« Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Ponedeljek, 13, maja: »Danes bomo tiči«. Izven. Gosvovanje Zvonimirja Rogoza.
Opera: Petek, 10. maja: Zaprto. (Generalka).
—	Sobota, 11. maja: »Kleopatra«. Krstna predstava. Premierski abonma. — Nedelja, 12. maja: »Modra roža.« Izven, — Ponedeljek, 13, maja: »Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove.
Radio Ljubljana
Petek, 10. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11 Šokka ura: Proslava materinskega dne (Prva dekliška meščanska šola v Ljubljani). — 12 Za naše prijatelje (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14 Poročila. — 14.10 Tedenski pregled tujskopromet. zveze. — 18 Ženska ura: Ali se more žena uveljaviti v vsaki obrti (ga. Francka Gruden). — 18.20 Slike iz narave (plošče). — 18.40 Francoščina (g. dr. St. Leben). — 19 Napovedi, poročila -r- 19.20 Nac. ura.
—	19.40 Objave. — 19.50 Soc. pogodba med Jugoslavijo in Francijo (g. Joško Rozman). — 20.45 Iz opernega sveta (radijski orkester). — 22 — Napovedi, poročila. — 22.15 Za ples (plošče).
Drugi
programi
Petek, 10. maja: Belgrad-Zagreb: 20.50 Pevski in klavirski koncert. — Bratislava: 19.50 Romunske pesmi. — Praga: 10.25 Opereta. — Sofija: 19.50 Čajkovskega opera »Evgenij Onje-gin«. — Beromiinster: 20 40 Jodlerji in lendlerji ter operet, glasba. — Budimpešta: 19.50 Opera, Bukarešta: 20 Simf. konc. — Stockholm-Horby: 19.50 Norveške narodne. — Trst-Milan: 17.15 Klavir; 22.15 Operetna glasba. — Rim-Bari: 21 llavdnovih ■»Sedem besedi«, — Florenca: 21.45 Glusbena revija. — Sottens: 20.45 Opereta.
Prireditve in zabave
DAMK — križanko priredi v petek, 10. maja recitacijski večer v svojem lokalu v križankah. Na sporedu so pesmi iz domače in svetovne lirike. Vmes nastojia kvintet I. drž. real.gimnazije »Lipca«. Začetek ob 20. Vabl jeni vsi I
Koncert Lovše-Dugan. Rezervirane vstopnice za današnji koncert Lovše-Dugan v frančiškanski dvorani se bodo hranile samo do 12.
Naše dijaštvo
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 20. redni članski sestanek. Govori g. dr. Knific o temi: »Frama-6 oni.«
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
fi«.
Poizvedovanja
Revna učenka je izgubila v sredo, 8. t. m. med 5 in 6 popoldne na Gosposvetski cesti pred Kolize-jem denarnico z manjšo vsoto denarja in ključem. Opazovana gospa, ki je pobrala denarnico, se naproša, da jo odda v trgovini »Elektro-industrije«.
lavci so ga naznanili policiji, ki sedaj vodi preiskavo proti njemu in še dvema njegovima po-magačema.
* Ce se dve sosedi borita za zeta, V Somboru je bila te dni sodna razprava proti 47-letni kmetici Jelisaveti Mašnlk iz Pivica, ker je namenoma zažgala hišo svoje, sosede Jane Kučik, kateri je zgorel del hiše, precej žita in gospodarskega orodja v skupni vrednosti do 30.000 din. Povod tega požiga je bilo praznoverje. Jelisaveta je imela namreč za možitev godno hčer in so se že pripravljali na poroko, njena soseda pa je z vsemi silami delala na to, da bi ženin vzel njeno hčerko. Sosedje so v praznoverju ponoči name-tali v Jelisavetino hišo Šope las in razne krpe, stene pa so namazali z raznimi znaki, vse to z namenom, da bi pripravili ženina, da bi pustil Jelisaveliuo hčer Ko je fant res zapustil njeno hčer, je bila Jelisaveta Čisto iz sebe, tekla je k sosedovim in zažgala hišo iz maščevanja. Šele ko so plameni že objeli hišo, se je skesala in snma pomagala gasiti. Dn bi povrnila škodo in s tem popravila svoj nepremišljeni zločin, je prodala svojo hišo in živino, tako da danes ne poseduje ničesar več in živi od tega, kar zasluži pri drugih. Sodišče je s.natrnlo, da se je obtožena že sama dovolj kaznovala in jo je obsodilo pogojno na 6 mesecev zapora.
Anekdota
Bakičevim ie štcrklja prinesla dvojčke. »Ko boš prišel danes v šolo,« jo dejal gospod Bakič svojemu najstarejšemu sinu. »povej gospodu učitelju, kakšna sreča nns je obiskala. Videl boš, da ti jutri ne bo treba iti v šolo.«
„ Janezek se je ves vesel vrnil iz šole. »Res, očka. jutri nd ni treba iti v šolo.«
»No, vidiš! Ali si gospodu učitelju povedal o dvojčkih?«
»Zaenkrat sem mu povedal samo za enega otroka — drugega sem prihranil za prihodnji teden.«
Monte Ca rio. Odkod neki toliko denarja? Gotovo sem za trenotek zaspal!«
m LJUBLJANA
Birmovanje v stolnici o binhoštih
Na binkoštno nedeljo je v stolnici zadnja maša za vernike sploh ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birinance in botre. Ob 9 bo pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10 začne birmovanje. Botri naj počakajo z birmanci na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakristij-ska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice).
Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju dve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši.
Zadnji blagoslov se bo podelil dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 in ob sklepu birmovanja.
Popoldne bodo v stolnici ob pol 3 slovesne večernice. Nato bo ob 3 birmovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov bo le ob sklepu. Po birmi bodo slovesne litanije.
Na binkoštni ponedeljek bo ob 10 pontifikalna maša. Po maši bo ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov bo le ob sklepu. Popoldne ne bo birmovanja.
Opomba: Birmanci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta bir-man, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov se bo dalo z zakristijskim zvonom.
več vplivati in je pričel nameščence, s katerimi se je popreje dobro razumel, vedno bolj sumiti, da ne vrse službe v redu in je sprejel vse za resnico, kar mu je povedala omenjena nameščenka. Da se spor poravna, so se poslužili nameščenci oblasti, ki je sklicala dve poravnalni razpravi na mestnem poglavarstvu, ki pa nista bili uspešni. Zahteva nameščencev je, da se premesti nameščenka, ki je kriva, da je spor nastal in da gospod Sever ne preganja nameščencev zaradi organizacije. Tega predloga, ki je dovolj skromen in ne zahteva nobenih materialnih izdatkov, gospod Sever ni hotel sprejeti in je sporazum odklonil. Nameščenci so sedaj v zaščiti svoje časti in stanovskega ponosa sklenili, da stopijo v stavko, ker pod takimi razmerami, ki v zadnjem času v podjetju vladajo, ne morejo delati.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Huda nezgoda Antona Zdraviča. Mnogi starejši in tudi mlajši Ljubljančani dobro poznajo ali se vsaj spominjajo simpatičnega moža Antona Zdraviča, ki je bil dolgo vrsto let mestni reševalec in to še pred vojno. Tudi po vojni je še služboval na reševalni postaji, pozneje pa, ko mu leta niso več dopuščala, da bi se še udejstvoval v tem poklicu, je bil premeščen na mestno tržno nadzorstvo, kjer ga je tudi dohitel pokoj. — Zdravič se je včeraj opoldne peljal s kolesom po Zaloški cesti. V tem času je bilo na cesti precej vozil. Nekoliko nad mitnico je privozil za njim motociklist in nesreča je hotela, da se je od zadaj zaletel v Zdraviča in ga podrl s kolesa. Zdravič je obležal na tleh s prebito lobanjo. Prihiteli so njegovi bivši tovariši — mestni reševalci in ga naložili v avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Zdravičeva poškodba je smrtnonevarna. Motociklist je bil tako
Danes imate zadnjo priliko videti ia občudovati
Cm A /■ __ __ .t:.A predstavnico naivišje oderske EmO lilflllldlllO in filmske umetnosti v filmu ""■■■■■■■■■■^■■■i p0 Trutan Bernardov! drami V Kinu Unionil tel. 22-21 Piedatave ob 16., 19. In 21. uri
Jeanne Dore
Materina radost in bol
1 I
Samo še danes Jeanette Mc Donald in
Cvetje v maju
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri_
Nelson Eddy v prekrasnem glasbenem filmu:
(Beli Jorgovan)
Kino Sloga telefon 27-30
I
1 Razstavo Srečka Magoliča je priporočila tudi kr. banska uprava šolski mladini s posebno okrožnico, naj jo vse državne in zasebne srednje in učiteljske šole, državne in zasebne meščanske in ljudske šole ter gluhonemnica obiščejo, zlasti zato, ker je ves dohodek razstave in 20% izkupička za prodane slike namenjen mestnim revežem. Vstopnina za šolsko mladino pod vodstvom profesorjev in učiteljev je samo 1 din. V nedeljo, ob 11. uri bo po razstavi vodil 6am jubilant Srečko Magolič ter razložil vse slike, da bo ta sestanek v Jakopičevem paviljonu gotovo zelo prijeten, saj Srečka Magoliča vse pozna za duhovitega in šaljivega kramljača.
1 Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov obvešča cenj. občinstvo kakor tudi članstvo, da bodo predmetni lokali odprti na binkoštno soboto od jx)l 8. zjutraj do 21. zvečer z običajnim opoldanskim odmorom. Na binkoštno nedeljo bodo odprti od. pol 8. zjutraj do 12. ure, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. Uprava združenja.
Obiščite
razstavo filagolicevih slik
v Jakopičevem paviljonu
Odprta od 8 dopoldne do 6 zvečer.
1 Močan kot Tarzan je akrobat Daut Žudje-lovič, ki te dni razkazuje svoje atrakcije v Gajevi ulici. Mož je napel svojo žico med klasično gimnazijo in nasprotno hišo ter ume res imenitne reči. Tako vam s tovorom 700 kilogramov obložen pleše po razpeti vrvi 30 metrov nad zemljo. Potem se postavi na žici na glavo ali pa se obesi za zobe in drži na svojih nogah štiri osebe. Po vrvi se pelje s kolesom, pri tem pa drži v zobeh svojega pomočnika. Žudjelovič pa je akrobat tudi na tleh. Z eno roko prime človeka in ga vrže osem metrov visoko v zrak ter ga ujame z drugo roko. Vsega skupaj predvaja 350 različnih točk. Nastopil je že v 6 državah in prejel 7 odlikovanj. V Ljubljani bo kazal svoje akrobacije kakih 8 dni, in sicer ob delavnikih vsak dan ob pol 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 4. do 6. popoldne in od 7. do 8. zvečer. Daut Žudjelovič se toplo priporoča ljubljanskemu občinstvu za obisk!
1 Nameščenci firme Sever & Komp. v Ljubljani so stopili v stavko. Že dalje časa so vladale v podjetju Sever & Komp. težke in nevzdržne razmere. Zato so se nameščenci omenjenega podjetja organizirali in hoteli na miren način potom organizacije urediti spor, ki je nastal predvsem zaradi ene nameščenke, katera je ostale venomer tožarila in s tem vedno bolj poslabševala mirno sožitje med podjetjem in nameščenci, kar je predpogoj za plodno delo. Gospod Sever se je dal omenjeni pre-
dostojen, da ni oddrvel naprej, nego je počakal, da je prišel stražnik, ki je dal nesrečo na zapisnik.
1 Posnemanja vredna ženin in nevesta sta za mestne reveže podarila 600 din in s tem 6vojim človekoljubnim delom dala dober zgled drugim sreč-
nim parom, kako naj na najplemenitejši način ob ustanovitvi lastnega doma svojo srečo dele z revnimi bližnjimi. Poverjeništvo Dentist — tehn. zborn. je podarilo 200 din v počastitev pok. dentista gospoda Hermana Petersa. Združenje tobačnih trafikantov je pa poslalo 200 dtfi v počastitev pok. kapetana v p. g. Adolfa Pečeta. Za kuhnjo najbednejših v stari cukrarni so pa podarile tvrdke: L Jelačin 50 kg riža in 50 kg fižola, Josip Reich s Poljanskega nasipa 85 kg moke, 35 kg testenin in 10 kg suhih sliv, mesarija 1. Javornik z Wolfove ul. 12.50 kg klobas, trgovina s sadjem in zelenjavo Ivana Pielicka s Po-gačarjevega trga 40 kg špinače, a trgovina z vinom, gostilne in restavracije Ivan Lasan z Vodnikove ceste 17, A. Novak iz Štepanje vasi, F. Sla-mič z Gosposvetske ceste, M. Cesar z Gasilske ul., centralne vinarne s Frankopanske ulice, Josip Le-variič z Lepodvorske ulice 14, Mirko Stepič s Tržne ul 6, so poslale mnogo vina, Osrednja vinarska zadruga s Kongresnega trga pa prav dobrega jaholčnika za priboljšek mestnim revežem. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih.
I Pred gostilnami ni varno puščati koles! Gotovo nad polovico koles, ki jih je v Ljubljani ukradenih, izmaknejo tatovi izpred gostiln. Tako sta bili v zadnjih dneh snet ukradeni dve kolesi izpred ljubljanskih gostiln, medtem ko sta njihova lastnika brezskrbno sedela za poličem vina. — Arnšku Alojziju je tat odpeljal kolo izpred gostilne »Douč« na Villiarjevi cesti. Kolo je bilo znamke ■ Tajfun«, rdeče pleskano in je imelo dinamo-sve-tilko ter je bilo vredno 1000 din. — Izpred gostilne Pajk v Linhartovi ulici pa je bilo Polšaku ložetu izmaknjeno kolo znamke »Excelsior«, vredno 1150 din.
1 Celo napisne table kradejo. Sredi mesta v Frančiškanski ulici, ki menda nikoli jx>noči ni prazna, saj predstavlja zelo dobro zvezo nied raznimi nočnimi ljubljanskimi lokali, se je v eni preteklih noči drzen tat spravil nad napisno tablo, ki je bila postavljena nad mlekarno Bevc Frančiške in jo odnesel. Tabla je bila pločevinasta in vredna okrog 150 din. — Ubogi služkinji Barbari Rogina je bilo iz podstrešnega stanovanja na Cesti 20. oktobra ukradenih 200 din, vsi njeni prihranki dolgih mesecev.
žJLJJ U J i W§
Podpiranje brezposelnih delavcev
Borza dela je lani razdelila nad milijon dinarjev podpor
Maribor, 9, maja.
Pred nedavnim časom 6mo že pisali v »Slovencu« o zanimivi statistiki mariborske Borze dela, iz katere se je zrcalilo stanje brezposelnosti v mariborskem gospodarskem območju. Dobili pa smo poleg tega vpogled še v statistiko denarnih podpor, ki jih je lansko leto razdelila mariborska Borza dela. Tudi iz teh številk je razvidno, da je Borza dela zelo važna socijalna ustanova, saj je zlasti za brezposelne ljudi s podeželja podpora, ki jim jo ona nudi, vir za življenje. Kakor je ta podpora skromna in razmeroma kratkotrajna, tako je važna za brezposelnega človeka, ko pride zaradi izgube zaooslitve v najhujšo stisko. Poleg tega pa je važna tudi podpora, ki jo Borza dela daje za potovanje tist<'r» delavcem, ki so si poiskali zaposlitve v drugih krajih. Borza dela jim preskrbi znižano vožnjo, povrhu pa jim izplača še posebno denarno podporo za potovanje.
Lansko leto je Borza dela izplačala vsega skupaj 1,045.169 din podpor. Od tega odpade na redne podpore 1,038.005 din, na potovalne podpore pa 7164
din. Največ podpor je izplačala Borza dela lani kvalificiranim delavcem in sicer 586.883 din. Delavcem s podeželja — predvsem so to sezonski delavci — je irplačala 243.293 din, nekvalificiranim delavcem 156.808 din, brezposelnim zasebnim urad-tiikogi. pa 27,185 4in. Z^lo različna je višina podpor V ozirom na posamezne letne čase. Največ podpor je izplačevala Borza dela v zimskih mesecih — od decembra do maja, najmanj pa od maja do novembra. Višek je bil dosežen meseca marca, ki je bilo izplačanih 107 785 din, najamnj pa oktohra — 59.455 din. Kvalificiranim delavcem je bilo izplačanih največ podpor meseca februarja — 64.485 din, najmanj oktobra 34.577 din; podeželskim delavcem je bilo izplačanih največ podpor meseca aprila in sicer 36.667 din, najmanj pa meseca junija 8953 din; nekvalificirani delavci so dobili največ podpor iti-nija — 19.648 din, najmanj pa februarja 6979 din; brezposelni uradniki so se zatekali po podpore najbolj meseca novembra, ko jim jc Borza dela izplačala 2925 din, na;manj pa jim je izplačala meseca avgusta — samo 840 din.
Francoski vojaki, ki so nn fronti na NorvcsKem, so opremljeni povsem tako, kakor je primerno podnebju skandinavskih dežeL
m Birmovanje v stolnici. Na oba binkoštna praznika, v nedeljo in ponedeljek bo delil pre-vzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič v mariborski stolnici zakrament sv. birme. Na binkoštno nedeljo bo ob 8. po slovesnem vhodu škofa najprej pridiga, potem pa slovesna škofovska sv. maša. Po sv. maši se začne okrog 9.30 birmovanje bir-mancev. Birmanci z botri naj se v ta namen postavijo v vrsto ob klopeh presbiterija, potein dalje po cerkvi, kakor bodo določili duhovniki. Ko bo prva vrsta birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili dotlej že brimani, se zberejo tedaj spet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in prejmejo birmski blagoslov. Na binkoštni jx>nedeljek bo birmovanje birman-cev, ki pridejo od drugod k sv. birmi v Maribor. Vsi, ki pridejo ta dan k sv. birmi, naj bodo že ob 9.30 v stolnici. Ob 9.30 bo slovesna sv. maša, potem pa birmovanje po prej navedenem redu.
m Slovesen sprejem hrvatskih književnikov. V sredo zvečer so se zbrali na povabilo Umetniškega kluba pri Orlu predstavniki mariborskih kulturnih in narodnih društev ter zastopniki mestne občine in drugih ustanov. Vršil se je razgovor glede sprejema hrvatskih književnikov, ki bodo nastopili v okviru letošnjega Umetnostnega tedna na posebnem recitacijskem večeru v Narodnem pledališču. Spreiem predstavnikov hrvatske književnosti bo v Mariboru velika manifestacija. Prispeli bodo popoldne z brzovlakom ter se jim pripravlja slovesen sprejem na kolodvoru. Mestna občina bo hrvatske književnike poaostila. Na sno-redu njihovega bivanja v Mariboru je tudi obisk groba slovenskega pesnika in osvoboditelja severne meje generala Rudolfa Maistra, na katerega bodo položili venec.
m V cerkvi sv. Barbare na Kalvariji bo na binkoštni j>onedeljek ob 7. sv. maša z blagoslovom, ob 15. litanije z blagoslovom in darovanje za cerkev. sv. Barbare.
m Binkoštni prazniki v gledališču. Jutri v soboto se vprizori zvečer v gledališču v korist Združenja gledaliških igralcev veličastna Schiellerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 14. in 16. uri priredi ženski krožek Jadran-Nanos otroško predstavo »V kraljestvu palčkov«, zvečer pa se ponovi melodiozna in priljubljena Straussova opereta »Cigan baron«. Na binkoštni ponedeljek popoldne bo zadnja po-jioldanska predstava ter se vprizori zabavna angleška opereta »Gejša«, v kateri gostuje g. Josip Povhe; zvečer se vprizori zabavna komedija »Trideset sekund ljubezni«. Pri vseh predstavah veljajo znižane cene.
m Predstavniki MAN-a v Mariboru. V Mariboru so se v sredo ustavili predstavniki svetovno znane tvrdke Maschinenfabrik Augsbiirgu-Nurn-berg (MAN), pii kateri naroča mariborska mestna občrna po zelo ugodnih p^Rojih svoje priznane avtobuse ter je z njo v najboljših poslovnih stikih.
Ti predstavniki so predsednik upravnega odbora in glavni ravnatelj dr. Hans Wellhausen, glavni trgovski ravnatelj Fritz Wenk in višji uradnik I. Nussbeck. Bili so gostje mariborske mestne občine ter so napravili izlet na Pohorje, ki jih je vse navdušilo zaradi edinstvenega položaja ter krasnih letoviških naprav.
m Cesta Maribor—Frani. 0 tej cesti, ki je tako potrebna preureditve, se je že veliko pisalo. Ko se je te dni mudil v Mariboru gradbeni minister g. dr. Krek, je izjavil, da je že vse pripravljeno, da bo modernizirala to cesto uprava državnih cest v lastni režiji, ker dosedanje licitacije niso prinesle nobenega uspeha.
m Občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru. K našemu poročilu o občnem zboru Tujsko-prometne zvezo v Mariboru v »Slovencu* omenjamo, da se je občnega zbora udeležil kot delegat kr. banske uprave banski svetnik gosp. dr. Trstenjak.
m Umrla je v Puškinovi ulici hišna posestnica ga. Marija Mazi, stara 61 let, mati uradnika MP g. Gvidona Mazija. Mariborska podružnica Društva združenih zasebnih 111 trgovskih nameščencev poziva svoje člane, da se udeležijo pogreba pokojne matere našega tovariša. Pogreb bo danes popoldne ob po! 4 izpred mrtvašnice na pobre-škem pokopališču.
Birmanske ure, zlatnino dobiš ludi v nedeljo pri grajskem urarju Jan Ignacu.
m Protiluberkulozni teden bo letos v času od 19. do 25. maja pod geslom »Vsakemu jetičnemu bolniku prostor v bolnišnici ali zdravilišču«. V Mariboru bo poleg tega še veljalo geslo »Dvignite azilski sklad od pol na en milijon dinarjev«. V ta namen bo v Mariboru poleg drugih zbirk še posebna nabiralna akcija po ulicah, pri kateri bo sodelovala mladina mariborskih srednjih šol.
m Glasbena šola Drave ima drevi v veliki dvorani Narodnega doma svojo sklepno produkcijo. Začetek je ob 8 zvečer. Na sporedu so zanimive točke ter se vabijo starši otrok ter prijatelji mladinske glasbe.
m Meljsko prosvetno društvo je na svojem občnem zboru zojiet izvolilo za predsednika Jurija Jamška. Novi podpredsednik je A. Pukšič, blagajnik pa A. Dakelšek. Iz odbora sta izstopila A. Kotnik in J. Muršak ter jti je društvo v zahvalo za dolgoletno požrtvovalno delo izvolilo za častna člana.
m Vlomilci povzročili 50(10 dinarjev škode. V
Obradu pri Sv. Trojici v Dl. gor. so vdrli vlomilci skozi okno v hišo posestnika Franca Poliča ter so mu odnesli obleke in raznih dragocenosti v vrednosti 5000 din. Orožniki so vlomilce izsledili. Bila sta to Konrad Žižek in Rudolf Škerbal, oba iz občine Sv. Bolfenk v SI. gor.
m Skrivnosten napad pri .farenini. V sredo ponoči je ustavil polic, stražnik v Strossmayerievi
ulici konja brez gospodarja, ki se je od nekod tja priklatil. Konja so spravili v hlev, še ponoči pa je nato prisopihal na policijsko stražnico lila-|>ec gostilničarja Flisa, Mihael VerluiJ, ter pripovedoval čudno zgodbo o skrivnostnem napadu. Hlapec je v sredo šel po naročilu svojega gospodarja s konjem v .1 are ni no, da bi pripeljal v mesto voz vina Kmet, ki je dobavil viao, je pripeljal voz s svojo vprego na Reismanov hrib pri Ja-renini. Ko pa sta ravno pregledala konje, sta se pojavila iz gozda dva neznanca, ki sta napadla kmeta, ga prijela, vigla na tla ter ga zavlekla v bližnji jarek. Verbuš se jo tega tako ustrašil, da je naglo pognal konja, ki je zdirjal po cesti. Veriiuš r» i-a njim. Konj mu je potem ušel. Verbuš ne ve. kaj se je s kmetom (totem zgodilo in kdo ga je napadel, pravi samo, da je videl, kako sla napadalca iinela v rokah revolverje. Policija je o tej zadevi obvestila orožnike.
GledaliSCe
Petek, 10. maja: Zaprto.
Sobota, 11. maja ob 20: »Kovarstvo in ljubezen. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev.
Nedelja, 12. maja ob 14 in 16: »V kraljestvu palčkov«. Prireditev ženskega krožka Jadran-Nanos. — Ob 20: »Cigan baron«. Znižane cene.
Celjske novice
c Lepo uspela akademija celjske gimnazijske mladine. V sredo zvečer so priredili dijaki celjske gimnazije v mestnem gledališču akademijo. Spored je bil zelo pester in lep. Akademija se je pričela z državno himno, k; jo je zapet dijaški zbor pod vodstvom g. prof. Antona Knapa. Prav lep in globok je bil kratek nagovor šestošolca Božiča Milana. Za njim je sledila deklamacija pelošolke Kurnik Tatjane »Ubiti zvon«. Nižješolci so pod vodstvom g. prof. Zupana Slavka prav čedno izvedli simbolično vajo »Mladi vojaki«. Hartman B. in Kantušer J. sta ob spremljevanju na klavirju Sancina Maria občuteno odigrala z vijolinami ravn. I. K. Sancinov »Rondo«. Pestra je bila tudi naslednja točka »Češka beseda-, ki so jo izvedle višješolke in višješolci. Moški zbor višješolcev in mešani zbor višješolcev je zapel tri pesmi. Zbor je bil sicer majhen, vendar je imel sočno, podajanje je bilo odlično, iz česar lahko vidimo, da je zbor v rokah strokovnjaka in esteta. Po kratkem odmoru so nastopile peiošolke z baletnim kolotn pod vodstvom ge. Mine Trdinove in pokazale skladnost, gibnost in dovršenost. Navdušenje občinstva je dosegla uprizoritev Jurčičeve veseloigre »Berite novice«. Režiral jo je g. prof. Orel Tine, ki je s posrečenimi domisleki, primernimi za celjske razmere, še stopnjeval efekt te točke. Igralci so dovršeno podajali posamezne vloge. Posebno dovršeno jo je podal Skitek v vlogi Kratkega.
c Prošnja Vojničanov poštni direkciji. Z ustanovitvijo poštnega Urada na Frankolovem so Fran-kolčani zelo mnogo pridobili. Včasih je prihajala pošta iz Vojnika na Frankolovo šele popoldne, sedaj pa jo dobivajo z mariborskim avtobusom že ob pol 7. zjutraj tako, da dobe Frankolčani pošto že v zgodnjin urah ali vsaj dopoldne. V Voj-niku dobe pošto šele opoldne, poštar pa jo raznaša šele popoldne. V sezoni sicer vozi celjski mestni avtobus pošto v Vojnik že zjutraj, toda to je le tri mesece. Prav bi bilo in Vojničanom bi bilo zelo ustreženo, če bi poštna direkcija dosegla pri mariborskem avtobusnem podjetju, da bi vozil mariborski avtobus pošto tudi za Vojnik.
c Glavna tobačna zaloga v Celju ima sedaj svoje prostore v Slosslovi hiši v Razlagovi ul. 8.
c Narodno slavje v Rimskih toplicah. Na binkoštni ponedeljek bo v Rimskih toplicah veliko narodno slavje v rojstnem kraju našega velikega pesnika in borca za svobodo našega naroda Antona Aškerca. Pripravljalni odbor za rešitev Aškerčeve domačije je organiziral za to slavje izlet v Rimske toplice, kamor je dovoljena za ta dva dni tudi polovična vožnja Slavnosti se bo udeležilo veliko število Ljubljančanov, prišli pa bodo na slavje tudi Štajerci in Celjani gotovo ne bodo med najmanjšimi skupinami.
c Nova grobova. Na Cesti na grad je timrl 79 letna zasebnica Ojsteršek Marija, na Cesti na Dobravo pa 83 letna zasebnica Verlič Ivanka. Naj v miru počivata!
c Nesreče. V Št. Petru je padel v gozdu hlod na levo nogo 48 letnemu Hrastnik Jožefu in mu jo zlomil pod kolenom V Sv. Petru na Medvedjem selu je neznanec pričakal na preži 32 letnega posestnika Zurc Jakoba in ga udaril s kolom s tako silo po čeljusti, da mu jo je zlomil. Na Ljubnem v Savinjski dolini je padel v 2 m globok jarek 13 letni Remsko Rafael in dobil težje poškodbe po glavi in rokah.
Ptuj
Zanimiv nastop gluhonemih. V soboto, dne 11. maja ob 8 zvečer gostuje v dvorani Mestnega gledališča skupina gluhonemih iz Ljubljane, na kar Ptujčane jionovno opozarjamo Priliko bomo imeli videti, kaj vse se lnhko doseže z vztrajnim delom in stremljenjem k dosegi boljših duhovnih dobrin. Zato je dolžnost vseh Ptujčanov, da prireditev gluhonemih posetijo in tem trpinom tako izkažejo svoje simpatije ter razumevanje
Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek, dne 16 maja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni doni.
Rdeči križ v Ptuju ima na Telovo (23. maja) v Ljudskem vrtu veliko prireditev, na katero okrajni odbor in drugi odbori društev RK v Ptuju že sedaj vse vabijo.
Ptujska realna gimnazija priredi drevi ob 20 v prostorih Glasbene Matice vokalni in instrumentalni koncert. Cene prostorom so pa 2, 4, 6, 8 in 10 din.
Obiskujte knjižnico Prosvetnega društva, ki je te dni dobila mnogo novih knjig, katere so vsem na razpolago vsako soboto popoldne in vsako nedeljo dojoldne.
Št. Jernej
Kakor vsako leto. tako bo tudi letos na binkoštni ponedeljek služba božja pri sv Miklavžu na Gorjancih, in sicer ob desetih. Lepo vabimo in prosimo, da sp spomnite ubožne cerkvice ter darujete kak dinar za popravila. Treba je namreč prekriti cerkev, pa ni na razpolago denarja.
KULTURNI OBZORNIK
Pred krstno predstavo slovenske opere
Dr. Švara: Kleopatra
V kako bornih razmerah živi slovenska operna produkcija in s kakšnimi težavami se mora boriti operni komponist v naši majhni kulturni sredini, najjasneje spoznamo iz kaj malo razveseljive bilance naše nove domače operne tvorbe poslednjih desetih let. Naključje namreč hoče, da bo po premieri Bravničarjevega »Pohujšanje v dolini Sent-florjanskic, ki je bila dne 11. maja 1930, danes ta dan točno po desetih letih, dne 11. maja 1940, krstna predstava dr. Švnrove »Kleopatre«. V vsem tem razdobju pa ne najdemo razen treh Oster-čevih enodejank (»Medea«, »Maska rdeče smrti« in »Dandin v vicah«) ter Savinovega »Matije Gub-ca«, katerega dejanski izvor pa datira iz prejšnjih dob, na repertoarju naše Opere nobene druge domače novitete. Pri tem nikakor ne moremo verjeti, da bi temu žalostnemu dejstvu bilo krivo pomanjkanje sposobnih skladateljskih osebnosti, nasprotno — naš narod je znan, da ima kljub svoji malo-številnosti izredno mnogo smisla za lepo pesem in da mu naši marljivi komponisti tudi na polju simfonične glasbe vsako leto vpletajo v venec novih listov. Da smo ravno z operno produkcijo tako na slabem, je tolmačiti predvsem z dejstvom, da mora imeti naš operni kom|ionist spričo skromnih razmer in možnosti brez primere vere vase, idealizma in ambicije, da se poprime tako ogromnega truda, v svesti si, da po vsej priliki ne bo imel od svojega dela več kakor nekaj predstav na odru naše ljubljanske Opere. Kazen tega tudi ne sme pričakovati, da bo v naši »razvajeni« kulturni sredini deležen kakšnega prav posebnega priznanja, zakaj — če je modernist, ga bodo obsodili konser-vativneži, če hodi pa po starih potih, ga bodo križali modernisti. Da je kljub vsemu nekaj storil, ne bo našel Slovenca, ki bi mu to priznal. Med tistimi, ki bi bili toliko pogumni, da bi vse to prenesli, bi jih še vedno devetdeset odstotkov oplašile sladkosti finančne plati: sami stroški in izdatki, dohodkov pa bore malo ali nič. Upajmo, da bo odslej, v banovinskem proračunu določena vsota za nagrajevanje izvirne domače operne literature, vsaj do neke mere vzpodbudila naše komponiste tudi v to smer duhovnega ustvarjanja!
Ce se tedaj v takih razmerah bližamo v teh dneh krstni predstavi dr. Švarove zgodovinske opere *Kleopatre«, moramo po vsem tem že samo to dejstvo zabeležiti v svoje anale kot izreden dogodek. Dr. Danilo Švara je mlad komponist modernističnih stremljenj, izmed čigar del so najbolj znane nekatere njegove klavirske skladbe in simfonična dela. Da velja sam za enega najboljših in najsigurnejših naših pianistov, je razvidno že iz njegovega sodelovanja na številnih naših kon-certin. kjer se udejstvuje predvsem kot klavirski spremljevalec. V naši Operi pa deluje že vrsto let kot eden izmed najvidnejših dirigentov, ki je glasbeno naštudiral in pripravil najtežja dela iz svetovne operne literature z zgledno vestnostjo, znanjem in tenkočutnostjo. S svojim opernim prvencem »Kleopatro« se bo sedaj predstavil našemu občinstvu še kot operni komponist, potem ko si je postavil za osnovo svojega širokopoteznega dela izredno obsežno in težavno zgodovinsko snov iz življenja velike egiptske Kraljice. Iz razgovora, ki ga je imel v poslednjih dneh odrskih priprav za premiero »Kleopatre« naš poročevalec s komponistom, bi posneli v glavnem sledeče avtorjeve misli:
»Z idejo komponiranja samostojnega opernega dela sem se zavoljo svojega stalnega stika, ki ga imam kot interpretator v svojstvu kapelnika ljubljanskega opernega gledališča z odrom in deli svetovne operne literature, prav za prav bavil že zelo dolgo. Ker je v naših razmerah zaradi pomanjkanja libretistov zelo težko dobiti dober tekst, na čigar osnovi bi lahko začel s komponiranjem, sem se — potem ko sem našel v življenju egiptske kraljice Kleopatre kot nalašč interesantno in dramatsko razgibano snov, odločil, da se lotim sam tudi pisanja libreta. Po temeljitem študiju zgodovine in okoliščin, v katerih je živel naš svet pred domala 2000 leti, se mi je posrečilo zajeti življenjsko zgodbo tega najsvojevrstnejšega ženskega lika
vseh vekov v zgoščeno dejanje, ki sem ga razdelil na devet slik. V njih sem iz zrelišča zahtev odrske dramatike nanizal najbistvenejše momente v Kleo-patrinein življenju od trenutka, ko se je v Egiptu izkrcal najgenialnejši izmed rimskih vojskovodij, Julij Cezar, ki ga je zala in zvita vladarica znala pridobiti na svojo stran, dalje preko njegovega umora v senatu, do njene zveze z Markom Anto-nijem, do Antonijevega padca in njene tragične smrti. Snov sama zaradi svoje eksotike, svojevrst-nosti in dramatske razgibanosti nedvomno kar kliče po odrskem oblikovanju. In res sem se po končni redakciji teksta, ki sem ga dal v pregled dvema odličnima našima književnikoma, predal komponiranju z vsem žarom notranjega zavzetja in vneme. Tako so se mi že leta 1937 v dobrega-po! leta nagrmadili pod prsti listi klavirske par-titure, v letih 1938—40 pa sem opero zlasti v har-monskem smislu precej predelal.
Glede glasbene plati mi je šlo predvsem za to, da zagrabim dramatiko dejanja in jo glasbeno re-produciram, v prvi vrsti pa še, da nudim pevcem hvaležnih in pevnih partij ter da ustvarim nekak samostojen slog novorealistične opere. Moj melos je kromatičen. toda melodične linije, kljub kon-sekventni kromatiki delajo diatonski vtis. Harmonije se zelo pogosto menjavajo in je njih vezava popolnoma nova. Pri dramatskih scenah se nisem strašil niti najhujših disonanc. Ker pa sem računal z dejstvom, da naše občinstvo ne bo preneslo treh ur brezkompromisnih modernih harmonij, sem »modernizem« svojih simfoničnih del znatno ublažil.
Glede priprav za uprizoritev naj poudarim izredno zadovoljstvo, da mi je bilo dano sodelovati s šef-režiserjem Cirilom Debevcem in scenografom inž. E. Franzom, ki sta zastavila vse svoje sile, da bo krstna predstava mojega dela v odrskem oziru na čim višji stopnji. Enako moram priznati vsem solistom, da so se oprijeli svojih nalog z vidno ljubeznijo in vnemo.«
Režiser Ciril Debevec, ki je tudi točno pred desetimi leti z Bravničarjevim »Pohujšanjem« prvič nastopil kot operni režiser, nam je ob tej svoji drugi operni režiji domačega dela, ob »trpko-radostnih spominih na svoj prvi operni nastop«( kakor sam pravi, dodal še naslednje misli:
»Glede dr. Švarove »Kleopatre«, ki jo v teh dneh spravljamo h krstu, me veseli, da lahko s svojimi izkušnjami pripomorem domačemu delu do lepše odrske podobe in nemara tudi — do boljšega uspeha. V komponistu dr. Švari cenim predvsem moža izredno bogatega glasbenega znanja, poznanja odrskih zahtev, kar vse nedvomno izvira iz njegove obilne dirigentske prakse in naravnost vzorne inštrumentacije. Predvsem pa naj poudarim ogromen trud, ki ga je moral avtor v naših razmerah premagati, ko se je odločil nastopiti pri Slovencih kaj malo hvaležno pot opernega komponista.
V odrsko-sceničnem oziru uprizoritve »Kleopatre« mi je bilo kot režiserju rešiti predvsem prostorno podobo, tehnično stran in problem, kakd doseči na odru atmosfero, ki jo zahteva doba dogajanja. Treba je bilo nekako ponazoriti nasprot-nost dveh mogočnih svetov: svet jasnega, trdega, neizprosnega vojaškega rimskega imperija, ki se je strnil v Juliju Cezarju, na drugi strani pa mračni, tajinstveni, mistični in zagonetni egipčanski svet, ki ga predstavlja Kleopatra. Spopad teh dveh svetov je v svoji veličini tako edinstven, da je nedvomno vreden ujetja v glasbeno dramsko obliko.
Pri reševanju teh oderskih problemov scenič-no izredno zanimivega dela smo se seveda nujno morali zaustaviti ob tehničnih težavah, zavoljo katerih se je bilo treba omejiti na scensko osnovo: stilizirane rimske in egiptovske stebre, kar nam je omogočilo iz časovnih ozirov z najmanjšimi sredstvi doseči kolikor mogoče izrazite spremembe. Ce bi živeli v količkaj boljših razmerah, bi se dalo tudi v tem oziru storiti neprimerno več, tako pa moramo biti že s to rešitvijo več kot zadovoljni.«
Pogled na pozorišče bojev z Norvežanu
Izobraževanje letalcev na tekočem traku
Iz slovenske pravne zgodovine:
Bratovščina v Vidmu iz 1.1452
Aktuarji (zavarovalni matematiki) so v naši državi organizirani v združenju, ki izdaja svoje lastno glasilo »Glasnik aktuara« v srbohrvatskem in slovenskem jeziku. Pravkar sta izšli 1. in 2. številka IV. letnika, ki prinašata precej čisto strokovnih člankov iz zavarovalne tehnike in tudi nad vse zanimivo razpravo odvetnika dr. Antona Urbanca o »Slovenski bratovščini sv. Hiero-nima v Vidmu iz leta 1452«. Pisec je pred kratkim izdal »Zavarovalno pravo«, ki je naletelo povsod na ugoden odmev. Sedaj je segel na zgodovinsko polje zavarovalnega prava in obdelal najstarejšo znano listino te vrste, tičoče se Slovencev.
Pobudo za razpravo mu je dal dr. Josip Gruden v svoji »Zgodovini slovenskega naroda«, kjer omenja to bratovščino. Začel se je podrobneje baviti z njo s stališča zavarovalno-pravne zgodovine. Direktor občinske knjižnice v Vidmu (Italija) dr. Jean Battisti Corgnali mu je dal na razpolago gradivo, tako da je lahko priobčil izvirnik statuta in njega slovenski prevod. Bratovščina, ki se je imenovala »Confraternita Di S. Gerolamo degli Schiavoni«, je vodila zapiske o svojem delovanju skozi okroglo 400 let, in sicer o občnih zborih, odborovih :,ejah in imela sezname članov ter dohodkov in izdatkov, pa obračune.
Statut je iz leta 1452. Bratovščini je bil izbran za zaščitnika sv. Hieronim, ki je veljal v srednjem veku pri Hrvatih za narodnega svetnika. Dolgo časa je veljal za očeta glagolice. Za narodnega svetnika je veljal tudi Slovencem, ki so v Vidmu tvorili močno narodno skupino od XI. stoletja dalje. Vladala sta jim močan duh skupnosti in močna narodna zavest. Svoj narodni živelj so hoteli ohraniti in ga med seboj povezati tudi gospodarsko z vzameno pomočjo.
Bratovščina je bila organizirana na demokratičnih temeljih. Voditelji so bili duhovniki. Odbornike, ki jih je bilo 20, so člani volili vsako leto, in sicer take, ki so bili premožni, družinski očetje in na dobrem glasu. Člani so morali obiskovati bolnike in se udeleževati verskih pobož-
n°SfStatut vsebuje mnoge značilne, če tudi ne povsem jasne znake modernega zavarovalstva. Člani niso bili samo pripadniki določenih obrti, marveč je bil lahko član vsak. Bratovščina je imela »lovensko narodno obeležje, združevala je vse na-
rodne sloje in je zaradi tega v njej narodni moment imel veliko vlogo, ker so Slovenci morali imeti v Vidmu izredno močno postojanko.
Zavarovalni prispevek članov, ki so bili delavci oziroma brez lastnega premoženja, je bil enkrat višji ko oni članov s premoženjem. To kaže, da je bratovščina računala z rizikom. Morala je namreč bolnega člana sprejeti v svoj dom, česar pri imovitih ni bilo treba, zato so ti manj prispevali.
Zavarovanj je bilo več vrst: za primer bolezni (bolezensko zavarovanje) in pokojninsko zavarovanje (vdovske in sirotinske podpore), dalje pogrebninsko zavarovanje in zavarovanje dote. To slednje zasluži poseben poudarek, ker se je dota izplačevala nevestam staršev brez premoženja. Videmski Slovenci so torej hoteli svoj narodni standard obdržati, zato so se borili zoper revščino, ki st pokaže zlasti ob porokah. Zato je to bilo delo za ohranitev slovenski krvi v Vidmu.
Slovenska bratovščina sv. Hieronima v Vidmu se po zunanjem ustroju loči od cehov. Ti so bili prisilna združba istovrstnih obrtnikov, ki je dajala bolj podpore (prostovoljna dobrodelnost), med tem ko je bila bratovščina prostovoljna združba brez razlike poklica in spola še s cerkvenim programom, pri kateri so člani imeli pravice do dajatev.
Pisec zaključuje, da je iz statuta razvidna zavarovalna misel, namreč skupna negotova nevarnost na temelju gotovega gospodarskega načrta. Dajatve bratovščine niso miloščine, kakor pri cehih, ampak zavarovalno-pravne dajatve na temelju prispevkov (moderne premije), ki so glede na obstoječi riziko različno določeni.
Ves statut je fotografsko posnet in odtisnjen na devetih klišejih. Odtis je zaradi finega papirja zelo dober.
Razprava sama je še posebej natisnjena v 200 izvodih. Lični zvezek ima nn ovitku cerkev sv. Petra mučenika v Vidmu, kjer je ta bratovščina imela svoj oltar.
Gotovo bo ta zanimiva razprava prebudila kakega slovenskega zgodovinarja, da se bo z obilnim gradivom, ki ga nudi videmska občinska knjižnica o tej stvari, pričel pečati in tako razsvetlil lep del zgodovine najzapadnejših Slovencev.	F r. G.
Podčastnik se v svoji kabini sklone naprej in spregovori v mikrofon, ki stoji pred njim na mizi: »Vzpon v navpični levi krivulji!« Potem se ozre skozi stekleno okno v svoji kabini in opazuje letalo, majceno letalo, ki se poslušno dviga navpično in se nato okrene na levo. — »Dvignite se še malo više... Tako, v redu. Zdaj proti severovzhodu... Spustite se na višino 300 metrov nizdol... Potem pristanite.. .c
Kabina majcenega letala se odpre in mla'd vojaški pilot spleza ven. Stopi po treh stopnicah nizdol in stoji na trdnih tleh — v velikanski lopi. Že je drug pilot tu, ki zavzame njegovo mesto, to se pravi, da spleza v majhno letalo, ki je montirano v višini 50 metrov na čudnem, majhnem podstavku. Odpre vratica, si da na glavo slušalki in je tako spojen z učiteljem v kabini in z njegovim mikrofonom. Začne se nova šolska ura. Spet so izvedeni vsi ukazi jx) mikrofonu: Dvig v 1000 m višine — padec v krivulji — looping — 500m poleta itd., medtem ko ostane malo letalo nepremično na svojem podstavku in izvaja predpisana gibanja in krivulje na mestu.
Tako se s pomočjo jako bistroumne naprave, ki se ji pravi »Link-Trainer«, šolajo mladi francoski vojaški piloti za polete.
»Link-Trainer« je ameriška iznajdba. Sestoji iz majhnega letalskega modela, ki je v zmanjšanem merilu do pičice enak pravemu letalu. Vse je v njem: višinsko krmilo, merilo brzine, merilo krivulj, kompas, toplomer, merilo za tlak bencina, radio, padalo itd. To malo letalo je montirano na vrtilni plošči, ki omogoča na mestu vse kretnje, navzgor in navzdol, naprej, v stran in nazaj. Naprava deluje električno. Tistih gibanj, višinskih in hitrostnih, ki jih aparat zaradi svoje nepremičnosti ne more izvajati. pa prebere podčastnik učitelj s table V svoji kabini. Odtod tudi ukazuje in pilot po radiju sprejema navodila in jih izvaja. Mimo tega
pa so vsa gibanja aparata, resnično izvedena rn le nakazana, zaznamenovana na grafični tabli in so avtomatična. Na podlagi te grafike ali teh zapiskov se potem letalskemu učencu pojasnijo njegove napake.
Tako se mladi pilotski šolarji v sobi in na trdnih tleh naučijo vseh pogojev pravilnega letenja. Šele ko so na »Link-Trainerju« dobro izurjeni in jim da učitelj sposobnostno spričevalo, odvedejo bodoče pilote na letališče, kjer zasedejo pravo letalo, da v lepem vremenu opravijo nekaj prvih poletov. Potem se spet vrnejo k »Linku« in šele zdaj se začne prava pilotska znanost: polet v slabem vremenu in ob nasprotno pihajočem vetru, dalje polet ponoči, polet v megli itd.
Z »Linkom« je moči izvesti vse te vaje. Močni ventilatorji pretresajo malo letalo, in mladi pilot mora spretno ujx>rab!jati vse naprave, če noče, da se ne bo prekopicnil. Ali oa zapro okenca pri krmilu, to se pravi, polet v slabem vremenu in samo z radijem si more pomagati Nato se uči letenja ponoči: globoko od spodaj, « tal, se svetijo žarometi in signalne luči, ki jih mora opazovati in jih slediti. Naučiti se mora tudi, kako je treba uiti žarometom, ki tipajo po nebu, kar se pravi, polet nad sovražnim ozemljem. In spet se ziblje mali aparat, se zvija v vse smeri, šine kvišku, se vrti vijugasto navzdol drči. Pisalo na grafični tabli pa vse kretnje skrbno zapisuje.
Učitelji in šolarji so navdušeni za »Linka«. še nedavno je bila to samo pobožna želja, da bi bilo moči vežbati pilote na »tekočem traku« v velikem številu m pod stalnim nadzorstvom. Zdaj pa se je to uresničilo. Celo elilna četa letalcev se v »Linku« uči nadaljnjih fines in mojstrovin v svojem poklicu. »Link« ne služi samo učencu, marveč tudi mojstru in uravnava razlike med njima, tako da more biti armada, ki z n jim vežba svoje letalce, prepričana, da bo imela kmalu same letalske mojstre.
ŠPORT
Sekunde med življenjem in smrtjo
Neubauer, ki je iz urada gleaai pies mojega vozila, je bil mnenja, da se ne bo 6rečno končal. Prav ko sem se zavedel, je prišel k meni Neubauer 6 svojimi mehaniki. Bili so še v vozu, ko sem jim mogel s svojim skakanjem dokazati, da so mi udje ostali še celi.
Po nekaj minutah je stal voz kot je treba. Zadaj je bilo dvoje novih kole«, kajti eno starih je prebil 06ter kamen. Pri tem se je čul pok, kakor iz topa. Drugo pa je počilo, ko sem zaviral vozilo.
V ostalem se je pa vozu pripetilo prav toliko kakor nič. Nič. Ko so bila kolesa izmenjana, je prišel trenutek, ki je odločal med menoj in vozilom: Ali naj 6pet sedem v voz, aH ne. — Rekel 6em si: Tako ali tako bom moral sesti spet vanj. Zakaj naj bi čakal do jutri? Ali naj se ukvarjam toliko in toliko časa c vozom, potem pa zbežim od njega kakor pred kugo?! Raje takoj spet sedem za krmilo. Sedel sem v avto, a v začetku 6em vozil bolj zmerno, kasneje pa spet 250 km in več t>o cesti ifori in doli, kakor sem se namenil. In tako 6e je zgodilo.
Ta črtica je ponatis iz znane knjige Manfreda von Bnauchitscha »Borba s 500 KS«.
»Čuječi moramo biti kakor varani, ljubosumni 6oprog«.
Predvsem ne smemo prehitro misliti, da smo sigurni in rešeni, Prav v trenutku, ko mislimo, da povsem obvladamo vso 6tvar, se nam lahko primeri marsikaj, čeprav smo prej točno vedeli, kaj moramo narediti, da nam ne preostane samo sreča.
Nekaj podobnega se mi je dogodilo na avto cesti pri Milanu, Ker se vije dirkališče v Monzi v obsežnih zavojih, 6tno poizkusili na avto cesti doseči kar moči veliko hitrost. Vozili smo na cesti Milano—Vare6e. Ta cesta ni povsem nova. Prav takrat 60 vozili mnogi vozniki kamenje, kar seveda ni v korist cesti, ki je namenjena vežbam voza-čev. Toda prednost te ceste je, da je speljana kakih 10 kilometrov popolnoma ravno.
Bili smo že več dni tu in smo torej poznali povsem dobro tako progo, kakor lastnosti svojih vozil. Vsak dan sem prevozil vso cesto sem in tja in se je šlo po reči pri svojih 250 km. Imel sem namen, da še enkrat prevozim pot.
Šlo je prav tako v6e po sreči ko<t vedno doslej. Morda še celo nekoliko boljše, lažje, sigumeje io celo nekoliko hitreje.
Končno — nebo je bilo žareče modro in jasno — se je zabliskalo iz jasnine: opazil sem, da mi voz ni več tako siguren.
Kaj se je zgodilo?
Pomislil 6em še, ali se ne motim — nisem še do konca pomislil tega — pa sem kar na lepem za trenutek izgubil vid in sluh. Voz se je divje zamajal na levi rob ceste. In cesta teče tu na 2 metra visokem nasipu. Tik pred robom mi je uspelo vozilo zadržati. V naslednjem trenutku sem se znašel prav v takem položaju na desnem robu ceste.
Mislil sem samo še, kako nemudoma zmanjšati brzino, kako zavreti avto, kajti vedel sem točno, da nisem več gospodar svojega vozila.
In tako je šlo dalje, od levega roba do desnega in obratno, pa čeprav sem zmanjšal brzino,
Prišel je trenutek, ko sem se za nekaj časa počutil olajšanega in ko je moja živčna napetost nekoliko popustila. Mislil sem si: Hvala Bogu, zdaj sem iz nevarnosti. In prav tedaj je zavel ta vražji voz spet svoj ples.
Mogel sem samo še na to misliti, da je treba krepko držati krmilo, glavo 6kriti... Vozilo je šlo za las mimo brzojavnega droga in oiimo nekaj dreves.
Sedel sem kot ukopan v vozilu in čakal na oni peklenski udarec, ki je imel priti in V6e končati.
Čakal sem. še vedno sem imel vse mišice do skrajnosti napete, glavo skrito in krmilo mi je bilo v rokah kakor priraščeno. Čakal sem, a dogodilo se ni prav nič. Udarca ni bilo in voz je obstal. Skočil sem iz voza kakor da bi imel v hlačah ce! panj. Smejal sem se, vpil in skakal kot obseden. Ko sem sc zavedel, se nisem spomnil prav ničesar, kaj se je z menoj dogajalo.
Konjske dirke na Murskem polju
12. t. m. se bodo vršile na dirkališču Cven pri Ljutomeru konjske dirke. Priprave gredo proti kraju in tudi vreme upamo, da se bo do sobote popravilo.
Muropoljski konji so v dobri formi.Muropoljski konjerejci čakajo, da pokažejo uspehe svojega dela na polju vzreje svojih dirkalnih konj, Ljubitelji konjskih dirk lepo vabljeni.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Slovenski avtomobilski klub — sekcije Ljubljana razpisuje avtomobilske in medklubske motociklistične ocenjevalne vožnje za 19. inaj t. 1. n progi Ljubljana —Kamnik—Kranj— I/esce—Ljubijana v skupni dolžini 126 km. Pri tekmovanju bo ocenjeno startanje (pospeševanje brzine), zaviranje in upravljanje vozila. Ta ocena se vrši takoj po prihodu tekmovalcev na cilj. 1'oleg teh ocenjevanj se bo vršila še neobvezna brzin-ska preizkušnja vozil na Sorskem polju. Start in cilj bosta na Kongresnem trgu. Start ob 7 v razdobju eno minute. Vrstni red dolo6t starter. Pravico udeležbe ima vsnk avtomoblllst. kakor tudi motociklist. — Natančnejša navodila bodo Se objavljena.
*
In kje boste preživeli rvoJ binkoštni odmori Seveda se boste (Kidali v naročje naših lepili planin. Saj .le to najlepši fa.s. ko se planinski svet budi in vstaja k novemu življenju. NaSe planino va« vabijo s svojdmi krasnimi domovi. Pridite, re bo vam žali
Ce p« boste v skrbeh, kam hi se podali na binkoštni odmor, s katerim vlakom s> noste odpeljali, ali vse kar bosle hoteli zvedeH glede voženj po nor Ju in avtobusih, aH vse kar ti6» obmejnega prometa, posedanja turistov v skupinah, pa se kar obrnite na Slovensko planinsko društvo, ki ima svojo pisarno na Aleksandrovi cesti 4/1.
»
}9. maja bo v Zagrebu izredna skupSMna Koledarske zveze kraljevine Jugoslavijo. Dnevni red: Sprejem izmenjanih pravil KSKJ, Volitev vodst-n Zveze.
Pomorske bitke
»Največja pomorska bitka vseh časov«, imenujejo časopisi številne bitke na bregovih Norveške, ki so v drugem in tretjem tednu aprila jemale sapo vsemu svelu.
Splošno ni dobro preveč opletati s super-lativi. Toda priznati je treba, da v tem primeru beseda »največja« ni bila odveč. V prejšnji svetovni vojni, ki ni vsebovala mnogo pomorskih bitk, je bila ena zares velika, in sicer pomorska bitka v Skagerraku. A ta bitka, ki je proslavila angleškega admirala Jellicoea, je trajala komaj štiri ure ...
Svetovna zgodovina je polna velikih pomorskih bitk, ki so za večno vklesane v spomin človeštva, ki na vendarle malo vemo o njih. Vemo za veliko zmago atenskega poveljnika Temistokleja v slavni pomorski bitki pri Maratonu. Toda ime Maraton je znano zaradi vesti o zmagi, ki jo je prinesel neki sel peš v Atene, kamor je po štiri in dvajsetih urah pritekel prvi »Maratonski tekač«, in je komaj še sopeč izustil »zmaga« in se je nato mrtev zgrudil na tla. Nič drugače ni z drugimi velikimi pomorskimi bitkami v zgodovini; tako z ono, ko je bila uničena španska »armada« ali z bitkami pri Trafalgarju. ali pri Sebaatopolu in pri Port Arturju.
Klasični pomorski narodi so bili razen že imenovanih Atencev, Feničani in njihovi nasledniki v zahodnem Sredozemlju — Kartažani — medtem ko je bila vojaška moč Rimljanov bolj na kopnem. Srednji vek je bil jako »po-zrmski« vek, navzlic križarskim vojnam, ki so se pa navadno vršile na kopnem. Le Normani so bili tedaj izjema.
V začetku nove dobe, v veliki dobi odkritij, je stopila vrsta pomorsKih narodov na dan, tako Portugalci, Holandci in narodi iz zgornjo Italije, zlasti Benečani in 'jcnovčani. šele v 17. stoletju je potem polagoma začela prihajati na površje Anglija, ki je dan.lancs prv' pomorski narod na svetu, in šele v IS. stoletju je stopila dejansko na svetovnem m > ju v ospredje. Slava ameriškega brodovj,-, izvira šele izza pomorske bitke pri Manilli, ki je hkrati dokončno pokopala pomorsko oblast Španije; še mlajša in komaj preizkušena je mornima japonske.
Po drugi strani pa im-imo pristne in izrazite nepomorske narode, ki so prvovrstne sile kopne zemlje, kot s> na prime- Rusija, bivša Avstro-Ogrska in Nemčija. Prvi poskus Nemčije, 'da si zgradi brodovje, izvira iz leta 1848, ko je frankfurtsko narodno zborovanje sklenilo! da naj se ustanovi nemško državno brodovje. — Hanibal Fischer, lastnik ladjedelnice, je prejel naročilo, naj zgradi prvo nemško bojno ladjo. Ta je naročilo zares izvršil, a ko je spodletel poskus, da l>i ustanovili skupno nemško državo, je bilo konec tudi nemškega brodovja in ladjo Hanibala Fischerja so v Wil-iielmshafenu prodali na javni dražbi Šele čez 50 let nato, in sicer po naredbi cesarja Viljema II., se je Nemčija obrnila spet k morju, in admiral Tirpitz je zgradil prve nemške oklop-
Novi tip francoskega topa-velikana, ki ga upravlja posebna naprava in ki tako natančno deluje, da je glede nn to panogo težko izmajti še kaj finejšega.
ne križarke. Vendar Nemčija le ni poslala še prava pomorska sila.
Oče francoskega vojnega brodovja ie veliki francoski politik Colbert, minister Ludvika XIV. A po njegovi smrti je njegovo delo kmalu propadlo in je šele v prejšnjem stoletju vstalo. Pristne pomorske pokrajine so Bretonska, Gaskonja in Normandija. Še dandanašnji so častniki in pomorščaki francoske trgovske in vojne mornarice večidel domačini iz teh pokrajin.
Otroik) kotiček
ZAČARANI GOZD
Spet in spet se uresničujejo besede, da se v lovinski dogodki ponavljajo. Piscu zgodovine, ki hoče zurati kroniko svetovnega morja
in tozadevnih vladarjev, se ne bo treba brigati za mnoge narode. Zadosti bo, če bo opisal zgo-
dovino Feničanov, VVikingov, Portugalcev, llo-landcev in Špancev, slednjič še Angležev in njihovih sorodnih narodov, to je pol ducata na-
rodov, ki že iz pradavnih zgodovinskih časov do teh dni obvladajo svetovna morja.
Stoletnica italijanskih železnic
Iz Rima poročajo: Na prvi italijanski železniški progi, od Neaplja v Portici, je 3. oktobra 1839 peljal prvi vlak. in sicer z brzino 40 kilometrov na uro. Ta zgodovinski vlak je imel tri osebne vozove in en prtljažni voz. V arhivih so našli slike tega vlaka in so ga za 100 letnico ponaredili Dne 9. maja se bo prav tak vlak, ki ga bo vodil vlakovodja oblečen v suknjič in s cilindrom na glavi (kot pred 100 leti), a v vagonih bodo potniki v isti noši, kakor so bili pred 100 leti, odpeljal iz Neaplja v Portici. Hkrati bo pa na stranskem Jim vozil najmodernejši, električni vlak z Drzino 203 km na uro. Tako bo živo podan tehnični napredek v 100 letih.
(127) Z velikim trudom se ji je posrečilo splezati na majajoči se stol. Toliiko, da ni padla, pa se je še o pravem času prijela za rob okenčka.
A.

Ji2
(128) Ravno do okenčka je segala in kar je zagledala, je bilo tako smešno, da se je morala posebno trdno držati, da se ne bi od smeha prevrnila s stola.
Po nesreči ustrelil 18 letno dekle
Ptujska gora, 9. maja.
V	vasi Savinjsko pri Majšpergu se je pripetila tragična nesreča, pri kateri je izgubila zaradi neprevidnosti življenje 18 letna deklica. Pri posestniku jožefu Ribiču se je zbralo ob priliki odhodnice domačega sina k vojakom več fantov in deklet, katere je posestnik pogostil. Imeli so s seboj harmonikarja, dobili so vina ter so v sobi peli in plesali. Proti večeru je prišel k Ribiču tudi konjač Vincenc Gajšt, ki se je nahajal na službenem obhodu ter je imel s seboj lovsko puško. Pozabil je pri prihodu v hišo vzeti iz puške patrono ter je prislonil orožje v kot h peči. Med fanti je bil tirdi 18 letni konjačev brat Ludvik Gajšt. Ko so se okrog polnoči gostje od Ribičevih poslavljali, je Vincenc Gajšt rekel svojemu bratu Ludviku, naj mu da puško. Ta je stopil k peči ter prijel orožje. Tedaj pa je pristopila 18 letna posestniška hči Pavla Krapše ter v šali prijela puško za cev, si jo nastavila na vrat ter dejala Ludviku Gajštu: »Če imaš korajžo, pa me ustreli.« Fant ni pomislil, da bi bilo orožje lahko nabito, prijel je za petelina ter sprožil. Odjeknil je v sobi strel, plamen in dim sta zavila nesrečno dekle, ki je omahnilo s prestreljenim vratom. Strel ji je raztrgal žilo odvodnico ter je čez nekaj minut izkrvavela in umrla. Storilca, ki je priznal, da je neprevidno ravnal z orožjem, so orožniki aretirali.
Ljutomer
K nastopn gluhonemih. Mnogokrat imamo priložnost gledati na odru slišeče ljudi, da bodo pa nastopili tudi gluhonemi z živim govorom, to je redek slučaj. Nastopajoča skupina so vsi bivši gojenci ljubljanske gluhoneninice, ki jim je omogočila, da so premagali nemost ter se zopet uvrstili med ljudi z zdravim govorom. Ker obeta biti njih nastop zelo zanimiv, Ljutomerčanom toplo priporočamo obisk predstave. Saj bodo s tem po-svedočili svoje čustvovanje z ljudmi, katerim je usoda prizadejala tako krut udarec.
Planina pri Sevnici
V	sredo, dne 8. maja 6ta bila poročena Grošelj Alojzij, orožniški podnarednik, in Špan Viktorija (Bohinčeva Vikica), hčerka posestnika in gostilničarja na Planini. Obilo 6reče!
Pankracijev kramarski in živinski sejem, ki je v6ako leto dne 12. maja, bo letos vsled binkoštnih praznikov v torek, dne 14. maja.
Od U. do 18 maja bo izvedel pri nas Higijen-ski zavod v Ljubljani obsežno socijalno in zdravstveno akcijo. Prirejena bo sedemdnevna higijenska razstava z zdravstvenimi predavanji ob predvajanju filmov higijenske vsebine. Zaščitne sestre bodo obiskovale domove in dajale materam nasvete o pravilni negi dojenčka in bolnika. Vsi občani ste vljudno vabljeni na obisk higijenske raz6tavel
Sobota
Gluhonemi bodo igrali. Ponovno opozarjamo na prireditev gluhonemih dne 12. maja zvečer v dvorani Sokolskega doma. Kdor ima količkaj opravka s socialnim skrbstvom, ne sme te prireditve zamuditi. Gluhonemi bodo z revijo svojih poklicev, v katerih se udejstvujejo, in v dveh igrah pokazali uspehe svojega dela za dosega duhovnega napredka. Pričakujejo zato od prebivalstva Sobote čim številnejši obisk. — V ponedeljek, dne 13. maja ob pol 11 se prireditev ponovi samo za šolsko mladino.
Zagorje
Pankraeev sejem v Zagorju bo letos izjemoma na torek, dne 14. maja, na kar kmetovalce in vse druge posebej opozarjamo.
Za Zagorje in okoliš je proglašen strog pasji kontumac. Paziti je tedaj na pse, a prav tako tudi na mačke.
V času 21. in 22. maja so napovedani nabori
v Zagorju. Novačenje bo letos v Sokolskem domu, in sicer prv' dan tudi za občino Mlinše in Sv. Jurij pod Kumom ter deloma Zagorje. Naslednji dan pa izključno za Zagorje.
Na ledeni plošči — 100 km daleč
Iz Rige poročajo: Letonski ledolomilec »Christian Waldmars« je v Riškem zalivu našel pet estonskih ribičev, ki so bili na ledeni plošči, katera jih je nesla po morju, in so jih vzeli na ladjo. Ribiči so bili odšli na lov na morske pse in so bili že nekaj dni brez sleherne zveze s kopno zemljo. Ker so bili že vsa živila použili, so bili ti ribiči že povsem opešani. Ledolomilec jih je rešil blizu otoka Ruhnu, ki ie 100 km oddaljen od Pernaua, to je od kraja, kjer so bili ribiči na lovu. Torej je ribiče ledena plošča nesla 100 km daleč.
V copatah okrog sveta
Iz Kodan ja poročajo: Te dni je prispel v Kodanj 40 letni Peter Anderson, ki je dosegel prav poseben rekord: Anderson je v copatah opravil pot okoli sveta in se je čez devet let vrnil na Dansko. Ta pot okoli sveta je bila posledica svoječasne stave, češ da bo dobil Anderson vse stroške povrnjene, le da mora hoditi v copatah okrog sveta, pa bodi v takem ali takem vremenu. In zares je Anderson stavo dobil. Ko je moral čez visoko azijsko gorovje, so mu zares noge krvavele. Na ducate copat je raztrgal, noge si je ranil, kožo si je odri, tako da včasih po več tednov ni mogel naprej. V Šanghaju se je vkrcal za na Japonsko, prepotoval je to državo in se je iz Kobeja odpeljal v San Francisko. Na obalah Floride, kjer je večno poletje, so se mu vsi smejali, videč ga " toplih copatah. Večkrat je bil Anderson v smrtni nevarnosti, posebno ko je moral hoditi čez go-
S parnikom so pripeljali množico mul, ki jih francoska armada potrebuje na svojih pohodih.
rovja in skalovja. Na svojem 9 letnem potovanju je raztrgal 136 parov copat. V dveh velikih kovčegih je prinesel s seboj »razbitine« teh copat, ki se jih je držal prah vsega sveta. Ko se je zdaj, po devetih letih, spet obul v usnjate čevlje, ni znal več hoditi v njih in izkazalo se je, na se bo moral hoje v čevljih šele naučiti kakor otrok.
515.000 ameriških besed
Jezik Američanov je zmeraj bolj samostojen in čist. Naglo napreduje tvorba novih besed in vsak dan skujejo kako novo besedo, ki je britska angleščina ne pozna, tako da se zdaj Američan težko sporazumeva z Angležem. 1o je razvidno tudi iz tega, 'da vsebuje ve« jezikovni zaklad, ki ga uporabljajo v Združenih ameriških državah. 515.000 besed, kako' so dognali na podlagi največjega besednjaka ameriškega jezika.
L. S.:
Trnovo, kraj
n
a
Ljubljano, ki je odločila usodo mojega življenja, sem najprej videl v sanjah in sicer je bila to rdečkasta frančiškanska cerkev: ko sem kot kongresni romar potem zares bil prvič v slovenski prestolnici, sem začuden obstal na Miklošičevi cesti pred cerkvijo in iskal v spominu, kje sem to sliko že nekje videl. Mogoče je živel v meni kakšen vtis z razglednic iz detinstva ali pa sem v sanjah imel videnje, Bog ve ...
Ko sem prišel drugič v Ljubljano, že kot višje-šolec, in bil ves prevzet od mladosti, prve ljubezni in Prešernove pesmi — bilo je to spomladi, za binkošti, prekrasne praznike, polne sonca, nebesne modrine, zemskega zelenja in razkošja v cvetju — sem med drugim obiskal dva najlepša mestna okraja: najprej pokopališče pri Sv. Križu, ki je s svojo belino kamenja in peščenih poti, 7. zelenjem cipres in čudovitih mavričnih gredic napravilo name trajen vtis lepote. Takrat še nisem mr-^el vedeti, da bom kdaj v bližini bival, vendar se mi zdi, da nas v življenju močna doživetja nagonsko vlečejo za seboj. Res, prelep bo moj domek tudi za trajno počivanje. Tudi tega sem si < najbrž nezavestno izbral...
Drugi kraj je bil Trnovo, svčt in prečudežen kraj, posebno spomladi. Tod sem v prelepi cerkvi ob svojem drugem obisku skoraj podoživel ono veliko poetovo doživetje ljubezni, ki mu je bila v pekel in nebo, nam pa v trajen zaklad. V svojih prekipevajočih čustvih sem bil že sam tako čudno nastrojen, brez družbe sem taval, kamor me je srce zaneslo, pa sem stopil s sonca po stopnicah . proti mračnemu, prijetno hladnemu božjemu hra- I
mu. Zavedal sem se, da hodim po poetovih sto- I pinjah — tedaj se med vrati srečam z deklico ' sinjih, zamišljenih oči in žitnih las. Zastnnele so moje oči ob njenih, zelo sem moral biti presenečen in v tem lep, kajti tudi njen korak je za hip obstal, roka je otrpnila v kretnji, kot da hoče odpreti vrata, ki sem jih trenutek prej odprl jaz (vdrl sem v njeno skrivnost!) — bilo je globoko srečanje in doživetje, prvič in zadnjič na tem svetu. Tako se srečujejo morda le še večni planeti! Takrat sem ves vznešen napisal svojo prvo, visoko pesem o mladem Narcisu in njegovi nad-zemski ljubezni.
Glej, in tod okoli sem v poznejšem bivanju v Ljubljani največkrat stanoval: v petih.letih štirikrat. In ko te dni nehote zavijem v ta okraj, sem spet vzhičen kot nekdaj. Spet je v zelenju vse oživelo, spet so tu binkošti in duša še vedno mlada in romantično navdahnjena, četudi vidi življenje vse bolj naravno.
Najprej to lično Krakovo, ki mi živi iz Vodnikovih časnikarskih poročil o požarih; te kmečke hišice, ki so kot igračke, kot škatljice za vžiea-lice, vse pritlične, preproste, vsaka zase, z ogromnim vrtom v ozadju. Takšna tišina vlada le še kje daleč na deželi, skoro nobenih vozil ni na teh ozkih ulicah. Dvorišča so orientalsko ozka, polna vrtnega orodja in okrašena s sadnim drevjem. Nekateri pa so si zopet uredili pravi dvorec: dvorišča, polna gredic in zasenčena z brnjdo. krase kipci, na stenah so reliefi angela, mrtvaške glave, znamenja kolere, lam celo relief iz križevega pota.
Tu je še skoro vse fako oslalo. kot ie zapustil veliki potres in bo ostalo, četudi bo barje kdaj naša žitarifa. Nebotičniki tod najbrž ne bodo stali nikoli. Starim kočicam odpada omet, plotovi se
nagibajo na stran. Jesen tu žalostno razkazuje intimnosti človeka in zemlje: strgano perilo in preostalo, že na pol gnilo zelje. Ko pa spomladi sonce razgrne svojo prebelo ponjavo, je spet tako vabljivo samotno pohajanje ali kramljanje v dvoje med temi zagrajenimi, skritimi vrtovi. Tu je skrivnosti dovolj, da jih nikoli vseh ne odkriješ! Temno je ponekod, da študenti še podnevi pri luči delajo. Tam se sredi tišine, ki jo motijo tu in tam klavirske vaje. stepo otroci, ker je ta in ta »zamurski Mariji« v kapelici vrata zaprl. Ulice, ki se tako lepo imenujejo po vrtu, reki, studencih (Kladez-nal), delijo lataste ograje, na katerih radovedno oko bere napise in slike šolarjev, kvante poleg hitlerjevskih in moskovskih znakov...
In ves ta prečudni kraj objema ostro zarisan štirikot Cojzove, Emonske in Gradaške ulice in Krakovskega nasipa. Tako lepo zaokroženih okrajev — kako majčken je dandanes in kako velik je bil nekoč — je menda malo. Republika zase je to, prav kakor tudi Trnovo, kjer se vsi med seboj do kosti poznajo ...
Krakovo loči od Trnovega Gradaščica, ki s šumenjem svojih valov še bolj uspava tisti čudoviti mir. Po njih se vozijo trnovski čolni z lampijončki na beneško kresno noč, kajti Janez Krstnik, ki v Pirnatovi podobi straži vodo, je farni patron. Ganljiva je pesem o trnovskem zvonu... In res, po Plečnikovem načrlu preurejeno Trnovo mora človeka navezati na trajno ljubezen Kako umetniško in vendar naravno je znal Plečnik ta zeleni potok, ob katerem se igrajo perice in otroci, ujeti v belino kamna, različnih stopnišč in zelenih trat. V vodi pa se zrcalijo košati kostanji in modro nebo. Umetnik je tu ustvarjal kot tenkosluhi poslušalec narave: pustil jo je nepokvarjeno in delal, dopolnjeval v «nnr»7ijmu * njo. Sredi teoa raja je umetnik sam izbral kotiček in si postavil domek.
Kakšen rod raste v teh dveh okrajih? Ponosni, bahati in bogati ljudje, ki imajo denar in lepa dekleta. Doživeli so nekdaj zlate čase kot ribiči, pti-čarji in čolnarji. Po starih privilegijih so čolnarili po tihi in globoki Ljubljanici, kjer se vozijo dandanes le še ljubitelji samote tja do Podpeči. Po čudnih, skrivnih vezeh sem zopet usodno povezan s to bajno preteklostjo: po vodni poti, koder so nekoč obilno prevažali bogastva zemlje, pa tudi visoke obiskovalce bele Ljubljane, cesarje in kneze, sem jaz napravil svoje poročno potovanje tja do Svete Ane, priprošnjice družinskega življenja...
Na robu barja, znamenitega po utrjenih mostiščarjih, naših gigantskih prednikih, je rastel in bogatel slovenski rod, dokler ni bila speljana železna cesta. A naš človek se ni vdal: prej mu je voda nosila tovor, sedaj mu je zalivala zemljo, katere obdelovanja se je lotil z vso pridnostjo. Iz leta v leto se bolj zajeda v plodno barje, ga suši in seje ter ustvarja pravi Eden. Morda pa res dobimo na ta način najbogatejšo slovensko zakladnico ... Po vsem svetu slovi trnovska in krakovska zelenjava! Pa saj tudi garajo ti ljudje: ves teden so moški in ženske polne žuljavih rok, ob nedeljah pa. zbrani okrog patrona. vsi v Židi. Ženske so tod korajžne, vozijo vozičke in vodijo konje. Mnogo znoja in gnojnice je popila že ta žejna prst.
Kasarne, jahalnice in konjušnice, ki stoje tukaj. se pogrezajo s svojim orumenelim zidovjem in se rušijo s svojo neslavno preteklostjo vred, a rod, ki stalno tod prebiva, tesno povezan z zemljo, sredi krasnega naravnega parka, je krepak in zdrav kljub barjanski megli. Ponosen slovenski zarod živi tu. hodeč po svetih Prešernovih stopi-n>ah in misleč na njegove besede, ki Čez sto let tako usodno odmpvaio v našem času:
»Zivš naj vsi narodi.. .c
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR, urar
LJUBLJANA, Sv. Petra (.36.
Preveč blaga ima
TRPIN, zato prodaja tako poceni. Oglejte si izložbe v Mariboru. Vetrinjska ul. 15.
Pristni jabolčnik
znane izvrstne kvalitete okoli 35 hI ter tudi žganje franko klet (avtocesta) na prodaj pri »upravi graščine Podčetrtek«.
mnmmmmmmammmmmammmmi^^mmmam^mmm^mmmmmm
Razpis
Občina Bizeljsko, okraj Brežice, razpisuje
mesto delovodje
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 din. Prednost imajo organisti.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v tridesetih dneh po objavi tega razpisa pri občini Bizeljsko.
Občina Bizeljsko, dne 8. maja 1940.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
EBBS2H1
Tristanovanjska hiša
cnonadstropna, nedokončana, naprodaj, šmarska cesta, poleg šole.	(p
Hi i
Gradbeni tehnik
z večletno prakso želi menjati službo. Tonudbo v upravo »Slovenca« pod »Tehnik« 6705.	(a
Kuharica
zanesljiva, Išče primerno mesto. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor, pod »15. maj 603«.
Trgovski pomočnik
s prakso, mešane stroke, želi premestitev. — Cenj. ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Priden in pošten« št. 6722.
Trgovska pomočnica
s 4 letno prakso, z znanjem nemščine, strojepisja, stenografije In šivanja, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6639.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš dragi oče, ded, praded in tast
Ivan Krašovec
bivši po s. in gostilničar
dne 8. maja 1940 za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 10. ma ja 1940 ob 17. uri na farno pokopališče.
Sevnica, dne 8. maja 1940.
Žalujoči ostali — rodbine: POLAK, VALANT, TRPIČ, AVONSCH in GJUMEšIČ
Zahvala
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre mame, babice, prababice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Tončke Košir
roj. Juvan
si štejemo v dolžnost, tla se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali zadnje dni njenega življenja z. obiski in ki ste jo kropili na mrtvaškem odru. Zlasti prisrčna zahvala številnim darovalcem vencev, kakor tudi tistim, ki ste jo
v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, med _ . |j.u
dr. Juro Adlešiču.
njimi še osebno predsedniku mestne občine ljubljanske gosp.
Končno iskrena hvala vsem. ki ste njej in nam v teh težkih dneh stali kakorkoli ob strani.
Žalujoče rodbine: košir, dr. Gorjanec, dr. Gantar, Thaler, Guzelj, Juoan.
Službodobe
Dva ključvaničarja
dobro izvežbana, takoj sprejme Ivan Triller — ključavničar in vodovodni Instalater na Bledu. (b
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan

Organist
dobi službo v St. Ilju v Slov. goricah. — Nastop službe takoj. Pogoji: sposobnost, treznost, poštenost. Najrajši mlad poročen par. Nadaljnje Informacije pri župnijskem uradu.	(b
Za Sarajevo
išče mala, boljša družina samostojno kuharico poleg sobarice, z dobfimi priporočili, ki bi pomagala tudi pri hišnih delih. — Pismene ponudbe: Herman, Sanatorij Sre-brenjak soba 15, Zagreb.
Dolg na Slovaškem
Kdor Je na Slovaškem dolžan, lahko plača pri nas. Ml gori zanj poravnamo. Vprašanja upravi »Slov.« pod »Slovaška« 6981.	(a
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Botrcam in botrom
se za birmo priporoča fotograf Mancini, Ljubljana, Vič.	(r
Prvovrstna trajna
moderne frizure, solidna postrežba In cene. Salon Kosec, Miklošičeva c. 18.
Resen šafar
po možnosti samski, ki je dobro vpeljan v vseh- panogah kmetijstva ter 'Ima večletno prakso v hmelju, se sprejme v službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Veleposestvo pri Celju« 7108.	(b
VHBMIBMHM
BZ&ECS3
Za birmanska darili
priporoča cenj. občinstvu čedne, okusne In sveže medene izdelke — Blaž Grah, medičar, Florijan-ska ulica 1.	(1
Moške srajce
kravate, nogavice, spod. hlačo še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1
■■S v?'.-'■ ■■-

x Piiii!i
koks, drva nudi I. Pogačnik
LJubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Vnajem
ODDAJO:
Lokal za obrtnika
ali pisarno takoj oddam na Sv. Petra nasipu 29. -Istotam se odda velika, suha klet za skladišče sadja ali vina.	<n
Shrambo
za pohištvo sobe in kuhinje iščem. Ponudbo upr. »Slovcnca« pod »Suho« 7129.	(s
KDOR ZIDA
dobi ves stavbeni material pri
„MATERIAfc
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK
LJUBLJANA. Tyrl«va c. 36b
Telefon 27-16	Brzoj.,.MATERIAL'
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Zahvala
Za vse dokaze toplega sočutja, ki sem ga bil deležen ob smrti moje ljubljene soproge, gospe
Minke Lince
se vsem prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala č. duhovščini, salezijanski »Prosveti« — Kodeljevo za ganljive odhodnice, in vsem darovalcem majniškega cvetja. Hvala vsem dragim sorodnikom in sosedom za vso pozornost in zadnje spremstvo. Vsem skupaj in vsakemu posebej: Iskrena hvala I Ljubljana, dne 10. maja 1940.
Joseph Lince, bivši tekstilni direktor
+
K NEBEŠKIM KRILATCEM SE JE PRESELILA NAŠA PRELJUBLJENA EDINKA
Ali res še nimate srečke državne razredne loterije?
Sporočite čimprej
svoj naslov na navadni dopisnici
hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK
MARIBOR Gosposka ulica 25.
DARINKA
K PREZGODNJEMU GROBU JO BOMO SPREMILI V SOBOTO, DNE 11. MAJA 1940 OB 4.30 POPOLDNE IZ MRLIŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNICE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, DNE 9. MAJA 1940
UŽALOŠČENI STARŠI: ANTON IN JULIJANA KERNC
Umrl nam je v 76. letu starosti, previden s tolažili svete vere, naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, bratranec, gospod
"V
Janez Sušteršič
strojevodja državnih železnic v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 11. maja, ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Cesta na loko 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Trogir, dne 9. maja 1940.
Žalujoči: Marija, soproga; Ivan, Andrej, sinova; Jožica, hčerka; Marija Krajner, Tilka Logar, snahi; Wagner Niko, zet; Micica, vnukinja
Poročnik Heim
24
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»Oh, postavil sem si neko hipotezo, a še nima podlage.«
»No torej, ko bo dobila trdno podlago, vam lx>m hvaležen, če nam jo l>oste razložili,« pravi Strohberg.
Strohberg in Schmidt sta odšla v pivnico. Kompars ju je hotel spremiti, a Heim ga je pridržal. Prisilil ga je, da je sedel v naslonjač, h kateremu je svojega tako približal, da so se kolena obeh dotikala.
»še trenutek. Kar ste pravkar povedali, me je iznenadilo in pretreslo. Od vašega prihoda sva si vi in jaz kakor pes in mačka Recimo, da sem bil jaz preveč razdražljiv in vi preveč posmehljivi. Sedaj vidim, da sc vi tudi nekoliko spoznate v teh stvareh Mislim, da je v korist službe, da pozabiva nasprotje najinih narav in si zaupava. Rad bi vedel vse, kar vi mislite.«
Kompars je z napeto pozornostjo gledal skozi napol priprte obrvi razumen in naguban poročnikov obraz.
»Da,« pravi po dolgem odmoru, »razumem vas in bi vam rad odgovoril Težko je. Vi imate radi le dejstva. Treba bi jih bilo preskočiti, da bi poskušala razvozlati najlKilj zapletene oko-liščine, kar sem jih kdaj poznal.«
Poročnik je z nepotrpežljivo kretnjo odstranil ugovor. Mož iz Velike četrti jc pričel'
»Naj bo. So le medli vtisi, mračni občutki, vse, kar vi prezirate. Takole je. Pred 'dvema ali tremi tedni je bil umorjen neki nemški i>olicuj, odkrit beg dokumentov in prehod vojakov skozi naše vrste. Podvzeli so precejšen napor, da se razčisti pokrajina .Naint-Quorentina. Danes se mi zdi jasno, da botno zaspali v napačni brezskrbnosti, ko še ni ničesar narejenega, li-
sto duševno stanje, ki ga je izrazil kurat, je bila izhodna točka našega pretresa. Ne počutim se dobro. Zdi se mi, da nam nagaja neka zlobna usoda, ki nam brani uresničiti naše neverjetne pustolovščine, da bi prišli na sled ubijalcem. Prišli smo 'do tega, kar najbolj ovira nase delo in prodiranje.
»Ali naj bi bila to moja napaka?«, de Heim vznemirjeno.
»Brez vsakega dvoma.« odgovori Kompars, izgovarjajoč posamezne zloge. »Toda tega vam ne bi mogli očitati, ker vi izražate splošno mnenje.«
Ni mogel dolgo ostati resen; razlil se mu je zloben nasmeh okoli ustnic.
»Ali greste kdaj gledat spretnosti fakirjev, magov in pa drugih učiteljev skrivnosti?« je vprašal.
»Za Boga! Nehajte se šaliti, saj se nimate iz česa.«
»Nimate prav. To so najbolj poučni prizori, ki se nudijo kakemu policaju, ki je vreden tega imena. Pred vami se bo prav do konca izvajalo sleparstvo. Cela dvorana bo s široko odprtimi očmi videla, kar se ne 'dogaja; ne bo vedela za to. kar se dogaja. Pri taki predstavi morate biti skeptik; tako boste sem in tja našli preprosto umsko razlago takšne zvijače. Nikoli ne boste popolnoma gotovi, da je pravilna. — Kakšna šola! Na tako vzdušje mi da misliti komandatura Saint-Qunrentina, kadar vstopim tjakaj.«
Heim je skomignil z rameni in se jel raz-govarjnti.
»Kdo naj bi bil čarovnik?«
»Neki francoski urad, se razume. Tukaj bi se nam pokazal pod podobo duhovnika Gail-larda.«
»škoda, 'da je ta misel popolnoma brezplodna,« se je porogal Ileim.
Vstajal je. To pot ga jc Kompars zadržal.
»Morda pa ne,« je dejal ponarejeno resno. »Izkušnja teh slepilmh dejanj mi je pokazala splošno pravilo, kateremu so vsa druga podrejena, da so možna le s pomočjo enega ali pomočnikov. To stvar sem resno študiral. Ali želite, da na kratko povz&mem svoje razmišljanje o tem?«
Oba sta se od srca nasmejala.
»Vi ste zgrešili svoj poklic« pravi Ileim. »Postati bi morali fakir ali kaj podobnega.«
»Evo! Najprej je posreden in nezavedep pomočnik ki ploska na vse pretege, da bi zmanjšal fakirjev ugled. Zase si ustvarja ozračje simpatij in zaupanja. Z zgovorno ogorčenostjo prisili k molku skeptika, ki ugovarja. Sam je trdno prepričan o resničnosti čarovnije, se zagrizeno bori zanjo. Če je tovariš v slabem položaju, je prepričan, du se cla rešiti le s sleparijo, ki se bo pozneje razjasnila.«
»Jaz ne vidim ..«
»Poglejva, moj dragi,« jo zopet začel Kompars smej'e. »To so šale. Če jih lx)lj določno izrazim, bodo (M)stale zelo težko umljive. Popolnoma ste me razumeli V sredo 19 ma ja zgodaj zjutraj naj bi neki ljudje izročili nekemu ujetniku oprostilno sporočilo. Seveda, /upniku Gail-lardu. Kaj me tako debelo gledate?«
»Kurat?« vzklikne Heim. »Nikdar.«
Vstal je, kakor da ga je nekaj privzdignilo. Nato je zopet sedel.
»Nadaljujte!« je rekel.
»Dobro. Bolj se zaveda važnosti sleparstva gospodar tiste družbe On je popolnoma uničei, če vidi, da predstave ne polnijo blagajne in dvorane. Skrbi za to, kaj igrajo. Glavno je, dn to traja. Zato plača številne gledalce, da ploskajo, najame milega kritika Možno je tudi. da ima kako žensko, ki mu hvali sleparski genij.«
»Poveljnik?« pravi Heim -mejoč «e od srca.
»Nato pridejo neposredni pomočniki. Za kulisami odpre dvojno dno kovčega, spusti go-
lobe, zamenja tistega, ki zna tako govoriti, kakor da bi glas prihajal iz trebuha: potem vrže ponarejeno oporoko pod vrata, urejuje in vse snu je.«
»Bi to mogel biti Schmidt?«
»Natančno. Zdaj greva h glavnim vlogam. Najtežjo ima najeti gledalec, ki sam popolnoma nič ne verjame slepariji in ki je ogorčen nad lahkovernostjo občinstva. Vstane, pravi, da je čarovnik goljuf. Preprosto in pametno razloži nenavaden jKijav iu razburi vsem močne du-liove v dvorani. Ko ga pozovejo, da pride sam in potrdi svoje sumnje, sleče suknjič, zaviha rokave, stopi na oder, vpije, kriči in ... se da uspavati ob prvem gibu čarobne palice. Ne zmore dvigniti pet kilogramov; prisega pa, da jih dvigne 200 in poljubtije čarovniku noge.«
»Jaz ne grem tako daleč,« je ugovarjal Ileim
»Sreča, da ste se znašli. Molčečega in brezbrižnega pomočnika ali sokrivca nikoli ne vidiš. da bi delal tako ali tuko, da bi se odločil za to ali ono. O tem ne moreš ničesar sumiti. Je v stiku z občinstvom, študira njegov odpor in točno meri njegovo razumevanje in lahkovernost Je to pravi poveljnik, ker preračuna možnosti, popravlja napake in neprevidnosti.«
»Strohberg?« je pripomnil Heim in se nalahno nasmehnil »In tudi vi sami?«
»Nisem še nič naredil. Kvečjemu bi bil pomočnik za rezervo: tisti, ki opazuje, ne poseže dolgo časa vmes in si tudi ne dela težav. Sem le sokrivec »cx machina«, ki bo vse usmeril na poslednjo skrajnost.
»In oni?« je vprašal Ileim zaupno.
»Kdo je ta, oni?«
»Krem ar.«
»A. krčmar. Premeten slepar je. Pod imenom »Napoleonov liker« prodaja nek strup, ki je z žaganjem pomešan. Vidite, da je vse mogoče.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčit