In memoriam Ivanu Rojšku
Dragi Ivan!
Nenadoma in mnogo prekmalu je odjeknila med nami ialostna vest, da si nas zapustil.
Z bolečino v srcu se poslavljamo od lebe, tovariša, borca, prijatelja in človeka, ki je Ijubil vse dobro in se ie mlad zapisal boju za enakoprav-nost in svobodo.
Kot otrok iz. številne delavske družine si že zgodaj občutil krivice, ki jih je ledanji družbeni red zadajal delavskemu razredu. Prav zato si bil ntdi kasneje kot delovodja vseskozi pravi prijatelj in  delovni tovariš
vsem tistim, ki so v onih letih šlraj-kali ali kako drugače izražali svoje nezadovoljstvo.
Delavsko gibanjeje bilo tisto, ki li je dalo široka obzorja in neomajno voljo kreniti popoti revolucije lerse z oroijem upreli okupalorju.
Kaj vse si storil kotpni koman-dant Narodne zaščite, kaj vse doživ-Ijal v mnogih akdjah in nemogočih situacijah?!
Transporti iz Ljubljane, hrana, oroije, grafika. Vse to je bilo treba spraviti prek Ljubljanice v hoslo. Vsak dan, vsako noč. In takrat smo