Pofttnlna pavaallrana. 511., štev. 78 V Ljubljani, sobota dne (. aprila 1922 Posamezna štev. 75 par • 3 K Izhaja oo 4 zjutraj. Stane celoletno , . HO S mesečno ....... iS . za Inozemstvo . . tSO . Oglas; za vsak mm višine Stolpca (69 mm) . M K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 min) . t , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urodnlitvo: Miklošičeva eesta št. IIj/L Telefon št 72- Upravništvo: "#»«eraova ulica t. f*. Telefon iL 86L Račun kr. pošt. ček. urada štev. 11.84-2. Posamezne številke «Jutra* stanejo od danes naprej 75 par = 3 K, dvojne številke 1 Din. Naročnina ostane neizpremenjena, t. j. "•50 Din — 30 K mesečno. Ljubljana, 31. marca. Te dni se vršijo v centrih gospodarskega življenja naše pokrajine shodi trgovcev in obrtnikov, ki razpravljajo o težkem položaju pridobitnih stanov. Največji teh zborov br> gotovo oni, ki se vTŠi v pondeljek v Ljubljani. Debate se gibljejo okoli dveh glavnih vprašanj: davčna bremena in draginja. Gospodarska politika naše države je od vsega početka politika eksperimentiranja." Nova jugoslovanska kraljevina pomenja tudi novo gospodarsko enoto, ki ni mogla nadaljevati ekonomske politike niti ene svojih pokrajin. iz katerih je bila zgrajena. Velik del novega državnega ozemlja je iztrgan iz starih gospodarskih edinic ter se šele polagoma more prilagoditi novim razmeram. Proces ekonomskega izravnavanja še dolgo ni dovršen. Ta proces je za nas tem bolestnejši, ker nas je potisnil med one, katerih novec nima čistega zvoka. Tu pa se začenja tisti epasnj circulus vitiosus, v katerega sta vklenjena valuta in draginja, v katerem S3 gibljejo navidezno brez-idazno lepe teorije o izvozu in uvozu, o pasivni in aktivni trgovinski bilanci ter žgoča praksa naraščajočega davčnega pritiska, vedno večje bede javnih in privatnih nameščencev, vedno težjih delavnih pogojev za pridobitvene sloje. Seveda ni samo pri nas tako. Cela Evropa stoče v gospodarski depresiji. Toda mnoge države, ki so z nami vred ekonomsko in zlasti valutarno slabotne, nas prekašajo v enem: njihova gospodarska politika se je usmerila in gre sistematično za svojim ciljem, naša pa še ni prekoračila faze notranje orientacije. Ce smo iskreni, moramo priznati. da velia to v isti meri glede državne oblasti, kakor glede najširšega kroga državljanov ... V neposredni zvezi z vsemi temi problemi je naša finančna politika. Pameten in uvideven državljan ve. da živimo v abnormalnih časih, da stoji naša država pred tisočerimi neodložljivimi nalogami, za katere je treba velikih sredstev. Davčno breme je, kakor povsod, tudi pri nas izredno težko. Vendar dva pogoja morata biti izpolnjena, da bo tudi znosno. Z davkom država ne sme ubijati gospodarskega rn socijalnega napredka, saj si tako sama maši vire nadaljnjih dohodkov. Predvsem pa mora biti davčno breme enakomerno razdeljeno. To ne velja le sa posamezne pokrajine, temveč tudi za posamezne sloje. Naša trgovina in obrt upravičeno tožita, da obstoječa davčna zakonodaja ne upošteva razvrednostitev našega denarja. Ne upošteva se eksistenčni minimum, ki se danes izraža v povsem drugih številkah nego pred leti. davčne lestvice slonijo na pridobitvenih razmerah, ki nimajo skoraj nič skupnega z nekdanjimi. Najeklatantnejše ?e to vidi pri predpisih o davku na vojne dobičke, kateremu komaj uide — trboveljski rudar in ki ravno malemu podjetniku izbija vsako veselje do dela in uspeha. Poslovni davek tudi v novi obliki ne upošteva dejanskih razmer v državi in tim ostrejše pritiska zlasti trgovino, čim boljše in popolnejše je organizirana. V Vojvodini, Bosni in Srbiji se poslovni davek ravno vsled kompliciranih tehničnih predpisov malo pobira, pri nas pa je uveden že z vso strogostjo. Tu se vidi, kako nepraktični predpisi povzročajo neenakosti v bremenih in naravnost izzivajo utis kritičnosti. Trgovec in obrtnik zahtevata reformo tega davka v tem smislu, da se naj plačuje v obliki kolkov na račune. Ta predlog je gotovo vreden najresnejše diskusije. Padanje naše valute je za našo državo, ki eksportira agrarne produkte ter uvaža največji del svojih potrebščin na industrijskih produktih, najda-•ekesežnejšega pomena. Cene za vsakdanjo hrano rastejo vzporedno s cenami importiranih industrijskih in kolonialnih produktov. Gospodarska politika države si dosedaj ni znala usvojiti gibkega sistema, ki bi izravnaval škodljive valutne diference. Izvozna carina za meso je še vedno le 30 par od kilograma, kakor je bila takrat, ko laška lira še ni bila na polovici sedanje višine. Izvoz moke in testenin je prost in naravno se žitne cene, ki jih ne določa naš trgovec, temveč borza v Novem Sadu, ravnajo po svetovni tržni pariteti. Tu bi morala zastaviti protidraginjska akeiia z veščo roko Razprava o obtožbi generala Zečeviča STALIŠČE VLADE. — PARLAMENTARNA ANKETA. — DEBATA O NARODNI SKUPŠČINI. Beograd, 31. marca (Izv.) Ministrski svet je danes zaključil, naj posebna ministerijalna komisija preišče zadevo generala Zečeviča in ugotovi prave krivce. Sklenil je, da vlada nima ničesar proti temu, da se izbere v isto svrho tudi posebna parlamentarna anketa. To resolucijo je sprejel tudi demokratski klub. Pred sejo skupščine pa sta se pojavili v radikalnem klubu dve smeri. Ena je vstrajala pri tej soluciji, druga pa se ii je protivila, češ da pride na ta način do dveh parlamentarnih komisij, b" bi delali neodvisno druga od druge. Zahtevali so zato, da naj se sestavi aii samo ministerijalna komisija ali pa samo parlamentarna anketa. Na to je vlada zaključila, da pristane na parlamentarno anketo, ki naj se sestavi takoj, toda pod pogojem, da opozicija odstopi od svoje obtožbe. Opozicija v drugem slučaju pride v ugodnejši položaj v toliko, ker lahko obnovi svojo obtožbo po izidu preiskovalne ankete, drugače pa v slučaju, da pri glasovanju podleže, v smislu zakona o ministrski odgovornosti ne more v teku tega zasedanja več obnoviti svojega obtožitvenega predloga. Na več kakor na parlamentarno anketo opozicija tudi od pričetka ni računala, in še ta je uspeh demokratov, ker so se radikalci proti njej zelo brani'i. Vendar opozicija najbrže ne bo hotela odstopiti od predloga obtožbe iz ozirov na prestiž pri svojih pristaših. Danes popoldne se je vršila seja narodne skupščine od 17. do 19. ure. Veljala je še vedno obtožbi generala Zečeviča Za obtožbo so govorili radikalski disident Aleksa 2ujovid, republikanec Drago Vašič, narodni socijalec Ivan Deržič, Milan Mladenovič In Mito Popa-dič od seljačkega narodnega k'uba in Etbin Kristan, socijalni demokrat, Zečeviča je branil radikal Milan Simonovič. Zlasti se je Kristan upiral parlamentarni komisiji, izražajoč bojazen, da se hoče preiskava s tem izigrati, in je zahteval redno sodišče. Jutri dopoldne ob 10. uri se bo nadaljevala seja skupščine z Istim dnevnim redom in pride najbrže do glasovanja v Zečevidevi zadevi. Prolidržavni izgredi v zagrebškem občinskem svelu EKSODUS DEMOKRATSKIH ZAUPNIKOV. Zagreb, 31. marca. (Izv.) Danes se je vršila seja zagrebškega mestnega zastopstva. Pričetkom seje je dr. Srkulj (bloka š) prečital izjavo proti jugoslovanski napredni omladini in jo dolžil, da ogrožava zagrebške ulice, izvršuje teror in napada mirne meščane. (To je r.lu-.ija na zadnje dogodke, ko so črnožolti oficirji pod pokroviteljstvom Salis-Seewiesa priredili demonstrativno zabavo in je narodno zavedno občinstvo demonstriralo proti takšnemu izzivanju jugoslovanskega Zagreba). Izjavil je, da ne more hrvatski Zagreb ničesar ukreniti proti tem izzivanjem in zahteval, da se župan obrne po pomoč na kraljevsko policijo. Galerije so bile zasedene po večini od štrajkujočih tramva'skih uslužbencev-blo-kašev, ki so spr mljali posamezna mesta govora s buronskim tuljenjem: Dolje ra-sica, dolje demokrate, dolje Srbi! To se je ponovilo v teku debate o vzrokih tramvajskega štrajka. ko je demokratski občinski svetnik dr. Jutriša vprašal po vzrokih tramvajskega štrajka in vprašal, kaj je resnice na govoricah o dveh kontrolorjih, ki sta baje šikanirala uslužbence in proti katerima je štrajk baje naperjen. Frankoveo Prebeg je izjavil, da sta oba ta dva kontrolorja Srba in demokrata Ln je predlagal, da naj se sedaj, ko vprašuje demokratski zastopnik za njima, oba takoj odpustita 'z n.„-stw* službe, ker sta natrovana s srbstvom in odgojena v de-mokraeiji! Galerija je zopet začela tuliti in vpiti: Dol z demokrati, proč s Srbi! Dolje rasicaU Proti temu je protestiral demokratski občinski svetnik dr. Jutriša v imenu u-gleda mesta in dostojnosti mestnega zastopstva in zahteval od župana, da izprazni razgrajajočo galerijo, toda župan je namesto tega interpelar.tu vzel besedo. Nato so v znak protesta demokratski občinski svetniki zapustili dvorano. Po njihovem odhodu je bd sprejet proračun z glasovi blokašev in zionistov. Priprave za izenačenje davkov BEOGRAD, 3L marca. (Izv.) Generalna direkcija neposrednih davkov izdeluje projekt o izenačenju davkov za vso kraljevino po novem enotnem davčnem sistemu. Dne 15. aprila bo projekt izročen posebni komisiji v proučevanje. Zakon bi imel stopiti, ako ga parlament odobri, v veljavo z novim letom 1923. ggsdtakcija uradništva Beograd, 31. marca. (Tzv.) Komisija za redukcijo in revizijo uradništva je imela danes popoldne zaključno sejo. Sklenila je, da takoj predloži ministrskemu predsedniku, predsedniku skupščine in ministru za izenačenje zakonov svoj predlog zakona o činovnikih gradjanskega reda s predlogom, da pride ta zakonski projekt na dnevni red skupščine še pred volilnim redom in da se v istem času izvede organizacija državne uprave in se pripravi redni budž6t za leto 1923. Obenem se prične individualna redukcija uradništva v pokrajinah. V to svrho se obrazu-jejo strokovne komisije za redukcijo. Vsi spisi komisije za redukcijo se odstopijo narodni skupščini. JUGOSLAVIJA ZA MEDNARODNO INTERVENCIJO NA REKI. Pariz, 31. marca. (Izv.) Kakor javlja Agence Havas, se potrjuje vest, da je jugoslovanska vlada pri kabinetih v Parizu in Londonu podvzela korake, da doseže sodelovanje Francije in An-glje pri vzpostavitvi reda na Reki in pri izvršitvi rapallske pogodbe. ZAGREEŠKI NADŠKOF PROSI DRŽAVNE POMOČI PROTI RE-FORMISTOM. Beograd, 31. marca. (Izv.) Zagrebški nadškof dr. Bauer je poslal vladi ostro predstavko, v kateri zahteva, naj država nastopi proti širečemu se reformnemu gibanju med hrvatskim svečeništvora in proti gibanju za hrvatsko narodno cerkev, ki se širi po vzorcu češke narodne cerkve. Pvečeništvo zlasti tudi zahteva dovoljenja ženitve in se sklicuje na to. da bi se s tem zelo povzdignila morala med svečeništvom. Vrhutega se opaža močno gibanje za nacionalno emancipacijo od Rima. Nadškof želi da mu država pomaga zatreti to gibanje. POVRATEK ČEŠKEGA POSLANIKA Beograd, SO. marca. (Izv.) Nocoj se je vrnil iz Prage češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Kalina. svoje sile. Zakoni o pobijanju draginje kažejo sicer dobro voljo parlamenta, so pa le paliativna sredstva, ki trajne pomoči ne prinesejo in le prepogosto šikanozno zadenejo malega trgovca in obrtnika brez ha.ska za splošnost. Zadnje dni so dospela poročila.^ da se v finančnem ministrstvu izdeluje velik projekt edinstvene davčne zakonodaje. Ni dvoma, da je to eden največjih problemov naše države. Od njega povoljne rešitve je v mrof"tr> o^n odvisna staHEznena rr>" objavlja v tem listu odprto pismo na reškega fašistovskega voditelja in glavnega nasprotnika Zanelle profesorja Susmela. Magrini dolži v tem odprtem pismu Susmela, da je on glavni iniciator reških dogodkov ic da je v svojih novinarskih poročilih z Reke vodil italijansko časopisje in vso italijansko javnost za nos in da se je z znanimi dogodki od tretjega marca, to je z reškim faši6tov-skim prevratom odtegnil zasluženi kazni. Pred važnimi spremembami na Češkem DELEGACIJA ZA GENOVO. — BENEŠ ODSTOPI IN POSTANE POSLANIK V LONDONU. — VLADO PREVZAME TUSAR. Praga, 31. marca. (Izv.) Češkoslovaška delegacija za. genovsko konferenco bo štela 20 članov. Vodil jo bo ministrski predsednik in zunanji minister dr. Beneš. Med drugimi so člani delegacije: Zastopnika zunanjega ministrstva dr. Girsa in dr. Dvoračik: od trgovinske sekcije zunanjega minististva dr. Krcmar; nadrav-natelj praške mestne posojilnice dr. Pos-pišil. ki je pred kratkem sklenil za Češkoslovaško angleško posojilo 10 milijonov; od železniškega ministrstva dr. Lar nvkas. dalje strokovni referenti poštnega ministrstva in več pomožnih uradnikov. V zbornici se je danes govorilo, da bo dr. Beneš po svojem povratku iz Genove od topil vodstvo kabineta voditelju čeških agrarcev Švehli in da bo tudi odložil zunanje ministrstvo, za katerega je baje določen berlinski poslanik Tušar. Dr. Beneš bo postal poslanik v Londonu. Dosedanji londonski poslanik dr. Mastnv bo premeščen v Wash:ngton. Te vesti pa se morajo vzeti i vso rezervo, čeprav jih potrjujejo tudi dobro informirani parlamentarci. V današnji «Bohemiji» piše nepoznan voditelj neke češke strauke, da bo po genovski konferenci potrebna rekonstrukcija vlade. Češke Koalicijske stranke hočejo izpremeniti nekatere osebe v parlamentu, ne da bi prišle do razkola v sedanji vladni večini. Re*;tev vprašanja vojnih posojil, ki jo zahtevajo Nemci, bo vlada najbrže še v pomladanskem zasedanju rešila z okvirnim zakonom. Kari v deliržju DUNAJ, 31. marca. (Izv.) Nocoj ob devetih je dospela brzojavka »Agence Ha-vas» lz Funch^la, da je stanje razkralja Karla zelo resno. Nastopil je delirij. Poljska in Nsmžija Varšava, 31 marca. (Izv.) Sef generalnega štaba Sihovski jc imel danes v parlamentu pri la^pravi o sploSni vojaški dolžnosti govor, v kateri je omenil, da Nemčija in Rusija ogrožata Poljsko. Si-hoiski jo izjavil, da je Nemčija vsak trenutek pripravljena hujskati boljševiško Rusijo na Poljsko, da more nato nastopiti kot orožnik ogrcžsne Evrope in pri tej priliki zasesti vsaj poljski koridor. Nemčija tvori dane^ e skritim orožjem oborožen narod in more v najkrajšem času postaviti vojsko enega milijona vojakov. POSL. BAERAN V PREISKOVAL-NEM ZAPORU. Praga. 31. marca. (Izv.) Poslanec dr. Baeran, ki Je vrzel svoi čas v češkem parlamentu smrdljivo bombo, se Je po svojem povratku na Češko prostovoljno javil sodišču, ki ga je pridržalo v zaporu. Dr. Baeran se je proti temu pritožil na višje sodišče. Kakor poročajo današnji večerni listi, Je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo z motivacijo, da obstoja pri dr. Bacranu nevarnost bega in ponovitve dejanja Vsled tez a ostane dr. Baeran še nadalje v zaporu. ZAHVALA ALBANSKE VLADE. Beosrad. 30. marca. (Izv.) Tiranska vlada se je naši vladi brzojavno prisrčno zahvalila za priznanje albanske vlade v Tirani Ogromna rudarska stavka v Ameriki Nad pol milijona stavkujočih! Washington, 31. aprila. CIzv.) Z današnji a dnem se prične v Ameriki premogovna stavka, kakršne dosedaj c-a ni bilo. 600.000 članov zveze rudarjev ustavi delo, ker se ni ugodilo njihovim zahtevim po povišanju plač. Via* da in trgovski krogi pričakujejo s popolno ravnodušnostjo to stavko, ket po podatkih delovnega ministra Davi-sa sedanja zaloga premoga zadostuje približno dva meseca. Vlada se za sedaj še ne vmešava v ta hoj med kapitalom in delavci ter vzdržuje sam-j mir in red. Socijalne borbe na CeSkem Praga, 31. marca. (Izv.) Na državni konferenci steklarskih delavcev in vseh njihovih organizacij, je bil sprejet posredovalni predlog, ki eo ga izdelali zastopniki strokovnih organizacij z zastopniki delodajalcev. Vsled tega nastopijo stav-kujoči delavci v pondeljek zopet svoje delo in je velika češka steklarska stavka končana. Pač pa so se razbila danes pogajanja med kovinskimi delavci in podjetniki zaradi nove kolektivne pogodbe, ni pa še gotovo, ali pride do stavke, ali pa do novih pogajanj odnosno do vladnega posredovanja. Doslej prevladuje med delavstvom treznost, kakor se je isto zapazilo tudi pri steklarskem gibanju, ki je bilo zgolj strokovno brez hujskaške primesi, kakor večinoma doslej ▼ enakih »i«t*»jjiv Z. J. Z. in politKne stranke Odbor zveze jugoslovanskih železničarjev objavlja sledečo IZJAVO: Z ozirom na različne opazke zadnjega časa v časopisju in na različne izjave na javnih, bodisi političnih, bodisi strokov-rili shodih, češ. da Je ZJ2. nekak privesek ali pa celo v celoti nekaka narodno ?ocija!istična politična organizacija, iz-ir.vljamo ponovno, da je ZJZ, nepolitična, narodna, strokovna organizacija, ki se ?avzema lc za zboljšanje gmotnega gospodarskega. kakor tudi za povzdigo kulturnega položaja svojega članstva, nikakor pa ne zagovarja ali celo podpira kakih političnih avantur. Za izjave posameznih članov pa. ki hočejo biti obenem tudi politiki, organizacija ne odgovarja in če so padle take izjave kjerkoli si bodi, so smatrali te za osebne in izvirajoče iz nekake posebne ambicijozne domišljije pojedincev. Take in enake izjave političnega značaja ovirajo uspešno delovanje vsakega samo strogo stanovskega nepolitičnega društva kakor ie Z J 2. Opozarjamo torej, da nai se ZJ2. ne identificira z iziavami posameznih članov. ki bi morda res radi videli organizacijo kot politično. — Osrednji odbor ZJŽ. Dr. Beneš opolitiinih problemih Sredstle Evrope Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je izjavil v razgovoru z dopisnikom »Neue Freie Presse* zanimi- ve nazore o političnih problemih sedanjosti. Dr. Beneš je prepričan, da bo konferenca v Genovi vzpostavila zvezo med posameznimi državami, preko katerih se bo nadaljevala diskusija. Drugi velevažni problem, ki ga ima rešiti genovska konferenca, je temeljito reševanje ruskega vprašanja. Kar se tiče Male antante, je dr. Beneš mnenja., da ona nima od konference pričakovati velikih koristi, ker njo zanimajo v prvj vrsti krediti, a vse druge predpogoje je stvorila in jih mora stvoritf ona sama. Na vprašanje novinarja, kakšno vlogo bo igrala Mala antanta napram Rusiji in nje obnovitvi, je odgovoril minister, da bo pri tem vprašanju največ zainteresirana Češkoslovaška. Rumunija in Jugoslavija so povsem agrarne države, a Rusija potrebuje denarja in tehnike. Na vprašanje o stališču napram ^vestem o federaciji nasledstvenih držav, je dr. Beneš odgovoril: »Jaz sem odločen protivnik politične in gospodarske federacije teh držav. Prepričan sem, da ne bo nikoli prišlo do politične federacije ali jedinstvene carine ali svobodne trgovine med nasledstvenimi državami, ker bi to baš za Češkoslovaško bilo usodepolno. Treba je pomisliti, da je v nasledstvenih državah 10 milijonov Čehoslovakov. 10 milijonov Nemcev in 9 milijonov Madžarov. Brez dvoma bi Nemci in Madžari v federaciji nastopili skupno in tako stvorili hegemonijo v tej politični in gospodar-sk"federaciji. Mi bi prišli do prav istega stanja, kakor je vladalo pred vojno. Češkoslovaški nacijonalni pokret je bil od nekdaj bolj gospodarske nego politične prirode. Jugoslavija teži bolj na Balkan m njeni intere«i so različni od naših.* Na vprašanje o izgledih konference v Genovi z ozirom na valutarno vprašanje, je dr. Beneš izjavil, da se valuta ne bo mogia stabilizirati direktno in konferenca sama bo težko o tem postavila kak program. Glede Madžarske je dr. Beneš izjavil, da bo lahko plačala reparacije, ker si bo gospodarsko relativno zelo lahko opomogla. Politična bodočnost Madžarske pa je prejudicirana s fem, da dežela nima demokratske tradicije in da njeni državniki nimajo smisla za realno politiko. Obnova Madžarske je njena interna zadeva, a on je protivnik vsakega vmešavan |a z druge strani. Naša naloga je le, ščititi nale interese m naš teritorij. Politične beležke -f- Zanimive podrobnosti o dosedaj nepoznanih uspehih NSS Čitamo v »Češkem Slovu*. Tako izvemo iz glasila Čeških narodnih socijalistov. .la se je NSS od lani razširila zlasti na Hrvatskem, v Dalmaciji in tudi v Srbiji. Poseben utis je na češke goste pri zadnjem občnem zboru zaupnikov NSS napravila udeležba hrvatskih narodno - socijalističnih organizacij z agilnim bratom drjem. Pol i te om na čelu! Hrvatski narodni socijalisti rastejo in so pri zadnjih občinskih volitvah dobili več glasov nego pri volitvah v parlament. Posebno velik napredek pa beleži NSS na Slovenskeni, kjer neprestano pridobiva na glasovih, medtem ko vse druge stranke izgubljajo. NSS ima danes v občinah 150 odbornikov in celo vrsto podžupanov in županov, tako n. pr. na — Bledu ter v Pulil Pred njo se rušijo pozicije slovenskih liberalcev v prah. Da bi si demokrati obvarovali vsaj nekaj moči, so si dali v beograjskem parlamentu izglasovati samo za Slovenijo spremembo občinskega volilnega reda, ki daje relativno najmočnejši listi absolutno večino mandatov. Nemci se imajo zahvaliti demokratom, da se bodo zopet polastili Maribora. Dvorana, v kateri so zborovali zaupniki, ki jih' je bilo čez poldrugi sto iz cele države, je bila okrašena s programatič-nimi napisi. Med njimi se je nahajal tudi ta - le: Hočemo enotno državo! — Tako pripoveduje »Češke Slovo*. Priznati moramo, da so gospodje voditelji češke brate dobro nafarbali. -j- Neizprosni Radič. Pred dnevi je priobčil Protičev »Radikal* razgovor z dr. Mato Drinkovičem o rešitvi srbsko - hrvatskega spora. »Radikal* je temu razgovoru dodal pripombo, da je Drinkovič za narodno in državno edin-stvo. Stjepan Radič je nato — kakor smo že včeraj poročali — v svojem »Sl obodnem Domu* v ostrem tonu napisal, da pripomba »Radikala* ne odgovarja resnici, kajti, pravi Radič, ako bi bila resnična, bi dr. Drinkovič ne mogel biti član Hrvatskega bloka, kaj šele njegov podpredsednik. — K temu poročilu pristavlja »Slobodna Tribuna*. da je bil dr. Drinkovič v resnici pristaš narodnega in državnega edin-stva in navaja v dokaz izvlečke iz njegovih govorov iz prejšnje dobe in pa preganjanje, ki ga je moral pretrpeti od strani Avstrije. Nasprotno je Stjepan Radič takrat pel himne Habs-buržanom in imel lojalne govore v saboru. Danes pa imamo komičen položaj, da se mora Drinkovič ponižati pod Radiča in njemu na ljubo govoriti čim separatističnejše govore. Očividno hoče Radič njegovo popolno kapitulacijo, da bo ves svet videl, da odločuje o tem vprašanju edinole diktat Stjepana Radiča. -L. Giolittšjeva «Štampa» o dogodkih na Reki. Giolittijev organ »Štam-oa*, ki izhaja v Turinu, prinaša obširen članek, v katerem komentira dogodke na Reki, ter pravi, da stane reško vprašanje Italijo sila mnogo Jn to v finančnem in moralnem oziru, če se tam razmere v kratkem času ne iz-premene, bo Italija prisiljena prepustiti Reko svoji usodi. , + Na albanski meji. Poslednja poročila iz Albanije javljajo, da Ahmed bes izganja vse bolgarske komite m druge tuje agente. Bolgari se nahajajo sedaj v nevtralnem pasu in se pripravljajo, da preidejo preko naše moje. Naše vojaške in žandarmerijske oblasti so ukrenile vče potrebno za ta slučaj. Po svetu — Madžarske zahteve odklonjene. Na seji avstrijske skupščine je izjavil kancelar dr. Schober, da je mednarodni odbor za razmejitev odklonil madžarske zahteve in da je samo glede treh točk dovolil madžarski vladi, da se obrne na »vezo narodov. Poslaniška konferenca pa je že, sklenila odločitev, po kateri se more sklepati da tudi te madžarske zahteve ne bodo vpoštevane. — Zborovanje brezposelnih na Dunaju 29. t. m. so brezposelni v množicah prispeli pred dunajski magistrat in imeli tam shod, na katerem so govorniki iznašali zahteve brezposelnih, v ostalem pa govorili zelo pomirjevalno. Zbo-rovalci so se na to podali v molčečem sprevodu pred parlament in odposlali vanj deputacijo s svojimi zahtevami, ter se na to mirno razšli. Do incidentov ni nikjer došlo in tudi znani temni elementi, ki so doslej izrabljali vsako slično priliko za nemire, se to pot niso pokazali. »Srpsfc književni glasnik* St. 4. fma' Nogometna tekma «S. V. Rapid« vsebino: Delto. Sala u jednom činu. Bra- (Maribor) proti ljubljanski se vr-nislav Nušič. Legenda o Sv. Hristoioru., Si v nedeljo dne 2. aprila -1922 ob pol 4. Pripovetka. (Kraj.) Vladimir Nazor, uri popoldne na igrišču S. K. Ilirijo pred Crvenl barjačič. Pripovetka. (I.) Rolan: državnim kolodvorom. Za tekmo vlada Dorželes. Neka Je Dlagosloven. Pesma j mnogo zanimanja, ker Sparta nastopi pr-Milutin Jovanovlč. A'oe. Pesma. Rikard I vikrat v letošnji seriji v Ljubljani in je _ _ ___ - m T -t « V T v _ . L r - _i a 1 - n-. n inc./l A men vršila v Gradcu reprezentativna nogometna tekma Z3greba in Gradca. Ker ee »Gradjanski- nahaja na turneji, bo reprezentančno moštvo sestavljeno iz igralcev Haška in Concordie v sledeči postavi: Fridrih, Dasovič, Sterk, Pažur II. Dubravčič. Liivvenfold. Šojat, Vi-nek, Grdcnič, Zinaja Piazeriano. «Sport» št. 5, izide danes. Odslej ii-haja ta športna revija, ki jo tuj-topleje priporočamo, redno vsakega i. in 15. v mesecu. Naroča se pri »Športni »vezi*, Ljubljana, Narodni dom. Rijavec gre v Beograd. Pred dnevi se je naš rojak Rijavec v ulogi Rudolia v »Bohemi« poslovil od Zagreba, kjer je pet let nastopal v Traviati, Toski, v Lakmi, Hofmanovih pripovedkah, Borisu Godunovem in Bohemi in v vsakem nastopu žel vihar odobravanja. Sedaj je stalno angažiran na beograjski operi. Koncert Slals. Spored koncerta, ki se vrši danes v soboto 1. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe in ki ga izvajata vljolinski vir-tuoz in profesor konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani g. Jan Šlais in gospa Ruža Šlais-Dejiova: 1.) Cezar Frank: Sonata. 2.) Maks Bruch: Koncert v g-molu, obe skladbi za gosli in klavir. 3.) Liszi: Tarantella za klavir. 4.) a) Wieniawskij: Caprlccio Valse. b) Fibich: Poeme. c.) Drdla: Serenada. Vstopnice po 15, 12, 10, 8 in 6 Din v pisarni Glasbene Matice in na večer koncerta pri blagajni. Sevčikova 7Oletnica. Dne 23. marca Je praznoval znani češki violinski pedagog profesor Sevčik sedemdesetletnico svojega rojstva. Člani češkega kvarteta (Sevčikov kvartet) so njegovi učenci in doslej najboljša veliko-violinska šola, ki je znana vsem goslačem. Je njegovo delo. Praški mestni svet jc o priliki mojstrove sedemdesetletnice dal v Smetanovi dvorani v Pragi prirediti slavnosten koncert, na katerem so sodelovali sami Sevčikovi učenci. »Jugoslovenska Njiva», socialnopolitič-na in kulturna revija, 2. številka, vsebuje: Dr. Bogdan Gavrilovič: O živimi silama narodnog Jedinstva. — Dr. Vladimir Corovič: Jedan Kalajcv izveštaj o Stross-mayeru. — Antun Branko Simič: Ukop druga, Materinstvo. — Dimitrije Gvozda-novič: Sukob. — Dr. Stjepan Bosanac: Načrt zakona o srednjim školama. — Dr. inž. Ivo Turina: Rudarstvo Bosne i Hercegovine iza prevrata. — Umjetnost: Andrija Palmovid od dra. Branka Vodnika. — Josip Kulundžid: Lunar (Antun Branko Simid). — Nauka: Zdenko Ver-nid: Dr. Dragutin Prohaska, Fjodor Mi-hajlovič Dostojevski. — Dr. Sergej Ča-hotin: Morske bijološke stanice. — Pro-svjeta: Dr. Josip Nagy: Dr. JuraJ Dobr-Ijin. — Socija'na pitanja: Ste-an Zakula: Jugoslovcnstvo našega sokolstva. — Politika: Nikola Premovič: Pclitički pregled. — Dr. Zdenka Markovld. Zaleskl: Le dilemme russo-polonais. — Privreda: Finansijski pregled (Ivo Belin). — Biblijo-grafija. t Zanimiva nogometna tekma v Pragi. Finančni odsek za zgradbo "Sokola y De(}eij0 ee vrši v Pragi poleg več prvenstvenih tekem med domačimi društvi velezanimiva revanš-tekma nemŠkega društva rSpielvereinigung Fttrth- proti moštvu prvorazrednega kluba. »Slavija*. Na Novo leto je »Spielvereinigung Ffirth* z lahkoto pren.rtgala s 4:0 »Slavijo*, ki bo sedaj napela vse sile. da vsaj omili svoj zadnji poiaz. Ustanovitev nogometne zveze na Češkoslovaškem. V nedeljo se je vrSila v Pragi ustanovna skupščina nove češkoslovaške nogometne zveze, Sije uradni naslov je »Ceskoslovenska Footballov* Asociace* (Čs. A. T.I Zastopane so_bil* nastopne zveze: Ceskoslovenskv Svat Footballovv (17.000 registriranih igra'.-cev), Nemška nogometna zveza za Češkoslovaško ffiOOO igralčevi, Židovska nogometna zveza za ČS. (2000 igralcev) m Madžarska nogometna, zveza za Slovaško i'3000 igralcev). Na 1000 igralcev odpade en mandat v odbora. Za predsednika bil izvoljen dr. O. Petrik (Čs. S. F.). Na prvi seji odbora je bil določen za prvega podpredsednika Nemec, za drugega Čer. za tretjega Madžar, za mednarodni tajnika pa Seheinost (Čs. S. F.). L,» vabi vse brat« in sestre, da prejete »Bloke-- in »Nabiralno pole* v teku 14 dni z nabranimi zneski oddajo v društveni pisarni na trgu Tabor št. 13. Sokol I v Ljubljani vabi svoje člane (članice) na članski sestanek in zabavni pogovor v soboto dne 1. aprila ob 20. uri na Taboru (--hod iz Vidovrlanske ceste. Želimo udeležbe tudi od starejših bratov in sester — Odbor. Sokolsko društvo na Jesenicah ponovi v nedeljo dne 2. aprila točno ob 16. uri »Naraščajsko akademijo* v Sokolski telovadnici na Jesenicah. Izvajale se bodo vse vaje, ki so obvezne za I. Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani in telovadna skladba brata Pleničarja iz Litije. Na nastop opozarjamo vsa bližnja Sokolska društva, ker so zveze z vlaki ugodne. Čisti dobiček je namenjen za zletni sklad. Sokolsko društvo v Trbovljah. Pred-njnčki zbor sokolskega društva v Trbovljah naznanja vsemu ?Ianstvn, da se prične z dnem 6. aprila 1922 zopet z rednimi redovnimi vajami obveznimi za vse članstvo najsi ima kroj ali ne. Vaje se vrše potem redno vsaki drugi četrtek z pri-četkom ob 6. uri zvečer. Članstvu, ki se ne bo udeleževalo teh vaj, ne bo dovoljena udeležba na vsesokolskem zletu v 1 Ljubljani — Zdravo! Šport Glavna skupščina Športne zveze s« vrši nepreklicno v pondeljek dne 3. aprila 1922 ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. Dnevni red obsega: 1.) Otvoritev skupščine, 2.) poročilo tajništva. 3.) poročila načelnikov odsekov, 4.) poročilo blagajnika, 5.) poročilo gospodarja. 6.) poročilo o zvezinem glasilu, 7.) poročilo revizorjev in 8.) sa- Rogaška Slatina O usod: Rogaške Slatine razpravlja očividno po avtentičnih podatkih celjska Nova Doba. Predvsem povdaria pravico bodote oblastne samouprave do tega kopališča. ki ni bilo nikdar formalno proglašeno za državno last Pokrajinski namestnik Hribar Je pridobil v Beozracu pristanek ministrstva za narodno zdravje. da preide uprava kopališča na i|cn-Ijansko pokrajinsko upravo, ki r-o zatrjevanju Nove Dobe namerava preko nekega konzorcija dati eksploataciio kopališča v najem nekim bankam ob udeležbi države do polovice. Ker se ie govorilo o prodali Rogaške S'atine ie posl. Kukovec kot bivši predsednik likvidacijske komisije za štajersko deželno imovino orzo- giasuu, 1.; |>u-u^u« —' -- jsjje za štaierSKO oezeinu iiuuviti« mostojni predlogi. Delegati klubov se o- |javno Protestiral pri ministrstvu narou-pozarjajo, da prineso zanesljivo s seboj ne(,n zdravia in tudi pri pokrajinskem poverilnice kluba, ki jih pooblaš5ajo za namestniku. Gospod Hribar je na to posl. srlasovanje. Zborovanja odposlancev klu bov se vi-ši v nedeljo dopoldno ob 10. ari v pisarni Športne zveze. Narodni dom. Norometra tekma Ilirija: Hermes. Ob ugodnem vremenu se vrši v nedeljo dne 2. marca ob 2. uri na prostoru lliri- ie trenin"-tekma med kombiniranima mo- vm jimuh — ftvoTa Ilirije in Hermesa. Ob pol 4. uri neiše vzeti kredit za povzdigo kornUto Kukovca pismeno in telefumčno ocvest:!. da o prodaii ni eovora. Dr. Kukovec mu je v imenu likvidacijskega odbora Izjavil, da zahteva, da se vsake druge akcije glede Rogaške Slatine izvrši le s pnve-'ieniem štaicrr-ke likvidacijske komisiie. Obenem ic merodaine činitelie v Ross-«ki Slatini opozoril, da bi bi o najumest- igra ?parta proti mariborskemu P.apidu. V Celju if-ia v nedeljo dne 2. aprila 1. moštvo llirir propagandno nogometno tekmo s S. K. Celje v prid Jugosl. Matici. riejse vitu n. m« ----- , pri kakem lavnem denarnem zavodu mariborskega okrožja, ne pa vezati avtonomno premoženje nred zaslišanem oblastne skupščine na kake bančne konzorcije. __ „DRAGICA" Francoski roman spisal G. M. de Bievre. ^Jaz pa sem vedno vedel, kako čutim zate odkar te poznam in poznam te že od mladosti; toda šela pred kratkim se mi je razjasnilo. Slišal sem v sebi glas, ki mi je govoril: Ta postane nekoč tvoja žena!* cTudi jaz sem čula glas, pa — ah, bilo je prepozno! — In zakaj nisi poprej govoril?* »Hotel sem ti povedati, da te ljubim, že takrat v vozu. ko smo se peljali na ples. ali šc veš? — Pa sem bil tako neroden in bal sem se, da se boš norčevala in to bi me preveč bolelo. Zato sem šel po ovinkih in sem te vprašal, kaj mora storiti mož, da ga ženska ljubi. Mesto, da si me razumela si mi odgovorila: ^Kdor hoče, d;i era ženska ljubi, naj se obnaša, kot da mu do vsega prav nič ni in naj gleda -i kako drugo. To presune srce nje, ki jo ljubiš in skozi to lukn, - o prisije vanj ljubezen.* Tresla sem se od bolečine »O Lip, to ni luknjica, od tebe imam veliko, zevajočo rano.* »Jaz ti jo ozdravim, Dragica!* > »Sedaj je prepozno in tega si kriv ' »Ravnal sem se vendar samo po tvojem nasvetu.* »To nresneto heeoiičenje! Zakai si me poslušal? — Mož je kriv, ako posluša ženin nasvet — če se stvar ne posreči.* »Napačno sem ravnal, priznavam; ko pa sem videl, kako si koketirala s Francom in Calbom, sem mislil, da se tudi ti držiš tega nasveta — sem se ga pa še jaz. Pomiri se. Dragica — zdaj naju ne loči nihče, ker se ljubiva.* »Moj ubogi Lip, na vekomaj sva ločena. Nihče me ni silil, zaročiti se s Francom in besede ne smem prelomiti. Enkrat sem mu že hotela povedati, da ga ne ljubim, pa sem se zbala, da bo preveč trpel. Ubožec pa me je kljub temu razumel in je jokal. Smilil se mi je in še enkrat sera mu obljubila, da ga vzamem. Držala bom dano besedo, zakaj če jo prelomim, sama sebe ne morem več spoštovati. Če ga zapustim, nisem nobeno pošteno dekle več.* «Ti bi ne bila poštena več? Kdo si upa trditi kaj takega?* Vsa zbegana sem bila in nehote sem odgovorila": »Žabica iz Goute-Verte.* cTiho! Prestani! Žalost te bo popolnoma zmedla!* Čez nekaj časa je vzkliknil razburjeno: »Ne. saj to ni mogoče! Govoril bom s Francom; sam bo u videl, kako stvar stoji.* »Ne mogla bi živeti, ako bi Franc .trpel radi mene. Kazen pa sem zaslu-ižila s svoio koketnostjo.* »Toda jaz je nisem zaslužil! Kako naj živim brez tebe?!* »Eodi močan, Lip. bodri me s svojim pogumom! — Mož si!» »Sem! Trpel bom in ti pomagal, da izvršiš, kar si sklenila!* _ Teta se je medtem vrnila in se pojavila na vrtnih vratih. »Odslej ne bova govorila več o ljubezni,* sem rekl3 hitro. . »Nikdar več.* mi je obljubil »Skn-ta naj bo kakor tajni ogenj, ki naju razjeda. Ker pa se ne vidiva več,_ daj mi nekaj za spomin, nekaj, kar mi bo pomagalo prenašati bolečino mojega srca.* »Hočeš cvetko?* »Ta kmalu oveni.* »Hočeš moje rokavice? Ne, zamazane so in raztrgane. — Hočeš moj pas?* »Težko bi ga skrival.* . »Hočeš mojih kodrov? — Pa nimam škarij pri roki. Na. zagrabi, izpuli jih cel šop! Sladko mi bo. če me bo bolelo od tvoja roke.* c Ne. poznalo bi se ti!> »Kaj pa potem hočeš? Teta bo takoj tu. — Stoj, že vem!* Pobrala sem na stezici droben, svetel kamenček, ga poljubila in ga dala Lipu. Ogledoval ga je, kot da ima v rokah dragocen biser. Teta je medtem prišla in ga potrkala po rami. »No, Lin? Ali vam je bolje. : dečko?* Dvicmil ie glavo, noeledal topo na teto in vzkliknil: »Kamen sem dobil! Kamen sem dobil — v tolažbo!* In je zbežal v divjem teku, kakor da ga nekdo preganja. Teta je gledala pie-senečena za njim. nato pa pokazala s kazalcem najprej na čelo, potem pa na prsi: »Če tu ni vse. v redu pri njem — je pa tu nekaj, kar ga žre. Ali pa na obeh mestih. Mogoče mu nesrečna ljubezen bega glavo in teži srce.» Vrnil se je Franc in se obnašal tako kot dosr-daj, kot pravi ženin; prinesel mi je rdečih rož: belin, ki pomenijo zaročenca, ni bilo več v njegovih šepkih Smehljal se je prijazno kot vedno in ni hotel na noben način na-mi mu je glavo zmešal. Kdo neki? Chercher la femme. Ravnikar je zbežal od tu. ko me je zaklal in vpil: »Kamen sem dobil! Kamen sem dobil!* Koliko časa ga ze .m^. toda v možganih. Najbrž ga je Klavdija očarala in zbegal* s svojimi muhami in koketnostjo.* »Dosedaj je bil Lip z menoj zelo prijazen.* je nadaljeval Franc. »Tega nje-TOveaa preobrata vendar nisem Krn' jaz" — Se ne zdi tudi vam tako. Dra-enen.?^ Pogledal me je globoko v oči. Jas pa sem mu mirno odgovorila: »Po.kk-mo ponj in ga pripeljemo sem. Treba mu je razvedrila.* »Torej prepuščam vam to stvar,* rekel Franc in sc na kratko poslovil. Teti to ni bilo posebno všeč in ko je odšel, je godrnjala: . »Temu tndi ni vse prav v glavi, se mi zdi Poiirimi se ga. Dragica, zakaj zdi se mi. da po*ta'?£ajo nič!» * Prevoz padlih v svetovni vojni. Iz Beograda se brzojavno poroča, rla so po naročilu ministrstva saobračaja vsa ravnateljstva državnih železnic dobila obvestilo, da se prevoz padlih in umrlih v inozemstvu za časa svetovne vojne vrši brezplačno. To velja za celo kraljevino. Potrebno pa je predhodno dovoljenje ministrstva za vere. Istodobno se poioča, da se po došlih uradnih informacijah nahaja v Avstriji približno 13.000 grobov naših državljanov. * Razprava profi denancijantu Oni-sfma Popoviča. Pred porotnim sodiščem v Splitu je prifela predvčerajšnjim obravnava proti Jovanu Bradašu. ki je leta 1914. avstrijskim vojnim oblastim denunciral pokojnega Onisima Popoviča iz Knina. Kakor znano, je bil v Si-nju Popovič ustreljen, a leta 1917. se je izkazala njegova nedolžnost ter so mu avstrijske oblasti dale zadoščenje g tem, da je vojaška godba na njegovem grobu odsvirala »cesarsko pe-semi. Med splitskim meščanstvom vlada veliko zanimanje za izid proesa. * Za koroške Slovence. Znani prijatelj koroških Slovencev, češki poslanec Machat, je nedavno obiskal koroške Slovence ter se informiral o njihovih političnih in gospodarskih razmerah. Naši zatirani koroški bratje so mu izročili obširno spomenico o nasilnostih, katerim so izpostavljeni od strani zloglasnega iHeimatsdiensta*. Machat je na podlagi osebnih informacij objavil v čeških listih članek, v katerem opisuje neznosen položaj koroških Slovencev ter poziva Jugoslavijo in Češkoslovaško, naj se zavzameta za slovanske manjšine v Avstriji, ki so popolnoma brezpravne. * Povišanje brzojavnih pristojbin. Kakor se poroča iz Beograda, bodo v kratkem v naši državi zopet povišane brzojavne pristojbine. V notranjem in mednarodnem prometu bo veljala beseda 35 para. minimalna pristojbina pa bo 3 dinarje. Blanketa bo stala 20 para. Dosadanja pristojbina 1 dinar se odpravi. V modnarodnem prometu se poviša brzojavna pristojbina za 100 odstotkov tako, da se bo za en zlati frank plačalo 16 dinarjev, kar odgo varja. današnjemu kurzu. * Šest milijonov dinarjev za stradajoče v Rusiji. Kakor se poroča is Beograda, namerava vlada na eni prihodnjih sej predložiti skupščini, naj dovoli za stradajoče v Rusiji 6 milijonov dinarjev. Privatno se je nabralo dosedaj v Srbiji okoli 700.000 dinarjev. 4 O zadnjŽi potresih v Srbiji nam poročajo iz Beograda: Potresi, ki so povzročili v Beogradu paniko, so napravili v okrugu kolubarskem nad 12 milijonov dinarjev škode. Po uradnih poročilih, ki so došla ministrstvu notranjih zadev, je v valjevskem srezu pokopalo veliko število poslopij. Dimniki in strehe so porušene. Močno so poškodovane cerkve in šole; nekoliko zvonikov je vsled potresa porušenih. Človeških žrtev ni bilo. ker so bili * Oporoka Škota dr. Napotnika. Pokojni škof dr. Napotnik je imenoval v svoji oporoki za glavnega dediča dijaško semenišče. Svojo hišo je zapustil katoliškim društvom in spomnil se je tudi ubogih. * Smrtna kosa. V Vevčah pri Ljubljani je umrl skladiščnik vevških papirnic, g. Avgust Mtiller, v Dolenji vasi pri Ribnici ga. Agneza Klun, trgovčeva soproga, v Ljubljani ga. Ivanka Kotnik, soproga magistralnega sluge, ki je že pred sedmimi leti oslepela. Blag jim spomin! * Načrt naredbe k zakonu o zavarovanju delavcev. Ministrstvo socialne politike je razposlalo načrt naredbe odgovarjam: V tkzv. gledališki aferi ni-sam nikdar vrel nikogar v zaščito, narobe, v kolikor setn mogel, sem pospeševal j druge kraje. * Velike poplave na Kosoven polju. Zaradi južnega vremena, ki je nastopilo v Macedoniji, so v kosovskem okraju skoro vse reke prestopile bregove in napravile ogromno škodo. Reka Klina je poplavila več vasi in odnesla s seboj vse mostove med Mitrovico in Pečjo. Reka Ljustva je preplavila polovico Mitroviee in stoji voda v poplavljenem delu mesta meter visoko. Ramo v me6tu znaša škoda nad 10 milijonov dinarjev. Mi.ogo his se je porušilo, v vodi pa je poginilo veliko živine. K sreči dosedaj človeških žitev ni bilo. Po poročilih is Sabca je vsak trenutek pričakovati, da tudi "»rina prestopi bregove. Vojne in civilne oblasti so že odredile popolno izpraznitev čveh vasi ob Drini. 4 Potresni sunki r Srbiji ponehali. Glasom sejzmografične postaje v Beogradu niso včeraj potresni aparati zaznamovali nobenih novih potresnih sunkov. 4 Snežni metež v Črni gori. Po vsej Črni gori je zapadel znova močan sneg. Vsak promet je onemogočen, va>d česar so se živila silno podražila. Fo nekaterih kra jih je zapadel sneg nad meter debelo. * Srčni krč je napadel v Maribora na cesti lOletno učenko Marijo Trobenrar. Prepeljali so jo z rešilnim vozom na njen dom v Pob rež je. 4 Nezgode. Leopold Istenič, sedlar v se mora za vsako uvozno in izvozno car. ob 20. urL Dnevni red: Poročila načel- |c, dioijo- k5 5e izVrši po službeni dolž-stev obeh podružnic. Volitev novih od- to ie brez borov. Slučajnosti. K najobilneišl udeležbi vabita odbora. * le objavljeni občni zbor «Kluba Primork* v Ljubljani se ne vrši kakor rečeno v posvetovalnici na magistratu (ker je ta oddana, ampak pri g. dr. Gregorl-nu Bleiweisova cesta 21. ' 3S. redni občni zbor pevskega društva 'Slavec* se vrši v soboto dne 8. aprila t l. ob 20. uri v društvenih prostorih. * Deželna zadruga brivcev v LJubliani naznanja, da bodo brivnice v Ljubljani od 1. aprila dalje odprte od 8. do 12. in cd 14. do 19. ure. v sobotah pa do 20 ure. V nedeljah in praznikih, izvzemši. če je praznik na soboto ali ponedeljek, bodo brivnice zaprte. Gospode naročnike se prosi, da se zgoraj omenjenega delavnega časa drže. ker se mora za slučajno delo, ki pade pred ali po zgoraj določenem času računati dvoino ceno. * «Obrtni VestnihIzšla je 7. številka lObrtnega Vestnika*, kl vsebuje naslednje članke: 1.) Oklic vsem obrtnim zadrugam na Kranjskem. 2.) Nečejo nas razumeti. 3.) Obrtniški naraščaj. 4.) Od- čil ustavila obrat. «Emag* d. d. za elektrotehnično industrijo namerava omejiti obrat. — Obtok bankovcev v Italiji Po zad njem izkazu Italijanske banke je znašal; kovinska podloga 1.,440,484-000 lir. • bankovcev v obtoku je bilo 14..031.218.0«" lir. y.. Borza 610 če se priglasi zadostno število udeležencev. Interesent' naj prijavijo gori omeno-vanemu odseku čin.prej svoj natančni naslov ter letnike in vrste vin, k? jih nameravajo razstaviti. — Konferenca za olajšanje prometa in goja in zaščita obrtno-industrijskega na- i izvoza vina, se je vršila kakor poroča raščaja. — Nadalje objavlja ta številka j splitsko »Novo Doba-, pred kratkim v nosti (po sitničkom beležniku), to je brez predpisane prijave na carinski deklaraciji, : od yl apnla 1922 naprej na, tačun vred-1 Zagreb, devize: Berlin 103.50 — 107 aosti dotičnih car. pobotnic plačati po-Bukarešt 240 —245 MIlan 1665 — 30 par v srebru (brez ažije). Ta pristoj- London ^.-JtpJt!!^- 3^0 bina se ne plača za državne nabavke in ,"324. kabel 32a, Pariz 2925 - 3000- za car. ekspedicije obmejnih prebivalcev, 1 in sicer samo za proizvode dvoposestni-kov na takih zemljiščih. Dohodki od te pristojbine se imajo oddati centr. blagajnam kot izkupiček za prodane službene publikacije. — Vinska razstava na drugem ljubljanskem velesejma ol 2. do U. sept. 1922 Vinarski in sadjar-ki odsek Kmetijske družbe za Plovenijo v Mariboru je pripravljen tudi letos prevzeti prireditev itjub.'krSfftna banka 940. vinske razstave na ljubljanskem sejmu, Slavenska banka 520. 617. Švica 6250 — 6275 Dunaj 4.40 — 4.50. Budimpešta 38 — 38^0. Varšava 9. valute: dolar 318 -321.50. češke krone 590 — 600. napoleoni 1020. marke 111 — 115. švic. iranki 60T. ' — 6150. lire 1640 — 1650. Banka za Primorje 655 — 68U. Trg. obrtna banka 278 — 280. Brodska banka 335 — 340. Hrvatska eskomptna banka 791 — 79? Jadranska banka 1070 — 1080. Jugoslovenska banka 485 — 489. (ia se zadeva aa najskrbnejše in naj- i _ strožje preišče tsr krivci, pa naj bodo ' ^tanezicah pri ^v. \ :du, je doma na stro-S i D.!,; v.™,,«?« To sta-; * cufal žimo. Pri delu ga je stro, nena- doma Z3grabii za mezinec leve roke m Petri ali Pavli, kaznujejo. To moje sta-?išče brani vsakomur, da bi se »skrival •za moj hrbet*. Smatram pa, da sme javnost mirno zaupati nradni preiskavi, katero vodi sodnijsko naobražen in strogo objektiven državni tunkcionar. Kdor ima kaj gradiva proti posameznim osebam naj ^a izioči voditeliu preiskave. Z namigovanji in pavšalnimi trditvami škodimo vsej naši gledališki instituciji, k razbist-renja in pravični likvidaciji gledališke nfere pa ne pripomoremo. Kadar bo pre-ir-kava končana, tedaj bo treba na dan s sodbo in obsodbo. Kar izjavljam za sebe. velja prav gotovo za vse demokrate, ki bi mogli v tej zidevi imeti kakršnokoli besedo. Ker »Naprej* mendi ne zahteva, da pobiramo med seboj podpise na izjavo, da »nismo nič. krivi*, naj ara zadostuje moje ime — Dr. Kramer, mu ga zmečkal. — Francetu Brtondju, ključavničarju pri žebljarski zadrugi v Kropi, je odletel košček železa v desno oko in mu ga ranil. * Lahkomišljen trgovski pomočnik. Zgomjeradgoncki trgovec Korošec je poslal dne 14. novembra svojega trgovskega pomočnika Jakoba Gaiserja v Mariboru nakupit raznega blaga. Izročil mu je v to svrhe 40.000 kron. Gaiser je v resnici nakupil nekaj blaga, ostali denar v znesku 20.000 kron pa je počasi zapravljal in pobegnil končno z njim v Avstrijo. Toda že v Lipniei so ga ustavili avstrijski orožniki, ke: ni imel nobenih potnih listov, mu zaplenili denar in ga izročili našim oblastim. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo včeraj Gaiserja na 9 m«seeev ranora. zanimive kratke dopise kakor: Autota-petništvo itd. ter potrebna obvestila za obrtnike. . _ . * Strežna šola voint mornarice. Prejeli smo: Vsi oni kandidati, ki žele prosto-volno vstopiti kot gojenci v strojno šolo vojne mornarice v Gjenoviču (Boka Ko-torska). naj se javijo do 28. aprila 1922. (izvzemši nedelje in praznikov) od 10. do l? ure pri komandi liubljanskega vojnega ekruga I. objekt. II. nadstropje, soba f.t. 70, v svrho zdravniškega pregleda. Š'seboj je prinesti učno spričevalo, oziroma potrdilo dotičnega mojstra ali delodajalca, koliko časa se uči v svoji stroki. Pogoji za spreiem v zgoraj omenieno šolo so na vpogled pri Komandi liubljanskega voinega okruga. * Za slovenske dijake na Češkem. Doslej je bilo izkazanih 56.030 kron. Darovali so nadalje: Neimenovani 400 K; zbirka npravništva »Jutra»: Ivan Franke 40 K, Fran Jereb, notar v Konjicah 1000 K; pesoiVnica v Sodražici 200 K; neimenovani 400 K. skupaj 1.640 K; zbirka upravništva »Slovenskega Naro- BeoJrradu. Zastopani so bili delegati poljedelskega, prometnega, zunanjega in tr- Praštediona 5465 —- 5500. Rečka pučka banka 460 — 470. Srpska banka 730 — 740. Eksploatacija drva 680. Narodna šumska industrija 550 — 5fxi Gutman 1375 — 1425. Slavonija 560 —570. : >-• Union 2900. Ljub. strojne tovarne 865. Trbov. pre-1"—konna družba 1060. Beograd, devize: London 362. Pari-- "ovinskega ministrstva ter načelnik di- 1725. Newyork 82 — 82.50. Ženeva 15o0. Milan 415 — 416. Praga 151 — 152. Berlin 25.75 — 2625. Dunaj 1.10 — 1.13. Bukarešt 62 — 63. valute: dolar 85, češke krone 148. _ Praga, dev: Berlin 17.17y2 — 17.57J-,. Curih 1038 — 1042. Milan 272 — 274, Pariz 480 — 482, Lordon 232.25 - 234,;J Newvork 52.70 — 53.30. B-----f 63. <5 — 64.75. Sofija 34.60 — 35.40. "-nij 0.60Vi -- 0.80V«. Varšava IJ7V2 - 1.471/-Budimnešta 5.25 — 6.25. valute: n. marke 17.171/* — 17.573 ' *vic. franki 103- — 1037. lire 269 — 271. iranc. franki .<7 V _ 479. funti 231.25 — 233.35. dolarii 52.4.-. — 53.05. dinarji 63.75 — 64.75. levi 33.85 rekcije posrednih davkov. Direktno in-teresiranih oseb iu ustanov ni bilo. Na konferenci se je obravnaval težavni položaj. v katerem se nahsja vinogradništvo vsled slabega izvoza vina, katerega vzrok so visoka carina, neurejen promet, komplicirane in dolgotrajne carinske pro--edure. sUbo organizirana vinska trgovina z inozemstvom itd. Posledica slabega izvoza je. da se popije v naši državi dvakrat več vina, nego pred vojno. Na konferenci se je sklenilo: l.'i prositi prometno ministrstvo, da se označi vino za lah-*co kvarPivo blago, ki naj se hitro prevaža; 2.) prositi carinsko direkcijo, da se carinske procedure hitro vršijo 111 prazni sodi pri povratku na carinarnicah ne zadržujejo; 3.) zahtevati od generalne di--ekcije posrednih davkov, da se hitro re-šava;o trošarinske zadeve za vina, ki se izvažajo; 4.) skušati doseči, da bodo na- — 34.15. avstrii. krone 0.60V* — 0-80Vi poliske 1.27V- — 1.47V1-. madžar- ske krone 5.85 — 6.25. Curih: Berlin 1.69. Newyork 515. London 22.52. Pariz 46.52. Milan 26.42. Praga 9.16. Budimpešta 0.59. Zagreb 1.58 Varšava 0.13. Dunaj 0.06s/i, avstrii. kro ne 0.07. Dana/, devize: Zagreb 22^7 — 22.6? Beograd 90.28 — 90.=?. Berlin 24.70 da*: Marija Verli iz Cerknice 240 K. me- „ener^,ni koD;u]ati dajali redno poro- ---- , . —..... ---- sio venca pok g. dr. Cerv;encmu; urad- = in07Ptn?kih razmerah in cenah: z 124.80. BudimpeštaJ.7* -■ »Mg.Lo«. ništvo tvrdke Fr. Žagar, Milano vrh-Pre-1 - - 1.....- ,-id, 100 K mesto venca pok. gospej Fani j Žagar; Rudolf Potočnik, sod. svetnik v; Rogatcu 400 K mesto venca pok. g. Ant našimi 7rgov"in^mi" agencijami v tujini | don 33025 - i330.75 Milan " topijo vinski izvozniki v direktno .**.» «5. ; 5.) zahtevati, da se pn sklepanju ^,ar5ava , g9 _ ,_93< Cljrih j466.25 - zdravniškega honorarja g. dr. Demšarja — skupaj 1.540 K; splošno kreditno društvo v Ljubljani 3.000 K; skupna vsota 62.610 K. * Cercle francais v Ptuju. Poročajo nam. da je predavanje g. vseučiliškega profesorja Luclena Tesnierea, kl bi se imelo vršiti jutri v Ptuju, preloženo na poznejši čas! • Ukraden Je bU ves. ki sliši na Ime •Dečko*. Komur Je kaj znano, nai sporoči proti nagradi na naslov: I. Smrekar Gosoosvetska cesta 8. drugo nadstropje. so se sledeče tvrdke: Mlakar & Kranjc, trgovina s špecerijskim, galanterijskim in kolonijalnim bL-gom na drobno in prodaja sadja zelenjave piva, pokalic v Ljubljani; »Svetla, d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani; Trgovska banka, d. d. v Ljubliani: podružnica ljubljanske O-brfne banke v Ljutomeru: Brata Triplat, izdelovanje sukna in trgovina z njim v Mostah pri Žirovnici. Izbrisala se je: Strojilna tovarna Samsa & <"" dn.žba •/. o. z. v Ljubljani v likvidaciji. 89 08 — 9022. po,!ske marke leji 53.94 — 54.06. švic. franki 1453.75 — 145*25, češke krone 14120 — 141.50. madž. krone 88.45 -89. 05. Berlin: Italija 1555.90 — 15S910 Lor. don 1332.65 — 133525. Newvork 304.O - 30521. Pariz 273725 - 2742.75. Svi ca 5864.10 - 5875.99. Dimai 4.18 — 4.22. Praga "81 40 — 582.60. Budimpešta 35.9n — 36.04. Sofija 207.75 — 208.25. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene, lastnik in izdajatelj Konzoreii »Jutra«, BRANISLAV NUŠIC: 31 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. »Mislim, da iih je precej padlo*, pravi polkovnik. »Toliko že, da se pokesajo, da so nas napadli.* »Pa prav je, brate, prišli so, da kradejo, mi branimo svoje.* V tem času zapazi polkovnik, da sovražnik omahuje; mtro skoči zopet med prve vrste, ki od stopinje do stopinje napredujejo ter sipljejo smrt pred se. , , « _ Sovražnik se umika, zapuščajoč za seboj mrtve in ran ene. Čimbolj naši napredujejo, tem več jih najdejo. Povsod leze, poleg ceste, po jarkih, po vrtovih, po brazdah, modre sukne so pokrile zemljo, kakor bi oblaki padli na zemljo. Ranjenci vlečejo po tleh, kakor gliste, poskušajoči se spraviti na Često, da jih najdejo in pošljejo v bolnico. Tam med mrtvimi so tudi naši tretje-pozivniki, tisti nesrečniki, ki so tako drago plačali svojo starost in nesposobnost. Polkovnik drvi mimo niih naprej, kajti sedaj nima časa zanje, hitro pritisne na sovražnika ter ga požene v Čačak. V tem trenutku zagrmi zopet iz bližine. Vsi se spogledajo. Vraga, od kje? Pazno Opremljajo vsak strel, da bi vendar opazili, kje je postavil sovražnik svoje topove. Vedno bolj in bolj zasipa nase postojanke. __________— «Iz mesta strelja*, zavpije Tčapetan. »Vraga, od tam, od cerkve nekje.* Vsi sklonijo glave. Kdo sme streljati v mesto, v srbsko mesto polno ljudstva, beguncev, kamor se je sovražnik strahopetno skril? Molčati je treba, trpeti, prekrižanih rok gledati in kakor mrtva tarča čakati udarcev. Ce bi sedaj prepodili baterijo tudi od tod, bi zvečer vkorakali v Cačak, ga osvobodili, osvobodili strahu in trepeta tisoče mater in otrok, ki vriskajo od groze v naročju svojih mater. Bele zastave, ki gotovo že vihrajo po Čačaku, bi naenkrat popadale pred srbsko vojsko. Pognali bi ga preko Morave, ustavili njegovo prodiranje in dobro bi si premislil, predno še enkrat prekorači reko. — .. . , . . Kapetanu, stoječemu nepremično med svojimi topovi, izpostavljenim sovražnikovemu ognju, se je zazdelo to brnenje karteč kakor brnenje telefona, kakor bi govoril glas vojvode 12 «Da"*»dl Oln. S1—, vsakih Md»Hti|m 6 bmwD » D!«. — Trsew*» ««l emmiail.. do 60 baiadl 6 Ohi, .takih iadaljnfl» 5 oetarfl 2 01«. - Pl.8. «. upr*|. (Lahu tc« • • ancmkak.) Na tpraiml« ta odgovori. la, ako la »praUnlo prtloteaa mamka aa odgow. —■ Bančni uraflciS 907 išče prazno sobo, za takoj, plačam dobro. Ponudbe pod »Prašna soba* na upravo < Jutra*. Vrtnarskega 901 pomočnika za zelenjadni vrt sprejme takoj državno zdravilišče v Topolšici. Stanovanje in hrana v zavodu. Plača po dogovoru. Kupim 859 žobro ohranjen klavir ali planino. Ponudbe na naslov ne, Ljubljana, Mestni trg it. 10. aisb Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem lastnikom motornih vozil in kolesnem na ukazanem SS ki mi je bilo naklonjeno pred vojno v tvrdki Karel Čamernik & Co. ter obenem izporoi da sem iz zgorajšnje tvrdke izstopil. Nadalje vljudno naznanjam, da sem vstopil v novo družbo, ki jo bomo vodili pod naslovom: dpužba z o. z. trgovina s motornimi vozili, kolesi in njih deli, avtotaksa, garaže in mehanična delavnica Obratni prostori »časno Poljanska cesta St. 3. Po dovršitvi adaptacij sfahdelsepres^ družba v lastne prostore, Dunajska cesta št. 36 (nasproti mitnice).^Proseč v novem podjetju; zagotavljam najsolidnejso postrežbo ob brezkonkurenčmh cenah in beležim z odličnim spoštovanjem Karel Čamernik. Podpisana dražba vljudno naznanja vsem lastnikom motornih vozil in koles, daje podnaslovom dpužba z o. z. otvorHa v začasnih prostorih, Ljnbljana, Poljanska cesta SL 3, trgovino z motornimi ?oSi kolesi in njih deli, pnevmatiko, bencinom, oljem, mehanično delavnico, £ avtotakso Podjetje razpolagi s prvovrstnimi strokovnimi močmi m - » <* popolno jamstvo. Proseč naklonjenosti, zagotavlja dražba ob brezkonkurenčmh cenah naj * * solidnejšo postrežbo. P« dovršitvi adaptacijskih del se preseli družba v svoje lastne prostore v Ljubljani, Dunajska cesta št, 36 (nasproti mitnice). Jugo-Auto, družba z o. z. J ključavničarski, strugarski, livarski, zvonarski itd., se sprejmejo. Urejena je posebna Sola za vajence, v kateri dobivajo oni, ki imajo potrebno pred-liobrazbo, teoretičen in praktičen pouk. 880 Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Po najnovejši modi izdeluje najelegantnejše mo$ke obleke, modni atelije ste Fran Malis diplomirani krojač Ljubljana, Tržaška cesta z9. POZOR TRGOVCI! I I Izdelujem vsakovrstne športne čepice vseh oblikah kakor tudi čepice za gasilce « in za vsa druga društva po najnižjih cenah | ELIGIJ EBBER, Stari trg št. 5. | Na debelo. Postrežba točna. Na drobno, g, ^FrTTTT-1 rminunumi irTITIITin I T 111111 ti Pozop ! Pozop! G centrala u Ljubljani, Krekov trg št. ID. Delniški kapital: R 30,000.000'-. Mtm fond: B 5,000.000-. Podružnice v Dolnji Lendavi, Ljutomeru ln Novem Sadu, ekspozitura na Vrhniki, & 4f> m