Štev. 53. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 30. decembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov jé: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v» Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da sa vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopis se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Z novimi močmi! Vsakši pameten gospodar na konci leta pregledne nikelko delo celoga leta i si napravi v glavnom že tüdi načrt za delo v novom leti. Tüdi mi smo preglednoli delo naših „Novin“ v preminočem leti i mislimo, da so „Novine“ skrbno vršile svojo dužnost med našim lüdstvom, natelko kelko njim je dopüščao mali prostor. Da so „Novine“ vršile dobro svojo dužnost, to so njim priznali naši domači lüdjé, pa tüdi tisti, šteri so ne ravno prijatelje našega lüdstva i naše krajine. V zadnjem časi se Skoro vsi demokratski papéri tiščijo nad našimi „Novinami“. Pravijo, da so „Novine“ našoj krajini nepotrebne, da so sramota za našo krajino, da je urednik za nas nepotreben človek i tak naprej. Iz vsega toga se vidi, da so „Novine“ nikakomi jako na poti. Ništerni lüdjé bi strašno radi bili, če naša krajina ne bi mela svoji domači novih. Ne mislimo pa, da so to naši prijatelje, šterim so naše novine na poti. Tej lüdjé zo samo te naši prijatelje, gda žnjejo velke haske pri nas. Komi so „Novine“ ne po voli? Či poglednemo tak na kraci nazaj pisanje naših „Novin“, vidimo, da so „Novine“ tistim bile strašno neprijetne, šteri so si šteli pri našoj zemli i pri naši šumaj na račun našega siromaškoga lüdstva velke dobičke napraviti. „Novine“ so bile proti tomi i te lüdi je to strašno peklo. »Novine" so nadale ne bile po voli tistim, šteri so bili proti našoj gimnaziji, ar so se bojali, da bo gimnazija vzgojila nam potrebne domače šolane lüdi, šteri ščasoma zasedejo tista mesta, gde se do zdaj mastijo Vnogi nezadostno šolani lüdjé i so prišli na ta svoja mesta samo zavolo posebni prilik. »Novine« so bile trn v peti tüdi tistim, šteri bi radi dobro živeli na račun naši nevol i težav. To so lüdje, rastrošeni po vsoj državi, šteri delajo samo na to, naj bi se lüdstvi božno godilo i naj bi bilo nezadovolno. Na te način mislijo oni lepo živeti, ar nezadovolen i nesrečen človek večkrat raj ide k tistomi, šteri njegovo nezadovolnost i nesrečo z rečmi povekšavle, kak pa k tistomi, šteri ga tolaži i njemi želej pomagati. Zadovolni so pa z „Novinami“ vsi naši pošteni lüdjé. I to je največ vredno. Naše lüdstvo zna, da niti edne novine ne pazijo tak na vsakšo najmenšo priliko v našoj krajini kak ravno naše »Novine". Niti edne novine, čiravno so nam naklonjene i prijatelske so se nigdar ne tak ostro zavzele za haske naše krajine kak ravno naše novine. Vse potrebščine našega lüdstva so „Novine“ z najvekšov skrbjov zasledüvale. Pomislimo samo, kelko tanačov so dale »Novine* po naši poslancaj i drügi naši prijatelaj našemi lüdstvi. Doteknimo se samo pitanja agrarne zemle, šum, zaposlitve naših delavcov. Kama bi spravili mi svoje delavce, če se ne bi potegüvali za nje naši poslanci i naše „Novine“. Niti edne drüge novine so toga ne napravile. „Novine“ so se ne bojale istine povedati ne nam samim pa tüdi ne drügim. Ešče to so včinole, ka skoro vse drüge novine zakrivlejo, da so povedale našemi lüdstvi tüdi njegove napake, z namenom, da se vse slabe lastnosti med našim lüdstvom kem bole odpravijo. To je tüdi velko vzgojne delo „Novin“. Ka naj včinimo za novo leto? Da so »Novine" našemi lüdstvi prilüblene i so njemi tüdi v hasek, se vidi najbole s toga, da naročniki stalno naraščajo, Čiravno so v zadnjem časi našo krajino strašne nesreče dosegnole i je siromaštvo pri nas velko. Potrebno je pa, da se „Novine“ ešče bole razširijo. Ne samo vsakša hiža, vsakša familija v našoj krajini mora meti naše novine, Priporočamo tüdi ešče kakše drüge dobre novine, kak so „Domolüb“, „Gospodar“ ali „Slovenec“, nego vse te novine naj bodo samo poleg naši „Novin“ ar samo naše domače novine najbole skrbno poročajo od vsej naši prilik. Takše novine pa, štere za našo krajino i naše lüdstvo nigdar nemajo lepe reči kak je kakša siromaška demokratska „Domovina“ ali „Jutro“, pa naj po- novom leti preminejo iz naše krajine. Zanimivo je to, da demokratje, šteri so k nam prišli, svoje „Domovine“ ne čtejo, tak je za nikoj, našim lüdem jo pa ponüjajo. Lepo je to od naši lüdi, da so te slabe novine zvečine odpovedali, po novom leti pa naj vsakša ta hiža, štera je mela do zdaj norečeno „Domovino“ naroči naše „Novine".„ Z novim letom na delo! V vsakšo familijo naše „Novine.“ Delavci, za štere se „Novine“ telko skrbijo, naj ne pozabijo narodi „Novine“ gda idejo na delo. Kak lepa pisma nam pišejo iz tühinskih krajov naši delavci, da z najvekšim veseljom čakajo vsakši tjeden „Novine“ iz svojega domačega kraja. Skuze je pobijejo, gda dobijo »Novine“ v roke i si je čtejo eden drügomi. Amerikanci tak želno prosijo „Novine“, kalendar „Marijin list“, da iz njüvi prošenj sija vsa lübezen do domačega krajaj i mejša poštenost düše. Dukeč bodo naši lüdje navezani na domači kraj, znajmo, da so tak dugo ešče pošteni. I najlepše vezalje za to so ravno naši listi, šteri je tak nagosci pohodijo i njim telko lepoga povejo. Naše „Novine“ samo branijo, včijo i v dobro volo spravlajo naše lüdi. Šinfanja naše novine ne poznajo zato, je dužnost vsakšega našega poštenoga človeka, da naroči sam i razširjavle „Novine“ z vsov svojov düšov. Dijaška igra v Soboti. Dne 20 dec. je dijaštvo iz naše gimnazije priredilo rusko igro: „Študentova ljubezen.“ Pisateo Leonid Andrejev je dao toj igri naslov: »Dnevi živlenja našega,« po pravici pa je oni prvi naslov primernejši. Igra je namreč vseskoz lübezenska in zato jo na celoj črti grajamo kak neprimerno in celo škodlivo za mladino. Zakaj? Zato ka kvarno vpliva na gledalca najbole pa na igralce. Vsaka igra mora meti kakši hasnoviten cio, to se pravi, mora Prinesti človeki nekaj zaistino hasnovitoga za živlenje, z drügimi rečmi, mora dati navuk za pamet in srce. Či bi pa mi pitali gledalce posebno pa igralce: No, ka dobroga mate od te igre, bi vsaki morao odgovoriti; Ščista nikaj ! Pač nikšo zmešnjavo nam je napravila v srci pa raztrešenost v glavi. Zgüba, posebno za študenta. Ne drži izgovor: Mladini trbe pokazati živlenje kakše je! Istina, trbe jo včiti, na živlenje pripravlati, nego ne z igrami, gde se samo küšüjejo, obimlejo, ženijo, zapelavao, lumpajo, Preklinjajo, norijo, kradnejo, morijo, sovraštvo zhajajo itd. Ali je to cio živlenja ? Vsega toga pa je igra »Študentova ljubezen« puna od začetka do konca. Jako se nam čüdno vidi, kak se je mogla ravno takša igra zbrati gda mamo telko lepih iger. Zakaj bi pleve iskali gda mamo čisto pšenico? Jaj nam, či bi našo mladino krmili s temi plevami! Uspehi v šoli do ešče slabši. I na zadnje? Što more preračunati kvarne posledice slabe igre v mladom srci ? Študirajmo bole mladeniško düšo pa bomo previdnejši. Ešče nekaj. Voditeo igre, posebno či so mešane vloge, ma velko odgovornost že pri vajah. Za kulisatni se včási vršijo posebne igre ... Na konci pa to: Či nastopajo tudi deklice, naj majo duga krila (janke) ovači jih Spravite v velko zadrego, štero smo opazili pri dijaških igrah pa tudi 1. dec. pri tistoj iz lüdske šole v Soboti. Gda so se malo genole ali sele doli, so skrbno vlekle svoja kratka krila niže, nego ka, či so tak zašita. Opazovalec. V album našemu dijaku. Priprost človek, kateri ne pozna zakonov o elektrika se pred nevihta rad skrije pod visoko drevo in postane žrtev strele. Učenjak Marconi (Markov) in ž njim toliko drugih, poznavajoč zakone o električnem toku, ga znajo obvladati, jim služi, da se po-govarjajo od enega kraja sveta do drugega. Raztegnita to Primero na tisoče drugih slučajev pa boste videli resničnost te le trditve: poznati zakone narave se pravi braniti se pred njimi izkorisčati jih in pomnožiti lastne moči; ne jih poznati, pomeni ravno nasprotno, postati njih žrtev, zgübiti njihovo vrednost in biti njih suženj. Je pa nek drug svet, kjer je ta trditev še resničnejša. Naša duša je düh, ki ima svoje zakone, ker je ustvarjena in zato odvisna. Kakor celota fizičnih zakonv tvori ambient v katerem se giblje narava, tabo celota duhovnik zakonov tvori tisto atmosfero ali podnebje v katerem duša razvija svoje življenje. In kakor nas poznavanje naravnih zakonov stori gospodare v raznih pojavih, teko poznavanje dnhovnih postav pomnoži zmožnosti duše same. Ali je to težko razumeti ? Mogoče. No, pa poslüšajte najmodrejšega filozofa, kako to zna na kratko povedati: „Resnica vas bo osvobodila“ — je rekel Jezus. Resnica pa je, da se moramo pogübljati v učenju, v raziskovanja naravnih zakonov, da pa vse le z ozirom na večnost. Navidezno dolgo leto je skopnelo kakor snežinka na mokrih tleh. Glej, že pada z višine nova, lepa bela snežinka. Prijatelji moji, urno nastavimo svojo dlan, da ne pade v blato . . . R. J. 2 N O V I N E 30. decembra 1928. Kak je v Belgradi? Tak se navadno pitamo, če bi radi znali kak Je kaj z vladov. Vsi znamo, da je v dnešnji časaj v našoj državi nej najbogše tistomi, šteromi je izročena oblast v našoj državi. Vnogi velki lüdje so že povedali, da na Korošcovom mesti zdaj ne bi radi bili. Čitüdi pa znamo, da so teški časi v našoj državi itak toga ne čütimo preveč. Vidi se nam kak da bi vsešerom bilo vse kak najbole mirno i da se je nikaj takšega ne zgodilo zavolo kaj bi bile prilike v našoj državi žmetnejše kak prvle. Po nesrečnom strelanji v parlamenti je dobo vlado v svoje roke dr. Korošec. Pravzaprav pa ma oblast v rokaj takzvana koalicija četvero strank, štere so 1. narodna radikalna, 2. srbska ali Davidovičova demokratska, 3. Slovenska ljudska stranka s Hrvatskov ljudskov strankov i 4. Spahova muslimanska stranka. Izmed tej je najmočnejša narodna radikalna stranka, potom Davidovičova, po tom naša i Spahova muslimanska stranka. Zato, što bi prišlo, da dr. Korošec zavolo loga ar je ministrski predsednik že tüdi lehko včini vse, ka njemi pride na miseo ali ka bi šteo, se jako moti. Ali vlada ešče dugo ostane? Kak vsi znamo je dr. Korošec dobo vlado v svoje roke s tov nalogo naj bi poméro razmerje med Hrvati i Srbi za volo trej streljeni hrvatski poslancov, da se obdrži v državi red i da se sprimejo ništerni jako potrebni i silni zakoni. Pred nesrečnimi streli v Belgradi, je parlament itak ne mogao delati zavolo nespametnoga kričala i razbijala demokratov i radičovcov, Država je pa bila potrebna dela kak žeden jelen mrzle vode. Dr. Korošec je ravnanje pametno prijao v svoje roke. Hrvate je püsto ščista pri miri naj se izkričijo i izjočejo kak je to njüva šega. Hrvatskim voditelom pa, šteri so na nesrečo Slovenec dr. Maček i Srb Pribičevič, je to nikak ne bilo po voli. Tej so mislili, da je bo dr. Korošec začno za vsakšo njüvo nespametno reč strašno preganjati, kak sta to delala s Hrvati prvle Pribičevič i Žerjav. Tak bi se te pred svetom Hrvatje pokazali lehko kak grozovito preganjani lüdjé. Vse se pa inači süče kak so si oni mislili. Hrvatje so se s svojimi voditeli začnoli zaletavati proti vladi, proti posojili, proti državi, zahtevali so svojo posebno državo tak, da bi samo krala priznali za sküpnoga. Na vse to kričanje jé dr. Korošec nika ne odgovoro i hrvatski voditeli so se pred svetom pokazali, kak nepremišlena deca, štera v čemeraj kričijo i ne vejo ka ščejo. S takšim pametnim i mirnim ravnanjom dr. Korošca so vsi trezni lüdjé v našoj državi zadovolni. V zadnjem časi so pa Davidovičovi demokratje v vladi nikelko nezadovolni. Davidovičovi demokrati so v vladi za radikali najmočnejša stranka, nego med obema strankama obstoji že stari boj, štera stranka bo mela vekšo moč. Davidovič sam je ne minister mogoče je pa, da bi rad kaj takšega postao, nego toga ne pove vö. Računa pa, da bi se zdrüžo nazaj s Pribičevičom, s šterim sta se pred leti skregala, i bi tak gratao voditeo opozicije proti vladi. Trojna koalicija. Čiravno bi pa Davidovič s svojov strankov izstopo iz vlade, Zatoga volo ne bi prišlo do kakši vekši sprememb. Vlado bi mela v svoji rokaj mesto koalicija štirih strank, koalicija trej strank, to je radikali, dr. Korošec i dr. Spaho. Tej troji bí tüdi meli potrebno večino. Gotovo je pa, da si bo Davidovič dobro premislo prle kak stopi s svojov strankov iz vlade. Njegovi poslanci so namreč ostro proti tomi. Nišče namreč ne najde pravoga vzroka, zakaj misli iti Davidovič s svojov strankov iz vlade zdaj, gda se že vse najbogše razvija. Vlada je dobila velko švedsko posojilo, sprijela vnogo hasnoviti zakonov, ma pripravleni proračun, šolski i agrarni zakon i tak naprej. Tü se ide samo za to, da mogoče Davidovič šče iz toga za sebe kakši hasek potegnoti. Bližanji dnevi nam pa pokažejo kak se vse to razvije. Gimnazijske igre i naše lüdstvo. Vnogo pritožb smo dobili od vsej strani zavolo javnoga nastopanja našega dijaštva. Splošna sodba je ta, da nastopanje našega gimnazijskoga dijaštva ne dela časti ne našoj gimnaziji ne našoj krajini. Stariši se tožijo, da so njüvi dijaki tak obremenjeni z raznimi vejami, da nikak nemajo zadosta potrebnoga časa za včenje. Dobili smo tüdi pritožbe da za dijake, šteri so v sokolskom drüštvi, nevalajo lekar nikši gimnazijski predpisi kak dugo smejo biti zvečer vünej i pod kakšim nadzorstvom. Svoje prostore majo kratkomalo v hotelskoj zidini različne vaje pa zvečer do 11 do 12 pa tüdi po ništerni poročilaj zajtra do drüge vöre i to brez pravoga nadzorstva. Javni nastopi so pa vse drügo kak za gimnazijo častni. Gimnazijsko dijaštvo po drügi zavodaj se skrbno pripravi za svoje nastope i pri takšoj priliki pokaže lüdstvi v istini nekaj izdanoga. Ponajvečkrat so to akademije z deklamacijami i Odlomki najbole izbranih klasičnih iger. Naše dijaštvo pa pod imenom »Maturanti soboške gimnazije« nastopi z igro? »Študentovska ljubezen« štere pravi naslov je „Dnevi živlenja našega“ i štero so v Maribori v gledališči svojčas igrali s pripombov: mladini neprimerna. Teda igro, štera je v Maribori za mladino neprimerna igrajo ne našem odri cilo nižješolke. Tak lehko verjemo tistim lüdem, šteri so se nam tožili da vzrokov slabih uspehov na našoj gimnaziji nesmemo iskati samo v stalnom spreminjanji profesorov i oddaljenosti dijakov od gimnazije, nego tüdi v velkoj mer; v tej dijaški igraj. Nevemo pa mogoče, či se vse to namenoma ne dela na našoj gimnaziji ? Ravnateljstvo gimnazije bi itak moralo znati ka se šika za dijaštvo i ka nej. Mogoče se pa dela to zato, naj bi se pred svetom pokazalo, da smo mi ne zreli za gimnazijo? Na velkom slovenskom shodi v Čerensovcih je dr. Korošec javno povedao pred vnožinov lüdi, da ravnatel soboške gimnazije Ludvig Vagaja sam dela proti našoj gimnaziji i do zdaj smo ešče ne čüli, da bi g. ravnatel gde protestirao proti toj izjavi. Mislimo, či se mi trüdimo i borimo za svojo gimnazijo, štera naj bi bila on istoj višini kak so drüge gimnazije, da je dužnost tüdi vodstva gimnazije, da se za to nikelko bole briga kak pa do zdaj. po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. XXII. Okoli farne cerkvi je pokopališče. Zelena trava po grobaj naznanja, da v fari ne mira ravno dosta lüdi, redki leseni križi pa pravijo, da so lüdjé ne ravno bogati ali pa da spomenike svojim pokojnim raj potaplajo v svoji srcaj kak pa na grobaj. Pred Cerkvov stoji več lüdi i gledajo mladožence, šteri so ravno zdaj prišli. Franca je bila nikelko bleda v lice, nego ščista prijazno se je držala i je veselo gučala z drügimi okoli sebe. Stanoli so pred cerkvov i gledali gda pridejo plebanoš iz farofa, da bodo te šli vsi vküp v cerkev. Zdaj se prikažejo stari seri plebanoš, ki so krstili že pol fare i poznati mladost i starost svoji ovc. Gda je Franca zaglednola plebanoša je malo zardela oko njoj je zažarelo, nato se pa obrne i ide za cerkev. »Včasi pridi nazaj, da te nemo čakali. Plebanoš že idejo“ pravi edna ženska poleg. Plebanoš so prišli gori, si povedali par reči svatom, nato so pa šli naprej v cerkev. Zdaj so se tüdi svatje z mladoženci obrnoli, da bi šli v cerkev, zato sta dvej ženski stopili za cerkev povedat Franci naj naednok pride. V cerkvi je scinkalo, orgole so se Oglasite, žensek i France je pa ne biIo nazaj. »Ka je to ?« pita edna posvarbica i se tüdi napoti iskat France, v tom se pa povrneta obej ženski i povejta, da France nindri nega. „Jezusi“ zakričijo vse ženske. Francine matere je ne bilo tam. Doma je s küharcami pripravila i se jokala, nevedoč sama zakaj. Smrekar je bio prí cerkvi i gda je čüo, da nega France, bledi je gratao, zgrabo za kraščak i šo iskat. Tüdi drügi svati so se vsi pobrali za Smrekarom. V cerkvi je bila že meša, gda je samo ednok nikaj začnolo šümeti med lüdmi, šošnjali so nikaj eden drügomi, si skimávali, čüdivali se i smejali dukeč so ne začnoli ništerni dečki kraščake jemati i iti iz cerkvi. Za njimi se pa pomali pobiralo staro i mlado, dukeč je nej vse puno lüdi bilo Odzvüna cerkve. Tej so se tüdi pobrali za svati snejo iskat. Ništerni so se smejali, da so vse pokali z rokami. Kaj takšega se je ešče v fari ne zgodilo. Drügi so skimavali, či se njoj je mogoče nej kakši nesreča zgodila. Iskali so jo vsešerom, kričali za njov, nego oglasila se je nindri nej. Nazadnje so lüdjé obsodili, da je domo odišla i to je vervao tüdi stari Smrekar. Kraščak si je potisno na oči, nikoga je ne vüpao pogledati, seo je na kolesli i pognao konje, da so samo po zraki leteli. Celo telo njemi je trepetalo. Ka napravi ž njov je niti sam nej znao, nego nekaj se mora zgoditi naj jo dobi, da njemi je takšo sramoto napravila. Drügi svatje so nikelko časa kimali z glavami, na to pa odišli v oštarijo, se napili, čemerili so se pa smejali vse vküp, da so takšega zdavanja ešče nigdar ne doživeli. Ešče siromak Pogreznikov Peter se je napio i je nazadnje ešče bio veseli, da je lehko s svojov starov teticov plesao i treskao s petami. XXIII. Doma je Smrekar hčeri nej najšeo. Mislo si je, prvle kak sunce zaide, že pride nazaj. Pol imanja bi dao, samo te sramote nemre prenesti Tri fare bodo več let samo od toga gučale. Mati Smrekarica je okoli hiže letala i jokala na ves glas. Bojala se je, do si je Franca mogoče ne kat včinila ali da je pobegnila Bog zna kam i vse soside se jo ne mogle potolažiti. K kakšemi rodi je odišla so njoj pravile ženske. To se njoj je vidlo ešče najbole za vervati. Vso rodbino je gori zgrüntala, gde se njoj je količkaj vidlo, da bi mogla Franca ta oditi i k vsem je poslala lüdi, naj pozvedijo za Francov. Od bližanji so naskori prišli nazaj i povedali, da nišče nikaj ne ve od France. Eden stari človek jo je vido pol vöre daleč od cerkve potom pa več nišče. Nazadnje so prišli vsi poslanci nazaj; ništerni kesno v noč, nišče je pa nej znao nikaj povedati, da bi jo što gde vido. Smrekarova hiža je bila dva dni kraj nesreče i žalosti. Ka njim je pomagalo vse bogastvo, ka penezi, edinoga deteta so več ne meli. Smrekar je bio prvi den ščista divji od čemerov da njemi je hči takšo sramoto napravila. Mislo je, da pride nazaj, zdaj pa gda je od niked ne bilo, postanjüvao je zamišleni ne je gučao, ne je kadio iz pipe, ne je jo. Na lici se njemi je poznalo, da trpi on ravnotelko, kak mati čiravno je ne jokao. (Dale sledi.) Murska Sobota. — Sobočko vučitelstvo. V zadnjoj številki smo pisali od čüdni razmer na šoli v Trdkovi ji poleg drügoga povedali, da je bilo v Soboti par vučitelov odpüščeni iz slüžbe zavolo menši prestopkov, v Trdkovi je pa vučiteo ešče naprej na svojem mesti. Popravili bi dnes to zadnjo poročilo v telko, da so vučiteli, šteri so bili odpüščeni iz slüžbe, ne bili nastanili na sobočkoj osnovnoj šoli, nego samo dejanje, zavolo šteroga so zgübili slüžbo, se je zgodilo v Soboti ob priliki nekše sokolske veselice. Čüjemo pa, da bodo tej vučitelje nazaj sprejeti v slüžbo. To v telko priobčeno, da je vučitelstvo na sobočkoj osnovnoj šoli v tom pogledi nej prizadeto. — Novi upravitelj bolnišnice v Soboti je imenüvani naš domačin g. Ignacij Horvat, šteri ma vse potrebne izpiti za upravitel bolnišnice. Dozdajšnji upravitelj g. Gorečan je premeščeni v Slovenjgradec. Slovenska Krajina. — Naše župane napada demokratska »Domovina« pravi, da so starokopitni skrajno strankarski, ništerni ne vejo niti pisati i čteti. „Domovina“ bi rada da bi prišli na mesto slobodno izvolenih županov nazaj gerenti, kak je bilo v tisti časaj, gda so demokratje meli ešče velko reč pri državnoj oblasti, Nego demokratska moč se ne povrne tak naskori nazaj, i demokratje naj naše župane samo lepo pri miri püstijo. Tistim par svojim demokratskim županom v našoj krajini lehko povejo, da so nesposobni, naši pošteni lüdje se pa od demokratov kakše poštenosti nedo šli včit. — Bogojina. Naše Orlice so nas razveselilo na Števanovo z lepov božičnicov i igrov „Kaznovana ničemurnost.“ Ves večer je bio dobro pripravleni lüdstvo je pa ščista napunilo domači drüštveni dom. — Agrarni interesenti, pazite ! V okroglini Sobote, gde je med agrarnimi interesenti do zdaj največ zmešnjav, izvečine zavolo toga, ar so inači delali, kak so njim naši poslanci tanačivali, hodijo zdaj ništerni agenti i prigovarjajo lüdi naj stopijo v agrarno zajednico v Maribori. Pravijo, da bo v to zajednico morao stopiti vsakši agrarni interesent, da od te zajednice dobi brezobrestno posojilo, i da se bo zemla plačüvala na te način 20 let. Mi povemo našim lüdem, da mamo za našo krajino že ustanovleno i od oblasti potrdjeno agrarno Zadrugo. Najboje pametno bi bilo, da bi vsakši naš človek stopo V našo domačo agrarno Zadrugo ar indri po Sloveniji itak nega Bog zna kelko agrarne zemle za odajo. Da bi pa morali vsi agrarni interesenti stopiti v agrarno zajednico i da dobijo na te nečin brezobrestno posojilo to je ešče vse v zraki. Vsa agrarna zemla v našoj državi bo koštala prek 20 milijard dinarov. Država je pa v preminočem leti štela najeti 13 milijardne posojilo po 7 i pol procentov, proti šteromi posojili so delali ravno demokratje i radičovci. Zato teško verjemo, da bi država samo tak davala brezobrestno posojilo te, gda sama išče posojilo i mora za to visike obresti plačüvati. Naša agrarna zadruga pa za našo krajino že vüpa dobiti posojilo, ar je pa naša zadruga tüdi v zvezi agrarni zajednic v našoj državi je ne potrebno, da bi naši lüdje stopali ešče v kakšo drügo zajednico. Dobro bi bilo, da bi že ednok vsi naši lüdje vküp držali nej, da se zaletavajo zdaj se zdaj ta. Itak vsi znamo, da so do zdaj ešče tisti, šteri so v zadrugi dosta na bogšem, kak tisti, šteri so vse na svojo roko delali. — M. Črnci. Pri nas se ništerni čemerijo zavolo toga, da morajo siromacje z velkov drüžinov na zvone več pláčati kak bogatejši. To pa zato, ar so na, agrarno zemlo vekše stroške navrgli kak na kmetsko zemlo. Mi Znamo, da se je to v našoj občini samoj zgodilo ar je občinski odbor to tak odločo, želeli bi pa konči to, naj tisti odborniki, šteri so to zakrivili tüdi lepo priznajo, ne da rivlejo krivdo na popunoma drüge i nedužne lüdi. — Živinorejski odsek v Puconcih je ustanovila naša kmetijska podružnica 21. decembra. V kratkom časi se ustanovijo takši odseki ešče v Moravci, Tešanovci, Martjanci, i Rakičani. Takši odseki so velke važnosti za napredek živinoreje i so prva stuba za ustanovitev živinorejski zadrug. 30. decembra 1928. NOVINE 3 Bas helikon (ponperdon) Što ma k odaji ? Küpi: HORVAT FRANC Filovci breg, p. Bogojina. K odaji bik simodolec licencovani star 20 mesecev žmeten blüzi 5 metrov. Zglasiti se je v Markišavcih pri ŽIBRIK FRANCI. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem Brata Brumen trgovina M. Sobota. Reševalci vgank pridejo na vrsto v prišestnoj številki Novin. GOSPODARSTVO. J. casar: Zadružništvo. Za kreditne zadruge Schulzejevega sistema so sledeča načela: 1.) Penezni promet je uravnan po pravilaj bančnega poslovanja tak, da dobijo upniki običajne obresti in Provizije od zadruge, a zadruga pa to dobi od svoji posojilojemalcov. Poslovodjo i uradniki dobijo za svoj trüd primerno odškodnino. 2.) Kreditna zadruga naj dovoljuje le obratne kredit. 3.) Posojila se majo dovoljevati le na kratek rok, navadno nej duže nego na trli mesece (likviditetni princip). Menice (vekslin) so dovoljene. Dopüstno je, da se posojilo odplačüje v posamezni delni zneskaj. 4.) Posojilnica naj opravlja za svoje člane bančne posle kda se je zadosta razvila. 5.) Delokrog naj bo neomejen. 6.) Deleži so visoki i se obrestüjejo. 7.) Dobiček se deli, rezervni fond je deljiv. 8.) Člani načelstva i nadzorstva dobivajo nagrade za svoje delo. Schulze je bio neumoren širitelj zadrüžno misli i kazao je vnogo organizatoričnoga smisla gledajoč predvsem na dejanske porebčine vsakdanešnjega živlenja. V posebno zaslugo se njemi more šteti, da je bio po njegovom prjzadevanji i sodelovanje l. 1867 izdan posebni Zadružni zakon, ki je kesnej slüžo v zgled zakonodajam drügi držav ob ureditvi pravni razmer zadrug. V nekaj letaj je število zadrug jako poraslo, zato se je pokazala med njimi potreba po tesnejšem medsebojnom stiki. Leta 1859 se je ustanovila »Osrednja dopisovalna pisarna«, ki je imela namen voditi in zdrüžiti zadrüžno gibanje. Iz te organizacije je nastala i. 1861 „Zastopstvo nemški pridobitni in gospodarski zadrug“. Vodstvo tej osrednji organizacij, šterim je bil namen podperati zadružništvo, izpolnjevati notranjo uredbo zadrug i varovati skupne haske, je meo do smrti Schulze, ki je izdajao kak zadružno glasilo časopis »List za zadružništvo«. L. 1902 se je od te Centrale odcepila večina konsumnih drüštev v Hamburgi. »Splošna zveza« se deli v posamezne deželne ali provincijalne podzveze. Vodstvo zveze oskrbüje izvoljeni načelnik. Najvišja oblast v zvezi pa pripada glavnoj skupščini, štera se vrši vsako leto v drügom kraji. Med zvezami kak centralnim organom i posameznimi zadrugami posredüjejo podzveze, štere so organizirane po posamezni deželaj ali posebni vrstaj zadrug. Te podzveze oskrbujejo tudi revizijo včlanjeni zadrug. Za denarno poravnavo med posameznimi zadrugami je bila l. 1864 ustanovljena »Nemška zadružna banka Soergel, Parisius Co«, ki pa nej mogla uspevati, kak je sploj značilno za Schulzerjevo zvezo, da nej nigdar strmejla za osredotočenjem denarnega prometa svoji zadrug, zato ka bi prej zadruge postanole preveč odvisne od svoje Centrale. To je nakraci živlenje in delo Schulzejevega sistema zadrug i posojilnic. Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. SUTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kak v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vö mini ali pa penezi nazaj dájo. Pošlite včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER LJUBLJANA, št. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati i Srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 49 Din 60 p. stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 69 Din 20 p izvrstna vöra št. 111. z radijovim številnikom i radijovimi kazalci z 3 letnov garancijov. Samo 64 Din 20 p. stane prava 16 cm. visoka Anker-budilka št. 105. Velka zbirka ženski moški vör zlati i Srebrni predmetov, prstanov, vör z nihalom, vör s kukavicov itd. v ceniki. Suttnerova „IKO“ vöra vam slüži celo živlenje ! KMETOVALCI! GNOJITE VAŠA POLJA IN PAŠNIKA Z APNOM! 97 do 100%-no ogljikokislo apno je rastlinam za uspešno rast neobhodoo potrebno. 97 do 100%-no Ogljikokislo apno je izvrstno sredstvo za izrabljanje in izboljšanje zemlje 97 do 100%-no ogljikokislo apno pospešuje učinek dragih umetnih gnojil, da jih rastline čim najbolj izkoristijo 97 do 100%-no ogljikokislo apno najfinejše zmleto, dobavlja točno in najceneje EUGEN in ARNOLD HEIMER MURSKA SOBOTA. Prave žajfe za zdravje i mladost. Fellerove Elsa žajfe poplemenitijo i se ločijo od navadni toaletni žajf po tom, ar majo v sebi znanstveno izkušene i dobro delüjoče sestavine, štere so potrebne za zdravje i mladost. Šest vrst Fellerovi „Elsa“ žajf poznamo : Elsa liljasta žajfa, posebno fina cvetna žajfa od štere je koža mehka i nežna. Elsa zučakova žajfa pravo blago žajfe tüdi za najmenšo deco. Elsa glicerin žajfa posebno dobre za jako razpokano kozo. Elsa katranova žajfa izvrstna proti sunčenim pegam i kožnim piščajcom. Elsa katranova žajfa desinficira i jako dobro delüje na kožo i vlase na glavo posebno pri deci. Elsa žajta za briti štera desinficira, mejči dlako, se dobro peni j ne draži kože. PORABITE PRILIKO i naročite poleg ešče sledeče izpaobane predmete: Fellerovo Elsa pomado za lice i kožo 1 lonček 12 Din. Elsa-Tanohina pomada za rast vlasi 1 lonček 12 Din. Elsa-Shampon za pranje glave 3 JO D. Elsadont-kreme za zobe tuba 8.80 Din. Elsa dišeča vrečica (Sacbel) 6 Din. Prosite vsešerom samo Fellerove žajfe z markov „ELSA.“ Za pokušnjo 5 falatov Elsa žajfe kak si izberete 52 Din če pošlete peneze naprej ar po povzetji priee za 10 Din več, Naročilo naslovite natančno na Eugen V. Feller, lekarnik, Stubica Donja Centrala 146 Hrvats. 4 N O V I N E 30. decembra 1928. Blaženo novo leto želejo vsem svojim prijatelom, odjemalcom i gostom: JOSIP HORVAT brezalkoholna gostilna M. Sobota. FERID L. HIRSCHL ravnatelj Kreditne zadruge za trg. in obrt v Murski Soboti. FRANC BENČEC knjigarna M. Sobota. FRANJO DEČKO pekarski mojster Beltinci. ŠTEFAN MAJER krojaški mojster M. Sobota. ČEH i GAŠPAR M. Sobota. JOSIP MOČNIK kamnoseški mojster M. Sobota. JANEZ PINTARIČ trgovec Bogojina. BARNABAŠ ERDÖŠI trgovina s papirjem in igračami M. Sobota. STANKO JARC slaščičarna M. Sobota. MARKO KEMÉNY brezalkoholna restauracija M. Sobota. EUGEN KUTAŠŠI mizarski mojster Bogojina. JANEZ CVETIČ tvornica perila in manufakturna trgovina M. Sobota. IZIDOR HAHN trgovina z papirjem in Prekmurska tiskarna Murska Sobota. PUHAN ŠTEFAN krojaški mojster Bogojina. ADOLF PREISZ trgovina z mešanim blagom in manufakturo M. Sobota. KAVARNA SOČIČ M. Sobota. EUGEN in ARNOLD HEIMER trgovina z mašanim blagom, cementom, deskami i tes. lesom M. Sobota. KOCET IVAN trgovec Črensovci. IVAN PETERKA trgovina z železnino M. Sobota. IR. HALMOŠ trgovina z gotovimi oblekami M. Sobota. VELIKA KAVARNA MEOLIC M. Sobota. BAUER ŠAMUEL gostilničar Črensovci. LUDVIK BENKO trgovec M. Sobota. BRATA ŠIFTAR i HAHN M. Sobota. MARICA SEVER trgovina D. Lendava. JOSIP KARDOŠ trgovina z železnino M. Sobota. KOLOŠA JANES čevljar M. Sobota. JOSIP BRUMEN trgovina z mešanim blagom M. Sobota. KMEČKA POSOJILNICA M. Sobota. KR. HIRSCHL in SINOVA M. Sobota. S. J. WEISSENSTERN trgovec D. Lendava. MATIJA SLAVIC krojaški mojster Beltinci. KMEČKA POSOJILNICA Bogojina. SIDONIJA NOVAK slaščičarna M. Sobota. FRANC BENČEC trgovec Beltinci ANTON KLEMENČIČ trgovec Beltinci. KMEČKA POSOJILNICA Čerensovci. Penezi. 1 amerikanski dolar 56.95 Din. 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9.92 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 taljanska lira 2 98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276.23 Din. Pazite! Küpci na takše agente, šteri skoro po sili ščejo na vas privezati mašine i bicikle. Pri meni so mašinje bicikli dosta falejši, ar je jes naravnoč dobim iz fabrike. Agenti k šenki nemrejo okoli hoditi, dobijo provizijo i što to plača? Vsi tisti, ki od njega küpijo. Zato je pri meni vse falejše, ar jes raj küpcom püstim tisto. Mastne dobite pri meni za 400 do 500 Din falej, bicikle za 300 do 400 Din falej. Poglednite mojo skladišče ! S. I. Weissenstein trgovec D. Lendava. Mlekarna v M. Soboti küpüje vekše količine mleka vsakši den po najvišiši dnevni cenaj. Nabiralci mleka se naj glasijo. Ka je „Mastelin“ ? „Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „Mastelin“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile; bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Oda se Tovorni avto 35 Konj. s. dober motor, skoro novi zadnji obodi (Perl) Din 28 000. — Posestvo z gostilnov, 1 nadstropje, ledenica, 5 plügov travnikov, gošča i edno malo posestvo 4 plüge zemle i hiža. Vse jako fal. — KARL SCHEIDBACH Maribor, Gosposka ul. 28. Hiža k odaji v Dobrovniki, kak je zdaj Žitkova gostilna. Zglasiti se je v Tešanovci št. 133. pri NEMEŠ FERENCI. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI St. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.