Gospodar in gospodinja
LETO 1934	19. SEPTEMBRA	ŠTEV. 38
O datijah aH georginah
Dandanašnji se »vet ne ravna po modi samo v obleki, v pohištvu, v stavbah itd., ampak tudi v vrtnarstvu. Včasih so bili moderni nageljni, potem vrtnice, pa zopet kakteje itd. Danes so po vsem svetu v modi dalije ali georgine. Ko bi mogli pogledati po Širnem svetu, pa bi težko našli vrt, kjer bi ne bilo nobene dalije. Videli pa bi mnogo obširnih nasadov te rastline, mimo katerih ne bi mogli, ne da bi postali in občudovali orjaško cvetje v neštetih oblikah in v bajno lepih barvah.
Skoro je ni cvetlice, ki bi si bila pridobila tako veljavo in toliko ljubiteljev, kakor dalija. Najdemo jo na preprostem vrtu poleg kmetske hiše v najbolj oddaljeni gorski vasi, odkazano ji je pa tudi odlično mesto v najbolj razkošnih parkih velikih mest. Zaradi dolgotrajnega bujnega cvetja, ki narašča v vedni večji meri do pozne jesenske slane, se ne more meriti z njo nobena druga cvetlica. Odlikuje se pa tudi po neverjetno lepih barvah in oblikah cvetja in po skromnosti pri gojitvi.
Septembra meseca dalije najlepše cveto. Zato je vprav sedaj najugodnejša prilika, da opozorimo naše gospodinje in dekleta po kmetih na to cvetlico, ki je glede nege tako preprosta kakor nobena druga in zaradi svoje izredne lepote vredna, da bi jo gojili prav povsod.
Letos je minulo ravno 150 tet, ko je botanik Cervantes našel v Mehiki pra-mater naše sedanje georgine in jo prinesel v Evropo. Na čast Andreju Dalu jo je imenoval d a 1 i j o. Vrtnarjem se je tako priljubila, da so iz prvotne preproste sorte vzgojili stotine novih sort v najrazličnejših oblikah in barvah. Zlasti T zadnjih desetletjih so vzgojili toliko novih in čez vse pričakovanje lepih
sort, da je število naraslo skoro na tisoče sort. Samo ljubljanski gojitelji in ljubitelji dalij goje v svojih vrtovih več sto sort, izmed katerih je mnogo krasnih, vsega občudovanja vrednih sort. S temi krasoticami se nikakor ne morejo meriti georgine starega tipa, kakor jih vidimo le pogosto po kmet9kih vrtovih. Največ novih dalij so vzgojili Američani, Angleži, Francozi in Nemci. Zato imajo te novosti tuja imena, ki delajo ljubiteljem vsaj izpočetka mnogo preglavice.
Dadanes so v modi zlasti tri zvrsti dalij in sicer: drobnocvetne pompon-ke, kaktovke ali žlahtne dalije in velikocvetne hibrid k e ali okrasne dalije.
Pomponke so najmanj razširjene, dasi jako ljubke stvarice. Uporabljajo jih za šopke in vence. Dobe se v raznih čistih in mešanih barvah. Bela: Grethen Heine;1 oranžnorumena: elektros; lila: pujr lev in useful; žvepleno rumena: f«-šen in še mnogo drugih,
Kaktovke imajo posebno lep, nekatere tudi zelo velik cvet s sesukanimi cvetnimi lističi, ki štrle na vse strani skoro v obliki krogle. Zelo krasne so: Andreas Hofer (rožnata z rumenkasto sredino), zlato solnce (zlatorumena), Je-lov Kin (rumena), Portos (vijoličasta), Siskijn (temnorožnata), Kismet (temno-krvavo rdeča), Veltfriden (bela) in še mnogo drugih.
Najlepše so pa brez dvoma velikocvetne hibridke. Prvi cveti nekaterih sort dosežejo 25—30 cm v premeru. Izmed osemdeset lepih najnovejših sort je tu odbranih samo 23 najlepših Bele: Adler (orel); Margareta Vodroi Vilzon; — rožnate: Deliš, Grete Berger;
1 Imena so pisana tako kakor ae izgovarjaj«.
— rdeče: Ilajt glori, Izlam Petroul, Prajd of Kalifornia, Mec Doneld, bordo, Ger-trude Link, Džerzis Bijken; — rumene: Žan Kovel, Amun Ra, Berengaria, K.u-ron dor (zlata krona), Hoes Liht; — oranžna: Prajd of San Francisko; — vijoličaste: Sančikens monark, Mrs. 1. de Varner, Elinor Vanderver, diktator, Bauers Vunder,
Iz naštetih sort si vsakdo lahko izbere, kar mu najbolj prija. Seveda razvajen ljubitelj s tem izborom ne bo zadovoljen. Segal bo vedno po novih sortah, ki so pa razmeroma drage.
Dalije se razmnožujejo z gomolji, ki jih vzamemo iz zemlje oktobra meseca, ko je slana zamorila zelenje. Spravimo jih na suhem prostoru, kjer ne zmrzuje. Jako dobro se gomolji ohranijo čez zimo, j o jih najprej dobro posušimo, potem
pa vložimo v suh šotni zdrob. Gomolje sadimo aprila meseca, prilično takrat kakor krompir. Maja meseca pa razmnožujemo dalije z potaknjenci. Iz zdravega gomolja požene navadno po več poganjkov. Razen enega ali dveh vse druge potrgamo tik pri gomolju in jih potaknemo kar na prosto v dobro vrtno zemljo. V 3—4 tednih se ukoreničijo in v 2—3 mesecih cveto. Do jeseni zrastejo potaknjenci v orjaške rastline s krasnim cvetjem in s popolnoma razvitimi gomolji.
Georgine ljubijo močno, zelo pre-gnojeno in globoko obdelano zemljo. Zelo hvaležne so za gnojnico. Vsaka rastlina potrebuje močan kol, kamor jo večkrat privežemo, sicer jih 'podira vihar, zlasti proti jeseni, ko se razbohotajo v ogromne grme.	H.
Bolezni na žitu
Vsako leto opažamo na žitu bolezni, ki v večji ali manjši meri zmanjšajo pridelek zrnja. Če je vreme za njih razvoj ugodno, napravijo večjo škodo in mnogokrat smo proti njim brez moči. So pa med njimi take, ki se razširjajo po trosili glivic, in pri teh lahko omejimo njih škodljivo delovanje, če z razkuževalnimi sredstvi uničimo te t rose. To razkuževanje je pa uspešno samo pri tistih glivičnih boleznih, čijih trosi se drže semenskega zrna torej pri katerih se bolezen prenaša s semenjem na bodoče rastline.
Razkuževalna sredstva uporabljamo za namakanje ali prašenje pri naslednjih žitnih boleznih: smrdljiva ali trda snet na pšenici, pokrita snet na ječmenu, prašnata snet na ovsu, snežena plesen rži, progasta žitna rja in nekatere druge manj važne.
Ne moremo pa uničiti njim slicne sneti, kakor so: prašnata snet na pšenici in na ječmenu, zato, ker se te bolezni ne razširjajo s trosi potom semenja, ampak čisto na drug način. Pri prašnati sneti se vrši raznašanje tro-sov in okuženje že ob cvetju, torej drugače kakor pri smrdljivi sneti. Te
bolezni zatiramo le na ta način, da najprej seme namakamo toliko časa v mrzli vodi, da se napne, potem ga pa za kratek čas potopimo v vročo vodo od 50—54 stopinj Celzija. Tako razkuževanje je pa uspešno le, če ga natančno izvedemo. Proti žitnim rjam pa do-sedaj ne poznamo < sredstev.
Smrdljiva pšenična snet lahko znatno zmanjša pridelek žita in pokvari kakovost mlevskega blaga. Pri mlatvi ali pri pretresa vanju žita se snetjava zrna razpočijo in njih črni smrdljivi prah se razširi okrog in se oprime zdravega zrnja. Ta prah so trosi ali glivično .seme. Če pose jemo tako okuženo pšenico, vskali z zrnjem vred tudi tros, ki prodre v mlado klico, se v njej razvije do klasa in dostavka ploda. V nastalem zrnu se glivica sneti razraste in izpremeni škrobno notranjost v kup črnega prahu — trose. Ob ugodni priliki se ta bolezen širi, za vzemi je vedno večji obseg, dokler ne postanf pšenica popolnoma aerabna za nadalj no setev.
Trosi smrdljive sneti pridejo na njivo lahko tudi z gnojem, v katerem jf slama snetljivega žita, ter okužijo dru-
gaee zdravo zemljo. Zato se ne smemo čuditi, če postane pšenica snetjava, četudi smo sejali zdravo seme, ki ga. pa nismo razkužili. Razkuženo seme prepreči tudi v zemlji trosoin, da ne morejo napasti zdravega zrna. Zato je nujno potrebno, da vso semensko pšenico namakamo ali oprašimo, četudi izgleda zdrava.
Prašna ia snet na ovsu je pri nas redna prikazen, tako da je malokatera njiva brez nje; včasih uniči precejšen del pridelka. In vendar se da ta snet popolnoma odpraviti, če namakamo oves dve uri v četrtodstotni razstopini uspuluna. Prašnata snet se pojavlja, ko poganja oves lat je in se širi ves čas med cvetjem. Včasih so napadeni vsi kla.ski enega lata. Veter r a znaša t rose ves čas cvetenja in še ko začne tvoriti zrnje. Trosi, ki dospejo na zdravo cvetje, ne okužijo pestioa, ampak ostanejo zunaj med zrnjem in plevo, ki ovseno zrnje trdno obdaja. Ako jih pa veter prinese pozneje, se oprimejo zunanje pleve. Iz tega razloga učinkuje tu zlasti namakanje z uskulunom, ki je bolj učinkovito kot prašenje.
Snežena plesen žita je tudi pojav, ki ga opazimo večkrat na ozimnih žitih, zllasti na rži, ko spomladi skopni sneg. Pri tej bolezni izgleda žito pre-preženo z nekako žlemasto pajčevino si ve ali sivordeče barve. Ta obstoji iz l>odgob,ia glivic snežene plesni in se razprostira po listih žita, ki ga končno umori. Tudi to bolezen zatiramo z namakanjem ali prašen jem. Glivica se zlasti močno razpase, ako sneg dolgo leži in nastanejo med snežno odejo in zemljo prazni prostori, v katerih zastajata vlaga in vlažni zrak. Ako po skopnelem snegu nastopi sončno in suho vreme, izgine kmalu ta nitkasta prevlaka, ker radi premajhne vlažnosti glivica ne more več uspevati. Čim bolj polagoma sneg skopneva, tem bolj se gliva širi, tem več škode napravi. Napadene rastline zgnijejo in na njivah se pojavijo prazne lise. Večkrat je škoda tako velika, da je treba njivo preorati in nanovo zasejati. Tudi pri tej bolezni se rastline okužijo deloma
potom zrnja, deloma naravnost iz zemlje. Zato je razkuževanje na videz zdravega semena, tudi tu na mestu.
Progasta rja na ječmenu se pojavlja tako-le: Na listih in bilkah se napravijo podolgasti rjavordeči kupčki, ki so nekoliko privzdignjeni nad površino. V teh kupčkih se tvori nitevje, ki proizvaja poletne trove. Če pridejo ti na vlažen list ali steblo, izkale v nekaj urah, in čez nekaj dni se pojavijo tudi tam značilni rjasti kupčki. Kakšna dva tedna potem se začno tvoriti kupčki zimskih trosov, ki se nakopičijo na listih in steblih in imajo obliko ozkih, podolgastih črnih prog. Po tej obliki imenujemo to rjo progasto. Zimski trosi prezimijo navadno v zemlji, kamor pridejo navadno z gnojem ali semenjem, in kale spomladi, ako je zrak dosti vlažen in topel. Zgodi se, da se ta rja tako močno razpase, da napade velo klasje, ki ostane zakrknjeno, ali pa, če nastavi zrn je, ostane to drobno in nerazvito. Tudi ta bolezen se da vsaj deloma omejiti z namakanjem ali praišenjem.
Razen tu navedenih bolezni na žitih, so še razne druge, ki se jih ubranimo ali vsaj zmanjšamo po njih povzročeno škodo z uporabo razkuževal-nih sredstev. Teh je pa zelo mnogo, kajti v zadnjih letih so se razne kemične tvornice naravnost kosale, katera bo dala v promet več različnih strupov boljše ali slabše kakovosti. Tu hočemo navesti samo ona, ki so --b po dolgoletni uporabi izkazala kot zanesljiva. To so modra, galica, nspuium, poraol in tilantin. Katero izmed teli 'e najboljše, je težko reči; učinkovita so vsa, le pravilno jih je treba uporabiti. Modra galica je pri nas že dolgo let znano sredstvo za namakanje pšenice: v polodstotni galični raztopini se seme namaka 12 ur. Uspulum, porzol in tilantin prihajajo v promet deloma kot tekočina v steklenicah, deloma v zavitkih kot prah za prašenje. Vsaki steklenici, oziroma vsakemu zavitku je pridjano natančno navodilo o uporabi.
Načinov razkuževanja imamo dvoje: namakanje in prašenje. Prvotno je
bilo v navadi samo namakanje semenskega žita v- razkužllu. V natančno določeno raztopino razkužila se usipa semensko žito tako, da se omoči vsako zrno in se pusti v njej določeno dobo. Strupena tekočina uniči trose, ki so na zrnju, ne da bi škodovala kaljivo-sti žita. Potem se seme izvleče iz razkužila, se ra^proste in osuši ter pose je. V novejšem času se pa vedno bolj uporab 1 j a prašen je, pri čeme r se žito opraši s strupenimi praški. Ta suha sredstva so boljša od raztopin, zlasti ker je njih uporaba enostavnejša, manj zamudna in radi neprevidnosti ne moremo škodovati kalivostl semena. Žita. ni treba sušiti in se to prašenje izvaja lahko tudi na polju. Pri tem pande zrno v zemljo, oprašeno s strupenim praškom.
V zemeljski vlagi se ta prah vftsstAfld in obda zrno s strupeno raztopino, ki zamori glivične trope na njem in prepreči, da ne morejo taki trosi in drage bolezenske kali iz zemlje do njega. Zato smatramo dandanes prašenje za bolj učinkovito kot namakanje.
V današnji težki dobi moaa kmet uporabljati vsa sredstva, da zmanjša škodo po ujmah na svoji remiji, in skušati pridelati kolikor mogoče zdravo, kleno žito. K temu mu pripomore razen skrbnega obdelovanja in pravilnega gnojenja zemlje ter umnega oskrbovanja rastlin tudi setev popolnoma zdravega semena, ki ga mora pripraviti tako, da ee niti v zemlji ne more okužiti s kakšno glivično boleznijo.	L.
Kaj po* če primanjkuje krme
za zimsko krmiljenje
V proračunskem primeru za zimsko krmljenje goveje živine, ki je bil priob-čen v številki 37 »Gospodarja in gospodinje« dne 12. t. m., so vsa obsežna krmila, pred vsem seno, zadostovala za pre-krmljenje vse goveje živine čez zimo. Marsikomu pa bo tudi letos primanjkovala krma za zimo radi suše, poplave ali kakšnega drugega vzroka.
Od obsežnih krmil, med katera prištevamo pred vsem vse vrste sena, ota-vo in slamo, je najbolj odvisno zimsko krmljenje, ker brez njih ne moremo uspešno krmiti ne goveje živine in ne konj. Povprečno lahko računamo, da potrebuje velika živina (500 kg žive teže) najmanj 6 kg obsežnih krmil (sena, slame) na dan. Tudi če toi imeli toliko sočnih krmil (krmske pese, repe, korenja) in toliko močnih krmil (otrobov, oljnih tropin, žitnega zrnja itd.), da bi dobivala živina s pokladanjem istih več ko dovolj redilnih snovi, bi se brez omenjene najnižje količine obsežnih krmil ne nasitila, bi trpela lakoto in bi polagoma zbolela in končno celo poginila. Ako pa dobijo živali poleg obilih močnih krmil vsaj 6 kg obsežnih krmil na dan in glavo,
potem je mogoče, da ohranijo svojo živo težo in so lahko tudi donosne.
Kakor smo že zadnjič navedli, traja zimsko krmljenje živine okrog 200 dni. Potemtakem je potrebno za vsako veliko govejo živino najmanj 200 X 6 = 1200 kg ali 12 stotov obsežnih krmil. Ako n. pr. znaša pridelek obsežnih krmil 7400 kg in imamo 9 glav velike živine, bo omenjena množina obsežnih krmil zadostovala le za 6 glav. To število dobimo, če delimo množino vseh obsežnih krmil z množimo obsežnih krmil, ki jo neobhodno potrebuje ena glava živine za zimsko krmljenje (7400 : 1200 = 6). Torej je mogoče obdržati čez zimo z ozirom na količino obsežnih krmil v našem primeru le 6 glav goveje živine in nič več. Ako bi hoteli prerediti preko zime vseh 9 glav, potem bi trpele vse te živali veliko pomanjkanje ali pa bi morali v izogib temu dokupiti primanjkujoče obsežno krmo. Dokup obsežnih krmil pa je umesten le tedaj če so ista zelo poceni ali pa če $o v hlevu tako dragocene živali, da bi bila vsa plemenska reja živine tega ali onega živinorejca ogrožena vsled prisilne prodaje
Ravnati pa se moramo tukaj pred vsem po pravilu, da je vedno boljše pre-krmiti čez zimo raje malo glav živine, toda te dobro, nego veliko glav slabo in pičlo, V našem primeru bi bilo treba odprodati najmanj tri glave velike živine. Ako se odločimo za prodajo, potem odberimo in odprodajmo izmed vseh živali v hlevu one, ki so najslabše za pleme in donos. Tudi nam kaže pred vsem odprodati odvisno vprežno živino, ki jo lahko pogrešamo čez zimo. Z odprodajo izločenih ali odvišnih živali ne odlašaj-mo preveč in jih odprodajmo še pred zimo. Čimprej se to zgodi, tem boljše je, da bomo ostale živali lažje in boljše pre-krmili do spomladi. Le slabo rejene bi morda kazalo takoj še nekoliko spitati z dobro jesensko pašo, z odpadlim sadjem in svežimi sadnimi tropinami, krm-sko peso ali krompirjem ter vsakovrstnim žitnim zrnjem, ako so taka krmila na razpolago in jih lahko pokrmimo brez posebne škode in ne v škodo ostali živini. Izločene živali je treba čimprej spečati tudi zategadelj, da pridemo do gotovine, s katero si lahko nabavimo močna krmila,
Dokupiti pa moramo toliko močnih, da lahko vsa pridelana krmila — seno, slamo, krmsko peso itd, dobro izrabimo. Šest kilogramov obsežne krme na dan in glavo, pa naj bi bilo to tudi ramo najboljše seno, ne zadostuje ali komaj zadostuje za preživljanje živali. Zato je brespogojno dokup močnih krmil potreben. Kdor pa si ne misli nabaviti močnih krmil, tak ae sme računati samo z najnižjo količino 6 kg obsežnih krmil na glavo in dan, temveč mora to količino zvišati vsaj na dnevnih 10 do 12 kg za glavo, da mu živina ne propade, Dokupiti bi moral še primanjkujoče seno ali pa znižati število glav živine še za toliko, da bi prišlo na končno preostale živali vse i 10 do 12 kg obsežne krme na dan in glavo. Kdor pa se odloči za nabavo močnih krmil, naj kupi pred vsem, ako le mogoče skupno s svojimi sosedi, oljne tropine, ki so najcenejše med vsemi močnimi krmili. Zlasti so umestne oljne tropine (orehove tropine, bučnične tropine itd.), ako tvori slama večidel obsežne
krme in dobiva živina poleg te tudi obilo krmske pese ali drugih sočnih krmil. Čim manj sočnih krmil in čim več boljšega sena dobiva živina, tem bolj lahko krmimo poleg oljnih tropin še žitni zdrob, pred vsem ječmenov zdrob. Pri krmljenju in nabavi močnih krmil je treba upoštevati to, da so beljakovine najcenejše v oljnih tropinah, skrobne vrednote pa v žitnem zrnju, ječmenu in koruzi. Otrobi so pred vsem beljakovi-nasto krmilo in so v primeri z oljnimi tropinami zelo dragi.
Seno dokupimo le tedaj, če smo si že nabavili močna krmila v takšni količini, kolikor so potrebna za popolnitev obsežnih krmil, ali pa v prej navedenih slučajih. Dokupovati slamo mesto sena ne kaže, vsaj ne pri današnjih cenah. Cene slame so v primeri s cenami sena pri nas visoke. V slami imamo največ le sirovo vlakno, v tem ko je v količkaj dobrem senu tudi mnogo več redilnih snovi nego v goli slami. Uporabimo torej pri pomanjkanju sena le doma pridelano slamo in dokupimo si raje seno.	P.
Popravek. V spisu pod naslovom »Proračun krme za zimsko krmljenje goveje živine«, ki je bil priobčen na tem mestu v štev. 37 »Gospodarja in gospodinje«, čitaj prav: »Največkrat imajo senene kope obliko kocke, kvadra ali prizme« in ne: »Največkrat imajo senene kope obliko kocke, kvadrata ali prizme«.
g Tržišče fižola. Cene fižolu so v porastu. Letina je letos kazala zelo ugodno, da je bilo pričakovati rekordnega pridelka. Toda avgustovo deževje je uničilo več kot tretjino fižola, na polju, ponekod je povodenj, po drugod toča pobrala še ostalo. Tudi v drugih državah je pridelek slab, zato je povpraševanje po našem fižolu zelo živahno. Banaški beli fižol je poskočil na 145 Din za 100 Din, vendar je dovoz malenkosten, ker produeenti pričakujejo še nadalje zvišanje cen. V Sloveniji plačujejo na kmetih mandatom in ribničan po 2 do 2.10 Din kjg, kakor je pač kakovost. Po teh v®sta;h je precej povpraševanja iz inozemstva, zato ni računati s padcem oen.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
in pohištvo
Zadnje čase imamo pogosto priliko, da si ogledamo razne razstave, na katerih tudi ne manjka težkega, bleščečega se pohištva vseh vrst. Ker se pa ne zavedamo vedno prav jašno, kaj odgovarja našim razmeram in kaj res potrebujemo, nas obilna izbera prav lahko zavede, da kupimo kaj hitro za naše stanovanje nekaj nepraktičnega ali celo nepotrebnega. Ker ima pa gospodinja največ stika s pohištvom, s tem stalnim človeškim spremljevalcem, mora tudi vedeti, kakšen je njegov pravi namen in kdaj temu namenu ustreza.
Sedaj sicer niso časi, da bi si nabavljali novo pohištvo; vendar je še dosti mladih gospodinj, ki si nanovo urejujejo svoj dom, 111 'em veljajo sledeča pojasnila in nasveti.
Pohištvo se je razvilo iz potrebe, da pomaga človeku cto lažjega in udobnejšega življenja v stanovanju. Edini njegov namen je torej, da služi človeku, t. j. da mu napravija sUu. vanje prijetnejše, delo iažje in počitek udobnejši, dokler uporabljamo s a m c fti a i o stanovanjske opreme, ter samo tiste predmete, ki jih v naših razmerah res potrebujemo, dotlej nam is p'chiš'.vo res o, kar nam mora bili K.-kar hi'ro pa smo se z njim pr.-. :.c zsl žil;, aH t- o smo si naprtili sr' tai-.rrja, kar ne u-rtreza ve'ikosti na-šejj.? zir. "v?.n/-?. niti potrebam stanovalce-.	se pbVaŽe p liišlvo v drugačni lui:. V rciznr -orna majhnem, s pohištvom np.Up--.nent stanovanju kaj kmalu občutimo njegove slabe strani. Obilica pohištva v kateremkoli prostoru nas utesni tako, da ne moremo več svobodno gibati; v takem prostoru se počutimo tako, kakor v obleki, ki nam je pretesna, katero smo že prerasli. V prenapolnjenem stanovanju ne služi več pohištvo svojemu gospodarju ali gospodinji, ampak obratno: gospodinjapostaneho-te ali nehote njegov pokorni
suženj. Vsak kos oprave zahteva namreč brezpogojno svoj prostor, zahteva, da se ga ogibamo, ga snažimo in negujemo. Z udobnostjo je v takem stanovanju pri kraju. Človek postane suženj svoje okolice, t. j. pohištva, ki ga obdaja in oklepa od vseh strani tako, da ostane stanovalcu samemu kaj malo prostora.	(Bomo n n-'-"
KUHINJA
Vsukanec z gobami. Gobe z tanke rezine, potem jih poparim in osvežim z mrzlo vodo. Kuhati jih dam v vrelo slano vodo. Za vsak liter vode je treba debelo pest zrezanih gob. Ko so nekaj časa vrele, jim pridenem vsukanca narejenega z jajcem. Za vsak liter tekočine dve pesti svaljkov. Ko jed kakih deset minut vre, ji pridenem prežganje, ki naj bo redko in svetiorumeno. Ko še prevre, je jed kot juha pripravljena za na mizo. Jed tudi lahko ckisam.
Dunajski šartelj. Petnajst dkg kuhanega masla mešam toliko časa, da se speni. Ko je spenjeno, pridevam polagoma štiri rumenjake in osem dkg sladkorja z limoninim duhom. Ta duh pridobim s tem, da koščke sladkorja drgnem ob limono. Odrgnjene koščke zribam ali starem, ter pridenem testu. Za to množino rabim pet in dvajset dkg presjane in segrete moke. Tretjino te moke primešam tekočini, nato tri dkg vzhajanega kvasa, dve žlici sladke smetane, ostalo moko in sneg iz dveh beljakov. Testo prav temeljito stepem, pokrijeni s snažno ruto, ter pustim, da testo vzide. Vzhajano testo stresem v poma-zano in z drobtinami ali z narezanimi mandlji potreseno obliko. Ko vlijem polovico testa, potresem z zbranimi in opranimi rozinami. Nato stresem še drugo polovico testa. Po vrhu nasteljem še rozin. Posodo postavim na toplo, da zopet vzide. Šartelj pečem počasi eno uro. Pečenega stresem na sito. Potresem še toplega s sladkorjem in pustim, da se na toplem ohladi.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 11. septembra. Ta sejem je bil srednje živahen; prigon je znašal: 14 konj, 15 bikov, 124 volov, 370 krav in 18 telet, skupaj 541 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile: debeli voli 3—3.75 Din, pol-debeli 2—2.50 Din, voli za delo 3—3.25 Din, biki za klanje- 2.50—3 Din, klavne krave debele 2.50—3 Din, plemenske krave 2—2.00 Din, krave za klobasarje 1.50—2 Din, molzne krave 2.50—3 Din, breje krave 2.50—3 Din, mlada živina 3—4 Din, teleta 4—4.50 Din. Kupčija .je bila precej živahna in je bilo prodanih 352 glav. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste kg 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav iu telic 5—6 Din, telečje meso I. vrste 8—12 Din, II. vrste 5—8 Din, svinjsko meso sveže 10 do 15 Din.
g Ptujski živinski sejem. Zadnji konjski in goveji sejem je bil primeroma dobro založen in tudi kupčija je bila živahna. Prignali so 136 konj, 150 bikov iu volov ter 271 krav in telic, skupaj 557 glav. Cene so nekoliko padle za kilogram žive teže: voli in biki 2.50 do 3.75 Din, krave in telice 2—3 Din; konji komad po kakovosti od 650 do 2750 Din.
g Ptujski prašičji sejem. Ta sejem je bil izredno dobro založen, kajti pripeljali so nanj 293 svinj in 232 prašičev za rejo, skupaj 525 glav. Kupčija pa je bi'!a zelo slaba, kajti prodanih je bilo komaj 95 živali. Cene za 1 kg žive teže so bile: debeli prašiči po 6 do 7 Din, pršutarji 5—6 Din, plemenski prašiči 200—600 Din komad, pujski 6—12 tednov stari, so dosegli po kakovosti 80—190 Din kos.
g Mariborski prašičji sejem 14. septembra je bil dobro založen, toda kupčija je bila slaba. Od 503 pripeljanih prašičev je bilo prodanih le 81 glav. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kos 50—80 Din, 7—9 tednov stari 100—120 Din, 3—4 mesece
stari 160—200 Din, 5—7 mesecev 250 do 300 Din, 8—10 mesecev 350—450 Din, 1 leto stari 500—600 Din. 1 kg žive teže 6.50—7 Din, mrtve teže 8.50—10.50 Din.
CENE
g- Žitni trg. Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Pšenica. Zaradi obiranja koruze so dovozi slabi, vendar dostavljajo kmetje svoje blago do 40 km daleč do vode Tise, Donave in kanala, samo da dosežejo boljšo ceno. Mlini so začeli nekoliko nakupovati in tudi Priv. izvozna družba za izvoz na sever. Vsled slabih ponudb se gibljejo cene meti 11(1 in 120 Din za 100 kg po postaji in kakovosti. Kakšen bo razvoj cen pšenice v bodoče, zavisi od izvoza in prometa s koruzo. Cene moke so mlini zvišali na 200 do 215 Din za 100 kg. — Koruza nima še ustaljenih cen. Trenutno so govori o siledečih cenah: umetno sušena za september, oktober, november 85 Din za 100 Din, času primerno suha za november in december 70 Din nakladalna postaja. Prihodnji teden bodo začele obratovati skoro vse sušilnice iu bomo kmalu dobili blago za izvoz.
g Lesno tržišče. Lesna kupčija ni živahna, pa se vendar nekoliko giblje. Povpraševanje po tramičih (filerjih) je precejšnje, četudi je sezona zanje že minula. Cene so še vedno stalne. — Za izvoz v Levanto iščejo impregni-rano jelovino, toda le III. in IV. vrste. Vs'led konkurence iz Bosne in Gorskega kotarja pa naša slovenska produkcija ne pride v poštev. — Bukovine se proda le tu pa tam kak vagon, in sicer suho obrobljeno blago, v splošnem je pa le malo povpraševanja, — Išče se pa lep oreh, jesen in javor, zgolj suho blago I. in II. kakovosti. — Po drvah je precej povpraševanja Cene se sicer še niso popravile, izgleda pa. dr se bodo kmalu, posebno ker blag-a '/■ primanjkuje. Za oglje je preoe.i r nimanja.
PRAVNI NASVETI
Kazen radi izvrševanja kočijaškega
obrta. D. L. Iz razsodbe je razvidno, da ste kaznovani radi neupravičenega izvrševanja kočijaškega obrta. Oblast je pač v tem, da ste proti plačilu do-vazali moko, videla izvrševanje kočijaškega obrta iu ker niste imeli dovoljenja za prevažanje, vas je kaznovala. Ker sami priznate, da ste dovaiali moko in ste računali vozni ne, se ne kafc dalje pritoževati.
Klet ob sosedovi meji. S. J. K. Ob sosedovi meji nameravate zgraditi klet, čemur se pa sosed upira, češ da morate 4 metre proč od meje. Ali je to potrebno? — Ce sosedu ne boste z zgraditvijo kleti kratili kakšnih služnostnih pravic (n. pr. hoje, vožnje, ki jih morda ima na vašem svetu in če boste klet tako utrdili, da se ne bo mogla s sosedove strani zemlja vdirati, pač ni razlogov za to, da bi morali klet postaviti 4 metre od meje. Svetujemo vam, da si za zgraditev kleti izposlujete dovoljenje občine.
Dolg v gostilni. V. I. S. - Od leta 1952 do leta 1954 so napravili nekateri ljudje dolg v Vaši gostilni. Takrat, ko so pili, so obljubili, da bodo plačali svoj dolg prilodnjo nedeljo. Vendar ti gostje niso več prišli v Vašo gostilno. Ko ste jih opomnili na plačilo, so Vam pa sploh zanikali, da so Vam ostali kdaj kaj dolžni na pijači. Ker ste takrat tem gostom zaupali, sploh niste zapisali sebi datum, kdaj da ste jim dali na up vino. Vprašate, če lahko ta dolg iztožite. — čeprav nimate zapisan dan, kdaj ste pijačo dali na up, vseeno lahko te terjatve iztožite. V tožbi boste pač navedli približno čas. kdaj da je to bilo. Glavno je, da od tedaj še niso pretekla tri leta, ker le v tem slučaju ne bi mogli več iztožiti dolga. Drugič bodite previdni in dajte pijačo le za gotov denar, ne pa iva up.
Kravja kupčija, j. M. V. — Pred dvema mesecema ste kupili kravo. Prodajalec je zatrjeval, da je krava zdrava, da se pa ne more oteliti in da je krava za raes&Tia. Tekom dveh mesecev, odkar imate sedaj kravo, jo je že trikrat vrgla božjaet. Vprašate, če lahko radi tega raz-derete kupčijo, ker se je izkazalo, da krava ni zdrava. — Prodajalec Vam je pač dosti jasno povedal, da je krava za mesarja, torej, da ima gotove hibe, ki jo onesposobijo za pleme. Po našem mnenju ne morete sedaj radi te hibe (božjasti) zahtevati razrušitev kupčije. Če Vas prodajalec ne bi opozoril, da je krava »aa mesarja«, ampak bi zatrjeval, da je po-pdbttoma zdrava, poteča K morali takoj,
ko ste opazili prvi naped božjasti. o tem obvestiti prodajalca. V tožbi radi razrušitve pogodbe bi morali po izvedencih dokazat L da je krava bila že pred prodajo božjastna in da se ni bolezen šejb pri Va® pojavila.
Prodano seno. M. K.. N. R. — Prodali ste štirim posestnikom skupaj cel senik sena. Ker ni bilo mogoče sena pretehtati, site se pogodili počez za (»20 Din. Plačilo bi Vam imel izročiti eden izmed kupcev tekom osmih dni po prevzemu sena. Seno so prevzeli in uporabili. Plačali so le deloma dogovorjeno kupnino, češ, da ni bilo to-liko sena, kakor so mislili tako da so Vam dolžni še vedno 300 Din. — Pravico imate, da vse štiri .posestnike nerazdelno tožite ua plačilo ostanka kupnine. Samovoljno kupci ne morejo znižati dogovorjene kupnine. Predao jih tožite dajte jih povabiti na pečat aa sodišče da ue bo se tožbanih stroškov.
Veljavna aLi razveljavljena pogodba?
J. G. O. — Kupili ste parcelo, ka je bila solastnina zakonskega para, za vsoto 7000 Din. Izplačali ste na roke moža 5000 Din. ostanek ste se obvezah plačati v roku od 2 mesecev po podpisu pogodbe. Po podpisu pogodbe po prodajalcih ua sodišču Ste šli pogledat v zeml. knjigo, če res obstoji po prodajalcih zati-jevan vknjiženi dolg v znesku 1500 Din. \ svoje presenečenje ste zvedeli, da je vknjiženega dolga 20.000 Din in sicer aa ženini polovici 900 Din, ostalo pa na moževi polovici. Napravili ste novo pogodbo z ženo za njeno polovico in sicer ste dali 1000 Din, dočim je mož obdržal prejetih 3000 Din in Vam ustmeno zagotovil, da Vam zato prepušča popolno uživanje svoje polovice, dokler ne bo njegova polovica na dražbi .prodana. To je trajalo dve leti. Sedaj pa Vam je mož prepovedal nadaljnje uživanje, češ, da bo svojo polovico dal drugemu v najem. Vprašate, če lahko zahtevate provračilo njemu izplačanih 3000 D. — Stvar je postala zapletena, ker niste takoj postopali kakor je bilo treba. Čim ste v zemljiški knjigi videli obreinenitev od 20.000 Din namesto zatrjevanih 1500 Din, bi morali takoj zahtevati razrušitev pogodbe in povračilo možu izplačanih 3000 Din. Važno je torej, kako sta se ustmeno dogovorila glede vračuuanja ne-povrn jenih 3000 Din. Ta dogovor — če sta ga imela — veže oba in ga ne more eden sam menjati. Ker je ženina polovica prepisana na Vas, sporazumite se z njenim možem vsaj v tem, da parcelo v naravi razdelite na dvoje, tako da boste vsaj svojo polovico mirno mogli uživati Sin uredite delitev parcele tudi v zemljiški knjigi, da ne bo po letih radi tega prepirov,
(Nadaljevanj«.]