111 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? Povzetek Prispevek obravnava različne poskuse kako izboljšati uresni- čevanje vladavine prava v domačih in mednarodnih pravnih re- dih s pomočjo sankcij za kršitve človekovih pravic. v prispevku preučujemo, ali je potrebno dopolniti slovensko pravno uredi- tev glede obravnave kršitev človekovih pravic v tujini. v tej luči je namena našega članka prispevati k ponotranjenju vrednote človekove dostojanstva kot ključne vrednote slovenske ustav- ne demokracije. Hkrati želimo spodbuditi potrebne spremem- be na področju človekovih pravic in sankcioniranja kršiteljev tudi v slovenski pravni ureditvi. Prispevek je v razdeljen na šti- ri dele. v drugem delu predstavljamo zgodovinski vidik zadeve Magnitsky in njen pomen za varstvo človekovega dostojanstva, pravičnosti in človekovih pravic. v tretjem delu obravnavamo primerjalnopravno ureditev sankcioniranja kršitev človekovih pravic v izbranih državah, ki so po smrti Sergeja Magnitskega sprejele novo zakonsko ureditev. v četrtem delu predstavljamo in utemeljujemo razloge za spremembo slovenske ureditve, pri čemer v petem delu analiziramo podajamo različne modele za njeno reformo. Ključne besede: Magnitskty, kršitve človekovih pravic, omeje- valni ukrepi, sankcije Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve?* Anja Sirk, Sebastjan Svete, Alja Dolžan, Eva Zimšek, Mei Bralić Novak, Jernej Letnar Černič * Prispevek je nastal v okviru projekta »Magnitsky«, ki je v študijskem letu 2020/21 potekal v okviru predmeta Upravno pravo na evropski pravni fakulteti Nove univerze. v projektu je pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Letnar Černiča sodelovalo pet študentov 3. letnika. 112 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Sanctions for human rights violations: reform of the Slovenian legal system? AbStrA ct the article discusses various attempts to improve to improve the protection of the rule of law in the domestic and international legal orders through sanctions for human rights violations. It exa- mines the need to reform the Slovenian legal system regarding the treatment of human rights violations committed abroad. In this light, the purpose of our article is to contribute to the interna- lization of the value of human dignity as a key value of Slovenian constitutional democracy. At the same time, this article aims to encourage the necessary reform in the field of human rights and sanctions in the Slovenian legal system. the article is divided into four parts. Section II presents the historical aspect of the Magnit- sky case and its importance for the protection of human dignity, justice and human rights. Section III discusses the comparative le- gal regulation of sanctioning human rights violations in selected countries that adopted new legislation after the death of Sergei Magnitsky. Section Iv presents and substantiates the reasons for the reform of the Slovenian system, while section v analyzes and submits various models for its reform. Keywords: Magnitskty, human rights violations, restrictive me- asures, sanctions 1. Uvod evropska unija (eU) temelji na varstvu človekovih pravic, ustavne demokracije in vladavine prava. 1 kljub številnim notra - njim izzivom, se pogosto zdi kot oaza v globalnem oceanu zlorab človekovega dostojanstva. 2 zato je pomembno, da si institucije eU in njene države članice prizadevajo za uresničevanje člove- kovih pravic ne le doma, temveč povsod, kjer domače države ne želijo oziroma ne zmorejo varovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Podobno velja tudi za slovensko državo, ki je pred tri- 1 bobek, 2017; bobek, Adams-Prassl (ur.), 2020; Avbelj, Letnar Černič, 2020; belavusau, Gliszczynska- -Grabias, 2020. 2 Lenaerts, Gutiérrez-Fons, 2014, str. 1559–1594; Schabas, 2015; Ferraro, carmona, 2015. 113 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? desetimi leti nastala zaradi sistematičnih kršitev v prejšnji državi. 3 kako naj slovenska država obravnava domnevne kršitelje siste - matičnih kršitev človekovih pravic v tujih državah? Ali naj zasleduje idealistično držo, ki lahko hkrati ogrozi svoje gospodarske, zunanje politične in ostale interese ali pa naj deluje bolj pragmatično? Ali naj slovenska država sprejema sankcije in denimo omeji vstop oziroma zamrzne finančna sredstva osebam, ki so bile domnevno vpletene v sistematične kršitve človekovih pravic? Nekatere države so v zadnjih letih sprejele različne prav- ne vire, največkrat v obliki t. i. Magnitskyjevih zakonov, ki na raz- lične načine sankcionirajo kršitelje človekovih pravic. Ameriški kongres je kot prvi že leta 2016 sprejel »Globalni Magnitskyjev za- kon«, ki osebam, povezanim s kršitvami človekovih pravic, prepo- veduje vstop na ameriško ozemlje in uvaja zamrznitev njihovega premoženja. 4 v decembru 2020 je Svet evropske unije sprejel nov sistem sankcij za kršitve človekovih pravic. v prispevku se sprašu - jemo, ali tudi slovenska država potrebuje Magnitskyjev zakon ali novelo že veljavnih zakonskih ureditev. 5 občasno so tragedije, ki zahtevajo nedolžne žrtve, prav tiste, ki osvetlijo pomanjkljivosti in problematike v družbi ter postanejo navdih za poznejše spremembe zakonodaje. takšen primer je bil tudi Sergej Magnitsky, ruski žvižgač, katerega aretacija in smrt v rokah ruskih oblasti je pripeljala do osvetlitve hudega primera ko- rupcije ruskih uradnikov in je zagotovila odziv širše mednarodne javnosti. ravno ta tragičen primer je bil vzpodbuda za ustvarjanje nove pravne ureditve, ki bi sankcionirala kršitelje človekovih pra- vic. 6 temelj svobode in pravičnosti, ki omogočata ohranitev miru v svetu, je priznanje prirojenega dostojanstva in enakih ter neodtuj- ljivih pravic slehernega posameznika. 7 Slovenska država je nastala in deluje na varovanju človekovih pravic. 8 v smislu pogodbene teorije države je prav zaščita teh pravic in dostojanstva posame- znika, glavna naloga državnega suverena, 9 oziroma državnih or- ganov, ki jih je ljudstvo, ki ima v sodobnih demokratičnih druž- 3 Letnar Černič, 2018; Letnar Černič et al., 2018. 4 Global Magnitsky Human rights Accountability Act, S284, 18. 4. 2016. 5 Uredba Sveta (eU) 2020/1998, 7. 12. 2020, str. 1–12; Sklep Sveta (SzvP) 2020/1999, 7. 12. 2020, str. 13–19. 6 eSČP Magnitskiy in drugi proti r usiji, št. 32631/09 in 53799/12, 27. 8. 2019. 7 Splošna deklaracija človekovih pravic, Sklep o objavi besedila, Preambula, 1. odstavek. 8 Šturm, 1998. 9 cerar, 2018, str. 101. 114 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic bah oblast, pooblastilo, da zanj izvajajo suverenost. 10 Sistematične in vsesplošne kršitve človekovih pravic se niso dogajale le v pre- teklosti, temveč tudi po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic in mednarodnih pogodb ozN za varstvo človekovih pra - vic. 11 Primeri, kot je Magnitsky, pa dokazujejo da se prav običajen človek lahko zoperstavi zoper samovoljne prakse vsakokratnih oblasti in z njimi povezanih omrežij. Čeprav je Magnitskega nje- gov boj za pravičnost stal življenja, je postal eden izmed mnogih simbolov boja za človekove pravice v rusiji. Njegovo delo in od - kritje goljufije ni le izpostavilo ruske državne uradnike, ampak je tudi pokazalo javnosti, da lahko posameznik pri svojem vsako- dnevnem delu ustvarja boljši jutri. Prispevek obravnava različne poskuse kako izboljšati uresniče- vanje vladavine prava v domačih in mednarodnih pravnih redih s pomočjo sankcij za kršitve človekovih pravic v tej luči je name - na našega članka prispevati k ponotranjenju vrednote človekove dostojanstva kot ključne vrednote slovenske ustavne demokraci- je. Hkrati želimo spodbuditi potrebne spremembe na področju človekovih pravic in sankcioniranja kršiteljev tudi v slovenski pravni ureditvi. Prispevek je v razdeljen na štiri dele. v drugem delu predstavljamo zgodovinski vidik zadeve Magnitsky in njen pomen za varstvo človekovega dostojanstva, pravičnosti in člo- vekovih pravic. v tretjem delu obravnavamo primerjalnopravno ureditev sankcioniranja kršitev človekovih pravic v izbranih drža- vah, ki so po smrti Sergeja Magnitskega sprejele novo zakonsko ureditev. v četrtem delu predstavljamo in utemeljujemo razloge za spremembo slovenske ureditve, pri čemer v petem delu anali- ziramo podajamo različne modele za njeno reformo. 2. Zgodovinski kontekst Sergej Magnitsky je bil ruski odvetnik, davčni revizor in žviž- gač, ki je odkril množično goljufijo s strani vladnih uslužbencev, ta razkritja pa so vodila do njegove aretacije. 12 Svetoval je skladu Hermitage capital, gospodarski družbi za upravljanje premože - nja s sedežem v Londonu, katere direktor in soustanovitelj je bil 10 Novak, 2010, str. 37. 11 Splošna deklaracija človekovih pravic, Preambula, 2. odstavek. 12 r ussell. 115 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? ameriški državljan bill browder. 13 Leta 2007 je skupina uradnikov ministrstva za notranje zadeve uspela pridobiti 230 milijonov do- larjev denarnih povračil od ruske države. 14 z goljufijo so prevzeli tri družbe, ki so bile v lastništvu Hermitage capitala. 15 večina ose - bja tega podjetja je zbežalo v tujino, Magnitsky pa je ostal v Mo- skvi in razkril prevaro. odkril je, da se milijoni dolarjev davčnih plačil podjetja stekajo na privatne bančne račune ruskih uradni- kov. Uradniki, ki jih je obtožil prevare, so dosegli, da so ga novem- bra 2008 ruske oblasti pridržale zaradi domnevnega sostorilstva pri utaji davkov, kljub aretaciji pa je zavrnil umik svojega priča- nja. 16 v priporu so ga pazniki pretepali, pri čemer ni bil deležen nujne medicinske pomoči, onemogočeni so mu bili obiski s strani obiskov družine. 17 Umrl je v zaporu, star 37 let. 18 browder je bil iz- gnan iz rusije zaradi domnevnega ogrožanja nacionalni varnosti, sam pa je trdil , da predstavlja grožnjo koruptivnim ruskim ura- dnikom in birokratom. Prepričan je bil, da je bil izgnan zato, da bi podjetje bilo lažja tarča za izkoriščanje. 19 Po smrti Magnitskega je bil primer obravnavan na evropskem sodišču za človekove pravice, kjer pa je trajalo deset let, preden je bila podana končna odločitev. evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2019 obsodilo rusijo zaradi večkratnih kršitev čle - nov evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (ekČP), med drugim zaradi kršitve prepovedi nečloveškega in ponižu- jočega ravnanja (3. člen ekČP), postopkovne obveznosti glede pravice do življenja (2. člen ekČP) pravice do svobode (5. člen ekČP) in pravice do poštenega sojenja (6. člen ekČP). 20 evropsko sodišče je ugotovilo, da je »… posmrtni postopek zoper gospoda Magnitskega, ki se je končal z njegovo obsodbo, kršil zahteve pr- vega odstavka 6. člena konvencije zaradi inherentne nepošteno - sti postopka«. 21 Poroka svobode in pravičnosti v sodobni demokratični družbi sta legalnost in legitimnost oblasti. oblast države, ki ima monopol nad fizično prisilo, je po sodobnih merilih legitimna, če je demo- 13 browder, 2015; browder, 2020. 14 Magnitsky wins r ussian rights battle 10 years after his death, bbc News, 2019, e-vir. 15 Prav tam. Glej tudi browder, 2015. 16 Prav tam. 17 Prav tam. Podrobneje glej Letnar Černič, 2019, e-vir. 18 Magnitsky wins r ussian rights battle 10 years after his death, bbc News, 2019, e-vir. 19 r ussia ‚is now a criminal state‘, says bill browder, bbc News, 2009, e-vir. 20 eSČP Magnitskiy in drugi proti r usiji, št. 32631/09 in 53799/12, 27. 8. 2019. Glej tudi Magnitsky wins r ussian rights battle 10 years after his death, bbc News, 2019, e-vir. 21 eSČP Magnitskiy in drugi proti r usiji, št. 32631/09 in 53799/12, 27. 8. 2019, 283. odstavek. 116 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic kratično izbrana, če spoštuje človekove pravice in temeljne svo- boščine. 22 Legitimnost državne oblasti stoji in pade z vprašanjem spoštovanja pravne države v smislu formalne, to je postopkovne pravičnosti. 23 Gre za ključno vprašanje pravičnosti delovanja dr- žavnih organov v odnosu do (vedno podrejenega) posameznika. Glavno vodilo je, da lahko država (državni organi) omejujejo ali posegajo v pravice posameznika zgolj z namenom zavarovanja enakovrednih pravic drugih posameznikov, bodisi neposredno ali posredno preko javnega interesa. Preseganje tega vodila vodi v avtokratsko državo, tiranijo in zatiranje, ki lahko rezultira v upo- ru zoper tako oblast. 24 Udejanjanje pravičnosti, svobode in zaščite človekovih pravic pa ja vedno odvisno od delovanja posamezni- kov in ne od abstraktnega pojma države (državnega organa). zlo - raba oblasti gre vedno v škodo posameznika, ki se sooči z držav- nim organom v imenu katerega drug posameznik zlorablja oblast. ker je v naravi oblasti, da se njeni nosilci menjajo, pa gre zloraba oblasti v končnem vedno tudi v škodo države ali vsaj novih nosil- cev oblasti. Država tako zlorabe slej ko prej zazna in sankcionira. Da bi posamezniki, ki delujejo v nasprotju s svobodo in pravično- stjo, in z zlorabo državne oblasti hudo kršijo človekove pravice, zavarovali sebe in pridobljene koristi, premoženje pogosto umi- kajo v druge države in se, če je potrebno, tudi sami tja umaknejo. Namen zakonodajnih prizadevanj je predvsem, da se posamezni- kom prepreči uživanje svobode in premoženja, ki so ga pridobili s hudim kršenjem človekovih pravic, kar pa ima hkrati tudi učinke specialne in generalne prevencije. 3. Primerjalnopravna ureditev kalvarija Sergeja Magnitskega je v zadnjem desetletju spod - budila številne države, da so v zadnjih letih sprejele oziroma re- formirale svoje zakonske ureditve, ki omogočajo sankcioniranje domnevnih storilcev kršitev človekovih pravic v okviru meja nji- hovega državnega ozemlja. Leta 2012 so države začele sprejemati t. i. »zakone Magnitsky«, ki urejajo sankcije za tiste posameznike, ki so bili odgovorni ali so le sodelovali pri kršenju Magnitskyjevih temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Med državami, ki imajo 22 Novak, 2010, str. 44. 23 Prav tam. 24 Splošna deklaracija človekovih pravic, Preambula, 3. odstavek. 117 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? poseben zakon ali so le spremenile oz. dodale člene svojih že ob- stoječih zakonov, v duhu Magnitskega, so med drugimi: – združene države Amerike (leta 2012 in 2016), – estonija (leta 2016), – združeno kraljestvo (leta 2017 in leta 2018), – kanada (leta 2017), – Litva (leta 2017), – Latvija (leta 2018), – Gibraltar (leta 2018), – Jersey (leta 2018). 25 Posameznikom, ki so domnevno vpleteni v kršitve človekovih pravic, ti akti prepovedujejo vstop in se jim zamrzne premoženje v teh državah. Poleg tega je vsaka od teh držav določila seznam oseb, ki so obsojeni na podlagi teh zakonov in navedenih sank- cij kršenja Magnitskyjevih temeljnih človekovih pravic. združeno kraljestvo je denimo v letu 2020 na seznam uvrstilo je 49 posa- meznikov in pravnih oseb iz rusije, Savdske Arabije, Mjanmara in Severne koreje. 26 v nadaljevanju tega poglavja predstavljamo pravne ureditve sankcioniranja posameznikov za kršitev člove- kovih pravic v združenih državah Amerike, estonije, združenega kraljestva, Litve, Latvije, Gibraltarja in v okviru evropske unije. Ameriški kongres je že 18. maja 2016 sprejel »Global Magnitsky Human rights Accountability Act« (GMA). 27 ta je usmerjen zoper tuje osebe, 28 ki so »odgovorne za izvensodne uboje, mučenje ali hudo kršenje mednarodno priznanih človekovih pravic osebam, ki so izpostavile nezakonite aktivnosti državnih uradnikov« 29 in »osebam, ki so skušale pridobiti, uveljaviti, širiti, braniti ali drugače spodbujati mednarodno priznane človekove pravice in svobošči- ne, predvsem pravice do izražanja, svobode veroizpovedi, zdru- ževanja, zbiranja, poštenega sojenja in demokratičnih volitev«. 30 Usmerjen je tudi zoper vse tiste, ki so delovali kot pomočniki ali v imenu omenjenih kršiteljev, 31 in zoper državne uradnike in njiho- ve sodelavce, ki so odgovorni ali so sodelovali pri dejanjih velike korupcije in oškodovanja zasebnega ali javnega premoženja za 25 browder, 2020, str. 3-4. 26 Harding, chulov, 2020. 27 Global Magnitsky Human rights Accountability Act, S284, 18. 4. 2016. Glej tudi Firestone, contini, 2018, str. 617–628; r uys, 2017. 28 Pojem oseba (»person«) zajema tako fizične kot prave osebe. GMA, Sec . 2, 2. odstavek. 29 GMA, Sec . 3, (a), odstavek (1)(A). 30 Prav tam, odstavek (1)(b). 31 Prav tam, odstavek (2). 118 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic osebne koristi, 32 ali so pri tem kakorkoli sodelovali. 33 omenjenim kršiteljem človekovih pravic je prepovedan vstop v zDA 34 in uve- dene so različne vrste blokiranja njihovega premoženja. 35 Glede načina blokade premoženja ameriški zakon GMA napotuje na uporabo drugih zakonov. 36 Predsednik lahko uvede sankcije, 37 na predlog ustreznega kongresnega odbora ali na podlagi informa- cij drugih držav ali nevladnih organizacij, ki bdijo nad kršitvami človekovih pravic. 38 Uvedbo sankcij zoper določene osebe lahko predlagajo tudi nekateri drugi člani administracije. 39 Predsednik ugotovi, ali je šlo res za navedene kršitve in ali bo in v kakšni meri bo ukrepal. 40 Predsednik, pod določenimi pogoji odloča kdaj bo sankcije umaknil. 41 o izvajanju GMA predsednik poroča kongre - su. 42 estonija je decembra 2016 postala prva evropska država, ki je zaradi zadeve Magnitsky sprejela zakonodajo, ki tujcem, vplete- nim v hude kršitve človekovih pravic prepoveduje vstop v drža- vo. Amandma je dopolnil estonski zakon o izgonu iz države in prepovedi vstopa iz leta 1998. 43 zakon daje pooblaščenim orga - nom pravico, da prepovejo vstop ljudem, če »obstajajo informaci- je ali utemeljen sum«, da so sodelovali pri dejavnostih, ki so pov- zročile »smrt ali resno škodo za zdravje osebe«, ali »neutemeljeno obsodbo za kaznivo dejanje iz političnih razlogov«. 44 Posledično je estonija sprejela seznam tujih državljanov, katerim je vstop na njen teritorij prepovedan. združeno kraljestvo velike britanije in Severne Irske nima enotnega tovrstnega zakona, ampak so uvedli posamezne ele- mente oziroma amandmaje že obstoječim zakonom. 45 v zakonu o premoženju, pridobljenem s kaznivim dejanjem (Proceeds of crime Act 2002) so razširili 13. poglavje. Sprejeli so tudi zakon 32 Prav tam, odstavek (3). 33 Prav tam, odstavek (4). 34 Prav tam, odstavek (1). 35 Prav tam, odstavek (2). 36 Prav tam, (f), napotuje na uporabo emergency economic Powers Act (50 U.S.c .1705). 37 Prav tam, (a). 38 Prav tam, (c). 39 Prav tam, (i). 40 Prav tam, (d). 41 Prav tam, (g). 42 Prav tam, Sec . 4. 43 obligation to Leave and Prohibition on entry Act, 18. 1. 2017. 44 Prav tam, 29. člen. 45 Glej Smith, Dawson, 2020. 119 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? o financiranju kriminala (criminal Finances Act 2017). 46 Njego- va najpomembnejša določba kot nezakonito ravnanje določa hudo zlorabo ali kršitev človekovih pravic. 47 bila je spremenjena z namenom uvedbe elementov, podobnih GMA, v zakonodajo združenega kraljestva. 48 Definicijo nezakonitega ravnanja so razširili, 49 tako da je odslej nezakonito »ravnanje, v državi ali oze- mlju zunaj združenega kraljestva, ki predstavlja ali je povezano s hudo zlorabo ali kršitvijo človekovih pravic (mučenje, nečlove- ško ravnanje ali trpljenje druge osebe) in ki bi, če bi se zgodilo v delu združenega kraljestva, šlo za kaznivo dejanje, katerega bi se lahko preganjalo po kazenskem pravu …«. 50 Hkrati so v zako- nu o preprečevanju pranja denarja (Sanctions and Anti-Money Laundering bill) spremenili 1. poglavje tako, da so med hude kršitve človekovih pravic vključili kaznivo dejanje mučenja. 51 Na tej podlagi lahko britanska vlada sankcionira tako fizične kot pravne osebe. 52 omembe vredno pa je tudi to, da je na podlagi sankcij zakona o kršenju človekovih pravic (the Global Human rights Sanctions regulations 2020) združeno kraljestvo sankci - oniralo 49 oseb, med katerimi so bile nekatere vpletene v smrt Magnitskega, drugepa so sodelovale pri podobnih kaznivih de- janjih. 53 Litva je kot peta država po vrsti uvedla ukrepe »Magnitsky«, pri čemer država sicer ni sprejela enotnega akta, pač pa je no- velirala obstoječi zakon o pravnem statusu tujcev in mu dodala nove člene. 54 Litvanski parlament je novelo sprejel 16. novem- bra 2017, ob obletnici umora Sergeja Magnitskega. 55 zakonodaj - ni organ je omenjenemu zakonu dodal določbo glede razlogov za prepoved vstopa v državo, ki vključuje tudi hude kršitev člo- vekovih pravic. 56 Litvanski parlament je novelo sprejel zaradi boja proti nekaznovanosti za hude kršitve človekovih pravic, 57 ureditev pa zaenkrat vključuje le prepoved vstopa v državo za 46 criminal Finances Act 2017, 2017, c. 22, 13 (2). člen. 47 Prav tam. 48 Prav tam. 49 Prav tam. 50 Prav tam. 51 Sanctions and Anti-Money Laundering Act 2018, c. 13, 1 (2) (f). člen. 52 Prav tam, 9. člen. 53 Glej the Global Human rights Sanctions r egulations 2020. 54 zakon r epublike Litve o pravnem statusu tujcev, 6. 11. 2017. 55 Picard, 2017, e-vir. 56 zakon r epublike Litve o pravnem statusu tujcev, 6. 11. 2017. 57 Jegelevicius et al., 2017, e-vir. 120 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic obdobje do pet let. 58 zakon določa nacionalni seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop v državo, na katerem so večinoma ruski državljani, predstavniki organov pregona in politiki, ki so po- membno prispevali k zatiranju državljanskih pravic in svoboščin v rusiji ali pa so bili neposredno vpleteni v kršitve človekovih pravic. 59 Latvija je kot šesta država na svetu sprejela pravni okvir in sicer v obliki resolucije. Latvijski parlament, t. i. Saeima, je v njej oznanil sankcije prepovedi vstopa v državo in zamrznitve pre- moženja proti devetinštiridesetim ruskim državljanom, ki naj bi bili vpleteni v smrt Sergeja Magnitskega. 60 Latvijski parlament v resoluciji poudarja, da so človekove pravice in pravna država sestavni del mednarodnega prava in da republika Latvija s spre - jetjem tega resolucije »potrjuje svojo zavezanost k spodbujanju mednarodne pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic.« 61 Prav tako so države podpisnice dolžne zagotoviti ustrezne sank- cije, kot so prepoved vstopa in zamrznitev premoženja za storil- ce takih kaznivih dejanj. 62 Latvijski parlament je v resoluciji pre- dlagal vladi uvedbo ciljno usmerjenih sankcij zoper vpletenim v zadevo Magnitsky. 63 Gibraltar je leta 2018 sprejel amandma k zakonu o premoženj - ski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem iz leta 2015 (Proceeds of Crime (Amendment) Act 2018). 64 na podlagi zadeve Magnit- sky. 65 Amandma je razširil opredelitev »nezakonitega ravnanja« tudi na ravnanja uradnikov izven teritorija Gibraltarja, ki pome- nijo hudo kršitev človekovih pravic, v zakonu opredeljenih kot »mučenje ali nečloveško, kruto bodisi ponižujoče ravnanje z ose- bo, ker je ta oseba pridobivala, uveljavljala, branila ali spodbujala človekove pravice ali poskušala razkriti hudo kršitev človekovih pravic s strani javnih uslužbencev.« 66 evropski parlament je marca 2019 sprejel resolucijo o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic (2019/2580(rSP)), ki»odločno obsoja vse kršitve človekovih 58 zakon r epublike Litve o pravnem statusu tujcev, 6. 11. 2017, 133 (4) člen. 59 Seznam dostopen na spletni strani: r epublika Litva, Migirs, https://www.migracija.lt/en/prohibition- -to-enter-the-republic-of-lithuania. 60 r esolucija »Poziv k sankcijam zoper tiste, ki so vpleteni v zadevo Sergej Magnitskiy«, 9. 2. 2018. 61 Prav tam, preambula, 1. odstavek. 62 Prav tam, preambula, 5. odstavek. 63 Prav tam, preambula, 8. odstavek. Glej tudi Dilane et al., 2020, e-vir. 64 Proceeds of crime (Amendment) Act 2018. 65 Graham, 2018. 66 Annual r eport: Her Majesty‘s attorney general for Gibraltar 2017-2018, 2018, str. 12. 121 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? pravic po svetu; poziva k hitri vzpostavitvi avtonomnega, prila- godljivega in reaktivnega vseevropskega sistema sankcij, ki bi omogočal osredotočanje na posameznike, države in nedržavne akterje ter druge subjekte, odgovorne za hude kršitve človeko- vih pravic ali vpletene vanje«. 67 Nadalje resolucija v drugem od - stavku »… pozdravlja dejstvo, da je bila v številnih državah spreje- ta podobna zakonodaja, ki obravnava kršitelje človekovih pravic po vsem svetu [ter poudarja], da je treba pri čezatlantskem sode- lovanju poskrbeti, da bodo kršitelji človekovih pravic odgovarja- li; spodbuja druge demokratične države, naj oblikujejo podobne instrumente.« 68 evropski parlament je z resolucijo pozval evropske institucije in države članice, naj sprejmejo ustrezno zakonodajo za sankci- oniranje kršitev človekovih pravic. Svet evropske unije je dobro leto kasneje, 7. decembra 2020, v tej smeri sprejel dva zavezu- joča akta in sicer, Uredbo Sveta (eU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic 69 in Sklep 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic. 70 oba pravna vira podajata prav - no podlago za sankcioniranje fizičnih in pravnih oseb, ki so bile domnevno vpletene v kršenje človekovih pravic kot so denimo prepoved genocida, hudodelstev zoper človečnost. 71 omejeval - ni ukrepi vključujejo prepoved vstopa v države članice evrop- ske unije, prehoda njihovega ozemlja in zamrznitev sredstev. oba navedena pravna akta evropske unije, ki sta vzpostavila glo - balni evropski sistem sankcij za kršitelje človekovih pravic, sta neposredno zavezujoča v pravnih redih držav članic. Države čla- nice so preko svojih institucij odgovorne za uveljavitev uredbe in sklepa ter seznama sankcij zoper fizične in pravne osebe, pri čemer ju morajo izvrševati v domačih pravnih redih. Svet evrop- ske unije je od uveljavitve uredbe in sklepa na seznam sankcij iz Priloge I uvrstil že nekaj fizičnih in pravnih oseb. 72 Poudariti je 67 r esolucija evropskega parlamenta, 14. 3. 2019, 1. odstavek. 68 Prav tam, 2. odstavek. 69 Uredba Sveta (eU) 2020/1998, 7. 12. 2020. 70 Sklep Sveta (SzvP) 2020/1999, 7. 12. 2020. 71 Svet evropske Unije je v sklepu 2020/1999 zapisal, da »vzpostavlja okvir za ciljno usmerjene ome- jevalne ukrepe za obravnavanje hudih kršitev in zlorab človekovih pravic po vsem svetu. v tem kontekstu Svet poudarja pomen mednarodnega prava s področja človekovih pravic ter vzajemno delovanje mednarodnega prava s področja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava pri preudarkih o uporabi ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov v skladu s tem sklepom«, Preambula 2020/1999, 4. odstavek. Glej podrobneje Letnar Černič, 2021, e-vir. 72 eU Sanctions Map, Sanctionsmap.eu, e-vir. 122 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic potrebno, da je še prezgodaj ocenjevati ali bo globalni evropski sistem za sankcije tudi živel v praksi vseh držav članic evropske unije. Izkušnje iz primerjalno pravne ureditve kažejo, da so šte- vilne države zavezane omejevati vstop, gibanje in razpolaganje sredstev tistim posameznikom, ki so bili domnevno vpleteni v sistematične kršitve človekovih pravic v domačih okoljih. Drža- ve v tej luči ne le, da sankcionirajo kršitve človekove pravice na tujem, temveč njihovi ukrepi prispevajo k varovanju človekovih pravic na slovenskem ozemlju. 4. Razlogi za spremembo slovenske ureditve razlogov za spremembo slovenske ureditve v smeri sprejetja t.i. Magnitskijevega zakona je več. razdelimo jih lahko v pravne, etične in zunanjepolitične. Prvič, slovensko državo zavezujejo viri evropskega in domačega prava glede omejevalnih ukrepov. Njen najvišji pravni vir, slovenska ustava, ji narekuje, da mora spoštovati, varovati in uresničevati človekove pravice in temeljne svoboščine. Slovenska ustava tako slovensko državo zavezuje ne le, da sama ne krši človekovih pravic, temveč si mora prizadevati, da tudi vsi drugi subjekti in deležniki spoštujejo in varujejo človekove pravice. 73 Slo- venska država si mora prizadevati, da na njeno ozemlje ne vstopajo posamezniki, ki so domnevno vpleteni v kršitve človekovih pra- vic, kot tudi njeni pravni subjekti, kot so denimo banke s sedežem v Slovenijo, ne sodelujejo s posamezniki in pravnimi osebami, ki so bili vpleteni v kršitve človekovih pravic. kljub temu v sloven - ski državi ne obstaja natančna pravna podlaga za sankcioniranje posameznikov, ki so bili domnevno vpleteni v kršitve človekovih pravic v tujini. veljavni zakon o omejevalnih ukrepih sicer podaja pravni okvir za izvajanje omejevalnih ukrepov, vendar natančnejši in specifični ukrepi izostajajo. zato je dopolnitev veljavne ureditve s pravnega vidika zagotovo dobrodošla, še posebej zaradi uresni- čevanja evropskega režima za sankcioniranje kršitev človekovih pravic. taki ukrepi bi spodbujali spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vseh ravneh oblasti na podlagi sistema za- vor in ravnovesij in načela delitve oblasti. 74 Drugič, slovensko državo simbolično zavezujejo tudi njeni iz- vori, saj je nastala tudi zaradi sistematičnega kršenja človekovih 73 Letnar Černič, 2018. 74 UrS, 3. člen, 2. odstavek. 123 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? pravic in temeljnih svoboščin v nekdanjem režimu. Predhodnica slovenske države je pred letom 1990 pripadala krogu avtokrat- skih in totalitarnih režimov v srednji in vzhodni evropi. 75 Števil- ni njeni prebivalci so v času nedemokratičnega režima zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic zbežali v demokratične države. Sodobna slovenska demokratična družba v tej luči nosi zgodovinski dolg, da poskuša sankcionirati kršitve človekovih pravic iz tujine. tretjič, dopolnitev ureditve je potrebna tudi zaradi zunanjepo - litičnih razlogov. Slovenska država sodi v krog evropskih in sve- tovnih držav, ki podpirajo človekove pravice, institucije in vlada- vino prava. vse več razprav o nekaznovanosti oseb, vpletenih v korupcijo in kršitve človekovih pravic, je spodbudilo gibanje za sprejetje zakonov, usmerjenih proti posameznikom zaradi krši- tev, storjenih izven jurisdikcije posameznih držav. Slovenija bi kot zagovornica človekovih pravic in boja proti korupciji morala biti del globalnega gibanja in sprejeti lastne ukrepe ter s tem slediti drugim evropskih državam. Če Slovenija ne sprejme ukrepov v smeri zoperstavljanja takšnim kršiteljem, obstaja nevarnost, da bo sama postala magnet za storilce tovrstnih ravnanj. Slovenija bi s sprejetjem takšnega akta v svoji zakonodaji prvič sprejela celovite ukrepe v luči boja proti hudim kršitvam človekovih pravic in bi s tem dokazala zavezanost države k zagotavljanju sistemske zako- nodaje za preprečevanje pranja in hrambe denarja oseb, vplete- nih v ravnanja, ki pomenijo hude kršitve človekovih pravic izven teritorija države. Sankcije zoper kršitve človekovih pravic bi se prav tako lahko izkazale za neprecenljivo orodje tam, kjer so druga diplomatska prizadevanja neuspešna, ali kjer so bili poskusi mednarodnega soglasja počasni ali neuspešni. takšne sankcije bi Sloveniji zago - tovile dodatno diplomatsko orodje, ki je z obravnavo finančnih interesov storilcev bolj prepričljivo kot tradicionalna diplomatska orodja. Sprejem takšnega zakona bodisi novele bi služil kot sred- stvo za generalno prevencijo storitve ali ponovitve takih dejanj in nenazadnje kot sporočilo, da se naša država lahko upravičeno po- stavi ob bok državam, ki spoštujejo načela pravne države, pred- vsem pa človekove pravice. Slovenski ukrepi bi zapolnil vrzeli v nacionalnem diplomatskem arzenalu in pomembnim akterjem 75 Juhant, 2008; Fijalkowski, Grosescu, (ur.), 2015. 124 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic na globalni ravni sporočil zavezanost Slovenije, da bo preprečila nadaljnje kršitve človekovih pravic. 5. Možni modeli za uvedbo ukrepov v slovenski ureditvi za uveljavitev elementov sankcioniranja kršitev človekovih pravic v slovenski pravni red obstaja več možnosti. Potencialna modela sta dva: 1. veljavnim zakonom dodamo nove določbe; 2. ali pa sprejmemo enotni »Magnitskijev« zakon. Prva rešitev vključuje noveliranje področnih zakonov, kot de- nimo, zakona o tujcih, 76 zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, 77 zakoan o odvzemu premoženja neza - konitega izvora, 78 zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (zakon o omejeval - nih ukrepih) 79 , in še katerih. v te zakone bi lahko vključili nove zakonske določbe, ki bi omejevale vstop in gibanje oseb, ki so domnevno vpletene v kršitve človekovih pravic, na slovenskem ozemlju in zamrznitev njihovih sredstev. Druga rešitev terja, da Državni zbor sprejme nov zakon, ki bi na enem mestu vključeval vse državne obveznosti do obravnavanja domnevnih storilcev kr- šitev človekovih pravic v tujini. 80 Avtorji smo prepričani, da je v slovenskem pravnem redu po- treben in nujen samostojen Magnitskijev zakon. Nekateri bodo tr- dili, da je zakonodajni okvir za uvedbo takšnih sankcij v Sloveniji že vzpostavljen denimo v okviru zakona o omejevalnih ukrepih, vendar se nam zdi, da slednja pravna podlaga ne zadostuje. zakon o omejevalnih ukrepih podaja pravno podlago za izvršitev prav- nih virov, ki so bili sprejeti v okviru mednarodnih organizacij. 81 Ne podaja pa samostojne in samo izvršljive pravne podlage za 76 zt uj-2. 77 zPPDFt -1. 78 zoPNI. 79 zoUPAMo . 80 Glej tudi Letnar Černič, 2019, e-vir. 81 zoUPAMo v 1. členu določa, da » t a zakon ureja omejevalne ukrepe, ki jih r epublika Slovenija skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, uvede oziroma izvaja zaradi vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev.« 125 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? sprejetje ukrepov izven okvira odločitev evropske unije in ostalih mednarodnih organizacij. Četudi lahko izvršilni organ (vsaj teore- tično) že zavrne vstop osebam na slovensko ozemlje, pa se nam zdi, da niso vzpostavljeni zadostni pravni temelji za druge ukre- pe, ki bi omogočali učinkovita sredstva v boju zoper hude kršitve človekovih pravic (npr. zamrznitev sredstev). enako so trenutne pristojnosti za omejevalne ukrepe preveč razpršene med različ- ne organe javne uprave, zato se upravičeno zastavlja vprašanje o njihovi praktičnosti in učinkovitosti. Ali lahko različni organe izvršilne oblasti kljub razpršeni pristojnosti učinkovito izvajajo omejevalne ukrepe ali pa je potrebna ustanoviti posebno službo, ki bi holistično skrbela za njihovo izvajanje? Samostojen in enovit zakon bi lahko izboljšal ukrepanje slovenske države v praksi, pri čemer bi bilo potrebno pristojnosti za sankcioniranje v smeri čim boljše učinkovitosti prenesti le na eno institucijo slovenske demo- kratične in pravne države. zakoni, ki delujejo eksteritorialno in ustvarjajo potencialno globalni sistem sankcij, bodo dosegli svoj polni potencial le, če bodo široko in dosledno sprejeti v večini pravnih redov, zato bi Slovenija s sprejetjem svoje zakonodaje v slogu Magnitskega prispevala svoj delež k oblikovanju tega nove normativne ureditve. 6. Sklep v prispevku smo obravnavali uvajanje ukrepov v domačih pravnih ureditvah in na evropski ravni glede sankcioniranja posameznikov, ki so bili vpleteni v kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. kršitve človekovih pravic so v globalnem kontekstu v vzponu. evropska unija, kljub svojim notranjim te- žavam, ostaja eno od zadnjih območij, ki si prizadeva spoštovati človekove pravice, vladavino prava in ustavno demokracijo. In- stitucije evropske unije in njene države članice so se odločile, da morajo varovati in uresničevati človekove pravice in temeljne svoboščine tudi zunaj svojih meja. zaradi zadnjih geostrateških dogodkov od belorusije do Xianjinga se zdi, da je evropska uni - ja v globalnem okolju vse bolj osamljena pri varovanju člove- kovih pravic, pri čemer se s kršitvami srečuje tudi doma. Ser- gej Magnitsky se je zaradi razkritja nepravilnosti znašel v osrčju avtokratskega stroja, ki je na koncu privedel do njegove smrti. Njegova smrt ni osamljen, temveč šolski primer običajnih praks, 126 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ki se jih poslužujejo avtokratski in totalitarni režimi. vodilne glo - balne ustavne demokracije so se zato odločile, da bodo sprejele zakone, ki bodo otežili gibanje oseb, ki so bile vpletene v kršitve človekovih pravic, in njihovega kapitala. Čas je, da jim sledi tudi slovenska država. Številne države so reformirale ureditve, ki omogočajo sank- cioniranje posameznikov in tudi gospodarskih družb, ki so bile vpletene v kršitve človekovih pravic. zavezujoča ureditev za sank - cioniranje pravnih subjektov velja tudi na evropski ravni. Sloven- ska država bi morala zato, da bi ureditev postala bolj pregledna in praktično uporabna, reformirati obstoječo ureditev bodisi z no- veliranjem bodisi s sprejetjem samostojnega zakona. Deležniki v institucijah slovenske demokratične in pravne države se morajo vprašati, ali Slovenija potrebuje tak zakon. Av- torji smo prepričani, da je sprememba zakonske ureditve po- trebna, če želimo učinkovito zavarovati človekovo dostojanstvo v slovenski družbi in izven. Uvedba sankcioniranja v zakonsko ureditev bi pokazala, da slovenska država ne želi postati oaza za kršitelje človekovih pravic iz vsega sveta ter da je pripravljena obravnavati domnevne storilce kršitve človekovih pravic izven njenih meja. LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Avbelj, M., Letnar Černič, J. (2020). the Impact of european Institutions on the rule of Law and De - mocracy: Slovenia and beyond. oxford: Hart, bloomsbury Publishing. belavusau, U., Gliszczynska-Grabias, A. (2020). constitutionalism Under Stress: essays in Honour of Wojciech Sadurski. oxford: oxford University Press. bobek, M. (2017). central european Judges Under the european Influence the transformative Power of the eU revisited. oxford: bloomsbury Publishing. bobek, M., Adams-Prassl, J. (ur.). (2020). the eU charter of Fundamental rights in the Member States. oxford: bloomsbury Publishing. browder, b. (2015). red Notice: A true Story of High Finance, Murder and one Man‘s Fight for Justice. New York: Simon & Schuster. Ferraro, F., carmona, J. (2015). Fundamental rights in the european Union: the role of the charter after the Lisbon treaty. european Parliament, ePrS. Fijalkowski, A., Grosescu, r. (ur.). (2015). transitional criminal Justice in Post-Dictatorial and Post - -conflict Societies. Intersentia Uitgevers. Firestone, t., contini, k. (2018). the Global Magnitsky Act. Washington, D. c.: backer Mckenzie. Juhant, J. (2008). Im Feuer der europäischen Ideenzüge: Slowenien. vol. 24. LIt velag: Münster. Letnar Černič, J. (2018). Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi. kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije. Letnar Černič, J., et al. (2018). reforma demokratične in pravne države v Sloveniji. kranj: Nova uni - verza, Fakulteta za državne in evropske študije. 127 DIGNITAS n Sankcije za kršitve človekovih pravic: reforma slovenske pravne ureditve? Novak, M. (2010). Uvod v pravo. Nova Gorica: Nova univerza, evropska pravna fakulteta. ruys, t. (2017). reflections on the Global Magnitsky Act and the Use of targeted Sanctions in the Fight against Grand corruption. bruxelles: bruylant. Schabas, W. A. (2015). the european convention on Human rights: A commentary. oxford: oxford University Press. Smith, b., Dawson, J. (2020). Magnitsky legislation. House of commons Library. UrL: https://resear - chbriefings.files.parliament.uk/documents/cbP-8374/cbP-8374.pdf, 12. 12. 2021. Šturm, L. (1998). omejitev oblasti: ustavna izhodišča javnega prava. Ljubljana: Nova revija. Članki v revijah Harding, L., chulov, M. (2020). Magnitsky sanctions‘: who are those being targeted by Uk? the Gu - ardian, 6. 7. 2020. UrL: https://www.theguardian.com/law/2020/jul/06/magnitsky-sanctions-who - -are-those-being-targeted-by-uk, 7. 12. 2021. Graham, c . (2018). the Magnitsky Act: How a lawyer‘s death spurred a global fight against r ussian corruption and abuses. the t elegraph, 11. 3. 2018. UrL: https://www.telegraph.co.uk/politics/0/ magnitsky-act-lawyers-death-spurred-global-fight-against-russian/, 7. 12. 2021. Prispevki v zbornikih in poglavja v knjigah cerar, M. (2018). Nekaj temeljnih pogledov na pojem države. v: Uvod v pravoznanstvo / cerar, M., Novak, A., Pavčnik, M. (ur.). Ljubljana: Uradni list republike Slovenije, str. 91-149. Lenaerts, k., Gutiérrez-Fons, J. A. (2014). the Place of the charter in the eU constitutional edifice. v: the eU charter of Fundamental rights / Peers, S., et al. (ur.). oxford: Hart Publishing. Pravni viri criminal Finances Act 2017. UrL: https://www.legislation.gov.uk/ukpga/2017/22/contents, 7. 12. 2021. Global Magnitsky Human rights Accountability Act, S284 (GMA). 18. 4. 2016. UrL: https://www. congress.gov/bill/114th-congress/senate-bill/284/text/es, 7. 12. 2021. obligation to Leave and Prohibition on entry Act. republika estonija. 18. 1. 2017. UrL: https://www. riigiteataja.ee/en/eli/517012017004/consolide, 7. 12. 2021. Proceeds of crime (Amendment) Act 2018. First Supplement to the Gibraltar Gazette, No. 4436. UrL: https://www.gibraltarlaws.gov.gi/legislations/proceeds-of-crime-amendment-act-2018-2704, 7. 12. 2021. resolucija evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic (2019/2580(rSP)). resolucija Poziv k sankcijam zoper tiste, ki so vpleteni v zadevo Sergej Magnitskiy. Parlament repu - blike Latvije, št. 2018/29.1, 9. 2. 2018. UrL: https://www.vestnesis.lv/op/2018/29.1, 7. 12. 2021. Sanctions and Anti-Money Laundering Act 2018. UrL: https://www.legislation.gov.uk/ukpga/2018/13/ contents/enacted/data.htm, 7. 12. 2021. Sklep Sveta (SzvP) 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic. oJ L 410I z dne 7. decembra 2020. Splošna deklaracija človekovih pravic. Uradni list rS, št. 24/2018 z dne 13. 4. 2018. the Global Human rights Sanctions regulations 2020. UrL: https://www.legislation.gov.uk/ uksi/2020/680/contents/made, 7. 12. 2021. Uredba Sveta (eU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic. UL L 410I z dne 7. decembra 2020. Ustava r epublike Slovenije (UrS). Uradni list rS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 – Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 47/13 – Uz90,97,99, 75/16 – Uz70a in 92/21 – Uz62a. zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (zoPNI). Uradni list rS, št. 91/11, 25/14 in 53/18 – odl. US. zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih r epublika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (zoUPAMo). Uradni list rS, št. 127/06. zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (zPPDFt -1). Uradni list rS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr. zakon o tujcih (ztuj-2). Uradni list rS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 95/21 – popr. zakon r epublike Litve o pravnem statusu tujcev. Št. IX-2206, 6. 11. 2017. 128 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Sodna praksa eSČP Magnitskiy in drugi proti rusiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 32631/09 in 53799/12, 27. 8. 2019, ecLI:ce:ecHr:2019:0827JUD003263109. Spletni viri Dilane, S. et al. Magnitsky case-related assets worth half a million dollars arrested. bNN, 9. 3. 2020. UrL: https://bnn-news.com/magnitsky-case-related-assets-worth-half-a-million-dollars-arrested-211197, 7. 12. 2021. eU Sanctions Map. Sanctionsmap.eu. UrL: https://www.sanctionsmap.eu/#/main, 12. 12. 2021. Jegelevicius, L., et al. Lithuanian parliament passes ‚Magnitsky act‘. the baltic t imes, 16. 11. 2017. UrL: https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_passes__magnitsky_act_/, 7. 12. 2021. Letnar Černič, J. Slovenski Magnitskijev zakon? LeXPerA, 20. 9. 2019. UrL: https://www.iusinfo.si/ medijsko-sredisce/kolumne/249524, 7. 12. 2021. Letnar Černič, J. Utopija ali resničnost? LeXPerA, 1. 1. 2021. UrL: https://www.iusinfo.si/medijsko - -sredisce/kolumne/277120, 7. 12. 2021. Magnitsky wins r ussian rights battle 10 years after his death. bbc News, 27. 8. 2019. UrL: https://www. bbc.com/news/world-europe-49481471, 7. 12. 2021. Picard, r. Lithuania: Parliament Adopts v ersion of Magnitsky Act. organized crime and corruption r eporting Project, 16. 11. 2017. UrL: https://www.occrp.org/en/daily/7265-lithuania-parliament- -adopts-version-of-magnitsky-act, 7. 12. 2021. r epublika Litva. Migirs. UrL: https://www.migracija.lt/en/prohibition-to-enter-the-republic-of-lithua - nia, 7.12.2021. r ussia ‚is now a criminal state‘, says bill browder. bbc News, 23. 11. 2009. UrL: http://news.bbc. co.uk/2/hi/business/8372894.stm, 7. 12. 2021. Drugo Annual r eport: Her Majesty‘s attorney general for Gibraltar 2017-2018. (2018). the Attorney General, HM Government of Gibraltar. UrL: http://www.gibraltarlawoffices.gov.gi/uploads/files/AG-Annu - al-r eport-2017-2018.pdf, 7. 12. 2021. browder, W. Inquiry into targeted sanctions to address human rights abuses, Inquiry into targeted sanctions to address human rights abuses, Australian Magnitsky Act; countries who have passed Magnitsky sanctions, 14. 1. 2020. UrL: https://www.aph.gov.au, 7.12.2021. browder, W. Inquiry into targeted sanctions to address human rights abuses. canberra: Parliament of Australia, 2020. UrL: https://www.aph.gov.au/Parliamentary_business/committees/Joint/Fore - ign_Affairs_Defence_and_t rade/MagnitskyAct/r eport, 7. 12. 2021. r ussell, M. A european Magnitsky Act. UrL: https://www.europarl.europa.eu/legislative-train/theme - -foreign-affairs-afet/file-a-european-magnitsky-act, 7.12.2021.