a«fj« izhaja vsak dan razen nedelje In praz-gikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina v. dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K >8'—, polletna K 9'—, Četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo ..Zarje" * Ljubljani, Selenburgova uiica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od II.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlSk rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste PoHamesna številka dinarjev. Stev. 157. V Ljubljani, v ponedeljek dne 11. decembra 1911. Leto L Draginja in karteli. Poročilo draginjskega odseka o a-dministrativnih odločbah je poročevalec sodr. dr. Renner izdelal. Poročilo navaja najprvo razne odseku odkazane predloge o kartelih in pravi dalje: Da se čim prej ublaži sedanja dra-ginjska nadloga, se odsek ni smel lotiti velikih zakonodajalnih del, temveč se je omejil na priporočilo administrativnih odredb, s katerimi naj vlada neposredno in nemudoma prepreči podraženje kartelov, na bližnje odpomočke, ki naj pripravijo nadaljna dela. Iz tega vzroka je izbral odsek najkonkretnejše predloge, ki so mu bili predloženi, točko 1. in 2. Adlerjevega predloga za podlago svojih posvetovanj. Ti predlogi obsegajo dve zahtevi : prvič priprave za monopoliziranje velike trgovine, in drugič uporabo administrativnih odredb proti kartelom. Vladni zastopnik sekcijski načelnik Brosche je izjavil, da je vlada pripravljena »študirati« monopoliziranje železa, cukra, piva, petroleja, špirita, premoga in mila in poročati o teh študijah zbornici. Tudi drugemu delu predloga, da nastopi vladi proti pretiranemu podraževanju kartelov z administrativnimi odpomočki, ni nasprotoval, pač pa bi se tako administrativno poseganje moralo ozirati na posebne razmere v industriji. Kot nedopustne pa je označil vladni zastopnik take odredbe, kot jih je vlada izvajala proti petrolejski čistilnici v Dziedi-czu in Limanowi. Dalje se je uprl stilizaciji predloga, ki govori o »kartelnem ode-ruštvu«. Vladni pomisleki niso prepričali odseka, da bi izpremenil svoje predloge, ali da bi ublažil njih Stilizacijo. Glede na priprave za monopolizacijo velike trgovine kaže notranja uredba kartelov državni oblasti pot, kako naj nastopi. Industrijska panoga,/ki se kartelizira, koncentrira po navadi vso prodajo na enem mestu in si ustvari privatni monopol velike trgovine, ki zastavlja odjemalcem pot do poedinih podjetnikov. Nekateri karteli, kot n. pr. pivovarnarski kartel, dosegajo enak uspeh s pogodbami za ohranitev odjemalcev. Tako je konzument nasproti proizvajalcu brez vse obrambe. Stoprav od trgovinskega monopola vodi pot k uravnavi produkcije, k razpredelbi letnega izdelka na poedine obrate in k spojitvi produkcije same, k trustu. Za zgled navaja poročilo centralizacijo špiritove prodaje pri »Avstrijskem zavodu«. Skoro ves špirit av-stro-ogrske monarhije je od 1. septembra dalje v rokah tega zavoda ; kartel je sklenjen na deset let. Podoben kartel so pred kratkim sklenile tovarne sirovega cukra s čistilnicami, in velja pogodba do konca 1. 1917. Poročilo pravi : Špiritova centrala se je ustanovila, sladkorna centrala, in predkratkim tudi prodajalna družba za petrolejske izdelke. Centrala torej urejuje vso prodajo in prodaja ali liberira ves pridelek. Ta funkcija privatnega monopola je čisto priprosta. Mogoč je dvom v sposobnost državne, birokratične uprave za vodstvo produkcije, sposobnost za razprodajo v velikem ji ne more odrekati nihče. Saj ne bi bilo treba druzega kot prevzeti vodilnega funkcijonarja one banke, ki oskrbuje te posle, v državno službo. Če pa ima država veletrgovski monopol v domači deželi, tedaj ima producente in produkcijo, tvorbo cen in prodajne pogoje popolnoma v svojih rokah. Trgovski monopol je prvi korak na poti k podržavljenju produkcije. Pri tem ne gre za nov monopol, temveč le za premembo obstoječega izkoriščevalnega monopola v socialen državni monopol. Nato podaja poročilo pregled o kartelih, ki imajo centralno prodajno pisarno. Ta pregled — ki pa ni popoln — nam kaže, kje je treba prijeti, razodeva nam pa tudi pospešeno koncentracijo in prodiranje privatnih monopolov. Ne le poslednji konsu-mcnt, temveč tudi vsa obdelujoča industrija, se pogreza bolj in bolj v tlačanstvo in podložnost karteliranih sirovinarjev. V takih slučajih je podržavljenje nujen interes vsega gospodarstva. Glede na administrativne odredbe zoper podraževanje kartelov so se vlada in posamezni poslanci vznemirjali nad izrazom »oderuštvo kartelov« in oporekali analogiji med amerikanskima petrolejskima čistilnicama v Dziediczu in Limanowi in med domačimi karteli. Označba »oderuštvo« ne velja v kazenskopravnem smislu. V gospodarskem smislu pa imamo opraviti z dobičkarskim izkoriščanjem namenoma povzročene stiske konzumentov, torej z oderuštvom. Predloga Schopferja in Steinhausa, ki sta hotela oblažiti izraze, v odseku nista dobila večine. amm ANTON ČEHOV: V temi. Stopivši v kuhinjo se je namenil v kot, kjer je na postelji pod polico za posodo spala kuharica. — Pelageja! — je začel dotipavši njena pleča, pa jo je potresel. — Ti! Pelageja! No, kaj si se potuhnila? Vem, da ne spiš! Kdo pa je zlezel pravkar k tebi skozi okno? — Hm?... Ne kaj takega! Kdo je lezel? Kam je lezel? — Nikar ne klepetaj... tega ne boš utajila! Povej raje svojemu fantu, da naj se raje zlepa pobere. Slišiš? Tukaj nima nič iskati! — Ali ste ob pamet, gospod? Ne, kaj takega!... Mislite, da ste našli neumno gosko... Dan za dnem se trudiš. Letaš okolo, ne daš si miru; a po noči dobiš tak pozdrav. Za štiri rublje na mesec služiš... ob svojem čaju in sladkorju, in potem te besede, to so edino počaščenje, ki ga imaš. Pri trgovcih sem služila, ampak take sra- ■i mote še nisem doživela. — No, no, le nehaj s svojimi tožbami! Glej, da pri tej priči izgine soldat! Slišiš? — Sram vas bodi, gospod! — je dejala Pelageja, in njene besede so dišale po solzah. — Izobražena... blagorodna > gospoda, a brez občutka, kako nam je ob naši bedi, ob našem nesrečnem življenju... — Zaplakala je. — Lahko je nas eno žaliti. Nikogar ni, ki bi nas branil. — No, no... meni je vseeno! Gospa me je poslala sem. Zastran mene spustiš lehko škrata k sebi skozi okno, meni je vseeno. Državnega pravdnika namestnik se je navsezadnje prepričal, da nima prav, in se je odločil, da se vrne k soprogi. — Poslušaj Pelageja, — je dejal on, — ti si vzela mojo haljo, da jo očistiš? — Oh, gospod, oprostite, pozabila sem Vam jo položiti na stol. Pri peči visi na kiinu... Gagin je dctipal haljo pri peči, jo ogrnil in po prstih odšel v spalnico. Marija Ivanovna je po odhodu moža legla na postelj in čakala. Tri minute je bila mirna, a potem jo je začel mučiti nemir. Kako dolgo hodi! — si je mislila. — Vesela bi bila, da je tam le... cinik, ampak če je tat?« In fantazija je zopet narisala sliko: mož vstopi v temno kuhinjo... udarec s toporiščem ... brez glasu umira... mlaka krvi.. Minulo je pet minut, pet minut in pol, šest minut. Na čelo ji je stopil mrzel pot. — Bazil! — je zacvilila. — Bazil! — Kaj kričiš? Tukaj sem... — je zaslišala glas in korake svojega moža. — Ali te more, kaj? Državnega pravdnika namestnik je stopil k postelji in sedel na rob. — Nikogar ni tam! — je dejal. — Tebi se je le sanjalo, coprnica... Le pomiri se. tvoja neumna Pelageja je prav tako moralna kakor njena gospa. Ti strahopetka taka!... In državnega pravdnika namestnik je dražil svojo ženo. Razhodil se je, pa mu ni Indijski maharadža (domač knez) gre sprejemat angleškega kralja, ki je prispel s svojo ženo v Indijo, da se da ob velikanskih slovesnostih kronat za cesarja Indije. Odsekov predlog se glasi: V obrambo pred kartelnim oderuštvom se poziva vlada: 1. Da poslanski zbornici čim preje poroča o predpogojih za monopolizacije velike trgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in drugimi izdelki, ki jih karteli podra-žujejo. Nadalje pa tudi o monopoliziranju produkcije teh izdelkov; 2. dokler ni kartelnega zakona, da odtegne kartelom vse ugodnosti na državnih železnicah in da s strogim izvajanjem zdravstveno-policijskih, obrtnopravnih in davčnopravnih predpisov nastopi proti kartelnemu oderuštvu podobno kakor je nastopila zoper petrolejski čistilnici v Dziediczu in Limanowi. Tržaška deželna konferenca. Trst, 10. decpmbra. Danes je zborovala v Delavskem domu redna konferenca deželne organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu in je rešila svoj dnevni red, ki je bil za razvoj stranke v tem mestu in njega okolici zelo važen. Konferenca je pokazala velik napredek stranke v Trstu in je bila zanimiva tudi glede na delegacije Udeležilo se je zborovanja 80 delegatov; ali važneje je dejstvo, da so bile zastopaue vse stroke delavcev iu malodane vse vasi in vasice tržaške okolice poleg mestnih organizacij. Goriško deželno organizacijo so zastopali sodrugi dr. Tuma, dr. Dermota in Komavli ; tudi iz Nabrežine je prišlo veliko gostov, ki so z ozirom na bližino Trsta interesiraui na po-kretu in razvoju naše organizacije. Izvrševalci odbor stranke je bil preprečen poslati delegata ker je prvotno namenjene so-druge važno delo v drugih krajih oviralo. Otvoril je konferenco ob 10. dopoldne sodr. Ivan Regent v imenu političnega odbora s primernim pozdravom in naglašajoč važnost dnevnega reda, ki se ima rešiti na tem zborovanju. Za predsednika konference sta bila izvoljena sodruga Milost in Mihevc Poročilo političnega odbora je bilo soglasno sprejeto na znanje Dočim bomo o teku konference same še obširneje poročali, objavljamo danes dve resoluciji, ki sta bili sprejeti po poročilih sodrugov P e t e j a n a in dr. F e r f o 1 j e. Resolucija, ki jo je predlagal sodrug P e-t e j a n , se glasi: „Deželna konferenca nalaga prihodnjemu političnemu odboru, da deluje v političnih in bilo več do spanja. — Ti strahopetka taka! — se je smejal. — Jutri pojdi k zdravniku, da ti izleči tvoje halucinacije. Psihopatka! — Po katranu je zadišalo... — je dejala žena. — Po katranu ali pa po Čebulji... —da ... Nekaj takega je v zraku ... Spati se mi več ne ljubi! Veš kaj, luč nažgem ... Kje so užigalice? Pa ti pokažem sliko prokuratorja. Včeraj se je poslavljal od nas in poklonil vsakemu svojo sliko. Z lastnoročnim podpisom. Gagin je uprasnil z užigalico ob zid in užgal luč. Ali še preden se je za korak oddaljil od postelje, da poišče sliko, je za-vreščal vzad za njim oster krik. Ozrši se je zagledal široko odprte ženine oči, obrnjene nanj polne začudenja, 'strahu in gneva... — Ali si v kuhinji slekel svojo haljo? — je vprašala vsa bleda. — Zakaj? — Poglej se! Državnega pravdnika namestnik se je pogledal in zavpil od začudenja. Na njegovih ramah je namesto nočne halje visela vojaška suknja. Kako je prišla na njegoVe rame? Med tem, ko je razreševal to vprašanje, si je žena s pomočjo fantazije narisala novo strašno nezaslišano sliko: tema, tišina, šepetanje itd. itd... ANTON CEHOV: Maščevalec. Malo poznje, ko je Fjodor Fjodorovič Sigajev zasačil svojo ženo na poti pregrehe, je že stal v orožarnici Šmuks & Co. m si izbiral primeren samokres. Njegovo obličje je izražalo gnev, žalost in neupogljivo odločnost. »Vem kaj mi je storiti ... — si je mislil. — Podlaga rodbine je oskrunjena, čast je noteptana v blato, grehota slavi zrn" zatorej moram kot član meščanske družbe in kot poštenjak nastopiti pot maščevanja. Naiprvo ubijem rijo jn njenega ljubimca, a potem Še sebe...« S nikoli ni izbiral samokresa in nikogar še ni ubil, ampak njegova fantazija je že naslikala tri okrvavljena trupla, razbite čepinje, cedeče se možgane, množico zijal, razparanje trupel... S škodoželjnostjo užaljenega človeka se je naslajal nad grozo soroščine in občinstva, nad smrtnim bojem nezvestnice in v mislih je že čital uvodnike o rušenju rodbinskega žjvljenja. Poslovodja skladišča — gibka, Francoze posnemajoča postavica V beli vestji — je razložil pred njim samokrese, pošaral je z nožicami, spoštljivo se nasmehnil in dejal : ' Svetujem Vam, msje, da vzamete tale samokres.. Sistem Smith & Wesson. 1 rojen efekt, z ekstraktorjem, zadene na šeststo korakov, s centralnem nabojem. Dovoljte, msje, da obrnem Vašo pozornost na ličnost izdelka. Najmodernejši sistem, msje... Vsak dan jih spečamo tucat za razbojnike, volkove in ljubimce. Zanesljivo in krepko orožje, nese na najdaljše razdalje in točno ubijejjeno in ljubimca. In za samomorilce, msje, ne poznam boljšega sistema... agitatorčinih vprašanjih po lastni iniciativi kot organ samostome politične orgauizaci|e. Konferenca nalaga političuemo odboru, dt, deluje na to, da se bo v vseh institucijah, katerim načeljujejo socialni demokratje, ravualn po načelih narodne enakopravnosti." Resolucija sodr. dr. F e r f o l j e je sledeča : „1. Uvažuje, da ima slovenski živelj v Trstu kot močna manjšina poleg italijanske večine brezdvomno pravico do obstanka in do svojega naravnega kulturnega razvoja; da tvori ogromna večina tega slov. življa baš slov. delavetsi); da je v prvi vrsti ljudsko in strokovno šolstvo, ki je edino delavstvu dostopno, sposobno širiti kulturo med delavskim slojem in ustvarjati moralue kakor tudi materielne predpogoje za končno socialno osvobujeme; da italijanska meščanska večina negira slov. življu v Trstu sploh pravico do obstoia in mirnega razvoja, zahtevajoč od slov. življa nasilno asimilacijo z italijanskim in da so v Trstu šole družbe Sv. Cirila in Metoda pri vseh svojih nacionalističnih in klerikalnih tendencah, katere slov. soc. dem. proletariat a priori odklanja, sedaj vendarle edini nadomestek javnega šol. izjavlja konferenca, da ne soglaša z glasovanjem tistih soc. dem. poslancev, ki so v mestnem svetu tržaškem dne 2. decembra glasovali proti podpori družbi sv. 0. in M., niti z utemeljevanjem glasovanja; Dež. konf. nalaga bodočemu političnemu odboru, da v takih in enakih slučajih doseže sporazumno postopanje z ital. soc. dem stranko v Trstu II Z ozirom na to. da služi izobrazba delavstva poleg mednarodne delavske solidarnosti kot eden glavnih pripomočkov v boiu proti mednarodnim izkoriščevalcem izjavlja kon f e r e n c a , da je dolžnost strauke, podpirati na vso moč obstoječa socialistična izobraževalna društva, ustanavljati nova društva, med temi posebno tudi mladinske in ženske organizacije, ter spajati po potrebi taka društva in organizacije v zveze. V to svrho nalaga konferenca bodočemu političnemu odboru, da se v družbi z »Ljudskim odrom” in event z dru* gimi faktorji izvrši ta naloga v zmiilu željd in nasvetov, izraženih od delegatov na konferenci." V politični odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Regent Ivan, Golouh Rudolf, Petejan Josip, Makuc Ivan, Kathol Ignac. Mihevc Nace, Gruden Ivan. V kontrolo pa: Sešek Fran in Uršič Juri. Ko je bil dnevni red izčrpan, je delavski pevski zbor zapel „Delavski pozdrav". Nato je sodrug Milost, naglašujoč plodno delo, zaključil konfeienco. NOVICE. * 3200 kron Je zgorelo t pefii. Blizu Mareina na Salzburškem je skril kmet Gangl-bauer, star in nezaupen mož, vse svoje pre možeuje 3200 kron v bankovcih v peč, ki je dotlej še nikdar niso zakurili. Prišel pa je v hišo gost, ki so mu odkazali stanovanje v izbi, kjer je bila dotična peč Ker ui nikdo vedel o skritem denarju, so peč dobro zakurili in le zgorelo vseh 3200 kron. Kmeta tedaj ni bilo doma ; ko se je vrnil, je opazil v svojo veliki* grozo hudo škodo, ali bilo je prepozno. * Stodeset let stara žena. V občini Ocsenjiu na Ogrskem je umrla vdova Bijo, stara 110 let. Ohranila je dušuo in telesuo či-lost do svoje smrti in je bila samo dva tedna pred svojo smrtjo bolna. * Zločini bab'ce. Iz Dječina poročajo: V sosedujih saških vaseh so opazili v zadnjem času nenavadno zmanjševanje števila porodov. Preiskovali so vso stvar in dognali, da je ba- Poslovodja je napel in sprožil petelina, dihnil na cevko, meril in bil ves iz sebe od navdušenja. Kdor je gledal njegovo vzhičeno obličje, je bil uverjen, da bi si z največjim veseljem pognal krogljo v črepinjo, samo če bi imel samokres tako znamenitega sistema, kakor je Smith & Wesson. — In koliko stane ? — je vprašal Si-gajev. — Petinštirideset rubljev, msje. — Hm !... Zame je to drago ! — V tem slučaju, msje Vam priporočam drug, cenejši sistem. Izvolite si ogledati ta revolver ? Ogromno izbero imamo, v različnih cenah ... Naprimer ta samokres sistema Lefaucheuxa stane le osemnajst rubljev, ampak .. . Naprimer vodja je zaničljivo namrščil čelo ...) ampak, msje, ta sistem je že zastarel. Kupujejo ga dandanašnji le še umstveni proletarci in umobolni. Usteliti sebe ali ženo iz Lefacheuxa velja danes za znamenje slabega okusa. Dobri okus ceni le Smith & \Vessona. — Jaz ne nameravam streljati ne sebe, ne drugih, — se je zlagal Sigajev mrko. — Potrebujem ga le za deželo... da preplašim tatove... • (Konec prih.) bica Antonija Heide v Policah povzročila v nič manj k*kor 600 slučajih splave. Zločinska babico so prijeli. * Milionarjev sin je izginil. Vdova miliouarju Kinczy je napravila pri budimp*-štinskih oblastih ovadbo proti neznanim ose-ain, ki so ji odvedle 17 !etn*ga sina Dioniza iz budimpeštanskega zavoda Gospa Kinezyjeva je sina .jako strogo vzgajala Zato je pobegnil že lansko leto v Arad k svoji sestri, soprogi huzarskega nadporočnika, ki so ga potem postavili za jeruba mladeniču Medtem pa je mati storila vse potrebno, da dobi sina »azaj, a dolgo njena prizadevanja niso imela uspeha. Končno se je mati obrnila na notr. mini-trstvo, ki je v najvišji instanci odločilo, naj se sin vrne materi. Med tem časom je bil mladi mi-liouar v budimpeštanskem institutu. K» je prišla mati z ministrsk.m odlokom v institut, so ji povedali, da je sin izginil. Pred begom ga je sestra telefonično poklicala in se je z njo razgovarjal v angleškem jeziku. Ob tej priliki je najbrže izvedel, da se vrne k materi iu izginil še tistega dne. Konflikt na španskem dvoru. Med španskim kraljem Alfonzom in njegovo teto infautiujo Evlalijo je nastal razpor. Pretekli teden je dobila v Parizu živeča Evla-lija brzojav od svojega nečaka, v katerem le-ta izraža svoje začudenje nad nameravano priob čitvijo spominov in ji ukazuje, da počaka z objavo knjige dotlej, da ji izrecno dovoli. Knjiga V^\\\ V Prinzess ■ Eulaha me • je bila kralju neprijetna, ker se med drugim izreka za neodvisnost žene, za enako veljavo vseh družabnih razredov, proti neločljivosti zakona iu ker iz knjige sploh diha moderen duh, ki ga kraljevsko veličanstvo pač ne prenaša. Izprva je kazalo, da se Evlalija ne bo pokorila kraljevemu ukazu: odbrzojavila je Alfonzu, da se čudi njegovemu inkvizicijskemu nastopu in naročila prodajo vseh svojih, posestev na Španskem. V Špauiji so pričakovali z veliko napetostjo Evlalijinih spominov; samo ena madridska kujigarna je naročila 5000 izvodov. Pa tudi španski dvor je bil zelo radoveden, kaki bodo Evlalijini spomini. Naenkrat pa se je zgodilo, da iz vse te senzacije ne bo nič. Evlalija se je namreč udala kraljevi želji in ne priobči kralju neljubih spominov. * Naslednik Mone Lize. V pariškem Louvru ui več prazna stena, odkoder se je smehljala Mona Liza. Sprva so nameravali obesiti na steno tablico, kjer je bilo zapisano ime ukradene slike in dneva, ko je prišla slika v narodno zbirko in izginila iz nje. Toda to žalostno-komično misel so kmalu opustili. Od zadnjega torka visi namesto Mona Lize druga podoba. Podoba je mojstrski portret Rafaelov Baltazar Castiglione, ki je Moui Lizi podoben kakor brat. Baltazar Castiglione ima tudi sličen smehljaj na obrazu kakor Mona Liza. * Zločin v avtomobila. Na veliki glavni cesti, ki vodi iz Ženove v Pariz, se je zgodil prejšnji teden doslej še nerazjasnjen zloSin. Med Moutereaujem in Melunom je slišal cestar dvoje strelov. Tekel je v smeri proti streljanju in je opazil v daljavi avtomobilista, ki je skušal vreči iz avtomobilu moža. Avtomobilist je planil v voz in odpeljal z največjo naglico proti Melunu, veudar pa je cestar še lahko zagledal avtomobilovo številko. Številka je bila 701 S 2. Ob cesti je našel cestar moža, ki je bil dvakrat ustreljen iz revolverja v glavo. Smrtno-ranjenega neznanca so prenesli v cestarjevo hišo kjer je v tujem jeziku zašepetal par besed in izdihnil. Pri sebi je imel 450 frankov v bankovcih ter notico „H. S. G. 3 Milton", kar je najbrž poštni naslov za Pariz drugače pa ni imel ničesar, po čemer bi dognali njegovo identiteto. Na zločinčev avtomobil 60 takoj napravili telegrafičen lov, a niso imeli uspeha Dognali so le toliko, da sta oba moža zajutrkovala v Melunu in 8ta bila najbrž Italijana. Morilca bodo dobili tem težje, ker avto-mobilova številka ni bila prava. Avtomobil, ki ima res številko 701 S. 2, je last melunskega trgovca b kolesi, ki ni v nikaki zvezi z zločinom. * Prijetna jetnlšnlca. Pariški listi poročajo o nenavadnih razmerah v alžirski bar-beroški jetnišnici. Vsi jetnišnični pazniki so bili sporazumljeni s kaznjenci in so jim prina šali boljših jedi in pijač. Priskrbovalt so jim tudi potrebnih dokazov, da so se pred sodiščem uspešno zagovarjali, omogočili so jim alibi dokaze in jim pripomogli z razbnrliivimi sredstvi, da so hlinili težko obolelost. Preiskava je tudi dognala, da so pripravljali kaznjenci v »sporazumu s pazniki velik beg, ki bi se bil imel izvršiti v bližnjih dneh. * Angleška sodb«. Za avstrijske delavce j« zanimiva usoda neorganiziran* ga angleškega čirki/^tavca. Pred sodiščem v Nottinghamu se je zgodila sledeča zgodba. Zaprtega črkostavca so pripeljali pred sodmka. Razbil je veliko iz-ložžiuo okno in se sam ovadil policiji. „V štirih mestih sem iskal dela", je dejal ; »denarja nisem imef, čevlje sem imel raztrgane in od-piiale so se mi le tri možnosti: samomor, smrt na cesSi ali samoovadba. Oiločil sem »e za poslednje. Nalašč sem zagrešil zločin, da sem 8» lahko ovadil . . .“ Suduik ga je vprašal, če ima člansko knjižico strokovne organizacije... Ne, se je glasil oflgovor. Nato je izjavil sednik : „ Dokler ste bili v delu, niste poskrbeli zase. Kaznujem Vas na mesec dni zapora !'...“ — Duuajski sodniki so bili mnenja, da je članstvo strokovne organizacije obteževaliia okol-nost. . . * Žrtve kapitalizma. Neprenehoma požirajo veliki kapitalistični obrati še obstoječe majhne, neodvisne eksistence. V večini slučajev se vrši ta proces čisto neopaženo-; rokodelci in majhni podjetniki prebivajo predaleč narazen, da bi se njih prehajanje v proletarske vrste opazilo drugače kakor statistično. Koder pa stanujejo manjši podjetniki v večji množini skupaj, tam se često pojavi veliki kapitalizem kakor potres, ki z enim mahom uniči na tisoče eksistenc. Nekaj sličnega se godi zdaj na Angleškem. Škotsko ribištvo slanikov je bilo doslej v rokah 38.000 ribičev, ki :-o imeli lastne ribiške čolne. Ti ljudje stoje na pragu katastrofe. V njih okrožje je udrl kapitalizem iu se bojuje proti majhnim ribiškim jadreui-cam z velikimi parniki. Ribiške vasice bo praznijo mladi ljudje se izseljujejo, žene starejših ribičev morajo stikati za delom izven domače hiše, da obvarujejo družine pred stradanjem. Pod vtiskom svojega brezupnega položaja je zborovalo pred par dnevi 1200 škotskih ribičev, da skupno poprosijo angleško vlado za pomoč. V resoluciji so zahtevali od angleške vlade državnega posojila, da bi z njim kupili čolne z motorji ali čolne na paro, ki bi si z njimi ohranili svojo toliko cenjeno neodvisnost. Globoko v dušo so segali govori, ki so jih govorili ribiči na shodu. Star ribič je dejal: „Tako go tovo, kakor sledi noč dnevu, bo konec naše neodvisnosti, ako nam vlada ue pomaga. Škotski ribiči so veren rod, toda ako prične razsajati med nami kapitalizem — no, zlato nima srca, zlato nima duše. Morala je proč, krepost je proč in škotski ribič pade globlje kakor se je smatralo za mo&ufr." Mladi ribiči zapuščajo domovino in gredo v tovarne in rudnike, ker ne marajo biti mrtvo orodje kapitalizma. Zopet drugi ribič je ogorčeno govoril o tem, da morajo Ž8iie delati izven domače hiše, ker možje ne aaslu&ijo dovolj. „To ni pravi" je krikuil. „Z..‘na, ki rodi otroke, ima doma dovolj posla." Ribiči še upajo na vladno podporo. Toda čeprav jim priskoči država na pomoč v uajizdatnejši meri,, ne bo možno preprečiti propada škotskega ribištva, ampak možno ga bo samo začasno odložiti in zavleči. V slučaju vladne podpore se bo razvil sedanji boi v boj bojnega čolna z drednavtom in v tem boj« bo kapitalizem gotovo tisti, ki bo zmagal. * Sežiganje mrličev v Braždanih. V draždan^kem krematoriju so sežgali meseca novembra 4(5 mrličev in sicer po 23 moškega iu ženskega spola. Umrli so bili vsi protestanti. Krematorij uporabljajo od 23 maja 1911 in 80 od tedaj upepelili vsega vkup 275 mriičev. * Dremavost na ladji. V nantsko pristanišče je priplula trgovska ladja „Antoinette", ki je dospela od Java Vsa njena posadka 15 mož je obolela medpotoma za dremavostjo, samo dvema mladima mornarjema je prizanesla. Troje mornarjev je že umrlo ua povratku, drugi pa najbrže kmalu izdihnejo. * Redka operacija. Na Dunaju je pripeljala reševalna družba 19!etnega delavca Alojzija Schmidta težko ranjenega v splošno bolnico. Schmidta je bil v Ottakringu njegov tovariš z nožem smrtnonevarno ranil v pretepu. Zdravniški asistent dr. Finsterer je ranjenca preiskal in je takoj dognal, da je nož ranil srce, želodec in pljuča in da reši Schmidtu življenje samo ročna operacija. Dr. Fiusterer je šel takoj ua delo, odstranil je del reber in zašil ranjeno srce in želodec. Nevarna operacija se mu je popolnoma posrečila in je upanje, da Schmidt kljub nevarnim ranam okreva * Bankovci pod sodom V hiši treh grških bratov Gorgoljatosjv Sarajevu sta te dni delala dva zidarja tlak. Pri tem jima je bil na poti sod olja, zato sta sod premaknila. Tu se jima pokaže bel zavojček. Eden zidarjev ga pobere misleč, da je čaj ali tobak; ko pa razmočeni papir nekoliko odpre, vidi da so v zavoju bankovci po 20 in 50 kron. Tedaj pristopi najmlajši Gorgoljatos in ko vidi, kaj sta našla, potegu« zavoj zidarju iz roke in gre z njim v trgovino k bratu Ko je zidar nato zahteval 100 K najdeniue ali nagrade, je starejši brat odgovoril, da zdaj nima časa. Zidar je šel nato na policijo in vso stvar prijavil. Takoj je šel z njim policijski četovodja in zahteval od bratov najdeni denar. Prišel je tretji brat Gorgoljatos in ponudil, da da vsakemu nekaj, pa naj se stvar poravna in ne spravlja dalje. Redar pa je seveda ostal pri svoji zahtevi, nakar mu je starejši brat vrgel blagajniške ključe, češ, da je najdene bankovce pomešal med svoj denar, da pa rii bilo več kot kakih 280 kron. Najdenih mokrih bankovcev, ki jih je moralo biti najmanj 150 kosov, pa ni bilo med njegovim denarjem. Uvedena je preiskava. Domneva se, da izvira denar od kakfga vloma io ga je tat — morda zasledovan — skril pod sed. * Poskusen samomor. V petek zvečer si je hotel končati življenje 18P»tui trgovski uslužbenee iu je ustrelil iz revolverja proti levi prsni strani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Vzrok samomora je neznan. Volilno gibanje v Postojni. V nedeljo je priredila naša stranka tri volilne shode r dopoldne v Studenem, po kosilu v Strmci in popoldne ob 5:^ uri v Postojni. Vsi shodi so bili pr*v dobro obiskani, V Stu-denem in v Strmei je bil po »hodu razgovor z volilci, ki s® imenovali iz sv»je va«i može, ki kandidirajo ua socialno demokratičnem programu; sporazumna se je potem sestavilo spodaj navedeno kandidatno listo, katero so odobrili tudi na shod« v Postojai zbrani volilci. Na vseh? shodih je poročaii pod predsedstvom sodruga Jagra sodrug dr. T o m -š i č iz Ljubljane. Njegova izvajanja so vseskozi volilci odobravali. Shoda * Postajni so se udeležili tudi nekateri liberalci in klerikalci, ki pa niso imeli poguma oglasiti se k besedi, ko je pojasnil sodrug dr. Tomšič delavstvu in kmetu sovražno- politik«- liberalne in klerikalne stranke. Med voiitvami se ti gospodje delavcu in kmetu prilisujejo, po volitvah pa pokažejo svoje kremplje. Postojnski volilci so se nave-ičali te gospode; liberalnega in klerikalnega gospodarjenja mora kiti’ konec. V kolikor dopušča krivični volilni red, bodo postojnski in okoliški kmetje- iu delavci izkušali liberalni gospodi iu dutmski komandi iztrgati iz rok odločujočo moč v občini: zato gredo socialno-demokratični volilci v boj za naslednje kandidate : lil. razred. Burger Andrej, posestnik v Postojni ; Jager Jernej, posestnik v Postojni; Mavrič Andrej, posestnik v Postojni ; Milavc Matevž, posestnik v Postojni ; Pavlovčič Franc, mizar v Postojni ; Petrič Helijodor, urar v Postojni; Šegec Ivan, posestnik v Postojui; Tavčar Ernest, železničar in posestnik y Postojni. Namestniki: Fajdiga Anton, posestnik v Postojni; Glažar Matija, posestnik v Postojui; Verbič Anton, mizar v Postojni. II. razred. Baraga Andrej, posojilniški uradnik v Postojui; Fajdiga Franc (Petrač), posestnik na Malem Otoku; Gerželj Martin, posestnik v Belskem ; Japelj Andrej, posestnik v Stndenem ; Kobal Alojzij, posestnik v Studenem ; Kobal Štefan, posestnik v Strmci; Perko Ivan, posestnik v Postojui; Simšič Franc, posestnik v Studenem. Namestniki: Gorup Jakob, posestnik iz Zaloga; Likou Janez ml., posestnik iz Stare vasi; Zarž Andrej, krojač v Postojni. Kandidate, katere bo priporočal krajni volilni odbor volilcem za prvi razred in za katastralue občine, naznanimo še pravočasno. Volilci, komur je mar, da se v občini pomede s staro gospodo in začne drugače gospodariti, ta bo volil socialno demokratično in napisal ua glasovnice imena zgoraj predlaganih mož. Sodrugi, še zadnje dni pa vsi na delo za zmago 1 V sredo na predvečer pred volitvami bo velik ljudski shod ob 7. uri zvečer pri Baragi; poročat pride sodrug E t b i n Kristan. Ljubljana in Kranjsko. — Šolski Škandal na Kranjskem. C. kr. deželni šolski svet je izdal uradno poročilo o kranjskem šolstvu v 1. 1910. Iz tega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem letu na Kranjskem 415 javnih ljudskih šol in sicer 25 zasilnih, 191 enorazrednle, 106 dvo-raznic, 48 trorazrednic, 42 štirirazrednic, 22 petrazrednic, 7 šestrazrednic, 1 sedemraz-rednica in 8 osemrazrednice. Te številke so najostrejša obtožnica kranjske šolske uprave. 365 t. j. 87 9 •/<, kranjskih šol je nepopoln in kajpada tudi elementarna izobrazba, ki se na njih podaja, je nepopolna. Dvajset let je ^upravljala" kranjsko šolstvo narodno-»napredna" stranka, lepo vrsto let komandirajo na Kranjskem klerikalci, pa smo dobrih 40 let po državnem šolskem zakonu srečno tako daleč, da imamo devet desetink zasilnih in manj kot štirirazreduih, torej tudi zasilnih šol. Na šolah je poučevalo 988 učnih oseb, in sicer 465 učiteljev in 583 učiteljic. 56 učnih oseb, je imelo v tem letu dopust, 38 zaradi bolezni. Izmed nastavljenih 998 učnih oseb je bilo 31 moških in 1 ženska učna oseba „brez formalne nčne usposobljenosti". Od teh 31 moških pomožnih oseb je 28 duhovnikov na zasilnih šolah na javni deški ljudski šoli v Novem mestu, dalje učiteljiščniki, organisti itd. — Večinoma so le malo praktično iz-vežbani in metodično izšolani, vsled česar pouk „občutno trpi". Po izjavi najvišje instance je izročen pouk osebam brez učne sposobnosti, ne glede na to, da močno trpi pod tem. Na to kuriozno poročilo, ki je dokument nezaslišanega šolskega škandala, se še povrnemo 1 — Iz Škofje Loke. Neznosne razmere na postaji nas silijo, da izpregovorimo o njih. Zmerjanje in kaznovanje delavcev je postalo že tako vsakdanje, da o tem sploh nič ne govorimo. Nikakor pa ne moremo spregledati g. postajenačelniku Ogorevcu stvari, kakršne jih uganja zaduji čas z nami. Tako je bil na primer sodrug Hafner pred kratkim poklican v pisarno. G. Ogorevc ga je vprašal : „Ali mi niste dali prošnjo na direkcijo; zdi se mi, da sem jo nekam zamešal." Tako torej, zamešal kolkovano listino, in sicer sedaj po več kot dveh mesecih, ko je prosilec vsak dan pričakoval ugodnega odgovoia. Toda to se Vam e zdi g. postajenačelnik, nam se pa zdi, da Vi take listine kar meninič rabite za gotove potrebe. Toda če hočete uporabljati v ta namen kolkovane listine, kupujte si kolke sami! Toliko za danes, da ne bodo mislili gg. škofjeloške postaje, da smo same šleve, s katerimi bodo poljubno pometali. Delavci, odprite oči; — Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima v soboto dne 16. decembra 1911 ob 8. uri zvečer v salonu restavracije „Pri Levu" na Marije Terezije cesti izredni občni zbor z dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Nadaljui obstoj društva. 3. Slučajnosti. — Smrten padec z voza. Kurjačeva žena Marija Bakšičeva iz Ljubljane je šla pretekli teden obiskat sorodnike v Škocijan. Na klancu nad Mokronogom je konj hitro tekel, žena se je ustrašila, skočila z voza in si pri padcu prebila lcbanjo. Malo živo se prepeljali v Mokronog k zdravniku okrog dveh popoldne, a reva je takoj umrla. — Najdeno truplo. Dne 3. novembra je izginila 26 letna umobolna žena Marija Ho čijeva iz Zgornje Preske pri Kamniku z doma in je niso videli več od tega časa. Dne 30. nov. jo je potegnil nedaleč od Renk ueki posestnik iz Save. Truplo je bilo že močno strohnjeno in je bilo najbrž že tri tedne v vodi. Truplo so prenesli v bližnjo mrtvašnico in ga pokopali; umobolna reva je najbrže sama skočila v Savo. Volit! ni težko med kavnimi pridatki, ko vemo, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje po tem, da daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Slovenskim gospodinjam se je Kolinska kavna primes zaradi svojih izbornih lastnosti že splošno priljubila! Štajersko, — Ulmski grob. Pred nekaj dnevi so delavci pri prekopavanju zemljišča stotnika Rih. Kleinošaka pri Vidmu zadeli na star grob. Našli so v njem nekaj kosti, lonec s pepelom, neko sekalo in precej dolgo, še dosti dobro ohranjeno sulico. Tudi pred več leti so v našem kraju izkopali različne starine. — Z nožem. Kmečki fantje Jože Kolar, Miha Vrečar in Alojz Oelič so se stepli in je Kolar Vrečarja z nožem lahko ranil, Celiča pa 8mrtnonevarno. Kolarju je prisodilo celjsko sodišče osem mesecev težkega zapora. — Nerazjasnjena zadeva. Posestnik Pran Kavčič iz gorenjeradgonskega okraja je naznanil županu in pozneje orožniku, da mu je prinesla žena pogačo posuto z arzenikovimi zrnci in mu jo dala z besedami : „Le jej jo, saj ni zastrupljena!" Proti Kavčičevi so naperili preiskavo vsled poskušenega umora svojega moža, kmalu pa se je izkazalo, da je žena popolnoma nedolžna. Kavčič se ne razume z ženo, ker mu njena mati noče izločiti posestva. Zategadelj so obdolžili Kavčiča, da je sam potresel zrnca na pogačo in obdolžil ženo, da bi se s tem maščeval nad njo in njeno taščo. Zagovarjati se je torej moral pred mariborskim sodiščem vsled obrekovanja. Ker pa niso mogli dognati, kdo je natresel zrnca na pogačo, so Kavčiča oprostili. — Vsled alkohola. Dne 1 oktobra zvečer je prišel trgovski pomočnik Franc Fric v Muhičevo gostitno v Gorišnici pri Ptuju. V gostilni so bili tudi pekovska pomočnika Franc Žnidarič in Ivan Drinat ter zidarski polir Jožef Vavpotič. Ker so vinski bratci precej pili, ni čuda, da so se proti polnoči sprli in spopadli. Frica so potisnili iz gostilne in ga zunaj obdelovali z opeko. Gostilničar mu je priložil tudi dvoje zaušnic. Razen lahkih poškodb je dobil Fric po glavi tudi udarec, ki mu je pretresel možgane. Zaradi težke telesne poškodbe so dobiii Žnidarič štiri, Dimat tri iu Vavpotič dva meseca, nasilnega gostilničarja pa so oprostili. — Uboj v silobrana. V gostilni Jožefa Oblaka pri Sv. Rupertu je razsajal kmečki fant Matija Razboršek Ko ga je gostilničar miril, je potegnil iz žepa nož in je gostilničarja ranil na roki. Ta je vzel revolver in opominjal Razborška naj miruje. A fant je gostilničarja znova z nožem napadel, vsled česar je gostilničar ustrelil in zadel fanta v hrbet. Razbor-šku se je udrla iz nosa in ust kri — debil je kroglo v pluča. Rana je smrtuouevarna. — Nov most čez Dravo je dogotovljen v Breznu nad Mariborom in tudi že izročen prometu. Spodnji brod je s tem prenehal, le zgornji še ostane. Koroško. — Drzen rop. V Beljaku je šel polir Luigi Fabris v soboto dne 2. t. m. zvečer na delo, ko ga naenkrat objame dvoje močnih rok in ga potlači proti tlom. Nato je segel'ropar v njegov notranji žep in mu vzel listnico, kjer je bilo 300 kron. Preden se je Fabris oddahnil od strahu, je ropar odnesel pete. Polir se prav nič ne spominja napadalčeve osebe. Goriško. — Gorica. (Poročilo o okrajni konferenci.) Ob obilni udeležbi zastopnikov krajnih skupin je bila okrajna konferenca za Gorico iu njeno okolico v petek dne 8. t. m. o potrebi razširjenja strankinega časopisja. Zborovanje je otvoril v imeuu okrajnega izvrševalnega odbora sodrug Štolfa, ki je poročal o ljubljanski stran-kiui konferenci dne 12. novembra t. 1. Sodr. dr. Dermota je pojasnil osnovo in namen novoustanovljene založbe našega strankinega glasila BZarje“ ter poudarjal, da ne zadostuje samo pridobitev obveznikov in podpirateljev lista, ampak sodrugi morajo tudi povspešiti razširjanje »Zarje" in pridobiti čim več stalnih naročnikov. da se postavi list na širšo podlago. Po daljši debati, katere so se udeležili vsi prisotni zastopniki krajnih skupin, je konferenca naložila krajnim skupinam agitacijo; krajne skupine izroče nabrane svote in obveznike okrajnemu izvrševalnemu odboru, ki bode obračunal skupno z založbo »Zarje" v Ljpbljani. Končno so zastopniki krajnih skupin izrazili željo za ustanovitev lokalnega lista za Goriško. — Iz BenČ. Naša vas šteje blizo 600 delavcev-zidarjev, ki smo se že po večini vrnili za zimo domov k našim družinam. Kaj bomo po zimi? Delavskega društva razven »Svobode" v naši vasi ni. To društvo pa je vse kaj drugega kot delavsko, dasi ima tako lepo ime. Društvo tvorijo večino mladi delavci, vendar pa nima društvo »Svoboda" naročenega niti enega delavskega časopisa. Mislili smo, da ima društvo med drugimi listi tudi delavski dnevnik „Zarjo“, pa smo se motili. Zato se bomo vsi zavedni delavci postavili odločno na to stališče, da odbor »Svobode" naroči „Zarjo“. Isto velja tudi za gostilničarje, kdor hoče, da ga mi s trdo prisluženimi novci podpiramo, naj podpira naše časopisje, ne pa le meščanske liste. Zato pa zahtevajmo povsod, kamor zaha jamo, naš dnevnik »Zarjo". — Več zavednih delavcev. Trst. — Državni uradnik pred porotniki. V sredo je sedel ha zatožni klopi pred tržaškimi porotniki 44 letni c. kr. davčni oficial Andrej Jug, doma iz Volč pri Tolminu, pristojen v Podgrad v Istri, ki je bil obtožen zločina uradnega poneverjenja v znesku 8877 kron 78 vin., katero poneverjenje je izvršil v Komnu kot vodja ondotnega davčnega urada. Izgovarjal se je, da je zastavil obligacije, ker je mislil, da si s tem opomore; obligacije je zastavil, ne pa prodal. Porotniki so ga oprostili. — Nesreča v tržaškem pristanišča. V četrtek popoldne je odplul iz tržaškega pristanišča obrežni parnik »Vittor Pizani". Parnik je bil namenjen v Koper in je imel na krovu 120 izletnikov. Ko je peljal mimo Karlovega pomola, je zadel v naglem obratu z zadnjim koncem v vogal pomola. Sunek je bil silen, parnik se je nenadoma nagnil, nato pa obstal. Nastala je silna panika med potniki, ki so hoteli že poskakati v morje. Toda že so bili na mestu rešilni čolni, poškodovani parnik je obstal na miru in razburjenje seje poleglo. Parnik je dobil težke poškodbe. Krmilo je popolnoma razbito, ogrodje ladje je pretreseno in nekaj strojev je popolnoma nerabnih. Kdo je nesrečo povzročil, 6e niso dognali. — Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da se vrši klubova seja v pondeljek, dne 11. t. m. ob 7. zvečer pri Kettneru na Kral. Vinogradih. Na dnevnem redu je vladna anketa o domači obrti in programu za obrtno pospeševanje. Gostje so vabljeni. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Vaška romantika. — Ljudska igra v treh dejanjih. — Spisal V. F. Jelenc. — Režiser H. Nučič. Po „Kralju Matjažu" in po BSlepi ljubezni" — „Vaška romantika". Troje izvirnih slovenskih novitet torej v tej sezoni — takole v zadnjih štirinajstih dneh nekako. Troje fi-askov torej domači dramatični produkciji na rovaš. Pri „Kralju Matjažu" je bilo gledališče še kolikortoliko polno — za „Vaško romantiko" se je odločilo že precej manj obiskovalcev, za prihodnjo izvirno premiero imamo tako najlepše avspicije, da se bo proizvajala pred prazno hišo. — Romantika? Bodisi. — Vaška? Nikoli. Igra? Recimo. — Ljudska? Ne. Trden kmet ljubi bajtarsko hčer, deklo svojo. Hoče jo za ženo. V objemu ju preseneti Carmenska ciganka Mejrina, prorokuje jima bodočnost (gledalcu pa razvoj drame) in že hoče ta trdni kmet ciganko za ženo. Mati njegova, prej zoper ženitev z Marico, hčerjo matere s „čudno preteklostjo", je sedaj ven darle za Marico, toda Auton je trmoglav ro mantik in se poroči res s ciganko, ki zapusti svojega Izašara, ki pa naj pride ponjo, kadar zahrepeni ona po njem. (To mora ta fino razvita duša zaslutiti čez hribe in doline.) Štiri leta minejo — Mejrima ima hčerko, je skrbna gospodiuja, nežna mati, o Oarmeustvu njenem ni duha ne sluha. Pa se ti vrne Marica iz tujine v bajto, iz katere je izšla, pa pride tudi h Koširjevemu, zato „da bi videla svojo srečo", pravi Anton. — „Svojo srečo ?“ pravi on. On je postal namreč poleg svoje ljubeče žene, skrbne gospodinje in vzorne matere pijanec; nesrečen je in sovraži Mejrimo, „ker sem ljubil tebe„. Bolno dekle naj ostane pri njem — Mejrima jo sprejme ljubeznivo, kajti sedaj „je zahrepenela ven" — in res zagode rahločutni Izašar o pravem času pod oknom — omahovanje med njim iu detetom in seveda gre za njim. Kopičenje neverjetnosti, iskanje efektov, sentimentalnosti za potrebo in literature preko mere. To ni naš kmet, to niso cigani. To divje dekle, ciganka Mejrima da je postala taka golobica? Ali naj avtorju to verjamemo? Ako to, potem ne verjamemo Antonovega sovraštva do nje. Cernu sploh ves drugi akt? Samo radi slikovitosti in hrupnega gibanja, ki ni dejauje? In kje naj se oprime te drame naše zanimanje? V kakem razmerju je do nas in do našega ljudstva ? Par mest je resda dramatično efektnih, ako jih gledamo brez ozira na celoto. Konec drame — zapuščeno dete pritava v sami srajčici na prazno pozorišče in kliče „mama, mamica" — je originalen in pretresljiv, a celota, celota ... Igralo se je zelo gladko. Kar se je dalo pač narediti; težka naloga, neverjetnosti verjetno predstaviti. Dober, zastaven kmet-trmo-glavec je bil gosp. Nučič; demonska ciganka gospa Šetrilova, omamljiva sladostrastnica v prvih dveh dejanjih, mirna, spodobna gospo dinja v tretjem — dve ulogi en večer, v obeh dovršena. Pohvaliti moramo gdč. VVintrovo, veliko v svoji plahi ljubezni, v svoji udani resignaciji. Gospa Bukšekova je bila zelo izrazita Koširka, resnična trezna Marta gospa Iličičeva. Gosp. Skrbinšek pa si je sam škodil, ker je podal Luko brez vsake potrebe tako kašljavega. Kak pomen naj ima to krehauje, mučno poslušalcu in brez dvoma njemu samemu težavno? Omenjam to, ker je bil drugače res svoj v igri in maski. Tudi ostali igralci so izpolnili svojo dolžnost, tako da je avtor, ki je bil poklican na oder, z njimi lahko zadovoljen. — č. „Naši Zapiski", socialna revija, imajo v 12. številki VIII. letnika sledečo vsebino : Uvodnik. — Inž. A. Štebi: Tehnika in narodno gospodarstvo. — Inž. Drag. Gustinčič: Doueski k agrarnemu vprašanju na Kraujskem. — Dr. Mirko Černič: Donesek k 'zdravniški terminologiji. — Literarni pregled. — Polemike. — ..Glasbena Matica" t Ljubljani, Prihodnji veliki koncert „Glasbene Matice" bo v soboto dne 13. januarja 1912. Predavanje o Murna. Nocoj ob 8. zve čer predava v ..Akademiji" (»Mestni dom") Iv. Cankar o pesniku Murnu (Aleksandrovem). Tramvajska stavka v Zagrebu. Zagreb, 9. decembra. Zagrebškemu licu je zmanjkalo nekaj značilnega. Električna cestna železnica, ki daje Zagrebu nekaj velemestnega značaja, je ustavila promet. Njeni uslužbenci so stopili v stavko. Za naše mesto je to dogodek, ki že precej tehta, in po gostilnah in kavarnah se govori o njem skoraj več kakor o volitvah, ki so pred vrati. Tudi časopisje se zelo bavi s to stavko, ali na tak način, da dobiva občinstvo, ki čita samo meščanske liste, popolnoma napačne pojme. Posebno se odlikuje v pačenju resnice uradno in poluradno časopisje. Stavka je izbruhnila zaraditega, ker je uprava hotela uslužbencem vsiliti novo razdelitev delovnega časa, vsled katere bi bili še bolj obremenjeni kakor doslej, ne da bi imela služba kaj koristi od tega. Doslej je bila tramvajska služba dovoli naporna. Kajti mislimo, da je za človeka, če ni iz železa, pač dosti, ako mora biti od 6. zjutraj do pol 12. ponoči v službi, skoraj ves čas na nogah in pri tem z največjo odgovornostjo. Z novo razdelitvijo, ki jo hoče uvesti tramvajska uprava, bi pa nastala taka anarhija, da je živ krst ne bi mogel izdržati. V desetih dneh naj bi uslužbenec opravil 90 ur službe; ker mu gre v teh desetih dneh en cel dan in dva poldneva prostega časa, si je lahko izračunati, kakšno živinsko delo bi moral opravljati tiste dni, ko je v službi, ne glede na to, da bi bila služba zelo neenaka, kar človeka naravnost ubija. Uslužbenci so zahtevali deveturni delavni čas, seveda tako, da se pavze, ki so neizogibne, vštevajo v službo. Prosili so, pogajali so se, a vse je bilo zaman. Ravnatelj jim je naznanil, da se je pripravljen pogajati dne 16. decembra. Na te limanice pa uslužbenci niso mogli sesti, ker bi imela nova uredba že dne 15. decembra stopiti v veljavo in je torej očitno, kakšen namen ima zavlačenje. V uradnem listu zavija tramvajska uprava vso reč in pravi: »Uslužbenci zahtevajo, da bi mogli vseh devet ur dela opraviti nepretrgoma, tako da bi n. pr. vodja motora opravljal službo od 6. zjutraj do 3. popoldne in bil potem prost. Ali to postavno ni dovoljeno, ker ubija predolgo opravljanje službe sposobnost do-tičnih uslužbencev. 2e po 3 do 4 urah službe »ponušča« uslužbenec, to se pravi, da ni več tako svež, kakor bi moral biti, da lahko prepreči vsako nesrečo. To je torej urejeno v interesu prometa in sigurnosti občinstva. V Budimpešti se prekinja delo po trikrat, zagrebška upravna pa je popustila in je vpeljala dvakratno službo oo štiri ure in pol,« Če lisjak, ki je to pisal, tako dobro ve, da uslužbenec že po treh do štirih urah ni več popolnoma svež, tedaj bi bilo le pametno, če bi sploh skrajšali službeni čas. Ali z novo uredbo ga hoče le raztegniti in vzeti uslužbencem takorekoč ves počitek, namesto da bi jim olajšala dosedanjo službo. Po našem mnenju je sprevodnik v službi ves čas, odkar nastopi službo v remizi, pa dokler ne opravi obračuna. Uprava pa bi menda rada računala samo tisti čas, kar je uslužbenec na vozu. Primer z Budimpešto je neslan. Vsakdo ve, da se nikjer ne zgodi toliko tramvajskih nesreč kolikor v Budimpešti, ker morajo uslužbenci kratke pavze »za počitek« prebiti po gostilnah, ker ni misliti na to, da bi hodili v tako kratkem času domov, zlasti ker se jim ne godi tako dobro, da bi si mogli najemati stanovanja sredi mesta. Če hoče uprava vpeljati take šege tudi v Zagrebu, tedaj hoče le povečati nevarnost prometa in uslužbenci, ki se temu upirajo, skrbe veliko bolj za varnost občinstva, kakor pa uprava. Posebno pa je uprava na krivi poti, odkar je začela žugati, da Odpusti vse uslužbence in najame nove. Za tako žu-ganje bi bilo treba šele tistih, ki se ga boje. Tramvajski uslužbenci pa dobro vedo, da solidarnost delavcev ni več prazna beseda. In če bi se že našlo par izdajalcev, ne bi mogla uprava z njimi nič, prav nič opraviti. Sliši se, da iščejo tudi v Ljubljani stavkokaze. Prepričani smo, da jih tudi tam iščejo zaman. Zagrebški tramvajci vedo, da so se morali ljubljanski tovariši že sami bojevati, pa zato razumejo, kaj je boj. Naši uslužbenci uživajo simpatije občinstva in bodo vztrajali, dokler ne dosežejo svoje pravice^__________________ Gospodarski pregled. * Razvoj akcijskih dražb na Nem* Šketu. Se poznamo v naših slabih časih rokodelstvo z zlatim dnom 1 Celo prav prijetno je — brez pridnosti, brez spretnosti in brez modrosti izhaja, kdor je bil dovolj oprezen pri izberi staršev ali pa kdor ima dosti denarja, podedovanega ali pa priženjenega, je rojen za ta poklic. V mislih imamo rokodelstvo akci-onarjev. Edini posel, ki ga človeku nalaga, »striženje kuponov", lehko opravi tudi sluga, in akcionarju ostaja le še „težka" naloga, da pospravi dividendo. Velikost zlatega produkta, ki se izliva iz produktivnega dela v žep akci-onarjev, pokazujejo naslednji uradni podatki: Leta 1908-09 je razdelilo 3690 nemških družb z 10.917 milijoni delniške glavnice 960 mili-onov, to je 7 38°/0 dividend, leta 1909-10 3771 družb z 11.558 milioni glavnice 1043 milionov, to je 7 76u/o dividend. Do konca julija je izkazalo 3267 družb z 10.235 milioni kapitala svoje dividende, ki znašajo povprečno 8-04°/o. Položaj akcionarjev se je torej nekoliko zboljšal — lepa tolažba za stradajoče pro- letarce, g»9tV0 ki so ustvarili s svojimi žulji to bo- Državni zbor. Dunaj, 10. decembra. Jutri popoldne še prične v zbornici dingo čitanje proračunskega pruvizorija Vladne stranke upajo, da pridejo s tem predmetom v četrfcek do konca. Ker je nemška nacionalna zveza sklenil«, da nimajo ujeni čla.ii v proračuti'kem odseku nadaljevati obstrukcije proti italijanski fakulteti, tipajo, da s* bo dnevni red lahko rešil brez posebnih sitnosti. Težava je v tem, da sta v proračunskem odseku dve predlogi, namreč pogodbe s Srbijo in predloga o regulaciji Donave ve7ani na določen rok. Pred njima pa je italijanska fakulteta na dnevnem redu. Nemri mislijo, da se bodo Italijani dali še potolažiti, če se jim obliubi, da bo njihova fakulteta v spomladuem zasedami! definitivno rešena, češ da v zbornico ituk ne more priti v sedanjem zasedanju, tudi če bi odsek rešil. Ce bi se pa težava z italijansko fakulteto nikakor ne dala došiti in bi se moralo prekiniti posvetovanje proračunskega odseka, tedaj mislijo na te, da bi izročili srbške pogodbe in predlogo o regulaciji Donave narodnogospodarskemu odseku. O predlogah, ki imato priti na dnevni red, bo sklepal konvent starejšiu najbrže v torek Pričakuje se, da pride takoj po proračunskem odseku foruči o odseka za državne uslužbence o železničarski predlogi na dnevni red. Potem pa žele vladne stranke prvo čitauje davčnih prediog, ki se imajo nato odkazati davčnemu odseku. V zadevi uradnikov se vrača vlada k svojemu prvotnemu namenu, da nakaže dne 2. januaria uiadnikom draginjsko doklado, .uradniška predloga pa se ima šele spomladi definitivno rešiti. V sredo se ima vložiti v zbornici tudi načrt o vodnih cestah. ledatki za vodne ceste so proračuuani na 120 do 130 milionov kron. Italijanska fakulteta. Dunaj. 10 dec. Visokošolski odbor italijanskih dijakov je posla! ltaliiauskim po elancem izjavo, v kateri pravi: „Itali|anxko 'dijaštvo more samo ustanovitev italijanskega 'vseučilišča v Trstu smatrati za končno rešitev 'italijanskega všeučiliščnega vprašanja. Italijansko dijaštvo pnzivlie italijanske poslance, da naj dosežejo končno r< šitev vseučiliškega vprašanja z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, eveu-tnelno tudi z obstrukcijo, ter na) ne pripuste nobenega zavlačenja več. Ce pa pridejo itali janski poslanci do prepričanja, da kljub vsej tenefžiji ne morejo uspešno odvrniti krivice, ki jo dela pailament italijanski zadevi, tedaj poti vije italijansko dijaštvo poslance, da nai ko Ieklivno odi o že svoje mandate. T r i d e n t. 10. decembra. Koncem meseca ima biti sklican tiroNki deželni zbor na ' kratko zas danje V krogih italijanskih d*-žel-' riih poslancev je opaziti gibanje, da bi tudi v deželnem ztioru uprizorili obstru k c i j o ; kot protest proti nastopanju nemških poslancev. 1 iti hočejo preprečiti ustanovitev italijanske fakultete ZA I »N.I K VKSTI Italijansko turška vojna. Mir na obzurjn? London, 10. dec. I/. Pariza im*.Daily Telegraph sledeče poročilo od dr. Dilloua: * Tukai vlada mnenje, da je mir med Turčijo in Italijo že na obzorju Osebnosti, ki njemio, < da, je prišel trenotek za ponovitev mirovnih - predlogov, *o vplivni 'm žie, ki imaio dovolj moči za posp«šnšanje mirovnih namenom Zastopniki mladuturške stranke imajo svoie raz loge, da ž le nadaljevanje vojne; ker pa se ne v ho turski vladi of cielno svetovalo, da naj se t pomiri z Italijo, ampak pride svet v bližunb 14 dneh od oekoga. česar 8Vet se ne bo preziral — naibiže od ruskega carja — zasluži zadeva primerno pozornost Z osvojit ijo oaze Aiuzara Me zaključme prva fa/a vojne iii se ima voiaško in politično smatrati za mp>h. Posledica bodo mirovui predlogi za katere stavi Italna pogoie na plemenit način po po ' trebah turške vlade. Podlaga ostane seveda aneksija Trioolitmine iu Cirenapke, ali mn-s se ima zgraditi na ta način, da-s* prizmi sultan za kxlift (verskega poglavaria) m da se dovolijo Turčiji koncesije na gospodarjem polju in denarna odškodnina Tak most )>i bil dovol) močan, da bi mladotuiška stranka lahko ' korakala čezenj. Tndi od vplivnih turških par-lamentarcev za sluča) miru zahtevana gxr*iicii>i za nedotakliivost otoman'ke države kohk<>i |e v moči posamezn sile, se ima dovoliti in Iu-l ' lija se zaveže, da ue bo stavliala nobenih iahtev več < V Berlinu ne »rijMineJ«. B e r o I i o , 10. dec. V berolm-kib di-plomatičnih k ogih ne verameio, da je polotai ugoden za mir in ne Vidijo možno-ti da bi se nastopilo z novimi mirovnimi pogon O-vo jitev A|m»*re p« smatralo za velik uspeh1 zlasti zaradi tega ker drži glavna kardanska cesta od usiia Nila preko G reitajike v' Ti i polis čez Aiinzaro, t>ko da ne h« do Tu>ki več mogli spiavljati čet in streliva v Tripolis. Dvomi pa se tukaj, da bi bila Turčija že pripravljena skleniti mir. Napad na karavano. Rim, 10. dec „Agenzia Stefani" javlja iz Tripolisa: V petek zjutraj so trije bataljoni z euo baterijo napredovali tri kilometre čez Birtobraz. Odtod so odposlali kavalerijski oddelek naprej na r« kognosciranje. Ta je opazil malo karavano, katero so spremljali oboroženi Arabci, pa jo je napadla. Nekoliko osel} fe bilo ranjenih, drugi so odšli. Dognalo seje, da po vsej oazi do Tadjure ni sovražnika. Prask« pri Ben^azlju. E i ra , 10. deo. Neka kavalerijska patrulja je v petek popoldne zadela ob Arabce in jih je napadla. Več Arabcev je ubitih, en italijanski vojak pa ranjen. Nevarnost za Evropejce v Tuneziji. Pariz, 10. decembra. Iz Tunisa javljajo listu »Petit Marseillais«: Vsled vesti s tripolitanskega bojišča so vsak dan spori med italijanskimi in tripolitan-skimi delavci. Položaj je za Evropejce vznemirljiv. V Kšar Mezvaru je 200 zu-avov in+ policijskih agentov obkolilo taborišče 'tripolitanskih delavcev, kjer so našli puške, samokrese in bodeže. 235 Tripolitancev so zaprli. Vse Tripolitance hočejo odpraviti čez mejo. Nikola Krlstlč nmrl. Belgrad, 10. dec. Včeraj popoldne je tukaj umrl bivši ministrski predsednik in zadnji čas predsednik državnega sveta Nikola Kri-stic v 93. letu svoje starosti. Nemiri t Skopijo Skoplje, 10. dec Turško prebivalstvo v Skopliu je zelo razdraženo in zahteva da se izženo vsi Bolgari iz mesta Zaradi teh nemirov je vse mesto vojaško zasedeno. Vojne priprave v Črnlgorl. Carigrad, 10. dec. Crnagora je baje zbrala veliko vojaštva ob meji ter napeljala osem topov, kar vzbuja veliko vznemirjenje. Nesreča na lov n Kaša, 10. dec V občini Asztocz je večja družba, v kateri so bili večinoma častniki priredila lov Naenkrat se je sprožila puška stotnika Josipa Z^edenjiia (Žedenja) in šibriso zadeli nadporočnika Gvida Ranerja. Nadporočnik je dobil smrtnonevarne poškodbe. Odnesli so ga v neko hišo in poklicali zdravnike, ki so pa izjavili, da je operacija nemogoča. Hoteli so ponesrečenega častnika odpeliati v bol nišnico, pa je že prej umrl Stotnik se je hotel «am usmrtiti, kar so preprečili njegovi tovariši, ki neprenehoma pazijo nanj. Angleži na Kreti Carigrad, 10. dec. .Agence Otto-mane“ javlja, da so Angleži izkrcali na Kreti 20 mornarjev s svojih bojnih ladij v sundaškem zalivu in da so razobesili angleško zastavo. Pariz, 10. dec. Iz Aten javljajo: Ve-niselos je objavil brzoiav iz Kaneje, da so se na Kreti i?krcali angleški mornarji z namenom, da napravijo brezžično brzoiavno zvezo m°d angleškim konzulatom v Kaneji in v sudaškem zalivu zasidranimi ladjami. Francoske ladje pred Kreto. B a j r u t, 10. dec. Zaradi vladajoče ne-sigurnosti so dobile francoske bojne ladje, ki so pred Kreto nalog, da imajo biti na razpo lago francoskemu konzulu v Bajrutu. ttroimdfjntvo blaznega. Bern, 10. dec Petintridesetletni učitelj Fltitsch v Mezzaselvi (kanton Graubtindten) je v blaznosti ustrelil očeta, mater in dve sestri, tretjo sestro pa smrtno ranil. Potem se je s a m u s t r e l i 1. Rudniška katastrofa v Ameriki. NoviYork 10. dec. Iz Cu lekarnarja Plocoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino Železa, •ma neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-radi tega vtem drugim ieleznatlm izdelkom. ~~- 1 K Mična povest v lični obliki, ki ne sme j j manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobiva v vseh večjih knjigarnah. Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzela gostilno p 671 ■> V || na Tržaški cesti št. 13. Skrbela bom vedno za sveže pivo, pristno vinsko kapljico ter dobro kuhinjo. Za obilen poset se priporoča z odličnim spoštovanjem Marija Ivančič, gostilničarka. U KS Češke salonske briket^, ^ kosovni in orehovni premog, obče priznano kot najboljše kurivo, priporoča po najnižji ceni J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3. Lepa bukova drva po K 6 — meter (Kašta). Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski i Jlustrovani Tednik ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '80. Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inse-rirajte v njem! Naslov: Slovenski Ilustrovanl Tednik, Ljubljana Slavnemu občinstvu v vednost. Podpisani naznanjam, da se preselim iz Urban Strem-pfelnove hiše št. 396 v hišo št. 324, kjer je bil prej Vovk. Ivan Jurjevčič, čevljar v Idriji. ANTON BAJEC cvetlični salon Ljubljana, Pod Tram'« štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napM itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno. Vrtnarija je na Tržaški cesti. Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. Kavarna „CENTRAL“ poleg jubilejskega mostu "dan KONCERT. Začetek ob 8. uri zvečer. S spoštovanjem Vstopnina prosta. Štefan Miholič, kavarnar. Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 ^ katera ima že začetkom sezije nad 30i000 kom. svežega blaga po najnižjih cenah — in to: nad 5000 kom. najfinejši S oBleR za gospode od I{ 8’— naprej. 2000 „ najfinej&iS površnikov, športnih in zimski n sukenj od I{ 16'— naprej, pelerin od /jf 4 — naprej. posamezn. Mae in telovnikov od I{ 4'— naprej. oBIek za dečke in otroke od I{ 4’— naprej. najmodernejše konfekcije za dame in deklice, jope in dolge paletot za dame od :ff S’— naprej, krila in Bluze od f( 2’— naprej. Priznano nizke cene sooo 2000 3000 15000 Solidna postrežba! Izdeli so tidni. Zmerne cene. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus; Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz- morske trave, zmednice na peresih, ::: ' podobe, zrcala,^ otročje vozičke Itd. ::: □ Sprejemajo če tudi opreme hotelov. □