V • 54. številka.**J&s Ljubljana, s ml o 6. marca. XI. leto, 1878. ENSK Ishaja vsak dati, izvcotuSi poneaeUke M ueve po pva^oio;!., %.ot \ti\ja po ponti jirujeman sa ivitrn-oKerike detel« za celo leto 16 jrld., ih pol luta ld., i ćetrt letu 4 gld. — Za Ljubljano • pošiljanja aa dom M celo leto IS gld., ..a četrt lota 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj" na od se računa 10 kr. za moseo, 30 kr. r.a ćetrt leta. — Za tnje delole toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nćitelje na ljudskih lokah m za Ijake velja znižana - a in sicer: Za L j obijan o *a četrt lota 2 gld. 50 kr.. po po 4 ti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila h< plaćujt od četiristopne petit-vrste 6 kr., ee so osnanilo enkrat tiska. 5 kr., će so dvakrat in 4 kr. ue bm tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se i roifl irankirsd. — Kokopisi se ue vraćajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koliuanovej h i Si I*. 3 „gledaliftka stolba". O pravni hi vo, na katero *i "* dtjrovoldo f>c4iliati oaroeni'ie reklamacije, oifuuuia, t. j. admi'iiatrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hiši. dom 4 Telegrami. Dunaj 5. marca. „\Viener Zeitung" naznanja, da je dvorni svetovalce pri graškom namestiiištvu, K al lin a, imenovali za vladnega deželnega načelnika v Ljubljani. Carigrad 4. marca. Organizator Bolgarije, ruski knez Čerkaski, je v San Stefano umrl, zadet od mrtuda. Peterburg1 4. marca. „Agcnce Kus-seu pravi: Mirovni uveti bodo popolnem ovrgli preti ran j a, ki so se raznesla. London 4. marca. V zgtfrenjcj zbornici je Derby povedal, da mirovna pogodba nema v sebi odstopa flote, vojno odškodovanje je od 40 na 12 milijonov funtov šterlingov znižano. Egiptski dohodki ostanejo nedotakneni. Kakor brž bodo vsi mirovni uveti znani, hoče jih on naznaniti. London 4. marca. „Times" poročajo iz San Štefana 2. marca. Mirovni uveti ruski ne terjajo turške flote; turškega tributa in h i p o teci ran i h državnih dohodkov se Rusija ne dotika; glede vojnega odškodovanja se nij nič trdnega sklenilo; poravnalo se bode največ z azijskim zemljiščem, Erzerum izvzemši. Uvete glede Črnegore, Srbije in llumu-juje je Turčija sprejela. Nova Bolga-rij a ne obseza Adrijanopolja niti Soluna. Cetinje 4. marca. Grom kanonov naznanja, da je mir sklcnen, kar poroča uradni telegram kneza Nikolaja iz /Ban Štefana. Navdušenje je nepopisljivo. Rim 4. marca. Ker so nekateri cerkveno misleci razsvetili ob priliki papeževega kronanja, zbralo se je sinoči okolo sto osob pred palačo Teodoli in kamenje metalo 8 kriki: „Proč z razsvetljavo 1" Javna oblastjo demonstrante razgnal*. (Najnovejše telegrame glej na 3. strani.) Zasedenje Bosne. Jedna največjih, najtežjih in najimenitnejših vojsk je končana piedvčeranjem z m i-roni carigradskim. Turka nij več v nje-govej silnej oblasti, Slovan na lastne noge stopa v rodovitnem orijentu, nasledki tega svetovno zgodovinskega čina se bodo videli prav črez dobo jedne generacije, a sluti jih lehko vsak uže zdaj. O večjej in lepšej bodočnosti Slovanstva zdaj nij dvombe več. Od zdaj jej bode celo premagani Turek, koncentriravši se le bolj v Aziji, dober zaveznik proti nekaterim še ostalim sovražnikom. Kako pa drugi? Najprej Avstrija! Dve leti se je naša „diplomacija" branila Bosne, katero so Rusi ponujali iu drugi vzeti svetovali. Magjarski in nemški Časniki so od jeze iz kože skakali, kadar jim je kdo le s to mislijo prišel. Grof Andrassv je v delegaciji 24. maja 1. 187G celo imenoval to okupacijo „ nesmisel" (unsinu). Kaj nam treba še več Slovanov, saj jih imamo uže zdaj črez glavo preveč, tako so rekli magjarski ia nemški listi vse iz jedne sape. A k ljubu vsemu temu smo mi dve leti zapore-dom trdili, da na zadnje mora tako priti, da bode Avstrija vzela slovansko Bosno, ali rada ali nerada, z okoliščinami prisiljena, — in tako pomnožila slovansko prebivalstvo, — in tako naredila tudi prestop k nam Slovanom prijaznojšej notranjej politiki. Vsi listi, ki so nam denes v roko prišli, govore o tem predmetu, nobeden ne dvomi, da pojdemo v Bosno. „Kasno pridete pa vendar pridete", lehko bi se s Silerjem reklo. Da, koliko krvoprolitja bi se bilo prihranilo, koliko pustošenj bi ne bilo zgodilo se, ko bi bila Avstrija v zvezi ia spornzuniljenji z Rusijo to uže prej storila, na pr. lani osovre ! Pa, mi prihajamo radi nekoliko bolj — kasno. Pa Slovanje v Avstriji, z malim zadovoljni, veseli smo, da prihaja sploh vsaj tako. Če nemški vladni listi zdaj tako pišejo, kakor da bode Avstrija zasedla Bosno iz previdnosti pred Rusijo, torej nekako proti Rusiji, nij vse to govorjenje nič druzega nego da se nemškutarskemu filistru, ki je bil do-zdaj vajen le slišati kako škodljiva bi bila vsaka aneksija Bosne, in ki je bil le poduče-van o sovraženja vrednosti ruske politike, — da se temu filistru malo medu okolo ust namaže. Naj tedaj gredo naši s kakoršuim koli izgovorom v Bosno, da le gredo, stvarno je to vse jedno, ker tega ne moremo verjeti, da bi še zdaj z Rusijo vojsko začeti hoteli, ko je ona s Turčijo uže mir naredila in z veliko popustljivostjo celo Angleže pomirila, kakor denašnji telegrami kažejo. Slovano- sovražnost nemških katolikov. Kako smo mi v tem prav imeli, ko smo pred kacimi petimi leti zaporedom in dosledno proti temu pisali, da bi naša stranka nehala biti in zvati se narodna ter da naj bi se Mftte-k. Lov in spomlad. (Spisal . . 1 .. .) Lov in spomlad! Gotovo sta si protislovna predmeta. Jesen, mrzel piš, to obudi lovca! Navadne slike, koledurji, še pratika na to kažejo, iu zakaj? Zato, ker lovca si mislimo krutega človeka, kateremu je želja le do poboja. In vendar nij tako. Lovec je človek, ki ljubi prostost in naravo črez vse, človek, ki ima zdravo izbujeuo fantazijo, kateremu so hrib in dolina, drevo in cvetlica ravno tako priljubljeni, kateremu je le tod zdravje in pravo življenje. Kdor teli občutkov nema, bode skoraj puško za peč postavil, ali pa hodil na lov za včasih kakor strelec na strelišče. Mej prostim ljudstvom je malo kje toliko poezije, kakor pri ljudeh tega stanu, ki se z lovom pečajo. Člo veku, kateremu bi le suho misel zaupal, moraš se čuditi, ako se z njim pomenkovaš o gozdu, pri brlečem ognji ali pa v hladnej senci lepih dreves. Pravil ti bode, da, kadar mu je najhuje bilo, jezen je bil na ves svet, v prepiru bil z družino, pa je šel v sumotni kraj loga in brega, tam pa mu je kar nenadoma boljša misel srce ohladila in vrnil se je proti domu upokojen in umirjen. Pravi lovec je vsak tudi poet. Prost pregovor se glasi: „Kdor ne zna lagati, nij pravi lovec". Iu v resnici, kdor nema vzbujene fantazije, bode vedel malo povedati, in kaj so pesni druzega, kakor pripovedke lepih do-inišlij. Kdor to preudarja in verjame, temu se bodeti brez sile tudi besedi: lov in spomlad kakor dobii sosedi dozdevali in verjel bode, da lovcu spomladi, ko se vse oživlja, in narava Daj lepša postaje, tudi tako čudno okolo srca godi, da bi šel iu bi kar zmirom bil v šumi in na hribu in zrl v prelepi svet, a se ne menil za to, da pes in puška doma počivata. Vem, da, kdor je sam lovec in bode te vrstice čital, bode uže v prvih nekoliko ugi- bal in uganil, ,,kam pes taco moli" in rekel: E bratec! pasteričica je prišla, kos uže žvižga črešnja razcveta, ti pa pojdeš nad divjega petelina. — I dakako brate, ako Bog da iu sreča junaška ne bom ga zamudil. Od fantovskih let, od kar me je stari Janez prvikrat na veliki Bukovec soboj vzel in do zdaj, ako je bilo na svetu mogoče, šel sem ga vsako leto zaslišavat, zalezovat in marsikateri je ravno pred menoj zadnjikrat zapel. Koliko bi vedel povedati od takrat pa do zdaj ! Kako smo hodili, kako ležali, kako kuhali, kako pekli, vso pod milim nebom, na visočinah v zelenem gozdu. Kako sem jaz mlad nevednež namesto petelina kokoš ubil, z veseljem jo k ognji prinesel in pokazal, a stari Janez mi jo je pa iz roke potegnil in za klado zagnal rekoč: „ Jejzaaz! če gospod grof zvedo to, bomo vsi zaprti 1tt Pa naj povem, kako se mi je predlansko leto godilo. Šel sem proti koncu aprila meseca neko soboto popoludne z logarjem na veliki Sko- zlila in stopila z nem S ko pravno stranko, to kažejo .konservativni" časniki in možje zdaj, ko se je začelo slovansko vprašanje reševati in je upati, da se tudi v našej notranjej politiki reči na bolje obrnejo. Uže onidan, govoreč o Bismarkovem govoru, smo naveli, kako Slovanom sovražno in germanistično šovinistično je govoril proti Rusom \Vindthorst, vodja pruskih katolikov. Denes pa imamo tak avstrijsk glas pred soboj. Sicer ne govori v celem tako cinično, vendar jedro je isto, kar pravi dunajski ,Va-ter lami" v svojem članku od 2. marca, kakor je \Vindthorst dejal, zagovarjajo iu zame-njevaje naš avstrijski z nemškim interesom. Ta, v necih naših, sicer poSteno narodnih krogih toliko spoštovani in podpirani ,Va-terland", ravno tako psuje in neumno kvasi o slovanske j Rusiji na p r v e m mestu svojega lista in ima z debelimi črkami natisneno, kakor kateri judovski list. Ko namreč vpraša, zakaj bo uže jedno celo stoletju vsi večji državniki imeli orijentalno vprašanje za najvažnejše, odgovarja „Vaterland" tudi banalno nemško, kakor bi ,N. fr. Pr." odgovorila: „Deshalb, vveil es von ihrer Entscheidung abhiiugt, ob die Z u kunft Europa's der abendliindischen Bildung oder der russicben Harbarcl angehoren wird. Diese VVorte des Abgeordneten Windt-horst sind nach unserer Ansicht die e i n z i g e staatsm Unnische Bemerkung, welche in der Debatte vom 19. Februar im Kreise der deutschen „Intelligonz" sich vernehmen liess." Našim bralcem bode gotovo Še v spominu OBtalo, da je „ der eiozig staatsiiiaunische u Windt-horst govoril o panslavizmu in take bedarije. Zapomnijo naj si njegovo hvalo v tem avstrijskem konservativnem listu, ki še nijso do izpoznanja prišli, da bo imamo Slovanje glede svoje bodočnosti le na svojo moč in svojo vzajemnost zanesti, zato le obe ti krepimo. Tudi avstrijski konservativni Nemci so v duši taki kot aevero-nemški, kar se tiče slovanskega vprašanja. Tudi oni ne poznajo našega bIovanskega stališča pravičnosti vsem na-rodom, temuč prijazni ko nam kadar nas potrebujejo. Bodimo taki tudi mi Slovani le tačas, kadar jih potrebujemo, ali nič več jim ne zaupajmo njavo blizu takole popisan: „Denes popoludne vršilo se je veliko vmarširanje Rusov pod vodstvom generala Totlebna ter se, štabom 200 oficirjev. Ruski vojaški oddelek je bil sestavljen od brigade pešcev z artilerijo in treh aotnij kozakov. Zunaj kamenitih vrat je bilo razpostavljenih za častno stražo ob centi mnogo kompanij turških pešcev. Tudi bolgarska deputacija, katerej na čelu so bili najvišji duhovni dostojenstveniki, je prišla Rusom nasproti in izročila svojo adreso. General Tot-leben je potem raz konja govoril nekoliko be-sedij Bolgarom, ki so razoglavi v dežji stali okolo njega ter bili videti prav potrti in žalostni. On jim je rekel, da je zbog njih bilo prav mnogo ruske krvi prelite in da je sedaj prišla vrsta na nje, da se pokažejo vredne toliko velicih žrtev. Nadalje jim je naznanil, da bodo zmagovalci poštovali privatne pravice ter da bode vsakemu dovoljeno, v miru živeti in se v svojpj družini voseliti. Salem-paša je izpreroljan od jedinega konjika prijnhal iz mesta in pozdravil generala, in potem sta jo oba krenila proti mestnemu ozidju. Za njima so marširale ruske čete sč svojimi godbami. Turška straža je prezentirala puško in general Totleben je odposlal pobočnika, ki je zaukazal vsej dolgej Vt-sti ruskih vojakov odvrniti pozdrav. Turško prebivalstvo je temnih pogledov motrilo ruski vhod po umazanih, ozkih ulicah z zapuščenimi hišami, a tu pa tam je bilo videti v stranskih ulicah dokaj radovednih turških žensk z zakritimi obrazi. Včasi je zaklicala kaka množica ob cesti svoj pozdrav Rusom, a sicer je vladala največja tišina. Pri bolgarskej cerkvi se je ustavil ruski načelnik sč svojo vojsko in vpričo mnozega ljudstva so zmagovalcem prinesli duhovniki soli in kruha. Potem so Ruse odveli v nova stanovališča v mestu." več, a o nje dedščini grozi poroditi se razpor. Angleška in Avstrija Se vedno ne morete z mislijo sprijazniti se. da je Turčija kot evropska velevlast umrla. Ako se te dve dr« žavi nehčete z vspehi vojske rusko-turške zadovoljiti, potem imamo se ve da zopet vojsko. Samo z orožjem v roci moiii prijatelji Turčije odpreti zopet nje grob, vzeti jo iz njega in mrtveca v Carigradu posaditi ▼ novic na prestol. Ako poskusijo to, potem morajo očito izreči svojo politično namero, da hte namreč mrtvo Turčijo z dra-tom oviti in jo kretati, kakor bi se jim lja-bilo. Takovo vladnrstvo bi se pokoravati imelo londonskemu in dunajskemu kabinetu. — kakor bi sicer gospodarila ondi Rusija V tacem slučaji, ki ea imflmo najbrže najgotovejfle pričakovati, bode vlada turška samo fie nekova punica iz cunj, katera se bode na videz gi« bala ob Bosporu, a t?e bodo ž njo mogle druge velevlasti :grati. Toda baš takova igra je naj* nevarnejša, k aj ti iz igranja pride naposled do vojevanja." Vhod Rusov v Ruščuk. Angleški list „Times" ima v dopisu iz Ruščuka od 20. febr. ruski vhod v to tvrd- Mrtvaški list Turčije. O Turčiji prinaša „Nat. Ztg." na prvem mestu članek, kateri pove, da je otomanska vlast na balkanskem poluotoku mej evropskimi vlastmi umrla ter pravi: „Carigradski mir, ako ga sklenejo, pomen j a za nas in za mir vse Evrope isto toliko, kakor da ga ne sklenejo. Kdor stvari gleda 8 črnim okom — in malo je tacih, ki bi se jim najbližja bodočnost videla posebno lepa — mora mu ta pričakovani mir biti javno potrdilo za mnoge še hujše dogodljaje. Samosvoje Turčije nij Politični razgled* TVotrnvif«* fložole. V LJubljani 5. marca. Kedaj se snid«jo flrtetrj*ir# »e, nij Se za gotovo znano. To pa je gotovo, da bode Aa-drassv terjal 60 milijonov kredita. Najbrž bode večino dobil za Rebe. C*>**9r»etfič Rudolf je 3. t. m. v Berlin prišel in tam od cesarske rodovine sijajno sprejet bil. V affpr*9epw» državnem zboru se je S'meonyi pritožil, da se v zadnjem časi premalo ozira na splošni red v zbornici ter je navel slučaj, kjer je več od dvajset poslancev pismeno proRilo za preloženie glasovanja — a kadar so jih potem brali, jih ie mnogo manjkalo. Kdor nij navzočen, ne more ničema zahtevati (klici: oni ro bili navzočni!) Nadalje je protestiral, da predsedništvo postopa na isti način, kakor ie navadno pri kazenskih sodiščih, (protivni klici iz centra) ter prosi zbornico, da ukrene potrebno za ohranitev pravega reda. Na to odvrne predsednik: Gospod poslanec bi imel prav, ako bi bila stvar v resnici taka, kakor nam jo je poročal, — a temu nij tako. Dogoditi fie more, da, kadar iaz predložim spis, nij več kacega onih gospodov v zbornici, kateri *>o bili zahtevali in prosili preloženia stvari. A red zbornice razlikuje mej slučajem, kadar se imajo glasovi šteti ali kadar se ima glasovanje na drug dan preložiti. V tenj zadnjem slučaji nij dovnik. Srečen sem bil in ponedeljek zjutraj sem dva lepa petelina domov prinesel. Se ve, da znanci in prijatelji, lovci, so bili še tisti dan okolo mene. Dva petelina, to je lepa reč. Gospodje uradniki tukajšnje graščine so se popraska vali, da ravno letos morajo peteline za goste hraniti, katere je knez povabil, jaz pa Bem prijatelju pristavu rekel : „Pusti petelino v Dedinej gori, ti so domači, midva sva dečka pa greva prav za Snežnik, kjer jih nij še nobeden lovec streljal." Dobro! ke dva graščin ska uradnika sta se nama pridružila, in brzo je bilo Bkleneno, da namesto v Postojno gremo za binkuštne praznike na Klansko polico nad peteliue. BinkoStDO soboto ob enej uri po polu dne odrinili smo od grada. Konj tovora's pa gonjač pred nami. Saj veš, prijatelj, kako je človeku pri srcu, kadar si more reči: Za tri dni si odložil vsakdanje skrbi in težave, zdaj si gospodar dneva in noči. Jasno nebo nad nami, okolo nas slast ravno razsutega zelenja. Čut se je tajal, malo je manjkalo, pa bi bili poskakovali kakor izpuščeni šolarčki. Vsakemu človeku hrani spomin ure vzvišeno občutenih trenutkov; pred manoj zabli-ščijo najlepše slike, kadar zagledam in stopim mej prvo bukovo zelenje. Rojstvena vasica, okolo tebe razsuto bukovo zelenje, kar vidva hranita in vesta, to je bilo in bode za-me najlepše! Ginila je pot, in nijsmo vedeli, kedaj smo bili uže v tihem debelem gozdu poil Belim vrhom. Od tod naprej proti Klanskoj polici pelje pot zniirom v reber po meji mej gozdoma Šneperške in Čubrunske graščine, in človek se ga naveliča, posebno ako more deloma po snegu gaziti. Volivši bližnjico, smo nekoliko tudi pot zgrešili in tavali celo do pod Jarmovca. Tukaj ti je pravo središče lepega debelega gozda. Kamor se ozreš samo gozd. Proti llrvatskej mogočni Jarmovec, dolgo-robat z vedno višjimi vrbovi, proti Kranj-skej silno lepo obraščeni Beli vrh in ostri Vav- kovec, proti jugu in zapadu zapirajo pogled vrhovi, ki v Snežnik silijo. S pota je težko mogoče, velikanske klade nekdanjih mogoč-njakov tu nasprotilvajo, kakor bi hotele še stoječe potomce Človeku in sekiri braniti. V tej, od vseh stranij zaprtej, pa vendar prostornoj dolini se malokedaj sapa čuti, od roba do roba se raslega najmanji glas. Bistri studenec, ki nikdar ne usahne, skoraj jedini v celem krogu snežniških gozdov, privabljuje mnogo živali j v ta kraj in malokedaj bodeS prešel dolino, da ne bi medveda in volka sledil. Ker smo hoteli pred nočjo na Polico doiditi, nijsmo šli do Jarmove vode, ampak počivali smo še le, dospevši do Paravičeve mize. To mesto je navadni počivalnik za ljudi, ki firez gozd in Klansko polico na Primorsko zahajajo, in dobilo je svoje ime po pokojnem, po vsem Kranjskem slovečem posestniku Ča-branske graščine, originalnem Paraviču, ki je tukaj na popotovanji črez gozd svojim spremljevalcem na razkritem stolu postregel z jedrni, treba, da bi bili podpisanci navzočni. Ko še minister Pechy o tem svoje mnenje pove! in mu V8i pritrdijo, je bila nesporazumka izravnana in okončana. Viiuii)4> dr>»*vr. Srttrhti „Zastava" ima iz Bel grad a dopis, ki vse demontira, kar se je nemško pisalo o protivnosti Srbov do Rusije. Srbski narod je hvaležen carju osvoboditelju in se bode na njegovo željo postavil proti komur hoče, nikoli pa ne na stran sovražnikov Rusije. — Torej „Pol. Corr." je lagala, ko je pripovedovala, da je Ristič uže začel misliti, kako bi se od Rusov odtrgal. Iz Španije se poroča, da so vstaši na otoku Kubi orožje položili, po dolgoletnem uporu premagani. Iz AJmff se poroča, da je bil kardinal Simeoni uže namenjen imenovan biti za papeževega generalnega tajnika; ali vsled ugovorov katoliških vlad jo papež izbral Franchija za ta posel. Kadar se zbornica italijanska zopet snido, posvetovala se bode o volilnej reformi in zmanjšanji davka na mline in sol. V Mntiiji Angleži na svojih zdanjih eks-pedicijah proti plemenu Džovakijev nemajo srečnega vspeha. Indijski angleški časniki se nže bojo Rusov, češ, zdaj so razbili Turčijo, kmalu bodo še angleško Indijo. Dopisi. N<» pofttavMkfflrtl pol fti na pustni vtorek. [Izv. dop.] Tam začetkom predpustom enkrat se je videlo v nSlovenskem Narodu" napisano: „ministerstvo Auerspergovo f." Da bi te hembraj, sem si mislil, pa se vsaj nij ministerstvo preselilo na drugi svet. Bog mu daj dobro, če se je res. Marsikaj smo oe mu imeli zahvaliti in se mu še imamo. Spomnilo se je včasih tudi nas Slovencev. Kako je bilo delavno, kako je skrbelo za nas! Če smo bili v nadlogah, nas je to lazilo s presrčnimi besedami: bode uže bolje. Na, sedaj pride pa kar naenkrat novica, da se je podalo k svojim tolikim in tolikim prednikom. Vidite, g. urednik, take in enake misli so me takra tobhajale, ko sem prečital parte-list, katerega ste mu spisali. Gotovo pa no veste, kako sem bil radoveden, slišati kaj o njegovem pogrebu. Vsak dan sem komaj pričakoval, kako bo ta ali oni čamik popisoval ginljive prizore pri tej svečanosti in instalacijo naslednika. Ali zastonj, zopet je oživelo. Kmalu sem se potolažil. Prišlo mi je na misel, kar je pravil ranjki Jesiharjev Tone, da ki v gozdu nijso navadne. Na starej hoji se še vidijo znamenja zaraščenih številk in črk, ki so leto in dan zabilježe vale. Vem, da večina bralcev je vsaj slišala o pokojnem Para viču, ako nij poznala vi so cega, lepega moža, ki se je tudi po našej be-lej Ljubljani se štirimi konji prepeljaval, originalen zmešnjavee bil ves svoj živ dun iu se 70 let star še le s6 IG let staro devojko poročil. Vsa notranjska Kranjska in sosednji deli Hrvatske in Primorja so polni pripovedek o tem v resnici čudnem možu. Imel sem do sti prilike Be o Paraviču razgovarjati, posebno ko sem lovil po Čabranskih šumah, kajti vsak logar in lovec tega kraja počne in neha le s Para vičem. Ta čudni mož je imel posebno veselje s prostim ljudstvom baviti so. Cele tedne je bil se svojimi logarji in znanci v gozdi. Po dnevi so lovili, na večer iu tudi cele noči pa živeli kakor Bog zapoveda. Nij bilo razlike mej graščakom in logarjem, ni znancem seljakom. Največji šaljivec najboljši tisti še dolgo živi, komur prerano zvoni. Težko, če ne bo res taka. Če je bil listi križec, kojega ste vi naredili, mrtvaški, potem zna ministerstvo Auerspergovo, če prav pod drugim imenom, živeti Še veliko let. Vidite li, kakšno uslugo ste vi skazali ministerstvu. Presneto ne bodi, kaj pa, ko bi tisti križec tu toliko menil, kakor drugod lastnoročni podpis. A pa kaj tacega vendar ne more biti, da bi ne znali ministri pisati svojih imen, ali pa, da bi bili tako „komod", da bi se jim ne ljubilo. Vidite, kam sem zabredel v svojei domišljiji in zakaj ? . . . Na svetu je vse mogoče. Če sem jaz lehko tako daleč zabredel, zakaj bi tudi v dejanji ne moglo tako biti, in to tem bolj, ker ste vi dejali, da je ministerstvo zato izdihnilo, ker mu je šlo pri računu za kavo in smrdljivo petrolejski* olje nekaj navskriž. Tam pri nas prodaje nekdo olje. Povedal bi vam tudi njegovo ime, pa vsaj vem, da ga ne poznate, torej je pač vse jedno, Če ga zamolčim. Rekel Rem da olje prodaje in mu vendar ne pride nič navskriž, akopram ne zna druzega pisati nego križe na vrata. Pa Raj križec tudi dosti volja, zatorej bi res ne bilo čisto nemogoče, da se ministerstvo ne podpisuje ampak le podkrižuje. Letos v januarji so Re nosili po Kranjskem neki popirji okoli zaradi zmanjšanja patentov. Kako je bil tega vesel tudi naš poprej omenjeni oljni trgovec! Ko mu prinese birič tako polo, se kar hlastoma — podkriža. Ia tudi birič je bil tega vesel, in sicer veliko bolj vesel nego vseh drugih podpisov. Da, križec, to je res precej. Spominjam se še dobro iz otročje dobe, kako je moj oče vsakokrat resno za pero poprijel, ko se je imel podkrižatt. Resen je bil tačas, ali, da naravnost povem, bil je tudi nekako nevoljen. Zdelo se mu je ,da bi se fie vse drugače lehko postavil, ko bi znal tudi zapisati svoje ime. „Ti, Janezu — mi reče ob nekej priliki oče, ko sem za pečjo sedel in kito za slamnike pletel, — „ti pojdefl v šolo, da se boš znal potem vsaj podpisati in kakšno „šrifto" prebrati." „Ovbe, le daj ga Je," — pravi sosed, kateri je uže davnaj vojake odslužil in tam več poskusil, nego vsi generali — „ti ne veš kako pri vojacih prav pride, če človek le številke pozna. Ko smo mi kam prišli, so nam dali samo listke, na katerih so bile napisane hišne prijatelj, dokler nij moža nenadoma nesrečna navada obšla — ljudi pretepavati. Vsaka reč je bila dobra, ki je bila pri roki, pa haj d po tem ali onem, ki je najmanj vedel zakaj V Treba je bilo hitro pobegniti, črez mulo trenotkov je bil Paravič pomirjen, in vselej se je kesal, da ga je bil jad zapeljal ; dobrikal se jo nesrečnežu, tepenemu logarju navadno s tolarji odškodnine. Popokali bi bili včasih od smeha, ko mi je stari Turk o majorjih pripovedoval, kako je bilo navadno društvo okolo ognja ali stola vseloj na preži pred Paravičem, kedaj bo treba poskočiti. Poznalo se je možu na obrazu, da ga jeza popada, le vedelo se dostikrat nij, komu velja, in torej jo bil vsak pripravljen na beg. Kaj več o tem možu, ki je bil pošten narodnjak, pri drugej priliki, nekoliko sem omenil, ker je užo nuvada, da pri Paravičevej mizi je o njem razgovor. (Dalje prib.) številke. Lahko si misliS, kako teško je dobil stanovanje tisti, ki številk nij poznal." To je bilo gotovo praktično modrovanje. Ali moj oče me nij dal zategadelj v šolo, da bi se bil samo številk navadil. Jemnasta, to bi bile drage številke. Moj oče se jih je naučil zastonj, ker on nij nič v šolo hodil in jih vendar pozna, in ne Ramo arabskih do ti-hoč, ampak i nekaj rimskih. To mi je pokazal uže tačas, ko sva se v Ljubljano v šolo peljala. Ker sva imela nekaj moke in neka) jabolk soboj, je bilo treba dati na „šrangiu 7 soldov iblajtarjem (tačas nijso bili fie po-judeni) v zameno za listek, na katerem je bila tiskana kljuka zraven dveh črt, kar je pa vedel oče precej prav raztolmačiti. Tefearami „Slovenskomu Narodu". Peter"burg 5. marca. Oficijalno. Sultan turški je čestital ruskemu carju na dan praznovanja carjevega nastopanja na vlado (2. marca). Car se je zahvalil sultanu inje rekel, da on vidi v pod-pisanji miru dobro znamenje stalnega in trajnega dobrega prijateljstva mej Rusijo in Turčijo. Carigrad 4. marca. Okupacija Bolgarije po Rusih je baje samo na Šest mesecev znižana. Mir se bode ratificiral v 14 dneh v Peterburgu. London 6, marca. V dtflenjej zbornici je vojni minister Hardy rekel, da angleški vojni proračun je le budget za mirni čas. Če je budget večji, ne po-menja to, da bi se vojaki pomnožili, temuč le stroški za vojni materijal so večji. (Torej Angleška uže sabljo popolnem v nožnico vtika. Ur.) Domače stvari. — (Kranjski deželni načelnik.) „Slovenski Narod" je uže včeraj od dunajskega dopisnika vedel poročati, da je g. Kal-lina imenovan za c kr. kranjskega načelnika. Denes to vest tudi uradna „Wiener Zeitung" potrjuje, kakor kaže dunajski telegram. — (G. d r. Kaltenegger) , deželni glavar kranjski je bil te dni na Dunaj poklican. — (Mlad samomore c.) Sin zagrebškega lesnega trgovca Gasparija, učenec sedme realke se je na potu v Ljubljano na Zidanem mestu ustrelil in teško ranil. — (Deželna vlada) naznanja, da je šarlnhova in kožna epidemija v necih občinah postonjskega okraja, kjer je bila od novembra 1877, zdaj ugasnila popolnem. — (Vojaško novačenje na Kranjskem) bode letos trpelo od 8. aprila do 28 maja. Za letos ste v ta namen sestavljeni bili dve komisiji, katerih prva bode imela opraviti na Gorenjskem in Notranjskem, a druga na Dolenjskem. Prva bode nabirala novince vojaške: v Ljubljani od 8.—13. apr., v Radovi j i ci od 15.—17. nprila, v K ran j i od 28.—29. apr., vVipaviod 13.—14. maja, v Postojni od 16,—18. maja, v Ilirskoj Bistrici od 20.—21. maja in v Logatci od 23.-28. maja. — Druga komisija bode novačila: v Ljubljani od 8.-9. aprila, v Kamniku od 11. —17. aprila, v Litiji od 23.-27. aprila, v Krškem od 29. aprila do 4. maja, v Rudo lfo vem od 6.—11. maja, v Čruomlji od 13.—10. maja, v Kočevji od 18.—24. maja. — Prva se vrne v Ljubljano dne 28. maja, a druga dne 25. maja. — (I) u ho ven ak e p re me ■ be) v ljubljanske) školiji: g. Alojzij Pibonnk, fajuioAtvr v LoAkum potoku, gru v pokoj. Razpisano Hta fari: Loški potok 15« in Šmuriju 18. t. m. — (Huda krojačica.) 1'rvega marcu je Btala prtd tržaškim deželnim sodiščem iz Planine na Notranjskem rojena 'Jo letna 110-omožena krojiu-ua, Neža Rob, obtožena zločina javnega nasilstva in prestopka raz/aljenju. Obtoženko je namreč dno 7. februarja zaradi Blabega ponašanja prijel v via Torrente v Trstu ne kov policaj, a ona gaje obr calii, mu vrgla na glavo kositrovo posodo za mleko ter ga naposled celo klofutala — kar je bilo zares preamaconsko. Ob tej priliki je krojačiea Koli tudi mnogo zabavljic in nepristojnih besedij izrekla. Sodišče jo je ob godilo na štiri mesece težke, vsak mesec z jednim postom poostrene uječe. V kakej doslednosti nekdanji ,,brezplačni" Jn-piui g. ToBtnik od sedanjega prcdstojiiistva Mcdvod-nkega plačo terja za svoje . srenjsku postave, iLuic dot '7. februaija 1866, in moj postavno vodenj namestnik, po ilnuiace gO0p> Milielae, je zasedel istega dne moj sede/. Na So ri, -1. inar. a 1878, Z odličnim spoštovanjem % 4>ii<'«'hI»v l*«'lit*r«'«'. Human »a Bori.* Zahvala. Za UM) goUUaadW. ki jih jo slavna ljubljanska hranilnica darovala drua vil „Nsrouua soia" v podporo ljinl.sk i m B0U111 in ubo^ej snlskoj iiiiitdnii, iz-ruka najtoplejše zalivalo v iinniiii odbora „Narodno šolo" načelnik : l'r. Nt«'Kl>ar. V Ljubljani dnu 1. marci ja IS<8. Narodno-gospodarske stvari. le Kilienberka. — (tlotov pripomoček zoper golazni.) Premnogi naši kmetovalci imajo preveč zanemarjeno hleve — čl fitenje ali zračenje jim je deveta briga — tudi malo jim je mar, če je živina v takem hlevu, kamor dohaja vsaka zunanja sprememba. V tacib prostorih je uže naravno, da je živina podvržena raznoterim boleznim. Moj namen nij denes, razpravljati o umetnih hlevih in tudi o umni živinoreji ne, ampak naj mi bode dovoljeno navesti lep izgled, kateri se je vršil na bližnjem Krasu, in ki more sluiiti marsi-kakemu kmetovalcu v poduk. Imel je kmetic v svojem hlevu potrpežljivo živinče, koje, Pog si vedi od kedaj, nosi na svojih plečih črn križ — ubogo paro napadejo brezsrčne golazni, katere se v kratkem tako pomuože, da je bila njih vsota enaka dlakam. Še le zdaj misli gospodar, kako bi sivca rešil iz silnih muk, — se ve da, smilil bo mu je revež, ker vedel ju, da revna žival si nij tega zaslužila Po premnogem tuhtanji ali po nasvetu kacega mazača odloči se, ku rirati bolnika z univerzalnim zdravilom — s „petroljuiiiom". Ttikoj zaukaže reveža gnati na prostor, kj«r se ima pričeti mazanje, Pri težavnem delu ozebe mazač, — ta si pa zna kmalu pomagati, — zakuri si v bližini ogenj, ter od čusa do časa ogreva otrple ude. Po zimi ima še navadno živina dolgo dlako — radi tega nij moglo zdravilo hitro hasmti. Da bi prišel hitreje temu v okom, — raz-češe sivca (gotovo prvič v svojem življenji) pri tem si pa tudi od časa do časa Ogreva svoje prste. Tako gre delo nekaj časa naprej, „8ta" zavpije zdiavnik, ali uboga para ne sliši opominjanja — le vedno nemirneja postaja, kmalu pa zapazi mazač, da živinče trpi silnih muk, ker bilo je vse v plamenu. Slednjič posreči se sivcu uiti, ter gorečemu divjati po vuhi. Zadnje zdruvilo je bilo gotovo najboljše, in to je — puška, katera jo vrgla na gorečo žival smrtno krogljo. Dragi bralec, skrbi in rabi petrolej previdno — ker zna so ti enaka prisoditi. jNuj se opomnim, da ljudstvo se premalo poslužuje zdiavluških lekov — ampak poslužuje so raje nasvetov neskušenih ljudij. I,i*«iliru oprat uiMtu : odbornikov iu 16 namestnikov; — iu lu to jo milovati, da ho nekdanjega, predobrega, povrh še brezplačnima župana g, Janeza Jamnika, njegovega sina g. Nikolaja .latutiika in vso njegovo BVojat tako m-ii\aie/no popolnem presrlL Stev. 2G28. (71-1) Razglas. Mestni mugibtrat ljubljanski naznanja, da dogotovljen imenik vuhlcev 1. skupine glavnega odbora za obdelovanje močvirja, katera skupina posestnike močvirja in katabtraluih občin Trnovo, karlovsko predmestje iu Gradišče v Ljubljani, dalje Štepunjo vas, v okolici ljubljanskoj, obsega, ud 2. do dO. marca lb7b v magistralnem ekspeditu leži, kjer gu v na vatliuIi uradnih uiah slelirm lehko pregleda in kjer se tudi od 22. do 110. marca t. I. pismene ali ustne pritožbe zoper njegovo istinitost spre- jemajo. Mestni magistrat n Ljubljani, 26'. februarja 187«. Razglas. Sč sod nij sk i m dovoljenjem se bode zapu ščiua dne IG. lebruurja lti7tt v Smanji umrlega dekana gospoda Matije liroliba, l.ateia obstoji iz: lažne živine, oMilnto krav za pleme, najboljše vrste, volov, telicev, konj žrebet, potim kočij, vozov, zalog sena in slame, pr i sta v b k t ga orodja, pohištva, Uragotfn obleke, perila, mnogo medu in drugih Bivanj \ jposicslcljclt claso II. umreti i. I iu sledečih dmj od 9. do 12. ure dopoludue ter od 8« do 0. ure popoluuue v lurovžu v Srn ariji na probtovoljnej javuej dražbi za gotov denar pioiinjula outmu, ki bodo največ obljubil. V Ljubljani, dne 1. marca 1878. C. kr. notar za soduijskega koiniburja: (7o-a) Dr*. Jarnej Suppanz. ■tu»rt, Markiz« de Hroban s mnogo dražih imenitnih »•ob, m razpoiiijuv* na posebno sahtevauje tastunj. Kratki likai li 80.000 apri*«valov. Na D u naj i, 13. aprila 1872. Prelio je nie sedem mesecev, odaar letn bil v bretuptiem »tanji. Trpel ■em viled prmih iičut« nivuih 1 niiV nuni, in sirur tako, ia « m od dno do dno 1 lda\o g ml, in to znproćilo jo dolgo č s t moje Bit.UJjo. tul mu od Vaao čndapolnn Kevalcuciere pm ol h. iu jo raluti in tagutoviiu Vaa, da bo ćutim po lun . či < m i /nI.u VkSu tečno in okusne Ko a iasoMre pcpontui zdrnv, Inko, da brez najina, joga tre« uja uiori'ui toptt pisati. Zaradi tega priporočam vsiin bolni ni to p-1 mer i m prav cm o in okuano bruno, kot lajbutjai pnp« m. ček, tur osUnom Vas adaui Gabri el T oseh n ur, ■Iniatulj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize do Hrohan. Neapol, 17. aprila 1H02. Gospodi Vsi od nuke bolezni na jotrah bilo je moje stanje In i j Aut i j a in bolečin \sako vrsto sedem let som strašno. Nijuem uiogb niti čitati niti pisati, tresle ho so vho elit iiico na celem fci votli, slabo prebav ljenje, vodno noHpanjo, tor som trpela vedno na ra/.ilia/.enji eut.iiic, katero me jo sum ter tja preganjalo m uio no jedni tromituk na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišjo stopinjo. Mnogi' adravniki poskusili bo vso, brez da bi mojo bolečine alajsali. V polnoj obupnosti poskusila som Vašo Uc s a lese ie i e in h0«iaj, ko jo lUlVUm tri mesece., zaliv a Ij njem se hogu. Kovalosoioro zasluzi največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i mu stavila v stanje, tla moteni mojo druBtveno pozicijo zoput uživati. Lm>volite, gospod, zagotovijctija mojo prisrčne hvaležnosti in popo.noga »poslovanja. Markizu do Hrčban. Ht. lio.711». Gospodični do Moutlouis ua nepre-bavljcnji, iiespanji in hlljšanji. Ht. 7b.b77. Klor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji m bolohanji uusmka, oiuouci iu iiačanji v prsih. itevalesoiero je 1 krat leciiojša, ao0 kr., 1 iont 'l ftuiii. 00 t,..., ii luiiia i ..,.)<::. krn 6 un-tuv tfi i^ uiiiiov A) ,{ol(L, it funtov M gold. - Mev»i«fOioio-bi»«uiU)u Vi/uJioah in Kovalosoioro-(Jhooolatee v prahu i* uu> 1 ^id. >o kr., /.■*. mu a «1. >o fet« 4b u*» * f-,». f43ir.t v t.raiiu «a V20 ta» ia ms|1« ITalJ« Mbsk.WMkikC) it. 6, kakor v vbo» umnih pri dobrih ukiMAjiu m »poo«!iiji«.dj u-(4'iwiiii tudi raspošuja Ju-cu^kajk im* m l. t.;e r.o poitaitr i.aaasoioah ali ptv^.jUi. V «Julil|Mad M Mwiir, J. 8 v ob oda, lekai pri »sistem onu", v Itefcl pri lokarju j. 1»roti u in n, v ai zdraviluib, Urez vbako in on mu, moj nj.it.. spri »vina proleuorja Dr. VViirzurja, g. i1'. V. iiuiie.hu, pra . vga prolosorja uiediomu ua vseučilišči v Alarttiuri , seraviiuega svOUiika i>r. Angelsteiua, Dr. Hborolsuda Sli. t auipuolla, prol. Dr. D6U0, Dr. Uro, groliiuo Uastiu- IVajtliiejde olje iz sala poituilielje* vili Cdorševih) jeter izvrstno zdravi kafiolj, sušico, rakitis, brainorje ter najbtdjso čisti kri. Vsako steklenico z nitvedoui po »10 kr. prodaje Gabriel Piccoli, lekurnuUu; na ftunajakej 04»H v IJubljani. V nanj o uaroebe i/.vrsujo su takoj s postnim povzetjem. (72—1) r^Idolf Elorl^ A na Maiijnciii trgu polc^; Iraiieiskaii 4 ske.^a iiiosla v IJubljani, * protlnje assjl>elj»ie in naJ^fiiejNe 4 oljnate barve in firneže i A Nvoje I nt > rilcu olj O« L J iJ^~" &«»'»i-Mn> sttt všm ,»•«• #-i#f/«» s f /Htrs-frjvin. iti7—;i) r V „Narudittj liskarui" v IJubljani jo izšlo in so dobiva: TUL zvozok „Lintki": Pomladanski valovi. Komun, BfiiHtil I. '1'urgenjev, poslovenil dr. M. iS um oo. H« 17 pol. Cona dO kr. Potem ) javni govori. Govorili prof. Kr. Bnkljo. Iv. Tavčar iu prof. Pr. WioHl.li al orv Ljubljanski čitalnici. 8° i) pol. Gena ;w kr. Icdatelj in urednik Josip J u rtič. Lanfuiua in tibk .Narmiue ti.si.urno'