7-2006
42
Desetletja nazaj, ko sem bila {e otrok, 
sem z mamo obiskala sorodnike na [mohorju. 
Pod vrhom, na katerem `e 54 let stoji pla-
ninski dom, je bila njihova doma~ija. @e leta 
so vidne samo {e ru{evine, saj novi lastniki 
niso ve~ skrbeli za objekte. Ena od h~era me 
je povabila, da grem z njo v planinski dom, 
kamor je nesla oskrbnikom mleko in jaj~ka. 
Velika bela zgradba z okni, ki so jih krasile 
zelene »polkne« me je za~arala, nato pa {e 
prijazni ljudje za mizo v kuhinji. Dobila sem 
»krahrl«, pija~o v stekleni~ki. Po nekaj letih 
sem pri{la na [mohor s planinci osnovne {ole 
La{ko. U~itelj Engelbert Rataj je organiziral 
pionirski odsek Planinskega dru{tva in nas 
popeljal na izlet. Sledili so {e izleti na 1. maj, 
saj je [mohor znan po zbiranju delavstva in 
planincev na ta dan. Pred 40. leti smo se pri-
jateljice odpravile na [mohor, tam pa so ~lani 
mladinskega odseka barvali lesene dele na 
planinskem domu. Beseda je dala besedo, pri-
klju~ile smo se jim in jim pomagale pri delu. 
Tako se je za~elo sodelovanje v mladinskem 
odseku, nato pa sem `e sodelovala v vodstvu 
Planinskega dru{tva. Pritegnili so me izleti v 
na{e gore, prijaznost ljudi, prizadevnost ~lanov 
in dobra volja. V teh letih mi je bil planinski 
dom na [mohorju nekak{en »drugi dom«. Ob 
Obujeni spomini
Fanika Wiegele
koncu tedna in za praznike smo tudi de`urali v 
domu, pred desetletjem pa smo dom prvi~ dali 
v najem. Dom je proti koncu 80. let prej {njega 
stoletja postal »za sindikalne in izobra`evalne 
~ase« premajhen, zato smo ga pove~ali in obno-
vili. Po nekaj letih je kuhinja s pripadajo~imi 
prostori postala neustrezna zaradi gostinskih 
in sanitarnih predpisov. Tako od planinskega 
doma izpred ve~ kot pet desetletij ni veliko 
ostalo, preobleka in obnova notranjosti sta kot 
pri ~loveku dala nov videz. Ta bi moral biti 
obogaten s prijaznostjo ljudi, ki skrbijo zanj 
in obiskovalci bi morali za~utiti dobrodo{lico. 
Meni in mnogim obiskovalcem [mohorja pa 
najve~ pomeni toplina in prijetno okolje doma, 
v katerem za~uti{ nekaj 
izjemnega in te pritegne 
ter zvabi znova in znova v 
to ~udovito okolje. Na pri-
jetno toplino v kuhinji, v 
kateri je bil zidan {tedil-
nik, veliko dvojno pomi-
valno korito, police in 
seveda velika miza v kotu 
s klopema vse do zadnje 
obnove, ostaja globoko 
v moji zavesti nepoza-
ben spomin na prijetno 
sre~anje z ljudmi, ki so 
nam pripravljali hrano ali 
pa smo igrali karte, peli 
itd. Sedaj pa v kuhinji 
stojijo le svetle~i kuhinjski elementi, vanjo ne 
sme stopiti nih~e drug kot zaposleni in {e to 
po dolo~enem delovnem postopku. Ali je res 
toliko nevarnosti vsepovsod po planinskih 
domovih in ko~ah, da se bodo gostje zastrupili 
s hrano, ki ni pripravljena v predpisano urejeni 
kuhinji? Nazaj v planinski raj – kako dolgo {e, 
ali nam ne bo sodobnost odvzela ve~ji del pla-
ninske idile v na{ih objektih, ki pa jih `al vse 
prehitro preurejamo v sodobne objekte brez 
du{e, {e okolje se vse preve~ spreminja zaradi 
posegov ~loveka – kaj bomo pustili zanamce-
m? m