Šolski red. (Iz Istre.) (Eonee.) Da zamoremo brez nevarnost biti zgled drugim, se moramo ogibati vsake slabe tovarišije in izkušnjave. Dovolj je le en sam primer. Saj ne manjka nikjer dobre in plemenite družbe; kakor se dobra jabolka okužijo, ako je med njimi kako gnilo, tako se vse dobre lastnosti po slabi tovarišiji pokvarijo. Po slabi tovarišiji rada glava boli, in ena garjeva ovca vse druge oskruni. Tudi zabave, ki niso čast človeku, so mladini nevarne. Hiter je bil padec, a počasi vstajanje, če se zamore tu o kakem poboljšanju sploh govoriti. Brez dovoljenja staršev in v prri vrsti učitelja se ne zbirajmo; posebno se svari pred udeležbo društvenih zborovanj, javnih shodov ali obhodov. Sploh mladina denarja ne sme poznati, ne sme zahajati na plesne in druge zabave odraslih ter nositi kakršnihkoli znakov ali biti član kakega društva. Najpogubnejše za mladino so pa neprimerne knjige in časniki. Tu marsikaj pozve neizkušena mladina to, kar še starejšim ne ugaja. Starši, proč s takimi krivimi nauki! Taki časopisi in knjige v hišo, ki so nam pravi prijatelji in ki jih tudi mladina lahko brez škode čita! Saj imamo ponekod dobre šolarske knjižnice; z Ijudskirai knjižnicami pa bodi bolje preskrbljeno. Tudi društra, čitalnice itd. nam v tem pogledu lahko dosti pomagajo. Sploh se vedimo povsod tako, kakor bi lahko storili pred vsemi Ijudmi. Laž je pa nad vse najbolj razširjena. Eoliko nearečnih ljudi je laž zavedla, da so se morali potem vse življenje kesati. Laž je največja sovražnica življenja. lmejmo za zgled vedno tiste, ki so rajši smrt pretrpeli, nego si z lažjo oskrunili svoje čisto in dobro ime. Ear imamo na jeziku, moramo imeti tudi v srcu. Ne delajmo se le pobožne, pravične in dobre, ker po sadu se ljudi spozna. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Odkritosrčnost nam pokaže, da smo srčni v boju, ki nam ga je biti v tem življenju. Da smo res srčni, ne smemo nikoli vračati hudega s budim, temveč vedno z dobrim. Eoliko staršev je, ki ne znajo še, kako nalogo imajo do svojih otrok, vendar so vsega spo- štovanja in vse ljubezni vredni. Eakor do staršev gre tudi ljubezen do ufiiteljev in dobrotnikov. Ljubite se med seboj in celo svoje sovražnike morate ljubiti, ker česar sami ne želite, ne storite drugim; vsi so vaši bližnji. Vsaka žal beseda, slabo dejanje ali zasmeh bi kazal, da niste dobrosrčni. Eoliko ljudi je z raznimi telesnimi in duševnimi nedostatki kaznovanih, opominjanih itd. Ali so sami krivi svoje nesreče? Ali si morda tudi ti kriv njihove usode? Tudi ljudje druge vere in narodnosti so naši bratje in sestre. Živirao z njimi vedno v lepi slogi 1 Eakor z ljudmi tako je treba ravnati tudi z živalmi in rastlinami. Te tudi žive in jih je ustvarila vsemogočnost; zato ne uničujmo jih brez potrebe. Kdor se potem ne ravna in po nepotrebnem ubija žirali in trga rastline, ne kaže blagega srca. Posebno pažnjo moramo imeti na koriatne živali. Tem ne smemo nikdar niti najmanjšega zla narediti; kaj še, da bi plašili ptice, uničevali jim jajčeea ia mladiče in razdirali gnezda ! Ako skrbno čimmo svoje, koliko bolj moratno čuvati tuje imetje. Ako nam kdo kaj posodi ali kaj najdemo, brzo moramo vrniti. Ako ne veš, čigavo je, daj onemu, o katerera veš, da se bo brigal, da najde onega, ki je to izgubil. Otroci ne smejo brez znanja staršev svojih stvari menjavati, darovati in prodajati. Tudi z denarjem se ne igrajmo! Paziti moramo, da ohranimo in očuvamo jarno imetje in ne doTolimo, da bi ga drugi kazili. Javne ceste, pešpota, stavbe, javna mesta, zidovi, plakate itd. se ne smejo oškodovati, ker to ni le, da ni naše, ampak s tem jemljemo tudi sebi veselje, ki nastaja zaradi krasote domače občine. Cuvajmo in ne uničujmo spomenikov naše lepe domovine! Edor se po tem ravna, kaže blago srce in ne dela nobene škode nobeni javni uredbi, ki je v občo korist. Nravnost in delo nas bodeta storila vrednim sinovom našega naroda, ki je dobil od pradedov narodni ponos, jezik,rpesmi, šege, navade in sile. Te svetinje moramo vedno čuvati in varovati. Posebno pozornost moramo imeti na to, kar zadeva govor, hojo in sploh vse ravnanje. Edor boče biti naobražen, mora take ljudi po8nemati in se varovati sirovosti, kričanja, kletve, nedostojnega petja in zmerjaLJa. Nespodobno je tekati za vozmi, se jih oprijemati in metati kamenje za njimi. Hodite v družbo le z znanjem starše?, iz šole pa kar naravnost domov. Postopanja, zlasti večernega, se je treba skrbno varovati. Pozdravjjajte dostojno po učiteljeTem naročilu! V šolskem redu natančuo določi začetek in konee šolskega leta sploh in začetek predpopoldanskega in popoldanskega pouka. Naznači proste dneve v tednu in posebne opazke, v katerih bi bilo treba navesti počitniške dneve med šolskim letom. Dotlej, da ae do vsega tega ne pride potom predavanja po roditeljskih shodih, naj se vzajemno s pisanim, oziroma tiskanim šolskim redom preskrbi vse roditelje, ki imajo šolsko deco, tudi z opombami za starše, kar je obenem izvleček iz šolskega in učnega reda. Starši ali njih namestniki so dolžni razrednega učitelja takoj ob?estiti o vsaki nepričakovani šolski zamudi, in to ustno ali pa pismeno (§ 65. š. r.). Delo doma, na polju, ali v obrti ne opravičuje zamud (§ 66. š. r.). Otroci z gnusnimi boleznimi ali prihajajoči v gnusnem stanju ne smejo pribajati v šolo, dokler ta nedostatek ni odpravljen (§ 68. š. r.). Otroke, ki prihajajo umazani v šolo, sme učitelj poslati domov, da se jih umije, ali pa jih sme dati takoj zunaj šole umiti. Starši in njih namestniki so dolžni šolo v njenem namenu podpirati, držati se predpi807 in naredb šolskib. oblasti, slušati učiteljeve nasvete, ki se tičejo pouka ali vzgoje otrok. in morajo priti v šolo, ako jih pozove z ozirom na pouk ali vzgojo njih otrok šolski voditelj (§ 100 š. r.). Starši naj nikar ne jemljejo s seboj otrok na zabave, zlasti na oae ne, ki trajajo do pozne noči. Po teh določbah lahko seslavi vsak okraj zase in vsaka šola posebe primeren načrt za šolski red. A. Šolski obisk, rednost, snaga in zdravje. 1. Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času! 2. Ne zamujaj pouka brez zakonito dopustnega vzroka! 3. Vsako zamudo opraviči pismeno ali ustno! 4. Bodi čedno in spodobno oblečen! 5. Nalezljive bolezni: davico, škrlatico, ošpice, dušljivi kašelj, ovčje osepnice, mumpus, Iegar in grižo naznanjaj! 6. Otroku z ostudnimi boleznimi ali v gnusnem stanju — ušivemu — je prihod v šolo zabranjen. 7. Predpoldanski pouk traja od — do —, popoldanski od — do — ure. 8. Nosi s seboj samo potrebne reči in priprave ter jih drži vedno čiste in v lepem redu. B. Bed pred i n med poukom, po p o uku in t odmorih. 1. Zunaj šolskega poslopja se vedi miruo in dostojno! 2. Obutev pred vstopom v šolsko poslopje dobro osnaži! 3. Po stopnicah in bodnikih stopaj mirno, počasi in previdno! 4. Pljuvaj le v pljuvalnik iu to ne brez potrebe! 5. Pozdravi pred vstopom v razred; podaj se na določeno mesto; ne ropotaj ia mirao pričakuj pouka! 6. Ne poškoduj ničesar! 7. Vse svoje predstojnike in učitelje vljudno pozdravljaj! 8. Spoštuj jih in bodi jim pokoren! 9. Segret nikdar ne pij! 10. Ne hodi k segreti peči! 11. Pri uku glej na učitelja iu na delo; bodi pazen; govori samo, kadar si vprašau in vselej lepoglasno in pravilnol 12. Iz šolske sobe je dovoljeno le v nenavadnih slučajih in boleznih. 13. V odmorih se ravnaj po naročilu! 14. Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! C. Eedinobnašanje zunaj šole. 1. Pozdravljaj vsakega po naročilu! 2. Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in postrežen! 3. Proti tovarišem bodi prijazen, Tljuden, spravljir in prizaneslji?! 4. Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času! 5. Ogibaj se nevarnosti, posebno kajenja in pitja opojnih pijač! 6. Bodi z malim zadovoljen, zmeren ia varčen! 7. Ne delaj škode, ne trpinči nobene živali in čislaj božja dela v prirodi! 8. Bodi vedno vesel in zadovoljen!