77. Številka.
1 Lidijini, i fctrtrt.!. aprila M
IVI. lato
•
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
eelo leto.......K 24*—
pol 'eta........ 12 —
četrt leta    ....... 6'—
na mesec   ......   .    2*—
v upravništvu prejema«:
celo eto.......K 22-—
pol leta.......m \V—
četrt leta    ....... 5*50
na mesec......1*90
Dopisi naf se fra rt k i rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: H rinilo v a ulica IL S (v nritličju levo« telefon si. 34.
Imhmfai vsak 4mm sveder liff iraH Mdelle lat
Inserati veljajo:  peterosiopna pet« vrsta za eekrat no 14 vin., ^a dvakrat po 12 vin., aa trikrat ali većk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri vetjih iffserrija* no dogovoru.
Upravništvu na) se pošiljalo naročili**, reklamacije inaetati itd. to e administrativne e*vari
- PMineui števil*« vetja 10 rlner ev, ■
Na pismena naročila brez istodobne /postat ve naročnine se ne ozira. .Narodna tiatitftrzta*' .elefon ftt SS.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto pol leta . četrt leta na mesec
25 — 13 -6-50 2-30
za Nemčijo:
celo leto .
K 23-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-
Vprašanjem glede mseratov se na| priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnico   On ali ova ulica št. 5 spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Absolutizem no Hrvaškem.
Zgodilo se je nekaj nečuvene-ga, nekaj takega, kar mora izzvati ogorčenje in obsodbo v vsej kulturni javnosti.
V času, ko nI v Evropi nobene države, nobene dežele, kjer bi bil v veljavi absolutizem, v tem času »e ogrska vlada na Čelu ji stari hrvaški krvnik grof Khuen-Hedervarv slstl-rala na Hrvaškem in v Slavo.«!}! ustavo, odpravila vse ustavne svoboščine ter imenovala bana Slavka pl. Čuvaja za kraljevega komisarja z najobsežneišlmi pooblastili.
Včerajšnji uradni list hrvaške vlade »Narodne Novine < namreč priobčuje to-ie cearjevo lastnoročno pismo:
>Štev. 1592. Pr.
Dragi pl. Čuvaj!
Na predlog mojega ogrskega ministra predsednika imenujem Vas s tem za svojega kraljevskega poverjenika v kraljevinah Hrvaški in Slavoniji.
Na Dunaju, dne 31. marca 1912.
Franjo Josip s. r. Drag. grof Khuen-Hedervarv s. r.«
Temu nrevišnjemu svoj^roč-nemu pismu je dodan ta-Ie proglas novega kraljevskega komisarja:
»Progfašujem gornje previ.sme imenovanje Njegovega c, in kr. apostolskega Veličanstva v splošno znanje in ravnanje. Ker se vsied te previšnje odločitve prirodno ustavlja vsako delovanje našega avtonomnega zakonodajalnega telesa, se s tem prekinjajo, oziroma ustavljajo vse predpriprave glede volitev saborskih poslancev.
Ker je s to previšnjo izredno odredbo dana popolna in neomejena odgovornost za celokupno avtonomno upravo zemlje nasproti svetli kroni v moje reke, pozivam zlas'i vse oblasti, a tudi uradništva, da izpolnjuje, zavedajoč se svoje prisede, svoj poklic z največjo točnostjo in vestnostjo.
Pričakujem poleg tega pri izpolnjevanju poverjene mi naloge izdatne podpore vseh onih lojalnih elementov, katerim ie pri srcu napredek in procvit mile nam domovine v vsakem pogledu.
Nadejam se, da mi bo s pomočjo vseh onih činiteljev ie mogoče izvršiti svojo ralogo.
LIST
Lepi striielt,
(Bel - Ami.)
Francoski spisal O u v de M a u -p a s s a n t — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
C Dalje.)
Oče Walter so zresnili in so naočnike čisto vzdignili, da bi pogledali Durovu natanko v obraz. Potem so dejali: »Gospod Durov je gotovo originalnega duha. Ako hoče priti jutri k meni na pogovor, pa uredimo to stvar.« — Prenehal je, nato pa se je obrnil naravnost proti mlademu možu: »Toda napišite nam takoj nekaj fantastičnih člankov o Algiru. Pripovedujte svoje spomine in vple-tite med nje prašanje o kolonizaciji, kakor prej-le. To je aktualno, zelo aktualno, in uverjen sem, da bo našim čitateljem jako ugaialo. Ampak požurite se! Prvi članek rabim za jutri ali pojutršnjem, dokler se razpravlja o zadevi v zbornici; to je vaba za občinstvo.«
Gospa VValtcr je pristavila s tisto resno ljubeznivostjo, ki jo je ka- j zala v vsem, in ki je dajala njenim besedam znak milostne naklonjenosti: »In krasen naslov imate: Spo-
Kjer bi pa v izvrševanju svoie naloge naletel na odpor proti svojim odredbam aH kadar bi dognal, da se
za sodelovanje voljni in pripravljeni elementi v tem zaviralo s pret-njami, z uproževanjem varnosti osebe in Imetka ali na drug način, potem bo*n vpo-abil vso oblast svojega položaja in vse one odredbe, ki so iri na razpolago kot kraljevskemu poverjeniku.
V Zagre'ju,  dne 3. aprila 191?.
Kraljevski poverjenik v kraljevinah Hrvaški in Slavoniji.
Slavko pl. Čuva} L r.«
Istočasno s tem proglasom je izdal komisar Čuvaj tudi dve naredbi, s katerima se uvaja preventivna cenzura za časopisje in s katerima se razveljavlja zakon o zbo-rova'nem nravu.
Naredba o uvedbi preventivne cenzure za Časornsfe obsega med drugim te-le đo'očbe:
Vsak tiskopis, brošura ali ietak se mora predložiti redarstveni oblasti in se ne sme preie raz^irHti, dokler oblast ri dala za to dovoljenja. Odgovoriti urednik, izdaiatelj in založnik, ki se pregreši oroti temu, se kaznnte z zaporom do 14 du! in povrh z globo do 500 kron.
Oblast ima °"lode dnevnikov izdati svo?o o^r^d' o dve uri kaW'eJe ko se i; fe bst nr^'o?i*l, ni rstafifi tiskomših in časorvs'h v roVij 24 ur, pri brošnrab pa v rrku 3 *M.
Opetovana pregrešitev proti tem nrerfofsom ima za posledico, da se dotična tiskarna oblastveno zapre.
V za^le~tenlh Časor?isili se ima v drugi irdafi rraz^l rrcctor zanle-niese vsebine izooHiti z đrnge vsebino In se ne sme pustiti bel. Časopis se sme izdati samo brez vsakega sledu, Zftaka ali ^rhoi^e. da le vsebina orvotne^a izdanja za^'cte-«a ?n brez označbe »druge Izdanje«. Tudi dru«ro izdanje le treba predložiti oblasti.
V roku od treh dni ima vsak Časopis oblasti z^ova naznaniti odgovornega urednika, ki ima vse poboje za tak organ v smislu § tO. t z. List. ki tega ne stori, se — zabran?.
Vsak dnevnik mora tekom .1 dni položiti varščino v znesku r»0()0 kro". vsak tednik .'000 K. v«alš mesečnik pa 2000 K. Od te varščine se odtegujejo glole. Ta varščina se ima takoj izpopolniti, čim   a^e nri
inini afrikn«ske'ra chasseurja; ali ne, | gospod Norbert?«
Stari poet, ki je dospel norcno do slave, je začetnike sovražil in se jin ; je bal. Odgovoril je suho:
»Izvrsten naslov, da. samo če bo vse drugo res ubrano, zakaj v tem tiči poglavitna težkoča: prava ubranost, to je tisto, kar imenujemo
v imrziki ton.«
Gosna Forestier fe objela Du-rova s pokroviteljskim, smehljajočim se pogledom, kakor da mu hoče zatrditi: »Jaz poznam te stvari in vem, da se ti posreči.* Gospa Ma-relle se je bila obrnila večkrat proti njemu in demant na njenem usesti je neprestano trepetal, ka-^or da se hoče drobna kanljica vode utrniti in kaniti od nitke.
Njena hčeka se ni genila, držala se fe resno in naTibala glavo nad krožnik. *
A slu^a je hodil okoli mize in je točil v sinje čaše Johannisberžana; in Forestier je napil gospodu Wal-terju: »Dolgo nam uspevala »Vie franca;sć!«
Vsa družba se fe klanjala proti šefu, ki se je srrehllnl, in Duroy, omamljen od zmagos'avja, je zvrnil ves kozarec. Cel sod bi bil pravtako izpraznil, se mu je z^efo; vola bi bil pojedel, leva zadavil. V svojih udih je čutil nadčloveško silo, v svojem duhu neuk^ot^o rdfočnost in neizmerno upanje. Sedaj fe bil med temi ljudmi doma; vsidral se je, priboril
dnevniku na 4000 K, pri tedniku na 2000 K, pri mesečniku pa na 1000 K.
Časopisi, ki se ne bavijo s političnimi, verskimi In družabnim! vprašanji, so nrosti varščine, zapadejo pa varščini v tistem trenotku, ko priobčijo kakršnikoli članek ali notico, nanašajočo se na ona vprašanja.
Z drugo naredbo se razveljavlja, kakor smo že omenili, zakon o zbonvahtem pravu.
Shodi, zborovanja in kakršnikoli sestanki so torej se^aj na Hrvaškem sploh rrenovedanl!
Dovoljeni so samo zaupni sestanki v zaprtih prostorih, a na teh sestankih se sme razpravljati samo o stanovskih vprašanjih.
A tudi za takšne sestanke mora dati dovoljenje poklicana oblast.
Na takšne sestanke se sme pozivati samo s pisme*?!**?! vab'fi, prepovedalo na je na takšna zborovanja vabiti potom časopisov in letakov.
Poleg že citiranih naredb je izdal konrsar Čuvaj u Vaz, da se ima uvesti državna r»o!Wiia v teh-le mestih: v Osjeku, Senju, Bakru, Slsku, Pc'rMi. Kffrfvrtel. B;e'ovaru, Kr:-^evcih, PtoftecA. Brodu, Karlovcih in Petrovaradlnu.
Ogrska vlada je torej uveljavila na Hrvaškem ubfofgttzef^ v časti, ^o fe rar '»ni sr^je odrski rrinj-s+rski predsednk **rof Khuen He-dervarv nanisal in dal vladarju podpisati nisrro, v katerem je čitati r"ed 'ru^im ti'di to-'e: »7a ves čas Moje vlade s^m laz no Ha^oslovlieni uvedbi ustavnega življenja skrbno bdel na tem. da ?e oč va i-> ohrani zakon 1^ ustavni red. Narod remo-te*o uživa vse svol^ nstavne pravice ... In nit? od di?feč mi r«l rrišlo na um, da bi roseiral v te pravice a!i da M nh omejeval . . .«
Ni prav nobenega dvoma, da ie ogrski ministrski predsednik na brezvesten način zlorabil zaupanje krone ter pripravil vzv;šeno »sebo vladarjevo do tega. da je dala svoj »placet« 0(fre ?bam. ki so v diametralnem nasprotlu z načelk rregla-šenimi v rrevišnjem ročnem pismu z dne ?6. ma»*ca.
Dne ?0. marca je dal grof Khuen-Hedervarv kroni podpisati manifest, v katerem se i/rečno na-g-a^a ». . . n'ti od daleč mi ni prišlo na iirn, da bi posegal v ustavne pravice  a'I da H ith ometevaU,  a dan
si je mesto sredi njih. Z novo goto-vos*»o ie upiral poglede v ta lica, in prvikrat si je upal ogovoriti svojo sosedo:
»Gospa, vi imate najlepše uhane, kar sem jih kedaj videl.«
Smehljaje se je okrenila proti njemu: »To s^m si jaz sama izmis-!iTa, obcs;ti dema^te tako, kar na nitko. Človek bi res dejal, da je rosa, ali ne?«
Zamomljal je, zmeden vsled svoje predrznosti in v strahu, da ne blekne kaj bedastega:
»Dra^estno . . . Ampak na takem ušesu dobi še le pravo veljavo.«
Ona se mu je zahvalila s pogledom, z enim tistih žarnih ženskih pogledov, ki prodirajo do srca.
In ko je obrnil glavo, je srečal zopet oči gospe Forestier, še vedno dobrohotne, a zdelo se mu je, da je zapazil v njih živahnejšo veselost, nekaj porednega in podžigajočega.
Moški so govorili sedaj vsi vprek, s kretnjami in glasno; pretresali so veliki načrt mestne železnice. Tvarina je bila izčrpana šele proti koncu deserta, zakaj vsak je imel premnogo povedati o počasnosti prometnih zvez v Parizu, o nepri-ličnosti tramvajev. neokretnosti omntbusov in neuljudnosti izvošč-kov.
Naposled so odšli iz obed«ire na kavo. Durov je ron 'dil za Šalo deklici roko. Ona se mu je resno za-
kasnele dne 31. marca pa je dal isti kroni v podpis reskript, s katerim se imenuje za kraljevskega komisarja pl. Čuvaj in s katerim se suspendirajo vse ustavne svoboščine na Hrvaškem.
To postopanje ogrskega ministrskega predsednika je lembolj ne-zaslišno, ker je čisto jasno, da je grof Khuen-Hedervary v borbi med krono in madžarskim parlamentom izigral vzvišeno osebo vladarjevo proti lojalnemu in vsikdar zvestemu narodu hrvaškemu zgolj z namenom, da bi izzval na Hrvaškem nered in nemire ter s tem odvrnil pozornost merodajnih krogov od dogodkov ra Madžarskem.
A še drug namen ima uvedba absolutizma na Hrvaškem.
Hrvaški narod je ves čas. odkar traja borba med krono in madžarskim parlamentom, zvesto vztraial na strani Krone, da se ima ugoditi vsem vojaškem zahtevam, in je ob času na'težjih kriz enodušno zastopal načelo, da se morajo »vladariti ohramti in očuvati nedotaknene vse njegove ustavne nravice.«
In zato, ker se hrvaški narod nI postavil na stran onih, ki so hoteli ontellti vtad.irbd njegovo, po ustavi mu zajamčene pravice, zato in nrav zato se naj sedaj pokori Hrvaška s tpm, da se ]i odvzamejo še zadnji sledovi ustavnih svobo^ščin.*
Očitni rebefl proti vladarju — Madžari — sedal triumflraio, kaznu-?eio ra se zvorti Hrvati, ker so enodušno branili pravice vladarjeve prod t*m rebelem!
Kakor I. 1848. Ali se ponavlja zgodovina?
Težki, usodenolni dnevi so na-poč:'i za Hrvaško. Ali se bo našel med hrvaškim narodom kdo. Ki mu bo voditelj in rešitelj? Kje je drugi hrvaški lelačič, ki bi napravil konec madžarskemu gospodstvu v deželah Zvonimirovih ?
Bojimo se, da temu spasitelju še ni iztekla zibelka sredi naroda hrva rke<ra.
Toda morda je ta rešnik. ta nada mukotrpnega naroda hrvaškega že na potu od nekje drugod? Kdo ve. ako niso oči nekaterih hrvaških rodoljubov ne brezupno uprte v obližie prevzvišenega prestola?!
Ako pa ne bo nikogar, ki bi z močno roko razsekal gordijski vozel na Hrvaškem, se boiimo. da bi lahko zažarel nad hrvaško kraljevi-
hvalila in se vzpela na prste, da je položila roko svojemu spremljevalcu na laket.
Ko je stopil v salon, se mu je zopet zaVefo, ka' or da je prišel v cvetličnjak. Velike palme so razprostirale svoje gibke liste po vseh štirih kotih, vstajale do strona. tam na se uvijale navzdol kakor curki vodometa.
Dva kavčukovca, na vsaki strani kamina eden. okrocla, kakor stebra, sta iztezala drugi preko drugega svoje dolge, temrozelene liste, dva neznana mu grmička, okrogla in v samem cvetju, eden ves rožnat, eden ves bel, ki sta stala na klavirju, sta imela podobo umetnih rastlin; tako neverjetna sta bila, prelepa, da bi bila res^ič^a.
Zrak je bil svež in prepojen z lahnim, miPm vonjem, ki ga ne bi utegnil označiti, ki mu ne veš imena.
In mladi mož, ki se je imel že bolj v oblasti, si je sobo pozorno ogledoval. Velika ni bila; nič ni vabilo pogleda razven tistih dveh gr-mičev; nobena živa barva ni bila v oči: a človek se je počntil tukaj domačega, mirno in vdobno se mu je zdelo: to varno zavetje ti je ugajalo, ker te je obkrožalo kakor bi te božalo.
Stene so bile opete s starinskim blagom obledele vijolične barve, posutim s cvetkami od žolte svile, ki so bile majhne, kakor muhe.
Portijere od sivo-modrega vo
no dan krvave revolucije, ker »pritisnuto jače, sve to više skače.«
Deset let v Pragi.
31. maja 1912 poteče deset let, odkar se je ustanovilo v Pragi Slovensko akademično društvo »Ilirija«. Deset let — dolga doba bojev ni truda, a tudi velikih uspehov za naš mali narod slovenski.
Ona lepa misel o slovanski vzajemnosti, ki je dajala neustrašenim buditeljem vseh slovanskih narodov toliko svetega ognja, stopa od dne do dne na bolj realna tla. Slep bi moral biti, kdor bi ne videl velikega napredka, ki ga lahko zaznamuje zadnje desetletje slovanska misel.Vse-slovanske gospodarske in umetniške razstave, slovanska zveza učiteljev, Zveza slovanskih časnikarjev, »Slovanska sokolska zveza« itd.: to so stvari, ki so prvi predpogoj za uresničenje tistega ideala, ki se imenuje slovanska vzajemnost. In pri tem ono važno spoznanje, da je vzajemno postopanje možno zidati le na vzajemnih interesih in da zato treba poznati te vzajemne interese. Brez medseboinega poznavanja jc vsako prijateljstvo le fraza, vsaka solidarnost iluziia! Resničnost teh besed nam potrjuje pred vsem dejstvo, da imata oba najzanadnejša slovanska naroda, Čehi in Slovenci najbolj podobne interese — stoletni boj za obstanek napram Nemcem —. da sta si pa zato tudi najtrdnejša prijatelja. Zato moramo pa z veseljem pozdravljati vsaki korak, ki ga storimo na poti medsebojnega spoznanja skupnih interesov, pozdravljati nastop onih slovenskih akademikov, ki se niso strašili ne daljave, ne šikane, ki iih je zato čakala v domovini, ampak so šli neustrašeno v Prago izpopolnjevat svoje študije,one ustanovitelje sedaj že precej močne slovenske kolonije v Pragi, ki so spoznali rak - rano slovanske misli: popolno nepoznavanje vzajemnih interesov. Ta naša kolonija je predvsem važna zato, ker se njeni členi na Čeških tleh ne morejo odtujiti bistvu svojega naroda, kakor se to zgodi na nemških univerzah; drugič zato, ker v Pragi bolje poznavajo ne le češkega, ampak tudi druge slovanske narode in njihove potrebe, kakor v nemških vseučiliščnih mestih. Tako bodo bivši praski akademiki tvorili
jaškega sukna, kamor je bilo uvezenih nekaj nageljnov z rdečo svilo, so se spuščale preko vrat; in sedeži vseh oblik in vsake velikosti, razstavljeni brez reda vsepovsod, zofe, mogočni, pa tudi majhni naslanjači, okrogli stolčki in podnožniki — vse prevlečeno s svilo okusa Louis XVI. ali z lepim utrechtskim žametom z granatno risbo na zeleni osnovi.
»Izvolite kave, gospod Duroy?«
In gospa Foestier mu je podala polno skodelico, s tistim prijaznim nasmehom, ki ji kar ni hotel z ustnic.
»Rad, gospa, hvala lepa.«
Vzel je skodelico, in ko se je boječe sk'onil, da bi si iznćl s srebrnimi kleščicami sladkorja iz sladkor-nice, ki jo je držala deklica, mu je Šepnila mlada žena:
»Podvorite vendar gospe Wal-terjevi.«
Nato se je oddaljila, predno je utegnil odgovoriti samo besedo.
Najprej je izbil kavo, ki se je bal, da je ne razlile po preprogi; potem, ko se je čutil nekoliko svobodnejšega, se je poskušal kako približati ženi svojega novega predstojnika in začeti razgovor.
Kar zapazi, da drži prazno skle-dico v roki; in ker je bila daleč od mize, ni vedela, kam bi jo postavila. Pohitel je proti nji.
»Dovolite, gospa.«
»Hvala, gospod.«
(Dalj* prihodnjič.)
ono jedro, ki bo poznalo, kaj je na slovanski misli zdravega in izvedljivega ni kaj iluzornega.
Velikanko delo pa je Izvršilo slovensko d Jaštvo, ki je odšlo Iz Prage, na oofju narodno - gospodarskega zMižanja med Čehi in Slovenci. Slovenski narod i-*ra malo lastnega kapitala, rima lastnih tovaren, naša trtrovba ja navezala ra druge močnejše rarode. Pred 15 M\ je le rna'o čerkih tovaren imrortiralo v naše kraje, kapitala češkega ni bilo med našim narodom, nrei tO leti započeto delo pa je obrodilo uspeh. Otresli smo se, če ne že povsod, pa vsaj v glavnem, nerrš' ih tovarrn in nadomestMi smo nemški kanital s Češkim. Rešićcv vsakega naroda te ži ra gosrodcrsko po!je, v našo korist moramo želeti, da se Če^kl kapital na jMgti ukoreninl, ker se ram potem ni bati podjarmijenja od strani Nemcev. —
V maju hočemo obhajati v Pragi sicer mal, pa vendar pomemben prazn'k. —
Desetletnico najstarejšega slovenskega praškega akademičnega društva »llirja«.
Ne bi nadlegoval javnosti s poročilom o desetletnem delovanju društva, ali ker odseva v njem vse slovensko dijaško življenje v Prani, ki morda vendar zairra tega ali onega, povzamem glavne točke:
Kakor razkronljera črer'a ovac se moraio potikati s'ovenski dijaki širom tujega sveta, ako hoeeio izpopolniti svrie študije z visokošolsko znanostio in i>obrazbo. Vebka masa slovenskega diiaštva je h'tela v geo-•jrrab'čno nmo^o nam hlr?ii Oradec ali Dunaj, in le tu in tam se je izgubil kak izJetHk v kulturno vsekakor mno^o sorodnej~o nam Prago. — Doč:m so si osnovali Sloveli tam že pred de >etl t\\ s^oia ognjišča, se takrat v Pragi na kaj podobnega niti misliti ni morfo. ?ele leta 1899 se je osnoval v ro^ročni srbskega akad. društva »^umad"je«, »Slovenski klub«, ki se je preselil kmalu v »Aka-demicko čitarno« in na*o v »Akade-mickv čteno "skv s^olok«. Ali levilo slovenskih a'a 'emi'ov v Pragi je rastlo od leta do le*a in tako se je moglo misPti na sar-rstojno slovensko akad. društ' o, nrs-d, ki se je uresničila 31. rrn'a 190? z ustanovitvijo »ITrje«. Nam^n društva je b*l izraren v točkah društvenih pravil 1. biti sre'Tče znanstvenega in družabnega živlie^ia nrašk'h Slovencev. ?. ra^š'ra'i ohče duševno izobrazbo. 3. skrbeti za emotno podporo č'anov in 4. društvo ravaja čla-e k praktičrem izvrševaniu slovanske vzn;emno"ti. V to svt^o goji sistematične stik-e z vsemi Slovani, v prvi vrsti s Će^i ter rreučava nnh go^no^Tske, kulturne in politične odnošaje.
Da je sku?a'o ra?e društvo vestno znolnjevan stavljeno si nalogo, je viTeti že iz tca, da je imelo tekom 10 let 96 obč":h zborov in 28^ društvenih sej. Tudi ^osame^ne točke ie iz^TŠeva'o d-uš^vo jako vestno, društvo je. kakor znano, priredilo ce'o vrsto veselic, ki so vse usnele jako častno, prire^a^ le predavani v informacija Češkim gostom, č'n^i so pr;rejali izlete v različne če^ke tovarne, v češka mesta in sodrlovah' so pri vs^h ^s^slovan-skih prireditvah v Pra^i. Razven tega si ie društvo nabavilo kriižnico, ki šteje danes okoli 921 zvezkov, v društvene prostore ie prihajalo 108 jugoslovanskih in 32 češko - slovanskih časopisov.   Pridro so delovali
tudi naši različni klubi, med katerimi omenjam »Klub slovenskih tehnikov«, ki se je pozneje rretvoril v lastno društvo in pa lansko ustanovljeni »Klub slovenskih farmacevtov«, ki se Je tudi vrgel na nolje narodno - gospodarskega zl Hžanja s Cehi. Iz našega društva je izšla misel ra ustanovitev »Aka 'etničnega krožka češke podružnice slovenskega planinskega društva«, naši člani so bili, ki so ustanovili prvi slovenski narodni kolek.
Velko ie pridobil stavenski narod s tem, da so se naši Člani zanimali za Češko s"»koIstvo, proučevali veliko organizacijo Češkega Sokola in jo praktično uvedli pri nas. S svojo vstrainostjo so si nridobib priznanje in sirrpatrJe pra~k ga »Sokola«, s katerim stojimo danes v rrisrčnih stikih, tako, da imamo canes v Pra-f>\ »Slovenski sokolski odsek«. — Kakor sinovi slovenskega raroda pa smo vedeli ceniti tudi zasluge raznih odličnih mož. ki so si jih slekli, bodi za naš narod, a?i ra za uresničenje s'ovanske ideje snloh. In tako si je društvo izvolilo častne člane: povoj-re^a ,?a*:a Le~o. g. drž. posl. Kraškega, r. prof. Ctaodounske*Ta, gosp. prof. Strtarja in našega velikega zasluzenega mo'7a g. ravnatelia m bivšega I j V ijarskega žurana Ivana F?r»var*a. — Nič marie se ni zavedalo društvo tre'je točke svojega programa. Ustanovilo si ie podporni fond 7a svoje Člane, založdo v rjega prve kolke »n razglednice in tako postalo mati podponvh fondov drvjrfh a^ad. društev. Razven te^a je z jekleno vstraj^nstto pridobivalo podpornike za »Podporno društvo za stove^s^e visok ošotce v Prr^n.«
Ve'iko se je ruvalo tudi proti naši »Minii«. Na'e društvo so nekateri elementi hoteli un-*č:ti. a vse za-stont. Narodni — raH,"kal~i so že teta 1°04 ra vs»k nač;n boleli zatreti »Ilirijo«, a ni se um nosre-ilo. 7vest> smo osr^i s*oj m tra Jiciia^n, bojevali se vo^~mo še vranrej za naše ideie. »Hirija« ie vezala in ve*e vse prina^mke na^ih svo^oHntris^n'h s^ra^k. vezala ie čla^e društva ideja skunnos^i in s^oN^ormselnosH. ki vpošte,ra tudi trie nabore. Čenrav so razbčni v h»sb u. ne da bi yh ho-te^a zakriti z 'sr,'m svnnr;m ime^o*^; ve 'e ras sk«t~na »ni^ek dR hočemo vsi dobro svo'e*n** ~isrodn! Ta misel ms ie deslej, ta nas bo vo-
dila b'di no^lej.
S posebnim veseljem pa mi ie potrga •'^^namovati korak, ki ^a je storla »Tlrna« pred petami ieu s tem. da ie sk'to^o z vsemi j^«-oslo-vansk;mi druitvi (razven narodno-radikalne^a društva »Adr«ie«) si najela skunno stanovanje, ki je postal nov resen faktor za uresničenje jugoslovanske ideje.
S nonosom Gledamo na svojo desetletnico, na **ouo. ki je rod;!a re-število k^as^m i^ei. S ponosom gledamo Je tembolj. vadimo no preteku de^et let do^orovati railepxi saH svojega sfrem!jenja. uresničenje Če^ko - slovenske vzajemnosti na gospodarskom. pnb>ičr»em in kultur -iFm rolfa. Skrbeli bon-o. da ta id^|^ ne osfane sa*no med a^a^cičnimi izobraženci. amnak zanesti io hočemo v vsako vas na^e domovine.
Dolžnost moja na je. da na tem javnem mestu izrabim, kot predsednik prvega slovenskega akademičnega društva v Pr^^i. v imenu vseh sedanjih č]anov »T'ir'ie« in v imetm vseh svoi:h bivših kolegov, ki že delujejo med našim narodom, zahvalo narodu češkemu. Slovensko dijaštvo te pri^'o v Pra^o. kjer   nna doseči
svoj najvišji ideal — uresničenje slo* venske  almae mat ris.  Med nami,
akademčno mladino, kakor tudi med najširšo maso našega naroda,
pa bodo ostale v reizbrisnem spominu zlate besede, ki jih je spregovoril naš ljubljeni in od nas spoštovani magrificenca dvorni rada rektor dr. Celakovskv dne 30. novembra 1911: »Obiju' ljamo vam, da bomo de!ova!l ra to, da rosta~e na$a češka unlverja tudi mati bodoče slovenske univerze«. Vemo dobro, da smo prisilieni radi naših razmer. Še dal'e Časa uživati gostoljubnost, da-re^Hivost in naklonjenost Češkega o^č'nstva v Pra^i, — a narodu češkemu ne bo izostala čez leto Jni zahvala od strani celega naroda slovenskega. — Našo desetletnico hočemo prosfov'ti v prospeh ubogih slovenskih dijakov in v korist naše šolske družbe. Ob tej priliki bode-mo zopet ponrosili pomoči in podno-re pri v~s. ki ste r^m s^ozi 10 let pomagali, ob tej priliki se bodemo vsi spominjali ra celokupni narod češki, ki je v tem desetletju storil nnš^nvt narodu slovenskemu toliko dobrega. _
Zakaj je na tašta m-den absolutizem?
V Zagrebu, dne 3. aprila.
Uvedbo izjemnega stanja, to j^ absolutizma, utemeljuje uradni list hrvatske vlade »Narodne Novine« tako-Ie:
»V zadnjem času je nastala evolucija v nekaterih naših političnih strankah, ki namerava z oz»rom na geslo, pod katerm so te stranke hotele stopiti v predstoječo volilno bor^o, in z ozJrom na program, ki so si ga sestavile že v naprej za svoje bodoče složno delovanje v saboru, noseči v državnopravno r^mer-je. k; obstoji že več kakor 800 let med kraUevino Oorrsko in kraljevinami Hrvatsko. Slavonijo in Dalmacijo. Stranki namreč, ki Že od 1. 1894 stoji ra temelju negacij? naše ne-razdruzljive državnopravne skupnosti s kraljevino Ogrsko, (Ta s<ranka ie hrvatska stranka prava. Opomba uredništva.) se ie posrečilo v svojo Kolo pritegniti tudi stran ko, katere eden del že od 1. 19t»o. drugi del pa od 1. 1910 priznava ogrsko - brvat'*o na,rodbo za temelj svojega političnega delovanja. Ptn stranka je hrvatsko - srbska koalicija. Opomba uredništva.)
To dejstvo in obitna tendenca tega komoromsa, da se na Hrvatskem onemogoči vsak nagodbeni re^im in ustanovitev vsake tako na zgoraj kakor ra z^olaj iskre«.*: na-godbere stranke, ki bi v živinskem interesu vzdrževala z na^im drugim komnasc^scentom dobre medsebojne od^o^aje, mo°"ia bi dovesti do tnga. da bi se četudi samo z ene strani omajali sicer neporušliivi temc'o naše državnopravne neraz-dru^ljive skupnosti s posestreno kraljevino Ogrsko.
Ni dvom'-a. da bi bila posledica takega stanja ta, da bi v deželi zastalo vsako nadaljno realno delovanje »n vs^ko stremlienie za uspešen razvitek kulturnega in ina»eri-jalnega blagostanja na5e očefcniave. ki ima prav v nerazdružliivi skupnosti z Odrsko svoj edini si^nrni izvor in svoje najmočnejše oporišče.«
Kakor se vidi. bi komisar Čuvaj ta dolgovezna utemeljevania o po-
iiJU   ^■■■MeBMBgMBegggHMP^ lil
trebi uvedbe absolutizma na Hrvatskem nadomestil s kratkim latinskim stavkom: »Extra Hungarian non est vita et si est vita, non est ita«! Da, izven Madžarske ni — življenja I _t
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 3. aprila.
Ogrski državni zbor je končal debato o kraljevem lastnoročnem pismu.
Ministrski predsrdnik je nagla-£al, da je ogrska vlada le poti pritiskom zadnjih dogodkov prevzela nalogo seititi kraljevo lastnoročno pismo, liejstvo, da ni mogoče popolnoma uveljaviti ustavo, se je razvilo samo iz tega, ker opozicija že desetletja ruje. Le tedaj je mogoee rešiti v prvi vrsti volilno reformo, 6e to zali eva narod, ker bi morala potem vlada apelirati na narod. Tudi k temu je vlada pripravljena. Ministrski predsednik želi, da reši zbornica kakor hitro mogoče brambno reformo, da more nato rešiti tudi volilno reformo. MinT8tr£ki predsednik nato konstatira, da zunanji minister v nobenem oziru ni vplival na notranje zadeve, ravno tako malo. Vnkor avstrijski ministrski predsednik. Nastop vlade je bi! tudi v parlamentarnem oziru popolnoma pravilen. Vlada prevzema vso odgovornost za izid krize. Ministrski predsednik stopa lahko z mirno vestjo pred zbornico, prepričan, da je služil kralju in domovini.
Pri irlnsovanju o Kos?utbovem predloga je bil ta z veliko večino odklonjen. Za odklonitev je glrsovala Kcssutbova, J ust ho va in ljudska stranka.
Nato je bilo cesarjevo lastnoročna pismo soglasno sprejeto. Prihodnja seja 12. aprila. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o brambni reformi.
Koneem seje je interpeliral grof Božidar Batthyanyi v zadevi hrvaške polil ike in profil ministrskega predsednika, da informira zbornico o korakih, ki jih hoče storiti. Eno je gotovo. Nagodbene zakone je treba ped vsakim pogojem respektirati. Govornik se je spodtik^l nad tem, da imajo v Bosni hrvaški elementi v upravi prvo besedo, ker se razvijao iz tega trialistiene tendence ki j h bpje podpirajo na Dunaju. Ob zadnji uri je treba napraviti temu trialistič-nenm gibanju konec v interesu ogrskega naroda in dinastije.
Ogrska zbornica je končala tedaj svoje pred velikonočno zasedanje z grožnjo Khuena, da bo »apeliral na narod,« če Justbova stranka ne bo odnehala od svoje zahteve, da imej volilna reforma prednost pred brambno reformo. Opozicija je spre jela naznanilo novih volitev sicer na znanje, vendar pa ploskanje ni bilo zelo odkritosrčno in je bolj ironiralo to naznanilo, kakor pa, da bi bilo izraz resničnih čuvstev. V krogih Kossutbove stranke se pripravljajo na boj za kratko delegacijsko zaseda-danje. Poslanec Desv je izjavil, da se bo borila Komithova stranka proti ministru Anffenbergu ■ tem, da bo prebrala govor grofa Tisze ▼ klubu delavne stranke. Pričakovati je tedaj da se Khiienn vendar ne. bo posrečilo napraviti v zbornici mir in jo spraviti k resnemu delu,Z3to so vesti zelo verjetne, da bo po veliki noči zbornica razpnščena.
Italijansko - furSba volno.
Rim, 3. aprila.
»Agenzia Stephani poroča izTob-ruka: Sovražnik je skušal tudi danes ovirati delo pri novih utrdbah, vendar se je moral pa umakniti. Tu nismo imeli ni kak i li izgub.
Poslane« de Felice poroča listu >-Messaggero«, da je dom Jaime bur-Iionski povedal nekemu prijatelju v Tunisu, da imajo baje Turki v Zuari kakih 20.000 mož. Artilerije sic^ ni majo, vendar so pa dobro utrjeni in hočejo čakati napada v svoji sedanji poziciji.
Štajersko.
Is celjske okolice nam pišejo: V ljubljanskem »Dnevu« čitani na mestu kjer se običajno priobčit je jo uredniške notice, kritiko županskih voli-lev v celjski okolici ki je, najtnilejše povedano, jako mnlo umestna in sloni na popolnem nepoznan ju razmer. Pisec je gotovo posnel po poročilih o županskih volitvah, ki sta jih priobčila »»Slovenec« in »Tagcspost«. Neresnično je, da bi Slovenci dobili okoliško občino še le sedaj v roke; imajo jo v rokah že več ko 25 let in so jo letos obdržali le vsled požrtvovalnega dela dr. Hrašovca, dr. B žica in drugih neklerikalnih Slovencev. Klerikalci so se dali le lepo voliti, za volilno delo in volilne stroške se niso niti trohico brigali. Zato je bilo že težavno pregovoriti ljudi, da volijo dr.Ben-Loviea, ki doslej ni za Celjsko okolico ganil niti z mazincem v narodnostnem in gospodarskem oziru. Da bi si pridobil volilno pravico je naznanil v okolici — branjarijo s sadjem od katere fingirane obrti plačuje malen-kofeten davek. Sedej pa hoče v občini komandiratil Obdržati v takih razmerah skupnost in trdno disciplino med volilci, ni lahko; veliko lažje se seveda o njej piše in zabavlja na varnem na tiste, ki delajo. S^šnikova kandidatura je nekaj vsiljenega; kajti v Celjski okolici je mnogo vplivnejših mož. domačinov, ki so že dolga leta delali pri občini in ki niso za županstvo kandidirali za to, ker so čisto pravilno sodili, da je treba v sedanjih težkih razmerah na čelu občine izvanredno energičnega in v občinskih poslih izurjenega moža. Ni se torej šlo pri dr. Božičevi kandidaturi toliko za zmrgo naprednjaska, kakor za zmago najprimernejšega kandidata. Ravno tako je »Dan« popolnoma po »Slovencu« zavil volitev občinskega svetovaIstva. Za dr. Ambro-žičev predlog, naj se volita iz vsakega razreda po dva odbornika, so glasovali vsi slovensk občinski odborniki, torej naprednjaki kakor klerikalci. Očitati torej samo naprednjakom, ka»kor da bi eni pripomogli dvema Nemcema v občinsko svetova lat vo, jtr perfidija prve vrste! Ravno tako je perfidija pisariti, da so naprednjak! storili to zato, da bi dobili 4 napredne občinske svetovalce. Poglejmo: izvoljeni so bili gg. dr. BnžiČ, Fazarinc, Confidenti in Gologranc. Prva dva sta res naprednjaka slednja dva pa, kolikor je nam znano, konservativna Slovenca, ki ju doslej ni nikdo videl v naprednih vrstah. Sicer pa za glasovanje za dr. AmbrožiČev predlog niso bili merodajni strankarski ali narodnostni, temveč docela stvarni, za občinski blagor merodajni oziri, ki so nagnili vse slovenske občinske zastopnike razun dvieb. da so glaso-\ali pro. Po tem predlogo in rkl«pu
ilisnzl, zadn'i tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Dulwcr. Peti del.
(Dalje.)
»Saksonec Rudolf gre vedno s tistim, kdor več ponudi,« je rekel razbojnik in se je namrdnil »Vi ste mi dali zlata in jaz sem hotel vašega sovražnika ubiti; vaš sovražnik me je premagal in mi je daroval življenje. Življenje je pa več vredno kakor zlato.«
»Torej priznavate - li svoje hudodelstvo, gosnodje? Vi molčite? Vi ste nemi? Kje je vaša dovtipnost Savelli? Kje je vaš ponos, Orlando di Orsini? Gianni Colonna — kam je prešlo vazo viteštvo?«
»O,« je nadaljeval Rienzi-strast-nogrenko, »o. gospodje, kaj vas ne more nič sprijazniti — ne z menoj, pač pa z Rimom? Kako zločinstvo sem storil vam in vašim tovarišem. Pregnal sem razbojnike, take ljudi, kakor je vaš obtožitelj — podrl trJ-njave — izdal nepristranske postave — kateri mož, ki je izšel iz ljudstva, je že kdaj v kaki revoluciji na Italijanskem tako krotil razuzdanost, kakor jaz? Niti vinar ni bil vzet z drzno silo iz vaših skrinj, zasebno sovraštvo ni skrivilo niti enega lasa na vaših glavah.  Vi, Giovanni Co-
lonna. ste bili obs pani s častmi in povelistvo nad armado vpm je bilo poverieno; vi, Alfonzo di Franginani ste b:li oSdarova~*i z novimi pred-pravicami — ali se je tribun spominjal le enega razžaljenja, ki bh je mo^al kot rb* ejec od vas prenašati? Pritožujete se. da sem ponosen; ali je moja krivda, da ste se prip'azili k irci in se uklonili moji moči — laskanje na jezikih in strup v srcih? Jaz vas nisem razzalil — naj svet »zve, da ste z napadom na mojo osebo napadli svobodo, pravico, postavo, red, obnovljeno veljavo in obnovljene pravice Rima! Proti tem je b?To naperjene vaše nepošteno stremljenje, ne proti mojemu sia-bemu telesu. Premagani ste bili. Za storjeno razžalienje državnega veličanstva morate vsi, zločinci in žrtve, umreti.«
Po teh besedah, izrečenih z dostojanstvom, vrednim najznamenitejšega duha sta^e^a mesta, Je odšel Rienzi majestetično iz sobe v sodno dvorano.
Vso noč so ostali zarotniki v sobi. Duri so 1 ile zaklenjene in zastražene. Tudi mize. obložene z jedrni in piiačami. n;so odstranili. Sijaj namizja je delal čudno nasprotje obupanju gostov. Ti strahopetni zločinci so bli popolnoma potrti, le stari Colonna le ostal zvest svojemu razburljivemu zapovedovalne-mu značaju. Hodil Je po sobi gor in dol kakor lev v kletki in glasno gro-i zil z maščevanjem. Tolkel Je s pest-
mi po vratih, zahteval, da ga izpuste in ovetal. da ga osveti panež.
Počasi se je začelo daniti. Ko ie izginila zadma zvezda na melanholičnem obzorju in so si zarotniki pri medlem jutranjem svitu pogledali drug drugemu v obraz, je zapel veliki zvon ra Kapitalu; spoznali so smrt omanjujočo zvonenje. Na to so se odprla vrata in temna, strašna skupina frančiškanov je stopila v sobo; za vsakega barona eden. Zarotniki so se jih tako prestrašili, da še govoriti niso mo^li. Izgubivši vsako unanje, so se naposled približali svoi'm izoove Tn:krm. Ko pa se je Štefanu namenjeni menih približal strastnemu možu, je ta nestrpno odmahni z roko.
»Nikar me ne nadleguj! Nikar me ne radleguj!«
»Ali, sin moj, pripravi se na strašno uro.«
»Sin tvoj, da,« je dejal baron. »Tako sem star, da bi bil lahko tvoj stari oče! Sicer pa povej tistemu, ki te je poslal, da ra sn:rt nisem pripravljen in se nanjo tudi nečem pripraviti. Jaz hočem Se kakih dvajset let ali še dlje živeti, če si rišem s preblajenjem v ti prokleti noči nakopal smrt.«
Ravno tedal se Je začelo tako kričanf?, kakor da bi se podiral Kapital. Množica pred palačo Je tulila.
»Smrt zarotnikom! Smrt! Smrt!«
Med tem tuljenjem Je priSe! tribun iz sobe, v katero se ie bil zakle-
nil s svojo ženo in s svojo sestro. Plemenito mišljenje ene. solze in bolesti druge, ki je že videla uničeno ce!o hiso njenega zaročenca, so vplvale na rje^ovo sicer strogo in pravično ali krvoprelitju nasprotno čustvovanje.
Z mirnim čelom in skoro veselimi ropleli je stopil med sodnike, sedeče še za mizo.
»Pandubo di Gudo,« Je rekel, »vi imafe prav. Govorili ste kot pameten mož in patrijot rekoč, da bi četudi zasluženo obglavljenje naj-plemenitejših rimskih mož spravilo državo v ne arnost, omadeževalo neizbrisno naš škrlat in združilo proti nam vse plemstvo Italije.«
»To je b'lo moje mnenje tribun, dasi je sodišče drugače odločilo.«
»Poslušajte kričanje ljudstva: hesnosti teh poštenjakov ne morete ukrotiti,« Je rekel demagog Baron-celli.
Mnogi zborovalcev so mu rrr-mraje pritrjevali.
»Prijnt-n,« Je dejal tribtm s slovesno resnobo, »ne pustite, da bi zanamci govorili: svoboda Je bila krvoločna. Posnemajmo izgled usmiljenosti našega Izveličaija. Zmagali smo — odpustimo: reSeni smo — bodimo prizanesljivi!«
Pandulfo in drugi, ki so bili za zmerno politiko, so tribuna podpirali. Po kratkem, a živahnem razpravljanju je zmagal Rienzijev vpliv in smrtna obsodba Je bila. a le s majhno večino glasov preklicana.
»In zdaj,« je rekel Rienzi, pustite, da bomo še več kakor pravični, dajte, da bomo plemeniti. Recite — in sicer neustrašeno — ali misli kdo med vami. da sem bil prestrog in preponosen s temi upornimi značaji? Z vaš'h Č°l čitam odgovor. Bil sem to! Ali misli kdo, da je ta moja napaka izzvala njih črno osveto? Ali misli kdo, da in-ajo kakor mi čut za dobroto, da jih plemenitost pomiri in da jih ukroti in razoroži tako maščevanje, kakršno predpisuje kristt-janska vera?«
»Človeška natura,« je po kratkem molku rekel Pandulfo, »je taka, da vam ti grešni ljudje, ki se jim je njih hudodelstvo popolnoma dokazalo, ne bodo drugič sfre<rli po življenju, če jih zdaj pomilostite.«
»Zdi se mi,« Je menil Rienzi, »da moramo še več storiti, ne le jih po-milostiti. Ce prvi veliki cezar kakega sovražnika ni uničil, ga Je skušal premeniti v svojega prijatelja--*
»In Je tak pos'tus pla.al s svojim življenjem,« se je hitro oglasil Baroncelli.
Rienzi se je zganil in Je preble-
deL
»Ce hočete te ničvredne Jetnike rešiti, potem le ne čakajte, da re postane ljudska besnost neukrotljiva,« Je zasušljal Pandulfo tribunu.
Rienzi Je dvignil glavo.
(Dalje >rthodnJić.J
sta se torej morala voliti is prvega razreda dva svetovalca. Ce tega nekateri klerikalci niso storili, je stvar okusa in politike, ki nam več škoduje ke koristi. Gospodom pri »Dnevu« bi bilo pripročati, da se poduče na licu mesta v razmerah in potem »de očitali kot naprednjaki naprednjakom perfidijo in protinarodno postopanje. Do tega se ni povspel namreč niti — »Slovenec« in je zato »Dnevo-va« notica toliko bolj graje in obsodbe vredna.
Iz Mozirja nam pišejo to-le zgodbico: V pretočenem mesecu smo imeli pri nas misijon^ Neki menih se je opoldne tako nasrkal župnikovega vina, da je šel popoldne sladko ginjen v spovednico. Slučaj mu prinese »v delo« zelo velikega grešnika, ki že več let ni bil pri spovedi in tudi ob nedeljah in praznikih ni hodil v cerkev. Menih ga je togotno izpraševal. zakaj tako greši. Grešnik mu je mirno povedal, da mu kot vajencu mojster v nemškem mestu tega ni dovolil. Tedaj se je pobožni menih memla spozabil in rekel: »Ti si ravno tak falot kakor moj najstarejši sin!« Tableau! — »Slovenski Gospodar« in »Straža« bodeta gotovo pisala da to ni res. Zato pa naznanjamo, da je dotičneimi menihu ime spovedanca v našem uredništvu na razpolago.
Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. (Aprilova šala lenarčkih nem-skutarjev.) S pomočjo »Sudmarke« in ptujske hranilnice je ustanovil tukaj pred kratkim neki Franc Seneko-vič »Prvi lenarčki pogrebni zavod«. Ker ne gre več dobro kupčija z živimi hočejo naši nemškutarji poskusiti z mrtvimi. Pa tudi — pri teb gre slabo. Že več ko dva meseca so mirovali lepi konji, novi mrtvaški voz, kata-falki in drugo. A prišel je ponedeljek in — »Prvi lenarčki pogrebni zavod« se je prvič pokazal. Strmeči Lenar-eani so imeli prvič priliko opazovati spretno roko Senekovičevo. Liki generalu je z daleč doneči m glasom ukazoval svojim podložnim, kako naj naložijo priprave za katafalk, rakev itd. Ni trajalo četrt ure in že sta tekla urna konjiča s težko obloženim vozom in svojim gospodarjem proti sredini trga. Za vozom pa sta letela dva fanta z lepo posrebrenimi svečniki. Ljudje so stali pred hišami in se pogovarjali o nagli smrti Nemca Sch. Naenkrat pa je motilo resno veličanstvo trenutka huronsko vpitje in smeh triana K. Aubla: »Senekovič, danes je 1. april, Franci, ha, ha!« Par sekund je bil ubogi pogTebšček ves okamnel. Potem pa je s primerno kletvico obrnil, ker je izprevidel, da je postal žrtev neslane aprilske šale. -Umrlemu« Sch. še želimo dolgega življenja in mnogo veselja nad rahločutnimi njegovimi somišljeniki.
Iz Polzela. V nedeljo 31. marca sc je vršil na Polzeli občni zbor Ciril-Metodove podružnic?, ki je bil dob. o obiskan tudi po sosedih iz Brsslovč, Št, Andreja in St. Petra. Govoril je tudi potovalni učitelj Ciril-Motodove družbe gosp. Iv. Prekoršek, ki je spodbujal podružničarje k vstrajne-uiu narodnoobrambnemu delu ter dal zanj potrebne nasvete. Gmotno stoji podružnica dobro ter je imela zadnja leta za naše skromne in v narodnem oziru težke razmere velik denarni promet. Malo je članov, a njih delo je vendar pridobilo podružnici 229 K 7 vin. dohodkov. Plačala je podružnica že en obrambni kamen Ciril-Meto-dove družbe, drugega ima pa že do tri četrtine zbranega. — V odbor so bili izvoljeni: Predsednik: g. Juh Z i g a n, trgovec; namestnik: gosp. Ant. farčni k, nadučitclj; tajnik: gosp. Radivoj T 11 8 a k, učitelj; blagajnik: gosp. Josip C i z e 1 j, trgovec; drugi odborniki: gdčna. Anica Lipovec, poštna ekspedijentinja; Tila T u š a k, učiteljeva soproga; Tonče- Faren ik, jurist, in Josip R e p i č, mizar. Delegatom za glavno skupščino gosp. Dinko C i zel, trgovski sotrudnik. Nov ustanovo ik je po6tal gosp. Juli Z i g a n, trgovec. Za Polzelo je nujno potrebno, da se število Cirilmetodarjev podesetori!
taško.
Ljubljanski kaznenee prijet. Dne
19. februarja t. 1. je pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice neki Peter Lindner, ki se je vlačil že po Italiji in Nemčiji in si nabral precejšen kos raznih kazni. Lindner je silno prrdr-zen in nasilen človek. Srdaj se je klatil po Koroškem. Neki orožnik ga je srečal na Vrezah, spoznal ga je in aretiral. Lindner je hotel orožniku uiti, toda ta ga je vjel s pomočjo va-bcanov na nekem travniku zunaj vasi.
Stavka dimnikarjev v Celovcu. Stavka se še vedno nadaljuje. Stavkajoči pomočniki nikakor ne odnehajo od svojih zahtev, gospodarji pa se ne vdajo. Nekaj j)omočnikov je v delu. Prišlo je že do spopadov med stavkujočimi in stavokazi, ki pa niso imeli resnejših posledic, kot neprilike pri sodišču.
Vlom. Pri Gcspe sveti 6o vlomili neznani tatovi v hišo posestnika Al-
berta Majorja. Sneli so pri enem oknu železno mrežo in vdrli v stanovanje. Iz neke omare so vzeli dve denarnici, v katerih je bilo 180 kron, en bankovec za pet kron, več oblek, nakita v približni vrednosti čez 650 kron. Storilcem so morale biti Majer-jeve razmere precej dobro znane, vendar o njih še nimajo do sedaj nobene sledi. '
Primorsko.
Iz policijske službe. Policijska kancelista Ivan Sinko v i č v Gorici in Franc G u 1 i n v Trstu sta postala policijska oficijala.
Tatovi v kinematografu. V Trstu v kinematografu »Galileo« so se vršile že del j časa jako predrzne žepne tatvine. Kljub pozornosti policije so se te tatvine vedno bolj množile. Včeraj pa se je posrečilo detektivom, da so zasačili 181etnega ključavničarja Cuecania in 201etnega kurjača Viktorja Biottija, ravno ko sta rezala dvema ženskama v gneči pri blagajni žepe z denarjem. Ko so jih detektivi aretirali, je vrgel eden izmed tatov ravno odrezan žep z denarnico na tla. Hotela sta pobegniti, toda ljudstvo jima je zastavilo izhode :n ljudje so pomagali, da so ju zvezali. Brž-kotne imata še več sokrivcev.
Pulj: ka kriza. Ker se odvetnik dr. de Bassegfcio nikakor noče udeležiti posvetovalne komisije, ki jo je sestavilo namestništvo, sporazumno z deželnim odborom, so imenovali na njegovo mesto odvetniškega kandidata dr. Rennssija.
Menjalec denarja. V Pulju so aretirali menjalca denarja Africha zaradi goljufije.
»Tegetthof.« Novi dreadnought »Togetthoff« sta odpeljala včeraj iz Trsta parni ka vojne mornarice > Her kules« in »Gigant« v Pulj, da ga izdelajo in oborože. Odpeljati bi ga morali že v ponedeljek, vendar pa so zaradi viharnega morja morali čakati do včeraj.
Samomor. Iz obupa nad žalostno smrtjo svojega zaročenca mornarja Vidota, katerega je, kakor smo že poročali, raztrgal v prosti luki v Tr stu tovorni vlak, je skočila njegova zaročenka, 201otna Irena Bernevič, včeraj na istem mostu v morje. Na vzoči mornarji so jo potegnili iz vode in odpeljali v bolnico.
Nesreča pri pomorski vaji pri Pnlju. Bojna ladja »Nadvojvoda Karel« je imela včeraj na prostem morju krkih 18 milj od obrežja 6trel. vaje. Morje je bilo zelo viharno in brila je zelo močna burja. Po vaji so se peljali štirje mornarji v čolnu po cilj, ki so ga imeli post a vi i ene ga precej daleč od bojne ladje. Vihar jim je čoln prekucnil, ko so bili komaj par metrov od ladje. Dva mornarja sta takoj izginila v valovju, dvema na se je posrečilo, da sta se rešila. Vendar je eden izmed teh kmalu umrl vsled prevelikega napora Imena ponesrečencev še niso znana.
Dnevne vesti.
-f- Velikonočna hina vse i na. Farizejski »Domoljub« je pozdravil velikonočne praznike s člankom »Moč in pravica«. V tem članku uganji grdo hinavščino. Najprej pripoveduje: »Gorje tistim, kateri so ž<* izgubili smisel za pravico, gorje tistim, kote-ri zaupajo samo v svojo moč! Velikokrat se zdi zlasti v politiki, da j? moč nad pravico. Poteptana, puzabljena, zaničevana leži pravica na tleh. Surova, brezobzirna moč gospoduje.« — Tako-fantazira »Domoljubov« farizej in dela lepo klerikalno stranko. To je v klerikalnih ustih tako grda hinavščina, da se mora vsakemu gabiti. Saj je treba samo pogledati po slovenski domovini, pa se vidi, da postavljajo ravno klerikalci moč nad pravico, da so pravico poteptali in opljuvali, da leži zaničevana na tleh. Povsod na Slovenskem, koder so klerikalci na krmilu, so ubili pravico in gospoduje surova hrezobz<rna moč po naukih pobesnelega Kreka, ki oznanja, da se liberalca ne more nikoli dovolj zaničevati in da je treba liberalce v grape pometati in s kamni ubiti. Klerikalci so z največjo brezobzirnostjo uveljavili gospodstvo surove sile nad pravico, za velikonočne praznike pa uganjajo svojo profesijonalno hinavščino. A pride dan ko se bodo na njih izpolnile njihove lastne besede: »Gorje tistim, kateri so izgubili smisel za pravico, gorje tistim, kateri zaupajo samo v svojo moč!«
~f Župnik Renier na žen i to van j-skem potovanju? Ni še dolgo tega, kar je krožila govorica, da je bivši župnik v Krškem Renier dal svojemu Spolnemu nagonu novo smer, da je pahnil irskega lemenatarja iz svojega srca in se oženil. Kakor je župnik Renier sam pojasnil, je nastala ta govorica vsled tega, kor je svoji sestri »ironično« pisal, da se oženi. Pristavil pa je Renier, da ni oženjen. Lahko si je torej predstavljati naše za-
čudenje, ko smo čitali »Neue Freie Presse« z dne 30. marca (jutranji list), kjer je natisnjena dolga lista aristokratov in bogatašev, ki so zbrani v solnčnem Dubrovniku in nastanjeni v znamenitem hotelu »Impe-rial«, se vesele na jugu že rajskolepe pomladi. Nismo se pa čudili, da se nahaja v tej družbi srečnih Zemljanov tudi župnik Renier, saj vemo, da je znal spretno spraviti krasen del premoženja rajnke milijonarke Ho čevarice v svoj žep in si torej lahko privošči uživanje dubrovniške pomladi. Začudili smo se, ker stoji v »Neue Freie Presse«, da se med krvnimi in denarnimi aristokrati v hotelu »Imperial« nahaja »Herr I. Renier sainmt Gemahlin, Gurkfeld.« — Nastane zdaj vprašanje: ali se je katoliški župnik Renier vzlic svoji slovesni izjavi vendarle oženil in je zdaj na ženitovanjskem potovanju, aH pa je peljal kako svojo metreso ter jo tamkaj izdaja za svojo ženo. To poslednje bi znalo za župnika Renier-ja postati še prav neprijetno. Izkaz v »Neue Freie Presse« je namreč sestavljen po uradnih zglasilih in če se je Renier zglasil za oženjenega in svojo spremljevalko zglasil za svojo ženo, je to po § 320 kaz. zak. kaznivo dejanje. Medene tedne župnika Re-nierja zna ta okolnost torej jako zagreniti. Kaj pa tudi sili v družbe, kamor ne spada!
+ Obravnave pri upravnem so-dišeu na Dunaju. Pri upravnem sodišču na Dunaju se vrši dne 13. aprila obravnava v zadevi Josipa Šepe-tavca iz Idrije proti deželnemu odboru kranjskemu zaradi neke denarne globe, dne 17. aprila pa obravnava v zadevi Antona Žlogarja in Karla Zu-pina iz Novega mesta proti okrajnemu glavarstvu novomeškemu zaradi volilnih imenikov za občinske volitve.
+ Imenovanja v finančnem ministrstvu. Finančni svetniki dr. Frnn G ros s, dr. Franc Gcspoduetič in dr. Boleslav Fuchs in ministerijalni podtajnik dr. Oskar Nitschman, dr. Avgust \Vilfling in Ciro DanieH so imenovani za ministerijalne tajnike v finančnem ministrstvu.
— Naval na visoke šole. Industrijski in trgovski krogi se verlno bolj pritožujejo, da je tako malo število mladih ljudi, ki študije posveča praktičnemu poklicu in si izbira pretežna večina uradniška mesta. To dejstvo izpričuje statistika, glasom katere pride v Avstriji na vsake štiri obrtnike ali trgovce po en uradnik ali vojak. Število srednješolcev v Avstriji je naraslo od leta 1881/82. do 1011/12. za 88.180 učencev, to je več kot za 1339o. Ta naraščaj srednješolcev povzroča seveda tudi sorazmerno naraščaj na višjih šolah, na katere je postal naval že trik, da so morali na nemških, kakor tudi na avstrijskih višjih šolah omejiti število slušateljev. V zadnjem času se je začelo odločno nastopati proti ustanovitvi kake nove tehnične višje šole. Posebno odločno se je proti ustanovitvi kake nove tehnične šole izrekal predsednik avstrijskega društva inženirjev in arhitektov stavbni nad-svetnik in državni poslanec Giintlier, čf-š. da se je število tehničnega osob ja že tako pomnožilo, da škoduje stanu. V Nemčiji pride na 591 milijonov prebivalcev ena tehnična visoka šola, v Avstriji pa celo na 3'87 milijonov prebivalcev, kljub temu, da je Nemčija, kar se tiče industrije in prometa veliko pred nami.
— Deset let v Pragi. Danes priobčil jemo pod tem naslovom članek, na kojega opozarjamo naše občinstvo belimo, da se ob priliki jubileja v Pragi naša javnost in nase posojilnice spomnijo s primernim prispevkom društva »Ilirija« v Pragi. Denarne pošiljatve je potrebno pošiljati na naslov: Slovensko akad. društvo »Ilirija«, Kral. Vinohradv, Praga, Taborska nI. 14, Češko.
— Kollmannove ustanove. Pokojni rodoljubni trgovec gosp. Fran Kollmann je zapustil na Bledu svojo vilo za dijake. Vilo so prodali in napravili iz sk u pička troje ustanov. Pokojni Kollmann je bil skoinskoz naroden mož, vlada pa njegove ustanove podelila — trem Nemcem.
— Ubegel trgovec. Jakob Bon-čar, lastnik nekdaj Kušarjevega mlina v Domžalah in trgovec, je 21. marca pobegnil najbrž v Ameriko. Svojim ljudem je rekel, da gre na Ogrsko žito kupovat. Dne 20. marca je še pri štajerski eskomptni banki v Gradcu dvignil 17.000 kron in je ž njimi izginil. Šele pred nekaj dnevi so začeli ljudje sumiti, da je Jakob Bončar ušel, ker je postal polom njegovega podjetja neizogiben. Najbolj žalostno pri tem je, da je Jakob Bončar pahnil v nesrečo tudi svojega v časti in v delu osivelega očeta, in svojega vrlega in obče povsod spoštovanega brata; z očetovsko ljubeznijo in bratskim zaupanjem sta prevzela za Jakoba Bcnčarja različna jamstva in mu podpisala menice in učakala strašno prevaran je. Jakob Bou***r je bil živahen in prikupljiv mi. Kup 1 je nekdaj Katarjev mlin v Domžalah
in ga popolnoma preuredil in prenovil. Tudi Rašičev mlin v Količerem je kupil in se lotil mlinarstva in kupčije v velikem slogu. A delal je površno in ni bil kos svojemu poklicu. Zašušmaril je velike svote. Vtaknil je preveč denarja v svoja podjetja in kupčev al neraeijonelno. Tako je zabredel v čedalje večje dolgove. Pri ljubljanskih denarnih zavodih že od novega leta ni imel več kredita, ker so zavodi že tedaj spoznali, da stoji na slabih nogah in da mu ni pomoči. Premotil je pa očeta in brata, da stn g.i zaslonila s svojim kreditom in tako je dobil pomoč drugje, zlasti pri štajerski eskomptni banki v Gradcu. Toda šlo je ž njim nevzdržno navzdol. 6e od novega leta sem je pokril razno večje terjatve ljubljanskih upnikov, celo malo dni pred begom je plačal neko firmo v Szala-Egerszegu na Ogrskrm. Vsled tega tudi dober teden po begu še ni nihče slutil, da je prišel njegov gospodarski konec, ftehe ko je graška eskomptna banka prišla na to, da je neka menica ponarejena, je zašumelo in se je izkazalo, da je Jakob Bončar bankerotiral in pobegnil. Zanesljive slike o gospodarskem položaju ubeglega Jakoba Bončarja še ni mogoče podati. Cuje se, da je Jakob Bončar eskomptiral v Gradcu šest ponarejenih menic, da ima graška eskomptna banka terjati kakih 150.000 kron, da imajo nekateri ljubljanski trgovci kakih 50.000 K dobiti in da je Bončar tudi pri raznih ogrskih firmah še precej dolžan. Vobče se cenijo njegove obveznosti na kakih 300.000 kron. Očeta in brata miluje vsa Ljubljana.
— Iz prisilne delavnice se čuje-jo prav čedne stvari o vpokojenem pazniku Orehku. Ta možakar ne hodi v prisilno delavnico samo zato, da toži poštene, zlasti napredne paznike pri klerikalnih mog teih, marveč sili tudi paznike, da se morajo vpisati v Marijino družbo ter prodaja »pildke« te družbe paznikom po 24 vinarjev komad. Sploh presega početje tega klerikalnega agitatorja v prisilni delavnici in v Mostah že vse meje. Ce bi uganjal take budalosti kak prismojen zelot, bi ljudje še nič ne rekli, ali če uganja take burke Orebek, se mora pač vsak pame'rn človek smejati, zlasti če ve, da je bil ta Orebek vse preje kakor klerikalec.
— Ljubljančan se je v Celovcu cbesil. Ljubljanski hišni posestnik g. Josip Leuz se je v Celovcu obesil. — Leuz je bil posestnik znane velike hiše na Resljevi cesti, kjer ie Levsteko-va lekarna. Pokojnik je bil veseljak, n pri tem narodnega mišljenja; njegove om ožene hčere, ki pa niso narodne, so ga nekako pred tremi leti poslale v Celovec, takorrkoč v pregnanstvo. Živel je tam pri neki so-rodnici, a tožilo se mu je vedno po Ljubljani in je večkrat pisni, da bi se rad povrnil semkaj. Zadnje čase je bil zelo otožen, včeraj zjutraj pa se je na oknu svoje sobe obesil. Star je bil kakih 65 let.
— Konkurz tvrdke Jakob Bončar je bil danes sodnijsko proglašen. Za začasnega Konkurznega upravitelja je im?novan odvetnik dr. Ivan Š u s t e r š i č.
— Nagačencgn konja je videti danes in jutri na Vrazovem trgu št. I, oziroma na sv. Petra nasipu št. G7. Nagatil ga je preparator gosp. Her-fort. Fotografija bo razstavljena v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici. Nagačeni konj je last veletržca gosp. A. Kajfeža v Kočevju.
Resen opomin   viškim patrom.
Zadnja leta so na Viču »Čuki« stra-žili božji grob in šli v kreju za velikonočno procesijo. Ce se godi to v občini, kjer je vse »črno«, nimamo nič proti temu. Na Viču pa klerikalcev, ki bi veljali za resne može, sploh ni; zato ni nastop »Čukov« pri procesiji nič drugega, kot izzivanje in žaljenje naprednih občanov. Žalost no dovolj, tla spreminja viška duhovščina procesijo z Najsvetejšim v klerikalno demonstracijo! Častiti patri, če imate le še iskrico božjega duha v sobi, tedaj morate svojo napačno, zgrešeno taktiko spremeniti. S svojo godbo lahko razbijate, če mislite, da je to v čiust božjo (sicer je pa ljubljanski pevski mojster Sve tek sam rekel, če bo viška godba šla za procesijo, da bo procesija z bogom vred ušla), »Čuke« pa pustite v društvenem domu. Ste razumeli t
Iz Novega mesta se nam piše: Kakor že znano, je pisal tukajšnji župan g. K. Rosmann precej ostro pismo »Velikemu Zvonarju« iz Šmarja, kanoniku Žlogarju kot odgovornemu uredniku »Dol. Novic«, v katerem ga je v primernem tonu podučil, kaj se za maziljeno gospodo spodobi in kal ne. Ker je Žlogar vedel, da pri sodniji nič ne opravi, se je napotil na — glavarstvo, poskušat tu svojo srečo. No, tu je šele naletel na prave. Začudeni so se spogledali politični uradniki, če je vse v redu pod baroko, kajti kot odgovorni urednik bi moral pa že vedeti, da politična oblast nima ničesar opraviti s takimi privatnimi pismi. Ni £u da, če se sedaj na račun duhovitega •
urednika zbijajo šale po celem Novem mestu. Zahvalit za to novo blamažo se naj gre pa svojim pravnim svetovalcem, ki posebno v zadnjem času sumljivo mnogokrat stikajo skupaj glave z znanimi »pisatelji« veleučenih člankov v »Dol. Novicah«. Ker Imajo sedaj enega svojih dičnih bratcev zaprtega ravno radi Rosmannove afere, so jim pač dobro došla Še gorka poročila iz sodnih aktov. Neki zelo ugleden «in miren gospod se je zadnjič pritožil v večji družbi in se zgražal, ker je sam slišal in videl, kako so klerikalni petelini prihiteli drug proti drugemu in je mlad gospod doktor obdelaval zadnje afere, dajal klerikalnim profesorjem informacije in katehetu na-daljne direktive. Tudi Stembur iz Kandije se bo mogoče le na tak način zmazal, akoravno je bil že par-krat zaslišan in je veliko na slabšem zapisan pri sodniji kot njegov vrli kolega Vintar. Da se rapidno bliza konec Štemburjevega županovanja, dokazujejo tudi številne protestne pole občanov. Tako je pred kratkim cela Kandija z okolico protestirala proti zvišanim doklidam za — seveda klerikalnega primarija dr. Buha. No in sedaj je zopet vse po koncu, ker iztirjava Zurc kar po stražniku že zdavnaj izplačano vodariro. Ne-številno strank se je že pritožilo in tudi dokazalo, da so že vsi plačali vodarino za leto 1906, 1907, 1908. Kam je šel denar? Kakšno knjigovodstvo je to! To je približno slika gosposke strani Štemburjeve občine. S pismi skuša sicer sedaj pomiriti razne bolj občutljive stranke, toda prepozno je! Tu se že vse neha! Sedaj naj pa išče zaslom^e pri svojih ljudeh. Dvorni svetnik pl. Šuklje ga je že zapustil, ker je zvedel, kako e*a oponaša Zurc pri svojiih gostih. Po praznikih kaj več! — Novome š Č a n.
Nesreča pri obrezovanju drevja. Včeraj so prepeljali v deželno bolnišnico posestnika Marka Viranta iz Ga-brja. Pri obrezovanju drevja je padel z drevesa, ko je žagal neko vejo in si zlomil nogo.
Kinematograf Bachmaier je prišel predvčerajšnjem v Ljubljano in postavil svoj šotor v Lattermanno-vem drevoredu. To podietje je I jub-Ijančanom že znano od lanskega leta. Otvoritvena predstava bo na Velikonočno nedeijo. potem sta vsak dan po 2 pre Istavi in sicer ob 7. in S 20 zvečer, spored menja ob sobotah in torkih. Na prvem ima več prav lepih in zanimivih slik.
Nepošten vajenec. Leta 1895. v Trstu rojeni in v Kranj pristojni Marijan Pogačnik se je učil pri nekem tukajšnjem pekovskem mojstru, ki je imel z njim kliub njegovim muham še vedno potrpljenje. Te dni je pa po-slovodkinji ukradel 120 K in se mislil odpeljati, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je na obvestilo oškodovan ke na južrem kolodvoru službujoči stražnik tik pred odhodom prijel in aretiral. Mladega malopridneža so izročili sodišču.
Zastonj pila. Včeraj popoldne sta prišla v neko gostilno na Dunajski cesti dva gosta, kjer sta si privoščila vina.Ko sta končala,je eden natihoma odšel, za njim jo je hotel odkuriti pa Še drugi. Ko je to natakarica opazila, je zahtevala od zadnjega denar, a jo je ta hotel plačati i deznikovim udarcem. Došli stražnik je gosta od-vedel k uradu, kjer je bil po legiti-mo\\°nju izpuščen.
S ceste. Včeraj je pred neko gostilno na Bregu neki izvošček popustil vpreženega konja ter se šel nekoliko okrepčat. Ker je pa tudi konja nrijela žeja, je krenil proti domu, za kar je moral pozneje čutiti gospodarjev bič.
S pištolo je streljal snoči na Cesarja Jožefa trgu neki fantalin, kateremu je stražnik konfisciral orožje.
Izgubljeno in najdeno. Šivilja Ana Strukljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — Uršula Peklajeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 170 K. — Za-sebnica Ana Berntoljncijeva je izgubila novec za 5 K. — Služkinja Neža Uobičeva je izgubila bankovec za 10 kron. — Prodajalka Ivana Kosmače-va je našla biserni molek. — Dijak Jcžef Kremenšek je našel kos sukna. — G. Erih Mahr je našel zavitek, v katerem je bil namizni prt, ženski naglavni robec in ščipalnik. — Najdenih je bilo šop ključev, katere dobi lastnik nazaj na osrednji policijski stražnici. — Policijski oddelkovodja Jožef Hereog je našel črn dežnik.
Vse se pripravlja za bližajoče se praznike in zlasti toaletno vprašanje stoji v središču splošnega zanimanja. V prvi vrsti so elegantni, dobri in ceneni čevlji najpotrebnejša zahteva. V to svrho je v Ljubljani, v Špitalski ulici se nahajajočo prodajalnico firme Alfred Franke!, kom. dr. posebno priporočati, ker svetovnoznina A. F. k. dr. spaja v sebi vse prednosti« ki se morejo zahtevati od prve vrste obuval. Firma Alfred Frankel kom. dr. je največje podjetje svoje vrste v monarhiji in ima 130 podružnic v tuzemstvu in inozemstvu*
Pošten najditelj. Dne 30. marca blizo Troian iz avtomobila dr. Se-nedetzkvja izgubljeno torbico z dra-guljami našel je posestmk Valentin Grabnar iz Zajasovnika. Še isti dan je Grabnar oddal torbico z vso vsebino pri županstvu v Mctniku, koder se hrani in čaka svojega lastnika.
Društvena naznanila.
Vodstvena seja »Organizacije svobodoTiselrega narodno - naprednega dijaštva« bo j :tri ooroldne ob 2. v Narodnem domu v Ljubljani. Predsedstvo vabi vse odbornike in društvene delegate k zanesljivemu polnoštevilnemi ob?sku vsied važnosti dnevnera reda.
Za dijaško kuhinjo društva »Domovina« priredi akad. fcr. društvo »Sava« in liublianske na-odne dame veliko dobrodelno veselico dne 11. maja v vseh prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«.
Koncert. Pevska župa za Ljubljano in okolico priredi svoj pomladanski koncert v soboto po veb'ki noči. Pevska župa je organizacija pevskih društev »Glasbena Matica«, »Lju^Ma^ski Zvon« in »Slavec«.
Deželno romožno društvo za bolre na pljučih na Kratkem. Letošnji redni občni zber vrši se v četrtek, dne 18. t. m. ob poiu b. zvečer v biblijotečni d'oram c kr. d'^H^e vlade. Dnevni red: 1. Predscdstve-na naznanila. 2. Poročilo odbora in si^r a) gen^rab'p^a toMka. h) Haga Tn;k a. 3. Fcoč'o ra~unskih preglednikov. 1. Volitev dveh račim-skih rre^led^kov. S, Samostoini pred'o^i (? 1=\ pravil).
Prostovofmo varilno društvo v Begumah. Gore^js^o nnreHi eiedali-ško nre^stm-o ra Veli'oročm ^o^e-deljek, d^e 8. aprila t. I. v »Gasilnem domu«. Vo~izori se narodna io*ra s peti^m >Domen«. Začetek cb 4. uri popolne.
Gcrsnis^o akad. fer. društvo »Ves*»a« v Kranju priredi v ne^eijo. dne 7. t. m. »avro rr^dav arje v $ko;j; 1 oki v čitaini^k' rN-or'»ri Predaja ran^. ior. g. Juri ?tempih*tr o temi ^Italija pred Cavo"riem <.. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
D2?etW**ka »1'lriie?. Kakor že zna~o. slavi letos s'ov.a'*ad. društvo »ITr'ja« v Pra?i svojo desetletnico. V Pragi se proslavi z vebko slav-nosHo. katere častni predsednik je dr. K. Kramar. V častni rd'or je »Ilirija« izvolila med drugim bmed Slovencev g. dr. lvar»a Tavčar-j a . č^stne^a č'ana »T'iri;e<x g. Ivan H r i b a r j a in pa dr', prsi. g. dr. Ravni harja. Prctekfo-ji praske slavnosti so rektor dr. C e l a k o v -s k v . rektor teb-^ke dr. S t o k I a -s a in zunao praških mest dr. G r o š.
Zaved-bn. »Tarod-očuteAi™* ^re-bivalrre*n Spodnje In Z^orme ^««ke! Morda komu še ni z^ano, da obstoji v Snodnii £iški društvo, sicer Še mlado, toda delavno, katero si ie stavilo cilj. 7"ra'*:ti ^Sokolu« dom. 2e beseda »So^oV'i don'/ sama na sebi nrm predočuie krai. kier se bo gojilo nekai svetega, n^kai nlemem-tega. pre^oč'de na^ reč vso eoto-vost, da se bo v njem vcepljala narodna zavednost, narodni ponos v duše sinovom maike S'nve. "Zanamci bodo im^M <voi*as spričo našega dela še večjo moč in vztrajnost držati sokolski rrapor kvišku, visoko, tako da se bo videl no vsej naši širn« domovini. V dosedai vedno naoreu-ni naši občni pa se je poiavda mlač-nost in snv lo trdim, da ie temu vzrok za'ega strrrenjakov. ki je nekdaj bila še majhna, sedai oa, ko se je razširila, hoče z^s'rup'ti srca. katera ie nekv'aj ra^o'njeval edino nepokvarjeni čut do milega nam ma-ternega jezika. Ta strunena zalega ovira na*e delovanje. Zato, vzdra-
Foplurno koža in Icsle.
Doslej navadni način negovanja las ;e obsta'al praviloma v tem, da so se las:e zjutraj poškropili s kako špi-rituozno tekočino in se je ta tekočina nekoliko vtrla v lase in nato izhlapela. S to proceduro je bil navadno vsak zadovoljen, si napravil prečo ter si domišra, da je za poganan^e in ohranitev las storil vse potrebno.
Ta sistem negovanja las pa nima piav nobenega zmisla. Predstavljajmo si samo, kako navadno na glavi izgleda, kako tiče lasje v Sli .a i. koži in kako, kakor uči Izkušma, izginjajo.
Kakor vse v stvarstvu je tudi sestava las, njih držanje v koži in n ih rast čudovito preprosta. Poizkusimo to na poleg stojećih peterih risoah pojasniti. Slika 1 kaže — seveda močno povečana — dolbino v koži, ki je določena, da sprejme vase las, takozvani lasni mešiček, na katerega dnu opazimo ma:hen gomoljček (slika 2), namreč lasno koreninico. Gorenjema konca lasnega mešička se pa drži, kakor se vidi na sliki 3, majhna žleza lojevka v podobi majhne vrečice, ki neprestano
mite se vi. Ki ste v resnici čistih naprednih misli, in pokončajte io s tem, da se oklenete društva za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški, ki bo postavilo dom. kateri bo tiskarjem v ponos in vsemu narodu v Čast. — Treba je še omeniti, da sta darovala posestnik g. Jože S e d e i in gosp. Jernej Bergant v korist Sokolski zgradbi na rednem občnem zboru nabranem znesku po 102 K vsak po 20 K; nadalie je daroval g. Sedej, ker je bil nekoč oproščen »cehe« 5 kron in pri za mji seji društva za zgradbo »Sokolskega doma^ znesek 20 K. Iz njegove roke pa je nadlo v preteklem mesecu tudi dokaj cven-ka v nabiralnik za zgradbo, ki se nahaia v gostilni Petra Burje (»pri Ančniku«). V preteku 14 dni dvakrat izpraznjen, je prvič vseboval vsoto 42 K 20 v. drugič pa 43 K 07 vin. Strelski ki 'b »Siš' a« ie podaril društvu ?6 K S4 v; g. Seidl pa je oddal društvu 2 K, dobljene pri neki kupčiji.
Prosveta.
Gostovanja članov slovenskega deželnem  gledaTše« ljubljanskega.
Na veliko nedeljo, dne 7. aprila se vrši otvoritvena predstava v Oor:ei, v »Trgovskem domu«, burka »Vrržji Budi«. V ponedeljek, dne 8. aprila gostovanje v Tolminu: izvirna »lov. drama Antona Fnntk^ »Tekma«. V torek predstava v Goriei. V sredo, 10. aprila gostovanje v Kanalu: veleza-bavna burka »Nebesa na zemlji«. V Četrtek predstava v Goriei. V netek, 12. anrila druga gostovanje v Tolminu: burka »Vražji RthR«. V p nede-ljek, dne 15. aorilr sto** t o v* nje v R~n-vnh v dvorani g. Žnidarvie;« »Nebesa mm zemlji«. V sredo, dno 17. uprila irostovanje v Trstu (»Narodni dom«). UprHori se sijajno osoela izv^roa slovenska drama A. Fnntka »Tekma«. V p^tek, dne 19. aprila gostovaje v Prvaem*. v dvorani »Sokolskega doma« »Nebesa na zemlji«. — Ostale dneve se vrše redno crostovanin v Go-r»ei in se o prizore drame: »T**kma«, »Rek?»«. »Grešna ljubezen«, »K>aP«; komed'j*: »V nočni kavarni«, »ZJsta skledp«, »Gprdicf«, »Koncert«; burke: »Vraz;*! R'idi, »M;i;jon« in »Nebesa na remiji«. — R?pertoire je li-torrren. duhovit in zabaven. Sodeluj* v celoti 18 elnnov slovens'*e<ra deželnega g1 od a lišen. Damo: Danilova k. r.. Četrilova, W!rtrova, Bubšekova, Thalor^eva, Vera Dan'Iova, Juvano-ra in Nne;eevn. Gosnodje: Nneič, Danilo, Povhe, Čimneek, Križaj, Bnk-šrk, Molrk, Drenovee, Prček in Ha-liić. — V petek, dne 26. aprila se vrši gostovanje v Celovcu v hotelu Tra-besineer. To gostovanje je sploh prvo rrostovproo slovenskih '»orraloev v Celovcu. Dplje cr^tnjejo še v Mariboru, Ljrtomeru, Pt"j". Slov. Bf?t^ci, $t. Jnrjn oh J"ž"i žol-rnic1, Celju, £o~ c+arir, Pre^-^^h, Trf»ov!*nh, Rrtdol-fovem, Metliki in Ribniel, koder se dne Ifi. mnja turneja z^klinei.
Odborova seja »Matice S'oven-ske« dne 30. marca 1912. — Predsednik pozdravi zlasti nova gg. odbornika, prof. Ivana Grafenaucrta in dr. Ja"ka Lokarja ter poroda, da se ie udeležil umetn-škeea sestanka, ki o-a je sklicalo »Splošno žensko društvo«, ter tam zavzemal st°lišče. da bi se slovenski obrazovalni umetnosti ra'draineje romrglo. ako bi se v občinstvu zbudil smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vrxda v 7agebu za JOletnico prezidenta Srbske akademije znanosti, Stoiaua vovakoviča in s tajnikom M. Pug-l|pm ter z g. Cv. dolarjem na skupščini Matice Hrvatske dne 24. mar-i a. Matica Trv. je svojo naklado za I. 1911 v 10.000 izvodih raznečaia. — Poročilo o skrutiniju volitev na glavni skupščini se vzame na znanje ter se bivfemu odborniku g. dekanu
A. Koblarju, ki je bil član odbora od
I. 1910., izreče topla zahvala; zahvala se izreče nadalje bivšemu odborniku g. S. ftterbencu. — Za predsednika se izvoli dr. Pr. Ilešič; za I. podpredsednika vitez Grasselli, za
II. podpredsednica Ivan Suš ik, za blagajnika dr. Fr. Detela, za ključarja dr. L. Po*ar in dr. Fr. Z*>aš-nik. — Izvrše se volitve v knjižni, gospodarski, zemVnis^i, tehniški, znanstveni, umetniški in narodno-pisui odsek. — Uredništvo Petruš-kinih pesmi »Po c^sti in stepi« prevzame g. Oton Zurančič, glavno ure^mšb-o Letopisa na predsedniK. — Snrejme se za »Zbornik« »Slovarsko gradivo s Tolminskega« in obese*nej?e povest A. Doli^arja »Tuiski promet«, sestava nodrobne-ga nro^rama za »Prevode iz svetovne književnosti« se odka*e knjižnemu ods^u Nanisntj ie ^e uvo^ k »Za^is^om iz mrt^e^a ^oira« P"o-s^ri^ski). — L. 1914, ob svoji sojetnici izda Manca posebno spomen-knji^o o svojem dosedani^m razvoju ter rr'r^di tite^^rno izložbo, za prirerlitev te »zlo*^e se vnH poseben ods^k s nravieo kr^ontacife.
RnMžeunast.
— B!*~f1ot«»fc?i rlsa^^'^v seda,ti/% doKe. Knligo'rž"i^a Kleinmavr <5c Pa^her^ ie /a*°ln r*od t^m na^'o-vom iz^nf-^ti ^?,"f:ioteCo <:p»s'>v pisa-totf^v s^dauie dobe. Prva krf ra te •/Mrk«* i« ora^'kar I***«* »A. Nova-čnn: Na^a ^fas « I. del. V tem nrv^m delu cidnsa »N?a^a vas<f je zbral pi-sa^e'i ^t'rma'st motivov »z prrV^a km^tsk^a ž"v^e-ia. Idejo knjtre rnvp Črtica ^Mjsel«. V prQ*resH?v^rn ^?efauu« nas ian-o s*ari'cn zgled sfa^e vz^-ofe na Vrn^t'h. Polr»o se nas ti»di doimi ^Ce^dforski vaienec«. Iz črt*r«^ »Nazivi »e tt^"4*!'*« ori^t-na naivnost, z ubog:m >»Vaškim ate-isfom* rt.i iman*o resnič»>o «Ox"He. Humor;sfix"i sta no^p^tj ^^e^'tev* in pa or;nrin^lni v^^bji kraltA. Prn^a vivpl«;lc-| nove^t »^es« u^^*"* ^s!**d son'orn^n-a natnrab^^a. Ofobokorc-s^n «n tra^ič^n ie »^^o^oroik r7!?!^^, »v kler»« na se utnnlja ^korinh Mrko-r*a v l^sfrK>m ^-inn. Tem« nrv^" sl^d'ta še le***S druH Ki tretji ^el. V drueem srečntro »^;nške<^a Cvra-na«. botra Co'io v »Sv. h»'rmi«, 9f^-re^a »VnkR* ?n vers^obln*r»»o »b!vi-co«. Me^ m**ua črticami ie še zanimiv »Selalec^. res°m v nrozi. pommk s'avni Oroharievi slikv ki nm ie k^ii'ra tudi ^osvečena. Tretii del na občega veb'*'^ ro"ect iz ^rn-'kp^a ?tvtif^»a. »Slovensko brat-St^^o-T sntn"^ študent T^an Panov no n^;h kr*»»;h in odide razočaran vsl^d neuspehov v tujino. Mlad je še, mor^a se ^rrne ...
n*tr<i in refic. Pr;re^ii in izd^l Iv. Ki-ferle v t l>tfiH^>»i. f^sfi 50 ^rvi 9*^** zveki. Oob^voio se ^o 2 K v knii-"*a**n^h in -iri i^dnint^tni • I mn^rrm. Hol^nts^a ces*n 21. T^^al^teli po^i-ba proti .Mjvzelin. f^d0r pa mu pobite denar nar*r°i ^kar le raj^^^cle) dobi zvezke noštni^e nrosto. IVv'i so tako ureieue. da j:h s*^e r*eti tudi nedoro^'a m'a^i^a. Iz^njntelj rro<» o*tr. kolege u^^e'ie ztesH na debeli, da b? renie^'m citr°ri',m orinoro^ali to zbirko in s rem r>?$irjali lepe slovenske narodne pesmi.
Razne stvari.
0 Ustrelien morilec. Iromost, 3. aprila. Pri Sa^co so pred kratkim našli trgovca Bonfiolla umorjenega. Danes so zasledili morilca, k» se je pa postavil v bran m ki 50 ga nato orožniki ustrebli.
* Povodu ji v Ameriki. Mem-phis (Ten^essee), 3. arrila. Povo-denj v Mississippt je največja, kar jih ljudje pomnijo. V Hickmannu so celi
okraji pod vodo in več tisoč ljudi je brez strehe.   Dvatisoč oseb strada.
* Major  Lang zdrav,  k'i m, 3.
aprila. Kirasirski major Lang, ki je bil pri atentatu na italijansko kraljevsko dvojico težko ranjen, je danes zdrav zapustil bolnišnico.
* Eksplozija v tovarni za dinamit. Dortmund. 3. aprila« V tovarni za dinamit v WeissenNurgu se je včeraj zgodila velika eksplozija. Inženir Fluhr in neki ključavničarski mojster sta bila ubta. Posirpje je popolnoma razrušeno.
* Iztruh ognienika. Tokio. 3. aprla. Vu kan f^ih rajala na otoku Ožirna sino bruha. Nevarnost »e, da la\a razdene vse bližnje vasi. Prebivalstvo je pobegnilo na Čolnih. Zadnji izbruh -ega vulka a je bil leta 1868.
* Dva otroka se zastrupila z opijem. Katovice. 3. aprla. Ženi nekega rud^ria ie zdravnik zapisal opij. Ko ni b;lo niti nie niti moža doma, so do*Ti otroki steklenico z opijem ter op^j izp:Ii Dva otroka sta bila takoj mrtva, dva pa umirata.
* Verska sekta morilcev. Nevv-vork. 3. anrila. V mestu Latavette v državi Lou'S;ana ie policija zasledila vers' o sekto, ki je v svoji verski blaznosti morila ljudi. Neka aretirana mulatka ie izdala nočemanie sekte in priznala, da je sama umorila Šestnajst zamorcev.
* Dlnamit^a patroma eksplodirala. Krakov. 3. aprila. V stanovanju rudama Melbin^a v Niedziclic-kt je danes eksplodirala dinamitna patrona. Celo stanovanje je bilo razrušeno. Helh:jioova žena je bila popolnoma ra"ni'isarj^na, lielbiug pa smrtnonevarno ranjen.
* Podpise da^t   je   nabiral. V
Jurjevem ia Pruskem so aretirali nekega mladeniča, ki se je seznanjal z damami, da bi doNl njih podpise za svoi ffnevmk. Dame sicer niso msl le nič h^degga, ven 'ar so bile pa k^alu iznenađene. V zaois-niku so bila izrezana na rapinu okenca in sicer t^ko previdno, da dame niso zapazile, da podpis"ieio menice, ki so b;le vložene v knjigo. ?e večle ie b'lo na rtihovo iznenađenje, ko so morale dame plačati te menice.
Odbor splitske odvetniške zbornice ured disciplinarnim svetom Fublanshe odvetniške zbornice.
Sodni svetnik Manfredo v Splitu je šel v pokoj in je hotel otvoriti odvetniško pis-mo. Odvetniška zbornica oa ga ni hotela vpisati. Iz tega je nastal konflikt in je napos!ed justična uprava odredila proti celemu odboru splitske odvetniške zbornice disciplinarno preiskavo in dele-govala ljubljansko edvetniško zbornico. Razprava proti dr. J. Katabni-ču in tovarišem se je vršila včeraj nred d:scinlinr>rn*m svetom ljubljanske odvefniške zbornice. Splitske odvetnike je iz kolegijalne nri-iaznosti zagovarjal žunan dr. Tavčar in so bili vsi oproščeni.
Prečlfane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do S. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredne društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi. Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero
Telefonsko in brzojavna poročila.
Klerikalne volilne sleparije v Črnomlju.
Novo mesto, 4. aprila. Pred tu* kajšnjlm okrožnim sodiščem se je vršila danes obravnava proti trem klerikalnim voditeljem v Črnomlju zaradi volilnih sleparij. Vsi trije so bili obsojeni.Župan Skubie je bil obsojen na 14 dni, odbornika Schweiger in Kambie pa po S dni zapora.
Absolutizem na Hrvaškem.
Zagreb, 4. aprila. Vodje opozici-jonalnih strank so izdali poziv na vse zaupnike na deželi, da naj ti preprečijo vse, kar bi lahko dalo oblastim povod, da nastopajo proti strankam. Kakor se čuje, se pripravlja splošni l*ojkot ogrskeg-a blag-a. V tajni konferenci so sklenili opozieijonalni voditelji, izdati manifest na vse evropske narode za varstvo proti absolutizmu.
Budimp^š*a, 4. aprila. Opozicijo-nalno časopisje se ne strinja z uvedbo komisarijata na Hrvaškem. To nasilno sredstvo ni nikakor upravičeno in tudi svojega namena ne bo doseglo, marveč poostrilo le še politično razmerje. Organ Kossuthove stranke pravi, da niti najžalostnejše razmere na Hrvaškem ne bi upravičevale takega nastopa vlade. — »Egvetertes« se zavaruje proti kršitvi ustave, ki bo politični položaj na Hrvaškem le poostrila. Splošno protestirajo vsi opozieijonalni listi proti suspendiranju ustave in proti temu, da vlada v tem svojem koraku ogrskega državnega zbora ni obvestila. Samo vladni listi skušajo opravičiti suspendiranje ustave.
Budimnešta, 4. aprila. Več čla-uov Kossuthove stranke namerava v prihodnji seji ogrske poslarsk° zbornice interpelirati vlado zaradi suspendiranja ustave na Hrvaškem.
Zagreb, 4. aprila. V Zagrebu je vse mirno. Or^žn'ške patrulje krožijo po mestu. V opozicijonalnih kro-g"h proglasitev komisarijata ni čisto nič iznenadila, ker so bile vse stranke že pripravljene na to eventualnost. S'eer pa, ali so bili zadnji bani kaj drugega, kakor komisarji, ali je bila sploh drslej na Hrvaškem v veljavi uetavat Formalna proglasitev komi->arjata ne pomenja ničesar drugega, kakor konec državniške modrosti madžarskih odločilnih krogov in je. samo doknz za to, da ni več mogoče' ustenoviti na Hrveskem nobene na-erodbene stranke. Toda tudi z absolutizmom se ne bo posrečilo poklicati v živHenie take stranke. V hrvaških narodnih krogih so mnenja, da se bo snregovorila resna beseda o suspendiranju ustave Še v neštanskem parlamentu in v avstrijskem državnem zborn.
Zagreb, 4. aprila. Dnevnikom je malodane onemogočeno nadaljnje izhajanje. Cenzura je obvestila vse liste, da dobe eno uro kasneje, ko predlože oblasti dolžnostne izvode, pismeno obvestilo, ako se smejo tiskati, ali ne. Dokler ne dobe tega pismenega dovol^nja, se ne sme pričeti z natis-kom lista.
Zagreb, 4. aprila. Vee uglednih narodnjakov namerava za čas, dokler bo trajal absolutizem, zapustiti Hrvaško ter iz sosednjih dežela voditi borbo za pravice naroda hrvaškega.
Zagreb, 4. aprila. V političnih krogih se govori, da namerava komisar Cnvaj dati aretirati najuglednejše poHtlke, pristaše hrvaško - srbske koalicije in stranke prava.
Sltuaelja na Ogrskem.
Budimpešta, 4. aprila. V krogih nacijonalne delavne stranke so prepričani, da ima vlada že v rokah dekret, s katerim se razpnšča ogrski
masti v lasnem mešičku zataknjeni las (glei sliko 4) in ga dela volnega.
To je pravtako modra uredba, kakršna sploh obsta:a za človeško kožo, ki jo tudi neprestano deluoče kožne žleze nalahno preskrbu'ejo s tolščo in jo s tem ohranjalo voljno invarueio zunanjih vplivov. — To tolščenje ima pa pri laseh to nepriliko, da se večkrat proizvaja preveč tol-ščobe, ki se seveda mora SUki 2. nek;e usesti. Ta tolšča se posuši. Pri obrazu in roka'i, kjer se ta preobilica tolščobe zaradi nesnage, ki se jo oprime, kmalu na zunaj spozna, si pomagamo na stari način; iznijemo jo stran. Na poglavni koži pa, k]er se kopičenje tolščobe ne spozna tako močno, se pa vedno bolj množi, in ker so las;e najboljši lovilci prahu, se na nih kmalu napravi debela plast, ki zadržuje lasem rast
Na sliki 5 vidimo tako plast, ki se napravi na vsaki glavi, ki ni redno utniva ia. Taaikaj, kjer se pričenja lasna dolbinica, opazimo tenko plast, ki jamico sčasoma zapolni in, to ie naravno, rast, ki bi se morala razvijati v jamici, kar naravnost uduši. To je seborrhoe, tvoritev luskin« 1
Ta plast se prav kmalu razkroji in ta razkrojitev je, ki predvsem škoduje lasem, jih zadržu:e v razvitku in sčasoma pritira do izpada. Zraven pride pa še to, da dobe parazitni zbujalci kožnih bolezni v tej plasti izborno ži-vilno podlago, s Čimer se še bolj pospešuje izpadanje las. Kadar vemo to, se nam pa pravilni način ohranitve las razvije sam po sebi. Gori omenjeno plast je seveda treba odstraniti, da las e, ki silijo kvišku, morejo nemoteno rasti. Kaj stori vrtnar, kadar je ledina pokrita s paskom ali ilovico? OJstrani jih seveda! Ce pa tega ne stori, mu pa seveda ne bo več naprej rastlo in se naposled udušilo.
Pri človeških laseh je seveda čistost poglavne kože glede na tolščobne plasti, ki lasem zavirajo rast, kaj preprosta. Nič drugega ni treba za to nego redno u-ni vanje prav preprosto z vodo in milom.
Seveda je pa treba kakor vsako stvar tudi umivanje las in
Eogtavne kole opravljati ne-oliko s premislekom. Predvsem je treba, da vzamemo milo, ki more to skorjo tolščobe (luskine) raztopiti in glavo oprostiti maščobe, ko- *
I!
likor jo ie preveč. Milo mora nadalje imeti tudi primes, ki zbuja delovanje
poglavne kože ter rast las in ki obenem zadržuje parazitne zbualce kožnih bolezni v min razvitku. Kot tak dodatek je pa kot suvereno sredstvo ie od nekdaj preizkušen kotran. Gotovo bi se bito že zdavnaj udomačilo to umivanje las s kotranom, ako bi navadni kotran, kakor ga sedaj rabimo v obliki gostih in tekočih kotranovih mil, ne imel dveh neprijetnih postranskih lastnosti. To je prvič srhljivo draženje poglavne kože, drugič pa mnogim neprijetni neznosni duh. Zato so se več let vršili poizkusi, kotran na primeren način predelati, in se je naposled posrečilo, te nepri-Sliti4. jetne postranske lastnosti navadnega surovega kotrana na kemični požlahtn>valni način odstraniti, to se pravi, sestaviti kotranov preparat skoro brez duha, ki pa tudi nima nič ne* všečnih postranskih učinkov. S tem izdelkom je stvorjen slednič tako dolgo iskani kotranov izdelek za umivanje glave — Pixavon.
Pizavon z lahkoto odstrani luskine . a i» nesnago s poglavne koit, se prt- |
krasno peni in se lahko da splaknitt z las. Ima prav prijeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega zbujalno vpliva na lasiŠČe.
Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. Zadnji čas dajo prednost zlasti Pixavonu »svetlemu* (brezbarvnemu), pri katerem je na poseben način kotranu odtegnjeno tudi temno barvilo. Specifični učinek kotrana je pri obeh izdelkih, pri svetlem in pri temnem, isti.
Posebno je omeniti, da imamo pri Plxavonu naposled opraviti z izdelkom, ki se vkljub svoji prednosti oddaja po prav zmerni ceni. Steklenica za poldrugo krono, ki se dobiva povsod, je pri tedenski rabi zadostna za več mesecev. Ta izredno nizka cena omogoča torej tudi manj premožnim, da na ta pametni in prirodni način Sliki 1 izvajajo negovanje las. Že po nekaterih umivanjih s Pixavonom boste opazili dobrodejni učinek in se zatorej umivanje las s Pixavonom označuje za resnično najboljši način za jačenje poglavne kože in krepitev las.
irlament. V maja bi bile nato nove
plitve.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 4. aprila. Listi podajo, da se sestane ogrska drtl gaci dne 20. aprila, da razpravlja o in-mniteti.
Srednlemorskl kongres.
Dunaj, 4. aprila. Dne 12. t. m. se si v Monaku kongres, ki se bo ba-z raznimi vprašanji glede Sretfo-mskega moria. Koneresu bo pred-doval knez Albert ter se ga bodo jeležib sloviti zemljenis:i in <?eolo-raznih držav Avstrijo besta za-opala predsednik in podpredsednik eografičneea društ- a in profesorja . Oberhummer in Briickrer.
Trboveljska nremogokopna družba.
Dunaj, 4. aprila. Upravni svet loveljske premogokoone družbe |*
delal včeraj svtdo bilanco. Od či-c^a dobičva se je porabilo .-OO.OiiO ron za odpis, ostanek se je prene-na nov račun.
Koze na Dunaju.
Dunaj, 4. aprila. Drugega aprila se pojavila na Dunaju dva sh'čaia oz. Dognalo se je, da so bile koze inešene iz Galicije.
mrt  bivšega  češkega državnega poslanca Sokola.
Praga, 4. aprila. Danes oncldne umrl v SI letu svo*e starosti biv-^ladočeski državni poslanec Jo-Sokol. oče   sedanjega češkega slanca Karla Stanislava Sokola.
Stavka na Češkem.
Most, 4. aprila. V vseh prero-
Kopih   delajo delavci normalno ovsod so delavci polnoštevilno pri-zopet na delo   zlasti   v okrajih s. Tepfice in Palknovu.
Rudarska stavka.
Usti, 4. anrila. V tuknj^niem ru-*skem okolišu so se vršili vehki odi. na katerih je bilo sklenjeno, se delavci zadovolje s ponudba-podjetij ter poidejo zopet polno-evjlno na delo.
:-.: vai>ctle;rica kronanja bolgarskega kralja.
Sofija, 4. anrila. Med kraljem in
odem ?e prišlo do ostrega spora. Hod se brani kronati neortodoksna kralja povodom petiudvajset-* njegovega vladanja.
Malisorl In turška vlada.
Solun, 4. aprila. Turški notranji
lister je imel tu konferenco z ne-erimi voditelji Malisorov, ki so avili, da morejo Maiiscri le tedaj ;ati zvesti sultanu, če turška vla-izpolni vse obljube, ki jih je dala oječasno glede izboljšanja položa-Malisorov.
Potres.
Solun, 4. aprila. Iz Korice v Bi-jskem vilajetu so čutili danes Jt*aj lahek potres. \ eč hiš se je ašilo, vendar se ni ponesrečil no-
I človek.
Ti uski car in nemški cesar.
Petrograd,   4.  aprila. »Novoje |a« poroča, da se ses'ane ruski 'i nemškim cesarjem sredi julija ilandiji.
ket nadvojvode Frana Josipa v Peterhofu.
Petrograd, 4. aprila. Petrograd-
večerni listi   poročajo, da pride
• ii meseca junija nadvojvoda M Fran Josip z nad vojvodi njo o \ Peterhof.kjer ostane 4 dni kot t carske rodbine.
Vf dja pariških apa.se t prijet.
Pariz, 4. aprila. Vroditelja pari-« avtomobilskih apašev Carrulija ili v nekem   pariškem pred-. Ko so ga hoteli aretirati, se Kusil zastrupiti, kar »o pa še i^no preprečili.
Stavka na Angleškem.
Lond >n, 4. aprila. Pri glasovanju stavitvi stavke je dosegla stranka,
• za konec stavkarskega gibanja no 24.000 glasov. Položaj je zelo
Kitajsko.
London, 4. aprila. ,Times' po-
}o   iz  Šangaja,   da je narodna
• .na sklemia z *z0 proti 6 gla-Qfn   preložiti   sedež provizorične
• v Peking.
London, 4. aprila. .Morningpost" |j^a iz Sangaja : Regularne čete iz [*nga, ki so se nedavno tega vrnile ugaja  v Hankov,  so  se snoči in zagrozile, da zažgo generalovo vanje.   Vsi vlaki  iz Hankova v 3j so prenapolnjeni z bežečimi 'i.
Peking, 4. aprila. V Pekingu vlada tona anarhija, dan na dan se do-FrJ krvavi spopadi.   Juanšikaj je &lal svojo rodbino s posebnim >m v Tientsin.
Mehika.
New York, 4. aprila. Iz Altomiea '^hiki poročajo, da beži general
Aubert, poveljnik zveznih čet, proti
Torreonu, kjer se zbirajo vladne čete za odločilno bitko z vstali. General Orozco je storil vse, da prestriže generalu Aubertu pot in uniči njegovo četo.
Nesreča pri streljanju. New York, 4. aprila. Pri neki mornariški vaji je razpočil top ter ubil 13 mornarjev in več mornarjev ranil.
Gospodarstvo.
— Za kamnoseke važna ministrska odredba. Ministrstvo za javna de-\n je ravnokar izdalo na namestili-štva odredbo, ki je jako važna za kamnoseke. Po tej odredbi s* mornjo pri vseh večjih javnih in monumentalnih zgradbah oddajati vsa kamnoseška dela neposredno kamnosekom.
Dn sni list obs<ga 8 sln>n.
Izdajatelj  in oderovorni rtretlnik: Rastn Pnstosleni?ek.
Lastnina in t! k »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne apri'a: Janez Oerbec, delavec, 29 let, Radeckepa cesta 11. — Frančiša Jes?h. delavka v tobačni tovarni, 27 let, Sv. Pet»-a nasip 67.
Dne X aprila: Marija Cajhen, bivša delavka, So let. Radeckega cesta 11. — Boštjan Kovač, delavec. c0 let, Radeckega cesta 11. — Milan Tušek. steklarjev sin, 3 mesece, So-darska steza 4
Dne 4. aorila: Janez iMejač, hlapec, 72 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici.
Dne 1. aorila. Jožei Dobravec, dninar, 22 let — Ivana Peirovčič, strokovna uč?teTtica, 41 let. — Frančiška Svete, kočarjeva hči, 5 iei.
Dne 2. aorila* Mihael Mlakar, delavec, 33 le:.
Mnenje gospod« dr. MonHa
Olah Szt. Gyorgy.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Z največjim veseljem Vam naznanjam, da srm jako zadovoljen z \TpIivnostjo Vašega Serravallovega kina - vina z železom na podlagi svojih izkušenj, ki sem jih napravil in kjer sem imel najlepše uspehe toliko pri malokrvnosti, kolikor pri šibkih rokonvalescentih in oslabelih bolnikih. Jemali so ga vedno radi; obudil je tek in bil je vselej lahko prebavljiv.
Olah Szt. Gydrgy,   1. januarja
1910.
Dr. Monda.
Clattkesf, svetost, mehkost kote
se do« te le z voorabo
Bragavevega mila
s traficcskfm igairem.
Dobiva se povsod      Dobiva se povsod
Budina poročila*
!d«bl|aaska
„Kreditni banka ? Ljubljani*.
Draitl karti Janatake nam 4. ipilla 1912
i»m'i   ; aiagatef
reTke
Iv« analev* rent* . . . . 1*2' , »rebrn* rentu . . . , !•/. nvitr. kronski renta   . .
PU o*r. „
i*, kr^nitkA rfe#eino naSafSa IV, k. o. Mk* dež. banke .
!a ». i**o % . . . »»  »» 19S4 .... a
tl»k^......
leataiiake t.tg<ta|a
M. ^
•vT»kp h»m>*e^nc . .
tfifi. Vr>mnti»lna .
gv*?r. VretfUne . . .
IfiiMtaftfllr*   .   . . .
avstr. rrla/. fcrfla . .
harrf'tka.....
t«r*k^......
••<»•••.
' jiiM'lflHB''e kred tne f«anke . *. vstr. kradMnera zavoda . . r>»n*fflke hnn^ne drnfbe . .
fti»ne fe1ei«fce.....
V*«vn* 'e'etnke .   .  . .
Mo?ne-Mon»in.....
C>*ke «Tn<1lcofne družbe . . ^Ivnoatenske bnnke.  .  . .
Ma**
eMnl........
v»fke........
rankt   .... ...
h-t  .   ....... •
R »W(l.   .  .   .   •   •  .   . .
n
m »•
H tt H
i*
89 65 ' — 89 6
922c 9175
42*5-611 — nb7 50 3'* — 264 7 24S:0
,w -
71 — F3 — 40 — 3»2
^7 » "42 75 Oh i;
936 75
372* - I 253-20'
n-sa!
1 7 65 I 9 50 9lft i
253 75
8 rSS 9320 8 -8.r> 89 6 03 2S 92 75
438 — 623 -3 950 320-^76 7S 254 50 • 14 — 50 S 77 — fi9 — 46-36 25 *46 30
457-
W 75
1072S
/31 25 937 75 373 — 28420
II 41
1178
94 ^0
54-7
Zttnc c»n* v Budimpeiti.
One 4  arrila 1912. Termin.
Menica za april 1912 .  za 50 kg 113'
Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg It 76
<}. za april 191 za SO kc in«9
Rž za oktober 1912 . .   za 30 kg 8 7»
Oves za april 1912 za 5» k- 977
Oven aa oktober 1912 ra 50 kt 8 44
Koruza za mai 1911 aa  0 kg 8 74
Koruza za julij 1912 . , aa 50 kg g-79
Naprednjakl,
•»•■iBlafto m pri vsaki priliki
»Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj!
Meteorologu« noročko.
VUkM tU m*Tj*m »vf-J Sraiaf« mtmi tlak ie-7«
O. («	£aa apata-vaaja	Staafe baro-■etra v mm	o. ** Vetrovi ss t— —	Nebo
3. M	2 oop. 9. zv.	7352 740-2	110 ar vzjvzh 4*5 ar. szah.	dei oblać. poi oblać.
4.	7. «j.	743-2	1-2  »t. jvzh.	del ib ač
Srednja včerajšnja tempeiaura 8*6 norm 7'J* Padavina v 24 ura* 0 0 mm.
Poslano!
Preteklo leto napravili smo v Zg. Brnik-u pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materija! dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini
založnik sveto v al h kaailalSi strojev ,,Ceering ■ asi
Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje.
Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabavite karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaa-»ao na označeno tvrdko.
ZG BRNIK pri KRANJU, dne Š, svečana 1912.
Zopman in drugi.
* al
!UHalil&! i *
_! a
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v*
•44
„MI! KRjill
prešerno« ulica 7.
Fotografi! operete
kakor  tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
loliii'iia i
Adrija"
Gli!3stfeio kODcesilonirana prodaja itrmioT
2798        v L^uMJani, Selenburgova ulica it. 5«
Temnica na razpolago.
Zunanja   naroČila   s   obratno poŠto Zahteva'te crnike I
Ometfll in trg. vrtnar
tjnbljana, Kolezijske n116
izvršuje
1542
. vence
za razne prilike Ooio
Prodaja nrrtli«. m-Dovntne sadik« tis-llit ii zeluiau
BS
v Ljubljani
phporoCa naslednja dela*
mat
Adrejev I* sttt ttđtti smeh . K 14», AJkere  Izlet v Carigrad .   .   .   a — SO
» Prešerno« albna » 2 40 Betf Ustolieene k«ro$kili vaftti   t> -30
»   Slovensko aenika meja aa
Koroikem                  .   .   » l#40t
» Narodni kataster Koroške . * —60 Bene* Sumankif      Bfedkovski
odvetnik.......a> 150.
Botnn  Doktor Rofniaa   ...» —50
liumttt  Hali lord.....» 1 60
ikmkm  Aleš ii Razora ...» ISO.
0\ C&snikarstvo in naši časniki • - 80 Ledi Srniofiiuk    Med knjigami
ia tjadrid              ...» —-50
BmmmSmmm V naravi . .  » 120,
H o tn. >.   Dnevnik   .      .  .  .  » — -60
Jurttč Zarani safsi l.~XL .  .  » 1*20.
Jtitnti   Ukrajinske dome   . ,   » —*30
Lah  Vaška kronika   ...» 1 70,
Ltpte. Straiiovaicidvehkranl. rt. a » 1 —, y.m6 Ljabezen in funaštva straba-
petne«ra nranorščaka ...» —*80,
Mumtk  NajtiHisi sorrazniki    .  » -*60
(Jblak  Stara devica      ...» —-60,
0\ Razne nrinovesti ...» —*80
Remec Ljabezen KnnCaaove Klare   » 150,
»    Premaganci                   » —60.
»    V štndento skib aPcah     » 150.
»    Zadnji rodoviae Beaalja   o 150,
A^k   Mina......> 120.
Scnćar   Cez trnje do sreCo.   .   » 1*20,
Scpetacec   Zaljubljeni kapucin      -■ 1'—.
fr% Štiri ruske slike      .       .   » —60,
Theur%et  Undinn                         > —*90
Irsteniak  Slovensko »ledalilče   * 2- —
Vesei   Libera nos a malo    .   .   » 1*40,
Zamtk Zbrani s*)isi . . . . » 1"—■ Ztm  Osnovat nanki o narodnem
fosnodarstvu                      » 3'—
s:
2-40
2-40
2-50
260
2-50
1 70
2-~
2 70 2-
160
1- 60
250 1 60 250
2- 50 2-2-20 lo0 1 60
220
JJasveti za varčne gospodinje.
če hočete fino in ceno kuhati, držite se
bledečega jed lnega lista:
D/\nrlpii*>k • KromP'r z Vertesovlm *u-r UilUvi jct\ • tjažtvim piidatkotn. Zelo okusno in slastno, poleg tega stane le par *';nanev.
TnrAL-* Goveji guljaž z Vćrtesovim gu-lUlCIVa ljaževim pr'datkom. — Močna, »edilna jed z dobrim okusom.
4?r(?w!n» K,0Dasce v omaki z Vćrtesovim 3iCUU» gU\ azevim pridatkom. Mnogo boije in izdatneje kakor s hrenom ali z drugimi pndatki.
Čt*+ricAz • Pi*^*n*c v papriki z Vćrte-V>CU teh • sovim guljaževim pridatkom. Dobra, delikatna jed, priljubi ena pri starih
m mladin.
r)Aipj. .   Fižol z Vćrtesovim guljaževim C t'J K.   pnda'kom. — Oku-na, ^elo cena
jed, ravnotako redilna kakor meio.
^O^fitn« Ze,Jc z Vertesovim guljaZevim DIJJUIV . pr datkom. P,kantna\, izborna ied z največjo cenenostjo.
1-Jp/lp.Pn- Telečji Ruljaž z Vertesovtm ntUCl Ui guljaževim pridatkom. Dobia, lahko  rrebavljiva jed, tudi najne^nejem
osebam orija.
Pripravi anje vseh  teh in  Se mno^o
neStetih okusnin jedil ie tako enostavno in • ahk.j, da je ponesrečrnje pii malenkosti pozornosti izključenj. Ker se vseeno ponesreči kaki jed, je temu krivo te napačno kuhanie jedil. Na zahtevo daje Verles & Co. natančna pojasnila. 1 koš.ek zadostujoč za 1 kg rresa. 2 kg kroirpirja, zel a fi?ola itd. in stane 2 > vinarjev Gafantirrtno najčiste 5e mr?vnc masti in druge ingredijencije, brez vsake rastlinske masti. Od c. kr. preizkušal šča na Dunaju prei kano Dob va se v vsei boljših ire^vmah. Pravo edino „Vertes*.
7An31*£ll P^-lavno varovano, se ™ ai»i*i*aA| vporablja z velikim uspehom mesto Vanilije, je pa mnogo zdravejše, trdnejše, izdatne'še in cenejše. Mal dodatek daje močnatim jedilom, sladoledu, čaju, likerjem, rumu itd najlepši vanilinn okus. Cena 10 v. Dobiva se v v eh boljših trgo-v nah. Edini i de ov^teli Vertesovega guija-levega ptidatka in Van'llola : Tvom;ca jedil Vćrtes & Co., Lugos St. 4^1 (Juž. Ogrska).
i-, o
O -O
ey»
i-3
ta
ra
ca
O*
Lekarnarja A. THIERRYJA BALZAM
UtM pristen s iricno bbm hm rantrsao aauuok*. •BI.A.'-TVEKO VAROVANO
Vtako popačenjc. ponaredba M -ii ::i»»i.f dr«g»ga b«lllmi s tmotno podobnim i 'n»mkatni s* knrenskosodno w»leduje Zanesljivega g ra iln«aa tirmlca H kaAlio, rameta-ranja, hripavo^ti, katarju » požiralniku, t-ranim bolečinam, pri inlloencri. telodtaih boleznih, • omanjkanju slasti, slabem prebavijaniu ragatrnjj, gorrtici, iclodVnim krćem, napenjanju, koli.i, zobebolu in ustnim holrsnim. trg»mti no udih. opeklinam, irp-jJčaiem tad 12  ' ali     '   ali 1 *neriali»s nt^kl<rn:c»   C "» tiO.
Lekarnarja   A. THiERRVJA
edino pristno
cenfifoiijsko maslBo
»necljivo   najejntnvejseca   zdravilnega ućiaxa   pri se tako st<rih ranah, oteklinah   mmtvah, Tnetjih,  anoiitvah. btil.%h, oseblini>h. kur ih očesih, žuljih ; odstrani ic trupla vse tuie tvari ne in rlea ■ elo l>oleče oper cije aepotrebne   2 s stliiei stsneta       • .0
Mn si f lekarni pri Jnos'a nm" UDOLF WW t Pnlirafi m HOGITCD.
lil,t ?3 skn fsia vefiifc lakarnab. Ki debeli i trgiTink u tai£ciaa!ae drujn. 1222
ftilein tchttrBalsam
m oarSessiisst^
A TWerry in Pregrada
kai B»W i«k - Is« e rirusa.
J
II
J Ig. pl. Hleinmiij/p 8 Fed. BomSierg v Ljubljani. 1
l
Iz Sla:
Biblioteka pisateljev se Janje dobe L zv.: Nivačai. ilaža vas I. Broš. K 3*—, okusno v platno vezano s knjižnim
okrasjem K 4*50.
V tem prvem delu ciklu.a »NaSa vas« je zbral pisateli Štirinajst motivov iz našega^ kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica »Misel«. ^ pretresjivem »Štefanu« nahajamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih Bolno se nas tudi dojmi »Cevljar>k» vajenec« Iz črt ce »Na :ai je hodni« veje pustna naivno>t, z uoogim »Vaškim ateistom« pa imamo resnično sočutje. Humoristični sta povesti »Zenitev« in pa orig na ni »2abji kialj«. Druga živalska povest -Pe>« u^aja v*led somornegi n tturat zrna. G!ot»o!<o-reseu in tiagičen ie »Spokornik Elija«, »V kleti« pa se potaplja skopuh Mrkonja v lastnem vinu
Temu prvemu sled ta $e letos drugi in tretji del V drugem s ečamo »Vaškega Cvrana«, botra Coljo v »Sv birmi«, starega »Kuka« in versko-blazno »Evico«. Med drugimi čr icami je Se zanimiv »sejalec«, pesem v prozi, romniK slavni Groharjevi aliki, ki mu je knjiga tudi posvečena
Tretji del pa ob ega veliko povest iz vaškega življenja »Slovensko bratstvo« snuje študent Ivan Banov po naših krajih in odide razočaran vsied neuspehov v tujino. Mad je se, morda se vrne ...
Dobiva se v vseh knigarnah aH pa v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
7X
32
46
84
Stran O.
77 štev.
na zelo prometnem kram v hubljansUi okolici, se radi nrevetia večje trgovine
takoj proda. 1104
Ponudbe pod šitro |fT* govina 1912"
na upr?vni?tvo »Sloven-ke^ja K»r< <*a«
riejema zavaiovanja čtoveškefa živ« iienia po naiiaznovrstnejSih kombinacijah pod taku ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
/.lasti je ugodno zavarovanj na doživetje in smrt z manjsajočimi se
101 vplaCili.
„SfvAVIJA"
aS •       vzalemno zavarovalna banka v Pragi.
ltiarval fondi B 53.75$.285-24. - izplačana OiUkoemina ia kapltali|a E 115,3tD.§03*il.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
——————    Vsa oojasaila najsi     ————
aar [mm lastomtio 1 Uttllaii ćifLS» 1 Gorniki uliti itn. 11
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoi in najkulantnejc Uživa naj bol 1 Si sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonstne namene.
Krasna umetniška reprodukcija w već barvak
znamenite Grohar eve slike
a a
Prim
Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 crn In široka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hise. Ta
reprodukcija ie sploh najlepša in natdovršeneiša tcar tih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto EC 3.20, -
Dobiva se v
-1
Mmmi 1B
r
se da takoj v najem.1187
Lepi prostori, kegljišče in vrt
P*>nudbe   se   na)   pošljejo na n Stvo  »Slov.  Naroda« pod
. mr v-
A. C.M
Zelo orinoroflMvo ie
da se pregleda preo naKupom raznovrstnih porabnih in darilnih prednetov mo1 bo gato ilustrovani glavni katalog z 4000 slikami,   katerega   pošljem  na zahtevo vsakomur   zastonj   in   poštnine nrosto.
C In Ur. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most Št. 1160, Češko
MklaMto ar« 4 K.   titram ,«slmnm  ■ etu. ur« K 6-90.
Prav« arafcraa ara K 8*40. Budilk« a tvonilhim
■vmcbj6b K %-%Q, Uc<bre gosli K S" - . Samokresi
——_mm      K «*00. KI M. —————
■ ■
BJ ■
B
B ■ ■
B
Monfekcijsha trgovina
JI. £ukič
£jabljana, &>rea škofijo šteo. 19
L.
priporoča svojo veliko zalogo spomlad-nih kostumov, plaščev in kril za dame in deklico v naj novejšem kroju in barvah. — Velika zaloga modnih oblek in ::   površnikov za gospode in dečke .v
Cene prignano najnižje. Postrežba strogo solidna
i
i i
Iščem voznika
od 24  do 40 let starega neoženjega,
za prevažanie raznovrstnega blaj^a
Plačilo po dogovoru s 1156
Rarlou Siškavif. Cenial Istra.
Veletrgovina z vinom, žfjacjem in deželnimi pridelki 1197
n
Iščeta se
122^
Naročajte „Novi jubilejski cenik*4 1887—1912 s koledarjem!
Največja In najbogatejša tovarniška   zaloga prscisljsklh
:: ur, :: br l;anto\ zlatnine, s cbrn ne,
Lastna tovarna < trtcL
Konkurenčne ure po K 3 50,4. in 5.
Najbolj n šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
j   Edino zastopstvo za celo Kranjsko
„PUCH" koles.
Koristni. Tcpi kroji za onlckc gratis ::  pri nakupa Šivalnega stroja. ::
s prostim vhodom, eventualno z v: rabo kuhinje. — Lahko tudi v okolicj
Ponudbe pod ,,2 sobici11
na upravnBivo »Slovenskega Narodacl
Fino kolo B 90, ltne]*e E 110, svetilka S 3,  pros»i tek K 20.
Vaa koleaaraks potrebščina :i    po najnižjih cenah. n
fm oaik ti lB9i plakati gratis p trti.
*a K^anj^ko, Štajersko ?n Koroško ob lasnem rameščenju in prrviziii Samo orve vrste sile in resm nfi ^nnfi n»j svoje ponudbe pošljejo pod tlŠt. 119714
Ta uoravni;tvo »S!ove-»>U-pr?a Nar« da«
Vljudno vabim na ogled m obisk vsakega, ker mi zaradi cene m kvalitete nihče ne more konkurirati ~WHL
lili IIHI    samo nasproti frančiškanskega samostana, urar, trgovec ::   in posestnik, de!ničar družbe Union - Horlogere. ::
B LUŽE,
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaSCke, klobučke, havbice, čepice,
\\mm polreMBue za noTorolenlke
ia vsako modno blago potilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
LJubljana, Stari trg it «.
1
Prešernova ulica štev. 7
	
jg^^gSalaBialllal BWWWHWa1 MLBaHHHB ^B^BffSBBMiH	■eaHnH
________,	
]2!i££Sa$&B	aaHHaaHLaflHLVLI
odna
niigarna
v Ljubljani
združena s
Prešernova ulica štev. 7
i in šolskimi not
Papir
f   W  ffBVMIIIBIIIIt IIVNI
priporoča slovenskemu občinstvu svofo bogato zalogo kanceli<skega, .komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■
najboljše kakovosti ln po na^nlžilh cenah, ^pjj
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz* Učno izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
Tinte
aajpriprosteise in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
kaneeliiskt, Ironceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama, papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje.
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprosteiših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
umetniške io pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
is platna m iz usnja ter jermena  za knjige.
Mape za zvezke.
a pisemskim papirjem avstriisk^a in inozemskem izvora
v vseh velikost, m osme in za gospodo, *• n-vadno rabo in tudi sa darila.
Albumi
«• aUce, razglednice m poeatje.
Jfaroona knjigarna sprejema hdi naročila na
pisalne stroje
■--«-"- vseh sistemov
po tova niskih ceniti;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč ia vitke, visitniee, onauiilft, laktoro, trgovska plsnui itd. itd.
49
1341
73
5495
Tslsfsn itsv. It.
427
Telefon stav. 16.
Lota 18S7. ustanovl{ana delniška družba
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo | pisarna za arhitekturo ia atavbnotohniika dola t tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dola i opekarno s strojnim obratom w Kosezah la aa tfieai kamnolomi v Podpeo! in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
L
ijeo, SS  SpFSJmS za izdelovanje
Ji z do^ro plaro   takoj v lon^ar^lco
irno Griže nad CePeni, Štajersko.
Spalna oprava
1185
se cen6 proda.
nim**xa šesta it. 10, pri mizarln.
lan 1906: iel!1910:
lil Ml
' :ni sok ilkoho a.
I!
DEilU
Torin 15111 Draždane 1911:
£a srn aha
WiliO.L
}|i;[»ralle]eva iluzija
svetilnika.
bajni, naravni cvetlični v<mjia posebno ta*awalsa (S 4*-)f vijolica (S 5*-), roža (S 4*—}, gpssski teieg (H 4'-)
so se dar.es netios* glivi  in iavzerraio  prvi prostor, kot
najljubši parfum etaganšnega sve$aB
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in puznano naiboliših koles „KINTAW modeli 1^12
II
!ljubljanaf Dunajska
cesta 9—12.
Specialna trgoviM s kolri, ffii'orjl, ivtc-mfciti n Bosaraeui m ML
Mehanična delavnica prvega razreda 79
vsa v to stroko spadaj.' ča de!a 'n rorravila. Garaža za avtomobila. Zaloga pnevmatik o v za a v tom obi e. motorje in ko esa Popravila pnevmatiko* notom vulkaniziranja. Bencin In oflje za vse vporabe. Izposojevalnica ko« les. šola za vožnjo z vsemi vozili Interesentom smo s stro ov-nimi pojasnili brezplačno na razpolago.
«•••••«
130 rastnih
podružnic dina fn v Inozemstvu.
ČTroe tir ste ilriianltit, \ in po nnhi ceni so nado \
obuvala
\ cftlfred ćtranket h om.itr. ;
*•     /fa,v€Čit ped etje svoj* vrste v monarhi?/. f
• «0
\ /jodaja.n ca v Ljubljani; /
V
\  Stritarjeva a lica v*
Lopa prilika za mlade trgevssl
V najem se ca, o Uoma j ruda i*kuj ii proste roke radi preselitve d< bro idoča
trgovina in gasliloa
ok larae cerkve.   Zraven J« približno 16 ha aemliisča. 1166
Kdo. pove upravnico »Slov Naroda«
lili Trlo
Tvornice ftlainpaaj dr. z om. z. Welsv Gor. &Y*tr. 1813
Katalori zastonj m poStmne rrosto.
Rposofo molili če?!jsu j
D
i
i 8 t
' M I
i lil
I Stanovitno, e!egantno, higienično.
lili!
v velikem ;ndu>iriiskem kraiu na Koroškem   in   v   natbolisVm   obratu, ae
takoj proda.
Mlin ie na 3 tečaja »n na stalni vodi, pekanja pa r<dko dobra obrt. ker *r* vsak dan proria najmarvj !70—2< 0 K beler»a ii črnega kruha. Potrebni i>ro st< ri in prodam'nica so v okolici na razpolago, vse pa ▼ n»j >olj**m stavbnem stan u. Plačilni poboji iako BflNdsi. kaoitala je treba 15000 do 2(000 K Dor»s« pod s iro K.11 n« upri.v. *S'r vedskega Narrda« 1094
Hlad. podjeteo trgovec ia •brni; v n ta ••redni alitioi Ljubljane se teh poročiti z gospodične v turosti ad 2f da 24 let. ki M imela veselje do trgov ne ia nekoliko trgovske eaoaraike. Na doto te ae gleda, amo a i aa dobro srce ia aridaoit. teaae oo-audte. arreailieie s podpisom je pošiljati tod iifrt Jsrtssa- sv II aprila aa seravatatvo .,51. Naroda-, Ljaai 'aaa. — Aaooiaai da*
L ji »I asa. — Al piai gredo v koi. 1191 MoKečaoat strogo lajaacoaa.
t
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček &
"m. x \y a
Franca Jožefa cesta 3. mmm
l Spre'enia?o se naroČila po meri, ter te izvrže točno in solidno.
a9;
Založniki c. kr. prlv. juž. žel. aaa
Solisfna postrežba. Najnižje cene.
Nc 1 i 99.12-8.
Il8t
Pri c  kr. ba nem sodišču v Kran-ski  cfori oHHflek  I.  se po pro&aji
B2elMorja Sr^msa, poseatatlca na «?esen!cs2i ŠL 134
prodaja na Javni dražil
zemljišče v?.* . 4S2 k. oa Jesenice, obstoječe iz parce! šf> 2§5 travnik, 3E7 2 njiva in 237 3 hiša«
lzkl:cna cena za n e agoiov  se s 53 000 K Dražba se bo vrVla dne
p*^ac«3ai
18. aprila 1SH2 =
ob 13.i ari depoidas pri podpisanem sodišča.
Ponudbe ood izklicno ceno se nc sprrjmo.
Na P'j-:-Fi o zavarovanim  upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez Safca na prodajno ceno
Z^aEitehi morajo polož'ti varščino v znesku 10% izklicne cene. Skupilo s »lagati je t« k »m rneseca dni prod^talcu.
Dr,-i ene pt-g !e ie mogoče vpoqledat« pri podpisanem sodišču v sobi St. 1 fn dne 18 apnia 1912 pred 7a*etkom dražbe.
C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori, odd. L,
dR? 28 frarca 1912
J%adi preogromns
%aloge
:: nad 20.000 svefih farni do v :: spomladanskih in letnih ob/e%,
površnikov, raglanov, klobukov. Slamnikov in čepic za gesoode, dečke, otroke, ter konfekcije ya dam2 in device, kakor kostumov, ragianov, mantil, kr^> btuj in
S.amm'kov,
prodajam do Velike noči
po znatno znižani ceni. Angleško sh&dišče obisk"
:: O. Jjernatovič::
Ljubljana, Jrfestm trg št 5.
Nizke eene!
novosti sukno u molke in modnega klaga za damske okleke!
Zahtevajte vzorce!
liana. thltuHva Hica i
Vaoret urtrovM
priporočajo si. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sva
Iftl
mil čevljev
do preklica pod lastno ceno.
Ugodna prilika!
Ker Imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
*ešnike
[i mm in te mm) po znižani ceni.
Cementna strelna opeka prekata  po svom trpežnosti  d-u^ovrstne  opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. 1178
2nn JeUcitt, CiuMjana.
hripavosti, kataru in zasie-zenju, krčnemu in oslovskemu kaslfu. nego slastne
Kelseripve
prsne karamele
m „tremi elkami",
^HLci no1 noverienili spričeval od zdravnikov in zasebnikov za-amčuje gmo* uspeh. Izredno prijetn in slastni bonbon,.
»svltek 29 in 40 vin., skali, i 60 v. Proda a <lh v Ljubljani
(Jbatd p! Trnkoczv, lekarna. Wih Susnik, lekarna. Dr o Piccol«, lekarna Oeže!na lekarna Me Ph. Aml Bohinc lekarna .>ri krom *\r. Ph Jo*. Ciitnai. lekarna Ant. Kane, i!ro "CTija. U. Cvančara. drogerija „Ađriia"
Osniel Pire. lekarna Idrija. J. Bergmann. <«•-Kama. Novo mesto. C. Andritančic, lekarna Novo mesto. Jui tius, lekarna pri Mar. P Vipava. Milan Wacha, ekarna. Metlika. A Ro Mek, 'ekarna, Radovliica Minko Brilli. lekarna. Litija. Karel Savni k. 'ekarna nri .Sv Trojici", Kram. Fr Baccarcich, len, Postoina.
ios. Močnik,    lekarna, Kamnik.    E. Burdych,
elrarna v Sk Loki   Mr. M. Roblek. lekarna,
1 ržič    Ph. Mr. K. Koželj,   lekarna, Jesenic*-
v' Arko. trgovec. Senožeče Jos Rudolf dro«? Lttiia J. Kan lusar, tr" Mengeš Jo- Ancik. I -ama v T>\b r< 4°7
Isiratarejm
pri gospodarskem odboru trga ————   na Dolenjskem. —
niče
astop  službe 1. julija t. I.
Natančnejši pogoji izvedo se pri gospodarskem odboru v
===== Ribnici, kamor je tudi prošnje pošiljati. =====
a zavarovalna orožna za zi
Ravnateljstvo: Dana! L, Aapernplatz I
in,
se p, sporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Ča vojaške slu be po naiugodneiSih pogojih ter najnižjih premijah.
Zavaram glav fes končen 'eta 1910 s' oii 375 nilipiov. — ležem kncen leta 1910 okoli 112 milijOBO!
Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40
kjer s rogi reelnl, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Generalni  zastopnik gospod 61
Viktor Rascbka, Gradec I., Schmiedgasse Sta 40 i
aaaaaalllaaaaaaaaam aalSMaaaaaaaaaaMaaaaalaaalllllB     " lIMMaMaaMaTaaMIIIIM ■
Sprejme se takoj
hnoornlJhl vajenec
s primerno šolsko naobrazbo v kavarno Central11 v L'uhtiani.    — Pumem usimene   ponudbe naravnost kavarno.
II
ah
na 1154
lim Mm'
4302
je vsak dan
vso noč odprta.
■       M. V. Izlakar. .
Prva domača tovarna n
omar za led
Simona Praprotnika
v fiublizni, Jankova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela, katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ::
Vela zaloga scjtiliiišl talih miz.
Ciniki si pošilja!« u iti evo tonfaln ii pošt ini prosto
Kupujte v slovenSiU trgovini i
Otročje
predpasnike, oblekce, av-bice, čepice, klobučke, nogavice, perilo, kakor tudi raznovrsto perilo in modno blago za dame in gospode
kupiš najceneje v
modni trgovini
0. Jezeršek
v Ljubljani, naimati rotovža. DilaKoioiD di-akiiiam paaosf!
2a velikonočne pravnike
Si de,oi;we
25
ivrd^a J{. Suitner .\ Jrfestni trg i/.
—i —  soje cen/en* odjrma ce o~ojOriti —    ■ ■ ■ —J
na sveo na begateilo nalogo vseh *rst ur k^ko* »udi draguljev, zlatnine rrebrmns in sdoh vseh v to smotro "padajočih predme ov, katere >e ta ko uvrstita, da bode tahko vsak ca?*U odjemalec oopol* noma oostrejen po svo em okusu se bo vsako naročilo resno v popolno ?adovomos£ 2a solidno reelno in točno oostrejbo lomčim.
—=—   2a obilen obisk se ortporoČa * ve te spoštovani em —=—
turdka }(. Suttner .'. J^estni trg št 25.
Proda se pod Rožnike
§oloot d a m s ki kostumi, ar/m/a ta spodnja krila
r     v vsaki cent in barvi in natvečft isberi.
pralne, tipkaste, svilene, votltte tn volnenega blaga.
Miš ne halje. <ŠPo t ovalni plašči.
Moderni damski klobuki
za šport m potovanje %z angleškega blaga, svtle
m platna.
Jlalom. aobe a%a>
ga klo-bnke.
r
(stroški platneni klobučki
slamničkt m mornarske
rpnirp ts ttstra m belega ptkeja, pralne oble-* kice. predpasniki, majice m nogavice itd.
Za ialoaanje:
\
črni /costumi.  r«//cns  bu3e.  vrhnja  krita,  spodnja krita.
plašči, pletene jope.  klobuki.   Pajčolani. rokavice,  flori \ tn vsi drugi modnt predmeti ter trakovi ta vence. - ■
qta
nasproti one pošte
£jubl(ana.
II
za 13*000 K. — Vefc ravn Malo nabijeni
pisalni t
Renungton X., zadnji model z v pisavo
se iakoj prod
VpraŠania na naslov: Postni predal stev. 70, Ljubi]
POZOR1
P0Z0B
Naznanjam  cen),   damam  lu  in : deželi, da prodajam do 8. maja v« blago, nahajo^e se v moji trgovt in sicer
siaiiitte, otroSVe kapice, fiartne ka
kakor tadl vse potrebščine aa madiatke
zaradi prgiElilrg pa gioooko znižani [
&  Opozarjam obenem cenj. dame, ?   bodem moj salon znatno povečala *   se bode nahajal od s. maja nadalje
f Starem trgu stev. 2
■
j t«,     Minka Horvat, modtstmj
Ot>Oaoa^ooOooO)oaao >y:oa>»a>»«c»^S»>x*
.i< n
>
n c li \'
^d
■
n jc d n u Z
b P ti d h si k si b
F P
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam sve
bogato založeno -
trgovini
z galanterijskim in vseh vrst to mantil blagom ifl pletecinaof
354 DevoclonaUie
m vse vrste blago za božja pO'
Tvorniška zaloga kraoiskih gla? DiK
yihton Škof
Erni
Dunajska testa, i Hi: gostilne št.
je le fr;
Pt la je m
ni la
sil so ba
mi da pr od dr
BY
1718
75
27