Naši dopisi Iz postojinskega okraja. (Konec.) Drugič služiuisl uriteljev, s katero gredo ul> veljavo. Vprašatu le, kdo je pa tega kriv? Mari li učitelj? Vsak stan gleda, kako bi si prej in zdatneje zboljšal svoje ma- terijelno stanje, tako tudi učitelj. So li učitelji ?aaii raed sabo zasejali kruhoborstvo? Ali je bilo treba ueiteljske plače v štiri plačilne razrede razvrstiti tako, da ima zdaj jeden aa leto 360 gld.. naduoitelj na čveterorazrednici pa s treaii starostniiai dokladanii 920 gld.? Je-li to kaka priaiera? Niste li gospod poslanec sami glasovali za to postavo? Zakaj niste po službenih letih učiteljern plač uvrslili in če ste jili že morali v štiri razrede dejati, zakaj nisle plaeilnega razreda od razreda ločili le po 50 gld.? Ako itaajo vodje vefrazrednic več opraviti, saj je njili opravil- niaa po razfednosti šole tudi toliko veeja. Jaz se za višje ufiteljske plače ne boai potegoval. rečera pa, njih razdelitev ni prava. Moj sosed ima 62 šolo obi- skujočih otrok, jaz 164, a plačo imava oba jeilnako. To je istina. Od tod izbaja nevolja. od tnd kiaboborstvo, od tod srd ia večkrat nekolegijitlnost taed učiteljstvoni, od tod ovira, da učitelji po okrajih uč. društva ralačno, hladnokrvno. takn rekor kar prisiljeno zastopajo. Mesto da bi se bila ta slabost med učileljstvoia odpravila, ^e je šele na znanem kraju pred kratkim pospešila. Mi učitelji odločno lidirao, da od guspoda poslaaca navedenili razlogov nisnn> ne jednega, ne druzega sami krivi! Knduiitelj. \"i. Postojine. Letošaja okrajna uči teljska k (i n fere acij a za postojin^ki šolski ukraj bode dne ti. malega srpana t. 1. v Postojiai. Razven obifajnili l.oček so na dnevaein redu še te-le točke: 1. i P(i k om" na pisava», u knji [.njfDČala gg. učilelja Josia in Hribar. 2. <lJzor učiteljn v socijalneta življeajU. Poročevalec t.e ločke ?e bode na dan konferencijc izžrebal. 3. R a z s t a v a pismenib izdelkov in ženskih nionih del aekaterib šol raznih kategorij. Z Iga. Kakor je biln v «Tovarišu» naznanjuno, ustanuvila se jo na naši šoli z dovoljenjera vis. c. kr. deželnega šolskega sveta in mivčno potaočjo sl. kranjske hraliilnice šolska delarna. Poučevalo se je v lepljenstvu in aekaj v lesorezu od 3. prosinca do dne 8. uial. travna vsak teden po 4 du 6 ur. Učencev je bilo 10, kateri so prav redno pouk obiskovali in su zanimali za razna dela. Vsak učenec je izgotovil po 14 kotaadov. nekatere posebno lično. Tudi v polelaem fasu bi se pouk nadaljeval, pa t<> ni mogoče radi dela. kojega iinajo kaietski otroci doiaa; a začeli bomo zopet v zimskeru času. Dozidava aaše šole je bila jeseni končana ia nadaljcvalo se lrode delo prihodnji mesec, tako da bode vso izvršeao koaceni malega sfpana. Stare šolskc klnpi se bodu uinaknile lično in trpežno narejeniia aovim in v jeseai, ko dojde tretja učna moč, ljonio slovesno otvorili trirazrednico. Vzlic jako slabira potom v ziaiskeia času je bilo šolsko obiskovanje prav povoljno; ljudstvo ^e čedalje liolj zaninia za šolo in pouk. Tudi pri nas je bilo v piosiaru in svečanu ve«' otiok bolaih na ošpicab iu aekaj tudi na davici. vender to naia ni kratilo pouka, le aialo počasaeje saio taogli naprednvati. Bog! Knaverij.