Puitulu plaftuia v (otovlnL Leto Xm. št. 178 Ljubljana, torek 4* avgusta 1936 Cena 2 Din opravoLStvo; L-JUDijuaa, rvnririjeva Ulica 0. — TeietoD št- svzz, čl 123. 3124, 3125, 3126»» inseratrd oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova in. i. — Tei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon 61 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W1en št 105.241. Na višku letošnje tujske sezone Leto« imamo izredno ugodno turistično sezono. Priliv gostov na naše Pri-morje, a tudi v naša slovenska kopališča in letovišča je izredno velik. Morda niso preveč optimistični računi, ki pravijo, da bo zaslužek naše države na tujskrn prometu znašal letos nad eno milijardo in da bo polovica od tega odpadla na goste iz inozemstva. V dobi težke gospodarske krize in vedno bolj omejene porabe proizvodov naše zemilje postaja na ta način lepota naših krajev najvažnejši eksportni artikel. Še bolj kakor do sedaj bomo morali v bodoče posvečati vso pažnjo tej važni gospodarski stroki našega naroda in naše države. Slučajna konjunktura nas ne sme prevari ti — letos je tujski promet v prav mnogih državah živahnejši, kakor je bil zadnja leta — in nas ne sme zapeljati v nesolidnost. Nasprotno; tako javna, kakor zasebna iniciativa morata s podvojeno silo delovati, da Jugoslavija še bolj zašlo vi kot zemlja solidnega tujskega prometa, ki gostu, najbolj skromnemu in najbolj razvajenemu, posluži s čistočo, primernim komfortom, s solid-nostjo in primernostjo svojih cen ter »služnostjo svojega gostiteljstva. Od ponekod že javljajo, da so posamezniki poskušali naval tujcev izrabiti za izredno povišanje zaslužka. Taki primeri, če so resnični, bi se morali z največjo odločnostjo zatreti, ker prav lahko rodijo nevarne splošne posledice in naenkrat zavrejo ves promet v kraje, ki bi tako prišli na slab glas. Spominjamo se na bedasto gonjo, ki so jo pred leti pričeli nekateri zagrebški listi proti šted-ljivim Čehom na našem Jadranu, češ da vse s seboj prinesejo in premalo zapravijo. Posledice nepremišljene kampanje so šle v težke milijone in trajalo je več let, preden so bile popravljene. Celokupna naša tujskoprometna industrija se mora zavedati, da Jugoslavija ni zemlja togatega turizma, nego da v njej iščejo lepote in oddiha ter zdravja poleg skromnih domačinov prav tako skromni — v ogromni večini vsaj — gesti iz inozemstva. Časi, ko so ponekod na tujca gledali kot na objekt za izkoriščanje, ki je imel dožnost čim več zapraviti in vs-^ko stvar preplačati. so pri nas hvala bogu minuli. Ali vendar je potrebno vedno znova in znova poudariti, da nismo pokrajina luksuzne turistike, že zaradi tega ne, ker ne moremo nuditi luksuznega komforta. Za čemur stremimo in kar moramo s sistematskim vzgojnim in investicijskim delom doseči, to je, da naši kraji nudijo gostu čista, higiensko brezhibna stanovanja, zdravo in okusno hrano in one elementarne udobnosti pri bivanju in uporabi prirodnih bogastev naše zemlje na lepoti in zdravstvenih sredstvih, ki lahko zadovoljijo evropskega kulturnega človeka. Aiko bo letošnja lepa tujska sezona naše ljudi napotila k še večji skrbi v tem pogledu, potem smemo računati, da ji bodo sledile enako ugodne. Naše prebivalstvo se napram tujcem in gostom na splošno obnaša prijazno in vljudno. Jugoslavija v tem oziru gotovo ni na slabem glasu. Kadar pride tujec v naše kraje, se počuti ugodno in opaža na vsakem koraku, da je dobrodošel. To je največjega pomena. Vendar pa je treba tudi tu sistematične vzgoje. Na eni strani vljudnosti in postrežljivosti ne smemo zamenjati s servilnostjo. Mi smo narod, ki je gospodar lastne države in ki si počasi, toda gotovo pridobiva svoje mesto v veliki meintvodni kulturni za-jednici. Nihče nam ne bo zameril, če to povsod pokažemo. Prvi naš nagovor na tujca, naš pozdrav gostu mora biti v lastnem narodnem jeziku. Na Bledu se sedaj Jugoslovenu kaj lahko zgodi, da ga naš dobri čolnar na jezeru ali pa pridna natakarica v restavraciji pozdravi in povpraša po željah v tujem jeziku. To je skrajno pogrešno in nas izpostavlja samo posmehu. Šele kadar vidiš, da te gost ne razume, in znaš nekaj njegovega jezika, stori vse, da se z njim sporazumeš. To velja za naše male ljudi, gostilne in hotele praiv tako, kakor za naša velika tuiskoprometna podjetja. Posebno delikatno je vprašanje našega zadržanja napram posameznim narodnostnim skupinam, kjer se te pojavljajo v večjem številu, kakor je to v naših primorskih in slovenskih mednarodnih letoviščih. Vsi so nam enako dragi gosti, ali baš zato ne smemo nikogar prezreti in zlasti v nikomur izzvati dojma, da se manj ceni od pripadnikov drugih narodnosti. Pogreške proti temu načelu se delajo povsod. Ako danes posebno opozarjamo na naš Bled, ne storimo to, ker bi smatrali, da gre za neko posebno krivico, temveč zato, ker v zadnjem času posebno iz Gorenjske čujemo v tem oziru pritožbe. Čehi so bili med prvimi propagatorji lepote naših slovenskih planin in letovišč. Število čeških gostov je še sedaj na Gorenjskem zelo respektabel. Ne samo iz lastnega turističnega interesa, temveč tudi iz spoštovanja do velikega bratskega naroda moramo v bodoče bolj re-spektirati narodno samozavest čeških gostov. Oni niso zadovoljni, ako se Izhaja vsak dan. razen ponedeljka Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor. Gosposka ulica li. feleton 6t. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. ZADNJE PRIPRAVE ZA ODLOČILNI SPOPAD NA ŠPANSKEM Na obeh straneh napovedujejo, da morajo že prihodnji dnevi prinesti odločitev — Zdi se, da so se uvodne bitke že pričele — Vesti o položaju si še vedno hudo nasprotujejo Madrid, 3. avgusta. AA. Včeraj je kazal Madrid prvič po izbruhu državljanske vojne svoje popolnoma normalno lice. Z ulic in trgov so oboroženi delavci in prostovoljci popolnoma izginili. Po kavarnah in sprehajališčih ie bilo mnogo občinstva. Avtomobil, ski promet je bil zopet izredno živahen Vozila pa so samo uradna vozila, ker so vsi zasebni avtomobili zaseženi za vojaške potrebe. Kakor vse kaže. se pripravljajo na obeh straneh za odločilni spopad. Vladne čete so nadaljevale napade na Saragosso in Huesco doslej brez vidnega uspeha, vendar pa se zdi, da se jim je posrečilo ustaviti prodiranje upornikov v smeri proti Madridu. V začetku tretjega tedna španskega upora so fronte enake, kakršne so tile pred osmimi dnevi. Nekoliko izpremembe je nastalo samo pred Saragosso in San Set-a-stianom. V Navari prodirajo uporniške čete s precejšnjo odločnos.io proti obali. Pred Saragosso skušajo vladni miličniki objeti upornike s severa, vendar pa mesta še ni60 mogli zavzeti. Včeraj so se omejili na bojišču na Sier-ri Guadarrami v glavnem na streljanje iz topov in na polete. Opazili so, da so topniški streli upornikov manj pogosti in n-? več tako zanesljivi kakor doslej. Uporniško letalo, ki je preleitelo vladne postojanke, se je moralo naglo umakniti pred hudim strojnim ognjem vladnih čet- Vladne čete so izkoristile včerajšnje relativno zatišje, da so utrdile svoje postojanke. Poveljnik vladnih čet na tem bojišču general RiQelma je izjavil Havasovemu poročevalcu, da bo sedaj mogel brez težav prodreti proti San Rafaelu in pregnati ujx>ruike do Segovije Gozdni požar, ki se širi na Leonskem prelazu. močno ovira upornike pri utrjevanju njihovih postojank. Vladne čete so dobile ojačenja iz Valencije. Sedaj razpolagajo z velikim številom strojnic in z lahkimi topovi. Iz vrst upornikov je prešlo na stran vladnih čet večje število vojakov. Izjavili so, da so bili zadnje dni v sprednjih postojankah upornikov upori. Na nekaterih postojankah so samo nižii oficirji in člani fašistične organizacije . >ŠpanSke falange«-Uporniškim četam primanjkuje tudi hrane. Važen uspeh vladnih čet Madrid; 3. avgusta, o. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je bjlo po mnenju tukajšnjih vojaških krogov zavzetje malega otoka Ibica, ki leži 35 milj daleč od Palme na otoku Malorki v Balearskem otočju. Ta otočič je izredno velikega strateškega pomena za vladno vojsko. Vladna letala so morala doslej vsakokrat pre-leteti do 300 mjJj, če so hotela izvrš'ti kakršnokoli akcijo na Balearskih otokih. Sedaj bodo lahko svojo akcijo izpopolnila in pospešila. normalno življenje Barcelona, 3. avgusta, d. Življenje v Barceloni se normalizira bolj naglo kakor v Madridu. V mestu izhajajo zopet vsi dnevniki. Polagoma se rdeče in črne zastave komunistov ter anarhistov, ki so skoro dva tedna prevladovale, zopet umikajo katalonskim in španskim zastavam. Železniški promet med Barcelono in francosko mejo je zopet normalen. Vrhovni poveljnik vojske v Barceloni je določil 48-urni rok za oddajo vsakršnega vojaškega in lovskega orožja oblastem. Kdor bi se ne odzval temu pozivu, bo ustreljen. Zaprtih imajo 252 oficirjev, med njimi dva generala, enega generalnega intendan-ta ter štiri polkovnike. Poveljnik letalskega in pomorskega oporišča v Barceloni je objavil, da so vladne čete zasedle Cabrero ter osvobodile posadko vladnega hidroplana, ki se je moral spustiti v Cabreri, ko je letel preko Palme. Barcelonski hidroplani so odvrgli nad Palmo 120 velikih in veliko število malih bomb, pri čemer so poškodovali škofijsko palačo, katedralo, vojašnico, plinarno in elektrarno. Računajo, da bo Palma kmalu padla. Topniška bitka na maroški obali Gibraltar, 3 avgusta. w Dane.? dopoldne so vladne vojne ladje » Jaim ® I.« in »Liibertad« t ar en torpedni ruši"ec prispele v morsko ožino pri Gbraltarju, od koder so tri ure obstreljevale Tarifo in Ceuto Baterije v Tarifi in v Ceutu so odgovorile z ognjem. Več t'scč ljudi je opazovalo to borbo z evropske strani. Boji ob portugalski meji Lizbona, 3. avgusta. w Oddelek upornikov, ki je prediral iz Valencije de A^can-dsira (ob portugalski meji), je porazil od delek vladnih čet in milice v obmejnem kraju Gedi'lo nasproti portugalskega mesta Montalvao. 12 oficirjev im 25 >a.rab'-nerjev je po>begn:lo na Portugalsko. Vesti francoskega novinarfa iz Maroka Tetuan, 3. avgusta, d. Posebni poročevalec agencije Havas jc obiska! glavni stan uporniške vojske v Tetuanu, kjer ga je sprejel generalstabni major Armada, desna roka generala Franca. O prisilnem pristanku it?lijanskih letal pri Saidi v francoskem pasu na meji med Marokom in Alžirom je izjavil Armada, da vztraja na izjavi, po kateri so imela ponesrečena leta la dovoljenje, da pridejo v španski Maro ko in prepeljejo tamošnje italijanske dr žavijane nazaj v Italijo. Na vpra'anje, /;'. kaj je bilo toliko orožja, zlasti pa stroj nic v letalih je odgovoril major Armada, da mu to ni znano. V ostalem pa je izrazil mnenje, da bodo -vojne operacije še dolgotrajne, ker je inozemsko vmešavanje, zlasti iz Moskve, izrecno poostrilo borbo, kar tudi zavira odločilen uspeh revolucije. Kljub temu so bili doseženi glavni strateški cilji in končni naskok bo prinesel upornikom kljubizdaji dela mornarice odločilno zmago. Poročevalec agencije Havas je na svojem potovanju iz Tangerja v Tetuan in Ceuto mogel ugotoviti, da je Ceuta le malo trpela zaradi prejšnjega obstreljevanja po vojnih ladjah in letalih. Na svojem potu je srečal več tovornih avtomobilov z vojaki španske tujske legije, kar kaže, da bodo čete generala Franca v kratkem poizkusile prehod preko morske ožine bodisi z ladjami bodisi z letali. Na letališču v Tetuanu je videl 7 letal, med njimi dva Junkersova in eden Marchettijev aparat, ni pa mogel ugotoviti, ali so v hangarju še druga letala. Bitka z vojnimi ladjami Gibraltar, 3. avgusta. AA. Baterije v okolici Ceute so vodile triurno borbo s križar-kama »Haime I« in »Libertad« ter z neko torpedovko. Te ladje so ostale madridski vladi zveste. Smrt poveljnika vladne armade Madrid, 3. avgusta, d. Polkovnik Puig, poveljnik ene izmed vladnih armad je na fronti na pogorju Guadarrame zašel v soboto ponoči v ogenj sovražnih strojnic ter je bil ubit. Njegova smrt pomeni hudo izgubo za vladne čete. Tudi poveljnik upornikov padel Madrid, 3 avgusta- w. Vodja uporn kov major Valderrana Pimcntel. ki je bil pred- jom v hotelih, restavracijah in kavarnah streže v tujem, neslovanskem jeziku. — In upravičeno zamerjajo, da nekatera velika hotelska podjetja, v katerih tvorijo Čehi dober del gostov, zanemarjajo, da bi se službujoče osobje priučilo tistim par tucatom čeških besed, ki so potrebne v hotelskem im gostinskem prometu. Tudi pri raznih zabavah napovedovalci le prečesto prezrejo, da je velik del publike češke narodnosti in da je užaljen, ko ne čuje niti ene svoje besede. V Italiji n. pr. v velikih hotelih onih letovišč, kamor prihajajo Čehi, je v tem oziru bolje preskrbljeno in na našem Jadranu se ljudje povsod potrudijo sporazumeti se s češkim gostom v češči-ni, pri čemer je še treba posebej zabeležiti, da češki gost rad vzame dobro voljo za dejstvo in se sam trudi, da se privadi tudi duhu našega jezika. V tem oziru bo v bodoče treba temeljitih korektur. Prihodnje dni prihaja poglavar angleškega imperija kralj Edvard VEH. v naše kraje in ni izključeno, da se bo zadržal par dni tudi na naši Gorenijski. Seveda ves naš narod z največjo simpatijo in veseljem pozdravlja ta obisk brez slehernih sebičnih računov. Ali na tem mestu pišemo o tujskem prometu, zato hočemo poudariti, da pomeni potovanje angleškega kralja v Jugoslavijo za našo turistiko dogodek izredne važnosti. Treba je poznati odnošaje angleškega naroda napram svojemu vlada r ju. da se razume, kako je danes zanimanje najširših angleških krogov osredotočeno na naše kraje. In tako sta naša Dalmacija ia. upamo, tudi naša Gorenjska s tem obiskom dobili svoje sigurno mesto v izletniških načrtih marsikaterega Angleža. To mora biti za nas nova vzpodbuda, da še z večjo ambicijo popravljamo nedostatke in pomankljivo-sti naše tujskoprometne politike in tuj-skoprometne organizacije. Naše stremljenje mora biti, da tujec v trenutku, ko prestopi mejo naše države, na vse-kem koraku vidi dovršen red, najde povsod ono vljudnost in ustrežljivost, ki ne zapušča osnove nacionalne in državne samozavesti, a pri tem vendar v vsaki kretnji, kaže kako dobrodošel je tujec, ki pride k nam v dobrem namenu. Jugoslavija ima posebno vlogo med tujskoprometnimi državami. Ona lahko do popolnosti razvije tip zemilje, o kateri se bo v svetu ustalil nazor, da je v njej prebivati dobro, poceni, zanimivo in lepo. včerajšnjim imenovan za poveljnika sektorja na Guadarrami. je padel. Tangerski škof za upornike London, 3. avgusta. AA. Po poročilu iz Tetuana je armadni zbor tujske legije že pripravljen, da ga pr-nesejo z letali v Španijo. Po drugem poročilu iz Lizbone so pristaši španske vlade uničili ves pridelek in vsa živila vzdolž portugalske meje in v poikrajhiah Valencirje de AJcan-tare. Po poročilu iz Tangerja je tangerski nadškof izročil četam generala Franca 16.000 funtov šterlingov (blizu 4 milijone dinarjev.) Podrzavljenje vseh ustavljenih industrij Madrid, 3. avgusta. w. Ministrski svet je sprejel dekret, po katerem se bodo vsi industrijski obrati, ki so jih zapustili lastniki i/n ki v d«noie v roku enega tedna priti r roke upornikov. Srditi uvodni boji S fran-oske meje, 3. avgusta, g. Po poročilih, ki so danes prispela iz raznih krajev Španije, se vidi. da se borbe med uporniki in vladn mi četami, ki se vrstijo z največ/'* oro-čenostjo in krutostjo, približujejo ediočitvi. V Oviedii. ki ga imajo še vedno v svojih rokah upornik":, je prišlo do ogorčenih pocestnih bojev. Prostovoljne čete rudarjev, ki so na stran; vlade, 90 namestile na raznih krajih mesta dinamitne mine ter jih zažrjale. Eksplozija je bila strahovita. Vse važneišs ceste so uničene. Velik del mesta je v plamenih. Po zavzetju malega meeta Guad l jara po četih generala Mole se je položaj za Madrid v zadnjih 24 urah zelo poslabšal. V bojih na Guadarrami so imeli na obeh straneh izredno velike izgube. Vladne čete so se morale umakniti proti Madridu. Za upornike dobljena bitka Sevilla, 3. avgusta, o. Davi je vo'ska generala Mole zavzela Guadalarajo. General Miguel Ponte je nu čelu svojega oddelka sam vodil napad. Vladne čete so bile presenečena in prišlo je do hude borbe od ulice do ulice- Vsako hišo ie bilo treba posebej napasti. V tei bitki ie padlo 800 upor. ,nikov in okrog 1000 vladnih miličnikov. Bitka je trajala celih 6 ur. Okrog 10. do. poldne se je vladna vojska pričela umikati. Konjenica je delavske miličnike zasledovala še daleč proti Madridu. Uporniki so zavzeli tudi vas Peral, ki leži v neposredni bližini glavnega mesta. Vlada pošilja nove čete Madrid, 3. avgusta. o. Splošno Se pričakuje, da bo vojska generala Mangade danes napadla vladno vojsko v leanski pokrajini. Iz Valencije so poslali vladni vojski na pomoč 10.000 miličnikov, ki bodo ojačili položaj vladne vojske v gua-dairramskšh gorah. Na guadar ram« ko fronto prevažajo sedaj z veGiko naglico na stotine strojnic in lahkih topov. Vlada se že seli 9 Perpignan. 3. avgusita- AA. Po poročilih iz dobro poučenih krogov, je sklonila ma. dridska vlada zaradi vedno večjega pritiska uporniških čet, ki prodirajo proti prestolnici, da bo v kratkem zapustila Ma. drid in se preselila v Valencijo. Čudna informacija italijanskega lista Rim, 3. avgusta, g. Po privatni infoima. cjji »Gionnale d, Italija« iz Hendaya je španski zunanji minister Barcia povabdl k 6ebi čilskega poslanika in jugoslovenskega ter danskega konzula v Madridu ter jim sporočil, da sedanj« vlada ne more več nuditi odpora upornikom. Dodal je, da je do končne odločitve samo še nekaj dnii in da je padec vlade neizbežen. Zunanji mini-9'eT je pristavil, da je pripravljen na najhujše ter je opozoril diplomate, da seda-inije vodstvo v Madridu nima dovoljroh sredstev, da bi zaščitilo tuja diplomatska zastopstva in imozemoe- Končno je zunanji minister Barcia nasproti diklomate, naj informirajo o položaju zastopnike vseh ostalih držav. Aretiran škof Madrid, 3. avgusta. w. Vladna brez^&čna postaja ssponoča. da je bil aretiram škof v Jaemu. iojazen v Londonu Dogodki v Španiji zadajajo Angliji vedno večje skrbi zaradi posledic, ki morejo nastati London, 3. avgusha. r. Skrb angleških ofi-cielnih kro^č/V zaradi položaja v Španij-i je tem večja, ker se čimdalje bolj jasno kažejo tuji vplivi v španski državljanski vojni in ker se v zvezi s tem kompliicirajo tudi ko!on:alni vprašanja. Danes se zanima angleško javno mnerve za dve gilavni vprašanji: 1. v koliko bo siklicanje konference petih ldkarnskih dr. a v odvisno od dr/av-Ijanrke vojne v Španiji in 2- kakšne reper-kusije morejo imeti španski dogodki na Tanger in na arabski problem. Dejstvo, da so bila italijanska letala poslana v španski Maroko, je zelo presenetilo angleško javnost, ker je italijanska vlada komaj da>n prej v obliki ofioielnega obvestila napovedala svojo nevtralnost glede dobave orožja Španiji- V tukajšnjih kro_ gih verujejo, da zaradi tega morda tudi Francija v bodoče ne bo ostala strogo nev-"ral.na, tem manj, ker bi ne bile morebitne dobave orožja madridski vladi, torej zakoniti vladi v španijii v nasprotju z obstoječim mednarodnim ^pravom. Kar se tiče Tangerija, predstavlja tu cM to vprašanje trenutno za Anglijo važen problem zaradi velikih težkoč, v katerih se n>a(haja mednarodni kontrolni odbor. Ta odbor je sestavil mornariško komisijo, v kateri je poleg Anglije, Francije in Italije zastopana tudi Španija- Naloga te komisije je ugotoviti, ali imajo španske ladje, ki so zasidrane v španskem pasu, pravico, da ostanejo temkaij še nadalje, iin ali njihova, prisotnost ne ogroža varnosti prebivalstva v nevtralnem pasu Tangerja. Španski protest v Ženevi Pariz, 3. avgusta, o. Po informacijah iz Madrida je španska vlada sklenila pri Društvu narodov protestirati zaradi vmešava, nja drugih držav v španske notranje zadeve. Občni zbor Jugoslovenske šahovske zveze Beograd, 3. avgusta, p. V Zemunu je bil Po sprejemu poročila nadzornega odbora včera iobčni zbor Jugoslovenske šahovske in razrešnici sedanji upravi je dr. živano-zveze pod vodstvom njenega predsednika, vič predlagal novi upravni odbor: za pred-Stevana Ciriča, predsednika narodne skup- j sednika g. čfiriča, za podpredsednika poleg ščine. Z občnega zbora so poslali vdanost- , ostalih dveh vseučiliškega profesorja Miro- ne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku in prosvetnemu ministru. Poročilo uprave je podal g. Perič iz Zagreba. Nato se je razvila daljša debata o udeležbi jugoslovenskih šahistov na mona-kovski šahovski olimpiadi. Kostič je bil mnenja, da bi se je naši šahisti lahko udeležili. čeprav brez dr. Vidmarja, dr. Trifu-noviča in Schreiberja. Jugoslovenska ekipa bi bila sestavljena takole: Pire, Kostič, Astaloš, Vladimir in Sava Vukovič, Vidmar ml„ Brcder, Nedelikovič in Toš. Občni zbor je prepustil odločitev o tej stvari novi upravi. slava Kasala, za člane odbora pa poleg drugih Stanka Silo iz Maribora in Veko-slava Iskro iz Ljubljane. Prihodnji mojstrski turnir bo v Karlovcu, turnir amaterjev pa v Skoplju. V zvezi z občnim zborom je tudi nacionalni amaterski turnir. Amaterji so se razdelili v dve skupini po 12 igralcev. Ker so nekateri amaterji, ki so se že prijavili za ta turnir, kakor Prek iz Ljubljane, izostali, ! so na njihovo mesto stopili drugi. V A skupini igra poleg drugih Lešnik iz Maribora, v B pa Preinfalk iz Ljubljane. Prvo koto i se je pričelo nocoj. Učiteljska skupščina v Novem Sadu r Učitelj mora biti tudi javni prosvetni delavec — Za stalnost na službenem mestu In za potrebno svobodo mišljenja — Organizacija mora biti nepolitična Novi Sad, 2. avgusta. V prestolnici žitorodne dunavske banovine so se zbrali učitelji iz vse Jugoslavije, da prisostvujejo XVI. glavni učiteljski skupščini. Iz dravske banovine so prispeli delegatje iz vseh 34 šolskih srezov. Domače novosadsko učiteljstvo je svojim tovarišem in tovarišicam priskrbelo prav udobna stanovanja in ceneno prehrano. V soboto dopoldne je imel glavni odbor, ki šteje 50 članov iz vseh banovin, svojo sejo, katero je vodil predsednik g. Dimnik. Seji so prisostvovali tudi novi člani iz posameznih banovin, izvoljeni na ba-novinskih skupščinah v juliju, med njimi iz dravske banovine g. Zupančič iz Litije, g. Kumelj iz Ljubljane in g. Roš iz Celja. Glavni odbor je pripravil potrebne predloge za skupščino, ki so jih popoldne na svoji seji pregledali delegatje iz posameznih banovin in hkrati izvolili predsednike v posamezne odseke. Glavna skuščina Jugosiovenskega učiteljskega udruženja se je pričela danes dopoldne. Otvoritvena se>ja je bila v gledališki dvoran/i hotela »Slobode«, največji v Novem Sadu. Nj. Vel. kralja je zastopal general Čedomir Jovanovič, prosvetnega ministra načelnik odd e lika za osnovni pouk Ilija Marinčevič, bana dunavske banovine prosvetni načelnik Alilenko Jurišič, prišli pa so k. otvoritvi tudi delegati profesorskega udruženja, Narodne odbrane, udruženja gledaliških igralcev, akademsko izobraženih žena, zveze mest. Ženskega pokreta, jugoslovenskih agronomov, vojnih invalidov, četnikov in drugih društev. Na skupščini se je zbralo ogromno število delegatov. tako da do letos organizacija še ni imela tako dobro obiskanega kongresa. Otvoritveni govor predsednika Dimnika KongTes je otvoril predsednik Dimnik s kratkim pozdravnim govorom, v katerem je predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju, Nj. Vrs- knezu namestniku ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Brzojavke so bile odobrene z velikim navdušenjem. Nato je g. Dimnik med drugim izvajal: Razumljivo je, da zahtevajo današnje prilike močnih učiteljskih osebnosti, kajti le na take se lahko nasloni vsaka zdrava šolska prosvetna in splošna državna politika. Zavedajmo se, da mora ostati učitelj nosilec zdravega napredka za narod in državo. Prav tako mora postati nezlomljiv bojevnik proti vsemu zlu. V smeri, ki jo je predpisala deklaracija, soglasno sprejeta na lanski veličastni skupštini v Sarajevu, so se začela izvajati v JUU osnovna načela za personalno-pro-svetno politiko, ki onemogočajo vsak pro-tekcionizem in korupcijo. Za obrambo naših socialnih dobrin smo organizirali z vsemi ostalimi državnimi uradniki skupno akcijo. Nova pravila, ki jih je podpisal v začetku julija prosvetni minister g. Stošovič, slone na načelih oču-vanja avtonomije celotnega učiteljstva. Z njimi hočemo unesti v učiteljske vrste demokratični duh in stanovsko solidarnost. V poslednjem času se priporoča učitelj-stvu, naj se vrne na delo med štiri šolske stene. To pomeni, onemogočiti učitelju, da se bavi z javnimi vprašanji, da izreka svojo lastno sodbo, kadar gre za vprašanja, ki se tičejo vsakega državljana. To pomeni še več: onemogočenje učitelja kot narodnega svetovalca. Mi moramo z vsemi argumenti dokazati, da narodni učitelj ni in tudi ne more biti le navaden uradnik. Učitelju kot javnemu delavcu in vzgojitelju je treba prepustiti vso potrebno svobodo. Učiteljev, ki se zavedamo, da smo prosvetni delavci in vzgojitelji in ne le tehnični delavci, ne smejo plašiti neprilike. Dvigniti moramo glas v obrambo demokracije v naši stanovski organizaciji, v šolski organizaciji in tudi v našem javnem življenju. To, kar zahtevamo zase, moramo ohraniti tudi bodočim generaoijam. V personalno-prosvetni politiki nam je treba braniti zakonske predpise za interese celotnega učiteljskega stanu; za zdravo personalno prosvetno politiko, za solidarnost članstva, za stanovsko zavest in za visoko moralno vrednost poedincev. Ugotavljamo, da je poslednji čas, da se ne delijo več učitelji pri premestitvah v uradnike prve in druge vrste. Ob premestitvah se naj upoštevajo le strokovne vrline in delo v šoli. Potrebno je dvigniti vrednost šolskega, prosvetnega, kulturnega in gospodarskega dela nad pripadnost k političnim strankam. Kljub premestitvam in ostalim oviram, ki jih je pretrpelo učiteljstvo, pa moramo objektivno ugotoviti, da je prosvetno ministrstvo omogočilo up napredka našega šolstva v razdobju od poslednje učiteljske skupščine. Prosvetni minister je rešil mnoga vprašanja tako glede vzdrževanja narodnih šol, glede učnih knjig in glede nadzorovanja narodnega šolstva. Reformiral je Višjo pedagoško šolo, pripravljeni so novi disciplinski predpisi za učitelje narodnih šol. Pohvalno omenjamo, da je minister Stošovič oživil vprašanja, ki so težila naš stan in našo šolo več let. Učiteljstvo to veseli in smo izjavili, da smo pripravljeni vedno delovati za napredek našega šolstva. Naš končni smoter pa mora biti, v duhu demokratizma reformirati našo prosvetno zakonodajo. Zato je potrebno izdati novelo zakona o narodnih šolih in novelo k zakonu o uradnikih. Da realiziramo naše zahteve, mora JUU ohraniti nepolitično smer. V organizaciji moramo onemogočiti vsako plemensko, versko in partijsko opredelitev. Neodvisnost JUU je treba očuvati na vse strani. Treba je naglašati ono, kar nas spaja in veže, ne pa, kar nas razdvaja. V pogledu članstva ni glavno kvantiteta, temveč kvaliteta. Udruženje je povzelo iniciativo za ustanovitev prosvetno-šolske zbornice iz predstavnikov profesorske in meščanske in osnovnošolske organizacije. Uvodne besede predsednika g. Dimnika so bile zaključene z izjavo vdanosti našemu mlademu kralju Petru II. Nato je skupščina počastila med letom umrle člane, med drugimi Antona Hrena iz Studencev pri Mariboru. Preden se je dopoldanska skupščina za- j ključila, so izvolili še predstavnike, ki bodo položili spominske vence na grobove vojvodinskih kulturnih voditeljev in učiteljev. Posebna deputacija bo šla tudi na grobove v 1. 1914. v petrovaradinski trdnjavi ustreljenih Srbov. Načrti prosvetnega ministrstva Zastopnik prosvetnega ministra načelnik Maričevič je imel nato daljši govor, v katerem je informiral kongres o namerah prosvetnega ministra in o smernicah njegove prosvetne politike. Med drugim je izjavil, da so že izdelani načrti nove uredbe po kaiteri bodo banovine vzdrževale ljudske šole razen plač za učiteljstvo. Uredba bo stopila v veljavo 1. aprila prihodnjega leta. Vsekakor bo z njo delo učiteljem zelo oTajšano, ker bodo osvobojeni raznih skrbi in nadlog. Prosvetno ministrstvo si prizadeva, da bi angažiralo nove učitelje in da bi uredilo predvsem vprašanje učiteljskega naraščaja, ki ie postalo že zelo aktualno. V kratkem bo 3.000 učiteljev napredovalo v višje položajne skupine in se bo zaposlilo tudi večje število mladih učiteljev- Glede učiteljskih premestitev je poudaril, da je hotel minister z nj:mi pred; vsem popraviti krivice, ki so se kdaj prej zgodile. Pri bodočih premestitvah se bodo upoštevali interesi uoiteljev-zakoncev, ki jih je po vse i državi več tisoč. V kratkem bo uveljavljena tudi uredba o disciplinskem postopku proti učiteljem ki so obtoženi kakršnegakoli dejanja v službi. Uredba bo povsem podobna uredbam, ki veljajo za ostale državne uradnike. Nato so pozdravili kongres še ostali delegatje. Delegat Bjelič iz Užica je poročal o si-nočnji konferenci glavnega odbora in delegatov. Na konferenci so se zedinili, da predlagajo za tajnike kongresa štiri, za overovatelje zamsn;ka tri delegate, poleg tega na še vrsto delegatov v pet odborov (verifikacijskega. finančnega, disciplinskega odbora za poročila in resolucije) Kongres je vse predloge z aklamacijo soglasno sprejel. Otvoritvena seja učiteljske skupščine je bila s tem zaključena. Popolne so zasedaM odbori, ostali delegati pa so se odpeVali na krajše izlete v okolico. Jutri dopoldne se skupščina nadaljuje. Avtomobilska nezgoda poslanika sebe Bukarešta. 3. avgusta, p. Blizu Brašova se je pripetila bukareškemu češkoslovaškemu poslaniku Sebi huda avt-omobilska nesreča. Njegova gospa in njegova sestra gdč. Šeba sta nevarno poškodovani. Poslanik sam in njegova dva otroka so dobili manjše poškodbe. Resne so tudi poškodbe šoferja. Avto je malone docela razbit. Važne najdbe na Hvaru Hvar, 3. avgusta, o. Profesor dr. Grga Novak in njegov asistent dr. Stjepan Kon-tolzak že nekaj časa raziskujeta Grapčevo jamo na Hvaru. Sedaj sta našla ostanke človeških in živalskih kosti, orodje iz kre-menca ter kose stare keramike. Vse kaže, da so bili ljudje na Hvaru v davnih časih v zvezi z Apeninskim polotokom. Ostanki keramike kažejo, da je bila posoda kretskega izvora. Nov šef protokola v zunanjem ministrstvu Beograd, 3. avgusta, o. Za vršilca dolžnosti šefa protokola zunanjega ministrstva je bil imenovan poslaniški svetnik dr. L Jšan Marinovič. Predsednik vlade na Bledu Bled, 3* avgusta. AA. Predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel sinoči na Bled. Danes opoldne je bil v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ob petih popoldne pa je prisostvoval finalu mednarodnega teniškega turnirja na Bledu. Sprememba v ministrstvu pravde Beograd, 3. avgusta. AA. Razrešen je k6t vršilec dolžnosti šefa drugega odseka pravosodnega ministrstva Božidar Ogore-lica in premeščen k sodišču v redno službo. Za šefa drugega odseka je postavljen Mijo Bjelič, sodni inšpektor pravosodnega Premestitve v železniški službi Beograd, 3. avgusta. AA Premeščeni so za upravnega uradnika postaje Pragersko Josip Čeh, dosedanji upravni uradnik postaje Maribor gl. kol., za prometnika postaje Ljubljana gl. kol. Franc Legat, prometnik prometno-komercialnega oddelka direkcije Ljubljana, za uradniškega pripravnika postaje Jesenice Mehmed Novo, uradniški pripravnik postaje Maribor gl. kol., za uradniškega pripravnika postaje Višnja gora Albin Kuet, dosedanji uradniški pripravnik postaje Slov. Bistrica. Strela zažgala telefonske droge Virovitica, 3 .avgusta, o. V Rogovici je ftrela udarila v telefonsko progo in prodrla 2 km daleč po žici. Vsi telefonski drogovi na tem delu proge so zgoreli. Dve veliki letalski nesreči London, 3. avgusta, d- Angleško prometno letalo »Cloud of Jona«, ki je v sototo odletelo z osmimi potniki ter pilotom in mehanikom na Kanarske otoke, 6e je ponesrečilo. Včeraj so našli v bližini otoka Jersey nekai ostankov letala, o ponesrečencih pa ni nobenega sledu. Toulouse, 3. avgusta d. Trimotorno letalo letalske proge Francija—Južna Amerika ki ie včeraj zjutraj odletelo iz Le j Bourgeta v Toulouse se je ponesrečilo 15 J km zapadno od Mazameta v okraju Tam. I Beležke češkoslovaške šole za rojstni dan kralja Petra Kakor poroča včerajšnja »Politika« iz Prage, je češkoslovaško prosvetno ministrstvo odredilo, naj vse češkoslovaške osnovne in srednje šole letos proslavijo rojstni dan kralja Petra II. Na šolskih poslopjih bodo ta dan izobešene zastave, učitelji pa bodo dijakom in učencem imeli priložnostna predavanja o naši državi in našem mladem kralju. Pomota „ Slovenca" Minister brez portfelja g. dr. Miha Krek je govoril v nedeljo na političnem shodu na Vrhniki, kjer bodo prihodnjo nedeljo občinske volitve. Kakor poroča ponedeljski »Slovenec«, je govoril tudi o državni podpori za vrhniški vodovod in med drugim rekel: »... Če bi v tej zadevi delal samo posl. g Hočevar, bi pač Vrhnika ne dobila počenega groša. Gospodje od JNS so imeli pet let časa in tedaj bi lahko udobno poskrbeli za ta vodovod.« Očividno se je »Slovenčevemu« poročevalcu, hote ali nehote, pripetila pomota, ker g. minister gotovo ni govoril o petih letih vladanja JNS. Ta stranka je bila namreč ustanovljena šele jeseni 1932 in je ostala na vladi do božiča 1934, torej komaj dve leti. A tudi če se s slovenskega stališča šteje doba JNS od časa, ko je vstopil v vlado dr. Kramer (septembra 1931), dobimo komaj tri leta, dočim odpade skoro enako dolga doba na režim, ki ga ravno s slovenskega stališča ni mogoče označevati kot režim JNS. Zaradi tega smo prepričani, da minister g. dr. Krek ni govoril tako, kakor poroča »Slovenec« in da bo »Slovenec« svojo napako sam lojalno popravil. Srbijanska opozicija in občinske volitve V nedeljo se je iz Vrnjačke Banje vrnil v Beograd šef bivše demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. Danes dopoldne in popoldne se je sestal z drugimi prvaki svoje stranke, zlasti dolgo pa se je posvetoval z voditeljem bivše zemljoradniške stranke Joco Jovanovičem. Kakor so pozneje iz njegove okolice zatrjevali novinarjem, sta se voditelja obeh strank v podrobnostih dogovorila glede skupnega nastopa demokratov in zemljoradnikov pri občinskjh volitvah. Sklenila sta povabiti k skupni akciji tudi staroradikale pod vodstvom Ace Stanojeviča, glede volitev v občinah, ki imajo tudi hrvatske volilce, pa se bodo takoj začela pogajanja z dr. Mačkom, da bi v teh občinah enotno nastopila vsa združena opozicija. Krščanski socialisti o kmetijskih zbornicah »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, v svoji zadnji številki nastopa proti temu, da bi spadali viničarje in poljedelski delavci v območje pripravljajo-čih se kmetijskih zbornic, kakor to določa sedaj izdelani načrt. List pravi, da bi tako viničarji kak©*' poljedelski delavci v kmetijskih zbornicah ne imeli nobene besede, pa zato zahteva, naj se priključijo k delavskim zbornicam. Dr. Maček še čaka z navodili za občinske volitve Zagrebški listi objavljajo naslednji komunike iz pisarne dr. Mačka: Urad bivše HSS je prejel zadnje dni zelo mnogo vprašanj jn zahtev po navodilih zaradi napovedanih občinskih voTiUv. Vsa potrebna navodila bodo izdana čim bodo volitve razpisane. (Navodila se bodo nanašala tako na kandidature, kakor tudi na organizacijo volilcev. Dr. Tresič-Pavičič, dr. čok in »Hrvatska straža" Dr. Ante Tresič-Pavičič je nedavno tega dal v Trstu javno citati svoje predavanje, v katerem je poveličeval spričo italijanske zmage v Abesiniji italijanski imperializem in Mussolinija. Italijanski listi so o tem predavanju obširno poročali in slavili predavatelja kot velikega jugosiovenskega pesnika in navdušenega prijatelja italijanskega naroda. Na izvajanja dr. Tresič-Pavičiča je v sušaških »Primorskih novinah« reagiral predsednik Zveze jugoslovenskih emigrantskih organizacij dr. Ivan Marija Cok. Njegova stvarna kritika je spravila dr. Tresiča popolnoma iz ravnotežja. Namesto, da bi na stvarno kritiko dal stvaren odgovor, je zavrnil dr. Čoka z očitkom, da se je ponujal za kandidata na Jevtičevi listi na otoku Krku. Na ta očitek je odgovoril dr. Cok v »Primorskih novinah« in v splitski »Novi dobi«. Kandidaturo so mu ponudili najbolj poklicani predstavitelji otoka Krka. Merodai. nim činiteljem in Jevtiču samemu je izjavil, da njegova kandidatura ni režimska, marveč izvenstrankarska. Do kandidature ni prišlo iz razlogov, ki jih bivšemu diplomatu. za kakršnega se smatra dr. Tresič, ni treba pojasnjevati. Ta Čokov odgovor je priobčila zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« in mu dodala tole ljubeznivo pripombo; >Hrvartske javnosti ne interesira, kaj je dr. Čok izjavil Jev-tiču. Ona konstatira samo to, da se je predsednik emigrantov iz Italije drznil staviti ime in avtoriteto svoje organizacije na razpolago Bošku Jevtiču, dasi je vedel ali je moral vedeti, da je ta režim žaril in palil proti Hrvatom in da je hotel Hrvate zbrisati s površja zemlje. S tem se je dr. čok pregrešil proti naj primi ti vnejšim zakonom gostoljubnosti in se 6amo čudimo, da ga Zveza emigrantov še vedno drži na čelu •..« Tretji dan olimpiade Borba med Evropo in Ameriko se nadaljuje Owens najhitrejši človek na svetu — Naši tekmovalci niso bili kos močni konkurenci Ureditev Palestine po švicarskem vzorcu London, 3. avgusta, o. »Excelsior« je danes objavil zanimiv predlog o ureditvi palestinskega problema. List meni, da bi bilo treba Palestino po švicarskem zgledu razdeliti v tri kantone, židovskega, arabskega in mešanega. V židovskem kantonu bi se smeli Židje svobodno naseljevati, v mešanem po določenem ključu, arabski na bi os'al rezerviran iz-kl'učno za arabski živel j Kantoni naj bi dobili popolno avtonomijo. Berlin, 3. avgusta. Tudi danes je bilo vreme silno nagajivo. Zjutraj je deževalo, nato se je zjasnilo, a ne za dolgo. Močan naliv je pokril z vodo tekališče v stadionu, da so morali izkopati več jam za odtekanje vode. Start so iz previdnosti že prej pokrili z velikim ponjavami Končno, tik pred 15. ko se je pričel popoldanski spored, je solnce pokukalo izza oblakov in nebo se je zjasnilo. Ogromne množice so se valile proti stadionu in je današnjim točkam prisostvovalo nad 80.000 gledalcev. Pred pričetkom tretjega predte-ka na 400 m zapreke je prispel tudi kan-celar Hitler, ki so ga množice burno pozdravile. Skoraj nič slabši sprejem je doživel Schmeling, ki dnevno prisostvujejo stadion-skim prireditvam. le dopoldne so se pričele izločilne tekme v metu kladiva, ki se jih je udeležilo 28 tekmovalcev. Kdor ni dosegel vsaj 46 m, se ni mogel plasirati za popoldansko tekmovanje. Predpisano mejo je doseglo le 17 udeležencev 9 narodov. Rekord 10.2 ni priznan V dopoldanskih urah je bilo objavljeno, da čas 10.2, ki ga je dosegel Owens v včerajšnjem medteku na 100 m, ne more biti priznan kot nov svetovni rekord zaradi vetra v "hrbet in ostane zatorej še nadalje v veljavi rekord Kanadčana VVilliamsa 10.3. Pred pričetkom popoldanskega sporeda je bila na stadionu olimpijska ceremonija: razdelitev kolajn zmagovalcem v dviganju uteži v lahki kategoriji. Zmagal je Egipčan Mesba s 342.5 kg, 2. Fein (Avstrija) 342.5 kg, 3. Jansen (Nemčija) 325 kg. Egipčan in Avstrijec sta zmogla enako težo, pri tehtanju je bil pa Mesba 10 dkg lažji od Fei-na — in to mu je prineslo zlato kolajno. Banščak in Ivanovič izpadla Izredno razburljivi bo bili predtekl na 400 m zapreke, kjer velja za favorita znameniti Američan Glen Hardin, za najnevarnejšega tekmeca pa smatrajo evropskega prvaka Madžara Kovacsa. Naša tekmovalca Banščak in Ivanovič sta izpadla, slednji z jako dobrim časom, znatno boljšim od jugosiovenskega rekorda. V nadaljnje tekmovanje se je plasirala iz vsakega pred-teka dvojica. V vseh predtekih so se borbe odločile šele na zadnjih metrih. 1. predtek: L Kovacs (Madž.) 53.7, 2. Bosmans (Belg.) 53.8. 2. Predtek: 1. Nott-brock (Nemč.) 54.7, 2. Schofield (USA) 54.8. V tem predteku so startali še Banščak, Italijan Facelli m Francoz Gaillard. Banščak je v premočni konkurenci zasedel šele zadnje mesto. 3. predtek: 1. White (Filipini) 53.4, 2. Loaring (Kanada) 54.3, 4. predtek: 1. Patterson (USA) 54.4, 2. Lave-nas (Argentina) 54.5 — nemški prvak Scheele je bil tretji in izpadel. V 5 predteku so startali po vrstnem redu od notranje proti zunanji strani Man tikaš (Grčija), Fritsch (Čile), Ivanovič (Ju-gos.), Areskoug (Šved.), Rushton (J. Afr.) in Magalhaes (Brazilija). Po startu je vodil Rusthon, na sredi proge je prevzel vodstvo Mantikas in ga zadržal do konca. Magalhaes je šele na zadnji zapreki prehitel Ivanoviča in se plasiral v nadaljnje tekmovanje. 1. Mantikas 53.8, 2. Magalhaes 54.2, 3. Ivanovič 54.7 nov jugoslovenski rekord. Šesti in zadnji predtek je bil zanimiv zaradi starta favorita Hardina, ki je zmagal brez napora v spurtu v času 53.8, 2. Kflr-ten (Nemč.) 54.6. Avstrijski prvak Leitner je kot tretji s časom 54.9 izpadeL Met kladiva V tej disciplini je padel olimpijski rekord, ki ga je pred 24-leti postavil na stockholmski olimpijadi Američan Mc Grath s 54.74 m. Prekosil ga je fe v predtekmo^-vanju Blask, v finalu pa še njegov rojak Hein in Šved "JVarngaard. Heinu se je posrečilo. da je & svojim zadnjim metom celo prekosil Blaska in zasede prvo mesto in zlato kolajno ter zaostal za 25 let starim svetovnim rekordom Američana Pat Rvana le za 1.28 m. Že v izločilni tekmi sta med drugimi izpadla znana Čehoslovaka Kno-tek in Eliaš, ki se jima ni posrečil niti en met preko 46 m, čeprav mečeta oba sigurno preko 50 m. Naš inž. Stepišnlk Je sicer vrgel preko predpisane meje, je pa nato izpadel. V finale je prišel le, kdor je vrgel preko 51 m in je izpadel tudi znameniti Američan Dreyer z rezultatom 50.42 m, na izbirni tekmi v Ameriki je pa dosegel najboljši rezultat zadnjih let 55 m. V finale so se plasirali Nemca Blask in Hein, Šved Warngaard, Finec Koutonen in Američana Favor in Rowe. Do tedaj je imel najboljši met Blaek s 52.55, ki pa je v drugem poizkusu postavil s 55.04 m nov olimpijski rekord. V finalu so se vsi razen Blaska znatno popravili. Warngaard je najprej vrgel 54.83 m in se potisnil na drugo mesto, vendar je Hein dosegel v drugem poizkusu za 2 cm daljši met V zadnjem metu je pa postavil vse na eno kocko in uspel. Finec Koutonen je šele v zadnjem metu potisnil Američana na 5. in 6. mesto. 1. Hein (Nemčija) 56.49 m nov olimpijski rekord, 2. Blask (Nemčija) 55.04 m, 3. Warngaard (Švedska) 54.83, m. 4. Koutonen (Fin.) 51.90 m, 5. Favor (USA), 6. Rove (USA). Semifinale na 100 m Izredno zanimanje je vladalo za oba se-mifinala na 100 m, ki sta združila 12 najhitrejših tekačev sveta, od katerih je pa prišlo v finale le 6. Žreb je za prvi semifinale določil od leve proti drsni: vnn Be-veren (Hol.), Strandberg (Šved), Wykoff Owens (USA). Po startnem strelo je vodil Hwens (USA). Po startnem strelu je vodil Wykoff skoraj do cilja, tu ga je pa prehitel v finišu nenadkriljivi Owens, ki se je prvikrat moral boriti za prvo mesto. 1. Owens 10.4, 2. Wvkoff 10.5, 3. Strandberg 10.6. V drugem semifinalu so startali Osendarp (Hol.), Sir (Madž), Borchmever (Nemč), Mc Phee (Kanada), Sweeney (Angl), Metcalfe (USA). Najboljše je startal Holan-dec in vodil, dokler ga ni tik pred ciljem prehitel črnec Metcalfe. Borohmeyer si je šele v zadnjih metrih zagotovil nastop ▼. finalu. 1. Metcalfe 10.5, 2. Osendarp 10.6, 1 Borc-hmever 10.7. Napeti finale Po enournem odmoru je sledil finale. V stadionu je nastala grobna tišina, ko je starte r Miiller poklical finaliste na start. Startali so od znotraj na ven Ovrens, Strandberg, Borchmever, Osendarp, Wykoff, Metcalfe. Začela se je borba Amerike proti Evropi Strandberg si je tik pred finalom nekoliko poškodoval nogo in je nastopil čele Da prigovarjanje rojakov. Točno ob 17.15 je počil strel. Vreme je bilo oblačno, pihal je mrzel zapadnik. Owens je takoj na vodstvu, Osendarp mu je tesno za petami, Šele tik pred ciljem se Metcalfe z mogočnim skokom požene na drugo mesto. 1. (hvens (USA) 10.3 izenačen svetovni in olimpijski rekord, 2. Metcalfe (USA) 10.4, 8. Osendarp (Holandska) 10.5, 4. Wykoff (USA), 5. Strandberg (Švedska), 6. Borcflv meyer (Nemčija). Zmaga f avoritev v semifinalu 800 m Med najzanimivejšimi točkami današnjega sporeda so "bili medteki na 800 m, ki »o izločili za finale v resnici najboljše. Vršili so se trije medteki in je v vsakem nastopilo po 8 tekmovalcev. V prvem teku je povzročil senzacijo ameriški črnec Wood-ruff, pravi velikan po postav L S svojimi nerverjet.no dolgimi koraki — nad 3 tn — je igraje prehitel vse sotekmovaloe, čeprav svetovne veličine, pretekel prvih 400 m v skoraj neverjetnem času 52 sekund in imel že tu 20 m naskoka. Če bi nadaljeval r tem tempu, bi prav gotovo padel svetovni rekord. Do cilja je Woodruff povečal razdaljo na skoraj 30 m in rezal cilj r času 1:52.7. Drugo mesto je zasedel izvrstni Poljak Kucharski, tretje mesto pa na splošno presenečenje Argentinec Anderpen. Izpadli so Nemec Desecker, Madžar Szabo, Anglež Handlev, Novozelandec Boot in Avstrijec Eichberger. V drugem medteku, ki je Imel nekoliko slabšo zasedbo, je vse kazalo, da bo zmagal kanadski črnec Edwards. drugo-oziroma tretjeplasirani na obeh prejšnjih olimpiadah. Vodil je tik do cilja, v zadnjih trenutkih pa sta &e v isto črto prerinila v krasnem spurtu Williamson in Backhous. Vrstnega reda ciljni sodniki niso mogli določiti m je odločila šele kamera. Prvi je bil Williamson (USA) 1:53.1, 2. Backhous (Avstralija) 1:53.2, 3. Edwards (Kanada) »ti čas. izpadli pa so Mertens (Nemčija), Po-well (Anglija), Htibscher (Avstrija), Vadas (Madžarska) in Soulier (Francija). Zadnji medtek je združil enega največjih favoritov Italijana Lan zija, Američana Hornbostla, Angleža Mc Cabeja in še druge. Vodstvo je takoj po startnem strelu prevzel Lanzi in kmalu dobil več metrov naskoka pred ostalimi, ki so se držali tesno skupaj. 50 m pred ciljem pa ga je v neverjetnem spurtu prehitel Hornbostel m zmagal z naskokom 5 m, Vretmi red je bil naslednji: 1. Hornibostel (USA), 2. Lanzi (Italija), 3. Ma Ca.be (Anglija), dočim so izpadli Convay (Kanada), Te m ep vari (Madžarska), Johansson (Švedska) in Petitf (Francija). V finale so se plasirali prvi trije iz navedenih treh medtekov. Dame na 100 m Ta&oj po tekmovanju na 800 m so so pričeli predteki na 100 m dame, kje* sta v 4. in 5. predteku nastopili tudi Jugoslovenkt Hofman in Romanič. Hofmanova je naletela na izredno močno zasedbo, v kateri je zmagala Američanka Stephens v času novega svetovnega rekorda 11.4, Rontaničeva je pa izpadla v drugem najhitrejšem predteku, kjer je zmagala Nemka Kratiš v časa 12.1. V svojem predteku je Poljakinja Wa-lasiewicz zmagala v času 12.5. V semifinale so se plasirale kakor je bilo pričakovati samo zastopnice angleških držav, Nemčije in omenjena Poljakinja. še zapreke Spored na stadionu so zaključiK trije predteki na 3000 m z zaprekami. Iz vsakega teh predtekov se je plasiralo v finale po 4 prvoplasiranih. V prvem predteku je zmagal Donpert (Nemčija), 2. Matilainen (Finska), 3. Wihtols (Latiška), 4. Dawson (USA); v drugem predtefcn je bil 1. Isoholo (Finska), 2. Manning (USA), 3. Heyn (Nemčija), 4. Holmquist; v tretjem predteku pa 1. Tuominen (Finska), 2. Mc. Cluskey (USA), 3. Rerolle (Francija), 4. Larsson (Švedska). Nogomet Danes so se začele nogometne tekme. Norveška je premagala Turčijo g 3:0, Italija pa Ameriko z 1:0. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za torek; Večinoma jasno in topleje. Dunajska vremenska napoved *a torek: Izpremenljivo, večinoma precej oblačno, v Južnih Alpah nekoliko bolje. Nesreča, ki je razburila štajerske kraje Na zagateni cesti je avtobus pritisnil mladega voznika ob voz in povzročil smrt Konjice, 3. avgusta. Velik avtobus je danes zarana peljal 20 potnikov v Avstrijo S šoferjem vred je bilo v vozu 18 odraslih in 2 otroka. Večino so imele dame. Okrog osme ure se je pri Konjicah primerila po krivdi dveh voznikov nezgoda, ki le po vsej sreči ni zavzela obsega velike katastrofe. Ko je avtobus privezi! nekakšne 3 k,m pred Konjicami po klancu nizdol, ki pada polagoma izza velikega ovinka v dolino, je šofer zaviral avtobus, da je imel k večjemu 30 km brzine. Ta previdnost j? bila skrajno na mestu, kar se je takoj nato pokazalo. Nenadno sta namreč dva voznika zaprla cesto. V smeri od Konjic je pripeljal mlad voznik velik voz premoga. Njemu nasproti pa je peljal nek.: drug voznik deske. Nedaleč pred avtobusom sta Se ravno križala in cesta je bila za-gačena. šofer je hitro zavrl, toda zavore eo popustile in avtobus je treščil v voz. Potniki so krjknili od strahu. Na c:sti je obležal mladi voznik z nogama, zlomljenima pod kolenom in pobit po glavi, avtobus pa je zdrsel še nekaj dalje in se nato ustavil v jarku na levi strani ceste. V avtobus je puhnilo mnogo črnega prahu, kajti udarec je bil močan. Poškodoval se je sprednji del stroja, na vozu pa so se gruče premoga zdrobile v prah. Pri vsem tem pa vendarle n/hče v avtobusu ni bil poškodovan, samo n kaj strahu so vsi prestali v teh kratkih sekundah. Ko je kmalu nato povozil mimo neki motociklist, so ga odposlali v Kcnjice obvestit zdravnika, orožnike in sodnijo. In medtem, ko so iz Konjic prihiteli po poškodovanega voznika, so se pa potniki odpravili v Konjice, kjer so še dobili vlak, da so se lahko odpeljali. Mladi voznik je izdihnil v celjski bolnišnici Celje, 3. avgusta. 0 nesreči so ugotovljene naslednje podrobnosti: Ko je avtobus privozil okrog nevarnega ovinka na križevskem klancu pri Stranicah pred Konjicami, se je pojavil pred njim nenadno s premogom obložen voz. poleg katerega je stopal kot voznik posestnikov sin Edvard Bornšek iz Stranic, ki je vozil premog iz Stranic v Konjice. V tem hipu je z nasprotne strani privozil voz z deskami. Bornšek je skočil za svoj voz in začel zavirati. Šofer avtobusa je tudi zavrl, vendar je avtobus zadel v Bornška in ga pritisnil ob voz. Bornšku je zmečkalo obe nogi in mu zdrobilo tudi lobanjo. Pri karambolu se je pokvaril sprednji del avtobusa. šofer Je dobil majhne praske, potniki pa so ostali nepoškodovani. Kmalu sta prispela na kraj nesreče zdravnik g. dr. Ivo Rudolf iz Konjic v spremstvu orožnika. Zdravnik je svetoval, naj prepeljejo Bornška na dom. češ da itak ni več zanj pomoči. Kljub temu pa so Bornška naložili na neki zasebni avto in ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Tu so morali globoko nezavestnemu amputirati obe noge. Operacija ni pomagala in Bornšek je ob 13. podlegel. Po poškodovani avtobus so popoldne popravili. Po Celju so se dopoldne raznesle alarmantne novice, da se je smrtno ponesrečilo devet oseb. kmalu pa se je izkazalo na podlagi naših informacij da so bile vse govorice zelo pretirane. Tragična smrt Janeza Hienga Bil je eden najsposobnejših bančnikov v Jugoslaviji Ljubljana, 3. avgusta. Po Ljubljani se je danes opoldne razjarila povsem nepričakovano novica, da je 1v Sla j m erjevem sanatoriju umrl g. Ja-tw*z Hieng, podravnatelj Kreditnega zavo-jSa. Osupnila je vsakogar, ki je poznal te-.ga, vedno mladostno čilega, od zdravja kipečega moža. V Kreditnem zavodu pa je Njegova nepričakovana stmrt vzbudila po- »:Jhno globoko obžalovanje, saj izgubi zavod z njim uprav nenadomestljivega uradnika. Tragedija njegovega življenja je tem večja, ker je ravno včeraj praznoval rojstni dan in stopil na prag svojega 50. leta. Danes pa je že na mrtvaškem odru. Zbolel je pretekli petek. Takoj so ga prepeljali v sanatorij, kjer so zdravni- ki ugotovili angino peetoris. žal se je po operaciji goltnika pojavilo vnetje in kljub najvestne.jši zdravniški negi ni bilo mogoče rešiti tega plodnega življenja. Podravnatelj Janez Hieng je bil iz ugledne rodovine lesnega veletrgovca na Rakeku, kateremu so se rodili trije sinovi in hčerka, ki vsi zavzemajo danes važne vloge v našem javnem in zlasti Se gospodarskem življenju. Ko je dovršil višjo J gimnazijo v Ljubljani, je Sel na trgovsko akademijo v Trst, potem pa je bil kot odličen absolvent sprejet v službo pri takratni Avstiro-ogrski banki. Po prevratu ga je prevzel v službo ljubljanski Kreditni zavod in je z njim pridobil eno najdragocenejših moči, kar jih je imel v dosedanjem obstoju. Pecrfelktno je obvladal celo vrsto jezikav, v italijanščini, angleščini tn nemščini pa tudi celo vrsto narečij. Da je bil v bančnem poslovanju, po vestnosti ,jn konciljantoosti na mestu, kakor le •kdo, to pač vedo najbolje številni kHenti Kreditnega zavoda. Med tovariši je bH priajubljem, kaJkor da jim je brat. Na svojem domu, kjer si je zlasti po imenovanju za podravnatelja lahko privoščil nekaj ■udobnosti, je bil na jI jubeznivej§i gospodar svoji družinici, z vzgledno skrbnostjo jn ljubeznivostjo je vzgajal svoja dva siina Janeza in Drejčka. Pri vseh teh vrlinah uglednega moža je pač ranljivo, da je njegova smrt zbudila v Ljubljani splošno tn iskreno obžalovanje. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 17. uri. Med tisočerimi njegovimi znanci in prijatelji mu bo trajno ohranjen najlepši spomin. Bridko prizadeti družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje! mi afekcijami. Tako je n. pr. mlad de* sinfektor umrl za hitro tuberkulozo, shižitelj načelstva, 61-letni Karel Pir-man, pa si je nakopal revmatično vnetje oči, da se je moral večkrat podvreči operaciji, dokler ni povsem oslepel. Samo v zadnjem poslovnem letu je obolelo 13 nameščencev, po večini sa revmatičnimi obolenji, ki jim je iskati vzroka pač izključno v stalni vlagi zi-dovja. Med stalnimi obolenji naaneSčen-stva se pojavlja tudi tuberkulozna infekcija pljuč. Nečistemu vzduhu v lokalih se priključuje še vzduh ozke Hrenove ulice, kjer sboji prav onstran ceste tovarna Mizarske zadruge, ki se ji iz dimnika vali gost in smrdljiv dim. Komisija je sprejela predlog dr. Lapaj-neta, da zaprosi mestno poglavarstvo, naj tovarno Mizarske zadruge, pa tudi bližnjo tovarno »Tribuno« premesti odtod. Na koncu je dr. Lapajne stavil kot zasilno asanacijo naslednje predloge: Od parternih prostorov naj bi začasno ostali v rabi samo oni na severni strani, ki naj bi služili za ekspedit in ekshi-bit. a tako, da se severna soba uporabi samo kot čakalnica. Poleg tega bi lahko široka veža služila kot prostor za shrambo koles. Načelnikovo stanovanje naj bi se takoj priredilo v nadomestilo drugih ovrženih lokalov. A ker posfopje v Hrenovi ulici nima dovolj prostora za namestitev vseh oddelkov, (tako sta prosvetni in šumski referat nastanjena na starem Zabjeku, mero-izkusni urad za Ljubljanico, tehnični razdelek pa v šentpetrski kasarni), bi bila pač na jprimernejša rešitev zgradba novega poslopja kje sredi Ljubljane ali pa najetje kakega drugega poslopja, ki bi ustrezalo vsem zahtevam. Predlogom sreskega sanitetnega referenta, se je pridružil tudi zastopnik mestnega fizika ta. Znamenita najdba pri Bihaču Nagrobnik, ki bo zbudil pozornost starinoslovcev Sarajevo, 3. avgusta I najdbo v naših krajih pozanimali vsi sve- . .w.. ___ w • ^Avni O T"Vi onl/VTI 7TIO n^Krnn • S a i^o i V bosanski vasici Ribičih pri Bihaču so te dni po golem naključju našli važen nagrobnik, ki po sodbi strokovnjakov pripada starodavnemu ilirskemu plemenu Ja-podov. Spomenik so našla delavci, ki urejajo železniško progo od Bthača do Knina Najdba rimskih zlatnikov v Ptuju Cesta? Vrečar m njegova žena sta našla tri izvrstno ©hranjene zlatstilss cesarjev Valentinlana I. in Graciana Ptui, 8. avgusta Leta 1933. sta našla cestar Jakob Vrečar in njegova žena Neža rimski zlatnik cesarja Valentiniana I. (364—375. po Kr.) Po prizadevanju konservatorja notarja g- Škrat ar-ja je Muzejsko društvo v Ptuju novec kupilo in ga uvrstilo v svojo numizmatično zbirko. Ta soli d us s težo 4.548 gr predstavlja na a-verzu na desno obrnjeno doprsje cesarja Valentiniana 1. z diademom, cesarskim plaščem, oklepom in napisom D. N. VALENTIN I AN VS P. F. AyG. Na reverzu si sedita nasproti med napisom VICTORIA AVGG. Valentinian in njegov sin ter držita v rokah kroglo. Običajno je med njima v sredini še pokonci stoieča Viktorija Pod prizorom je označba kovnice OSSISC, to je Siscia, današnji Sisak. Sredi julija 1. 1936. sta spet našla na istem prostoru dva izvrstno ohranjena rimska zlatnika, in si^er od cesarja Valentini na I. in njegovega sina Graciana (367— 383 po Kr.) Drugi zlatnik ima na averzu nastopni napis: D. N. VALENTI-NIANUS P. F. AVG. Cesarjeva z diademom in oklepom okrašena podoba ustreza v glavnem prej opisanemu solidu, le reverz se znatno razlikuje. Obdaja ga napis RESTITVOR REI PUBLI-CAE, med katerim vidimo pokoncu stoječega vladarja, ki drži v desnici labarum s Kratusovim monogramom PX, v levici pa kipec boginje Viktorije. Pod njim je tudi označena kovnica S M LVG, nekdanji rimski LUGDUNUM ali današnji Lyon. Rob tega zlatnika je nekoliko obrezan. Na zadnjem zlatniku spoznamo na averzu proti desna obrnjenega cesarja Graaiana (367—383 po Kr.) Tudi ta vladar nosi na glavi biserni diadem, čez ramena pa cesarski plašč- Na reverzu je napis PRINCI-PlViM JVVENTVTIS. Z nimbom in lovorjem okrašeni cesar Gracian stoje pokoncu v razkošni vojaški opravi ter gleda na desno. V desnici drži poševno nagnjeno sulico, v levici pa kroglo. Spodaj spet znak kovnice S M TR, to je Augusta Trevirorum, današnji Tri-eT v Nemčiji ali če se čita nekoliko nerazločni napis S M TE za Thessalonica, to je morda današnji Solun- Vsi trije novci so kakor rečeno izvrstno ohranjeni in domneva, da pripadajo nekemu zakladu v neposredni bližini ni neverjetna, posebno, ker datirajo iz ene in iste dobe. S. Sresko naeelstvo sredi smradu in vlage Ugotovitve komisije pri ogledu v Hrenovi ulici Ljubljana, 3. avgusta. Sresko načelstvo za ljubljansko okolico je v zadnjem času započelo živahno akcijo, da zagotovi svojim u-radnim prostorom kakršnokoli drago stavbo, ker hiša v Hrenovi u-1. 11, kjer so uradi nastanjeni doslej, nikakor več ne more ustrezati svojim namenom, poleg tega pa morajo posamezni oddelki iskati strehe po najrazličnejših koncih Ljubljane, kar poslovanju tako važne upravne instance nikakor ni v korist. Dopoldne seje na načelstvu zbrala uradna komisija, ki so ji prisostvovali načelnik dr. Maršič. sekretar dr. Bano kot zastopnik upravnega oddelka banske uprave, mestni zdravnik dr. Ahain, sreski sanintetni referent inšpektor dr. Lapajne in svetnik tehničnega razdelka in. Kralj, k ogledu starega poslopja pa so bili povabljeni tudi zastopniki tiska. Komisija je po opravljenem delu zabeležila v zapisniku naslednje ugotovitve : Hiša v Hrenovi ulici je grajena na pilotih, zakaj v stavbišču, ki pripada še območju nekdanjega Barja, se nahajajo vodne žile in izvirki. V zvezi s tem dejstvom se temeljimo zidovje stalno moči, iz temeljev pa vsrkavajo vodo tudi zidovi v pritličju, ki so pogostokrat premočeni do višine poldrugega metra. Stavba namreč nima ne horiconj. talne ne vertikalne izolacije proti vlagi. Po stenah stalno odpada omet, v prostorih pa se vzdržuje vlaga, kar je skrajno neugodno za osebje po pisarnah. Nedeljeno uradovanje v teh prostorih je pri takšnih razmerah povsem nemogoče, a kc vlage ni mogoče od, praviti brez ogromnih stroškov, ne kaže drugega, kakor da se zgradi novo poslopje ali pa se sreski uradi preme-ste v kako drago stavbo. Inšpektor dr. Lapajne, ki že vsa leta po vojni vrši službo sanitetnega referenta za ljubljansko okolico, je iz lastnih opozovanj navedel še nekaj značilnih podrobnosti, ki kriče po nujni rešitvi vprašanja. Sicer krepki, utrjeni uslužbenci so pogostokrat iz na videz zagonetnih vzrokov obolevali za težki- ln sicer v koritu reke Une globoko v blatu. Na spomeniku se vidita dva oborožena vojščaka z ogromnima čeladama na glavi in z nekakšno posodo v roki. Med znanstveniki je ta arheološka najdba zbudila izredno zanimanje. Del takega spomenika eo našli 18SM. v Jezerinah blizu Bihnxn in takrat so se za tovni arheologi. Znanstveni tisk je tedaj o tem pisal kot o največjem dogodku, kar na čudno, ako vemo, da sta na vsem svetu samo dva takšna spomenika. Fragment nagrobne plošče iz Jezerin je v sarajevskem muzeju. Dolgo ga je proučeval slove® arheolog prof. dr. Hoernes z Dunaja. V znanstveni publikaciji »Wiseenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und Hercegovina« (leta 1895, stran 516- do 518.) je opisal spomenik in naglasil, da je to zelo važen zgodovinsko kulturni dokument. Po njegovi sodbi izvira iz konca halštatske dobe, odnosno iz začetka lat enake periode. Na spomeniku so podobe in ornamentika izdelane v slogu starodavnih beneških si-tul in pločevinastih posod. Znanstvena vrednost spomenika je prav v tem, ker se vidi, da so v davnini ljudje porabljali umetniške motive tega sloga tudi na nagrobnikih. Prof. dr. Hoernes je že oni čas pred 40 leti ugotovil, da ta spomenik ni osamljen, marveč da jih mora bMi okrog Biha-ča brezpogojno še lepo število, ki siknpoo predstavljajo veliko kulturno naselje. Najnovejša najdba v Ribičih je sijajno potrdila sodbo slovečega starinoslovca. En tak spomenik, umetniško še nekoliko popolnejši, se nahaja v Bologni. Toda sam dr. Hoernes izključuje možnost, da bi bili takšni spomeniki, odnosno 6ama ta kultura, prenešeni iz Italije v naše kraje. Poudarja, da se je ta umetnost razvijala na onih tleh, kjer so bili spomeniki najdeni, torej v tem primeru v za pa dni Bosni, zato je taka starinska najdba za nas tem važnejša in zanimivejša- Tu pomaqaWLY$INf Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh ugodno upliva na rast las. Orožniška šala se seli v Petrovgrad Petrovgrad- 3. avgusta. Vse orožnike bo gotovo zsamimala novica, da se žandarmerijska šola seli Iz Sremske Kamenice v Petrovgrad. Pretekli petek j« občinski svet Betravgradu imel sejo, na kateri se je zlasti razpravljalo o tej selitvi, žandarmerijska četa r Petrovgradu je po nalogu orožniškega poveljstva poslala občini predlog, naj mesto odstopi svoje poslopje v Hajduk Velj-kovi ulici, ki je bilo zgrajeno za beležni-ški tečaj, a še ni dovršeno. Orožniško poveljstvo jo prevzame brezplačno v sedanjem stanju in jo bo samo dalo primerno urediti, da bo lahko v njej namestilo šolo za vodje patrulj in za orožniške pripravnike. šola v Sremski Kamenici bo nato ukinjena Petrovgrad je z odprtimi rokami sprejel ponudbo orožništva. Tako se bo prihodnji tečaj najbrž vršil že r Petravgradu. Semič je dobil Sokolski dom O tvor jen je bil v nedeljo za 25 letnico društva Semič, 3. avgusta Semič je to nedeljo doživel izredno lepo slavje, ki je bila z njim zaključena naporna doba težav, s katerimi so se Sokoli morah ob gradbi svojega 6okolskega doma boriti. Čeprav še ne z zunanje strani docela dograjenega, so Semdčani včeraj ob srebrnem jubileju svojega edkolekega društva otvorili dom in ga posveitili spominu Viteškega kralja. Dom je visokopritličen in zelo prostoren, zlasti je lepa velika in svetla telovadnica z gledališkim odrom, pozab- ljeni pa seveda niso ostali prostori, ki jih danes zahteva moderna zgradba, namenjena sokolsko vzgojnemu delu med narodom. Zastopnik Nj. VeL kralja Petra II., sodni podpolkovnik g. Voja Mihajlovič, je prispel že s prvim jutrnjim zletniškim vlakom in ga je na kolodvoru dočakala domača godba, ki je ob prihodu vlaka zaigrala državno himno, nakar je 9okolski starosrta br. Razpotnik spregovoril nekaj prisrčnih pozdravnih besed. Takoj nato se je do Se-miča razvil sprevod- Godba in domačini so dočakali goste tudi pri prihodih vseh drugih vlakov, ki so z njimi prispeli prvi pod-starosta SSKJ br. E. L. Gangl. zastopnik bana črnomeljski okrajni glavar g. Krtina, metliški narodni poslanec Dako Makar 6 soprogo gospo Agato, ki je poleg br. Gan-gla prevzela pokroviiteljstvo nad novim domom, zastopnik SSKJ br Sabljič, starosta karlovške sokolske župe br. Variola, črnomeljski starosta br. Mr Vrankovič, °ra-daaki starosta br. Mazzelle, zastopnik župe iz Novega mesta br. Kraje, zastopnik ljubljanskih Sokolov br. Mlakar in še vrsta drugih odličnikov. v prvih popoldanskih urah se je izpred Dergančeve gostilne razvila mogočna sokolska povorka, ki je bila na poti skozi vas deležna toplih pozdravov velikega števila domačinov in tudi gostov, ki so prihiteli na proslavo srebrnega jubileja semiških Sokolov. Okoli 14. ure je sledila svečana otvoritev Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino novega doma. Po govorih župana Hočevarja in staroste Razpotnilka so bili ključi izročeni novemu gospodarju. Takoj zadeni je kraljev zastopnik odkril spominsko ploščo Viteškemu kralju, vzidano ob vhodu v dom. Slavnostne govore eta zaključila z za nosnim i besedami brata Gangl in Sabljič. Nato eo si gostje in domačini ogledali prostore novega doma in se vsi o njih izrazili izredno pohvalno- Povabljenim gostom ni odličn&om je bilo v lepi semiški čolsfci zgradbi prirejeno slavnostno kosilo. Pri javnem nastopu so člani, članice, naraščaj in deca izvajali svoje točke zelo lepo skladno. Seaniško sokolsko društvo bodi za vzor, kako je treba pojmovati sokolsko delo in kako se zanj žrtvovati. Srebrna jubilejna proslava z otvoritvijo doma, prvega monumentalnega spomenika pok. kralju, je najlepša pohvala tistim tihim in neumornim delavcem, ki ne iščejo pohvale in priznanja, temveč se vedno skriti pred javnostjo nesebično žrtvu-|fejo za sokolsko misel. Visok jubilej vseuč. prof. dr. Musiča Zagreb, 3. avgusta. 80 le* je dopolnil sloveči naš rojak iz Krke na Dolenjskem upokojeni vseučili-ški profesor dr. Avgust MuŠič. Rojstni dan je danes proslavil le v ožjem krogu, proslavo v večjem krojni pa pripravlja Jug*>-slovanska akademija za jesen. Ugledni znanstvenik to počaščen je zasluži. V Zagrebu je bil dolga leta profesor na gimna^ ziji, leta 1894. pa je začel na vseučilišču predavati grSčino. Celih 30 lelieije v Ljubljani opominja lastnike na dolžnost pregleda, jih poziva, da pripeljejo vozila pravočasno k pregledu ln opozarja, da se lo prepovedalo obratovati neodobrenim vozilom. 9. avgusta SOKOLSKI NASTOP na Laverci! u— Na sledi za drugim vlomilcem iz bol. nišnice. Jovedbe se je ljubljanska policija brzojavno obrnila na zagrebško s prošnio. da ji postreže s kakšnimi nadaljnjimi oporišči, po katerih bo mogoče presoditi ali so njegovi podatki v resnici točni. u_ Kopališče OUZD bo zaradi čiščenja zaprto od 11. do 13. avgusta. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 GRACE MOOR ženski Kiepura, poje arije iz Carmen, Traviata, Butterfy v filmu NOČ LJUBEZNI Predstave v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri. V soboto: Poslednja roža po operi Marta. takoj na razpolago potrebna denarna sredstva, da bo mogla čimprej začeti z izvedbo projektiranega načrta v celoti. e— Neokusne lekcije nam hoče dajati »Slovenec« v svoji nedeljski celjski rubriki, ker smo se zavzeli za trafikanta-inva-lida, ki ga je bil »Slovenec« brez vsake potrebe napadel. Ker »Slovenec« na našo notico ne more odgovoriti, je izbral stran-pota in začel čisto nekatoliško zmerjati. Mi smo gotovo tisti, ki spoštujemo prepričanje človeka, pa tudi nismo intolerantni kakor »Slovenec«, ki nam celo očita, da objavljamo »reklamo« tudi za pravoslavno in starokatoliško cerkev. O svobodnih občinskih volitvah naj razpravlja »Slovenec« kar lepo v zvezi z bližnjimi javnimi občinskimi volitvami. Nedostojni ton notice in iz fanatizma porojeni očitek glede »malenkostnih osebnosti, ki pišejo iz Celja v napredni tisk«, pa p ovsebini in stilu notice pade nazaj na avtorja neokusne »Slo-venčeve« notice, ki pač ne zasluži, da bi z njim tratili prostor. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v četrtek 6. t. m. v Vojniku pri tovarišu Blažu Jur-ku. Avtobus bo odpeljal izpred celjskega kolodvora ob 14.45. e— Pri regulaciji Savinje v Tremerju dobi vsak dan delo po 10 do 20 delavcev. Sedaj je zaposlenih okrog 140 delavcev. Brezposelno delavstvo vsak dan v velikem številu čaka zaposlitve pri regulaciji. Ko bo proti koncu tega tedna prispel iz Beograda naročeni bager, se bo itevilo zaposlenih delavcev znatno povečalo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veipfilm »Sen zimske noči« in tednik. Iz Maribora a— Pravoslavni cerkveni dostojanstveniki v Mnriboru. Včeraj je obiskal .Maribor in Mariborski teden pravoslavni mi-tropolit Dositcj iz Zagreba s svojim taj- nikom. Z njim je prišel tudi pravoslavni vladika iz Tuzle. Vsi trije odlični gostje so popoldne obiskali sokolsko prireditev v Radvanju. V večernih urah se je vrnil me-tropolit Dositej s svojim tajnikom v Zagreb, tuzlanski vladika pa v Tuzlo. a— Sokolski zbor pod radvanjsko slovensko lipo. Prvi nastop sokolske čete v Radvanju pri Mariboru je privabil pod starodavno slovensko lipo številne Mariborčane in okoličane. Mlada sokolska četa je bila za svoj prvi javni nastop deležna obilnega ploskanja. Prireditev so posetili predstavniki bližnih sokolskih edinic, katere je v izbranih besedah pozdravil starosta čete br. Firm, nato pa je izpregovoril v imenu Sokola I. br. Sosič. Sokolski zbor sta pose-tila tudi zagrebški pravoslavni mitropolit Dositej s svojim tajnikom in pravoslavni vladika iz Tuzle. Pri nastopu kakor tudi pri narodnem taboru, ki je sledil nastopu, je igrala godba poštarjev, pela pa sta pevski društvi »Jadran« in »Nanos« iz Maribora. Mladi četi čestitamo k uspehu. a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru je začela vpisovanje za šolsko leto 1936/37. Odziv vajencev in vajenk pa je tako slab, da mora šola delodajalce še enkrat opozoriti na njihovo dolžnost. a— Žeparji na Mariborskem tednu. Neznani žeparji izmaknili na prostoru Mariborskega tedna petim obiskovalcem zlate ure in zla-te verižice. Žrtve žeparjev so po večini upokojeni državni uradniki. a— Vlom sredi mesta. V nedeljo zvečer ie neznanec vlomil v stanovanje upokojenega višjega poštnega kontrolorja Ferda Karis;t v Gosposki ulici 50. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl stanovanje ter prebrskal in premetal vse stanovanje. Ker jo g. Karis odsoten, se doslej še ni moglo ugotoviti, kaj je vlomilec ukradel. Smrt roparjeve žrtve Poizvedovanja za morilcem 77 letnega Ivana Krebsa na Iz Celja e— Za gradnjo Delavskega azila v Celju. Celjski medstrokovni odbor Zedinjenega delavskega sindikalnega saveza je imel v četrtek zvečer v poslopju Delavske zbornice v Celju plenarno sejo, ki so se je udeležili zastopniki vseh celjskih delavskih in nameščenskih organizacij brez razlike in obeh obrtnih društev. Na seji so razpravljali o gradnji Delavskega azila z Celju in izposlovanju celotnega posojila za to gradnjo. Na seji je bila sprejeta sledeča resolucija: Mestna občina celjska se je pogajala s centralo Javne borze dela v Ljubljani za brezobrestno posojilo v znesku 2,000.000 Din, s katerimi se je mestna občina zavezala v Celju sezidati Delavski azil po načrtu, ki ga je odobrila Javna borza dela v Ljubljani. V tem azilu bi bili uradi Javne borze dela v Celju, prenočišča za potujoče delavce (moške in ženske) in prepotrebno javno kopališče. Mestna občina se je obvezala, da bo vzdrževala Delavski azil, plačevala redno anuiteto in krila eventualni poslovni primanjkljaj. Vse delavske in na-meščenske strokovne organizacije v Celju in okolici so mestno občino pri tej akciji krepko podprle, ker so smatrale, da je izvedba tega načrta za delavstvo in name-ščenstvo velike važnosti. Obveščeni smo, da je Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu od Javne borze dela v Ljubljani že odobreno posojilo v znesku 2,000.000 Din znižal na 1,500.000 Din, s čemer je onemogočil izvedbo projektiranega načrta. — Krajevni medstrokovni odbor URSSJ v Celju in vse priključene strokovne organizacije vlagajo proti temu postopku svoj najenergičnejši protest in zahtevajo: 1. Da Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu brez vsakih pridržkov odobri sklep Javne borze dela v Ljubljani; 2. da se mestni občini celjski dado Maribor, 3. avgusta. Poročali smo že o skrivnostnem napadu na 77-letnega posestnika Ivana Krebsa v Rošpohu, ki je prav samotarsko živel na svoji domačija. Nezavestnega in z neštetimi ranami po glavi in vsem telesu so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico, odkoder pa so ga. ker je bil vsak up na ozdravljenje zaman, vrnili nazaj domov, kjer je v nedeljo popoldne izdihnil. V prvem trenutku je bilo jasno, da gre za zločin. So pa doslej ostala brez uspeha vsa poizvedovanja, kdo je morilec. Truplo Ivana Krebsa so prepeljali v mrtvašnico na kamniškem pokopališču, kjer so ga danes popoldne obducirali. V komisiji sta bila preiskovalni sodnik Kramerin sodni zdravnik dr. Zorjan. Ugotovili so, da je dobil pokojnik 34 vbodljajev in sicer 22 v glavo, 8 na desno, 4 pa v levo roko. Vbodljaje je dobil z nožem, na truplu pa se poznajo tudi udarci z nekim trdim topim predmetom, s topim delom sekire ali tako zvanim boksarjem. Smrt je nastopila zaradi otrpnjenja možganov. Pokojnik ima zdrobljeno levo sence. že obdukcija je pokazala, da sta morala pokojnika napasti dva moža, eden z nožem, drugi z onim topim predmetom. Ko je Krebs dobil prve poškodbe, bržkone od zadaj, je dvignil roki v obrambo. Zato v bodija ji na obeh rokah. Poškodbe kažejo, da sta se napadalca hudo borila z žrtvijo. Krebs je bil pri svojih visokih letih še vedno zdrav in močan, saj je opravljal vsa težka domača dela. Po obdukciji se je komisija odpravila v Krebsovo hišo, kjer so rekonstruirali zločin. Hiša stoji blizu znane viničarije mariborskega trgovca Poša na majhnem grič- ku, 40 korakov od ceste. Na griču so tudi druge hiše na daljavo 50 do 100 korakov. Komisija je zaslišala več pokojnikovih sorodnikov in sosedov. Mariborski orožniki pa so danes dopoldne zasliševali tudi neke ljudi, ki so prišli v nedeljo dopoldne mimo hiše. Tako so nekateri izletniki, ki so jo mahali proti Sv. Urbanu, izpovedali, da so čuii iz hiše neki ropot, kakor da bi kdo udarjal po deski, tolkel z desko po mizi. Slišali so tudi neko vpitje. Neki pokojnikov sosed je dejal, da je videl stopiti v hišo pokojnega Krebsa včeraj okrog 9.45 dva moška ki sta prišla po cesti iz Maribora v spremstvu neke ženske. Ona je ostala zunaj. Kmalu potem je prav dobro sMšal, kako je ženska zavpila: »Jezus, Marija, kaj si napravil!« Danes dopoldne se je zgtasila pil orožnikih v Mariboru neka Krebsova nečakinja, ki je povedala, da ji je stric Krebs večkrat pravil o neki hranilni knjižici. Med sosedi krožijo govorice, da si je Krebs prištedil okrog 40.000 Din. Ali je imel ta denar v gotovini ali pa naloženega v kakšni hranilnici, še ni bilo mogoče dognati. Značilno pa je, da je bilo v Krebsovi hiši po zločinu vse v najlepšem redu in ni bilo nikjer nikakih sledov, da bi bili storilci stikali po omarah. Domačini pogrešajo le nekaj zlatih in srebrnih prstanov ter starih avstrijskih petkronskih kovancev, ki jih je imel pokojnik shranjene v predalu svoje omare. Kakor kaže, zločinca nista Krebsa umorila zato, da bi ga oropala.. Orožniki so na drugem, pravem sledu. Razmere v hiši sta morala zločinca zelo dobro poznati. V Mariboru tn po vsej okoHci so ljudje zelo razburjeni, ker se je v Šestih tednih v najbližji mestni okolici izvršil že četrti roparski umor. Naše igralce srečk državne razredne loterije opozarjamo, da lahko obnove srečke za V. razred tekočega 32. kola do 6. avgusta U U Sporočamo tudi vsem onim, ki v tem kolu Se niso Igran in se žele udeležiti žrebanja v petem razredu, da imamo še nekaj srečk na razpolago Žrebanje se bo vršilo v Beogradu vsak dan od 7. do vštetega 3t avgusta U U Dnevno bo Izžrebanih 2000 številk. Izžrebane številke naših igralcev, kakor tudi vse večje dobitke bomo objavljali v časopisu. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 ulturni Tolstoj in njegova 99Kreutzerjeva sonata" Minilo je dobrih 45 let, kar je izšel eden najznačilnejših spisov Leva Tolstega, povest »Kreutzerjeva sonata«. V pravkar iz-išlem 36.—37. zvezku beograjskega zbornika »Ruski arhiv«, ki je delu > posvečen spominu jasnopoljanskega pisatelja, je ruski kritik Mark Slonjim priobčil svojo študijo o postanku in motivih »Kreutzerjeve sonate« v zvezi s celotnim življenjem in literarnim ustvarjanjem Leva Tolstega. Iz Slonjimove študije posnemamo nekatere zanimivosti, ki ne osvetljujejo samo ozadja »Kreutzerjeve sonate«, marveč tudi Tolstega dramatično borbo z demonijo spolnega nagona. čeprav je Tolstoj v svojih moralističnih spisih obsojal glasbo, je vendar bil silno dovzeten za njene vplive. Vedno jo je poslušal s strastnim zanimanjem. Izkušnja, da glasba vpliva na človekovo erotično občutje, je prvi zarodek »Kreutzerjeve. sonate«. Spomladi 1. 1888. se je v moskovski hiši Leva Tolstega sestala večja družba, v kateri so bili slikar Rjepin, sloveči igralec Andrejev - Burlak in violinist Lasoto. Na prošnjo gostov je Lasoto skupaj s sinom Tolstega Sergejem odigral Beethovnovo »Kreutzerjevo sonato«. Pod ponovnim močnim vtiskom te skladbe je Tolstoj predlagal Rjepinu in Andrejevu - Burlaku, da naj vsak s svojo umestnostjo izrazi »Kreutzerjevo sonato«. »Jaz napišem povest«, je dejal, Andrejev - Burlak jo prečita občinstvu, a Rjepin izdela sliko, ki bo stala med či-tanjem na sceni.« Predlog je bil sprejet, t?da Rjepin ni nič naslikal, Andrejev - Burlak je kmalu umrl, le Tolstemu je prva pobuda toliko časa zorela v duhu, da je res spisal »Kreutzerjevo sonato«. Misli in občutja, ki označujejo ta spis, so že dolgo rojila v pisateljevi glavi, že leta 1887. je pričel pisati povest, v kateri zaloti mož ženo »en flagrant delit« z nekim umetnikom. žena Tolstega pa se je o nji izrazila tako prezirljivo, da je poslej ni več dovršil. Leta 1889. se je v samoti na graščini kneza Urusova ponovno lotil tega motiva in položil v novo povest vsa svoja občutja in nazore o rečeh, ki so ga že dolgo zanimale in tvorile vedno — od deških "et do pozne starosti — važen problem njegovega osebnega življenja. O ljubezni, o spolnosti, o zakonu, o vprašanju absolutne spolnosti. Desetletno razdobje od 1880—1890, kije nfeposredno sledilo r^ligio.zni krizi Tolstega, je skoraj vse izpolnjeno z moralnim pridi-ganjem in s poskusi filozofske obrazložitve nauka o »čistem krščanstvu«. V spisu »O življenju« (1887) poudarja potrebo, da naj človek svoje biološko bitje čim bolj podredi višji, razumnejši zavesti in se odreče slastem posvetnega življenja, že v mladosti je kazal negativen odnos do ženske, ki mu je bila izvor vsega zla na svetu. V čutni ljubezni je vedno videl nekaj ponižujočega, čeprav se ji sam ni mogel odpovedati. Priznaval je samo zakon in v njem eno samo svrho čutne ljubezni: podaljšanje človeškega rodu. V »Kreutzerjevi sonati« pa je šel dalje: tu odločno napada tudi zakon in poudarja vzor popolne čistosti in askeze. Sofija Andrejevna Tolsta je vedno prepi- ! sovala književne spise svojega moža. Ko pa je prepisovala »Kreutzerjevo sonato«, je občutila muko in sramoto. Spoznala je, da i ima tisto strašno žigosanje zakona, tisti j ogorčeni napad na ljubezen in ženske očiten avtobiografski značaj. Zato je neka- j tera mesta občutila kot osebno žalitev. : In zares opisuje cela vrsta epizod v »Kreutzerjevi sonati« intimna dejstva iz pisateljeve osebne izkušnje. Tudi histerični nastopi žene Pozdniševa so posneti po naravi: tako so se po navadi končali zakonski prepiri med Tolstim in Sofijo Andre-jevno. Slonjim prikazuje dokaj podrobno Tolstega ljubezensko in zlasti zakonsko življenje, ki je bilo polno boja in konfliktov zlasti v dobi, ki je sledila njegovi religiozni krizi. Glede spolne vzdržnosti pa je bil Tolstoj celo takrat, ko je pisal »Kreutzerjevo sonato«, hudo nedosleden. O tem piše Slonjim: »Tolstoj je največ trpel zato, ker je čutil, da ne more premagati samega sebe, t. j. obvladati svojega telesa. Venomer razmišlja o telesni čistosti, o neob-hodnosti boja zoper pohoto, a 1. 1888. mu žena povije trinajstega otroka. Tolstemu je bilo takrat šestdeset let. V času, ko u var-ja »Kreutzerjevo sonato«, piše v svojem dnevniku, da ne more rešiti vprašanja zakona, kajti »jaz sam sem zoprn in razvraten starec«. Dalje piše v dnevniku že potem, ko je bil končal »Kreutzerjevo sonato«: »Kaj bo šele tedaj, ko se rodi nov otrok? Kako se bom moral sramovati, zlasti pred otroci. Le-ti bodo lahko izračunali, kdaj je to bilo in potlej čitali, kaj pišem. Kakšno otožnost in sramoto čutim!« Tudi Sofija Andrejevna zapisuje v svoj dnevnik občutje sramote in pravi o pričakovanem otroku: »to je pravi epilog .Kreutzerjevi sonati'.« Ob koncu 1. 1889. je Tolstoj zapisal v svoj dnevnik: Poglavitni vzrok rodbinskih nesreč je v tem, da so ljudje vzgojeni v J prepričanju, da zakon prinaša srečo. V zakon nas zvablja spolni nagon, ki dobiva obliko nekega obeta, nekega upanja o sreči, v čemer nas še podžigata javno mnenje in literatura. Toda zakon nikakor ni sreča, marveč trpljenje, s katerim človek plačuje zadostitev spolnega nagona. Trpljenje v obliki tega, da nimaš svobode, v obliki suženjstva, prenasičenosti, odvratnosti in vsakovrstnih duševnih in telesnih hib zakonskega druga, ki jih je treba prenašati: zlobe, neumnosti, lažnivosti, ošabno-sti, pijanstva, lenobe, skoposti, koristoljub-ja in razvrata, — hib, ki jih človek posebno težko prenaša, če jih ne opaža pri sebi, marveč pri drugem, a trpi zaradi njih, kakor da bi bile njegove. Dalje telesnih hib, grdosti, nesnažnosti, smrada, norosti in raznih drugih, ki jih človek pri drugi osebi še težje prenaša«, še deset let po »Kreutzerjevi sonati« je Tolstoj pravil, da bi bilo treba poroko primerjati pogrebu, ne pa jo praznovati, »človek gre sš.m po svoji poti, nenadno pa mu naprtijo pet pudov bremena in mož je še vesel... Združi se dvoje ljudi, da sta drug drugemu na poti. .. Vse življenje si ostaneta tuja med seboj. ..« To so torej nazori Tolstega o zakonu, in Sofija Andrejevna je bolje nego vsi kritiki opazila v »Kreutzerjevi sonati« in njenem napadu na zakon izraz pisateljevega osebnega nezadovoljstva z zakonom. Zato je sklenila, da bo možu odgovorila Spisala je povest »Kdo je kriv«, ki ima isto strukturo in razplet kakor »Kreutzerjeva sonata«, samo da je v nji ta tema obdelan z zreli-šča žene, soproge, zato, da ohrani sebe, a obtoži moža. Junak povesti je grof Prozo-rovski, »groba, čutna žival«, ki ubije iz ljubosumnja svojo nedolžno in nesebično ženo. Sofija Andrejevna se je zavedala, kakšen hrup bi nastal v javnosti, če bi bi- , la objavila svoj — takisto avtobiografski I odgovor na »Kreutzerjevo sonato«. Ni ga hotela priobčiti niti po smrti svojega moža. Slonjim obširno prikazuje odmeve, M je izvala »Kreutzerjeva sonata« v ruski javnosti in v tujini. Cenzura je zabranila n« ti alf v časopish, zato pa so se širili številni prepisi. V pimi 1889—1890 se ljudje v obeh ruskih prestolnicah niso ob srečanju vpraševali: »Kako ste kaj?«, marveč: »Ali ste čitali »Kreutzerjevo sonato?« Spis je izzival strastne diskusije. Sami Tol-stojevci so bili osupli, prosili so Tolstega, da napiše epilog in pojasni, kako naj se človeštvo razmnožuje, če bi obveljalo načelo popolne vzdržnosti? Ob koncu leta 1890. je »Kreutzerjeva sonata« izšla v 13. zvezku zbranih spisov Tolstega; samo v tej obliki jo je cenzura dopustila. Toda že februarja 1891 je policija zaplenila ta zvezek in Sofija Andrejevna Tolsta je bila morala zaprositi za avdijenco pri carju, aa je zadevo uredila. A reakcionarni minister Pobjedonoscev tudi zdaj ni dal miru in v svoji mračnjaški domišljiji je videl, kako se zaradi novega spisa Tolstega majejo temelji družbe in države. Slonjim končuje svojo študijo: »Tolstoj, ki je vodil neprestani boj s samim seboj, ki so ga raztrgala protislovja, ki je s trpljenjem plačeval slehern korak na poti, v kateri je videl pot moralnega izpopolnjevanja — je v »Kreutzerjevi sonati« dokončno položil »svet« na žrtvenik svojih idej. S srdom in bolestjo obsoja lepoto zemlje, polja, ljubezni in rodbine; njegova povest zvoni kakor samostanski zvon, ko oglaša ©striženje nune. Povest označuje Tolstega končni »odhod«, tisti ne ovratni notranji odhod, ki bo našel svoj materialni izraz in konec v usodni oktobrski noči L 1910., ko je osemdesetletni starec zapustil Jasno Poljano.« Naj ob tej priliki omenimo, da je slovenski prevod »Kreutzerjeve sonate« izšel V Berlinu ob pričetku olimoiade Ves Berlin v znamenju olimpijskih iger — Nemci ponosni na svoj stadion Jugosloveni v sprevodu Prvega je v mesecu in prva velika parada v olimpijskem stadionu ali kakor ga tukaj imenujejo Reichsspartfeld« je pri kraju. O vseh športnih napravah na tem polju bom o priliki posebej kaj povedal, tokrat le, kar se je omembe vrednega dogodijo pri otvoritveni slovesnosti. Herrenstrasse, kakor se imenuje avenija ki veže središče mesta na vzhodu s prostori na zapadu, je bila danes od jutra do večera kakor ogromna kača, ki se je gibala, lezla sem in tja ter zapira a dohode vseh stranskih ulic do te glavne prometne žile. V jutrnjih urah je bilo še mogoče priti v cestno železnico do središča »Untar den Linden«, opoldne pa je promet že zastal. Pri Hitlerju so se vršile ceremonije. Imel sem opravka v banki, ki je prav v sredini mesta in sem nujno zašel v to gnečo- ki me je uro dolgo premetavala simo i tamo, dokler mi ni uspelo preko policijskega kordona prodreti v eno stranskih ulic za Brandenburšfkimi vrati in po ovinkih do banke, koder so vse moje napor© potolažili z več ko novo vestjo, da denarja zame od nikoder ni. Hitler in Berlincani Pa to ni, kar naj bi popisoval. Rajši besedo o tem dobrem Berlinčanu, kj je prav gotovo Hitlerju bolj zvest, kakorr pa svoje dni kajzerju. Kaj je množica, si človek more predstavljati, ko vidi dober del tega milijonskega mesta v gneči kjlometre in kilometre daleč, človek pri človeku, da ni ločiti, kateremu telesu pripada ta glava, te noge in tiste roke. Pa to tudi ni važno: vsa ta množica je v svojeim bistvu ano. Individtialne m'®li v njej nimajo pogojev, vsi morajo misliti ko en sam mož. že so se navadili, da so posamezni le del ogromnega telesa, da so le tipalke polipa, ki delajo in mislijo, kakor edina njegova glava Do danes sem menil, da je Adolf Hitler v rajhu že do kraja dognana osebnost da je za rajbovce že zdavnaj zgubil vso otipljivost človeškega in predstavlja v vsem narodu le še pojm, enak pravici, odrešenju, poštenju in podobno. Dopoldne pa sem uvidel. da je bilo stoti-sočim Berlinčanom predvsem do tega. da vidijo obraz s pristriženimi brki, da vidijo vzdignjeno reko Fuhrerja, živega, pa ma-kar poznajo ta obraz, te geste in ta mrzli nasmešek že s tisočfv slik. Slišal sem v gneči, kako so se hvalili: »Das zvveite, nem, das drittemal hab? ich ihm gesehen«. Hitlerja smo torej videli, Berlinčanom pa to ni bilo dovolj. Vse tja cd poldneva, do pozne večerne ure so stali ob cestah z otroci, potrpljenjem in lakoto, da so bili deležni pogleda nanj in tako število svojih blaženih trenutkov zvišali za dva. Tujca, vse to dogajanje utruja: vse preveč ljudi, preveč kamenja in milijoni praporo in zastav. Posameznik je v tej »mineštri-kaj kmalu ves iz sebe Pa da bi te vsaj pustili v miru! Od ure do ure te bombardirajo s tisoč pozivi, pretnjami, pojasnili: ne bodi več človek, bodi zob tega mogočnega kolesja. Ne delaj in misli po svoje, kar bj bilo tudi brez uspeha. Zato ®mo vsi, ki smo prišli prav za priliiko enajstih olimpijskih iger v Berlin, prav tako prisiljeni, gibati se in opravljati delo, kakor ga opravlja milijon zob tega kompliciranega kolesja. Naj bo pa bomo potrpeli. Otvoritvene svečanosti Ob 16. so bile otvoritvene slovesnosti v stadijomu. Od vseh strani so nam trobili na ušesa da moramo zasesti svoja mesta zadnji čas ob 15.30, nakar se vsi dohodi zapro brezizjemno za vse obiskovalce. Pol ure je treba- da pričakamo v vsej nestrpnosti Hitlerja. Ta čas je na razpolago, da si vtisnemo v spomin pogled na prelepo zgradbo stadiona. Priznati moram, in to tudi organizatorji iger ne pozabljajo pri vsaki priliki panoevno poudarjati, da so za novinarje v vseh pogledih poskrbeli vse in tako, kakor do danes ni bito poskrbljeno na nobenih olimpijskih igrah, niti pri katerihkoli igrah na svetu. Naši zaznamovani sedeži eo sredi podolžne strani ovala prav nad sedeži fvlade, olimpijskih zastopstev in sedežem kancelarja. Imamo največji razgled po vsem stadionu in tisti, ki sedimo v zadnji vrsti, imamo še to prednost, da smemo vstajati s sedežev, kar je drugim strogo zabranjeno. Ob 15.30 je bil stadion popolnoma zaseden. Ogromna skleda je bila krog in brog napolnjena s 105.000 glavami, vštevši vse osobje z uradnimi opravki brez pretirava, nja pretko 110.000 ljudi-, množica, kakršne doslej na svetu še ni zmogla nobena zgrajena staVba. Točno ob 16. je završalo skozi množico ln na zapadnih vratih vrh stop-njic ob olimpijski žari se je pojavil Hitler v preprosti m javi uniformi, obdan s stotino diplomatov in veljakov z zlatimi verigami okrog vratu. Nobenega določena vtisa nimam od sledečih trenutkov. Vidim le podobo, kaikor premaknjen fotografski snimek, ves meglen in nejasen. Stotisoč rok, molečih od teles in huronsko kričanje, M sliči prej indijanskemu pozdravu, kakor »Heil Hitler!« Godba, ki jo prinašajo zvočniki v sleherni kotiček, neusmiljeno tolče po ušesih, ljudje vstajajo s sedežov .ta zopet je »Deutschland tiber al les«. Kdaj bo konec .'jundira? še olimpijska himna, Horst-Wesel Lied. z visokega stolpa se oglasi olimpijski zvon. ki nam zopet ne da sesti. Nato kratek nagovor v nemškem jeziku, ki nam da vedeti, da bomo na lastna ušesa slišali glas barona Coubertina, usta- kmalu po vojni v Zvezni knjižnici. Izvršil ga je Fran Pogačnik, danes že pozabljeni prevajalec in žurnalist, ki je žalostno končal svoje izgubljeno življenje — o. Zapiski Štefana Z\yeiga »Triurni und Tragik des Erasmus von Rotterdam« je izdala v hrvatskem sprevodu Binoza v Zagrebu. Knjigi je dodan prevod Erazmovega poglavitnega spi. sa »Pohvala neumnosti«. Pismo K. J. Erbena Stanku Vrazu datirano 20- junija 1842, je izdal monografiet češkega pesnika Erbena dr. Antonin Grund v bibliofifeki izdaji 'kot spominski tisk na letošnjo razstavo Karla Jaromira Erbena v Miletinu. Pesniška zbirka Frante Bohuslava. Nekdanji igralec slovenskega gledališča v Ljubljani. nadarjeni Čeh Franta Bohuslav je v vojni izgubil vid. Pogreznjen v večno temo in zaprt v tesno življenje vojnega invalida išče luči. duška in tolažbe v verzih. Izdal je že nekai knjižic, najnovejša »Vččne jaro (pomlad) Lidske (človeške) oči«, je izšla pri Janu Kotiku v Pragi — Smichovu. Bohuslav opeva v teh verzih, na katerih leži melanholična senca človeške tragedije, večne inspiratorie vseh čuvstvenih pesnikov: pomlad, ženske, ljubezen. y drugem delu izpoveduje tudi razpoloženje slepca in možnost njegovega erotičnega doživljanja. Drobna knjižica je topel človeška dokument, drag spomin Bohuslavovim znancem, pa tudi dokaz, da je celo v »najitemnejši ječi«, v večni slepoti, mogoča drobna človeška radost. Iz knjižice čutimo, da spomini slepca na soln-čne dni mladosti niso več trnjeve veje, ki bi ranile srce. marveč mehko božajoče rože. iki prinašajo v samotno življenje blagi vonj zašlih časov in tihe sanje o svetu svetlobe, barv in vedre lepote. Preko tega cisto človeškega pomena vrednost Bohuslavo-ve knjižice ne sega. novitelja novih olimpijskih Iger. Glasu priletnega starčka niti megafoni niso mogli do razločnasti ojačiti. Mehanična naprava nad vzhodnimi vrati pa takoj prikaže njegov pozdrav s po vsem stadionu čitljivimi črfkami: »Simn olympi-scher Spiele ist nicht Sieg, sondern Teil-nahme, ZieJ nicht Kampf, sondern Ritter-lidkheit.« » Borci prihajajo Od nekod zadome fanfare, ki jim odgovarjajo zopet druge z nasprotnega konca. I Trara, bimnbum, izpod zadnjega vhoda se prikaže grška zastava z Luisom Spirido-nom v narodni noši, zmagovalcem na ma-raJbonskem teku piti prviih modernih igrah v Atenah. Dobro uro je vrel izpod vhoda tek slikovito opravljenih borcev 50 narodov. Pred vsakim zastopstvom nosilec napisa, za njim zastajvonoša in ostalo moštvo. Posebno glasno so bili pozdravljeni Belgijci, Francozi, Avstrijci. Naši so bili prav na sredi in niso bili vsi. Pa še ti, kar jih je bilo, niso imelj enotne obutve. Pa nič zato! Tudi Švicarji, Belgijci in mnogi drugi so bili kaj skromno opravljeni. Več parade so si privoščili Italijani, Poljaki, Avstrijci, Madžari. Posebno pri Slednjih je bilo med aplavzom čuti precej rezkih žvižgov. Emigrantje so vse povsod. .. Oljka miru Ko so se zastopniki vseh 50 narodov razvrstili po zeleni trati, je Grk Luis pri-hitel z oljčno vecjjo miru do kancelarja in mu jo izročil. Simbol, ki so ga organizatorji premišljeno pripravili in ki tokrat svojega namena ni zgrešil. Zastave so se zbrale v polkrog pred častno trbuno in so se poklonile. Le ameriška zastava je ostala pokoncu. Zakon jim ne dovoljuje priikljanjanja Da bi se ognili nesporazumu, je bilten glavnega novinskega urada že včeraj razglasil to določbo vsem zastopnikom tiska Nato Hitlerjevih deset besed, s katerimi je proglasil otvoritev XI. olimpiade v Berlinu Zopet godba ln petje tisočev, orkestra in zbora. Imam slutnjo, da se otvoritvena slavnost bliža kraju. Nočem biti zadnji od teh stotisočev, zmuznem se k izhodu. Po ušesih mi tolče brez usmiljenja, oddaljujem se hitrih korakov od stadiona, za menoj pa brezobzirni hrup in povelja iz zvočnikov. >Natlo. nen ab«, jaz pa v podzemno in v mesto. Po zaključku Sedim na' restavracijskem vrtu glavnega novinarskega stana. Večerjo sem pospravil za zajutrk, pa nič zato! Ciovek je sit tolikega dogajanja. Pred menoj na Kaiser ali Bismark Dammu Se vedno gost špalir tistih, ki od jutra do večera nimajo kdo ve kaj opraviti. Končno je to njihovo delo kronano. Vodja in njegovo spremstvo švignejo v avtomobilih mimo. Zadoščeni so! Uiice se hitro praznijo, v par minutah je vzpostavljen ves promet. Nimam več skrbi, da pridem brez ovinkov do postelje. Rad bi sicer nazaj v stadion k večernim slavnostnim igram, pa ne pridem več tja začasa. 12 'km vožnje, ko bi jo mogel opraviti v petih minutah. Le toliko Je ie časa, kajsneje zapro dohode. O. S. Gospodarstvo * Nase žito bomo še dobro prodali Cene pšenici in koruzi so se na ameriških tržiščih v zadnjih tednih znatno dvignile, in notira sedaj na chicaški borzi sep- > tembrska pšenica 113.25 centov (nasproti najnižji ceni 43 centov v 1. 1932) to je najvišja cena v letošnjem letu. Znatna okrepitev cene, ki znaša od začetka junija 35°/« je v zvezi z izredno slabo letino v Ameriki. V prejšnjih dobrih letih se je gibal pšenič-ni pridelek Zedinjenih držav 800 do 900 milijonov bušljev, letošnjo letino pa cenijo ie na 614 milijonov bušljev. Ker pa znaša domača potrošnja v Zedinjenih državah 640 milijonov bušljev in je nadaljnjih 125 milijonov bušljev potrebno za setev in minimalne rezerve bo uvozna potreba Zedinjenih držav prav znatna. Tudi v Kanadi, kjer je znašal pridelek v dobrih letih okrog 400 milijonov bušljev bodo letos pridelali le 220 do 260 milijonov bušljev. Tudi v Kanadi že dolgo let niso imeli tako slabe letine. Seveda bo Kanada navzlic temu še izvažala, ker znaša domača potrošnja 100 milijonov bušljev. Pri tem pa je treba upoštevati, da so v Kanadi stare rezerve že zelo skrčene in znašajo le 115 milijonov bušljev nasproti 190 milijonom pred enim letom. Po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu bo imela Evropa srednjo dobro letino, ki se ceni na 408 milijonov meterskih stotov, to je le za 3*/« manj nego v prejšnjem letu. Ta letina pa je razdeljena tako, da imajo večje pridelke vzhodno evropske agrarne države, kakor Jugoslavija, Madžarska, Rumunija in Bolgarija, ki bodo imele skupaj 20 milijonov meterskih stotov izvoznega presežka, to je trikrat toliko nego lani, medtem ko je letina v drugih državah, ki niso izvoznice pšenice slabša. Večjemu pridelku v Vzhodni Evropi stoji nasproti manjši pridelek v : ostalih državah. Najslabša je bila letina v i sredozemskih državah, zlasti v Španiji, Portugalski, Italiji, Grčiji in južnem delu Francije. Francija bo morala zaradi tega letos uvažati pšenico. Kakor vse kaže ne bomo imeli letos večjih težkoč za vnovčenje našega izvoznega presežka, kar bo bistveno vplivalo na vse gospodarsko življenje v naši državi. Haussa v koruzi še boljši izgledi se nam obetajo za izvoz koruze. Na svetovnih tržiščih je zadnje tedne prišlo do viharne hausse, ki je nastala predvsem zaradi slabe letine v Argentini, pa tudi siabi izgledi za letošnjo letino v Zedinjenih državah so vplivali na razvoj cen. V Buenos Airesu se je od četrtka do sobote tečaj za promptno koruzo dvignil od 5.50 na 6.18, to je za preko 10°/«. Se hitreje se dviga cena v Zedinjenih državah, kjer je pretekli torek septembrska koruza v Chicagu notirala 91.25, včeraj pa je bil zabeležen tečaj 108. Ce upoštevamo, da je v začetku junija notirala v Chicago septembrska koruza le 57, tedaj vidimo, da se je cena v dveh mesecih dvignila za okrog 90%. V nasprotju s tendenco na zunanjih tržiščih se pri nas cena koruzi še prav nič ni dvignila, temveč kaže nadalje popuščajo-čo tendenco. Vpliv ameriškega dviga cen pa se bo brez dvoma tudi pri nas kmalu pokazal in ni izključeno da se bo v teku žitnega leta 1936/37 cena koruzi dvignila preko pšenične cene, kar bo imelo za posledico, da bomo doma potrošili več pšenice in manj koruze in bomo predvsem izvažalo korjzo. Kakor se zdi ne bo država imela v letošnjem žitnem režimu večjega rizika, ker so izgledi, da bo Prizad pozneje, ko se bi polegel prvi naval novega blaga na trgu. lahko po ugodnih cenah orodal pšenico v inozemstvo. Stari blagovni dolgovi Italije Kakor naša država, taKO imajo ' tudi druge države težkoče zaradi ureditve starih terjatev, ki so nastale zaradi izvoza v Italijo pred uvedbo sankcij. Zlasti Anglija ima v Italiji znatne terjatve, ki se cenijo na 2.6 milijona funtov, to je na okrog 620 milijonov Dm. Anglija se je že pričela pogajati z Italijo, toda brez uspeha in se trgovinski promet po ukinjen ju sankcij med obema državama še ni obnovil baš zaradi neurejenosti tega vprašanja. Anglija si prizadeva, da bi dosegla skupen nastop s Francijo, Nizozemsko in Belgijo v vprašanju starih blagovnih dolgov. V primeri z angleškimi so naše terjatve, ki znašajo akoro četrt milijarde, ieredno velike. Italija se postavlja na stališče, da bo te dolgove poplačala postopno z večjim izvozom, ne pa v zlatu ln devizah. Glede sankcijskih držav pa zastopa Italija dosledno stališče, da je treba vprašanje vzpostavitve trgovinskih odnošajev ločeno obravnavati od vprašanja odplačila dolgov, ki so nastali pred uvedbo sankcij. Po informacijah iz Rima je ta ločitev zamiš- ljena tako, da bi Italija svoje stare blagovne obveznosti poravnala izven okvira klirinških in plačilnih dogovorov s posebnimi izvoznimi kontingenti, ki naj bi šli izključno na račun starih obveznosti, dočim naj bi splošni plačilni sporazumi veljali le za tekoče obveznosti in terjatve v novem prometu. Italija skuša na ta način doseči dodatni izvoz. Sličen predlog je Italija stavila tudi Angliji, Franciji in Portugalski, ki pa na ta način rešitve niso hotele pristati ln so uvedle nasproti Italiji prisilni kliring, po katerem morajo uvozniki italjanskega blaga poravnati svoje obveznosti z vplačilom na poseben klirinški račun. renc z interesenti. Medtem časom bo Nerodna banka pozvala predstavnike bančništva na podkonferenoo, da spozna stališče bančnih krogov o tem vprašanju- = Razprava pred davčnim odborom. Davčna uprava za Ljubljano (mesto) objavlja: Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 14. avgusta ob y29- uri: trgovine z manufakturo, konfekcijo, galanterijo; dne 17. avgusta ob ^9, uri: trgov, z modnim blagom, modi&tinje, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, foto-trgovi-ne, graverji, puškarji, krznarji, drogerije, razni iz L &kupine točke 4 (zdravstvena podjetja; dne 18. avgusta ob y29. uri: trgovine z železnino, posodo, steklom, porcelanom, perutninami, ribami, konji, živino barvami, olji, keramiko, bencinom, slaščicami, glasbili, črevami. čebelarskimi izdelki, gradbenim materialom, cerkv. potrebščinami, zobotrebci, kožami, tebn. elektro tehničnimi predmeti, alkohol in brezalkoh. pijačami, sodavičarji. kisarne; dne 19. avgusta ob 1/29- uri: starinarji. razna obrtna podjetja L skupine točke 2 to so vrvar-ne, dežni kar ji. nožarji. brivci, izdelava uniform. zaloge pohištva, krojaške potrebščine, ta-petniki, mesar, potrebščine, trgovine s kurivom in suho robo. z lesom, menjalnice, kino-podjetja, časopisi, vsakovretna podjetja (1/12) in sicer: plakateriji, izdel. gorčice, igralnih miz, pralnice-likalnice, čistilnice, najemniki hlevov, kopirni zavodi, stražarski zavodi, garderobe, tiskarne, gramozne jame, klišarne. kemotehn. izdelki, reklamna podjetja, šoferske šole, pogrebni zavodi Seznami davčnih zavezancev teh strok so razgrnjeni na vpogled na mestnem poglavarstvu od 3. do. 10. t. m. Davčne oprostitve in davčne olajšave, rrrvatni docent finančne vede na ljubljanski univerzi in tajnik Zveze jugoslovensflrih hrandme dr. VLadjrnir Murko bo izdal v kratkem knjigo pod gornjim naslovom, ki bo važna za odvetnike, notarje, sodnike, denarne zavode, finančne uradnike, občinske pisarne, trgovce, podjetnike, strokovne organizacije in vse, ki se zannmajo za aktualne, finančne in gospodarske probleme lz vsebine navajamo nasflednja poglavja-* . -J 80 aa-včne ugodnosti. davčne oprostitve ®n davčne oVšave? AH naj daje država subvencije aH davčne ugodnosti? Kako vplivajo davčne oprostitve in olajšave s stališča gospodarske m socialne politike države. Poklicne davčne ugodnosti. Industrijska in stanovanjska politika države kot vjr davčnih ugodnosti. V katerih oblikah se dajejo davčne ugodnosti? Na koncu vsakega poglavja bodo pregledno navedene davone oprostitve in olajšave v Jugoslavija. Knjiga bo obravnavala najnovejše prime re in prakse. Vsebovala bo 130 strani (17 krat 24.5 cm) m se bo tiskala le za sub. skribenite. Cena nevezani knjigi bo 40 Din v platno vezana pa 50 Din. Denar mtj se nakaze feventuelno v dveh obrokih) na poštni čekovni račun 10-533 Mestna hranilnica ljubljanska (aa račun dr. Murko) najkasneje do 10- novembra t. L Predplačnilci dobe knngo poštnine prosto v novembru. — Nakup pšenice in »ena. Dne 2o avgusta bo pri mariborskem gamizijskeiii in-tendantskem skladišču v Mariboru nabava pšenice za vojaštvo potom komisijskega nakupa direktno od produCenta. Od 20 julija dalje se nakupujejo v intendantekem skladišču dravske divizijske oblasti v Ljubljani seno in od 5. avgusta dalje oves slamo in ječmen za potrebe vojaštva. Nakup se vrši direktno od producenta. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do dne 13. avgusta ponndbe za dobavo razne žice. Ddrekcija drž. železni« v Ljubljani sprejema do 5. avgusta ponudbe za dobavo trakov za brzinomere. Dne 29. t. m. bo v intendanituri dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za nakup potrebne količine alkoholnega kvaeea. Dne 1. avgusta bo pri direkeiji državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija za napravo enonadstropnega prizidka k postajnemu poslopju v Kranju. ? — Dobave. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 7. t m. ponudbe aa dobavo raznih barv in materiala za pleskanje ter za dobavo parketov. Uprava I .oddelka vojno-tehnMneg«, zavoda v Sarajevu sprejema do 4. avgusta ponudbe za dobavo 4.000 kg bakrenih cevi, ftrneia fla raznih barv, do 7. t. m. za dobavo 5.500 kg železne ali jetolene pločevine, do 18. t. m. za dobavo firneža, c Jakovega belila, raznega laika ter sikathra. Direkcija dri. rudnika Vrdnika sprejema do 4. t. m. ponudbe za dobavo 630 kg jeklene žice, do 13. t. m. za dobave krede v barvah in 50 lesenih sodčkov za vodo. Nakup sena, slame in ovsa za vojaštvo se bo vršil za Slov. Bi^rioo po vojaški komisiji pri tar tendantskem skladišču v Mariboru. Efekt! I Zagreb. Državne vrednote: 6V» begluške 66 den., 7*/o invest. 83 den., 7*/» stabiliz. 83 — 83.25, 7®/o Drž. hip. banka 86 — 87, 7»/o Blair 73.50 — 73.75, 8*/o Blair 83 — 84; delnice: PAB 230.50 — 232, Trboveljska 130 den., Sečerana Osijek 135 bi., Dubro-vačka 160 den. Beograd. Vojna škoda 364 — 365 (364.50 — 365), 4*/* ograrne 48 — 48.50, 6°U begluške 68.85 — 69 (69), 7°/. invest. 84 den. (84.25), 7V. stabiliz. 83 den., 7% Blair 73.50 — 73.75, Narodna banka 6240 den. (62.50), PAB 232 — 233 (232.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica; za sept 113.25, za dec. 114, za maj 115.375; koruza: za sept. 108, za dec. 98.50. + Winnipeg, 3. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt 105.25, za dec. 103.50. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica (cene Prizada«): potiska, šlep, 79 kg, 2% 127-50 — 128.50; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg. 2% 12050; sremska in slavonska, 78 kg 3% 114.50. Rž: baška nova 97.50 — 102.50. Ječmen: baški im sremski novi 64 kg 90 — 92.50. Oves: baški, s-r.mskn. slavonski 8250 — 85. Koruza: baška in banatska 94 — 96- Moka: baška. sremska, slavonsika in banatska »0g« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175 — 185; »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102.50. Otrobi: baški. sremski in bana/tski 72—74. Borze Gospodarske vesti = Priprave za konverzijo kmečkih dor gov pri bankah. Narodna banka je, kakor znano, zbrala poda/tke o sitan ju kmečkih doL gov pri bankah na dan 30. IV. t., 1. in je zbrano gradivo uredila. Kaikor dloznava »Ju- i goslovenski kurir« je bilo nekaterim bajčnim i strokovnjakom poverjeno, da o tem vprašanju izdelajo elaborate, in sicer do prihodnje nedelje nakar bo vlada vzela vpra- ( sanje y pretres ter bo imeia nekaj koiife- ' 3. avgusta Na ljubljanski borzi se je t oficielni te-iSajnici okrepila deviza Newyork, dočim je bil Pariz šibkejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.65, angleški funti pa notirajo 238—23850. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.50, v angleških funtih po 238 in v španskih pezetah po 6.00, dočim so se grški boni nudili po 28.75. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.70, v Beogradu po 13.6225 in ▼ Zagrebu po 13.6450, odnosno za konec avgusta po 13.6450 in za konec septembra pe 13.53. Klirinške nakaznice v lirah so M trgovale v Beogradu po 3.17, v Zagreba pa so se nudile po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču danes ▼ vojni Škodi ni bil zabeležen tečaj (v Beogradu je bil promet po 364.50—365). Promet pa je bil zabeležen v 7% Blairovem posojilu po 73.50, v 7*/» stabilizacijskem posojilu po 83 in v delnicah PAB po 231. Devtzr Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982.03, Berlin 1754.91 — 1768.78, Bruselj 735.61 — 740.67, Curih 1424.22 — 1431.29, London 218-55 — 220.60, Newyork 4329.66 — 4365.98, Pariz 287.71 — 289.15, Praga 180.47 _ 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2075, London 15.3650. Newyork 306.50, Bruselj 51.7650, Milan 24.20, Amsterdam 208.15, Berlin 123.40, Dunaj 57.20, Stockholm 79.20, Oslo 77.20. Kobenhavn 68.5250, Praga 12.68, Varšava 57.60. Budimpešta 61, Atene 220, Bukarešta 2-30, Mladina se zdrava vrača z morja Kolo jugoelov. sester je plemenito društvo, ki razume svojo nalogo v polni meri. V 6krbi za zdravje naroda nudi njegov dom v Kraljeviči naši mladini okrepala, sonca, zraka, in vode, obogati jo s spoznavanjem posebnosti našega morja Jadrana, njegove favne in flore, da na ta način vzljubi morje; a opazujoč pomorski promet spoznava naša mladina veliko važnost morja v gospodarskem, narodnem in političnem pogledu. Letos so v julijski koloniji letovali dečki Slovenci, Hrvati in Srbi. Prvi dan so si bili nekoliko tuji, drugi dan se je začelo že zbliževanje in spoznavanje, govorili so pravi jugoslovenski jezik; storilo se je iskreno prijateljstvo in zdaj po enomesečnem skupnem življenju so se Slovenca. Hrvati in Srbi res težko ločili- To je praktično delo za pravo uedinjenje, za kar zasluži KJS vse priznanje. Gospe sestre, velikanski trud imate, a uspeh je tu. Dečki, ki so bili v koloniji, 90 se vrnili v petek, okrepčani in vsi počrneli od jadranskega sonca; veselje in zdravje je sijalo z njihovih lic. Kako tudi ne! V domu so imeli tečno, dovoljno in skoro izbomo hrano, ob svojem gotovem času so vstajali, telovadili, se kopali ni dobivali hrano. Napravili eo več kratkih in daljših izletov: Omišaljj Sušak in Trsa t, šiljevica in Križišče, si ogledali mesto in okolico Kraljeviče in ladjedelnice. Vse to jim bo ostalo v trajnem spominu. Kakor se Slovanom spodobi, so obiskali tudi sosednji koloniji v Bakarcu in SiljevicL Za obrambo zajca Na članek »Za obrambo pred zajcem« v »Jutru« prosijo h vrst lovcev za sprejem naslednjega pojasnila: Ako kmetovalec ugotovi, da mu je za-jeo napravil škodo na sadnem drevju ali fižolu, ima pravico pozvati cenilca, ki je določen v vsaki občini in ki mu mora ugotoviti Škodo. Na podlagi tega sme od lovskega zakupnika zahtevati povračilo te škode, ki ga navadno tudi dobi brez vsega, ker noče noben zakupnik lova živeti b prebivalstvom svojega revirja v sovraštvu. Seveda mora biti dokazano, da je res zajec napravil škodo, ne pa morda krava, na katero pastir ni dovolj paziL Tudi ni primerno, če hodijo po vasi napol dorasli fantje in povprašujejo po škodi, ki so jo dolgouh-ei povzročili, pri tem pa ljudi prav silijo, naj prijavijo Škodo, četudi je ta malenkostna ali je sploh ni. Na ta način ne bodo prišle podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva do natančnih podatkov, ampak samo do hudo pretiranih. Kar se tiče Škode v sadovnjakih, je potrebno, da sadjarji drevesa na zimo zavijejo, drevesnice pa zagradijo z najmanj 120 cm visokim plotom, kakor določa uredba e povračilu lovske škode. Dobro je tudi po-ščati iztrebi jene veje preko zime pod drevesi, da se zajec loti skorje teh in ne debel. Ce pa je kako drevo bliža hiše oglodano pomladi in poleti, potem ni storOeo plašni zajec, ampak čisto navadna domača gos, kar so že dognali- O tem, da bi zajec delal škodo celo v vinogradih, &e Bt bilo doslej slišati Naposled ne pozabimo še eno: Ce bo zajec razglašen za škodljivca in če bo vsakomur dovoljeno streljati ga ali na druge načine loviti, potem bodo tudi naša lovišča zgubila na ceni. Lovci ne bodo marali praznih lovišč in občine bodo prišle ob zanesljiv stalen vir dohodkov. Zato bodo potem doklade višje. Nevšečnosti cestnih delavcev Zagorje, 1. avgusta Zadnja stavka cestnih delavcev je imela za posledico majhno povečanje mezd, zraven pa stroge predpise. Vsa vodstva cestnih del (Slačnik. Kandrše m Trebeljevo), ao dobila zdaj od barake uprave nova navodila-e strogimi določbami glede dela in discipline. Ako odredi vodstvo akordno delo, ga mora elavec sprejeti, sicer ga lahko odpustijo. Vodstvo tudi ne upošteva izvoljenega delavskega odbora in ne obravnava z njim spornih zadev, čeprav je dogovorjeno drugače. Delavci so splošno proti akordnerou deta, ker baje ne dobivajo toliko izplačanega, kolikor M morali dobivali. Delati so začeli zdaj v dveh izmenah po šest ur. Zato je bilo na delo sorejetih še nekaj novih trezposel- i' -T'1:- Sleoec gleda z oč rtvecev Novo zmagoslavje zdravniške vede: Presaditev rože take iz mrtvih oči v slepčevo oko —Popoln uspeh drzne operacije Švicarski listi poročajo o presenetljivi operaciji prof. Franceschettija, vodje ženevske vseučiliške očesne klinike, ki je vrnil nekemu slepcu vid s tem, da mu je presadil v oči rožen i co iz oči dveh mrtvecev. Pacient je bil že od svojega 18. leta popolnoma slep. Trpel je za dedno degenera-cijo roženiee. Vsi drufri očesni deli so mu bili zdravi, toda svetloba zavoljo izrojene roženiee ni mogla vanje. Prof. Franceschet-ti se je odločil, da mu bolno roženico nadomesti z zdravo. Seveda ni živega človeka, ki bi se odločil, da bi žrtvoval svoje lastne oči zato, da bi spregledal drug človek. Zato se je moral Francesehetti zateči k mrtvecem. Slučajno je tistega dne. ko je slepec prišel v njegovo kliniko, umrla neka mladenka za oteklino v možganih. Profesor je iz njenih mrtvih oči izreza! kos roženiee in jo presadil v oko svojega pacienta. Drzna operacija je uspela popolnoma, roženica mrtvega dekleta je zrasla v slepčevo oko. Čez nekoliko tednov je bil mož pripravljen na novo operacijo te vrste. Zdaj mu je Fran-cesohetti presadil v drugo oko roženico iz očesa neke 291etne ženske, ki je tisti dan umrla za vnetjem trebušne mrene. Danes vidi bivši slepec že normalno ln ne kaže, da mu vid spet popusti. Zanimiva je trditev prof. Franceschettija, da se roženica iz ženskih oči bolje prirase v moške oči. nego če izvira iz oči moškega. Nasprotno se tudi v ženske oči bolje vrase moška roženica.. Paziti je treba na to. da se presadi roženica i/ levega očesa v desno oko in narobe. Takšne operacije dandanes niso več posebno redke, toda da je bilo mogoče s takšno presaditvijo ozdraviti tudi tipično dedno bolezen, to je uspelo prvič. Največja vodnote Ruska prestolnica — morsko pristanišče M V prvih dneh prihodnjega leta se bodo vode iz Volge pretakale mimo moskovskega Kremlja. Tiste dni se bodo končala dela z velikim prekopom med Moskvo in Volgo. Kakšno je to delo, je najbolje razvidno iz poročil ruskih listov. Sesalne postaje tega prekopa bodo n. pr. vsak dan dvignile pol milijarde vrčev vode 40 m visoko. Na južnem delu prekopa, ki je najbližji Moskvi, so dela že popolnoma končana. Na poti od Volge do Moskve tvori ta prekop nič Nova zmaga francoskega ženstva Francoske feministke so letos zadovoljne 8 svojimi uspehi. Osvojile so si, kakor znano. tri mesta v novi vladi (ga. Joliot-Curie-jeva, ga. Brunschvegova, ga. Lacoreova), sedaj pa je postala 241etna odvetnica iz Al-zaške gdčna Lucienne Scheidova- zmagovalka na juridienem tekmovanju in govornem dvoboju »konference odvetniških kandidatov«. Ta konferenca je že stoletna ustanova, vsako leto se zbere na njej 250 odvet-nizkih kandidatov na tekmovanje. Izločilni boji, kjer gre /a najbolj namaza-n jezile, trajajo od novembra do konca junija. Scheidova je po svoji zmagi postala glavna tajnica francoske odvetniške organizacije. Naročniki ponedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo »življenje in svet" zastonj. manj nego sedem pregradnih jezer. Jezero ,ob njegovi čelni strani bo merilo po površini 360 štirjaških kilometrov, na poedi-nih mestih bo 8 km široko, v dolžino pa se razteza 160 km daleč! Jezero ob Moskvi je nekaj manjše, a še vedno gigantsko. Največje vmesno umetno jezero, Akulova, ima površino 190 štirjaških kilometrov. Teh pet vmesnih jezer, ki obsegajo skupaj 150 milijonov m3 vode, so napolnili v zadnjih tednih. Ta polnitev je edinstvena v zgodovini vodnotehničnih naprav. Z dograditvijo prekopa se začne tako rekoč nova doba v zgodovini ruskega vodnega prometa. V zvezi z drugimi prekopnimi sistemi postane ruska prestolnica nič več nič manj nego morsko pristanišče, čeprav je od morja oddaljena stotine in stotine kilometrov. Stratosfera v višini 5® km Kakor poročajo iz Moskve, se je neki registrirni balon, ki so ga spustili v zalivu Tikse. dvignil v višino 47.500 m, tako visoko kakor doslej še noben balon. Aparati so beležili svoje meritve 59 minut. V višini 12.000 m so zabeležili mraz 62 stopinj in tlak 161 milibarov. Pri nadaljnjem dviganju je temperatura polasroma naraščala in je dosegla v višini 43.000 42.7 milibara. Od tam ie spet pacala in v višini 47.000 m je znašala 46.8 milibara. Bakterije v brezsrčnem nrostoru Z vestnimi poskusi v nekem znanstvenem zavodu v Baltimoreu so ponovno potrdili mnenje, da morejo bakterije živeti tudi v brezzračnem prostoru. Klice ro imeli 22 dni v posebnih steklenih posodah, ki so iz njih popolnoma izsesali zrak, in to pri temperaturi 268 stopini pod ničlo. Ne brez-zračni prostor ne strašni mraz. ki je že tik absolutne ničle, ni mogel mikroorganizmom unič iti življenjske sile. Za fotografiranje iz letal VSAKEMU NI MOGOČE in V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pl_ TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Objektiv fotografske kamere, ki ga je konstruiralo ameriško geografsko društvo za letalske posnetke iz višine 10.000 metrov Misli osemdesetletnica Kaj pravi Bernard Shaw o • •• ne ...ljndeh ln vojni: Če se pripravljamo na vojno, se to dogaja zavoljo novih groženj, temveč zavoljo starih navad — slabih starih navad mišljenja. Toda ne verjamem, da jo vozimo v resnici proti novi vojni. Vse klepetanje o vojni je nad vse ugodno za stvar miru. Čim več govorjenja, tem manj nevarnosti. Razen tega se je človekovo zrelišče do vojne spreminilo. L. 1914. je bila z vojno združena še neka romantična glorija. ki je niso razdrli niti možje. ki so se vračali s fronte. Postavljali so se marveč v službo te legende s tem. da so kaj malo govorili o resničnosti vojne in so pred vsem skrbno molčali o svojem strahu. Bil je eden izmed čudežev svetovne vojne. da se je na videz tako malo mož balo ali da jih je bilo tako težko pripraviti do tega. da bi priznali svojo grozo nad prelivanjem krvi. Med Angleži je bil. kolikor vem. pisatelj St, John Ervins prvi, ki je priznal, da ga je včasi prijel strah na tisti način, ki ga je pričakovati od normalnih človeških bitij. Od leta 1914. smo se zelo spremenili. Današnji možje so pripravljeni priznati nekaj odkrito o resničnostih vojne. Ne verjamem, da se bodo današnji ljudje tako voljno kakor prej hranili z iluzijo vojne glorije spričo skoraj neznanih možnosti leta! s plinskimi bombami, bakteriološkega vojevanja in drugih strahotnih stvari. Prihodnjič ljudem ne bo več tako lahko za-mol-čati dejstvo, da se boje. Boje se danes, še preden se je začelo. ...svetovni zvezi narodov. Le težko si lahko predstavljam uresničenje sanj H. G. Wellsa o svetovni zvezi narodov, v kateri bi proizvodnjo in razdelitev vseh življenjsko važnih dobrin nadzirali iz neke centralne instance. Ljudje ne govore istega jezika — s čimer ne mislim, da bi ne uporabljali istih besed. Ne uporabljajo istih pomenov. Če govorim na pr. z nekim Niponcem o zakonu, bo morda moje besede popolnoma razumel, njegovi možgani pa jih bodo združili v povsem drug smisel. Drugi narodi menijo različne stvari, kadar uporabljajo iste besede kakor mL Iz tega razloga, če že ne h vseh drugih, si je komaj mogoče predstavljati zvezo narodov. ki bi delala za skupen smoter. Verjamem pa brez nadaljnjega v možnost združitve zapadnih narodov, kar bi bilo lahko neko zapadno Društvo narodov, ln v združitev narodov v vzhodno Društvo narodov. Morda bi se dalo uresničiti tudi južno. latinsko Društvo narodov. Te tri organizacije bi lahko "uresničile mnogo dobrega, kar je H. G. Welite smatral za možno v enem samem Društvu narodov. Mislim, da bi bile važno jamstvo za mir. ...mladih ln starih: Najhujši ča« v življenju moškega je tam okrog štiridesetega leta. Spominjam se. da sem po četrtem desetletju svojega življenja preživljal najbolj neprijetno dobo svojega bivanja. Večina moških kkuša isto. S štiridesetim letom veš. da ne boš nikoli več mlad, si pa Se dovolj mlad. da te more to spoznanje tlačili Med Štiridesetim in petdesetim letom te vznemirjajo ta občutek m priznanja, ki ti jih je izsililo življenje. Med petdesetim in šestdesetim lotom ti dela skrbi zdravje. Vse se ti vfeli včasi zavoženo in ostareli organizem deluje Škripajoče in nevoljno dalje. Meniš, da se bo kmalu ustavil. In potem, po šestdesetem leto, pride prerod. StopiS v presenetljivo novo življenjsko DRŽAVLJANSKA V F ANI JI DIVJA DALJE dobo. ne delaš si skrbi in si skoraj lahkomiseln Nič se te na videz prav ne prane. Kot osemdesetletnik začenjam spet čutiti znamenje obrabe in utrujenosti. Igram pa si sam v svojo korist nekaj teatra. Poskušam se s prožnimi koraki in podobnimi vnanjostmi. Nemogoče pa mi je. da bi st utajil dejstvo, da postajam star. Lansko" leto sem bil smrti tako blizu, kakor le mogoče. Začel sem dobesedno odmirati. Delal sem kakor običajno do zadnjega trenutka. Bil je z zrelišča mojega dobrega imena idealen trenutek za moje srce. da bi se popolnoma ustavilo, zgodil bi se zelo pravočasen odhod, ki bi vsakogar prisilil rečfc »Ta G. B. Phaw pa je umel umreti o pravem času!« Vtaknili so me v posteljo in sem spal tri dni. Po štirinajstih dneh sem bil spet popolnoma popravljen. Mislim, da bi moral vsak trdo de*uji?5 moški, ko doseže starost 38 let, leči za nekoliko mesecev v posteljo. Svetovna zgodovina je polna imen mož. ki so umrli v poznih tridesetih ali zgodnjih štiridesetih letih in ki bi lahko delali še- do zrele starosti, če bi bili nekoliko mesecev prebili v postelji. ...otrocih: Zelo znan pedagog mi je omenil pred nedavnim nekaj zelo zanimivega. Dejal je, da skriva moderni način vzgoje, ki napravlja otrokom vse tako lahko in prijetno, v sebi nevarnost, da otroci ne bodo nikoli razumeli razlike med igro in delom. To se mi vidi nad vse važno. Življenje nikakor ni sama igra ali vsaj večji del igra, in vzgoja, ki daje podlago tej veri, je nad vse oporečna. Menim, da bi bilo treba vne otroke vsak dan vsaj pol ure prisiliti do dela., ki bi bilo resnično delo. Treba b4 jih bilo naučiti tudi muke, ne samo igre. ... že n s k a h: Ena izmed najkoristnejših ln najpotrebnejših nalog, ki jih izpolnjujejo ženske ▼ življenju, je skrb. da bodo njih možje videti čedni in dostojni. Kakšen bi bil povprečni mož brez žene, ki bi se brigala vedno zanj. more uganiti le ženska. Uspehi "povprečnega moža temeljijo bistveno na ženski, ki za njim pospravlja. Vladna artiljenja strelja na Toledo Vladne civilne čete zbrane pri Buitragu severno od Madrida Nadaljevanje sledi Roman z nadaljevanji ni nobena moderna iznajdba. Njegova tradicija je prastara. Z nekega stališča bi lahko označili že Ho-merjevo Iliado in Odisejo za takšen roman, ki so ga rapsodi predavali v nadaljevanjih. Isto velja za epe srednjega veka in za pravljice iz 1001 noči. Izumitev tiskarskega stroja je potem roman v nadaljevanjih začasno ustavila, ker je bilo mogoče roman tiskati v celoti. Toda baš tiskarski stroj je potem tudi omogočil ponovno oživitev nadaljevanj, in sicer v časniških romanah. Prvi roman, Id je izhajal v tej obliki, je bil slavni Defoejev »Robinson Crusoe«. Uspeh je bil ogromen, toda šele v sredini 19. veka je začel časni-ški roman cvetetL Novi odkritelj romana pod črto je bil tedaj Francoz Ponson du TerraiL To je ustvaritelj modernega podlistkarskega m kriminalnega romana, kakor »Vitezov noči«, »Londonskih ciganov«, »Tatov velikega sveta« Ltd. Njegova produktivnost je bila strašna. V 25 letih je mož napisal nič manj nego 250 romanov, pa čeprav s pomočjo »sodelavcev« ali »zamorcev«, kakor Jih imenujejo na Francoskem. In ko pisar« tel j, ki je živel zelo razsipno, nekoč nekega svojega sodelavca ni mogel plačati, je ta iz mašečvanja v novem poglavju, ki hI ga moral napisati, »ubil« vse junake, pustil jih je le toliko živih, kolikor jih je bilo nujno treba, da so mrtvece pokopali. Te« daj se niti Ponsonu n4 posrečilo ,da M ta »svoj« roman režiL Kot prippmoček; svojemu spominu, se ja pil pisan ju in sestavljanju romanov posluževal voščenih figur, ki so predstavljale posamezne Junake in Junakinje romanov in so bOe opremljene s posebnimi znaki. Tako so imele figure, ki ao predstavljale zaljubljence, moder trak, ranjenci rdeč, mrtveci pa rumen. A navzlic tem pripomočkom se je dogajalo, da so v romanih nenadoma nastopali spet junaki, ki so nekoliko poglavij prej umrli. Med vojno 1870./71. je pk>dovit pisec umri in so ga prav tako hitro poza-htfl, kakor je bil hitro prišel do slave. Roman v podlistkih pa je ostal. ZUfiu hudičev Bogat varšavski trgovec z umetninami se že desetletja bavi z zbiranjem upodobitev hudiča in si je v tem času uredil pač največjo zbirko te vrste na svetu. Med mnogimi tisoči sHk in kipov hudiča zavzemajo posebno izdatno mesto upodobitve Zlobca po slovanskih kmečkih umetnikih. ANEKDOTA Fellcien Rope je erotično hudo obdarjen človek. Ko je obolel, mu je zdravnik priporočil skrajno vzdržnost. »Motate se, gospod doktor«, je menil Rops, »še moja krsta bo tekla za ženskami«. VSAK DAN ENA P« zavzetju montanske vojašnice s strani viadiuli čet, iščejo svojci upornikov njili trupla Fašistični miličniki korakajo na bratomorno fronto xRes. dobro si storil ženo v Dalmacijo!« »t* saj me je prisitiM« da ai poslal svojo fe. jsc) ii i - »JUTRO« St. 178. ■ 2ANE GRET: 36 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Če je zaljubljen v Betko, kakor menda misliš, Sedaj je pač jasno, kaj kani. Na mojo vero! Betty rada zaigra spogledljivi«). Ako je bila Clarku sama pri sebi naklonjena, ji utegne biti to dober nauk.« »Oddahnila bi se, če bi jo videla omožemo in preskrbljeno. Nemara da ji v Filadelfija ni škodilo, ko je imela cel roj občudovalcev okoli sebe. a tu n: medj ne gre tako. Ti moški tega ne trpijo. In Betki-na spogledljivost nam bo pripravila še nekatero bridko uro.« »Nu, Bessde, saj je še otrok. Kaj pa hočeš? Ali naj vzame prvega, ki jo poprosi za roko?« »Sani prihajajo,« je rekla Mrs. Zanova. ko je žvenkljanje kraguljčkov pretrgalo tišino. Polkovnik Zane je poskočil in odprl vrata. Širok pramen svetlobe je planil iz izbe in posijal na cesto. Trije pari krepkih konj so sta'i pred vrati, vpreženi v trojico sani — voznih košev, pričvrščenih na lesenih saniščih. Veselo vzklikanie je pozdravila polkovnika Zana, ko se je pokazal na pragu. »Prav! Prav! Tn Jo imate,« Je zaklical, ko )e Betty pritekla po stopnicah. Polkovnik jo je zavil v bi voljo kožo ln jo varno posadil v kot sprednjih sani. Pod boge ji je položil usnjen meh s segretim kamnom, ki ga je bila pripravila skrbna soproga. »Vse v redu. Poženite!« je zakMcal polkovnik. »Jasno vreme boste imeli. Na povratku pazite na vožeta in varajte -se volkov.« Dolgi biči so zapokali, kraguljčki so zažvenketali, nestrpna konji so zdrevild čez iskreči se sneg. Noč je bila jasna in mrzla, nešteto zvezd se je lesketalo izpod črnega oboka v višavi, bledi mesec je razlival svojo zimsko svetlobo na beli, zmrzli svet. Med brzim, mehkim drčanjem sanišč se je suhi sneg kakor droban prašek vrtinčil izpod konjskih kopit, in kmalu so bile vse čnno oblečene postave na saneh zavite v bele plašče. Pot je vodila nizdol mimo trdnjave, čez most in po oesti, ki je obkrožala Črni les. Precej časa so se peljali po temnem gozdu. Časih so morali vozniki peš voditi konje v strm klanec, nato so jih pa v skok zapodili po ravnem kosu poti. Na nekem ovinku so zagledali v daljavi svetlo luč, ki je pomenila konec vožnje. Čez pet minut so konji pridrevili na širok laz. Velikanski kres je gore'1 pred dvonadstropnim poslopjem. Luč je valoma bruhala skozi mala okna; cviljenje gosli, drsanje mnogih nog in bučen smeh se je razlegal skozi odprta vrata. 7 ' Od konj se Je kadfJo. Izpregft so Sh, £h skrbno odeh s kožami in jih odvedli na varen kraj, med tem ko je vesela družba izginila v hišo. Slavila so rojstni dan hčerke starega Dana Wait- kinsa. Dan je bil izmed najstarejših naselnikov ob reki; nekaj let po tem, ko je polkovnik Zane ustanovil naselbino, je bil postal lastnik svode farme. Slovel je zaradi svoje velikodušnosti in srčne dobrote. Marsikatero živinče je bil posodil, ne da bi ga bil kdaj dobili nazaij, in marsikatera vreča moke je bila zapustila njegov mlin, ne da bi bfla plačana z zrnjem. Bil je dober strelec, drevo je znal posekati, da ne kmalu kdo tako hitro, in whiskyja je prenesel več kakor vsti njegovi sosedje v dolini. Dan je stali pri vratih, s pozdravnim smehljajem na robatem obličju, in stisnil vsakemu novemu gositu roko ter mu privoščil prijazno besedo. Njegova hči Suzana je pozdravljala moške z majhnim priklekom, dekleta je pa poljubljala na lica. Suzana je bila zdrava in močna, vendar ne zala; njene nasmejane sinje oči so pričale o veselem značaju, in njenih snubcev je bilo na tucate. Mladi svet ni zapravbal časa. Kmalu je bilo plesišče polno vrtečih se postav. V enem kotu prostora je sedela zgrbančena stara ženica z belimi lasmi in bleščečimi se temnimi očmi. To je bila babica Watkinsova. Bila je stara kakor svet, tako stara, da ni nihče vedel, koliko let ima, a vendar je bila še dovoli močna, da .ie opravljala svoje delo z večjim veseljem od neka- = Toret, 3. Km 1936.. tere mlajše ženo. Pravkar le govorila z Wetzelom, ki se je opiral na svojo zvesto puško in poslušal j njeno Čebrnjanje. Lovec jc imel staro gospo nekam posebno rad; kadar se je vračal v naselbino, se je mnogokrat utavil pred njeno hišo ter ji položil debelega purana ali srnje stegno na prag. »Lew VVetzei, sram me še za vas,« je rekla babica Watkinsova. »Postavite to puško v kot m zaplešete. Bodite veseli. Saj še mste tako stari.« »Rajši bom gledal, mati« še odvrnil lovec. »Pha! Prav tako bi lahko skakaK kakor vsak drug in prav tako bi se lahko smejali, če bi le hoteli. Upam, da je našla polkovnik o va zala sestrica milost v vaših očeh?« >Ta ni namenjena takšnim, kakor sem jaz.« te mirno dejal. »Jaz nimam darov, ki fih je treba zanjo.« »Nikar ms ne govorite o darovih. Meni. stari ženski, ki živim že trikrat toliko časa kakor vi,« je nestrpno odvrnila. »Ženski tn na zahodu ni do častilčevih darov. Do močne roke ji je, ki gradi koče, do očesa, ki zna urno pomeriti s puško, do srca, ki ne pozna strahu. Graničarske »ene potrebujejo hiš in otrok. Odgajati morajo može — može, da bodo preganjali rdečekožce. može, da bodo obdelovali zemljo — kad bi pa bilo brez njih naše trudapolno življenje?« »Prav imate,« je zamišljeno rekel Wetzel. »A nerad bi gledal takšno zalo stvarco, kakor je Betty Zanova, kako gineva v neprijazni lovski koči.« revi T Admira Na igrišču Primorja ob 20.30 ob električni razsvetljavi Drevi bo živo na igrišču Primorja. Za igro z Admiro je izredno zanimanje, poleg tega bo začetek igre ob pol devetih, tako da je omogočen poset tudi onim, ki so čez dan zaposleni. V Ljubljani se zadnje čase, zlasti odkar •je nastala z »Ljubljano« nekaka rivaliteta z Zagrebom, radi postavljamo, da smo z Zagrebom že na isti nogi. Na nocojšnji tekmi bo naše moštvo moralo prestati pre-ekušnjo, ali utegne proti istemu nasprotniku doseči vsaj približno tak rezultat, kot Bt-i ga dosegli zagrebški moštvi. 0:2, tak »neuspeh« proti Admiri bi bil za naše moštvo že dokajšen uspeh. Obenem bi pa dokazal, da smo res na prilično isti višini z Zagrebom. Na vsak način smemo pričakovati, da naši ne bodo mnogo zaostali za tem rezultatom. Igra z Admiro otva-rja nekako jesensko sezono, saj bodo kmalu na vrsti prvenstvene tekme v ligi. Obenem je ta prireditev, ki je seveda zvezana z znatnimi stroški, nekak poskus, ali je športna Ljubljana že spet godna za velike mednarodne tekme. To se pravi, ali je možno doseči tak poset na velikih tekmah, da se bodo vsaj stroški krili, če že ne bo ostalo kaj za čez mesec. Prihodnjo nedeljo pride za Admiro Vienna- tedaj spet veliko moštvo mednarodnega slovesa, pa bomo videli, ali se bo pri nas moglo nadaljevati v tem slogu. Admira igra kompletna, v isti postavi, ki je igrala prvenstvene tekme na Dunaju ln ki je igrala tudi v Srednjeevropskem' cupu in v Zagrebu. Da se posetniki izognejo navalu pred blagajno, bosta ob 19. zaigrali Ljubljana B in Reka. Ter ustvarili pravo razpoloženje za glavno bitko. Kljub velikim stroškom so cene običajne. Poslovale bodo tri blagajne, poleg dveh običajnih bo pred glavnim vhodom postavljena še zasilna tretja blagajna. Četrta blagajna bo otvorjena ob vhodu za tribuno. Tod naj vstopijo na igrišče člani in starešinstvo kluba, ker si bodo samo pri tej blagajni mogli nabaviti vstopnice za znižano ceno. Kolesarji delajo vedno drenj ob vhodih na igrišče. Tokrat je zanje rezerviran vhod samo za tribuno in se naprošnjo vsi, ki pridejo s kolesi na igrišče, da se v interesu stvari pokorijo tej odredbi. SK Ljubljana. Postava moštva, ki igra proti Admiri, je razvidna z okna v tajništvu kluba; prav tako postava za predtek-mo. Igralci, ki nastopijo v prvi tekmi, morajo biti v garderobi najkasneje ob 18-45-Vsi mlajši igralci naj bodo na igrišču ob 19. Reditelji za službo na igrišču in izven igrišča naj se javijo vrhovnemu reditelju g. Šavsu točno ob 18.45. Ljubljanski bazenski podsavez. Redna seja upravnega odbora drevi ob 18.45 v posebni sobi kavarne Evropa. SK Ilirija. Redna seja uprav, odbora je izjemoma šele v sredo ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Načelniki sekcij in ostali funkcionarji naj pripravijo redna mesečna poročila. Odborniki z nabir. knjižicami naj pridejo že ob 20- SK Jadran (ženska sekcija), v 6redo 5. t. m. se vršijo na našem igrišču praktični hazenski izpiti za sodnike. Zato naj bodo ob 18.15 tete igralke na igrišču: Baby, Ade- la, Breda, Dana, Dita, Ica. Joža, Ivka, Martina, Mica Nana, Neta, Zdenka in Pavličeva. G. Kosmač sigurno. Istočasno obveščamo vse članice, da se odslej vršijo treningi samo ob petkih od 18.30 dalje. V pelek 7. t m. po treningu važen sestanek vseh članic. V nedeljo tekma na igrišču Broda. SK Reka. Drevi ob 19. igra I. moStvo nočno predtekmo z Ljubljano na igrišču Primorja. Postava je v garderobi. Navedeni igrači naj bodo ob 18-30 v garderobi Primorja. Junak noža se je dolgo skrival Ivana Serca so v soboto prijeli pri Ormoža Gornja Radgona, 3. avgusta. Kakor smo poročali, je 26. julija v Vratji vasi v Apački kotlini 221etni posestnikov sin Ivan Serec z velikim nožem smrtno nevarno poškodoval Franca Poša iz Donners-dorfa v Avstriji in pobegnil. Na podlagi tiralice, ki je bila izdana za storilcem, je orožništvo v Ormožu v soboto Serca aretiralo. Fant se je skrival v tamkajšnji okolici. Po izvršenem krvavem dejanju se je Ivan Serec še tisto noč. kakor je izpovedal, skrivaj splazil domov, se doma založil z denarjem in se nato odpravil proti Gornji Radgoni. Vzel je s seboj baje 3000 Din. Odtod se je napotil v ponedeljek zjutraj z vlakom do Ormoža in nameraval sprva k svojemu bratu, ki gospodari na stari domačiji v Veščici v Medmurju, odkoder bo se starši nedavno preselili v Vratjo vas v Apački kotlini. Ker se pa med domačimi ljudmi ni čutil dovolj varnega, jo je iz Ormoža mahnil do Maribora in odtod spet nazaj v Ormož, kjer se je potikal po okolica ln mostu, dokler ga orožništvo v soboto ni aretiralo in izročilo sreskemu načelstvu v Gornji Radgoni Aretirani Serec je imel pri sebi razne luksuzne predmete in gotovine za okrog 2200 Din. Vse to mu je bilo odvzeto in se vrše poizvedbe, odkod mu toliko denarja. Iz Gornje Radgone je bil Serec odvoden v zapore okrožnega sodišča v Maribora Franc Poš se zdravi v bolnišnici v avstrijski Radgoni. Njegovo stanje se vrača na. bolje in je upati, da bo okreval. Pač pa se še v isti bolnišnici bori s smrtjo neki Tone Golob iz Ščavnice, ki je bil takisto 26. julija v fantovskem pretepu z nožem občuno poškodovan od nekega Dreisiebner-ja iz Plitvičkega vrha pri Gornji Radgoni. ČITAJTE »LJUBLJANSKI ZVON« Radi Sreda, 5. avgusta Ljubljana 12: gramli in podobne skupina na ploščah. — 12.45: Poročrla, vreme, — 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 13.15: Operna glasba (radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila—19.80: Nac. ura. _ 19.50: Otroška ura (ga. Cirila Skerlj-Medvedova). — 20.10: Zdravniška ura (dr. Ivo Pire). — 20.30: Violinski kon-eert Petra Freunda fz Novega Sada, pri klavirju Tereza FretmcL — 2-1.15: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 22: Cas, vreme, poročila, spored, — 22.30: Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu (plesni orkester Erich Herse). Beograd 1720: Koncert orkestra.—18.30: Skladbe za čelo. — 19-50 Pesmi. _ 20.20: Plošče in humor. — 21.30; Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22; Reportaža z olimpiade. — 22.30; Plošče- — Zagreb 20.10: Lahka godba. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Reportaža z olimpiade. — 23: S turneje Zagrebške filharmonije. — Praga 19.20: Koncert orkestra in solistov. _ 20.30: Plošče. _ 2045; Orkestralen koncert — 21.45; Prenos z olimpiade. — 22.15; Plesna muzika. — Varšava 20; Plošče. — 20.30; Mikrofon na potovanju. — Zl: Chopinove skladbe. — 22.35 Orkestralen koncert poliake glasbe. — Dunaj 12; Koncert orkestra. — 16.06: Lahka glasba na ptoščah. _ 17.30: Koncertna ura. — 19.10; Olimpijska reportaža. —" 19.40; Meh za smeh. — 21: Prenos orkestralnega koncerta iz Salzburga. — 22.25; Prenos iz Berlina. — 22-50; Lahka in plesna muzika. — Nemčija 19; Olimpijski odmevi. _ 20.10: Pester glasbeni večer. — 22.15; Poročila« olimpiade. _ 23.30: Koncert solistov. — 24: Plošče. — 050: Nočni koncert. Uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javlja tužno vest, da je umrl danes po kratki in mučni bolezni njihov dobri tovariš, podravna-t si j, gospod Pogreb se bo vršil t. m. ob 17- uri izpred mrtvaške veže državne bolnice. Blagega tovariša ohranimo v trajnem spominu! LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1936. Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanja da je preminul danes njegov podrav-nateIj, gospod Pogreb se bo vršil 5. t. m. ob IJ. uri izpred mrtvaške veže državne bolnice* Pokojniku, ki si je istekel s svojim požrtvovalnim in neumornim delom neveidjivih zaslug za procvit zavoda, ohranimo trajen in časten spomin! LJUBLJANA, dne 3* avgusta 1936. Vojvoda je pomiril Ambroža in ga povabil v svoje stanovanje, da se nemoteno pomenita o pravem vzroku nesporazuma. Tomy je oba zlikovca skrivaj opazoval in se odločil prisluškovati njunim razgovorom pri zadnjih oknih. UUUUUULJDDnD tftovnan v slifcah. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. Jt CX €91 f S bC €& patrulj 46. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite J,' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ti©oča se malih oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. mmmm Beseda 1 Din, davek 3 Din »a šifro ali dajanj« naslova ff Don. Najmanjši znesek 17 Dm. Krojaškega pomočnika mlajšega, zmožnega veliikih del in konfekcije, FprejnH-m takoj. Gogtt+a, krojač, Jesenice. 17TJCM Pomočnike »Itkarske rn pleskarske _ — sprejmem. Ambrožič, Večni! pot št. 7 pod Rožnikom. 177.1C-1 Dekle pridno in pošteno, ki zna *amostojno kuhati. sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra t Trbovljah pod »Trsovska hiša«. 17717-1 Elektrotehnik absolvent srednje tehnične Sel«, ti ima izpit aili ga lahko kmalu pokril, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, dober projektant in akviziter — dobi mesto. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki pod šifro >Agil«n hi marljive na ogl. odd. Jutra. 17732-1 Izvrstno ondulerko zmožno vseh dainskih del, sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovilni cah Jutra. 17737-1 Plačilnega natakarja (ico) * kavcijo, sprejme takoj ali 16. avgusta za stalno vodstvo kavarne »Leon«. 17735-1 Trgovsko informacijska pisarna išče v vseh, tudi najmanjših mestih naše kraljevine honorarne inteligentne dopisnike, ki dobro poznajo prilike posameznih trgovskih podjetij v svojem mestu. Ponudbe j« poslati na »Registar«, Beograd. Postarala fah 460. 17686-1 Brivski pomočnik prvovrsten delavec ter nekadilec, dobi stalno mesto. Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ni. 9. 177(17-1 Natakarica mlajša, poštena, ki je službovala že v večjih obratih, prosi nameščenja 15. avgusta ali pozneje. Reflekt.ira samo na boljša mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 177115-2 Damski frizer porffdctien, z mojstrskm izpitom, išče mesto, po možnosti v Ljublja.ni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Frizer«. ,17738-2 17 leten fant absoJv. meščanske šole, z znanjem nemščine (ne per-fekt-no), išče mesto v pisarni ali kak drug primeren posel. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »'Delovna moč«. 117088-2 Trgovski pomočnik manufakturist, — vojaščine prost, išče stilno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajši«. 17G90-2 Popravni izpiti Z avgustom se je pričel na narodni šoli v Sp. Šiški novi učni tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol. 17703-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din. Steklenic različnih, več tisoč, poceni prodam. Ponudbe pod na ogl. odd. Jutra 17704-6 Otroški voziček globok, poceni naprodaj. — Poljanska c. 51-11. 17600-6 Dvigalo nosilnosti 300 kg, primerno za skladišča, na električni pogon s transraisijo, ugodni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17703-6 Službe išče Vsaka beseda SO par; davek 8 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Starejša oseba nad 40 let, želi nameščanje za kuharioo. Ponudbe na osrf. odd. Jutra pod šifro »Starejša«. 1772B-2 Služkinja pridna in poštena vešča vseh gospodinjskih del, vajena tudi nekoliko kuhe, išče mesta v Ljubljani ali na Gorenjskem. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. H-7696-2 Dobra šivilja se priporoča damam na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 177.14-3 Potniki Provizijskega zastopnika za prodajo reklamnih koledarjev, iščem za vso dravsko banovino. Nadov v vseh poslovalnicah Jutra. 17739-o Strojepisni pouk za časa počitnic (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvezbane. Večerni tečaj. Učna ura znižana na 2 Din. Vpisovanje in pri-četek novega tečaja 4. avgusta. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. 177C8-4 G. Th. Rotman: Miha Klapouh In njegovi prijatelji 102 Na smrt prestrašen in bled od togote je zgrabil lonec z mrzlim krompirjem, peso, solato in drugimi včerajšnjimi ostanki, iz katerih je mislil napraviti laško solato. V tem, ko ga je skušal Muki ugrizniti v nogo, je kuhar grozeče za-vihtil lonec... urejuje Davorin Barije* — Izdaja a Beaeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bajramov med prodaja na debelo Din 1B čebelarstvo Bartolovi č, Pi-škoirevci. 17700-33 PoKiŠivo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Naprodaj je jedilnica, spalnica, španska stena, fotelji, tapec. erker, bardžera salon, preproge, obloge za radiatorje knjižna omara, vaze- orig. olj. stike, damsko sedlo, pregrinjala za otsomano, postelje in mizo, avto »Adler<, 4-sedežna limuzina. Vsak dan od DO. do pol IE. in od 4. do 7. ttre. Tržaška cesta 4/a, vila »Nasta«, Golob. 17731-13 Različno pohištvo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. mm-i3 Radio »Orion« 2 pdus 1, izve čreden sprejemnik za vse tri valovne dolžine, skoro nov, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. MD-9 Beseda 1 Din. davek 3 Din ja šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompan jona! J. vlogo 120.000 do 1G0.000 Din, sprejmem v sijajno uspevajoče podjetje zaradi razširjenj«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezskrbna eksistenca«. 17556-16 Kompanjona z denarjem, za prav dobro podjetje v Ljubljani, ki bi sodeloval kot potnik, — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »BI'.1«. 17705-i'6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova ' Din. Najmanjši znesek 17 Din Na Celovški c. št. 78 oddam veliko gospodarsko poslopie, primerno za delavnico. 171im-19 Krojaški lokal dobro vpeljan, oddam v na-jtim aH prodam takoj. Maribor, Dvorakova 10. 177J3-1G Prostor velik, suh in svetel, solnč-na lega primeren za delavnico lahke obrti, poleg tudi stanovanje, takoj oddam. — Smartinska c. 110. 177-0d9 Lokal in sobo poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16488-19 Beseda 1 Din, davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din. Tristanovanjsko vilo z lepim vrtom za Bežigradom, prodam. Nekaj hipoteke prevzamem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 175^-20 Veliko zemljišče travnik, prodam. Cena nizka, oddaljen kakih 200 m od glavne ceste v Ljubljani, uporaben za razno. Sprejme se tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17701^?) Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir prvovrstne znamke pripraven za dvorane, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17739-36 Kolesa pnnikl-ana in pokromana, najboljših nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah samo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36. 17731-Ut Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Drobilee dobro ohranjen, za droblje nje kamenja z motorjem, kupim. Ivan Mikec, Mali Slatnik Novo mesto. 17607-7 Parcele v neposrednem centru Ljubljane, prodamo ali dnino damo v najem z ie postavljenim poslopjem, katero je pripravno za večji obrt. — Pojasnilo Mihelčič, Borštnikov trg 1. 17700-3) Dvosob. stanovanje pnrketirano, s pritiklinami, oddam. Bazoviška ul. 4. Moste. 177>: 8-21 Vilo z vsem komfortom. oddam v najem v okraju sv. Jožefa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17534-21 Dvosob. stanovanje parketirano oddam. Glince, Cesta X, št. ,111, ob Gra-daščici, Koleziia. 17740-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, za manjšo odraslo družino, oddam septembra. Celovška c. M. — Šiška. 17738-91 m real. pisarna, družba z o. z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/11. odda sledeča stanovanja: Enosobna: ccn-ter Din Sv. Jakob SX>, Kolezija 330, Šiška 3«. Dvosobna: center 8fl0 mesto 6T0, 4£T>, aTiO. Bežigrad 500, Moste SCO. Trosohna: center 1.100, 930, mesto Bežigrad 8», 750. 17337-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje parkrtirano s pritikjinaimi, ne pritlično, išče dvočlanska družina. — Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »September«. 170S4-Li:a Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Stanovanje obstoječ« iz 3 velikih sob, knhinje in ostalih pritiklin, za Din 560, oddam za no-vemberski termin. Vprašati pri hišniku Celovška cesta 78. 177110-31 Trisobno komfortno stanovanje oddam na Bleiweisovi cesti 9,1. Ogledati od 10—16 in 15—118 ure. — Vprašati II. nadstropje. 17706-31 Sobo kuhinjo s predsobo, nasproti požte, primerno za stanovanje, obrt, pisarno, društvo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17604-21 Enosob. stanovanje s kabinetom ali 2 sobici z vsemi pritiklinami za Din 400 do 500 Din, 20 minut do centra, išče.jo 3 odrasle osr>,be. Soška 13. Zavri. Kolezija. 1771:3-31 a Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 3—4 dijakinje od boljših družin, sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jii"tra. 17KJ83-32 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam na Starem trgu 10/TJ. 17736-33 Sobo oddam. Kržičeva c. 3/n, vrata 11 (pred artilerijsko vojašnico). 17737-28 Lahka LETNA OBLAČILA b uret kaša 1 i s t e r i. t. d. v odličn; izdelavi si nabavite najceneje pr1 PRESKERJU, sv. PKTKA C. 14. Telefon 2050 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. Opremljeno sobo z eno ali dvema postelia-ma, oddam takoj. Nebotičnik V. nadstr. 17G88-33 Sobico s posebnim vhodom, takoj poceni oddam. Gosposka ul. štev. 10/1. .7667-38 2-sobno stanovanje na Rimski cesti št. 28 — oddam za 1. september t. 1. 17734-31 Dvosob. stanovanje z veliko kuhinjo s plinom, oddam 1 .septembra. Stari trg 19. 17735-31 Sostanovalko sprejmem v podstrešno sobo 15. avgusta za 100 Din mesečno. Mestni trg .M/I, stefi. m:e-28 Stanovanje obstoječe i« 2 parke ti ranih sob, kuhinje ter vsieti pritiklin, oddam 1. septembra samo mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17332-31 Informacije Beseda <1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Grafolog in hirozof N. Sadlucki v Mariboru. Sprejema vsak dan t 9—12, 14—19. Ostane v Mariboru i še do 23. avgusta. Naslov: | Maribor, Hotel »Zamorc«, j soba 36. 177-34-31 Specijalna mehanična delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela J. Kraljic Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. Tel. 2535. Specijalni oddelek za popravila Diissel-motorjev. □UUUUUUUUUUDC3D UUUUUUDDODDOOC uspehov oa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□CD en oglas JUTRU" baederjeva CAOLA krema Mala škatlica Velika škatlica Din 6.— Din 12.— ZA NEGO LEPOTE ZA ŠPORT ZA SOLNCENJE Jugosl. pat. br. 10.997 in 12.195 □□□□□nmnmnna Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka, kakor » časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočenr čitateljev. Redno ogla šanje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu tn 'nipcu. SVETOVNI KRTTPP DIESEL IN KRUPP JUNKERS DIESEL OD 2 — 7 TON ! GLAVNO ZASTOPSTVO O. ZUZEK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 11 PET KNJIG ZA 20 DIN vasn da edino Vodnikova družba ISSUBBnHflMr Ploščice za in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje n MATERIAL" LJUBLJANA, Tj rševa 36, tel. 27-16 Motorna kolesaj Harley-Davidson in B.S.A. najnovejši modeli prispeli kakor I tudi rezervni deli, auto in motor pribor. Glavno zastopstvo i motornih koles Harley-Davidson in B.S.A., Plinovka Amal. [ Amac, Binks, B&B, Lucas magneti, dinami, svetiljke, akumulatorji, rezervni deli vedno na zalogi ŠTRBAN - Zagreb, lika 164J za ustreljeno srn. preko 12 kg težko plača Postavno čakovec, pod znanimi pogoji TVRBKA E. VAJDA, čakovec Obračun sledi takoj po prejemu. ■i ■■■:*<.r-- ■ ■. .•.-•J'-' ■ • • * 'v , S S ... ft % ;. ••.:••• ..V ,•