Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 196. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjUDlJOllU V SMO, 28. flVgUSld 1912.
Leto XL.
35 Velja po pošti: =
Z« oelo leto upre] . K 28'-m pol let« „ . „ 13'— h četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 n Nemčijo oeloletno „ 29'— it ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— „ 12—
" 2-n *
■a pol leta „ sa četrt leta „ sa en meseo „
V opravi prejeman nMiioa K 1-70
	m
i	
1	1
H	
,t? I	1 w
	
■ I	■ ;
p m	I ;
	1 ''
; \ 1	
L • k ■	• v V J
	ml
===== Inseratl: =s==
Enostolpna petltnata (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ tO „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mml 30 vinarjev.
=== Izhaja: •
vsak dan, Izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
iiar Uredniitvo je ▼ Kopitarjevi nllol itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6. "tai Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega teleiona št. 108.
Današnla številka obsega 6 strani.
MiDisler Mi v Idriji.
Idrija, 27. avgusta 1912.
Ko se je minister za javna dela Trnka mudil ob priliki cesarske slavnosti na Dunaju, jc sklenil, ko se na Kranjsko povrne, posetiti pred odhodom še Idrijo, ki je glede živega srebra prvi rudnik v Avstriji, glede dohodkov državnih rudnikov pa na drugem mestu. Ministerijalni svetnik pl. Poseli je že dan prej z Dunaja dospel, minister pa v ponedeljek, dne 26. t. m., z Bleda čez Škofjo Loko, Poljane, Trato in Žiri.
Takoj po dohodu ob 10. uri sc jc podal v jamo pri cesar Jožcfovem rovu. Spremljevala ga je gospa, kateri jc hčerka svetnika Šotola podala lep šopek in mladi sin realec, njegov tajnik Pick z gosjio. Preoblekli so se v jamske obleke in dobro uro ostali pod zemijo. Vračajoče se jc naš fotograf vse vjel na ploščo in ob 3. popoldne že prozen-tiral več popolnoma izvršenih in dobro Kadetih slik ministru. Takoj se jih je nekaj porabilo, da so znancem daleč naokoli poslali pozdrave iz Idrije. Poldne je bilo že odzvonilo, ko je dospel minister s spremstvom obiskat naš čipkarski tečaj. Gospod inšpektor Vogelnik je razkazal na podrobno, kako se pouk pričenja in pride do večje popolnosti, da se nazadnje izvrši umetno delo s prosto roko. Da je gospo še posebno zanimala ta obrt, se ni čuditi. Od tam so se podali v Gospodinjsko šolo. Otroci so čakali že par ur in ko je prišla ura kosila, so bili nestrpni. Kaj so hoteli druzega, kakor 64 otrokom iz vrtca dati kosilo in tudi dekletom iz Gospodinjske šole? Ko je pa bilo vse pri menaži v največjem tiru, dospe gospoda v zavod. Bil je interesanten pogled videti toliko male družine pri delu. Ogledali so si vse prostore, pohvalili red in snago v zavodu, obžalovali le, cla so tako tesni prostori. Minister je priznal, kako lepa in potrebna je ta naprava, ji želel še naprej takega uspeha, kakor ga ji' pokazala v treh letih svojega obstanka in hiteli so v grad, kjer ga je čakalo uradništvo, učiteljstvo, mestui občinski zastop in razni drugi, ki so hoteli k avdijenci. Naše strokovno društvo rudarjev je prosilo ministra, naj bi otroci rudarjev, ki pohajajo otroški vrtec, dobivali v zavodu opoludne hrano aastonj. Včasih je vreme neugodno, ali
velik promet in nimajo časa domači, I da bi šli po malega otroka v zavod, da gre h kosilu domov. Minister je obljubil ugoditi, ako bode le mogoče.
Bila je dve ura, ko so zadnji odšli. Podali so se v kazinske prostore pri »Črnem orlu« h kosilu. Povabljeni so bili načelniki raznih oddelkov pri rudniku gospodje svetniki Pirnat, Sluvik Šotola ter dekan Arko. V sredi obeda je napil dvorni svetnik gospod Bilek ministru in pozdravil tudi njegovo soprogo. V daljšem govoru jc odgovarjal minister, kako dobro je, če si človek tudi osebno ogleda zavode, ki so v njegovi oskrbi. Osobito Idrija ga jc zanimala, saj je edini rudnik te vrste v Avstriji, in kar je za upravo zelo ugodno, vedno aktiven. Prepričal se je. da ie v veščih in spretnih rokah, kajti porabijo se preimerno vse najnovejše iznajdbe na tehničnem polju in častita gospodu dvornemu svetniku, ki stoji na čelu tako vzornemu podjetju. Pozneje še doslavi gospod Bilek, da jc pač lahko delovati pri napravi, kjer sodeluje vestno in skrbno toliko izbornih moči, kakor so njegovi tehnični uradniki. Napredek na našem polju gre 1 rzim korakom, zato uradnik ne srne zaostali, ako hoče podjetje konkurirati na vesoljnem trgu. Ekscelenca jo priznan strokovnjak na tem polju in najbolj vzoren zgled vestnega uradnika, zato ga pozdravi z rudarskim pozdravom: »Gliick auf!« Konverzacija med obedom je bila živahna, neprisiljena, a le krafka radi pomanjkanja časa.
Po obedu se jc podal minister v župno cerkev, kateri jo on patrom Pomolil je nekaj časa na pripravljenem klečalniku, potem si pa ogledal vso opravo in v zakristiji občudoval stari, umetno vezani mašni plašč, ki ga jo darovala cesarica Marija Terezija Idriji v znak hvaležnosti, ko je rudnik veliko pripomogel k vojskinim stroškom, ki so bili ob njenem vladanju ogromni. Posebno gespe so se zanimale za bogato vezenje in priznale koliko časa in truda jc bilo, preden se je tako delo izvršilo. Ogledali so si kelih in ornat, katerega jc dobil leta 1859. ob zlati maši knozoškol Wolf od Ljubljančanov, kar jo po tvoji smrti zapustil rojstnemu. mestu Idriji. Stari velum, bogato z zlatimi in srebrnimi okraski obložen je vzbujal občno pozornost in čudili so se, da ie v Idriji toliko umetnin. Slučajno je bil na oltarju prt, katerega ;jc sama gospa tukajšnjega uradnika umetno zvezala. Gospodo je posebno zanimala
žgalnica. Podzemeljski rovi so skoro pri vseh rudnikih enaki, a kako se žge in topi živo srebro, niso še videli. Ogledali so si vse natanko, se zahvalili uradnikom, ker so jim tako zanimiv dan napravili.
Ob 5. popoldne sc je z avtomobilom odpeljal minister čez Logatec—Ljubljano na Bled. Minister ostane le še par dni na Bledu, ker ga dolžnost kliče na Dunaj, a gospa s sinom hoče šc 14 dni prebiti v lepi Kranjski, od katere ni nikoli pričakovala, da jc tako zanimiva dež'; k*.
Primorske vesli.
p Krintja v Istri. Tu sc je ustanovilo izobraževalno društvo za mladeniče pod imenom: »II r v a t s k i j u -n a k«. Dal Bog, da bi društvo lepo napredovalo! Zdaj se snuje »Pučka knjižnica«. Da bi dobro mspevala! Krinžan-ci so dali slovo prejšnjim razvadam. Lep napredek. — Zdaj se meri nova cesta od Kringc v Sv. Lovreč-Paganatič-ki. Vlada je dala za to cesto 30 tisoč K. Čuditi se jo pa, zakaj dežela ne da nič za ceste. Vladajoča italijanska stranka je (oliko obljubovala costc, a nc da niti vinarja zanje. To je prav kalabreško.
—	Pri nas obstoja že dve leti dvoraz-redna hrvaška ljudska šola, a. obisk je bil do sedaj zelo ne"ugoden. Vroče se želi, da bi bil v letošnjem šolskem letu isti ugodnejši. Upamo, da bo novi c. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Martin Zgrablič verno pazil na dober obisk šole. V to ime ga presrčno pozdravljamo.
—	Skoro vse pošte v Istri so v italijanskih rokah. Italijani so skoro vsi irc-dentisti. Kaj bi bilo 7. našimi poštami, ko bi nastala vojska med našo državo in Italijo? To da mnogo mislili. Naj to premišljujejo oni, ki imajo voditi usodo Avstrije. — V mnogih občinah so pri občinskih jaslih najzasrizenejši iredentisti. Kaj bi bilo za časa vojske? Izdajalcev bi bilo, kakor gob po dežju. To je dobro vedeti. Na j torej z\edo vsi v to poklicani. — V tukajšnji župni cerkvi so postavljene nove orgije. Napravil jih je gospod Ignacij Zupan v Kamni gorici. Te orgije so njegovo 122 delo. Orgije imajo 13 registrov in dva manu-ala. Orgije stanejo 4900 K. Naj bi dolgo pele na slavo Božjo. — Trgatev se približuje. Trgatev bo srednja. Letos zeln uničuje stare trte filoksera (trtna uš) in peronospera (strupena rosa). Menda je temu vzrok mokro leto. Turška jc letos nenavadno lepa. Torej bo kruha
dosti, vina pa manjc. Bo pa voda do* bra, čeprav Istrani pravijo, da je le v »postolih« (črcvljih) dobra.
p Beram v Istri. En mož iz berain-ske župe se je vračal iz Pazina vinjen domov. Ko je na potu zaspal, mu jc bilo ukradenih 600 K. Nesrečni alkohol! V isti župi sta dva mladeniča enemu kmetu porezala vse mladike na trtah, ki ho imele grozdje. Škode je dva tisoč kron. Grda maščevalnost.
p Sodalitas Ss. Roriis za koper-sko - kerkavški in piranski dekanat ima svoj sestanek dne 2. sejotembra ob 10. uri zjutraj pri Sv. Antonu poleg Kopra.
p Radi nenravnostl, zagrešene nad llletno deklico, je bil 201etni kmet Anton Ličen iz Bihemberka v Gorici obsojen na šest mesecev ječe.
p Ranil je očeta kmet Ant. Koršič iz Solkana. Pred poroto v Gorici je bil oproščen.
p Napadi. Ivan Marvin je napadel kmeta Jožefa Grcgoriča iz Vogrskega in ga tako pretepel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Dva n c -z n a n c a sta napadla kmeta Petra Ivu-lina iz Mirne, ga ranila, in mu hotela denar vzeti. Kmeta so v bolnišnico prepeljali, napadalca sta pa ušla.
p Družinska drama. V nedeljo popoldne je hotel leta 1877 rojeni štabni podčastnik vojne mornarice Štefan Bu-ban v svojem stanovanju v Pulju radi ljubosumnosti umoriti svojo ženo Va-lontino. Drama, katera se je dogodila v stanovanju imenovanega podčastnika, je tem žalostnejša, ker je Buban hotel svojo ženo umoriti zavratno in ne morda v trenutku razburjenosti, ampak se je za ta zločin pripravil popolnoma hladno. Žalostna drama se je odigrala sledeče: Po kosilu opoldne, katero se je vršilo v popolnem soglasju, se je vle-gla cela družina, mož, žena in dva otroka k počitku. Ko je mož videl, da so žena in otroci zaspali, jo. zagrabil ženo z ono roko za usta, da bi ne mogla, vpiti, z drugo pa jej jo vrgel okolu vratu vrv, katero si je že pred kosilom za to pripravil. V tem položaju jc davil svojo ženo in da se ni ženi v enem trenutku posrečilo zavpiti, bi bila postala brez dvoma žrtev svojega moža. Ko jc žena v svojem smrtnem boju mogla zavpiti, jo ta obupni klic čul neki v isti hiši stanujoči finančni nadpaznik, ki jc šel takoj k stanovanjskim vratom prisluškovat. Ker je čul nerazumljivo stokanje, se mu zdela zadeva takoj sumljiva in jc zato s silo odprl vrata in udri v
LISTEK.
Sl. killski guverner.
Angleški spisal Conan Doylc.
Ko sc jc končala dolgotrajna španska nasledstvena vojna s pogodbo v Utrehtu, je bilo veliko število bojnih ladij, ki sta jih oborožili obe bojujoči se stranki, brez opravila. Del njih sc je vrgel na manj izdatno, a miroljubno kupčijo; druge zopet, so potaknili med ribiška brodovja, nekateri pa, najne-nstrašenejši izmed njih, so pa obesili na veliko jarbolo rdečo zastavo in so napovedali na lastno pest boj vsemu človeštvu.
Ob koromandelski obali, krog Madagaskarja, v afrikanskili vodah in v zahodnoindijskih in amerlkanskih inorjih so postali morski roparji muka, ki je pretila neprestano. Pri tem je pa bila nesramna družba še tako komod-n<». da si je uravnala svoje roparske pohode po ugodnosti podnebja in letnega časa; poleti so pustošili Novo Anglijo, pozimi so pa brodarili po tropič-nih morjih.
Ljudje so se jih bali tembolj, ker niso imeli nikake stroge discipline, vsled katere so sicer razširjali njihovi
predhodniki, Bukanijerji, strah, pa so jih ljudje tudi spoštovali. S svojimi žrtvami so delali, kakor jim je narekovala pijanost trenutka. Dočim so prisilili marsikoga samo, da se je udeležil kakšne njihove strašne orgije in so ga nato mirno odpustili dalje, sc je lahko zgodilo, da so prinesli naslednjemu brez razvidnega vzroka njegov lastni nos, ušesa in ustnice s poprom in soljo na krožniku kot gostinsko jed. Tako je prišlo, da je bilo treba v tedanjem času za brodarjenje po karibskem zalivu pogumnih mornarjev.
Tak jc bil kapitan »Morske zvezde«, John Scarrovv. Vendar se mu ,|e pa izvil globok vzdihljaj olajšanja, ko jo slišal, kako rožlja v varstvu citadele basseterrskc sidro v globočino: St. Kitts je bilo zadnje pristanišče, kjer se je moral ustaviti in naslednjega <lnc bo že zopet obrnjena »Morska zvezda ; proti Angleškem. Naveličal so je teh nevarnih voda. Kar jc zapustil Mara-caibo s polnim bremenom sladkorja in španskega popra, je opazoval vsako jadro, ki sc je prikazalo nad vijolclno horizontno črto tropičnega morja, nezaupljivo. Nato je. jadral ob Vindvarcl-skih otokih; viclcj, kadar jc pristal v kateremkoli kraju, so ga obsipali z novimi povestmi o nasilstvih in zločnih.
I Kapitan Somozob ie bil odjadral
pred njim to obalo s svojo brzo dvoja-drnico »Srečna Svoboda«, oboroženo z dvanajstimi topovi, in je zaznamoval jjot s potopljenimi brodovi in umorjenimi ljudmi. Strašne anekdote so pripovedovali o njegovih groznih razvesc-ijevanjih in o njegovi nebrzdani divjo-sti. Kapitana Scarrowa je napravilo to tako nervoznega, da je krenil s svojo ladjo 7. dragocenim bremenom zahodno izven navadnega kurza in jo je vodil mimo Ptičjih otokov. In niti v teh tako porod koma obiskanih vodah mu ni bilo mogoče uiti strašnim sledovom kapitana Somozoba.
Nekega jutra so opazili na visokem morju čoln, ki jc blodil brez krmila in vesel sem in tja, kakor so ga gnali valovi. V čolnu so dobili mornarja v delili ju. ki je samo hripavo stokal, ko so ga dvignili na krov, in kazal jim je svoj izsušen jezik, ki jo visel zadaj v ustni clolbini kakor kosec posušene črno gobe. Sčasoma so ga ozdravili s skrbno postrežbo in postal je najbrh-kejši in najkrepkojši mornar vse ladje. Doma je bil, kakor jo pripovedoval, iz Marblehoada v Novi Angliji in jo ostal edini živ od neke barke, ki jo jc navr-tal strašni Somozob.
Cel teden jc blodi! Hiram Evanson — tako je bilo ime možu — pod žgočim tropičnim solneem sem in tja, kakor
in kamor ga. jo nesla struja. Na Sotno-zobovo povelje, so mu tudi vrgli v čoln ostanke njegovega, kapitana kolt »popotnico«, pa. mornar jih je prepustil takoj v začetku ribam v globočini, pred-,iio bi prišla skušnjava, ki bi bila, lahko večja, kakor bi mogel vzdržati. Tako se je moral vozili čisto brez hrane. »Morska zvezda« pa je našla v stanju duševne otemnelostj, ki prihaja navadno pred smrtjo za lakotjo. Za kapitana ScarroAva to ni bil slab lov, ker je imel na brodu le pičlo število moštva in je tega velikega Amerikanca. lahko dobro uporabil. Tako je lahko rekel, da je on edini, ki jc dolžan kapitanu Somozobu hvalo.
Sedaj, ko so so bili usidrali v varstvu bassaterrskih topov, je bilo nevarnosti pred morskimi roparji konec. In vendar je še vedno težila kapitana v glavi misel na Somozoba, ko je videl, da so bliža od carinskega pomola sem čoln z agentom.
»Stavim, Morgan,« je rekel svojemu častniku, »da nc bode izustil agent niti sto besed, in že bo govoril o Somozobu !«
»Dolar slavim nasproti, gospod kapitan,« je odgovoril star mož iz Bri-stola, prava grča, ki jc stal poleg njega.
Črnci so priveslali s čolnom in v belo platno oblečeni agent je skočil s
stanovanje, kjer sc mu je huclil str a sni prizor. Nečloveški mož jo na tleh klecal na svoji ženi in jo davil z okolu vratu ovito vrvjo. Zoni jc tekla kri z nosa in ust in je bila žc skoro nezavestna. Ko jo podčastnik zapazil finančnega nadpaznika poleg, jo takoj spustil svojo ženo, se za silo oblokel in pobegnil. Nesrečno ženo, katera je prišla zopet k zavesti, so prepeljali z rešilnim vozom v mornarično bolnišnico. Podčastnik je prišel proti večeru domov, kjer ga je vojaška patrulja aretirala in odgnala v zaporo vojnega mornarične-ga sodišča. Pri tej priliki se je tudi izvedelo, da se jc hotel ta podčastnik žc tudi pred kratkim časom enkrat na enak način znebiti svoje žene. Takrat je žena v svojem smrtnem strahu skočila raz okno prvega nadstropja in za-iobila pri padcu precej težke telesne poškodbe, vendar pa sc jc takrat posrečilo celo stvar potlačiti, tako da ni prišel zločin v javnost, nečloveški mož pa ne pred sodišče, kamor jo že takrat spadal. Buban, kateri se bo moral zagovarjati radi poizkušenega umora svoje žene, služi 17. leto v vojni mornarici.
Štajerske novice.
š Duhovniška vest. Gospod kaplan Karel Bervar jc prestavljen iz Ptujske gore k Sv. Petru pod Sv. gorami.
š Duhovniške izpremembe. Prestavljeni so sledeči gospodje kaplani: Karel Bervar iz Ptujske gore k Sv. Petru pod Sv. gorami. — Janez O g r a-d i od Sv. Jakoba v Slov. goricah k Sv. Urbanu pri Ptuju. — Karel Mulaj-ner od Sv. Urbana k Sv. Martinu v Šal. dolini. — Franc Planine od Sv. Marjete pri Ptuju k Sv. Jakobu v Slov. goricah. — Al. L e b e n od Slivnice pri Celju k Sv. Marjeti pri Ptuju. — Novo-mašnik gospod Anton Z u p a n i č pri-ie za kalana k Sv. Andražu v Slov. goricah.
š Osebna vest. Ptujski prošt gosp. fožef F 1 e c k je hudo zbolel na nasledkih operacije na kolenu in so priporoča gospodom sobratom v molitev!
š Iz Justične službe. Višji sodnijski pisarniški predstojnik v Mariboru Fr. Wresounig je imenovan za pisarniškega ravnatelja istotam. — Iz deželnega dvorca. Deželni odbor jc imenoval suplenta na realki v Meranu dr. Viljema Hofferja za gimnazijskega učitelja na ptujski gimnaziji. — Nadalje je premestil na lastno prošnjo deželnega okrajnega živinozdravnika Josipa Kodre iz Vranskega v Žalec.
š Surov hlapec. Iz Konjic: V Oplot-aici pri nekem kmetu zaposlen hlapec Anton Jabernik se jej te dni peljal z vozom skozi Oplotnico. 121ctni deček Anton Latal je zlezel odzadaj na voz, da bi se nekoliko časa peljal. Jabernik pa je dečka začel zato zmerjati in kleti. Deček se je prestrašil in skočil z voza. Jabernik je nato pobral še kamon in ga zagnal dečku v glavo. Zadel ga jc v desno oko, katerega mu je izbil. Surovega hlapca so naznanili sodišču.
š Umrla je v Št. Vidu nad Valdo-kom Juliana Repolusk, mati č. gospoda Friderika Rcpoluska, župnika v Št. Vidu nad Valdekom v starosti 68. let. N. v m. p.!
š 101 leto stara ženska umrla. Iz
Krčevine pri Mariboru poročajo: V naši občini je umrla najstarejša osoba Ana Ferš, v redki starosti 101. leta. Bila je neomožena.
svojega prostora pri krmilu na stopnice pri ladji.
»Dobrodošli, kapitan Scamnv!« jc fcavpil. »Ali ste žc slišali v Somozobu?«
Kapitan sc je nasmehnil svojemu častniku. Nato jc vprašal agenta:
»Kaj je pa ugnal zopet peklenskega?«
»Peklenskega?« jc odvrnil oni. »Torej niste slišali šc ničesar? Veselite se: tu v Bassaterre ga imamo pod ključem. Pretečeni četrtek jc bil obsojen in jutri zjutraj ga bodo obesili.«
Kapitan in častnik sta vzkliknila veselo in naslednji hip jc odmeval vzklik v moštvu. Vsa disciplina jo bila pozabljena, ko so se gnetli vsi mornar-ji krog vrat pri kabini, da,-Jtf slišali skozi razpoko novico. Amerikanec jc pomolil svoj veselja žareč obraz v kabino in ko se je zagotovil, da jc dohi-lela lopova usoda, je dvignil pogled proti nebu. Bil je namreč puritanec.
»Somozoba bodo obesili!« jc vzkliknil. »Pa nc veste, ali rabijo morda rablja, kaj?«
»Nazaj!« je zagrmel nad njim častnik, čegar disciplina jc bila še močnejša, nego zanimanje za novico. »Z veselim srcem vam bom plačal dolar, gospod kapitan. To stavo pa rad zgubim. Kako so pa vjeli psa?«
š Nesrečni alkohol. Iz Radgone: Dne 26. t. m. zvečer je pilo v Spodnji Purkli v Kernovi gostilni več fantov, med katerimi sta bila tudi brata Moder. Skušala sta napraviti prepir z drugimi gosti. Proti 1. uri ponoči je prišel v gostilno tudi posestniški sin Franc Puntigam, ki jc znan kot miroljuben človek. S tem so se začeli takoj prepirati in so mu tudi grozili. Ta je hotel mirno oditi z gostilne, da bi se izognil pretepu. Še prodno pa jc bil na prostem, je dobil več sunkov z nožem v hrbet, rame in glavo. Spravili so ga v bolnišnico, pretepača pa v zapor.
š Zopet nesreča vsled avtomobila. Iz Rogatca poročajo: Tc dni sc c peljal tovarnar Ljudevit Gerersdorfer iz Zagreba s svojim avtomobilom, na katerem sta sedeli še dve drugi osebi, v diru skozi vas Ceste pri Rogatcu. Po cesti so je od košnje vračalo več koscev; med temi jc bil tudi 601etni Jože Bukšek. Ilotel so je avtomobilu ogniti, avtomobil pa ga jc podrl na tla in ga povozil. Obležal jc na mestu mrtev. Ge-rersdorferja so aretirali in ga izročili okrajni sodniji v Rogatcu. Aretovani je ponudil veliko vsoto kot kavcijo, čemur pa. niso ugodili.
š Zelo neugodno vreme ovira sušenje otave, skoro vsak dan so nevihte in nalivi.
Koroške novice.
k Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič se jc mudil dne 25. t. m. v špitalu ob Dravi in sc naslednjega dne odpeljal v Ljubljano.
k Prestavljena sta kaplan Jurij Rioder v Sv. Mohor in Janez Naeele v Trg.
k Rop. Dne 26. t. m. ponoči sta brivski pomočnik Leopold Rauter in deželni brambovec Ivan Leutschacher napadla na takozvanem dežclnobram-bovskom travniku posestnika Ivana Petritza in mu vzela 420 K. Policija jo oba zaprla.
k Dva Korošca, premikača pri južni železnici v Inomostu, Florijana Aig-nerja in Romana Leitnerja je premi-kovalna lokomotiva na ondotnem kolodvoru povozila in strašno zmečkala, da sta bila takoj mrtva.
k Balon na Koroškem. Dne 25. t. m. se jc spustil iz višino 4300 iti nad Sv. Krvjo pod Velikim Zvonarjem balon, ki je okoli 11. ure dopoldan dospel na zemljo. Neka planšarica je prijela za vrv in pomagala zrakoplovcem vun. Bili so primarij dr. Lorenz z Dunaja, njegova žena, profesor dr. Ewald z Dunaja. in cesarski svetnik Ileigcl iz Ino-mosta.
PRESTOLONASLEDNIK NA JUŽNEM TIROLSKEM.
Prestolonaslednika nadvojv. Franca Ferdinanda jc laško prebivalstvo na južnem Tirolskem sprejelo nad vse sijajno. Sprejem jc dokazal, da laško ljudstvo na južnem Tirolskem prav nič nc mara iredentističnih liberalnih sa-njačev, ki škilijo čez mejo v lačno Italijo in da hoče ostati zvesto habsburški dinastiji. Vožnja prestolonaslednika iz Tridenta v Rivo z avtomobilom je bila triumfalna. Vse hišo okrašene s črno-rumenimi zastavami, povsod so prestolonaslednika sijajno sprejeli. Pader-gnone, Sarche, Pietramurata, Arco in Riva so med seboj tekmovali, kje da prestolonaslednika sijajnejše pozdravijo. Volike končne vaje inomoškega
„Lirr.
Srednješolska pesmarica. — Sestavil H. Druzovič. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, 1911 in 1912.
Za poučevanje glasbeno teorije imamo Slovenci vsaj Foersterjevo pevsko šolo. Komur ta ni zadoščevala ali docela ugajala, pomagal si je lahko s kako nemško knjigo, pa si po njej uredil načrt, teoretičnega pouka. Težkočo pa so bile z zbori. Pesmi, ki jih obsega pevska šola, no zadovoljijo mladih grl, ki žele velike izbiro, nemški zbori niso posebno priporočljivi, treba jih tudi prevajati. Aljaževa pesmarica je ustrezala le doloma. Živa potreba nam je bila dobra srednješolska pesmarica. In tu je posegel Druzovič vmes, pa nam nabral neka j materiala, ki nam ga podaja v dveh zvezkih.
T v ar in a jc razdeljena sledeče: V I. delu I. zvezka sc nahaja poleg kratkega seznama skladateljev, ki so v pesmarici zastopani, nekaj pevskih vaj (str. 9 do 69). Pesmarica je prirejeno za moški zbor, torej izvečinc za višje gimnazijce. Ti imajo redoma že pre-coj pevske in glasbene predizobrazbe. Vendar je neobhodno potrebno ponavljanje prejšnje teoretične tvarine. In to zlasti še zato. ker nastopi Dri dijakih,
armadnega zbora sc vrše med Campi-jem, Bezecco, Condinom in Štorom. Četo so močno pomnožene, preizkušajo tudi razne tehnične novosti, ki jih uvedejo v armado, če se izkažejo. Širšemu občinstvu zato ni dovoljeno udeleževati se vaj in je zato prepovedano voziti avtomobilom in kolesarjem po cesti, ki vodi v Sodro. Koncentrirali so 200 orožnikov, ki so zaprli ozemlje, kjer vadi inomoški armadni zbor. Pri vajah so polog prestolonaslednika navzoči nadvojvode Leopold Salvator, Friderik in Karel Albreht, vojni minister Auf-fonbcrg, načelnik generalnega štaba general pohote pl. Scliemua in drugi visoki vojaški dostojanstveniki. Prestolonaslednik se jc nastanil v Landa-vu. Vaj so udeležuje 36 bataljonov, 3 eskadroni, 14 baterij, 2 pionirski stot-niji in sanitetni oddelek št. 10. Vaje odtrobijo danes proti večeru. V Wer-fen se povrne prestolonaslednik jutri.
GROF BERCHTOLD
se je vrnil s Sinaja na Dunaj nazaj. »Rosto del Carlino« v Rimu poroča, da obišče nas zunanji minister markija di San Giuliana v toplicah Fiuggi.
NOVI TRGOVINSKI MINISTER
postane po Dunaju došlih uradno šc ne potrjenih poročilih vpokojeni sekčni načelnik dr. Fran Stibral. Naslednik dr. Brata kakor tudi dr. Rosslerjev so imenuje prej, predno bo zboroval državni zbor.
BOLEZEN NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA.
Berolinski krogi upajo, da je mogoče, da cesar Viljem le še potuje za. volike vaje v Švico. Po drugih poročilih pa Viljem ne potuje v Švico.
MOTUPROPRIO O IZSELJEVANJU.
Rim, 28. avgusta. Zadnja številka »Acta apostolicae sedis« objavlja mo-tuproprio sv. očeta, ki sc peča s katoliškimi izseljenci in ukazuje, da se mora ustanoviti posebna sekcija, ki bo skrbela za katoliške izseljence.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK
Jusuf Izedin ni potoval v Švico, marveč sc je nastanil v topljicali v Edlachu pod imenom Mogib bej. Jusuf Izedin hoče v Edlachu z električnim in vodnim zdravljenjem zdraviti svoje živce.
ANGLEŠKI KRALJ
letos ne obišče našega cesarja in ga namerava obiskati na Dunaju mcseca aprila 1913.
OGROŽENI INOZEMCI V NICARAGUI.
»Lokalanzeiger« poroča, da jc položaj inozemcev v Nicaragui zelo resen, vsled česar sta odjadrali dve ameri-kanski vojni ladji v Nicaraguo. V Ma-tagalpi jc bil ustreljen en nemški državljan. Pri obstreljevanju Manague je bilo 20 oseb ubitih.
Z BALKANA.
Angleška vlada jc predlagala v Parizu in v Peterburgu, naj francoska in ruska vlada skupno z angleško opozorita grški kabinet na nevarnosti, ki lahko nastanejo, če bi Grki izkrcali na Samosu vojake in čc bi Grki pripravljali akcijo za združitev Krete z Grško, kar nameravajo. Dve angleški in dve francoski ladji sta žc odjadrali proti Samu, cla s silo preprečijo morebitno izkrcanje Grkov. Zadeva je sledeča: Evropski konzuli so preprečili v nedeljo napad 600 Krečanov na turško sa-moško posadko, ki so jih Krečani nameravali pregnati. Angleške in ruske
ravno ko začno poj miti tvarino, mutacija, ki traja nekaj mesecev, celo loto ali šc več med tem časom pa kaj radi pozabijo potrebno teorijo. Zato, s tega stališča je prvi dol pesmarice: kratka rckaputulacija teoretiške tvarino zelo važen in dobrodošel. Na podlagi tc tvarine je možno v nekaj polurali ponoviti vso obdelano teorijo. S tem, da imamo to v knjigi, si prihrani učitelj in učenec pisarenje, drugič pa ima ta v pesmarici torej vedno sabo. Vsi oni, ki jim je ta dol odveč, nc poznajo njegove praktične vrednosti.
II. del obsega 57 moških zborov, nekaj umetnih, nekaj narodnih. Tva-rina jc zelo lahka, predstavlja nekako I. stopnjo zborovoga petja. Pevci sc seznanijo z novimi harmonskimi in ritmičnimi oblikami na podlagi lahko umljive tvarine. Proti narodnim pesmim pa imamo svoje pomisleke. Oblika, ki jo kažejo slovenske narodno pesmi toga. dela, jo nepriporočljiva. V vsakem taktu so vidi, da hoče spraviti autor, kar mogoče, umetne forme v stavek. To so dobre vaje v ritmiki cv. v harmoniji, a nc pesmi. Omenjamo posebej šc št. 23. in 37. kjer trpi nekoliko gramat. akccnt in estotični okus. Zato sodijo kot vaje v prvi del, ne pa sem. Ne vem pa, je-li dobro za vaje uporabljati narodno pesem. S tem se učencem
križarice so takoj dvignile sidra, nakar so Krečani odgodili napad na Samos. Srbska vlada jo naročila svojemu poslaniku v Carigradu, naj odločno nastopi radi klanja v Sjenicah. Srbska vlada je odopslala v Sjenice obmejnega komisarja, da natančno poroča o klanju. — »Agence telegraphique bul-gare« izjavlja, da niso resnična poročila, da je pod predsedstvom bulgarske-ga cara sklenil bulgarski ministrski svet mobilizirati bulgarsko armado. Vlada objavlja v »Miru« članek, ki vojsko s Turki odločno obsoja, ker bi povzročila velikansko žrtve in bi se morebiti celo razdelil Balkan, za kar se Bul-gari ne morejo zavzemati. Če se pa v Turčiji mirnim potom ne uvede pravična uprava, jc pa vojska za delitev Balkana neizogibna. »Mir« jc objavil članek, ki opominja bulgarsko časopisje, da naj Berchtoldovega predloga 110 obsoja, ker jc Bcrchtold avstrijski minister. Balkansko vprašanje se brez Avstro-Ogrske lic bo rešilo. — Ob črnogorski meji so prenehali boji. Turška vlada je od črnogorske meje maloazij-ske vojake umaknila.
PROFESOR DR. ANTON WEISS UMRL.
V Št. Rupertu ob Rabi je umrl v torek ob 12. uri opoldne 601etni graški cerkveni zgodovinar, dvorni svetnik profesor dr. Anton Weiss. Rajnik je brat znanega zgodovinarja dr. Janeza Weissa. Rojen je bil rajnik dne 17. maja 1852. Izbral si je duhovski stan in jc bil posvečen v mašnika leta 1875, doktor bogoslovja je postal leta 1882. Dne 25. avgusta 1891 jc bil imenovan za izrednega, leta 1893 pa za rednega profesorja cerkvene zgodovine na graškem vseučilišču. Rajnik je bil leta 1894, 1899 in 1906 dekan graške bogoslovne fakultete, 1896/97 pa rektor magnificus gra-škoga vseučilišča. V dveh zvezkih je izdal lota 1904 v nemškem jeziku »Zgodovino avstrijske ljudske šole pod Francom I. in Ferdinandom I. 1792— 1848«. Wciss je izdal leta 1907 prvi, leta 1910 pa drugi zvozok svoje široko osnovane latinsko pisane cerkvene zgodovine. Ko se je tiskal III. zvezek njegove zgodovine, mu jc smrt prekinila nadaljevanje njegovega dela. Rajnik je bil ljubezniv, vesten, globoko veren in vesel mož, ki so ga vsi spoštovali, ki so ga poznali.
Izpred ljubljanskega porotnega sodiSCa.
Morilec svoje sinahe. Martin Frank, 87 let star vdovec v Celju, je vzlic svoji visoki starosti jako nasilnega značaja. Pred nekaj leti je malo manjkalo, da ni svojemu sinu z nožem razparal trebuha in svoji pokojni ženi skoraj odrezal uho. Bil je svoječasno tudi osumljen, da je pred leti hotel zažgati hišo, a se mu to ni moglo dokazati. Starec je imel pri svojem sinu prevžitek, a ni bil nikdar zadovoljen, ker je domneval, da ga prezirajo, zlasti je sovražil svojo sinaho. Opetovano ji je zagrozil, da bo nekaj naredil, česar si še nihče ne misli. Nasproti svoji vnukinji se je izrazil, da se bo še jokala. Imel je pa tudi skrit dolg, oster krušni nož. Obdolženec je dal svoji jezi dne 8. majnika v polni meri duška, ker se je čutil žaljenega, ker je sin mesto njemu svoji ženi poveril skrb za obolelo kravo. Zlasti ga je razkačila, ker mu sinaha ni dala zanj pripravljene kave. Prišlo je do ostrega prepira med očetom in sinom, ki se je končal s tem, da je slednji prijel očeta za roko in ga odvedel v
prej okus kvari kot vzbuja in boljša narodna poezija na tem veliko trpi.
Hvalevredno jo, da jc sprejel autor v zbirko voč slovanskih narodnih pesmi. Seve o njih individuelnem značaju je zelo težko soditi, vendar dobi učitelj prilike dovolj, da vpelje učence v ljudsko poezijo različnih narodov. S podobnega stališča bo dobrodošel tudi naš koral: Trubarjev Oče naš.
Stopnjava I. zvezka je II. zvezek, ki obsega 60 zborov. V splošnem stavi ta zvezek več zahtev na učence, pa tudi nudi več in boljšega. Splošno vsebuje zdravo glasbo zmernega in modernega stila. Pretežna večina novih zborov jo vzeta iz »Novih Akordov«, kar jamči za glasbeno vrednost. Zbori posezajo žc v koncertno dvorano in zahtevajo vse lastnosti dobrega pcvca. Na podlagi teh je moči izvežbati zbor v vsakem oziru posebno v glasbeno-estetičnem. Pevci dobe zdrav čut za lepo, zdravo umetnost ter znajo poj miti lepoto glasbenih umotvorov. In to jc cilj petja in cilj p e r m a r i e 1.
Splošno je II. zvezek skoroda popo-len in prav želimo, da bi se povsod razširil.
Porabcn bo i z r c d n o dobro tudi vsem društvom in pevskim zborom, ki jim zlasti ta II. zvezek zelo priporočamo.	(Dalje.)
njegovo sobo. Obdolženec se je popoldne napil žganja, kar je starca še bolj razburilo. Oborožil sc je s krušnim nožem in se postavil pred vežna vrata ter čakal si-nahe. Ko je šla ista kasneje po svinjsko krmo, jo je nazaj vračajočo se naskočil ter ji zasadil krušni nož s tako silo v trebuh, da ji je predrl trebušno duplino in prerezal črevesa. Poškodba je bila smrtna in bi bila tudi vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, kajti sinaha jc vsled zadobljene poškodbe kmalu nato umrla. Obdolženec prizna dejanje in se zagovarja, da je to storil v jezi, ne da bi bil pri tem kaj mislil. Izvedenci sodijo, da je bil stari Frank ob času dejanja tako razburjen, da je morebiti svoj grozni čin izvršil v duševni zmedenosti. Vendar pa z gotovostjo izvedenci tega ne zamorejo potrditi.
Porotniki so krivdo zanikali, nakar jc obtožcncc bil oproščen, državni pravdnik pa je vložil ničnostno pritožbo.
Nepošteni poštni uslužbenec. Zaradi zlorabe uradne oblasti sedi pred porotniki Matija Sintič, 41 le,t stari poštni poduradnik v Ljubljani, ker jc dva iz Amerike došla priporočena pisma samolastno odprl in si vsebino 10 kron, oziroma 2 dolarja' prilastil. Na tukajšnji glavni pošti sta se pritožile dve stranki, Katarina Vašek in Jožef Lapajnar, češ, da nista prejeli jima napovedane denarne pošiljatve, in sicer Vašek 10, Lapajnar pa 2 dolarja. Tukajšnje poštno ravnat, je po uvedenih reklamacijah dognalo, da sled vodi v Ljubljano in da se mora storilec tu nahajati. In res se jc dognalo, da jc Sintič tisti, ki si je demar prisvojil, kar je tekom disciplinarne preiskave tudi priznal. Obdolženec je pa sedaj začel tajiti svojo krivdo, čeravno je sum popolnoma opravičen. V uradnih pisemskih dostavnicali, v katere je Sintič zabeležil pisma, katera je imel dostaviti, jc razvidno, da je v dveh slučajih po-iLvoril imena dotičnih naslovnikov na ta način, da je prvotno vsebino izbrisal ter drugo vpisal. Tako je kot prejemnika pisem zapisal na enem ime Antonitto Dumbatto, na drugega pa Alessandro Cadutta. Umevno je, da je bil ves trud, ta dva fingirana adresata izslediti, brezuspešen, vsak dotična naslovnika sploh nista nikoli bivala v Ljubljani in tudi nista nikoli kakih ali vsaj takih pisem prejemala. Obdolženec nadalje tucli trdi, da se jc pri disciplinarni razpravi, povodom katere je dejanje pripoznal, le. nemško razpravljalo ter tla ni razumel, kaj se govori. Ta zagovor pa ni resničen, kajti kakor priče potrdijo, se je obdolžencu vse v slovenskem jeziku povedalo.
Porotniki so z 8 glasovi proti štirim krivdo potrdili in sodišče je obtoženca na 8 mesecev ječe obsodilo.
izpred oovofiieslep por mm sodišča.
Nepoboljšljiv pretepač. Prvi dan (26. avgusta) porotnih razprav v Novem mestu jc sedel na zatožni klopi Franc Brulc, iz Vel. Brusnic, ki jc zaradi tepeža že osemkrat predkaznovan, ubil v Vel. Brusnicah Riharda Roichar-da, cigana citraša, kakor smo že svoj čas poročali. Obsojen jc bil na 15 mesecev ječe in 300 K odškodnine ciganki Jožefi Ful, priležnici Rcicharda, za ubitega preskrbo valca.
Posledice pretepa. 27. t. m. je moral dajati odgovor Franc Zore, posestnika sin iz Gor. Mladatičja. Zore je dne 25. maja t. 1. v Pijavcah pri Mokronogu pri pretepu z Vinccncom Žitnikom, Žit-nia. tako udaril, da jc le ta vsled tega udarca umrl. Porotno sodišče je Zorca obsodilo na tri mesece ječe, ker so porotniki vprašanje glede uboja zanikali, ono glede silobrana pa potrdili.
Detomorilka. Jožefa Stine, doma iz Uršnih sel, nazadnje dekla v Gradacu, je 17. t. m. bila pred poroto radi hudodelstva detomora, ki ga jc učinila tako, cla je rojeno dete zavila v posteljno ogrinjalo ter ga potem s tako močjo pritisnila z nogo na glavo, cla jc vsled tega pritiska moral otrok umreti. Na ocl porotnikov potrjeno vprašanje sc jc Stine obsodila na tri leta ječe.
EviiarisU stiod na Dunaju.
Posebni vlak za prijavljene udeležence s Kranjskega odide iz Ljubljano dne 11. septembra ob 8. uri 20 minut zjutraj in pride na Dunaj ob 7. uri 30 minut zvečer. V Gradcu bo eno uro časa za kosilo. Nazaj pojde dne 15. septembra ob 7. uri 25 minut zvečer in pride v Ljubljano ob 5. uri 40 minut zjutraj. Vendar se bodo udelcžniki lahko vračali tudi pozneje z drugimi vlaki. — Za tiste, ki Imajo naročena skupna stanovanja, so je morala potrebna vsota na Dunaju žc založiti, prav tako sc je za nje plačalo za hrano po 1 K 50 vin. na dan. Skupno vsoto 10 K naj plača vsak, ko dobi pri župnem uradu pristopnico in legitimacijo, Vsakdo naj
legitimacijo na določenem kraju podpiše, sicer ga utegne zadeti kazen. — Splošni spored v frančiškanski cerkvi na Dunaju bo obsegal štiri govore in pontifikalnc maše štirih slovenskih škofov zjutraj ob šesti uri; popoldan ob šesti uri bodo trije cerkveni govori z lifanijami. Natančen spored se objavi. Dunajsko društvo »Straža« priredi na čast Slovencem pozdravni večer v soboto, dno 14. septembra (V. okraj, Schloflgasse 5.) Skoraj gotovo sc bo dobila za petek dopoldan dvorana rokodelskih pomočnikov, kjer bo eno skiop-ličuo predavanje in govor. Obsežnejšega programa so ni smelo sestaviti, da ne prikrajšamo drugih prireditev. Doslej so došle z Dunaja le kongresne karte po 10 K in po 2 K s potrebnimi legitimacijami. Pričakujemo šc 900 kart po 6 Iv in nakaznice za stanovanje. Kakor hitro pridejo, se bodo takoj vso potrebne tiskovine razposlale.
Dnevne novice,
'+ Zmaga S. L. S. V občini Sorica— Zalilog jc na celi četrti sijajno zmagala S. L. S. Strojcvec in Gregor sta čisto pogorela.
— V Logu pri Vipavi sc vrši dne 1. septembra velika evliarislična slavnost po nastopnem redu: 1. Ob 10. pridiga (govori g. dr. Josip Jerše), tiha sv. maša in procesija e Najsvetejšim. 2. Ob 2. popoldne pete litanije Jezusovega Srca. 3. Ob pol 3. slovesno zborovanje pod milim nebom. (Govore: dr. Brecelj, dr. Krek, dr. Žitnik in drugi.) — Slovesnost je skupna za vipavsko in črniško dekanijo ter sosednje župnije komenske dekanije. Udeleže sc je polnoštevilno Marijine družbe, izobraževalna društva, Orli in večina županov z občinskimi odborniki. Slavnost se obeta razviti v veličastno manifestacijo za naša načela. Pri slavnosti svira orlovska godba iz Šmarja in nastopijo razni pevski zbori. Ker bo številnim udeležencem čez poldne težko postreči, se isti opozarjajo, da sc po možnosti že z doma preskrbe z mrzlimi jedili.
-j- Potrjeni deželnozborski sklepi.
Cesar je potrdil 19. avgusta dne 25. januarja 1912 sklenjeni sklep kranjskega deželnega zbora, ki dovoljuje občini Vrhnika pobirati leta 1912 130oclstotno in davčni občini Stara Vrhnika glede na interesente pri vodovodu 180odstot-no doklado. Nadalje je. cesar potrdil sklop, ki dovoljuje občini Postojna v letu 1912 pobirati 120odstotno občinsko doklado.
+ Pastoralna konferenca za ribniško dekanijo se bo vršila prihodnji torek clne 3. septembra ob 10. uri v Ribnici.
— Učiteljske izpremembe. Začasna učiteljica v Naklem pri Kranju jc postala izprašana učiteljska suplenti-nja Marija Piškur, izprašana suplenti-nja Olga Kalinger jo imenovana za začasno učiteljico na deški ljudski šoli v Tržiču, izprašana suplentinja Olga Šavnik je imenovana za začasno učiteljico na dekliški petrazrednici in m liso! virana učiteljska kandidatiuja Pal-mira Fajdiga za začasno učiteljico na deški ljudski šoli v Kranju. Učiteljska kandidatiuja Podboj je imenovana za začasno učiteljico v Loškem Potoku. Iz C.erkelj na Rak o jc premeščen začasni učitelj Jožef Bertoncelj, z Rake v Cerklje pa začasni učitelj Alfonz Završnik.
—	Oral na Dobrovi pri Ljubljani priredi na angeljsko nedeljo popoldne javno telovadbo in ljudsko veselico pri Mežnarjevi gostilni na Dobrovi. Spored: javna telovadba, ljudska veselica, pri kateri sodeluje koncert slavne viške godbe, srečolov, šaljiva pošta, turška kavarna, tekma v plezanju za dobitke in dražba. Ker jo čisti dobiček namenjen za prepotrebni društveni doni, zato vabimo vso prijatelje in naše. somišljenike, da pribite na angeljsko nedeljo v lepo našo faro.
—	Vič. Suša na »denarnem« polju so tucli pri nas zelo občutno čuti. Gospodarji posameznih hiš so hitro menjavajo, ker ne morejo plačali naraslih dolgov za svoje zgradbo in no odštevati obresti. Tako so minuli teden dobilo tri največjo hišo. novo gospodarje. Nekdanjo Krnosta Škofa hišo jc kupil mizarski mojster g. Stauonik, pokojnega G. Stanovnika vilo jo kupil ključavničarski mojster g. A. Prebil, zidarskega mojstra Jagra hišo je pa kupil kamnosek g. Vodnik. — Francelj Škcrlj, ki je pred 11 dnevi s svojim dezerterstvom strašil po občini in so ga srečno izsledili in izročili v vojašnico, jc zopet slekel vojaško suknjo in je zopet. na. prostem. Baje se je te dni zopet ponoči javil blizu domače hiše, Tič jo pa ta Fraiticclj! Kaj bo še. ž njim!
—	Strela. Dno. 27. avgusta opoldne jo udarila strela v Dobu v brzojavno napravo in vžgala zraven stoječo Urbanovo hišo, ki je popolnoma pogorela. Pogorelo je tudi zraven stoječo Cev-čevo gospodarsko poslopje. Na pomoč
je prihitela domača in domžalska požarna hramba.	ij
—	Prememba posesti na Vipavskem. iz Vipavo ima »Eco« poročilo, da je prodal baron Lcwetžow posestvo Jlrušica, veliko gozdove, posestniku F. Jurca i/, Postojno za 380.000 K.
—	Na Sveti Gori pri Litiji bo na Mali šmaren običajni vsakoletni romarski shod. Kdor hoče res počastiti Marijo in opraviti božjo pot, poleg toga pa tudi uživati prekrasen razgled, naj pohiti ta dan na našo višavo. Sveto opravilo bo zjutraj ob šestih in ob desetih. Za izpovednikc jc preskrbljeno. Spovedovalo so bo žc prejšnji večer. Torej, častivci Marijini in prijatelji gorskih višin, la dan na noge. Tudi za telesne potrebe jc preskrbljeno.
—	Maščevanje. Železniški dclavec Janez Dime iz Dcpale vasi jo stanoval pri Janezu Jeriču v Regorči vasi. Ker je na bil zelo neroden, ga jc gospodar odslovil. Iz maščevalnosti mu jo Dime na travniku zraven poslopja zažgal 14 kupov suho mrve, katera pa ni zgorela, ker je bila mokra. Dimca jc orož-ništvo dne 25. avgusta izsledilo in oddalo sodišču.
—	Tatvina. V Kaščakovo gostilno v Novem mestu sla prišla 22. avgusta vdova Jožefa Kupljenik iz Kota in Janez Saje iz Jablana, ki sc jc tudi za vdovca izdajal. Ta jc bil ta dan za 700 kron par volov prodal. Pilo sc je, da jc od mize kapalo in prijateljstvo jo postalo prav intimno, posledica pa jc bila, da. jo Saj c tu 600 K zmanjkalo. Ker jc vdova Kupljenik drugi dan plačala advokata, kateremu jo bila dolžna in si tudi lišpa nakupila, jc sum lotcl nanjo in so jo pod ključ spravili.
—	Italijanski trgovinski muzej v Belgradu se v kratkem ustanovi; v muzeju bodo razstavljeni vsi vzorci blaga in predmetov, ki se proizvajajo v Italiji.
—	Profesor Dragotin Hirc v Zagrebu slavi letos 40letnico svojega književnega delovanja na znanstvenem polju. Ob tej priliki izda zgodovinsko delo »Stari Zagreb«.
Ponesrečena hrvatska aviatika. Pri
letalnih poietih v Budimpešti je hrv. pilot Novak na Merčepovem letalnem stroju dosegel pretekle dni lepe uspehe. Vsled navdušenja, s katerim ga je sprejelo občinstvo, se je v nedeljo v največjem vetru ponovno dvignil v zrak. Nekaj časa jc krožil v višini, a močan veler mu je nenadoma prevrnil stroj in je padel iz znatne višine na zemljo. Pilot Novak jc ostal nepoškodovan, aparat pa se jc precej pokvaril. — V Nagybanyi pa je padel iz višine 30 m na zemljo aviatik Gvidon Prodan. Letalni stroj se mu je popolnoma razbil, aviatik pa je dobil smrtonosne notranje poškodbe.
—	Kat, slovensko Izobraževalno društvo Podhrdo priredi dne 22. septembra f. K ob poti uri popoldne v društvenem prostoru veliko veselico z petjem, igro, deklamacijo, govori in srečkanjem. Spored sc kasneje objavi.
— Slovestvena novosti. Šmarnice za leto 1913 se že stavijo v naši tiskarni novomeški. Na svetlo jih jo dal kanonik Žlogar. Na to okolnost opozarjamo za la slučaj, če bi katera druga tiskarna isto nameravala.
—	Izjava. »Slovenec« je v 63. številki letošnjega letnika priobčil v stalnem sobotnem podlistku »Boltatu Pepe« članek pod naslovom »Gspud Franketatuva žalost«, v katerem se je na več mestih z raznimi izmišljenimi anekdotami smešil g. Engelbert, Fran-chelti, občinski svetnik v Ljubljani. Podpisano uredništvo »Slovenca« obžaluje, da se jc ta podlistek priobčil, izjavlja, da ni imelo namena s tem g. Kngelberta Frauchettija žaliti, in pre-klieujo celo vsebino kot izmišljeno. — Ur e d n i š t v o » SI o v e n c a «.
Skupščina hrvatskih kmetijskih zadrug so jc vršila včeraj, 27. t. m., na Sušaku v dvorani kraljeve velike gimnazije. Udeležba jo bila zelo velika, iz vseh delov banovine, kakor tudi iz Bosne in Hercegovine. Predsednik Milan pl. Kiepach pozdravi vse došle zadru-garje iu gosto, posebno pa presvitlega g. škofa koadjutorja clr. A. Bauer, ko-tarskega poglavarja, načelnika mesta Sušak, zastopnika. Zadružnega Saveza iz Splita in Zadružno Zveze iz Ljubljane. V lepem govoru razloži pomen zadružništva za hrvatskega kmeta in kaže pri tem na uspehe, ki jih jo kmet dosegel potom zadružništva v drugih deželah. — Župan sušaski izrazi svojo veselje, da so si hrvatski zadrugarji izbrali ravno Sušak za kraj svoje drugo skupščine in jih pozdravlja v imenu, mesta. Nato pozdravite zborovalce še don Franc Ivaniševca v imenu Zadružnega Saveza in Traven v imenu Zadružne Zveze v Ljubljani. — V dolgem in jasnem poročilu jo podal tajnik Ar-lur Machnik sliko o delovanju zadružne hrvatske organizacije. Zanimivo jc
bilo predavanje dr. Mirka pl. Antolko-vic o mirovnih sodiščih, ker je navedel tudi razne zgodovinske podatke in kazal na to, kako delujejo taka sodišča že drugod. Ker ima Hrvatska obilno rodovitnih njiv in travnikov, je bilo za zborovanje umestno predavanje prof. Bohutinskega o n a č i n u , kako bi se dale njive in travniki š e b o 1 j iz r a b i t i, da bi kmet na njih šc več pridelal. — V Hrvatski jc šc veliko ljudi, ki ne znajo ne brati no pisati, torej sc tudi no morejo posluževati časnikov in drugih strokovnih knjig. Zato naj bi zadruge skrbele, da se potom njih širi pouk analfabetov. Predavanje jo imel učitelj Anderlič. — Zanimivo je bilo predavanje kmeta A. Gj ukic o domačih družinskih zadrugah in kmečkih k r e cl i-tili. ki jo kazal na razliko, ki vlada pri dovoljevanju kredita samostojnim posestnikom in solastnikom in kazal tUcli na to, kako bi so mogel olajšati kredit starim domačim družinskim zadrugam. Pripomnili bi šc, da jc občni zbor izbral škofa clr. Bauerja za pokrovitelja hrvatskega zadružništva.
Zadružni S a v c z u Splitu ima 30. t. m. občni zbor v Dubrovniku. Na dnevnem rodu ima sledečo točko: 1. Otvoritev skupščine iu poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju in stanju Saveza in njegovih članic v proš-lem lotu. 3. Odobritev računa za leto 1911. 4. Razdelitev čistega dobičku. 5. Določitev letnih donosov članic k upravnim savezovim stroškom. 6. Določitev obresti za poslove deleže za 1. 1911. 7. Določitev višine izposojil, ki si jih sme nabiviti Savez. 8. Čitanje revizijskega poročila Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju. 9. Prememba pravil. 10. Odločitev o nakupu in prodaji nepremičnin in o zidavi stavb od strani Zadružnega Saveza. 11. Dopolnilna volitev odbora. 12. Dopolnilna vor litev nadzorstva.
Ljubljanske novice.
li Umrli so v Ljubljani: Viktor Ilofmann, računski svetnik v p., 72 let. — Neža Kosec, zasebnica, 80 let. — Iv. Turk, posestnik, 41 let. — Ivan Kreč, bivši črcvljarski pomočnik, 43 let. — Lidija Mravlje, hči sprevodnika južne železnice, 4 leta. — Primož Trček, užit-kar, 70 let. — Zdenka Hudnik, dijakinja,, 18 let. — Fran Perko, bivši delavec, 24 let. — Ivan Kepa, sin tovarniškega delavca, 1 dan. — Marija Logar, užitkarica, 55 let. — Jerica. Ivopp, žena izdelovalca glasovirjev, 24 let.
lj Samogbtvcc. Ko jc včeraj hlapec Metle peljal pri mitnici na Trnovskem pristanu v mesto opeko in je mitniški paznik od njega zahteval mitnino, se je začel hlapec prepirati, češ, da nima denarja, naposled jo pa obljubil pazniku, da ga bodo •/, opeko, ako ga no pusti v mesto. Šele došli policijski stražnik jo napravil reci.
lj Tatvina. Minuli teden je bilo vlomljeno v barako na stavbišču Antona Slemerja na Opekarski cesti ter pokradenega okoli 26 K denarja obstoječega iz samih vinarjev. O storilcu ni nobenega sledu.
lj Vtihotapljenje zdravil. Ameri-kanska tvrdka M. A. Winter in Comp. v Washingtonu razpošilja na razne privatne osebo pisma v svrho razširjenja nekih pastil: »Naturlicher Gesund-heitshersteller«, imenovano tudi »Nal-thor Pastillen«. Ker so to pustile prepovedano, naj bodo občinstvo previdno in naj sc nikari 110 spušča v nevarnost, cla bi jih bodisi že razširjalo ali pa samo rabilo. Proti razširjevalcem vtiho-tapljcnih pastil bode oblast najstrožje postopala.
lj S ceste. Ko jc včeraj pustil hlapec Ljudovik Cestnik na Bleiweisovi cesti pri nekem peričnem vozičku vpreženega konja in šel v bližnjo hišo po opravkih, je konj začel z vozička vleči perilo, katerega jc grizel in raztrgal tako, da je napravil perici okoli 5 K škode. — Sinoči je v Šelenburgovi ulici nek pes prišel pod avtomobil. Pes je bil tako poškodovan, da so ga morali oddati konjaču. Lastnik psa • precej visoko ceni.
I j Nasilen berač. Včeraj je prišel k neki stranki v Gradišču nek neznan tujec, ki jc govoril nemško in prosil miloščine. Ko mu je stranka ponudila kruha, ga ni hote! vzeti, marveč jc zahteval denarja in neko tam visečo obleko. Postal jc zelo nadležen in zahteval, da bi ga pustili v stanovanje, češ, da sc prepriča, če res ni denarja pri hiši. Ko so sc vrata za njim zaprla, jc nskaj zamrmral in odšel. Takega tiča naj sc brez pardona izroči policiji.
ij Najdeno ukradeno kolo. Kakor smo že poiočali, jc bilo v nedeljo delavcu Mihaelu Čarmanu iz Reininghausovcga dvorišča v Spodnji Šiški ukradeno 90 kron vredno kolo. Kolo so našli otroci danes zjutraj v Gradašci na Viču. Kdo je kolo zapeljal tja, še ni znano.
lj Našla se je pretekli teden denarnica in nekaj denarja ob železniškem tiru na Dunajski cesti. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v tajništvu S. L. S., Miklošičeva cesta G.
Telefonska in brzojavna poročila.
ČUVAJ ŠE OSTANE?
Budimpešta, 28. avgusta. Ogrski korespondenčni urad izjavlja glede na avdijenco kraljevega komisarja pl. Čuvaja pri cesarju, da je slednji cesarju razložil, kaj jc vse naredil za »gospodarski in kulturni napredek« Hrvatske in kako od njega sestavljena zakonodajna komisija »intenzivno dela«. Kralj je Čuvajev referat z veliko pozornostjo in osobitim zanimanjem poslušal in z odobrenjem milostno na znanje vzel. Kralj je komisarja pooblastil, da, l^a-dar sc doseže dogovor z ogrsko vlado, predloži kralju predloge, da bi se red v hrvatskih razmerah trajno osigural. Čeprav se tako ogrska kakor hrvaška vlada trudijo, da v Hrvatski čimpreje zavladajo ustavni odnošaji, je komisar vendar dobil vtis, da bo za sedaj ostalo vse pri starem in ni pričakovati ne osebnih izprememb nc izpremembe sistema.
Ischl, 28. avgusta. Čuvaj je po avdi-jenci izjavil, da o kaki premembi sedanjega sistema in odstranjenju komisa-rijata moinentano ne more biti govora. Preje se bodo morale rešiti sporne točke med Hrvaško in Ogrsko, predvsem železniška pragmatika. Šele potem se bo komisarijat odpravil in razpisale nove volitve. Po volitvah bo zmagala po prepričanju Čuvaja uni-onistična (mažarska) misel. Vse druge stranke bodo propadle. (Ta Čuvaj ni pri pravi pameti.) Čuvaj sam pa bo s svojimi sodelavci naprej delal in pripravljal teren, da se v Hrvatski upo-stavijo ustavne razmere.
TURŠKA VLADA ODKLONILA BERCHTOLDOV PREDLOG.
Pariz, 28. avgusta. »Journal« poroča, da je veliki vezir Muktar paša izjavil, da je turška vlada predlog grofa Berchtolda, naj velevlasti na kak način notranje razmere v Turčiji urede, odklonila.
PROTI PLESOM NA GORIŠKEM.
Gorica, 28. avgusta. Tukajšnje okrajno glavarstvo je izdalo jako umestno okrožnico, s katero poživlja župane, da plese kolikor le mogoče omejujejo in dajo dovoljenje le s pogojem, cla se otrokom ne dovoli pristopa na plesišče, sicer se bodo krčmarjem vzele koncesije.
LAHI HOČEJO PROTESTIRATI.
Trst, 28. avgusta. »Piccolo« poroča, eta nameravajo Lahi v Trstu prihodnjo nedeljo prirediti protesten shod zoper »vedne provokaeijc« in ulične obhode slovenskih društev.
OBSOJEN VLOMILEC.
Trst, 28. avgusta. Tukajšnja porota je obsodila Antona Ursiča, ki je vlamljal v različne vile, na 10 mesecev težke ječe.
Gospodarsivo.
Vinska letina. Goriški in furlanski vinogradi obetajo letos prav dobro letino ter se splošno sodi, da bo vino po kakovosti eno najboljših v zadnjem desetletju. Glede dalmatinske letine se jc izrazil deželni vinarski nadzornik Štre-kelj tako-le: Pričakujemo, cla bomo pridelali letos v Dalmaciji 1,400.000 lil vina. Pridelek bo dober, ker trte v splošnem niso trpele toliko na perono-spori, kot lani in bo grozdje tudi bolje dozorelo. Zaderski okraj bo dal kakih 200.000, okraj Benkovac pa 40.000 hektolitrov vina; še bolje pa kaže v šebe-niškem okraju. Glede letošnjih cen bi bilo pripomniti, da najbrže ne bodo dosti nižje od lanskih, ker druge vinorodne dežele, kakor Nižjeavstrijska, Štajerska in Kranjska nc bodo dosti vina pridelale, pa bo pokriti potrebo v teh deželah s pridelkom iz Goriškega, Dalmacije in Istre.
Stavbena sezija. Vsled napetega položaja na denarnem trgu tožijo o slabi stavbeni sezoni na vseh koncih in krajih, a ne samo pri nas v Avstriji. V vseli večjih hrvaških mestih vlada mak položaj in iste vesti prihajajo iz Budimpešte. Kljub temu, da rastejo stanarine stanovitno, zidanje ne napreduje, ker so denarni zavodi s svojimi posojili zelo previdni in vsled neveli-kih sredstev, ki jih imajo na razpolago, tudi pri dovoljevanju kreditov sila zdržni. Zastanek v letošnji stavbeni se-ziji je viden predvsem v prometnih številkah ogrskih opekaren; lani so te v prvi polovici leta prodale 123 milijonov opeke, medtem ko znaša letošnje v istem času prodana množina opeke 83 milijonov. Isti pojav vidimo v vseh pa-
nogah, ki so posredno ali pa neposrednih odvisne od stavbne delavnosti. V pnmeri z letom 1911 znaša letošnji zastanek eno tretjino lanskega prometa.
Petrolejske tovarne. Med avstrijskimi in ogrskimi petrolejskimi tovarnami petroleja je izbruhnil hud konkurenčni boj, kot posledica v začetku letošnjega leta razbitega kartela. Da bi pridobile ogrske tovarne v Avstriji odjemalcev, ponujajo petrolej za nižjo ceno, kakor ga pa oddajajo avstrijske rafinerije.
Perutninarski zavod. Največji perut ninarski zavod v Evropi hoče zgraditi pri Gracliški v Bosni veleindustri-jec Burde. Na njegovem zavodu se bo gojilo 10.000 gosij in druge perutnine, katero bo razpošiljal že zaklano po vsem svetu.
Ogrske hranilnice In banke. Večina ogrskih hranilnic in različnih bank stoji na kaj slabih nogah in vesti o likvidacijah so iz Ogrskega na dnevnem redu. Minule dni so povzročili okoličani na hralnilnico v Pečuhu run, pa je ta morala ustaviti izplačila in prositi za osemdnevni moratorij. Vzrok runa jc bila vest, da si je nedavno umrli ravnatelj hranilnice brez vsakega poroštva izposodil iz hranilnice 300.000 Iv, ki so sedaj popolnoma izgubljeni, ker odgovorni odbor sam nima toliko sredstev, cla bi izgubo popravil.
Razne vesti. V Pragi jc ustanovil baron Hildprandt »Stavbno in industrijsko banko« z glavnico 2 milijonov kron. — Na dunajski borzni trg je pri-puščenih 3000 novih delnic po 200 kron Delniške pivovarne v Sarajevu. — Prva plzenska delniška pivovarna ponuja svojim delničarjem 3200 novih delnic z imensko vrednostjo po 300 K po sedanjem kurzu 1500 K. — Austro-Ameri-cana je imela prejemkov v juniju 6 milijonov 96.661 K (za 646 651 več kakor lani) ter je prevozila 152.450 (+ 44.985) morskih milj; v prvi polovici leta so znašali njeni prejemki 19,300.299 K ter so za 4V.1 milijona kron večji kot lani v istem času. — Italijanski kralj je sankcioniral monopol za življenjsko zavarovanje. — Finančni minister italijanski bo zopet izdal za 50 milijonov novih zadol&nic, ter je to posojilo namenjeno za železniške investicije. — Parlament Združenih držav je sprejel postavo o znižanju carine na volno.
Bazne slvari.
Vstaja v ruski črnomorski mornarici. V Sevastopolju so proglasili vojno stanje, ker so prevedli 300 mornarjev v ječo. Tudi v Kronstadtu bodo aretirali več mornarjev.
Ločitev Hofriihterjevtga zakona. Hofriehterica je tožila na ločitev zakona. Dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne je okrajni sodnik dr. Cuckovič poizkušal prvo spravo. Eno uro, predno so pripeljali Hofrichterja iz vojaškega zapora, so zaprli sodnijo. Hofrichter izgleda dobro. Hofrichterca je odločo izjavila, cla se noče spraviti s Ilofrichterjem. Stala sta tako, da si nista mogla pogledati eden drugemu v oko. Ker je Hofrichter zahteval, cla naj se sprava nadaljuje, bo moralo sodišče še dvakrat povabiti Hofrichterja in Hofrichterico.
Povodnji na Angleškem. Trajno deževje je povzročilo na Angleškem velikanske povodnji. Nonvich je radi povodnji popolnoma izoliran. Vse železniške proge so prekinjene. Radi povodnji so morali odpovedati brigadne vaje. Brzojavne in telefonične zveze med Londonom in Norvvichein so prekinjene.
Neurja na Zgornjem Avstrijskem in na Predarlškem. V Lincu je divjal 26. t. m. strašen vihar. Strela je udarila v novo stolnico in v več drugih poslopij. Dne 27. t. m. je divjal strašen vihar na Bodenslcem jezeru, ki je razburkano kakor morje in morejo le z težavo vzdržati na jezeru paroplovbo.
Gledališki požar v Berolinu. Lastnik pogorelega gledališča v zahodnem Berolinu je dobil pismo, ki izvaja, da se jo gledališče zato zažgalo, ker sc hoče z nasilstvi izvojevali nova volilna preosnova na Pruskem. Na oder so bilo položene štiri bombo, ki pa niso razpo-čile zvečer, kakor so nameravali napadalci, marveč že opoldne. Pismo napoveduje nova nasilstva.
Zopet bomo gledali komet. Za prihodnje leto nam zvezdarji zopet napovedujejo komet. Prikazala se bo Tutlesche-jeva repatica, ki se približa zemlji vsakih 37 let. Prvič se je pisalo o njej leta 1790.
Mulej Halid na Francoskim. Bivši maroški sultan Mulej Hafid se jo pripeljal 26. t. m. v Versailles. Ker se boji predorov, se je vozil v avtomobilu. Ko se je sultan pripeljal v Versailles, ga je fotografiral neki časnikar z magnezijevo lučjo, kar je sultana tako prestrašilo, da ni hotel zapustiti avtomobila, dokler niso nesli fotografičnega aparata proč.
Grozna družinska drama. Iz Kijeva poročajo: Sin kmeta Rjabuszina v vasi Chrystrow je bil 15 let v tujini, kjer si je prihranil nekoliko denarja, s katerim sc je vrnil domov, ne cla bi prej kaj obvestil svoje stariše. Ko je prišel v domačo hišo, jo našel samo sestro, ki ga pa ni poznala. Rjabuszin ji je pokazal svoje prihranke ter ji dal 5 rubljev, cla bi prinesla dobro večerjo, nakar se je vlegel k počitku, ker j<! bil utrujen od potovanja. Rjabuszin so ni dal spoznati svoji sestri, ki jo povedala staršem, da jc došel bogat tujec z mnogim denarjem. Polotila se jih jo lakomnost in sklenili so vsi trije, da tujca umore. Stari Rjabuszin je šel prej v gostilno, da se napije poguma. Tu pa je zvedel od občinskega predstojnika, da je tujec njegov lastni sin, ki se je že preje zglafcil pri občinskem predstojniku. Vesel je hitel domov, kjer pa je v svojo grozo zvedel, da ste žena in hči tujca že umorili. Ko ste morilki zvedeli, koga ste ubili, ste se obesili v skednju, stari Rjabuszin pa je znorel in so ga morali oddati v norišnico.
Nepoznan čut žuželk. Henri Fabre, slavni naravoslovec, je v »Daily Mail-u« priobčil zanimiv sestavek, v katerem izvaja, da imajo žuželke razven vida, sluha, tipa in vonja še nek drug nam nepoznan čut, s katerim si pomagajo v boju za obstanek. Učenjak predočuje to stvar na naslednjem zgledu: Takoimenovani »sivi črv«, ki služi mnogim žuželkam kot naravna hrana in brez katerega bi čebela obstati ne mogla, živi veliko centimetrov globoko v zemlji v popolni temi. Njegovega skrivališča ne označuje nobeno vidno znamenje vrhu zemlje. Tudi drobnogled ti ne pokaže nobene sledi. In vendar: naenkrat opaziš, kako prične kaka žuželka na nekem gotovem mestu kopati — zasledila je »sivega črva«, globoko v zemlji počivajočega, Ako na tistem mestu odkriješ prst, ga nedvomno najdeš. Kateri čut je žuželki odkril črva v njegovem docela nevidnem skrivališču? Tip tu ne more priti v poštev, ker žuželka s ti-palnicami ne more prodreti v zemljo. Ostane torej vonj, ki je, kakor znano, v mnogih žuželkah zelo razvit in ima po mnenju nekaterih svoj sedež v tipalnicah (kar pa še ni dognano in je težko verojetno). Toda Fabre je po natančnih poizkusih dognal, da je sivi črv popolnoma brez vsakega duha. Razven tega leže med črvom in lovcem močno dišeče zemske plasti, ki bi udušile duh črva tudi tedaj, ako bi ga kaj imel. Morda pa je žuželko sluh privedel na pravo mesto? Sodi se, da tudi ta čut pri žuželki leži v tipalnicah, kar je zelo verjetno, kajti lahko si je misliti, da so ti nežni, neprestano tresoči se organi, zelo sprejemljivi za zvočne valove. Toda kako močan bi moral biti šum, da bi prodrl zemske plasti? V resnici pa ni najmanjšega šuma, kajti sivi črv je nočna žival in spi podnevi popolnoma na miru; niti ne zvije se ne in z ničem ne gane, kakor bi bil mrtev. Žuželki torej tudi sluh ni mogel služiti. Kaj tedaj? Ostane le še možnost, da imajo žuželke še drug čut, ki ga ljudje nimamo, ga ne poznamo in si ga zato tudi predstavljati ne moremo. »Smo pač navajeni, da vse stvari presojamo s svojega stališča, pripisujemo živalim svoje zmožnosti in zaznave in ne pomislimo, da bi znale imeti tudi kake druge čute, ki si jih mi ne moremo predstav-jlati, kakor bi si n. pr. ne mogli predstavljati barv, ako bi bili slepi.« Uganko, kako zasledi žuželka sivega črva globoko v zemlji, ki ga ne more videti r.e slišati in ne zavohati, je mogoče rešiti lc na ta način, da priznamo, da so živali sposobne za zaznave, ki leže izven naših petero čutov.
Praški profesor — poljedelec. Dr. Fran j o Sedlaček, profesor praške Irg. akademije, se je namenil letošnje počitnice vporabiti v lo, cla se nauči srb-sko-hrvatskega jezika in okrepi tudi svoje živce. Stvar je prijel na pravem mestu: Naselil se jc v vasi Gornji Mel-čus v Bosni pri nekem kmetiču ter z njim in njegovimi otroci opravljal vsa kmečka dela, z njimi jedel in spal, kakor vsak izmed njih. Ko so tu opravili najhujše, se je profesor preslil k drugemu kmetiču in prevzel pošten, del bremena ob žetvi. Vsa stvar sc jc dr. Sedlačku izborno obnesla: Prav dobro mu že gre hrvaščina in zdrava zagore-lo-rdeča lica pričajo, kako izvrstno mu jo teknilo kmetsko delo in jelo in čvrst planinski zrak. Posnemanja vredno!
Izdala se je. Pred kakimi desetimi leti se je v Valainu pri Parizu nastanil sedaj SOletni M. Horvat, ključavničar, s svojim sinom Vladimirom in svojo »tovarišico« sedaj 451etno C. Blaževič iz Ilrv. Primorja. Leta 1905. meseca novembra je nenadoma izginil Horvatov 141ctni sin Vladimir. Vse zasebno in oblastveno poizvedovanje je ostalo brez uspeha, za Vladimirom ni bilo najmanjše sledi. Blaževička sicer ni nikoli skrivala, da ji je deček zelo napoti, vendar pa Horvat, ki je zelo ljubil svojega sina, ni niti v sanjah mislil na to, cla bi mu bila ona kaj storila. Nedavno pa se je oženil Blaževičkin sin Viktor in uri tej priliki jc med ma-
terjo, sinom in Horvatom nastal hud prepir. Vsa besna zgrabi končno Blaževička za velik kuhinjski nož in zagrozi z njim onima dvema, češ: »Ako takoj ne nehata, vaju ubijem, kakor som ubila onega druzega!« To je strašno delovalo na Horvata; ves teden je spraševal Blaževlčko, kaj je hotela s tem reči in končno mu je v razdraženo-sti dejala, cla je Vladimirja zakopala na vrtu. Horvat in Viktor Blaževič sta nato takoj napravila ovadbo na pristojne oblasti. Ko so prišli orožniki in potoni tolmača izpraševali Blaževičko, je ta izjavila, da naj se ji pokaže truplo, potem bo pa priznala. Zaprli so jo in uvedli preiskavo.
Novice iz Amerike.
Smrtna kosa. V Steeltonu, Pa., je umrl šiclan Mavser. Rojen je bii v Ce-rovcu pri Semiču v Beli Krajini. V Ameriki se je pisal Štefan Krasovec. Zapušča soprogo, dva odrasla sina in hčer, k: je že omožena. V Ameriki je bil 25 let. — V Bellevue bolnici v New Yorku je umrla rojakinja Ivana Zaman, rojena Pavlič. Pokojna Zaman jc bila doma iz Domžal na Gorenjskem in stara šele 26 let. Poročena je bila šele deset mesecev. — V Clevelandu je umrl Nikolaj Šprajc, doma iz Žužemberka; star 39 let. — V Lloydellu, Pa., jo umrla 211etna Marija Vidrič iz 1'od-grada v Istri.
—	Zgorela jc v Elyju, Minn., hiša Slovenca Franca Miklavčiča. Miklavčič je zavarovan za polovico.
—	Lunder - Adamičevo društvo, ki se je ustanovilo svojčas v Clevelandu, si je nabavilo zastavo, katera baje prekaša vse ostale slovenske ameriške zastave. Slovesno so jo razvili 18. avgusta. »Narodni Vestnik« iz Minnesote piše, da je ta slavnost bila »protest proti aristokratični avstrijski vladi« in »manifestacija svobodne misli«. Amerikan-ci so pač originalni ljudje.
Samoumor Slovenca v ameriški ječi. Obupan in užaloščen, ker je bil v ječi radi nekega napada, je izvršil Mike Frank, doma iz Vrhnike na Notranjskem, zadnje čase bivajoč v Wau-keganu, 111., v svoji celici samoumor. Iz posteljne rjuhe si je napravil vrv ter se obesil. Pred nekaj tedni so Franka aretirali, ker je bil napadel C. F. Blackmerja, pomožnega superinten-danta American Steel & Wire Co. v VVaukcganu, 111. Pri preiskavi pred sodnikom Taylor-jem na policijskem sodišču je Frank izpovedal, da je bil več tednov brez dela, da strada njegova družina in cla jc na vsak način hotel dobiti dela. Šel je k Mr. Black-merju, a v tem času ni bilo dela zanj v žični tovarni. Iz žične tovarne je šel v neki saloon, kjer je izpil par kozarcev piva. Od tam je šel domov. V neki šupi blizu hiše jc našel topo pilo, katero so otroci prinesli tja. S to pilo v žepu se je zopet, napotil proti žični tovarni. Sredi pota pa je srečal istega Blackmerja ter ga zopet poprosil za delo. »Ničesar nimam za vas, Mike«: je odvrnil Mr. Blackmer. Nato je Frank napadel tovarniškega uradnika, kakor zatrjujejo priče, zaslišane na policijskem sodišču. Na srečo ga pa ni ranil. Raztrgal mu je le obleko. V nedeljo, dne 4. avgusta, so vsi kaznjenci v ječi igrali karte, le neki Joe Markut se je sprehajal po hodniku. Prišel je tudi mimo Frankove celice ter videl tega, cla je stal pokonci. Sunil ga je v hrbet in nato zapazil vrv. Poklical je na pomoč. Došli zdravnik jc konstatiral smrt. Frank se je zelo skrbno pripravil za samoumor. Staro žlico je na ka-menitih tleh nabrusil ter s tem orodjem nato razparal rjuho. Ko je v ječi vse potihnilo, se je obesil. Našli so tudi pismo, naslovljeno na ženo. To se glasi: »Draga Mary! — Skrbi za otroke — ne pozabi jih — težko mi je, da jih moram zapustiti. Čakam na človeka, ki bi me prišel obiskat ali rešiti ječe, a nik-clo ne pride — nikogar ni, ki bi se brigal zame. Oprosti mi, ako ti delam kako krivico. Ne pozabi na otroke. Dolgo sem čakal, a nihče ni prišel, da mi pomaga. Bog naj mi odpusti in tudi tebi. Šo enkrat te prosim, ne pozabi na otroke. Vseeno jc, kje, me pokopljejo, Z Bogom!« V času, ko so Franka aretirali, je vse mesto sočustvovalo z možem. Pred kratkim časom je otvoril loon, a podjetje ni vspevalo. Angleški listi v Waukeganu, iz katerih posne-raamo to vest, pišejo, da je bil nesrečni Frank nestalne narave ter je delal lo malo časa na enem in istem mestu. Dasiravno je bil čudnega vedenja, niso pazniki niti najmanj sumili, da namerava izvršiti samoumor. Truplo so izročili družini.
Roparji napadli Slovenca. Iz Moon Run, Pa., poročajo: Dne 6. t. m. ob 9. je šel rojak Ivan Jamnik iz naselbino v Cranton, Pa. 15 minut od Moon Run proti Craftonu se nahaja neko roparsko gnezdo. Tam sta ga dva roparja
napadla ter mu pognala tri krogle v glavo. Nato sta mu vzela vso gotovino, krog 6 dolarjev. Ker rane niso bile nevarne, se je nesrečnež kmalu zavedel ter se vlekel v naselbino, za kar je rabil celi dve uri. Neki rojak ga je odpeljal v South feide bolnico v Pittsburg, Pa., kjer so' je zdravnikom posrečilo vzeti krogle iz glave.
—	V Ameriki ponesrečena Slovenca.
V	Pueblu se je v žičarni smrtno ponesrečil rojak Fred Judnič, doma iz fare Semič. —
V	Ekalaki, Mont., je nagloma umrl rojak Ivan Stucin. Umrl je 24. julija pri rojaku Fran Klavseru, ko sta kopala vodnjak. Bilo je zjutraj ob osmi uri, ko je šel Ivan Stucin v vodnjak. Spustil se je sam po vrvi kakih 30 čevljev globoko. Ko je prišel na dno vodnjaka, ga je zadušil strupeni plin. Mož je bil že poprej precej bolehen. Zapušča soprogo in štiri nedorasle otroke. Doma je bil iz Oselice na Gorenjskem.
—	V Ameriki umrli Slovenci. Iz Forest City, Pa., poročajo, da je umrl rojak Fran Pirnat, stanujoč v Vandling, Pa. Obolel je na tifusu, kateremu je podlegel. Rojen je bil v župniji Moravče na Kranjskem ter bival v Ameriki okoli 15 let. Zapušča vdovo in četvero otrok. — V Pueblu je dne 8. avgusta nagloma preminul lansko leto od mrtvouda zadeti rojak Franc Hočevar. Zapušča ženo in več nedoraslih otrok, —
V	newyorški Bellevue bolnici je preminula po daljšem bolehanju gospa Janja Nekid, rojena Jakše, sestra v newyorški naselbini dobro znanega rojaka Zvonko Jakšeta. Poročena je bila komaj eno leto.
* Družbenik Marijin. Cena knjigi, vezani v platno z rdečo obrezo, 1 K 50 h, z zlato obrezo 2 K 30 h, vezani v fin ša-grin z zlato obrezo 2 K 80 h. To je novi oficielni molitvenik za Marijine družbe, ker ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb z namenom, da sc na ta način doseže povsod enota in skupnost. Marijinim družabnikom, ki si nabavijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Molitvenik je tudi zelo pripraven za darilo ob raznih prilikah (n. pr. blr-mancem, prvoobhajancem, dorasli mladini itd.): že ko opravijo dečki in deklice prvo sveto obhajilo in vstopijo v Marijin vrtec, rabijo ta molitvenik, ki jim ostane potem celo življenje prepo-t.reben spremljevalec. »Družbenik Marijin« obsega poleg pravilnika tudi molitvenik z vsemi mašnimi in drugimi molitvami ter ima skupno okoli 450 strani. Zunanja oprema je krasna in oblika majhna ter priročna.
Mnenje g. dr. P. Ianuloffa Gospod J. Serravallo!
Kneza.
Trsi.
S pričujočim listom Vam potrjujem, ne da bi Vam delal reklame, da som dosegel z rabo Vašega Serravallo-vega Kina vina z železom jako dobre uspehe, na primer v boleznih: malokrvnost, bledica, lahna hipobondrija, malarija. Tudi pri bolnih na trebušnem legarju, ki ga radi jemljejo, jc služil kot krepilo in jaz sem konštatiral premoženje in izboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki so bili ozdravljeni od gori navedenih bolezni, katerim sem podal samo eno buteljko tega vina, a zapazil sem, tla so kar sami, prepričani o njegovi dobroti, nadaljevali zdravljenje z njim in porabili pet do šest buteljk. Zdi se mi potrobno, da naglasarn, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega, in to je: v njem je železo v tako asimilirani obliki, da ga lahko vsrka tudi najšibkejši organizem. Sprejmite, gospod, zasluženo pohvalo za izdelovanje tega dragocenega preparata.
Kneza, 12. oktobra 1908.
Dr. Ianuloff.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 28. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . . 1153 Pšenica za april 1913 .... Rž za oktober 1912 ....
Rž za april 1913......
Oves za oktober 1912 . . .
. . .	11-94
...	980
. . .	10-36
______________ ....	98-7
Oves za april 1913......9-39
Koruza za maj 1913.....7-66
MOJA STARA
Izkušnja me uči, da moram za nego kože rabili le Slecken-fj«rl 11II j I na miting mili Bergmanna & Co, Tešin ob Lahi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod.	441
lanez Sadnlk v Podstenah št. 18, p. Ribnica Dolenjsko, Ima naprodaj dvoje 2631
jelenovih rogov
visokosti J meter, in od zgoraj v širjavi en 'og od drugega tudi 1 m. Cena po dogovoru.
mi Imate že Slomškove razgled-.*. niče »Slovenske Straže"?
IZJHVH.
2677
Podpisani Janez Bauer, posestnik v Altbacherju h. št. 14, okraj Kočevje, pre-kličem svoje neosnovane in izmišljene obdolžitve nasproti gospodični Leopol-dini Hočevar iz Gorajevasi, okraj Kočevje, prosim imenovano odpuščanja, se za-vežem plačati vse stroške, posebno tudi stroške njenega zastopnika dr. Bajha, odvetnika v Ribnici, sem plačal kot globo požarni brambi v Staricerkvi Iv 10'—, ter se zahvaljujem gospodični Leopoldini Hočevar, da je odstopila od zasebne obtožbe, vložene zoper mene pri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju.
Janez Bauer m. p.
Janez Krater m. p. Janez KOnig m. p.
priči.
Išče se za takojšnji nastop izprašan • • b n • v	• v
ki mora biti zmožen slovenščine in nemščine in ima dobra spričevala. — Reflektantje naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače pod šifro „A. 6. F. 2676" na upravo našega lista.	2676
(i-sr iščem
gostilničarski lokal
brez koncesije ali s koncesijo z žganjem vred. Ponudbe naj se pošljejo na: Franc Žabkar, Dunajska cesta št. 52.	2634
izdelana IjilOIKIlIStrOPlia hIŠa
z velikim vrtom v Št. Peterskem predmestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ul. 10. Telefon 155.
Zaboje
okoli 200, pripravnih za sadje, proda ceno Ivan Savnik, trgovec v Kranju.	2628
Odda se takoj dobro vpeljana
Kie, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2614
2614
moderno urejena, edina v fari, blizu šole, cerkve in železniške postaje, se da takoj v najem. Več pove lastnik Matej Antonič, Reka, p. Sv. Jakob v Rožu, Koroško.
. mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
saone ar
i i
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem
Potnik Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana. Slomškova ulica št. 27.
Hiša s sadnim vrtom
se proda za 10.500 K, in sicer jc treba izplačati takoj le 2,800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
Nekarsulmov motor
skoro nov, model 1912, z dvojno prestavo, prostim tekom, 2-HP, se poceni proda. Več jiove Mih. Kavčič v Kosezah, gostilna pri „Svedraču". 2685
deželni dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi raznovrstna buteljska vina po zmernih cenah na prodaj. Ceniki in vzorci se pošljejo na zahtevo brezplačno. Postrežba točna in solidna.	2592
Stavbene
na Dunajski cesSi o LJubljani pred delaoskimi hišami in na Giincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TR1BUC, na Glincah 3?. 2127
Biser
vseh žitnih kav je
Franckova peri = rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je pridjati vsaki žitni kavi malo porcijo
pravega zagretega : Milja: Mesa pridal.
Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski 1252	trgovini.	m.
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti^/"
JZa/bol/.kasm. Zobo čfstii sred-sfvo
Izdelovatelj O. <$evdl
Ljubljana, Stritarjeva ulica f
/
Kupci hlS, pozor!
Lepa, skoraj nova 2479
enonadstropna hiša
z lepim sadnim vrtom, 4 stanovanji, dobro obrestujoča, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve v konces. pisarni
PETRA MATELIČ, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon št. 155.
8 .B
a
Dua dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Izborna hrana, strogo nadzorstvo. Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod črko: A. 2561.
Ml! m primerno
- stanovanje
blizu cerkve sv. Petra ali Srca Jezusovega. - Ponudbe na upravništvo Slovenca" pod šifro: Stanovanje — 2672.
iz boljše hiše _,se sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje. - Glasovir v hiši. — Natančnejša pojasnila se dobijo:	2671 Gosposka ulica št. 4, II. nadstr., desno.
Snotiadstropna hiša
v Kamniku
s krasnim vrtom, blizu cerkve, v mirnem kraju, najbolj pripravna za duhovnika« penzionista, je za oddati z jesenskim terminom. Več pove uprav. ,,Slovenca".
2673
absolventinja trgovskega tečaja z odliko, vešča slovenske in pa nemške korespondence, knjigovodstva (eno- in clvostavno), slovenske in nemške stenografije ter
Srš plime služIm.
Ponudbe pod ,F. H. 24* na upravo. 2,123
Harmonij oddajam tudi na obroke, in sc izpo-sojujejo za malo odškodnino. Zahtevajte cenik,
prva slovenska izdela* s valnica harmonijev po ameriškem zistemu
Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi že za 120 K. — Priznalna pisma so na razpolago. — Izdelano harmonije imam vedno v zalogi. Ravnotam se sprejme tudi učenec. Naročila sprejema tudi Josip Baraga, Stari trg štev. 9, II. nadstropje, Ljubljana.	267S 3
žlvljenska ln mtm zavarovalnica
Dunaj, IX., Maria TheresienstraBe št. 5. Varnostni zaklad K 45,000.000'—,	Zavarovana glavnica K 150,000.000*—
Vsi načini življenjskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji:
z garantirano i0% dlvldendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami; rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaško službo brez zdravniške preiskave i Če starši umro, odpade vsako nadaljnje plačevanje premije.
Nadzornik za Kranjsko:
: Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta št. 1.
2001 10
Na Poljanski ccsti št. 67
poprej tovarna za užigalice po dom. nklincfabrika' ^ sc oddasta za novembrov termin	Ig

• •
za vsako obrt pripravna. — Več pove aijOLi- HAUPTMANN,
Ljubljana.	2G74 3
 "!?!""> ""!f!>">?"!
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
5550
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin
Strokovna IzvrSitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Milni Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirfev na želfo
Naznanili prodale«
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci naznanja s tem, da se bode
dne 2. septembra f. fi.
vršila na licu mesta na Laverci prodaja nekaterih v konkurzno maso spada-jočih, do sedaj še ne prodanih premičnin iz proste roke, in sicer se proda:
ca. 70 hI trtna, 2 para toni, ueCja množina sena, ueč transportnih sodno itd.
Začetek prodaje ob 8. nri
Pojasnila daje podpisana pisarna.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1912.
Dr. Ivan Tancar
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčeta na Laverci.
2591
E
S Nizozemska
■■■■■■■■■■IHnaBMHMMBHBHBaUH
zauarooaina sfrnžba za žiuljenle a
SI
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. g
sc priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo g	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
J Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov, g a Rezerve	„ «	» l*2 » 452 |
5 Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, g B kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. {* B Itjjgr Nadzorstvo za Kranjsko: LJubljana, Hrvatski trg 4. "t&JJ BBBBBBBBBBagBHBBBBiBBaBBBHBBBMHagaraBBaiaBKaBaagaaEsaa
Gostilničarji in drui
Imam še veliko zalogo izborne goriške rebule kakor tudi drugih zajamčeno pristnih nawnih vfn. Večjim odjemalcem znižane cene.
t	JERHEJ ŠTELE, vinski frgpuec,
Spodnja Sišlta __
i? 2338
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bieja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Občina Jelšane, pomičen okraj Volosko-lstra, razpisuje
Županstvo občine Jelšane
dne 22. avgusta 1912
26-16
J. Valenčič
župan.
ki je na 23.000 K proračunjena.	. ... ,
Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. septembra t. I. pri občinskem uradu V Jelšanah in sicer jc položiti varščino 10% od proračunjene vsote. Tega dne ob 11. uri predpoldne se odprejo ponudbe. Načrt in stroškovnik ležijo n a ogled v občinski pisarni. Občina si obdrži popolnoma prosto izbiro ponudb in razpiše eventualno ponovno dražbo.
BRK
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in p r i z n a n o jiajboljšiji To[e~s"TrKTNTA" modeli 1912
jana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna Imovina s kolesi, motorli, avto-moli m fsosauiBZRirai tleli. =
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatiteov pote m vulkaniziranja. -- Bencin in olje za vse vporabc. — Izposojevalnica k© es. — Sola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
f Švici.
zapestnicah.
ar prvih SvlcarsHih tovarn ur „1111" v Ženevi
a ■
zastonj in poštnine prosto.
n w
w
... , . : -i; • ■ .'•• -
prej
1018
Prage »Vys&čany.
»i-
Binarno stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsitet-lpyo in prevajanje elektriske sile. Električni o&raf vseh vrst. Ueniiilatorjf. TiariliS-gEHeraSsBrii, elektriske železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OMoEnSce in žarnice
vseh vrst.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, PeMan). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inšfaliranje.	x
IZPELJHVfft
vseU Dosloviiih transakcij. Izdajanje Čekov, nakaznic .
IH KREDITNIH PISEM * " .
za vsa olavna In stranska mesta tu- in Inozemstva. X rOUliiiiiibB.
c. hr. privid Bnnčnn in mEnJHLmcr.fi delimškb mum % HHVfUP m PR0MJH
Akcijski kapital: 50,000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. .o.	.......
Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. ■MPBIliannM	OSHEDNJft MF.NJfll.NICR:
USEKIH K DunRj L, WDLLZeILE šiew. i.
Baden, ČeAka Kumnlca, Češka Lipa. Brno, Gablonz, N. Gro«lllz, Inomost. Krakov. Lltomerlcc. Moravski Zumpc-rk, M.idllnn, Meran, Novi Jlčln, Plzen, Praga, Llberce. Tepllce. Senov, Dunajsko NovomcuSo, Cvltava
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev,
akcij, prioritet, zastavnlc, srečk itd., ite
!
| Zavarovanje proti izgubi pri žrebanjih srečk in vrefln. papirjev
O Prospekte in cenike premij zastonj in franko
Odgovorni urednik: Miha Moškerc,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,